Sfev. Izhsja ¥S3k de-lavmk papo.dne CENE PO F03TI: ta celo leto K 240*-— ta pol leta K 120 — Peftnlna platana v gotovini. V Ljubljani, četrtek, 5, januarja 1922. Leto SI. ■I i ¥ UrttfnlBvc in upravnlštvo s Ko-pitarievi ulici štev. 6 — Teiefon uredniitve štev. 5U Teiefon = upramištva štev 328 ~— CENE PO POSTI: za četrt leta K 60*— za en mesec K 20*— v upravi stane mesečno k 18*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K S0!© rmu« v» vi«uwiAAtwwi.< it la A. M. B.: V težki zmoti sc oni, ki mislijo, da se j »o mogel kapitalizem in z njim sedanji i ustrej države trajno obdržati. Pretekla je ?|ata doba izkoriščevalnega meščanstva. . Danes stopa na plan delo in bo odrinilo j buržuazijo na stran, tako kot je pred sto 1 teti stopilo industrijsko in trgovsko me- J sčanstvo na vlado in je pritisnilo plemstvo i in dvor ob steno. V tem zgodovinskem hipu, ko se po- j ®goma začenja preosnova družabnega re- : da in države, stopa Ljudska stranka pred delovno ljudstvo z velikopoteznim in rc-s- : načrtom za zgradbo ljudske države. ■ N* dvojni podlagi bo stala ta država; Na a*teno®iji pokrajin in na avtonomiji sta-Na to podlago hočemo postaviti vse ! mžavno življenje za to, da zajamčimo ‘JUdstvu direktno sodelovanje pri preosno- j Vl kapitalizma v nov družabni red. i Ta velika ideja ljudske države izvira j našega celotnega nazora o pravicah in j dolžnostih človeka in družine na eni slra-in družabnih organov na drugi strani, i posameznik naj samostojno odloča o last- j zadevah, naj svobodno izbira delo in j Poklic. Ta njegova svoboda je pa strogo ' °Wejena. Družba mora čuvati nad tem, da Posameznik ne prekorači svojih pravic tako, da bi škodoval eksistenci svojih soljudi. V tej točki se mi odločno borimo proti komunistični nameri, da popolnoma odpravijo svobodno izbero dela in cia predpišejo vsakomur konsum. Družina a tudi samostojne pravice, v katere se ne sme Jtikdo, tudi država ne, vtikati. Ima predvsem pravico, da samostojno odloča, kak-naj bo vzgoja otrok. 2 vso silo se zalo opiramo komunistom, ki hočejo popolnoma 'j&jabiti otroke štarišem in jih izročiti uržavi v vzgojo. Ravnotako se bo delovno iJUdstvo borilo proti poskusom lib. države, izbriše zadnje sledi krščanstva v ljud-ski in srednji šoli; družina zahteva zase Sv°je naravne pravice. Zato se bomo borili *a avtonomne pravice družine in za res Svobodno šolo. Ne posameznik in ne družina ne mo-r®ta sama vršiti velikih političnih in gospodarskih nalog. Že posamezna vas ali skupina vasi ima svoje posebne potrebe, ki jih morejo izvršiti le vsi občinarji s skup-P*nti silami — v občini. Zato, da more ljudstvo samo reševati krajevna vprašanja. zahtevamo kar najbolj mogoče široko °bčinsko avtonomijo. Tu zadenemo pa že na dejstvo, ki ga ne smemo pozabiti. Člo-v®k ni le oseba, ni le volilna številka, člo-vek je član stanu. Da že v občini pride člo-vek do veljave kot delavec ali kmet, kot pbrtnik ali razumnik — ali pa kot trot, !e potrebno, da bodo vsi delovni stanovi m samo delovni stanovi deležni političnih Pravic v vseh javnih zastopih. Dokler tega ^ občini ni mogoče z zakonom izvesti, bo Mudska stranka izvajala to načelo v prak-®l* Pošiljala bo v občinske svete zastopnike vseh delovnih stanov in jim dala na pot vodilo, da delujejo za socialno okrepitev fipspodarsko šibkih in vodijo socialno občinsko politiko. Delokrog občine je omejen. Nad obči-n° je pokrajina. Ozemlje, v katerem so Približno iste gospodarske in socialne razbere, približno ista kulturna višina, ima tedi posebne politične naloge, ki jih naj rešuje prebivalstvo te pokrajine samo. Le teko bo mogoče uspešno in s sodelovanjem Vsega delovnega ljudstva reševati vse one ®ocialne, kulturne in politične probleme, ki teži o na prebivalstvu pokrajine. Ne sa-toj De1ovno ljudstvo je globoko zainteresirano na Lem, da pokrajina sama re-?U)e vsa vprašanja, ki niso že po svojem bistvu pridržana državi. Le tako je mogo-ljudstvu, da postavlja sebi odgovorno v'ado, cia jo stalno nadzoruje, da jo odteg-?e Vplivu militarističnih in kapitalističnih krogov. Iz avtonomne pokrajine napravlja plovno ljudstvo orožje proti kapitalizmu !,i polje, ra katerem zgradijo delovni statvi ustanove nove družbe. Človek je tudi član stanu; liberalna no priznava tega, ona vidi v člo-'eku le majhno gospodarsko silo, ki ima Svobodo piti drugim kri ali pa umreti. Mi se borimo za to, da bo vsak človek član javnopravna telesa — v avtonomne stanove. Organi avtonomnega delavskega stanu bi bili obratni sveti, ki bi nadzorovali vodstvo obratov in okrajni delavski sveti. Ti bi se združili v pokrajinskih delavskih zbornicah, v katere bi volili vsi delavci svoje zastopnike, da vodijo in z zakonito močjo urejujejo zadeve delavskega stanu. Ravnotako bo avtonomni kmečki stan samostojno telo, čigar udje bodo vsi, ki žive od obdelovanja zemlje in čigar volja bo izražena v pokrajinski kmečki zbornici. Tudi stan obrtnikov bo osvobojen od pritiska in špekulacij kapitalističnih sil, ki bodo izključene od sodelovanja, sam vodil svoje zadeve in ravnotako slan umskih delavcev, Ta avtonomna stanovska telesa bodo imela vrhovni organ v skupni državni gospodarski zbornici. Vse gospodarsko in socialno življenje bo na ta način ped neprestanim nadzorstvom delovnih stanov. In vsa ta stanovska zastopstva bodo ona mesta, kjer bodo ljudske sile presnavljale kapitalistični družabni red v novo družbo, v zajednico vseh, ki živijo v svetosti dela. država. Ona vrši vse naloge, ki jih ne občina, ne pokrajina in ne avtonomni stanovi ne morejo vršiti. Država, ki je danes silni gospodar nad ljudstvom, postane izvršilni organ resnične ljudske volje. Močna bo, ker bodo potihnili plemenski spori. Rešila bo narodnostna vprašanja, ker bo vsaka narodna manjšina našla v avtonomni občini, pokrajini in stanu mesto, kjer bo mogla uveljavljati opravičene zahteve. Silna bo država, ker se bodo težki socialni boji ublažili in sčasoma ugasnili. Kajti avtonomni delovni stanovi bodo s postopnim delom in z organizacijo novega dru- žabnega reda uničili razred izkoriščevalcev. Notranje umirjena bo država srkala vedno novih sil iz avtonomnih organizmov, ki sestavljajo veliko državno telo. Tako kot je telo sestavljeno iz posameznih delov in ti deli zopet iz mišic, žil in kosti in vse te sestavine iz nešteto celic, tako bo državno telo sestavljeno iz posameznih avtonomnih organizmov. Živo telo pa ima dušo. Duša ljudske države pa je volja delovnih stanov, ki jih vodijo velika Vrhunec te organične zgradbe je pa j in neminljiva krščanska načela. preti 15$ rutiarlsm m 1 m- , m* Tuzla, 5. januarja, (Izv.) 10, januarja se prične v Tuzli pred tamošnjim okrajnim sodiščem velik proces proti 354 rudarjem, med katerimi je tudi več Slovencev. Lela 1920 so rudarji proglasili radi prenizkih plač in kot protest proti raznim perseku- cijam generalno stavko. Tekom stavke so orožniki precej nasilno nastopali proti rudarjem, vsled česar je prišlo ponovno do nemirov. Obtoženi so radi upora proti državnim oblastem. Za ta proces vlada v vseh krogih veliko zanimanje. IJsimsos Kiam Pariz, 4. januarja. Kakor se javlja, je Ljenin na seji unije strokovnih organizacij v Moskvi izjavil, da bi sovjetska vlada ne odklonila pomoči kapitalističnih držav in da bi bila pripravljena na velike žrtve, da bi pa rajDa videla, da Rusija pogine, kakor da bi popustila v važnih programnih točkah komunizma. BoSniSfeo v BUisiJS. Moskva, 4. januarja. Izšel je zakon o bolniškem zavarovanju. Za to zavarovanje plačajo delodajalci po 3—5 odstotkov delavskih plač. Zdravila, ki jih predpišejo uradni zdravniki, so brezplačna, druga je treba plačati. itS©v pasfec nB&e DANAŠNJA PREBBORZA. Curih, 5. jan. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo sledeči kurzi: Budimpešta 0.85, Berlin 2.65, Italija 22, London 21.64, Newyork 516, Pariz 41.30, Praga 8.25, Dunaj 0.17, n.-a. krona 0.10, Zagreb 1.85, Varšava 0.17, Holandsko 189.50. Zagreb, 5. jan. (Izv.) Na današnji pred* borzi notirajo sledeči kurzi: Budimpešta 47 do 48, Berlin 151, Italija 12.20, London, 12.25, Newyork 292, Pariz 23.50, Praga 470—475, Dunaj 4.25, Zurieh 55. Dunaj, 5. jan. (Izv.) Na današnji predborzi iiotira deviza Zagreb 24.00. SlrM etedah sira? PreSS izenatenlu davkov- Belgrad, 5. januarja, (Izv) V parlamentarnih krogih se je zadnje dni veliko razpravljalo o vladni deklaraciji, oziroma bolje rečeno o sporedu dela. Zatrjuje se, da vladni krogi še vedno niso edini, kateri zakoni naj pridejo najpreje na vrsto. Samostojni zahtevajo da mora priti volivni zakon na poslednje mesto, katero zahtevo podpirajo tudi nekateri demokrati, Jii si hočejo s tem podaljšati svoje poslanstvo. Muslimani s svoje strani zahtevajo, da mora najpreje vlada izdati zakon o izenače- politični dogodki. -i- Zopet razkol v socialdemokraciji. Belgrajski list »Balkan« piše o grozečem nju davkov. To zahtevo pa odločno odkla- t razkolu v socialdemokraciji. Ta vest je po- ■ • i -j .»• i > i i • rj* ? . , i —««■*■* L, .«*> *!: i - — : — !>■*'» —- *: : **»•». Ji * njajo demokrati m radikalci, la zakon bi namreč v prvi vrsti zadel edinole Srbijo in Črno goro, kjer bi se plačevali večkratno višji davki, vkolikoz se sploh plačujejo. To bi seveda kolikor toliko slabo vplivalo na prebivalstvo med katerim imajo demokrati in radikalci največ pristašev. Ker pa so si v svesfi, da volitve niso ravno preveč daleč, so odločno proti takemu zako- nu, ki bi ves vpliv. jim vzel med njihovimi pristaši feTT&s inroii tanEces&eRifl m Jržava St Zal anu, tako kot je član občine ali države, o naj se delovni stanovi združijo v London, 4. jan. V reprezeutačni zbornic! Združenih držav je predložil poslanec Reaives resolucijo, ki zahteva najodločuejšo zavrnitev francoske oboroževalne politike. Resulucija pravi, da je Amerika pripravljena nuditi Evropi gospodarsko pomoč. Toda Francija mora biti pri tem izključena, ako vstraja na svojem sedanjem potu. Francije ne ganejo prošnje človeštva po svetovnem miru, ona namerava svoje podmorske čolne j še colo pomnožiti. Francija ima vojsko, ki je večja, j nego je bila ona, ki jo je imela pred vojno Nemčija. Francija ne odklanja samo zmanjšanja svoje vojske, ampak zahteva celo neomejeno svobodo, Ja Dne 4, t. m. ob 11. uri dopoldne smo prejeli od predsednika vrhovnega vodstva koaliranih železničarskih organizacij iz Belgrada sledečo brzojavko: Pitanje o jednokratnoj pomoči za po-edine kategorije steji dobro. Kadimo za sve. Pismo slednje. — Predsednik Stanojevič. Na to brzojavko je posal pokrajinski koalicijski odbor sledeči brzojavni odgovor: Vztrajamo na zahtevah za vse nastavljeno in nenastavljeno osobje, Zahteve so bile pripoznane kot opravičene. Vsaka pogajanja nepotrebna. Položaj resen. Poročajte takoj. — Koalicijski odbor. Kameni Berlin, 4. januarju. Kakor porota :.8 Uhr Abendblatt«, ima menda bivša cesarica Žita pri svojem potovanju v Švico k sinu posebne nameue. 2 bivšim prestolonaslednikom Otonom namerava iti v Budimpc-ito, se tam z otrokom pokazati v narodni skupščini in prečilati pismo bivšega kralja Karla, v katerem se le-ta odpoveduje prestolu in prosi mazurski narod, da bi njegovega sina, zakonitega prestolonaslednika, iz proste volje dvignil na Drestnl jo še poveča. Njen oboroževalni program zahteva na stotine milijonov dolarjev izdatkov. Pri tem ameriški narod noče sodelovati. Ako hoče Francija izvesti svoj oboroževalni program, naj 'o stori na lastno stroške, ne pa z ameriškim denarjem. Washington, 4. jen. (Uavus) Francija je sprejela načelo ameriškega predloga, ki prepoveduje porabo podmornikov proti trgovskim ladjam, delegati pa so si pridržali končnoveljavno pritrditev tako dolgo, dokler so ne bo končala razprava o natančnem besedilu predloga. S Ms meiubna radi lega, ker se je komaj izvedlo i zedinjenje vseh skupin socialistov v drža-i vi, »Balkan« piše, cia je zedinjenje v social-I n o-demokratski stranki zopet narušeno, to | pa radi zelo oblastnega nastopanja Vito-i mila Korača v stranki. Kot predstavnik | ininislerijalizma ter vsied svojih trajnih j zveZ z demokrati socialistični stranki sa-j rao škoduje. Socialistični delavski listi se j odkrito boje, da Korač ne povede stranke; j na nove stranske poti, med tem ko je srb-j ski socialist Lapčevič, ki je tudi radikalen, ! potisnjen v ozadje. Zelo verjetno je, tako i zaključuje imenovani list, da bo iz navede-! uib razlogov en del delavstva, ki je neza-j dovoljen s Koračem, ustanovil novo j stranko. Korupcija na rečun uredništva, Se-j dalija vlada je proglasila načelo, da hoče; j varčevati. Začeti hoče s tem, da omeji šte« ; vilo uredništva. Gospodje od vladnih j strank so sklenili, da bodo odpustili nena-uradništvo, izmed nastavljenih' pa det dali na rapoloženje s polovično Vsakdo ve, da je laka rešitev krivična za starejše sposobno uradništvo, ker, utegne postati žrtev korupcije. Zato je dr. Gosar v imenu Jugoslovanskega kluba predlagal, naj se odpusti le nekvalificirano in nestalno uradništvo. S tem bi bili pred korupcijo zavarovani res kvalificirani, sposobni in že dalje časa služeči uradniki, To- stavljeno :laco. Belgrad, 5. januarja, prihajajo vesti, da stoji če: cia vi (Izv,) Iz Prage , ikoslcvaška vlada v sporu med našo državo in Ilaiijo vsled dogodkov v Šibeniku na naši strani in da odobrava korake, ki jih je naša vlada v tej zadevi storile. Češki vladni krogi so mnenja, da mora Italija brezpogojno izpolniti rapalsko pogodbo in čimprejc izprazniti 111. cono. Moti, ki jo je v tej zadevi odposlala naša vlada vrhovnemu svetu, se je pridružila tudi Češka. Splošno se sodi, da je incident večjega pomena. Italija pa bo seveda po svoji stari politiki poskušala, Kovati za sebe kapital. Nadalje sc govori, aa bo mala antanta naredila skupne korake, da Italija odpokliče svoje brodovje iz naših luk. Jadransko morje se ne sme smatrati kot izključna domena Italije, Praga, 5. januarja. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se govori, da je Jugoslavija odbila italijanske zahteve, vendar pa prevladuje mnenje, da spor ne bo imel hež-jih posledic. fflcla do molji »dne stranke so ta predlog odklonile* 5 tem so pokazale, da hočejo res korupcijo. Nastavljene in kvalificirane uradnike bodo na ta način lahko stavili na razpoloženje s polovično plačo ali pa jih penzio-mrali, dočim bodo nenastavljeni in nekvalificirani demokratski, radikalni in samostojni protežeji še nadalje množili strankarsko korupcijo v uradih na škodo uprave, države, ljudstva in poštenega urad-ništva, -f Kupčija o zunanjem ministru sklenjena, Po hudem natezanju so se demokrati in radikalci končno pobotali v vprašanju zunanjega ministra. Zmagali so radikalci s svojim dr. Momčilom Ninčičem, ki je j mož »bele roke« in vpliven na dvoru. Nje« J govega imenovanja za zunanjega ministra ! je pričakovati neposredno, j -j- Izjave vojnega ministra glede Orlo^,. j Predsednik Jug. kluba dr, Anton Korošec \ se je 2. t. m. oglasil pri vojnem ministru i Zečeviču zaradi preganjanja vojakov, ki so včlanjeni pri Orlih. Vojni minister je dr. Korošcu zagotovil, da vojno ministrstvo ni nikdar izdalo kakega odloka, ki bi bil naperjen proti Orlom in orlovstvu. Vojna uprava se zaveda, kako velikega pomena je za armado in državo orlcvsfvo. Ako se kje kakemu vojaku-Orlu zgodi krivica, naj lastopi pot pritožbe, Stran % > uri popoldne v Domu igro: »V kraljestvu j palčkov«. — Italijanski general, konzulat v Za?> j rebu naproša, da objavimo: Vse vznemir- j jajoče vesti glede položaja Italijanske es- j komptne banke so izmišljene. Italijansko j eskomptno banko je sodišče pooblastilo, j da vrši mnogostranske bančne operacije, j Začasna ustavitev plači! te barke nima { nobenega vpliva na druge denarne zavode, j katerih solidnost je zajamčena. Smatra se, t da ni daleč dan, ko se bo Italijanska es- ; komptna banka mo^la zopet otvoriti. — Novke s Koroške-« Bele Dolgo se nismo ! oglasili, morda hosle mislili, da spimo. Poslušajte! : V a Silvestrov veCer je priredilo naše Slovensko j Izobraževalno društvo na Koroški Beli za. člane in prijatelje društva zabavni večer, Vspored je bil ! selo pester. Dvorana je bila polna kakor vedno, j Le Skoda, da je polovico premajhna. Poseiniki Sil- | vestrovega večera bo se zelo laskavo izrazili o celi priredilvi. — Pretečeni mesec go nas zapustili 4 j tovariši oziroma Orli Tovarišem, kateri so odrinili , k vojakom, želimo, da bi jiri ne bila vojaška suk- i d ja pretežka. Kakor vsaka katoliška organizacija, ! ima tudi naše društvo svoje nasprotnike. Na Sil- J veatrcv večer vprašal je nek naš društveik svojega i delavskega tovariša komunista, ali bi tu li ou ne j sel zvečer v društvo, na kar mu je odgovoril: iH ... f, ali mar misliš, d« bom Sel jaz gledat te hinavce, ki so nem požrli kruh, in nam mečejo pesek v oči.< Ta je pa čisto nov.i in neresnična, da bi bili krščanski socialci komunistom požrli kruh. Resnica je ravno nasprotno. Do sedaj se še ni zgodil nikak slučaj, da bi bil kak sodrug ali komunist prikrajšan zaradi kakega delavca krščansko socialnega mišljenja. Pač pa imajo zasedena vsa boljša mesta v tovarni komunisti in social-demo-Itraii, kakor tudi vsa >korit:i :. To je resnica, ki jo ugotavljamo z ozirom na krivično obdolžitev delavskega tovariša-komuhista. Iz Tržiča, Gospodarska zadruga je vzela v litijem za več let bivšo etrojarno umrlega g. Pe* herca. V nov eni prostornem noslooju se bo lepo en prebujajoče podjetje krepko razvilo. Vlada je p(s a!a tri mohamedance, ki 3e y zadrugi v stro-jaiski obrti izobražujejo. V minolem letu je imela wdruga nad 15 milijonov prometa. Včlanjena je bila pri Zadružni zvezi. — Na prošnjo Obrtne zveze in čevljarsko zadrugo se bo v tein mescu vršil po obrtnem pospeševalnem uradu čevljarski tečaj, združen s knjigovodskim. Obrtnikov ss je zglasilo iz trga in okolice toliko, da bo tieba vsporedno s tem najbrže še enega v Križu. V Tržiču samem se (ih jo toliko priglasilo, da ne 1h> mogoče vseh sprejeti. £jubljanski dogodki. Ij S cestne železnice. Zadnjič smo grajali razmere pri cestni železnici. Rekli smo, da so uslužbenci vsako leto o Božiču dobivali božične nagrade, le letos ne, ko je 20 let, odkar je Toman tu Ta stavek moramo v toliko popraviti, da so uslužbenci skozi 19 let dobivali božične nagrade, sedaj v 20 Setu, ko je inž. Toman tu, pa je niso dobili, Ta gospod se sklicuje na to, da je nabavni prispevek smatrati za božično nagrado. Toda ta nabavni prispevek so uslužbenci v svojih zahtevah z draginj-skimi dokladami vred zahtevali še poleg običajne božične nagrade, ki so jo tudi to pot z gotovostjo pričakovali pa je ni bilo. In tudi ta nabavni prispevek je g. inž. Toman razdelil na tak način ,da so nekateri uslužbenci prejeli celih 700 kron (eden celo 900 kron) manj, kakor bi bili morali prejeti, drugi — in to taki, ki so brez otrok — pa so mesto upravičenih 1500 K prejeli celo 5000 kron. To v izpopolnilo našega prvega poročila, Ij Vstopnice ta burko >UIica št. la<, ki jo na splošno željo ponovi Ljudski oder v nedeljo, 8. januarja ob pol 20. uri, se dobe že danes in jutri cel dan v prostorih uprave Ljudskega odra v Ljubljani, Ljudski dom. Ij Hišni posestniki v Ljubljani, ki do sedaj še aiso predložili hišnih in stanovanj, pol, se pozi- vajo^ da jih prineso dopoldne v mestno posvetovalnico, ker bi se jim sicer naložila občinska globa. Istotam se imajo zglasiti vsi oni gospodarji, ki do sedaj morda ec niso dobili hišnih poL Ij Organizacija invalidov. Redni občni zbor poverjeništva splošne organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot za Ljubljano in okolico se vrši na Sv. treh Kraljev ob 9, uri dopoldne v restavraciji Zlatorog« v Gosposvetski ulici. Vojni invalidi in vdove, vaša dolžnost je, da se občnega zbora polnoštevilno udeležite! Ij Tatvina na Krekovem trgji. Branjevki Antoniji Jazbec iz Godežič je bil na Krekovem trgu ukraden ročni voziček z vrečo krompirja. Jfoša društva. d Orliški krožek Ljubljana - Sv. Jakob ima danes ob pol osmih zvečer izredni občni zbor. Dolžnost članic je. da se istega udeleže polnoštevilno. d Ljudski oder. Danes točno ob pol 20. uri vaja za 1. in 2. dejanje nove igre. Vsi! — Režiser. d Hrastnik. Pri nas sno ustanovili pred dobrim letom slov. kal. izobraževalno drušivo. V tem malem času je drušivo po težkih bojih toliko napredovalo, da ima danes veliko lepih novih knjig. V petek, na dan sv. Treh kraljev, bomo otvorili knjižnico v hiši Alojzija Logarja (nad kletjo). — Upamo, da se bo občinstvo poslužilo lepih knjig. Iz ErgSiSf2£C!f. Jsssslcs. S&sSl Zoeu,! Proraeins is '-3 hCv- Diskusijski večeri Jugoslovanske strokovne Stanovanjska hiša št. 83 na Hrušici, Z Jese- zveze se vršijo odslej redno vsak četrtek v zadnji j nic: čitatelji se gotovo še spominjajo, da se je sobi konsumo-'e kleti od pol 8. ure naprej. Prvič dne 12. januarja. Predavanja bodo aktualna in bodo predavali priznani predavatelji Tovarna pletenin Kunc. Podjetje je odpustilo 10 delavk brez odpovedi. Na posredovanje JSZ jim je priznalo ped jel je enotedensko odpoved in toliko plačo, ki se jim naknadno plača. Važnejši še kot ta uspeh je pa drugi. Podjetje je imelo (odobreno od obrtnega nadzornikaI) doslej enodnevno odpovedno prakso. Ta se zdaj ukine in velja enotedenska odpoved. Delavke pa, ki imajo zdaj dobiti še za 5 dni plačo, jo dobijo v pisarni dr. Klepca, Janez Trdiuova ulica 8. Redni občni zbor ljubljanskega okrožja JS2 se vrši v nedeljo dne 15. januarja ob 10. uri dopoldne v prostorih Rokodelskega doma, Komenskega ulica. Udeležba odborov vseh ljubljanskih skupin in njih zaupnikov obvezna. — Ob deveti uri dopoldne istega dne se vrši v Rokodelskem domu seja okrožnega predsedstva. Vabljeni vsi odborniki. Odbor ljubi j. okrož. JSZ. Kropa. Dne 0. januarja popoldne se vrši shod Jugoslov. strok. zve«'. Jesenice. Dne S. januarja se vrši občni zbor naše skupine. Udeleži se ga zastopnik iz Ljubljane. Janje plač, podjetnik je pa nato začel štrajkatt ta je delavce odpušžaL Iz Celja je takrat prižel L*-skovšek, socialistični tajnik. Ta pa, mesto da bi s« za delavce zavzel, je z inženirjem pil in se nate za delavce še zmenil ni. Od takrat delavstvo tukaj ni več organizirano. Da pa je organizacija krvavo potrebna, kažejo naravnost sramotno nizke plače. Družinski oče ima komaj 40 do 45 K na dan. Podjede ima pa čudne pojme o organizaciji. Če se bi delavec hotel organizirati, mu grozijo z od pustom-j delavstvo e je zavzela Jugoslovanska strokovna j zveza, ki bo podjetje tudi poučila., da je organizi* j cijska pravica delavcu od države zakonito in mu te pravice noben podjetnik, če noče priti v KonHikt z zakonom, ne sme kratiti. Več prihodnjič. j . Zahvala. Delavstvu Pollakove tovarne Kuti ?e -hvaležno zahvaljujem za znesek oUo kron, ki sem Ga od niih oreiela. Tisočera hvala m srečno ter veselo novo leto! — A, N. Čuden zakon »proti draginji«, MliiiSar. Cven,. Dne 8. t. m. se vr!?i popoldan 0% r’ U17, P^čni skupine pri tajniku. Vsi od" Dorniki, člani in članice ste vablieni k ude* »eztn. Priprava za naš delavski zabavni večer je v polnem teku in obeta že v naprej obilen obisk. — Odbor. Ljutomer. Zveza viničarjev v Ljutomeru želi vsem viničarjem blagoslovljeno iu srečno not*o . ,l v katerem naj bi se vsak krščansko misleči vimcar zavedel ter pristopil k svoji organizaciji, viničarski zvezi, katera se bori po l zaščitnico Jugoslovansko Strokovno Zvezo, da mu izvojuje njegove pravice tako, da postane prav1 ud človeške družbe. Obenem pa se zavedajmo, da smo de* lavci, torej naj v naši hiši ne manjka naš delavski lest s-lsovi čas«. Kdor ni naročen nanj ga dobi v društveni trgovini in po ceni pri zve^ Toiej pridno na delo! Ne bodimo zaspani v tem letu! LiSifI dgl&OBC. Store. Dne 26. decembra 1921 se je vršil efr stauc-k nase skupina. Udeležilo se ga je okoli 85 elanov. Brniške toplice. Naša skupina je imela n® , *a',k,®Y; ^ie*ana sestanek, ki se ga je udeleži’ to cez 40 elanov. Bj|ag3BBBBBSiSfiSggBB8eB1EBai«MinpTj | Mijntiki! SomiSijenihi! | Ma'tg že ssefaj naš novi krščensko-socialni mesečnik moralo mnogo uslužbencev pred tedni preselili na Hrušico. Pretežno večino teh iz Jesenic izgnanih uslužbencev so vtaknili v gori imenovano hišo, To __________ hišo je kupila železniška uprava po prevratu od j piaznik Sv” Stefana sesUmeiTlri šolskih bratov, ki so opustili svoj zavod za dečke ! lo čez 40 članov, na Hrušici. Hiši je bila opremljena z vodovodom in drugimi najpotrebnejšimi udobnostmi. Pri prezidavi se je pokvarilo marsikaj, ne vemo iz katerega vzroka. Kako izgleda hiša sedaj? Vsaka stranka, in teh je 18 v hiši, iiua mal prostor v kleti, ki naj služi za drvarnico in shrambo živil, ker uprava noče postaviti drvarnic. Dasi je glasom hišnega reda prepovedano imeti po kleteh perutnino, imajo nekatere privilegirane stranke, ki stanujejo že dalj časa v hiši, kokoši v kleli, kar pa povzroča sileu smrad. Razsvetljave po hodnikih ni nobene. 7, a kaj jo železniška uprava ne vpelje. Zvišala je najemnino na štirikratni iznos, da bi pa napravila to, kar je njena dolžnost, za to se ne briga. Po dve in dve stranki ima*a po eno skupno stranišče. Svoječasno je voda oplakovala iste, pri prezidavi hiše so to napravo odstranili, pač samo zato, da se razširijo po hiši neprijetni duhovi. V kuhinjah stojo stari železni štedilniki, katere je uprava kupila gotovo pri kakem starinarju. Ti nekdanji štedilniki ne vlečejo; premog noče goreti v njih, so pa izborni proizvajalci dima Pri nekaterih stanovanjii> manjka zunanjih oken.. Pri tem gorenjskem mrazu se zunanja okna pogrešajo zelo občutno. Pa mesto, da bi napravili iu popravili ckna, hite progovni nadziratelji graditi vrt, da ne bodo mogli otroci hoditi igrat se "vanj. Kljub temu, j da je vrt velik, ga imajo v najemu samo 4 siran- Trbovlje. V petek dne 6. januarja ob o. uri popoldne je diskusijski večer Rudarsko zveze. Čim več naj vas pride! — Predsednik. Trbovlje. V nedeljo dne 15. jan. je občni zbor Rudarske zveze, skupine Trbovlje. Občnega zbora se mora vsak član udeležiti. Vsak naj prinese tudi knjižice seboj. Hrastnik, Rudarska /veza, skupina Hrastnik, iavlia, ca se soreiema članarina in sprejemajo novi člani od 9. do 16. januarja, in sicer vsaki dan od 2. do 3. ure popoldne v prostorih Gostilne Alojzij i oo'ar, soba na desno, Tam lahko dobi vsak natančneje podatke o rekurzu zoper dohodninski davek. — Tajnik, Zagorje <;>i Vodstvo skupine ,1. S. Z. sklicuje na dan 15. januarja ob treh popoldne v dvorani Zadružnega doma redni letni občni zbor, j katerega nuj se udeleže prav vsi. člani. Tem po- |!vn^V tom naprošamo Rudarsko zvezo v Trbovljah, da Kal i&jis ;>'&!• ^____________ t:r______v t • _i . .. I i ke, osla lih 14 jih je pa brez njega. Pralnice, ki je : j nujno potrebna, ni, ker so jo pri. prezidavi odstra- I j nili, ravno tako ni peči za peko kruha. Če hočejo j ; stranke iz te hiše peči kruh, morajo Hoditi k dru- j ! gim hišam. Ker sta pa v celoti na Hrušici pri že- j ! lezniških hišah samo dve peči, se stanovalci dru-j gih hiš jeze na vsiljivce hiše 83, ker je pri pečeh | itak vedno dovolj drugih, ki peko kruh. Zahteva- I I mo tedaj: Železniška uprava naj zgradi pri hiši j št. 83 na Hrušici takoj: 1. drvarnice, 2. pra’uic3 a a