Stev. 135. 5 Velja po pošti: = Za oelo leto napre) . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V LJubljani na dom: Za celo leto napre] . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— ?a en meseo „ . „ 2'— V upravi prejemati mesečno K 1-90 .ČE, V LJubljani, v torek. 13. Iuniia 1911. Leto XXXIX. Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. =Izhaja:; vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. uri popoldne. Ifcsr Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. B. -£» Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 4 strani. '•C Volitve v državni zbor leto 1907 in leta 1911. Avstrijski parlament obstoji iz 516 poslancev, kateri se volijo po splošni, enaki in tajni volilni pravici. V letu 1907 je volilo 844 odstotkov volilnih upravičencev, vsega skupaj i, 676.636 volivcev. Od teh jc odpadlo na Nemce 1,775.554 glasov, na Čehe 1,075.574, na Poljake 658.686, na Rusine 596.091, na Slovence 161.196, na Italijane 123.353, na Rumune 51.422 in na Hrvate 81.275 glasov. Ostali glasovi so se cepili. Nemški glasovi znašajo 38-4 odstotkov. Po razdelitvi volilnih okrajev naj bi pripadalo od 516 poslancev Nemcem 233, Čehom 107, Poljakom 82, Rusinom 33, Slovencem 24. Italijanom 19, Srbo-Hrvatom 13, in Rumunom 5. Vendar so imeli Nemci doslej samo 231 poslancev, ker so jim enega vzeli Rumuni, enega pa Zionisti. Tudi Poljaki imajo dva manj od števila, katerega jim je volilni red odkazal. Kakih posebnih sprememb glede tega ne bo veliko, kvečjemu v Istri in v Galiciji. Ob razpustitvi državnega zbora jc štela krščansko socialna stranka 94 poslancev, socialna demokracija 87, nemška narodna zveza 76. slovanska Unija 124. Poljski klub 71, dva rusinska kluba 25, dva italijanska kluba 15, Rumuni 5 in zionisti 3 poslance. 12 poslancev ni bilo v nobenem klubu in 4 poslanski sedeži so bili nezasedeni. Kandidatov za današnje volitve jc nekaj čez 2000. Krščanski socialci so postavili povsod svoje kandidate; v krajih, kjer ni upanja na zmago, so pa postavili kot števnega kandidata princa Lieclitensteina. Socialni demokratje so postavili 409 kandidatov; 233 jih odpade na Nemce, 107 na Čehe; drugi kandidirajo med ostalimi narodi. Na programu nemške nacionalne zveze kandidira 193 kandidatov. Prav posebnega političnega pomena bodo ožje volitve v nemških okrajih. Od 231 nemških poslanccv jih je bilo izvoljenih pri glavnih volitvah 150, pri ožjih volitvah pa 81. Posebno važno je, da je odpadlo izmed teh 81 nemških poslancev pri ožjih volitvah nič manj kakor 60 na nemško narodno zvezo. In tudi letošnje volitve kažejo, da bo danes komaj 24 nemških liberalcev izvoljenih; vsi drugi mandati so pa odvisni od ožjih volitev. Josip Vandot: Vilme. Pripovedka iz davnih dni. (Dalje.) Prignal je bil rajni Greguc takrat prvokrat živino na planino. Zašel je bil nekega dne in .je prišel na Hude ravne — na tisto trato, ln takrat ju jc bil zagledal. Ležala sta na trati med dehtečim ravšjem. Gledal je nanje Greguc, pa se še dihniti ni upal. »Lej jih škratov, Greguc!« je govoril tiho sam sebi. »Molči, da ju ne prebudiš, ker potem gorje tebi!« — Oprezno ju je gledal, in zasmilila sta se mu. Ležala sta med ravšjem in solnce jima jc gledalo naravnost v obraz. Pripekali so žarki, in škratoma je tekel znoj curkoma po licih. Pa sta se smilila Gregucu, ki jc bil kaj dobrega srca. Tiho je odšel v grmovje in je natrgal gostih bukovih Vej. Nato se je priplazil nazaj na trato in je zasadil veje okrog škratov, da liso mogli žarki več do njiju. Nasmehnil se je Greguc in je odšel potem navkreber. Plazil se je skozi grmovje in ruševje in je prišel kmalu na planoto, ki je bila pokrita s samim gručevjem ih skalami. Lc tuintam se je dvigala Pastirja Greguca sc jc domislil Mihelj, ko je prignal svojo živino na planino, visoko gori nad Klinom. Vsedel se je pred kočo na klop; glavo si je naslonil ob dlan in je mislil. Kaj bi dal, da bi mogel biti tako srečen, kot je bil Greguc! Ne bilo bi se mu treba bati za svojo čredo, ne zase. Lepo bi živel in nc vznemirjala bi ga nobena žalost, in tudi zmaj Vitranec bi ga no vznemirjal. Da, zmaj Vitranec! . . .Domislil se ga je Mihčlj, pa ga jc stresel mraz. Bog ve, če ga zagleda šc kdaj? Ne, za božjo voljo ne. Ni bil boječ pastir. Še z medvedom bi se šel metat za stavo. A zmaj — oj, nikakor bi si ga nc želel več videti. Rajši gre iskal po strmem gorovju prijaznih škratov in jih poprosi, naj ga varujejo, kot so varovali Greguca. — Domislil se jc tega, pa se je napotil v skalovje. Vse je prehodil, tudi na Hudih ravneh je bil, a škratov ni našel nikjer. Zaman je klical in vpil"; samo jek, hiteč od skale na skalo, mu jc odgovarjal. Iu daleč tam na sosedni pla-i nini so so mu odzivali pastirji. Zalo-' sten je zgnal zvečer svojo drobnico stajo. Vsedel sc jc na klop in je gledal na zvezde, ki so so vžigalc nad njim. Bele gore so postale, temne in so stale pred njim kakor črni velikani. Noč jc ležala po skalah in globelili, po prepadih in čereh. Zamišljen jc slonel in gledal na zvezde, ki so se množile vedno bolj na čistem, jasnem nebu. Takrat pa sc mu jc zazdelo, da sliši tenak, komaj slišen glas doli s temine: »Medved, Mihelj . . . glej, medved! . . .« Volilni shodi m Goriškem. V nedeljo je S. L. S. na Goriškem priredila, celo vrsto volilnih shodov, ki so sc večinoma izvršili sija j n o. — V K a n a 1 u je imel volilni shod kandidat dr. A. Gregorčič, ki je govoril na krasno obiskanem shodu volilcev kanalskega okraja. P od br dom in na Korit niči jc imel lepa. shoda S. P r e m r o u. — N a K r a s u je L. L u -k c /. i č govoril na treh shodih v Dutov-Ijah, Zgoniku in Repentabru. Na te tri shode so liberalci prišli razgrajat. — Na Barki so priredili shod liberalci in socialisti. Govoril je socialisl neki Krištofi č in dr. Gregor in. Za njima je nastopil Fr. Krem ž ar iz Gorice, ki jc odgovarjal obema govornikoma. Socialisti iu liberalci so pihali od jeze. Ko je začel govornik razkrivali svobodomiselnost in protiverski majhna, pokvečena smrečica in je gledal izza skale nizek borovec. Za to planoto pa se jc širila planina, polna sočne trave. »Hoja—u—holio!« jc zazaval pastir. Oglasili so se jasni zvonci in prikazala sc je živina. Zavriskal je pastir in je hitel z naglimi koraki preko gru-čevja. Skakal je črez skale in jc prišel tako kmalu do jarka, ki jc delil kamenito polje od zelene planine. Glasno je šumel tam gorski potok in jc padal bobneče črez skale v majhnih, prijetnih slapih. V sredo jarka je zasadil Greguc svojo dolgo gorsko palico. Pognal se jc in jc šinil kakor blisk črez jarek. Ko jc stopil na trda tla, jc dvignil svoj klobuček in jc zavriskal, da je hitel odmev ocl skale do skale in je prišel tudi na Hude ravne, pa je zbudil speča škrata. Začudeno sta pogledala na goste veje, potem pa sta sc za smejala oba na glas. S prstom sta pokazala na planino, kjer je vriskal Greguc, in sta pokimala z glavo. Potem pa sta plezala kvišku in sta izginila kmalu med ravšjem. Od tistega dne pa sc jc smejala sreča pastirjem na planini. Veselo se je posmehnil tuintam stari plaušar, ko je gledal na velike hlebe sira in na polne koše masla. Ej, takega pa šc nikoli! Obredila se jc živina, da je komaj stopalu. Pa nihče ni vedel, kako jc prišlo program socialistov (katerih govornik je smešil sv. obhajilo) in liberalcev, je predsednik, neka marjoneta liberalnih učiteljev, moral zaključiti shod, da ne bi ljudje izvedeli resnice. To je marsikomu odprlo oči. Znamenit jc ta shod radi tega, ker sta na njem prvič v načelni debati trčila skupaj zastopnik tržaških Irazcrjev in zastopnik mlade krščansko-socialnc organizacije na Goriškem. V Kobaridu je bil v ponedeljek sijajen shod S. L. S. Udeležilo se ga je 250 ljudi. Govorili so kurat Leben, L u k e ž i č in K r e m ž a r. Uspeli shoda bo, da dr. G r e g o r č i č na Kobari-škem dobi velikansko večino. Volilni shod v Komnu v nedeljo 11. t. m. se jc izvršil prav sijajno. Navzlic slabemu vremenu se jc zbralo iz vseh občin komenskega okraja okrog 300 samih volilcev. V imenu komenske »Kmečke zveze« je otvoril in vodil shod predsednik g. K o v a č i č. Kandidat dr. Stepančič je v poljudnem govoru razložil svoje stališče, svoje delovanje v dež. zboru iu žel za svoja izvajanja burno pohvalo. Dr. B r c c e 1 j je pevdarjal, cla so se vse slovenske pokrajino po ogromni večini pridružile S. L. S., ki ima pravzaprav za svojega po-četnika Kraševca clr. Mahniča, da vsa Slovenija gleda zaupno na Kras, da se ji v ti volitvi pridruži. Ako zmaga, kandidat S. L. S. na Krasu, vrne se mir na Kras in prične plod o vito delo za zanemarjeno kraško ljudstvo. G. V. Mctli-kovec iz Volčjega Grada jc navduševal Kraševce za složni nastop pri volitvah in za kandidata S. L. S. Med splošnim odobravanjem ili zadovoljstvom jc zaključil predsednik shod. Dolenji Kras je po večini v taboru S. L. S.! l voiiinRoa MSCo v Polj«. Pulj, dne 12. junija 1911. V zadnjih poročilih s puljskega volilnega bojišča je bilo omenjeno, da bi imel letos hrvaški kandidat v Pulju lahko mnogo več upanja na podporo ocl strani vojne mornarice, da ni postavljena najmlajša veja hrvaške stranke, to je Narodna delavska organizacija, na tako ponesrečeni temelj, da se v bistvu le malo razlikuje od socialne demokracije. Če so gospodje lo sami uvideli, ali če so jih spomnile one vrstice na to, to je danes čisto postranska stvar. Nepobita istina je, da se jc mornarično iu vojaško uradništvo na tihem odločilo svoje glasove oddati za vse to. Le Gregucu se jc dozdevalo, a jc molčal, ker sc je bal, da mine takoj vsa sreča, ako izpregovori besedo o škratih. Včasih ob večerih, ko so sedeli pastirji pred kočo, je zaslišal Greguc tiho pesem, ki je prihajala sem ocl Hudih ravni. Posluhnil je, pa jc dregnil starega planšarja: »Pst - ali čuješ?« Poslušal je planšar, in tudi drugi pastirji so poslušali. A nihče ni slišal jiesnii; le tih in mehak glas jc plaval z gora* i n zdelo se jo, cla curlja nekje v skalah samoten studencc. Zasmejali so sc pastirji Gregucu in so ga dražili. A Greguc je slišal natanko in je razločil vsako besedo. »Sreča šla je iz sveta, davi k nam je prihitela: gora snežna jo vzprejela in planina vrh gora, hojaho! — in nebo, to nebo nad nami! . . .« Prav razločno je slišal Greguc to pesem. Zato jc pa tudi poslušal pozorno, dasi so sc norčevali tovariši z njim. A Greguc je molčal. Saj j.e vedel, da pojeta tam gori škrata, kakor sta pela že njegovemu dedu in pradedu. Dobroto je izkazal škratoma, pa je vedel, da ga bodeta ščitila vedno na planini in nc bodeta nikoli prožila kamenja nanj in na njegovo živino. Nasmehnil sc jo samo pastirjem, potom pa je od- mornarici prijaznega kandidata v trenutku, ko je ta na mnogoštevilno zbranem shodu javno in brez ovinkov označil potrebo razvit k a naše vojne mornarice i n z njo spojenih naprav. S tem jc clr. Laginja. dokazal, da se zavedni puljski volilci nikakor ne morejo strinjati s programom socialne demokracije, katera si jc pri sedanjih državnozborskih volitvah izbrala za volilno kopje »pi'oč z vojno mornarico«. Oni, ki sedaj rohnijo proti raz-vitku vojne mornarice, so si sami v zavesti, cla jo od razvitka vojno mornarice odvisen dobrobit puljskega delavstva in ne v zadnji vrsti tucli dobrobit in napredek okoličanskega kmeta, kateri ima istotako v Pulju dober trg. Vpitje na rdečih shodih proti vojni mornarici so le limanice, na katere skušajo socialni demokratje, združeni to pot z laško iredento, vjeti čim več glasov od nezavednih delavcev, kajti zavedno delavstvo v tej točki nc more iti z njimi. Če bi delavstvo premislilo to, cla oni, kateri so danes proti razvitku vojne mornarice, s tem škodujejo na tisoče delavcem v avstrijskih ladjedelnicah, bi tem ljudem obrnilo že zdavnaj hrbet. Za.to je imel dr. Laginja popolnoma prav, ko jc na mnogoštevilnem volilnem shodu v puljskem Narodnem domu med drugim rekel, cla, biti proti razvitku vojne mornarice, bi sc reklo delavstvo pri-krajševati. Dr. Laginja je s svojim odločnim prepričevalnim nastopom to pot tudi delavski organizaciji dokazal, da bi bil vsak poskus proti razvitku vojne mornarice največji atentat na delavstvo samo. — Puljski Nemci so izdali oklic na nemške volilce, v katerem priporočajo nemške glasove oddati dr. Rizziju. »Freisinn« sc pač ne more nikjer ločiti. Puljski Nemci hočejo s tem gotovo dati Lahom malo zadoščenje za pogostitev njihovih freisinskih kolegov v Rimu. Vsekakor pa jc značilno za puljske Nemce, kateri v Pulju istotako žive skoro izključno od vojne mornarice, da so pripravljeni oddati svoje glasove nasprotniku razvitka naše mornarice, akoravno imajo vedno na jeziku, da treba mornarico postaviti na ugled-nejši nivo. Premirje v Albaniji. V Carigradu jc napravila izjava avstrijske vlade, da se Avstrija ne bo vmešavala v notranje zadeve Turčije, šol v kočo in sc je spravil na podstrešje. A v ušesih mu jc zvenela pesem: »Srečo našel je pastir, pa srce mu je objela; radost dala mu vesela, dala pesmi, dala mir — hojaho! — in nebo, to nebo nad nami! . . .« Kakor bi mehki planinski vetrec. žuborel med rožami, tako je zvenela pesem okrog Greguca. Nasmehnil se je pastir, pa je položil roke pod glavo. Potem pa je zaspal. Srečen jc bil pastir Greguc vse svoje življenje, dasi jc živci dannadan samo na planinah pri svoji živini. Nikoli ni čutil žalosti v svojem srcu in tudi bolan ni bil nikoli. Umrl je na Hudih ravnčh lepe smrti. Pastirji so ga dobili tam. Ležal je na trati. Na prsih je imel roke sklenjene, a obraz se mu je smehljal, kakor bi še vedno slišal tisto pesem, ki jc zvenela, kakor planinski vetrec, ko žubori med rožami. Dolgi, beli lasje so mu obkroževali obraz, in glava mu je počivala na mehkem mahu. Kroginkrog pa so cvetela in dehtele planinske rože. Molče so pokleknili pastirji okrog njega. Roke so sklenili in molili gorko za dušo dragega tovariša. (Dalje.) ampak, da bo skušala na prijateljski način vplivati na to, da nastane v Albaniji čim preje mir, najboljši vtis. Torghut-paša jc dospel že do mejne reko Sem, ker pa nima povelja, da bi smel čez reko, vlada že 48 ur premirje. Ministrski svet se namreč v odsotnosti velikega vezirja ne more odločiti, da bi dal povelje k nadaljnjemu zasledovanju. Veliki vezir je pooblastil Torghut-pašo, da z vsemi sredstvi dela na mir. V Rim jc došlo pismo nekega duhovnika, ki biva med Meriditi. Pismo poroča sledeče: Miriditi so postavili provizorično vlado, katera ima oblast čez življenje in smrt vseh Miriditov. V.a svojo zastavo so si izvolili črno-rde-čo barvo. Miriditi so nadalje sklenili, da sc nc zadovoljijo z deželno avtonomijo, ampak da se bodo borili za popolno neodvisnost. IZ DRŽAVE »SVOBODE«. Milijonska poneverjenja na Francoskem. Pariz, 13. junija. Pred tukajšnjim porotnim sodiščem sc je pričela obravnava proti bivšemu likvidatorju Duezu in dvema soobtožencema. Toženi so, da so poneverill vsega skupaj nad šest milijonov frankov. Duez je bil likvidator od vlade zaplenjenega cerkvenega premoženja. Kako francoska vlada varje delavske koristi. Sedanja socialistično - prostozidarska francoska vlada je nedavno oddala naročbo tiskovin za državno zapadno železnico dvema tiskarnama v Ren-nesu, katerih lastnika sta najhujša nasprotnika tarifa. Svojčas je Millerand izdal dekret, da se ima pri oddaji vseh državnih naročil ozirati na delavske strokovne pogodbe, a socialistični gospodi je na mehkih vladnih sedežih malo mar delavskih koristi. Tiskarska zveza je protestirala proti postopanju vlade, vršile so se avdijence pri delavskem ministru, celo v zbornici je prišla stvar na dnevni red, a vse je bilo zaman, ostalo je pri naročbi. Tako se v svobodni socialistični Franciji spoštujejo delavske koristi in delavske organizacije. Dnevne novice, -f Volitve v Dalmaciji. Vsa Hrvaška, pa tudi visa Slovenija upira danes oči na Dalmacijo, kjer se z mladeni-škim navdušenjem bore hrvaški pra-vaši proti liberalnim prvakom. Danes volijo v državni zbor štirje okraji: Z a-d a r, Š i b e n i k, M a k a r s k a, S p 1 i t. Druga bitka bo v Dalmaciji 16. t. m. in tretja 19. t. m. Nato slede ožje volitve. Hrv. str. prava stopa v boj proti združenim nasprotnikom, naslanjajoč se edino na zavest ljudstva, ki ae je pričelo gibati, da enkrat pomecle z dosedanjimi liberalnimi prvaki. V koliko se to pri sedanjih volitvah zgodi, ni mogoče soditi. Vsa Dalmacija jc eno veliko bojišče. V Z a d r u bo skoro gotovo ožja volitev med hrvaškim pra-vašern Prodanom in kandidatom liberalcev B o r e 11 i j e m. V Splitu bo izvoljen svobodomislec dr. Smo d laka; če bo pa danes sreča na strani hrvaških pravašev, bodeta izvoljena v okraju Šibenik pravaš dr. Dulibič proti liberalnemu kandidatu vpokoje-nemu kapitanu Nikolaju vitezu D u -bokovič in v okraju Makarska pravaš dr. Mate D r i n k o v i č proti kandidatu liberalcev dr.Melku Č i n g r i j a. -j- Liberalci zapustili Tavčarja. V kamniškem volilnem okraju so liberalci oficijelnega kandidata dr. Tavčarja sramotno izdali in vrgli sami med staro šaro. Proti dr. Tavčarju so volili Sršena. Tako blamiran kot dr. Tavčar še ni bil noben strankin voditelj na svetu! + Zmaga S. L. S. v Novem mestn. Pri današnji volitvi je padla novome- i ška liberalna trdnjava. Kandidat S. L. S. prof. J a r c je dobil 147 glasov, liberalec Majerle samo 120, torej 44 glasov manj kakor zadnjič Gangl. Socialni demokrat je dobil 26 glasov. -j- Kamniška liberalna kula se je porušila. Kamniško mesto je danes oddalo veliko večino za S. L. S.I S. L. S. jc dobila v Kamniku 229, libcralci 151 glasov. ~f Mesto Višnja gora je oddalo danes za S. L. S. 52 glasov, liberalci so dobili samo 13 glasov. + Mesta odpadajo od liberalne stranke! Tudi mesto Lož je danes prvikrat oddalo večino za S. L. S. Mesto za mestom odpada od liberalne stranke. Armada S. L. S. koraka zmagujoče naprej! -f Mesto škofja Loka jc tudi danes oddalo večino za S. L. L. Slava! -f- Katoliško politično društvo za radovljiški okraj. Na občnem zboru izvoljeni odbor Katoliškega političnega društva se je sešel dne 9. t. m. v Radovljici, da se konstituira. Izvoljeni so bili naslednji gospodje: predsednik poslanec Jos. Pogačnik; I. podpredsednik kanonik Jan. Novak; II. podpredsednik župnik in poslanec Iv. Piber; tajnik in blagajnik župnik K. Čerin. Odborniki: Fr. Arh, župan v Boh Bistrici; Jan. Burja, župan na Boh. Beli; Iv. Finžgar, župan na Breznici; Jak. Jan, župan v Gorjah; Ad. pl. Kappus, župan v Kamni gorici; Jan. Krivic z Jesenic kot zastopnik delavstva. Namestnika: Luka Hafner, posestnik v Kropi in Vinko Resman, posestnik v Radovljici. — Tako konstituirani odbor je razmotri-val zlasti sedanji politični položaj v okraju; hkrati se je obravnavala zadeva ozir. ustanovitev gospodinjske šole za Gorenjsko. Odbor je sklenil zastaviti vse svoje moči, da se ustanovi taka šola v Radovljici ter je predsednik gospod poslanec Pogačnik obljubil posredovati pri vseh merodajnih faktorjih, da se že dolgo gojena želja po gospodinjski šoli v Radovljici čim preje uresniči. 4- Strast slepi. To se je pokazalo pri poročilih nasprotnih nam listov o shodu v Zgornji Šiški. Socialnodemo-kratično glasilo govori o 3000 zboroval-cih, »Jutro« o 1000 in »Narod« o 600, pravilno pa je »Slovenčevo« poročilo. Drugič naj se liberalni in socialnode-mokratični časnikarji prej pomenijo, kako številko bodo zapisali, ker v številkah sc motiti, je zelo nerodno, kar jim bo pokazal tudi današnji dan. Da so socialni demokratje najbolj napačno videli, se ni čuditi. Ža te ljudi prihaja zarja šele takrat, ko imajo normalni ljudje že poldne. +, Pucelj, neodvisni kandidat za Velike Lašče, Ribnico in Žužemberk, je imel v nedeljo dne 11. t. m. v Prigoricl volilna shod. Čast zavednim Dolenjeva-ščanom kakor tudi mnogim Prigoriča-nom, da so tako imenitno usiljivca odklonili. Na shod jc prišel sam »ljudski tribun« Rus iz Loškega potoka, tudi Ig. Merhar, župan, se ga je udeležil, zadnja dva oba s prikritim veseljem, da jo ta ravno tako izkupi, kakor sta jo ona dva pri deželnozborski kandidaturi. Če odštejemo 7 Laščanov, potem Pirkerja in Križmana Franceta pride venkaj kaj klaverno število. Izmed 400 volivcev — 22, seveda od teh dobro polovica naših. Nič ni bilo navdušenja, nič dobre volje. — Tudi tukaj, kakor se kaže, se otresajo vlade — liberalnega župana. -f- Liberalcem je pričelo vroče prihajati ob tem, kar so protikulturnega napisali v tistih glasilih, ki so v imenu zvršilnega odbora »narodno-napredne stranke priobčili liberalne kandidate. Sedaj so se ti junaki podali na t a j e -nje. Urednik »Slov. Naroda« Pusto-slemšek je v Mokronogu v pričo vseh zborovalcev tajil vse kulturnobojno delovanje liberalne stranke. Kakor se vidi, se hoče sedaj cela liberalna stranka poslužiti iste taktike. Zato groze vsi liberalni kandidatje, da bodo knezo-škofa radi pastirskega lista tožili. No, to bo zopet špas za socialne demokrate. Mi bomo iz »Naroda« in »Jutra« nabrali vse duhteče cvetke zadnjega časa, da bomo liberalcem osvežili spomin na njihov program in njihove bojne članke, ki jih zdaj tako junaško taje. — Osebne vesti. Nadvojvodinja Marija Jožefa in sin nadvojvoda Karol Franc Jožef sta včeraj s parnikom baron »Gautsch« odpotovala z brionskega otoka pri Pulju proti Trstu. — Toča, debela kot golobja jajca, je padala v noči od sobote na nedeljo skoro po celi Slavoniji. Vse je opusto-šeno. Tudi strela je na večih krajih udarila. Škoda na polju jc nepopisna. Sadje je popolnoma uničeno. Djakovski škof Krapac se je tc dni za tri tedne odpeljal v Rogaške toplice. - Temelj za Otroški dom v Zagrebu so slovesno položili 9. t. m. Sezida ga odsek za našo deco Zveze učiteljic. Načrt je napravil arhitekt Šunko. Temeljni kamen je blagoslovil mestni župnik Mrzljak. Umrla je v Zagrebu Ivana, baro-rica Kušlan roj. pl. Kamenjak, vdova hrvaškega bojevnika ilirske dobe, Dra-gojla, barona Kušlana. — Odkritje spominskih plošč hrvaškim pisateljem: Vokoslavu Babukiču, Janku Jurkoviču in Josipu E. Tomiču se 17. in 18. t. m. vrši v Požegi. — Hrvaško romanje v Aslz In Lo-ret se vrši od 5. do 9. julija I. I. r. Reke. Visoka gosta v Dalmaciji, V Za-dru pričakujejo nadvojvodo Karola Ferdinanda, ki ostane on d i dva meseca, in princezinjo Klizabelo NVindlsch-gractz. lj G. Avg. Praprotnik nam piše: M res, da sem najel nemškega advokata dr. Vallentschaga, temveč jc res, da sem bil navzoč samo kot priča, torej, nisem potreboval nikakega zastopnika; jtidi ni res, da sem d sodiščem nemškutaril, temveč še mL da sem govoril izključno le slajlkovko. Z odlič-rim spoštovanjem Praid lini k Avgust. — Prosimo za pojasnilo dotičnega gospoda, ki nam je notico poslal. Strela. V Kanalu na Goriškem jc udarila strela najprej v brzojavni drog, nato v telefonsko žico ter jc zelo poškodovala aparate. Čuvaj Peter Cc-rovac je vsled strele oglušil na eno uho, uradniku Černetu je pa strela osmodila laso. - Ponesrečila je v nedeljo popoldne 701etna vdova Marija Žarn iz Vel. Mraševa. Z zetom se je peljala vinograd pogledat. Domov grede se je pri kapelici proti Leskovcu konj splašil. Žarn in zet Dolmovič padeta z voza, ona tako nesrečno, da je za notranjimi poškodbami še isti večer umrla. Štajerske novice. SHODI S. K. Z. NA ŠTAJERSKEM v posavskem okraju na Bizeljskem, nii Selah, v Dobovi, na Vidmu, dva na Blanci, na Loki so se včeraj vršili in krasno vspeli. Navdušenje in samozavest volilcev S. K. Z. je zadnje dni tako narastlo, da pojde vse na volišče. š Smrtna kosa. Sv. Barbara v Halozah. Dne 9. junija 1911 je po kratki bolezni umrl č. gospod Alojzij Cizerl, bivši kaplan pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, ki je pred 12. leti odpadel k pravoslavni veri, a na smrtni postelji je zahteval katoliškega duhovnika, obžaloval svoj korak ter sc jc spet vrnil v katoliško cerkev in previden s svetimi zakramenti za umirajoče mirno zaspal v Gospodu. Imel je lepo posestvo v Velikem vrhu župnije Sv. Barbare v Halozah. š Nesreča v rudniku. Iz Trbovelj poročajo: Dne 10. t. m. sc je peljal rudar Anton Hrušovar s praznimi vozovi, katere je vlekla lokomotiva, v rov. Ko je dospel v bližino vrat, je zaklical ru-darju Francetu Hauptmanu, ki je slučajno tam delali naj odpre vrata, kar jc tudi storil. Po nesreči pa je skočil llauptman ravno v tistem trenutku, ko je hotel Hrušovar peljati skozi vrata, na lokomotivo, katera mu je levo nogo popolnoma zmečkala. Prepeljali so ga v bolnišnico. Ljubljanske novice. lj Posebna izdaja »Slovenca« izide jutri zjutraj z najnovejšimi podatki o volitvah. Dobila se bo po trafikah ob 8. uri zjutraj. lj Spored procesije presv. Rešnjega Telesa v stolnici. Ob 8. uri slovesna pontifikalna sv. maša. Okoli pol 9. ure se prične pomikati procesija, ki gre: Po Glavnem trgu skozi Špitalsko ulico pred frančiškansko cerkev. 1. blagoslov. Skozi Wolfovo ulico, mimo Zvezde (blagoslov c. in kr. vojaštvu) in Gosposko ulico pred Križev-niško cerkev. II. blagoslov. Skozi Kri-ževniško ulico, čez Šentjakobski most pred šentjakobsko znamenje. III. blagoslov. Po Starem in Glavnem trgu pred mestno hišo. IV. blagoslov. Razvrstitev: 1. Župne proccsijc z banderi: a) trnovska; b) frančiškanska; c) šentjakobska. 2. Šole: a)nemška deška šola; b) III. mestna ljudska šola; c) I. mestna ljudska šola; č) strokovna šola; d) trgovska šola; e) pripravnica; f) realka; g) nemška gimnazija; h) II. gimnazija; i) I. gimnazija. 3. Stolnožupno bandero sv. Nikolaja. Trgovska šola pri Mahru. 4. Društva: a) Krščansko-soeialna zveza, z zastavo; b) Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, z zastavo; c) Glasbeno pevsko društvo Ljubljana, z zastavo; č) osobje zavodov 5. L. S. 5. Tretjereclniki, z banderom. 6. Ženske Marijine družbe: a) Dekliška Marijina družba, z banderom, dalje ona 7, zastavo; b) Marijina kongrega-cija gospodičen in gospa pri oo. jezuitih. 7. Bandero naše ljube Gospe. Ženske svetilko. Krščanska ženska zveza. 8. Bandero presv. Rešnjega Telesa. Moški svetilci. Moška Marijina družba. Vincencijeva. družba. 9. Dečki. Deklice. Z neprižganimi svečami. 10. I. oddelek c. kr. vojaštva. Vojaška godba. 11. Mestni magistrat. Trgovska zbornica. C. kr. uradniki. Deželni odbor. 12. Oo. frančiškani. 13. Duhovščina in presvetli 7 Najsvetejšim .14. C. kr. deželni predsednik z uradniki deželne vlade. 15. II. oddelek c. in kr. vojaštva. — Opomba. Udeležniki procesije naj skrbe, da se procesi ja ne trga in da se po danem blagoslovu kar najprejo urede in jamejo premikati dalje. — Takt in j ietota zahtevata, da so vsi, ki procesijo ob strani gledajo, odkriti, zlasti šc pri blagoslovih, in da se vedejo povsem dostojno in spoštljivo. I i Poziv. V listu, ki neprenehoma obrekuje, stoji, da so so šolski dečki l belimi kokardami na prsih udeležili javnega nedeljskega obhoda in še celo pod zaščito šolskega voditelja Jegliča. Kdor je to videl, naj se oglasi javno ter pove naj imena, da se takoj uvede zo. pet disciplinarna preiskava. lj Vode so narasle vsled zadnjega deževja in po nekod preplavile polja in travnike. Ljubljanica je s pritoki dosegla višino 3 m nad normalom. V nedeljo zjutraj so morali zatvornice v Prulah odpreti. Voda bo po Gruberje, vem kanalu odnesla več lesa in izko. pana mesta zasula s peskom. Dela bo. do zastala za teden dni. lj V Gradašco je padla včeraj do. poldne na Glincah 51etna deklica Zin. ka Č e s n i k. Otroci, ki so to videli, so vpili na pomoč. Na vpitje je k vodi pri. tekel krojaški mojster Ivan Pleško in je žc potapljajočo deklico rešil iz vode, Deklico so kmalu spravili k zavesti iu jo nesli na dom. lj Umrl je dr. Rudolfu Marnu šest let stari sinček, ki se je nedavno pone. srečil. lj Orgije v kinematografu. V Ljub. ljani se nahajata dva kinematografa katera skušata eden drugemu konku. rirati. Da 1 i imel vsak največ obisko. valcev jima je vsako sredstvo dobro. \ zadnjem času začela sta tudi vsak p& tek prirejati takožvane originelne pi. kant ne pariške predstave za odra. sle, da na ta način vabita radovedne ljudstvo k blagajni. Pretečeni petek ji razglasil podjetnik kinematografa pr Maliču tako predstavo kot »gala pred stavo«, pri kateri so se pokazale slike, katere tu ne smemo popisati, ker so bi lc tako pohujšljive, da se jih mora vsak moralični človek sramovati in kater« nimajo druzega namena, kakor ljud stvo pohujšati. Kako malo razuma ima voditelj tega podjetja za dostojnost in kako so njemu samemu te slik nagih žensk ugajale, sledi tudi iz tega, da jf proti koncu predstave naprosil navzo če vojake in vajence, naj po predstav aplavdirajo, nakar bo on raz odra na znanil, da bo predstavo še enkrat po navijal. Ljudstvo je bilo pa boljšega mnenja in je kakor hitro je rekel raz odra, da bo te svinjske slike še enkrat pokazal, večinoma zapustilo prostore Zahtevamo odločno, da poklican« oblastva. take pohujšljive predstave en krat za vselej prepovedo! lj Strela je naredila v soboto po poldne in zvečer po deželi obilo škode Na več krajih je udarila v drevesa par kozolcev užgala, a tudi v poslopjih je rogovilila. Grdo je gospodarila v kranjskem, radovljiškem in litijskem okraju. lj Nesreča. Ko je včeraj popoldn< na Franc Jožefovi cesti peljal 171etn posestnikov sin Janko Zavašnik, je, ho teč stopiti raz voz, se spodtaknil in padel. Šlo mu je prednje kolo čez trebuh in ga tako močno poškodovalo, da je kmalu nato umrl. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu lj Z voza padel. Sinoči je v Kna-flovi ulici padel znak z voza Zeschko. tov hlapec Jožef Končina in obležal nezavesten. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Rožne stvori. Krščanskosoclalni mestni delavc v Gradca so dosegli lep uspeh. Občin ski svet je ugodil njih zahtevam za po višanje plače, izenačenje letne in zim' ske plače in plačilo za nadure. Seveda bi si sedaj rdečkarji radi z uspehom omastili svoja široka usta, češ, da je to njih zasluga, pa jih zebe. Političen umor. Vsled različnega političnega prepričanja je nastal v Krakpvu med delavcem Koprovvskijem in VVarmusom prepir, ki se je kmalu spremenil v tepež. Koprovvski je agiti-ral za kandidata Daszynskega, War-mus pa za Petelcnza. Med prepirom je potegnil Warmus nož in zadal Ko-provvskemu smrtno rano. Nekega dm gega delavca, ki je prihitel Koprovvske mu na pomoč, jc Warmus težko ranil Morilca so zaprli. Velikansko nenrje. Iz New Yorka poročajo: Po grozni vročini zadnjih dni je naenkrat nastal strašen vihar Polomil je brzojavne droge, odkril stre he, na stotisoče oken razbil. Tri osebf je ubila strela. Ceste so vse preplavlje nc. V nekem predkraju v New Yorki jc priredil cirkus dobrodelno predsta vo, kateri je prisostvovalo več tisoč lju di. Med predstavo je udarila strela ' cirkus. Nastala je velika panika, ki s< jc še povečala, ker so zdivjali sloni. Vel kot tri ure je trajalo, predno so vs ljudje mogli zapustiti cirkus. Več st( oseb jc težko ranjenih. Socialnodemokraško delavsko brat stvo. Lani se je med aocialnodemokra tičnimi in krščanskosocialnimi mizar skimi pomočniki in med mizarskim mojstri v Gradcu dosegel sporazum zi Utrifno pogodbo. Ob tej piiliki so so cialnodemokraški mizarski pomočniki tudi izjavili, da hočejo odslej v miru delati skupaj s krščanskimi socialci. Junaki pa so svojo besedo kmalu snedli in ne le, da so na vse mogoče načine znova začeli mučiti in izrivati iz delavnic krščanskosocialne delavce, marveč je »Arbeitenville« z clne 4. t. m. priobčil članek, v katerem stoji, da socialnodemokratični mizarski pomočniki zahtevajo, da se odslej naprej sprejemajo v mizarske obrate le taki delavci, ki so že tri mesece v socialno-demokratični delavski zvezi. To je lepo delavsko bratstvo in lepa svoboda, ki dela po geslu: Zri našo dušno pašo in plačuj nase nikdar site voditelje — ali pa pogini. Državnozborske volitve na Kranjskem. LJUBLJANSKA OKOLICA. Dr. Šusteršič Tribuč Kristan Raze. Log m 3 4 Bor. Šiška 130 56 119 Slivnica 88 30 Moste 148 114 140 D. M. Polje 384 36 33 4 Šmartno pod Šmarno goro 246 74 21 13 Ježica 186 43 73 25 Vič 292 98 268 — Lipoglav 111 — — — Sp. Šiška 84 245 445 21 Brezovica 196 47 34 — Šentjur 157 4 — — Grosuplje 186 72 10 23 KAMNIK - BRDO. Dr. Krek Or. Tavčar Sršen Raze. Homec 80 — 4 — Motnik 57 7 — 3 Krašnja 71 28 41 — Moravče 297 12 46 16 Velika vas 71 3 2 Dol 68 2 27 Podhruška 129 — — 1 Trojana 147 6 82 3 Domžale 159 14 97 — Šmarca 78 3 7 Tunjice 69 7 1 — Trzin 29 1 89 — Gojzd 100 — — — Kamnik 229 120 25 6 Radomlje 29 1 6 — Lukovica 34 19 8 Vodice 257 — 102 — Špitalič 116 6 — — Mengeš 142 3 96 1 Loka pri Mengšu 44 — 38 — Jarše 73 7 18 — KRANJ — ŠKOFJA LOKA. Demšar Demšar Udovč Raze. Poljane 195 145: — — Sora 79 21 — —■ Železniki 97 83 — — Zmlnec 231. 84 — — Stražišče 257 116 4 — Preddvor 364 o t%/ — — Trata 288 80 — Kranj 84 245 9 — škoija Loka 173 143 — — Predoslje 256 — — — Zalilog 100 — — — Oslica 231 178 ., — — Zalilog 336 52 'J< ' — — Cerklje 420 100 — — Povše Reisner Bartl Raze. Kolovrat 49 2 9 — Draga 52 o •> — Sava 72 S n — Dedindol 60 — — — Polica 132 — — — VlSnja gora 52 13 — — Krška vas 41 1 — — Krka 245 103 — 3 Kresnice 129 — 16 — Št. Vid 273 34 4 Mandelj 21. Št. Jur (Svibno, Dobovec) 302 23 — — Trebeljevo 287 11 1 6 Boštanj 110 121 — — Slane 8 VEL. LAŠČE, RIBNICA, ŽUŽEMBERK. Jaklič Pucelj Vlšnlkir Soc, dim. Vel. Poljane 39 25 — — Vel. Lašče 44 57 — —1 Videm (Dbp.) 249 35 — Podgora 171 18 — — Banjaloka 107 42 — 1 Sodražica 256 111 3 Žužemberk 359 70 14 Dvor 138 24 21 _ Ambrus 196 21 — _ Sv. Gregor 218 58 — — Turjak 194 85 — — Sodražica 256 112 3 _ Ajdovec 149 4 — — METLIKA — NOVO MESTO - - ČRNO- Vavtavas MELJ. Jaro Majerle Mlinar Raze. 143 Novo mesto 147 Mirna peč Metlika Lokvica Stari trg Dol Drašici Božjakovo Vrh 455 66 87 77 26 84 158 67 13 120 70 26 44 27 144 — — 54. _ _ 1 6 2 44 1 — Liberalni Demšar ima celo v svoji domači občini Zalem Logu pri Železnikih veliko manjšino! RADOVLJICA — KRANJSKA GORA — TRŽIČ. Pogačnik Dr, Triller Dr.Dermnta Razo. Kamna gor, 100 — 2 — Kovor 141 — 31. Begunje 105 60 ?. 11 Dovje 174 13 81 Bled 188 98 37 13 Kranjska g. 170 13 68 7 Kropa 116 1 15 — Podnart 155 10 42 Jesenice 311 38 — 34 Boh. Bistrica 286 85 29 6 LITIJA — VIŠNJA GORA — RADEČE. Povše sijajno izvoljeni Doslej je Vrh volil vedno liberalno. Danes je dal večino za S. L. S.! KRŠKO — KOSTANJEVICA — MOKRONOG — TREBNJE. Hladnlk Ribnikar Razcep. Mirna 211 111 27 Sv. Križ p. K. 245 50 — Kostanjevica 286 137 — 6 Št. Rupert 417 216 — VRHNIKA — LOGATEC — CERKNICA — IDRIJA. Gostinčar Slcherl Kri tan Raze. Vojsko 120 1 15 2 Gor. Logatec 110 1 — Preserje 19!) 85 21 Horjulj 293 10 Rakek 99 06 — Dole 79 74 18 3 POSTOJNA — SENOŽEČE — IL. BISTRICA — VIPAVA — LOŽ. Dr, Žitnik Novak Kopač R;zcep. Lo? 66 51 1 Postojna - 69 19 Stari tre 500 164 13 Vipava 198 22 27 45 Prestranek 252 52 79 6 Ostale izide priobčimo jutri. Slovenska Ljudska Stranka je dobila od 11 kranjskih poslancev 10 poslancev, ki so izvoljeni z ogromno večino, v Ljubljani je liberalni kandidat v ožji volitvi s kandidatom S. L. S. dr. Gregoričem! DrždvnozUorska volilev v LjuHljani. Ožja volitev! Pri današnji državnozborski volitvi v Ljubljani so dobili v enajstih komisijah: I. Mestni dom: Dr. Gregorič 229. dr. Ravnihar 302, dr. Eger 44, Etbin Kristan 40, razcepljenih 4. II. Št. Jakob: Dr. Gregorič 102, dr. Ravnihar 216, dr. Eger 51, Etbin Kristan 22, razcepljen 1. III. Št. Jakob: Dr. Gregorič 157, dr. Ravnihar 175, dr. Eger 44, Etbin Kristan 69, razcepljen 1. IV. Trnovo: Dr. Gregorič 189, dr. Ravnihar 307, dr. Eger 27, Etbin Kristan 123, razcepljenih 4. V. Dekliški licej: Dr. Gregorič 102, dr. Ravnihar 287, dr. Eger 106, Etbin Kristan 37, razcepljenih 3. VI. Šola na Cejzovi cesti: Dr. Gregorič 101, dr. Ravnihar 306, dr. Eger 106, Etbin Kristan 46, razcepljenih in neveljavnih 3. VII. I. državna gimnazija: Dr. Gregorič 97, dr. Ravnihar 203, dr. Eger 73, Etbin Kristan 99, razcepljenih 2. VIII. »Union«: Dr. Gregorič 202, dr. Ravnihar 339, clr. Eger 79, Etbin Kristan 66, razcepljena 2, 12 praznih in neveljavnih. IX. Šola na Ledini: Dr. Gregorič 189, dr. Ravnihar 237, dr. Eger 46, Etb. Kristan 98. X. Vodmat: Dr. Gregorič 137, dr. Ravnihar 116, dr. Eger 18, Etbin Kristan 11. XI. Barje: Dr. Gregorič 137, clr. Ravnihar 176, dr. Eger —, Kristan 18, razcepljen 1. Dr. Gregorič je dobil 1642 glasov, dr. Ravnihar 2264, Etbin Kristan 730, dr. Eger 593, razcepljenih 22, neveljavnih in praznih 35, torej je prišel dr. Ravnihar v ožjo volitev. Vsa opozicija je leta 1907. imela 1 glas večine, danes pa ima vsa opozicija 323 glasov večine. Dr. Ravniharju manjka do absolutne večine 162 glasov. Leta 1907. je imel Kregar 1526, Hribar 2589, Kristan 641, Del Cott 418, razcepljenih je bilo 5 glasov. Volilci LJubljani! Danes zvečer ob 8. uri volilni sestanek v „Unionu". Pridite vsi! Telefonska in brzojavna poročila. VOLITVE NA KOROŠKEM. Celovec, 13. junija. V volilnem boju stoji 5 slovenskih kandidatov. V lavan-tinski dolini oddajajo Slovenci svoje glasove nemšk. kršč. soc. VValchcrju, v okraju Rožek v Ziljski in Kanal, dolini pa volijo proti nemškim nacijonal-cem socialna demokrata. Celovec, 13. junija. Upanje je, da bodo v petih okrajih ožje volitve med nemškimi nacionalci in socialnimi demokrati. Pritisk zoper Grafenauerja je strašen. Upati je, cla zmaga. IZVOLITEV DR. BENKOVIČA. Celje, 13. junija. Doslej ima dr. Benkovič ogromno večino in je njegova izvolitev zasigurana. BURNE VOLITVE V SAVINJSKI DOLINI. Gradec, 13. junija. V Savinjski dolini je silovit volilni boj. Roblekovi pristaši napenjajo vse sile, da bi bil izvoljen Roblek in pravijo, da je Robleko-va izvolitev sigurna, čemur pa se od somišljenikov Slovenske kmečke zveze oporeka in je to pobožna želja liberalcev. KANDIDATJE VSESLOVENSKE LJUDSKE STRANKE NA ŠTAJERSKEM V VOLILNEM BOJU. Marnb erg, 13. junija. Verstovšck 98, Verdnik 27. št. Peter v Sav. dolini, 13. junija. Korošec 131, Roblek 101. Dobrna, 13. junija. Korošec 205. Roblek 39. Št. Jurij (trg), 13. junija. Korošec 46, Roblek 54. Pišece, 13. junija. Benkovič 106, Kukovec 77, Čobal 51. (V primeri z 1. 1907. zelo ugodno.) Maribor, 13. junija. Po dosedanjih poročilih zmaga dr. Verstovšeko-v a popolnoma sigurna. Iz drugih okrajev še ni poročil. NA GORIŠKEM. Gorica, 13. junija. Volilni boj se j vrši v znamenju slabe udeležbe. V goriški okolici je namreč krasno vreme in so šli ljudje delat na polja. V mestu je hud boj med laškimi mladimi republikanci (Mazzinijanci) in starolibe-ralci. Laški liberalci so nabili lepake, na katerih je naslikan otrok sedeč na nočni posodi s cuceljnom v ustih; spodaj je napis: Volite nas republikance! Značilno je, da ni bil noben laški liberalec izvoljen za predsednika volilne komisije. Prvič se je zgodilo, da je bil Slovenec izvoljen predsednikom ene volilne komisije. Do treh popoldne je znan sledeči izid iz dežele: Na Vipavskem (tri občine) Stepančič 358, dr. Gregorin 208, Kopač 22 glasov. Iz Krasa še ni poročil. V Hribih je sedaj dobil dr. Gregorčič 204, Vrtovec (liberalec) 106, socialist Č.erne 5 glasov. V goriški okolici (8 občin) Fon 1074, Kocjančič (lib.) 609, socialist dr. Tuma 617 glasov. Značilno je, da je v podgorski občini, kjer je Kocjančič doma, dobil Fon 190, Tuma 189, Kocjančič pa samo 150 glasov. Socialisti so s temi glasovi dobili vse, kar so imeli pričakovati, ker v ostalih ob-činah ne pridejo v poštev. OŽJA VOLITEV V PULJU. Pulj, 13. junija. Tu laški liberalci srdito delajo, da bi zmagal njihov Rizzi, socialni demokratje pa napenjajo vse moči, da bi spravili svojega kandidata. v ožjo volitev z Rizzijem. Skoro gotovo pa pride do ožje volitve med Rizzijem in Laginjo. Policijski aparat je ves na nogah, podpira ga vsa žen-darmerija in vsa finančna straža. Opoldne so sc stepli Rizzjcvi agitatorji s socialnimi demokrati, ki so prilepijali nek lepak, a policija jih je razkropila. VOLITEV V TRSTU. Trst, 13. junija. Tu se vrše volitve ob velikanski udeležbi. Izvolitev Ry-bafa je zagotovljena. Trst, 13. junija. Pred vsemi volilnimi lokali so močne orožniške straže. OŽJE VOLITVE NA DUNAJU. Dunaj, 13. junija. Tu sc vrše državnozborske volitve ob velikanski udeležbi in najživahnejši agitaciji. Najbolj ogroženi krščanskosocialni mandati so: mandat princa Liechtensteina, dr. Pat-taia, prof. Sturma, dr. Kinbocka in Bie-loehlaweka. V Hernalsu je bil krvav tepež, več oseb je ranjenih. Tudi v Fiinfliausu, kjer kandidira krščanski socialec Schneider proti dosedanjemu poslancu socialnemu demokratu Forst-nerju, je bilo več spopadov. Na Dunaja bo cela vrsta ožjih volitev. SOCIALNI DEMOKRATJE NA DUNAJU. Dunaj, 13. junija. V Florisdorfu je izvolitev dosedanjega socialnodcmo-kratičnega poslanca Seitza zagotovljena. V Brigitenau delajo socialni demokratje z vso silo, da bi spravili skozi lillenbogena. MANDAT SOC. DEMOKRATA DR, PERNERSTORFERJA V NEVARNOSTI. Dunajsko Novo mesto, 13. jun. Tu bo skoro gotovo ožja volitev. Mandat Pernerstorferjev je v resni nevarnosti. Na kolodvoru so se stepli socialni demokratje in nemškonacionalni dijakL VOLITVE NA TIROLSKEM. Inomost, 13. junija. Tu bodeta dve ožji volitvi. Konservativci upajo kršč. socialcem vzeti tri mandate, med njimi mandat v Pincgau. SOCIALNODEMOKR. MANDATI V LINCU V NEVARNOSTI. Line, 13. junija. Od 3 socialnode-mokraških mandatov sta dva v resni nevarnosti. VOLILNI BOJ V MODLINGU. Modling, 13. junija. Tu ima doslej nemški svobodomislec več glasov kot krščanski socialec. BURNE VOLITVE V PRAGI. Praga, 13. junija. Tu je za današnje volitve silno razburjenje. Bati se je, da se bodo v delavskih okrajih vršili krvavi spopadi med socialnimi demokrati in narodnimi socialci. Danes je prišlo v Prago 100 orožnikov. Vse praško vojaštvo jc konsignirano, vsak čas pripravljeno, da odkoraka na ceste. Praga, 13. junija. Glavno zanimanje se obrača na volitev spodnje novo mesto in srednje novo mesto. V prvem mestnem okraju kandidirajo proti kompromisnemu kandidatu štirje češki kandidatje, dva pristaša državno-pravne stranke in dva krščanska so-cialca. V praškem starem mestu, kjer je zadnjič dr. Baxa bil kandidiral proti mladočeškemu kandidatu, je sedaj dr. Baxa kompromisni kandidat mla-dočehov in narodnih socialcev. V delavskih mestnih delili Našle, Oreho-visce so bili po noči že veliki kravali. Ad. Ljubljanska okolica. SOCIALDEMOKR. AGITAČNI OBHOD V PRAGI. Fraga, 13. junija. V zgodnjih jutranjih urah so priredili socialni demokratje agitacijski obhod po mestu. Med socialnimi demokrati in narodnimi socialisti je prišlo opetovano do spopadov. POLET Z DUNAJA V BUDIMPEŠTO. Dunaj, 13. junija.Nadporočnik Bile je priletel danes iz Dunajskega Novega mesta z letalnim strojem na simerin-ško pustinjo in hoče danes nadaljevati polet v Budimpešto, za katerega je razpisana nagrada. ALBAANCI SO SE UDALI. Carigrad, 13. junija. »Albanska vojska« je končana. Albanci so se udali, tudi Malisori in Miriditi so danes naznanili sultanu, da se udajo. Sultan izda veliko amnestijo in Albanci dobe koncesije v jezikovnem oziru, kakor tudi pri davkih in vojaštvu. NAZNANILO. Prečastitim gospodom župnikom in cerkvenim predstojnikom, slavnemu občinstvu, naznanjam, da sem še vedno v svoji hiši v Rožni dolini št. 96. P. Vič pri Ljubljani. Alojzij Fakin, oblastno potrjeni postavljalec, preskus šalec in popravljalec strelovodov itd. Briljanti po nizki ceni H.SUTTNER M ..IK —---— exportna tvrdka ur,zlatnine , * LjabljanaMesimirg. |n srebrn,»ne. J^ V 5viqi •-it Pijte Sčitno ki edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla j ?? oau alflMliU voda. 1471 Naroča se: Tolsti vrh, p. Guštanj. Koroško. lircz vsakega posebnega obvestila. 1866 t Dr. Rndoli Marn, c. kr. finančni koneipist v Ljubljani, naznanja v svojem in v imenu soproge Jadvige in sina Rudolfa prežalostno vest, tla je bil njih nepozabni ljubljenček Smiljan flanes ponoči v nežni starosti šestih let poklican med krilatce. Pogreb bo v sredo dne 14. t. m. ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti Tržaška cesta .št. 33 na pokopališče na Viču. V LJubljani, 13. junija 1911. • Krasni spominki prvega svetega obhajila na posebno ugodno učinkujoči podlagi s slovenskim napisom in prostorom za obhajančevo ime in podpis darovalca, se dobe sedaj v »Katoliški. Bukvami« za 20 vinarjev komad. Vsled izredne krasote in razmeroma skrajno nizke cene so ti spominki brez dvoma najprimernejše darilo za novo-obhajance. Spomini na prvo sveto obhajilo se pa dobijo tudi pod finim celuloidom; isti so prirejeni, da se postavijo na pripraven prostor ali obesijo na steno in veljajo 90 vin. za izvod. — Prijatelje našega lista prosimo, da agitirajo za nove naročnike. Mnogo je še slovenskih hiš, gostiln in trgovin, kamor zahajajo naši somišljeniki, a še fliso naročene na ..Slovenca". Agitirajte za nove naročnike! Kurzi efektov in menjic. dne 12. junija 1911. Naznanilo. Oddaja na graščini So^k pri pranju se vrši v nedeljo popoldne ob 1. uri na javni dražbi. 1867 Trgovski pomočnik dobro izurjen v železninski stroki se sprejme. Ponudbe na upravništvo tega lista pod šifro „K". 1862 V hiši pri Anžoku v Spod. Šiški, Vodnikova cesta št. 9, se oddajo v najem tri lepe, suhe 1846 5 Meti skladišča, hlev in podstrešje za seno. Pojasnila v gostilni ravnotam. Hotel Union na Dobrni se odda v najem s 1. oktobrom t. 1. cvcnt. tudi mesnica. V hotelu „Union" je automobilna postaja proge Dobrna-Celje. Vpraša se pri nnčelništvu hranilnice in posojilnice na Dobrni. 1784 1507 Hiša Skupna 4% konv. renta, maj—no- vember ........... 92-20 Skupna 4% konv. renta, januvar —julij.......... 92-20 Skupna 4-2