Citat*" »te-' c Vai sploi je lisi imeti L 7sim0, poglejte nft \lova sa dan, ko r<> % t eče. V teh časih \ \ cen, potrebu- % \ % \ X cen, nje. Skufcajte rej plačano. GLAS No. 165. ±65. (Telepbooe: CHelsea 3-1242) List slovenskih delavcev v AmerikL Reentered »s Second Class Matter September 25th 1940 at the. Port Office at New York, N. I, under Aet of Con^reM of March 3rd, 187>. NEW YORK, THURSDAY, AUGtJsT 26,~1943.^- ČETRTEK, 26. AVGUSTA, 1943. na dan dobfVtM « * C 'GLAS VABO0X" ro jpofin NAiAVMon ma do* ClTAJTE, KAB YAfl ZANIMA i VOLUME LL ^ JiETNIK JSL POZVAL HITLERJA K PREDAJI ski parlament. In rekel je: *4Ce bi Hitler in njegovi generali vedeli za naše načrte, tedaj ibi se prepričali, da bi bili e; predajo boljše plačani kot pa pozneje." Kakšni so ti načrti, — je na-daljevaj — ko bo ob pravem času sporočeno Nemčiji, Italiji in Japonski v edinem jeziku, ki ga more razumeti njihova omejena pamet. Na obsežni trati pred poslopjem parlamenta se je zbralo nad 30,000 ljudi, da predsednika pozdravijo in ga slišijo govoriti in gromoviti klici so za-orili po ozračju, ko je pozval Hitlerja k predaji. In zopet je zaibučalo med množico, ko je predsednik rekel: "Tekom zadnjih dni v Quebec smo konstruktivno govorili o našem skupnem cilju v tej vojni — o našem trdnem sklepu doseči zmago v čim krajšem času — o našem potrebnem sodelovanju z našimi velikimi i n hraibrimi mvv^iiiki-- In priALLi,,,-^ Athlone. boda od straha pred nasiljem. Predsednikov obisk v Ottawi je bil zelo primeren ob koncu qnebeske konference, da je kanadski narod imel priložnost pokazati svojo globoko naklonjenost do naroda Združenih držav in izraziti svoje veliko spoštovanje do predsednika. Veliko navdušenje je tudi zavladalo med množico, ko je predsednik omenil, kako velike uspehe so zavezniki dosegli na Kiski in na Siciliji. In poslušalci so bušnili v glasen smeli, ko je predsednik rekel: "Rečeno nam je bilo, da se Janonei nikdar ne podajo; njih vratolomni l>ear pa nas je zadovoljil ravno tako." Kanadčani so predsedniku prirediil zelo sijajer* sprejem, največji sprejem, ki ca je foil še kdaj deležen ameriški predsednik, v Kanadi. Predsednik =e jo z železniške postaje peljal v odprtem avtomobilu do palače parlamenta. Po vseh u-licali so se gnetli ljudje in ob vsaki strani uliee so stali vojaki in mornarji in vojakinje. Ž njim se je v avtomobilu peljal kanadski generalni govemer Včeraj je predsednik Roosevelt govoril pred kanadskim kongresom v Ottawi, ki je zboroval na prostem pred palačo parlamenta. Hitlerja in njegovegenerale je pozval, da se predajo prej, predno bo prepozno. Predsednik je stal pod gotskim pročeljem velikega stolpa, ki tvori glavna vrata v kanad- Iz Slovenije Slovenci umirajo v laških koncentracijskih taborih (Posneto iz Bazovice z dne 27.6.1943. Rdeči Križ poroča naj se med uradnimi urami javijo *vojci umrlih interairancev: * Jelena Bijeliu, Aiiita Eunič, Ruža Klavor, Janez Lesko-vec, Ignaci Matuš, Rezika Osojnik, Boris VeseliČ in Franc Ž under. (Nekatera teh imen so najbrže poitalijančena—op. J.C.) • t • Gorenjci se nočejo učiti nemščine (Posneto iz Bazovice z dne 13. 6. 43.) "Obiskovalcu, ki gre odprtih oči po Kranju in opazuje napise tvrdke, rokodelcev in trgovcev, naj ne bodo ti napisi za podlago priučit ve nemščine! Žalosten in osupel mora ugotoviti, da se ne sklada velik del teh napisov z nemškim pravopisom. Ker je to ozemlje zdaj že dve leti pod nemško upravo in je uradni jezik nemški, lahko sklepamo po imetnikn tvrd-l*e, da se ni hotel naučiti nemščine." J^ako piše "Gorenjski tednik." — .TIC. * • • , Žrtev fašističnega nasilja {Posneto iz Bazovice z dne 13.6.43.) t" "Bazovici" od 29.1.1942 smo poročali, da je bil dr. Dorče Kardoč obsojen od posebnega sodišča za zaščito države na dosmrtno ječo. Tz še nepotrjenih virov pa smo izvedeli, da je bil tndi on ustreljen. — JIC. Ali bo Welles še ostal v Državnem uradu? Washington, 25. avgusta. — Sumner Welles, ki je bil član državnega departmenta deset let, je podal ostavko preden je odšel na počitnice in rečeno je, da jb glavni vzrok zato nesporazum med njim in Mr. Hullo m. Predsednik bo podal svojo ' •besedo o stvari, ko se bo vrnil iz Kanade. List "Evening Star" piše, da>je Welles podal ostavko na .predsednikovo zahtevo, tako so* povedali njegovi prijatelji ' e Sice'r hi priSlo do nobenega nt^po rt&tafcač med predsednikom Rooseveltom in Mr. Wel-lesom, toda Hull in Welles se menda ne moreta in zato je; postal državni department premajhen za oba "iij se moTa eden od njiju umakniti. Na zunaj sta sicer bila državni tajnik Hull in njegovi prvi asistant Welles prijatelja, v resnici pa ge obstajala velika razlika v njunih nazorih in to posebno z ozirom na povojni program. Omenjeni list piše, da je Šla stvar tako daleč, da je kooperacija med obema nemogoča in tajnik Hull je končno povedal Kapitan Rickenbacker vidi povratek kapitalizma v Rusiji Kapitan Bickenbacker, ki se je pred kratkim povrnil iz potovanja po Rusiji, je dejal, da je očitno, da se Rusija polagoma vrača nazaj k individualnemu ali privatnemu podvzetju v industrij alnem in socialnem pogledu. "Če rbodo Rusi nadaljevali tako, kakor delajo sedaj," je rekel Rickenbacker, "tedaj bo po tej vojni Rusija največja demokracija na svetu^ medtem, ko bomo mi, ako bomo šli še nadalje staro pot, tam, kjer so bili Rusi pred 25 leti." Ko i-o poročevalci vprašali njegovem mnenju v kapitalizem. Enako je smatral za kapitalistično znamenje dejstvo, da Rusi kopirajo ali posnemajo vzorce ca rističnih uniform za svoje častnike. Tudi tisk prodaja ljudstvu predrevolu-cijonarno literaturo. ■■■ ^■■■H Rickenbacker je dejal, da kapitana, ce misli s tem reci, smatra StalLnovo razpustitev da se mi tukaj bližamo ^- Tretje internacijonale za iskren sevizmu a Rusija pa kapital:- ^ Stalin ni nikdar zrnu m demokraciji, je odgoyo- h[] ^ svetovno revoiuciio. ^ smo soglasno do nekaterih določnih zaključkov. Sklenili smo trdno — nppreklieno trdno—da jim 'bo sedaj prinesena kazen ra njihov dom enkrat za vselej. Da, sedaj bomo odpravili zločince." Toda na konferenci v Que-il>eeti niso razpravljali samo, kako zmasrati v vojni, temveč neboma je »bilo tudi mno«ro govora povojnem svetu. Tudi predsednik je bil erinjen i Bertin zopet bombardiran DIKLa Sinn*-.; c ___jmisk<* i roma mn Mackenzie Kincru, je rekel: "Te-a ne.bom nikdar pozabil.", J* "F™*10 noc ^^ardira- i Ji .Berlin. Ko so se letalci vrnili. so sporočili, da je Berlin od napada prejšnje noči še vedno gorel. Neka skrivna nemška radij- 1 UMI l". l.-l-lUUll (•- IJI1 | f,- »• . . ... vsled tega sprejema in. obmiv- j. +S!nWJ SO,12 , zoPf* lTJ . ,. . .. ši se k kanadskemu ministrske- ^roplnn. ce* Rokavski iRusi prodirajo v Ukrajino - . preliv nad Nemčijo in ze dru-i A <*eraij je rdet-a armada zdrobila močan nemški odpor ter osvobodila nad 60 ob-lhidenih krajev severozapa-dlio od Harkova, med njimi tudi zelo važno -mesto Ze«n-kov, ki ima 11,000 prebivalcev ir> se nahaja 85 milj severoza-padno od Harkova ter 101 miljo jugozpadno od Belgoroda, kjer je rdeča armada pričela svojo najmočnejšo poletno o-fenzivo. Siloviti boji so v teku okoli Harkova in Donecevem bazenu in rusko poročilq pravi, da je Ahtirka, 23 milj severovzhodno od Zenkova pogosto premenila svooe gospodarje, slednjič pa so jo Rusi z naskokom zavzeli. Zapadno in j užno od Harkova stalno napredujejo. V Donecevem bazenu so Rusi navzlic močnemu nemškemu odporu osvobodili mnogo mest, trgov in vasi ter zavzeli več zelo močnih utrdb. Bombardiranje italijanskih krajev Zavezniški aeroT>lani nepre-ibomba rdi rajo razne i kraje v južni Italiji, zlasti in~;s.ka postaja je sporočila, da je dustrijske kraje in železnice in bilo v Berlinu v dveh zračnih S skupnim delovanjem bodo ceste. Tako je bilo bombardi-1 napadih ubitih 12,000 ljudi, 50 pregnani vsi zločinci in s tem, rano važno železniško križišče (tisoč jih je bilo ranjenih, 500 da jih '1>o za vedno tiščala k v Torre Annunziata, južno od tisoč pa jih je brez strehe. Za-tlom zavezniška peta. bo do«e- Nan olja. Potopljena je bila ena:padni del Berlina je popolnoma žen po celem svetu mjr in svo- osiška bojna ladja blizu Rima. J porušen. HARKOV, KI GA JE RDEČA ARMADA ZOPET ZAVZELA Slika kaže moderne zgradbe v Harkovu, ki so ga Nemci že dvakrat osvojili in dvakrat gopet izgubili. V torek so Rusi zopet zmagoslavno vkorakali v mesto, ki pa, kakor nam pravijo poročila, je popolnoma v razvalinah. istem departmentu moreta. ril, da do gotove meje misli tako. » Globok vtis, je dejal, je na di bi se moralo po njegovem mnenou pravilno razumeti velike dolžnosti in odgovornost predsedniku, nftj se odlpČL TA. Pravila xyinj vJRusiji |iniMiijii nhiliii«, (m ^Tudriti onega ali drugega, ker oba v disciplina, katero je opaziti J na njegovo odklonitev povabil ostati ne vsepovsod in posebno še v in-lfc Roosevelt - Chmrchillovim dustriji. Ker je po Ameriki že konferencam iz tega vidika, dalj časa govori proti izosta- ^ vojaškega vidika je dobil Wa.in - o. ___ t, Wi* delavcev od dela in pro- kapItail ^ da ^ ^tala po ^ ashington -o. avg. — iz ti ^šanju delavskih plač, se'tefvoini RusHa največia mili-dobro poučenih krogov se je iz- J • ■ R donadl' lo iW\e] .V^vni "asija največja mili T-^oin riq ^ hiln re«?oT»ncii» rtusui aopaaio to, na(taristicma sila v Evropi. O kva- vedelo. da je bila reMguacija fam delavci kaznovani za iz. .. ^ uilotov in letalcev podtajnika Wellesa potoa ^ ^ de]a ,brez apravi_ htotl PlIotov in Ietalcev na predsednikovo mizo se prej. ^^ Nikjer. je deial, ni vi-ko je odšel na konferenco ~ da bo ista 7, del nobenih delavskih proble-Qucibec, ter da bo ista tudi v kakršne imamo v Ame- spregeta. j riki. Vse crre gladko in točno Pritisk od strani močnega izspod rok. bloka demokratskih konserva-j V sovjetski armadi je opazil tivcev iz ju<*a in bojazen pred j spoštovanje do predpostavije-posledicami doma in prekojnih in tudi ambicijo za n apre-morja v slučaju, da bi tajnik dovanje v tem oziru. Nikjer Hull res Tesigniral, ako bi druaie na svetu, je rekel, niso Welles ne bil odstranjen, je vojaki in častniki tako željni predsednik ustresrel Hullovi napredovanja, kakor v sovjet-zaHtevi, da se Wellesa odstavi. rdeči armadi. To vodi po Na Wellesovo mesto bo najbrž imenovan Breckinridge Long, katerega bi tudi tajnik Hnll z veseliem pozdravil v svojem departmentu. Washing-tonski opazovalci pa pravijo, da je Long bivši oboževalec ali simpatičar Mussolinijevega režima in njegovo imenovande na Wellesovo mesto bi pomenilo, da imajo v'ameriških diplomatskih krogih velik vpliv reakci- sploh je govoril kar na jpohval-nejše. ter jjih \Je primerjal z našimi v iznajdljivosti in sposobnosti. — Ruske. Stormovike je pohvalil, kot najuspešnejše , zračno orožje proti tankom. Oeledal si je tudi tovarno, kjer jih producirajo. Potem, kar je videl v Rusiji, je derial Ridkenbadker. da 'je prepričan, da bodo naciji premagani zagotovo v prihodnjem letu. Nijih poraz je gotova štvar. NOTRANJE MINISTRSTVO RAJHA V ROKAH G-ESTAPA j jonarni elementi. V taki luči bi London, 24. avg. —* Depeše videli stvar združeni narodi in povzete po berlinskem radiju posebno še Sovjetska Rusija, se glase, da je Hitler imeno-] j0 bil za poslanika v val Heinrioha Himmlerja za Rimu jn velja za demokra-notranjega ministra, ter za še- ta v njegovi državi ^Ijissouri fa administracije Rajha. in v splošni politiki, je pa vse- Himmler je načelnik Gesta- eao poznan zato, ker je o-pa in njegove nove dolžnosti dobraval. da se posodi 5pan-dajejo nacijski gestapovski or- ^kemn diktatorju $1,000,000 in sranizaeiji veliko večjo moč v pa vsled njegove opozfcije, da Nemčiji, kot jo je Gestapo imel ge dopustilo evropskim be-že dozdaj. guncem, da se nastanijo na Prejšnji minister za notra- vj^in Inlands, nje zadeve je bil rajhminister Frick, ki je sedaj prevzel me- v ^tu 1936, ko se je Long sto protektorata nad Oeško in vrnil domov iz Italije, kjer je Moravsko (bivšo Oeško.) To bil za poslanika, je dejal, "Pre-pomeni, da je bil odstavljen ™ier Mussolini je izredno velik baron von Nenrath, ki je nado- in iskren prijatelj Zdmze-imestil zloglasnega Heydricha, držav, ki je bil ubit, nakar so naciji ^ oožgali Lidice. Vest pravi, dfti KUPITE je von Nenrath sam zaprosil j united states war savings za odstavo. bonds m stamps Delavke puščajo vojna dela; možnost obveznega dela Washington, 23. avg. — Vladne agencije stoje, pred še večjim problemom pomanjkanja delavnih moči v vojni in drugi industriji spričo deistva,.da bo začele ženske delavke v velikem številu puščati delo v vojnih tovarnah. Iz tega razloga obstaja tudi možnost, da bo morala vlada odrediti obvezno delo za moške in ženske. Član vladne komisije za delovno vojno silo je dejal, da se je spočetka priglasilo veliko število ženskih delavk za delo v tovarnah in drugod, in natečaji za ženske industrijalne delavke so bili polni žensk vseh starosti. Sedaj pa se je stvar zaobrnila tako, da mnogo že dobro izurjenih delavk pušča delo v tovarnah in često je nadomestitev teh delavk skoroda nemogoča. Krivda leži, kot pravi Miss Mary Anderson, načelnica ženskega urada v delavskem departmentu, največ v tem, da se ženskam v mnogih slučajih ne plača za isto delo iste plače, ter v dolgih urah, kar je za ženske, posebno poročene, izredno težko, ker morajo vršiti po delu v tovarni še delo doma. To jih zelo utruja in so malokrat tako iznručene in izčrpane, da morajo delo pustiti, čeprav bi rade delale in zaslužile. V tem oziru, pravi Miss Anderson, bi morala industrija poskrbeti, da bi bile na razpolago in industrijalnih središčih pralnice, dalje restavracije v tovarnah samih, t er skupne kuhinje, kjer bi lahko cela družina obedovala dobro in po zmerni ceni. Tudi bi se moralo oskrbeti nekako nakupovalno službo za one poročene delavke, ki pridejo domov prepozno, da bi nakupile potrebščine za družino. Tovarne bi morale tudi spremeniti delovne ure za one delavke, ki imajo družine, da Ibi te mof?le posvetiti družini tisti del dneva, ki se jim zdi najbolj primeren. "GLAS KAftObA" — MEW TOKE THURSDAY, AVGUST 26, 1943 ' m i rgggaai--u mu i "- VSTANOVLJEN L HM «GLAS NARODA (VOICE of he FEOFftg*. 99 Ownad »na PibUtiied by Klormi* PuMUtfnf Oomny. (A Corporation) ■littt; imm HSmsvxcr; Joaepb Lnpaba, Baa. of at •o*po*»ttoo Wd td^rffp« Of abora iiffkaii; 216 WEST l§tli STEEET, NEW TORE U, N. Y. 50th Year "Glas Naroda" 1« issued trery d#y «cept Saturdays, Sunday« j Ukd Holidays. Subscription Yearly $7. Advertisement on Agreement. r.K CELO LETO VELJA LIST ZA j^DBCŽENB DRŽA YE IN KANADO j 97.— ; ZA POL LETA S3.50; ZA ČETRT LETA |JL—. "Glaa Naroda" iafaaja vsaki 4an lavxemM sobot, nedeU in praznikov. "GLAS NARODA", 21« WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. I Telephone: CHeUea 3—124» TURČIJA BO DELALA MIR EH BED Nemčija na robu prepada * rA Napisal? DDNALP BiiliL. u Iva ko čudno se obrača zgodovina! Pred dnevi je iz Istan-bula prišlo poročilo, da je ministrski predsedinik Sunkj-u Sa-racoglu v navzočnosti ameriškega poslanika Laurence jfStein hardta časnikarskim poročevalcem rekel, da Turčija po seda-i ji vojni pričakuje, da bo Evropa po vojni v veliki zmešnja vi in da bodo morale zaveraiiAke drŽave napraviti red. Suraco^lu je prekinil svoj« počitnice in se je $'paraiieRn pripeljal i* nekega morskega letovišča v Istanbul, da je sprejel poslanika Steinhardta in da je povedal, kakšno vlogo (namerava Turčija igrati po vojau. Saraooglu jo ro&l, da se bo Turčija Že dalje trdno držala tvoje nevtralne politike in za sedaj nima še nobenega namena na kak način poseči v vojno. Proti Združenim državam in Angliji pa je Turčija, — tako je rekel Sarocglu, — več kot nevtralna. V dokaz temu je navedel, da Turčija nd. dovolila Nemčiji, da bi njene armade šle :>koii deželo, da bi napadle zaveznike v Mali Aziji. Vslod tega so morali Nemci poalati svojo armado v Afriko, kjer bo mislili, da bodo s pomočjo Italjanov zdrobili angleško armado. Te iiemške račune pa je, kot znaaio, general Montgomery prekrižal in je feldmarsala Rommela podil is Egipta od> celi a-f ril ki obali v Tunizijo, od koder je Rommel po zraku pobegnil v Italijo. Ako bi Turčija ob čaam, ko je Nemčija, pregazila Jugoslavijo in Grčijo, dovolila nemškim armadam prehod skozi svojo deželo, bi sedaj bili Nemci že v Kairi in Bagdadu. Mussolini je silil Hitlerja, da napade Egipt »kozi Turčijo, mesto skozi severno Afriko. Ker pa je bila Turčija aaevtralna, Hitler ni mogel iti po krajši poti proti Angležem na Bližnjem vzhodu, temveč se je moral poslutiti poti skozi severno Afrika. Vsled a vaje nevtralnosti je Turčija zaprla Nemčiji vrata na Bližnji vahod. CLbl naa pa je posebno važno to poročilo, ker pravi, da Turčija z veliko pažnjo gleda na dogodke na Balkanu. Ttaljani v balkanskih državah ne pridejo več mnogo v poštev in ni niti važno, ako italjanska armada odide z Balkana, ali pa ostane. Ako pa bo Italija slednjič izločena iz vojne, Nemčija ne bo več mogla držati Balkana in tedaj bo nastal popolnoma drugačen položao in tedaj namerava nastopiti Turčija. Tukaj pa se zgodovina popolnoma preobrne. Saracoglu je namreč rekel, da bo Turčija po odhodu Nemcev skrbela za mir in red v balkanskih državah, ne da bi pri tem hotela dobiti kaj ozemlja. V prejšnjih stoletjih so bili Turki strah balkanskih narodov. Leto za letom so vpadali v sosedne dežele, po&gali in ropali in odvajali ljudi v sužnost. Mnogokrat so prišli tudi v slovenske kraje, so požgali vasi, pomorili starejše ljodi, mladeniče odpeljali s seboj in jih vzgojili za janiearje, dekleta pa so odpeljali v svoje hareme. Do zadnjih časov je ime Turek za vsakega Slovenca in vsakega prebivalca kake bal-^ kanske države pomenil strah, pred katerim se je vsakdo hotel skriti. ; '.-, V Po prvi svetovni vojni pa je treba Turčiji priznati, da se je popolnoma preijMnila pod svojim modrim predsednikom Kemalom Ataturkom, ki„j^-deželo popolnoma denaokratiziral in moderniziral,'. da je danes Turčija zgled demokratske države. Sedaj bo Turčija zopet prišla v balkanske dežele, ne kot morilka in roparica, temveč kot država, ki je v 25 letih po lestvi kulture splezala zelo visoko in je zmožna v državi* v kateri so vsled vojme nastale velike zmešnjave, zopet napraviti red. t Saracofclu je rekel, da je Turčija vsak čas pripravljena skupno t Anglijo in Združenimi državami na Balkanu, kadar odidejo Nemci, skrbeti za mir in red. Stari krvoločni sovražnik too sedaj prišel kot prijatelj! Čudno se preobrata zgodovina! "Vprašanje življtenja in smrti"'to-je naslov na prvi strani lista "I>a& Schwarze Korps" dne 10. junija 1943. Ta list je uradno glasilo Himmlerje-vih SS čet, ki so v najožjem stiku z organizacijo Gestape. Ta pa natančno ve, kaj se godi v različnih slojih nemškega naroda. "Das Schwarze Korps" objavlja pod tem naslovom pismo vojaka domov, iz katerega navajamo nekatere stavke: — — Pripravljati se moram na to, da ne bom presenečen, ako nas bo ta borba tako izčrpala, da nam bo šlo še slabše, nego leta 1939, ko smo začeli. — Neposredna smrtna grožnja, ki visi nad nami, Je tako strahotna, da bomo mo- radoval. Hamburg ni bil porušen. In kampanja podmornic «© ni bila popolnoma poražena. Tudi nemška ofenziva pri Kuraku se le ni bila «ru šila. .Rusi „še niso bili začeli napadati in Orel je veljal * za nepremagljivo utrdbo. Khar kov ni bil niti v ntevarnoati. In kljub temu «o odkrito priznavali nemški poraz v časopisu, katerega more povsod v rajhu kupiti kdor hoče za 15 pfeni-gov. To so ona dejstva, na katera je treba pomisliti, ako hočemo razumeti igro nomžke strategije in politike v bodočih mtesecih. Ludendorff je rekel Teta 1918 — "ako je vaša vojna izgubljena, položite orož je na tla." Toda to pot je rali izražati brezmejno hvalo stvar drueačna. Vojna gre. na-iz dna srca-*PUti^in fuehrer ju, prej v ciljn, da se pridobi — ako bomo le uspeli, da jo od-j kakor je rekel gen. Diedma^ch vrnemo--' , .JTredništvo tega lista, ki menda zares dobesedno pojmuje naslov članka, pravi, da to pismo ne izraža le nasiranja vojakov na fronti, temveč tudi vSeh Nemcev doma- List za- nn radin — na časn. Dodal je, da čas sam na e^bi nima nobene vrednosti "»da ga jp treba i>rav'l*vo uporabiti. Oeneral Hi©dmancfo i« tudi povedal, kako ie mogoče knpi SONART REKORDI Lepe Melodije! ftt.HITl—Na Marijane«, polka Kje to moja roti o« lUrttfc« nagla—polka Doqaeaoe Unirereltj ta tab art ca orkester At. M575—Terealnka polka Na plBolnrah—ralfe* Jerry Knpriv&efr In orkester. Za toa. cenik la cene pteK U ohcnlte na: JOHN MAjBStCH, I nr., MS W. «nd 84, RAZGLEDNIH Piše Anna P. Krasna sel na krmilo precbedaik, ki ne bo zahteval brezpogojne predaje. Ta karta je steveda dvomljive vrednosti. Toda Nfcmci ne stavijo nanjo vsega. 8voje umikanje na vojaškem polju bodo izkoriščali kot politično orožje- Pričakuje m. da bodo nemške armade na Ruskem kmalu prisiljene, da se umaknejo precej daleč nazaj. V tem slučaju se odpre Nemcem dvoje upanj: Prvo je, da bodo vplivni krogi na Angleškem in v Ameriki prisostvovali' prodiranju ruskih čet s skrbjo. Strah pred boljševizmom v Evropi je bil že od nekdaj najvažnejše orožje nemške zunanje politike Vsi Hitlerjevi uspehi v mednarodni politiki prav do Mo-nakovega so bili doseženi s pomočjo boljševiškega strašila. POŠILJANJE 8IMPATIČABJEV RUSIJE V RUSIJO (Nadaljevanje.)---- Poznejše življenje: Bog se u- smili, to je šele natrpano z iskušnjami ... v materijalnem oziru pa ne pušča takorekoČ nobene bilance, zato naj bo samo zabeleženo kot neizogibno dejstvo, o katerem se da pač na daljše pisati ali govoriti kadarkoli . . . ti čas. Dejal jfe, da pa je t izključuje s pozivom, naslovi je- ba plačati z ozemljem, oziroma n*m vojakom na fronti, kjer da to izzrazimo z drugimi be-pravi: I sedami, treba f?e je počasi um i- "Alko bo usoda zahtevala*, kati in se nostomomn ustaviti bomo korakali bosi do zmage, na novih obrambnih pozicijah, kernel se no bodo zadovoljili -Pozabili bomo na obrise naših ter tako polagoma ustvariti tem dft Zrušijo zahodni svet mest m bomo živeli prav kakor razmere, v katerih bi mosrli z ^^ armadn tefnvrf ^>do živite vi. In, če bi bila zmaga itnli.ianska in nemška v^ada ikmalu ^ za^eli po^rjati o odvisna od tega, smo pnpmv-i začeti z nami pogajanja. naraščajoči komunistični ne- liem omejiti vso nemško knl-, rj^ dobimo vtis, da si varnosti v vseh zasedenih de- turo na ono, kar vi nosite v(Dfiedmareh oporeka —čim da- želah. v marijonetnih državah svojih srrcih ' . ]ie proderejo zavezniške arma-|na Balkanu in tudi celo v Iz teh par značilnih stavk ov| de, tem bolj jasno in očividno i Nemčiji sami. Nemci bodo sa-vidimo, da v Nemčiji zdaj ni- postaja, da je Nemčija poraiže- mi ustvarjali komunistična za-kdo več ne zaupa v zmago. Ta- na in tem manj imajo zavez-J-rote in poskusili postaviti za-ka zmaera kot ta, o kateri go-'niki povoda, da Nemčiji nudi-(bodni svet pred neprijetno al-vori "Das Schwarze Korpe" v io ugodnejše pogoje. Toda e ternativo pobotanja ali pa iz-navidenih besedah, ie pač bolj časom slabša le vojaška si- bruha boljševistične revolucije oodobna porazu kot ®magi.f tuacija Nemčije — priznati je(v vsej Evropi. Zdi se nam, da je to morda prvo in najbolj jasno priznanje Nemcev samih, da so pora zon i. Pomiriti je treba, da je ta 'tevilka lista "(Da« Scbwarzei p.upn^u,«! o« « škega narodnega komiteja «o Koips- iz pred dvema me^e- čisto povedali, da se fem pogledu obudili nekatera Takrat še ni bilo invazije!mnoeo na ameriške volitve He-_____-l; j.. Tako bi spravila v red svoj živijenski 4'budget" in potem bi se, če treba, z mirno vestjo vkrcala na določeno ladjo in bi morda na potu v spet novo mi deželo, pisala vtise o mojih dosedanjih življenskih izkušnjah. V obrisu vidim grobo strukturo, ki bi nastala na papirju tekom vožnje v drugi novi svet. Detinstvo: Hm . . . sedmi o trok matere in očeta, ki sta se vse življenje ubijala z dolgovi in velikim davki, s katerimi je pokojna Avstrija npropaščala uaše lgnete v Sloveniji —. z našimi davki pa je v avstrijsko-neniŽki zemlji izvajala agrarne (poljedelske) in druge programe, ki so tamosnje kmetovalce dvigali na boljši živijenski standard. Otroška l?ta: Oh! . . . kako mi pri tem odmeva v mislih rima tiste krasne Gregorčičeve, ki pravi: 4'Zgubljen je, oh, zgiibljen moj raj, ne smem, ne morem vanj nazaj—tujcu so namreč končno prodali mojo Xo, v času, ki bi ga bilo treba za primerno obdelavo tega obranega ogrodja, tbi se menda ladja prigugala na valovih sreče ali nesreče do končnega svojega cilja. Spričo dosedanjih izkušenj v življenju bi 'bila pripravljena nastopiti novo življenje z enako ravnodušnostjo, kot tedaj, ko so mi na Ellis Is-landu nkrali zadnjih nekaj do-ly^y^-j som jih posedovala in sem tako obtičala na obali nove zemlje brez centa v žepu, ter strmela v Boginjo svobode z mešanimi občutki v mladi duši, toda odločena, da se nekako spravim tudi iz te zagate. Ker sem docela civilizirana duša, ki rada doprinese svoj delež k skupnim koristim ljnd- domovino z očetovo zadolženo, atva, bi najbrž vzela novo živ- S ^ Pa je to. da bi rfedn morda Mrd*. To }<• P«'| mfk iz j^j-j,, mord„ prln8wl povsem ooividno, ona "karta, I . . . r \ A . . ~ 'neko malo možnost za pomiri- na katero igrajo sedanji nem-1 % stalinovf „ovo. " Nemek i^ propasran d isti eo j,1 n ^ proglas moskovskega nem ma na Siciliji. Lord Mountbatten poveljnik ▼ Indiji Iz Quebeoa je 'bilo naznanjeno, da sta predsednik Roosevelt in Winston Churchill izbrala lorda Louisa Mountbattena za vrhovnega poveljnika zavezniških armad v jugov^diodni A-ziji. To najbrže pomeni, da bo lord Mountibatten pričel močno ofenzivo proti Japoncem iz Indije v namenu, da Japoncem iztrga iz rok velevažno Burma cesto, da bo po njej zopet mogoče Kitajski pošiljati vojni material. "Ko smo šli v morje bridkosti" Spisal REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK Tu. spadaj ja prioWena aekatera mnenja naMh rojakov in raJakiaJ, U Jih je pUatelj knjige prejel «d enih, Id aa kalif« naroiUl In pntitall. To j« samo en dd teh mnenj, ker ratfl pomanjaknja prostora nI mo«ofe priobčiti vseh. Cleveland, O. — Vašo knjigo "Ke eno fii ▼ morje bridkosti aem predel. In fie povem, da sem jo Se lati refer prebral do polovice in naslednji dan pa do konca, je dovolj prlzuanja za nje vsebino. • * • Greaney, Minn. — Sedaj, ko sem prebrala Vašo knjigo: "Ko nae šil t morje bridkosti", Vanj hočem povedati, da tako zanimive knjige nisem Se brala. Kako lepo ln jasno ste popisali pot slovenskega naroda v morje bridkosti. Ne vem, kako bi jo mogla dovolj priporočiti vsem ameriškim rojakom. • * • Aurora, 111. — Knjiga—Ko smo SI v morje bridkosti mi tako zelo agaja, da takoj naročim Se eno xa svojo prijateljica • • • Los Angeles, CaL — Sprejela sem poslano knjgo "Ko smo Hi v morje bridkosti' ln zelo se mi dopade.-- Tudi zemljevid Slov pni je mi ugaja. Pokazala sem jo rojaku, ki jo tudi hoče imeti. Tu pošiljam naročilo. • • • Morgan, Pa. — VaSa knjiga za slu« vse priznanje in zato pa tudi zasluži, da pride našim ljudem v roke. • • * W&lsenburg, Colo. — 8 knjigo "Ko smo SU v morje bridkosti" ste storili veliko narodno delo. Želim, da bi se Stala pa vseh naSih naselbinah. Jaz jo vsem priporočam. Knjigo lahko naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 210 Wert 18th Street Kerw Yortr %t iff, Y. - . A . • -j v • upanja. Ako bi Rusija zado- Mnasolni je u-lta 1944. Om xrpa}Q, da bo pn- ^ ^ 8vojIm ^:torijal- nim potrebam, bi vsled pomanj kanja druge fronte v Franciji nastalo za Raise naslednje vprašanje: ali nadaljevati boj, da se> prisili Nemčijo predati brezpogojno zahodnim velesilam, ali pa prepustiti to čisto vojaško nalogo onim silam, ki bodo imele od toga korist velesilam na zapadu? Nemci se vsekakor zanašajo na to, da bo nefcje, na neki točki, vojaški pritisk na vzhodn ponehal. Od zdaj naprej moramo ra čunati s tem, da bodo Nemci v političnem pogledu to- ,žine odrezan a izgleda, da bodo piknik dopis kot osebno vabilo za to Tiko vem po bratu Jofetu, da velikonočni isto. No, upam, daS Vstopnina te $1.10 vključno pr1 «o zaenkrat še vsi doma. Po- bodo prihodnji kaj boljši. .tax za o*ebo, otroci v .sprem- "Slovan*' kojnine ali podpore ne dobiva-1 Tebe in sorodnik? prisrčno......... jo ves cas moje odsotnosti nič.»pozdravljam! ' i :._>? • Kako je na Viru in v JarSah,' Franjo Per | RBSNIOA O LA^KI VOJSKI V RUSIJI,« NAZNANILO • V prvih dneh meseca januarja jc fašistovski tisk stalno pri povedoval o neverjetnih juna-cenjenim podpornim, končno novomašnik s stariši v ških podvigih divizije 'GKulia.' lim in kulturnim dru- častnem spremstvu policijskih Tudi Berlin je Lahe tolažil z Iz srca bi želeli, da bi ti vrli naši fantje doživeli čim prej tisto svobodo, ki jo uživajo njihovi tovariši na afriški £n seVartW med štvo osebno povabljeno, zato , . . ..11. Hltl.mo .. naj to vabilo zadostuje,' da se kV P^tjim Programom. svojega slovenskega poHakla * v«ako društvo udeleži koipo- farani na nov. komaj so čakali trenotka, da se' J * rativno in sieer s zabavo. Vsa masi m ^ VS?em Pozdrav! k VOJN* BO KONSO 13. OKTOBRA 1943 (Malteški menih, ki je prerokoval, da se bo prva svetovna vojna končala v mesecu novembru 1918 ln da bo kralj EJdward V*lll. abdieiral, Sedaj prerokuje, da bo konec sedanje vojne 13. oktofcra t. J. List "Al Ethnein", ki je to vest objavil, je dodal še sledeče: 1 1. Rnsl bodo fie to zimo zavzeli Smolensk. 2- Rdeča armada bo še to leto vkorakala v Poljsko. 3. V Teherana «e bo to leto pripetilo nekaj razveseljivega. 4. Spomladi bodo Bolgari objavili vojno Turčiji. 5. To leto bo umrl italijanski kralj. 6. v aprilu bo komec kampanje v Tuniziji. 7. v jeseni bodo zavezniki zavzeli Sardinijo in Kreto. i "Baaovica." PRAZNIK VARSTVA SV. J02EFA V STARI LJUBLJANI SLOVENSKO PEVSKO DRUftTVO "SLOfVAN" Vas in Vaie prav vljudno rabi na stoJo ...ZABAVO... ki se vrši prihodnjo . - t SOBOTO, DNE 28. AVGUSTA, 1943 Zadetek ob 8. uri »večer. V Dvorani Slovenskega Narodnega Doma 253 Irvine Aveooo Brooklyn, N, V. VSTOPNINA $1.10 ZA OSEBO, v tem Je vključen* pijača, TO JE PIVO, ki M bo servtralo |H*w od &-1J brezplačno. "SliOVAN" BO ZAPEL NEKAJ LEPIH PESMI NA TEJ ZABAVI. 2a ples b« Igrala Uvntna godba. PODELJENI BODO TUDI TRIJE LEPI DOBITKI Za obilno udeleibo se vljudno priporoča — "slovan" ' Kip sv. Jožefa so nosili možje opravljeni v suknje iz modrega platna z rumenimi ovratniki, pasovi in osleci. Kip je predstavljal sv, Jožefa sedečega in polog nj>ssa^ Jezuščka. mislijo, češ, da bi bilo dobro, če bi kroje po modnem listu spravili med ljudi. Leta 1969 je izšel modni list "Metropolitan" in listi so tedaj pisali, da "bo narejanije obk-k po tab krojih pravi pravcati blago- igrajočega se s svojim rednj ^com. Vso to skupino je izdelal slov za nepokojne žensko, "ki kipar Anton Schwarzl, iz lesa,!so se zaradi brezdelja obrnile Na vogalu današnje Tvrfeve'a ftfavi sv. Jožefa in Jezuščka k napačnim malikom volilne in Dalmatinov« ulice je stala j0 iz «eke druge snovi napravil pravioe"JNia leto so prodali nekoč veličastna cerkev, po- Albert Piohet. Slikarsko in po 5 milijonov krojtev. društva se »bero pred domom novomašnika, na 92 First Avenue in sicer o pol desetih, potem pa skupno korakamo v slavnostni paradi po First Ave svečena »v. Jolefn. Poleg nje Vratarsko delo je pa izvršil :a:0 2. popoldne v čast novoma*ni- S ovenci nikdar niso pozabili ^^ t wf ^T^r S'je^W^tla onravlt/ zat0 kn. ^ Tvf^ttrim jhn svoje pow!w.: Na - bosi menihi, ali avgnstmcLsja j>lla ki ilih je imenovalo ljudstvo po,na,J dragoceno o-blacilo. domača ^jfeolcjati." S pomoč-1. lT,ne 19" aPrila 1786 5e vlada jo knežje rodbine E^gertbergo- avgustince razgnala, njihovo V-T sto se avguštinci" lotili leta;Wt-ie Pa belila verskemu 1657 zidanja velike eorteve, ka- wladu. S samostanom vred 4.____• _ » i An . ("prebolijo" k svojim bratom j Bev. P. J. Petne, OFM 'In^*1<)vanom ali Pa bratom1 Rusom. < IZa časa albanske kampanje so Lahi poslali "Giulio", ki je TT- .4rtl vr j ,, - * bila takrat koncentrirana v; Ker "Glas Naroda" pri- yieenrf ua grško fronto. Vo-f <4Bteovica. ST1ARA NAlBOONTOA do 7. ulice, nato po 2. AvV*. do haja v mojo hišo okoli 40 let, ^Z^ISČ S ~ Osme ulio> in do cerkve. Ves lipam. da bo prihajal dokiei tf ^LSL?11* upam sprevod je tale: j bodem živa, ker komaj čakam, Ameriška zastava, kadetje;,fla Pride' da vidim. Fe Drum and Bugle Corps, ame- dl v moil d«"ovmi rieka za.«tava, zastave vseh druEtev, nato Kruičtvo Presv-Tmena, društvo Sv. Jožefa društvo Sv. Petra, druga moška društva; pridružijo se dru-sri možj^ Nato Oltarno društvo, društvo ISv. Ane, društvo Marija Pomagaj podružnica «4 in S3 druga, ienwka druStva, nato 5ene in dekleta. Za temi gre Jadranska Straža v uniformi; nato sledijo družice, avtomobili z duhovščino, S spoštovanjem, Anna Betel, P^iiKips, "Wis. VAŽNA KNJIGA. Ako ima kdo knjigo "First American Slav Congress." ki jo je napisal dr Joseph Gori-čar. leta 1920, ga prosimo, da bi nam jo poslal, ker je ravno ta kniijra v sedanjem Ča«u za nas jako važna Ola? Naroda iala bitka s fašistično milico, ker so *e lastniki in vojaki pro živili, da bi jih na fronto čaprem ljali miličniki. Od te^a časa] izvira posmehljiva himna proti fašizmu, ki so jo vojaki pre-; pevali na vseh frontah. V tej pesmi so prav posebno naffla- proti Hitler'i ^ p— cuiis jevim vsiljivcem. f M. J. Bajuif 'Za časa zasedbe Jugoslavije, Indiana: Važno za, naročnike Patoc naslova je razvidno do M» imate plačano naročnino. — Prv tUevilka pomeni meoee, druga daa ln tretja pa leta. IH nI te ur v itrebnega dola Iv ikov, Vm praumo. da MtnUUe pra vočpsoo naročnino poravnati. Po* Mjite naročnino naravno** muk al Jo pa plačajte nate udapriha v Vafeu kraju. Zaotopidk bo Vas tonflU^^ eS^ShJttK California: J"___ San FrancUtco. Jacob Lanshtn* 4 4 - LETNO PREISKUSNJ0 AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA :: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY. MINNESOTA 26,000 ČLANOV IN TRI BCLJONE DOLARJEV PREMOŽENJA Organizacija je zanesljiva, nepristranska in ze)o priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, . ki vam nudi poljubno zavarovanje prati bolezni, nesrečam in smrti Ako jf dmitvo AJB.Z. t vaii našel-biti, vprašaju krajevnega tajnika s» pojasnila, Se ne, piHtf na f lavni trad, Ely, Minnesota. se je "Oiulia" mofino skrčila, ker je veliko Število Slovencev pobegnilo med optnike in dm-ffe nartwaiwfce ^ete. Z«to po Italijani "Giulio" poslali zopet domov, kjer so jo na novo izpcrpolniK in jo -napotili .na rusko fronto. Tudi tu je ostala "GinHa" trdno vezana na slovensko zemljo in slovenski vojaki so komaj čakali, da Ste jim ponudi "prilika storiti ono, kar storili njihovi očetje pred 25 teti uvrafceni v bivS a^trij-ski 97. potk n 5. domobranski TK>lk. Dttvizija "Oiulia" je bila rap maki fponi obkoljena juSno od VOroneia z alpinskimi divizijami "Ouneee" in "Trideni-•n&" ln s pehotno divizijo "Vin ^entina". Rusi so ujel! takrat 22,000 alpineev med njimi veliko število Slovtecev.' Mnogo vojakov te divizije je bilo ranjenih, mnogo tudi mrtvih.. «DHvteija "Giulia" ne obstoja, vec. Od celotne italijanske« 4. armade je ostala samo še 36 legija -črnih srajc, ki je v največjem diru proti zahodu reševala kožo. Pravijo, da so ti junaki bežali ne toliko zaradi ruskega pritiska, pač pa zato. ker so se upravičeno bali temeljitega obračuna z alpinci. (Ruska porodila pravijo, da 80 vojaki divkije "Ginlia»* prišli v rusko ujetništvo g slovansko pesmijo in oažli med svojimi brati gostoljubje. Rusi pravijo, da se fe divizija Gin lis" hratflp« borila proti Srno-srajčnifcom in (proti 98 forma cijam, proti Rusom pa, da o-■roijn tii dvignila. Bosi pravi jo nadalje, da so ti vojaki do-'"bro razumeli, da je njih sovražnik med njimi ne pa prod nji mi. ♦ Vest o ofcesftsaj* slovenskih L fantov na ruski fronti je sa nas I STovenoe kakor todi za Ju gwlovsne samo rasveseljiva Indianapolis: Pr. Marklcb lUInoia) Cbk-ago, Joseph BevSC* Chicago. J. Fabian (Cb!c««o, Qlce-ro ln Illinois) Joliet, Jennie Bamblcfo La SaUe, J. flpeUcb MaaeoqtaU, Martin Doline North Chicago in Waukegan, Math WarSek Maryland: Khciniller, Fr. Vodoplrec Midiisan; Detroit I* planter« CMahoba, J. Ujkanlcb Ely. Jo«. J. reshel Eveieth, U»n|a Goal« Gilbert, LooIp Vessel Boqndqi; M. M. panlan Waaboe. L. Champa Nrbrwka: Omaha, P. Brodortck htm ¥o«k> Gowanda, Karl Stmibha* Uttle Falls, Frank Masle* Woraooter, Peter Bode* OWo: Barbertoo, Prank Trdja* Cleveland. Anton Bobek. Charles Kartlnger*, Jacob Beonik Girard. Anton Nagode Lorain, LqqU B«l#nt, J<*n Kumie Tonngstown, Anton Klkel] Oregon: Oregon City, J. Koblar Peqnaytrania: ■ Bea^enier, John Jernlkar Qonem^ugh, J. Breaorect • Coverdale In okoUca, Jo«. Paternel Kxitort, Louis SnpanČiČ* Farrell, Jerry Okoni Forest City, Math Kamin*. Blodnlkar Greensbarg, Prank Norak lfomer City, Joseph Kerln Ijnperlal, Vence Palclch Johnstowo, Jobn JPoUmts* Sfrayn, Ant. Tnnlelj I««eme. Frank BalJocb Midway, John ^nst* Wttsbnrgh in okolica, Philip Progar Steelton. A. Hren Thrtje Creek, Fr. Bchifrer« West Newton. Joseph Joraa Wtaeonsta: ' MHwankee. West AUla, Prank Skok« Sheboygan, Anton K pomikal mimo ureulink in stolen začetek ,se je knpčiia ^e vrnil v eerkev sv. JoftefajM^la macvitati Že leta 1676 Sprevod je spremljalo ubrano ^ je Butterick preselil v New zvonjenje vseh Stinh sosednjih Yo^ in zastopnik "Wilder., ki samostanov. Bovesnost je po-[so mn prigli na mieel kl.D;ji 7M voličevalo štirikratno grmenje fr^e obleke, ie vstopil kot Prank tero je šele dne 28. marca 1700 posvetil kntoz-čkof Žiga Krištof crrof He.ber*tein. V prostrani božji hram so ljudje kaj fiadi zahajali slasti izea lota 167f), ko je določil cesar Lieo-pold I. sv. JoSefa za zavetnika svojim deželam. Pri tej cerkvi je bila bratovščina Jezusa, Marije in sv. Jožefa, ki ©o ji j pozneje dejali sploh bratovščina sv. Jožefa- Tretjo nedeljo po veliki noči ie uvela ta bratovščina leta 1750 prasnovanje obletnice n Amarlean «lovan|aq Agdltorlpin. «M Irving A vs., Srookly«, N. y. . j 1! P "GLAS NARODA" H NKW YORK THURSDAY, AVGUST 26, 1943 V8TANOVLJEN L. UM ledenik sveta Peljali smo že mimo otočja Faer-oer. Svetlo sonce se lesfce-če na morju. Živahni delfini, najbolj urni plavalci, se zdaj pa zdaj prikažejo ob ladji, planejo nad valove in nae zabavajo s svojimi umetnostmi. Čez dva dni se približamo v lepem vremenu in še lepšem razgledu velikemu polarnemu otoku. Teranozeleno valujoče vodovje Severnega morja je kar na mah obstalo kot ravna črta v daljavi. Iz ploskve zadaj za črno črto se dvigajo temni, skalnati obrisi, kleči in skladi, kakor bi bili otoki- Nad morjem, nad tisto črno ploskvijo, pa se nad skalovjem neznansko nežno odraža ploščat stožec proti nebu. To je en; sam dih, eno samo svetlikanje si'' i _ • -Nekega dne sem zasprJ pod gozdom in sem se zopet prebudil- H'elas! Kako je pričela hiteti ura sredi mojiii pljuč! Tik mene je sedela — Margareta Wulffingova in pogleda ni oliuaknila od mojega obraza Čakajte, ,bila je pet let mlajša od mene bila .ie potemtakem slara sedemintrideset let, ali bila je še vedno čedna ženska, kur njenega obraza še ni».*> Lile preorale skrbi in ne bridkosti, ki jih je prezivela-Izpregovoriia je: "Izzidor, govorilo se je, da si slab in da bi ti prav prišla j.i strežba.'* Nisem hotel izreči trpke besede, ali vendar sem nehote odgovoril: "Margareta, se nisi še moiila?" Sam ne vem, kako sem prišel do takega vprašanja; in mi ji i bilo prav všeč, da je prišla, ker je nisem klical. "Čemu bi se možila?" je zajokala in pristavila je še: "Lahko bi se že bila, saj je dosti moškega spola pc vaseh, ki komaj čaka, da bi snedlo doto ženski, ki je sama.in zapušeeun Tega nisem mogel ta,"ti. Zatorej sem le vprašal: "Kaj pa hočeš? 4'Saj sem ti že puvedala: postrežnica bom pri tebi! Ven-| pogledu na zemljevid spom-dar vidiš, da ti domači, ki te imajo ree rads ne morejo zm—]m, da je to Vatnajokali, 6000 rom postreči. Na polju je delo, v hlevu je živina,, in prej [kvadratnih kilometrov obsegajo j* lo opravljeno, predeče tas. To pačvidiš, kako se peha j/oči ledeni ščit nad Jpgovzho-Agata, pri tem pa trepeta, da boš hud, če nisi posttfczen, kakor,dom Islandije. Spričo molu moral biti. — Ker nič ".»• •.gova^jaj!,, jgočne pokrajine, ki se dve, tri prišli na neki vrh. moramo Ko je tako govorila in ko se ji je v očeh nabral^ odločnost,'štiri ure vozimo vzdolž n^P. j prehoditi velike predele grušča je bila všeč meni, siromaku — pa je pač nespametno, da kaj smo neskončno majhni in vi- dokler ne Dri demo do skoraj tnKega zapišem. _ Jdimo, da je črna obmejna črta ^vneera ledeniškesra jrarka-Ali v tej vojski nisem zmagal. !E3mafo še je prikazala na morju tvorba ledenika SI en ji č imamo pred seboj mo tudi Agata na bojišču — ti dve ženaki sta biK gotovo spora- Prav d« te črte pritiska lede- aročen gorski greben. Steza nas 7umljeni — in njena vojska se jo strmi pečini navzgor ii*o časa sta me obdelovali z mušketami in topovi, da sem se kor velikansko zapreko, za ka- Pn štiri umi hoji se stena »lu smo v prostrani glo-jt? stregla! Postavila si >e pred vrata moje .čumnate požteljo, ledeniških izrastkih stojijo ka- beli. <^as počitka i- tu. Olobo-in če sem le malo zakašljal, malo težko zasopel, iz prestrelje-jkor straža ob moriu. V ozadju ko zapop'emo in vržemo nahrbt nih prsi, je v temini noči takoj prihitela in popraševala, ali sP Vatnajokull dviga kakor le- nike v sneg in začnemo brašno ne potrebujem tega ali drugega. |dena katedrala v blesteči ee jemati ren. In zopet se je lepega dne oglasila Agata Sohwarzkobleri-j>ra^oti iznad va? te pokrajine.! Razgled se razteza daleč na ~'a- Imenitno je pričela govoriti, da tako ne more naprej, da Mogočne ledene gmote so ka- okoli. Tamle na severu, ena je Margareta meni namenjena, da na drugega ne misli, nego kor plašč irz herm^elina z čigar sama zmeda samih neštetih nr«me, in da že leta čaka in Čaka; tudi ne gre zavoljo ljudi, in) gnb ?e dolsri- ledeniježvki "konic in zobcev svetli so in st da se je v fari že opazilo, da imam premlado postrežnico. Krna- iztezajo kakor pajčolaiii. Vse lcskečejo, a so v tej strašni salu sem bil okrog in okrog obdan od sovražnika, in zopet sem §e moral vdati. Dne 29. avgusta 1707 je naju poročil župnik Janez Kretnik v poljanski cerkvi pred oltarjem Matere rožnega venca, in lepo je nama govoril. Ali ženin je komaj stal, nevesta pa je bila vendar silno srečna in niti videla ni, kako se je sestricam obraz zavijal, ko sem hropel na njeni strani iz ceikve mimo množice, ki je prišla past «vo^o radovednost. Tisti dan se je prenesla po/telja moje postrežnice v mojo čum-nato, in Margaerta Wulffingova je postala moja prava in resnična žena. (Stregla mi je, kakor prej. Kuhala mi je vse mogoče reči, in skoraj nikdar me ni puščala samega.' (Ali vzlic temm je tudi pri hiši delala, kolikor je največ mogla. Vse jo je ljubilo, predvsem pa &tm jo rad imel jaz, njen pravi zakonski mož. Gospod Janez Krstnik je velikokrat govoril, da dobi,, če uiprje in če bo on še takrat v Poljanah, na kamen napis: "Margaretha coelo elemente fruitur," kar se menda pravi: "Margareta je čisto gotovo deležna popolnega nebeškega kraljestva. . , Pripisano. Jaz, Georgius Post umi; s, sin očeta Izidorja, .rojen po njegovi smrti, ki mi živi še vedno črez vse ljubljena mati Margareta Wulfingova, tedaj sedemnajst let star in v šoli pri oČetih juzuitih ljubljanskih, potrjujem in pričam, da je naš 0'"e Izidor v Gospodu skrenil svoje dneve 20. decembra 1710. Poklican je bil odtod in lahko je umrl, in prehudih bolečin mu ni bilo prenašati ob smrtni uri. Tisti dan, ko je umrl,-je dopoldne še okrog lazil, popoldne pa je zaspal in na oni svet *e je preseilil kakor rumen jesenski listič, katerega je lahna >apa »pihljala z veje. Počiva na pokopališču sv. Martina v Poljanah, in izpolnuj'ejo sr. nad njim besede: "Parva domus — magna quies," kar se pravi po naše: "-Mala hišica — velik počitek." Bog mu dodeli ta počitek, nam pa blagoslovi Visoko, ker smo potrebni tega blagoslova, morda ne manj, k jkor ga je bil potreben Polikarp Khallan, prvi gospodar dveh kmetij na Visokem! Težko je namreč ležala Gospodova roka nad ojtroki, in skoraj zavedamo, da pred božjo milostjo še ni zadoščeno krvi, po Po ikarpu preliti, in ne življenju Jošta Schwarako-Wrja, ki je bilo pregrešno. Šiba božja nas je tepla. Leta 1716 se je priklatila s srbskih bojišč neusmiljena morivka, divja kužna bolezen. Na Visokem je pograbila in pokončala gospodarja Jurija in naj-«tarejšega otroka, Marijo Ano, tako da smo imeli v enem teti-;u dva pogreba ■ Sedaj še živita obe materi in Suzana, hči Jurija, ter jaz. Georgius Foetumus, 6in Izidorja. a štirih očeh počivajo po-| temtakem prihodnji časi visoških dveh kmetij. Mati Mar-! gnrf+a in mati Agata stikata dostikrat sivi glavi skupaj in če-j Miata kakor dve račici pri vodnjaku. Moja mati pa mi je" ■v KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City Ona M eentov Cena K centov Listki Spisal Ksavar MeSko; 144 str. Cena 70 cento* Malenkosti Spisal Iran Albreht Filozofska zgodba Spisal Alojz JIrn nek Cena M centov LETOS IZŠLA Spisal Rev. K. ZakraJSea Knjiga pripoveduje, kako je Hitler nastavljal llmanlce in zanjke in pripravljal "strup" za Jugoslovane in njihovo državo že dolgo prej kot Jo je napadel. Knjiga je t platna rezana in ima 207 strani. Cena $2.— Cena 75 centov POUČNI SPISI Angleško Slovensko Berilo (F. J. Kern) — Vezana knjiga Ona ft — Zločin in kazen Spisal F. M. Dostojevski „ DVA ZVEZKA Cena $3, Živi izviri Spisal Ivan Matiac Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstvn do danafinjega dne. 13 poglavij — 413 strvti V platnu vezano Oaaa It- Bodoči državljani naj naratlje frnjifiea — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES" V tej knjigi so vsa pojasnila In aakoni aa naseljene«. Cena m mou« Državljanki priročnik (V Slovenščini ( Knjižica daje poljudna navodila, kako posta ti jinerlAki državljan. Cena SO trat«v Govedoreja Spisal a. Legvart. 143 strani ■ 'Cena »L— Knjiga o dostojnem vedenja 111 strani. Cona M centov Mlekarstvo 8 pisal Anton Feve. S slikami. 16S Strani. — Knjiga za mlekar-j« in Csrmerje v splo&nem. Cena M tenis v Obrtno knjigovodstvo 2S8 strani, ezana. — Knjiga Jo aamenjena v prvi vrsti m stavbno. umetno In strojno kljufisv-ulfarstvo ter Železollvsrstvo. Cena $1^- Ako naročit« knjigo, priložile k čila U. S. oziroma Canadian Money Order za omenjeno svoto. Manjše arote, lahko pošljete v U. S. znamkah po t. oziroma Z cente. ° ° ° to nas prižema nase z mogočno moti okoreli in mrtvi. Spodaj -' so seleni, valoviti obronki, ki "Polagoma se nam ta podoba ,so preprežfni s slapovi kakor s srebrnimi rižami. odmikn. ICedostonnost pokrajin^ je mileiša. V dolinah in arlobelih so hise. ki se njih pr*p- Ka iuam je mogočen sklad Vatnajokulla. ki se dviga kot bivalri premikajo kakor majh- skala vrh skale, "vse je kot ši ne. drobne pičiee. T>alje proti (roka. odsekana piramida ne- sti zemlje in ki je izbruhal vse te sklade iz lave. Lfcdeno polje ined njimi je videti ko mrtvaški prt. Dial je so skale zgnetene skupaj kakor neznanske postave orjakov, navpično so pieprežene z razpokami.. Za-mratzi te od tajnega strahu ob ; pogledu nanje. IVradeva se ti, ko da si v de-7. li sanj; spričo te mogočne veličine pozabiš na vse pozem-sko. Vse .te kakor pravljica otročkih dni. Čutimo, kako smo izven vseh užitkov tega sveta, kako nas pfešinja zvrhano? t višje sile, ki človeka dvi-sra nad vso tisto majhnost in \-zhodn postaja obrežje spet di-'skojjČne vplikosti in mogočno- nove l^deniške gores^e po-'sti. tiska i o v ospredje in v dalji Spočiti in okrepčani, ee od- prikazu Vjo fantastične obli- pravimo s^pet dalje. Ob gorah,'aatohloet ki te hoče sicer potiske čeri. Človeku se zazdi, da ki stopamo db njih ploskvah čiti k tlom; čufiš mogočnost. nekie v pravljičnrm svetu, dalje, začntimo novo rjosebno ki te miri. jwdpira in z novo kier bivajo drusračne postave življenje. Bpet in spet se ogla- J močjo poživlja, kot so človeške. -a zamolklo grmenje, ki mu ftl enkrat počivamo. Sprej- Kmalu se zapeljemo v zaliv, sledi crrgrante in Težek h rušo ki se razteza od vzhoda proti Ledeni skladi, ki odstopajo v zahodu in ki ga obdajajo razje- sončni toplini, se valijo bobne-dene skalnate stene. Na kon- če in šumeča nizdol kakor gro-cu fjorda je malo tržišče Hor- zotni slapovi skal. me nas lesketanje in migotamje sončne svetlobe. Toda zlati žarki sonca, ki stoji dan in noč visoko na nebu, se leskečejo in »se breal moči odbijajo s skal. tu in tam v svoji posvetni zaslepljenosti prikrito in sramežljivo nekako namigavala to ali ono. Tudi devefnajstletna Suzana me včasih preseneti f pogledom, ki skoraj ni dopuščen med najb ižjimi sorodniki. Vse v meni pa hrepeni, da bi dal ^v*)je telo oltarju in da bi opravljal sveto službo za duše onih, ki so «e na visoškera dvorcu pred mano s sveta ločili in ki Se vedno iščejo božjega usmiljenja! Ko je vendar na svetu zame najlepša ženska moja dobra in ljuba mati Margareta in ko vendar nikjer ni nikakor rte opazim razlike med mlado in staro žensko — kako naj se dotaknem druge ženske, bodisi da Tri bila to naša drobna Sh-ibMl *Sam Bog ve, kako naj se rešim iz stiske, v kateri zdi-hojtm k Njtemu! _____ KONEC 1 THE NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP, PRACTICE tr na Stevens Institute of Teehnoloc7 t angleWnl Georjre W. Barnwell Podlago sa mehanično znanje d morete dobiti ■ to knjigo. Ta velika knjiga popisuje in v slikah pokaže temeljna dela me-Bazloži Me glede na to, ali sole koristna in v«e natanko, kar mora znati naj-bolitt niienft Pojaannje vpora-bo vsakega stroja, orodje In meril, naCrte (bloo prints.) 1000 Bilk ln rlab. 576 str. Cena $1.98 Vam ko ta knjiga naroČite jo d anes i U> U CjO > Z > > Z o r m c/> m R C S L OVE NIC PUBLISHING COMPANY new york 11, n. y 216 west 18th street nafjordur. Bilo je v nedeljo Kar na mah zagledamo ^M^exiso in gmote lavinih skla-zjutraj. Delo počiva, tih in mi- boko pod seboj hornafjordur-1" ren je kraj, samo galebi vre- ski fjord. Ko s=e ozretno kvi-Sčajo Imel sem priporočila /za šku, zapazimo taksno skalov-zastopnika trgovstva. Priča- nato divjino, tako zapuščeno koval me je s svojim spremlja- in pusto, da se oko tega kar ne va^cem. Kmalu smo v prija- more nagl'edati. teljskem razgovoni, saj so tu Odpravimo se na sestop Ne-taki ljudje, ki ti kraj priraste- kakšna grozotna plahost se '"o k srcu. Moja prijatelja sta spaja z našim občudovanjem poskrbela za opremo in brašno tfh mogočnih sorovij Duša se in odpravili smo se na pot v ti ne more nmiriti, ko pomisliš ledeniški svet. 'na ogenj, ki divja v notranjo- tlov. (Kar odtrgati smo se morali od te*ra čarobnega nordijskega sveta; prispeli smo spet v nižinsko globel na kmetijo. Oba spremljevalca prta 6e poslovila jaz pa 5-em ostal gost kmeta do odhoda prihodnjeera parnika. ZatejrH. od skalnih sten večkrat odmevajoči prsk siren? je ■oznaml odhod parnika. Prijatelja sta prišla na krov. "Bodi pozdravljen in blagoslovljen," tak je lepi islandski pozdrav, in s tem se poslovita Islandca od mene. Kmalu je za menoj dežela, kjer se spajata led in ogenj.** Oh H. • INVK8T1RAJTE V 4mekiko TEGA ŠE NE VES? Voluharji na vrtu — 90 jako nadležni in škodljivi, 'ker ob-grizejo v?'e korenine. Celo sad-qa dreveea odmrjejo, če se voluharji mastijo z njihovimi koreninami. Ker je pa voluharje loviti jako težko, je najbolje če pose jež na vrtu navaden mleček, čigar sok je voluharjem jako zoprn. Na vrtu, kjer raste mleček, voluharji ne bodo dolgo bivali. Orenko zdravilo — »li kaj drugega, kar je zaradi zoprnega okusa težko požreti, vzameš prav lahko, če prej prežvečiš malo pomarančni lupine. Kruh v omari se ne posuši — če daš zraven hlebca ali štru-ce na pol prerezan ,surov krom pir. Vlaga iz krompirja prehaja v kruh. čutim potrebo, da izkazujem' ^Yn^'f '"ih § Vn^ba^^^e vast im spoštovanje ženskam. I m SIP've^ *111 ° r ^ ? Pre_ r irrzano čebulo. Saj spadajo k tistim, tako red- .' Če postanejo Ščetine na krtači kim ljudem, o katerih nihče j-mehke, — daš krtačo v mlečno ne govori, pa so vendar člove-Jvodo (vsakega polovico). Nato štvu neobhodno potrebne. Jaz, vzameš krtačo ven in jo dobro jim zmeraj pravim: Kristusovi j a ne na soncu, posušRš. Po- vojščaki." 'trm je krtača spet kot nova. UNITED KUPUJTE STATES WAR SAVING? BONUS In STAMPS XTSMnJENKE. »Inozemski ilst piše:4Bilo je spomladanskega večera v aprilu. Sprehajali smo se po meet nem parku. Ko smo hoteli zaviti na cesto, je prišla nasproti usmiljenka. Gospod, Id je bil z nami, jo je spoštljivo pozdravil. Sestra je odzdravila in je gospoda nekam začudeno pogledala. " Je to vaša znan ka?'7 sem ga vprašal. — "Nd." je odvrnil **&. jaz poedravinj sleherno usmiljenko ki jo sre-čam.** — '^Pa