Gospodarske stvari. Domača živina in nje vzboljšanje. V zadajem liatu aaaem smo rekli, da aam je treba gledati aa to, naj si o pravem času ia torej po vaem pravo živiače postavimo v blev, ako nam je za to, da aam bode živiaa aa bvalo ia na dobiček. To ae aaj godi po času, ae preaaglo, pri tem imejmo vaelej oči odprte, da ae zavržemo deuarja ali ai vsaj ae pokvarimo ae te živiae, ki jo že imamo v hlevu.  Tudi to smo že omeaili, da kaže pri aas pincgavska živiaa, kajti oaa aam služi še uekam aajbolj za potrebe, kakor so pri aas doma. Poleg piaegavske živiae pa ae priporočuje še tudi belanska. Leta je doma aa goreajem Koroakem. Ime ima od reke, ki teče skozi goreaje Koroško — od Bele. Bela daje ime doliai pa tudi živiai, ki se nahaja v ajej. Živiaa belanska pa se vidi sedaj že tudi drugod, po Koroškeai, pa je aje aajti že tndi aa Štajarskem ia Kraajskem. Na Koroakem ae aahaja je aajveč v doliai Dravaki, Zilski ia Jezeraki. Kaka je zuaaaja podoba belaaske živiae? — Ne loči se belaaska žival veliko od piacgavske ia če gre za pravo, ate obe iz eae ia iste pasme ali vrate. Razlika je med ajima aajbolj v deželi, v kateri se redi, piacgavska aa Solaograakem, belaaska pa je doma aa Koroškeui. Vaarazlika, kolikor je je med živalima, razlaga se lebko iz zraka. podaebja ia krme. Zaameaja, po katerih se razločuje belaa ska žival od pincgavake, ao blizu ta-le : 1. Barva je pri belanski živali bolj rdečkaata, 2. koati so ji bolj teake; 3. gobec ali smrček iaia barvo kakor aieso; 4. parklje ima črae, veadar pa so aa ajih tudi proge belkaste ia atoje po dolgem; 5. rogovi so rmeai, blizu kakor vosek, nakoaci pa so črai. Krave dajo obilo ia dobrega mleka. Ako ima človek skrb za-aje ia jim daje dovolj ia dobre krme, dobi od eae po 2300 litrov mleka aa leto. Težke pa so krave od 300 do 400 kilogramov ia tele take krave tehta od 30 do 35 kilogramov, kedar je šeat tedaov staro. Gotovo je, da so to lepe ia koriatae živali ia kdor ima dovolj ia dobre krme, pa tudi dobre hleve, ajemu se lehko svetuje, aaj ai priakrbi s čaaom take živali k hiši. Vendar poprek, za vse naše bralce ? Ne tega jim ae svetujemo, zakaj malo pomaga, če pride dobra paama ia lepa žival k hisi, ako ae aajde pri hiši tega, kar ji je potrebao, da ae hira. Najbolje še kaže po takem, da skuša goapodar z živalijo, ki je v njegovem kraji doma iu aaj le-tej lepo streže, poaebao pa še, aaj pušča za pleme vselej aajlepšo ia aajmočuišo žival! Za kokoši. Jajca so v aaših dueh draga ia gospodiaji jih ai težko spraviti v deaar, ako so jih ji kokoši aaaeale. VeČjo težavo pa ima s kokošmi, da jib pripravi aa to, da aeso jajca ; izlaati po zimi, kedar je Huji mraz, ai leliko aajti kure, ki aese. Kaj je tega krivo? Odgovor je le ta, da je kokoši treba dovolj toplega kuraika ia pa poleg zraja še tudi kake zeleajadi za pičo. Kjer je kuraik mrzel ali kjer ne dobi kokoš aič zeleajadi, tam tudi ae aese, aaj si ae goapodiaja eakrat bolj želi dobiti jajec iz aje. Treba je torej skrbeti, da je kuraik na takem kraji, kjer ai premrzlo ia da je tudi kaj zelenjadi med pico, ki se daje kokošim. Zeleajad pa ae dobi, ako se deae par slabših zeljaih glav ali eadivije v peaek, v kleti se drži oboje delj časa. Ako se da kokoši vsak dea par pereaec take zeleajadi ia še ji tudi druge piče ae maajka, tedaj ao kokoši hvaležae ia gospodinja lebko dobi kake groše za domače potrebe. Sejmovi. Dae 15. decembra v Poličanah (za aviaje). Dae 18. decembra v Ljutomeru. Dae 19. decembra pri sv. Aai poleg Tebarija ia v Imeaem (za sviaje). Dae 20. decembra aa Bregu v Ptuji (za aviaje). Dae 21. decembra v Laškeai trgu. Dae 22. decembra v Poličaaah (za avinje) ia v Brežioah,