URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 29	Ljubljana, sreda 31. decembra 1975	Cena 35 dinarjev	Leto XXXI
1436.
Na podlagi 335. člena, druge alinee prvega odstavKa 342. člena in 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prve alinee prvega razdelka 71. člena, 72. člena in 240. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1975 sprejela
RESOLUCIJO
o	družbenoekonomski politiki in razvoju Socialistične republike Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976
I.	IZVAJANJE OSNOVNIH CILJEV IN POLITIKE RAZVOJA V LETU 1975
Pod vplivom mnogih zapletenih procesov in značilnosti doma in v svetu je razvoj v prvi polovici leta 1975 na nekaterih bistvenih področjih odstopal od ciljev in nalog, dogovorjenih z resolucijo o družbenoekonomski politiki, in razvoju SR Slovenije v letu 1975. Zato je bila' sprožena široka politična akcija, ki je povezala i družbenopolitične, samoupravne in strokovne dejavnike v prizadevanjih za premagovanje gospodarskih težav in za poglabljanje in razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Rezultati te akcije prihajajo deloma do izraza že v drugi polovici leta 1975, ob doslednem in pospešenem nadaljevanju teh aktivnosti pa bodo uspehi vidni predvsem v prihodnjem letu. *
Osnovne značilnosti gospodarskih gibanj v letošnjem letu se kažejo v zmanjševanju stopnje gospodarske rasti, do katere je prišlo predvsem zaradi zmanjševanja izvoza in počasnejše rasti vseh oblik domačega povpraševanja, razen investicij v osnovna sredstva.
Po grobih ocenah bo v letu 1975 realni družbeni proizvod le za okoli 3 odstotke višji kot v letu 1974, industrijska proizvodnja za okoli 5 odstotkov, gradbeništvo za okoli 7 odstotkov, kmetijska proizvodnja pa bo za okoli 4 odstotke nižja kot v letu 1974. Izpad kmetijske proizvodnje je predvsem posledica neugodnih vremenskih razmer, težav pri izvozu in manjše uporabe kvalitetnih reprodukcijskih materialov.
V preteklih letih se je gospodarstvo prilagajalo visoki konjunkturi predvsem s povečanjem števila zaposlenih delavcev; v letošnjem letu, ko se konjunktura znatno poslabšuje, pa so šele v drugi polovici leta opazni prvi znaki racionalnejšega zaposlovanja'. Zato bo po ocenah porast zaposlenosti v letu 1975 znašal 5 odstotkov, produktivnost dela pa bo prvič v zadnjih petnajstih leti nižjg kot v predhodnem letu.
Sprejeti ukrepi na področju ekonomskih odnosov s tujino so vplivali na zniževanje stopnje rasti uvoza, tako da skupna vrednost uvoza po ocenah v vsem letu ne bo višja kot v letu 1974. Ukrepi na področju izvoza pa so bili sprejeti pozno, bili so nezadostni in neceloviti, zato niso uspeli zaustaviti tendence upadanja izvoza. Tako bo po oceni .vrednost izvoza blaga v letu 1975 le
za okoli 4 odstotke večja kot v letu 1974. Obseg zunanjetrgovinske menjave bo torej nižji, kot je bilo predvideno in kot bi bilo potrebno za ohranitev stabilne in dinamične rasti proizvodnje.
Ob večletni stagnaciji realnih osebnih dohodkov na zaposlenega, ki se nadaljuje v letu 1975 in ob omejevanju potrošniških posojil zlasti v prvi polovici leta, povpraševanje prebivalstva v letošnjem letu ni moglb prispevati k dinamični gospodarski rasti. Priliv sredstev za skupno in splošno porabo je bil sicer med letom višji od predvidevanj, dejanska poraba pa je bila omejena v dogovorjene okvire, hkrati pa ne dovolj povezana z gospodarstvom kot eden od sicer pomembnih razvojnih faktorjev.
Večji obseg naložb v osnovna sredstva gospodarstva je še vedno večji dejavnik dinamičnejše gospodarske rasti. Njihov delež v družbenem proizvodu znaša v letu 1975 okoli 20,3 odstotka, realno pa so za okoli 8 odstotkov večje kot v letu 1974. Spremembe v strukturi investicij v korist prednostnih dejavnosti (zlasti v energetiko) pa zaostajajo za predvidevanji.
Zaloge gotovih proizvodov so znatno presegle normalno raven. Ker bo prirast zalog angažiral po oceni okoli 14 odstotkov družbenega proizvoda, je njihovo zmanjšanje bistven pogoj za normalen potek celotnega procesa reprodukcije v prihodnjem obdobju.
Pripravljeni so bili samoupravni sporazumi o pokrivanju izgube V elektrogospodarstvu v višini 532 mili j. din in za pokrivanje izpadlega dohodka v železniškem gospodarstvu v višini 450 milij. din ter predloženi v podpis temeljnim organizacijam združenega dela.
Poslabšana je ekonomičnost gospodarjenja v TOZD predvsem zaradi hitrejše rasti materialnih in drugih proizvodnih stroškov od rasti celotnega dohodka. Na to vplivajo gibanja cen, porast zalog gotovih izdelkov, pomanjkanje ustreznih normativov materiala, visoka rast zaposlenosti, pa tudi prevelika obremenitev dohodka.
Široka družbena akcija za stabilizacijo je vplivala na umiritev cen V drugem polletju tako, da se bodo v letu 1975 cene gibale v okviru družbenega dogovora. Umirjanje cen pa je predvsem posledica zmanjšanja domačega in izvoznega povpraševanja, administrativnega zadrževanja rasti cen ter široko organizirane družbenopolitične akcije in ne predstavlja dejanskega izzvenevanja, inflacijskih impulzov. Se nadalje so prisotni dolgoročni faktorji inflacije, ki predstavljajo nevarnost za ponovno povečanje cen.
Ocena izvajanja osnovnih ciljev in politike razvoja v letu 1975 kaže:
—	da dosežena gospodarska rast, zlasti rast industrijske proizvodnje, ki je manjša od predvidevanj, ni rezultat uveljavljanja kvalitetnih dejavnikov razvoja; eden od osnovnih prioritetnih ciljev — rast kmetijske proizvodnje ni dosežen;
—	da je ohranjena zunanja likvidnost države predvsem zaradi zmanjšanja uvoza in da izvoz ni bil faktor gospodarske rasti;
.— da dosežemo umirjanje rasti cen ni posledica zviševanja produktivnosti dela in uspešnosti gospodarjenja, temveč predvsem zmanjševanja povpraševanja in raznih restriktivnih ukrepov;
—	da zaostajamo v procesu samoupravne preobrazi be gospodarstva in družbenih dejavnosti;
—	da kasnimo z izgradnjo gospodarskega sistema na ustavnih osnovah.
Gospodarski položaj na prehodu v leto 1976 je zapleten, ker se v njem prepletajo znaki stagnacije in inflacije. Zato bo moralo biti težišče tekoče družbene aktivnosti usmerjeno na doseganje dinamične gospodarske rasti na kvalitetnih osnovah, na večji produktivnosti celotnega družbenega dela, vključno z večjo racionalnostjo pri delu in porabi in z doslednim izpolnjevanjem obveznosti in sklenjenih dogovorov, kar bo ustvarilo pogoje za stabilizacijo gospodarjenja.
II. TEŽIŠČE politike DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA SR SLOVENIJE V LETU 1976
Ob upoštevanju stališč Skupščine SR Slovenije k osnutku dogovora o družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1976—1980 in na osnovi dogovorjenih ciljev skupne, politike ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letu 1976 ter na osnovi široke javne razpra-i ve in ob upoštevanju zunanjih in notranjih pogojev razvoja, je težišče politike družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije v letu 1976 usmerjeno na:
1.	Uveljavljanje socialističnega samoupravljanja kot bistvene predpostavke za uresničitev ciljev in nalog tekoče ekonomske in razvojne politike, kar zahteva:
—	utrjevanje ustavne vloge delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v družbenopolitičnih skupnostih ter krepitev delegatskih odnosov in delegatskega sistema;
—	urejanje medsebojnega sodelovanja s samoupravnimi sporazumi v okviru reprodukcijskih celot, izhajajoč iz poslovne in dohodkovne odvisnosti s skupnim oblikovanjem razvojne politike, sodelovanjem na področju znanstvenotehnološkega napredka, blagovnega prometa, ekonomskih odnosov s tujino itd.;
—	dosledno uveljavljanje dohodkovnih odnosov na osnovi medsebojne soodvisnosti in povezanosti v gospodarskih in družbenih dejavnostih in nadaljnji razvoj samoupravnih interesnih skupnosti ter krepitev vloge uporabnikov znotraj njih;
—	intenzivno nadaljnjo izgradnjo gospodarskega sistema v skladu z ustavo.
2.	Krepitev varnosti, družbene samozaščite in ljudske obrambe — razvoj in dograjevanje priprav na splošni ljudski odpor in podružbljanje ljudske obrambe.
3.	Uresničevanje pogojev za postopno stabilizacijo gospodarstva, kar zahteva:
—	povečevanje proizvodnje in spreminjanje, njene strukture ob bistveno večji udeležbi produktivnosti dela pri oblikovanju družbenega proizvoda;
—	krepitev sposobnosti gospodarstva za enakopravnejše vključevanje v mednarodno delitev dela, da bi izboljšali razmerja med izvozom in uvozom in regionalno strukturo izvoza in uvoza ter krepili sodelovanje predvsem z neuvrščenimi deželami in deželami v razvoju;
—	obvladovanje vseh oblik porabe v okviru razpoložljivih sredstev na osnovi celovitega odločanja delavcev o dohodku in njegovi delitvi na akumulacijo in po-
rabo z opredeljevanjem prioritet, ki so odraz njihovih interesov ter krepitev reprodukcijske sposobnosti gospodarstva;
—	reševanje prioritetnih razvojnih nalog in združevanje sredstev za te namene.
Dogovorjene prioritete za leto 1976 so:
—	racionalno in selektivno izvajanje programa gospodarske infrastrukture (energetika, promet) kot pogoja za skladnejši družbeni razvoj;
—	povečanje proizvodnje hrane;
—	povečanje proizvodnje surovin in reprodukcijskega materiala, kolikor za to obstajajo primerjalne prednosti;
—	izvozno usmerjene dejavnosti, ki izboljšujejo plačilno bilanco, vključno turizem in izvoz storitev;
—	razvijanje dejavnosti, ki vzpodbujajo domačo konjunkturo in ne poslabšujejo plačilne bilance (stanovanjska gradnja, obrt in druge oblike malega gospodarstva) ;
—	selektiven nadaljnji razvoj vsake družbene dejavnosti s posebnim poudarkom na prioritetah: usmerjeno izobraževanje, izobraževanje ob delu, raziskovalno delo za gospodarstvo, zdravstveno varstvo delavcev, neposredno otroškp varstvo in kultura.
4.	Nadaljevanje politike skladnejšega razvoja vseh območij v SR Sloveniji, kar zahteva hitrejše zmanjševanje razlik v pogojih za delo in življenje delovnih ljudi na vseh območjih in zmanjševanje razlik v razvoju med bolj ali manj razvitimi območji.
m. MOŽNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1976
Težnje v gospodarskih gibanjih, ki se iz leta 1975 prenašajo v leto 1976, in nadaljevanje intenzivne družbene akcije za stabilizacijo ob pravočasno sprejetih ukrepih tekoče ekonomske politike so izhodišča, k; orno. gočajo predvidevanja, da se bodo gospodarska in druž^ bena gibanja v letu 1976 odrazila v naslednjih globalnih razvojnih usmeritvah in razmerjih:
—	stalne cene
—	stopnje rasti v %i
Družbeni proizvod celotnega gospodarstva	j	1975 1074 okoli 3	1971- 107» okoli 5
Industrijska proizvodnja	5	6
Zaposlenost	5	3
Produktivnost dela	— 2	2—3
Izvoz blaga	— 8	6
Uvoz blaga	— 5	4
Investicije v osnovna sredstva gospodarstva	8	7
Sredstva za življenjski standard	2,9	4,0
— osebna potrošnja	2,6	3,7
— družbeni standard (materialni izdatki za investicije)	3,3	5,1
Realni OD na zaposlenega	0 .	1
Gospodarsko rast v letu 1976 bo moč doseči s povečanjem izvoza blaga in storitev, kar bo omogočalo tudi potrebni uvoz reprodukcijskega materiala in opreme za prioritetne namene. Gospodarska gibanja v razvitih zahodnih državah kažejo, da bodo možnosti za, povečanje izvoza v letu 1976 nekoliko ugodnejše, dejan-
sko povečanje našega izvoza na ta območja pa bo odvisno predvsem od povečanja konkurenčnosti našega izvoza in elastičnega prilagajanja naše ponudbe gospodarski aktivnosti v teh državah.
Da bi uresničili pričakovano rast izvoza, bodo nujni maksimalni napori za večjo konkurenčnost naše ponudbe v samih organizacijah združenega dela. Te napore morajo spremljati učinkovitejši sistemski ih drugi ukrepi.
Ob upoštevanju odnosov, ki jih moramo zagotoviti v plačilni bilanci, ocenjujemo, da bi se izvoz blaga v letu 1976 moral realno povečati najmanj za okoli 6 odstotkov, uvoz blaga za okoli 4 odstotke, vrednost nebla-, govnih deviznih dohodkov pa za okoli 14 odstotkov.
Nadaljevati bo treba tudi z izboljšanjem .regionalne usmerjenosti gospodarskih odnosov s tujino v smeri večje disperzije, povečanja deleža neuvrščenih držav in držav v razvoju in šfe bolj izkoriščati nove možnosti (sporazum med SFRJ in republiko Italijo) za krepitev menjave s sosednimi državami, tako v rednem kot v maloobmejnem prometu. Hkrati je treba doseči takšen obseg in strukturo blagovne in neblagovne menjave s tujino, da odnosi v plačilni bilanci in zunanja likvidnost države ne bodo ovirali realizacije sprejete politike razvoja v letu 1976.
Osnovni nosilec izvozne aktivnosti bo tudi v prihodnjem letu industrija, v okviru katere naj bi dosegle naj intenzivnejši porast predvsem kovinsko-pre-delovalna industrija, elektroindustrija, lesna industrija, kemična in gumarska industrija, industrija usnja in obutve ter tekstilna industrija. Z boljšo organiziranostjo in povečanjem zmogljivosti je treba povečati tudi izvoz tistega dela gospodarstva, ki ustvarja devizna sredstva s storitvami, in ustvariti pogoje za nadaljnje naraščanje neblagovnega deviznega priliva, »zlasti dohodkov od turizma in transporta.
Investicije v osnovna sredstva gospodarstva, ki so bile v letu 1975 osnovni dejavnik gospodarske aktivnosti, bodo tudi v letu 1976 rasle hitreje od rasti družbenega proizvoda. Zaradi sprejetih ukrepov ekonomske politike (zagotavljanje plačil za investicije, zagotavljanje trajnih obratnih sredstev, odpisi terjatev, prehod na sistem vnovčljive realizacije, depoziti za neproizvodne in negospodarske investicije) in poslabšanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva v letu 1975 ni pričakovati, da bi bile investicije y osnovna sredstva tudi v letu 1976 poglavitni nosilec proizvodne aktivnosti, čeprav bodo še vedno zelo pomemben dejavnik gospodarske rasti. Možnosti za investiranje v osnovna sredstva so v veliki meri odvisne tudi od uresničevanja ukrepov za zmanjšanje zalog s poudarkom na znižanju ceh (znotraj OZD), kar bodo spremljali ukrepi davčne politike in politike potrošniških posojil. Ocene kažejo, da bodo v letu 1976 gospodarske investicije porasle realno za okoli 7 odstotkov,’ investicije v družbeni standard pa za okoli 2 odstotka. Ob tem pa morajo OZD in poslovne Banke ‘zagotoviti potrebno rast kvalitetnih obratnih sredstev.
Osebna, skupna in splošna poraba se mora v letu 1976 gibati pod realno rastjo družbenega proizvoda. Realni osebni -dohodki na zaposlenega (neto) se bodo povečali za okoli 1 odstotek; celotna osebna potrošnja prebivalstva pa bo ob povečanju zaposlenosti za okoli 3 odstotke porasla za 3 do 4 odstotke. Realna rast sredstev za skupno in splošno porabo bo za okoli 20 odstotkov nižja od realne rasti družbenega proizvoda in bo znašala okoli 4,3 odstotka
Da bi preprečili anticipirano potrošnjo na osnovi pričakovane rasti cen, morajo vsi programi razvoja, skupne in splošne porabe na vseh ravneh izhajati iz dosežene ravni cen konec leta 1975, njihova realna rast pa rhora biti v dogovorjenem razmerju z realno rastjo družbenega proizvoda. Tako dogovorjena sredstva za skupno in splošno porabo se bodo korigirala skladno z določili medrepubliškega dogovora.
IV.	SMERNICE IN UKREPI NA PODROČJU PROIZVODNE POLITIKE
Temeljna naloga v gospodarstvu v naslednjem letu bo vzdrževati dinamično gospodarsko rast ob bistveno večji udeležbi produktivnosti dela pri oblikovanju družbenega proizvoda in postopni stabilizaciji gospodarstva. Glede tega še vedno veljajo usmeritve, v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju SR Slovenije v letu 1975 in ukrepih izvršnega sveta in Skupščine SR Slovenije k oceni uresničevanja resolucije za leto 1975.
TOZD bodo zagotovile rast produktivnosti dela in sredstev zlasti z usmeritvijo na:
—	stimulativnejše oblike delitve osebnih dohodkov
—	racionalnejše zaposlovanje, izboljšanje koriščenja delovnega časa in večjo delovno disciplino
—	sodobno organizacijo dela in modernizacijo sredstev za delo
—	tipizacijo, standardizacijo in izboljšanje tehnologije
Organizacije združenega dela, Gospodarska zbornica Slovenije, interesne skupnosti in poslovne banke bodo s tem v zvezi:
—	vgradile v kriterije investiranja postavko o minimumu tehnične opremljenosti delovnih mest in o minimumu družbenega proizvoda na zaposlenega, upoštevaje specifičnost posameznih dejavnosti;
—	izvajale in usmerjale investicije s širšega narodnogospodarskega vidika z upoštevanjem zahtev po infrastrukturi, po kadrih in novih zaposlitvah v primerjavi z razpoložljivimi delovnimi viri območja, minimalnih standardov za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju, sodobne in čiste tehnologije in razvijahja ter uporabe1 lastnega znanja in raziskovalnega dela;
—	pripravile ukrepe, ki bodo stimulirali intenzivni razvoj in preprečevali neracionalno zaposlovanje;
—	pospešile povezovanje raziskovalnega dela z gospodarstvom in ustvarile pogoje za večjo uporabo domačega žnanja in raziskovalnega dela, kar naj podpirajo tudi ekonomski in drugi ukrepi;
, — začele z načrtnim razvijanjem in koordinacijo računalništva;
—	dosegle večjo spodbudo za organizirano raziskovalno, inovacijsko ter inventivno dejavnost v celotnem procesu družbene reprodukcije in jo vključile v razvojno politiko in plane temeljnih in drugih organizacij združenega dela;
—	uveljavile sistem materialnega in moralnega priznanja za dosežene uspehe, zlasti kadar gre za kreativno delo in inovacije.
V izvajanje omenjenih nalog se bodo vključili, glede na ustrezno delovno področje, Zveza skupnosti za zaposlovanje, Zveza sindikatov Slovenije, Republiški sekretariat za delo, Raziskovalna skupnost Slovenije in Republiški komite za raziskovalno dejavnost.
Na področju energetike bo združeno delo na samoupravni osnovi združevalo sredstva iz dohodka in zagotovilo racionalno izvajanje sprejetega programa iz-
gradnje in dogovorjenih rokov. Ob tem bodo sprejeti ukrepi in kriteriji, ki bodo omogočili družbeni vpliv na pripravo programov, izvajanje investicij in racionalno trošenje združenih sredstev. Samoupravna interesna skupnost za elektrogospodarstvo bo v sodelovanju z drugimi nosilci ekonomske politike kompleksno obdelala položaj in vlogo posebnih odjemalcev.
Interesna skupnost za nafto in plin bo nadaljevala dogovarjanje in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za plinifikacijo Slovenije. Z aktivno udeležbo prizadetih občinskih skupščin, ki nastopajo kot posredniki interesov združenega dela in občanov na Svojem območju, je treba omogočiti konec leta začetek izgradnje plinovodne mreže.
Samoupravne interesne skupnosti s področja energetike bodo pripravil^ enotne kriterije za določanje cen posameznih energetskih virov. Z dopolnitvijo sistema cen na področju energetike je potrebno opredeliti normative elementov strukture cene. S politiko gen v okviru sporazumov, ki mora biti usklajena z dogovorom o politiki cen, se mora zagotoviti pokrivanje stroškov poslovanja na ravni enostavne reprodukcije. V okviru interesne skupnosti za elektrogospodarstvo je treba omogočiti uveljavitev pristojnosti skupščine glede določanja ravni tarif električne energije. Vsi porabniki si morajo prizadevati za racionalnejšo izrabo vseh vrst energije in omogočiti, da raste poraba primarne energije počasneje od rasti družbenega proizvoda. Pri tem je treba stimulirati smotrno izkoriščanje celotne domače energetske osnove, zlasti premoga in z ekonomskimi ukrepi zadrževati njegovo zamenjavo z gorilnim oljem. S samoupravnimi sporazumi o razvoju posameznih energetskih panog pa morajo SIS s področja energetike zagotoviti racionalnost proizvodnje, transporta in potrošnje vseh energetskih virov. Racionalno izkoriščanje primarnih energetskih virov, je treba upoštevati kot kriterij pri vseh investicijah v energetiko in pri drugih investicijah, kar naj prispeva k relativnemu zniževanju izdatkov za energijo v skupni strukturi stroškov. Uskladiti in povezati je treba interese energetske izrabe vode z interesi vodnega gospodarstva, da se dosežejo večji skupni družbeni učinki. Zarad-i dolgih časovnih obdobij, ki so potrebna za pripravo programov in izgradnjo energetskih objektov, moramo v obdobju izvajanja srednjeročnega plana zagotoviti kontinuiteto investicij za naslednja planska obdobja, ter v letu 1976 pripraviti projekcije strukture porabe ter alternativne proizvodne možnosti za njeno pokrivanje do leta 1985 in preliminarno do 1990. leta.
Za izpolnjevanje nalog s področja energetike bodo neposredno odgovorne predvsem organizacije združenega dela, organizirane v interesni skupnosti elektrogospodarstva, interesni skupnosti za nafto in plin ter interesni skupnosti vodnega gospodarstva, ob sodelovanju Gospodarske zbornice Slovenije, Raziskovalne skupnosti Slovenije, poslovnih bank in Republiškega komiteja za energetiko.
Na področju prometa in zvez bo v letu 1976 treba nadaljevati z izvajanjem začetih programov ter ustvariti pogoje za kakovostno in racionalno izvajanje srednjeročnega programa razvoja. S hitrejšim povečanjem, obnavljanjem in modernizacijo pomorskega in železniškega transporta ter luške dejavnosti bo moč doseči nadaljnje naraščanje neblagovnega deviznega priliva. Temeljne naloge so:
— Za modernizacijo in dograjevanje železniške in luške infrastrukture bo treba na samoupravni način združevati sredstva v okviru Samoupravne interesne
skupnosti za železniški in luški promet. Enostavno reprodukcijo v železniškem gospodarstvu je treba zagotoviti z učinkovitejšim gospodarjenjem, z ustrezno politiko cen, pri čemer je treba zagotoviti ustrezne pristojnosti samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet na področju cen. V okviru sistema cen je potrebno dopolniti družbeni dogovor z opredelitvijo normativov posameznih elementov strukture cen;
Skleniti je treba samoupravni sporazum o ustanovitvi in utrditvi samoupravne interesne skupnosti cestnega gospodarstva. Ta bo zadolžena za izvajanje programa izgradnje in modernizacije cestnega omrežja, za zagotavljanje in samoupravno združevanje sredstev ter za izvedbo posojila za ceste;
—	nadaljevati je treba z napori za povezavo na velike evropske magistrale;
—	nadaljevati s samoupravnim združevanjem in
povezovanjem organizacij cestnega transporta, predvsem . zaradi racionalne delitve dela in usklajenega razvoja;	f
—	skleniti je treba samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS za PTT promet;
—	samoupravno organizirati in povezovati je treba organizacije združenega dela letališke dejavnosti, predvsem zaradi racionalne delitve dela in dograjevanje letališke infrastrukture;
—	z ustreznimi dogovori in akti povezovati interesne skupnosti in TOZD prometnih dejavnosti z nalogo usklajevanja, formiranja enotne prometne politike in zagotavljanja izenačenih možnosti razvoja in poslovanja;
—	zavzemati se za preoblikovanje skupnosti jugoslovanskih PTT podjetij, skupnosti jugoslovanskih železnic in za organiziranje zvezne zveze samoupravnih interesnih skupnosti za področje prometnih dejavnosti.
— Sprejeti ukrepe za preusmerjanje dela tovora, ki po svoji naravi sodi na železnico, s ceste na železnico;
— Pospešiti je treba dela na izdelavi kompleksnega dolgoročnega plana razvoja prometa.
Za izvajanje naštetih nalog bodo odgovorne organizacije združenega dela, pristojne samoupravne interesne skupnosti ob sodelovanju Gospodarske zbornice Slovenije, Zveze sindikatov Slovenije in Republiškega komiteja za promet in zveze. Tam, kjer je potrebno ustanoviti samoupravne interesne skupnosti, bo gospodarska zbornica nosilec pobude za sklenitev samoupravnega sporazuma.
Zaradi izpada kmetijske proizvodnje v letu 1975 je temeljnk naloga na področju kmetijstva v letu 1976 povečanje proizvodnje hrane in surovin iz kmetijstva za 5 do 6 0/o. V tem okviru je treba doseči hitrejše povečevanje tržnosti kmetijske proizvodnje, povečanje rastlinske proizvodnje iznad poprečne stopnje rasti celotne kmetijske proizvodnje, nadaljevanje modernizacije proizvodnih zmogljivostii v družbenem -sektorju in kooperaciji ter večjo usmeritev v produktivnejše in racionalnejše poslovanje.
Organizacije združenega dela bodo v letu 1976:
—	oblikovale proizvodnjo, poslovno in dohodkovno soodvisne celote, zlasti na temeljnih proizvodnih področjih, s ciljem pospeševanja razvoja surovinske osnove, izboljšanja ekonomskega položaja z ustrezno porazdelitvijo dohodka in poslovnega rizika, racionalizacijo materialnih stroškov in proizvodnih postopkov in večanje produktivnosti celokupnega dela; takšne pove-
zave bodo oblikovane zlasti pni mesu, mleku in vinu, pa tudi na tistih področjih, kjer se hrana in živilske surovine zagotavljajo iz širšega območja države;
—	začele s proizvodnjo sladkorne pese in s pripravo izgradnje sladkorne tovarne v okviru že ustanovljenega konzorcija proizvajalcev sladkorne pese in velikih porabnikov sladkorja;
—	povečale proizvodnjo kvalitetne osnove krme in nadaljevale z usposabljanjem zemljišč za uspešnejšo rastlinsko proizvodnjo, uvajanjem kvalitetnih dosežkov domače selekcije v proizvodnjo in drugimi ukrepi, v cilju zmanjševanja materialnih stroškov ter večanja produktivnosti dela;
—	dopolnile politiko financiranja razširjene reprodukcije in tekoče proizvodnje v okviru kmetijsko-ži-vilske razvojne skupnosti in poslovne politike bank; v tem okviru bo ^prejet tudi poseben sistem, ki bo pospeševal preko kreditiranja reprodukcijskega materiala (gnojila, seme in drugo) intenzifikacijo rastlinske proizvodnje v družbeno organizirani proizvodnji. Pobudo in strokovno pomoč pri izvajanju postavljenih nalog bodo zagotovile gospodarska zbornica, zadružna zveza in poslovne skupnosti. Pri povezovanju v reprodukcijske celote pa se bodo še posebej angažirale tiste organizacije združenega dela, ki so prevzele pobudo za usklajevanje srednjeročnih planov.
Občine bodo:
—	navedeno usmeritev podprle z ukrepi davčne politike in preko skladov za pospeševanje kmetijstva, ki bodo v letu 1976 preoblikovani v samoupravne skupnosti za razvoj kmetijstva zainteresiranih delavcev in kmetov v TOZD in krajevnih skupnostih; sredstva teh skupnosti se bodo združevala s strani zainteresiranega gospodarstva in iz sredstev splošne porabe v občinah; zaradi različne udeležbe občin v proizvodnji in potrošnji hrane bodo občine zagotovile prelivanje sredstev v skladu z družbenim dogovorom o splošni porabi;
—	sprejele kmetijske prostorske plane v skladu z zakonom;
—	aktivno uresničevale cilje zemljiške politike.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije:
—	se bo zavzemal za sklenitev medrepubliškega dogovora o razvoju kmetijstva za obdobje 1976—1980; pri tem se bo zavzel le za neogiben obseg sredstev in namenov intervencij na ravni federacije za temčljne kmetijske proizvode in za uveljavitev prispevka socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin za pokrivanje sprejetih finančnih obvez, v skladu z interesi delovnih ljudi po trajni zagotovitvi hrane;
—	na področju živinoreje se bo zavzel za ureditev dohodkovnega položaja v živinoreji z uskladitvijo cen in stroškov;
—	se bo pri pripravi sistema gospodarskih intervencij za področje kmetijstva za obdobje 1976—1980 zavzemal za” zadržanje intervencij na tistih področjih, kjer je skupni dohodek združenega gospodarstva nezadosten za uresničitev plansko dogovorjenih nalog, in sicer na način, ki bo pospeševal samoupravno organiziranje združenega dela oziroma njegovo usposabljanje za prevzem večje odgovornosti za proizvodnjo hrane;
—	bo predlagal, do uveljavitve novega medrepubliškega dogovora in srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije, podaljšanje politike gospodarskih intervencij iz leta 1975 na področju kmetijstva; v tem okviru bodo v letu 1976 zagotovljena tudi sredstva za pospeševanje investicij v kooperaciji in za intenzifika-
cijo družbeno organizirane poljedelske in travniške proizvodnje;
—	bo dal iniciativo za sklenitev sporazuma med Skupnostjo za ceste Slovenije in ustreznimi asociacia-mi kmetijstva za oprostitev plačevanja prispevka za ceste od uporabljenega goriva v družbeno organizirani kmetijski proizvodnji in proučil možnost oprostitve dela plačila prometnega davka od goriv;
—	bo za pospešitev izvedbe programa melioracij predložil valorizacijo republiškega prispevka od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč;
—	bo proučil problematiko prometa z umetnimi gnojili in sprejel ustrezne ukrepe.
S samoupravnim sporazumom kmetijskih zemljišč-nih skupnosti bo ustanovljena republiška zveza teh skupnosti.
Na področju živilske industrije je potrebno zlasti utrditi organiziranost v okviru povezanih poslovnih skupnosti, zlasti na tistih področjih, kjer je moč preko neposrednega združevanja dela in sredstev zagotavljati oskrbo z domačimi surovinami — ali iz SR Slovenije ali iz celotnega jugoslovanskega tržišča.
Na področju proizvodnje in predelave lesa so še vedno v ospredju problemi, ki so posledica strukturne neusklajenosti. Predvsem gre za neusklajenost med možnostmi domačega lesno surovinskega zaledja in potreb po lesu v obstoječih in novih lesno predelovalnih kapacitetah. Zato bo treba okrepiti samoupravno organiziranost v okviru samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo v SR Sloveniji. Poglobiti je treba dohodkovne odnose v obstoječih asociacijah in v nastajajočih reprodukcijskih celotah ter se bolj intenzivno povezovati s surovinsko bazo iz drugih regij Jugoslavije in z deželami v 'razvoju.
Ekonomski položaj gozdarstva še posebej terja dosledno nadaljevanje krepitve samoupravne organiziranosti gozdarstva, tako znotraj organizacij združenega dela za gozdarstvo kakor tudi v vseh samoupravnih interesnih skupnostih za gozdarstvo. Povečanje gozdne proizvodnje zavisi v veliki meri od dobre organiziranosti TOZD in obratov za kooperacijo, od preprečevanja drobitve tehnološko-ekonomskih celot znotraj gozdarskih OZD in od vsestranskega uresničevanja družbenoekonomske vloge vseh samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo.
Pospešiti je treba procese spreminjanja strukture gospodarstva zlasti tam, kjer je možno v relativno kratkem času doseči večje učinke. V zvezi s tem je potrebno:
—	pospeševati proizvodnjo surovin in reprodukcijskega materiala ter razvoj tistih zmogljivosti, v katerih je možno v racionalnih okvirih substituirati uvoz in omogočiti pod ugodnejšimi pogoji uvoz opreme, ki je za tovrstne dejavnosti doma ne proizvajamo. Podpreti je treba tudi zbiranje in predelavo odpadnih surovin, pri tem pa še posebej proučiti in sprejeti ukrepe glede širine in pomena te naloge, glede organizacije odkupnega omrežja, glede spodbudnejšega plačila storitev in materiala ter glede opremljenosti organizacij, ki se ukvarjajo z odkupom in predelavo odpadnih surovin.
Organizacije združenega dela morajo usklajevati surovinske in dohodkovne odnose predvsem v okviru reprodukcijsko iri dohodkovno soodvisnih celot. S sistemskimi in drugimi ukrepi je treba stimulirati izgradnjo proizvodnih zmogljivosti za racionalno substitucijo uvoza, ki so usklajene v okviru reprodukcijskih celot. Pri realizaciji naštetih nalog se morajo posebno
vključili ustrezni sekretariati, Gospodarska zbornica Slovenije ter poslovne banke;
—	podpreti izvozne dejavnosti, ki zboljšujejo plačilno bilanco, vključno turizem, izvoz storitev in maloobmejni promet. Osnovna naloga na področju Izvoznih dejavnosti je povečati konkurenčnost, kar je poglavitna naloga samih organizacij združenega dela, ter sprejeti učinkovitejše sistemske ukrepe za stimulacijo izvoza.
Pri pripravljanju predlogov sistemskih in drugih ukrepov so neposredno odgovorni pristojni republiški upravni organi, Gospodarska zbornica Slovenije in upravljale! v poslovnih bankah.
—	podpreti dejavnosti, ki delujejo pozitivno na notranjo konjunkturo, slone pa v pretežni meri na domačih surovinskih virih. To velja predvsem za stanovanjsko izgradnjo in komunalno gospodarstvo ter ves kompleks, ki je povezan z njima. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter samoupravna organiziranost na tem področju je osnova za uspešno nadaljevanje akcije za čim hitrejšo gradnjo stanovanj; občine bodo v letu 1976 sprejele samoupravne sporazume o višini izločanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu za obdobje 1976—1980. To je osnova za kontinuirano in povečano stanovanjsko graditev v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Treba je odločno pristopiti k industrializaciji gradnje. Zato bo v letu 1976 ustanovljena poslovna skupnost za industrializacijo stanovanjske gradnje. Skleniti je potrebno tudi samoupravni sporazum o racionalizaciji stanovanjske gradnje. Za omenjene naloge so odgovorni Gospodarska zbornica Slovenije, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, poslovne banke, Republiški sekretariat za urbanizem in Republiški sekretariat za industrijo.
—	spodbujati razvoj malega gospodarstva in v njegovem okviru osebno delo s sredstvi v lastnini občanov, zlasti še v deficitarnih dejavnostih in na manj razvitih območjih. Pospešeno je treba razvijati kooperantske odnose malega gospodarstva in njegovo vključevanje v reprodukcijske celote. Premagati je treba pomisleke in ovire, ki se postavljajo na pot širšemu uveljavljanju pogodbene organizacije zdrftženega dela — kot ene od oblik združenega dela. Poleg že sprejetih stališč in ukrepov je treba sprejeti predpise o ustanavljanju organizacij združenega dela s strani občanov ter sprejeti druge ukrepe, ki bi pospešili odpiranje obrtnih delavnic in drugih obratov tudi s strani zdomcev. Za te naloge so predvsem odgovorne občinske skupščine, Republiški sekretariat za industrijo, Republiški sekretariat za delo ter Republiški sekretariat za finance in Gospodarska zbornica Slovenije.
—	podpreti in ustvariti ugodne pogoje za razvoj in višjo stopnjo organizaranosti tistih dejavnosti, ki bodo omogočile gradnjo in modernizacijo proizvodnih, energetskih, prometnih in drugih zmogljivosti z vključevanjem domačega znanja in raziskovalnega dela, domače tehnologije in domače opreme. Zlasti velja to za strojegradnjo in elektroniko. Strojegradnja se mora organizacijsko in kadrovsko intenzivno usposabljati, da bo skupaj z drugo industrijo in projektantskimi organizacijami sposobna graditi kompletne objekte in da se bo dolgoročno angažirala pri izgradnji industrijskih objektov doma In v tujini, še zlasti v deželah v razvoju. Strojegradnji je treba omogočiti podobne pogoje prodaje svojih proizvodov kot jih nudijo tuji proizvajalci. Zato se bodo pripravili in sprejeli ustrezni ukrepi
za kreditiranje domače opreme, pri čemer se morajo vključiti Združeno podjetje strojegradnje, Republiški sekretariat za industrijo in Republiški sekretariat za. finance ob sodelovanju Gospodarske zbornice Slovenije.
Elektronika, Id je ena od osnov za modernizacijo proizvodnih procesov, prometa in posodobljanja družbenega življenja nasploh, mora slediti hitrim in revolucionarnim spremembam tehnologije v svetu. Zaradi tega se mora tesneje povezovati z raziskovalnimi organizacijami. Pri tem se morajo poleg organizacij združenega dela s področja elektronike angažirati Raziskovalna skupnost Slovenije, poslovne banke, Gospodarska zbornica Slovenije ob sodelovanju Republiškega sekretariata za finance in Republiškega sekretariata za industrijo.
Nadaljeval se bo v letu 1975 začeti proces prestrukturiranja predelovalne industrije. Temeljno merilo pri njenem nadaljnjem razvoju mora biti njena trajnejša in racionalna usmeritev v izvoz, na sodobno tehnologijo uporabo domačega znanja in opiranje pretežno na domače surovine, pokrivanje nujnih življenjskih potreb delovnih ljudi, vse to v večji povezavi z razvojem celotnega jugoslovanskega gospodarstva in pogoji na enotnem jugoslovanskem trgu, tudi s poslovno politiko bank in drugimi instrumenti bomo podpirali razvoj tiste predelovalne industrije, ki vpliva na razreševanje plačilno-bilančnega deficita.
Hkrati s spreminjanjem strukture in nadaljnjim pospeševanjem gospodarstva, z živahno gradbeno dejavnostjo, poseganjem v naravno okolje in ukrepi za racionalnejše poslovanje bodo v letu 1976 posebno skrbno obravnavana tudi vprašanja varstva in izboljšanja človekovega okolja. Republiški komite za varstvo okolja bo usklajeval prizadevanja vseh drugih dejavnikov v republiki, da bi čimveč odpadnega gradiva ponovno izkoristili kot surovine, da bomo mogli nadaljevati gradnjo proizvodnih in prenosnih energetskih objektov, da se proučijo vplivi posebnih razmer v okolju na človekov organizem in sklene družbeni dogovor v republiki o uresničevanju nalog do leta 1980 na področju varstva in izboljšanja človekovega okolja.
V.	SMERNICE IN SMERI UKREPOV NA PODROČJU EKONOMSKIH ODNOSOV S TUJINO
Temeljne organizacije združenega dela morajo v težnji za povečevanjem izvoza predvsem izboljšati konkurenčnost svojega nastopa na zunanjih trgih in zato usmeriti svoje napore k večanju produktivnosti dela, ustreznejši kvaliteti in večji prilagoditvi svojih proizvodov povpraševanju na zunanjih trgih, uveljavljanju razvitejših oblik sodelovanja s tujino in k učinkovitejšemu nastopanju v razvitih zahodnih državah, zlasti pa v socialističnih državah in državah v razvoju.
Na osnovi združevanja dela in sredstev, skupne poslovne politike, skupnega ustvarjanja in delitve dohodka ter prevzemanja rizika bodo proizvodne organizacije združenega dela pripravile programe trajnega sodelovanja na zunanjetrgovinskem področju, v okviru sestavljenih organizacij združenega dela interno stimulirale izvoz ter krepile ustrezno dohodkovno povezanost zunanjetrgovinskih in proizvodnih dejavnosti.
Z organizacijskimi in sistemskimi ukrepi je treba doseči odločilen preobrat v ekonomskih odnosih z deželami v razvoju in neuvrščenimi državami. V sodelovanju s temi deželami bi morali vključiti tudi take elemente, ki ne dajo takoj vidnih rezultatov, vendar pa bi lahko v okviru tehnične pomoči predvideli našo opremo
ifi tehnologijo. Na ta način bi dosegli hitrejšo regionalno preusmeritev izvoza, zlasti v dežele v razvoju. Gospodarska zbornica Slovenije bo preko že obstoječih odborov za pospeševanje ekonomskega sodelovanja z deželami v razvoju in preko združenj TOZD, s pomočjo centra za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju, proučila prioritetni vrstni red držav, kjer obstojajo optimalne možnosti za povečanje menjave. Nadalje bo proučila oblike povezovanja in dajala informacije delovnim organizacijam, ki so se sposobne učinkovito vključiti v gospodarsko sodelovanje ter te tudi usmerjala. Sodelovala bo pri izbiri primernih poslovnih projektov, ki naj bi jih čimprej uresničili ter pri projektih za skupne nastope z drugimi inozemskimi partnerji na tržiščih dežel v razvoju in neuvrščenih dežel. Združeno delo in drugi zainteresirani činitelji v republiki naj pospešujejo, spodbujajo in nadaljujejo z združevanjem sredstev za pospeševanje ekonomskega sodelovanja z deželami v razvoju in neuvrščenimi na osnovi sklenjenega samoupravnega sporazuma. Komite za ekonomske odnose s tujino, Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje in Gospodarska zbornica Slovenije bodo dajali predloge in pobude za sprejem ustreznejših sistemskih ukrepov za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju. Pregledali bodo tudi zastopanost predstavnikov naše republike v mešanih komitejih za gospodarsko sodelovanje z deželami v razvoju in neuvrščenimi, stopnjo njihove aktivnosti ter dosegli, da se vključimo s potrebno intenzivnostjo.
Pomembno vlogo pri vzpostavljanju in razvijanju gospodarskega sodelovanja s tujino, zlasti z deželami v razvoju, predstavlja mednarodno,' znanstveno, tehnično in kulturnoprosvetno sodelovanje. Organizacije združenega dela, gospodarska zbornica ter republiške samoupravne interesne skupnosti naj se še bolj kot doslej vključujejo v to dejavnost in tudi sodelujejo v zagotavljanju ustreznih finančnih sredstev za pospeševanje in nadaljnje razvijanje mednarodnega sodelovanja na teh področjih.
V	okviru gospodarske zbornice so v teku iniciative za večje medsebojno povezovanje organizacij združenega dela za enotnejši nastop v tujini in za oblikovanje konzorcijev za gospodarsko sodelovanje s posameznimi deželami. Tem iniciativam je treba dati polno podporo ter jih uresničiti v letu 1976.
Upravljale! poslovnih bank morajo V svoji politiki v'letu 1976 zagotoviti uštrezen delež sredstev za kreditiranje izvoza in priprave proizvodnje za izvoz, kot tudi za usmerjanje investicijskih naložb v tiste dejavnosti, ki znatno povečujejo devizni priliv, oziroma v racionalnih okvirih nadomestijo uvoz.
Za modernizacijo in večje izvozno usposabljanje gospodarstva je nujno, da organizacije združenega dela izkoristijo vse obstoječe možnosti enakopravnega dolgoročnega industrijskega sodelovanja, vključno skupne naložbe, v odnosih s tujimi partnerji razvitih industrijskih držav, pri čemer morajo čimbolj vključevati domače raziskovalno delo, kar lahko občutno prispeva k oživljanju gospodarske aktivnosti in usposabljanju naših OZD za nastop na svetovnem trgu.
V	okviru izvajanja sprejetih stabilizacijskih programov, v katere je vključena tudi akcija za izboljšanje odnosov v zunanjetrgovinski menjavi, je treba nadaljevati z napori Za zmanjšanje odvisnosti proizvodnje od uvoza in večjo predelavo domačih surovin in reprodukcijskega materiala, racionalnejšo uporabo in štednjo s surovinami ter energijo in boljše izkoriščanje odpadkov.
Gospodarska zbornica Slovenije bo v okviru združenj panog skrbela za usklajevanje in preverjanje navedenih programov organizacij združenega dela in zagotovila spremljanje njihovega izvajanja.
V	okviru omejenih možnosti pri uvozu opreme morajo organizacije združenega dela jn poslovne banke zagotoviti predvsem nujen uvoz opreme za prioritetne dejavnosti in rezervnih delov za obstoječo uvoženo opremo.
Napore združenega dela za povečanje izvoza blaga in storitev bodo morali podpirati tudi ustrezni sistemski in drugi ukrepi.
V	tej smeri bo potrebno:
—	bolj fleksibilno izvajati tečajno politiko kot pomemben faktor za zagotovitev konkurenčne sposobnosti našega gospodarstva;
—	še nadalje podpirati izvozno usmerjeno gospodarstvo s tekočim izplačevanjem davčnih olajšav ter spodbujati izvozno storitev (turizem, transport);
-7 čimprej realizirati sprejeti dogovor o izpopolnitvi sistema povračila carin pri izvozu blaga v smeri določitve novih stopenj carinskih povračil, diferenciranih po ožjih proizvodnih grupacijah;
—	» kreditno politiko zagotoviti širšo podporo izvozu ter pripravi proizvodnje za izvoz in to ne samo v smeri povečanja reeskontnih stopenj in podaljšanih rokov za reeskont izvoznih kreditov, pač pa tudi z razširitvijo namenov kreditiranja;
—	uvoz reprodukcijskega materiala vezati na pokritje z izvozom v globalnih odnosih in na osnovi povprečij v daljših časovnih razdobjih in omogočiti združevanje deviznih in uvoznih pravic na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev in v okviru širših reprodukcijskih celot;
—	z intenzivnejšimi kontakti z razvitimi zahodnimi državami se je treba na vseh ravneh zavzemati za odpravljanje zastojev pri izvozu na ta področja in tako doseči skladnejša gibanja med izvozom in uvozom.
Predloge za ustrezne sistemske ukrepe, ki jih je treba sprejeti v zveznem merilu, bodo dajali Gospodarska zbornica Slovenije, Komite za ekonomske odnose s tujino, Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje in Narodna banka Slovenije.
VI.	SMERNICE IN UKREPI NA PODROČJU TRZlSCA IN CEN
Za zagotovitev večje stabilnosti gospodarjenja je potrebno, da se vsi nosilci politike cen zavzemajo za nadaljnje zaviranje rasti inflacije ter za takšno stopnjo rasti cen proizvajalcev Industrijskih izdelkov, ki bo znatno nižja od stopnje rasti- v letu 1975. Pri tem mora biti prvenstvena naloga politike cen zagotoviti počasnejšo rast cen na drobno ter življenjskih stroškov.
Osnovna odgovornost za izvajanje politike cen in za zagotavljanje večje stabilnosti gospodarjenja leži na združenem delu, ki bo v letu 1976:
—	izvajalo politiko cen na osnovi vsebinsko izpopolnjenih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki morajo zajeti vprašanja in pogoje oblikovanja cen znotraj širših reprodukcijskih celot in sporazumevanja o normativih elementov strukture cene na osnovi medsebojnih interesov in ob maksimalni udeležbi končnih potrošnikov;
—	vključevalo v samoupravne sporazume o cenah ne glede na to, da še ni sprejet nov sistem cen, tudi tiste elemente, ki so bistveni za raven in medsebojna razmerja v penah in ki so sestavni del dolgoročnejše po-
slovne politike (vprašanja možposti prodaje, skupnih enotnih aranžmajev, skupna oskrba, vprašanje izvoza in uvoza, usmerjanje sredstev za razvoj, usklajevanje pogojev pridobivanja in delitve dohodka);
—	zagotovilo boljšo založenost trga in omogočilo hitrejši prenos zalog iz proizvodnje v trgovino ob fleksibilnejši poslovni politiki ter ob podpori kreditne politike, ki bo omogočila oblikovanje trajnih obratnih sredstev, in s hitrejšim povezovanjem trgovinskih in proizvodnih organizacij združenega dela;
—	pospeševalo prek samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov razreševanje problemov cen in medsebojnih odnosov, tako da ne pride do monopolnih oblik zapiranja trga, kar bi omejevalo enotnost jugoslovanskega trga.
Družbenopolitične skupnosti bodo zagotavljale splošne pogoje za izvajanje politike cen s tem, da bodo v letu 1976:
—	intenzivneje sodelovale pri izgradnji novega sistema cen; ,
—	v letu 1976 vodile restriktivno politiko cen med drugim tudi tako, da se v cene ne bo mogla vgrajevati razvojna komponenta, dokler ne bo uveljavljen nov sistem cen in sprejet srednjeročni načrt razvoja;
—	posvetile posebno pozornost cenam osnovnih živil in storitev, pri čemer bodo vodile aktivno interventno politiko na področju življenjskih stroškov, upoštevajoč pri tem tudi reproduktivno sposobnost proizvajalcev živil;
—	storile na ravni občine več za izboljšanje preskrbe ter za ustreznejše cene za osnovna živila, posebno za sadje in vrtnine. V ta namen bodo mesta in večja industrijska središča pospešila organizacijo samoupravnega sistema preskrbe, ki bo prek samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov namensko povezoval kmetijske proizvajalce, živilsko industrijo, trgovske organizacije in končne porabnike;
—	ustvarjale pogoje za ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti za področje komunalnih storitev na ravni občine, tako da se sredstva, ki so potrebna za razvoj teh dejavnosti ne bodo zagotavljala izključno s povečanjem cen na kratke roke, temveč z zbiranjem m združevanjem sredstev v okviru SIS ter z dolgoročnimi krediti;
—	postopno uveljavljale načelo stroškovnih stanarin, sočasno pa močneje razvijale komponento solidarnosti in socialne varnosti. V letu 1976 se bodo stanarine lahko povečale največ za 20 odstotkov.
S sprejemom samoupravnega sporazuma o racionalizaciji stanovanjske izgradnje je treba zagotoviti bolj umirjeno rast cen stanovanj;
—• pospešile ustanavljanje skupnosti potrošnikov na vseh ravneh, tako da bi se le-te lahko vključevale v sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o cenah ter bile sposobne sodelovati pri urejanju vseh tistih vprašanj tržišča; ki neposredno zadevajo potrošnika;
—	prek inšpekcijskih služb ter v sodelovanju s skupnostmi potrošnikov in gospodarske zbornice preprečevale in zatirale pojave nelojalnega poslovanja, špekulacij in druge negativne pojave na trgu.
Organi, pristojni za cene v republiki in občinah, bodo pri obravnavi predlogov za spremembe cen proizvodov in storitev, vključno s cenami na področju infrastrukture, ki so pod neposredno družbeno kontrolo republike in občin, upoštevali tudi notranje ukrepe organizacij združenega dela za dosego kvalitetnejšega gospodarjenja in povezovanja v širše dohodkovno povezane celote.
Ze v letu 1976 je potrebno začeti z oblikovanjem republiških in občinskih blagovnih rezerv v skladu z dinamiko, predvideno v srednjeročnem programu oblikovanja blagovnih rezerv. Republiški komite za tržišče in cene bo pripravil v sodelovanju z Republiškim sekretariatom za finance načrt zagotovitve sredstev.
Da bi čimprej zaživelo ustavno načelo, da so delovni ljudje temeljni nosilci sistema in politike cen in da le-ti samoupravno urejajo medsebojne odnose o cenah, se bo v letu 1976 intenzivno'delalo na izgradnji novega sistema cen. Hkrati se bodo pripravljali tudi vsi spremljajoči predpisi, ki naj bi omogočili učinkovito funkcioniranje novega sistema Na tistih področjih, kjer so že oblikovane samoupravne interesne skupnosti, jim je treba prepustiti vse ustavne funkcije, vključno s sooblikovanjem politike cen na osnovi dohodkovnih odnosov.
VII. DENARNO-KREDITNA POLITIKA IN LIKVIDNOST GOSPODARSTVA
Denarno-kreditna politika naj zagotovi rast denarne mase po stopnji, ki bo ob skladnem delovanju drugih ukrepov ekonomske politike učinkovala v smislu splošnih stabilizacijskih ukrepov. V okviru denarne mase se mora povečevati delež sredstev gospodarstva in to s krediti poslovnih bank in z odkupom vrednostnih papirjev, ki jih izdajajo OZD in imajo podlago v odnosih nastalih iz prometa blaga in storitev. Dinamik, gibanj denarne mase bo enakomernejša. K ustreznejš razdelitvi denarne mase v korist organizacij združenega dela bo pripomogla tudi zmernejša rast sredstev za splošno in skupno porabo.
Skladnejša razmerja med izvozom in uvozom in s tem manjši odliv denarne mase iz OZD na osnovi deviznih transakcij ter ukrepi za racionalnejše gospodarjenje z obratnimi sredstvi v OZD bodo omogočili, da bo stopnja rasti kreditov poslovnih bank za obratna sredstva lahko nekoliko zaostajala za rastjo družbenega proizvoda. Stimuliranje raznih oblik varčevanja ter izplačevanja osebnih dohodkov in drugih prejemkov prebivalstva prek hranilnih knjižic bo povečalo kreditno sposobnost poslovnih bank in tako pripomoglo k večj rasti kreditnoga potenciala poslovnih bank, kot bi tc bilo sicer možno. Narodna banka Jugoslavije naj bi dopolnjevala kreditno sposobnost poslovnih bank predvsem z linearnim zniževanjem obvezne rezerve poslovnih bank. Tako sproščena sredstva bi se uporabljala predvsem za selektivno kreditiranje za namene, ki sc posebnega družbenega interesa in bodo razvidni iz med bančnih sporazumov. Le v izjemnih primerih, ki bod< predvideni v skupnih osnovah denarno-kreditne politike, naj narodna banka Jugoslavije izvaja reeskontira nje bančnih kreditov, danih za namene, za katere sc se sporazumele republike in avtonomne pokrajine. Tc velja zlasti za reeskontiranje izvoza in proizvodnje zr izvoz.
Za racionalnejše gospodarjenje z obratnimi sredstvi morajo OZD še nadalje razvijati interne banke tei v večjem obsegu uporabljati prenosne vrednostne papirje za hitrejše razreševanje medsebojnih dolžniško upniških odnosov. V cilju zniževanja obsega zalog bodi OZD proučile strukturo cen svojih izdelkov in po možnosti znižale cene, pri čemer bi jim v okviru svoji! možnosti pomagale DPS z zniževanjem stopenj prometnega davka v primerih, ko gre za proizyode, ki so po membhejši za življenjski standard.
V	okviru osnov skupne kreditne politike v letu 1976 na ravni federacije je treba tudi s kreditno politiko v
republiki zagotoviti dopolnilno selektivno usmerjanje kratkoročnih kreditov poslovnih bank s sedežem v SR Sloveniji v skladu s cilji in politiko dogovorjeno s to resolucijo.
Poslovne banke v Sloveniji bodo s kratkoročnimi krediti podpirale zlasti naslednje namene:
—	kreditiranje izvoza in priprave proizvodnje za izvoz;
—	družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo in zaloge osnovnih kmetijskih pridelkov;
—	prodajo investicijske opreme doma in v tujini;
—	prodajo trajnih potrošnih dobrin, katerih proizvodnja temelji pretežno na domačih surovinah in reprodukcijskem materialu;
—	boljšo izrabo kapacitet zlasti tam, kjer obstojajo razpoložljivi delovni viri;
—	premostitev problemov zaradi izpadlega dohodka v elektrogospodarstvu in železniškem gospodarstvu.
Za ohranitev likvidnosti gospodarstva je potrebno, da se tekpče zagotovijo sredstva za pokrivanje izpada dohodka v tistih infrastrukturnih dejavnostih, kjer ne bo mogoče pokriti utemeljenih stroškov tekočega poslovanja v okvirih politike cen za leto 1976. To je zlasti pomembno za elektrogospodarstvo ih železniško gospodarstvo. Temeljne organizacije združenega dela — članice samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet in članice interesne skupnosti elektrogospodarstva bodo že v začetku leta sklenile samoupravne sporazume, s katerimi se bodo dogovorile, da bodo iz svojega dohodka zagotovile sredstva za pokrivanje izpada dohodka, kolikof tega izpada ne bo mogoče odpraviti z ustrezno korekcijo cen.
VIII.	SMERNICE IN NALOGE NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA
Smotrnejše zaposlovanje, višja produktivnost dela, boljši življenjski pogoji ter socialna varnost delavcev in občanov so osnovni cilji politike zaposlovanja v letu 1976.
V	okviru predvidene stopnje rasti zaposlenosti za največ 3 odstotke bi se v gospodarstvu zaposlenost smela hitreje povečevati na področju storitev in drobne blagovne proizvodnje, v industriji pa naj bi bilo število aposlenih višje za 2—2,5 odstotka. S smotrnejšim zaposlovanjem in predvsem z boljšim gospodarjenjem s sredstvi dela, bi se v letu 1976 povečala v gospodarstvu družbenega sektorja produktivnost dela za 2—3 odstotke, kar bi predstavljalo 40 do 50 odstotno udeležbo produktivnosti dela v prirastu družbenega proizvoda. Stopnja rasti zaposlovanja v družbenih dejavnostih v etu 1976 ne sme biti višja kot v gospodarstvu.
Z izvajanjem ukrepov za skladnejši regionalni razvoj v SR Sloveniji, ki izhajajo iz zakona in družbenega dogovora, ki bo sprejet v teku prihodnjega leta, bo treba v letu 1976 na teh območjih doseči hitrejšo rast zaposlenosti in to v povprečju najmanj za 6 odstotkov. Poslovne banke bodo pri odobravanju kreditov za nove investicije, za razširitev in modernizacijo obstoječih '■'mogljivosti morale upoštevati tudi mnenja skupnosti za zaposlovanje o razpoložljivih delovnih virih. Na ta način bo moč uspešneje obvladovati naraščanje nezaposlenosti na teh območjih in omejevati stalne in sezonske zaposlitve v tujini. Zaposlenost na drugih območjih bo morala rasti znatno počasneje kot je to v Povprečju predvideno za celotno republiko.
Združeno delo, skupščine občin, občinski sindikalni sveti, skupnosti za zaposlovanje in druge zainteresirane samoupravne interesne skupnosti bodo sprejele družbene dogovore oziroma samoupravne sporazume o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju delavcev. V teh družbenih dogovorih oziroma samoupravnih sporazumih se bodo tudi dogovorili o načinu sporazumevanja o vsakoletni stopnji rasti zaposlovanja na območju občine. Republiški sekretariat za finance, Republiški sekretariat za industrijo in Republiški sekretariat za delo naj sd prizadevajo, da se v okviru zveznih predpisov najdejo ustrezne rešitve za združevanje sredstev zdomcev, za vlaganja prihrankov delavcev in da bodo občinske skupščine vzpodbujale oblikovanje pogodbenih organizacij združenega dela, krepitev malega gospodarstva in vlaganja prihrankov v kmetijstvo ter stanovanjsko gradnjo.
V letu 1976 je treba končati tiste naloge, ki- pogojujejo oblikovanje aktivne kadrovske politike oziroma načrtovanje kadrov in zaposlovanja. Gospodarska zbornica naj v sodelovanju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter skupnostmi za zaposlovanje usklajuje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela izdelavo nove sistemizacije delovnih mest. Zveza skupnosti za zaposlovanje naj začne z izdelavo nomenklature in profilov poklicev za družbene dejavnosti tako, da bodo do konca leta izdelani za področje vzgoje in izobraževanja.
Zveza skupnosti za zaposlovanje naj skupno z drugimi udeleženci družbenega dogovora o štipendiranju razvije tako poklicno usmerjanje, štipendiranje ter posredovanje pri zaposlitvi, da se bodo mladina in odrasli odločali v večji meri za tiste poklice, za katere obstajajo družbene potrebe.
Zavod SRS za družbeno planiranje naj pripravi v sodelovanju s podpisniki družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike metodologijo načrtovanja kadrov. Gospodarska zbornica Slovenije, Republiški komite za vzgojo in izobraževanje in Republiški, sekretariat za delo naj začnejo urejati tudi vprašanja priznavanja ob delu pridobljene strokovne usposobljenosti delavcev.
IX.	PREDNOSTNE NALOGE NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
V	družbenih dejavnostih bodo v letu 1976 imele prednost tiste, ki neposredno s svojo programsko usmeritvijo in dejavnostjo prispevajo k razreševanju ciljev in nalog tekoče in razvojne politike. Zato so potrebne preusmeritve kadrov in sredstev, da bi se delovne organizacije in cela področja usposobila za opravljanje teh nalog, ki so zlasti obsežne in zahtevne v usmerje-nert\ izobraževanju in raziskovalnem delu. Združeno delo je v letu 1976 določilo kot prednostne dejavnosti usmerjeno izobraževanje, izobraževanje ob delu, raziskovalno delo za gospodarstvo, zdravstveno varstvo delavčev, neposredno otroško varstvo ter kulturo, vendar na osnovi diferenciacije nalog in samoupravno dogovorjenih programov.
V	letu 1976 je družbeno zajamčeno Samo pokrivanje' tistih potreb na prednostnih področjih, ki so obvezne in nepogrešljive za ohranitev družbenega standarda in za uresničevanje razvojnih nalog. Ta del programa družbenih dejavnosti uresničuje združeno delo, za njegovo izvajanje pa so odgovorne samoupravne inte-
resne skupnosti, ki to zagotovijo na osnovi družbenih dogovorov o razporejanju dohodka za leto 1976 v občinah in v republiki, vsaka v svojem programu (z ustrezno določitvijo obsega in vsebine) v finančnih načrtih in izvedbenih aktih. Kolikor na kakem področju družbeni dogovor in ta naloga ne bi bila uresničena, je IzvrSni svet Skupščine SR Slovenije dolžan predložiti Skupščini SR Slovenije ustrezno rešitev in osnovo za odločitev.
Vše druge programe je mogoče sprejeti in izvajati samo na osnovi neposrednih odločitev združenega dela, upoštevajoč pri tem dogovorjena razmerja v delitvi družbenega proizvoda glede skupne porabe.
Pri načrtovanju družbenega in gospodarskega razvoja ter naporih za sodobnejšo tehnologijo, kvalitetnejšo In donosnejšo proizvodnjo, za večjo kvaliteto in učin-. kovitost družbenih storitev ter za zmanjšanje dolgoročne surovinske in tehnološke odvisnosti od tujine, je bistven pogoj močnejše razvijanje in vključevanje znanja in raziskovalnega dela.
Družbenopolitične skupnosti bodo zato v sodelovanju z raziskovalno skupnostjo Slovenije in gospodarsko zbornico že v letu 1976 z ekonomskimi in drugimi ukrepi ustvarjale pogoje, v katerih bodo vsi družbeni dejavniki še posebej stimulirali uporabo domačega znanja in raziskovalnih dosežkov v praksi, zavrle nesmotrno kupovanje tujih licenc, sklepanje neenakopravnih kooperacij ter na druge možne načine vplivale na zmanjšanje odvisnosti od tujine.
Organizacije združenega dela in njihove asociacije morajo močneje aktivirati svoje strokovne kadre, razvojne službe in druge raziskovalne organizacije ter vlagati v usmerjene in usklajene raziskave za svoje dolgo-i'očne in kratkoročne potrebe več sredstev. Raziskovalno delo mora biti vsebinsko in finančno zajeto v njihovih razvojnih planih ter celovito vključeno v dohodkovne odnose.
Področje raziskovalne skupnosti in Raziskovalna skupnosti Slovenije morajo z združenimi sredstvi spodbujati in usmerjati te procese in raziskovalno dejavnost, zajeto v prioritetnih programih in projektih, kd ‘ smiselno vključujejo temeljne oziroma dolgoročne in uporabne ozirpma kratkoročne raziskave; pri tem morajo na vse možne načine povezovati raziskovalne organizacije z uporabniki raziskovalnega dela in stimulirati neposredno finančno udeležbo uporabnikov.
Občinske raziskovalne skupnosti morajo pri tem spremljati in ugotavljati konkretne potrebe po raziskovalnem delu na svojem območju in s svojimi pobudami pospeševati povezovanje raziskovalnega dela s prakso.
V programih raziskovalnih skupnosti naj imajo prednost raziskave, ki čimbolj neposredno prispevajo k aktualnim nalogam družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije in sicer: delovanje, razvoj in učinkovitost samoupravnega sistema; obvladovanje socialnih in prostorskih razsežnosti razvoja in zmanjševanje razvojnih neskladij; razvoj in smotrna izraba domačih energetskih in surovinskih osnov; proizvodnja hrane; tehnološke izboljšave, posodobljenje proizvodnih procesov; racionalizacija in . zniževanje stroškov v proizvodnji, družbenih storitvah in upravi; izpopolnitev sistema znanstvenih informacij in njegova povezava v celovit družbenoinformacijski sistem.
Na vsem področju vzgoje in izobraževanja morajo izobraževalne organizacije in skupnosti intenzivirati
delo in kar najbolj izkoritistiti razpoložljivo opremo in strokovne kadre. /
Za povečanje učinkovitosti in splošen dvig ravni osnovnega izobraževanja naj občinske izobraževalne skupnosti nadaljujejo z ixboljSevanjem pogojev za delo osnovnih šol, zlasti vseh oblik individualne pomoči učencem, razvijajo podaljšano bivanje in celodnevno šolo ter v skladu z možnostmi še naprej pospešujejo predšolsko vzgojo in vsebinsko poglabljajo malo šolo. Posebno skrb je treba posvetiti dvigu kvalitete osnovnega izobraževanja na manj razvitih in obmejnih območjih in ustrezno razvijati solidarnost.
Na področju usmerjenega izobraževanja morajo izobraževalne skupnosti, Zavod SR Slovenije za šolstvo in izobraževalne organizacije skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije odločneje usklajevati vsebino in razvoj izobraževanja s kadrovskimi potrebami združenega dela, izboljševati možnosti za izobraževanje odraslih in razvijati centre usmerjenega izobraževanja. Izobraževalna skupnost Slovenije mora skupaj z združenim delom pospešiti ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti. Okrepiti je treba rnarkisistično, delovno in obrambno vzgojo, hitreje preusmerjati mladino k študiju za poklice proizvodnih smeri ter dopolnjevati študijski sistem tako, da bo ustrezal kadrovskim potrebam združenega dela in bolj neposredno navezoval mladino na temeljne organizacije združenega dela. Z intenziviranjem vzgojnoizobraževalnega dela na podlagi reformiranega usmerjenega izobraževanja, z racionalno delitvijo dela in izboljševanjem študija ob delu je treba zaustaviti ekstenzivni razvoj visokega šolstva in povečati število diplomantov, izboljšati povezavo visokošolskih in raziskovalnih organizacij ter pospešiti pretok kadrov med visokim šolstvom in gospodarstvom. Izobraževalne skupnosti bodo podpirale samo tiste razvojne programe, ki bodo temeljili na proučenih kadrovskih potrebah združenega dela; skupaj z organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnimi stanovanjskimi skupnostmi bodo nadaljevale z akcijo za izgradnjo dijaških in študentskih domov, začeto v letu 1975, v skladu z načrtovanim razvojem za srednjeročno obdobje.
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje, samoupravne interesne skupnosti in ustrezni dejavniki v celotnem združenem delu bodo v tem letu zasnovali vsebinske, organizacijske in delovne osnove za načrtno usmerjanje mladine v skladu z družbenimi potrebami na ustreznem področju izobraževanja.
Organizacije združenega dela s področja usmerjenega izobraževanja morajo izdelati programe glede na naloge, ki izhajajo iz menjave dela in reforme vzgojnoizobraževalnega procesa, v katerih bodo poskrbele zlasti za večjo kakovost vzgojnega in izobraževalnega dela in s tem tudi uspešnost učenja in usposobljanja za delo. Organizacije združenega dela v visokem šolstvu morajo pedagoški proces povezati z raziskovalnim delom in v skladu z določili zakona o visokem šolstvu v poglobljenih razpravah z združenim delom obravnavati študijske programe in načrte, usmeritve in delovne osnove.
V okviru realnih možnosti bodo izobraževalne skupnosti pospeševale modernizacijo pouka. Posebne izobraževalne skupnosti, Izobraževalna skupnost Slovenije, Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter Zavod SR Slovenije za šolstvo morajo skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije pripraviti koncepcijo za začetek dela vseh srednjih šol po načeli!) usmerjenega izobraževanja.
Na področju otroškega varstva je treba s smotrnimi naložbami v vzgojno-varstvene ustanove, s strokovnim usposabljanjem vzgojiteljskega kadra ter z razvijanjem organiziranega vzgojnega varstva ustvariti možnosti za vključitev nadaljnjih 5000 otrok v organizirano družbeno varstvo. Občinske skupnosti otroškega varstva se bodo dogovarjale z organizacijami združenega-dela za reševanje problemov varstva otrok njihovih delavcev. Republiška skupnost otroškega varstva pa bo v okviru razpoložljivih sredstev s politiko dohodkovnih cenzusov zagotavljala, da bo ohranjena realna vrednost otroškega dodatka nižjih dohodkovnih skupin. Nadomestila za podaljšane porodniške dopuste bo zagotavljala vsaj v dosedanjem obsegu.
Na področju zdravstvenega varstva bodo zdravstvene skupnosti v letu 1976 ohranile doseženo raven dejavnosti. Prj tem pa bodo dale prednost tistim nalogam, ki vplivajo na povečanj^ proizvodnje in produktivnosti dela ter odločilno prispevajo k zmanjševanju izostajanja z dela zaradi bolezni, poškodb in ihvalidizi-ranja. Tako bodo predvsem skrbele za tiste službe, ki iz zdravstvenih vidikov skrbe za obvladovanje širšega in ožjega človekovega okolja ter za potrebe splošnega ljudskega odpora. V okviru zdravstvene skupnosti Slovenije se bodo regionalhe in občinske zdravstvene skupnosti samoupravno sporazumele o prednostnih investicijah prihodnjega srednjeročnega obdobja, ki jih bodo dogovorno uresničile v letu 1976, pa tudi o nalogah, za katere bodo solidarno združevale sredstva.
Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti bodo v okviru prednostnih nalog posvetile posebno pozornost- varstvu in usposobijanju otrok in mladine, ki so moteni v duševnem in telesnem razvoju.
Na področju borčevskega varstva bodo pravice borcev NOV, vojaških invalidov in drugih vojnih udeležencev, določene z zakonskimi in drugimi obveznostmi republike v letu 1976, v celoti ohranjene ter ustrezno valorizirane. Za njihovo dosledno uresničevanje bodo skrbele predvsem pristojne samoupravne interesne skupnosti in strokovne službe za zadeve borcev, ki se bodo zavzemale za materialno, zlasti pa za zdravstveno varstvo borcev NOV.
Organizacije združenega dela z področja kulture ter druge organizacije in društva bodo opravljale svojo dejavnost najmanj v obsegu preteklega leta, s tem, da bodo zagotovile tudi nemoteno uresničevanje potrjenih večletnih programov, ki se že izvajajo ter da se bodo še bolj usmerile na približevanje kulturnih dobrin delovnim ljudem v združenem delu in krajevnih skupnostih ter mladim, zlasti v šolah. Organizacije združenega dela s področja kulture bodo zagotovile ustreznejšo koordinacijo svojih programov ter bodo združevale sredstva '•'.a investicijsko vzdrževanje in naložbe. K večji povezanosti, učinkovitosti in dostopnosti kulturnih dejavnosti bo prispevalo tudi tesnejše sodelovanje RTV. Kulturne skupnosti bodo pospeševale predvsem izvirno slovensko ustvarjalnost in poustvarjalnost ter kulturno dejavnost narodnostnih skupnosti v SR Sloveniji. Še posebej bodo skrbele za izboljševanje materialnega položaja slovenske knjige, revialnega tiska in filma ter prispevale k postopni ureditvi vprašanj, vezanih na ohranitev in razširitev prostorov za kulturne potrebe.
Pristojne samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti bodo poskrbele za izboljšanje materialnega položaja mladinskega periodičnega tiska.
X.	OSNOVNA NAČELA PRI POLITIKI RAZPOREJANJA DOHODKA IN OBLIKOVANJA SREDSTEV ZA OSEBNO-, .SKUPNO IN SPLOŠNO , PORABO
Nujnost krepitve reprodukcijske sposobnosti združenega dela kot osnove za nadaljnji razvdj narekuje:
—	zmanjševanje stroškov in večanje produktivnosti in učinkovitosti gospodarjenja v združenem delu, kar omogoča hitrejšo rast bruto dohodka. Hitro naraščanje materialnih stroškov v organizacijah združenega dela je eden od razlogov za poslabševanje reprodukcijske sposobnosti gospodarstva. Relativno zmanjševanje teh stroškov je povezano z racionalnim ravnanjem ter intenzivnejšim izvajanjem programov varčevanja v vseh organizacijah združenega dela v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih, delavci v organizacijah združenega dela bodo stimulirani za zmanjševanje materialnih stroškov;
—	racionalnejše razporejanje bruto dohodka v gospodarstvu na bruto osebne dohodke in akumulacijo;
—	racionalnejšo porabo sredstev na vseh področjih, tako pri investicijah, kot pri osebni ter skupni in splošni porabi.
Zato je v letu 1976 treba zagotoviti:
—	da vse oblike porabe, razen investicij v osnovna sredstva, rastejo počasneje od rasti družbenega proizvoda;
—	da bruto osebni dohodki rastejo počasneje od rasti bruto dohodka v okviru bruto osebnih dohodkov pa bo ob upoštevanju nekaterih nujnih potreb v razvoju družbenega standarda treba zagotoviti hitrejšo rast sredstev, ki se združujejo za kritje skupnih potreb in počasnejšo rast sredstev za zadovoljevanje osebnih potreb delavcev;
—	da realni osebni dohodki na zaposlenega rastejo počasneje od rasti produktivnosti dela.
Ob upoštevanju zaostrenega gospodarskega položaja in nujnosti, da se vse oblike porabe vključijo v prizadevanje za stabilizacijo, bo skupna stopnja rasti realnega obsega prispevkov in davkov za skupno in splošno porabo za 20 odstotkov nižja od realne rasti družbenega proizvoda.
Da bi preprečili anticipirano porabo na osnovi pričakovane rasti cen, izhajajo vsi programi razvoja skupne in splošne porabe na vseh ravneh od temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti do širših družbenopolitičnih skupnosti iz predvidene realne rasti družbenega proizvoda in dosežene ravni cen ob koncu leta 1975, ki je v globalu za okoli 6,5 odstotka višja od povprečja za leto 1975. -
Ker razpoložljivi statistični podatki ne omogočajo tekočega spremljanja realne rasti družbenega proizvoda med letom, bodo zagotovljena predvidena razmerja s tem, da se bodo dogovorjena sredstva za skupno in splošno porabo korigirala občasno skladno z določili rpedrepubliškega dogovora.
Na osnovi takih razmerij v delitvi bi se po strokovnih ocenah lahko povečala reprodukcijska sposobnost gospodarstva tako, da bi se njen delež v bruto dohodku povečal za okoli 1 strukturni odstotek. V sedanjih izredno zaostrenih pogojih gospodarjenja je nujno povečanje reprodukcijske sposobnosti, da bi mogli izvršiti predvideni program na področju vlaganj v infrastrukturo in prioritetne dejavnosti.
RAZMERJA V DELITVI BRUTO DOHODKA	— v milj j. din
— tekoče cene
Indeks
Struktura v •/• resolucija ocena
'	1&74 real.	1975 ocena	1976 plan	1975 1974	1976 1975	1974	100,0	1975	1976
* Bruto dohodek (obračunani) Rezervirani del dohodka za kritje terjatev s prekoračenim rokom (saldo) oz. za premo-	54.100	68.797	77.190	127	112	100,0	100,0	100,0	100,0
stitev ob prehodu na vnovčljivo realizacijo	618	2.195	3.100	355	141	1,1	...	3,2	4,0
Razpoložljivi bruto dohodek	53.482	66.602	74.090	124	111	98,9	100,0	96,8	96,0
1. Pogodbene obveznosti	3.958	4.938	5.455	125	110	7,3	7,0	7,2	7,1
2. Zakonske in samoupravne dogovorjene ob-									
veznosti iz dohodka	3.762	4.292	4.381	114	102	7,0	6,1	6,2	5,7
3. Sredstva za pokrivanje osebnih potreb za-									
poslenih	29.999	38.931	42.922	130	110	55,5	55,1	56,6	55,6
a) bruto osebni dohodki	26.199	34.100	37.768	130	111	48,5	49,0	49,6	48,9
— neto OD in osebni prejemki	18.594	24.524	27.024	132	110	34,4	35,1	35,7	35,0
— prispevki SIS iz OD	7.605	9.576	10.744	126	112	14,1	13,9	13,9	13,9
b) stanovanjski prispevki	1.622	2.108	2.335	130	111	3,0	3,0	3,0	3,0
C) sredstva skupne porabe	2.179	2.723	2.889	125	106	4,0	3,1	4,0	3,7
4. Amortizacija in poslovni skladi za repro-									
dukcijo Povečanje za začasno rezervirani del dohodka za kritje terjatev s prekoračenim rokom oziroma za premostitev ob prehodu na vnov-	15.762	18.441	21.332	117	116	29,1		26,8	27,6
čljivo realizacijo a) amortizacija in skladi povečani za začasno	618	2.195	3.100	355	141	1,1	. . .	3,2	4,0
rezervirani del dohodka	16.380	20.036	24.432	126	118	30,2	31,8	.30,0	31,6
Podatki za leto 1976 so dani v cenah decembra 1975
Sredstva, ki na narodno gospodarski ravni pomenijo reprodukcijsko sposobnost gospodarstva, se bodo na ravni posameznih TOZD še nadalje združevala in prelivala, in sicer:
—	na osnovi obveznih posojil (za gospodarsko manj razvite SR in AP, za skupne rezerve), ki se bodo nadaljevale tudi v letu 1976;
—	na osnovi sklenjenih samoupravnih sporazumov,
ki bodo v letu 1976 po izteku zakonskih obveznosti zamenjali obvezno združevanje sredstev za financiranje infrastrukturnih razvojnih programov (energetika, železnica, ceste);
— na osnovi posojil, najetih za lastne naložbe (odplačila glavnice).
Ocenjujemo, da se bodo formirala naslednja razmerja:
—	v milijonih din
—	tekoče cene
		1975	197«*	Struktura v		*
				1974	1975	1976
Amortizacija in poslovni skladi (sredstva za reproduk-	15.762	18.441	21.332	100,0	100,0	100,0
cijo) Posojilo za razvoj gospodarsko manj razvitih S« in in SAP (bruto obveznost)	1.152	1.444	1.621	7,3	7,8	7,6
Posojilo za skupne rezerve	462	531	632	2,9	2,9	3,0
Združevanje sredstev za energetiko, železniški promet, ceste in drugo	464	1.823	1.850**	2,9	9,9	8,6
Razpoložljiva sredstva za reprodukcijo na ravni TOZD, brez združenih sredstev in posojil	13.684	14.643	17.229	86,8	79,4	80,8
Odplačila posojil (glavnica)	3.119	3.432	3.947	19,8	18,6	18,5
Neto razpoložljiva sredstva za reprodukcijo na ravni TOZD brez združenih sredstev, posojil in odplačil	10.565	11.211	13.282	67,1	60,8	62,3
v */t od bruto dohodka				19,5	16,3	17,2
* Podatki za leto 1976 so dani v cenah decembra 1975
*♦ Dokončni obseg združevanja sredstev bo rezultat samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja
Z družbenim dogovorom za leto 1976 bodo v skladu z določili te resolucije dogovorjene skupne osnove za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. Organizacije združenega dela, ki združujejo delo in sredstva, pripravljajo skupne programe in so sicer med seboj povezane v reprodukcijskem procesu, bodo med seboj usklajevale sporazume o merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka in osebnih dohodkov. Pri razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov morajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s svojimi internimi samoupravnimi sporazumi opredeliti in uveljaviti elemente stimulativne in selektivne delitve osebnih dohodkov glede na dosežene rezultate pri delu in odpravljati nesorazmerja na tem področju, zlasti uravnilovko.
V letu 1976 bodo samoupravne interesne skupnosti postopoma prevzele tudi naloge, ki so se v letu 1975 še financirale iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti. Zato se bo ustrezno znižal davek na dohodek združenega dela in povečal prispevek družbenim dejavnostim iz tega vira (socialno varstvo, starostno zavarovanje Kmetov, anuitete). V letu 1976 bo združeno delo financiralo tudi solidarnostno udeležbo družbe za starostno zavarovanje kmetov.
Samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti bodo v okviru stabilizacijskih prizadevanj racionalizirale stroške svojega poslovanja, povečale svojo ekspeditiv-nogt, vodile politiko racionalnega zaposlovanja in tako poskrbele za večjo učinkovitost v družbenih dejavnostih.
Kot eno izmed sredstev za dosego* večje racionalnosti v uporabi družbenih storitev bodo zbori uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, zlasti pri razširjenem programu, uvajali večjo materialno udeležbo neposrednih uporabnikov.
Učinkovitejša vključitev splošne porabe v napore za gospodarsko stabilizacijo mora biti eno temeljnih izhodišč pri sprejemanju odločitev o tej porabi v letu 1976. Družbenopolitične skupnosti morajo s smotrnejšo uporabo sredstev in ustreznimi varčevalnimi ukrepi izboljšati kvaliteto v opravljanju svojih funkcij, zlasti Pa okrepiti skrb za učinkovitejše uresničevanje ustavnosti in zakonitosti.
Družbenopolitične skupnosti morajo zagotoviti, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in občani v krajevnih skupnostih vzporedno z obravnavo programov interesnih skupnosti in lastnih delovnih programov sočasno obravnavali tudi predloge za oblikovanje splošne porabe v družbenopolitičnih skupnostih. Na ta način bo delavcem v TOZD in občanom v krajevnih skupnostih omogočen ustrezen vpogled v to obliko porabe in možnost neposredne)šega vpliva Preko svojih delegatov v delegatskih skupščinah in sprejemanje odločitev.
Doslednejša razmejitev nalog med družbenopolitičnimi skupnostmi in samoupravno organiziranim združenim delom se bo različno odrazila na obseg potreb--nih sredstev za splošno porabo v občinah in republiki, kar narekuje ustrezne spremembe v razdelitvi virov sredstev med občinami in republiko. V letu 1976 bo Potrebno zaključiti začeti proces usklajevanja sistemskih rešitev s področja davkov z novo ustavo. V tem okviru bo republiški sekretariat za finance poskrbel, da bodo vsi republiški zakoni s tega področja do konca tretjega trimesečja usklajeni. Vzporedno z usklajeva-nlem sistemskih rešitev pa bo potrebno zagotoviti, da
se bodo na dogovorni podlagi med občinami učinkoviteje usklajevala tudi vprašanja davčne politike občin.
V sodelovanju z drugimi i'epublikami in zvezo bo treba oblikovati skupne osnove za urejanje položaja, vloge in odgovornosti upravnih organov za stanje na področjih, za katere so ustanovljeni, osnove njihove organizacije ter družbenoekonomski položaj delavcev v delovnih skupnostih ter organov. Odločneje kot doslej bo treba v praksi upravnih organov uresničevati družbene dogovore o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike in se pri tem še posebej zavzemati za boljšo kadrovsko sestavo teh organov, uveljavljanje sistema dopolnilnega izobraževanja delavcev v upravnih organih ter zagotoviti ustrezen materialni položaj za delo teh organov,	1
Na podlagi sprejetih idejnopolitičnih izhodišč in tez za ustavno preobrazbo pravosodja bo treba v letu 1976 z novimi pravosodnimi organizacijskimi predpisi uveljaviti take rešitve, da bodo pravosodni organi dejanski instrument delavskega razreda in delovnih ljudi, ki ne bodo le ščitili ustavno in zakonsko ureditev, pač pa tudi izpopolnjevali sistem in utrjevali razvoj vseh norm družbenega ravnanja.
XI.	SKLADNEJŠI RAZVOJ VSEH OBMOČIJ V SR SLOVENIJI
Politika regionalnega razvoja se bo v skladu z razvojnimi interesi SR Slovenije uresničevala predvsem z boljšim izkoriščanjem pogojev razvoja zlasti na tistih območjih, kjer so še večje možnosti zaposlovanja in ki imajo realne prostorske možnosti za optimalne lokacije, oziroma razpolagajo z ekonomsko utemeljenimi surovinskimi osnovami in drugimi prirodni-mi viri. V tej smeri bo deloval tudi samoupravni sporazum v letu 1976, kot tudi samoupravni sporazumi o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju delavcev. Pri investicijskih odločitvah bodo upoštevane tudi zahteve človekovega okolja, o čemer bo sprejet poseben družbeni dogovor.
Skladnejšemu regionalnemu razvoju in aktiviranju potencialnih pogojev razvoja posameznih območij bodo prilagojeni tudi neposredni ukrepi samoupravpih interesnih skupnosti na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti v skladu z zasnovo policentričnega razvoja SR Slovenije.
Za skladnejši razvoj vseh območij v SR Sloveniji bo bistvenega pomena zmanjševanje razlik med bolj in manj razvitimi območji, vključno manj razvitimi obmejnimi območji, kot tudi skrb za hitrejš razvoj tistih območij, ki v razvoju stagnirajo.
Celoten sistem pospeševanja razvoja manj razvitih območij bo v skladu z novim zakonom o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji ter ustreznim družbenim dogovorom, ki bo sprejet v letu 1976, temeljil predvsem na interesih in Ukrepih združenega dela na manj razvitih območjih samih in drugih območjih. Hitrejši gospodarski razvoj bo dosežen predvsem z aktiviranjem razvojnih možnosti na teh območjih v skladu z interesi organizacij združenega dela na podlagi sovlaganj ter ob ustrezni politiki poslovnih bank, ki bodo ob upoštevanju temeljnih načel bančnega poslovanja odobravale ugodnejše kreditne pogoje za vlaganje na teh območjih po kriterijih, ki bodo določeni s samoupravnim sporazumom poslovnih bank.
Na področju gospodarske infrastrukture bodo samoupravne interesne skupnosti skrbele za hitrejšo mo-
demizacijo regionalnega in lokalnega cestnega omrežja, še zlasti na manj razvitih obmejnih območjih ter za boljšo oskrbo z vodo in energijo ter drugimi infrastrukturnimi storitvami, za kar bodo zagotovljena sredstva na podlagi družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov o solidarnostnem prelivanju sredstev. Samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti bodo dale poseben poudarek investicijam za razvoj teh dejavnosti na manj razvitih območjih, pri čemer bodo sodelovale z dogovorjeno udeležbo pri teh vlaganjih ob hkratnem aktiviranju lokalnih sredstev, vključno sredstev prebivalstva na podlagi samoupravnih sporazumov, oziroma samoprispevkov. V tem okviru bo dana prednost hitrejšemu razvoju osnovnošolske mreže kot tudi izobraževalnim centrom, zlasti v smeri strokovnega izobraževanja, ter razvoju osnovne zdravstvene službe na teh območjih.
Delovni ljudje naše republike so v vsesplošni solidarnostni akciji zbrali velika sredstva za pomoč prizadetim po potresu na Kozjanskem. To je omogočalo, da so bili rešeni najnujnejši primeri in da je lahko začela postopna in nujna obnova. Obseg posledic potresa je tolikšen, da jilj doslej še ni bilo mogoče odpraviti, čeprav so se prizadeti sami zavzeto vključili v obnovo. Zato bomo nadaljevali s solidarnostno pomočjo prizadetim, da bodo lahko obnovili stanovanja in proizvodnjo. V postopnem odpravljanju posledic potresa morajo sodelovati tudi vse samoupravne interesne skupnosti v okviru svojih programov in solidarnosti.
Vloga republike bo omejena predvsem na stimuliranje prelivanja sredstev za investicije v gospodarske dejavnosti na manj razvitih območjih z davčnimi olajšavami. Hkrati bo SR Slovenija s sofinanciranjem izdelave razvojnih programov in projektov sodelovala pri opredeljevanju čimbolj optimalnih rešitev pri pospeševanju razvoji teh območij.
Za obdobje od 1. januarja 1976 do sklenitve družbenega dogovora o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji bo SR Slovenija zagotovila sredstva tudi za beneficiranje obrestne mere uporabnikom bančnih kreditov za gospodarske investicije na manj razvitih območjih, da bo tako zagotovljena kontinuiteta v investicijski aktivnosti na teh območjih
V prizadevanje za skladnejši razvoj vseh območij v SR Sloveniji se bo vključevala tudi mladina z delovnimi akcijami.
Pomembno vlogo pri pospeševanju razvoja manj razvitih in obmejnih območij bodo imeli samoupravni nosilci razvoja v močnejših centrih, na katere posamezna območja gravitirajo. Hkrati pa bo morala biti posebna skrb posvečena hitrejšemu razvoju tistih razvojnih središč, ki so še prešibka, da bi to funkcijo opravljala.
XII.	NALOGE NA PODROČJU KREPITVE VARNOSTI, SAMOZAŠČITE IN LJUDSKE OBRAMBE
Upoštevajoč načela družbene samozaščite bodo temeljne in druge organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti in druge organizacije izoblikovale sistem samozaščitnih meril, načrtov, ukrepov in nalog, organizirale in usposobile službe notranje zaščite in varnosti in vključile širši krog delovnih ljudi in občanov v opravljanje teh nalog; organi za notranje zadeve bodo pri tem sodelovali z dajanjem elementov nosilcem družbene samozaščite za njihovo aktivnost in
z doslednim izvajanjem svojih zakonskih pooblastil na vseh področjih.
Za krepitev varnosti in za učinkovito delo organov za notranje zadeve bodo republika, občine, temeljne in druge organizacije združenega dela zagotavljale potrebne kadrovske, materialne in druge pogoje v skladu z varnostnimi razmerami in materialnimi možnostmi.
V	letu 1976 je potrebno vse sile usmeriti v proceš podružbljanja ljudske obrambe tako, da bo lahko vsak delovni človek in občan uresničeval svoje ustavne pravice in dolžnosti pri obrambi države, zlasti v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, s čimer se bo okrepila obrambna sposobnost in varnost dežele.
Odločneje je treba razvijati in dograjevati priprave na splošni ljudski odpor. Zato je treba okrepiti dejavnost in odgovornost nosilcev obrambnih priprav v družbenopolitičnih skupnostih, organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, ki naj vse naloge s področja obrambnih priprav, bodisi organizacijske ali materialne narave, prilagajo novim spoznanjem in pogojem ter nenehno usklajujejo obrambne načrte.
Vso skrb je treba posvetiti nadaljnjemu razvoju teritorialne obrambe, usposabljanju in urjenju enot teritorialne obrambe, posebno pa še njeni sodobni opremljenosti. Zavzemati se je tudi za številnejše vključevanje žensk in mladine v enote teritorialne obrambe.
Družbenopolitične in druge skupnosti ter organizacije združenega dela morajo odločneje poskrbeti za hitrejši razvoj, večjo množičnost ter boljšo tehnično in strokovno izpopolnitev civilne zaščite in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin v primeru vojne in hudih nesreč. Posebno skrb je treba posvetiti tudi vprašanju zgraditve zaklonišč za zaklanjanje prebivalstva v vojni.
Pospešeno je treba delati na izgradnji vojnih zvez in na razvoju ter usposabljanju službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje.
V	skladu s podružbljanjem ljudske obrambe je treba skrbeti za najširšo vključitev delovnih ljudi in občanov v obrambno vzgojo, ker je le-ta predpogoj za uspešno in učinkovito vključevanje v priprave na splošno ljudsko obrambno vojno. Povečati je potrebno prizadevanja vseh družbenih dejavnikov za pridobivanje mladine za vojaške poklice. Razvoj in potrebe ljudske obrambe morajo postati sestavni del družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti, organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skpunosti.
V	skladu z medrepubliškim dogovorom je treba čimprej izdelati ustrezen sistem financiranja področja ljudske obrambe.
XIII.	SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE IN DOGOVARJANJE ZDRUŽENEGA DELA KOT POGOJ ZA URESNIČEVANJE RESOLUCIJE
Nadaljnja samoupravna preobrazba gospodarstva zahteva da delavci v združenem delu v celoti obvladujejo proces družbene reprodukcije, to je, da se delavci v TOZD sporazumevajo in dogovarjajo o pogojih za ustvarjanje dohodka in o hkratnem in usklajenem razporejanju dohodka na vse oblike njegove porabe To je osnovni pogoj za izpolnjevanje vseh nalog, dogovorjenih s to resolucijo, ki pa zahteva:
—	poglabljanje samoupravnih proizvodnih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na ustavnih načelih;
/— intenziviranje prizadevanj temeljnih, delovnih in sestavljenih organizacij združenega dela ter drugih organizacij in skupnosti za oblikovanje reprodukcijskih celot in drugih oblik združevanja dela in sredstev med organizacijami, ki sp medsebojno dohodkovno in poslovno povezane in soodvisne v procesu družbene reprodukcije (nosilec: organi samoupravljanja ter vodilni in strokovni delavci v organizacijah ob sodelovanju Gospodarske zbornice Slovenije);
—	nadaljnji razvoj samoupravnih interesnih skupnosti v gospodarstvu in krepitev delegatskih odnosov z razvijanjem in organiziranjem samoupravnih interesnih skupnosti v občinah in regijah. Izpolnjevati je treba samoupravne sporazume glede skupnega programiranja in urejanja medsebojnih ekonomskih odnosov ter z oblikovanjem združenj oziroma zvez samoupravnih interesnih skupnosti zagotoviti njihovo bolj usklajeno poslovanje in razvoj na posameznih kompleksnih področjih (energetika, promet);
—	utrjevanje vloge združenega dela v samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti, zlasti v tem smislu, da bodo uporabniki dobili odločilnejši vpliv na določanje prioritet in kvaliteto družbenih storitev. Za smotrnejše in bolj usklajeno programiranje bodo interesne skupnosti ustanavljale skupne koordinacijske organe, hkrati pa bodo začele tudi vsaka za svoje področje sistematično spremljati družbene učinke svoje dejavnosti;
—	samoupravno organiziranje delavcev in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih kot pogoj za uveljavljanje učinkovitega samoupravnega planiranja in izgrajevanja sistema kontinuiranega spremljanja in oblikovanja ciljev in nalog razvojne politike vseh subjektov samoupravnega planiranja. To je zlasti pomembno v letu 1976, ko je treba uskladiti razvojne interese in sprejeti samoupravne plane v organizacijah združenega dela in v samoupravnih interesnih skupnostih in družbene plane v družbenopolitičnih skupnostih, in naslednjih letih, ko bomo uresničevali srednjeročne razvojne usmeritve za obdobje 1976—1980;
—	intenzivno nadaljnjo izgradnjo gospodarskega sistema v skladu z ustavo, zlasti v smeri, da se na vseh tistih področjih, kjer je združeno delo samoupravno organizirano, uveljavljajo samoupravne rešitve, ne pa administrativni ukrepi.
Za realizacijo nalog, dogovorjenih z resolucijo o družbenoekonomski politiki in nalogah v letu 1976 je treba sprejeti naslednje pomembnejše samoupravne sporazume in družbene dogovore;
1.	Družbeni dogovor o razporejanju dohodka v letu 1 1976 (mora biti sprejet v januarju 1976).
Delovni nosilec: koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o razporejanju dohodka.
2.	Dogovor o splošni porabi v občinah za leto 1976 (mora biti sprejet do konca januarja 1976). ■
Delovni nosilec: Republiški sekretariat za finance.
3.	Družbeni dogovor o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji (mora biti sprejet pred srednjeročnim družbenim planom).
Delovni nosilec: Republiški komite za' družbeno planiranje in informacijski sistem.
4.	Družbeni dogovor o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju delavcev (mora biti sprejet v januarju 1976).
Delovni nosilec: Zveza sindikatov Slovenjje ob sodelovanju Sekretariata za delo, Gospodarske zbornice Slovenije in Skupnosti za zaposlovanje.
Na osnovi tega družbenega dogovora bodo sprejeti ustrezni občinski družbeni dogovori.
5.	Samoupravni sporazum o kriterijih investicijske politike (mora biti sprejet pred sprejetjem srednjeročnega družbenega plana)
Delovni nosilec: Gospodarska zbornica Slovenije, poslovne banke, Republiški sekretariat za industrijo, Zavod SRS za družbeno planiranje.
6.	Samoupravni sporazumi o združevanju sredstev za financiranje razvoja energetike v letih 1976—1980 (morajo biti sprejeti v prvem polletju 1976).
Delovni nosilec: Interesna skupnost za elektrogospodarstvo, Interesna skupnost za nafto in plin ob sodelovanju Republiškega komiteja za energetiko.
7.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje razvoja železnic v letih 1976—1980.
Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje razvoja luške infrastrukture V letih 1976 do 1980 (morata biti sprejeta v prvi polovici leta 1976).
Delovni nosilec: Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet ob sodelovanju z Republiškim komitejem za promet in zveze.
8.	Družbeni dogovor o skupnih vlaganjih s tujimi partnerji ter o nakupih licenc in patentov (mora biti sprejet v prvi polovici leta 1976).
Delovni nosilec; Narodna banka Slovenije, Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje, Gospodarska zbornica Slovenije, Zavod SRS za družbeno planiranje, Ljubljanska banka.
9.	Samoupravni sporazum o racionalizaciji stanovanjske izgradnje (mora biti sprejet v prvi polovici leta 1976).
Delovni nosilec: Republiški sekretariat za urbanizem, Zveza stanovanjskih skupnosti, Biro za gradbeništvo.
10.	Dogovor o izvajanju politike cen (mora biti sprejet v januarju 1976).
Delovni nosilec: Republiški komite za tržišče in cene.
11.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pokrivanje izpadlega dohodka v elektrogospodarstvu in železniškem gospodarstvu (njora biti sprejet v začetku leta 1976).
Delovni nosilec: Interesna skupnost za elektrogospodarstvo in SIS za železniški in luški promet.
Za uspešno izvajanje dogovorjene razvojne politike in tekočih nalog v letu 1976 so odgovorni vsi dejavniki družbenega razvoja, od temeljnih organizacij združenega dela, njihovih asociacij, samoupravnih interesnih skupnosti družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta do republiške skupščine.
f
Vsi nosilci družbenega razvoja morajo takoj pristopiti k oblikovanju lastnih akcijskih programov, s katerimi bodo na svojem področju zagotovili uresničevanje skupno dogovorjenih nalog.
Akcijski programi v združenem delu bodo vsebovali zlasti politiko zaposlovanja in produktivnosti dela, program izvoza, ukrepe in stimulacijo za varčevanje pri materialnih in drugih poslovnih stroških ter delitvena razmerja.
Gospodarska zbornica Slovenije kot asociacija gospodarstva bo spodbujala povezovanje gospodarstva na osnovi dohodkovnih odnosov, dajala strokovno pomoč ni iniciativo za izvrševanje nalog, dogovorjenih s to resolucijo, zlasti pa inicirala boljšo organiziranost gospodarstva za nastopanje na zunanjih tržiščih.
Upravljalci v poslovnih bankah in zavarovalnicah morajo vključiti v svoje dogovore o poslovni politiki v letu 1976 osnovne' usmeritve iz te resolucije.
Samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti bodo skrbele za dosledno in racionalno izvajanje sprejetih programov in za usklajenost gibanj skupne porabe z doseženimi rezultati v gospodarstvu.
Republiški upravni organi bodo v povezavi z združenim delom dajali predloge za ukrepe tekoče ekonomske politike in za sistemske spremembe na zvezni ravni, sproti preverjali njihove učinke in zahtevali po potrebi spremembe in dopolnitve, Tekoče bodo spremljali gibanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, opozarjali na odstopanja od usmeritev v resoluciji in sprejemali dodatne ukrepe v svoji pristojnosti
Naloge ekonomske politike, dogovorjene s to resolucijo bodo ob upoštevanju svojih razvojnih specifičnosti izvajale tudi občine, zlasti na področju investicij, zaposlovanja, na področju tržišča in cen ter na področju družbenih dejavnosti.
V uresničevanju začrtanih usmeritev se bodo aktivno vključile tudi družbenopolitične in druge organizacije.
Zavod SRS za statistiko in Služba družbenega knjigovodstva morata pravočasno zagotoviti ustrezne podatke za spremljanje izvrševanja ciljev in nalog iz te resolucije.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo Skupščini SR Slovenije poročal o izvajanju ciljev in nalog iz resolucije na podlagi podatkov za prve tri mesece v maju 1976 in na podlagi podatkov za pet mesecev in ocene za prvo polletje v juliju 1976; v oktobru 1976 pa bo predložil kompleksno oceno izvajanja resolucije za leto 1976 in osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1977.
St. 30-34/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1437.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o podaljšanem financiranju občinskih proračunov za leto 1975 s sredstvi iz vzajemnega prelivanja med občinami
Razglaša se zakon o podaljšanem financiranju občinskih proračunov za leto 1975 s sredstvi iz vzajemnega prelivanja med občinami, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1975 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1975.
St. P 0100-79/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o	podaljšanem financiranju občinskih proračunov za leto 1975 s sredstvi iz vzajemnega prelivanja med občinami
1.	člen
Sredstva iz vzajemnega prelivanja med občinami za leto 1975 po družbenem dogovoru o splošni porabi v SR (Sloveniji y letu 1975 (Uradni list SRS, št. 7-296 /75) lahko občine razporejajo med uporabnike proračunskih sredstev do 31. januarja 1976.
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-208/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1438.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1976
Razglaša se zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1976, ki ga je ■ sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1975 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1975.
St. P 0100-80/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1976
1.	člen
Ne glede na določbe 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) in prvega odstavka 15. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8/73, 37/73 in 13/74), po katerih morajo biti osnove in stopnje davkov za prihodnje leto določene do 31. decembra tekočega leta, se stopnje in osnove davkov za leto 1976 lahko določijo do 28. februarja 1976, osnove in stopnje za odmero davka od skupnega dogodka občanov pa do 1. decetnbra 1976.
2.	člen
Davki do osebnih dohodkov, ki se obračunavajo in /iačujejo ob izplačilu, in ki bodo izplačani pred uve-.javitvijo stopenj in osnov za leto 1976, se bodo obračunavali in plačevali po stopnjah, ki veljajo na dan 31. decembra 1975.
3.	člen
Ne glede na določbe 189. in 190. člena zakona o davkih občanov se izjemoma ne predpišejo akontacije davka od skupnega dohodka občanov za leto 1976.
’ 4. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1976.
St. 422-21/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan- Brecelj 1. r.
1439.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju leta 1976
Razglaša se zakon o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju leta 1976, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji zbora združenega dela dne 29. decembra 1975 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1975.
St. P 0100-81/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju leta 1976
1.	člen
Stopnje prispevkov za financiranje dejavnosti sa-moupravnih interesnih skupnosti na področju družbe-
nih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: samoupravne interesne skupnosti) za leto 1976 morajo biti sprejete najpozneje do 20. marca 1976,
Odbor udeležencev družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976, sklenjenega na ravni republike, zagotovi objavo pregleda stopenj prispevkov iz prejšnjega odstavka tega člena v Uradnem listu SRS in v Uradnem listu SFRJ najpozneje do 25. marca 1976.
2.	člen
Prispevki za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti se do vključno tretjega izplačila mesečnih akontacij osebnega dohodka v letu 1976 začasno obračunavajo in plačujejo po stopnjah, ki so veljale na dan 31. oktobra 1975, razen prispevka iz osebnega dohodka za financiranje dejavnosti Skupnosti socialnega skrbstva, ki se v tem času začasno plačuje po stopnji 0,74 Vo.
3.	člen
Prispevek iz dohodka za financiranje Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov se plačuje po stopnji, ki bo določena v roku iz 1. člena tega zakona, od 1. januarja 1976,
4.	člen
Samoupravne interesne skupnosti, razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, smejo za financiranje svojih dejavnosti v prvem trimesečju leta 1976 porabiti dohodke iz prispevkov Po
2.	členu največ do višine 25 “/o sredstev, predvidenih za izvedbo programa posamezne samoupravne interesne skupnosti za leto 1975.
5.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1976.
St. 402-211/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1440.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne
29. decembra 1975 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1975.
St. P 0100-82/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975
1.	člen
V	naslovu in v 1. členu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni list SRS, št 39-464/74) se besedilo »v letu 1975« nadomesti z besedilom »v letih 1975 in 1976-«.
2.	člen
Prvi odstavek 3. člena se spremeni tako, da se gla-si:
»•Prispevki iz osebnega dohodka delavcev in drugih* občanov se plačujejo po sklepu in v korist samoupravne interesne skupnosti, ki delavcem in drugim občanom zagotavlja zadovoljevanje potreb in interesov oziroma uporabo storitev.«
3.	člen
7. člen se črta.
4.	člen
V	9. členu se doda nova šesta alinea, ki se glasi:
»— skupnosti starostnega zavarovanja kmetov.«
5.	člen
Za 11. členom se doda nov 11.a člen, ki se glžsi: »11. a člen
Prispevek iz dohodka za financiranje izobraževalne skupnosti Slovenije, posebnih 'izobraževalnih skupnosti in raziskovalnih skupnosti po prejšnjem členu plačujejo tudi temeljne organizacije združenega dela. ki imajo sedež na območju druge republike oziroma avtonomne pokrajine, pa trajno opravljajo dejavnost tudi na območju SR Slovenije, in sicer glede tistega dela dohodka, ki ga,dosežejo z opravljanjem dejavnosti na območju SR Slovenije.
Prispevek iz dohodka po prejšnjem odstavku tega člena se obračunava od dela dohodka, ugotovljenega na način, ki je določen z zakonom o uporabi predpisov in o reševanju kolizije med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36-541/75).
Temeljna organizacija združenega dela, ki ima sedež na območju SR Slovenije, pa trajno opravlja dejavnost tudi na območju drugih republik oziroma avtonomnih pokrajin, obračunava in plačuje prispevek iz prvega odstavka tega člena iz tistega dela dohodka, ki ga doseže z opravljanjem dejavnosti na območju SR Slovenije.«
6.	člen
V	drugem odstavku 13. člena se besedilo »za leto 1974« nadomesti z besedilom »za preteklo leto«.
7.	člen
Za 13. členom se doda novi 13. a člen, ki se glasi:
»13a člen
Prispevek iz dohodka za financiranje skupnosti starostnega zavarovanja kmetov za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov plačujejo:
—	temeljne organizacije združenega dela, ki so zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po zakonu o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela — od osnove, ki se ugotovi tako, da se od celotnega dohodka odbijejo odbitne postavke po 11., 12. in 1%. členu zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela,
—	občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, in se jim ugotavlja dohodek — od osnove, od katere plačujejo davek iz dejavnosti;
—	temeljne organizacije združenega dela, ki ne plačujejo prispevka po prvi alinei tega člena, druge organizafcije in delovne skupnosti, ki izplačujejo osebni dohodek — od osnove, ki jo sestavljajo osebni dohodki, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.«
8.	člen
V	14. členu se besedilo »do 13. členu« nadomesti z besedilom »do 13.a členu«; besedilo v oklepaju »(Uradni list SFRJ, št. 71/72)« pa se nadomesti z besedilom »(Uradni list SFRJ, št. 71/72 in 22/75)«.
9 člen
V	prvem odstavku 15. člena se za besedilom »11 člena« doda besedilo »in prve alinee 13 a člena«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Mesečna akontacija za čas od 1. januarja do 28 februarja tekočega leta znaša eno devetino obveznosti, izračunane za prvih devet mesecev preteklega le ta, mesečna akontacija za čas od 1. marca do 30. ju nija tekočega leta pa eno dvanajstino obveznosti, izračunane za preteklo leto.«
Na koncu tretjega odstavka se črta besedilo »za leto 1974«.
V	četrtem odstavku se za besedilom »11. člena« do da besedila »in druge alinee 13.a člena«.
10.	člen
V	prvem odstavku 16.\ člena se za besedilom »12 člena« doda besedilo »in tretje'alinee 13.a člena«, besedilo »v letu 1975« pa se nadomesti z besedilom »\ tekočem letu«.
11.	člen
V	drugem odstavku 17. člena se besedilo »za leto 1974« nadomesti z besedilom »za preteklo leto«, besedilo »v letu 1974« pa z besedilom »v preteklem letu< ^
12 člen
V	20. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Samoupravne interesne skupnosti se lahko z občino dogovorijo, da občinski davčni organ obračunava, pobira, evidentira, kontrolira in izterjuje prispevke za samoupravne interesne skupnosti, ki jih tem skupnostim plačujejo občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko de-
javnost, ter delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih. Občinski davčni organ obračunava in pobira prispevke po postopku, ki je predpisan za obračunavanje in pobiranje davkov občanov.«
13. člen
Ta Zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, določbe 5. in 12. člena pa se uporabljajo tudi za obračun prispevkov za leto 1975.
St. 420-40/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r
1441.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1976
Razglaša se zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1976, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1975 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1975.
Št. P 0100-83/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za lete 1976
1.	člen
Skupni dohodki republiškega proračuna za leto 1976 znašajo
Od tega: ,
—	za razporeditev po posebnem delu proračuna
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo
—	za obveznosti federacije 2 3
2.	člen
Ce bo zaostajalo pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz Prejšnjega člena tega zakona, bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja začasno zmanjšal zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, ali začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. O takem ukrepu mora Izvršni svet Skupščine SR Slovenije obvestiti Skupščino SR Slovenije in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna.
3.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko spre-»heni namen in višino sredstev za redno dejavnost in
din
8.388.987.800
3.044.254.082
4.145.918
5.340.587.800
posebne namene posameznih republiških organov, če bi se izkazalo, da so jim zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku, kot jim pripadajo.
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun c.pravlja med letom poračunava-nja, ki so potrebna zaradi sprememb v zasedbi odobrenih delovnih mest organov, in dodeljuje sredstva za redno dejavnost iz postavke »nove namestitve« za novo sprejete delavce, če je taka namestitev odobrena pri pristojnih organih Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ter sredstva za jubilejne nagrade in odpravnine.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo v letu 1976 dodeljeval sredstva za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev v republiških organih v skladu z gibanjem osebnih dohodkov na drugih področjih in z dogovorjenimi razmerji glede na realno rast družbenega proizvoda iz sredstev, ki so za to posebej predvidena v tem proračunu.
5.	člen
Ce se med letom ustanovi nov republiški upravni organ, potrdi njegov predračun Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Sredstva za delo takega organa se ^zagotovijo iz nerazporejenih dohodkov (proračunske 'rezerve).
Če se med letom odpravi republiški upravni organ, se preostala sredstva prenesejo na nerazporejene dohodke (proračunsko rezervo).
6.	člen
Republiški organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna za leto 1976 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom SR Slovenije za leto 1976.
V primeru, da se katero od delovnih mest med letom izprazni, republiški organ ne sme uporabiti ostanka sredstev za osebne dohodke.
Za izvajanje določb prvega in drugega odstavka tega člena ter za zakonito, smotrno in primemo uporabo sredstev, ki so organu odobrena v republiškem proračunu, je odgovoren predstojnik organa kot odredbodajalec, vodja računovodstva pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev.
Republiški organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna za leto 1976 morajo izvrševati sklepe in priporočila Skupščine SR Slovenije in njenih organov, ki so povezani s finančnimi izdatki, v okviru in obsegu s tem proračunom določenih finančnih postavk.
Republiški organi ne smejo prevzemati na račun republiškega proračuna obveznosti, ki bi presegle zneske, določene za leto 1976 in tudi ne ustvarjati obveznosti za republiške proračune v naslednjih letih, če niso take obveznosti določene z republiškim zakonom ali s kakšnim drugim aktom Skupščine SR Slovenije oziroma z aktom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, izdanim na podlagi zakona.
7.	člen
V primeru, da se med proračunskim letom ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne
bodo {»rabljena, ali ne bodo porabljena v celoti, lahko Izvršni svet Skupščine SR Slovenije prenese neporabljena sredstva v proračunsko rezervo.
8.	člen
Vsi dohodki, ki jih republiški organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek republiškega proračuna, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
9.	člen
Zavod SR Slovenije za šolstvo lahko pridobiva sredstva z izobraževalno in založniško dejavnostjo in jih uporablja za svojo osnovno dejavnost.
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo uporabi dohodke iz dejavnosti sanitarnega inšpektorata, ki jih ta doseže s svojimi tehničnimi storitvami za nabavo in vzdrževanje opreme ter za redno dejavnost.
Meteorološki zavod SR Slovenije in Geodetska uprava SR Slovenije uporabita dohodke, ki jih dosežeta s prodajo svojih storitev oziroma s prodajo geodetskih izdelkov, za pokrivanje stroškov redne dejavnosti, nabavo in vzdrževanje opreme in za reprodukcijo geodetskih del.
Zavod SR Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično in prosvetno-kulturno sodelovanje uporabi dohodke iz naslova svoje dejavnosti in od Zveznega zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje za redno dejavnost.
Luška kapitanija Koper uporabi svoje dohodke za redno dejavnost in za posebne namene.
Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje uporabi dohodke, ki jih pridobi s publicistično in drugo dejavnostjo, za nabavo in vzdrževanje opreme ter za redno dejavnost.
10.	člen
Dohodiki od upravnih in poslovnih stavb, ki jih upravlja Republiški sekretariat za pravosodje, orga-ganizacijo uprave in proračun, se stekajo na poseben račun in se uporabljajo za delno kritje izdatkov, ki nastanejo pri upravljanju teh stavb.
11.	člen
Dohodki, s katerimi razpolaga Zavod SR Slovenije za statistiko po posebnih predpisih prek posebnega računa, se uporabljajo še nadalje za namene in na način, ki je določen s temi predpisi.
12.	člen
Zavod SR Slovenije za rezerve uporablja dohodke, ki jih ustvarja s svojo dejavnostjo kot sredstva za svojo redno dejavnost. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko predpiše, da ta zavod del sredstev uporabi za posebne namene (investicije).
13.	člen
Dohodki od sodnih poslopij, ki jih upravljajo okrožna sodišča, se uporabljajo za delno kritje izdatkov upravljanja teh stavb.
14.	člen
Organi iz 9. do 13. člena tega zakona so dolžni predložiti Republiškemu sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun finančne načrte in zaključne račune o uporabi sredstev, ki jih neposred-
no uporabljajo na podlagi tega zakona oziroma na podlagi posebnih predpisov.
15.	člen
Od dohodkov po 1. členu tega zakona, razporejenih po posebnem delu proračuna, se vlaga v sredstva rezerve Socialistične republike Slovenije 1 %>.
16.	člen
Nosilci sredstev, razporejenih:
— v razdelku »sredstva za splošne republiške potrebe« so:
1.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije po postavkah: protokolarni stroški, sredstva za upravljanje reprezentančnih zgradb, .nadomestilo funkcionarjev v službi v organih federacije, nadomestilo za pripravnike in štipendije Zveznega sekretariata za zunanje zadeve, štipendije za republiško upravo, dinarsko kritje za nakup deviz, sklad za financiranje stanovanjske izgradnje, nosilci partizanske spomenice in sredstva za španske borce.
2.	Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun po postavkah: preživnine babicam in odškodnine za prevzeta premoženja, odškbd-nine po sodnih sklepih, bančni stroški in obresti, stroški dvbjezičnega poslovanja, razlike za socialno zavarovanje duhovnikov, sredstva za proslave republiškega pomena, znanstvene raziskave, za potrebe Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in republiških organov, sredstva razporejena v razdelku za negospodarske investicije, za plačilo anuitet, za obveznosti po odlokih in za sprejete obveznosti po pogodbah, družbenem dogovoru in po sklepih Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
3.	Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov po postavkah: razlike v pokojninah borcev NOV in delavcev organov za notranje zadeve, dodatek zaposlenim borcem NOV, zdravstveno zavarovanje borcev NOV, priznavalnine, invalidsko varstvo, žrtve fašističnega nasilja — izdatki za varstvo, varstvo borcev za severno mejo, ter posebna komisija po 117. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
4.	^Republiški sekretariat za delo po postavki: izjemne pokojnine rudarjev^ preživnine dimnikarjev, prispevek republike za starostno zavarovanje kmetov po obračunu do 31. 12. 1975, za ugodnosti kmetov-borcev in za varstveni dodatek socialno ogroženih kmetov-borcev po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov; pokojnine in varstveni dodatek kmetov-borcev, zavarovanih po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov.
5.	Republiški sekretariat za finance po postavkah regres za skupinska potovanja otrok in mladine in modernizacija davčne službe.
6.	Republiški komite za kulturo po postavki: socialno zavarovanje umetnikov.
7.	Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem po postavkah: elektronski center in za financiranje oziroma sofinanciranje raziskovalnih in ekspertnih nalog.
Nosilec sredstev, razporejenih v razdelku »sredstva za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev« je:
koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, po postavki: zvezna in republiška vodstva družbenih organizacij in društev.
17.	člen
Nosilec sredstev, razporejenih za intervencije v gospodarstvu, ki se financirajo iz proračuna SR Slovenije, je Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun v soglasju s pristojnimi republiškimi upravnimi organi, ki odgovarjajo za pravilnost dokumentacije 'za ta izplačila.
Nosilec sredstev republike za pospeševanje sodelovanja z deželami v razvoju je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
18.	člen
Sredstva, ki so predvidena v proračunu za dejavnost zavodov družbenih služb na podlagi pogodb, smejo republiški organi uporabljati le na podlagi sklenjenih pogodb, po predhodnem soglasju Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
19.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je pooblaščen, da odloča:
—	o uporabi sredstev rezerve, in sicer do višine 1.000.000 dinarjev v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74);
—	o razdelitvi sredstev, razporejenih v razdelku »namenska dopolnilna sredstva občinam«;
— o razporeditvi sredstev za obveznosti do federacije po namenih in po dinamiki priliva dohodkov.
20.	člen
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun izvršuje proračunski nadzor finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov sredstev republiškega proračuna ter nadzor investicij, ki se delno ali v celoti financirajo iz republiškega proračuna.
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun ugotavlja, kako državni organi, ki se financirajo iz republiškega proračuna, izvršujejo samoupravne sporazume in družbene dogovore o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov ter o tem seznanja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
21.	člen
Pregled dohodkov republiškega proračuna za leto 1976 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci republiškega proračuna za leto 1976, ki je sestavni del splošnega dela tega proračuna.
22.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1976.
St. 400-56/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna SR Slovenije (republiškega proračuna) za
leto 1976
A. DOHODKI
Klasifikacijska številka oblika	podoblika dohodka	dohodka	l Dohodki	Znesek podoblika	oblika dohodka	dohodka	
	Vrsta 1 — Davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka		
11 12 121	Davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela Davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni stopnji Davek od skupnega dohodka občanov	956.687.800 613.800.000 4.000.000	
	Skupaj vrsta 1 — Davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka		1.574.487.800
21 27	Vrsta 2 — Davki Temeljni davek od prometa proizvodov Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve Davek od dobička, ki ga plačujejo tuje osebe	5!389.000.000 1.155.000.000 12.000.000	
	Skupaj vrsta 2 — Davki		6.556.000.000
33	Vrsta 3 — Takse Sodne takse	52.900.000	
	Skupaj vrsta 3 — Takse	'		52.900.000
51	Vrsta 5 — Dohodki po posebnih predpisih Denarne kazni	50.700.000	
	Skupaj vrsta 5 — Dohodki po posebnih predpisih ,		50.700.000
Stran 1490	URADNI UST SRS	Št. 29 —	31. XII. 1975
m	/	■'			
Klasifikacijska številka oblika	podoblika dohodka	dohodka	Dohodki	Znesek podoblika	oblika dohodka	dohodka	
611 ^	Vrsta 6 — Dohodki upravnih organov in drugi dohodki Izvirni dohodki ukinjenega računa za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti* Dohodki od prodaje tiskovin Republiškega sekretariata za notranje zadeve Ostali dohodki	137.900.000 7.000.000 10.000.000 |	
(	Skupaj vrsta 6 — Dohodki upravnih organov in drugi dohodki		154.900.000
	Skupaj dohodki za razporeditev (vrsta 1—6)		8.388.987.800
* — Dohodek od obresti Narodne banke Jugoslavije za leto 1972 (Uradni list SFRJ, št. 18-256/73) —	Umik dela sredstev kreditnega sklada in posebnega rezervnega sklada določenih bank (Uradni list SFRJ, št. 36-442/73) —	Odstopljeni kredit Narodne banke Jugoslavije za leto 1975 (Uradni list SFRJ, št. 21/74, 31/74 ter 5/73) —	90 %> presežka dohodkov nad izdatki Narodne banke Slovenije (Uradni list SRS, št. 3-10/73)			‘ 4.400.000 26.400.000 35.100.000 72.000.000
Skupaj dohodki			187.900.000
B. SPLOŠNI RAZPORED	DOHODKOV	-	
Klasifikacijska številka raaporedne razporedne skupine	podskupine	Splošni razpored dohodkov	Znesek razporedna	razporedna podskupina	skupina	
01 01-1 01-2	Glavni namen 01 — DEJAVNOST ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI Sredstva za redno dejavnost Sredstva za posebne namene	1.210.310.124 299.657.701	
	VSEGA GLAVNI NAMEN 01		1.509.967.825
03	GLAVNI NAMEN — 03 DEJAVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV		118.153.570
04 04-1 04-2 04-3 ■ 04-4	GLAVNI NAMEN — 04 — NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Sredstva za obveznosti po odlokih Sredstva za odplačevanje anuitet Sredstva za nove odločitve Sredstva za že sprejete obveznosti po pogodbah, družbenem dogovoru in sklepih Izvršnega sveta Skupščine SRS	116.911.031 65.453.092 36.000.000 53.711.880	
	VSEGA GLAVNI NAMEN 04		272.076.003
06	GLAVNI NAMEN — 06 — ZNANSTVENA DEJAVNOST		P	7.684.000
07	GLAVNI NAMEN — 07 — KULTURNO-PROSVETNA DEJAVNOST	/	9.103.350
08	GLAVNI NAMEN — 08 — SOCIALNO SKRBSTVO		443.745.164
14 14-2	GLAVNI NAMEN — 14 — DOPOLNILNA SREDSTVA Namenska dopolnilna sredstva		71.400.000
16 16-1	GLAVNI NAMEN — 16 — INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU Intervencije v gospodarstvu	249.310.260	
				
Klasifikacijska številka razporedne	razporcdne skupine	podskupine		Splošni razpored dohodkov	'	Znesek razporedna	razporadna podskupina	skupina	
	16-2	Obveznosti SR Slovenije iz prenosa neproračunske bilance federacije, zakonske in druge pogodbene obveznosti VSEGA GLAVNI NAMEN 16	332.329.910	581.640.170
17	17-1	GLAVNI NAMEN — 17 — TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVA IN OBVEZNOSTI IZ PREJŠNJIH LET Tekoča proračunska rezerva		4.145.918
18	18-1	GLAVNI NAMEN — 18 — KREDITI, VEZANA IN IZLOČENA SREDSTVA Izločena sredstva rezerv (rezervni sklad)		30.484.000
19		GLAVNI NAMEN — 19 — SREDSTVA SR SLOVENIJE ZA FINANCIRANJE OBVEZNOSTI DO FEDERACIJE		5.340.587.800
		SKUPAJ:		8.388.987.800
1442.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o pospeševanju skladnejšega
regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji
Razglaša se zakon o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1975, in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1975.
St. P 0100-84/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji 1 2 * *
1.	člen
Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, občinah, krajevnih skupnostih ter Socialistična republika Slovenija pospešujejo skladnejši regionalni razvoj v Socialistični republiki Sloveniji ter skrbijo za postopno izravnavanje gospodarskih, socialnih in prostorskih pogojev za delo in življenje v skladu z dolgoročnimi in srednjeročnimi plani oziroma programi družbenega razvoja ter vsako leto določeno razvojno politiko.
Samoupravni nosilci družbenega razvoja še posebej skrbijo za hitrejši razvoj na območjih, ki v stopnji razvitosti pomembneje zaostajajo, pri čemer upoštevajo pogoje in možnosti razvoja na posameznih območjih v skladu z razvojnimi interesi Socialistične republike Slovenije.
I.	DOLOČITEV OBMOČIJ
2.	člen
Za območja iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona se štejejo geografsko zaokrožena obmo-
čja, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu, določena s
teritorialnimi mejami občin oziroma krajevnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: manj razvita območja).
3.	člen
Občine se po tem zakonu štejejo za manj razvita območja, če izpolnjujejo najmanj po en kriterij iz najmanj treh od naslednjih štirih skupin kriterijev:
1.	gospodarska razvitost:
—	da družbeni proizvod na prebivalca ne presega 50 odstotkov poprečja Socialistične republike Slovenije, •
—	da delež zaposlenih ne presega 50 odstotkov poprečja Socialistične republike Slovenije;
2.	prebivalstvo:
—	da je delež kmečkega prebivalstva v skupnem številu prebivalstva najmanj 50 odstotkov' višji kot v poprečju Socialistične republike Slovenije,
—	da se je v obdobju 1961—1975 število prebivalstva zmanjšalo;
3.	družbeni standard:
—	da delež predšolskih otrok v vzgojno-varstvenih zavodih ne presega 50 odstotkov poprečja Socialistične republike Slovenije,
—	da delež slušateljev višjih in visokih šol v skupnem prebivalstvu ne presega 50 odstotkov poprečja Socialistične republike Slovenije;
4.	infrastruktura:
—	da delež gospodinjstev z vodovodom v stanova, nju ne presega 50 odstotkov poprečja Socialistične republike Slovenije,
—	da delež magistralnih in regionalnih cest s sodobnim cestiščem ne presega dveh tretjin poprečja Socialistične republike Slovenije.
V medobčinski skupnosti, v kateri so občine združene v smislu 193. člena ustave Socialistične republike Slovenije, ki je po najmanj enem kriteriju iz najmanj treh skupin kriterijev iz prejšnjega odstavka tega člena iznad poprečja SR Slovenije, se štejejo za manj razvita območja tiste občine, ki izpolnjujejo najmanj po en kriterij iz vseh štirih skupin kriterijev iz prejšnjega odstavka tega člena.
4.	člen
Krajevne skupnosti, ki sestavljajo geografsko zaokroženo območje, ki po številu prebivalstva in po
površini presega poprečno velikost občin v Sociali-
stični republiki Sloveniji, in krajevne skupnosti, ki ležijo v geografsko zaokroženem območju, povezanem z manj razvitim območjem iz prejšnjega člena tega zakona, se štejejo za manj razvita območja, če izpopolnjujejo naslednje tri kriterije:
—	da se je v obdobju 1961 do 1971 število prebivalstva zmanjšalo,
—	da je delež kmečkega prebivalstva najmanj 50 odstotkov večji kot v poprečju Socialistične republike Slovenije,
—	če so sestavni del občine, ki izpolnjuje najmanj čn kriterij iz najmanj treh skupin od naslednjih štirih skupin kriterijev:
1.	gospodarska razvitost:
a) da družbeni proizvod na prebivalca ne presega 75 odstotkov poprečja Socialistične republike Sloveni-je,
b) da delež zaposlenih ne presega 75 odstotkov poprečja Socialistične republike Slovenije;
2.	prebivalstvo:
a)	da je delež kmečkega prebivalstva v skupnem številu prebivalstva najmanj 25 odstotkov višji kot v poprečju Socialistične republike Slovenije,
b)	da v obdobju 1961—1975 naraščanje števila prebivalstva ni preseglo 50 odstotkov poprečja Socialistične republike Slovenije;
3.	družbeni standard:
a)	da delež predšolskih otrok v vzgojno-varstvenih zavodih ne presega 75 odstotkov poprečja Socialistične republike Slovenije,
b)	da delež slušateljev višjih in visokih šol v skupnem prebivalstvu ne presega 75 odstotkov poprečja Socialistične republike Slovenije;
4.	infrastruktura:
a)	da delež gospodinjstev z vodovodom v stanovanju ne presega 75 odstotkov poprečja Socialistične republike Slovenije,
b)	da delež magistralnih in regionalnih cest s sodobnim cestiščem ne presega 75 odstotkov poprečja Socialistične republike Slovenije.
Krajevne skupnosti v Brkinih in na Kobanskem se štejejo med manj razvita območja ne glede na prejšnji odstavek tega člena. 5 6
5.	člen
Ob državni meji se štejejo za manj razvita območja tiste občine, ki izpolnjujejo najmanj tri kriterije iz najmanj dveh skupin kriterijev iz tretje ali-nee prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona in če v gostoti prebivalstva na kvadratni kilometer ne dosegajo 30 odstotkov poprečja Socialistične republike Slovenije.
Ne glede na prejšnji odstavek tega člena pa se štejejo za manj razvita območja tudi tiste krajevne skupnosti, ki se nahajajo pretežno v 10 kilometrskem pasu ob državni meji in so sestavni del občine, ki izpolnjujejo najmanj po en kriterij iz najmanj treh skupin kriterijev iz tretje alinee prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona, in izpolnujejo najmanj enega od naslednjih dveh kriterijev;
—	da se je v obdobju 1961 do 1971 število prebivalstva zmanjšalo.
—	da je delež kmečkega prebivalstva za najmanj 50 odstotkov večji od poprečja Socialistične republike Slovenije.
6.	člen
Občine in krajevne skupnosti, ki izpolnjujejo kriterije 3., 4. in 5. člena tega zakona, ugotovi Izvršni
svet Skupščine Socialistične republike Slovenije z odlokom na podlagi zadnjih razpoložljivih uradnih statističnih podatkov.
Opredelitev manj razvitih območij iz prvega odstavka tega člena velja za obdobje srednjeročnega plana družbenega razvoja Socialistične republike Slovenije v letih 1976—1980.
Ce se na podlagi uradnih statističnih podatkov med srednjeročnim obdobjem iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi, da posamezno območje po odloku iz prvega odstavka tega člena ne izpolnjujejo več kriterijev iz 3., 4. in 5. člena tega zakona, lahko Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije tudi pred potekom srednjeročnega obdobja z odlokom ugotovi, da se takšno območje ne šteje več za manj razvito območje.	'
II.	POSPEŠEVANJE RAZVOJA
7.	člen
Hitrejši razvoj manj razvitih območij temelj) predvsem na večjih prizadevanjih delovnih ljudi v or-\ ganizacijah združenega dela, v sapoupravnih interesnih skupnostih, v krajevnih skupnostih in v občinah na teh območjih, opira pa se tudi na aktivnost in solidarnost delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in njihovih asociacij iz drugih območij Socialistične republike Slovenije v skadu z njihovimi interesi* in potrebami optimalnega razvoja ter na aktivnosti in solidarnosti samoupravnih interesnih skupnosti tet drugih samoupravnih skupnosti s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, poslovnih bank in drugih samoupravnih nosilcev družbenega razvoja.
8.	člen
Zaradi usklajevanja programskih usmeritev in aktivnosti pri pospeševanju razvoja manj razvitih območij ustanovijo občine in krajevne skupnosti na teh območjih območne skupnosti krajevnih skupnosti oziroma ustrezne skupne medobčinske organe samoupravljanja.
9.	člen
Samoupravni nosilci družbenega razvoja v Sociali-1 stični republiki Sloveniji opredeljujejo z družbenim dogovorom za obdobje 1976—1980 konkretne programe naloge in ukrepe, potrebne za skladnejši regionalni razvoj in za hitrejši razvoj manj razvitih območij v primerjavi s poprečjem Socialistične republike Slovenije.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije'začne postopek za sklenitev družbenega dogovora.
10.	člen
Pospeševanje razvoja manj razvitih območij v občinah. ki ne izpolnjujejo pogojev iz 3., 4. in 5. člena tega zakona, je skrb samoupravnih nosilcev razvoja v teh občinah oziroma v skupnosti občin.
V izjemnih in specifičnih primerih sodelujejo pr. izvajanju nekaterih nalog za pospeševanje razvoja •manj razvitih območij v občinah iz prejšnjega odstavka tega člena, ki so ob državni meji. tudi ustrezn: samoupravni nosilci razvoja v Socialistični republik Sloveniji.
Opredelitev teh nalog in obseg sodelovanja se določi z družbenim dogovorom iz 9. člena tega zakona
11.	člen
Samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne skupnosti na področju gospodarstva in
družbenih dejavnosti ustvarjajo pogoje za hitrejši gospodarski razvoj ter delo in življenje delovnih ljudi na manj razvitih območjih na podlagi načel solidarnostnega združevanja sredstev ter v skladu s svojimi srednjeročnimi in letnimi programi in srednjeročnim planom družbenega razvoja Socialistične republike Slovenije, pri čemer upoštevajo tudi interese narodnosti, ki žive na teh območjih.
Oblikovanje sredstev za te namene zagotavljajo samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne skupnosti z ustreznimi družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
12.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije spodbuja in povezuje razvojne pobude organizacij združenega dela ob upoštevanju razvojnih možnosti na manj razvitih območjih ter potreb optimalnega razvoja Socialistične republike Slovenije.
13.	člen
Upravljale! poslovnih bank ob upoštevanju optimalnih investicijskih kriterijev prednostno obravnavajo kredite za investitorje, ki vlagajo na ihanj razvitih območjih, ob ugodnejših kreditnih pogojih, določenih s samoupravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi akti.
14.	člen	\
Socialistična republika Slovenija sodeluje pri pospeševanju razvoja manj razvitih območij iz 3., 4. in
5.	člena tega zakona:
—	z opredeljevanjem usmeritev v okviru samoupravnega sistema družbenega planiranja,
—	z ukrepi davčne politike in z drugimi ukrepi, določenimi s posebnimi predpisi,
—	s sofinanciranjem izdelave kompleksnih razvojnih programov oziroma inicialnih razvojnih načrtov na manj razvitih območjih.
15.	člen
Ce bi izvrševanje ciljev in nalog, opredeljenih v srednjeročnem družbenem planu in v družbenem dogovoru iz 9. člena tega zakona bistveno zaostajajo, bo Skupščina SR Slovenije sprejela potrebne začasne odločitve oziroma ukrepe za zagotovitev uresničevanja teh nalog.
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Do sklenitve družbenega dogovora iz 9. člena tega zakona se poleg določb tega zakona še nadalje uporabljajo določbe 7., 8. in 10. člena zakona o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/71).
17.	člen
Samoupravne interesne skupnosti na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, Gospodarska zbornica Slovenije, upravljalci poslovnih bank, občinske skupščine in drugi samoupravni nosilci družbenega razvoja bodo že pred sklenitvijo družbenega dogovora iz 9. člena tega zakona na podlagi svojih planov oziroma programov razvoja ter družbenih dogovorov ’n samoupravnih snorazumov za leto 1975 uresničevali
naloge in ukrepe za pospeševanje razvoja območij iz
6.	člena tega zakona.
18.	člen
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije imenuje komisijo, ki opravlja zadeve Socialistične republike Slovenije v zvezi z izvajanjem tega zakona. Imenuje jo izmed predstavnikov ustreznih republiških upravnih organov in predstavnikov manj razvitih in drugih območij.
Komisija zlasti:
—	spremlja in proučuje stanje ter pou-eoe na manj razvitih območjih,
—	spremlja izvajanje ukrepov na podlagi tega zakona na manj razvitih območjih ter daje pristojnim organom' v republiki predloge za ukrepe za pospešeni razvoj teh območij,
—	poroča o ukrepih, izvršenih na podlagi tega zakona in o stanju razmer na teh območjih najmanj enkrat letno,
—	odloča o sofinanciranju kompleksnih razvojnih’ programom in inicialnih razvojnih načrtov iz tretje alinee 14. člena tega zakona.
19.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije enkrat letno poroča o uresničevanju ciljev in nalog tega zakona ter predlaga potrebne ukrepe Skupščini Socialistične republike Slovenije.
20.	člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/71), razen določb, navedenih v 16. členu tega zakona.
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1976.
St. 30-46/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1443.
Na podagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
i
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov, ki ga je sprejela Skupščina 'Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 197f na seji Zbora občin dne 29. decembra 1975 in na sei Skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenil dne 29. decembra 1975.
St. P 0100-91/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov
1.	člen
V zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni Ust SRS, št. 13-133/72, 26-243/73 in 45-384/74) se prvi odstavek 4. člena spremeni tako, da se glasi:
»Obvezno starostno zavarovanje kmetov temelji na načelih vzajemnosti 'in solidarnosti kmetov samih ter solidarnostne udeležbe delavcev in drugih delovnih ljudi po načelih samoupravnega sporazumevanja.«.
2.	člen
5.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Starostno zavarovanje kmetov se organizira in izvaja po načelu samoupravljanja kmetov — zavarovancev v Samoupravni interesni skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
Dejavnost skupnosti je dejavnost posebnega družbenega pomena.«.
3.	člen
Za 5. členom se doda nov 5.a člen, ki se glasi:
»Za uresničevanje solidarnostne udeležbe delavcev in drugih delovnih ljudi pri zagotavljanju obveznega starostnega zavarovanja kmetov Skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji sodelujeta pri izvajanju naslednjih skupnih nalog:
—	priprava predloga programa dejavnosti skupnosti starostnega zavarovanja kmetov;
—	priprava predloga solidarnostne udeležbe delavcev in drugih delovnih ljudi;
—	predložitev predlogov iz prejšnjih alinej v obravnavanje kmetom, delavcem in drugim delovnim ljudem.«.
4.	člen
Prvi odstavek 16. člena se nadomesti s tremi novimi odstavki, ki se glasijo:
»Za starostno pokojnino so zavarovane osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic. Šteje se, da opravlja kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic oseba:
—	ki se kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarja s kakršnokoli kmetijsko dejavnostjo in je zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, in sicer ne glede na to, ali je oproščena tega davka, in ne glede na to, ali ima kakšne druge dohodke;
—	ki je na podlagi proizvodnega sodelovanja deloma ali v celoti svoje kmetijsko zemljišče združila z obdelovalnim zemljiščem kmetijske organizacije združenega dela in je po uspehih svojega dela in za oddano zemljišče udeležena v dohodku te organizacije, pa nima lastnosti delavca v združenem delu;
—	ki se v pridobitne namene kot posameznik poklicno ukvarja z lovom, ribolovom ali s kakšno drugo kmetijsko dejavnostjo in je zavezanec davka od oseb-* nega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci).
Za zavarovanca po prejšnjem odstavku tega člena se ne šteje tisti, ki se sicer ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, pa ima pravico do pokojninskega in inva-
lidskega zavarovanja iz drugega naslova in tudi ne njegovi družinski in gospodinjski člani.
Tuji državljani so pod pogoji iz prvega odstavka tega člena zavarovani le, če imajo stalno prebivališče na območju SR Slovenije.«.
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
5.	člen
20.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Starostna pokojnina znaša 30 o/o mejnega zneska.
naj nižjih pokojninskih prejemkov iz preteklega leta po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V skladu z družbenim planom in resolucijo o družbenoekonomski politiki ter v okviru splošne bilance sredstev v SR Sloveniji skupnost lahko določi tudi višji odstotek ali višji znesek pokojnine.«
6.	člen
21.	člen se črta.
7.	člen
27. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Del sredstev, potrebnih za kritje izplačevanja pokojnin in stroškov obveznega starostnega zavarovanja kmetov, zagotavljajo kmetje — zavarovanci po merilih, v obsegu in na način, kot to določajo splošni akti skupnosti v skladu z zakonom.
Sredstva za solidarnostno udeležbo prispevajo delavci in drugi delovni ljudje s prispevkom iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, iz sredstev drugih organizacij in delovnih skupnosti ter iz sredstev občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek. Prispevek se obračunava in plačuje po predpisih o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti.«	,
8.	člen
Za 27. členom se doda nov 27a člen, ki se glasi:
»Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji določi višino pri- ' spevka iz prejšnjega člena tega zakona, izraženo v stopnji, po poprejšnji obravnavi med delavci, kmeti in drugimi delovnimi ljudmi v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so člani Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji oziroma Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Obseg solidarnostne udeležbe delavcev in drugih delovnih ljudi se določi v okviru splošne bilance sredstev v SR Sloveniji v skladu z družbenim planom in resolucijo o družbenoekonomski politiki.«
-	9. člen
V	28. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Evidenco o zavezancih prispevka — zavarovancih po prejšnjem odstavku tega člena vodijo regionalne zdravstvene skupnosti«.
Tretji odstavek se črta.
V	sedanjem četrtem odstavku, ki postane tret j’ odstavek, se besedilo »skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov« nadomesti z besedilom »regionalno
zdravstveno skupnost«
/
10.	člen
V	29. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Občinski davčni organ obvesti regionalno zdravstveno skupnost o vsakem prenosu nepremičnin po prejšnjih dveh odstavkih v 15 dneh po odmeri prenosnih davščin. Regionalna zdravstvena skupnost vodi ločeno evidenco o teh zavezancih prispevka — nezavaro-vancih.«
V	petem odstavku se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi:
»Skupnost o vsakem takem primeru obvesti regionalno zdravstveno skupnost.«
11.	člen
V	30. členu se četrti odstavek črta.
12.	člen
31.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Prispevek (28. in 29. člen) mora biti v enem delu
določen v odstotku od odmerne osnove, če skupnost ne določi, da se prispevek v celoti plačuje v odstotku od odmerne osnove.«	«
13.	člen
*
32.	člen se črta.
14.	člen
V	33. členu se prvi odstavek črta.
Sedanji drugi do šesti odstavek postanejo prvi do peti odstavek.
15.	člen
35. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Osnove in merila za odmero prispevka, način odmerjanja in plačevanja prispevka določi skupnost.«
16.	člen
37. do 43. člen se črtajo.
17.	člen x
44.	člen se spremeni tako da se glasi:
»Organe, razloge, merila in postopek za zmanjšanje oprostitev in odpisovanje prispevka kmetu — zavarovancu določa skupnost.«
18.	člen
45.	do 49. člen se črtajo.
I
19.	člen
50.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Skupnost ima do zavarovanca — zavezanca pn-
'Pevka terjatev za zmanjšani, oproščeni oziroma odpisani prispevek.
Pristojno zemljiškoknjižno sodišče vknjiži na Predlog skupnosti njeno zastavno pravico za terjatev z prejšnjega odstavka tega člena na zavarovančevih nepremičninah, prav tako vknjiži zastavno pravico za Prispevke s pripadki, za katere je zavarovanec v za-0stanku s plačilom več kot eno leto.«
20.	člen
51.	In 52. člen se črtata.
21.	člen
63. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Organ upravljanja skupnosti je skupščina, sestavljena po delegatskem načelu.
Postopek za izvolitev delegatov in sestavo skupščine ter drugih organov skupnosti in njihove naloge določa statut skupnosti.«
22.	člen
Na koncu 64. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Statut skupnosti začne veljati, ko ga potrdi Skupščina SR Slovenije.«
23.	člen
Za 64. členom se dodata dva nova člena, ki se glasita:
J	»64. a člen
Zakonitost dela skupnosti nadzoruje pristojni republiški upravni organ.
64. b Men
Ce ima skupnost svojo strokovno službo, imenuje vodjo te službe skupščina skupnosti v soglasju s Skupščino SR Slovenije.«
24.	člen
Dokler med skupnostjo ter drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in organi sporazumno ne bo urejeno odmerjanje, pobiranje in izterjevanje prispevkov, odmerja, pobira in izterjuje prispevek od kmeta — zavarovanca pristojni občinski upravni organ davčne službe po dosedanjih predpisih. Za postopek pri odmeri, pobiranju in izterjavi tega prispevka in za kazni zaradi nepravočasno plačanih prispevkov veljajo ustrezni predpisi o davkih občanov.
O zmanjšanju, oprostitvi in odpisu prispevka odločajo dosedanje občinske komisije po dosedanjih predpisih, če skupnost ne določi drugače.
25.	člen
Skupnost po treh mesecih po uveljavitvi tega zakona izdela obračun obveznosti med skupnostjo in družbenopolitičnimi skupnostmi za celotno obdobje od leta 1972 do konca leta 1975.
Socialistična republika Slovenija in občine morajo v treh mesecih po prejemu obračuna iz prejšnjega odstavka tega člena zagotoviti skupnosti sredstva, potrebna za kritje njihovih obveznosti po obračunu.
26.	člen
Skupnost v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejme nov finančni načrt za leto 1976.
27.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1976.
St. 191-28/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1444.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo SociaHstične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela
Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dnfc 29. decembra 1975 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1975.
St. P 0100-85/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Predsednik Sergej Kraigher i. r.
ZAKON
o dopolnitvi zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela
1.	člen
Za 41. členom zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SRS, št. 13-92/74 in 3-116/75) se doda nov 41. a člen, ki se glasi:
»41. a člen •
Sredstva, ki se po tem zakonu prenašajo v poslovni sklad temeljnih organizacij združenega dela, se ne štejejo v osnovo, od katere se obračunavajo zakonske obveznosti na podlagi poslovnega sklada«.
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-193/75	A 1
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije ^	Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1445.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1975
Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1975, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela
dne 29. decembra 1975 in seji Zbora občin dne 29. decembra 1975.
St. P 0100-86/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Predsednik
j Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o dopolnitvi zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1975
1.	člen
V zakonu o, določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 39-465/74 in 19-866/75) se za 12. členom doda novi 12.a člen, ki se glasi:
‘	»12.a člen
Davek se ne obračunava inJne plačuje od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec na podlagi samoupravnega sporazuma, sklenjenega, v okviru Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije in Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet, izločil za pokritje izpada dohodka pri Železniškem gospodarstvu Ljubljana in^ pri Združenih podjetjih elektrogospodarstva Slovenije Maribor.«
2.	člen
Ta zškon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-22/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975. .
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1446.
Na podlagi 3. točke. 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o posebni ureditvi revalorizacije določenih družbenih sredstev
Razglaša se zakon o posebni ureditvi revalorizacije določenih družbenih sredstev, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne*29. decembra 1975 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1975.	'
St. P 0100-92/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o posebni ureditvi revalorizacije določenih družbenih . sredstev
1.	člen
Gozdovi v družbeni lastnini se vodijo evidenčno v knjigovodstvu temeljnih organizacij združenega dela
v razredu 0: osnovna sredstva, z vrednostjo enega dinarja za 1 hektar in s protipostavko v skupini 02: popravek vrednosti osnovnih sredstev, tudi z vrednostjo enega dinarja za 1 hektar.
2.	člen
Vlaganja v gozdove po zakonu o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16-135/74) iz prispevka za biološka vlaganja in iz drugih sredstev ter kreditov knjižijo temeljne organizacije združenega dela v breme celotnega dohodka in ne povečujejo nabavne vrednosti gozdov.
3.	člen
Temeljne organizacije združenega dela uskladijo vsa knjiženja nabavne vrednosti gozdov, opravljena v zvezi z zveznim pravilnikom o ugotavljanju vrednosti gozdov (Uradni list SFRJ, št. 36/65) in naknadna knjiženja nabavnih vrednosti gozdov, po tem zakonu na dan 30. 12. 1975, to je pred revalorizacijo.
4.	člen
Določbe prejšnjih členov tega zakona se ne nanašajo na gozdno-prometne zveze in na druee objekte v gozdovih.
5.	člen
Za revalorizacijo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini se ne uporabljajo določbe zakona ° revalorizaciji osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe uporabnikov družbenih sredstev (Uradni list SFRJ, st. 32-469/75).
6.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 31. decembra 1975.
St. 428-9/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1447.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične lePublike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične rcPublike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah ^kona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične epublike Slovenije na seji zbora Združenega dela dne “8' decembra 1975 in na seji Zbora občin dne 29. de-cetnbra 1975.
St. P 0100-87/75
'Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o davku iz
dohodka temeljnih organizacij združenega dela
1.	člen
Za 2. členom zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8-49/73, 37-315/73 in 13-91/74) se doda nov 2. a člen, ki se glasi:
»2.a člen
Davčni zavezanec je tudi temeljna organizacija združenega delp, ki ima sedež na območju druge republike oziroma avtonomne pokrajine, pa v smislu zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizije med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36-541/75 — v nadaljnjem besedilu: kolizijski zakon) trajno opravlja dejavnost tudi na območju SR Slovenije, in sicer glede tistega dela dohodka, ki ga doseže z opravljanjem dejavnosti na območju SR Slovenije.«
2.	člen
Prvi odstavek 8. člena se črta.
3.	člen
Za 8.a členom se dodata nova 8.b in 8.c člen, ki se glasita:
/	->8.b člen
Temeljna organizacija združenega dela, ki ima sedež na območju druge republike oziroma avtonomne pokrajine, pa trajno opravlja dejavnost tudi na območju SR Slovenije, obračunava davek iz dela dohodka, ugotovljenega na način, ki je določen s kolizijskim zakonom in s tem zakonom.
8.c člen
Davčni zavezanec, ki v smislu kolizij skega zakona trajno opravlja dejavnost tudi na območju druge republike oziroma avtonomne pokrajine, obračunava in plačuje davek po tem zakonu iz tistega dela dohodka, ki ga doseže z opravljanjem dejavnosti na območju SR Slovenije.«
4.	člen
V prvem odstavku 11. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»■3. amortizacija po predpisanih (minimalnih) stopnjah.«
5.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, določbe 1. in 3. člena pa se uporabljajo tudi za obračun davka za leto 1975.
St. 422-17/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
1448.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah In dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1975 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1975.
St. P 0100-88/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in
storitev
1.	člen
Naslov zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 54-403/72, 14-119/73 in 45-382/73) se spremeni tako, da se glasi:
»Zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev.«
2.	člen
Prvi odstavek 1. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V SR Sloveniji se plačuje od prometa proizvodov in od plačil za storitve posebni republiški davek (v nadaljnjem besedilu:	posebni republiški prometni
davek).«
3.	člen
Naslov drugega poglavja še spremeni tako, da se glasi:
»Posebni republiški prometni davek.«
4.	člen
V	3. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Posebni republiški prometni davek se plačuje tudi od plačil za storitve, določene s tarifo posebnega republiškega prometnega davka.«
5.	člen
V	4. členu se v drugi vrsti besedilo »posebnega republiškega davka od prometa proizvodov« nadomesti z besedilom »posebnega republiškega prometnega davka«.
6.	člen
Za 4. členom se vstavi nov 4 a člen, ki se glasi:
»4. a člen
Za plačevanje posebnega republiškega prometnega davka od meničnih kreditov se uporabljajo menične golice enotne izdaje, izdane v skladu z dogovorom republik in avtonomnih pokrajin o temeljih politike obdavčevanja meničnih kreditov ter o tiskanju, prodaji, zamenjavi in izločitvi meničnih golic iz uporabe.«
7.	člen
Naslov »Tarifa posebnega republiškega davka od prometa proizvodov« se spremeni tako, da se glasi: »Tarifa posebnega republiškega prometnega davka.*
8.	člen
V	tarifni številki 1 se stopnja »6%« nadomesti s stopnjo »7 <l/o«.
V	tarifni številki 4 se stopnja »2°/o« nadomesti s stopnjo *3 "/o«.
9.	člen
V	tarifi posebnega republiškega prometnega davka se doda nova tarifna številka 5, ki se glasi:
»Od meničnih kreditov -se plačuje posebni republiški prometni davek, in sicer:
Ce znaša menični kredit — dinarjev	^dfnariev61*
do	5.000	6,00
nad 5 000	'	do	7.500	10,00
nad 7.500	do	10.000	15,00
nad 10.000	do	15.000	20,00
nad 15.000	do	25.000	30,00
nad 25.000	do	50.000	60,00
od vsakih nadaljnjih	1.000	2,00
Opomba:
1.	če se glasi menični kredit na tujo valuto, se plača davek od meničnega kredita v dinarjih po tečaju, ki velja ob nastanku davčne obveznosti.
2.	če je bil od menice, izdane v tujini, plačljive v Jugoslaviji, že plačan davek oziroma že plačana taksa po tujih predpisih, znaša davek od nje 10 dinarjev, ne glede na menični znesek, če od takšne menice še ni bil plačan davek oziroma še ni bila plačana taksa po tujih predpisih, je treba plačati od nje davek po tej tarifni številki.
3.	davčni zavezanec v zvezi z menicami, izdanimi v tujini, plačljivimi pa v Jugoslaviji, je menični upnik, davek pa je treba plačati ob odkupu menice od domače banke.
4.	od menice, izdane v tujini, plačljive pa v tujini ali v Jugoslaviji, se plača davek po tej tarifni številki če se zahteva po njej intervencija naših organov, ne glede na to, ali sta bila od nje že plačana davek oziroma taksa po tujih predpisih ali ne, in tudi v primerih iz 2. točke te opombe.
5.	za menice, izdane v Jugoslaviji, se plačuje davek izključno le z uporabo predpisanih meničnih golic enotne izdaje, in sicer takrat, ko se menica izda.
6.	če menični kredit presega 50.000 dinarjev, je treba naprej doplačati davek po tej tarifni številki od zneska nad 50.000 dinarjev pri pristojni Službi družbenega knjigovodstva, ki doplačilo davka potrdi na menični golici, ki je predpisana za znesek nad 25.000 do
50.000	dinarjev in označi na njej novo menično vrednost/ za katero velja menična golica po doplačilu.
7.	Za menice, ki se izdajajo v Jugoslaviji na podlagi meddržavnih kreditnih sporazumov in kreditnih sporazumov jugoslovanskih organizacij združenega
dela s tujimi finančnimi osebami, ni obvezna predpisana menična golica in se menica lahko izpolni tudi v tujem jeziku. V takem primeru mora zaračunati davek po tej tarifni številki domača banka najkasneje pri izkupu menice.
8.	Za menične kredite, dane v Jugoslaviji družbenim pravnim osebam za menične kredite za graditev stanovanj ali za nakup novih še ne vseljenih stanovanj od organizacije združenega dela, ki jih gradi za trg, se plačuje davek po tej tarifni številki z menično golico, predpisano za vrednost nad 10.000 do 15.000 dinarjev, ne glede na znesek meničnega kredita.«
10.	člen
Za 22. členom se doda nov 22. a člen, ki se glasi: »■22. a člen
Dokler ne bodo izdane menične golice enotne izdaje v smislu 4. a člena tega zakona, se bodo uporabljale dosedanje menične golice enotne izdaje, razen meničnih golic do vrednosti 3.000 dinarjev, in sicer tako, da se morebitna razlika v davku doplača v gotovini pri pristojni Službi družbenega knjigovodstva.«
11.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1976.
Nove stopnje iz 8. člena tega zakona pričnejo davčni zavezanci uporabljati z dnem uveljavitve odlokov skppščin občin o znižanju posebnega občinskega davka od prometa proizvodov.
Služba družbenega knjigovodstva v petih dneh po uveljavitvi odlokov iz prejšnjega odstavka tega člena izvrši poračun vplačanih zneskov v skladu z novimi delitvenimi razmerji.
St. 421-15/75
Ljubljana, dne 29. decembra. 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
Ce znaša letna
osnova dinarjev
nad	do 10.000	
10.000	20.000	200
20.000	30.000	500
30.000	40.000	900
40.000	50.000	1.400
50.000	60.000	2.100
60.000	70.000	3.100
70.000	80.000	4.600
80.000	90.000	7.100
90.000	100.000	10.600
100.000	150.000	15.100
150.000	200.000	42 600
200.000		75.100
1449.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
< UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks
Razglaša se zakon o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1975 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1975.
St. P 0100-89/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks
1.	člen
V zakonu o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Uradni list SRS, št. 7-74/72, 4Ž-330/72, 3-6/73, 4-29/74, 13-90/74 in 39-466/74) sč 10. člen spremeni tako, da se glasi:
Za odmero davka iz skupnega dohodka občanov za leto 1975 se neobdavčljivi del dohodka iz prvega odstavka 150. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74 in 39-468/74) določi v znesku
50.000	dinarjev, znesek za vzdrževanega družinskega člana iz 156. člena navedenega zakona pa v višini
20.000	dinarjev za otroka ter v višini 16.000 dinarjev za drugega vzdrževanega družinskega člana.
Republiški davek od skuppega dohodka občanov se plačuje po naslednjih stopnjah:
		<xna5a davek			
		dinarjev o/0			
+	2 3	od	presežka	nad	10.000
+	4	od	presežka	nad	20.000
+	5	od	presežka	nad	30.000
+	7	od	presežka	nad	40.000
+	10	od	presežka	nad	50.000
+	15	od	presežka	nad	60.000
+	25	od	presežka	nad	70.000
+	35	od	presežka	nad	80.000
+	45	od	presežka	nad	90.000
+	55	od	presežka	nad	100.000
4-	65	od	presežka	nad	150.000
+	80	od	presežka	nad	200.000
2.	člen
Ne glede na določbe 189. in 190. člena zakona o ^avkih občanov se izjemoma ne predpišejo akontacije ^avka iz skupnega dohodka občanov za četrto trimese-''ie leta 1975.
3.	člen
\
Ta zakon začne Veljati osmi dan po objavi v Urad-
nem listu SRS, uporablja pa se za odmero davka Iz skupnega dohodka občanov za leto 1975.
St. 422-10/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Skupščina
SocialislijSne republike Slovenije
1450.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
• razglasitvi zakona o spremembi zakona o stalnih
sredstvih Socialistične republike Slovenije za
financiranje dejavnosti Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije
' I
Razglaša se zakon o spremembi zakona o stalnih sredstvih Socialistične republike Slovenije za financiranje dejavnosti Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1975 ‘in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1975.
St. P 0100-93/75
Ljubljana, dne 29i decembra 1975.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembi zakona o stalnih sredstvih Socialistične
republike Slovenije za financiranje dejavnosti Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije
1.	člen
V prvem odstavku 2. člena zakona o stalnih sredstvih Socialistične republike Slovenije za financiranje dejavnosti Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije (Uradni list SRS. št. 44-277/69) se besedilo »po stopnji 0,02 °/o« nadomesti z besedilom »po stopnji 0,03 °/o».
2.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1976.
St 402-149/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1451.
Na podlagi 3 točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o davčnih olajšavah in drugli< ugodnostih za kupce obveznic federacije v letu 1975
Razglaša se zakon o, davčnih olajšavah in drugih ugodnostih za kupce obveznic federacije v letu 1975, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1975 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1975.
St. P 0100-90/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
ZAKON
o davčnih olajšavah in drugih ugodnostih za kupce obveznic federacije v letu 1975
1.	člen
Kupcem obveznic federacije, izdanih po zakonu o izdaji obveznic federacije v letu 1975 (Uradni list SFRJ, št. 66-1089/74 — v nadaljnjem besedilu: obveznice), se priznava posebna davčna olajšava v obliki znižanja davka, ki dospe v plačilo po 1. januarju 1976, in sicer v višini 6 °/o od nominalne vrednosti kupljenih obveznic.
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člen8 ne velja za temeljni in posebni davek od prometa proizvodov, za temeljni in posebni davek od plačil za storitve, za davek iz osebnega dohodka delavcev in za davke, ki se plačujejo po odbitku.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se občanom, ki kupijo obveznice prve oziroma druge serije, pa jih do 30. junija 1976 oziroma do 31. decembra 1976 ne uporabijo za zmanjšanje davka po prvem odstavku tega členai, prizna davčna olajšava v obliki vračila temeljnega davka in posebnega republiškega davka od prometa proizvodov pri nakupu vseh proizvodov, razen tobačnih izdelkov, alkohola (etanola), alkoholnih pijač, nafte, naftnih derivatov, čokolade in drugih izdelkov iz sladkorja.
2.	člen
Kupci obveznic, katerim odmerja davek davčna uprava, uveljavljajo davčno olajšavo po tem zakonu s predložitvijo kupljenih obveznic davčni upravi, ki je pristojna za odmero davka.
Na podlagi predloženih obveznic davčna uprava ugotovi znesek, ki ustreza 6 % nominalne vrednosti kupljenih obveznic, in za ta znesek zniža davek.
3.	člen
Kupci obveznic, ki sami obračunavajo davek, obračunavajo tudi davčno olajšavo po tem zakonu.
Zaradi ugotovitve zneska davčne olajšave1 predložijo kupci obveznic iz prejšnjega odstavka tega člena kupljene obveznice Službi družbenega knjigovodstva.
4.	člen
Davčna uprava oziroma Služba družbenega knjigovodstva vtisne na hrbtno stran obveznice pečat in s tem potrdi, da je obveznica že izkoriščena za uveljavitev davčne olajšave.
5.	člen
Ce je kupec obveznic zavezanec za več vrst davkov, iahko določi, za katero vrsto davka naj se mu prizna davčna olajšava; če take zahteve ne predloži, se mu prizna davčna olajšava v obliki, ki je zanj najugodnejša.
Ce je višina davka, za katerega kupec obveznic uveljavlja davčno olajšavo, nižja od 6 °/o nominalne vrednosti kupljenih obveznic, se mu za takšno razliko znižajo drugi davki.
6.	člen
Prodajalec blaga mora kupcu, ki kupi blago z obveznicami po tretjem odstavku 1. člena tega zakona, izdati za kupljeno blago račun, na katerem morajo biti navedeni:
1.	znesek obračunanega temeljnega davka ter posebnega republiškega davka od prometa proizvodov po predpisanih stopnjah;
2.	prodajna cena z obračunanim temeljnim davkom in posebnim republiških davkom od pnometa proizvodov;
3.	zmanjšanje prodajne cene za 6%> nominalne vrednosti obveznic, s katerimi kupec kupuje blago, vendar največ do zneska obračunanega davka iz 1. točke tega odstavka;
4.	cena oziroma vrednost, ki jo kupec plača v obveznicah oziroma morebitna razlika v gotovini po zmanjšanju prodajne cene iz 3. točke tega odstavka.
Prejete obveznice pošlje prodajalec blaga Službi družbenega knjigovodstva, da jih amortizira.
Služba družbenega knjigovodstva mora od nominalne vrednosti prejetih obveznic obračunati 6 %> in, izdati prodajalcu blaga potrdilo, da ima pravico Za toliko manj vplačati temeljni davek in posebni republiški davek od prometa proizvodov.
Potrdilo iz prejšnjega odstavka tega člena uporabi prodajalec blaga kot listino za obračun, vplačilo in knjiženje manj vplačanega davka.
7.	člen
Posamezna obveznica se lahko uporabi za uveljavitev davčne olajšave le enkrat.
8.	člen
Obveznice se lahko v letu 1976 uporabljajo za plačilo davkov, razen za plačilo davkov iz drugega odstavka 1. člena tega zakona, in sicer:
—	obveznice prve serije — za plačilo davkov, ki zapadejo v plačilo po 1. januarju 1976,
—	obveznice druge serije — za plačilo davkov, ki zapadejo y plačilo po 1. juliju 1976.
Obveznice, ki so' bile uporabljene za uveljavitev davčne ‘olajšave, se v letu 1976 ne morejo uporabiti za plačilo davkov po prejšnjem odstavku tega člena pred rokom, ko zapadejo v izplačilo, razen za plačilo obveznosti do federacije po 8. členu zakona o izdaji obveznic federacije v letu 1975.
Davek je mogoče plačati z obveznicami federacije le, če je znesek, ki se prizna za doplačilo obveznosti, naveden na hrbtni strani obveznice, enak davčni obveznosti ali manjši od nje.
9.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 44-46/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975,
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1452.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
0 razglasitvi zakona o spremembi zakona o sodiščih splošne pristojnosti
Razglaša se zakon o spremembi zakona o sodiščih splošne pristojnosti, ki ga je sprejela Skupščina Socia-
listične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1975, na seji Zbora občin dne
29.	decembra 1975 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1975.
St. P 0100-94/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembi zakona o sodiščih splošne pristojnosti
1.	člen
V	2. členu zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) se v 37. alinei besede »občinsko sodišče v Šoštanju« nadomestijo z besedami »občinsko sodišče v Velenju«.
V	3. členu se v prvi alinei beseda »Šoštanju« nadomesti z besedo »Velenju«.
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 021-56/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1453.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 8. alinee prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 29. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o sofinanciranju programa graditve stanovanj za delavce organov za notranje zadeve v SR Sloveniji od 1976. do 1980. leta
I
Socialistična republika Slovenija zagotavlja s tem odlokom sofinanciranje programa graditve stanovanj za delavce organov za notranje zadeve v letih 1976 do 1980.
II
Program zajema graditev in nakup 1.178 družinskih stanovanj različnih velikosti in 380 samskih stanovanj v samskih domovih.
Vrednost programa je 415,283.000 dinarjev.
•	III
Za realizacijo tega programa bo SR Slovenija iz svojega proračuna zagotovila 122,857.000 dinarjev, in sicer:
—	v letu 1976 — 16,988.000 dinarjev
—	v letu 1977 — 24,472.000 dinarjev
—	v letu 1978 — 27,096.000 dinarjev
—	v letu 1979 — 26,590.000 dinarjev
—	v letu 1980 — 27,711.000 dinarjev
Zneski iz prejšnjega odstavka te točke se od 1976. do 1980. leta vsako leto povečujejo sorazmerno z zvišanjem cen kvadratnega metra stanovanjske površine.
IV
Za izvajanje tega odloka skrbita republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun * in republiški sekretariat za notranje zadeve.
V
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije poroča Skupščini SR Slovenije o izvajanju tega odloka.
i ■
VI
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-210/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1454.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije. 7. alinee prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina i Socialistične republike Slovenije na gejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 29. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o pristopu k dogovoru socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o usklajevanju davčne politike na področju samostojnega upravljanja gospodarskih in negospodarskih dejavnosti z delovnimi sredstvi v lasti občanov
l
I
Socialistična republika Slovenija pristopa k dogovoru socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o usklajevanju davčne politike na področju samostojnega opravljanja gospodarskih in negospodarskih dejavnosti z'delovnimi sredstvi v lasti občanov.
II
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se pooblasti, da določi predstavnika, ki bo v imenu Socialistične republike Slovenije podpisal dogovor iz prejšnje točke tega odloka.
St. 422-31/75	/
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slbvenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1455.
Na ,podlagi 335. člena in 7. alinee prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije,
7.	alinee prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega 'dela in Zbora občin dne 29. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o pristopu k dogovoru socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o temeljih politike obdavčevanja meničnih kreditov ter o tiskanju, prodaji, zamenjavi in izločitvi iz uporabe meničnih golic enotne izdaje
I
socialistična republika -Slovenija pristopa k dogovoru socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o temeljih politike obdavčevanja meničnih kreditov ter o tiskanju, prodaji, zamenjavi in izločitvi iz uporabe meničnih golic enotne izdaje.
II
V imenu Socialistične republike Slovenije podpiše dogovor iz prejšnje točke tega odloka republiški sekretar za finance.
St. 421-19/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik'
Marijan Brecelj 1. r.
1456.
Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 32'6. člena in drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka 73. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in
,	razvoj (YU-1143)
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-1143), ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije .poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-91/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republiko Slovenije.
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
(
1457.
Na podlagi tretje alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 4. alinee tretjega razdelka 70. člena, 160., 161., 162. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov in o sestavi komisij Skupščine Socialistične republike Slovenije
I
V	komisijah Skupščine Socialistične republike Slovenije se razreši:
1.	V komisiji za mednarodne odnose:
Miloš O p r e š n i k , dolžnosti člana.
_2. V zakonOdajno-pravni komisiji:
Janko Kosmi na, dolžnosti člana.
Eva Naglič, dolžnosti člana.
3.	V komisiji za narodnosti:
Leo F u s i 11 i, dolžnosti člana,
Stefan Ivanec, dolžnosti člana,
Zlata Kert, dolžnosti člana.
4.	V komisiji za pravosodje:
Rado Turk, dolžnosti podpredsednika.
Janez Brank, dolžnosti člana,
Oto Centrih, dolžnosti člana,
Vinko Mate, dolžnosti člana,
Slava Perger. dolžnosti člana,
Metka S m o 1 k o , dolžnosti člana,
Valentina Tomlje, dolžnosti člana,
Jože Varga, dolžnosti člana.
5.	V komisiji za vprašanja borčev NOV:
Filip Novak, dolžnosti člana,
Vinko Šarabon dolžnosti člana.
6.	V komisiji za vloge in pritožbe:
Liljana Cerin-Petrič, dolžnosti člana.
II
V	komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvolijo:	X
1.	V komisijo za mednarodne odnose:
Janko Kosmina, za člana komisije, delegat v Zboru občin
2.	V zakonodajno-pravno komisijo:
Anica Popovič, za člana komisije, delegat v Zboru občin.
3.	V komisijo za narodnosti:
Leo Fusilli. za podpredsednika komisije, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Tibor F iil e, i za člana komisije, delegat v Zboru občin,	,
Ricardo Giacuzzo, za člana komisije, delegat v Zboru občin,
Marija Kenda, za člana komisije, delegat v Zboru občin.
Gizela S k r i 1 e c , za člana komisije, delagat v Zboru občin.
Vlado V o r i h , za člana komisije, delegat v Zboru združenega dela
4.	V konnsijo za pravosodje:
Franc Knafelc za podpredsednika komisije, ' delegat v Zboru občin.
Jože Bogovič, za člana komisije, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Lojzka Čotar, za člana komisije, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Adolf Jurše, za člana komisije, delegat v Zboru združenega dela,
Majda Kunej, za člana komisije, delegat v Zboru občin,
Janez Lešnjak, za člana komisije, delegat v Zboru združenega dela,
Stane Rev, za člana komisije, delegat v Zboru združenega dela,
Milan Zafošnik, za člana komisije, delegat v Zboru 'občin.
5.	V komisijo za vprašanja borcev NOV:
Liljana Cerin-Petrič, za člana komisije, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Marjan Tomažin, za člana komisije, delegat v Zboru združenega dela.
6.	V komisijo za vloge in pritožbe:
Franc Drnovšek, za člana komisije, delegat v Zboru združenega dela,
Gizela Kocmut, za člana komisije, delegat v Zboru združenega dela,
Metka S m o 1 k o , za člana komisije, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Srečko Vrbinc, za člana komisije, delegat v Družbenopolitičnem zboru.
III
Izmed že izvoljenih in na novo izvoljenih predsednikov, podpredsednikov in članov komisij ter imenovanih članov komisij izmed Znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev v posameznih komisijah se določi naslednja sestava komisij Skupščine Socialistične republike Slovenije:
1.	Komisija za mednarodne odnose: predsednik:
Edo Brajnik, delegat v Zboru občin, člani:
Ciril Cvetko, delegat v Družbenopolitičnem zboru,	*
Branko Jerkič, delegat v Zboru združenega dela,
Janko Kosmina, delegat v Zboru občin,
Franc Sever, delegat v Zboru združenega dela, Darko Smrdelj, delegat v Zboru združenega dela,
Vinko Šarabon, delegat v Zboru združenega dela,
Vlado Uršič, delegat v Zboru občin,
• Beno Zupančič, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Ivan Žagar, .delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Ivica Žnidaršič, delegat v Družbenopolitičnem zboru.
Izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev s področja zunanje politike in mednarodnih odnosov so imenovani za člane komisije:
dr. Borut B o h t e, docent za mednarodno pravo na Pravni fakulteti univerze v Ljubljani,
dr. France Hočevar, zunanji sodelavec Centra za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju v Ljubljani,
dr. Janko Jeri, direktor Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani,
inž. Slavko S t a n t e , pomočnik guvernerja Narodne banke Slovenije, Ljubljana,	|
Ferdinand Trošt, magister, asistent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
2.	Zakonodajno-pravna komisija: predsednik:
Janko Cesnik, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
podpredsednik:
Stane Boštjančič, delegat v Zboru združenega dela, člani:
Oskar N a g 1 a v , delegat v Zboru združenega dela.
Anica Popovič, delegat v Zboru občin,
Dragica Rome,) delegat v Zboru občin,
Marjan Šiftar, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Valentina Tomlje, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Vladimir Žibrat, delegat v Zboru združenega
dela.
Izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev s področja pravnih znanosti so imenovani za člane komisije:
dr. Vilko A n d r o j n a , sodnik Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije,
dr. Bogomir S a j o v ic , redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani,
dr. Boris S t r o h s a c k , sodnik Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije,
dr. Bojan Zabel, izredni profesor na Pravni fakulteti Univerze V Ljubljani.
2.	Komisija za narodnosti: predsednik:
Geza Bačič, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
podpredsednika:
Leo F u s i 11 i, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
i	Aleksander Varga, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
člani:	/
Apollinio Abram, delegat v Zboru občin,
Lojze C e p u š, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Ernest E o r y , delegat v Zboru občin,
Tibor F vi 1 e , delegat v Zboru občin,
Ricardo G i a c u z z o , . delegat v Zboru občin, Silian G i a n f i a n c o , delegat v Zboru združenega dela,
Marija Kenda, delegat v Zboru občin,
Gizela Skril e c, delegat v Zboru občin,
Vlado V o r i h , delegat v Zboru združenega dela.
4.	Komisija za pravosodje:
predsednik:
i	Vladimir Gošnik, delegat v Družbenopolitičnem ..aoru,
podpredsednik:
Franc Knafelc, delegat v Zboru občin, člani:
Jože Bogovič, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Lojzka C o t a r , delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Adolf Jurše, delegat v Zboru združenega dela
Majda Kunej, delegat v Zboru občin,
Janez Lešnjak, delegat v Zboru združenega ciela,	,	■
Stane Rev, delegat v Zboru združenega dela, Milan Zafošnik, delegat v Zboru občin. Izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev so imenovani za člane komisije:
dr. Darko C e r n e j , svetovalec Skupščine Socialistične republike Slovenije,
Milan Gaspari, svetovalec Predsedstva Socialistične republike Slovenije,
Jože P e r n u š , predsednik Sodišča združenega dela Socialistične republike Slovenije,
Iva Stipančič, namestnik javnega tožilca Socialistične republike Slovenije.
5.	Komisija za vprašanja borcev NOV: predsednik:
Janez Japelj, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
podpredsednik:
Erna Primožič, delegat v Zboru občin, člani:
Marija Aljančič, delegat v Zboru občin, Liljana C e r i n - P e t r i č , delegat v Družbenopolitičnem zboru.
Franc Jere, delegat v Zboru občin,
Anica Kirn, delegat v Zboru združenega dela, Franc Mrcina, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Vojko Rot, delegat v Zboru združenega dela, Marjan Tomažin, delegat v Zboru združenega dela.
G Komisija za vloge in pritožbe:	< •
• predsednik:
Stane Vilar, delegat v Zboru združenega dela, podpredsednik.
Karel Romih, delegat v Zboru občin, člani:
Maks Antolič, delegat v Zboru občin, Stanislava Dežman, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Franc Drnovšek, delegat v Zboru združenega dela.
Franc Grešak, delegat v Zboru občin,
Gizela Kocmut, delegat v Zboru združenega dela,
Zorka Mikuž, delegat v Zboru združenega dela Jože Pratengrazer, delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Metka S m o 1 k o . delegat v Družbenopolitičnem zboru,
Oto Straser,' delegat v Zboru občin,
Srečko Vrbinc , delagat v Družbenopolitičnem zboru.
IV
Z dnevom izvolitve novih predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Skupščine Socialistične republike Slovenije in z določitvijo njihove sestave po
II.	in III. točki tega odloka preneha veljati odlok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 23-257/74).
St.' 0201-8/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.	,
Skupščina
Socialistične republike Slovenije •	Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1458.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistično republike Slovenije, 5. alinee drugega odstavka 68. člena, 145. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije na svoji seji dne 29. decembra 1975 sprejel
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov in o sestavi odborov in komisije Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije
I
V	odborih in komisiji Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije se razrešijo:
1.	V odboru za družbenoekonomske odnose:
Štefan K a d o i č , dolžnosti podpredsednika odbora,
Boris Berce, dolžnosti člana odbora,
Dane M e 1 a v c , dolžnosti člana odbora,
Štefan Pintarič, dolžnosti člana odbora.
2.	V odboru za družbenopolitični sistem:
Ado B o n c e 1 j, dolžnosti 'člana odbora,
Tibpr F ii 1 e, dolžnosti člana odbora,
Emil S e k n e , dolžnosti člana odbora.
3.	V odboru za družbenoekonomski razvoj:
Rudi Crnkovič', dolžnosti podpredsednika odbora,
Franc Č e r n e 1, dolžnosti člana odbora,
Vojko Cok. dolžnosti člana oejbora,
Božo Globočnik, dolžnosti člana odbora.
4.	V odboru za finanče:
Elica Brelih, dolžnosti člana odbora,
Branka Janež, dolžnosti člana odbora,
Metka Mirtič, dolžnosti člana odbora,
Ivan Močilnik, dolžnosti člana odbora.
5.	V odboru za slanovahjsko-komunalna vprašanja in varstvo okolja:
Jelena P a v i č e v i č , dolžnosti podpredsednika odbora,
> Sonja Ho j er, dolžnosti člana odbora,
Janez Marinšek, dolžnosti člana odbora, Boris Slavič, dolžnosti člana odbora,
Pavle Zupan, dolžnosti člana odbora.
6.	V odboru za agrarno politiko:
Janko Mlakar, dolžnosti predsednika odbora, Vlado Kreft,, dolžnosti člana odbora,
Malka Š t e f a n i č , dolžnosti člana odbora.
7.	V komisiji za pripravo poslovnika Zbora združenega dela:
Nada Beltram, dolžnosti predsednika komisije,
Breda Leder-Pregl, dolžnosti predsednika komisije.
Anton Marentič, dolžnosti člana komisije, Oskar N a g 1 a v . dolžnosti člana komisije.
II
V	odbore in komisijo Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvolijo:
1.	V odbor za družbenoekonomske odndse:
Boris Berce, za podpredsednika odbora,
Geza G i b i č a r , za člana odbora,
Franc Fa g a n e 1, za člana odbora,
Franc T r a m t e , za člana odbora.
2.	V odbor za družbenopolitični sistem:
Marjan Cigoj, za člana odbora,
Štefan Ivanec, za člana odbora,
Helena Legat, za člana odbora.
3.	V odbor za družbenoekonomski razvoj:
Vojko Cok, za podpredsednika odbora,
Jože Marh, za člana odbora,
Majda Škerbec, za člana odbora,
Ivan Zelenšek, za člana odbora.
4.	V odbor za finance:
Lado Hribar, za člana odbora,
Peter Mihelič, za člana odbora,
Viljem Petek, za člana odbora,
Vera Savelj, za člana odbora.
5.	V odbor za stanovanj sko-komunalna vprašanja in varstvo okolja:
Janez Marinšek, za podpredsednika odbora, Andrej G e d e r , za člana odbora,
Zofka Slak, za člana odbora,
Rade T e s i č , za člana odbora,
Jože Umek, za člana odbora.
6.	V odbor za agrarno politiko:
Franc /Travnikar, za predsednika odbora, Doran Dovgan, za člana odbora,
Jakob Seršen, za člana odbora.
7.	V komisijo za pripravo poslovnika Zbora združenega dela:
Oskar N a g 1 a v, za predsednika komisije,
Nada Kobal, za podpredsednika komisije,
Rudi Mlakar, za člana komisije,
Aleksandra Perc, za člana komisije
III
Glede na razrešitev in izvolitve po I. in II. točki tega odloka je sestava odborov in komisije Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije naslednja:
1.	Odbor za družbenoekonomske odnose: predsednik:
lililan Bole podpredsednik:
Boris Berce ' člani:
Marija Adamič,
Franc Faganel,
Ivan G c r j o v i č ,
Geza G i b i č a r,
Martin Kajzer,
Viktor Nussdorfer,
Igor P e 1 a n ,
Milan Starman,
Jože V i d r v o 1,
Andrej Vidovič,
Franc T r a m t e.
2.	Odbor za družbenopolitični sistem: predsednik:
Slavko Uršič podpredsednik:
Janez Železnikar
člani:	»
Marjan Cigoj,
Sonja Cvetanovič,
Štefan Ivanec,
Andrej Jermol,
Anica Kirn,
Zdravko Lenarčič,
Helena Legat,
Vanda Oberstar,
Aldo Pirih,
Anton Stampohar,
Vera Zupančič.
3.	Odbor za družbenoekonomski razvoj: predsednik:
J ože Kert podpredsednik:
Vojko Čok člani:
Helena Batič,
Anton Bregar,
Jože Marh,
Kristel Ogris,
Jože Petrič,	'
Novo P e t r u šič,
Viktor Prelog,
Nada R i h t a r š i č ,
Majda Škerbec,
Ivan Z e 1 e n š e k,
Milena Zidanšek.
4.	Odbor za finance predsednik:
Vlado S a n c a podpredsednik:
Vida Kirn člani:
Lado Hribar,
Anton Jelenko,
Srečko Mihelčič,
Peter Mihelič,
Zalka Kovač,
Viljem Petek,
Peter Petkovšek,
Branko Popovič,
Vera Savelj,
Mimica T a n š e k ,
Vladimir Žibrat.
5.	Odbor za stanovanjsko-komunalna vprašanja in varstvo okolja:
predsednik:
Tomaž Vuga podpredsednik:
Janez Marinšek člani:
Roman A j s t e r,
Slavka Ga ser,
Andrfej Ge d e r ,
Adolf Gornik,
Jože Jerič,
Marjan Kosten,
Franc Novak,
Alojz Polak,
Zofka Slak,
Rade Tesič,
Jože Umek.
6.	Odbor za agrarno politiko predsednik:
Franc Travnikar podpredsednik:
Franc N e 1 e c
člani:
/ Franc Čampa,
Doran Dovgan,
Stefan Klanj šček,
Stanko Kos,
Janja Košar,
Miha K r h i n ,
Matevž Lončar,
Dušan Obad,
Jakob Seršen,
Andrej S t u 1 a r ,
Marjan Tovornik.	x
7.	Komisija za pripravo poslovnika Zbora združenega dela
predsednik:
Oskar N a g 1 a v podpredsednik:
Nada Kobal člani:
Marija Adamič,
Mirko Jankovič,
Stefan Klanjšček,
Rudi Mlakar,
Aleksandra Perc,
Slavko Primožič,
Alojz Prelec,
Rudi Putre,
Franc Strgar.
IV
Z dnem izvolitve novih predsednikov, podpredsednikov in članov odborov in'komisije Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije in z določitvijo njihove sestave po II. in III. točki tega odloka prenehata veljati odlok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov odborov in komisije Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 23-259/74) in odlok o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov odbora Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije za agrarno politiko (Uradni list SRS, št. 27-339/74).
St. 0201-1/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1459.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 5. alinee drugega odstavka 68. člena, 145«»člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije na svoji seji dne 29. decembra 1975 sprejel
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov ter o sestavi odborov in komisije Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije
t
I
V odborih in komisiji Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije se razrešijo:
1.	V odboru za družbenoekonomske odnose in razvoj:
Jože Kočevar, dolžnosti člana odbora.
2.	V odboru za družbenopolitični in komunalni sistem:
Miro Kolenko, dolžnosti člana odbora.
3.	V odboru za finance:
Alojz Češarek, dolžnosti člana odbora,
Tone Tičar, dolžnosti člana odbora,
Božo Tuš, dolžnosti člana odbora,
Milan Zafošnik, dolžnosti člana odbora.
4.	V odboru za urbanizem, stanovanj sko-komu-nalna vprašanja in varstvo okolja:
Ivan Hrovatič, dolžnosti člana odbora Stefan Prša, dolžnosti člana odbora.
5.	V komisiji za pripravo poslovnika Zbora občin: Stane Košir, dolžnosti člana komisije.
II
V odbore in komisijo Zbora občin Skupščine Socialistične republike Sovenije izvolijo:
1.	V odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj:
Martin Janžekovič, za člana odbora.
2.	V odbor za družbenopolitični in komunalni sistem:
Franc Z-a g o z d a , za elana odbora.
. 3. V odbor za finance:
Franc Mencinger,, za člana odbora,
Andrej Mlinar, za člana odbora,
Leopold Pelko, za člana odbora,
Lojze Urbanc, za člana odbora.
4.	V odbor za urbanizem, stanovanjsko-komiinal-na vprašanja in varstvo okolja:
Jakob B e r i č , za člana odbora,
Anton Švare, za člana odbora.
5.	V komisijo za pripravo poslovnika Zbora občin: Milena Borovac, za člana komisije.
III
Glede na razrešitve in izvolitve po I. in II. točki tega odloka je sestava odborov in komisije Zbora občin naslednja:	,
1.	Odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj: predsednik:
Avgust Jeriha podpredsednik:
Roman Mlakar člani: .
Mirko G r a b n e r,
Martin Janžekovič,
Zalka Kocjan.
Mirko Koritnik,	.
Karlo M a r s e 1,
Judita Rakovec,
Milivoj Ravbar,
Vitja Rode,
Karel Sukič.
2.	Odbor Za družbenopolitični in komunalni sistem:
predsednik:
Roman Florjančič podpredsednik:
Franc Hrovat
Člani:	>
Marko Podobnik,
Jože Rakun,
, Silva Sever,
Janez Smole,
Vlado Ullen,
Franc V e r š n i k,
Savo Vovk,
Franc Vrviščar,
Franc Zagozda.
3.	Odbor za finance: predsednik:
Stanko J u r š i č podpredsednik:'
Janez Kenk člani:
Franc Kenda,
Judita Magajna,
Franc Mencinger,
Andrej Mlinar,
Rado Ostrouška,
Leopold Pelko,
Ciril Pevec,
Zvone Povirk,
Lojze Urbanc.
4.	Odbor za urbanizem, stanovanjsko-komunalna vprašanja in varstvo okolja:
predsednik:
Ivo Miklavčič podpredsednik:
Ahmet K a 1 a č	•
člani:
Justin Andlovec,
Jakob B e r i č ,	,
Ludvik Cipot,
Franc Filfpčič, (
Branko Korenika,
Peter Novak,
Ivko Spetič,
Anton Švare,	\
Niko Trampa.
5.	Komisija za pripravo poslovnika Zbora občin: predsednik:
Stane Hrast podpredsednik:
Franc Fortuna člani:
Milena B o r o y a c ,
Maks Kampi,
Pia Kuharič-Mahfeovec,
Marija Kužnik,
Jože Vidič.	,
IV
Z dnem izvolitve novih predsednikov, podpredsednikov in članov odborov in komisije Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije in z določitvijo njihove sestave po II. in III. točki tega odloka preneha veljati odlok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov odborov in komisije Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 23-261/74).
Št. 0201-1/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
«	Marijan Brecelj 1. r.
1460.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 5. alinee drugega odstavka 68. člena, 145. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na svoji seji dne 29. decembra 1975 sprejel
ODLOK
o razrešitvi podpredsednika in člana in o izvolitvi članov odbora za družbenopolitični sitem Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike
Slovenije
V odboru za družbenopolitični sistem se razrešijo:
Geza Bačič, dolžnosti podpredsednika odbora in
dr. Majda S t r o b 1. dolžnosti člana odbora.
Za člana odbora za družbenopolitični sistem se, izvolita :
Pavel Mermolja. delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije in
Ivica Žnidaršič, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.
St. 0201-1/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1461.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alineeN169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 45. člena zakona o gospodarskih sodiščih '(Uradni list SRS, št. 7-83/65) 'je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnikov Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani
Za sodnike Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani se izvolijo:
Marija Domjan, sodnica Občinskega sodišča JI v Ljubljani,
Radojka P r e m r o u - C v e t k o , sodnica občinskega sodišča v Škofji Loki,
Jožica Š e m e - A1 j a n č i č , sodnica Občinskega sodišča I v Ljubljani,
Jože Vidmar, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad.
Št. 111-18/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
1462.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega' razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnikov Okrožnega sodišča v Kopru, Mariboru in Novem mestu
Za sodnika Okrožnega sodišča v Kopru se izvoli:
Zorka B r a d a r i č , namestnik javnega pravobranilca v Kopru.
Za sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru se izvoli: .
Zdenko Vauda, sodnik Sodišča združenega dela v Mariboru z lastnostjo delavca pri tem sodišču.
Za sodnika Okrožnega sodišča v Novem mestu se izvoli:
Rudi Jereb, predsednik Občinskega sodišča v Novem mestu.
Št. 111-46/75
Ljubljana, dne 29. decembra 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1463.
Na podlagi 335. in 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 11. alinee tretjega razdelka 70 člena in 5. alinee 169. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter drugega odstavka 27. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 38-443/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1975 sprejela
ODLOK
u soglasju k imenovanju tajnika Izobraževalne skupnosti Slovenije
Daje se soglasje k imenovanju Ivana Bitenca, diplomiranega politologa, za tajnika Izobraževalne skupnosti Slovenije.
Št. 025-3/75
Ljubljana, dne 29 decembra 1975.
^ '	Skupščina
Socialistične republike Slovenije
o
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1464.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 11. člena zakona o pomilostitvi in 85. členu kazenskega zakona izdaja Predsedstvo Socialistične republike SJovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb za Novo leto 1976
1.	člen
Neprestani del kazni se odpusti K o v a č e c (Stanka) Marjanu.
K o z el (Franca) Andreju,
Kozel (Franca) Jožetu,
Mesojednik (Antona) Antonu,
P r a z n i c (Riharda) Alojzu,
Špehar (Jurija) Francu,
Žgajnar (Mihaela) Mihaelu.
2.	člen
Kazen se zniža:
Baši (Zorka) Vladimiru se kazen 2 let in 6 mesecev zapora zniža za 4 mesece;
C i r i n u (Stefana) Dušanu se kazen 4 let in 3 mesecev strogega zapora zniža za 6 mesecev;
G.e r 1 i č u (Angele) Branku se kazen 3 let zapora zniža za 6 mesecev;
G r a č a n u (Vlada) Milanu se kazen 2 let in 10 mesecev zapora zniža za 5 mesecev;
Horvat, rojeni Ciglar (Rudolfa) Milici se kazen 1 leta in 6 mesecev strogega zapora zniža za 3 mesece;
Mešku (Janeza) Janezu se kazen 5 let strogega zapora zniža za 1 leto;
Reharju (Rudolfa) Petru se kazen 4 let in 10 mesecev strogega zapora zniža za 6 mesecev;
U s , rojeni Korelc (Ferdinanda) Ani se kazen 3 let in 8 mesecev strogega zapora zniža za 8 mesecev;
Žvajkarju (Franca) Romanu se kazen 4 let strogega zapora zniža za 6 mesecev.
3.	člen
Izvršitev kazni se pogojno odloži:
H e r n a h u (Ivana) Benu se kazen 2 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 2 let;
K a 1 č i č u (Rudolfa) Ivanu se kazen 8 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 3 let;
K o p a j t i č u (Viktorja) Siniši se kazen 4 mesece zapora pogojno odloži za dobo 1 leta;
Kovačiču (Ivana) Janezu se kazen 6 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 3 let;
Papežu (Jožeta) Jožetu se kazen 3 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 3 let;
Poplatniku (Maksa) Jožetu se kazen 6 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 1 leta;
Rajšter ju (Jožefa) Stanku se kazen 8 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 2 let;
Ratu (Vlada) Rudiju se kazen 3 mesecev zapora Pogojno odloži za dobo 3 let;
Stražišar (Alojza) Mariji se kazen 15 dni zapora pogojno odloži za dobo 1 leta.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem odločitve Predsedstva Socialistične republike Slovenije 30. decembra 1975.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
1465.
Na podlagi 7. točke'379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakona, ter na podlagi odločitve, sprejete na seji dne 30. decembra 1975 izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojene osebe
Izvršitev izrečene kazni zapora se pogojno odloži:
Hrovatu (Janeza) Janezu se izvršitev izrečene kazni 2 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 2 let.
St. P 25-1/75
Ljubljana, dne 30. decembra 1975.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
1466.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v sestavi Marjana Jenka kot sodnika, ki nadomešča predsednika in sodnikov dr. Viktorja Damjana, dr. Josip Globevnika, Rika Kolenca, Tineta Remškarja, Franca Simoniča, dr. Majde Strobl in Olge Vrabič v postopku za oceno zakonitosti tarifne št. 1. tarife odloka Skupščine občine Idrija z dne 7/2-1973 in 19/3-IDtS o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, po javni obravnavi dne 23/12-1975
odločilo:
Ugotovi se, da je bila v letu 1973 tarifna štev. 1 tarife odloka Skupščine občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 1/73 in 2/73) o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v delu, ki se nanaša na zvišanje stopnje prometnega davka za motorna kolesa, skuterje in mopede od 2 % do 4 «/q. v nasprotju z zakonom o omejitvi dohodkov od davkov in prispevkov iz gospodarstva in omejitvi stopenj prometnega davka (Uradni list SFRJ. štev. 71/72).
Ta odločba ima pravni učinek po 415. členu ustave Socialistične republike Slovenije.
Obrazložitev
»Mercator« veletrgovina v Ljubljani je s svojim predlogom začela postopek pri Ustavnem sodišču SR Slovenije za oceno zakonitosti tarifne številke 1. tarife odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in odplačil za storitve Skupščine občine Idrija z dne 19/3-1973. V predlogu meni, da tisti del določbe tarifne številke 1, ki se nanaša na prometni davek za motoma kolesa, skuterje in mopede, ni v skladu z določbo tretjega odstavka 1. člena zakona o omejitvi dohodkov od davkov in prispevkov iz gospodarstva in omejitvi stopenj prometnega davka, po kateri družbenopolitični skupnosti niso smele v letu 1973 povečevati stopenj prometnega davka nad stop-i nje, ki so veljale na dan 30/11-1972.
Prometni davek za motorna kolesa, skuterje in mopede je bil po določbi 2. točke tarifne številke 1
tarife odloka o občinskem prometnem davku (Uradno glasilo občine Idrija št. 1/69, 6/69, 7/69, 4/70 in 2/72) na dan 30. novembra 1972 določen po stopnji 2°/o. V letu 1973 je Skupščina občine Idrija v tarifni številki 1 tarife odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradno glasilo občine Idrija št. 2/73) povečala stopnjo prometnega davka za motorna kolesa, mopede in skuterje na 4°/» z veljavnostjo od 20. marca 1973 dalje. S tem je Skupščina občine Idrija ravnala v nasprotju z določbo tretjega odstavka 1. člena zakona o omejitvi dohodkov od davkov in prispevkov iz gospodarstva in omejitvi stopenj prometnega davka, po kateri v letu 1973 družbenopolitične skupnosti niso smele povečevati stopenj prometnega davka nad stopnje, ki so veljale na dan 30. novembra 1972. Zato je ustavno sodišče po določbi 422. člena ustave Socialistične republike Slovenije ugotovilo, da je bil tisti del določbe tarifne številke 1 tarife odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, ki je v letu 1973 povečeval stopnjo prometnega davka za motoma kolesa, mopede in skuterje od 2 °/o na 4°/o v nasprotju s tretjim odstavkom 1. člena navedenega zakona.
Po 423. in 424. čktfiu ustave Socialistične republike Slovenije je ta odločba' obvezna in izvršljiva.
St. U I 43/74-13
Ljubljana, dne 23. decembra 1975.
Nadomešča predsednika sodnik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
Marjan Jenko 1. r.
1467.
Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združepega dela (Uradni list SRS, št. 8/73, 37/73 in 13/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije	,
ODLOK
o spremembi odloka o načinu ugotavljanja davčne osnove za zavezance za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela iz negospodarskih dejavnosti, ki ustvarjajo dohodek na način, ki velja za gospodarske dejavnosti
I
V odloku o načinu ugotavljanja davčne osnove za zavezance za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela iz negospodarskih dejavnosti, ki ustvarjajo dohodek na način, ki velja za gospodarske dejavnosti (Uradni list SRS, št. 23-213/73 in 20-944/75), se v 6. točki črta besedilo »poslovne banke (013-12, 013-13 in 013-14), zavarovalnice (013-20) in«
II
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se tudi za obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za leto 1975.
St. 422-22/72
Ljubljana, dne 26. decembra 1975.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik /
Andrej Marinc 1. r.
1468.
Na podlagi 3. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75) sklepajo:
—	občinske skupščine
-r- Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
— Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije
— Zveza sindikatov Slovenije
— Gospodarska zbornica Slovenije
DRUŽBENI DOGOVOR o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč
,	1. člen
S	tem dogovorom se v skladu z določbami 3. člena zakona o oblikovanju sredstev 'solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75) določajo vrste naravnih nesreč, za katere se lahko uporabljajo sredstva solidarnosti v SR Sloveniji, pogoji in način uporabe sredstev ter način upravljanja s temi sredstvi.
2.	člen
Za naravne nesreče, za katere se lahko uporabljajo sredstva solidarnosti, se štejejo:
—	potres,
—	poplava,
—	toča,
—	vihar,
—	snežni in zemeljski plazovi ter snežni zameti,
—	velik požar,
—	epidemija nalezljivih bolezni,
—	radioaktivno žarčenje,
—	in druge naravne nesreče, za katere se tako dogovore podpisniki tega družbenega dogovora.
3.	člen
Sredštva solidarnosti se uporabljajo za odpravljanje posledic naravnih nesreč, ki so prizadele območje ene ali več občin, • če škoda zaradi naravne nesreče presega 3 0/n družbenega proizvoda celotnega gospodarstva posamezne prizadete občine, doseženega v preteklem letu.
Če je naravna nesreča prizadela območje občine, ki se v skladu z zakonom šteje za manj razvito območje, se sredstva solidarnosti uporabijo za odpravo posledic take nesreče, če škoda prgsega 1,5 "/n družbenega proizvoda celotnega gospodarstva take občine, doseženega v preteklem letu.
Sredstva solidarnosti se po odločitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije lahko izjemoma uporabijo tudi za odpravljanje posledic naravne nesreče, kjer nastala škoda sicer ne presega višine po prejšnjih odstavkih, če je nastala škoda na širšem območju in je zaradi povzročene škode znatno prizadet planirani razvoj takega območja, ki je v skladu z družbenimi plani posebnega pomena za gospodarski razvoj SR Slovenije.
Višina škode po prejšnjih odstavkih se ugotavlja na način in po metodologiji, po kateri ugotavljajo škodo zavarovalne skupnosti, če organ iz 6. člena tega dogovora ne odloči drugače.
4.	člen
Sredstva solidarnosti se v skladu z dogovorom o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narod-
nosti Jugoslavije ter republik in avtonomnih pokrajin za odpravljanje posledic elementarnih nesreč (Uradni list SFRJ, št. 44-843/74) ne smejo uporabljati:
1.	za pomoč za odpravo škod zaradi naravnih nesreč, ki niso določene v 2. členu tega dogovora;
2.	za pomoč za odpravo škod zaradi naravnih nesreč, pri tistih dejavnikih, ki so z neizvajanjem oziroma nepravilnim ' izvajanjem veljavnih predpisov povzročili nastanek naravne nesreče ali njene posledice;
3.	za pomoč za odpravo škod zaradi naravnih nesreč, za katere se je po pogojih in predpisih o zavarovanju premoženja in oseb lahko opravilo zavarovanje pri zavarovalnih skupnostih, pa to ni bilo storjeno;
4.	za pomoč za odpravo škod zaradi elementarnih nesreč, za katere so zagotovljena sredstva rezerv ali se po veljavnih predpisih zagotavljajo sredstva v proračunih ali skladih družbenopolitičnih skupnosti oziroma v skladih organizacij združenega dela.
5.	člen
Za odpravljanje posledic naravne nesreče, ki je prizadela posamezno občino, se najprej uporabijo sredstva solidarnosti, oblikovana na območju take občine, če pa ta sredstva niso zadostna, se sorazmerno uporabijo sredstva solidarnosti, oblikovana na območju drugih občin.
6.	člen
O načinu uporabe in upravljanju s sredstvi so-' lidarnosti odloča poseben odbor, ki ga sestavlja pet predstavnikov občinskih skupščin, ki jih te skupščine sporazumno določijo, in po eden predstavnik drugih udeležencev tega dogovora.
Člani odbora se imenujejo za dobo dveh let in so lahko največ dvakrat zaporedoma imenovani v to funkcijo.
7.	člen
Sredstva solidarnosti se dajejo prizadetim območjem brez obveznosti vračanja, če ni s samoupravnim sporazumom ali na drug način drugače dogovorjeno z nosilcem uporabe sredstev.
8.	člen
Če pride do naravne nesreče, se v prizadeti občini na podlagi družbenega dogovora oblikuje posebni organ (V nadaljnjem besedilu: občinski organ), ki ugotovi nastalo škodo in odloča o neposredni uporabi sredstev, ki jih za odpravo posledic naravne nesreče na tem območju nameni odbor iz 6. člena tega dogovora.
Občinski organ mora uporabiti prejeta sredstva v prvi vrsti za ukrepe, ki so potrebni, da se ob naravni nesreči zavaruje življenje in zdravje ljudi ter premoženja in prepreči nadaljnjo škodo.
Sredstva solidarnosti dodeljuje občinski organ posameznim prizadetim preko ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti, temeljnim organizacijam združenega dela pa neposredno.
9.	člen
Občinski organ mora odboru iz 6. člena tega dogovora dati ustrezne podatke in omogočiti vpogled v dokumentacijo, da bi se preverila ugotovljena škoda in namenska uporaba dodeljenih sredstev solidarnosti. Občinski organ mora odboru občasno poročati o po-
teku odpravljanja posledic naravne nesreče in o storjenih ukrepih.	\
Če občinski organ nenamensko uporablja sredstva solidarnosti, ustavi odbor nadaljnje dodeljevanje sredstev in zahteva povračilo nenamensko uporabljenih sredstev.
10.	člen
Udeleženci tega dogovora se sporazumejo, da bodo odločali o višini uporabljenih sredstev, zbranih po tem zakonu, na podlagi posebnega sklepa, ki ga bodo sprejeli neposredno podpisniki družbenega dogovora za vsak posamezen primer naravne nesreče oz. odpravo njenih posledic.
11.	člen
Odbor iz 6. člena tega dogovora mora biti imenovan najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega dogovora.
12.	člen
Ta dogovor začne veljati, ko ga podpišejo predstavniki udeležencev tega dogovora.
Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
Podpisniki: Skupščine občin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Slika, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin,. Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje. Vrhnika. Zagorje in Žalec ter Republiška konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Republiški svet zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica SR Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
1469.
SKLEP
k družbenemu dogovoru 6 načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč
Podpisniki družbenega dogovora so se skladno z določbo iz 10. člena tega dogovora sporazumeli, da bodo dogovorno uredili način uporabe sredstev zbranih na podlagi zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št, 3-114/74) za pomoč pri odpravljanju posledic potresa na Kozjanskem.
Podpisniki družbenega dogovora so sporazumni, da se za odpravo neposrednih posledic potresa na Kozjanskem (1. 1974) uporabi od sredstev zbranih v
1.	1975 po zakonu o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč skupno 75 »/o. O ostanku sredstev bodo odločali podpisniki v prvem trimesečju 1. 1976, skladno s potrebami in programom sanacije posledic naravnih nesreč.
Podpisniki: Skupščine občin: Ajdovščina, Brežice, Celje. Cerknica, Črnomelj, Domžale. Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bi-
strica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Poije, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor; Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šentjur 'pri Celju, Skoi-ja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje in Žalec ter Republiška konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Republiški svet zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica SR Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
1170.
Na podlagi 50. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke »Uradni list SRS, št. 26-234/73) predpisuje republiški sekretar za delo v soglasju z republiškim sekretarjem za finance
O D K E D 15 O
. \ ■
o metodi za izkazovanje, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za ^elitcv sredstev za osebne dohodke v letu 1975
I
1.	Da bi se zagotovila enotnost pri kvantifikacijah, potrebnih za primerjanje doseženih razmerij v razporeditvi dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke med udeleženci samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, so vsi udeleženci samoupravnega sporazumevanja dolžni prikazati primerjavo doseženih razmerij po določbah te odredbe
2.	Zavezanci za izkazovanje s to odredbo predpisanih podatkov so vsi zavezanci za predlaganje zaključnega računa po določilih zakona o knjigovodstvu organizacij združenega dela (Uradhi list SFRJ, št. 48/68. 56/69. 71/72, 5/75 in 32/75). ki so dolžni pri razporejanju dohodka in osebnih dohodkov, upoštevati določila samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke.
3.	Podatki o izvajanju samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke po zaključnem računu za leto 1975 se izkazujejo na obrazcu »Bilanca uspeha«’ na obrazcu »Primerjalni kazalci o razporejanju dohodka in poslovnem uspehu v letu 1975«, tj. na obrazcu BU-OD/75 na obrazcu »Vprašalnik o osebnih dohodkih in osebnih prejemkih v letu 1975«, tj. na obrazcu S-OD/75 in na obrazcu »Razmerja izplačanih osebnih dohodkov delavcem na tipičnih delovnih mestih v primerjavi z vrednotenjem v samoupravnem sporazumu dejavnosti«, tj. na obrazcu OD/75-TDM.
4.	Podatke po prejšnji točki zavezanci predložijo službi družbenega knjigovodstva in to istim Organizacijskim enotam, katerim se predložijo zaključni računi. Rok za pr-edložitev obrazca BU-OD/75 je isti. kot je določen za predložitev zaključnega računa. Isto-
časno pošljejo zavezanci podatke po tem obrazcu tudi skupni komisiji udeležencev samoupravnega sporazuma.
Podatke na obrazcu S-OD/75 in OD/75-TDM so dolžni zavezanci predložiti službi družbenega knjigovodstva v dveh izvodih ob dvigu sredstev za osebne dohodke za mesec februar 1976, en izvod obeh obrazcev pa pošljejo svoji skupni komisiji.
II
5.	V obrazec »Bilanca uspeha«, ki je predpisan z zakonom o knjigovodstvu organizacij združenega dela (Uradni Ust SFRJ, št. 48/68, .56/69, 71/72, 5,75 in 32/75) se vnesejo pod posebne podatke tri dodatne postavke, in sicer naslednje zaporedne številke:
41	Dogovorjena sredstva za osebne dohodke po sporazumu dejavnosti;
42	Dogovorjena sredstva za osebni! dohodke po resoluciji;
43	Poprečno število pogojno nekvalificiranih delavcev.
6.	Pod zaporedno številko 41 »Dogovorjena sredstva za osebne dohodke po sporazumu dejavnosti« se vpiše znesek, ki se izračuna na podlagi določb veljavnega samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke dejavnosti in s pomočjo navodila, ki ga izda skupna komisija udeležencev sporazuma. Upoštevajo se le dogovorjena sredstva za osebne do-' hodke (bruto), ki odgovarjajo obsegu fakturirane realizacije. Izračun dogovorjenih sredstev za osebne dohodke je treba prikazati na zadnji strani obrazca BU-OD/75
7.	Pod zaporedno številko 42 »Dogovorjena sredstva za osebne dohodke po resoluciji« se vpiše znesek le v 5. stolpec; izračuna se tako. da se razporejena sredstva za bruto osebne dohodke za leto 1974, izkazana v 4. stolpcu pod zaporedno številko 46 v obrazcu »Bilanca uspeha« pomnožijo s količnikom, ki je ena stotinka indeksa iz stolpca 6 v zaporedni številki 7 obrazca BU-OD/75 (npr. indeks “ 115. ena stotinka
1,15).
8.	Pod zaporedno številko 43 »Poprečno število pogojnih nekvalificiranih dčlavcev« se podatek izračuna tako. da se pomnoži število zaposlenih iz zaporedne številke 11 — posebnih podatkov obrazca »Bilanca uspeha« — s kvalifikacijskim količnikom iz zaporedne številke 11 obrazca »OD«. Ugotavljanje tega količnika je predpisano z metodologijo za izpolnjevanje obrazca »OD« (Uradni list SRS, št. 2/75).
Udeleženci sporazumov, ki izkazujejo v skupnih zneskih osebnih dohodkov tudi osebne dohodke funkcionarjev, ki se urejajo z družbenih dogovorom, in osebne dohodke funkcionarjev, katerim določajo osebne dohodke izvršni sveti, ugotavljajo število pogojnih nekvalificiranih delavcev za te funkcionarje tako, da njihov osebni dohodek delijo z vrednostjo najnižje obračunske skupine, tj. 1690 din (neto).
III
9.	Vir podatkov za »Primerjalne kazalce o razporejanju dohodka in poslovnem uspehu v letu 1975 na predpisanem obrazcu BU-OD/75 je zaključni ra; čun, obrazec »Bilanca uspeha«. Posebej se izračunato le dogovorjena sredstva po merilih samoupravnega sporazuma dejavnosti.
Zaporedne številke elementov iz »Bilance uspeha« ter navodila za izračun primerjalnih kazalcev iz teh elementov so navedena v drugem stolpcu obrazca BU-OD/75 ah pod opisom posameznega elementa.
10.	Pri izpolnjevanju podatkov v obrazcu BU-OD/75 je treba upoštevati tale navodila:
Pod zaporedno številko 7 obrazca se vpiše v 6. stolpec te točke indeks, ki se izračuna tako, da se od izkazanega indeksa pod 1. tega obrazca v 6. stolpcu odšteje 100 in odstanek, to je stopnjo, pomnoži z 0,90 ter zmnožku prišteje 100.
Na primer:
zap. št. 1 stolpec 6 = 130 130 — 100	30 X 0,90 = 27,00
27,00 + 100 = 127
10!»-- -15x0? ^ 4<rb
Pod zaporedno številko 8 obrazca s^. vpišejo obvezno sredstva za reprodukcijo (akumulacijo) ob doseženem poslovnem uspehu, izračunana po merilih samoupravnega, sporazuma dejavnosti in po navodilu skupne komisije udeležencev. Izračun teh sredstev se prikaže na zadnji strani obrazca BU-OD/75.
Pod zaporedno številko 2-1. 25, 34 1 n 35 obi'azca se vpiše (po navodilu v obrazcu) znesek poprečnih mesečnih razporejenih oziroma dogovorjenih sredstev za osebne dohodke na zaposlenega na bazi vkalkuliranih ur dela. ki ustrezajo obsegu fakturirane realizacije, oziroma na pogojno nekvalificiranega delavca. izračunanega ha bazi vkalkuliranih ur dela, ki ustrezajo obsegu fakturirane realizacije. Zato je treba podatek o poprečnem številu zaposlenih na bazi vkalkuliranih ur dela med obračunsko dobo, ki je izkazan v ZR-BU/PP pod zaporedno številko 11 in podatek o poprečnem številu pogojno nekvalificiranih delavcev, ki je izkazan v ZR-BU/PP pod zaporedno številko 43, pomnožit) s količnikom, ki se dobi, če se znesek o delu dohodka vkalkuliran v fakturirani realizaciji, deli s skupnim zneskom pned letom vkalkuliranega dohodka (skupina kontov 45).
Količnik
ZR-BU zap. štev. 67 ZR-BU zap. štev. 65 manj zap. št. 60
Pod zaporedno številko 29 se vpiše podatek o najvišjem poprečnem mesečnem neto izplačanem osebnem dohodku v obdobju od 1. 1. do 31. 12. skupaj.
Pod a) se vpiše podatek o poprečni mesečni neto izplačani akontaciji osebnega dohodka, ki mora vsebovati tudi morebitni neto izplačani osebni dohodek iz delitve po periodičnih obračunih, vse vrste nadomestil osebnih dohodkov, dodatek za nočno delo, za delo na dan nedelje ter praznikov, dodatek za deljen delovni čas, jamski dodatek in druge dodatke, ki so določeni v absolutnem znesku na podlagi samoupravnega sporazuma:
pod b) se vpiše podatek o poprečnem mesečnem' beto izplačanem osebnem dohodku za delo preko polnega delovnega časa (tj. nadure);
pod c) se vpiše podatek d osebnem dohodku, izplačanem po zaključnem računu, ne glede na obdobje, za katero je bil izplačan. Vpiše se ena dvanajstina zneska, ki je bil izplačan v obdobju od 1. 1. do 31. 12 1975;
pod d) se vpiše podatek o poprečnem mesečnem neto izplačanem osebnem dohodku še iz morebitnih 'irugih naslovov.
Pod zaporedno številko 37 vpišejo udeleženci uveljavljenih samoupravnih Sporazumov dejavnosti za leto 1975 kvalifikacijski količnik (število pogojnih nekvalificiranih delavcev proti številu zaposlenih delavcev). V tem primeru se število pogojnih nekvalificiranih delavcev izračuna s pomočjo števila razporejenih dela,vcev (oziroma njihovih delovnih ur) po sistemiziranih delovnih mestih ter relativnih razmerij ovrednotenih delovnih mest, če ima najnižje vrednoteno delovno mesto vrednost 1,00.
Ce udeleženec sporazuma še ni uveljavil sistemizacije delovnih mest in primerjalnega vrednotenja sistemiziranih delovnih mest z merili po samoupravnem sporazumu dejavnosti, tega količnika ne more izkazati.
IV
11.	Vprašalnik o osebnih dohodkih in osebnih prejemkih v letu 1975, tj. obrazec S-OD/75 vsebuje že možne odgovore oziroma prostor za številčne podatke. Zavezanci, ki so med letom 1975 v svojem samoupravnem sporazumu spremenili določbe, ki se nanašajo na postavljena vprašanja, navedejo odgovore po ustrezni določbi, ki je veljala decembra 1975.
V
12.	Pri izpolnjevanju obrazca OD/75-TDM »Izplačani osebni dohodki delavcem na tipičnih delovnih mestih v primerjavi z vrednotenjem v samoupravnem sporazumu dejavnosti« je treba upoštevati naslednja navodila:
v stolpec 1 se prepišejo tipična delovna mesta ali tipični poklici iz samoupravnega sporazuma dejavnosti;
v stolpec 2 se prepišejo relativna razmerja ali indeksi vrednotenja tipičnih delovnih mest ali tipičnih poklicev iz samoupravnega sporazuma dejavnosti;
v stolpec 3 se vpiše število delavcev, ki so po sistemizaciji delovnih mest razporejeni na tipična delovna mesta ali odgovarjajo tipičnemu poklicu, ki je naveden v stolpcu 1. in so bili zaposleni v delovni organizaciji celo leto 1975; ne upoštevajo se porodnice in bolniki nad 30 dni;
v stolpec 4 se vpišejo bruto sredstva za osebne dohodke v letu 1975, ki so bila izplačana delavcem, navedenim v stolpcu 3 — brez osebnih dohodkov za nadure in brez dodatkov za podaljšano delo, za nočne delo, za delo na dan nedelje in praznika, za deljen delovni čas,* za delovno dobo in za stalnost ter dodatke za težje pogoje dela. če niso upoštevani že v vrednotenju tipičnih delovnih mest (torej bruto osebni dohodki:	po obračunskih postavkah, za individualne
učinke in za poslovni uspeh);
v stolpec 5 se vpiše izračunano mesečno po-' prečje osebnega dohodka za navedeno število delavcev, ki so razporejeni na, tipična delovna mesta ali odgovarjajo poklicu iz samoupravnega sporazuma dejavnosti. ki se dobi tako. da se bruto izplačana sredstva za osebne dohodke iz stolpca 4 deli s številom delavcev iz stolpca 3 in še z 12 meseci;
v stolpec 6 se vpišejo relativna razmerja, ki se izračunajo tako. da je poprečni osebni dohodek iz stolpca 5 za delavca ali grupo delavcev, ki ustrezajo najnižje vrednotenemu delovnemu mestu 1,00; poprečni osebni odhodki vseh naslednjih delavcev iz stolpca 5 se delijo s poprečnim osebnim dohodkom delavcev katerih relativno razmerje iz samoupravnega sporazuma dejavnosti znaša 1,00.
To tabelo izpolni tudi udeleženec samoupravnega sporazuma, ki še ni uskladil internih samoupravnih aktov s samoupravnim sporazumom dejavnosti glede sistemizacije delovnih mest in njihovega vrednotenja z vrednotenjem tipifinih delovnih mest ali poklicev v samoupravnem sporazumu dejavnosti. V tem primeru vpiše v stolpec 3, 4, 5 in 6 podatke, ki izhajajo iz dejanske razporeditve delavcev na taka delovna mesta (iz zatečenega stanja v letu 1975).
St. 1130-84/71
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
Republiški sekretar za delo
Soglašam!	Pavle Gantar 1. r
Republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r.
Temeljna organizacija združenega dela .................................. Obrazec BU-OD/75
Organizacija združenega dela .............................................
t
Ime samoupravnega sporazuma ..............................................
Šifra samoupravnega sporazuma ______*,....................................
Primerjalni kazalci o razporejanju dohodka in poslovnem uspehu v letu 1975
	Podatek iz obrazca	N		Znesek v	dinarjih	
Zap		Elementi	(brez par)		Indeks
ftt	in njegova				
	zaporedna	/			
	številka		1974	1975	
1	2	3	4	5	6
		A) Podatki o razporeditvi bruto dohodka			
1.	ZR-BU 8 + 9 + 59	Bruto dohodek			
2.	ZR-BU 39a + 48 + +49 + 51+52+ +53 + 54+55 + + 58 + 8 + 9	Ustvarjena sredstva za reprodukcijo			
3.	ZR-BU 46	Razporejena sredstva za osebne dohodke iz dohodka			
4.	ZR-BU 47	Za druge osebne prejemke iz dohodka			
5.	ZR-BU 56	Razporejena sredstva za skupno porabo iz dohodka			
6.		Pogodbene obveznosti, zakonske obveznosti, samoupravno dogovorjene obveznosti in druge obveznosti iz dohodka (zap. štev. 1 manj zap. štev.. Ž + 3+4 + 5)			
		B) Podatki, izračunani po merilih samoupravnih sporazumov dejavnosti in merilih resolucije o ekonomskem razvoju SR Slovenije v letu 1975			
7.		Indeks pri 90 °/o stopnji rasti bruto dohodka v letu 1975 v primerjavi z letom			
		1974	xxxxxxxx	xxxxxxxx	
8.		Sredstva za reprodukcijo po merilih samoupravnega sporazuma dejavnosti			
9.	ZR-BU/PP	Dogovorjena sredstva za osebne dohodke			
	41	po samoupravnem sporazumu dejavnosti			
10.	ZR-BU/PP	Dogovorjena sredstva za osebne dohodke			
	42	po merilih resolucije za leto 1975	xxxxxxxx		xxxxxxxx
		C) Podatki o strukturi bruto dohodka	v o/o	na eno decimalko	
11.		Udeležba razporejenih sredstev za osebne dohodke v bruto dohodku (zap. štev. 3 X X 100) : (zap. štev. 1)			
12.		Udeležba sredstev za druge osebne prejemke iz dohodka v bruto dohodku (zap. št. 4 X 100) : fzap. št. 1)			
13.	v	Udeležba razporejenih sredstev za skupno porabo v bruto dohodku (zap. štev. 5 X X 100) : (zap. štev. 1)			
14.		Udeležba ustvarjenih sredstev za reprodukcijo v bruto dohodku (zap. št. 2 X X J00) : (zap. štev. 1)		-	•

Zap	Podatek iz obrazca	Elementi .	Znesek v dinarjih (brez par)		Indeks
Št. i	in njegova zaporedna številka		1974	1975	i2Lsxioo 1974
1	' 2	3	4	,5	<>
15.		Pogodbene obveznosti, zakonske obveznosti in druge obveznosti iz dohodka v bruto dohodku , (zap. štev. 6 X 100) : (zap. št.			
16.		Skupaj (zap. štev. 11 + 12+13+14+15 = = 100,0 °/o)	100,0	100,0	xxxxx
		D) Razporejanje sredstev za osebne dohodke glede na merila samoupravnih sporazumov dejavnosti in merila resolucije o ekonomskem razvoju SR Slovenije v letu 1975	\		
17. 18.	\	Odstotek doseganja oziroma preseganja dogovorjenih sredstev za osebne dohodke po samoupravnem sporazumu dejavnosti (zap. štev. 3 X 100) ; (zap. štev. 9) Odstotek doseganja oziroma preseganja dogovorjenih sredstev za osebne dohodke po merilih resolucije za leto 1975 (zap. št. 3 X 100) : (zap. štev. 10)	XXXXXXXX	\	xxxxxxxx
		E) Podatki o poslovnem uspehu			
19. 20.	.	ZR-BU (33X100):16 (BU-OD/75 2X100): (ZR-BU/PP 7 + 8)	Celotni dohodek proti skupnim porabljenim sredstvom Ustvarjena sredstva za reprodukcijo proti poprečno uporabljenim poslovnim sredstvom			
		NA ZAPOSLENEGA DELAVCA NA BAZI VKALKULIRANIH UR DELA	znesek v dinarjih (brez par)		
21.	ZR-BU/PP (7 + 8):ll	Poprečno uporabljena poslovna sredstva			
22.	(BU-OD/75 1) :(ZR-BU/PP 11)	Bruto dohodek			
23.	(BU-OD/75 2) :(ZR-BU/PP 11)	Ustvarjena sredstva za reprodukcijo			
24.	(ZR-BU 46): (ZR-BU/PP 11	korig. s količn. 12	mesecev)	Poprečna mesečna razporejena sredstva za osebne dohodke /			
25.	(ZR-BU/PP ‘41):(11 korig. s količnikom X12 mesec.)	Poprečna mesečna dogovorjena sredstva za osebne dohodke po samoupravnem sporazumu dejavnosti			
26.	iZR-BU/PP 4):U1X12 mesecev)	Poprečni mesečni n<^o izplačani osebni dohodki			
27.		Naj nižji poprečni mesečni neto izplačani osebni dohodek v letu za polni delovni čas '			
28.		Najvišji poprečni mesečni neto osebni dohodek po merilih samoupravnega sporazuma dejavnosti			
29.		Naj višji poprečni mesejni neto izplačani osebni dohodek v letu: skupaj od tega			
Zap	Pod.atek iz obrazca	Elementi	Znesek v dinarjih (brez par)		Indeks
	in njegova				1975v.
	zaporedna				—r—X 11)0
	številka		1974	1975	1974
1	2	3	4	5	6
		a)	akontacija osebnega dohodka b)	podaljšano delo (nadure) c)	po ZR za preteklo leto č) iz drugih osnov			
30.	(ZR-BU/PP 21 + 2(2):11	Porabljena sredstva sklada skupne porabe			
		NA POGOJNO NEKVALIFICIRANEGA	znesek v dinarjih		
		DELAVCA ’	* '	(Drez par) \	
31.	(BU-OD/75-1):(ZR-BU/PP 43)	Bruto dohodek			
					
32.	(BU-OD/75 2): (ZR-BU/PP 43)	Ustvarjena sredstva za reprodukcijo			
33.	(ZR-BU 46): (ZR:BU/PP 43 korig. s količnikom	Poprečna mesečna razporejeria sredstva za osebne dohodke			
					
	X12 mesec.)				
34.	(ZR-BU/PP 41):	Poprečna mesečna dogovorjena sredstva			
	43 korig. s	za osebne dohodke po samoupravnem spo-			
	količnikom X12 mesec.)	razumu dejavnosti			
35.	(ZR-BU/PP 4):	Poprečni mesečni neto izplačani osebni			
	:(43X12 mesec.)	‘dohodki			
		KOLIČNIKI	na 2 decimalki		
36.	ZR-BU/PP 43:11	Kvalifikacijski količnik Kvalifikacijski količnik po samoupravnem			
37.			xxxxxxxx		xxxxxxxx
		sporazumu dejavnosti			
V
Dne
197....
Vodja računovodstva
Direktor
Temeljna organizacija združenega dela
Obrazec: S-OD/75
Organizacija združenega dela
Ime samoupravnega sporazuma
Šifra samoupravnega sporazuma:
Število zaposlenih
VPRAŠALNIK
o osebnih dohodkih in osebnih prejemkih v letu 1975
(Če ste tekom leta 1975 spremenili določbe, ki se nanašajo na postavljena vprašanja, navedite podatke po
zadnji določbi.)
Pri vprašanjih, kjer so že navedeni možni odgovori, je treba obkrožiti le številko poleg ustreznega odgovora. Če pa je zadnji izmed navedenih možnih odgovorov naznačen kot »drugo«, je treba na označeno mesto napisati način, ki ga uporabljate in obkrožiti številko poleg odgovora »drugo«! Številčne in druge podatke vpišite na ustrezno mesto.
A) DODATKI v letu 1975:
1.	za delo preko polnega delovnega časa (nadure;	_______ o/0 osnove
osnova za izračun dodatka je bil(a) ..........
2.	za nočno delo	_______ o/o osnove
3.	za delo na dan nedelje	....... o/0 osnove
4.	za delo na dan praznika	....... o/„ osnove
5.	osnova za izračun dodatkov pod 2, 3, in 4 je bil(a)
6.	dodatki pod 2., 3. in 4. točko so se izplačevali v	da	1
enakih denarnih zneskih	ne	2
7.	dodatek za deljen delovni čas:	din bruto mesačno
a)	za eno uro prekinitve dela
b)	za dve uri in več prekinitve dela	_________
8.	Vrednotenje delovne dobe:
a)	tako kot v sindikalni listi
b)	nižje kot v sindikalni listi
c)	najvišji odstotek znaša	_______o/„
č) drugačen način: ....................___________
9.	Vrednotenje stalnosti:
a)	naj višji °/o znaša	________o/0
b)	naj višji znesek znaša	_______ dir
c)	na drugačen način .....-______________________
B) Po zadnjih določbah spošnih aktov, veljavnih v letu 1975, so se obračunavali in izplačevali:
1
2
3
4
1
2
3
10.	osebni dohodki pripravnikov
a)	s srednjo izobrazbo
b)	z višjo izobrazbo
c)	z visoko izobrazbo
11.	nagrade učencev v gospodarstvu
a)	za I. letnik
b)	za II. letnik
c)	za III. letnik
mesečno din (bruto)
13 mesečno število prejemnikov
(neto)
/
12. jubilejne nagrade so bile izplačane a) za 10 let delovne dobe
b)	za ----- let delovne dobe
c)	za ----- let delovne dobe
č) v uporabnih predmetih
13.	odpravnine so bile izplačane
a)	za ----- let delovne dobe
b)	za ----- let delovne dobe
c)	za ....— let delovne dobe
14.	odškodnine za izumiteljstvo so bile izplačane
v skupnem znesku (neto)
da 1 ne 2 (po neto din)
število ' prejemnikov
da 1 ne 2 da 1 ne 2
da 1 ne 2
C) SOCIALNI PREJEMKI IN IZDATKI V LETU 1975
15.	prehrana med delom je organizirana v lastnem obratu (menzi)
a)	po pogodbi z družbenim obratom prehrane
b)	po pogodbi z zasebnim obratom prehrane
c)	izdajamo vrednostne bone
č) drugače (opišite) ..........—................................................
16.	regres za prehrano med delom je znašal poprečno mesečno na delavca
17.	povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela a) krijemo razliko v ceni nad 30 din
b delno ....... °/o ali največ ...... din
c)	drugače ...................................-
č) ne krijemo..................—...............—
18.	regres za letni dopust je bil izplačan
a)	vsem enako v višini ..........— din
b)	v razponu od ........... din do največ ............ din
19.	za izobraževanje je bilo izplačano ......."/o od bruto osebnih dohodkov
20.	za stanovanjsko gradnjo je bilo obračunanih ......%> od bruto osebnih dohodkov
• 21. nadomestilo za čas bolezni do 30 dni je znašalo
a) ......“/o osnove
tjp' osnova za nadomestilo je bil(a) .......................................»....'..
1
2
3
-----	4
______ din
1
2
.	3
4
1
2
22.	Ali ste o višini izplačil po pogodbah o delu obvestili temeljne ali druge organizacije združenega dela
V	katerih so zaposleni delavci, ki so prejeli ta izplačila:
da 1 ne 2
V	..................-....... dne ........................
Vodja računovodstva	Direktor
Temeljna organizacija združenega dela
Obrazec OD/75-TDM
Organizacija združenega dela
4
Ime samoupravnega sporazuma
Šifra samoupravnega sporazuma —
Razmerja izplačanih osebnih dohodkov v letu 1975 d elavcem na tipičnih delovnih mestih v primerjavi z
vrednotenjem v samoupravnem sporazumu dejavnosti
Tipična delovna mesta ali skupine delovnih mest, ki so navedene v samoupravnem sporazumu dejavnosti	Razmerja iz . samoupravnega sporazuma dejavnosti za tipična delovna mesta L.	.	Število delavcev na tipičnih delovnih mestih	Bruto izplačana sredstva za oseb. dohodke za delavce na tipič. del. mestih	Poprečje osebnega dohodka za grupo d el a v. na tipič. del. mestih (4:3):12	Razmerje poprečn. osebnih dohodkov za grupe k delavcev na tipič. d eh mestih
1	2	3	4	5	6
			-	•	
SKUPAJ	1				
V
. dne
Vodja računovodstva
Direktor
1471.
Na podlagi 15. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4-15/67) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SR Slovenije
ODREDBO
o preventivnih ukrepih proti določenim živalskin kužnim boleznim v letu 1976
I.	SPLOSNE DOLOČBE • 1. člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo lastniki oziroma posestniki živali (v nadaljnjem besedilu: posestniki) v letu 1976 izvajati preventivne ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravijo veterinarske postaje oziroma obratne veterinarske ambulante, če ni s to odredbo ali z drugim predpisom določeno drugače.
Veterinarske postaje oziroma obratne veterinarske ' ambulante so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe obvestiti občinskega veterinarskega inšpektorja. O opravljenem delu mu morajo po-' ročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Stroški za preventivno cepljenje goved zoper slinavko in parkljevko in pregledi krav z mlečno obročkasto preizkušnjo na brucelozo po tej odredbi gredo v breme sredstev posebnih računov za zatiranje živalskih kužnih bolezni pri občinah (tretji odstavek 24. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine), stroške za druga cepljenja in preiskave pa plača posestnik živine.
5.	člen
Veterinarska postaja oziroma obratna veterinarska ambulanta, ki opravi preventivno cepljenje ali diagnostično preiskavo, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, Imenu in bivališču posestnika živine, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarska postaja oziroma obratna veterinarska ambulanta iz prejšnjega odstavka mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski upravni orenn
II.	PREVENTIVNI UKREPI
6.	člen
, Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naslednjih občinah- Ajdovščina. Brežice, Celje, Črnomelj. Domžale. Idrija, Ilirska Bistrica, Kočevje, Koper, Kranj. Krško, Lendava Ljubljana V?č-Rudnik. Metlika, Novo mesto Nova Gorica. Ptuj. Radovljica. Sevnica, Sežana. Slovenj Gradec. Slovenska Bistrica, Slo-
venske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Tolmin in Velenje ter v občinah, kjer se pojavi vranični prisad.
Zaščitno je treba cepiti živali v soseskah, kjer je bila v zadnjih 30 letih ugotovljena ta bolezen.
Cepljenje opravijo do 30. aprila 1976 veterinarske postaje; na družbenih posestvih, ki iir^jo organizirano Igstno veterinarsko službo pa obratne veterinarske ambulante.
7.	člen
Proti šumečemu prisadu se mora preventivno cepiti govedo pred odgonom na pasišča, na katerih je bila v zadnjih 30 letih ugotovljena ta bolezen.
Cepljenje opravijo do 31. maja 1976 veterinarske postaje; na družbenih posestvih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo pa obratne veterinarske postaje.
8.	člen
Preventivno cepljenje psov, starih več kot tri mesece, proti steklini se mora opraviti do 30. aprila 1976.
Cepljeni psi se vpišejo v register psov, ki ga vodi pristpjna veterinarska postaja.
Neprijavljene in necepljene pse je treba pokončati.
Zaščitno cepljenje proti steklini opravijo veterinarske postaje z antirabično vakcino, za katero je bilo izdano soglasje za promet.
9.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	na družbenih kmetijskih posestvih,
—	v naseljih, kjer so obrati družbenih kmetijskih posestev ali večje individualne reje,
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela.
— V obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost,
—	v naseljih, kjer je bila atipična kokošja kuga ugotovljena v zadnjih dveh letih.
Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti kokošji kugi. Vakcina je pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi.
Cepljenje opravijo veterinarske postaje; na družbenih kmetijskih posestvih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo pa obratne veterinarske ambulante na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
10.	člen
Valilna jajca smejo izvirati le iz jat perutnine, ki so pregledane na kokošji tif in so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju perutnine.
Pregled z antigenom kokošjega tif a po metodi hitre krvne aglutinacije opravijo veterinarske postaje z ekipo obratne veterinarske ambulante, Cepljenje proti kužnemu tremorju opravi z registrirano AE vakcino obratna veterinarska ambulanta oziroma veterinarska postaja.
11.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v aglomeracijah in prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odnadki živalskega izvora.
Ceoljenle opravijo veterinarske postaje: na družbenih kmetijskih posestvih, ki imajo organizirano last-
no veterinarsko službo pa obratne veterinarske ambulante s sevom K lapiniziranega virusa.
12.	člen
Proti slinavki in parkljevki je treba preventivno cepiti osnovno govejo čredo družbenih posestev in bike v osemenjevalnih središčih.
Preventivno cepljenje opravijo veterinarske postaje; na družbenih posestvih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo pa obratne veterinarske ambulante s polivalentno AOC vakcino.
13.	člen
Četrta splošna truberkulinizacija goved se mora začeti oziroma nadaljevati v naslednjih občinah: Dravograd, Izola, Jesenice, Koper, Mozirje, Ormož, Piran, Radovljica, Slovenj Gradec, Trbovlje, Tržič in Žalec.
Četrto splošno tuberkulinizacijo goved in sanacijo okuženih gospodarstev in gospodarstev sumljivih, da so okužena v občinah iz prejšnjega odstavka, se mora dokončati do 30. junija 1977.
Četrto splošno tuberkulinizacijo in tuberkulinizacijo osnovne goveje črede družbenih posestev na področju teh 'občin opravijo pristojne veterinarske postaje.
Poleg tuberkulinizacije iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba tuberkulinizirati osnovne goveje črede družbenih posestev v ostalih občinah in bike v osemenjevalnih središčih.
Tuberkulinizacijo osnovne goveje črede družbenih posestev na področju ostalih občin opravijo obratne veterinarske ambulante. Tuberkulinizacijo bikov v osemenjevalnih središčih opravi Veterinarski zavod Slovenije do 31. decembra 1976.
14.	člen
Glede na brucelozo se morajo pregledati:
—	z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v obratih individualnih proizvajalcev, in sicer dvakrat na leto v presledku 5 do 7 mesecev;
—	z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne goveje črede v obratih družbenih kmetijskih posestev;
—	z enkratnim serološkim pregledom krvi in enkratnim laboratorijskim pregledom semena bikov v osemenjevalnih središčih in sicer v presledkih šestih mesecev med obema pregledoma;
—	z enkratnim serološkim pregledom krvi plemenskih živali na družbenih prašičjerejskih obratih.
Mlečno obročkasto 'preizkušnjo krav opravijo veterinarske postaje. '
Odvzem krvi osnovne goveje črede in krvi plemenskih živali na družbenih prašičjerejskih obratih opravi pristojna veterinarska postaja z ekipo obratne veterinarske ambulante.
Odvzem krvi bikom plemenjakom v osemenjevalnih središčih opravi veterinarska postaja.
Odvzem in pregled semena bikov v osemenjevalnih središčih opravi Veterinarski zavod Slovenije do 31 decembra 1976.
15.	člen
Na govejo levkozo je treba pregledati vzorce krvi novo uvoženih plemenskih goved.
Kvantitativno in kvalitativno preiskavo bele krvne slike opravi v Času karantene Veterinarski zavod Slovenije.
16.	člen
Na kužno malokrvnost konj je treba pregledati vse plemenske žrebce.
Kri odvzemajo veterinarske postaje.
Pregled krvi z metodo precipitacije v agerskem gelu opravi Zavod za mikrobiologijo in kužne bolezni Veterinarske fakultete v Zagrebu.
17.	člen
Na pršičavost čebel se pregledajo čebelje družine. Ki se vozijo na pašo. Vzorci čebeljih mrtvic morajo biti poslani na preiskavo do 30. marca 1976.
18.	člen
Na vrtoglavost postrvi se pregledajo enkrat letm postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskave od meseca julija naprej, vzorci tržnih rib ph, kadar to odredi občinski veterinarski inšpektor, ne glede na letni čas.
19.	člen
Občinski veterinarski inšpektor določi naselje in obrate ter program izvršitve posameznih preventivnih ukzepov iz te odredbe.
20.	člen	|
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322/A-058/75	^
I.jubljana, dne 15. decembra 1975.
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
1472.
Izobraževalna skupnost Slovenije, posebne in občinske izobraževalne skupnosti ter izvršni sveti občinskih skupščin in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije (v nadaljnjem besedlu: podpisniki)
ugotavljajo
1.	Da se preprečijo in odpravijo večje motnje, ki lahko nastanejo v vzgojnoizobraževalnih dejavnostih zkradi neenakomernega pritekanja dohodkov, zaradi izrednih dogodkov in iz drugih objektivnih vzrokov, je v teh dejavnostih treba ustvariti finančne rezerve.
2.	Rezerve je smotrno oblikovati predvsem pri izobraževalnih skupnostih, da bi s tem preprečili nastajanje nelikvidnosti in poslovno tveganje organizacij združenega dela, ki v teh skupnostih pridobivajo dohodek po načelih svobodne menjave dela.
Zato glede na določbe zakona o sredstvih rezerv (Uradni list SFRJ, št. 26/72, 71/72 in 40/73) sklenejo naslednji
DRUŽBENI DOGOVOR
0	sredstvih rezerv izobraževalnih skupnosti in vzgoj-
noizobraževalnih organizacij združenega dela
I.	REZERVE IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI
1.	člen
Izobraževalne skupnosti izločajo v svojo rezervo
1	°/o (en odstotek) dohodkov od prispevkov, ki jim jih
delovni ljudje in občani plačujejo iz osebnega dohodka ali dohodka v okviru družbeno dogovorjene bilance skupne porabe. .
Določba prejšnjega odstavka ne velja za dohodke od samoprispevkov in drugih prispevkov za določene namene izven družbeno dogovorjene bilance skupne porabe, za dohodke od obresti za naložena sredstva in od anuitet od danih posojil, za prenesena sredstva iz preteklega leta in druge podobne dohodke, pri Izobraževalni skupnosti Slovenije pa tudi ne za sredstva, ki jih izobraževalne skupnosti združujejo za izvedbo skupnih nalog po načelih solidarnosti in vzajemnosti.
Obveznost izločanja po prvem odstavku preneha, ko rezerva izobraževalne skupnosti doseže 10 °/o povprečnega letnega zneska dohodkov v zadnjih treh letih, in začne ponovno veljati, ko rezerva več ne dosega tega zneska.
2.	člen
Izobraževalne skupnosti obračunavajo in izločajo sredstva v rezervo po 1. členu tega dogovora začasno vsak mesec in sicer do 10. dne v mesecu za pretekli mesec, dokončno pa po zaključnem računu za preteklo leto.
3.	člen
Sredstva rezerve uporabljajo izobraževalne skupnosti:
1.	za izplačilo zapadlih obveznosti, če teh ne morejo poravnati iz rednih sredstev zaradi neenakomernega pritekanja prispevkov, vendar s tem ne smejo prekoračiti globala družbeno dogovorjene porabe;
2.	za izplačilo zapadlih obveznosti, če teh ne morejo poravnati iz rednih sredstev zapadi pritoka prispevkov pod predvideno ravnijo in če s tem ne prekorači global družbeno dogovorjene porabe;
3.	za izdatke v zvezi z izrednimi dogodki, ki jih povzroči višja sila;
4.	za druge namene, ki jih določa ali dopušča zakon.'
Sredstva, ki jih uporabi po 1. ali po 4. točki prejšnjega odstavka, kadar tako določa zakon, je izobraževalna skupnost dolžna vrniti v rezervo iz prihodnjega dotoka sredstev.
II.	REZERVE VZGOJNOIZOBRAZEVALNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA
4.	člen
Podpisniki se zavzemajo za to, da delavci vzgoj-noizobraževalnih organizacij združenega dela s samoupravnim sporazumom uredijo vprašanje lastnih rezerv teh organizacij po naslednjih načelih:
— Vzgojnoizobraževalne organizacije združenega dela izločajo v lastno rezervo najmanj (dva promila) doseženega dohodka po zaključnem računu.
— Ko rezerva doseže znesek, ki je enak 5 °/o povprečnega dohodka, doseženega v zadnjih treh letih preneha obveznost izločanja v rezervo in se obnovi, ko rezerva več ne dosega tega zneska.
— Sredstva rezerve se uporabljajo:
1.	za izplačila osebnih dohodkov ter regresov za letni dopust do višine,, ki jo določa samoupravni sporazum v ustrezni skupini dejavnosti,
2.	za izplačila zapadlih obveznosti v primem nelikvidnosti,
3.	za kritje poslovnih izgub, ugotovljenih z zar ključnim računom,
4.	za druge, v zakonu določene potrebe.
— Uporabljena sredstva rezerve, izvzemši tista za kritje poslovnih izgub in za namene, za katere zakop ne določa vračilne obveznosti, se vrnejo v rezervo iz prihodnjega pritoka sredstev na žiro račun.
5.	člen
Podpisniki se bodo zavzemali, da delavci vzgojno-izobraževalnih organizacij združenega dela uredijo v samoupravnih sporazumih o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov tudi vprašanje rezerv v smislu 4. člena tega dogovora.
III.	KONČNE DOLOČBE
6.	člen
Izobraževalne skupnosti uredijo vprašanja svojih rezerv v smislu tega dogovora s svojimi splošnimi akti tako, da se načela tega dogovora izvajajo že za leto 1975.
7.	člen
Ta dogovor je sklenjen in se objavi v Uradnem listu SR Slovenije, ko ga sprejmejo pooblaščeni organi vseh udeležencev, ki delujejo na območju SR Slovenije, in najmanj polovica udeležencev, ki delujejo na območju občin.
Listine o sprejetju in podpisu tega družbenega dogovora so podpisniki deponirali pri Izobraževalni skupnosti Slovenije.
St. 400-25/75
Ljubljana, dne 30. decembra 1975.
Izobraževalna skupnost Slovenije Predsednik
izvršnega odbora skupščine
Jože Deberšek 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST
CELJE
1473.
Na podlagi 1. odstavka 148. in 158. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 33/74) so sprejele skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti:
Brežice — na seji dne 2. decembra 1975,
Celje — na seji dne 2. decembra 1975,
Laško — na seji dne 2. decembra 1975,
Mozirje — na seji dne 2. decembra 1975,
Sevnica — na seji dne 2. decembra 1975,
Slov. Konjice — ha seji dne 2. decembra 1975, Šentjur pri Celju — na seji dne 2. decembra 1975, Šmarje pri Jelšah — na seji dne 2. decembra 1975, Žalec — na seji dne 2. decembra 1975
SKLEP
o začasnem znižanju prispevkov iz dohodka zavezancev prispevka od . bruto osebnih dohodkov v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje za čas od 1. januarja 1975 do 31. decembra 1975
1.	člen
Prispevki za zdravstveno varstvo, ki se obračunavajo v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje iz dohodka zavezancev prispevka iz družbenega sektorja od
bruto osebnih odhodkov, se od osebnih dohodkov, izplačanih od 1. januarja do 31. decembra 1975, brez ozira na to, za katero obdobje se obračunajo (izplačajo), obračunalo namesto po stopnji 1,47% po stopnji 1,11 %.
2.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja pri obračunu prispevkov iz dohodka od zavezancev prispevkov od bruto osebnih dohodkov, izplačanih od 1. januarja do 31. decembra 1975 brez ozira na to, za katero obdobje se izplačani dohodki obračunajo (izplačajo).
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti:
Brežice — predsednik: Maks Toplišek 1. r,
Celje — predsednik: Alojz Potočnik 1. r.
Laško — predsednik: inž. Avgust Pinter 1. r.
Mozirje — predsednik: Vili Platovšek, dipl. pravnik, 1. r.
Sevnica — predsednik inž. Ivan Šribar, 1. r.
Slovenske Konjice — predsednik: Alojz Korošec 1. r.
Šentjur pri Celju — predsednik: dr. Andrej Fidler, 1. r.
Šmarje pri Jelšah — predsednik: dipl. inž. Igor Djinovski, 1. r.
Žalec — predsednik: Alojz Hruševar, 1. r.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Celje je na svoji seji dne 29. decembra 1975 ugotovila, da so gornji sklep sprejele skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti: Brežice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec v enakem besedilu.
St. 022-1/1-75
Celje, dne 29. decembra 1975.
Skupščina
Regionalne zdravstvene skupnosti Celje
Predsednik
Stane Seničar 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MURSKA SOBOTA
1474.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti M. Sobota je na svoji seji dne 24. decembra 1975 ugotovila, da so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, na svojih sejah v mesecu decembru, v skladu s 13. členom družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu ter strukturi skupne porabe v letu 1975, sprejele naslednji
SKLEP
I
Stopnja prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela — osnova bruto osebni dohodek — se Spremeni od 1,47% na 1,26%.
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 do 31. decembra 1975.
St. 06/1-214/75
Murska Sobota, dne 24. decembra 1975.
Regionalna zdravstvena skupnost Murska Sobota
Predsednik
skupščine
Karel Peček 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST RAVNE NA KOROŠKEM
1475.
Na podlagi 13. člena družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 (Uradni list SRS, št 7/75), 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje na sejah dne 26. decembra 1975 sprejele
SKLEP
o spremembi sklepa o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za leto 1975
1.	člen
V sklepu o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 9/75) se v točki b 2. člena stopnja 1,47% (1,01 +0,46) zniža na 0,93 % s tem, da zavezanci prispevka iz občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec refundirajo celotni prispevek v stopnji 1,47% od 1. 11. do 31. 12. 1975, zavezanci prispevka iz občine Velenje pa od 1. 7. do 21. 12. 1975.
2.	člen
Strokovna služba regionalne zdravstvene skupnosti pismeno obvesti posameznega zavezanca prispevka o refundaciji tega prispevka.
3.	člen
Ta sklep se uporablja za čas kot je navedeno v 1. Členu tega sklepa.
St. 01-420-9/75
Datum, dne 26. decembra 1975.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti:
Dravograd — predsednik Ivan Piki 1. r.
Radlje ob Dravi — predsednik: Ivan Hajnc 1. r.
Ravne na Koroškem — predsednik: inž. Ivan Prislan 1. r.
Slovenj Gradec — predsednik: Ivo Šišernik 1. r.
Velenje — predsednik: inž. Božidar Lednik 1. r.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem je na seji obeh zborov dne 27. decembra 1975
ugotovila
da so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje sprejele sklep o spremembi sklepa o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za leto 1975.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem
Predsednik
•	. Jurij Sumečnik 1. r.
1476.
Na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje ter 12. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi regionalne zdravstvene skupnosti so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Radlje ob Dravi. Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje na seji dne 26. decembra 1975 v skladu z 11. členom sklepa o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede — osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovane osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (Uradni list SRS, št. 19/74) sprejele
SKLEP
o valorizaciji zavarovalnih osnov 1
Za zavarovance iz 2. do 8. točke sklepa za razvrščanje v zavarovalne razrede, osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (Ur. list SRS, št. 19/74) se valorizirajo osnove s količriikom 1,24 in se zaokrožijo na cele dinarje.
2
Strokovna služba regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem uradno preračuna osnove po valorizacijskem količniku iz prejšnje točke.
3
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. oktobra 1975 do 30. septembra 1976.
St. 01-40-53/72
Ravne na Koroškem, dne 26. decembra 1975.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti ' Dravograd
Predsednik
Ivan Piki 1. r.
Radlje ob Dravi
Predsednik Ivan Hajnc 1. r.
Ravne na Koroškem
Predsednik
Ivan Prislan, inž. l.'r.
Slovenj Gradec
Predsednik
Ivo Šisernik 1. r.
Velenje
Predsednik
Lednik Božidar, dipl. inž. 1. r.
Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem je na seji obeh zborov dne 27. decembra 1975
ugotovila
da so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem. Slovenj Gradec in Velenje sprejele sklep o valorizaciji zavarovalnih osnov.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem
Predsednik Jurij Sumečnik 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1477.
Na podlagi 24., 25. in 124. člena statuta Skupščine mčsta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 3. ter 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73 in 16/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 17. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1975 in na 17. seji zjDora občin dne 25. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o ureditvi zimske službe na ureditvenem območju mesta Ljubljane
X. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja organizacija in izvajanje zimske službe na ureditvenem območju mesta Ljubljane in določajo obveznosti, ki jih imajo pri izvajanju zimske službe upravni organi, krajevne skupnosti, izvajalci zimske službe, OZD ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki upravljajo premoženje v družbeni lasti ter občani in zasebno pravne osebe.
*'	2. člen
Zimska služba obsega naslednja opravila:
1.	Pluženje snega na nekategoriziranih cestah, ulicah, trgih in kolesarskih stezah.
2.	Posipavanje nekategoriziranih cest, ulic, trgov in kolesarskih stez z ustreznim materialom za preprečevanje poledice.
3.	Odstranjevanje oz. odvoz snega z magistralnih in regionalnih cest, ki potekajo skozi mesto in z nekategoriziranih cest, ulic, trgov in kolesarskih stez.
4.	Čiščenje mrež in vtočnih uličnih požiralnikov pri cestnih prehodih v času odjuge.«
5.	Pluženje in odstranjevanje snega ter posipavanje proti poledici na vseh ostalih cestno-prometnih površinah (hodnikih, kolesarskih stezah, cestnih prehodih, pešpoteh, stanovanjskih in lokalnih cestah ipd.), ki so namenjene za pešpromet oz. lokalni promet v stanovanjskih naseljih.
6.	Odstranjevanje snega na javnih komunikacijah v okviru zelenih površin.
7.	Odstranjevanje ledenih sveč s strehe in strešnih žlebov.
8.	Namestitev in vzdrževanje snegolovov na strehah, s katerih se lahko vsuje snežni plaz in je zaradi tega ogrožena varnost ljudi in premoženja in ustrezno zavarovanje hodnikov.
9.	Ureditev in vzdrževanje strešnih žlebov in odtočnih cevi.
10.	Čiščenje zasneženih prometnih znakov.
11.	Mobilizacija ljudi in delovnih sredstev za odstranjevanje snega z nekategoriziranih cest, ulic, trgov in kolesarskih stez, kadar tega dela zaradi višje sile ali drugih objektivnih razlogov ne zmore pravočasno za to določena delovna organizacija.
3.	člen
Pooblaščeni izvajalec zimske službe za opravila pod točkami 1. do 4., 6. in 10. prejšnjega člena tega odloka je Komunalno podjetje Ljubljana.
4.	člen
Izvršni svet lanko imenuje mestni štab zimske službe in mu poveri naslednje naloge:
1.	Sprejemanje programa izvajanja zimske službe, ki ga predloži izvajalec.
2.	Neposredno vodenje in usklajevanje akcij v primerih, ko je potrebno odstopiti od programiranih del.
3.	Preverjanje racionalne uporabe delovnih sredstev in naprav.
4.	Nadzorstvo nad izvajanjem programa in obračunom del.
5.	Dajanje pobud za morebitne spremembe organizacije zimske službe, spremembe odloka, pogodbe, cenika del pri izvajanju zimske službe.
II.	ODSTRANJEVANJE SNEGA S HODNIKOV IN PRIPADAJOČIH FUNKCIONALNIH POVRŠIN
5.	člen
Hišni svet, zbori stanovalcev, upravljalci in uporabniki objektov, poslovnih hiš in lokalov ter lastniki zgradb, ki so istočasno tudi uporabniki, so dolžni:
1.	odstranjevati sneg s hodnika do tal,
2.	sproti odstranjevati s strehe, žlebov in hodnika ledene sveče.
3.	posipati hodnik ob poledici,
4.	očistiti ulične požiralnike in ob vozišču zagotoviti odvodnjavanje.
Izvajalci 1. odstavka tega člena lahko s pogodbo prenesejo svoje obveznosti na hišnike, druge osebe ali organizacije združenega dela.
6.	Člen
Odstranjevanje snega z javnih prometnih površin iz 5. točke 2. člena tega odloka in njihovo posipavanje proti poledici zagotovijo hišni sveti in pristojni upravni organi vsak za svoje območje oziroma v okviru svoje pristojnosti.
7.	člen
Zapadli sneg mora biti odstranjen s hodnikov do tal vsakokrat, ko ga zapade 5 cm in sicer najkasneje do 6.30.
Izvajalci zimske službe iz 5. člena tega odloka morajo odstraniti sneg s hodnikov in jih posipati proti poledici v celotni dolžini zgradbe oziroma meje funkcionalne površine.
8.	člen
Ob poledici se mora hodnike in pešpoti posipavati s soljo ali peskom. Prepovedano je posipavanje z žaganjem, smetmi in drugim materialom'
9.	člen
Zgradbe, s katerih se lahko vsuje snežni plaz, ki ogroža varnost ljudi in premoženja, morajo imeti ustrezne in redno vzdrževane snegolove.
Žlebovi in odtočne cevi na zgradbah ne smejo biti poškodovani.
Pred odstranjevanjem snega s streh in odstranjevanjem sveč se mora hodnik ustrezno zavarovati.
10.	člen
Pri odstranjevanju snega s hodnikov, streh, funkcionalnih površin in drugih zemljišč ni dovoljeno zamotavati vozišča. Sneg se mora odlagati na rob vozišča, pri čemer mora piti zagotovljeno odvodnjavanje, ali na mesto, kjer odstranjeni sneg ne ovira peš prometa in prometa z vozili.
III.	UKREPI V PRIMERU IZREDNIH SNEŽNIH PADAVIN
11.	člen
Vodstvo in nadzor nad izvajanjem opravil zimske službe v primeru izrednih snežnih padavin prevzame štab za civilno zaščito.
Štab za civilno zaščito odredi mobilizacijo enot civilne zaščite, občanov in materialnih sredstev.
>1
12.	člen
Operativno tehnična dela pri odstranjevanju snega v primeru izrednega ukrepa vodi odgovorni izvajalec iz 3. člena tega odloka na podlagi navodil štaba za civilno zaščito.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
13.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1.	ne izpolni s pogodbo prevzetih obveznosti o izvrševanju zimske službe (3. in 5. člen),
2.	ne odstrani snega s hodnika tako, kot je predpisano v 10. členu tega odloka,
3.	ne posipa hodnika ob zmrzovanju tako, kot je predpisano v 8. členu tega odloka,
4.	ne odstrani ledenih sveč s streh in strešnih žlebov ali ustrezno ne zavaruje hodnika, preden prične odstranjevati ledene sveče (5. in 9. člen),
5.	ne odstrani snega, ki je padel s strehe na hodnik, oziroma je bil odstranjen s strehe' ali odmetuje sneg s hodnika na cesto tako, da zamotava vozišče (5., 9. in 10. člen),
6.	ne odstrani snega s hodnika kot predpisuje 7. člen,
7.	ne namesti ali no vzdržuje snegolova na zgradbi, ki mora imeti tako napravo ali ne vzdržuje žlebov in odtočnih cevi (9. člen).
8.	odlaga sneg na mesto, kjer ovira ljudi in promef (10. člen) ali ovira izvhjalca iz 3. oziroma 5. člena tega odloka.
9.	ne zagotovi odstranjevanje snega s površin kot to predpisuje 6. člen.
Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 50 do 300 dinarjev.
14.	člen
Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekršek takoj na mestu, kdor:
1.	ne odstrani snega s hodnika (5. in 7. člen),
2.	ne odstrani s strehe, žlebov in hodnika ledene sveče (5. člen),
3.	ne posipava hodnika ob poledici (5. člen),
4.	ne očisti uličnih požiralnikov in ob vozišču ne zagotovi odvodnjavanje,
5.	posipa hodnik z žaganjem, smetmi, pepelom ali drugim materialom (8. člen),
6.	ustrezno ne zavaruje pločnika, kadar odstranjuje z zgradbe sneg ali ledene sveče (9. člen),
7.	odlaga sneg na mesto, kjer ovira ljudi in promet (10. člen) ali ovira izvajalca iz 3. ali 5. člena.
15.	člen
Denarne kazni iz 14. člena tega odloka izterjajo takoj na mestu delavci milice in druge pooblaščene uradne osebe.
O plačani denarni kazni se izda potrdilo. Ce storilec denarne kazni ne plača, mu izda pooblaščena uradna oseba plačilni nalog (položnico).
Storilec, ki denarne kazni ne plača takoj na mestu, jo je dolžan plačati v roku 8 dni ali v tem roku ugovarjati pri organu, katerega pooblaščena uradna oseba je izrekla kazen. Storilcu, ki mu ni bilo mogoče izreči kazni, se pošlje obvestilo o prekršku in plačilni nalog. Tudi v tem primeru lahko storilec kazen plača ali vloži ugovor v istem roku.
Ugovor se poda ustno ali pismeno priporočeno po pošti. Ugovor pošlje organ skupaj s' predlogom za uvedbo postopka o prekršku in s plačilnim nalogom, izdanim takoj na mestu pristojnemu sodniku za prekrške.
Ce se denarna kazen ne izterja takoj na mestu ali če je tisti, ki je storil prekršek ne plača takoj ali v določenem roku ni vložil ugovora, se pošlje plačilni nalog organu, ki je pristojen za izterjavo davkov v izvršitev.
16.	člen
Odgovorni izvajalec zimske službe iz 3. člena tega odloka ima pravico in dolžnost odstraniti sneg in posipati proti poledici površine iz 6. člena tega odloka, če po predhodnem opozorilu pristojnega organa tega pravočasno ne storijo sami, na njihove stroške.
V.	KONČNE DOLOČBE
17.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ureditvi zimske službe (Glasnik, št. 10/68).
,	18. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1071/preds.-75
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
1478.
Na podlagi 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 27-255/72) ter 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 12-153/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 17. seji zbora združenega dela dne
25.	decembra 1975 in na 17. seji zbora občin dne 25. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture
1.	člen
Da se zagotovi možnost smotrne in urejene izgradnje stanovanjskih in drugih objektov, nemotena izdelava zazidalnih načrtov ali uvedba razlastitve zemljišč, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč (v nadaljnjem besedilu: splošna prepoved) na območjih, ki so namenjena za graditev stanovanjskih, komunalnih in drugih objektov.
2.	člen
Določbe 1. člena tega odloka veljajo za naslednje zazidalne otoke:
%
— SOB Ljubljana Bežigrad BS 201 — Ježa BS 203/1 — Podgorica BS 203/2 .— Podgorica BS 203/3 .— Podgorica BS 203/4 — Podgorica BS 204/1 — Brinje BS 204/2 — Brinje BS 204/3 — Beričevo BS 204/4 — Beričevo BS 204/5 — Beričevo BS 205/1 — Dol BS 205/2 — Videm-Dol
— SOB Ljubljana Moste-Polje MS 211 — Dolsko MS 213 — Senožeti MS 222 — Sostro MS 223 — Kodrovec MS 225 — Sadinja vas MS 229 — Podlipoglav MS 204 — Razorci
— SOB Ljubljana Šiška SS 201/2 — Vikrče SS 201/4 — Tacen
SS 201/6 — Šmartno pod Šmarno goro
SS 202/5 — Sp. Gameljne
SS 202/6 — Zg. Gameljne
SS 201 — Selo
ŠS 215 — Bukovica
SS 218/3 — Vodice
SP 218/1 — Vodice
— SOB Ljubljana Vič-Rudnik VS 201/1 — Stranska vas VS 201/3 — Stranska vas VS 201/5 — Dobrova VS 201/8 — Gaberje VS 206 — Srednja vas VS 208/1 — Polhov Gradec VS 210/1 — Podolnica
VS 213/1 — Horjul VS £20/1 — Radna VS 220/2 — Brezovica VS 225 — Podpeč VS 236/1 a — Ig VS 245/1 — Škofljica VS 245/2 — Škofljica, del VS 245/3 — Škofljica VS 245/5 — Lanišče VS 245/7 — Škofljica VS 245/8 — Klanec VS 254/1 — Gradež VS 260 — Velike Lašče VP 245/1 — Škofljica VW 203/1 — Turjak
3.	člen
Meje posameznih zazidalnih otokov, za katere velja splošna prepoved, so razvidne iz kopij katastrskih načrtov M 1:2880. Grafični prikazi so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Obstoječi gradbeni objekti in naprave na zemljiščih iz 2. člena tega odloka se smejo prezidavati ali obnavljati z dovoljenjem za urbanizem pristojnega občinskega upravnega organa.
5.	člen
Na zemljiščih iz 2. člena tega odloka se smejo izjemoma graditi primarni infrastrukturni objekti in regionalni objekti, za katere bo v času splošne prepovedi izveden predpisan postopek.
6.	člen
Splošna prepoved iz 1. člena tega odloka ne velja za objekte, za katere so že bila izdana lokacijska dovoljenja in so le-ta postala pravnomočna.
-	7. člen
Grafični prikaz območij iz 2. člena tega odloka je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu občinske skupščine, ki je pristojen za urbanizem, pri službi za urbanizem Skupščine mesta Ljubljane, pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu ter pri Geodetski upravi Ljubljana.
8.	člen
Splošna prepoved velja za čas do sprejetja zazidalnega načrta za celotno območje zazidalnega otoka oziroma za njegov del.
9.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha'veljati odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč (Uradni list SRS, št. 2-19/73).
10.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvaja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Ljubljana.
11.	člen
Ta*odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1072/preds-75
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
1479.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-109/67) in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 17. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1975 in na 17. seji zbora občin dne 25. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju
Generalnega plana (urbanističnega programa in
urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane
1.	člen
Odlok o sprejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) naj se spremeni in dopolni tako, da se iz tretje aiinee, 1. točka
3.	člena del zelenih in obdelovalnih površin izloči in prenese v četrto alineo 2. točka 3. člena tega odloka, kot površine za mestne javne službe in naprave z oznako VM 3/1 in VM 3/2.
Zazidalna otoka VM 3/1 in VM 3/2 se urejata neposredno z lokacijsko dokumentacijo.
Urbanistično dokumentacijo, ki ponazarja to spremembo in dopolnitev je izdal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro projekta 1843/75 in je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Ta sprememba mora biti označena v vseh obveznih grafičnih prikazih Generalnega plana.
3.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1073/preds-75
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1480.
Na podlagi 24. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 17. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1975 in na 17. seji zbora občin dne 25. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o enotnem načinu zbiranja in spremljanja podatkov stanovanjske graditve v Ljubljani
1.	člen
S tem odlokom se določa enoten način zbiranja in spremljanja podatkov stanovanjske graditve v Ljubljani.
2.	člen
Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občinske skupščine zbira na podlagi tega odloka podatke o družbeni in zasebni gradnji stanovanj.
3.	člen
Podatki se zbirajo trimesečno. Način zbiranja predpiše izvršni svet.
4.	člen
Vsak investitor družbenega sektorja v stanovanjski graditvi je dolžan posredovati za stanovanjske zadeve pristojnemu upravnemu organu v občini zahtevane podatke za vsako trimesečje do 5. v naslednjem mesecu.
5.	člen
Upravni organ občinske skupščine pošilja zbrane in obdelane podatke za vsako trimesečje do 15. v naslednjem mesecu Zavodu za plan, statistiko in cene Ljubljana, ki spremlja stanovanjsko graditev v Ljubljani.
6.	člen
Zavod za plan, statistiko in cene posreduje zbrane in obdelane podatke Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane, izvršnim svetom ljubljanskih občin in samoupravnim stanovanjskim skupnostim mesta in občin.
7.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek investitor družbenega sektorja, ki ne izvaja določb tega odloka.
Odgovorna oseba investitorja pa se za prekršek iz 1. odstavka tega člena kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 200 dinarjev.
8.	člen
Ta odlok^začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1074/preds-75
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
Na podlagi 16., 23., 26. in 31. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/461-31. 12. 1974) ter 51. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na svoji 17. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1975, na 17. seji zbora občin dne 25. decembra
1975	in na 17. seji družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna mesta Ljubljane v I. trimesečju 1976
1.	člen
Do sprejetja proračuna mesta Ljubljane za leto
1976	se bodo začasno, najdalj pa do 31. marca 1976, financirale zadeve, ki so skupnega pomena za mesto, na podlagi trimesečnega načrta dohodkov ter njihove razporeditve, v skladu z določbami odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1975.
2.	člen
Razporeditev sredstev proračuna iz 1. člena tega odloka ne sme preseči ene četrtine vseh razporejenih sredstev v letu 1975. Višino trimesečnega načrta poseb-hega računa določajo dohodki in obveznosti, ki izvirajo iz pogodb in sprejetih sklepov.
3.	člen
Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno financiranje dela državnih organov mesta Ljubljane.
4.	člen
Doseženi dohodki in razpored sredstev na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna mesta Ljubljane za leto 1976.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine, mesta Ljubljane je pooblaščen, da v primeru neenakomernega mesečnega dotoka sredstev proračuna najame posojilo iz sredstev rezerve mesta Ljubljane.
Posojilo mora biti vrnjeno do konca oktobra 1976.
6.	'člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati 1. januarja 1976.
St. 1076/preds.-75
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1482.
Na podlagi 16., 23., 26. in 31. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74), določil družbenega dogovora o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 7-296/75) in določil družbenega dogovora o splošni porabi v občinah in mestu Ljubljani (Uradni list SRS, št. 9-422/75) ter 51. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 17. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1975, na 17. seji zbora občin dne 25. decembra 1975 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1975
1.	člen
V odloku o proračunu mesta Ljubljane za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 9-421/75) se prvi člen spremeni tako, da se glasi:
Skupni dohodki mestnega proračuna obsegajo sred-stva #	,
—	za razpored po posebnem delu proračuna za skupne mestne zadeve 156,293.500 din
—	za sofinanciranje nalog socialnega skrbstva po končanem izračunu v SR Sloveniji in
—	za vzajemnost med občinami v SR Sloveniji po končanem izračunu v SR Sloveniji
2.	člen
Drugi člen se spremeni tako, da se glasi:
Od zneska 156,293.500 dinarjev je 8,353.000 Ctineu-jev namenjenih za financiranje nalog ljudske obrambe.
3.	člen
Prvi stavek 3. člena se spremeni tako, ,da se glasi:
Sredstva za mestni proračun odstopajo občine
Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik.
4.	čle«
V četrtem členu se črta besedilo: ali 1,578.000 dinarjev.
5. člen
V sedmem členu se črta besedilo: — občini Ljubljana Vič-Rudnik.
6.	člen
Sedemnajsti člen se spremeni tako, da sc glasi: Sestavni del proračuna je posebni račun, ki obsega dohodke v znesku	33,543.000 din
in razporeditev v znesku	33,543.000 din
7.	člen
Za 20. členom se doda nov 21. člen v besedilu:
Višina sredstev za skupne mestne potrebe se lahko spremeni zaradi uveljavitve določil aneksa k družbenemu dogovoru o splošni porabi v SR Sloveniji za leto 1975 glede vključitve sredstev, ki jih organi mesta dosegajo s §vojo dejavnostjo.
8.	člen
Dosedanji enaindvajseti člen postane dvaindvaj-
Ta odlok velja takoj po objavi v Uradnem listu SkS, uporablja pa se od 1. februarja 1975.
St. 1075/preds.-75
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1483.
Na podlagi 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 17. seji zbora združenegžt dela dne 25. decembra 1975 in na 17. seji zbora občin dne 25. decembi'a 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o ukinitvi mestnega gasilskega sklada
1.	člen
V 1. členu odloka o ukinitvi mestnega gasilskega sklada (Uradni list SRS, št. 19-889/75) se črta besedilo >najkasneje do 31. 12. 1975«.
2.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1077/preds.-75
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1484.
Na podlagi 24. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73), 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/31-73) 20. ter 124. člena statuta mesta Ljubljane (Urad" ni list. št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 17. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1975 in na 17. seji zbora občin dne 25. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o poslovnem času obrtno-storitvenih dejavnosti na območja ljubljanskih občin
1.	člen
S tem odlokom se določa poslovni čas za poslovne enote v sestavu temeljnih in drugih organizacij združenega dela obrtno-storitvenih dejavnosti in za obratovalnice samostojnih obrtnikov storitvene dejavnosti na območju ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu poslovne enote in obratovalnice).
Poslovne enote in obratovalnice v okviru določil tega odloka določijo poslovni čas, pri čemer morajo upoštevati potrebe potrošnikov in turizma.
2.	člen
Poslovne enote in obratovalnice poslujejo najmanj V ur dnevno in sicer:
—	v neprekinjenem poslovnem času vse delovne dni v tednu med 5.30 in 16. uro, vendar vsaj dvakrat tedensko v popoldanskem času do 18. ure
—	v celodnevnem neprekinjenem poslovnem času med 5,30 in 2L uro, razen ob sobotah med 6.30 in 15. uro
—	v deljenem poslovnem času:
a)	v poletnem času med 7. in 12. uro in med 16. in 20. uro. razen ob sobotah med 7. in 14. uro
b)	v zimskem času med 7. in 12. uro in med 15. in 19. uro, razen ob sobotah med 7. in 14. uro.
3.	člen
Za investicijske posege pri okvarah na plinovodih, plinskih instalacijah ali jeklenkah v stanovanju, na zunanjem vodovodnem in električnem omrežju morajo zagotoviti pooblaščene OZD organizirano neprekinjeno intervencijsko službo.
4.	člen
Za zadovoljitev najnujnejših potreb občanov in turistične dejavnostLv Ljubljani mora ob sobotah v času od 14. do 20 ure ter ob nedeljah in državnih praznikih od 7. do 13. ure poslovati (dežurati) najmanj po ena servisna delavnica oziroma obratovalnica, iz naslednjih dejavnosti:
—	moški in ženski frizerski salon
—	elektroinstalacije
—	vodovodne instalacije
—	mehanična delavnica za popravila avtobusov in tovornih avtomobilov
—	servisna delavnica za popravilo dvigal
—	najmanj dve avtomehanični delavnici oziroma servisa za popravila osebnih avtomobilov.
Razpored poslovnih enot in obratovalnic, ki bodo obratovale ob sobotah popoldne, ob nedeljah dopoldne in državnih praznikih, se ureja s pismenim sporazumom, ki ga sklenejo temeljne in druge organizacije združenega dela in samostojni obrtniki.
Sporazum iz prejšnjega odstavka velja za 1 leto. Do 15. decembra se mora z aneksom podaljšati za naslednje leto.
5.	člen
K sporazumu iz prejšnjega člena daje soglasje Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane po prehodnem mnenju izvršnih svetov občin, občinskih konferenc svetov potrošnikov in mestne konference svetov potrošnikov v' Ljubljani.
6.	člen
Poslovne enote in obratovalnice, ki poslujejo ob sobotah popoldne, nedeljah dopoldne in ob državnih praznikih, imajo med tednom skrajšan delovni čas ali dela prost dan.
7.	eieo
Občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo, lahko v izjemnih primerih (adaptacija, bolezen, .dopust) odobri posameznim poslovnim enotam in obratovalnicam, da začasno prenehajo obratovati.
Poslovne enote in obratovalnice so dolžne na vidnem mestu ob vhodu razobesiti obvestilo o vzroku in času prekinitve obratovanja in kdo je izdal to dovoljenje.
8.	člen
Pregled lastnega poslovnega časa in pregled dežurnega časa poslovnih enot in obratovalnic, ki poslu-jej ob sobotah popoldne in nedeljah dopoldne ter državnih praznikih, mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu vseh poslovnih enot in obratovalnic, ki opravljajo storitveno dejavnost enake stroke. Napisana mora biti v enaki obliki in velikosti.
9.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek temeljna in druga organizacija združenega dela ali samostojni obrtnik, ki:
1.	posluje v nasprotju z določbami 2. in 4. člena tega odloka
2.	prekine poslovanje brez dovoljenja občinskega upravnega organa (7. člen)
3.	nima na vidnem mestu ob vhodu objavljenega pregleda lastnega in dežurnega poslovnega časa 8. člen).
Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo od 100 do 1000 dinarjev.
10.	člen
Sporazum iz drugega odstavka 4. člena mora biti sklenjep v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka in dostavljen upravnemu organu za gospodarstvo Skupščine -mesta Ljubljane, upravi inšpekcijskih služb SML in skupščinam ljubljanskih občin.
Ce sporazum ne bo sklenjen v tem roku ali če ne bo v skladu s 4. členom določi poslovne enote in obratovalnice, ki bodo poslovale ob sobotah popoldan, ob nedeljah dopoldne in državnih praznikih, upravni organ, Pristojen za gospodarstvo Skupščine mesta Ljubljane.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1078/preds-75
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
Predsednik'
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1485.
Na podlagi 24. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v, združenem delu (Uradni list SFRJ, 22/73), 8. člena zakona o prekrških (Uradni Ust ®RS, št. 7-31/73), 20. in 124. člena statuta mesta Ljub-ijane (Uradni list SRS, št 13-298/74) je Skupščina 'ftesta Ljubljane na 17. seji zbora združenega dela dne 25. 12. 1975 in na 17. seji zbora občin dne 25. 12. !975 sprejela
ODLOK
o obratovalnem času v gostinski dejavnosti na območju ljubljanskih občin
1.	čien
S tem odlokom se določa obratovalni čas za gostinske poslovne enote in obrate v sestavi temeljnih in drugih organizacij združenega dela gostinske in nego-stinske dejavnosti ter občanov, ki z osebnim delom in s svojimi sredstvi samostojno opravljajo gostinsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: gostinski obrati) na območju ljubljanskih občin.
Temeljne in druge organizacije združenega dela in občani, ki opravljajo gostinsko dejavnost, določijo v okviru določil tega odloka obratovalni čas svojih obratov, pri čemer so dolžne upoštevati obisk, potrebe turizma, načela dobrega gospodarjenja in določila odloka o javnem redu in miru.
2.	člen
Gostinski obrati poslujejo vse dni v tednu v naslednjem času:
i-estavracije — hotelske — najmanj 7 ur dnevno samo med 5. in 23. uro
restavracije — najmanj 7 ur dnevno samo med 5. in 24. uro
gostilne — najmanj 10 ur dnevno samo med 5. in
23.	uro
kavarne — najmanj 10 ur dnevno samo med 5. in 01. uro
slaščičarne — najmanj 7 ur dnevno samo med 8. in 21. uro
nočni bari, klubi in podobni obrati — najmanj 5 ur dnevno samo med 20. in 04. uro ■ okrepčevalnice — najmanj 10 ur dnevno samo med
5.	in 23. uro
bifeji — najmanj 10 ur dnevno samo med 5. in 23. uro.
Disko klubi in klubi, namenjeni mladini, so lahko odprti najdalj do 24. ure.
Gostinski obrati lahko obratujejo v daljšem času, ne glede na določbo prejšnjega odstavka, 31. decembra,
30.	aprila, 3. julija, 21. julija, 28. novembra, na pustno soboto in pustni torek.
V izjemnih primerih, zaradi prireditev, turističnih in drugih potreb, lahko občinski upravni organ dovoli daljši obratovalni čas.
3.	Č4en
Gostinski obrati lahko obratujejo med 4. in 7. uro zjutraj le, če v tem času ne točijo in ne prodajajo alkoholnih pijač.
4.	člen
Gostinski obrat je lahko zaprt en dan v tednu. Pri določanju prostega dneva morajo gostinski obrati upoštevati obseg poslovanja ter krajevne in turistične potrebe.
Obrat, ki posluje sedem dni v tednu, lahko obratuje dva dni s skrajšanim obratovalnim časom, vendar ne manj kot 5 ur dnevno.
Za prosti dan ali skrajšan obratovalni čas si mora gostinski obrat pridobiti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za gospodarstvo, ki usklajuje proste dni med gostinskimi obrati na svojem območju.
5.	člen
Zaradi turističnih potreb in potreb občanov Ljubljane morajo na območju ožjega centra Ljubljane (KS Gradišče, KS Ajdovščina, KS kolodvor, KS Stara Ljubljana, KS Tabor) in ob prometnih vpadnicah (Tr-
žaška, Celovška* Titova in Dolenjska cesta) obratovati ob nedeljah in praznikih:
restavracije masovne prehrane z najmanj 75 % vseh kapacitet,
hotelske restavracije z najmanj 90% vseh kapacitet,
kavarne z najmanj 80 % vseh kapacitet,
restavracije in gostilne z najmanj 50% vseh kapacitet,
slaščičarne z najmanj 30% vseh kapacitet,
bifeji in okrepčevalnice z najmanj 25 % vseh kapacitet.
Hotelski obrati lahko zmanjšajo kapacitete restavracije le v primeru, če imajo v svojem sestavu več kot eno restavracijo.
Temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gostinsko dejavnost, in občani, ki z osebnim delom in svojimi sredstvi samostojno opravljajo gostinsko dejavnost na območju ožjega centra Ljubljane in ob prometnih vpadnicah, se s sporazumom dogovorijo, kateri obrati bodo obratovali ob nedeljah in praznikih skladno z določili prvega odstavka tega člena.
Pri usklajevanju poslovanja iz prejšnjega odstavka tega člena s sporazumom, je potrebno upoštevati mnenje občinske konference svetov potrošnikov, mestne konference svetov potrošnikov ter pristojnih turističnih in sindikalnih organizacij.
6.	člen
Gostinski obrati morajo priglasiti obratovalni čas občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za gospodarstvo.
7.	člen
Obratovalni čas in prosti dan morata biti objavljena na vidnem mestu v vsakem gostinskem obratu in na zunanji strani ob vhodu. Gostinski obrat mora na dan, ko ne obratuje, z obvestilom na vhodnih vratih seznaniti goste o bližnjem odprtel lokalu.
8.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo, lahko le v upravičenem primeru odobri, da se posamezen gostinski obrat začasno zapre. V tem primeru morajo biti na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat objavljeni podatki o tem, koliko časa bo obrat zaprt in kdo je izdal dovoljenje, da se obrat zapre. Začasna prekinitev obratovanja zaradi kolektivnih dopustov ne sme biti daljša kot 30 dni. V času kolektivnih dopustov se opravijo vsa tekoča vzdrževalna dela.
9.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev se kaznujejo za prekršek temeljne in druge organizacije združenega dela in občani, ki z osebnim delom in svojimi sredstvi samostojno opravljajo gostinsko dejavnost iz I. člena tega odloka, ki:
—	poslujejo brez soglasja izven obratovalnega časa (2. člen),
—	če obratujejo med 4. in 7. uro zjutraj in točijo ali prodajajo alkoholne pijače (3. člen),
—	določijo prosti dan ali skrajšan obratovalni čas brez dovoljenja (4. člen),
—	ne določijo in ne priglasijo obratovalnega časa (1. do 6. člen),
—	ne objavijo obratovalnega časa, prostega dne in bližnjega obrata na vidnem mestu (7. člen),
—	začasno zaprejo gostinski obrat brez odobritve (8. členi-
Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo od 100 do 1000 dinarjev.
10.	člen
Gostinski obrati uskladijo poslovanje z določbami tega odloka v treh mesecih od njegove uveljavitve.
11.	člen
Sporazum iz 5. člena mora biti sklenjen v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Ce sporazum ne bo sklenjen v tem roku ali če ne bo v skladu s 5. členom, določi poslovanje pb nedeljah občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo
12.	člen
Gostinski obrati vložijo predloge za odločitve iz 4.,
8.	in 11. člena tega odloka občinskemu organu, pristojnemu za gospodarstvo, v mesecu decembru za prihodnje leto, razen v nujnih primerih iz 8. člena.
Za leto 1976 vložijo gostinski obrati te predloge izjemoma v roku 16 dni po prejemu poziva občinskega upravnega organa, pristojnega za gospodarstvo.
13.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o poslovnem času v gostinstvu na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 19/73).
14.	člen
Odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1089/preds.-75
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tonč Kovič, dipl. inž. 1. f.
1486.
Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 41. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v zavod Pionirski dom je Skupščina mesta Ljubljane na 17. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1975, na 17. seji zbora občin dne 25. decembra 1975 in na 17. seji družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1975 sprejela
SKLEP
o imenovanju direktorja zavoda Pionirski dom Ljubljana, Trg VII. kongresa ZKJ 1
Za direktorja zavoda Pionirski dom se imenuje
Viktor Konjar.
St. 1079/preds.-75
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1487.
Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 17. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1975, na seji zbora občin dne 25. decembra 1975 in na 17. seji družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1975 sprejela
,	SKLEP
o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v delavskem svetu Komunalnega podjetja Ljubljana, TOZD Živilski trgi
Za predstavnike družbene skupnosti v delavskem svetu Komunalnega podjetja Ljubljana, TOZD Živilski trgi se imenujejo Ivanka Medja Bojan Merzdovnik Lojze Pajnič Franc R o s h a r •
St. 108Q/preds.-75
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1488.
Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 36. člena zakona o arhivskem gradivu in o arhivih (Uradni list SRS, št. 34/73) je Skupščina mpsta Ljubljane na 17. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1975, na 17. seji zbora občin dne 25. decembra 1975 in na 17. seji družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1975 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svetu
Zgodovinskega arhiva 'Ljubljana, Mestni trg 27
Za predstavnika družbene skupnosti v svetu Zgodovinskega arhiva Ljubljana se imenuje
Milan Brezovar
St. 1081/preds.-75
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1489.
Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 6. člena družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja' s sredstvi solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč je Skupščina mesta Ljubljane na 17. seji zbora združe-n*ga dela dne 25. decembra 1975, na 17. seji zbora °bčin dne 25. .decembra 4975 in na 17. seji družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1975 sprejela
V odbor za odpravo posledic naravnih nesreč se imenuje
Rudi Brinšek St. 1082/preds.-75
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
J ,	1490.
Na podlagi tl. člena družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem v pravosodju in na podlagi 125. člena statuta mipsta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 17. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1975, na 17. seji zbora občin dne 25. decembra 1975 in na 17. seji družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1975 sprejela
SKLEP
o imenovanju delegata v komisijo podpisnikov družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov voljenim In imenovanim funkcionarjem v pravosodju
Za delegata v komisijo podpisnikov družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem v pravosodju se imenuje
Vinko Pungerčar
St. 1083/preds.-75
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1491.
Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in na podlagi 50. člena statuta Vzgojiteljske šole v Ljubljani je Skupščina mesta Ljubljane na 17. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1975, na 17. seji zbora občin dne 25. decembra 1975 in na 17. seji družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1975 sprejela
■ (.
SKLEP
o razrešitvi ravnatelja Vzgojiteljske šole v Ljubljani, Poljanska 22
Dolžnosti ravnatelja Vzgojiteljske šole v Ljubljani se razreši
Lea S m a s e k
St. 1084/preds.-75
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
SKLEP
o imenovanju predstavniku v odbor za odpravo posledic naravnih nesreč
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
1492.
Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in na podlagi 50. člena statuta Vzgojiteljske šole v Ljubljani je Skupščina mesta Ljubljane na 17. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1975, na 17. seji zbora občin dne 25. decembra 1975 in na 17. seji družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1975 sprejela
SKLEP
o imenovanju ravnatelja Vzgojiteljske šole v Ljubljani, Poljanska 22
Za ravnatelja Vzgojiteljske šole v Ljubljani se imenuje
Borut Stražar
St. 1085/preds.-75
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1493.
Na podlagi 49. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72, 18/74), 8. člena statuta Tehniške šole za strojništvo ter 33. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 17. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1975 in na 17. seji zbora občin dne 25. decembra 1975 sprejela
SKLEP
o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelka Tehniške šole za strojništvo, v Kopru
1
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi dislociranega oddelka Tehniške šole za strojništvo Ljubljana. Aškerčeva 7 ža
— oddelek za mladino pri Poklicni kovinarski- in avtomehaniški šoli v Kopru.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS-
Si 1086/preds.-75
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1494.
Na osnovi 21., 49. in 50. člena zakona o srednjem šolstvu (U-adni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74),
4.	ny5. člena pravilnika o organizaciji in izvajanju izobraževanja odraslih v srednjih šolah (Uradni list SRS, št. 20/68), 8. člena statuta Tehniške šole za strojništvo, 36. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 17. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1975 in na 17. seji zbora občin dne 25. decembra 1975 sprejela
SKLEP
o soglasju k ustanovitvi dislocirane Tehniške šole za strojništvo, Ljubljana, v Postojni
1
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi dislocirane enote Tehniške šole za strojništvo Ljubljana, Aškerčeva 7, in sicer za
— dislocirano enoto pri Delavski univerzi Postojna.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1087/preds.-75
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1495.
Na osnovi 49. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74), 8. člena zakona o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70) in 36. ter 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 17. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1975 in na 17. seji zbora občin dne 25. decembra 1975 sprejela
SKLEP
o soglasju k ustanovitvi Šole za varuhinje pri Vzgojiteljski šoli Ljubljana
1
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi šole za varuhinje pri Vzgojiteljski šoli,Ljubljana, Poljanska c. 22.
2
Sola bo izobraževala mladino za poklic varuhinja.
3
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1088/preds.-75
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1496.
Na podlagi 24., 72 in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) in ob smiselni uporabi 11. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8-57/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 15. seji zbora združenega dela dne 30. oktobra 1975, na 15. seji zbora občin dne 30 oktobra 1975 in na 15 seji družbenopolitičnega zbora dne 30. oktobra 1975 sprejela
S K I, E P
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana
I
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
II
Ta sklep velja takoj.
St. 1003/preds-75
Ljubljana, dne 30. oktobra 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1497.
Na podlagi 7. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8-57/74) in 72. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) sklenejo:
1.	Samouprav na Bežigrad
2.	Samouprav na Center
na Moste-Polje
4.	Samoupr; na Šiška
stanovanjska	skupnost	Ljublja-
stanovanjska	skupnost	Ljublja-
stanovanjska	skupnost	Ljublja-
stanovanjska	skupnost	Ljublja-
stanovanjska	skupnost	Ljublja-
na Vič-Rudnik
- SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana
I.	poglavje SPLOŠNA NAČELA
enotnih merilih in kriterijih vrši vrednotenje razpoložljivih zemljišč in na tej osnovi določa prioriteto zemljišč za izvajanje družbeno usmerjene stanovanjske graditve,
—	zagotavlja enotna merila in kriterije za kreditiranje stanovanjske graditve in izvajanje družbene pomoči, višino stanarin in njeno porabo, opredelitev stanovanjskih standardov in stanovanjske opreme;
—	odloča o uporabi sredstev, ki jih stanovanjske skupnosti občin združujejo za opravljanje skupnih zadev v stanovanjski skupnosti Ljubljana;
—	predlaga Skupščini mesta Ljubljane sprejem predpisov s področja stanovanjskega gospodarstva;
—	predlaga sprejem samoupravnih sporazumov ter, družbenih dogovorov 's področja stanovanjskega gospodarstva;
—	skrbi za utrjevanje samoupravljanja in uveljavljanja organiziranega družbenega vpliva na načelu vzajemnosti in solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu.
3.	člen
Stanovanjska skupnost Ljubljana je pravna oseba in ima svoj statut.
Statut sprejme skupščina stanovanjske skupnosti. Statut začne veljati, ko da nanj svoje soglasje Skupščina mesta Ljubljana.
Stanovanjsko skupnost predstavlja predsednik skupščine.
II.	poglavje
PROGRAMSKA IZHODIŠČA ZA POLITIKO STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA
1.	člen
Delovni ljudje in občani, kot ustvarjalci sredstev za stanovanjsko graditev, kot uporabniki in upravičenci do stanovanj, ustanovijo prek samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane samoupravno, stanovanjsko skupnost 'Ljubljana z namenom, da v njej po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo enotno politiko in enotne ukrepe stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane za čimbolj skladen in racionalen razvoj stanovanjskega gospodarstva pri:
—	graditvi stanovanj
—	gospodarjenju s hišami v družbeni lastnini
—	izvajanju družbene pomoči
—	prenovi (revitalizaciji) obstoječega stanovanjskega fonda.
2.	člen
Stanovanjska skupnost Ljubljana:
—	zagotavlja skladen in racionalen razvoj stanovanjskega gospodarstva v mestu, zato izvaja usklajevanje kratkoročnih in dolgoročnih programov stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane in na tej osnovi sprejme skupne programe za področja: graditve stanovanj, gospodarjenja s hišami v družbeni lastnini, izvajanje družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in prenovo obstoječega stanovanjskega fonda ter določa dinamike realizacije skupnih programov;
—	zagotavlja enak položaj občana Ljubljane pri uresničevanju družbene pomoči, zato izvaja prelivanje združenih sredstev solidarnosti med stanovanjskimi skupnostmi občin IJubl.jane skladno z ugotovljenimi potrebami v nosameznih skupnostih;
—	zagotavlja maksimalno racionalizacijo izvajanja družbeno usmerjene stanovanjske graditve, zato po
4.	člen
Stanovanjska skupnost Ljubljana oblikuje politiko stanovanjskega gospodarstva na podlagi smernic SSS občin Ljubljane na načelih resolucije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva in aktih, sprejetih na teh načelih, pri"tem pa zlasti zagotavlja: skladen in racionalen razvoj stanovanjskega gospodarstva v mestu, izvajanje družbene pomoči po enotnih merilih in kriterijih obstoječega stanovanjskega fonda ter stanovanjsko graditev z enotno opredelitvijo pojma družbeno usmerjene, stanovanjske graditve.
III.	poglavje
USTANOVITELJI IN TEMELJNA RAZMERJA MED
NJIMI
5.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti Ljubljana so samoupravne stanovanjske skupnosti občih Ljubljane.
Ustanovitelji zdrpžujejo denarna sredstva za financiranje stanovanjske skupnosti-Ljubljana v skladu s samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane.
Ustanovitelji upravljajo z družbenimi sredstvi tako, da z njimi racionalno gospodarijo in skrbijo za financiranje vseh dejavnosti stanovanjske skupnosti Ljubljana.
6.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti Ljubljana so med seboj enakopravni.
IV.	poglavje
SAMOUPRAVNI ORGANI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
7.	člen
Upravljanje stanovanjske skupnosti ternelji na načelih samoupravljanja, organi upravljanja stanovanjske skupnosti Ljubljana pa so:
—	skupščina stanovanjske skupnosti
—	izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti
—	drugi ^rgani, ki jih določa statut stanovanjske
skupnosti Ljubljana.	/
8.	člen
Stanovanjsko skupnost Ljubljana upravlja skupščina. Skupščina šteje 64 delegatov.
Stanovanjske 'skupnosti občin Ljubljane izvolijo po, paritetnem načelu v skupščino stanovanjske skupnosti Ljubljana 60 delegatov in sicer izvoli posamezna temeljna stanovanjska skupnost 12 delegatov.
Poleg delegatov stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane sestavljajo skupščino stanovanjske skupnosti še:
—	en delegat 'MK SZDL Ljubljana
—	en delegat mestnega odbora ZZB NOV
—	en delegat MK ZMS Ljubljana
—	en delegat sindikatov v Ljubljani.
9.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti Ljubljana v okviru sporazuma zlasti:
—	usklajuje in sprejema skupne programe iz področja stanovanjske graditve in družbene pomoči v Stanovanjskem gospodarstvu;
—	sprejema finančni načrt in zaključni račun ter poročilo o rezultatih poslovanja stanovanjske skupnosti Ljubljana;
—	obravnava letne in srednjeročne programe gradnje stanovanj ter družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, sprejema ukrepe za njihovo uska-ditev:
—	sprejema statut stanovanjske skupnosti- in druge splošne akte;
—	voli izvršilni odbor skupščine skupnosti, predsednika skupščine stanovartjske skupnosti in njegovega namestnika ter druge organe stanovanjske skupnosti ki jih določa statut stanovanjske skupnosti;
—	voli in razrešuje člane odborov skupnosti;
—	usklajuje in usmerja delo odborov skupnosti;
—	predlaga Skupščini mesta Ljubljane in drugim organom sprejem predpisov s področja stanovanjskega gospodarstva;
—	predlaga Skupščini mesta Ljubljane in drugim ' dejavnikom sprejem samoupravnih sporazumov ter družbenih dogovorov s področja stanovanjskega gospodarstva:
—	zagotavlja enotna merila in kriterije za kreditiranje stanovanjske graditve:
—	zagotavlja enotna merila in kriterije za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu;
—	oblikuje enotna merila ,za vrednotenje stanovanj in stanovanjskih hiš ter določitev ravni stanarine ip za njeno uporabo;
—	zagotavlja enotna merila za opredelitev stanovanjskih standardov;
—	zagotavlja enotna merila za opredelitev stanovanjskih razmerij;
—	opravlja druge naloge, ki so ji zaupane s statutom ali po pooblastilu stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane;
—	po potrebi izvaja prelivanje združenih sredstev med stanovanjskimi skupnostmi občin Ljubljane.
10.	člen
Seja skupščine stanovanjske skupnosti Ljubljana je sklepčna, če je navzočih najmanj polovico delegatov.
Skupščina Odloča na seji praviloma z večino glasov navzočih delegatov. Za sprejem statuta stanovanjske skupnosti ter izvolitev predsednika ip namestnika ter za sklepanje o usklajevanju letnih in srednjeročnih programov temeljnjh stanovanjskih skupnosti je potrebno. da je za sprejem, izvolitev oziroma sklep glasovala najmanj 2/3 večina vseh članov skupščine.
11.	člen
Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti Ljubljana šteje U članov.
V izvršilnem odboru skupščine stanovanjske skupnosti morajo biti zastopanj delegati vseh ustanoviteljev 'skupnosti.
12.	člen
Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti Ljubljana zlasti:
—	izvaja politiko in druge odločitve in sklepe skupščine stanovanjske skupnosti;
—	usklajuje delo samoupravnih organov v stanovanjski skupnosti:
—	usmerja delo služb, ki opravljajo določene naloge za potrebe stanovanjske skupnosti Ljubljana;
—	pripravlja osnutke splošnih aktov in sklepov, letnih in srednjeročnih programov stanovanjske graditve in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. finančnega načrta, zaključnega računa, poročila o poslovanju stanovanjske skupnosti Ljubljana' ter druga gradiva in jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini stanovanjske skupnosti;
—	organizira izvajanje strokovnih nalog in opravil za stanovanjsko skupnost in sklepa o tem ustrezne pogodbe;
/	— opravlja druge naloge iz pristojnosti stano-
vanjskega gospodarstva, če ni z zakonom, tem sporazumom, statutom stanovanjske skupnosti ali s pooblastilom temeljnih stanovanjskih skupnosti določena pristojnost skupščine ali drugega organa stanovanjske skupnosti Ljubljana.
13.	člen
Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti predstavlja predsednik izvršilnega odbora, ki ga izvoli izvršilni odbor izmed svojih članov. Izvršilni odbor izvoli izmed svojih članov tudi namestnika predsednika izvršilnega odboj-a.
14.	člen
Seja izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti Ljubljana je sklepčna, če je navzoča nai-manj polovica njegovih članov.'Izvršilni odbor odloča na seji z večino na seji navzočih članov.
15.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti Ljubljana uveljavljajo samoupravno delavs"ko kontrolo tudi po posebnem organu samoupravne delavske kontrole, ki se formira izmed delegatov ustanoviteljev skupnosti, ki niso Člani delegacij v stanovanjski skupnosti Ljubljana. Sestavo, volitve in odpoklic ter njihove pravice, dolžnosti in odgovornosti urejajo statut in drugi akti stanovanjske skupnosti.
16.	člen
Mandatno dobo delegatov skupščine, članov izvršilnega odbora ter drugih odborov, volitve, odpoklic ter druga vprašanja ureja statut stanovanjske skupnosti Ljubljana.
V.	poglavje
ORGANIZACIJA STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA
17.	člen
Delovni ljudje in oočani uresničujejo v okviru itanovanjske skupnosti Ljubljana, prek ustanovite-.jev stanovanjske skupnosti Ljubljana svoje specifič--ne interese pri usklajevanju letnih, srednjeročnih programov stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane, pri določanju enotnih men! in kriterijev za kreditiranje stanovanjske graditve ter za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in pri obravnavanju vprašanj s področja gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v odborih za graditev stanovanj, za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, za gospodarjenje in v drugih odborih, ki jih po potrebi organizira skupščina stanovanjske skupnosti Ljubljana za posamezna področja dela iz svoje pristojnosti.
Posamezni odbor šteje najmanj 11 članov. Predsednika in člane odbora izvoli skupščina stanovanjske skupnosti izmed delegatov v skupščini.
V odborih morajo biti proporcionalno zastopani predstavniki vseh ustanoviteljev skupnosti.
18.	člen
Odbor za graditev stanovanj:
1.	analizira letne in srednjeročne programe gradnje stanovanj . v okviru samoupravnih stanovanjskih skupnosti Ljubljane ter predlaga ukrepe za njihovo uskladitev;
2.	pripravlja osnutke meril za določitev ravni stanarine in njene porabe:
3.	pripravlja osnutke meril za opredelitev stanovanjskih standardov;
4.	pripravlja predloge za sprejem predpisov s področja stanovanjskega gospodarstva, zlasti glede kreditiranja stanovanjskega gospodarstva;
5.	opravlja druge naloge, ki so m'u zaupane s statutom, splošnimi akti ali sklepi skupščine stanovanjske skupnosti.
19.	člen
Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu:
1. analizira letne in srednjeročne programe družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v okviru
samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane ter predlaga ukrepe za njihovo uskladitev;
2.	pripravlja osnutke meril za opredelitev stanovanjskih razmerij;
3.	pripravlja predloge za sprejem predpisov s področja stanovanjskega gospodarstva zlasti glede družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu;
,4. opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom, splošnimi akti ali sklepi skupščine stanovanjske skupnosti.
•	‘	20. člen
Odbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami:
1.	analizira problematiko gospodarjenja s stanovanjskimi hišami:
2.	obravnava predloge predpisov s področja gospodarjenja s stanovanjskimi hišami in daje predloge za njihov sprejem;
3.	usklajuje predloge samoupravnih aktov stanovanjskih skupnosti občin o združevanju stanovanjskega sklada, o prodaji stanovanjskih hiš in in stanovanj v družbeni lastnini, smernic za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja:
4 obravnava predloge enotnih meril za Vrednotenje stanovanj in stanovanjskih hiš, določitev ravni stanarine in za njeno uporabo ter usklajuje stališča samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin o vprašanjih s tega področja.
21.	člen
Odbor za prenovo mesta-
1.	analizira in spremlja problematiko prenove
mesta;
2.	sodeluje pri izdelavi programov ?a prenovo po-_ sameznih delov mesta, zlasti še pri izdelavi' programov prenove spomeniško zaščitenih delov mesta;
3.	pripravlja predloge za sprejem predpisbv, ki bodo zagotavljali prenovi mesta tak pravni status, da bo mogoče hitro in učinkovito delo;
4.	opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom, drugimi akti ali sklepom skupščine.
,22. člen
Število članov in naloge občasnega odbora ali komisije določi skupščina stanovanjske skupnosti s sklepom.
VI.	poglavje
FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA
23.	člen
Stanovanjska skupnost Ljubljana financira svoje naloge na področju realizacije vseh tistih nalog, ki ki ji jih poverijo samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane s sredstvi, ki jih v dkladu s samoupravnimi sporazumi združujejo temeljne stanovanjske skupnosti za opravljanje skupnih zadev v, stanovanjski skupnosti Ljubljana.
Iz sredstev, naštetih v prvem odstavku tega člena, se krijejo tudi poslovni stroški za delovanje stanovanjske skupnosti Ljubljana.
24.	člen
Odredbodajalec za sredstva stanovanjske skupno-- sti je predsednik izvršilnega odbora skupščine stano-
vanjske skupnosti. Izvršilni odbor Skupščine stanovanjske skupnosti določa namestnika odredbodajalca, lahko pa tudi druge pomožne odredbodajalce.
VII.	poglavje
JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI ,	LJUBLJANA
25.	člen
Stanovanjska skupnost Ljubljana objavlja v javnih občilih splošne akte in druge najpomembnejše ft^kumente s svojega področja dela.
26.	člen
O rezultatih poslovanja stanovanjske skupnosti Ljubljana v koledarskem letu sprejme skupščina skupnosti letno poslovno poročilo in' zaključni račun.
27.	člen
Finančni načrt in poslovno poročilo z zaključnim računom mora skupščina stanovanjske skupnosti predložiti ustanoviteljem.
VIII.	poglavje
\
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem, ko ga podpišejo ustanovitelji stanovanjske skupnosti, da nanj soglasje Skupščina mesta Ljubljane, uporabljati pa se začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma se izvedejo na predlog ustanoviteljev skupnosti po postopku, ki se uporablja za sprejem tega sporazuma.
Podpisniki sporazuma so:
1.	Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Bežigrad
’redsednik izvršilnega odbora
Franc Pirc 1. r
2. Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Center
Predsednik skupščine
Janez Škulj 1. r.
3.	Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Moste-Polje
Predsednik izvršilnega odbora
Alojz Girandon 1. r.
4.	Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Šiška
.	Predsednik skupščine
Tone Gortnar 1. r.
]
5.	Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Vič-Rudnik
Predsednik skupščine
dr. Marko Vakselj 1. r.
Ljubljana, dne 7. aprila 1975.
1498.
Na podlagi določjl 23. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana sprejmejo prek samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane delovni ljudje in občani Ljubljane kot ustvarjalci sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o združevanju sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in izvajanju družbene pomoči na območju ljubljanskih občin
I
Samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane kot ustanovitelji samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana zagotavljajo enak položaj občanov Ljubljane pri1 uresničevanju družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
II
Samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane kot ustanovitelji samoupravni stanovanjske skupnosti Ljubljana sklenejo, da združujejo pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu razen sredstev odpravljenih občinskih stanovanjskih skladov, s ciljem zagotoviti enotna merila in jcriterije za namene, ki jih določa zakon o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5 72).
III
Samoupravne sicnovanjske skupnosti občin Ljubljane kot ustanovitelji samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana pooblaščajo odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, da pripravi letni predlog finančnega načrta za sredstva družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ter predloge splošnih aktov s področja družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
1	IV
Finančni načrt za sredstva družbene pomoči in poslovno poročilo z zaključnim računom obravnava in potrjuje samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana.
Splošni akti, ki urejajo družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pričnejo veljati, ko jih v enakem besedilu sprejmejo samoupravne stanovanjske skupnosti občih Ljubljane.
V
Odredbodajalec za sredstva družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu je predsednik izvršilnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
VI
Samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane se sporazumejo, da združijo Sredstva, pravice in obveznosti solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin za namene družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
VII
Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem, ko ga podpišejo samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane kot ustanovitelji samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
Ljubljana, dne 26. junija 1975.
Podpisniki samoupravne stanovanjske skupnosti:
1.	občina Ljubljana Center
2.	občina Ljubljana Sjška
3.	občina Ljubljana Vič-Rudnjk
4.	občina Ljubljana Bežigrad
5.	občina Ljubljana Moste-Polje
1499.
Na podlagi določil 9. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana je skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana na 2. zasedanju dne 26. junija 1975 sprejela
POSLOVNIK
za delo organov upravljanja samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana
I.	SPLOŠNE OLOCBE
1.	člen
S tem poslovnikom se ureja delo skupščine, izvršilnega odbora in odborov -samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana ter komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV pri odboru za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravne stanovanjske ^skupnosti Ljubljana.
2.	člen
Določbe tega poslovnika veljajo za vse delegate v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, smiselno pa se uporabljajo tudi za vse druge osebe, ki prisostvujejo oziroma sodelujejo pri delu organov samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
3.	člen
Skupščina, izvršilni Odbor, posamezni odbori samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana ter komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV so sklepčni, če se seje udeleži najmanj polovica delegatov.
4.	člen
Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana sprejme poslovnik z javnim glasovanjem večine , navzočih delegatov.
I
5.	člen
Predsednik in namestnik predsednika skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, predsednik izvršilnega odbora, predsedniki posameznih odborov ter predsednik komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV imajo pravico in dolžnost skrbeti, da se določbe tega poslovnika pravilno uporabljajo in izvajajo.
6.	člen
Seje posameznih organov samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana sklicujejo predsedniki, ki
določijo dan in čas ter predlog dnevnega reda za sejo posameznega organa. Pismeno vabilo s predlaganim dnevnim redom in gradivom za sejo skupščine oziroma drugega organa samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana se pošlje vsem delegatom v roku 5 do 8 dni pred sejo posameznega organa.
II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV V SKUPŠČINI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA
7.	člen
Delegat v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana sodeluje pri oblikovanju politike stanovanjskega gospodarstva na podlagi pobud, predlogov, mnenj in pripomb, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v samoupravnih stanovanjskih skupnostih občin Ljubljane.
Izhajajoč iz smernic samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane določa skupščina posamezne občinske stanovanjske skupnosti temeljna stališča za delo svojih delegatov v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana in se-dogovarja z delegacijami ostalih občinskih skupnosti zaradi sporazumnega oblikovanja skupnih rešitev. Na tej podlagi daje delegacija samoupravne stanovanjske Skupnosti posamezne ljubljanske občine prek svojih delegatov pobude za obravnavanje posameznih vprašanj, za dogovarjanje in sprejemanje enotnih stališč v skupščini in predloge za izdajo splošnih aktov.
8.	člen
Delegacija posamezne občinske samoupravne stanovanjske skupnosti lahko organizira svoje delo tako, da posamezni člani te delegacije posebej spremljajo posamezne probleme, ki se obravnavajo na skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. To delitev dela med člani delegacije lahko upošteva delegacija pri določanju svojih članov za usklajevanje stališč z drugimi delegacijami v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
9.	člen
Delegat v skupščini ima pravico razpravljati o predlaganih dnevnih redih sej posameznih organov pri čemer še lahko izjasni glede na to, ali so posamezne zadeve dovolj proučene, da bi se lahko uvrstile na dnevni red sej posameznih organov. Lahko predlaga tudi druge zadeve, za katere meni naj se uvrstijo na dnevni red šej posameznih organov in lahko pove svoje mnenje o prednosti obravnavanj posameznih zadev, ki naj se uvrstijo na dnevni red sej posameznih organov v skladu z delovnim programom skupščine samouoravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
10.	člen
Delegat v skupščini se mora glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu sej posameznih organov, seznaniti s smernicami ali sklepi samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane.
H.	člen
Delegat, ki ne more priti na sejo posameznega organa samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, mora o tem pravočasno obvestiti predsednika posameznega organa.
12.	člen
Delegat v skupščini je dolžan tudi na svojem delovnem mestu ravnati v vseh zadevah s področja stanovanjskega gospodarstva v okviru smernic, ki jih za to področje sprejema skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
III.	SEJE ORGANOV SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
13.	člen
Organi samoupravne stanovanjske skupnosti se konstituirajo v skladu s tem poslovnikom.
Delegati v skupščini volijo predsednika skupščine in njegovega namestnika, izvršilni odbor skupščine ter člane odborov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti in komisijo za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV pri odboru za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
IV.	KONSTITUIRANJE SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA
14.	člen
Prvo zasedanje vsakokratne skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana skličejo predsedniki samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane.
Skupščina se konstituira z izvolitvijo naslednjih organov.
—	delovnega predsedstva,
—	verifikacijske komisije,
—	kandidacijske komisije,
—	volilne komisije,
—	zapisnikarja,
—	dveh overiteljev zapisnika.
lli. člen
Kandidate za organe skupščine iz prejšnjega člena lahko predlagajo sklicatelji ali vsak delegat v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
10.	člen
Volitve delovnega predsedstva, verifikacijske komisije. kandidacijske in volilne komisije ter zapisnikarja in overitelja zapisnika se opravijo javno z dviganjem rok.
17.	člen
*
Verfikacijska komisija ugotavlja sklepčnost skupščine ter o tem poroča skupščini. Sestavljajo jo predsednik in dva člana. Predlog za članstvo verifikacijske komisije lahko da vsak delegat, v skupščini, komisija pa se izvoli z javnim glasovanjem izmed delegatov skupščine.
Sklepčnost skupščine se ugotavlja s štetjem pooblastil, ki jih delegati oddajo verifikacijski komisiji.
18.	člen
Kandidacijska komisija predlaga skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana kandidate za člane izvršilnega odbora in odborov skupščine.
Komisija ima predsednika in dva člana, ki jih izvoli skupščina z javnim glasovanjem izmed navzočih delegatov skupščine.
19.	člen
Volilna komisija ugotavlja izid volitev oziroma glasovanja, če se o aktu skupščine odloča s tajnim glasovanjem in o rezultatu poroča skupščini.
Komisija ima predsednika in dva člana, ki jih izvoli skupščina z javnim glasovanjem izmed navzočih delegatov skupščine.
20.	člen
Delovno predsedstvo ima predsednika in dva člana ki jih iz svoje srede voli skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
V.	PREDSEDNIK SKUPŠČINE
21.	člen
Skupščina ima predsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v skupščini.
Predsednik skupščine sklicuje in vodi sejo skupščine, daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj, sl^rbi za javnost dela skdpščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini. Predsednik skrbi za izvajanje tega poslovnika.
22.	člen
Predsednik skpuščine ima namestnika, ki pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Ce je predsednik skupščine zadržan, ga nadomešča njegov namestnik.
Namestnika predsednika skupščine izvoli skupščina iz delegatov v skupščini.
T VI. ZASEDANJE SKUPŠČINE
23.	člen
Zasedanje skupščine sklicuje predsednik skupščine na lastno pobudo, na pobudo delegacije posamezne občinske samoupravne stanovanjske skupnosti, na pobudo najmanj 1/5 delegatov v skupščini ali na podlagi sklepa izvršilnega odbora.
24.	člen
Skupščina zaseda najmanj dvakrat letno.
25.	člen
Predlagani dnevni red zasedanja skupščine z morebitnimi dopolnitvami ali spremembami sprejme skupščina z javnim glasovanjem. Dopolnitve ali spremembe k predloženemu dnevnemu redu lahko predlaga vsak delegat v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti Lubljana.
28. člen
Vsako vprašanje, ki se predlaga za dnevni red zasedanja, mora biti strokovno obdelano, tako da se delegati skupščine lahko seznanijo z zadevo. Ce se med razpravljanjem ugotovi, da je treba pripraviti dodatno pismeno gradivo, lahko skupščina odloči, da se o celotni zadevi razpravlja na naslednjem zasedanju skupščine.
Na vsakem zasedanju skupščine se delegatom v skupščini predloži zapisnik in poročilo o izpolnitvi sklepov prejšnjega zasedanja.
27. člen
Vsak delegat v skupščini ima pravico dati pripom-na zapisnik ali na poročilo o izpolnitvi sklepov prejšnjega zasedanja skupščine. O morebitnih pripombah odloča skupščina z javnim glasovanjem.
Po končanem poročilu o posamezni točki dnevnega reda odpre predsednik razpravo. Razprave k posameznim točkam dnevnega reda se lahko udeleži vsak delegat v skupščini ki se prijavi za besedo predsedniku. Predsednik ugodi prošnjam za besedo po vrstnem redu prijav. Delegat skupščine, ki hoče govoriti o kršitvah določil tega poslovnika, dobi besedo takoj. Delegat v skupščini, ki dobi besedo, se ne sme oddaljevati od predmeta razprave. Delegata lahko opomni na eventualno oddaljitev od predmeta razprave predsednik skupščine, ki lahko po drugem opominu delegatu vzame besedo,
Predsednik skrbi, da delegata nihče ne moti pri govoru.
28.	člen
Po končani razpravi da predsednik predlog na glasovanje. Če je več predlogov, o katerih je treba glasovati, določi vrstni red glasovanja predsednik, v primeru nesoglasja pa skupščina. O svakem predlogu se glasuje posebej:
Če je poleg predloga predložen amandma, se glasuje najprej o amandmaju, nato o ^predlogu.
VII. ODLOČANJE
29.	člen
Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana veljavno sklepa, če je na seji navzoča najmanj polovica delegatov v skupščini.
Skupščina odloča na seji praviloma z večino glasov navzočih delegatov. Za sprejem statuta samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, za izvolitev predsednika skupščine in namestnika predsednika skupščine ter za sklepanje o usklajevanju letnih in srednjeročnih programov samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane je potrebno, da je za sprejem, izvolitev oziroma _ sklep glasovala najmanj dvotretjinska večina vseh delegatov.
30.	člen
Delegati v skupščini imajo pravijo in dolžnost, da glasujejo o'vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji skupščine. Glašovanje je javno, razen v primerih, ko skupščina odloči, da glasuje tajno. Delegati v skupščini glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali proti predlogu ali pa se vzdržijo glasovanja. Glasuje se hkrati in sicer z dvigom roke ali s posamičnim izjavljanjem.
, Tajno glasovanje se opravi z glasovnicami. Na glasovnici je vpisano besedilo »Glasovnica skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana« ter »za«, »proti« in »se vzdržim«, fcelegat izrazi svojo voljo s tem, da obkroži ustrezno besedilo.
31.	člen
Na podlagi izida glasovanja razglasi predsednik sprejem ali zavrnitev sklepa. Izid glasovanja se vpiše v zapisnik.
VIII. USKLAJEVANJE STALIŠČ
32.	člen
Skupščina, izvršilni odbor ter odbor za graditev stanovanj, odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, odbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, odbor za prenovo mesta ter komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležen-
cev NOV izvajajo usklajevanje programov samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane z namenom, zagotoviti skladen in racionalen razvoj stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani. Delo vseh samoupravni^ in drugih organov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana se organizira tudi na načelu usklajevanja stališč na vseh ravneh med samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi občin Ljubljane o zadevah, ki jih obravnava in o njih odloča skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
,	33. člen
Predsedniki skupščine, izvršilnega odbora in odborov skupščine skupnosti lahko imenujejo za usklajevanje stališč komisije z nalogo, da se prouči sporno vprašanje in poda poročilo s predlogom za njegovo rešitev. V komisiji obvezno sodelujejo delegati posamezne občinske samoupravne stanovanjske skupnosti, ki se v prvi fazi postopka glasovanja o posamezni zadevi izreka drugače kot delegati ostalih občinskih samoupravnih stanovanjskih skupnosti.
34.	člen
Delegacija samoupravne stanovanjske skupnosti ' občine v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana skrbi praviloma na podlagi pooblastila svoje skupščine pred glasovanjem o posameznih zadevah z dnevnega reda skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana usklajevanje stališč z ostalimi delegacijami v skupščini.
IX.	IZVRŠILNI ODBOR
35.	člen
Prvo zasedanje vsakokratnega izvršilnega odbora skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana skliče predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
36.	člen
Izvršilni odbor skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana izvoli izmed svojih članov predsednika izvršilnega odbora.
37.	člen
Predsednik izvršilnega odbora sklicuje in vodi seje izvršilnega odbora; daje pobudo za obravnavo posameznih^ vprašanj ter skrbi, da izvršilni odbor jzva-ja politiko in sklepe skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
38.	člen
Seje izvršilnega odbora so sklicane na pobudo predsednika izvršilnega odbora, na pobudo delegacije samoupravne stanovanjske skupnosti občine v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana na pobudo najmanj 3 delegatov v izvršilnem odboru ter na podlagi zahteve predsednika skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
39.	člen
Izvršilni odbor odloča na seji z večino navzočih delegatov v izvršilnem odboru.
40.	člen
Glede poteka seje, odločanja in usklajevanja stališč na seji izvršilnega odbora se uporabljajo določila tega poslovnika, veljavna za delo skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
X.	ODBORI SKUPŠČINE
41.	člen
Da bi se uveljavila programska izhodišča samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, voli skupščina skupnosti izmed delegatov v skupščini skupnosti posamezne odbore in sicer:
—	odbor za graditev stanovanj,
—	odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
—	odbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami,
—	odbor za prenovo mesta.
Pri odboru za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu se formira komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV, ki upravlja s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu za udeležence NOV.
Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana lahko za posamezna področja dela iz svoje pristojnosti voli tudi druge odbore.
42.	člen
Seja odbora skupščine skupnosti je sklicana na pobudo predsednika odbora, na pobudo delegatov posamezne samoupravne stanovanjske skupnosti občine v odboru, na pobudo najmanj 3 delegatov v odboru ter na podlagi zahteve predsednika skupščine ali predsednika izvršilnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
43.	člen
Odbor odlbča na seji z večino na seji navzočih delegatov v odboru.
44.	člen
Glede poteka seje, odločanja in usklajevanja stališč na seji odbora se uporabljajo določila tega poslovnika, veljavna 'ža delo samoupravnih organov samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
XI.	VZDRŽEVANJE REDA NA ZASEDANJU SKUPŠČINE
45.	člen
Za red zasedanja skupščine skrbi predsednik. Za kršitev reda na seji skupščine sme izrekati naslednje ukrepe:
—	opomin,
—	odvzem besede,
—	odstranitev s seje.
46.	člen
Odstranitev s seje se izreče delegatu, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, . ki na drugačen način moti delo na seji in ki na seji hudo žali skupščino.
Odstranitev s seje se izreče na seji skupščine na predlog predsednika skupščine, katerega predlog podpre najmanj 12 delegatov.
47.	člen
Ce predsednik skupščine z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda, odredi prekinitev seje.
XII.	ZAPISNIK
48.	člen
O delu na seji ' skupščine, izvršilnega odbora in posameznih odborov ter komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV se vodi zapisnik. Zapisnik vsebuje glavne podatke o delu na seji, zlasti o danih predlogih in sprejetih sklepih. Zapisnik skupščine vsebuje zlasti.
—	zaporedno številko zasedanja skupščine,
—	datum in kraj zasedanja skupščine,
v— čas pričetka in zaključka zasedanja skupščine.
—	podatek o . številu prisotnih in odsotnih delegatov skupščine,
—	podatek o vabljenih osebah, ki prisostvujejo zasedanju skupščine,
—	predlog dnevnega reda zasedanja skupščine,
—	poročilo o izpolnitvi sklepov prejšnjega zasedanja skupščine, *	<
—	celotno razpravo ali izvleček razprave o posameznih točkah dnevnega reda,
—	jasno besedilo sklepov zasedanja skupščine,
i — podatek o razpfavljalcih in vsebini njihove razprave,
—	posebna mnenja delegata, če delegat to izrecno zahteva.
—	izid glasovanja o posameznih sklepih z navedbo, ali je bilo glasovanje javno ali tajno ter podatek o morebitni prekinitvi zasedanja skupščine.
49.	člen
Zapisnik skupščine podpišeta predsednik skupščine in zapisnikar, overita pa ga overitelja zapisnika.
Stenogramske zabeležke in magnetofonski trak o poteku zasedanja skupščine ter morebitnega gradiva o tajnem glasovanju hrani strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
XIII. SKLIC NUJNE SEJE
50.	člen
Predsednik skupščine, izvršilnega odbora in posameznega odbora lahko izjemoma skličejo nujno sejo v krajšem roku, kot je določen v 6. členu tega poslovnika; razlog za tak sklic pa mora biti obrazložen.
XIV.	SODELOVANJE NA SEJI
,	51. člen
Na seji skupščine, izvršilnega odbora in posameznega odbora so lahko povabjeni predstavniki družbenopolitičnih organizacij, interesnih skupnosti in organizacij združenega dela, ki se jim pošlje vabilo za sejo z ustreznim gradivom.
XV.	JAVNOST DELA SKUPŠČINE
52.	člen
Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana obvešča javnost o svojem delu, o delu izvršilnega odbora in posameznih odborov ter o stališčih glede zadev s področja stanovanjskega gospodar stva, ki jih obravnava.
53.	člen
Splošni akti, ki jih sprejema ali potrjuje, so objavljeni v sredstvih javnega obveščanja.
XV. KONČNA DOLOČBA
54.	člen	^
Ta poslovnik prične veljati, ko ga sprejme skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. Poslovnik se objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 26. junija 1975.
Predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Tone Kolar 1. r.
150«.
Na podlagi 8. člena zakona o družbeni pomoči v •stanovanjsivtui sospoutnaivu (Uradni ust SRS, st. 5/72),
o.	in 26. člena zakona o samoupravni stanovanjski šicupnosti (Uradni nsl SRS, št. 8/74) ter 4. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in izvajanju družbene pomoči na območju ljubljanskih občin je sprejela skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana na zasedanju dne 26. 'junija 1975
PRAVILNIK
o pogojih In merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana
SPLOSNE določbe
1.	čjen
Ta pravilnik določa vire sredstev za gradnjo najemnih stanovanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin, upokojenih občanov, delovnih invalidov I. kategorije in 100 o/o vojaških mirovnih invalidov s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, ureja način in pogoje za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč, določa krog upravičencev za stanovanja, zgrajena s sredstvi družbene pomoči, postopek za pridobitev stanovanja, pristojnosti odborov za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin in mesta Ljubljane ter pristojnosti samoupravnih organov stanovanjskih skupnosti občin mesta Ljubljane.
VIRI FINANCIRANJA
2.	člen
Viri financiranja za gradnje najemnih stanovanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin, upokojenih občanov, delovnih invalidov I. kategorije in 100°/» vojaških mirovnih invalidov, s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo so:
—	obvezni prispevek za družbeno pomoč v. stanovanjskem gospodarstvu na osnovi samoupravnega sporazuma in odloka Skupščine mesta Liubljane;
—	neporabljena sredstva n' posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin;
■ — namenska sredstva družbenopolitičnih skupnosti;
—	sredstva, ki jih za izgradjno najemnih stanovanj prostovoljno vložijo organizaciie združenega dela.
skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani;
—	posojila, vračila in odplačila;
—	sredstva amortizacije iz stanarin stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin.
Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana določi na podlagi potrjenega finančnega načrta za sredstva družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, višino sredstev, namenjenih za gradnjo najemnih stanovanj.
UPRAVIČENCI ZA DODELITEV STANOVANJA, ZGRAJENEGA S SREDSTVI ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA
3.	člen
Upravičenci za dodelitev stanovanja, zgrajenega s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. so
—	družine in občani z nižjimi dohodki;
—	mlade družine;
—	upokojeni občani;
—	delovni invalidi I. kategorije in 100 Vo vojaški mirovni invalidi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo.
4.	člen
Družine in občani z nižjimi dohodki lahko zaprosijo za stanovanje, zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje' ali lastnik primernega vseljivega stanovanja;
—	da skupni dohodek prosilca in članov njegovega gospodinjstva ne presega na člana gospodinjstva mesečno 60°/» poprečnega neto OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu.
—	da imajo družine ali občani stalno bivališče na območju ljubljanskih občin vsaj 5 let od datuma razpisa za nazaj;
—	da prosilec ali za delo sposoben član ožje družine ni neupravičeno nezaposlen:
—	da prosilec pri svojih bližnjih sorodnikih (zakonec, starši, otroci), ki so lastniki večstanovanjske hiše, več stanovanj ali stanovanj, ki presegajo stanovanjske normative na območju ljubljanskih občin, ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja;
—	da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja.
5.	člen
Mlade družine lahko zaprosijo za stanovanje, zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da nobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje;
—	da nobeden od zakoncev ni lastnik primernega vseljivega stanovanja;
—	da mlada družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja;
—	da ima eden od zakoncev stalno bivališče na območju ljubl janskih občin vsaj 5 let od datuma razpisa za nazaj:
—	da namensko varčuje.pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše;
—	če vsaj ena organizacija, pri kateri sta zakonca zaposlena, jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 6 let od dneva pravnomočnosti odločbe o dodelitvi stanovanja.
Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo mlade družine z nižjimi osebnimi dohodki, večjim številom otrok ter mlade družine, katerih starši niso lastniki večstanovanjske hiše, več stanovanj ali stanovanj, ki presegajo stanovanjske normative na območju ljubljanskih občin.
6.	člen
Za mlado družino v smislu določil tega pravilnika se štejeta zakonca:
—	če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo 6 let;
—	če skupaj delovna doba zakoncev od dneva sklenitve zakonske zveze ne presega sedem let;
—	če nobeden od zakoncev ni starejši od 30 let.
7.	člen
Upokojeni občani lahko zaprosijo za stanovanje, zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje;
—	da prosilec za stanovanje ni lastnik primernega vseljivega stanovanja ali več stanovanj;
—	da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja;
—	da ima prosilec stalno bivanje na območju ljubljanskih občin vsaj 5 let od datuma razpisa za nazaj.
Prednost pri dodelitvi stanovanj imajo občani, ki so bili dlje časa zaposleni na območju ljubljanski občin in ki imajo dlje časa stalno bivališče na ohmnčiu ljubljanskih občin.
'	.	8. člen
Delovni invalidi I. kategorije in 100 "/o vojaški mirovni invalidi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo lahko zaprosijo za stanovanje, zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje;
—	da prosilec še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja;
—	da ima najmanj 5 let stalno bivališče na območju ljubljanskih občin.
Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo prosilci, ki dlje časa stalno bivajo na območju ljubljanskih občin.
POSTOPEK ZA PRIDOBITEV STANOVANJA
9.	člen
Samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane obvestijo interesente za pridobitev stanovanja z oglasom, objavljenim v javnih občilih ter v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah. Besedilo javnega natečaja objavi izvršilni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana po pooblastilu izvrSilnih odborov samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane. Natečaj mora seznaniti interesente za pridobitev stanovanja zlasti o naslednjem:
—	kdo se šteje za upravičenca za pridobitev stanovanja;
—	o osnovnih podatkih, ki jih mora posamezni prosilec navesti v vlogi;
—	o roku za zbiranje vlog;
—	o obveznih potrdilih, ki jih morajo prosilci priložiti vlogi.
10.	člen
Prosilec, ki želi pridobiti stanovanje, vloži utemeljeno prošnjo, opremljeno z ustreznimi dokazili in upoštevajoč svoj status na samoupravno stanovanjsko skupnost Ljubljana in sicer: zaposleni prosilec prek organizacije združenega dela, upokojeni občan prek društva upokojencev, delovni invalid I. kategorije prek skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, 100°/o vojaški mirovni invalidi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo prek pristojne občinske skupščine, delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, prek občinske organizacije sindikata delavcev pri zasebnikih, upravičenci do stalne družbene pomoči prek skupnosti socialnega varstva pristojne občine.
Organizacija združenega dela, krajevna skupnost, društvo upokojencev, zavod za socialno delo, sindikalna organizacija delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih ter upravni organ občinske skupščine so dolžni ob potrjevanju dokumentov, ki morajo biti priloženi k vlogi, ugotoviti upravičenost vsakega prosilca za pridobitev stanovanja, zgrajenega s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in sicer na podlagi določil tega pravilnika.
Organi, ki preverjajo vloge posameznih prosilcev so dolžni v roku 30 dni od dneva sprejema vloge 6<I-stopiti vse vloge skupaj z uradnim mnenjem odboru za družbeno pomoč občine, kjer ima prosilec stalno prebivališče.
11.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana odstopi po končanem natečaju vse vloge, razvrščene po posameznih kategorijah prosilcev, samoupravnim stanovanjskim skupnostim občin Ljubljane, kjer imajo prosilci stalno prebivališče.
Odbor za družbeno pomoč pristojne samoupravne stanovanjske skupnosti občine (v nadaljnjem besedilu odbor) prouči v skladu s svojim poslovnikom vloge posameznih prosilcev ih spremna mnenja inštitucij, ki potrjujejo vloge in jih eventuelno opremljajo z dodatnimi mnenji ali priporočili. Odbor pristojne samoupravne skupnosti občine lahko zavrne vloge, ki niso opremljene z ustreznimi dokazili ter vloge, ki so glede na določila natečaja pomanjkljive, če je prosilca na to predhodno opozoril.
Odbor pri svojem delu tesno sodeluje z občinsko skupščino, organizacijami združenega dela v občini, družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, zavodom za socialno delo in občinsko konfe-renco zveze sindikatov Slovenije. Odbor predvsem na podlagi komisijskega ogleda ali tudi kako drugače ocenjuje stanovanjske in druge razmere posameznega prosilca.
12.	člen
Odbor sestavi po proučitvi vseh vlog in ustreznih dokazil prednostno listo za pridobitev stanovanja ir jo posreduje v obravnavo izvršilnemu odboru samoupravne stanovanjske skupnosti občine.
13.	člen
Na seji izvršilnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti občine, kjer se obravnava prednostna lista, so vabljeni vsi člani odbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ter predsedniki ostalih odborov samoupravne stanovanjske skupnosti občine.
14.	člen
Izvršilni odbor seznani skupščino občine tudi z listo prosilcev, katerih prošnje je odbor zavrnil kot neupravičene.
13.	člen
Izvršilni odbor posreduje prednostno listo, dopolnjeno na podlagi pripomb in predlogov iz javne razprave, v obravnavo skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti občine. Skupščine dajo na predlog prednostne liste soglasje, nato pa posredujejo prednostne liste občin samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana zaradi sestave enotne prednostne liste vseh ljubljanskih občin.
16.	člen
Prednostne liste posameznih ljubljanskih občin obravnava odbor za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, ki pripravi predlog enotne prednostne liste. Odbor za družbeno pomoč sestavi predlog enotne prednostne liste, ki obsega razdelitev stanovanj med posamezne kategorije prosilcev ter število stanovanj, vključenih na enotno prednostno listo na podlagi predloženih občinskih prednostnih list.-
17.	člen
Samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane obravnavajo in potrjujejo enotno ljubljansko prednostno listo za pridobitev najemnega stanovanja, pridobljenega s sredstvi za družbeno pomoč stanovanjskega gospodarstva na skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
18.	člen
Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana lahko pred dokončno potrditvijo enotne prednostne liste na podlagi dokumentiranega predloga samoupravne stanovanjske skupnosti občine posameznega prosilca ali skupino prosilcev izloči ali pa na prednostno listo vključi posameznega prosilca ali skupino prosilcev.
19.	člen
Po potrditvi enotne prednostne liste na skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana se lista javno objavi.
20.	člen
Delitvene odločbe za stanovanje izdaja na podlagi enotne prednostne liste samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana.
MERILA ZA DODELJEVANJE STANOVANJ
21.	člen
Občani in družine z nižjimi dohodki in delovni invalidi I. kategorije ter 100 °/o vojaški mirovni invalidi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo lahko glede na število članov gospodinjstva pridobijo pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana stanovanje po naslednjem normativu:
— za eno osebo do 28 m*
—	za dve osebi do 42 m2
—	za tri osebe do 57 m2
—	za štiri osebe do 66 m2
in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva še do 10 m*.
Za člana gospodinjstva se v smislu določil tega pravilnika štejejo imetnik stanovanjske pravice in člani njegovega družinskega gospodinjstva, ki skupaj z njim stalno stanujejo. To so: zakonec, Otroci, pastorki in posvbjenci, starši obeh zakoncev ter osebe, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in stanujejo skupaj z njim.
Za člana družinskega gospodinjstva štejemo tudi osebo, ki trajno živi v izvenzakonski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice kot tudi osebo, ki z njim živi v tesni ekonomski skupnosti nepretrgoma več let. Pristojen socialni zavod preverja podatke o članih družinskega gospodinjstva, ki trajno živijo v izvenzakonski skupnosti ali v tesni ekonomski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice.
22.	člen
Glede na število članov gospodinjstva lahko mlade družine, upokojeni občani in upravičenci do stalne pomoči pridobijo stanovanje po naslednjem normativu:
—	garsonjero do 28 m2
■— enosobno stanovanje do 42 m2.
23.	člen
Če samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana ne more zagotoviti stanovanj po normativu iz 21. in '22. člena, lahko od teh normativov odstopi, skupščina skupnosti pa javno objavi vzroke za odstop od normativov.
SMERNICE ZA ZAMENJAVO STANOVANJ
24.	člen
Z namenom, da se ostarelim in bolnim občanom iz zdravstvenih razlogov omogoči zamenjava stanovanja in z namenom, da se občanom da možnost zamenjave prevelikega stanovanja, lahko skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana na predlog samoupravne stanovanjske skupnosti občine, odbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana ali komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV pri odboru za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, dodeli ostarelelu ali bolnemu občanu novo stanovanje, zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, v izpraznjeno stanovanje pa z dodelitveno odločbo vseli osebo izmed upravičencev na potrjeni enotni prednostni listi, zlasti iz vrst mladih družin.
25.	člen
Z namenom, da se socialno najšibkejšim upravičencem do stanovanja, zgrajenega s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, omogoči pridobitev starejšega stanovanja z nižjo stanarino, lahko skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana na predlog samoupravne stanovanjske skupnosti občine dodeli socialno šibkemu občanu starejše stanovanje, nad katerim ima razpolagalno pravico samoupravna stanovanjska skupnost občine. Novo stanovanje, zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč ,v stanovanjskem gospodarstvu, pa se v tem primeru dodeli
osebi, ki jo predlaga samoupravna stanovanjska skupnost tiste občine, ki odstopa razpolagalno pravico nad starejšim stanovanjem.
SMERNICE ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE
26.	člen
Občinska prednostna lista za pridobitev stanovanja je samo ena, sestavljena pa je na podlagi prednostnega reda za pridobitev stanovanja po posameznih kategorijah upravičencev t. j. mladih družil, delavcev z nižjimi dohodki, upokojenih občanov, delovnih invalidov I, kategorije in 100<Vt> vojaških mirovnih invalidov s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo in upravičencev do stalne družbene pomoči.
27.	člen
Odbor za družbeno pomoč ter organi upravljanja skupnosti upoštevajo pri proučitvi posameznega prosilca in vključitvi vloge na prednostno listo zlasti naslednje:
—	oceno stanovanjskih in drugih razmer, v katerih živi prosilec;
—	višino dohodkov prosilca in članov njegovega družinskega gospodinjstva;
—	podatke o času bivanja na območju ljubljanskih občin;	_
—	podatke o času neprekinjene zaposlitve na območju ljubljanskih občin;
—	druga dokumentirana mnenja organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, občinske skupščine, zavoda za socialno delo, sindikalne organizacije ali kakšne druge strokovne organizacije s področja zdravstva in socialnega varstva.
Odbor za družbeno pomoč ocenjuje posamezne kriterije, naštete v I. odstavku lega člena, z naslednjim številom točk:
1.	Ocena stanovanjskih razmer prosilca:
Točk
a)	podnajemniki	70
b)	sostanovalci	50
c)	imetniki stanovanjske pravice na neprimernem stanovanju	50
d)	stanovanjska površina, ki odpade na enega člana gospodinjstva
do 4 m2 na osebo	72
nad 4—5 m2 na osebo	64
nad 5—6 m2 na osebo	56
nad 6—7 m2 na osebo	50
nad 7—8 m2 na osebo	45
nad 8—9 m* na osebo	40
nad 9—10 m2 na osebo	35
nad	10—11 m2	na	osebo	30
nad	11 —12 m2	na	osebo	25
nad	12—13 m'	na	osebo	21
nad	13—14 m2	na	osebo	18
nad 14—15 m2 na osebo	15
nad 15—16 m2 na osebo	'	12
nad 16—17 m* na osebo	9
nad 17 m* na osebo	6
e)	stanovanje brez kuhinje
(se točkuje samo pri poročenih prosilcih in materah samohranilkah)	20
točk
I) souporaba kuhinje (se točkuje samo pri poročenih prosilcih in materah samohranilkah) 10
g)	souporaba spalnice	10
h)	prehodna spalnica	5
i)	souporaba WC (se točkuje samo v primerih, ko uporabniki niso družinski	člani)	5
j)	stanovanje brez kopalnice	5
k)	souporaba kopalnice (se točkuje samo v primerih, ko uporabniki niso družinski člani) 2
l)	splošna kvaliteta stanovanja
(po oceni in z obrazložitvijo komisije) do 30
m)	v zgradbi ni vodovoda	10
2.	Socialno-zdravsteno stanje gospodinjstva -družine:
Na
obolelega
otroka
točk
a) bolezni otrok'
—	duševno ali telesno prizadeti otroci	60
—	trajne in ponavljajoče bolezni dihal ’	40
—	ostala trajna in ponavljajoča obolenja	20
—	ostala obolenja (po oceni komisije)	0—20
Na
obolelega
člana
b) bolezni staršev	točk
—	duševno oboleli	60
—	težja invalidnost	60
—	ostala trajna obolenja	30
3.	Ločeno življenje staršev ali otrok	30
4.	Bivanje v neprimernih stanovanjih:
—	bivanje v kolibah, začasnih ali zasilnih stanovanjih, stanovanjih 6. ali 7. kategorije 150
—	vlažno — mračno kletno stanovanje	120
—	vlažno stanovanje	80
—	kletno stanovanje	80
—	podstrešno vlažno — mračno stanovanje 120
—	podstrešno stanovanje	80
Točkuje se le eno od navedenih stanovanj.
5.	Privarčevana vsota (Se točkuje samo pri mladih družinah)
—	do 10.000 din	10
—	nad 10.000—30.000 din	20
—	nad 30.000 din	30
6.	Nepopolne družine (samohranilci)	30
7.	Stalno bivanje v Ljubljani:
—	za vsako leto nad 5—10 let	po 18
8.	Stalna zaposlitev v Ljubljani!
—	za vsako leto nad 5—10 let	po 18
9. Če je znašal mesečni poprečni dohodek na člana družinskega gospodinjstva v primerjavi s poprečnim mesečnim čistim OD v SRS v koledarskem letu pred letom razpisa, se vloga
prosilca točkuje: nad 50—G0«/»	0
nad 45—50 V.	10
nad 40—45 •/•	20
nad 35—40«/#	30
nad 30—35«/#	40
manj kot 30 «/#	50
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28.	člen
Najmanj stanovanja, zgrajena s sredstvi za družbe-'no pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samouprav-
/
ne stanovanjske skupnosti Ljubljana, se smejo tudi po izpraznitvi dodeliti v uporabo samo družinam in občanom z nizkimi dohodki, delovnim invalidom I. kategorije in 100 ‘Vo vojaškim mirovnim invalidom s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo in upravičencem do stalne družbene pomoči in sicer na podlagi določil tega pravilnika.
29.	člen
Stanovanje, dodeljeno na podlagi določil tega pravilnika, sme uporabljati le nosilec stanovanjske pravice, skupaj s člani gospodinjstva in ga ne sme zamenjati oziroma kako drugače razpolagati z njim brez Prejšnjega soglasja odbora za družbeno pomoč občinske samoupravne stanovanjske skupnosti.
30.	člen
Osebni dohodek prosilca in članov njegovega gospodinjstva se pri natečaju ia pridobitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,, ugotavlja za preteklo koledarsko leto.
31.	člen
Za primerno stanovanje se po tem pravilniku šteL je skupina prostorov, namenjenih za stanovanja, ki so praviloma gradbena celota in imajo skupen vhod.
Za ugotovitev primernosti stanovanja se uporabljajo določila odloka o določitvi meril stanovanjskega standarda na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 33 in št. 34/73).
Ce je primernost stanovanja dvomljiva, sklepa o tem za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ skupščine občine.
32.	člen
Upravičenci na potrjeni prednostni listi solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin, ki niso bili zajeti v delitvi prve transe stanovanj, to je delavci z nižjimi dohodki od zaporedne številke 283 naprej, mlade družine od zaporedne številke 62 naprej ter upokojenci od zaporedne številke 61 naprej, bodo enakopravno vključeni med npravičene prosilce na natečaj samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana v letu 1975, s tem da se bonovno ocenijo'kriteriji iz 26. člena tega pravilnika.
Strokovna služba odbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana bo vse upravičence iz prvega odstavka tega člena obvestila o tem da morajo dostaviti eventualno manjkajoče dokumente na podžgi enotnih določil natečaja samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana za pridobitev stanovanj, zgra-i&nih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem ' gospodarstvu.
33.	člen
Ta pravilnik začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane in ga potrdi skupščina samouprav-ne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
Ljubljana, dne 26. junija 1975.
Predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana
Tone Kolar 1. r.
1501.
Na podlagi 15. in 19. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/73), 3. člena odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ml območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 53/72) ter 4. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in izvajanju družbene pomoči na območju ljubljanskih občin je sprejela skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana na zasedanju dne 26. junija 1975
PRAVILNIK
o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik določa vire sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, ureja pačin in pogoje za dodeljevanje najemnih stanovanj, predpisuje pogoje in merila za pridobitev kredita kot posebne oblike družbene pomoči za gradnjo, ali nakup ozirorha adaptacijo etažnega stanovanja ali družinske hiše ter pristojnosti odbora za družbeno pomoč, izvršilnega odbora in skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana pri reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih.
VIRI FINANCIRANJA
2.	člen
Viri financiranja za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih,
so:
—	sredstva za stanovanjsko graditev in družbeno pomoč od skupnega zneska izplačanih osebnih dohodkov po stopnji, ki jo določajo skupščine občin Ljubljane.
Sredstva iz prvega odstavka vplačujejo na žiro račun sredstev za. družbeno pomoč pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana tisti občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb. to so zasebni delodajalci.
3.	' člen
Sredstva, namenjena za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnikih, se z vsakoletnim finančnim načrtom za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu delijo na:
—	sredstva za gradnjo najemnih stanovanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin, upokojenih občanov, delovnih invalidov I. kategorije in 100 "/n vojaških mirovnih invalidov s pravico, do dodatka za pomoč in postrežbo ter upravičencev do stalne družbene pomoči in
;— sredstva za kreditiranje nakupa etažnega stanovanja ali zidave stanovanjske hiše in za adaptacijo.
N.	4. člen _	...	. , .
Sredstva ie 3. člena tega pravilnika se s finančnim načrtom razdelijo po naslednjem ključu:
—	55 % vseh sredstev za gradnjo najemnih stanovanj ;
—	46 °/o vseh sredstev za kreditiranje nakupa etažnega stanovanja ali zidavo stanovanjske hiše in za adaptacije.
POSTOPEK ZA UVELJAVITEV DRUŽBENE
POMOČI
5.	člen
Prosilec, ki zen pridobiti stanovanje, vloži utemeljeno prošnjo, opremljeno z ustreznimi cfbkazili na odbor za družbeno pomoč pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana in sicer prek pristojnega občinskega odbora za družbeno pomoč.
Postopek za pridobitev stanovanja predpisuje pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
6.	člen
Prosilec za kredit vloži utemeljeno prošnjo, opremljeno z ustreznimi dokazili, na odbor za družbeno pomoč pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine, kjer ima stalno prebivališče.
Vlogi za kredit morajo biti priložena naslednja dokazila:
—	izjava prosilca o članih njegove družine in izjava, koliko članov družine bo vseljeno v novozgrajeno stanovanje ali stanovanjsko hišo;
—	fotokopijo ali overjeni prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo ali adaptacijo stanovanjske hiše;
—	izjava o predračunu stroškov za gradnjo, nakup ali adaptacijo stanovanjske hiše ali stanovanja;
—	izjava o virih sredstev za gradnjo, nakup ali adaptacijo stanovanjske hiše ali stanovanja;
—	potrdilo o višini dohodka, ki ga izda pristojna služba skupnosti zdravstvenega zavarovanja;
—	kupoprodajna pogodba ali predpogodba ali potrdilo o zagotovitvi nakupa stanovanja v etažni lastnini.
Rok za zbiranje vlog javno objavi izvršilni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
7.	člen
Odbor za družbeno pomoč občine odstopi vlogo v roku. ki ga določi izvršilni odbor samoupravne 'stanovanjske skupnosti Ljubljana, odboru za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. Posamezni vlogi mora biti priloženo stališče občinskega odbora za družbeno pomoč.
8 člen
Odbor za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana prouči v skladu s svojim poslovnikom vloge posameznih prosilcev ter pripravi predlog za odobritev kreditov, ki ga potrjuje izvršni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
Zoper sklep izvršilnega odbora ima prosilec pravico pritožbe na skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
9.	člen
Na sejo izvršilnega odbora, kjer se obravnavajo in potrjujejo krediti delavcem, zaposlenim pri zasebnih delodajalcih, so vabljeni vsi člani odbora za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
10.	člen
Izvršilni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana formira skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana o prosilcih za pridobitev kredita ter o odobrenih kreditih.
MERILA ZA DODELJEVANJE KREDITOV ’
11.	Člen
Krediti za nakup stanovanja, zidavo stanovanjske hiše in za adaptacije se odobravajo samo do določene neto stanovanjske površine in sicer:
—	za družino do 4 članov največ do 68 m2 neto stanovanjske površine
—	za 5 članske družine največ do 75 m2 neto stanovanjske površine
—	za 6 in več članske družine največ do 83 m‘ neto stanovanjske površine.
Najvišji znesek odobrenega kredita je 50 o/o od zneska, določenega v kupoprodajni pogodbi za nakup standardnega stanovanja ali od predračuna za gradnjo ali adaptacijo individualne stanovanjske hiše, oboje v mejah stanovanjskih standardov, ki jih določi Skupščina mesta Ljubljane.
12.	člen
Odplačilna doba za kredit ne more biti daljša oo 25 let, obrestna mera pa ne sme biti nižja kot 2 ‘‘/o.
Odbor za družbeno pomoč pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana je pristojen za določanje odplačilne dobe in sicer na podlagi ocene o kreditni sposobnosti posojilojemalca in njegovega zakonskega druga ter za določanje obrestne mere.
13.	člen
Prednostno pravico za pridobitev kredita imajo prosilci, ki namensko varčujejo pri poslovni banki, ki živijo dlje časa na območju ljubljanski občin in ki so dlje časa stalno zaposleni pri zasebnem delodajalcu na območju ljubljanskih občin.
14.	člen
Krediti se odobravajo samo za stanovanja ali stanovanjske hiše, locirane na območju ljubljanskih občin.
*
POSOJILNA DOBA
15.	člen
Po pravnomočnosti sklepa o odobritvi posojila sklene samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana s posojilojemalcem posojilno pogodbo, ki vsebuje zlasti naslednje elemente:
—	višino in namen odobrenega posojila, obresti ter odplačilni rok;
—	termine črpanja posojila ter končni rok za porabo posojila;
—	sankcije za primer nenamenske uporabe posojila, nerednega vračanja posojila, dajanja neresničnih podatkov za pridobitev posojila, opustitve zavarovanja nepremičnin do zneska posojila v korist samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, odtujitve nepremičnine;
—	določbe o zavarovanju kredita In sicer privolitev prosilca, za vknjižbo zastavne pravice za obstoječo terjatev;
—	določbe o administrativni prepovedi.
16.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana lahko pooblasti Ljubljansko banko, podružnico za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva za opravljanje vseh zadev v zvezi s sklepanjem pogodb za kredite, odobrene na podlagi določil tega pravilnika.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17.	člen
Potrjena lista za pridobitev kredita se javno objavi.
18.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, ki ga je sprejela skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada na četrtem zasedanju dne 18 4. 1974 (Uradni list SRS, št. 24/1974).
19.	člen
Ta pravilnik začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo stanovanjske skupnosti občin Ljubljane in ga potrdi skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti mesta Ljubljane. Pravilnik se obiavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 26. junija 1975.
Predsednik Skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana
Tone Kolar L r.
BREŽICE
1502.
Na podlagi določila 4. odstavka 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno-političnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 202. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28-840/74) je Skupščina občine Brežice na zasedanju zbora združenega dela, ?bora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 30. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini Brežice za I. trimesečje 1976
1.	člen
Občinski organi in drugi uporabniki proračunskih sredstev se V I. trimesečju 1976 financirajo vse do sprejema proračuna za leto 1976 na podlagi proračuna za leto 1975.
2.	člen
Trimesečni načrt izdatkov ne sme presegati eno četrtine izdatkov proračuna za leto 1975.
3.	člen
Dohodki in izdatki doseženi oziroma porabljeni na Podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine Brežice za leto 1976 in se morajo prikazati v njegovem zaključnem računu za leto 1976.
4.	člen
Skupščina občine Brežice pooblašča izvršni svet, da v primeru neenakomernega priliva proračunskih dohodkov lahko za nemoteno financiranje proračunskih izdatkov najame iz rezervnega sklada proračuna ustrezno posojilo.
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 400-35/75-1
Brežice, dne 30. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skinder 1. r.
CELJE
1503.
Občinska skupščina Celje je po 47. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/69 in 43/ 70) ter 146. člena statuta občine Celje na sejah vseh zborov dne 30. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Celje za leto 1975
1.	člen
V	odloku o proračunu občine Celje zg leto 1975 (Uradni list SRS, št. 9/437-75), se prvi člen spremeni tako, da se glasi:
Skupni dohodki občinskega proračuna din za leto 1975 znašajo	81.463.000
Od tega:	^
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	80,648.370
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo	.	814.630
2.	člen
drugem členu se znesek 800.760 din nadomesti * zneskom 814.630 din.
i
3.	člen
V	smislu 1. člena tega odloka spremenjen pregled
dohodkov občinskega proračuna za leto 1975 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1975, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.	-
4.	člen
*
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St. 400-30/75-4
Celje, dne 30. decembra 1975.
(	Predsednik
Skupščine občino Celje
Jože Marolt 1. r.
Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna občine Celje za leto 1975
Vrsta	Dohodki
dohodka	skupaj
1.	Davki na osebne	dohodke	in
skupne dohodke	občanov	16,934.700
2.	Davki na promet	in premoženje 60,208.300
3.	Takse	_	3,500.000
4.	Denarne kazni	520.000
5.	Drugi dohodki	300.000
Skupaj	81,463.000
St. glav. namena	. Razporeditev dohodkov		
01	Dejavnost organov družbeno--	
	političnih skupnosti	37,445.960
02	Ljudska obramba	3,173.500
03	Dejavnost družbenopoitičnih	
	organizacij in društev	2,305.240
04	Negospodarske investicije	11,443.000
07	Kulturnoprosvetna dejavnost	350.000
08	Socialno varstvo	6,535.400
09	Zdravstveno varstvo	431.000
10	Komunalna dejavnost	7,535.000
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	3,256.000
16	Intervencije v gospodarstvu	1,741.630
17	Proračunske obveznosti pret. let	1,828.780
18	Sredstva rezerv	814.630
19	Nerazporejeni dohodki	800.76'
	Pokritje izpada dohodkov za	
	leto 1974	,	3,248.101
	Solidarnostno prelivanje	554.000
	Skupaj	81,463.000
(	1504.
Občinska skupščina Celje je po 52. členu zuKona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji iUradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43 70) in 146. členu statuta občine Celje na sejah vseh zborov dne 30. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju potreb občine Celje v prvem trimesečju 1976
1.	člen
Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1376 se bodo potrebe občine, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, v prvem trimesečju 1976 začasno financirale v višini ene četrtine sredstev, določenih v občinskem proračunu za leto 1975, vendar največ do zneska 20.019.000 dinarjev.
2.	člen'
Dohodki, ki bodo doseženi v letu 1976 in njihov razpored po 1. členu tega odloka, bodo sestavni del dohodkov in njihovega razporeda v občinskem proračunu za leto 1976.
3.	člen
Določila odloka o proračunu občine Celje za leto 1975 se bodo smiselno uporabljala do sprejetja proračuna za leto 1976, vendar najdlje do konca marca.
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati s 1. januarjem 1976.
St. 402-59/1975
Colje, dne 30. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1505.
Občinska skupščina Celje je na osnovi 146. člena statuta občine Celje in 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74), na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. decembra T975 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov
1.	člen
V	3., 13., 25. in 45. členu odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 24/74, 1/75 in 5/75) se namesto besed »svet za finance« določi »izvršni svet«.
2.	člen
V	8. členu se stopnje: »38, 32 in 18« nadomestijo a stopnjami: »40, 31 in 22«.
3.	člen
V	10. členu se prvi odstavek spremeni tako, da
glasi:	'
»Zavezancem davka iz kmetijstva, ki posedujejo kmetije, za katere, po odloku O določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS. št. 5/75) velja posebna ureditev dedovanja, in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna posebna olajšava. Te olajšave se priznajo pod naslednjimi pogoji:
—	da preusmerjajo svoja gospodarstva po načrtu in programu, s katerim soglaša območna kmetijska organizacija ter občinski organ, pristojen za kmetijstvo in ki je v skladu z razvojem kmetijstva v občini;
—	da preurejajo stanovanjske in gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija«.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se prizna posebna olajšava tudi zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v strojne skupnosti.
du s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 25 “/o.
4.	člen
15.	člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek iz oortnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah:
Osnove din		Stopnja
	do 10.000	25
10.000	do 20.000	30
20.000	do 30.000	35
30.000	do. 50.000	39
50.000	do 100.000	43
loaooo	do 150.000	46
150.000	do 200.000	48
nad 200.000		50
5. člen
7.	člen
20.	člen se spremeni tako, da glasi: »Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah:
Osnove din	'	Stopnja
	do 10.000	25
10.000	do 20.000	30
20.000	do 30.000	35
30.000	do 50.000 *	39
50.000	do 100.000	43
100.000	do 150.000	46
150.000	do 200.000	48
nad 200.000		50
Za 16. členom se doda nov lo.a člen, ki glasi:
»Posebna olajšava po 82. členu zakona o davkih občanov za vlaganja v razširjeno reprodukcijo se prizna v obrtnih dejavnostih: lončarstvo, steklarstvo, kovaštvo, ključavničarstvo, orodjarstvo, strugarstvo, avtomehanika, precizna mehanika, mehanika koles, kleparstvo in avtokleparstvo, mesarstvo, pekarstvo, mlinarstvo, instalaterstvo za vodovod, plinske in klimati-zacijske naprave ter naprave za centralno ogrevanje, mizarstvo, kolarstvo, sodarstvo, lesnostrugarstvo, ščetarstvo, parketarstvo, voznoličarstvo. čiščenje in mazanje vozil elektromehanika za hladilne naprave, elektromehanika za RTV in elektromehanika za gospodinjske stroje in aparate.
Olajšava po prvem odstavku tega člena se ne prizna zavezancem, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic.
Davčni zavezanec uveljavlja posebno olajšavo v roku, ki je določen za vložitev davčne napovedi«.
6.	člen
V 19. členu se prvi odstavek spremeni tako, da glasi:
»Davek od obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku in po naslednjih stopnjah:
1.	od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij,
ipd.; od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu; od prejemkov zavarovalnih poverjenikov; od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic; od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije ipd; od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči 10 »/o.	*
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov; od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike: od dohodkov potujočih zabavišč: od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 200/o.
3 od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije: od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu. sklenjeni v skla-
8.	člen
V 21. členu se doda drugi odstavek, ki glasi- »Za zavezance davka iz intelektualnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja v pavšalnem znesku, se uporabljajo merila iz 14. člena odloka o davkih občanov«.
9.	člen
22.	člen se spremeni in na novo glasi: »Davek od intelektualnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje po stopnji 25 %>«.
10.	člen
V 23. členu se stopnja »15« nadomesti s stopnjo »20«.
11.	člen
26. člen se spremeni tako, da glasi: »Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:	t
Osnove	din		Stopnja
	do	10.000	30
od 10.000	do	20.000	33
od 20.000	do	30.000	36
od 30.000	do	50.000	40
od 50.000	do	100.000	44
od 100.000	do	150.000	48
od 150.000	do	200.000	54
nad 200.000			64«
12.	člen
33.	in 34. člen se črtata.
13.	člen
Izvršni svet občine Celje se pooblasti, da Izda prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St 422-45/75-4
Celje, dne 30. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Celje
✓	Jože Marolt 1. r.
15«6.
Zbori občinske skupščine Celje so po 46. členu temeljnega zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 1/1967) in 3. člena zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja blagovnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/67) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 30. decembra 1975 sprejeli
ODLOK
o sodelovanju delovnih ljudi in občanov pri uprav-.	Ijanju celjskega živilskega trga
/
1.	člen
S tem odlokom se določa, katere zadeve organiziranja prometa na celjskem živilskem trgu (v nadaljnjem besedilu: tržnica) imajo poseben družbeni pomen in kako sodelujejo pri upravljanju tržnice delovni ljudje in občani.
2.	člen
Pri organiziranju prometa na tržnici imajo poseben družbeni pomen naslednje zadeve:
—	sprejem programa razvoja
—	sprejem investicijskega programa za gradnjo in rekonstrukcijo
—	uporaba sredstev za redno in investicijsko vzdrževanje
—	poslovna politika
—	sprejem tržnega reda
—	oblikovanje cen storitev tržnice
—	kontrola cen blaga ki se prodaja na tržnici
—	sanitarno higienski pogoji
—	določila statuta in drugih splošnih aktov OZD, ki se nanašajo na tržnico.
3.	člen
Pri organizaciji združenega dela, ki upravlja tržnico, se ustanovi svet tržnice kot organ, v katerem delovni ljudje in občani sodelujejo pri odločanju o zadevah, ki so posebnega družbenega pomena pri organiziranju prometa na tržnici.
Svet tržnice odloča o zadevah iz 2. člena tega odloka enakopravno s pristojnim samoupravnim organom organizacije združenega dela.
Svet tržnice obravnava tudi zadeve, ki niso v pristojnosti organizacije združenega dela, ki upravlja tržnico, pa se nanašajo na organiziranje prometa na tržnici. Pri tem svoje ugotovitve, stališča, mnenja in predloge sporoča pristojnim organom'in organizacijam v občini. Organi oziroma organizacija, na katero se je obrnil svet tržnice, mora ffemu odgovoriti v 30 dneh po sprejemu pismene vloge.
4.	člen
Svet tržnice sestavljajo delegati krajevnih skupnosti z območja mesta Celja in delegati prodajalcev na tržnici.
5.	člen
Podrobnejše določbe o sestavi, organizaciji in delu sveta tržnice predpiše organizacija združenega dela ki upravlja tržnico, v svojih splošnih aktih.
6.	člen
Svet tržnice se mora konstituirati v 45 dneh po uveljavitvi tega odloka.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 334-33/75-1
Celje, dne 30. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
'	GROSUPLJE
1507.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SFRJ, št. 39/74) ter 21. in 183. člena sta, tuta občine Grosuplje je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne
26.	decembra 1975 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Grosuplje v I. trimesečju 1976
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Grosuplje za leto 1976 se bodo začasno, najdlje pa do 31. marca 1976 financirale proračunske potrebe občine Grosuplje na podlagi trimesečnega načrta proračunskih dohodkov in njihove razporeditve.
2.	člen
Trimesečni načrt razporeditve sredstev ne sme presegati ene četrtine razporejenih dohodkov po proračunu občine za leto 1975.
3.	člen
Doseženi dohodki in razporejena sredstva po tem odloku bodo sestavni del dohodkov in njihovega razporeda v proračunu občine Grosuplje za leto 1976
4.	člen
Splošne določbe proračuna občine Grosuplje za leto 1975 se bodo smiselno uporabljale tudi v I. trimesečju 1976 pri izvrševanju trimesečnega načrta.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov najame za nemoteno financiranje proračunskih potreb ustrezno višino posojila iz sredstev rezervnega sklada proračuna.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 400-22/75
Grosuplje, dne 30. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
1508.
Na podlagi tretjega odstavka 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne
26.	decembra 1975 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1974
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1974.
2.	člen
Zaključna računa obsegata: bruto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa in pregled dolgov in preplačil zavezancev.
3.	člen
Zaključna računa izkazujeta za leto 1974 nasled-
nji promet:
zaostanek iz leta T973 obveznosti po odmeri predpis obresti, stroškov odpisi plačila
zaostanek dolga preplačila zavez.
Zaključni račun davkov in prispevkov
Zaključni račun prlsp. za star. zavarovanje
3,932.361,65	1,458.734,60
14,386.783,80 2,140.082,90 271.104,65	20.880,35
863.319,85	160.840.50
13,315.670,95	1,999.651,80
5,312.346,90	1,496.226,20
901.084,60	37.020,65
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-10/75
Grosuplje, dne 30. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
1509.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) ter 21. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10''74) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1975 sprejela
ODLOK o davkih občanov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
V občini Grosuplje se uvaja obveznost plačevanja davkov, ki so po zakonu dohodek občine.
Občani občine Grosuplje plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka.
2.	člen
Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in po zakonih. Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati po svoji gospodarski moči.
3.	člen
Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku:
1.	davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
2.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
3.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
4.	davek od osebnega dohodka od avtorskih pravic,
5.	davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic,
6.	davek od premoženja,
7.	davek na dobitke od iger na srečo.
4.	člen
Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po določilih zakona o davkih občanov, morajo voditi poslovne knjige tudi vsi ostali zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, razen zavezancev, ki opravljajo obrtne storitve in ne zaposlujejo tuje delovne sile.
II.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5.	člen
Območje občine se razdeli v tri skupine katastrskih občin in sicer v drugo, tretjo in četrto skupino kot sledi:
II.	skupina zajema katastrske občine: Bukovica, Dedni dol, Draga, Gorenja vas, Grosuplje, Hudo, Pod-gora, Radohova vas. Stranska vas, Šentvid, Šmarje, Videm, Višnja gora in Grosuplje naselje.
III.	skupina zajema katastrske občine: Cesta. Dob, Kompolje, Krka, Male Dole, Mali vrh, Metnaj, Muljava, Podboršt, Ponova vas, Sela. Slivnica, Stara vas, Stična, Temenica, Vel. Pece, Zagorica, Zagradec, Zden-ska vas, Žalna.
IV.	skupina zajema katastrske občine: Ambrus, Blečji vrh, Češnjice, Dobrava, Ilova gora. Kriška vas. Leskovec, Luče. Podbukovje, Polica. Račna, Sušica, Valična vas, Vel. Globoko, Vel. Lipljenje, Vino, Višnjo in Vrhe.
6.	člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) se plačuje po proporcionalnih davčnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo:
stopnja
—	druga	skupina	50
—	tretja	skupina	41
—	četrta	skupina	31
Davčnim zavezancem ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju se davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmeri po stopnjah:
stopnja
—	druga	skupina	26
—	tretja	skupina	17
—	četrta	skupina	7
7.	člen
Občinski davek iz kmetijskei dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, ki ga predstavlja vrednost lesa, določenega za posek, se odmerja po stopnji 46 odstotkov.
Davčnim zavezancem, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek iz prejšnjega odstavka tega člena odmeri po stopnji 22 °/o.
Davka od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozdov so oproščeni zavezanci, ki darujejo les za javne namene v višini odmere, ki odpade na podarjeno količino lesa.
8.	člen
Občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni tudi zavezanci iz naslednjih višinskih krajev, če njihov skupni katastrski dohodek ne presega 4.000 din:
Veh Ilova gora, Gaberje v k. o. Ilova gora, Cerovo v k. o. Ponova vas. Rožnik, Staro apno, Male Lipljene, Vel. Lipljene, Železnica ter Medvedica v k. o. Vel. Lipljene, Rogatec, Udje, Vino, Vrbičje v k. o. Vino, Mali Konec, Troščine, Blečji vrh -v k. o. Blečji vrh, Vel. in Mali Kal v k. o. Češnjice, Trnovica v k. o. Dob, Kamno brdo, Sela pri Višnji gori v k. o. Dobrava, Kriška vas, Nova vas, Zavrtače, Pristava v k. o. Kriška vas, Ravni dol v k. o. Krka, Zg. Brezovo, Vrh v k. o. Leskovec, Obolno, Poljane, Goričica, Debeče, psredek, Planina v k. o. Metnaj, Laze, Male Lese v k. o. Podbukovje, Male in Vel. Vrhe, Mevce v k. o. Vrhe, Ponikve, Vodice v k. o. Cesta, Kočevje, Mala Ilova gora v k. o. Zdenska vas, Ambrus, Kal, Kamni vrh v k. o. Ambrus, Mali Korinj, Vel. Korinj, Kuželjevec, Grintovec, Malo in Vel. Globoko v k. o. Vel. Globoko, Bakre, Brezovi dol, Primča vas, Višnje v k. o. Višnje, Dečja vas v k. o. Zagradec, Male in Vel. Reberce, Valična vas, Tolčane v k. o. Valična vas, Kitni vrh, Sušica, Trebež v k. o. Sušica, zaselki Feleč vrh, Cerovec, Brezovec, Hruševec, Gornji vrh v k. o. Bukovica, Male Pece v k. o. Vel. Pece ter Sp, Slivnica v k. o. Slivnica
9.	člen
Deset let so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca, postala uporabna in zemljišč, na katerih se zasadijo novi vinogradi, sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi. Oprostitev prizna davčni organ, če so bila dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo.
10.	člen
Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in imajo svojstvo zavarovanca
iz kmetijskega zavarovanja in vlagajo sredstva za namene iz tretjega in četrtega odstavka 66. člena zakona o davkih občanov se prizna posebna olajšava, ki znaša 80 % vloženih sredstev, vendar ne sme presegati petletne odmere davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti.
Pod enakimi pogoji se prizna olajšava v višini 10 "/o vloženih sredstev zavezancem, katerim kmetijstvo ni glavni poklic pa se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, vendar olajšava ne sme presegati 3-letne odmere davka iz kmetijstva.
' V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu čas pri naslednjih olajšavah za ponovno vložena sredstva oz. višina olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil najvišjo možno olajšavo po tem členu.
Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji predloži dokaze o vloženih sredstvih iz prvega odstavka tega člena. O olajšavi odloči davčni organ z odločbo.
11.	člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah se prizna posebna olajšava, ki znaša letno 500 din odmerjenega davka za vsakega otroka s pogojem, da otrok nima lastnega dohodka 4z naslova štipendije in vajeniške nagrade in samo za čas, kot je za posamezno vrsto šole določen za redno šolanje. ' Posebna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca, kateri je priložiti ustrezno potrdilo o šolanju.
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH
GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
\
12.	člen
Občani, katerim opravljanje obrtne ali druge gospodarske dejavnosti ni glavni poklic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo občinski davek od osnov do višine dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 21/74, 39/74) po stopnji, ki znaša 30%.
13.	člen
Občani, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranslu poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino oseb-
noga dohodka iz 10. člena zakona po naslednjih davčnih stopnjah*		o davkih občanov
če znaka presežek davčne osnove dinarjev nad	do		’Stopnjo •/.
	10.000	25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39
50.000	100.000	43
100.000	150.000	46
150.000 200.000	200.000	48 50
14.	člen
Občinski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku se izplačuje od vsakega posameznega kosmatega dohodka ob vsakem izplačilu po davčnih stopnjah, ki znašajo:
• '	Stopnja
•/.
1.	od dohodkov, raznašalcev časopisov,
knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od tovornjaka in vleke lesa z delovno živino, od dohodkov lesne embalaže ter od pakiranja izdelkov domače obrti in izdelovanje čipk. Davek po tej točki ne plačujejo občani, ki priložnostno zbirajo odpadni. material	10
2.	od provizij poslovnih agentov in pover-
jenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti	20
Davek po tej točki ne plačujejo občani, zasebni kmetje, kadar plužijo sneg, zbirajo mleko in prevažajo mleko v zbiralnice mleka gospodarskih organizacij
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne orga'ne in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 25
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se občinski davek iz obrtnih dejavnosti Po odbitku plačuje od dohodkov domače obrti po stopnji	5
Občinski davek iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela in sicer: od lesenih zobotrebcev in špil, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, brezovih metel, nasadil za orodje, čipk ter obodov za izdelovanje sit in rešet ter lončarstva.
15.	člen
Davčnim zavezancem, ki izvršujejo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost in vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov 'n za nabavo opreme, se prizna posebna davčna olajšava v vseh dejavnostih, razen avtoprevozništva.
16.	člen
Zavezancem, ki so pričeli opravljati storitveno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost kot glavni Poklic se prizna davčna olajšava s tem, da se odmerjeni davek zniža v prvem letu poslovanja za 40°/o, v drugem letu pa za 20% v naslednji dejavnostih:
—	kleparstvo,
—	urarstvo,
—	elektromehanika za gospod, stroje in aparate,
—	elektromehanika za radijske sprejemnike in televizorje,
—	rezbarstvo,
—	tapetništvo in dekoraterstvo,
—	čevljarstvo (popravila),
—	inštalaterstvo vseh vrst,
—	pečarstvo,
—	pleskarstvo in soboslikarstvo,
—	krovstvo,
—	steklarstvo,
—	brivstvo in frizerstvo,
—	aranžerstvo,
—	dimnikarstvo,
—	gostinstvo,
—	kemično čiščenje,
—	krojaštvo in šiviljstvo,
—	čiščenje in mazanje vozil,
—	vulkanizerstvo — montiranje gum in centriranje koles,
—	podkovsko kovaštvo
Šteje se, da je zavezanec (začetnik) pričel z obrtno dejavnostjo, če ni prej opravljal obrti v kateri drugi občini ali da ni kdo drug izvrševal v isti delavnici dejavnosti iste obrtne stroke.
IV.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
17.	člen
Zavezanci od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 din in ne zaposlujejo tuje delovne sile, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku.
18.	člen
Občani, katerim opravljanje Intelektualnih ali drugih negospodarskih storitev ni glavni poklic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo občinski davek od osnov do višine dohodka iz 10. člena zakona e davkih občanov (Uradni list SRS št. 21/74) po stopnji, ki znaša 30%.
19.	člen ,
Občani, ki opravljajo intelektualne ali druge negospodarske storitve kot glavni ali postranski poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona < o davkih občanov po »stopnjah iz 13. člena tega odloka.
20.	člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz intelektualnih storitev od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani, ki organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam priložnostno opravljajo storitve ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih ter občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebniku, po davčni stopnji 25%.
V.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTOR-
SKIH PRAVIC
21.	člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, po odbitku se plačuje od vsakega posameznega dohodka'po davčni stopnji 20°/o.
Občinski davek iz osebnega dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se ne plačuje.
22.	člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odloka se plačuje občinski davek od posameznega dohodka po stopnji 35% za naslednje vrste dohodkov:
1.	doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih ali govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne gasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del;
2.	od raznih skic in risb, stripov, križank ali drugih podobnih del;
3.	artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah;
4.	izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
če se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in
4.	točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se plačuje davek po stopnji 20%.
VI.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN
PREMOŽENJSKIH PRAVIC
t
vanja. Ti stroški se določijo v višini 40 % doseženega dohodka.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se določijo stroški upravljanja, vzdrževanja in enoletne amortizacije za stanovanja in stanovanjske hiše v višini 60 "/o.
Pri ugotavljanju dačne osnove za odmero davka na dohodke od premoženja, na dohodke dosežene z oddajanjem opremljenih sob, se kot stroške upošteva stanarinska vrednost oz. najemnina, ki se plačuje od oddanih prostorov, obraba opreme in vrednost storitev. Ti, stroški se določijo v višini 60 % doseženega dohodka.
26.	člen
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo v najem preko ustreznih organizacij, kot so zveza študentov, turistična društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se prizna posebna davčna olajšava v višini 50% odmerjenega davka.
VII.	DAVEK OD PREMOŽENJA
27.	člen
Občinski davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo:
1.	tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi vozila,
2.	stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže,
3.	gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 ha ob pogojih, določenih v drugem odstavku 134. člena zakona o davkih občanov.
23.	člen
Občinski davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin, katerih prometna vrednost znaša več kot 20.000 dinarjev.
Občinski davek po prejšnjem odstavku se plačuje ne glede na to, ali se premičnina proda v spremenjenem ali nespremenjenem stanju s pogojem, da še niso potekla tri leta, odkar je bila premičnina pridobljena.
24.	člen
Občinski davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
28.	člen
Davek od tovornih cestnih motornih im priklopnih ter kombi vozil se plačuje v tehle letnih zneskih:
a)) za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna motorna vozila namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost:
do 3 tone nad 3	do 4 tone
nad 4	do 5 ton
nad 5
1.000	din od tone
5.000	din
8.000	din
8.000	din in 4.000 din zb vsako nadaljno začetno tono nosilnosti
Ce znaša davčna osnova dinarjev *
nad	do	Stopnja
	10.000	25
10.000	20.000	28
20.000	30 000	31
30.000	50.000	34
50.000	100.000	38
100.000	150.000	42
150.000	200.000	46
200.000		50 25. člen
Davčna	osnova za	odmero davka na dohodek od
premoženja na dohodke, ki jih lastnik doseže z oddajanjem poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, je znesek stanarine oz. najemnine zmanjšan za eno letno amortizacijo, za stroške vzdrževanja in upravljanja ter stroške obrato-
b)	za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo: 120 din
c)	za tovorne priklopne in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost, kot za tovorna vozila navedena pod a),
d)	za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo: 60 din,
e) za vlečna tovorna vozila: — za traktorje
do	25 KM	120	din
nad 25 KM	do	40 KM	170	din
nad 40 KM	do	63 KM	220	din
nad 63 KM	'	270	din
/
— za vlečna vozila s priklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila navedena pod a),
f) za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja:
nad	1Z5 ccm	do	250 ccm	30	din
nad	250 ccm	do	500 ccm	40	din
nad	500 ccm	do	1000 ccm	50	din
nad 1000 ccm	60 din
Za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več.
g) za kombi vozila glede na delovno prostornino
motorja in sicer:	do 900 ccm	500 din
nad 900 ccm	do 1350 ccm	800 din
nad 1350 ccm	do 1800 ccm	1100 din
nad 1800 ccm	do 2500 ccm	1400 din
nad 2500 ccm	do 3100 ccm	1700 din
nad 3100 ccm	29. člen	2000 din
Zavezanec za	davek od stavb,	delov stavb,
novanj in garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe) je lastnik oziroma uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec ali pa jo daje v najem.
30.	člen
Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednost stavbe se zajemajo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota.
31.	člen
Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe:
—	vrsta in kakovost konstrukcije stavbe,
—	funkcionalnost stavbe,
—	starost in obrabljenost stavbe,
—	drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stavbe.
32.	člen
Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 31. člena tega odloka. Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja (Ur. list SRS št. 1/74), ki je sestavni del odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Grosuplje (Ur. list SRS št. 24/73).
Iz priročnika, navedenega v prejšnjem odstavku tega člena se ne uporabljajo določbe d, e, t, k, 1 in m točke 24. ter točke 27., 28., 29. in 30. ter določbe D tabele.
33.	člen
Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk in z vrednostjo točke.
Za uporabno tlorisno površino stavbe se šteje tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, garaž, vzidanih omar, poslovnih prostorov in drugih zaprtih prostorov stavbe ih delov stavb.
Vrednost poslovnega prostora se poveča za 25%, ne glede na to, ali so ti poslovni prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa o zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt.
34.	člen
Vrednost točke znaša 25 dinarjev na kalkulativno gradbeno ceno kvadratnega metra, uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala 1972 leta.
Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke.
35.	člen
Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1972 poveča za več kot 20% in je nova ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih:
Pri valorizaciji se upošteva tudi povišanje vrednosti točke za leto 1973.
36.	člen
Davčni zavezanec je davčnemu organu občine dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe zaradi odmere davka.
Davčna napoved je enkratna, nove obveznosti in morebitne spremembe lastništva in vrednosti stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do 31. januarja vsakega leta.
Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčni organ občine.
37.	člen
Občinski davek od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:	stopnja
—	stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž Q,15%
—	poslovnih stavb in poslovnih prostorov 0,20%
—	počitniških hiš	0,30%
38.	člen
Občinski davek od stavb se odmerja vnaprej. Odločba o odmeri davka od stavb je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali spremembe davčnih predpisov.
38. člen
Davka od premoženja ne plačujejo lastniki ali uživalci stavb oziroma stanovanj, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in imajo svojstvo zavarovanca iz kmetijskega zavarovanja.
Poleg teh so oproščeni še vsi ostali lastniki ali uživalci stavb oziroma stanovanj v naslednjih višinskih krajih:
Vel. Ilova gora, Gaber j e pri Ilovi gori, Cerovo, Rožnik, Staro apno, Male in Vel. Lipljene, Železnica, Medvedica, Rogatec, Udje, Vino, Vrbičje, Mali Konec, Troščine, Blečji vrh, Dolenja vas, Gorenja vas, Kožlje-vec, Vel. in Mali Kal, Trnovica, Kamno brdo, Sela pri Višnji gori, Kriška vas, Nova vas, Zavrtače, Pristava pri Višnji gori, Ravni dol, Zg. Brezovo, Vrh, Obolno, Poljane, Goričica, Debeče, Osredek, Planina, Laze, Male Lese, Male in Vel. Vrhe, Mevce, Vodice, Kočevje, Mala Ilova gora, Ambrus, Kal, Kamni vrh, Mali in Vel. Korinj, Kuželjevec, Grintovec, Malo in Vel. Globoko, Bakre, Brezovi dol, Primča vas, Višnje, Dečja vas, Male in Vel. Rebrce, Valičina vas. Tolčane. Kitni vrh, Sušica, Trebež, ter zaselki Feleč vrh, Cerovec, Brezovec, Hruševec in Gornji vrh.
40.	člen
Občinski davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.
VIII.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
41.	člen
Občinski davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10°/o.
IX.	POROŠTVO
42.	člen
Davčni organ občine lahko zahteva od davčnega zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obvezposti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezuje poravnati davčni dolg namesto zavezanca.
Poroštveno izjavo iz prejšnjega odstavka tega člena sme davčni organ občine zahtevati, če davčni dolg davčnega zavezanca presega zadnjo letno odmero in po tem ko prisilna izterjava iz zavezančevega premoženja ni uspela.
43.	člen
Od davkov, ki so predpisani s tem odlokom in jih občanom odmerja davčna uprava, se odstopa 6°/o občinski upravi za napredek organizacije in mehanizacije dela davčne uprave.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44.	člen
Davčni zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka morajo letno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja v naslednjem letu.
Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve po pogojih in merilih, določenih z medsebojnim dogovorom občinskih skupščin.
45.	člen
Izvršni svet Sob Grosuplje se pooblašča, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali delno odpiše, če bj se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Izvršni svet lahko za opravljanje nailog iz prvega odstavka imenuje posebno komisijo.
46.	člen
Davčna uprava občine lahko začasno odloži ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga, če davčni zavezanec izkaže:
—	da so realizirani dohodki' bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen,
—	da so zaradi bolezni ali smrti zavezanca ali družinskega člana nastali večji izdatki oziroma so bili zaradi elementarnih dogodkov doseženi bistveno manjši dohodki, kot bi bili doseženi v normalnih razmerah in bi bilo s takojšnjo izterjavo davčnega dolga ogroženo preživljanje družinskih članov.
Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje davčnega dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo davčnemu zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne ofcresti, če v rokih, določenih z odločbo dolg poravna.
Odlog ali obročno plačevanje davčnega dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji priloži ustrezne dokaze.
47.	člen
Za odmero davka od stavb za leto 1973 se za izračun stanarinske oziroma najemninske vrednosti uporabljajo določbe iz 32. člena in za leto 1973 veljavni predpisi o oblikovanju višine najemnine.
48.	člen.
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/72) in odloki o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 42/72, 12/73, 16/74, 5/75).
49.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 422-6/75
Grosuplje, dne 26. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
1510.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št, 33/72), 21. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26 decembra 1975 sprejela
ODLOK
0	spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za
storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve Uradni list SRS, št. 55/72, 39/73, 2/74 in 7/75) se v tarifni številki
1	v 2. točki opombe vstavi drugi odstavek, ki glasi:
Po tej tarifni številki se plačuje davek tudi od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa.
2.	člen
Tarifna številka 2. se spremeni in glasi:
Od alkoholnih pijač
din za
liter
1.	naravnega vina	1.50
2.	penečega vina	2,80
3.	specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 12,00
do 15,00 dinarjev	6,10
nad 15,00 dinarjev	9>30
4.	likerjev in močnih alkoholnih pijač, če
znaša nabavna cena za 1 liter nad 32,00 dinarjev	25,00
V •/•
od vrednosti
5.	naravnega žganja in medice	154/o
6.	piva	'	25 °/o
7.	drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete
v točkah od 1 do 6	43 “/o
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1., 2., 3. in
4.	točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače, za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače.
Davčna osnova za alkoholne pijače iz 5., 6. in 7. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oz. zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki, je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnikov in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem,- brez dodatka drugih naravnih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 V« alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
3.	Člen
Na koncu prvega odstavka opombe tarifne številke 6 se pika na koncu stavka črta in doda; »in kemično čiščenje.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1976.
St. 421-14
Grosuplje, dne 30. decembra 1975.
Predsednik , Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
1511.
Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je na podlagi 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 26/73) na svoji 46. redni seji dne 11. decembra 1975 sprejel
SKLEP
o soglasju k cenam za odvoz smeti
I
Daje se soglasje k cenam za odvoz smeti, za katere je zaprosilo Komunalno podjetje Grosuplje.
II
Cena odvoza smeti za m8 stanovanjske oziroma Poslovne površine znaša mesečno:	, din
—	za stanovanjske prostore	0,25
—	za poslovne prostore	0,35
—	za delovne organizacije, ki same odvažajo smeti — za uporabo smetišča	0,20
Navedene cene veljajo za odvoz smeti dvakrat žensko.
III
Sklep se objavi v Uradnem listu SKS m začne veljati s 1. januarjem 1976.
St. 38-30/75
Grosuplje, dne 30. decembra 1975.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak 1. r.
IDRIJA
1512.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti V SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 230. člena statuta občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/74) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvah odloka o proračunu občine Idrija za leto 1975
Odlok o proračunu občine Idrija za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 9/75) se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
1.	člen
Predvideni dohodki proračuna občine Idrija bodo v letu 1975 znašali 15,334.200 dinarjev, in sicer:
—	razporejeni dohodki proračuna 15,180.860 din
—	nerazporejeni dohodki
— tekoča rezerva .	153.340 din
2.	člen
Od dohodkov iz 1. člena odloka zmanjšanih za dohodke prenesene iz leta 1974 pripada 1 % rezervnemu skladu.
3.	člen
Iz razporejenih dohodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom:
—	upravnim organom skupščine občine in občinskemu sodišču,
—	krajevnim skupnostim,
—	družbenopolitičnim organizacijam in društvom,
—	samoupravnim in drugim interesnim skupnostim,
—	medobčinskim službam.
Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo vnaprej, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev.
4.	člen
Upravni organ skupščine občine in občinsko sodišče samostojno razpolagata s sredstvi, ki so mu dodeljena za redno dejavnost, kakor tudi s sredstvi, ki jih ustvarita z lastno dejavnostjo.
Izplačila iz sredstev za delo upravnega organa se izvršuje na podlagi nalogov predsednika izvršnega svetil.
5.	člen
V rezervni sklad se vlagajo sredstva po preteku vsakega m.eseca, v znesku, ki ne more biti manjši od 1 % ustvarjenih dohodkov v minulem mesecu.
Obveznost vlaganja v rezervni sklad se lahko odloži za čas, ko zaradi zaostajanja v dotoku proračunskih dohodkov, proračun uporablja posojilo iz svojega rezervnega sklada.
6.	člen
O razporeditvi oziroma uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjena za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih družbenih potreb, odloča Izvršni svet in o tem naknadno poroča občinski skupščini.
7.	člen
Sredstva oziroma uporabniki, ki niso navedeni v
3.	členu odloka, se uporabljajo neposredno iz proračuna.
Odredbodajalec za njihovo koriščenje je predsednik
izvršnega sveta.
Izplačila iz sredstev za delo upravnih in drugih komisij se opravijo na podlagi naloga odredbodajalca ali na podlagi civilno pravne pogodbe.
Višina plačila, oziroma način ugotavljanja plačila, mora biti določen v pogodbi.
8.	člen
Pregled in razpored dohodkov po glavnih namenih — bilanca sredstev, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna, so sestavni del tega odloka.
9.	člen
Ta odlok velja od dneva objave y Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St. 400-8/75
Idrija, dne 26. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r.
*	1513.
Na podlagi 26. člena zakona 'o financiranju družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Idrija za I. trimesečje 1976
1.	člen
Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1976 se bodo proračunske potrebe občine Idrija financirale na podlagi trimesečnega plana dohodkov in izdatkov po splošnih določbah proračuna občine Idrije za leto 1975.
2.	Men
Trimesečni plan za I. trimesečje 1976 ne sme presegati četrtine občinskega proračuna za leto 1975.
3.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Idrija za leto 1976.
4.	člen
Manjkajoča sredstva za proračunske izdatke, ki bodo nastala zaradi neenakomernega dotekanja v razmerju z izdatki, se krijejo z najemom kratkoročnega posojila iz rezervnega sklada občine.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St. 400-15/75 [
Idrija, dne 26. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
v	Cveto Sulgaj, 1. r.
1514.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju potreb iz posebnih računov za L trimesečje 1976
1.	člen
Dokler ne bosta sprejeta finančna načrta za posebna računa sredstev za zgraditev 'in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje (prispevek za uporabo mestnega zemljišča) in za financiranje gradenj komunalnih objektov in objektov splošnega družbenega standarda za leto 1976, se bodo potrebe financirale na podlagi trimesečnega plana dohodkov in izdatkov teh računov za leto 1975.
2.	člen
Trimesečni plan za I. trimesečje 1976 ne sme'presegati četrtine sredstev iz navedenih računov za leto 1975.
3.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del teh dveh finančnih načrtov za leto 1976.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-16/75
Idrija, dne 26. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Sulgaj 1. r.
1515.
Na podlagi 229. člena statuta občine Idrija in 73. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1975 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi organa za kaznovanje prekrškov občine Idrija
1.	člen ■
Ustanovi se organ za kaznovanje prekrškov Idrija za območje občine Idrija.
2.	člen
Ime organa je: Občinski sodnik za prekrške Idrija.
Sedež občinskega sodnika za prekrške je v Idriji.
3.	člen
Občinski sodnik za prekrške neposredno rešuje zadeve iz pristojnosti občinskega organa za kaznovanje prekrškov.
4.	člen
Sredstva za delo občinskega sodnika za prekrške se zagotavljajo v proračunu občine Idrija.
Finančno in materialno poslovanje ter administrativno delo z delovnega področja občinskega sodnika za prekrške opravlja uprava Skupščine občine Idrija.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-32/75
Idrija, dne 26. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Sulgaj 1. r.
1516.
Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1975 sprejela
SKLEP
o pristopu k družbenemu dogovoru o izhodiščih za ustanovitev samoupravne komunalne interesne skupnosti v občini Idrija
1
N Skupščina občine Idrija pristopa k družbenemu dogovoru o izhodiščih za ustanovitev samoupravne komunalne interesne skupnosti v občini Idrija.
2
Za podpis družbenega dogovora iz 1. točke tega sklepa se pooblasti predsednik Izvršnega sveta občinske skupščine.
3
Ta sklep velja takoj.
St. 025-7/75
Idrija, dne 26. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r.
1517.
Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1975 sprejela
SKLEP
o soglasju k samoupravnemu sporazumu
o ustanovitvi samoupravne konjunalne interesne skupnosti za območje občine Idrija
1
Daje se soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Idrija.
2
Ta sklep velja takoj.
St. 025-7/75
V
Idrija, dne 26. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r.
1518.
Na podlagi prvega odstavka 2. člena zakona o samoprispevku občanov (Uradni list SRS, št. 3/73) in 230. člena statuta občine Idrija sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Idrija na skupni seji dne 26. decembra 1975 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje elektrifikacijskega omrežja naselij Reka,
Police in Laharna
I
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Straža in del območja krajevne skupnosti Bukovo (naselje Laharna) za sofinanciranje elektrifikacije naselij Reka, Police in Laharna.
II
Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v volilnem imeniku naselij v krajevni skupnosti Straža in v naselju Laharna na območju krajevne skupnosti Bukovo.
III
Referendum bo v nedeljo, dne 11. januarja 1976 od
7.	do 18. ure na običajnih glasovalnih mestih, izvede pa ga volilna komisija krajevne skupnosti Straža.
IV
Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Straže
'	GLASOVNICA
za referendum dne 11. januarja 1976 o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje elektrifikacij naselij Reka, Police in Laharna, ki bi bil predpisan za obdobje od 1. februarja 1976 do 1. februarja 1977 in naj bi ga plačevali:
—	hišni posestniki v znesku 500 do 2400 dm po sezpamu zavezancev v štirih obrokih,
—	vsak zaposleni 1700 din v enakih mesečnih obrokih po 141,66 din,
—	upokojenci 1500 din v enakih mesečnih obrokih po 133,33 din.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sice>-pa besedo »PROTI«.
V
Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka.
VI
Za izvedbo referenduma se imenuje tričlanska volilna komisija.
VII
Skupni znesek za izvedbo elektrifikacije po predračunu znaša 760.000 din.
Sredstva, ki se zberejo s samoprispevkom znašajo
160.000	din.
VIII
Krajevni prispevki se plačujejo na poseben račun, ki ga na predlog krajevne skupnosti Straža odpre služba družbenega knjigovodstva Nova Gorica — ekspozitura Idrija.
IX
Za izvršitev del po tem sklepu skrbi svet krajevne skupnosti Straža.
X
Za oprostitev plačevanja samoprispevka se uporabijo določbe zakona o davkih občanov.
XI
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-23/75
Idrija, dne 26. decembra 1975.	\
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Sulgaj 1. r.
LENART
1519.
Po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skuptoosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Lenart za leto
1975
1.	člen
Odlok o proračunu občine Lenart za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 9-454/75) se v i. členu spremeni tako, da glasi:
Skupni dohodki proračuna za leto	dln
1975 znašajo	14,551.000
—	izvirni dohodki	9,248.000
—	dopolnilna sredstva	5,303.000
in so razporejeni na:
—	posebni del proračuna	14.430.15S
—	tekočo proračunsko rezervo	120.84]
2.	člen
V	6. členu se doda novi drugi odstavek, ki glasi:
»Kolikor bo dokončni izračun sredstev po družbenem dogovoru o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1975 drugačen, kot je upoštevan z odlokom o proračunu občine Lenart za leto 1975, sme Izvršni svet Skupščine občine Lenart vskladiti proračunsko porabo za leto 1975 s tem izračunom, o čemer obvesti občinsko skupščino«.
Drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
3.	člen
V	7. členu se črtajo drugi, tretji, peti in sedmi odstavek,
Četrti odstavek postane drugi odstavek .in se spremeni tako, da glasi:
»Sredstva, ki jih pridobita občinsko sodišče in javno tožilstvo v Mariboru iz naslova stroškov kazenskega postopka in povprečnin v kazenskem postopku, zajame v bilanco proračuna za leto 1975 občina Maribor in jih razporedi tem organom za sklad opreme in vzdrževanj a stavb.«
Sedanji šesti odstavek postane tretji odstavek in se spremeni tako, da glasi:
»Program uporabe sredstev po 2. odstavku tega člena potrdi Izvršni svet Skupščine občine Maribor.«
4.	člen
Spremeni se prvi odstavek 11. člena tako, da glasi:
»Iz sredstev, razporejenih v glavnem namenu 11 — dejavnost krajevnih skupnosti, je namensko razporejenih za osebne dohodke tajnikov in računovodij 256.071 din.
Od tega zneska prejme vsaka krajevna skupnost, razen KS Lokavec znesek 28.682 din, krajevna skupnost Lokavec pa 15.297 din. Sredstva v višini 40.000 din pa razporedi Izvršni svet Skupščine občine Lenart za izredne potrebe posameznih krajevnih skupnosti. Znesek 75.000 din je namensko razporejen za kritje materialnih stroškov od katerega prejme vsaka krajevna skupnost, razen KŠ Lokavec po 10.000 din, KS Lokavec pa 5.00# din«.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.	<
St. 40-7/74	i
Lenart, dne 26. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Režo Tuš 1. r.
Pregled dohodkov in rgzpored dohodkov v bilanci proračuna občine Lenart za leto 1975
Vrsta doh.	Dohodki	Skupaj din
i	Davek na dohodek in davek iz osebnega dohodka	. 2.847.000
2	Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja	5.615.000
3	Takse	500.000
5	Dohodki po posebnih predpisih	1.000
6	Dohodki organov in drugi dohodki	285.000
7	Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti	5.303.000
Skupaj
		Skupaj
ffl- nam.	Razporeditev dohodkov	din
01-	Dejavnost družbenopolitične skupnosti	8,358.173
02	Narodna obramba	376.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in dr.	700.300
04	Negospodarske investicije	1,023.324
07	Kulturnoprosvetna dejavnost	20.160
08	Socialno skrbstvo	2,177.909
09	Zdravstveno varstvo	71.644
10	Komunalna dejavnost	802.525
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	331.071
15	Negospodarske investicije	280.330
16	Investicije v gospodarstvu	150.000
17	Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let	138.641
18	Kreditna vezava in izločena sred.	120.923
	Skupaj	14,551.000
1520.
Po 26. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SR-S, štev. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1975 sprejela
f
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini Lenart v I. trimesečju 1976
1.	člen
Potrebe organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev občine Lenart se v I. trimesečju 1976 financirajo na podlagi splošnih določil proračuna občine Lenart za leto 1975.
2.	člen	'
Izdatki v tem času ne smejo presegati 25 % izdatkov proračuna občine Lenart za leto 1975.
3.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Lenart za leto 1976.
4.	člen
ra odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 400-4/75
Lenart, dne 26. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
1521.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 6. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-22'4/74 in 39-468/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o davkih občanov v občini Lenart I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se predpisujejo v oblini Lenart naslednji občinski davki
1.	davek iz kmetijske dejavnosti,
2.	davek iz obrtnih in drugih gospodarskih nejavnosti,
3.	davek iz intelektualnih storitev,
4.	davek iz avtorskih pravic,
5.	davek od premoženja,
6.	davek na dobitke pri igrah na srečo.
2.	člen
Poleg zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po zakonu o davkih občanov, morajo voditi zavezanci, katerih letni dohodek presega 15.000 djn, knjigo prejemkov in izdatkov, zavezanci, ki se ukvarjajo z razrezom lesa, pa so ne glede na obseg prometa dolžni voditi knjigo prometa.
II. DAVEK IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
3.	člen
Celotno območje občine je po enotnih merilih iz 54. člena zakona o davkih občanov uvrščeno v tretjo (III.) skupno.
Davek iz kmetijske dejavnosti, od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč in od dohodkov iz gozdov, plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
—	kmetijski zavarovanci ter kmetje kooperanti, ki so zdravstveno in pokojninsko zavarovani po predpisih o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju oseb v delovnem razmerju, po enotni proporciolnalni stopnji 22 %; v k. o. Andrenci, Smolinci in Zupetinci po stopnji 17%>;
—	vsi drugi (kmetje — delavci in podobni, ki niso kmečko zdravstveno oz. starostno zavarovani) po stopnji 50 °/o; v k. o. Andrenci, Smolinci in Zupetinci po stopnji 45°/o.
4.	člen
Začasno so oproščena davka pd kmetijstva zemljišča:	/
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — 10 let;
2.	na katerih se zasadijo novi vinogradi — 5 let;
3.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki — 8 let.
Začasna oprostitev po prvem odstavku tega člena
se prizna, če so izpolnjeni pogoji:	•
a)	da so bila, po ugotovitvah za kmetijstvo pristojnega organa, dela opravljena strokovno in skladno s programom srednjeročnega razvoja občine;
b)	da merijo sanirane oz. zasajene površine:
•— pod točko 1. najmanj 50 arov;
—	pod točko 2. najmanj 20 arov;
—	pod točko 3. najmanj 30 arov.
5.	člen
Zavezancem davka od kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva, v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna posebna davčna olajšava.
Za sredstva, vložena v preusmeritev gospodarstva, se štejejo sredstva, vložena za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za nabavo kmetijskih strojev in opreme, sredstva, vložena za preusmeritev gospodarstva na živinorejsko proizvodnjo (za vzrejo in pitanje živine, za proizvodnjo mesa in mleka), za uvedbo pašno-košnega sistema, za izvedbo melioracij in za ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, če sredstva vložijo posamezni kmetje. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini vsaj 50 %> katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 2.000 din.
Posebna olajšava se prizna v odvisnosti od zneska vloženih sredstev:
znesek vloženih sredstev
nad 2.000 do 5.000 nad 5.000 do 10.000 nad 10.000 do 20.000 nad 20.000 do 30.000 nad 30.000 do 40.0000 nad 40.000 do 50.000 nad 50.000
oljašsva v % od odmerjenega davka od negozdnih zemljišč
10
20
30
40
47
54
60
Zahtevek za olajšavo, z dokazili plačane naložbe, poda upravičenec najpozneje do konca meseca januarja za preteklo leto.
Ce zavezanec odtuji kmetijski stroj, za nabavo katerega je uveljavil davčno olajšavo, pred potekom petih let od nabave ali ga začne uporabljati v nekmetijske namene, se za priznano olajšavo ponovno obremeni.
6.	člen
Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na
rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava v višini 20 % od stroškov šolanja. Letni znesek te olajšave za enega otroka lahko znaša do 800 din, za dva otroka skupaj do 1.200 din, za tri ali več otrok do 1.500 din.
Olajšavo uveljavlja zavezanec — upravičenec v meseču januarju za preteklo leto, s posebno vlogo in dokazili o plačanih stroških
III.	DAVEK IZ OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
7.	člen
Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti in storitve, plačujejo od osnov, ki presegajo dohodek, ki se šteje za osebni dohodek po samoupravnem sporazumu, davek po naslednjih stopnjah:
osnova	stopnja
		do	10.000	25
nad	10.000	do	20.000	30
nad	20.000	do	30.000	35
nad	30.000	do	50.000	39
nad	50.000	do	100.000	43
nad	100.000	do	150.000	46
nad	150.000	do	200.000	48
nad	200.000			50
8.	člen
Zavezanci, katerih celotni dohodek, po odbitku stroškov ne presega 25.000 din, in, ki se ne ukvarjajo z obrtno proizvodnjo, prevozništvom z motornimi vozili ali gostinsko dejavnostjo in ne zaposlujejo tuje delovne sile, plačujejo davek od obrtne dejavnosti v pavšalnem znesku, ki znaša do 4.000 din letno.
Zavezanci, katerim opravljanje obrtne ali druge gospodarske dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od take dejavnosti v pavšalnem znesku, ki lahko znaša do 5.500 din letno.
9.	člen
Zavezancem davka od obrtnih dejavnosti, razen avtoprevoznikom, se odmerjeni davek zniža:
—	za vsakega vajenca za 10 Vo, vendar največ
2.000	din za posameznega vajenca, skupno znižanje za vse učence v gospodarstvu pa sme znašati največ
10.000	din);
—	za 500/o zavezancem, novim obrtnikom, ki so začeli poslovati v letu, za katero se davek odmerja in za 25 “/o v drugem letu poslovanja;
—	zavezanci, stari nad 60 let, se oprostijo plačila davka od obrti do 5.000 din davčne osnove.
Po pogojih zakona o davkih občanov se zavezancem, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, razen avtoprevoznikom, prizna posebna davčna olajšava.
10.	člen
Davek od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega bruto dohodka (davek po odbitku), plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
1.	od dohodkov raznašalcev časopisov, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napo-
vedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči 10 "/o;
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih dejavnosti 20 °/o;
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo obrtne storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, če ne gre za dohodek iz prve in druge točke tega člena, od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih • občanov 25 °/o.
IV.	DAVEK IZ INTELEKTUALNIH STORITEV
11.	člen
Občani, ki opravljajo intelektualne ali druge negospodarske storitve kot svojo redno dejavnost, plačujejo davek od intelektualnih storitev po stopnjah iz
7.	člena tega odloka.
Od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) 25 °/o.
Duhovniki in cerkve plačujejo davek od intelektualnih storitev v pavšalnem znesku, ki znaša:
—	za duhovnike do 3.000 din letno, ,
—	za cerkve do 4.000 din letno,-
V.	DAVEK IZ AVTORSKIH PRAVIC
12.	člen
Občani, ki imajo dohodek iz avtorskih pravic, plačujejo davek od avtorskih pravic, od vsakega posameznega dohodka, po naslednjih stopnjah:
—	35 »/o od dohodkov iz 3. odstavka 107. člena zakona o davkih občanov,
—	20 Vo od vseh drugih dohodkov iz avtorskih pravic.
VI.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA
13.	člen
Občani, ki imajo dohodke, od katerih se po zakonu o davkih občanov plačuje davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic, plačujejo davek od takih dohodkov po naslednjih stopnjah:
a)	od dohodkov, ki jih lastniki ali nosilci stanovanjske pravice dosežejo z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, počitniških hiš in garaž v najem, po stopnji 50 »/o.
Za stroške vzdrževanja, upravljanja in enoletno amortizacijo se od bruto najemnine oziroma stanarine odšteje 60 Vo.
b)	od drugih dohodkov od premoženja:
	davčna osnova		stopnja "/.
	10.000		25
od	10.000 do 20.000		30
od	20.000 do 30.000		35
od	30.000 do 50.000	L	40
od	50.000 do 100.000		45
od	100.000 do 150.000		50
od	150.000 do 200.000		55
nad	200.000		60
VII.	DAVEK OD PREMOŽENJA
*	14. člen
Davek na premoženje plačujejo občani, ki posedujejo:
1.	tovorna, cestna motorna in priklopna vozila ter kombi vozila;
2.	stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže.
Davek od premoženja plačujejo tudi občani, ki se
po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete, in posedujejo gozdna zemljišča v površini preko 0,50 ha. Davek plačujejo od celotne površine gozdnih zemljišč. Davka ne plačujejo lastniki, katerih skupni čisti dohodek v letu, za katerega se odmerja davek, ne presega 20.000 din in skupni čisti dohodek vseh družinskih članov ni presegel 10.000 din letno na družinskega člana. Davek od gozdnih zemljišč se plača v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.
15.	člen
Davek na tovorna, cestna motorna in priklopna vozila ter kombi vozila se plačuje:
S
1.	za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov glede na nosilnost:
do 3 tone 1.000 din od vsake začetne tone
nad 3 tone do 4 tone 5.000 din
nad 4 tone do 5 ton	8.000 din
nad 5 ton	8.000 din + 4.000 din
za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti.
—	za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo 120 din;
—	za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov, glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki;
—	za delovne priklopnike, ne glede na nosilnost in težo 60 din;
2.	za vlečna tovorna vozila:
a) za traktorje
'	do	25 KM	120	din
nad 25 KM	do	40 KM	170	din
nad 40 KM	do	63 KM	220	din
nad 63 KM	270	din
b) za vlečna vozila s priklopnikom se plača davek Kot za tovorna vozila, navedena v točki 1.
3.	za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja:
nad 125 ccm do 250 ccm	30 din
nad 250 ccm do 500 ccm	40 din
nad 500 ccm do 1000 ccm	50 din
nad 1000 ccm	60 din
za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 40 din več.	400 kg pa še
4. Za kombije — glede na delovno	prostornino
motorja in sicer:	din
do 900 ccm	500
nad 900 ccm do 1350 ccm	800
nad 1350 ccm do 1800 ccm ,	1.100
nad 1800 ccm do 2500 ccm	1.400
nad 2500 cčm do 3100 ccm	1.700
nad 3100 ccm	2.000
16. člen	
Zavezanec za davek od stavb, delov stavb, stanovanj in garaž (v nadaljnjem besedilu: stavb), je lastnik oziroma uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem.
Ne glede na prejšnji odstavek se davek od stavb ne plačuje od kmečkih stanovanjskih stavb, ki se ne dajejo v najem in so izven mestnega naselja Lenart pod pogojem, da so dohodki iz kmetijstva osnovni vir preživljanja zavezanca in članov gospodinjstva.
17. člen
Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednost stavbe se zajemajo tiste lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota.
18 člen
Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe:
—	vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe,
—	funkcionalnost stanovanja,
—	starost in obrabljenost stanovanja,
—	drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja.
19.	člen
Vrednost stavbe se ugotavlja na bocllagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 17. člena tega odloka.
Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanj na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 23/73).
Iz priročnika, navedenega v prejšnjem odstavku tega člena, se ne uporabljajo določbe 3., 4., 5., 6., 15., 16., 19., 23., 24., 27., 28. in 30. točke.
20.	člen
Vrednost stavbe se izračuna tako. da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe množi s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke.
Za uporabno tlorisno površino stavbe se šteje tlorisna površina sob. predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice. stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe.
21 člen
Vrednost točke znaša 30 dinarjev glede na kalku-lativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala 1974. leta.
Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke.
22.	člen
Vrednost poslovnega prostora se poveča za 25 °/o, ne glede na to ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe, ali so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt.
23.	člen
Davčni zavezanec je davčnemu organu občine dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe in za odmero davkov.
Davčna napoved je enkratna, nove obveznosti in morebitne spremembe lastništva in vrednosti stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do 31. januarja vsakega leta.
Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčni organ občine.
24.	člen
Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, se spremeni, ko se vrednost točk v primerjavi z, vrednostjo iz 1. odstavka 20. člena poveča za več kot 20 “/o in je nova ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih
25.	člen
Občinski davek od stavb se plačuje od davčne osnove	po naslednjih stopnjah:	stopnja
•/.
—	od stanovanjskih stavb	in	stanovanj	0,15
—	od poslovnih prostorov	in	garaž,
ki so samostojni objekti	0,50
—	od počitniških hiš	1,00
Osnova za odmero davka od garaž, ki so kot samostojni objekti, se ugotovi tako, da se število m* tlorisne površine pomnoži s 1.000 din ne glede na vrsto materiala, iz katerega so zgrajene.
26.	člen
Občinski davek od stavb se odmerja v naprej. Odločba o odmeri davka od stavb je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali spremembe davčnih predpisov.
VIII.	DAVEK NA DOBITKE PRI IGRAH
NA SREČO
27.	člen
Občani in zasebne pravne osebe, ki pri igrah na srečo zadenejo dobitke, od katerih se po zakonu o davkih občanov plača davek na dobitke od iger na srečo, plačajo ta davek po stopnji 10°/o.
IX.	POROŠTVO ZA PLAČILO DAVČNIH
OBVEZNOSTI
28 člen
Od davčnega zavezanca — obrtnika, ki je v obdobju dvanajstih mesecev več kakor po štiri mesece v zaostanku na plačilu zapadlih davkov oziroma akontacije in znaša njegov davčni dolg nad 2.000 din. sam zavezanec pa nima primernega premoženja, iz katere-
ga bi bilo možno z rubežem izterjati davčni dolg, sme davčni organ zahtevati poroštvo v smislu 227. člena zakona o davkih občanov.
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje dolga v naslednjih primerih:
1.	če davek, odmerjen po dejanskem dohodku, znatno presega predpisane akontacije,
2.	če se dolžnik izkaže kot upnik do družbenih pravnih oseb za prodane proizvode ali za opravljene storitve,
3.	če je dolžnik zaradi požara utrpel večjo škodo, ki ni krita z zavarovalnino,
4.	če je zavezanec več kot tri mesece bolan in nesposoben za delo.	/
Občinski izvršni svet lahko na predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali delno odpiše, če bi z izterjavo bilo ogroženo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
X.	KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti davčno napoved za odmero davka, morajo vložiti napoved najpozneje do 31. januarja pri davčni upravi Skupščine občine Lenart.
30.	člen
Glede odmere in nadaljnjega postopka za realizacijo družbenih dohodkov, se v vsem. kar ni določeno v tem odloku, uporabljajo določbe zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami.
31.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov v občini Lenart (Uradni list SRS. št.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1976. 16/74 in 5/75).
St. 422-18/64
Lenart, dne 26. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš 1. r.
1522.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74). 5. členu zakona o stanarinah (Uradni list SRS. štl 50-379/72) in dogovora o politiki stanarin v letu 1975 (Uradni list SRS, Št. 16-730/75), je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o podaljšanju veljavnosti odloka o najvišji stanarini v občini Lenart
1.	člen
Stanarina, določena z odlokom o najvišji stanarini v občini Lenart za leto 1975 (Uradni list SRS. št 13-621/75 in 27-1366/75). velja tudi v letu 1976 in sicer za čas, dokler ne bodo v skladu z 10. členom zakona
o stanarinah usklaj'ene osnove in merila za določanje stanarin za leto 1976.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v «iau-nem listu SRS.
St. 36-2/73
Lenart, dne 26. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
1523.
Po 2. členu zaKona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72) in 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o amortizacijski dobi stanovanjskih hiš
1.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost nadomešča v obliki amortizacije vrednost stanovanjskih hiš, ki so bile vnesene v sklad stanovanjskih hiš samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Amortizacija se plačuje od dokončanih stavb, ki opravr Ijajo ustrezno funkcijo v dejavnosti samoupravne stanovanjske skupnosti.
2.	člen
Amortizacijska doba stanovanjskih hiš znaša 100 let ob 1-odstotni amortizacijski stopnji.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o amortizaciji zgradb družbene lastnine, ki jih upravlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v občini Lenart (MUV, št. 30-469/65).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-6/65
Lenart, dne 26. decembra 1975. ,
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš i. r.
1524.
Po 1., 5. in 6. členu zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7-80/72),
3.	in 8. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73) in 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
1.	člen
V odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni Ust SRS, št. 13-380/71) se v 2. členu doda novi 2. odstavek, ki glasi:
»Meja prispevnega območja poteka od izhodiščne točke pri mostu na potoku Velka, na regionalni cesti št. 11/387 po levem bregu regulirane struge potoka Velka do meje k. o. Lenart, naprej v k. o. Zg. Zerjavci po levem bregu predvidene struge reguliranega potoka Velka preko preko pare. št. 77, 79, 100, 101/1, 914/3, 906/1, 905/2, 909/4 do mostu na regionalni cesti št. II/ 346, po novi trasi iste regionalne ceste do severne meje pare. št. 926/1, po južni meji pare. št. 921/2, 923/1, 983, 1043, do lokalne ceste Lenart—Jurovski dol, po tej lokalni cesti do tromeje k. o. Zg. Zerjavci—Varda —Lenart, od tu po južni meji pare. št. 233/1 v smeri jug preko pare. št. 233/1, 227, 236, 240. 221/2, 238/1, južni meji te parcele do lokalne ceste Lenart—-Jurovski dol pri pare. št. 238/4 naprej po zapadni trasi ceste Lenart—Jurovski dol, do predvidenega rezervata za bodočo hitro cesto Maribor—Radgona, po severnem robu rezervata do ceste preko pare. št. 218, 219, 190/2, 185/2, 183, 182. do potoka Globovnica na meji s k. o. Zamarkova, od tu poteka meja po potoku Globovniča (regulirani del) do poti na Kamenšak pri mostu na Globovnici, po desnem bregu regulirane struge Globovnica do meje k. o. Zamarkova, po isti strani struge Globovnica v k. o. Radehova do vzhodne meje pare. št. 486, preko struge Globovnica po zapadni meji pare. št. 446, 443/3, 443/4, 443/1, 443/2. 422 do severozapadne meje k. o. Radehova od tu'preko regionalne ceste št. 11/346 k. o. Lenart po zapadnih mejah pare. št.. 593, 541, preko pare. št. 74/1 do OJ-6 po vzhodni meji OJ-6 do pare. št. 32/2 po severni meji pare. št. 34/3 preko pare. št. 390/1, 396/1 preko lokalne ceste pare. št. 665 v vzhodni smeri preko pare. št. 398. 399/1, 399/2, 400, 409/2, 414/1, preko struge Velka do pare. št. 414/5, levem bregu struge Velka do pare. št. 436/1 v k. o. Sp. Porčič, od tu naprej v vzhodni smeri preko pare. št. 437, 433, 432, 426/2, 426/3 do severne meje pare. št. 406/1, vzhodne meje pare. št. 429 po lokalni cesti pare. št. 1164/2 do pare. št. 407/1, preko te lokalne ceste po vzhodni in severni meji pare. št. 458 k. o. Sp. Porčič, v ravni črti do pare. št. 451 in severozapadni meji te pare. št. do lokalne ceste pare. št. 1158/4, po vzhodni meji lokalne ceste pare. št. 1158/4, 1161, preko regionalne ceste Št. 11/387 do severozapadne meje pare. št. 1053/2, severozapadne meje pare. št. 1160/1 do melioracijskega jarka pare. št. 1085/3, po melioracijskem jarku pare. št. 1085/3, 1089/6 do potoka Velka in nato do izhodiščne točke pri mostu Velka, na regionalni cesti 11/387«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek drugega člena.
2.	člen
Crta se drugi odstavek tretjega člena.
3.	člen
Spremeni se 4. člen in glasit
»Poleg primerov, določenih v 3. členu republiškega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, štev. 7-80/72), prispevka ni mogoče
predpisati:
— za urejene zelene površine,
—	za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih uporabljajo PTT podjetja, gasilska društva in organizacija Rdečega križa za svojo dejavnost,
—	za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki ne izpopolnjujejo vseh pogojev komunalne opremljenosti zemljišča iz 3. odstavka 2. člena odloka«.
4.	člen
5.	člen se spremeni in glasi:
»Prispevek od zazidanega mestnega zemljišča se določi od m- uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov ter pripadajočih funkcionalnih zemljišč, ki So namenjene za proizvodno in poslovno dejavnost.
Prispevek od nezazidanega mestnega zemljišča se določi od m! nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po sprejetem zazidalnem načrtu in predpisani ter' ve Ijavni urbanistični dokumentaciji namenjeno za grad njo, oziroma za katero je pristojni urbanistični organ izdal lokacijsko dovoljenje.
V času gradnje plačuje prispevek lastnik ali uporabnik zemljišča«.
5.	člen
6	člen se spremeni in glasi:
»Višina prispevka znaša za m3 mesečno din:
—	za stanovanjske prostore (sobe, predsobe, hodnike v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shra.mbe in dru ge zaprte prostore stanovanja), garaže last posameznega občana in objekte družbenega standarda od tlorisne površine 0.60 din,
—	za poslovne prostore in druge zgrajene prosto re, ki se uporabljajo za gospodarske in druge dejavnosti od tlorisne površine 0.60 din,
—	za zemljišča, ki jih delovne organizacije in obrtniki uporabljajo za proizvodno in poslovno dejavnost (funkcionalna dvorišča, odprta skladišča ter delovni prostori na prostem ipd), 0.30 din.
—	za nezazidana stavbna zemljišča 0,10 din«.
6.	člen
7.	člen se spremeni in glasi:
»Nosilci stanovanjske pravice plačujejo prispevek mesečno v naprej skupaj s stanarino.
Lastniki stanovanj v stavbi družbene lastnine plačujejo prispevek skupaj s prispevkom za vzdrževanie hiše (po zakonu o gospodarjenju s stanovanjskimi hi šami v družbeni lastnini), oz. v rokih, ki so predpisani za plačilo davkov.	•
Lastniki družinskih stanovanjskih hiš plačujejo prispevek v rokih, ki so predpisani za plačilo davkov Najemniki poslovnih prostorov plačujejo prispevek po najemodajalcu hkrati s plačevanjem najemnine.
Delovne in druge organizacije, ki uporabljajo poslovne prostore oz. zemljišča, plačujejo prispevek po pristojni ekspozituri SDK do 10. v mesecu v naprej Od prispevka, ki ni plačan v predpisanem roku. sr plačujejo zamudne obresti«.
7.	člen
Za 7 členom se dodajo novi 7.a člen, 7.b člen in
7.c člen. ki glasijo:
7.a člen
»Vplačani prispevek se prazni iz zbirnega računa v proračunu skupščine neposredno v dobro računa Samoupravne interese skupnosti za komunalno dejavnost in cestno gospodarstvo občine Lenart.
Do ustanovitve Interesne skupnosti za komunalno dejavnost in cestno'gospodarstvo se vplačani prispevek iz prejšnjega odstavka tega člena prazni v dobro računa komunalnega sklada občine Lenart.
Sredstva prispevka se smejo uporabljati samo na prispevnem območju in sicer na podlagi letnega plana mestnega odbora krajevne skupnosti Lenart«.
7.b člen
»Občinski upravni organ, pristojen za- komunalne zadeve lahko zavezance in imetnike stanovanjske pravice, ki prejemajo na podlagi odločbe pristojnega organa družbeno denarno pomoč, na njihovo vlogo oprosti plačevanja prispevka.
Zavezanci ali imetniki stanovanjske pravice so lahko oproščeni plačevanja prispevka, če se ugotovi, da bi plačevanje prispevka ogrožalo preživljanje zavezanca in imetnika stanovanjske pravice in njihovih družin.
Plačila prispevkov za uporabo mestnega zemljišča so oproščeni imetniki stanovanjske pravice, katerih stanovanja so v kletnih in podstrešnih prostorih, če pristojen organ ugotovi, da ta stanovanja niso primerna za bivanje.
Upravni organ izda zavezancem in 2. in 3. odstavka tega člena odločbo o oprostitvi plačila prispevka na predlog mestnega odbora krajevne skupnosti Lenart.
Če je imetnik stanovanjske pravice oproščen plačevanja prispevka po prejšnjem odstavku, je oproščen za ustrezne stanovanjske prostore tudi zavezanec.
Zavezanec pa ne more biti oproščen plačila prispevka, če ni oproščen plačila tega prispevka imetnik stanovanjske pravice.
Vsakokratna odločba o tem velja za tekoče koledarsko leto«.
7.c člen
»Zavezanci plačevanja prispevna so aotzni prijavni pristojnemu občinskemu upravnemu organu osnove za odmero prispevka od stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov ter zemljišč.
Rok za prijavo osnov za odmero prispevka je mesec dni po uveljavitvi tega odloka.
Prijave ni potrebno vložiti zavezancem, ki so po dosedanjih predpisih plačevali prispevek po odločbi pristojnega občinskega upravnega organa.
• Vse nove obveznosti in spremembe pri osnovah za izračun prispevka so zavezanci dolžni sproti javljati pristojnemu občinskemu upravnemu organu, najkasneje pa v 30 dneh po nastali obveznosti ali spremembi.
Upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, na kraju samem ugotavlja resničnost prijavljenih osnov za odmero prispevka«.
8.	člen
Za 10. členom se dodajo novi lO.a člen, lO.b člen in lO.c člen, ki glasijo:
lO.a člen
»Z denarno kaznijo do lO.UOOdin se Kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec prispevka, ki v določenem roku ne prijavi osnov za odmero prispevka (7. c člen).
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena«.
lO.b člen
»Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 7.c člena tega odloka«.
lO.c člen
»Natančnejša navodila za izvajanje tega odloka izda po potrebi Izvršni svet občinske skupščine«.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po, objavi v Urad-netn listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dali e.
St. 420-3/66
Lenart, dne 18. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
LITIJA
1525.
Na podlagi 45. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74), družbenega dogovora o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 7/75), aneksa k družbenemu dogovoru o splošni porabi v SR Sloveniji za leto 1975 in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1975
1.	člen
1.	člen odloka o proračunu občine Litija za leto 1975 se spremeni in se glasi:
Proračun občine Litija za leto 1975 obsega:
din
—	dohodke v znesku	15,623.000
—	razporejene dohodke v znesku	15,569.000
—	nerazporejene dohodke v znesku	54.000
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St. 010-13/63
Litija, dne 30. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Litija za leto 1975
dohodka	Doh°dki		Skupaj
	Prenesena sredstva iz prejšnjega leta	449.230
1	Davek na dohodke in davek iz osebnih dohodkov	,	3,015.000
2	Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja	7,170.000
3	Takse	544.000
6	Dohodki upravnih organov in drugi dohodki	295.000
7	Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti	4,149.770
		
	Dohodki skupaj	15,623.000
Plamena’	Razporeditev dohodkov		Skupaj
01	Dejavnost organov družbenopoli tičnih skupnosti	8,905.090
02	Narodna obramba	500.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	1,102.000
04	Negospodarske investicije	618.100
08	Socialno skrbstvo	652.000
09	Zdravstveno varstvo	26.100
10	Komunalna dejavnost	2,250.110
11	Dejavnost krajevnih skuphosti	1,138.000
15	Gospodarske investicije	21.000
16	Intervencije v gospodarstvu	185.600
17	Tekoča proračunska rezerva in Obveznosti iz prejšnjih let	92.000
18	Izločena sredstva za rezervni sklad	153.000
	Razpored dohodkov skupaj	15,623.000
1526.
Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67 in 40/68) m 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Litija za I. trimesečje 1976
1.	člen
Potrebe organov Skupščine občine Litija in njenih skladov se v I. trimesečju 1976 financirajo na podlagi proračuna za leto 1975.
2.	člen
Izdatki v I. trimesečju ne morejo presegati 25 °/o skupnih izdatkov doseženih po proračunu Za leto 1975.
3.	člen
Dohodki in izdatki pobrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov proračuna občine Litija za lefo 1976.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Litija je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov, najame za nemoteno financiranje proračunskih izdatkov ustrezno višino kredita iz rezervnega sklada.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja
1976.
Si. 010-11/63
Litija, dne 30.,decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
1527.
.isu podagi 27. in 162. člepa statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74 in 39-468/74) je Skupščina občine Litija na seji zlrora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1975 sprejela
ODLOK o davkih občanov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Davki občanov se v občini Litija urejajo, predpisujejo in določajo po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih izdanih na podlagi zakona in tega odloka
2.	člen
Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je dolžna financirati po ustavi in zakonih.
Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih potreb občine dolžan prispevati po svoji gospodarski moči.
3.	člen
Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne, knjige po zakonu o davkih občanov, morajo voditi poslovne knjige tudi drugi, zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev.
4.	člen
Vrste občinskih davkov, ki se plačujejo po tem odloku:
1.	davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
2.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
3.	davek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
4.	davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,
5.	davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic,
6.	davek na določene premoženjske predmete,
7.	davek na dobitke od iger na srečo.
II.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5.	člen
Za odmero davka iz kmetijske dejavnosti, se območje občine razdeli na štiri skupine katastrskih občin:
I.	skupina: v to skupino ni uvrščena nobena katastrska občina
II.	skupina: Litija, Hotič, Šmartno. Jablanica
III.	skupina: Konj, Liberga, Sobrače, Vintarjevec, Sv. Anton. Selo, Mirna, Kresniški vrh, Velika vas, Ti-haboj, Kresnice, Okrog. Volavlje, Vodice in Moravče,
IV.	skupina: Polšnik, Ježni vrh, Poljane, Gradišče, Trebel.jevo; Konjšica, , Dole, Sentlovrenc, Roviše in Velika goba.
6.	člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) se plačuje po proporcionalnih cjavčnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo:
V II. skupini ...... 50*/« (54)
v III. skupini ..... 41 % (43)
v IV. skupini ...... 31 »/o (37)
Davčnim zavezancem, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmeri po -stopnji, ki je za 24 °/o nižja, kot so določene v prejšnjem odstavku tega člena.
I	7. člen
Občinski davek iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, ki ga predstavlja vrednost lesa, določenega za posek, se odmerja po stopnji 46 «/».
Davčnim zavezancem, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek iz prejšnjega odstavka tega člena odmeri po stopnji 22 n/o.
8.	člen
Začasno so oproščeni davka od kmetijstva dohodki od zemljišč in sicer:
1.	za 10 let zemljišča, ki so bila za kmetijstvo ne-
uporabna. pa so z investicijami zavezanca postala uporabna,	N
2.	zemljišča s površino nad 20 arov, na katerih so zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi:
a)	za osem let zemljišča, na katerih se zasadijo češnje, jablane, hruške in drugo plemenito sadje,
b)	za deset let zemljišča, na katerih se zasadijo orehi,
c)	za dve leti zemljišča, na katerih se zasadi ribez.
9.	člen
Plačila davka od kmetijstva se oproste zavezanci, katerih skupni katastrski dohodek od površin ne presega 4.000 din in ki prebivajo v naslednjih višinskih krajih:' Veliki, vrh, Zapodje, Jesenje, Bitiče, Volčja jama, Gradišče, Jablaniške laze, Bukovica, Šumnik, Ravne, Vinji vrh, Obla gorica, Vrata, Vintarjevec, Mala Štanga, Širmanski hrib, Pečice, Brblez, Lukovec, Goliše, Slivna, Mala sela, Gadnje — zaselek, Hude ravne, Mpravška gora, Čateška gora, Križišče, Vodice, Okrog, Riharjevec, Gabrska gora, Ravne, Zagrič, Sevno, Kamni vrh, Stara gora, Primskovo, Mihelca, Reka gozd, Konjščica, Stranski vrh, Kostanjevica, Ravne, Strmec, Podstrmec, Račiča, Koške poljane, Dragovško, Hohovica, Podpeč, Kamni vrh, Gobnik, Nova gora, Laze, Dolga noga, Mala hoga, Preska, Bo-rovak, Podroje, Ščit, Tišje, Jastrebnik, Gradišče pri Dolah, Gradišče pri Primskovem, Preska nad Kostrev. nico.
10.	člen
Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v preusmeritev in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna posebna olajšava. če so izpolnjeni v zakonu določeni pogoji.
Olajšava znaša 60°/o od zneska vloženih sredstev s tem. da ne more znašati več kot znaša 4-letna odmera davka od kmetijstva.
Olajšava se prizna na posebno zavezančevo vlogo, ki ji je treba priložiti ureditveni program oz. »vprašalnik«, katerega potrdi strokovna služba pristojnega občinskega upravnega organa in dokazila o višini vloženih sredstev.
Olajšava se prizna v letu, v katerem je bila naložba po potrjenem ureditvenem programu oz. »Vprašalniku« izvršena ter se obračuna glede na višino priznane olajšave v tem in naslednjih štirih letih.
Davčnim zavezancem iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava, ki znaša 500 din za vsakega otroka, s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da štipendija oz. lastni dohodek ne presega 500 din mesečno. Prošnji za priznanje te olajšave mora biti priloženo potrdilo o šolanju in mora biti vložena do konca leta, za katero se odmerja davek.
Posebna davčna olajšava se prizna tudi tistim davčnim zavezancem, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, če vlagajo sredstva:
—	v gradnjo hlevov z najmanj 25 stojišči,
—	v gradnjo kokošnjakov nad 500 nesnic ali 3000 broj ler jev,
—	v gradnjo prašičjih hlevov z najmanj 50 stojišči,
—	z nabavo kmetijskih strojev z vrednostjo najmanj 45.000 (50.000) din.
Ta olajšava ne sme presegati triletne odmere davka iz kmetijske' dejavnosti.
I
III.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
11.	člen
Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti v
pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, kateri s pravilno vodenimi poslovnimi knjigami, predpisanimi z odlokom, dokažejo da v preteklem letu niso presegli z zakonom določenega dohodka in ki ne zaposlujejo tuje delovne sile ter se'pretežno ne ukvarr jajo z obrtno proizvodnjo, kakor tudi vaški gostilničarji v hribovitih in dislociranih krajih, katerim gostinstvo ni glavni vir preživljanja in tudi tisti, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom.
Tem zavezancem se predpiše davek v pavšalnem letnem znesku za tekoče leto v višini, ki ustreza obračunanemu davku po veljavnih najnižjih stopnjah za dohodke obrtne dejavnosti od dohodka doseženega v preteklem letu. Tistemu, ki je opravljal obrtno dejav- • nost le del leta se osnova obračuna na celo leto. Zavezancem, ki so pričeli opravljati dejavnost v tekočem letu, za katere se utemeljeno predvideva, da ne bodo presegli z zakonom določenega dohodka, se davek, v pavšalnem letnem znesku določi na podlagi cenitve dohodka v primerjavi z drugimi zavezanci enake ali podobne dejavnosti.
Zavezancu, za katerega se ugotovi, da knjigo dohodkov in izdatkov ne vodi v redu, se pavšalni letni znesek določi glede na vrsto dejavnosti, kraj in obseg dela ter starost in zdravstveno stanje zavezanca.
Po predpisu višine davka v pavšalnem letnem znesku se obračunani davek po drugem odstavku zniža za 20°/o zavezancem — moškim starim nad 65 let in ženskam starim nad 60 let.
12.	člen
Občani, katerim opravljanje obrtne in druge gospodarske dejavnosti ni glavni poklic in se jim od- / merja davek po dejanskem dohodku, plačujejo občinski davek od osnov do višine dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74), po stopnji, ki znaša 30 %.
13.	člen
Občani, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, kot glavni ali postranski poklic, plačujejo davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih davčnih stopnjah:
Ce znaša presežek davčne osnove dinarjev
stopnja
25 30 35 39 43 46 48 50
14.	člen
Občinski davek iz obrtne dejavnosti' po odbitku, se izplačuje od vsakega kosmatega dohodka ob vsakem izplačilu po davčnih stopnjah, ki znašajo:
1.	od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od pobiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z
opravljanjem del s pretežno uporabo lastne te- */• lesne moči, od tovorjenja in vleko lesa z delovno živino	10
Davek po tej točki ne plačujejo občani, ki priložnostno zbirajo odpadni material.
2.	od provizij poslovnih agentov in poverje-
nikov, ter od zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih av-' torskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranske kmetijske dejavnosti	20
Davek po tej točki ne plačujejo občani, zasebn: kmetje, kadar prevažajo mleko v zbiralnice mleka gospodarskih organizacij in kadar plužijo sneg.
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno, oprav-
ljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke prvega odstayka 76. člena zakona o davkih občanov	25
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se občinski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku plačuje od dohodkov domače obrti po stopnji 5%>.
Občinski davek iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela in sicer: od lesenih zobotrebcev in špil, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, brezovih metel, nasadil za orodje, čipk ter obodov za izdelovanje sit in rešet.
15.	člen
Davčnim zavezancem, ki izvršujejo onnno m aru-go gospodarsko dejavnost in vlagajo sredstva v obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, se prizna posebna davčna olajšava v naslednjih dejavnostih:
—	mizarstvo
—	elektromehanika za gospodinjske, radio in televizijske aparate
—	pranje in mazanje motornih vozil
—	brivstvo in frizerstvo
—	gostinstvo in frizerstvo"
—	gostinstvo s turističnim značajem
—	popravilo kmetijskih strojev.
16.	' člen
Davčnim zavezancem, ki so pričeli (začetniki) z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo,, razen avtoprevoznikov in občanov, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo kot postranskih poklicem, se prizna davčna olajšava v prvem letu 40 */«, v drugem letu 20 "/k odmerjenega davka.
Šteje se, da je davčni zavezanec pričel z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, če ni prej opravljal v kateri drugi občini ali. da ni kdo drug izvrševal v isti delavnici dejavnosti iste stroke.
17.	člen
Posebna olajšava iz 15 člena tega odloka se prizna, če se davčni zavezanci ukvarjajo ž obrtnimi storitvami ali gostinstvom s turističnim značajem, oziroma, da je vsaj 70 Vo celotnega dohodka, doseženega
nad	do
	10.000
10.000	20.000
20.000	30.000
30 000	50.000
50 000	100 000
100.000	150 000
150 000	200.000
200.000	
z obrtnimi storitvami ali gostinstvom s turističnim značajem.
Kaj je šteti za obrtno storitev ali gostinstvo s turističnim značajem, presodi v posameznem primeru davčni organ po predhodnem mnenju službe za gospodarstvo.
Davčna olajšava iz 15. člena tega odloka se uveljavlja s posebno vlogo, ki ji je treba priložiti dokazila o vloženih sredstvih. Vlogo z dokazili je treba vložiti z davčno napovedjo.
IV.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
18.	člen
Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega ZS.OOOdin in ne zaposlujejo tuje delovne sile. plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku.
19.	člen
Občani, katerim opravljanje intelektualnih storitev ali drugih negospodarskih storitev ni glavni poklic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, Plačujejo občinski davek od osnov do višine dohodka 'z 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74), po stopnji, ki znaša 30 'A
20.	člen
Občani, ki opravljajo intelektualne ali druge negospodarske storitve, kot glavni ali postranski poklic, Plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino °sebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po stopnjah iz 13. člena tega odloka.
21.	člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz intelektualnih storitev od vsakega posameznega kosmatega 'dohodka (davek pod odbitku) plačujejo občani, ki organizacijam združenega dela. državnim organom in 'tcugim organizacijam priložnostno opravljajo storitve, ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po Predpisih o delovnih razmerjih, ter občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu. sklenjene v skladu 5 Predpisi o zaposlovanju pri zasebnikih, po davčni stopnji 25 »/o.
V.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
22.	člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz avtor-skih pravic, po odbitku se plačuje od vsakega posameznega dohodka po davčni stopnji ‘ž00/<i.
Občinski davek iz osebnega dohodka od patentov ln tehničnih izboljšav se ne plačuje. 23
23.	člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odloka s° Plačuje občinski davek od posameznega dohodka P0 stopnji 35% za naslednje vrste dohodkov:
doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, e tamnih pisanih ali govorjenih besedil, reklamnih
filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del,
—	od raznih skic in risb, stripov, križank ali drugih podobnih del,
—	artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih' prireditvah,
—	izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah
VI.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
24.	člen
Občinski davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov doseženih s prodajo premičnin, katerih prometna vrednost znaša več kot 20.000 dinarjev.
Občinski davek po prejšnjem odstavku se plačuje ne glede na to, ali se premičnine proda v spremenjenem ali nespremenjenem stanju s pogojem, da niso potekla 3 leta, odkar je bila premičnina pridobljena.
25.	člen
Občinski davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
Ce znaša davčna osnova din
nad	do	stopnja
		•/•
	10.000	25
10.000	20.000	28
20.000	30.000	31
30.000	50.000	34
50.000	100.000	38
100.000	150.000	42
150.000	200.000	46
200.000	26. člen	50
Davčna osnova	za odmero davka	na dohodek
premoženja na dohodke, ki jih lastnik doseže z oddajanem poslovnih prostorov ali poslovnih stavb, garaž, počitniških hiš v najem, je znesek stanarine oziroma najemnine, zmanjšan za enoletno amortizacijo za stroške vzdrževanja in upravljanja ter stroške obratovanja. Ti stroški se določijo v višini 40 % doseženega dohodka.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena, se določijo stroški upravljanja, vzdrževanja in enoletne amortizacije za stanovanja in stanovanjske hiše v višini 60 %.
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka pa dohodke od premoženja, na dohodke, dosežene z oddajanjem opremljenih sob..se kot stroške upošteva stanarinska vrednost oziroma najemnine, ki se plačuje od oddanih prostorov, obraba opreme in vrednost storitev. Ti stroški se določijo v višini 60% doseženega dohodka.
27.	člen
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo v najem prek ustreznih organizacij, kot so zveza študentov, turistična društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se prizna posebna davčna olajšava v višini 50% odmerjenega davka.
VII.	DAVEK NA DOLOČENE PREMOŽENJSKE PREDMETE
28.	člen
Občinski davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo:
1.	tovorna cestna motorna in priklopna ter kombi vozila
2.	stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže
3.	gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 ha ob pogojih določenih v drugem odstavku 138. člena zakona o davkih občanov.
29.	člen
Občinski davek na tovorna cestna motorna in priklopna ter kombi vozila se plačuje:
a)	za delovna vozila, ne glede na nosilnost in težo 120 din
b)	za delovne priklopnike, ne glede na nosilnost in težo 60 din
c)	za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost:
do 3 tone 1000 din od vsake začetne tone
od 3 do 4 tone 5000 din
od 4 do 5 ton 8000 din
nad 5 ton 8000 din 4- 4000 din za vsako nadaljnjo tono nosilnosti.
V enakih zakonih se plačuje davek na tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov.
č) za vlečna tovorna vozila
— traktorje	din
do 25 KM	120
nad 25 KM do	40 KM	170
nad 40 KM do	63 KM	220
nad 63 KM	270
— za večna vozila se vplača davek kot za tovorna vozila, navedena v c) točki.
d) za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in
delovno	prostornino		motorja	
nad	125 ccm	do	250 ccm	30 din
nad	250 ccm	do	500 ccm	40 din
nad	500 ccm	do	1000 ccm	50 din
nad	1000 ccm			50 din
Za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več.
e)	za kombi vozila, glede na delovno prostornino motorja in sicer:
	do 900 ccm	500 din
nad 900 ccm	do 1350 ccm	800 din
nad 1350 ccm	do 1800 ccm	1.100 din
nad 1800 ccm	do 2500 ccm	1.400 din
nad 2500 ccm	dn 3100 ccm	1.700 din
nad 3100 ccm		2.000 din
1	30. člen	
Zavezanec	za davek od stavb.	delov stavb in
raž (v nadaljnjem besedilu stavbe) je lastnik oziroma uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec ali pa jo daje v najem.
31. člen
Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednost stavbe se zajamejo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota.
J	32. člen
Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe;
—	vrsta in kakovost konstrukcije,
—	funkcionalnost stavbe,
—	starost in obrabljenost stavbe.
—	drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vred nost stavbe.
33.	člen
Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja ki ga opravi za stanovanjske zadeve pristojni občinski organ ob upoštevanju meril iz 32. člena tega odloka.
34.	člen
Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke.
Za uporabno tlorisno površino stavbe se šteje tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe.
Vrednost poslovnega prostora, izračunana po prvem odstavku tega člena, se poveča za 25 °/o, ne glede na to, ali so ti poslovni prostpri sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt.
35.	člen
Vrednost točke znaša 24,00 dinarjev glede na kal-kulativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala 1972. leta.
Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ skupščine mora do 31. I. vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke
36.	člen
Davčni zavezanec je dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe zaradi odmere davka.
Davčna napoved je enkratna. Nove obveznosti in morebitne spremembe lastništva in vrednosti stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do 31. januarja vsakega leta.
Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčni organ občine.
37.	člen
Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, se .spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1972. poveča za več kot 20#/n in je nova ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih.
Pri revalorizaon' so upošteva tudi povišanje vred nosti točke za leto 1973.
38.	člen
Občinski davek od stavb se plačuje od osnove po naslednjih stopnjah:
„	stopnja
'/.
—	stanovanjske stavbe,	stanovanja	0,15
—	poslovne stavbe	ali poslovni	prostori 0,20
—	počitniške hiše	0,30
39.	člen
Občinski davek od stavb se odmerja vnaprej. Odločba o odmeri davka od stavb je stalna in se spremeni takrat, kadar se spremenijo vrednost stavbe in davčni predpisi.
40.	člen
Občinski davek od stavb se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, ki se ne dajejo v najem, pod pogojem, da so dohodki iz kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva in da so zavarovanci — kmetje.
41.	člen
Občinski davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.
VIII.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
42.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje 1 po stopnji 10°/o.
IX.	POROŠTVO
43.	člen
Davčni organ občine lahko zahteva od davčnega zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega primemo izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezuje poravnati davčni dolg namesto zavezanca.
Poroštveno izjavo , iz prejšnjega odstavka tega člena sme davčni organ občine zahtevati, če davčni dolg davčnega zavezanca presega zadnjo letno odmero in potem, ko prisilna izterjava iz zavezančevega premoženja ni uspela.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Litija je pooblaščen, da odloča o odpisu davčnega dolga oziroma sklepa o predlogu zavarovanja davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na zavezančevih nepremičninah iz 225. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74).
Izvršni svet skupščine občine lahko nalogi prejšnjega odstavka tega člena zaupa posebni komisiji, ki jo sam imenuje.
45.	člen
Davčna uprava občine lahko začasno odloži ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga, če davčni zavezanec izkaže:
—	da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih mu je bil davek odmerjen,
—	da se zaradi bolezni ali smrti zavezanca ali družinskega člana nastali večji izdatki, oziroma so bili zaradi elementarnih dogodkov doseženi bistveno manjši dohodki, kot bi bili doseženi v normalnih razmerah in bi bilo s takojšnjo izteriavo davčnega dolga ogroženo nreživlipnio družinskih klanov.
Odlov ni a čil a dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev obročno odnlačevanie dolga pa največ za dobo enega leta 7a xas ko je bilo davčne-
mu zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.
Odlog ali obročno odplačevanje davčnega dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji priloži ustrezne dokaze. Davčna uprava občine odloči o vlogi s sklepom.
46.	člen
Davčni zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta.
Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve po pogojih in merilih, ki jih občinske skupščine med seboj dogovorijo.
47.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov občine Litija (Uradni list SRS. št. 17/74) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Litija (Uradni list SRS, št. 5/75).
48.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 010-3/65
Litija, dne 30. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
1528.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davkih na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 2'7/72 in 39/74), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni Ust SRS. št. 39/74) in 162. člena statuta občine Litija /Uradni list SRS, št, 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1.	člen
V občini Litija* se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po davčnih stopnjah, ki so predpisane s tem odlokom.
2.	člen
Davek na prbmet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča, oziroma uporabne površine gradbenega objekta. Stopnje so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte, ter so naslednje:
1. za kmetijska zemljišča: če znaša prometna vrednost		1 m8 površine —	din
nad	do	din	•/•	' znaša davek	
—	3 3	4	12 0,35 + 18	od presežka nad	3
4	5	0.55 4- 24	od presežka nad	4
5	7	0.80 4- 30	od presežka nad	5
. 7	10	1.40 4- 36	od presežka nad	7
10	2,45 4- 42	od presežka nad	10
2. za stavbna zemljišča
nad	do	din	•/•	znaša davek	
	30	12		
30	40	3,60 + 18	od presežka nad	30
40	50	5,40 + 24	od presežka nad	40
50	70	7,80 + 30	od presežka nad	50
70	100	13,80 + 36	od presežka nad	70
100	150	24,60 + 42	od presežka nad	100
150		45,60 + 48	od presežka nad	150
3. gradbeni objekti
nad	do 4.000	din	•/• 14	znaša davek	
4.000	5.000	560 + 18	od presežka nad	4.000
5.000	7.000	740 + 22	od presežka nad	5.000
7.000	10.000	1.180 + 26	od presežka nad	7.000
10.000		1.960 + 30	od presežka nad	10.000
3.	člen
Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin, se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemjišče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in jfe zdravstveno zavarovan kot zavarovanec — kmet.
Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so zdravstveni zavarovanci — kmetje, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom »združevanja kmetijskih zemljišč.
Ce bo tako zemljišče prej, kot v petih letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki ga je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin na območju občine Litija (Uradni list SRS, št. 42/72).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 010-23/65
Litija, dne 30. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
1529.
Skupščina občine Litija je po 186. členu ustave SR Slovenije in 162. členu statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine dne 30. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o označevanju stanovanjskih in poslovnih zgradb 1
1.	člen
S tem odlokom se urejajo tista vprašanja v zvezi z označevanjem stanovanjskih in poslovnih zgradb, ki niso urejena z republiškimi predpisi.	*
2.	člen
Vsaka stanovanjska in poslovna zgradba mora imeti praviloma nad hišnimi vrati ali desni strani hišnih vrat napisno tablico v velikosti 20 X 15 cm z imenom naselja in hišno številko. Ce ima naselje ulice in trge, mora imeti na napisni tablici ime ulice, oziroma trga in hišno številko.
Napisna tablica mora biti pritrjena tako, da Se vidi s ceste oziroma poti, ki pelje mimo zgradbe ali k zgradbi. Zato, da je zgradba predpisano označena je dolžan skrbeti nosilec pravice uporabe, lastnik zgradbe, oziroma organizacija, ki gospodari s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (v nadaljnjem besedilu: lastnik zgradbe).
3.	člen
Občinski upravni organ, ki je pristojen za izdajo uporabnega dovoljenja, mora v odločbi, s katero izda uporabno dovoljenje, navesti hišno številko nove
zgradbe.
4.	člen
Lastnik zgradbe mora prevzeti napisno tablico v roku in na kraju, kamor ga povabi občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve. Lastnik zgradbe je dolžan poskrbeti, da bo napisna tablica pritrjena na zgradbo v treh dneh po tem, ko je tablico prevzel.
5.	člen
Poškodovano napisno tablico je ‘treba zamenjati.
Šteje se, da je napisna tablica poškodovana, če na njej ni jasno vidno ime naselja ali hišna številka.
O tem, da je tablica poškodovana mora lastnik zgradbe nemudoma obvestiti pristojen občinski upravni organ za gradbene zadeve.
Stroške zamenjave poškodovane tablice nosi lastnik zgradbe.
6.	člen
Kadar je zaradi sprememb zazidalnega načrta ali iz drugih upravičenih razlogov potrebno, lahko upravni organ, pristojen za gradbene zadeve po tem, ko dobi mnenje krajevne skupnosti odloči, da se v naselju ali delu naselja določijo nove hišne številke (prenumeracija).
O svoji odločitvi mora pristojni občinski upravni organ obvestiti krajevno skupnost in lastnike zgradb v naselju ter jih pozvati, da v določenem roku oddajo stare in prevzamejo nove napisne tablice.
Stroški za nove tablice, ki so potrebne zaradi pre-numeracij, gredo v breme občine.
7.	člen
Lastniki zgradb, na katerih ob uveljavitvi tega odloka ni vpisanih tablic so dolžni v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka, to sporočiti občinskemu upravnemu organu pristojnemu za gradbene zadeve.
8.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 5.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	če napisne tablice nima pravilno pritrjene (2. člen)
2.	če ne prevzame napisne tablice v roku in na kraju, kamor ga je povabil pristojni občinski upravni organ (prvi odstavek 4. člena)
3.	če ne poskrbi, da je napisna tablica v določenem roku pritrjena na zgradbo (drugi odstavek 4. člena)
4.	če ne obvesti pristojni občinski upravni organ, da je napisna tablica poškodovana (tretji odstavek 5. člena)
5.	če v predpisanem roku ne sporoči pristojnemu občinskemu upravnemu organu, da na zgradbi ni napisne tablice (7. člen).
Z denarno kaznijo od 20 do 500 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
9.	člen
Z denarno kaznijo od 20 do 2.000 din se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 8. člena tega odloka.
10« člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-10/75
Litija, dne 30 decembra 1575.
Predsednik,'
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. '
LJUBLJANA BEŽIGRAD
1530.	'
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), družbenega dogovora o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1975 (Uradni list , SRS, št. 7/75) in aneksa k temu dogovoru, družbenega dogovora o splošni porabi v občinah in mestu Ljubljani v letu 1975 (Uradni Ust SRS, št. 9/75) in 1. alinee 154. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74), je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1975
1.	člen
1.	člen odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 9/75) se spremeni in glasi:
din
»Predvideni dohodki proračuna občine Ljubljana Bežigrad v letu 1975 znašajo 68,952.000 Razporejeni dohodki občine znašajo 68,919.500 i Nerazporejeni dohodki — tekoča
proračunska rezerva znaša	32.500
Dovoljena poraba za občino Ljubljana Bežigrad za leto 1975 znaša	42,771.500«
2.	člen
2.	člen se spremeni in glasi:
»Občina združuje za izvrševanje pravic in dolžnosti poverjenih mestu v skladu s, 4. in 5. členom družbenega dogovora o splošni porabi v občinah in mestu Ljubljani:
37 Vo od vseh dohodkov, razen dohodkov upravnih organov, kar znaša v predvidenem znesku	din 25,180.500«
3.	č)en
Bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St. 400-4/74-9
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r.
Pregled spremembe dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1975
Vrsta
dohodka	Dohodki	skupaj
1	Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov	25,615.000
2	Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja	40,100.000
3	'Takse	1,690.000
5	Denarne kazni	434.000
6	Dohodki upravnih organov in drugi dohodki	1,113.000
Skupaj
Štev. glav.	Razpored dohodkov	skupaj
namena		
01	Dejavnost organov družbenopolitičnih Skupnosti	17.201.300
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	2,922.000
04	Negospodarske investicije	16.084.100
08	Socialno skrbstvo	1,331.000
09	Zdravstveno varstvo	191.000
10	Komunalna dejavnost	2,719.600
11	Dejavnost KS	2,720.000
12	Prispevki proračunom drugih družbenopolitičnih skupnosti	25,180.500
16	Intervencije v gospodarstvu	170.000
17	Nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva	32.500
18	Krediti, vezana in izločena sredstva	400.000
	Skupaj	68,952.000
1531.
Na podlagi 16., 23., 26. in 31. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 154. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Ljubljana Bežigrad v I. trimesečju 1976
1.	člen	J
Do sprejetja proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1976 se bodo začasno, najdalj pa do 31 marca 1976 financirale proračunske potrebe občine na podlagi trimesečnega načrta proračunskih dohodkov ter njihove razporeditve in v skladu z določbami odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 9/75)!
2.	člen
Razporeditev sredstev proračuna po načrtu iz 1. člena ne sme preseči 25 °/o razporejenih sredstev za preteklo leto.
3.	člen
Doseženi dohodki in uporaba sredstev na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine za leto 1976.
4.	člen
Izvršni Svet je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada občine. Posojilo mora biti vrnjeno do konca oktobra 1976.
5.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati 1. januarja 1976.
St. 400-11/75-9
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
1532.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-225/74 ih 39-468/74), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 144. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9-192/741 je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1975 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradi list SRS, št. 19/74 in 5/75) se prvi odstavek 8. člena spremeni tako, da se glasi:
»Davek od osebnega dohodka iz kmetijstva se plačuje po naslednjih stopnjah:
—	za I. skupino katastrskih občin 59 "/o
—	za II. skupino katastrskih občin 50 V«.«
2.	člen
12.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne oziroma druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino dohodka, ugotovljeno po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo od presežka davek po naslednjih stopnjah:
znaša presežek davčne osnove dinarjev nad	do			Stopnj •It
	10.000 .		25
10.000	20.000		30
20.000	30.000	i	35
30.000	50.000		39
50.000	100.000		43
100.000	150.000		46
150.000	200.000		48
200.000			50«
Občani, katerim opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine dohodkov po 10. členu zakona o davkih občanov poseben davek po stopnji 30 •/*.
3.	člen
16.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek iz obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje ob vsakem izplačilu po naslednjih stopnjah:
Stopnja
•/.
1 od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig revij in podobno, od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od tovorjenja in vleke lesa z delovno živino	10
Davek po tej točki ne plačujejo občani, ki priložnostno zbirajo odpadni material.
2.	Od provizij poslovnih agentov in poverje-
nikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti	20
Davek po tej točki ne plačujejo občani, zasebni kmetje, kadar prevažajo mleko v zbiralnice mleka gospodarskih organizacij ali plužijo sneg.
3.	Od dohodkov oseb. ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu. sklenjeni v skladu, s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prejšnjih točk
tega člena; od dohodkov, doseženih po 3. in 4. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov	25
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se občinski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku plačuje od dohodkov domače obrti po stopnji	5
Občinski davek iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela in sicer: od lesenih zobotrebcev in špil, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, brezovih metel, nasadil za orodje, čipk ter obodov za izdelovanje sit in rešet.
4.	člen .
V 19. členu odloka se stopnja »20 #/o« nadomesti s stopnjo »25 'Vo«.
5.	člen
21.	člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah:
Ce znaša davčna osnova dinarjev
nad	do
10.000
10.000	20.000
20.000	30.000
30.000	50.000
50.000	100.000
100.000	150.000
150.000	200.000
200.000
1533.
Na podlagi 7. člena in 5. alinee 153. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 11. decembra 1975, zbora krajevnih skupnosti dne 11. decembra 1975 in družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o nagradah in priznanjih občine Ljubljana Bežigrad
1.	člen
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad podeljuje nagrade in priznanja za posebne uspehe na raznih področjih gospodarskega in družbenega življenja v občini.
Nagrade in priznanja se podeli s sklepom Skupščine vsako leto ob občinskem prazniku, ki je 24. junija.
<	2. člen
Nagrajeni so lahko posamezniki, samoupravni organi, delovne skupine, temeljne in druge organizacije združenega dela. družbenopolitične in družbene organizacije, zveze in društva.
3.	člen
Nagrade se podeli za posebne uspehe, dosežene v daljšem časovnem razdobju na podi’očju:
1.	gospodarstva,
2.	vzgoje in izobraževanja,
3.	kulture,
4.	telesne kulture,	;
5.	zdravstva in socialnega varstva,
6.	ljudskega odpora in družbene samozaščite in
7.	ostalih družbenih dejavnosti.
Stopnja
•It
25
28
31
34
38
42
46
50.«
6.	člen
V 26. členu odloka se 2. in 3. točka črtata, sedanji
4.	in 5. pa postaneta 2. in 3. točka.
7.	člen
28.	in 29. člen odloka se črtata.
8.	člen
Statutarno-pravna komisija je pooblaščena za izdajo prečiščenega besedila odloka. 9
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 422-1465/75-4
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Jt^nez Rigler 1. r.
4.	člen
V posameznem letu podeli občinska skupščina pet nagrad s priznanji.
Nagrade lahko'dobijo:
1.	posamezniki,
2.	delovne skupine do 5 članov,
3.	delovne skupine nad 5 članov,
4.	organizacije, samoupravni organi in organi
upravljanja.	t
1.1	Denarna nagrada v višini 10.000 din ali likovno delo v enaki vrednosti in pismeno priznanje;
2.2	vsak član skupine prejme takšno nagrado kot posameznik;
3.3.	skupno priznanje v obliki likovnega dela s
posvetilom ter pismeno priznanje za vsakega člana, vse do skupne vrednosti 20.000 din;	,
4.4.	likovno delo s posvetilom in pismenim priznanjem do skupne vrednosti 20.000 din.
5.	člen
Nagrade podeljuje Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na predlog komisije za nagrade občine Ljubljana Bežigrad.
Komisija ima 11 članov in 4 namestnike članov, ki lahko nadomestijo vsakega manjkajočega člana. Imenuje jih občinska skupščina za štiri leta.
Vsaki dve leti se imenuje polovica članov komisije in dva namestnika. Za pripravo predlogov za nagrade imenuje komisija v sodelovanju s komisijo za volitve in imenovanja po potrebi strokovne komisije
6.	člen
Natančnejše določbe o kriterijih za dodeljevanje nagrad in o delu komisije in strokovnih komisij predpiše Skupščina občine Ljubljana Bežigrad s pravilnikom.
7.	člen
V proračunu občine se vsako leto zagotove sredstva za podelitev nagrad.
8.	člen
Ta odlok začne veljati ošmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
1534.	•
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 144. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1975 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V tarifni številki 1 tarife odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 54-1132/72, 7-98/73 in 45-1028/73) in odloka o nadaljnji uporabi nekaterih odlokov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 38-1110/74 in 9-467/75) se zd drugo točko opombe dodajo novi drugi, tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»Po tej tarifni številki se plačuje davek tudi od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa.
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila.
Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti, če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ.
Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče.«
2.. člen
Tarifna številka 2. se spremeni in glasi:
Od alkoholnih pijač
din za liter
1.	naravnega 'čina	1,50
2.	penečega vina	2,80
3.	specialnih vin (desertnih, likerskih in
aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 12,00 do 15,00 dinarjev	6,10
nad 15,00 dinarjev	9,30
4.	likerjev in močnih alkoholnih pijač, če
znaša nabavna cena za 1 liter nad 32,000 din 25,00
v •/• od ■'rednosti
5.	naravnega žganja	in medice	15
6.	piva	25f
7.	drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v
točkah od 1 do 6	43
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1., 2., 3. in 4. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače, za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače.
Davčna osnova za alkoholne pijače iz 5., 6. in 7 točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčhi zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oz. zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnikov in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 “/o alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
3.	člen
V opombi tarifne številke 6 pod III — »ostale stroke« se pika na koncu stavka črta in doda: »in nege obraza in telesa«.
4.	člen
Statutarno pravna komisija je pooblaščena za izdajo prečiščenega besedila odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St. 422-35/75-4
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r.
1535.
Na podlagi 6. člena odloka o nagradah in priznanjih občine Ljubljana Bežigrad ter po 5. alinei 153. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 11. decembra 1975, zbora krajevnih skupnosti dne 11. decembra 1975 in družbenopolitičnega zbora dne 25 riecem-bra 1975 sprejela
PRAVILNIK
o kriterijih za dodeljevanje nagrad ter priznanj in o delu komisije občine Ljubljana Bežigrad
I
1.	člen
Nagrade občine Ljubljana Bežigrad se podelijo vsako leto ob občinskem prazniku, ki je 24. junija, s sklepom skupščine.
2.	J:\en
Kandidate za nagrade in priznanja (posameznike, samoupravne organizacije delovne skupine, temeljne >n druge organizacije združenega dela,- družbenopolitične in družbene organizacije, zveze in društva) lahko predlagajo delovne, družbene in družbenopolitične ,organizacije, SIS. društva, zveze ter občani občine Ljubljana Bežigrad.
Predlog za podelitev nagrade in priznanja mora biti pismen in mora vsebovati poleg natančnih podatkov o kandidatu tudi podrobno utemeljitev.
Predlog je treba poslati komisiji do 20. aprila.
3.	člen	»
Razpis za nagrade 'in priznanja se objavlja vsako
leto v glasilu SZDL Ljubljana Bežigrad »Zbor občanov«. Z razpisom se objavi:
L- temelira načela o podeljevanju nagrad
2.	podatke, ki jih mora vsebovati predlog za podelitev nagrad
3.	kdo je lahko predlagatelj
4.	rok, do katerega morajo biti poslani predlogi. 4 * * *
4.	člen
Nagrade in priznanja se podeljujejo zlasti:
1.	Na področju gospodarstva:
—	za uspehe pri razvijanju in pospeševanju samoupravljanja v gospodarskih organizacijah
—	za posebne uspehe trajnejšega pomena:
a)	pri razvijanju produktivnosti in gospodarjenja v delovnih organizacijah
b)	pri razvijanju tehnologije
c)	pri uvajanju sodobnih metod znanstvenih, organizacijskih in tehničnih dosežkov
d)	pri vključevanju v mednarodno delitev'dela
e)	pri posebnih dosežkih delavcev v združenem delu, predvsem na področju novatorstva, racionali-zatorstva in izvoza
0 za izredne dosežke na področju kmetijstva in gozdarstva.	f
2.	Na področju vzgoje in izobraževanja
a)	za uspehe pri razvijanju samoupravnih odnosov in idejnosti vzgoje
b)	za pomembne uspehe pri uvajanju novih oblik in metod vzgojno izobraževalnega dela ter uresničevanju vzgojnih smotrov
c)	za posebne uspehe pri razvijanju splošnega strokovnega in dopolnilnega izobraževanja mladine in odraslih
d)	za posebne uspehe pri usposabljanju kadrov na področju vzgoje in izobraževanja
e)	tehnične vzgoje.
3.	Na področju kulture
a)	za izjemne dosežke na gledališkem, glasbenem, likovnem, literarnem, publicističnem, filmskem področju ter za dosežke drugih, za kulturni razvoj posebej zaslužnih delavcev, zavodov in organizacij,
b)	za organizacije in delavce, ki so dosegli izredne uspehe na področju organizacije in razvoja množične kulturne vzgoje.
Pri ocenjevanju umetniške in kulturne storitve ali njene interpretacije se upošteva javna ocena, idejnost in pomembnost za kulturno življenje.
4.	Na področju telesne kulture
a)	za organizacije in delavce, ki so dosegli izredne uspehe na področju organizacije in razvoja množične telesno kulturne in tehnične vzgoje,
b)	za športnike, ki so dosegli vrhunske rezultate,
c)	za organizacije in strokovnjake, ki so dosegli izredne uspehe v strokovnem delu s posamezniki in ekipami , pri publicističnem in raziskovalnem delu, ki ima poseben pomen za razvoj telesne kulture in vzgoje.
Pri ocenjevanju telesno kulturne storitve se upošteva javna ocena, idejnost in pomembnost za telesno kulturno življenje.
5.	Na področju zdravstvenega in socialnega varstva
1)	za razvijanje družbenih in samoupravnih odnosov;
2)	za pomembne uspehe pri:
a)	izvajanju preventivnih in kurativnih dejavnosti.
b)	organizaciji in vodenju strokovnih dejavnosti.
c)	zdravstveni vzgoji občanov,
d)	za posebne uspehe trajnejšega pomena pri razvijanju in izpopolnjevanju socialnega dela,
e)	za proučevanje problematike zaposlovanja, poklicnega usmerjanja in kadrovske politike,
fl za posebne uspehe pri uresničevanju družbenega dogovarjanja o temeljih kadrovske politike in družbenega dogovarjanja o zaposlovanju,
g)	za strokovne dosežke pri analitično-razisko-valnem delu, ki ima poseben pomen za razvoj družbene in strokovne dejavnosti za socialno skrbstvo,
h)	za posebne uspehe pri izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju delavcev za potrebe socialnega skrbstva,
i)	za proučevanje problematike na vseh področjih socialnih dejavnosti.
6.	Na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite
a)	za uspehe v pripravah, organizaciji in usposabljanju delovnih ljudi in občanov na delp v vojnih razmerah, za uspehe pri organizaciji in mobilizaciji človeških in materialnih zmogljivosti, pri varovanju delovnih ljudi in občanov ter pri obrambi države,
b)	za uspehe pri uporabi, organizaciji, razvoju, graditvi in opremljanju teritorialne obrambe v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, za posebne uspehe pri ustanavljanju štabov in enot teritorialne obrambe.
c)	za uspehe pri organizaciji in usposabljanju štabov in enot civilne zaščite v naseljih, krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in v občini, za
pripravljanje in udeležbo delovnih ljudi in občanov pri usposabljanju za reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki in ob hudih nesrečah,
d)	za uspehe pri vzgoji in izobraževanju, pri organiziranju in dogovarjanju ter samoupravnem urejanju aktivnega odnosa delovnih ljudi in občanov v družbeni samozaščiti do varovanja družbene lastnine in samoupravnih odnosov kot temeljev socialne varnosti delovnega človeka.
7.	Na področju drugih pomembnih dejavnosti
1)	za izredno požrtvovalnost pri reševanju življenj in družbenega premoženja;
2)	za izredno prizadevnost in vidne uspehe pri organizacijskem delu v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, zvezah in društvih.
5.	člen
Komisija dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik komisije Seje komisije so sklepčne, če jim prisostvuje najmanj dve tretjini članov.
Komisija sprejme sklep o predlogu za nagrado takrat, ko zanjo glasujejo vsi prisotni člani.
Na sejah komisije se mora voditi zapisnik, ki vsebuje'
a)	kraj in datum seje,
b)	poimenski pregled navzočih članov,
c)	ugotovitev sklepčnosti,
d)	dnevni red,
e)	izvleček iz razprave,
fl sklepe. ^
Komisija lahko imenuje v sodelovanju s komisijo za volitve in imenovanja za posamezna področja strokovne komisije za proučitev predlogov za občinsko nagrado.
Komisija ima tajnika, ki ga imenuje občinska skupščina.
Član komisije, ki je predlagan za nagrado in priznanje, se mora iz komisije izločiti takoj, ko zve za predlog. V takem primeru ga do konca postopka za podelitev nagrad v tistem letu nadomesti eden od namestnikov;,
6.	člen
Strpkovna komisija je pomožni organ komisije, ki članom komisije pomaga pri težjih odločitvah, ki slonijo na strokovnosti. Število članov in način dela strokovne komisije sproti za vsak primer določi komisija.	-
7.	člen
Komisija pregleda vse prispele predloge, jih natančno prouči ter po potrebi zahteva od predlagatelja dodatne podatke in pojasnila. Komisija mora pridobiti stališča in mnenja družbenopolitičnih organizacij.
Komisija mora svoje delo končati najkasneje do
1.	6. in svoje sklepe s predlogi kandidatov za nagrado, kj jih namerava predlagati skupščini, poslati tajništvu skunščine s nrimerno obrazložitvijo, 8
8 člen
Komisija vsako leto predlaga skupščini podelitev 5 nagrad Komisija lahko predlaga podelitev več nagrad iz istega področja in ni potrebno, da se vsako leto zajame vsa področja iz 4. člena pravilnika.
9.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Rigler Janez 1. r.
1536.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na 64. seji dne 24. (jecembra 1975 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za I. etape izgradnje zazidalnih otokov BP 2 — območje
»Lesnine«, BO 3/1 — območje CGP »Dela« in »Gramexa« in BO 3/2 — območje CGP «Deia« s komunalnimi napravami, ki so potrebne za funkcioniranje teh objektov
1
Osnutek zazidalnega načrta za I, etape izgradnje zazidalnih otokov BP 2 — območje . »Lesnine«, BO 3/1 — območje ČGP »Dela« in »Gramexa« in BO 3/2 — območje CGP »Dela« s komunalnimi napravami, ki so potrebne za funkcioniranje teh objektov, se v skladu z določilom 1 odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju javno razgrne.
Dokumentacijo iz 1 odstavka tega člena je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 1680 — dečembra 1973.
2
Osnutek zazidalnega načrta se javno razgrne v sejni dvorani Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, Parmova 41/1 v času od 31. decembra 1975 do 31. januarja 1976, vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8 do 12. ure, ob sredah pa od 8. do 16. ure.
St, 351-27/75
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
Podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Miro Dešman 1. r.
LJUBLJANA CENTER
1537.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center je Skupščina občine Ltubljana Center na seji zbora združenega dela dne 24 decembra 1975 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V 5. členu odloka o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 10/72, 45/72. 12/73. 14/74 in 5/75) se v prvem odstavku stopnja 57 °/o nadomesti s stopnjo 59 0/o.
2.	člen
7.	člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo davek od obrtnih dejavnosti po naslednjih progresivnih stopnjah:
presežek nad	do		stopnji •/.
	10.000	25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39
50.000	100.000'	43
100.000	150.000	46
150.000	200.000	48
200.000		50
Občani, katerim opravljanje obrtnih .ali drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine osebnega dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, posebni občinski davek po stopnji 30 °/o.«
3.	člen
9.	člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»Stopnje davka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davka po odbitku) so proporcionalne in znašajo:
1.	od dohodkov od domače obrti — 50/o;
2.	od dohodkov raznašalcev časopisov, od provizij uličnih prodajalcev knjig, revij, časopisov in podobno, od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija, od dohodkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dogodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od tovorjenja in vleke lesa z delovno živino — 10 %>;
3.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali od razmnoževanja ali izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti, od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije — 20;
4.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prejšnjih točk tega člena, od dohodkov doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov — 25 "/o.
Ne glede na določbo po prejšnjem odstavku se davek po odbitku ne plačuje od izdelkov domače obrti, hi so rezultat ročnega dela in sicer: od lesenih zobotrebcev in Spil. lesenih žlic in kuhalnic, lesene posode, lesenih oletenih izdelkov, brezovih metel, nasadil za orodje, čipk. obodov za izdelovanje sit in rešet. Davek Po tem odstavku tudi ne plačuieio občani, ki priložnostno zbirajo odpadni material, občani — zasebni kmetje, kadar prevažajo mleko, v zbiralnice mleka gospodarskih organizacij in kadar plužijo sneg.«
4.	člen
V	13. členu odloka se stopnja 20% nadomesti s stopnjo 25%.
5.	člen
V	17. členu odloka se prvi odstavek spremeni tako,
da se glasi:	t
»Stopnje davka od premoženja in premoženjskih pravic so progresivne in znašajo:
Osnova nad	do		stopnja V.
	10.000	25
10.000	20.000	28
20.000	30.000	31
30.000	50.000	34
50.000	100.000	38
100.000	150.000	42
150.000	200.000	46
200.000	6. člen	50
V 18. členu odloka se točki 2)		in 3) črtata, sedanji
točki 4) in 5)	pa postaneta točki 2	in 3).
	7. člen	
19. b člen	odloka se črta.	\
	8. člen	
19. c člen	odloka se črta.	
9.	člen
Statutarno pravna komisija je pooblaščena, da pripravi prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob j g vi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 422-01/75
Ljubljana, dne 24. .decembra 1975.
Podpredsednik
Skupščine občine Ljubljana Center Vid Štempihar 1. r.
1538.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72 in 39/74), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 24. decembra 1975 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1975' sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1.	člen
V občini Ljubljana Center se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po davčnih stopnjah, ki so predpisane s tem odlokom.
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabne površine
gradbenega objekta. Stopnje so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter so naslednje:	^
1.	Za kmetijska zemljišča
Ce znaša prometna vrednost 1 ‘'na,?’ P°Vcioine " dinarJev	znaša davek
3
3	do 4
4	do 5
5	do 7 7 do 10
10
12 ‘Vo
0,35 + 18 Vo od presežka nad 0,55 + 24 Vo od presežka nad 0,80 + 30 Vo od presežka nad 1,40 + 36 Vo od presežka nad 2,45 + 42 Vo od presežka nad
3
4
5 7
10
2.	Za stavbna zemljišča
Če znaša promefna vrednost 1 kv. m površine — dinarjev nad do
znaša davek
30	12 Vo
30 do	40	3,60	+ 18 Vo	od	presežka	nad	30
40 do	50	5,40	+ 24 Vo	od	presežka	nad	40
50 do	70	7,80	+ 30 Vo	od	presežka	nad	50
70 do	100	13.80	+- 36 Vo	od	presežka	nad	70
100 do	150	24.60	+ 42 Vo	od	presežka	nad	100
150	45,60 + 48 Vo od presežka nad 150
3. Gradbeni objekti
če znaša prometna vrednost 1 kv. m površine — dinarjev
nad		do		
		4.000	14 Vo	
4.000	do	5.000	560 din + 18 ‘Vo	od
5.000	do	7.000	740 din + 22 Vo	od
7.000	do	10.000	1.180 din + 26 Vo	od
10.000			1.960 din + 30Vo	od
znaša davek
presežka nad presežka nad presežka nad presežka nad
4.000
5.000
7.000 10.000
3.	člen
Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč.
1539.
Na podlagi 1;, 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72 in 28/73), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 155 člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10 74) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 24. decembra 1975 in na.seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1975 sprejela
Lastnost kmeta, razen občana, ki je zdravstveno zavarovan kot kmet, dokaže občan s potrdilom upravnega organa občine, pristojnega za kmetijstvo, v kateri ima stalno prebivališče.
Ce bo tako zemljišče prej kot v petih letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki ga je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin na območju občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 40/72).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 421-02/75
Ljubljana, dne 24. decembra 1975.
Podpredsednik
Skupščine občine Ljubljana Center
Vid Štempihar 1. r.
ODLOK
o spremembah m dopolnitvah odloka o posebnem
občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V tarifni številki 1 odloka o .posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 39/74 in 13/75) se za 2. točko opombe doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. Po tej tarifni številki se plačuje davek tudi od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa.
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila.
Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti. Ce ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ.
Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plač: davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalne prebivališče.«
2.	člen
Tarifna številka 2 se spremeni tako, da se glasi:
Od alkoholnih pijač	din za li,er
1.	Naravno vino	< 1,50
2.	peneče vino	2,80
3.	specialna vina (desertna, likerska in aro-
matizirana) ter desertne pijače, če znaša nabavna cena za liter nad 12 do 15 din	6,10
nad 15 din	9,30
4.	likerji in močne alkoholne pijače, če
znaša nabavna cena za liter nad 32 din	25,00
1540.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. •39/74) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 24. decembra 1975 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1975 sprejela
ODLOK
v ‘A> od vrednosti
5 naravno žganje in medica	15 %
6.	pivo	25 Vo
7.	druge alkoholne' pijače, ki niso zajete
v točkah 1) do 6)	43 0/o
o spremembah odloka o komunalnih taksah
1.	člen
'■ >
V 5. členu odloka o komunalnih taksah (Uradni' list SRS, št. 39/74) se drugi stavek črta.
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz I., 2., o. in 4. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače. Za večja ali manjša pakiranja je davek sorazmeren davku od litra pijače.
Davčna osnova za alkoholne pijače iz 5., 6. in 7. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne . organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z* nabavno ceno iz drugega odstavka prve točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnikov in medicinskih vin. če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 vol. "/o alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
,	3. člen
V tarifni številki 5 pod B) — Obrtne storitve se v opombi pod točko 1) pika na koncu stavka črta in dodajo besede: »in nege obraza in telesa«. 4
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od I. januarja 1976.
St. 421-02/7
Ljubljana, dne 24. decembra 1975.
Podpredsednik
Skupščine občine Ljubljana Center Vid Štempihar 1. r.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St. 423-03/74
Ljubljana, dne 24. decembra 1975.
Podpredsednik
Skupščine občine Ljubljana Center Vid Štempihar 1. r.
1541.
Na podlagi 155., 169. in 193. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, Št. 10/74) ter 144. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) je Skupščina občine Ljubljana Center, na 13. seji zbora združenega dela dpe 25. novembra 1975,' na 13. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25, novembra 1975 in na 13. seji družbenopolitičnega zbora dne 25. novembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
1.	člen
Drugi odstavek 1. člena odloka o dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj f področja obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 32-950/74) se spremeni in se glasi:
Dovoljenje za zaposlitev več kot pet delavcev, toda največ sedem delavcev, izda pristojni občinski uprav-' ni organ, če samostojni obrtnik, poleg pogojev po zakonu, izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	da proti njemu ni sprožena obnova postopka za ugotavljanje dohodka,
—	da pravilno vodi poslovne knjige,
—	da ima poravnane zapadle davčne obveznosti,
—	da se proti njemu ne vodi posebnega postopka za ugotavljanje izvora premoženja in
—	da ima primerne poslovne prostore.
2.	člen
Statutarno-pravna komisija izdela in objavi prečiščeno besedilo tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po .objavi v Uradnem listu SRS.
St. 313-04/73
Ljubljana, dne 8. decembra 1975.
Podpredsednik
Skupščine občine Ljubljana Center
Vid Štempihar 1. r.
Predvideni dohodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1975 znašajo
Razporejeni dohodki proračuna znašajo Nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva znaša
Dovoljena poraba za občino Ljubljana Center za leto 1975 znaša
din
170,500.000
170,321.700
178.300 -
52,656.800
2.	člen
V 2. členu se odstotek 70,35 % nadomesti z 69,1 °/o.
1542.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), družbenega dogovora o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 7/75) in aneksa k temu dogovoru, družbenega dogovora o splošni porabi v občinah in mestu Ljubljani v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 9/75), 145. in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na 14. seji zbora združenega dela dne 24. decembra 1975, na 14. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 24. decembra 1975 in na 14. seji družbenopolitičnega zbora, dne 18. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1^75
1. člen
V odloku o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 9/75) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
3.	člen
V 4. členu se zadnji odstavek črta in se nadomesti Posebni račun za vzgojo in izobraževanje se ukine z 31. 12. 1975, neporabljena sredstva se prenesejo v pro-^ račun.
4.	člen
Bilanca dohoaicov, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
5.	člen
Splošni del in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-02/75
Ljubljana, dne 24. decembra 1975.
Podpredsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Vid Štempihar 1. r.
Pregled dohodkov in raepored dohodkov proračuna
Vrsta	Dohodki	Skupaj
1	Davki iz osebnega dohodka	33,020.000
2	Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke
od premoženja	122,900.000
3	Takse	10,750.000
5	Denarne kazni	380.000
6	Dohodki upravnih organov
in razni drugi dohodki	3,450.000
170,500.000
Skupaj
St.		
gl. nam.	Aoiipoiiop pajodzea	Skupa)
doti.		
01	Dejavnost organov družbeno-	
	političnih skupnosti	19,682.500
03	Dejavnost družbenopolitičnih	
	organizacij in društev	3,662.100
04	Negospodarske investicije	19,603.300
08	Socialno skrbstvo	2,956.400
09	Zdravstveno varstvo	297.000
10	Komunalna dejavnost	1,940.200
11	Dejavnost krajevnih	
	skupnosti	3,747.000
12	Prispevki proračunom drugih družbenopolitičnih	
	skupnosti	117,843.200
17	Tekoča proračunska rezerva	
	in obveznosti iz prejšnjih let	278.300
18	Krediti, vezana in izločena sredstva	490.000
	Skupaj	170,500.000
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1543.
Na podlagi 16. člena zakona o finaciranju splošnih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 169. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (itradni list SRS, št. 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1975
1.	člen
Za financiranje splošne porabe v občini Ljubljana Moste-Polje in mestu Ljubljana še zbirajo dohodki kot jih predpisuje družbeni dogovor in odloki Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
2.	člen
Skupni predvideni dohodki proračuna občine Ljubljana Moste-Polje bodo v letu 1975 znašali
45,484.000	dinarjev, od tega
—	za razporeditev	45,245.755
—	za razporeditev v tekočo
proračunsko rezervo	238.245
nebalansirana dovoljena poraba za občino Ljubljana Moste-Polje znaša 43,739.400 dinarjev.
3.	člen
Višina sredstev proračuna občine za leto 1975 temelji na skupni proračunski bilanci mesta Ljubljane za leto '1975 in družbenem dogovoru o splošni porabi v občinah in mestu Ljubljani za leto 1975 ter aneksu k družbenemu dogovoru o splošni porabi občin v Sloveniji za leto 1975.
Zaradi usklajevanja splošne porabe, občin v SR Sloveniji se proračuni ljubljanskih občin in mesta Ljubljane štejejo kot celota.
4.	člen
Skupščini mesta Ljubljane odstopamo 3,88 0/o proračunskih dohodkov, ki jih mesto na podlagi družbenega dogovora o splošni porabi v občinah in mestu Ljubljani s svojim proračunom združuje in razporeja:
—	za financiranje skupnih mestnih zadev,
—	za solidarnostno prelivanje sredstev med občinami v Ljubljani,
—	za delno financiranje samoupravnih interesnih skupnosti za socialno skrbstvo,
—	za finaciranje programa splošnega ljudskega odpora,
—	za vzajemnostno prelivanje sredstev med občinami v SR Sloveniji.
5.	člen
Od dohodkov po 2. členu tega odloka, znižanih za odstopljene dohodke Skupščini mesta Ljubljana (4. člen), se vlaga 1 %> dohodkov v rezervni sklad občine — izločena sredstva rezerv. 6
6.	člen
Iz razporejenih dohodkov v določenih zneskih v Posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom:
—	upravnim organom skupščine občine in mesta,
—	postaji milice,
—	družbenopolitičnim organizacijam in društvom,
—	krajevnim skupnostim,
—	skladom in posebnim računom.
Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev.
7.	člen
Upravni organ skupščine občine samostojno razpolaga s sredstvi, ki so mu dodeljena za redno dejavnost, kakor tudi s sredstvi, ki jih ustvari z lastno dejavnostjo. Za zakonito uporabo sredstev, ki so upravnemu organu občine razporejena iz proračuna, je odgovoren podpredsednik izvršnega sveta kot odredbodajalec.
8.	člen
O razporeditvi oziroma o uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih potreb, odloča izvršni svet.
9.	člen
Ce se med letom ugotovi, da posamezne postavke razporejenih dohodkov ne bodo v celoti izvršene, se pooblašča izvršni svet, da ostanek sredstev prenese v proračunsko rezervo (nerazporejeni dohodki).
10.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da v upravičenih primerih odloči, da se v okviru posameznega namena prenašajo, sredstva iz ene na drugo postavko.
11.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 2. točke prvega odstavka 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, za namene prvega odstavka 39. člena zakona pa do višine 100.000 dinarjev.
12.	člen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračuna Skupščine občine Ljubljana Moste-Po-Ije v prvem trimesečju 1975 (Uradni list SRS, št. 13/74) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev proračuna.
13.	člen
Pregled in razpored dohodkov po glavnih namenih, bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored dohodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1, januarja 1975.
St. 400-1/71-1 S
Ljubljana, dne 24. decembra 1975.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
Pregled In razpored dohodkov spremembe proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1975 — Rebalans
Dohodki		Skupaj
1	Davki iz osebnega dohodka in na dohodek	18,847.000
2	Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja	23,277.000
3	Takse	1,557.000
5	Dohodki po posebnih predpisih	469.000
6	Dohodki upravnih organov in drugi dohodki	1,324.000
7	Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti	10.000
		
Skupaj dohodki	45,484.000
Štev.
glav.	Razpored dohodkov	Skupaj
namena
01
03
04 08
09
10 11 13
16
17
18
Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti
Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Negospodarske investicije Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Dejavnost krajevnih skupnosti Odstopljeni dohodki in dopolnilna sredstva
Intervencije v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let Krediti, vezana in izločena sredstva
12,642.770
3,235.800
14,473.330
1.387.000 1,186 000
5.700.000
3.714.000
1,744.600
700.000
263.105
437.395
Skupaj razpored dohodkov	45,484.000
1544.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 159. in 204. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v I. trimesečju 1976
1.	člen
Do sprejema proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 se bodo začasno, najdalj pa do 31. marca 1976, financirale proračunske potrebe občine na podlagi trimesečnega načrta dohodkov in njihove razporeditve ter v skladu z določbami odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 8/75).
2.	člen
Razporeditev sredstev proračuna po načrtu iz 1. člena ne sme preseči 25 % razporejenih sredstev za preteklo leto.
3.	člen
Doseženi dohodki in uporaba sredstev na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine za leto 1976.
Izvršni svet je pooblaščen, da v primeru neenako-fnernega dotoka dohodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada občine. Posojilo mora biti vrnjeno najkasneje do konca oktobra 1976. 4
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. januarja 1976.
St. 400-13/75-1 S
Ljubljana, dne 24. decembra 1975.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
1545.
Na podlagi 29 in 158. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) ter 2. člena zalćona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, -zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. decembra 1975 sprejela
ODLOK o davkih občanov
v I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
V občini Ljubljana Moste-Polje se uvaja obveznost plačevanja davkov, ki so po zakonu dohodek občine.
Občani občine Ljubljana Moste-Polje plačujejo davek po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka.
2.	člen
Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je občina dolžna inancirati po ustavi in zakonih.	4
Vsak občan je zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati po svoji gospodarski moči.
3.	člen
Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku so:
1.	davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti;
2.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti;
3.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev;.
4.	davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic;
5.	davek na dohodek od premoženja;
6.	davek od premoženja;
7.	davek na dobitke od iger na srečo.
4.	člen
Poleg davčnih Zavezancev, ki. so dolžni voditi poslovne knjige po določilih zakona o davkih občanov, morajo voditi poslovne knjige tudi drugi zavezanci davka od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter zavezanci davka od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev.
II.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5.	člen
Območje občine se razdeli v skupine katastrskih občin in sicer spadajo:	>	•
—	v I. skupino naslednje katastrske občine: Do-brunje, Brinje, Kašelj, Karlovško predmestje, Moste, Slape, Stožice, Bežigrad-del, Šmartno, Stepanja vas, Vodmat-del, Zadobrova, Bizovik;
—	v II. skupino naslednje katastrske občine: Dolsko, Petelinje, Senožeti, Sostro, Podmolnik;
—	v IV. 'skupino naslednje katastrske občine: Javor, Laze, Lipoglav, Križ, Trebeljevo, Vinje, Volavlje.
6.	člen
Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje po naslednjih stopnjah:
—	prva skupina	59	in	54
—	druga skupina	50	in	58
—	četrta skupina	31
Zavezancem davka od osebnega dohodka iz	kme-
tijske dejavnosti in naselja Podgrad se davek predpiše po drugi stopnji prve skupine.
Zavezancem davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti iz naselja Sostro se davek predpiše po drugi stopnji druge skupine.
Zavezancem davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnošti iz naselij Zagradišče, Podlipoglav, Češnjice in St. Pavel se davek predpiše po stopnji četrte skupine.
Davčnim zavezancem, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmeri po stopnji, ki je za 24 & nižja od stopnje, določene v prejšnjih štirih odstavkih tega člena.
7.	člen
Stopnja davka iz kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda znaša 46 % od vrednosti lesa, določenega za posek v letu, za katerega se davek odmerja.
8.	člen
Davčnim zavezancem, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek iz 7. člena tega odloka odmeri po stopnji 22 “/o.
9.	člen
Deset let so oproščeni davka iz kmetijstva dohoa-ki zemljšč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišč, na katerih se zasadijo novi vinogradi, sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi.
Oprostitev je možna, če so bila dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki Je pristojen za kmetijstvo.
10.	člen
Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni zavezanci, katerih skupni katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 4.000 dinarjev in sicer:
—	zavezanci četrte ^kupine katastrskih občin,
—	zavezanci iz naselij Zagradišče, Podlipoglav, Češnjice in Šentpavel.
11.	člen
Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje ter vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva, nabavo strojev, kmetijske opreme in plemenske živine ter v preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov lahko prizna posebna olajšava pod naslednjimi pogoji:
—	da usmerja svoje gospodarstvo po načrtu in programu, s katerim soglaša območna kmetijska organizacija ter občinski organ pristojen za kmetijstvo in ki je v skladu z razvojem kmetijstva v občini,
—	da preurejajo stanovanjske in gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija.
Olajšava se prizna glede na višino vloženih sredstev za preusmeritev gospodarstva, oziroma za preusmeritev v turistične namene in sicer:
1.	V višini 50>#/o letnega davka, če znaša investicija več kot 50 °/o katastrskega dohodka, vendar najmanj od 2.000 do 40.000 dinarjev v odmerjenem letu,
2.	v višini 50 "/o letnega davka, če znaša investicija od 40.000 do 70.000 dinarjev, odmerjenega v dveh letih,
3.	v., višini 80% letnega davka, če znaša investicija od 70.000 do 120.000 dinarjev, odmerjenega v dveh letih,
4.	V višini 100 %> letnega davka, če je bilo za investicijo oziroma novogradnjo ali adaptacijo gospodarskega poslop'ja vloženo nad 200.000 dinarjev, odmerjenega v treh letih.
Priznanje olajšave po tem členu lahko davčni zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo h kateri priloži račune in drugo potrebno dokumentacijo', s katero dokazuje višino in namen vloženih sredstev. Olajšavo za sredstva vložena v tekočem letu je lahko uveljaviti v 15 dneh po preteku leta v katerem je davek odmerjen.
Mnenje o tem ali gre za preusmeritev gospodarstva, oziroma preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene ter, če je investicija primerna in v skladu z razvojem v občini izda območna kmetijska organizacija in upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo, oziroma območna turistična organizacija.
Pri priznanju olajšav za nakup plemenske živine je potrebna tudi dokumentacija o plemenskem poreklu živine.
Olajšave, ki se priznavajo po tem členu se odpravijo v primeru, če je zavezanec kupljeno plemensko živino prodal ali odtujil pred potekom 3 let, kmetijske stroje ali opremo pa pred potekom 5 let od priznane olajšave.
Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah se prizna posebna olajšava, ki znaša 500 di-
nar jev letno odmerjenega davka za .vsakega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da ne dosega lastnega dohodka 500 dinarjev mesečno. Posebna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca, ki mora biti vložena do konca leta za katerega se odmerja davek. Davčna uprava o olajšavi odloči z odločbo.
O olajšavah iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča komisija, ki jo imenuje izvršni svet skupščine občine.
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
12.	člen
Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic in presegajo dohodek v višini, ki ga določa
1.	in 2. odstavek 10. člena zakona o davkih občanov, olačujejo davek po naslednjih davčnih stopnjah:
Ce znaša presežek	davčne	Stopnja
osnove dinarjev		
nad	do	°/i
	10.000	25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39
50.000	100.000	43
100.000	150.000	46
150.000	200.000	48
200.000		50
Občani, katerim opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic plačujejo do višine dohodka po 10. členu zakona o davkih občanov poseben davek po stopnji 30 °/o, nad višino tega dohodka pa se za obdavčitev uporablja progresivna lestvica iz drugega odstavka tega člena.
13.	člen
Davčnim zavezancem, ki izvršujejo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost in vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme potrebne za opravljanje njihove dejavnosti se prizna posebna davčna olajšava.
Pri priznavanju posebnih olajšav in obdavčitvah se uporabljajo določila prvega in drugega odstavka 82. člena zakona o davkih občanov.
Ta olajšava se prizna v naslednjih dejavnostih:
—	elektromehanika za gospodinjske stroje, radio in TV,
—	mizarstvo,
—	čevljarstvo,
—	krojaštvo in šiviljstvo,
—	vulkanizerstvo,
—	moško in žensko frizerstvo,
—	kozmetika telesa in obraza,
—	čiščenje, pranje in mazanje motornih vozil,
—	kovaštvo,
—	gostinstvo.
14.	člen
Davčnim zavezancem, ki so pričeli z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, razen avtoprevoznikov in občanov, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo kot postranskim poklicem, se prizna olajšava v prvem letu 40 % v drugem letu pa 20°/o odmerjenega davka. Šteje se, da je davčni zavezanec pričel z obrtno ali
drugo gospodarsko dejavnostjo, če ni pred tem opravljal dejavnosti v drugi občini, ali če ni drug davčni zavezanec opravljal v isti delavnici isto obrtno dejavnost.
15.	člen
Posebne olajšave iz 13. člena’ tega odloka se priznajo, če se davčni zavezanci pretežno ukvarjajo s storitvami v navedenih strokah, tako, da je najmanj 70 % cčlotnega dohodka doseženega z obrtnimi storitvami ali gostinstvom s turističnim značajem. O tem, ali je dejavnost storitvena ali ne, odloča davčni organ občine o predhodnem mnenju službe za gospodarstvo.
Posebne olajšave uveljavlja davčni zavezanec s posebno vlogo, ki ji je treba priložiti potrebno dokazilo in se vloži skupaj z davčno napovedjo.
16.	člen
Davek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje po naslednjih stopnjah:
Stopnja
•/o
1 od dohodkov raznašalcev in uličnih proda-jalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja - naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od tovorjenja in vleke lesa z delovno živino.	10
Davek po tej točki ne plačujejo občani, ki priložnostno zbirajo odpadni material.
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjeni-
kov ter od zbiranja glasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z' razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti	20
Davek po tej točki ne plačujejo občani, zasebni kmetje, kadar prevažajo mleko v zbiralnice mleka gospodarskih organizacij ali plužijo sneg.
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne 6rgane in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. ih 2. točke prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 25
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se občinski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku plačuje od dohodkov domače obrti po stopnji	5
IV.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
17.	člen
Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega
25.000	dinarjev in ne zaposlujejo tuje delovne sile plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku
18.	člen
Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve, kot glavni ali postranski poklic plačujejo davek tako kot je določeno v 12. členu odloka.
19.	člen
Davek iz intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka plačujejo občani, ki organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam priložnostno opravljajo storitve in opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih ter občani od dohodkov na podlagi pogodbe o-delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebnikih po ston-nji 25 %.
V.	D.* OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC
20.	člen
Davek od osebnega dohodka iz avtorsKin pravic po odbitku se plačuje po stopnji 20 %.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se plačuje davek po stopnji 35°/o od osebnega dohodka iz avtorskih pravic:
1.	doseženih od reklamnih slik, risb, in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del,
2.	od reklamnih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del,
3.	artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah,
4.	izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Ce se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in
4.	točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov se plačuje davek po stopnji 20°/o.
Občinski davek iz osebnega dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se ne plačuje.
VI.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA
21.	člen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
če znaša davčna osnova dinarjev nad	do 10.000		stopnji •/. 25
10.000	20.000	28
20.000	80.000	31
30.000	50.000	34
50.000	100.000	38
100.000	150.000	42
150.000	200.000	v	46
200.000	—	50
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka na dohodke od premoženja se od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem upošteva kot strošek enoletna amortizacija in stroški vzdrževanja, upravljanja in obratovanja. Ti stroški se določijo:
a)	od stanovanjskih prostorov 60 % doseženega dohodka,
b)	od poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš 40 % od doseženega dohodka.
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka na dohodke od premoženja se od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob upošteva kot strošek stanarinska vrednost, oziroma najemnina, ki se plačuje od oddanih prostorov, obrabe opreme in vrednosti storitev. Ti stroški se določijo v višini 60% od doseženega dohodka.
22.	člen
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko organizacij zveze študentov, turističnih društev ter organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se pri odmeri davka na dohodke od premoženja priznava posebna olajšava, ki znaša 50 % odmerjenega davka.
23.	člen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov doseženih s prodajo premičnin, katerih prometna vrednost znaša več kot 20.000 dinarjev.
Davek se plačuje ne glede na to ali so premičnine prodane v nespremenjeni ali spremenjeni obliki, ne plača pa se, če so pretekla več kot tri leta od dneva pridobitve premičnine.
VII.	DAVEK OD PREMOŽENJA
24.	člen
Davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo:
1.	tovorna cestna in priklopna ter kombi vozila,
2.	stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže,
3.	gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 ha ob pogojih določenih v drugem odstavku 134. člena zakona o davkih občanov.
25.	člen
Davek na tovorna cestna motorna in priklopna ter Kombi vozila se plačuje:
a)	za delovna vozila ne glede na
nosilnost in težo	120 din
b)	za delovne priklopnike ne glede na
nosilnost in težo	60 din
c)	za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost:
do 3 tone od 3	do 4 tone
od 4	do 5 ton
nad 5 ton
1.000	din od vsake začetne tone
5.000	din
8.000	din
8.000	din + 4.000 din za nadaljnjo začetno tono nosilnosti
V enakih zneskih se plačuje davek na tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov, č) za vlečna vozila:
— za traktorje:
do 25 KM 120 din nad 25	do 40 KM 170 din
nad 40	do 63 KM 220 din
nad 63 KM 270 din
— za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila navedena v točki c).
d) za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja:
nad 125 ccm	do 250 ccm	30 din
nad 250 ccm	do 5Q0 ccm	40 din
nad 500 ccm	do 1000 ccm	50 din
nad 1000 ccm		60 din
Za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več.		
e) za kombi	vozila, glede n«	delovno prostornino
motorja in sicer:		
	do 900 ccm	500 din
nad 900 ccm	do 1350 ccm	800 din
nad 1350 ccm	do 1800 ccm	1100 din
nad 1800 ccm	do 2500 ccm	1400 din
nad 2500 ccm	do 3100 ccm	1700 din
nad 3100 ccm		2000 din
26.	člen
Zavezanec za davek od stavb, delov stavb, stanovanj in garaž (v nadaljnjem besedilu: stavb) je lastnik oziroma uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem.
27.	člen
Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednost stavbe se zajemajo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo, značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota. 28 29 30
28.	člen
Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe:
—	vrsta in kakovost konstrukcije stavbe,
—	funkcionalnost stavbe,
—	starost in obrabljenost stavbe,
—	drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stavbe.
29.	člen
Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz prejšnjega člena tega odloka.
Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni <lel odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju ljubljanskih ob'-čin (Uradni list SRS, št. 7-96/73).
Iz priročnika navedenega v prejšnjem odstavku tega člena se ne uporabljajo določbe d, e, f, k, 1 in m točke 24. ter točke 27., 28., 29. in 30. ter določbe D tabele.
30.	člen
Vrednost stavbe se izračuna tako, 'da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke.
Za uporabno tlorisno površino stavbe se šteje tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe.
Vrednost poslovnega prostora izračunana po prvem odstavku tega člena se poveča za 25 "/o ne glede na to, ali so ti poslovni prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt.
31.	člen
Vrednost točke znaša 26 dinarjev glede na kalku-lativno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala 1972. l^ta.
Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke.
32.	člen
Davčni zavezanec je davčnemu organu občine dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe zaradi odmere davka.
Davčna napoved je enkratna. Nove obveznosti in morebitne spremembe lastništva in vrednosti stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do 31. januarja vsakega leta.
Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčni organ občine.
33.	člen
Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1972 poveča za več kot 20 "/o in je nova ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih.
Pri revalorizaciji se upošteva tudi povišanje vrednosti točke za leto 1973.
34.	člen
Davek od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
stopnja
•/.
—	stanovanjske stavbe, stanovanja	0,15
—	poslovne stavbe in poslovni prostori	0,20
—	počitniške hiše	0,30
35.	člen
Davek od stavb se odmerja vnaprej. Odločba o odmeri davka od stavb je stalna in se spremeni takrat, kadar se spremenijo vrednost stavbe ali davčni predpisi.
36.	člen
Davek od stavb se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih hiš, ki se ne dajejo v najem in se nahajajo izven mestnega okoliša Ljubljana, pod pogojem, da so dohodki iz kmetijstva osnovni yir preživljanja članov gospodinjstva.
37.	člen
Zavezanci davka od stavb morajo za leto 1974 na javni poziv vložiti napoved do 31. maja 1974, razen tistih zavezancev, ki so pravilno izpolnili in občini oddali popisne liste za stanovanjske, počitniške in poslovne prostore.
Davčni organ občine bo že izvršeno točkovanje uporabil za izračun vrednosti stavbe za leto 1974 po določilih 31. člena tega odloka.
38.	člen
Za odmero davka na dohodek od stavb za leto i972 in odtnero davka na posest stavb za leto 1973 Se za izračun stanarinske oziroma najemninske vrednosti uporabijo določbe 31. člena tega odloka.
Te določbe se uporabljajo tudi za oblikovanje najemnine za leti 1972 in 1973.
39.	člen
Davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.
Vlil. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
40.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 “/o.
IX. POROŠTVO
41.	člen
Davčni organ občine lahko zahteva od davčnega zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih pravnih oseb s katero se zavezujejo poravnati davčne obveznosti, če jih sam ne poravna in teh ne bi bilo mogoče prisilno izterjati iz njihovega premoženja.
Pismeno izjavo je možno zahtevati v primeru, če prisilna izterjatva iz zavezančevega premoženja ni uspela.
42.	člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže:
al da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov od katerilj je bil obdavčen,
b)	da gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ah drugih podobnih vzrokov,
c)	da bi z izterjavo bilo ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Odlog plačila davka se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje dolga pa za dobo enega leta.
Davčni zavezanec uveljavlja odlog plačila ali obročno odplačevanje s posebno vlogo, o kateri odloči davčni organ s sklepom.
43.	člen
Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve po pogojih in meriilh o katerih se bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile.
44.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen za odločanje o odpisu davčnega dolga oziroma zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah na podlagi 225. člena zakona o davkih občanov.
Izvršni svet skupščine občine lahko naloge iz prejšnjega odstavka tega člena zaupa komisiji ali odboru, ki ga sam imenuje.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45.	člen
Davčni zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka morajo letno napoved vložti najpozneje do 31. januarja vsakega leta.
46.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/72) z vsemi
njegovimi spremembami in dopolnitvami (Uradni list SRS, št. 12/73, 14/74 in 5/75).
47.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 010-4/72-1 S
Ljubljana, dne 24. decembra 1975.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
' /
1546.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72 in 39/74), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), 29. in 158. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1.	člen
V občini Ljubljana Moste-Polje se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po davčnih stopnjah, ki so predpisane s tem odlokom.
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabne površine gradbenega zemljišča. Stopnje so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter so naslednje:
1.	kmetijska zemljišča:
če znaša prometna vrednost 1 kv. m površine — dinarjev znaša davek nad
do 3
3	do 4
4	do 5
5	do 7 7 do 10
10
12«/» 0,35+	18°/o
0,55+	24	°/o
0,80+	30	%>
1,40+ ,36 «/o 2,45+ 42 °/o
od presežka nad 3 od presežka nad 4 od presežka nad 5 od presežka nad 7 od presežka nad 10
2. stavbna zemljišča:
do	30		12 °/o		
30 do	40	3,60 +	18 %	od presežka nad	30
40 do	50	5,40 +	24 «/o	od presežka nad	40
50 do	70	7,80 +	30 «/o	od presežka nad	50
70 do	100	13,80 +	36 «/»	od presežka nad	70
100 do	150	24,60 +	42 °/o	od presežka nad	100
150		45,60 +	48«/»	od presežka nad 150	
3. gradbeni do 4000 4000 do 5000		objekti: 560+	14«/» 18«/»	od presežka nad	w00
5000 do	7000	740 +	22«/o	od presežka nad	5000
7000 do	10000	1180 +	26 «/»	od presežka nad	7000
10000		1960 +	30 «/»	od presežka nad 10000	
3.	člen
Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne pla'čuje, če proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljiSče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, menjajo kmetijska ali gradbena zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč.
Lastnost kmeta, razen občana, ki je zdravstveno zavarovan kmet, dokaže občan s potrdilom upravnega organa občine, pristojnega za kmetijstvo, v kateri ima stalno prebivališče.
Ce bo tako zemljišče prej kot v potih letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki ga je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin na območju občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 42/72).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 421-36/70-1 S
' Ljubljana, dne 24. decembra 1975.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
1547.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), 1. člena odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 54-1132/72, 7-98/73, 45-1028/73, 39-1130/74 in 8-379/75) in 158. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V tarifni številki 1 tarif posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve se za drugo točko opombe dodajo novi 2., 3., 4. in 5. odstavek, ki se glasijo:
»Po tej tarifni številki se plačuje davek tudi od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa.
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji.
Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila.
Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti. Ce ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebi-
vališče.«
2.	člen
Tarifna številka 2. se spremeni in glasi:
Din
Od alkoholnih pijač ‘	za
liter
1.	naravnega vina	1,50
1	2.	penečega vina	2,80
3.	specialnih vin (desertnih, likerskih in
aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavpa cepa za liter nad 12,Q0 do
15,00	dinarjev	6,30
nad 15,00 dinarjev	9,30
4.	likerjev in močnih alkoholnih pijač če
znaša nabavna cena za 1 liter nad 32,00 dinarjev	25,00
v •/.
od
' vrednoti
5.	naravnega	žganja	in medice	15®/o
6.	piva	25 "/o
7.	drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete
v točkah	od	1	do 6	43 Vo
Opomba:
1.	Davčna osnova za Alkoholne pijače iz L, 2., 3 in 4 točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače.
Davčna osnova za alkoholne pijače iz 5., 6. 'in 7. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cona.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom, oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnikov in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2% alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo \ieljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
3.	člen
V opombi tarifne številke 6 pod III — »ostale stroke« se pika na koncu stavka črta in doda: »in nege obraza in telesa«.
i
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St. 010-24/75-1S
Ljubljana, dne 24. decembra 1975.
Predsednik Skupžčine občine Ljubljana Moste-Polje
I	Marjan Moškrič 1. r.
1548.
Na podlagi 158. in.227. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, St, 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o priznanjih in nagradah občine Ljubljana Moste-Polje
1.	člen
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje (v nadalj-nem besedilu: občinska skupščina) podeljuje priznanja in nagrade za posebne uspehe, dosežene na področju gospodarskih in družbenih dejavnosti ter samoupravnega in družbenopolitičnega dela in življenja v občini.
2.	člen
Priznanja in nagrade se podeljujejo vsako leto ob dnevu praznovanja občinskega praznika.
3.	člen
Priznanja in nagrade se podeljuje posameznim delovnim ljudem in občanom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam ter društvom.
4.	člen
Priznanja in nagrade se podeljujejo v obliki denarne nagrade in listine.
5.	člen
Predloge za priznanja in nagrade sprejema posebna žirija, ki jo imenuje občinska skupščina.
6.	člen
Žirijo sestavljajo predsednik in osem članov. 7 8
7.	člen
Žirija, skupno s komisijo za volitve, imenovanja •in kadrovska vprašanja pri občinski skupščini, imenuje strokovno komisijo za področje gospodarstva, strokovno komisijo za področje družbenih dejavnosti in strokovno komisijo za področje samoupravnega in družbenopolitičnega dela.
Vsako strokovno komisijo sestavljajo predsednik in šest članov.
Predsedniki strokovnih komisij se Imenujejo iz-nted članov žirije.
8.	člen
Člani žirije in strokovnih komisij se imenujejo vsako leto posebej in so lahko ponovno imenovani.
9.	člen
Sklep o podelitvi priznanj in nagrad sprejme občinska skupščina. O sklepu glasujejo enkopravno vsi trije zbori občinske skupščine.
10.	člen
Sredstva za podelitev priznanj in nagrad zagotovi občinska skupščina vsako leto v proračunu občine.
11.	člen
Občinska skupščina sprejme pravilnik o kriterijih in postopku za podeljevanje priznanj in nagrad.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-23/75-1 S
Ljubljana, dne 24. decembra 1975.
Predsedriik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
1549.
Na podlagi 9. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SRS (Uradni list SRS, št. 20/65) in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
/	1. člen
Delovni ljudje v upravnih organih skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) uresničujejo samoupravne pravice in obveznosti v skladu z določbami tega odloka, zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20/65), zakonov o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in \r skladu z določbami drugih zakonov, ki urejajo vprašanja notranjih odnosov v upravnih organih.
i 2. člen
Samoupravne pravice in obveznosti urejajo in uresničujejo delovni ljudje v delovni skupnosti upravnega organa: določene zadeve, ki so skupnega pomena za vse upravne organe, pa urejajo skupno z delovnimi ljudmi drugih upravnih organov, če se tako dogovorijo s samoupravnim splošnim aktom.
, „ 3. člen
Samoupravne pravice in obveznosti uresničujejo delavci v upravnem organu s samostojnim odločanjem, z odločanjem v soglasju s predstojnikom upravnega organa (v nadaljnjem besedilu: predstojnik) ter s tem, da dajejo mnenja in predloge glede vseh vprašanj s področja notranjih razmerij v upravnem organu, o katerih odloča predstojnik.
Glede uresničevanja samoupravnih pravic in obveznosti delavcev imajo služba za kadrovske in organizacijske zadeve, odsek za finance in sekretariat skupščine položaj upravnega organa.	*
4.	člen
Delavci upravnega organa samostojno:
—	odločajo o uporabi- sredstev skupne porabe,
—	volijo in odpoklicujejo predsednika delovne skupnosti oziroma delegate v organe samoupravljanja,
—	razpravljajo o delu organov samoupravljanja ter usmerjajo njihovo delo,
—	dajejo mnenja in predloge v zadevah s področja notranjih odnosov, o katerih odloča predstojnik,
—	odločajo o drugih vprašanjih s področja notranjih razmerij, kadar je z zakonom, tako določeno.
5.	člen
Delavci upravnega organa v soglasju s predstojnikom:
—	sprejemajo splošne akte o samoupravljanju in medsebojnih razmerjih delavcev, o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, o sredstvih za delo upravnega organa in osebnih dohodkov delavcev, o osnovah kadrovske politike, o štipendiranju kadrov in strokovnem izobraževanju delavcev: sprejemajo druge splošne akte in samoupravne sporazume, s katerimi se urejajo notranji odnosi v upravnem organu,
—	sprejemajo finančni načrt in zaključni račun,
—	skrbijo za izboljšanje organizacije dela ter delovnih pogojev,
—	izvajajo ukrepe s področja SLO in civilne zaščite,
—	odločajo o drugih vprašanjih s področja notranjih razmerij upravnega organa, kadar je z zakonom tako določeno.
6.	člen
Predstojnik po predhodnem mnenju delavcev določi program dela upravnega organa ter odloča o drugih zadevah s področja notranjih razmerij v upravnem organu, o katerih ne odločajo delavci samostojno oziroma v soglasju s predstojnikom. 7
7.	člen
Delavci upravnih organov se s samoupravnim splošnim aktom dogovorijo za zadeve, ki so skupnega pomena za vse upravne organe in jih bodo zato skupno urejali ter s tem zagotovili vsem delavcem upravnih organov enak položaj pri uresničevanju samoupravnih pravic in obveznosti. V skladu s tem bodo skupno oblikovali in sprejemali predvsem samoupravne splošne akte o samoupravljanju in medsebojnih razmerjih delavcev, o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, o sredstvih za delo upravnega organa in sredstvih za osebno in skupno porabo delavcev, o osnovah kadrovske politike, o štipendiranju kadrov in strokovnem Izobraževanju delavcev, finančni načrt in zaključni račun ter druge splošne akte.
Delavci upravnih organov lahko s samoupravnim splošnim aktom določijo, da bodo skupno oziroma enotno urejali tudi druge zadeve; pri skupnem urejanju zadev pa upoštevajo tudi specifičnost dela posameznih upravnih organov in njihovo samostojnost pri opravljanju nalog.
Za ureianje .zadev in 1. in 2 odstavka tega člena oblikujejo aelavci upravnih organov skupen organ
upravljanja, ki ga sestavljajo delegati delovnih skupnosti vseh upravnih organov.
8.	člen
Splošni akt iz prejšnjega člena je sprejet, ko ga sprejmejo delavci delovnih skupnosti vseh upravnih organov v soglasju s predstojniki.
9.	člen
Če v zadevah iz 5. člena tega odloka ne pride do soglasja med delavci samoupravnega organa in predstojnikom, se zadeva v osmih dneh predloži izvršnemu svetu občinske skupščine (v nadaljevanju: izvršni svet), ki o njej dokončno odloči. Ce izvršni svet ne odloči v 30 dneh po predložitvi zadeve, velja splošni akt, oziroma odločitev, kot so jo sprejeli delavci upravnega organa.
10.	člen
Predstojnik zadrži akt, ki ga v skladu s 4. členom tega odloka sprejmejo delavci upravnega organa, če meni, da je akt v nasprotju z ustavo, zakoni in drugimi predpisi oziroma s sprejeto politiko ter načelnimi stališči in splošnimi smernicami občinske skupščine in njenega izvršnega sveta.
Če predstojnik zadrži izvršitev akta, ker meni, da akt ni v skladu z ustavo, z zakoni in drugimi predpisi, predlaga izvršnemu svetu, da začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti.
Če *predstojnik zadrži izvršitev akta, ker meni, da akt ni v skladu s sprejeto politiko ter načelnimi stališči in splošnimi smernicami občinske skupščine in njenega izvršnega sveta, obvesti o tem izvršni svet: ta mora odločiti o sporni zadevi v 30 dneh po prejemu obvestila.
Kolikor izvršni svet o sporni zadevi ne odloči v roku iz prejšnjega odstavka, velja akt v besedilu, kot so ga sprejeli delavci.
11.	člen
Izvršni svet zadrži splošni akt iz 5. člena tega odloka, ki so ga sprejeli delavci upravnega organa v soglasju s predstojnikom, če ugotovi, da je ta akt v nasprotju z ustavo, zakoni in drugimi predpisi ter začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti.
Če izvršni svet ugotovi, da tak aktj ni v skladu s sprejeto politiko ter stališči in smernicami občinske skupščine, zadrži izvršitev akta in o tem obvesti skupščino; ta mora odločiti o sporni zadevi na svoji prvi prihodnji seji, sicer vel^a akt, kot so ga sprejeli delavci upravnega organa, v soglasju s predstojnikom
12.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Glasnik, št. 47/65).
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-25/75-1S
Ljubljana, dne 24. decembra 1975.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrlč 1. r.
LJUBLJANA SISKA
1550.
Na podlagi 155. člena statuta Skupščine občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74), 23. in 28. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 7. člena odloka o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 8/75) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 24. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1975
1.	člen
V odloku o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 8/75) se spremeni 1. člen tako, da se glasi:
Skupni dohodki občinskega proračuna za leto 1975 znašajo	94.982.000'
od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	94.141.000
—	za razporeditev v tekočo proračunsko
rezervo	841.000
V 2. členu se odstotek »23.93« nadomesti z odstotkom »28,1«.
2.	člen
Po prejšnjem členu tega odloka spremenjeni pregled in razpored dohodkov za leto 1975 je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. l/A-400-06/75
Ljubljana, dne 24. decembra 1975.
Predsednik Skupščine!
občine Ljubljana Šiška
Stanc Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
Pregled in razpored dohodkov proračuna za leto 1975
Dohodek
Znesek
1	Davki iz osebnega dohodka	39,310.000
2	Prometni davki, davek na
premoženje in davek od premoženja 51,517.000
3	Takse I	2,295.000
5	Dohodki po posebnih predpisih	700.000
6	Dohodki upravnih organov in
razni drugi dohodki _________________1,160.000
Skupaj dohodki
94,982.000
	Razpored dohodka	Znesek
01	Dejavnost družbenopolitične	
	skupnosti	21,808.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih	
	organizacij in društev	3,729.000
04	Negospodarske investicije	23,985.000
08	Socialno skrbstvo	2,011.000
09	Zdravstveno varstvo	473.000
10	Komunalna dejavnost	9,042.000
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	5,011.000
13	Odstopljeni dohodki in dopolnilna	
	sredstva	26,689.000
15	Gospodarske investicije	300.000
16	Intervencije v gospodarstvo	435.000
17	Tekoča proračunska rezerva	841.000
18	Krediti, vezana in izločena	
	sredstva	658.000
	Skupaj razpored	94,982.000
1551.
Na podlagi 16., 23., 26. in 31. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/461 31. 12. 1974) ter 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji Zbora združenega dela in seji Zbora krajevnih skupnosti dne 16. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Šiška v I. trimesečju 1976
1.	člen
Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1976 se bodo potrebe občine, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, v prvem trimesečju 1976 začasno financirale v višini ene četrtine sredstev, določenih v proračunu za leto 1975.
2.	člen
Dohodki, ki bodo doseženi v letu 1976 in njihov razpored po 1. členu tega odloka bodo sestavni del
dohodkov in njihovega razporeda v občinskem proračunu za leto 1976.
3.	člen
Določila odloka o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1975 se bodo smiselno uporabljala tudi v prvem trimesečju leta 1976.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada občine. Posojilo mora biti vrnjeno do konca oktobra 1976.
5.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati L januarja 1976.
St. l/a-400-034/75-1279/75
Ljubljana, dne 16. decembra 1975.
Predsednik
Skupščina občine Ljubljana šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
1552.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni List SRS, št. 21/74 in 39/74), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 24. decembra 1975 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1. člen
Prvi odstavek 7. člena odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/72, 49/72, 12/73, 14/74, 5/75 in' 13/75) se spremeni tako, da se glasi:
»Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) se plačuje po proporcionalnih davčnih stopnjah, ki so
različne za posamezne skupine	katastrskih občin in
znašajo	stopnja v'/i
1. a skupina	59
1. b skupina	55
2. a skupina	50
2. b skupina	46
3. - skupina	41
4. - skupina	31
2. člen	
13. člen odloka se spremeni tako. da se glasi: »Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne ali	
druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo davek od obrtnih dejavnosti po naslednjih progresivnih	
stopnjah:	
■ -<?sežek nad	. do	stopnja v*/«
10.000	25
10.000 20.000	30
20.000	30.000	35 '
30.000	50.000	39
50.000	100.000	43
100.000	150.000	46
150.000	200.000	48
200.000	50
Občani, katerim opravljanje obrtnih in drugih go-	
spodarskih dejavnosti ni glavni	poklic, plačujejo do
višine osebnega dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, posebni občinski davek po stopnji 30 »/o.
Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo davke tako kot je določeno v prvih dveh odstavkih.
3.	člen
15.	člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»Občinski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od vsakega posameznega kosmatega dohodka ob vsakem izplačilu po davčnih stopnjah, ki znašajo:
1.	od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk im plačil pri športni
napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del v pretežni uporabi lastne telesne moči, od tovorjenja in vleke lesa z delovno živino.	10 "/o
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov
ter od zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdejkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti.	20%
1 Davek po tej točki ne plačajo občani — zasebni kmetje, kadar plužijo sneg in prevažajo mleko v zbiralnice mleka gospodarskih organizacij;
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo
storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov	25 %
4.	od dohodkov od domače obrti	5 %
J	,	i
Ne glede na določbe po prejšnjem odstavku se davek po odbitku ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela in sicer: od lesenih zobo-' trebcev in špil, lesenih žlic in kuhalnic, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, brezovih metel, nasadil za orodje, čipk, obodov za izdelovanje sit in rešet. Davek po prejšnjem odstavku tudi ne plačujejo občani, ki priložnostno zbirajo odpadni material.
4.	člen
V 18. členu odloka se davčna stopnja »20« nadomesti s stopnjo »25 %«.
5. člen
V 24. členu odloka se prvi odstavek spremeni tako,
ua se glasi:	»Stopnje davka od premoženja	in premo-
ženjskih pravic so progresivne in znašajo:		
Davčna	osnova	Stopnja
nad	do	•/.
	10.000	25
10.000	20.000	28
20.000	30.000	31
30.000	50.000	34
50.000	100.000	38
100.000	150.000	42
150.000	200.000	46
200.000		50
6.	člen
V 26.a členu ouloka se 2. in 3. točka črtata; se' danji 4. in 5. pa postaneta 2. in 3. točka.
7.	člen
26.C člen se črta.
8.	člen
26.č člen odloka se črta.
9.	člen
Normativno-pravna komisija je pooblaščena, da pripravi prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov.
10.	člen
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 1A-422-039/75
• Ljubljana, dne 24. decembra 1975.
>	Predsednik
Skupščina občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
1553.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davkih na promet nepremičnin in (Uradni list SRS, št. 27/7 in 39/74),
2.	člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 24. decembra 1975 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1.	člen
V občini Ljubljana Šiška se plačuje davek na promet nepremičnin in po davčnih stopnjah, ki so predpisane s tem odlokom.
Davek na promet nepremičnin se plačuje po davč-pih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabno površino gradbenega objekta. Stopnje so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter so naslednje:
1.	Za kmetijska zemljišča
če znade prometna vrednost 1 m* površine — dinarjev
,	znaša davek
nad	do
		3		12 o/o			
3	do	4	0,35 + 18 «/o od		presežka	nad	3
4	do	5	0,55	+ 24 »/o od	presežka	nad	4
5	do	7	0,80	4- 30 «/o od	presežka	nad	5
7	do	10	1.40	+• 36 “/o od	presežka	nad	7
10			2,45	+ 42 «/o od	presežka	nad	10
2. Za	stavbna	zemljišča				
	30		+ 12#/o			
30 do	40	3,60	+ 18 %> od presežka		nad	30
40 do	50	5,40	+ 24 o/o od	presežka	nad	40
50 do	70	7,80	-1- 30 »/o od	presežka	nad	50
70 do	100	13,80	+ 36 o/o od	presežka	nad	70
100 dp 150		24,60	+ 42 °/o od	presežka	nad	100
150		45,60	+ 48 o/o od	presežka	nad	150
3. Gradbeni objekti če zneša . prometna vrednost
i nad	m*	povr?.tne do	— dinarjev		znaša davek	
		4.000		14 »/o		
4.000	do	5.000	560 din	+ 18 °/o	od presežka nad	4.000
5.000	do	7.000	740 din	+ 22 «/o	od presežka ndd	5.000
7.000	do	10.000	1.180 din	+ 25 %	od presežka nad	7.000
10.000			1.960 din	+ 30 »/o	od presežka nad	10.000
3.	člen
Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko, zemljišče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč.
Lastnost kmeta, razen občana, ki je zdravstveno zavarovan kot kmet. dokaže občan s potrdilom upravnega organa občine, pristojnega za kmetijstvo, v kateri ima stalno prebivališče.
Če bo tako zemljišče prej kot v petih letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki ga je bil oproščen po prejšnjih odstavkih ,tega člena.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok 0 davku na promet nepremičnin na območju občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 42/72).
•	5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 1A-421-09/75
Ljubljana, dne 24. decembra 1975.
Predsednik
\	Skupščine občine
Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
1554.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih 'potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), 1. člena odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 54-1132/72, 7-98/73, 1-53/75, 8-384/75) in 155. členu statuta občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 24. decembra 1975 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1975 sprejela	,	,
ODLOK
o spremembah in, dopolnitvah posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V tarifni številki 1 tarif posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve se za drugo točko opombe dodajo novi 2., 3., 4. in-5. odstavek, ki se glasijo:
»Po tej tarifni številki se plačuje davek tudi od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa.
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajnejše invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila.
Davčna osnova je kupnina, če ta ustreza prometni vrednosti, če ta ne ustreza prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčpi organ. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče.
Z. člen
Tarifna številka 2 se spremeni in glasi:
din za liter
Od alkoholnih pijač
1.	naravnega vina	1,50
2.	penečega vina	'2,80
3.	specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad
12,00 do 15,00 dinarjev	6,10
4.	likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za 1 liter
nad 32,00 din	25,00
v '/« od vrednosti
5.	naravnega žganja in	medice	15
6.	piva	25
7.	drugih alkoholnih jpijač, ki niso
zajete v točkah od 1	do	6	43
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1., 2., 3. in 4. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače, za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače.
Davčna osnova za alkoholne pijače iz 5., 6. in 7. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni vazezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občihski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnikov in medicinskih vin, če so'bili
ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2% alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.	>
3.	člen
V opombi tarifne številke 6 pod III — »ostale stroke« se pika na koncu stavka črta in doda:
»in nege obraza in telesa«.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St. 1A-421-010/75
Ljubljana, dne 24. decembra 1975.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
1555.
Na podlagi členov 3, 5, 8 in 13 zakona o urbanističnem planu (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/ 72) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine'Ljubljana Šiška na seji Zbora združenega dela in na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 26. novembra 1975» sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠS 4/1 Stara cerkev
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka ŠS 4/1 Stara cerkev, ki sta ga izdelala Ljubljanski urbanistični zavod pod številko projekta 1966 v oktobru 1975 in Standard-Invest pod številko projekta 1844/75 tudi v oktobru 1975.
2.	člen
Zazidalni načrt vsebuje programski in tehnični del po določilih 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom, organizacijam in skupnostim pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Šiška, službi za urbanizem Skupščine mesta Ljubljane, Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehata veljati, od-iok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka .ŠS 4/1 Stara cerkev (Glasnik, št. 10" 24/69) in odlok o sprejetju spremembe in dopolnitve
zazidalnega načrta za območje Ss 4/1 (Uradni Ust SRS. št. 45-469/70).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. l/A-350-035/75-1278/75 Ljubljana, dne 26. novembra 1975.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK
1556.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 148, člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah In dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1975
1.	člen /
V odloku o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 8/75) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
Skupni dohodki proračuna občine za leto 1975 znašajo:
Od tega:
—	za razdelitev po posebnem delu proračuna
—	za razdelitev v tekoče proračunsko rezervo
2.	člen
Drugi člen odloka se črta.
3.	člen
Po prvem členu tega odloka spremenjeni pregled dohodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1975, ki je sestavni del splošnega dela tega proračuna.
4	člen
Ta odlok velja takoj po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-19/75
Ljubljana, dne 23. decembra 1975.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r.
1557.
Na podlagi 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik in 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb za leto 1976
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1976 se bodo začasno, vendar najdlje tri mesece, financirale proračunske potrebe na podlagi trimesečnega načrta proračunskih dohodkov in izdatkov skladno z določili proračuna za leto 1975.
2.	člen
Trimesečni načrt izdatkov ne sme presegati ene četrtine izdatkov proračuna občine za leto 1975.
3.	člen
Dohodki in izdatki, doseženi oz. porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov občinskega proračuna za leto 1976
4.	člen
Zaradi neenakomernega priliva proračunskih dohodkov se za financiranje proračunskih potreb najame kratkoročno posojilo pri občinskem rezervnem skladu do zneska 600.000 dinarjev.
Posojilo iz prejšnjega odstavka je brezobrestno in mora biti vrnjeno v sredstva rezerve najpozneje do konca leta 1976.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 402-31/75
Ljubljana, dne 23. decembra 1975.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ,'
Vili Belič 1. r.
1558.
Na podlagi 25. in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št 12-295/74), 6. in
11.	člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-244/74 In 39-468/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 14-333/74 in 5-220/78) se prvi In drugi odstavek 8. člena spremenita tako, da se v celoti glasita:
-Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin)
77.983.000 dinarjev
i
76.637.840 dinarjev 1.345.160 dinarjev
se plačuje po proporcionalnih davčnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo
— prva skupina	Stopnja 59
— druga skupina	50
— tretja skupina	41
— četrta skupina	31
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmerja:
—	po stopnji 59 %> davčnim zavezancem iz krajev Vrhovci in Kozarje,
—	po stopnji 41 0/o davčnim zavezancem iz krajev Crna vas, Lipe in Orle,
—	po stopnji 35o/o davčnim zavezancem iz točke
a)	četrte skupine katastrskih občin (7. člen tega odloka)«.
2.	člen
V 13. členu odloka o davkih občanov se davčna stopnja "29,G0<- nadomesti s stopnjo »30 “/o**.
3.	člen
14.	člen odloka o davkih občanov se spremeni in glasi:
»Občani, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih davčnih stopnjah:
če znaša presežek davčne osnove dinarjev 4
nad	do	Slopnja */•
	10.000	25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39
50.000	100.000	43
100.000	150-000	46
150.000	200.000	43
200.000		50
4.	člen
V 15. členu odloka o davkih občanov se prvi in drugi odstavek spremenita in glasita:
»Občinski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od vsakega posameznega kosmatega dohodka ob vsakem izplačilu po davčnih stopnjah, ki znašajo:
1.	od dohodkov raznašalccv in uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanoV za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del v pretežni uporabi lastne telesne moči, od tovorjenja in vleke lesa z delovno živino, od dohodkov lesene embalaže ter dohodkov pakiranja izdelkov domače obrti in čipk
10 «/o.
Davka po tej točki ne plačujejo občani, ki priložnostno zbirajo odpadni material.
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževa-
njem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirpike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti' 20 "/0.
Davka po tej točki ne plačujejo zasebni kmetje, kadar plužijo sneg in prevažajo mleko v zbiralnice mleka gospodarskih organizacij.
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno, opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, .doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 25 %.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se občinski davek' iz obrtnih dejavnosti po odbitku plačuje od dohodkov domače obrti po stopnji 5 "/a
1	5. člen
V	20. členu odloka o davkih občanov se davčna stopnja »29,60« nadomesti s stopnjo »SO0/««.
6.	člen
V	22. členu odloka o davkih občanov se davčna stopnja »20« nadorpesti s stopnjo »25 “/o«.
7.	člen
26. člen odloka o davkih občanov se spremeni in glasi:
»Občinski davek na dohodke' od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
če znaša davčna osnova dinarjev
nad	do	StopnJ •/.
	10.000	25
10.000	20.000	28
20.000	30.000	31
30.000	50.000	34
50.000	100.000	38
100600	150.000	42
150.000	200.000	46
200.000		50
V 29. členu odloka o davkih občanov se 2. in 3 točka črtata, sedanji 4. in 5. pa postaneta 2. in 3. točka.
9.	člen
31.	člen odloka o davkih občanov se črta.
10.	člen
32.	člen odloka o davkih se črta.
11.	Člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporđblja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 422-18/75	'
Ljubljana, dne 23. decembra 1975.
Predsednik Skupščine občine , Ljubljana VIČ-Rudnik Vili Belič 1. r.
1559.
Na podlagi 25. in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12-295/74) ter
1.	člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 29/72, 55/72 in 28/73) je Skupščina občine Ljubljana" Vič-Rudnik na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 54-1132/72, 7-98/73, 45-1028/73 in 9-474/75), ki ga je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik z odlokom o nadaljnji uporabi nekaterih odlokov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 39-1135/74) sprejela kot svoj odlok, se za 2. točko opombe tarifne številke 1 dodajo štirje novi odstavki, ki se glasijo:
»Po tej tarifni številki se plačuje davek tudi od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa. Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapiska o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila.
Davčna osnova je kupnina, če ta ustreza prometni vrednosti, če ta ne ustreza prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče.«
2.	člen
Tarifna številka 2 se spremeni in v celoti glasi:
Din
Od alkoholnih pijač	za
liter
1.	naravnega vina	li5°
2.	penečega vina	'	2,80
3.	specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 12,00
do 15,00 dinarjev	6,10
nad 15,00 dinarjev.	9>30
4.	likerjev in močnih alkoholnih pijač,
če znaša nabavna cena za 1 liter 32,00 dinarjev	25,00
v •/.
od
vrednosti
5.	naravnega žganja in medice	15%
6.	piva	25 %
7.	drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete
v točkah od 1 do 6	-	43%
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1., 2., 3. in 4. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače,
za večje ali manjše pakiranje, je davek sorazmeren davku od litra pijače.
Davčna osnova za alkoholne pijače iz 5., 6. in 7. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajajo kohčnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oz. zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnikov in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2% alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač
3.	člen
V opombi tarifne številke 6 pod III — »ostale stroke« se pika na koncu stavka črta in doda: »in nege obraza in telesa«.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St. 421-155/75
Ljubljana, dne 23. decembra 1975.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
• '	1560.
Na podlagi 107. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74) 32. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28/71) ter 60. in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih! skupnosti dne 23. decembra 1975 sprejela
,	ODLOK
o ustanovitvi in organizaciji enot civilne zaščite na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik
1.	člen
Za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami in pred naravnimi ter drugimi hudimi nesrečami se ustanovijo enote civilne zaščite.
Enote civilne zaščite vodijo štabi civilne zaščite
2.	člen
Enote civilne zaščite so:
—	združeni odred civilne zaščite,
—	specializirane enote civilne zaščite,
—	splošne enote civilne zaščite.
Združeni odred civilne zaščite in štab civilne zaščite v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah vodi občinski štab civilne zaščite.
Splošne oziroma specializirane enote civilne zaščite pa vodijo štabi civilne zaščite organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti.
.	3. člen
Specializirane enote za civilno zaščito so za:
—	gašenje požarov
—	odstranjevanje ruševin
—	za zavarovanje premoženja
—	za reševanje in preprečevanje škode ob poplavah
—	radiološko, biološko, kemično zaščito
—	prvo medicinsko pomoč
—	prvo veterinarsko pomoč
—	socialno delo
—	sanacijo terena
.	4. člen
Splošne enote civilne zaščite morajo ustanoviti organizacije združenega dela in druge organizacije ter skupnosti, strnjena naselja z 200 ali več prebivalci,, stanovanjske hiše s 50 ali več družinskimi stanovanji in druge stavbe, v katerih je stalno 50 ali več oseb na mestnem območju občine.
Organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka tega člena, ki izpolnjujejo pogoje za ustanovitev specializiranih enot civilne zaščite, so dolžne ustanoviti specializirane enote civilne zaščite. O izpolnjevanju pogojev za ustanovitev specializiranih enot civilne zaščite ugotavlja izvršni svet občinske skupščine.
5.	člen
Enote civilne zaščite ustanovijo:
1. organi samoupravljanja v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih
.2. sveti krajevne skupnosti v krajevnih skupnostih in naseljih
3.	hišni sveti v stanovanjskih hišah (blokih, stolpnicah)
Izvršni svet skupščine je odgovoren za ustanovitev enot civilne zaščite v vseh navedenih organizacijah tega Člena.
6.	člen
Organizacije združenega dela, hišni sveti in krajevne skupnosti skrbijo za kadrovsko izpolnjevanje enot civilne zaščite v OZD, krajevnih skupnostih, naseljih in stanovanjskih hišah.
7.	člen
Enote civilne zaščite opravljajo naloge po tem odloku v okviru organizacije, ki je enoto ustanovila.
Občinski štab civilne zaščite lahko odredi, da so posamezne enote civilne zaščite dolžne opravljati naloge tudi izven svojega območja
8.	člen
Enote civilne zaščite opravljajo v vojni in ob naravnih in drugih hudih nesrečah zlasti naslednje naloge:
1.	dajejo prvo pomoč ranjenim, poškodovanim in kontaminiranim ljudem,
2.	odstranjujejo ruševine in gasijo požare ter rešujejo ljudi in materialne dobrine, ogrožene zaradi požarov, ruševin, povodnji in eksplozij,
3.	dekontaminirajo ljudi, živino, materialna, tehnična sredstva, objekte in zemljišča,
4.	pomagajo pri oskrbi ogroženega in prizadetega prebivalstva,
5.	sodelujejo pri evakuaciji ljudi in materialnih dobrin,
6.	dajejo prvo pomoč poškodovani in kontaminirani živini,
7.	usposabljajo in vzdržujejo prometne komunikacije,
8.	popravljajo in vzdržujejo PTT objekte in naprave,, elektroobjekte in naprave, vodovode in kanalizacijo, hapeljave in naprave ter druge objekte in naprave, ki so pomembne za življenje ljudi,
9.	dezaktivirajo bojna neeksplodirana sredstva,
10.	vzdržujejo red pri izvajanju varstvenih reševalnih ukrepov.
Enote civilne zaščite opravljajo tudi druge naloge varstva in reševanja ljudi in materialnih dobrin.
9.	člen
Občinski štab civilne zaščite imenuje izvršni svet skupščine občine. Štabe civilne zaščite imenujejo samoupravni organi organizacij združenega dela in drugih organizacij, sveti krajevnih skupnosti in hišni svet'
10.	člen
Vsi štabi za civilno zaščito morajo izdelati načrte za izvajanje ukrepov za zaščito in reševanje ljudi ter materialnih dobrin, .določene z zakonom o ljudski obrambi, potrdijo pa jih, za občinski štab civilne zaščite izvršni svet skupščine občine, v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, krajevnih skupnostih pa sveti krajevnih skupnosti oziroma organi samoupravljanja v OZD.
11.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik izda predpis o izvajanju tega odloka, o usposabljanju in opremljanju enot civilne zaščite ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za delovanje 'enot civilne zaščite.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-..•em listu SRS.
St. 021-21/75
Ljubljana, dne 23. decembra 1975.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r
LOGATEC
1561.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), 29. in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Logatec v I. trimesečju 1976
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Logatec za leto 1976, se bodo potrebe občine, za katere se zagotavljajo sredstva v občinskem proračunu, v prvem trimesečju 1976 začasno financirale v višini ene četrtine sredstev, določenih v občinskem proračunu za leto 1975.
2.	člen
Dohodki, ki bodo doseženi v letu 1976 in njihova razporeditev po 1. členu tega odloka, bodo sestavni del dohodkov in njihovega razporeda v proračunu občine za leto 1976.
3.	člen
Določila odloka o proračunu občine Logatec za leto 1975 se smiselno uporablja tudi v prvem trimesečju leta 1976.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Logatec je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov Proračuna, najame posojilo iz rezervnega sklada občine. Posojilo mora biti vrnjeno do konca leta 1976.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St. 010-13/75
Logatec, dne 23. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
1562.
Na podlagi 6. m 11. člena zakona davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) ter 27. in 135. člena statuta občine Logatec je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1975 sprejela
ODLOK o davkih občanov
I. SPLOSNE DOLOČBE
1. člen
V občini Logatec se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine.
Davki se odmerjajo, plačujejo in izterjujejo po °ločbah zakona o davkih občanov, po določbah tega °dloka ter po predpisih izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1.	davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti;
2.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih' in drugih gospodarskih dejavnosti;
3.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev;
4.	davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
5.	davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic;
6.	davek od premoženja;
7.	davek na dobitke od iger na srečo.
3.	člen
Zavezanci, ki niso dolžni voditi poslovne knjige po zakonu o davkih občanov, morajo voditi evidenco o dohodkih in izdatkih.
Glede vrste in načina vodenja poslovnih knjig se uporabljajo določbe tretjega odstavka 23; člena zakona o davkih občanov.
Zavezanci iz prvega odstavka tega člena, ki so stari nad 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske) in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih, lahko davčna uprava na njihovo zahtevo oprosti vodenja predpisane poslovne knjige.
Izvršni svet skupščine oziroma organ, ki ga pooblasti, lahko oprosti vodenja evidence o dohodkih in izdatkih zavezance iz prvega odstavka tega člena, če so za to kakšni drugi razlogi (socialni, zdravstveni), po kriterijih, ki jih sprejme.
tt n 4.VEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ ’ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
4.	člen
Glede na proizvodne in ekonomske pogoje, se zaradi določitev različnih stopenj občinskega davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, območje občine razdeli na dve skupini katastrskih občin.
V	tretjo skupino se uvrščajo katastrske občine:
— Brod — Blekova vas, Dol. Logatec, Gor. Logatec in Hotedršica.
V	četrto skupino se uvrščajo katastrske občine:
— Grčarevec, Kačja vas — del, Laze, Medvedje
brdo, Novi svet, Petkovec, Ravnik, Rovte, Vrh, Zaplana — del in Zibrše.
5.	člen
Občinski davek iz kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin po proporcionalnih davčnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in sicer:
—	v tretji skupini katastrskih občin po stopnji 41 %>;
—	v četrti skupini katastrskih občin po stopnji
31 •/».
Zavezancem, ki se jim odmerja prispevek aa zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmeri po stopnji, ki je za 24 %> nižja kot so določene v prejšnjem odstavku tega člena.
6.	člen
Občinski davek iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, ki ga predstavlja
vrednost lesa, določenega za posek, se odmerja po stopnji 46%.
Zavezancem, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se občinski davek iz prejšnjega odstavka tega člena odmeri po stopnji 22 %.
7.	člen
Deset let so oproščeni občinskega davka iz kmetijstva dohodki zemljišč, ki so bila za kmetijstvo ne-upprabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišč, na katerih se posadijo novi sadovnjaki, vinogradi in drugi dolgoletni nasadi.
8.	člen
Zavezanci iz krajev nad 800 m nadmorske višine so oproščeni občinskega davka iz kmetijske dejavnosti, ki se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin, če njihov katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 3.000 din.
9.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, ter drugim zavezancem davka iz kmetijstva, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične hamene, se prizna posebna olajšava pod naslednjimi pogoji:
—	da zavezanec predloži program o nameravani preusmeritvi gospodarstva ali ustrezno tehnično dokumentacijo o nameravani graditvi in adaptaciji gospodarskih poslopij ali preureditvi gospodarskih in stanovanjskih prostorov v turistične namene pristojnemu upravnemu organu občine;
—	da zavezanec izvaja dela po predloženem programu ali tehnični dokumentaciji.
Olajšava se prizna glede na višino vloženih sredstev v odmernem letu za preusmeritev gospodarstva oziroma za preusmeritev v turistične namene ter glede na to, ali se zavezancu odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ali ne, in sicer:
1.	enkratna olajšava v višini 50% letnega davka, če znašajo vložena sredstva vsaj 50 "/o katastrskega dohodka, vendar najmanj 2.000 din do 30.000 din;
2.	enkratna olajšava v višini 100% letnega davka, če znašajo vložena sredstva od 30.000 din do do 100.000 din;
3.	dvakratna olajšava v višini 100% letnega davka, če znašajo vložena sredstva od 100.000 din do
150.000	din;
4.	za vložena sredstva nad 150.000 din 100% odmerjenega davka za dobo 5 let.
Zavezancem, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, se olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena zniža za 50%.	>
Priznanje olajšave po tem členu lahko zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, h kateri priloži račune in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje višino in namen vloženih sredstev. Olajšavo za sredstva, vložena v tekočem letu, je mogoče uveljavljati v, 30 dneh po preteku leta. v katerem je davek odmerjen. Vlogi se mora priložiti potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa za gospodarstvo, da so bila sred-
stva dejansko vložena v okviru programa in tehnične dokumentacije.
Olajšave, ki se priznajo po tem členu zaradi nakupa plemenske živine, kmetijskih strojev in opreme, se prekliče v primeru, če je zavezanec pred potekom 3 let od priznane olajšave, kupljeno živino, kmetijske stroje ali opremo odtujil.
10.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, se za vsakega takega otroka odmerjeni občinski davek iz kmetijstva zniža za 500 din.
Za otroke, ki prejemajo štipendijo, se olajšava iz prvega odstavka tega člena zmanjša za 50 %.
Olajšava po tem členu se prizna najdlje do 2S. leta starosti otrok. Olajšavo zavezanec uveljavlja z vlogo, ki mora biti vložena do konca leta, za katero se uveljavlja olajšava.
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ
OSEBNJEGA DOHODKA OD OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
11.	člen
Zavezanci davka iz obrtnih dejavnbsti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo od osnov do višine dohodka iz 10, člena zakona o davkih občanov, posebni občinski davek iz obrtnih dejavnosti po stopnji 30 "/o.
12.	člen
Višina letnega pavšalnega zneska občinskega davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti je odvisna od vrste obrtne dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec, delovne sposobnosti zavezanca, kraja, kjer ima zavezanec delavnico, od tega, če ima dejavnost sezonski značaj, od doseženega dohodka v preteklem letu, od višine dohodka in davčnih obveznosti zavezancev enakih ali sorodnih dejavnosti, kf se jim ugotavlja dohodek, in od predvidenega dohodka.
13.	člen
Občani, ki opravljajo obrtne in druge gospodar-„Ke dejavnosti kot glavni ali postranski poklic, plačujejo davek iz obrtnih dejavnosti od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah:
Ce znaša presežek davCne
osnove	dinarjev	Stopnji »/o
nad	do	
	10.000	25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39
50.000	100.000	43
100,000	150.000	46
150.000	200.000	48
200.000		50
14.	člen
Občinski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku se plačdje od vsakega posameznega kosmatega do-
hodka ob vsakem izplačilu po davčnih stopnjah, ki znašajo:
Stopnja
•/.
1.	od dohodjkov raznašalcev časopisov, knjig
revij in podobno, od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in po- . dobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del bb pretežni uporabi lastne telesne moči in od tovarjanja in vleke lesa z delovno živino	10
Davek po tej točki ne plačujejo občani, ki priložnostno zbirajo odpadni material.
2.	Od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dej a. vnos ti 20
Davek po tej točki ne plačujejo občani, zasebni kmetje od dohodkov, ki jih dosežejo s prevozom mleka v zbiralnice mleka gospodarskih organizacij, s pluženjem snega in prevozom smeti ter fekalij.
Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov	25
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se občinski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku plačuje od dohodkov domače obrti po stopnji	5
Občinski davek iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela in sicer: od lesenih zobotrebcev in špil, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, brezovih metel, nasadil za orodje, čipk ter obodov za izdelovanje sit in rešet.
15.	člen
Zavezancem, ki so pričeli z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo in se zavežejo, da bodo najmanj 5 let opravljali v občini to dejavnost kot glavni poklic, se prizna za prvo leto poslovanja davčna olajšava, ki znaša 100% odmerjenega davka. Ta olajšava se ne prizna zavezancem, ki opravljajo avtopje-vozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo in obrtno dejavnost kot postranski poklic.
Olajšava iz prvega odstavka tega člena se ne prizna zavezancem, ki so že opravljali obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost v občini ali če je zavezanec nasledil obrtno delavnico, gostišče ali osnovna sredstva drugih gospodarskih dejavnosti.
16.	člen
Posebna olajšava po določbah 82. člena zakona o davkih občanov se prizna zavezancem, ki opravljajo obrtno ali drugo gornodarsko dejavnost, razen avtoprevoznikov in zavezancev, ki opravljajo storitve z gradbeno mehanizacijo, če vlagaio sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme.
IV.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
17.	člen
Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega
25.000	din in ne zaposluje tuje delovne sile, plačuje davek v pavšalnem letnem znesku.
' Za odmero davka v pavšalnem letnem znesku se primerno uporabljajo določbe 12. člena tega odloka.
18.	člen
Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo od osnov do višine dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov, posebni občinski davek iz intelektualnih storitev po stopnji 30%.
19.	člen
Občani, ki opravljajo intelektualne ali druge negospodarske storitve kot glavni ali postranski poklic, pačujejo davek iz intelektualnih storitev od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po stopnjah iz 13. člena tega odloka.
20.	člen
Davek od osebnega dohodka iz intelektualnih storitev od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani, ki organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam priložnostno opravljajo storitve ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih ter občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu. sklenjene po predpisih o zaposlovanju pri zasebnikih, po stopnji 25%.
V.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC. PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
21.	člen
Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic po odbitku se plačuje od vsakega posameznega dohodka po stopnji 20%.
Iz osebnega dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se občinski davek ne plačuje.
22.	člen
Ne glede na določba prejšnjega člena -tega odloka se plačuje občinski davek od posameznega dohodka po stopnji 35% za naslednje vrste dohodkov:
—	doseženih od reklamnih slik. risb in plastik, ■ reklamnih pisanih ali govorjenih besedil, reklamnih
flmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del,
—	od raznih skic in risb, stripov, križank ali drugih podobnih del.
—	artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavnih glasbenih prireditvah,
—	izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
VI.	DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
23.	člen
Občinski davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo nepremičnin, katerih prometna vrednost znaša več kot 20.000 dinarjev.
Občinski davek po prejšnjem odstavku se plačuje ne glede na to, ali se premičnina proda v spremenjenem ali nespremenjenem stanju s pogojem, da še niso potekla 3 leta, odkar je bila premičnina pridobljena.
24.	člen
Občinski davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
Ce znaša davčna
osnova	dinarjev		stopnja
nad	do 10.000		V« 25
10.000	20.000		28
20.000	30.000		31
30.000	50.000		34
50.000	100.000	«	38
100.000	150.000		42
150.000 200.000	200.000	25. člen	46 50
Davčna	osnova	za odmero davka	na dohodke od
premoženja,	ki jih	lastnik doseže z	oddajanjem po-
slovnih stavb ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, je znesek stanarine oziroma najemnine, zmanjšan za enoletno amortizacijo, za stroške vzdrževanja in upravljanja ter stroške obratovanja. Ti stroški se določijo v višini 40 Vo doseženega dohodka.
3.	gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 ha ob pogojih, določenih v drugem odstavku 138. člena zakona o davkih občanov. -
28.	člen
Davek od tovornih cestnih motornih vozil ter kombi vozil se plačuje v naslednjih letnih zneskih: ■
,1. za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost:
od 3 od 4
do 3 tone do 4 tone do 5 ton nad 5 ton
1.000	din od vsake začetne tone
5.000	din
8.000	din
8.000	din + 4.000 din za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti;
2.	za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo: 120 din;
3.	za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki;
4.	za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo: 60 din;
5.	za vlečna tovorna vozila:
a) za traktorje
		do	25 KM	din 120
nad	25 KM	do	40 KM	170
nad nad	40 KM 63 HM	do	63 KM	220 270
b)	za vlečna vozila s priklopnikom se vek kot za tovorna vozila, navedena v 1.
plača da-točki;
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se določijo stroški upravljanja vzdrževanja in enoletne amortizacije za stanovanja in stanovanjske hiše v višini 60 Vo.
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka na dohodke od premoženja, na dohodke, dosežene z oddajanjem opremljenih sob, se kot strošek upošteva stanarinska vrednost oziroma najemnina, ki se plačuje od oddanih prostorov, obraba opreme in vrednost storitev. Ti stroški se določijo v višini 60 %> doseženega dohodka.
26. člen
6. za tovorne tricikle z nosilnostjo d6 400 kg z delovno prostornino ffiotorja:
nad	125 ccm	do	250 ccm	din 30
nad	250 ccm	do	500 ccm	40
nad	500 ccm	do	1000 ccm	50
nad	1000 ccm			60
za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa š« 400 din več;
7. za kombije — glede na delovno prostornino motorja in sicer:
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo v najem prek ustreznih organizacij, kot so zveza študentov, turistična društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se prizna posebna davčna olajšava v višini 50 Vo odmerjenega davka.
VII.	DAVEK OD PREMOŽENJA
27.	člen
Občinski davek od premoženja pačujejo občani, ki posedujejo:
1.	tovorna cestna motoma in priklopna ter kombi vozila,
2.	stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe),
			din
		do 900 ccm	500
nad	900 ccm	do 1350ccm	800
nad	1350 ccm	do 1800 ccm	1100
nad	1800 ccm	do 2500 ccm	1400
nad	2500 ccm	do 3100 ccm	1700
nad	3100 ccm	29. člen	2000
Zavezanec za davek od premoženja na posest stavb je lastnik oziroma uživalec stavbe.
Osnova za davek je vrednost stavbe. Pri ugotav-janju vrednosti stavbe se upošteva vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe, funkcionalnost, starost in ob-, rabljenost stavbe ter drugi elementi, ki vplivajo na vrednost stavbe.
30.	člen
Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 29. člena tega odloka.
Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki je sestavni del odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 24/73 in 28/73). Pri točkovanju pa se ne upoštevajo določbe alinee č, d, e, f, k, 1 in m 24. točke ter določbe 27. in 28. točke navedenega priročnika.
31.	člen
Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in vrednostjo točke.
Za uporabno tlorisno površino stavbe se šteje tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe.
32.	člen
Pri ugotavljanju vrednosti stavbe se upošteva vrednost točke glede na kalkulativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala 1973. leta. Sprememba vrednosti točke se pri ugotavljanju vrednosti stavbe upošteva le, če se je vrednost točke povečala za več kot 20 Vo v primerjavi z vrednostjo iz leta 1973 oziroma v primerjavi z vrednostjo iz leta, ko je bila opravljena zadnja valorizacija vrednosti točke, ki se je upoštevala pri ugotovitvi vrednosti stavbe.
Za stanovanjske zadeve pristojni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke.
33.	člen
Vrednost poslovnega prostora se poveča za 25 %>, ne glede na to ali so poslovni prostori sestavni del stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt.
34.	člen
Zavezanec davka od premoženja na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci, ki so med letom opravili rekonstrukcijo dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb, ali so šele postali davčni zavezanci od novozgrajenih zgradb, so dolžni vložiti davčno napoved najkasneje do 31. januarja po preteku leta, ko je bila opravljena rekonstrukcija, dozidava oziroma nadzidava stavbe oziroma, ko so stavbo pričeli uporabljati.
Obrazec davčne napovedi predpiše davčna uprava.
35.	člen
Občinski davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne- osnove po naslednjih stopnjah:
—	od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž po stopnji 0,15 "/o!
—	od poslovnih stavb in poslovnih prostorov po stopnji 0,20 Vo;
—	od stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo za počitek in oddih po stopnji 0,30 «/0.
38. člen
Občinski davek od stavbe se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, ki se ne dajejo v najem
pod pogojem, da so dohodki iz kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva.
37.	člen
Občinski davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.
VIII.	DAVEK OD IGER NA SREČO
38.	člen
Občinski davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10°/o.
IX.	POROŠTVO
39.	člen
Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo njegovih davčnih obveznosti, če njegov davčni dolg presega znesek zadnje letne odmere in če dolg ni bilo mogoče izterjati iz zavezanče-vega premoženja.
Občinski upravni organ, ki je pristojen za izdajo obrtnega dovoljenja, zahteva od občana poroštvo, če v postopku za izdajo obrtnega dovoljenja ugotovi, da je zavezančevo premoženje manjše vrednosti od višine enoletne odmere davkov in prispevkov zavezanca enake ali sorodne dejavnosti.
X.	DRUGE DOLOČBE
40.	člen
Davčna uprava občine lahko začasno odloži ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga, če davčni zavezanec izkaže:
—	da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen,
—	da so zaradi bolezni ali smrti zavezanca ali družinskega člana nastali večji izdatki oziroma so bili zaradi elementarnih dogodkov doseženi bistveno manjši dohodki, kot bi bili doseženi v normalnih razmerah in bi bilo s takojšnjo izterjavo davčnega dolga ogroženo preživljanje družinskih članov.
Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje davčnega dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo davčnemu zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.
Odlog ali obročno plačevanje davčnega dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji priloži ustrezne dokaze.	>
41.	člen
Davčni zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta.
42.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o opisu davčnega dolga oziroma sklepa o predlogu za zavarovanje zavezančevega davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na zavezančevih nepremičninah iz 225. člena zakona o davkih občanov.
43.	člen
Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje Izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve po pogojih in merilih, ki jih občinske skupščine medsebojno dogovorijo.
XI.	BREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/73, 24/73, 16/74 in 5/75).
45.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Unadnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St. 010-4/73
Logatec, dne 23. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
SEVNICA
1563.
Na podlag drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 5Q/72), dogovora o politiki stanarin v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 16/75) in na podlagi 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na seji Skupščine občine Sevnica dne
29.	decembra 1975 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o povišanju stanarin v občini
Sevnica
1.	člen
Drugi člen odloka o povišanju stanarin v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 14 z dne 16. maja 1975) se spremeni in glasi:
Osnova za določitev stanarine v letu 1975 in 1976, in sicer za čas dokler ne bodo v skladu z 10. členom zakona o stanarinah usklajene osnove in merila za določanje stanarine za leto 1976, je vrednost stanovanja, ugotovljena z odlokom občinske skupščine izdane na podlagi 1. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) s tem da valorizacijska vrednost točke ostane nespremenjena.
St. 30-6/75-3
Sevnica, dne 29. decembra 19?5.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Valentin Dvojmoč 1. r.
.	SLOVENSKE KONJICE
1564.
, Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi določil 134. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 26. decembra 1975 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je sklenjen družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v občini Slovenske Konjic*
I
Ugotovi se, da so pooblaščeni predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitič-
nih organizacij in društev v občini Slovenske Konjice podpisali družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v občini Slovenske Konjice.
II
Ker so družbeni dogovor podpisale vse organizacije in skupnosti v občini, je s tem izpolnjen pogoj iz
11.	člena Družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini Slovenske Konjice za začetek njegove veljave.
i	III
Družbeni dogovor o družbeni samozaščiti se skupno s tem sklepom objavi v Uradnem listu SRS in hkrati pošlje vsem podpisnikom.
Pristopne izjave, ki nadomestujejo podpise, so priložene izvirniku in se hranijo v arhivu občinske skupščine.
St. 021-25/75-1
Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1975.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Bcškovnik 1. r.
1565.
Na podlagi resolucije o temeljih za uresničevanje družbene samozaščite v sistem samoupravljanja (Uradni list SFRJ, št. 40-521/73) ter sklepov in priporočil Skupščine SRS o nalogah s področja družbene samozaščite (Uradni list SRS, št. 25-140/70), določil VI. poglavja statuta občine Slovenske Konjice
s k 1 e n e j i
— Skupščina občine Slovenske Konjice — Krajevne skupnosti na območju občine Slovenske Konjice
— Temeljne in druge organizacije združenega dela v občini Slov. Konjice
— Občinski komite ZKS — Občinska konferenca SZDL — Občinski sindikalni svet — Zveza socialistične mladine — Zveza borcev NOV — Zveza rezervnih vojaških starešin — Delavska univerza — Občinska izobraževalna skupnost — Občinska raziskovalna skupnost — Občinska kulturna skupnost — Občinska zdravstvena skupnost — Telesnokulturna skupnost — Skupnost otroškega varstva — Občinska skupnost socialnega skrbstva — Občinska skupnost socialnega varstva — Samoupravna stanovanjska skupnost — Kmetijska zemljiška skupnost
DRUŽBENI DOGOVOR o družbeni samozaščiti v občini Slovenske Konjice
I
Delovni ljudje, občani podpisniki družbenega dogovora in njegovi organi, bodo s samozaščitnim sistemom ukrepov in aktivnosti v okviru ustavnih samoupravnih pravic in obveznosti preprečevali dejavnost:
f
1.	ki ogroža ustavno ureditev, teritorialno nedotakljivost, neodvisnost in obrambno sposobnost države^
2.	ki izpodkopuje oblast delavskega razreda in delovnih ljudi in krši njihove samoupravne pravice,
3.	ki ogroža samoupravno ekonomsko osbovbo družbo, družbeno in zasebno premoženje,
4.	ki razbija bratstvo, enotnost in enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti,
5.	ki ogroža pridobitve NOV in samoupravne socialistične družbe,
6.	ki krši in krati samoupravne in druge pravice ter svoboščine občanov, socialistično moralo, kakor .tudi druge priznane vrednote.
II
Družbena samozaščita je sestavni del samoupravne dejavnosti občanov in ima tradicijo in zasnovo v NOV. Z demokratizacijo naše družbe in uveljavljanja samoupravnih odnosov na vseh področjih družbenega življenja, se je nujno pojavila potreba, da se ustvarijo čim ugodnejši pogoji vključevanja delovnih ljudi in občanov v upravljanje družbenih in javnih zadev.
Tudi varstvo ustavnega reda ni le domena in skrb ustreznih državnih organov in služb, temveč družbenih dejavnikov, občanov, organizacij, interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti, predvsem z njihovo preventivno dejavnostjo.
III
Protislovja sodobnega sveta, odprtost naših meja, močno migracijsko gibanje, velika turistična razgibanost, aktivnost tujih obveščevalnih služb, dejavnost ekstremne politične emigracije, nepomirljivost imperializma z izgubo svojih izkoriščevalskih pozicij in dinamična notranja gibanja, ki jih spremljajo negativni pojavi kot' centralistične, birokratske, lokalistične, separatistične, liberalistične težnje, klerikalizem, kritizer-stvo in drugi protisocialistični in protisamoupravni pojavi ter tolerantni odnosi do teh pojavov, pojavi kriminala in druge družbi škodljive aktivnosti, ogrožajo naš ustavni red, pridobitve NOV in ovirajo izgradnjo socialistične, samoupravne družbe.
Vse močnejši napadi na družbeno premoženje v obliki grabeža, poneverb, neopravičenega bogatenja, korupcije itd. izpodkupujejo ekonomsko osnovo naše družbe in zahtevajo, da se sistematično povežejo, angažirajo in organizirajo vsi nosilci družbene samozaščite, to je delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije ter družbenopolitične skupnosti in njihovi organi.
KRAJEVNE SKUPNOSTI
1.	člen
Krajevne skupnosti na svojem območju preko svojih organov same ali s sodelovanjem organizacij združenega dela in drugimi organizacijami organizirajo družbeno samozaščito in z izvirnimi ter raznovrstnimi 'oblikami, aktivnosti, metodami, ukrepi in postopki prispevajo k varstvu ustavnega reda, materialnih dobrin, preprečujejo napad na družbene vrednote, preprečujejo sovražno dejavnost in drugo družbeno škodljivo.de-javnost na svojem območju.
2.	člen
Krajevne skupnosti, ko sprejemajo letni program dela, načrtujejo tudi dejavnosti in naloge krajevne
skupnosti in njenih organov s področja družbene samozaščite.
3.	člen
Konkretno delo krajevne skupnosti pri razvijaniju in utrjevanju družbene samozaščite se bo odražalo v naslednjih oblikah dejavnosti:
— V program informiranja in izobraževanja občanov se vključi poročilo o družbeni samozaščiti v krajevni skupnosti in izobraževanja o družbeni samozaščiti.
— Vsaj enkrat letno bo obravnavana problematika javne varnosti v krajevni skupnosti.
— Vsaj enkrat letno bo obravnavano stanje prometne varnosti v krajevni skupnosti in posredovala pristojnim organom svoje zaključke in predloge.
—• Ob pojavu sovražnih parol, vznemirljivih vesti, pojav obravnava, ugotavlja nosilce in razširjevalce, jih politično oceni ter izreče družbeno kritiko.
— spdeluje z državnimi organi, kadar gre za varnost družbe ali posameznika, jih opozarja na negativne pojave, zlasti pri pojavu kaznivih dejanj, kršitev javnega reda in miru, pojav sovražne propagande, klatežev, prekupčevalcev in drugih sumljivih oseb.
— Opozarja pristojne organe (komisije za ugotavljanje izvora premoženja) na primere očitnega, prekomernega bogatenja, na primer špekulacije in neprimernega izkoriščanja najete delovne sile in kršitve socialističnih moralnih norm pri delitvi dohodka in osebnega dohodka.
— Obravnava in opozarja pristojne organe na primere nevestnega razpolaganja ali negospodarskega ravnanja z družbenim premoženjem.
— Obravnava in opozarja na neprimerno in nesa-moupravno ponašanje posameznika, ki s prisvajanjem oblasti in zapostavljanjem samoupravnih organov, povzroča nezadovoljstvo med občani.
— Z neposredno kritiko vplivajo na izboljšanje odnosov med občani ter odstranjevanjem vzrokov za spore in nesporazume med ljudmi ustvarja pogoje za dobro sosesko sožitje.
— Obravnava problematiko mladoletnega prestopništva in primere zanemarjene mladine, ugotavlja vzroke in pristojnim organom predlaga ustrezne ukrepe.
— Pomaga in sodeluje s pristojnim organom pri nudenju pomoči vzgojno zanemarjenim osebam, slabotnim osebam/ osebam, ki so prišle s prestajanja kazni ali drugim osebam, ki so' se iz različnih vzrokov znašle v stiski.
— Če so dani pogoji, organizira v krajevni skup-nosti službo, ki občanom svetuje, pomaga, kako naj uveljavijo ali zaščitijo sVoje pravice.
— Organizira in podpira dejavnost in aktivnost med mladino, ki prispeva k večji stabilnosti javnega reda in miru,, večji solidarnosti med občani in zatiranju družbi negativnega ponašanja v krajevni skupnosti.
Proučuje, obravnava in opozarja na splošne nevarnosti npr. poplave, požare, plazove itd. ter sodeluje pri odstranjevanju teh nevarnosti.
4.	člen
Za primer vojne se krajevne skupnosti pripravljajo Je'v mirnem času. V neposredni vojni nevarnosti ali vojni krajevne skupnosti razvijejo še naslednje aktiv-
noati:
— Pristojne forume obvešča o gibanj^ sovražnika in vseh drugih pojavih pomembnih za varnost ljudi v skupnosti.
— Varovanje skupnih oziroma javnih objektov pred delovanjem sovražnika ali njegovih agentov.
— Nudenje odpora manjšim sovražnim grupacijam ali posameznikom, katerih namen je teroriziranje prebivalstva. •
— Odkrivanje ter pripravljanje vodstvu SLO primerov kolaboracionalistov in kapitulantov.
— Prijemanje sovražnih agentov ali dezerterjev, preprečevanje sabotažnih dejanj.
— Ovira sovražnika s sabotiranjem njegovih ukrepov in sabotažnimi akcijami, naperjenimi neposredno na njegovo gibanje.
— Z različnimi ukrepi kot odstranjevanje kažipotov, odstranjevanje tabel itd., zavajanje in oviranje sovražnika.
ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
5.	člen
Delovni ljudje in organi upravljanja v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah ter interesnih skupnostih morajo varovati interese svojih organizacij in skupnosti ter sredstva družbenega premoženja, s katerim upravljajo, odstranjevati vzroke in zatirati negativne pojave in obnašanja v teh organizacijah ter se boriti za zakonitost pri njihovem delu.
S	samozaščitnimi ukrepi in dejavnostjo morajo organizacije združenega dela in njihove skupnosti varovati ekonomsko osnovo naše družbe in samoupravne odnose pred raznovrstnim sovražnim delovanjem, tehnokratskim, birokratskim in drugimi antisocialistični-mi in antisamoupravnimi težnjami ter tako prispevati k utrditvi reda.
6.	člen
Pri uveljavljanju družbene samozaščite bodo delovni ljudje in organi upravljanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah, njihovih skupnostih in interesnih skupnosti delovale, razvijale aktivnosti in predpisale v svojih samoupravnih splošnih aktih predvsem:
— Da so vodilne osebe v organizaciji odgovorne, poleg poslovnega uspeha tudi za zadovoljivo politično stanje v delovni skupnosti in ob pojavu nezadovoljstva, sovražnih parol, vznemirljivih ali alarmantnih vesti ali drugih škodljivih ter sovražnih pojavov morajo dati pobudo pri ustreznih samoupravnih organih za postopek in obravnavo primera.
,	— Samoupravni organi, ko zaznajo za splošno ne-
zadovoljstvo, sovražne parole, vznemirljive ali alarmantne ali druge negativne pojave v svoji organizaciji, bodo ob vsakem primeru sami ali pa po svojih organih obravnavali, ugotovili njihov izvor, izrekli politično oceno in kritiko ter bodo ukrepali ustrezno, odvisno od konkretnega primera.
— "Določili bodo delovna mesta, ki so zaradi narave nalog posebno izpostavljena interesom tujih obveščevalnih služb, gospodarski ali drugi špijonaži, korupciji ali razpolagajo z materialnimi sredstvi organizacije. Taka delovna mesta bodo posebej zaščitili. Tako delovno mesto lahko zasede le oseba, z moralnopolitičnim profilom, večje stopnje pravne ali družbene odgo-vornosti in da ni bila kaznovana za kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo, zoper človečnost In mednarodno pravo, zoper oborožene sile, zoper uradno dolžnost in kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje.
— Določile bodo delovna mesta, na katerih osebe, ki jih zasedejo, so pooblaščene, da vodijo poslovne razgovore s tujci, ki prihajajo ali odhajajo na razgovore v tujino.
— S pravilnikom ali drugim samoupravnim aktom bodo določile, kdaj kaj predstavlja poslovno tajnost organizacije, kdo lahko dovoljuje osebam, ki niso zaposlene v tej delovni organizaciji obisk, ogled objektov ali delovnega procesa in kdo obiskovalce spremlja.
— S pravilnikom ali drugim samoupravnim aktom bodo določile, kateri poslovni podatki se lahko objavljajo v tovarniških glasilih, kako se posluje s sejnim materialom in kdo je za to odgovoren.
— S posebnim pravilnikom ali načrtom bo določeno in načrtovano fizično zavarovanje objektov in materialnih dobrin organizacije. Osebe, ki varujejo premoženje (vratarji, čuvaji, nadzorniki, gasilci, itd.) morajo imeti neoporečno preteklost in morajo biti fizično ter psihično sposobni opravljati zaupane naloge.
— načrtom o zavarovanju premoženja bo tudi določeno, kako se zavaruje gotovina pri prenosu iz banke, v banko ali med enotami v organizaciji. Določi se tudi kdo hrani in način hrambe ključev, gotovine ali vrednostnih papirjev.
— Organi samoupravne delavske kontrole, bodo poleg že določene pristojnosti v svoje programe vključile še naslednje naloge:
1.	da obravnava negativne pojave in obnašanja, ki so v nasprotju z načeli socialistične samoupravne morale in poslovanja tak pojav oceni, izreče kritiko ali sprejme drug ustrezen sklep,
2.	da obravnava vsaj enkrat letno problematiko zavarovanja premoženja organizacije in problematiko družbene samozaščite,
3.	da obravnava vsak primer suma kaznivega dejanja, s katerim je oškodovana organizacija, .ali kršitev samoupravnih odnosov in skrbi, da je naznanilo poslano pristojnemu tožilcu oziroma pravobranilcu,
4.	da obravnava vsak primer nastale znatne materialne škode na objektih, ali materialnih sredstvih organizacije, vsak primer dogodkov, kot nesreč pri delu, požara, povodnji, eksplozije, kvara ali uničenje materiala itd. zlasti pri tem ugotavlja subjektivno krivdo oziroma ali so odgovorne osebe storile vse, da škoda, nesreča ne bi nastala.
5.	da obravnava vsak primer neupravičenega bogatenja, katerega predlaga komisija za ugotavljanje izvora premoženja.
— V splošnih aktih bo čim določneje definirana individualna in kolektivna odgovornost.
— Enkrat letno bo najvišji samoupravni organ obravnaval problematiko družbene samozaščite v organizaciji in z zaključki seznanil člane organizacije.
— V programu izobraževanja članov delovne skupnosti bo vključeno tudi izobraževanje o družbeni samozaščiti.
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
7.	člen
Na podlagi programa in z ustrezno usposobljenimi kadri bodo samoupravne interesne skupnosti pri uresničevanju svojih načrtov in delovnih programih pospešeno vsaka na svojem področju pri občinah razvijale
varnostno kulturo, obravnavale vprašanja družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora.
Na primeren način bodo pri mladini vzgajale navest o pomenu varnosti družbe, varstva enotnosti, bratstva, pridobitev NOV, samoupravnega socializma in negovale socialistični patriotizem.
Organi samoupravnih interesnih skupnosti bodo glede na izjemno vlogo, ki jo imajo pri oblikovanju zavesti občanov, skrbeli za ustrezno strokovno usposobljenost, idejno opredeljenost in moralne kvalitete kadrov, ki bodo delovali na področju družbene samozaščite.
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
8.	člen
Družbenopolitične organizacije pripomorejo k razvijanju varnostne kulture in družbene samozaščite, ko s svojo idejno politično aktivnostjo budijo socialistični patriotizem, zavest in budnost občanov, da se organizirano in v večji meri zavzemajo in bojujejo zoper sovražnike našega samoupravnega socializma in druge nosilce antisocialističnih pojavov.
Družbenopolitične organizacije bodo sodelovale pri informiranju in izobraževanju občanov o družbeni samozaščiti. Obravnavale bodo negativne in sovražne pojave, ugotavljale njihove izvore, vzroke in nosilce in dale družbenopolitično oceno ter se zavzemale za ustrezne ukrepe zoper njihove nosilce oziroma povzročitelje.
Organi občinskih konferenc družbenopolitičnih organizacij bodo enkrat letno organizirali pogovore z delavci, ki so začasno zaposleni v tujini. Poleg drugih informacij na razgovorih, jih bodo tudi seznanjali z možnostmi raznovrstnih sovražnih pritiskov v tujini s strani sovražne ekstremne emigracije in tujih obveščevalnih ter drugih organizacij.
OBČINSKA SKUPŠČINA
10.	člen
Občinska skupščina in izvršni svet bosta sprem- ’ Ijala in spodbujala dejavnost in ukrepe za krepitev in razvoj družbene samozaščite v občini. Občinska skupščina bo imenovala odbor za družbeno samozaščito, kateri bo spremljal uveljavljanje družbenega dogovora. Odbor bo obravnaval družbeno samozaščito v občini, organiziral posvete in seminarje, nosilce družbene samozaščite pa spodbujal, jih usmerjal in jim nudil pomoč.
Izvršni svet bo poskrbel, da bodo organi pregona, javne varnosti, sodišča itd. za nosilce družbene samozaščite pripravil ustrezna poročila.
11.	člen
Ta družben; dogovor velja, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki podpisnikov. Podpisniki dogovora bodo samoupravne akte uskladili s tem dogovorom v šestih mesecih po podpisu.
Ta družbeni dogovor se obiavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-25/75-1
Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1973.
Seznam pooblaščenih predstavnikov podpisnikov se hrani v oddelku za notranje zadeve občfnske skupščine.
1566.
Skupščina samoupravnega sklada združenih sredstev za pospeševanje kmetijstva na območju občine Slovenske Konjice je na seji dne 15. decembra 1975 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva na območju občine Slovenske Konjice
I
Ugotovi se, da so pooblaščeni predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti v občini Slovenske Konjice podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva na območju občine Slovenske Konjice.
'	'	II
Ker so samoupravni sporazum podpisale vse predvidene organizacije, je s tem izpolnjen pogoj iz 10. člena samoupravnega sporazuma za začetek njegove veljave.
III
Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva se skupno s tem sklepom objavi v Uradnem listu SRS in hkrati pošlje vsem podpisnikom.
Pristopne izjave, ki nadomestujejo podpise, so priložene izvirniku in se hranijo v arhivu občinske skupščine.
St. 400-5/75-1
Slovenske Konjice, dne 15. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine samoupravnega sklada
Jakob Zidanšek, inž. 1. r.
1567.
Na podlagi 143. člena ustave SRS in 31. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74)
sklenejo
— Skupščina občine Slovenske Konjice — Kmetijska zadruga Slovenske Konjice — Veterinarska postaja Slovenske Konjice — Kmetijska zemljiška skupnost Slovenske Konjice
— Gozdno gospodarstvo Celje — obrat za kooperacijo Slov. Konjice — Vitanje, Slovenske Konjice
— Gozdno gospodarstvo Celje — TOZD POHORJE — Vitanje
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva na območju občine Slovenske Konjice
1.	člen
Zaradi tega, da se na samoupravni osnovi zagotovijo sredstva za pospeševanje kmetijstva na območju občine Slovenske Konjice sklenejo: Skupščina občine Slovenske Konjice, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Veterinarska postaja Slovenske Konjice, Kmetij-
ska zemljiška skupnost Slovenske Konjice, Gozdno gospodarstvo Celje — obrat za kooperacijo Slov. Konjice — Vitanje, Slovenske Konjice in Gozdno gospodarstvo Celje, TOZD POHORJE — Vitanje ustanoviti skupnost za pospeševanje kmetijstva ter združiti sredstva v skladu s srednjeročnim družbenim načrtom občine Slovenske Konjice.
2.	člen
Združena sredstva za pospeševanje kmetijstva oblikuje sklad za pospeševanje kmetijstva.
Viri sredstev sklada so:
1.	Namenska sredstva za kmetijstvo bivšega družbenega investicijskega sklada, ki so bila vložena v medobčinski sklad za pospeševanje kmetijstva in s sklepom občinske skupščine o prenosu namenskih sredstev za kmetijstvo bivšega družbenega investicijskega sklada v občinski sklad za pospeševanje kmetijstva (Uradni list SRS, št. 19/73).
2.	Vsakoletna subvencija skladu iz občinskega proračuna vključno z davkom od OD iz kmetijske dejavnosti.
3.	Prispevek kmetijske zadruge in drugih organizacij združenega dela s področja agroživilstva.
'	4. Prispevek iz dohodkov občinske veterinarske po-
staje.
5.	Prispevek občinske zemljiške skupnosti.
6.	Prispevek GG — TOZD kooperacija Slov. Konjice.
7.	Prispevek GG — TOZD obrat POHORJE — Vitanje.
8.	Drugi prispevki, subvencije in dotacije, ki jih namenijo za pospeševanje kmetijstva organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
9.	Volila, darila in drugi dohodki.
3.	člen
Sklep o višini vsakoletnega prispevka oziroma subvencije za podpisnike sporazuma sprejme skupščina sklada do 31. decembra tekočega leta za nastopajoče letp s predhodnim soglasjem podpisnikov sporazuma.
Sklep se v pismeni obliki sporoči podpisnikom in hkrati določi rok za plačilo.
Z drugimi organizacijami združenega dela in skupnostmi se skupščina sklada ločeno sporazumeva o prispevkih, subvencijah in dotacijah.
4.	člen
Sredstva za pospeševanje kmetijstva se bodo nalagala na poseben račun sklada združenih sredstev za pospeševanje kmetijstva, ki se ustanovi s tem sporazumom.
7	5. člen
Združena sredstva sklada za potrebe pospeševanja kmetijstva se vodijo pri službi družbenega knjigovodstva — ekspozitura Slov. Konjice.
6.	člen
S sredstvi sklada upravlja skupščina sklada, ki jo oblikujejo podpisniki sporazuma, organizacije in občani na ta način, da delegirajo v skupščino svoje predstavnike kot delegate.
7.	člen
Sklad združenih sredstev ima statut, ki ga sprejme skupščina sklada.
S statutom se podrobneje določi organizacija sklada, oblikovanje organov sklada ter pravice in dolžnosti glede razpolaganja s sredstvi sklada.
8.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo:
—	za pospeševanje kmetijstva oziroma kmetijske proizvodnje,
—	za vzgojo kadrov področja kmetijstva,
,— za dotacije in subvencije kooperantom in zasebnim kmetijskim proizvajalcem,
—	za regresiranje obrestne mere zasebnim kmetijskim proizvajalcem,
—	za nagrade in premije kmetijskih proizvajalcev,
—	za druge namene, s katerimi se pospešuje kmetijska proizvodnja.
9.	člen
Podpisniki se dogovorijo, da se sredstva, ki bodo po zaključnem računu dosedanjega sklada za pospeševanje kmetijstva za leto 1974 izkazana kot neuporabljena, prenesejo v sklad, ustanovljen po tem samoupravnem sporazumu.
10.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki podpisnikov, objavi pa se v Uradnem listu SRS.
St. 400-5/75-1
Slovenske Konjice, dne 15. decembra 1975.
Pooblaščeni predstavniki podpisnikov:
1.	Skupščina občine Slovenske Konjice Predsednik
Filip Beškovnik 1. r.
2.	Kmetijska zadruga Slovenske Konjice
Jakob Zidanšek, inž. agr. 1. r.
3.	Veterinarska postaja Slov. Konjice
Irena Šmigovc, dipl. veterinar 1. r.
4.	Kmetijska zemljiška skupnost
Slovenske Konjice
Jure Zidanšek, dipl. inž. 1. r.
5.	GG Celje — obrat za kooperacijo
Slovenske Konjice
Jože Petelinek 1. r.
6.	GG Celje — TOZD Pohorje, Vitanje
Dušan Jug, dipl. inž. 1. r.
1568.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 35. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 26. decembra 1975 sprejela
’	ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1974
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1974, katerega sestavni del je zaključni račun sredstev občinskih rezerv.
2.	člen
I.	Zaključni račun proračuna izkazuje:
—	dohodke
—	izdatke
—	presežek dohodkov nad izdatki
3.	člen
II.	Sredstva občinskih rezerv izkazujejo:
—	dohodke	598.070,84
—	izdatke	10.000,00
—	ostanek sredstev	588.070,84
4	člen	,
Presežka dohodkov nad izdatki iz 2. in 3. člena tega odloka se preneseta kot dohodek za leto 1975.
5.	člen
Zaključni račun proračuna občine in občinskih rezerv za leto 1974 je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-10/75-1 ‘
Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1975.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
din
12,935.285,32
12,427.846,20
507.439,12
Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna občine za leto 1974
Vrsta doh.	Dohodki	Znesek din
i	Davki na dohodek in davek iz osebnih dohodkov	5.194.607,00
2	Prometni davek na premoženje in na dohodke od premoženja	6,618.024.95
3	Takse	682.581,75
5	Dohodki po posebnih predpisih	119.244,10
6	Dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki	16.577.00
7	Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti	186 000,00
9	Presežek dohodkov po proračunu za leto 1973	118.250.52
		
	Skupaj:	12,935.285,32
St. gl. nam.	Razpored dohodkov	Znesek din
01	Dejavnost org. družbenopolitičnih skupnosti	7,054.167,65
	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	586.800,00
	Negospodarske investicije	531.091,80
» '/ •'	Kulturnoprosvetna dejavnost	296.100,00
08	Socialno varstvo	2,363.104,70
09	Zdravstveno varstvo	133.530,75
10	Komunalna dejavnost	449.023,40
16	Intervencije v gospodarstvu	391.145,10
17	Proračun obveznosti pret. let	109.540,85
18	Rezervni sklad	178.341,95
19	Nerazporejeni dohodki	335.000,00
	Skupaj razporeditev dohodkov	12,427.846,20
	Stanje sredstev 31. 12. 1974	507.439,12
	Vsega skupaj:	12,935.285,32
1569.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 26. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 26. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju potreb občine Slovenske Konjice za prvo trimesečje 1976
1 člen
Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev se bodo v prvem trimesečju 1976 do sprejetja občinskega proračuna za leto 1976, najdalje pa do 31. marca 1976 financirale tako. da se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor je bilo sorazmerno porabljenih v istem obdobju po proračunu občine za leto 1976, vendar največ H vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1975.
2.	člen
Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1976.
3.	člen
Ce dohodki proračuna ne bi dotekali skladno z realizacijo, se za začasno kritje razporejenih sredstev uporabi sredstva rezerve.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-42/75-3
Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1975.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r.
1570.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 9. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št 16-119/67 in 27-255/72) ter 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št' 10-236/74) ria seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o urbanističnem redu občine Slovenske Konjice
1.	člen
Da se v skladu z naravnimi razmerami in družbenimi potrebami zagotovijo možnosti za načrten gospodarski in urbani razvoj naselij in območij, za smotrno gospodarjenje s prostorom in da se zavarujejo zemljišča, določena za kmetijstvo in druge namene, se predpiše urbanistični red.
2.	člen
S	tem urbanističnim redom se ureja prostorski razvoj naselij in območij, za katere ni predpisana izdelava urbanističnega načrta ali zazidalnega načrta ali, če zemljišče ni rezervirano za posebne namene.
3.	člen
Z urbanističnim redom se urejajo naslednja naselja in območja:
— Rezina,
— Draža vas,
— Gorenje pri Zrečah,
,	— Jernej pri Ločah,
— Konjiška vas,
— Loče pri Poljčanah,
— Polene,
— Stranice,
— Skomarje,
— Špitalič,
— Tepanje,
— Vitanje,
— Zbeiovo,
— Žiče.
Navedena naselja se bodo izgrajevala po tehničnih prilogah in pravilniku za njihovo izvajanje, ki jih je izdelal Zavod za napredek gospodarstva v Celju (prej. št. 430/67), ter so sestavni del tega odloka.
4.	člen
V naseljih in območjih* ki niso našteta v 3. členu tega odloka, je dovoljena gradnja stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov v naslednjih primerih:
a)	gradnja objektov, namenjenih za opravljanje obrtnih storitev, ki so potrebne prebivalcem na območju nameravane gradnje;
b)	gradnja objektov kmetijskih proizvajalcev, ki jim je kmetijska proizvodnja edini vir sredstev za preživljanje;
c)	gradnja pomožnih objektov v družinski stanovanjski hiši;
d)	gradnja nadomestnih objektov (nadomestni ob- ' jekt nam bo praviloma lociran na mestu nadomeščenega ali v njegovi neposredni bližini; če to dovoljujejo geološki, sanitarni ali drugi pogoji);
e)	gradnja objektov, ki so splošnega družbenega ali širšega regionalnega pomena;
f)	komunalne in druge naprave ter javne in gozdne ceste.
Gradnja v naseljih in območjih iz prvega odstavka tega člena je možna le znotraj strnjenega naselja. V teh naseljih je dovoljena gradnja stanovanjskih in gospo-darslcih objektov le, če predstavlja nameravana gradnja zapolnitev vrzeli ali če se z njo dopolni že zaključena skupina zgrajenih stanovanjskih objektov.
Gradnja v naseljih in območjih iz tega člena je možna le v primeru:
—	če zemljišče ni zavarovano ali določeno z drugimi predpisi za posebne namene;
—	če je omogočena oskrba s pitno vodo, dostop na javno cesto, priključek na električno omrežje in če je omogočeno higiensko odvajanje odplak.
5.	člen
V	naseljih gradnja počitniških hiš ni dovoljena.
Gradnja počitniških hiš je dovoljena v območjih,
ki so določena z urbanističnim programom in z odlokom o urbanističnem redu rekreacijskega centra Rogla (Uradni list SRS, št. 45-908/71).
Za gradnjo počitniških hiš so predpisani naslednji pogoji:
—	gradnja ne sme kvarno vplivati na pokrajinske značilnosti in naravne lepote;
—	počitniška hiša ima lahko največ 40 m- koristne
površine:	^
—	objekt mora biti oblikovan ter prilagojen okolju in krajevni arhitekturi. I
Gradnja zidanic, kot ločenih objektov, je dovoljena, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka in če je investitor, ki ni kmet, lastnik vsaj deset arov urejenega vinogradnega nasada.
Za gradnjo si mora investitor pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje, pa tudi mnenje Zavoda za spomeniško varstvo, če je tako določeno z zakonom ali s predpisom, izdanim na njegovi podlagi.
/
6.	člen
V	območjih in naseljih, ki niso našteta v 3. in 5. členu tega odloka in razen primerov iz 4. člena tega odloka gradnja stanovanjskih in drugih objektov ni dovoljena.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko izvršni svet občinske skupščine s soglasjem pristojne krajevne skupnosti dovoli gradnjo objektov, ki so za gospodarstvo irt družbeni razvoj občine pomembni tudi na površinah, ki ,po predpisih skupščine občine niso zazidljive,
7.	člen
V	postopku za izdajo lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja po tem odloku sodelujejo kot udeleženci v postopku krajevna skupnost ter samoupravne interesne skupnosti (kmetijska zenjljiška skupnost, komunalna skupnost, stanovanjska skupnost itd.).
Sodelovanje navedenih skupnosti se zagotavlja tako, da se predstavniki teh skupnosti vabijo k terenskim ogledom in ustni obravnavi pred izdajo odločbe o odobritvi ali zavrnitvi zahtevka za izdajo lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenjp.
.	8. člen
Za gradnjo novih objektov se morajo pri določanju lokacije upoštevati naslednji pogoji:
—	ni predvidena gradnja večjih komunalnih objektov in naprav, razen manjših aanacij krajevnega po mena ter vzdrževanja obstoječih objektov in naprav.
Gradnja na poplavnem območju ni dovoljena.
— Nadomestni objekt se lahko gradi na istem mestu kot nadomeščani, ali pa v njegovi neposredni bližini.
— Novi objekti morajo biti oblikovno prilagojeni obstoječi arhitekturi naselja (skladno v gabaritu, obliki in materialu).
9.	člen
Določbe 4. in 8. člena tega odloka se smiselno uporabljajo tudi za gradbene posege na obstoječih objektih, če se z njim spreminjajo konstrukcijski deli, zunanjost ali namen objekta.
10.	člen
Lokacijske pogoje in pogoje za oblikovanje objektov določa pristojni občinski upravni organ ali za urbanizem pooblaščena organizacija na ustni obravnavi na kraju samem.
11.	člep
Ko bo za naselji in' območji Vitanje in Loče sprejet urbanistični načrt, se za ti dve naselji preneha uporabljati ta odlok.
Za naselji Bezina in Gorenje pri Zrečah mora biti tehnična priloga iz drugega odstavka 3. člena izdelana do 30. 6. 1976.
12.	člen
Sprejet urbanistični red bo občinska skupščina po potrebi, najmanj pa vsakih pet let pregledala in uskladila z urbanističnim programom in s splošnimi družbenimi interesi.
13.	člen
Odlok o urbanističnem redu je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve.
14.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urbanističnem redu v občini Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 8-9/68 in 13-156/70).
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/75-1
Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1975.
f Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
1571.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. členu zakona o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin (Uradni list SRS, št. 37-313/73) in 8. in 185. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73), in 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/741 na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v občini Slovenske Konjice
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
V naseljih na obločju občine Slovenske Konjice, za katera je določeno, da se urejajo z urbanističnim načrtom ali zazidalnim načrtom, je treba urejati, varovati in vzdrževati zelene površine tako. da se ustvarijo pogoji za rekreacijo delovnih, ljudi in občanov, zavarujejo zemljišča in vodni tokovi pred škodljivimi
' klimatskimi in drugimi vplivi, zavarujejo stanovanjske soseske pred hrupom in drugimi škodljivimi klimatskimi in drugimi vplivi, vplivi prometa in industrije ter da se zagotovi estetski videz naselij.
2.	člen
Za zelene površine po tem odloku se štejejo:
—	javni parki, nasadi, drevoredi in zelenice,
—	skupina gozdnega drevja na površini do 5 a,
—	gozdovi s posebnim namenom in tista zemljišča, ki se po zakonu o gozdovih štejejo za gozdne površine,
—	posamezne skupine dreves in posamezno za naravno okolje pomembno drevje,
—	zelene površine v stanovanjskih soseskah in
naseljih,	'
—	zelenice ob javnih komunikacijskih in vodnih površinah, ob spomeniških in zgodovinskih objektih ter posameznih turističnih in drugih javnih objektih,
—	kopališča, športna in otroška igrišča, šolski vrtovi in pokopališča.
O tem, ali je šteti posamezno zemljišča za zeleno površino po tem odloku, odloči občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve.
3.	člen
Zelene površine, ki so javnega pomena, upravlja pristojna krajevna skupnost ali samoupravna komunalna interesna skupnost.
Za urejanje in vzdrževanje zelenih površin javnega pomena lahko krajevna skupnost oziroma samoupravna komunalna interesna skupnost prenese na komunalno organizacijo združenega dela, ki je za to usposobljena in sklene z njo ustrezno pogodbo
Zelene površine, ki so družbena lastnina, niso pa javnega pomena, urejajo in vzdržujejo njihovi lastniki oziroma uporabniki na svoje stroške.
Lastniki oziroma uporabniki zelenih površin iz drugega in tretjega odstavka tega člena lahko s pogodbo prenesejo urejanje in vzdrževanje zelenih površin na organizacijo združenega dela, ki je za to usposobljena.
4.	člen
Sredstva za vzdrževanje zelenin površin javnega pomena zagotovi samoupravna komunalna interesna skupnost na podlagi programa urejanja in vzdrževanja zelenih površin, ki ga pripravi pristojna krajevna skupnost.
II. UREJANJE ZELENIH POVRŠIN
5.	člen
Zelene površine se urejajo na podlagi načrta urejanja zelenih površin, ki je sestavni del urbanističnega načrta. Na območjih, ki se urejajo z zazidalnimi načrti, se zelene površine urejajo na podlagi projekta ureditve zelenih površin.
6.	člen
Investitor stanovanjskega, industrijskega ali drugega objekta javnega pomena, je dolžan pred izdajo gradbenega' dovolienja predložiti investicijsko tehnično dokumentacijo za ureditev zelene površine ob objektu, ki ga namerava graditi.
Investicijska tehnična .dokumentacija obsega:
—	ureditveni načrt zelene površine (izsek iz zazidalnega načrta),
—	zasaditveni načrt zelene površine,
—	predračun stroškov ureditve zelene površine.
K investicijski tehnični dokumentaciji si mora investitor pridobiti soglasje pooblaščene organizacije združenega dela oziroma krajevne skupnosti (3. člen).
Gradbeno dovoljenje se pred izdajo soglasja ne sme izdati.
Enak postopek velja tudi za adaptacijo ali rekonstrukcijo objektov javnega pomena.
7.	člen
Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame najprej na vsem ogroženem območju odstraniti plodno zemljo v celotni debelini, brez primesi nerodovitnega materiala in jo deponirati na primernem kraju, da se ohrani plodnost zemlje, ali pa jo uporabiti za izboljšanje neplodnih zemljišč.
Izvršni svet občinske skupščine predpiše po potrebi podrobnejša navodila b ravnanju in uporabi plodne zemlje iz prvega odstavka tega člena.
Izvajalec gradbenih del mora med gradnjo zavarovati pred poškodbami drevje in okrasno grmičevje, če ni v dovoljenju za lokacijo drugače določeno. Po končani gradnji je izvajalec dolžan urediti zelene površine samo na podlagi investicijske tehnične dokumentacije iz 6. člena tega odloka.
Pred ureditvijo zelene površine se za investicijski objekt ne sme izdati uporabno dovoljenje. Izjemoma se sme izdati uporabno dovoljenje, če je objekt zgrajen izven obdobja, ko je mogoče saditi rastline in če se investitor izkaže s potrdilom, da je pri usposobljeni organizaciji naročil zasaditev predvidenih rastlin.
8.	člen
Investitorjem individualnih stanovanjskih hiš in drugili pomožnih objektov ni potrebno predložiti investicijsko tehnične dokumentatije iz 6. člena tega odloka, pač pa morajo zelene površine, ki so v njihovi lasti, urediti v skladu z lokacijsko dokumentacijo.
9.	člen
Za urejanje in vzdrževanje gozdov s posebnim namenom veljajo predpisi o gozdovih.
IH. VZDRŽEVANJE IN VARSTVO ZELENIH POVRŠIN
10.	člen
Vzdrževanje zelene površine obsega:
—	negovanje in obnavljanje gozdnega, sadnega in okrasnega drevja, grmovja, cvetličnih nasadov, trat in podobno,
—	vzdrževanje in obnavljanje pešpoti, ograj, inštalacij, klopi in opreme,
—	varstvo zelenih površin pred poškodbami in boleznimi.
11.	člen
Prepovedano je sekanje, obsekavanje in odstranjevanje drevja ter sprememba namena želene površine brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa, ki je pristojen za komunalne zadeve
Preden se izda dovoljenje za posek drevja in grmovnic na zeleni površini, ki je javnega pomena, mora
o tem dati mnenje pooblaščena organizacija združenega dela (3. člen).
12.	člen
Zelene površine je potrebno skrbno gojiti in ohranjevati, zato je zlasti prepovedano:
—	lomiti drevje ali grmovje, trgati cvetlice, hoditi, parkirati in voziti izven dovoljenih poti,
—	poškodovati žive meje ob javnih poteh,
—	prevračati ali prestavljati klopi, zaščitne ograje ali cvetlične posode, naprave za igranje otrok in druge naprave na zelenih površinah,
—	puščati živali na zelenice, kopališča, športna in otroška igrišča, šolske vrtove in pokopališča,
—	metati papir in odpadke, odmetavati smeti, obrezano šibje in podobno na zelene površine,
—	puščati odpadno vodo na zelene površine.
13.	člen
\7si vrtovi v naseljih morajo biti estetsko urejeni. V njih ni dovoljeno graditi utic in podobnih objektov, brez dovoljenja.
Občinski upravni prgan, ki je pristojen za komunalne zadeve, lahko z odločbo prepove gojenje določenih vrtnin in kultur na površinah, kjer te kvarijo estetsko podobo naselja.
14.	člen
Ce lastnik oziroma upravijalec zelene površine te ‘ ne vzdržuje kot to' določa 10. člen tega- odloka, mu občinski upravni organ za komunalne zadeve določi rok za ureditev zelene površine.
15.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve, komu-nalrti inšpektor in komunalni nadzorniki.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
16.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 15.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	če ne vzdržuje zelene površine, kot določa ta odlok (10. člen),
2.	če brez dovoljenja seka, obsekuje ali odstranjuje drevje z zelene površine (H. člen),
3.	če brez dovoljenja spreminja namen zelene površine (11. člen).
Z denarno kaznijo od 20 do 2.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
17.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	,če ne ravna v skladu z določbami 7. člena tega odloka.
2.	če nima vrta estetsko urejenega (13. člen),
Z denarno kaznijo od 20 do 1.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
18.	člen
Z denarno kaznijo od 20 do 2000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če stori ali opusti kakšno dejanje iz 16. oziroma 17. člena tega odloka.
19.	člen
Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor stori katero izmed dejanj iz 12. člena tega odloka.
Ce stori prekršek po tem členu mladoletnik, se kaznujejo njegovi starši oziroma skrbnik, če so zanemarili svojo dolžnost nadzorstva.
Za prekršek iz tega člena lahko občinski komunalni inšpektor in delavci občinske službe komunalnega nadzora izterjajo kazen takoj na mestu.
V.	KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenja na javnih površinah v občini Slovensko Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 53-452/64) in 9. člen odloka o spremembi denarnih kazni za prekrške, določene v odlokih skupščine občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 14-683/75).
21.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po obiavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-5/75-1
Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1975.
,	Predsednik
Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Bcškovnik 1. r.
1572.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 136. členu statuta občine (Uradni list SRS, št. 10-236/74) in
8.	ter 185. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o javni snagi in urejenosti v občini Slovenske Konjice
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določajo način in Ukrepi za varstvo in vzdrževanje snage na javnih in drugih površinah zaradi zagotovitve higienskih pogojev za življenje, delo in razvedrilo delovnih ljudi in občanov.
S tem odlokom se določajo tudi ukrepi za zagotovitev primerne urejenosti naselij v občini.
2.	člen
Za javne površine po tem odloku se štejejo:
1.	ulice s pločniki, ceste, ki so poimensko označene, podvozi, nadvozi, mostovi ter reka Dravinja in obrežje potokov v naseljih;
2.	avtobusne postaje in postajališča, avtobusne čakalnice. parkirni prostori, tržnice in sejmišča;
3.	javni parki, nasadi, drevoredi, sprehajališča, zelenice, javni nasadi ter pokopališča;
4.	otroška in športna igrišča.
3.	člen
Za upravljalce zgradb in drugih objektov se po tem odloku štejejo organizacije in občani, ki imajo
pravico uporabe, ki gospodarijo ali so lastniki zgradb in drugih objektov.
4.	člen
Občani, delovne in druge organizacije so dolžni skrbeti -za varstvo in vzdrževanje javne snage ter za primeren videz naselij;
II. JAVNA SNAGA a) Vzdrževanje javne snage
5.	člen
Na javne površine je prepovedano:
1.	odmetavati papir in druge odpadke;
2.	zlivati, odpadne vode, fenolne odpadke in drugo tekočo nesnago;
3.	odlagati smeti, odpadke, gradbeni material, embalažo in podobno.
Na javnih površinah je prepovedano prati ali čistiti motorna in druga vozila ali opravljati kakršnakoli obrtniška dela.
Občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve, lahko v izjemnih primerih dovoli, da se na javne površine začasno odlaga gradbeni material in embalaža.
6.	člen
Odvajanje vode iz zgradb in zemljišč na javne površine je prepovedano.
7.	člen
Pri. čiščenju in obrezovanju dreves ter grmičevja, pri urejanju zelenic in pri drugih podobnih delih na javni površini, mora izvajalec odpadke takoj odstraniti.
8.	člen
Prepovedano je pisati ali risati po predmetih, ki niso za to namenjeni (zidovi, vrata, klopi, prometni znaki in podobno), ali jih kako drugače onesnažiti ali poškodovati.
9.	člen
Izvajalci y gradbenih in drugih del ob javnih površinah ali na njih so dolžni na svoje stroške:
1.	pri obnovi pročelij zgradb, ostrešja, strešne kritine in kleparskih izdelkov postaviti lovilne odre, da se prepreči poškodovanje in onesnaženje mimoidočih ljudi in javnih površin;
2.	očistiti gradbišče nesnage in odpadkov, ki bi lahko povzročili onesnaženje javne površine ali ovirali promet;
3.	preprečiti širjenje prahu ob rušenju zgradb;
4.	skrbeti, da so odtočni jarki ob gradbiščih očiščeni;
5.	nalagati vozila tako, da se pri prevozu material ne stresa po javnih površinah;
6.	očistiti vozila pred odhodom z gradbišča;
7.	uskladiščiti ali zavarovati gradbeni material na gradbiščih tako, da se ne more širiti ali prenašati na javne površine.
10.	člen
Odpadni gradbeni material se sme odlagati samo na posebnih odlagališčih, ki jih določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve
11.	člen
Upravljalci nezazidanih zemljišč na območjih,' s katerih je obvezen odvoz smeti, so dolžni zemljišče
očistiti in vzdrževati tako, da na njih ni nesnage in drugega odpadnega materiala.
12.	člen
Organizacije in občani (prevozniki) so dolžni pri prevozu goriva, odpadkov in drugih podobnih snovi preprečiti trošenje take snovi na javne površine.
Pri prevozu tudi ne' smejo povzročati smradu in prahu.
Ce prevoznik ne more preprečiti onesnaženja javne površine, mora takoj poskrbeti za odstranitev nesnage.
13.	člen
Organizatorji • prireditev, prodajalci pri stojnicah in drugi morajo skrbeti, da se javne površine čim manj onesnažijo in da se ne pojavi smrad.
Pri uporabi so uporabniki dolžni javne površine temeljito očistiti in po potrebi razkužiti.
14.	člen
Na javnih površinah, ki so na območjih, s katerih je obvezen odvoz smeti in odpadkov, je treba namestiti koše. Koše namesti pooblaščena komunalna organizacija, njihovo obliko in barvo pa določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve.
15.	člen
.Na območjih, ki jih določa občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve v soglasju z občinsko sanitarno inšpekcijo, ni dovoljeno rediti govedi, konjev, prašičev, koz, ovac, kuncev in perutnine (domače živali).
b) Čiščenje javnih površin
16.	člen
čiščenje javnih površin na svojem območju organizira pristojna krajevna skupnost v lastni režiji ali poveri to delo komunalni organizaciji združenega dela — s pogodbo.
Stroški rednega čiščenja javnih površin gredo v breme sredstev KS.
17.	člen
' Stroški za izredno čiščenje javnih površin gredo v breme tistega, ki je čiščenje povzročil. Za Izredno čiščenje javnih površin po tem odloku se šteje čiščenje, ki je potrebno zaradi večjega onesnaženja, kot je običajno pri redni uporabi javne površine (onesnaženje s prevozom, nakladanjem, razkladanjem, odlaganjem odpadkov, priilpromctni nezgodi in podobno).
Ce tisti, ki javno površino prekomerno onesnaži, ne poskrbi za čiščenje sam, očisti javno površino krajevna skupnost ali za javno snago pooblaščena organizacijo na stroške povzročitelja.
18.	člen
Stalno odprte poslovne površine (avtobusne postaje, vrtovi, gostinski obrati, stadioni, kopališča, igrišča in podobno) so dolžni očistiti upravljale) teh površin.
Za čistočo na odprtih prostorih, ki niso javne površine (dvorišča, vrtovi, odprte garaže, vhodi In izhodi v javne prostore, prostori, ki se občasno uporabljajo za javne prireditve) skrbijo upravljale! površin oziroma organizatorji prireditev.
Organizator prireditve je dolžan očistiti javno površino takoj, po koncu prireditve.
Če upravljalec površine, navedene v tem členu, te ne očisti, jo očisti pooblaščena organizacija na stroške zavezanca.
19.	člen
Pločnike in hodnike za pešce so dolžni redno čistiti upravljale! oziroma uporabniki zgradb, ob katerih so pločniki. Smeti s teh površin morajo odlagati v smetnjake pri zgradbah.
20.	člen
Cestne odtočne jarke mora čistiti organizacija, ki ji je zaupano čiščenje javnih površin.
21.	člen
Pri prometnih nezgodah in v drugih podobnih primerih, je treba z javnih površin takoj odstraniti razbitine in drugo nesnago. Krvave madeže je treba sprati z vodo in površino razkužiti.
22.	člen
Organizacije in občani, ki so po tem odloku dolžni čistiti javne površine, lahko to obveznost pogodbeno prenesejo na pooblaščeno organizacijo.
c)	Odvoz smeti in odpadkov
23.	člen
**
Z javnih površin odvaža zbrane smeti in odpadke pooblaščena organizacija ali krajevna skupnost (16. člen).
Odlagališča za smeti in odpadke določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve v soglasju s pristojno krajevno skupnostjo in občinsko1 sanitarno inšpekcijo.
24.	člen
Na območjih, ki jih določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve, v soglasju z občinsko sanitarno inšpekcijo, sme izpraznjevati greznice in odvažati fekalije le pooblaščena organizacija.
Fekalije se smejo prevažati le v posebnih zaprtih vozilih, ki se izpraznijo na mestih, ki jih določi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve.
črpanje fekalij iz greznice je dovoljeno le s pripravami, ki ustrezajo higiensko-tehničnim zahtevam.
Okolica greznice mora biti po izpraznitvi temeljito očiščena in razkužena.
25.	člen
Upravljale! in lastniki zgradb so dolžni pravočasno naročiti izpraznitev greznice. Za pravočasno se šteje naročilo, ki je dano najmanj 10 dni preden je greznica polna.
Pooblaščena organizacija mora na območju, ki je določeno v prvem odstavku 24. člena tega odloka, opozarjati upravljalce in lastnike zgradb na pravočasno izpraznitev greznice, voditi pa mora tudi evidenco o izpraznitvah.
III.	VIDEZ NASELIJ
26.	člen
Zunanji del zgradb (pročelja, balkoni, vrata, izložbe, okna in podobno) morajo biti redno vzdrževani, tako da ne kvarijo videza naselja in okolice.
27.	člen
n
Redno vzdrževanje zunanjih delov zgradb obsega zlasti:
1.	popravilo in obnovo pročelij —fasad;
2.	popravilo in pleskanje oken, vrat in drugih podobnih vidnih delov zgradbe;
3.	popravilo strešnih žlebov z odtočnimi cevmi čez pločnike, popravilo snegobranov in prekritje strehe, če to povzroča nevarnost za mimoidoče (odtok padavinske vode in pločnike, odpadanje opeke itd.).
28.	člen
Javne površine, okolico zgradb in dvorišča ter druge objekte, kot so vodometi, vodnjaki, ograje, žive meje, spomeniki in podobno morajo upravljale! redno vzdrževati\tako da se ohrani primeren videz naselij.
29.	člen
Na območju občine fe prepovedano postavljanje vozil, šotorov in podobnih objektov z namenom, da bi v njih kdo stalno ah občasno prebival. Prepovedano je tudi stalno ali začasno prebivanje v takih objektih.
Določba prvega odstavka tega člena ne velja za turistično taborjenje in taborjenje, ki ga z vzgojnim namenom organiziralo družbene organizacije in društva in ne za prebivanje oseb, ki sodelujejo pri potujočih prireditvah (cirkuške in artistične predstave in podobno), postavljeni na površinah, ki so določene v te na* mene.
IV.	NADZORSTVO
30.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, izvršujejo delavci občinske službe komunalnega nadzora ter komunalni in sanitarni inšpektor.
Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka in predpisov, izdanih na njegovi podlagi opravlja tudi pooblaščeni delavec pooblaščene komunalne delovne organizacije.
Način in obseg nadzorstva iz drugega odstavka tega člena, se določi s pogodbo mod občino in organizacijo.
Za opravljanje nadzorstva izda delavcu pooblastilo občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne
zadeve.
31.	člen
Ce delavec občinske službe komunalnega nadzora, komunalni ali sanitarni inšpektor pri nadzorstvu ugotovi, da odlok ali na njegovi podlagi izdan akt ni bil uporabljen, ali ni bil pravilno uporabljen, odredi z odločbo, da je treba ugotovljeno nepravilnost ali pomanjkljivost odpraviti in določi rok za odpravo nepravilnosti ali pomanjkljivosti. V.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
32.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 10.000 dinarjev se kaznuje pravna oseba:
1.	če na javne površine zliva odpadne vode, fenolne odpadke ali drugo tekočo nesnago (2. točka 1. odstavka 5. člena);
2.	če pri obnovi pročelij zgradb, ostrešja, ostrešne kritine in kleparskih izdelkov ne postavi lovilnih odrov (1. točka 9. člena);
3.	če pri uporabi javne površine temeljito ne očisti in po potrebi ne razkuži (drugi odstavek 13. člena);
4.	če na območju, kjer to ni dovoljeno redi govedo,
konje, prašiče, koze, ovce, kunce in perutnino (domače živali) (15. člen);	x	,
5.	če odlaga smeti in odpadke izven določenega odlagališča (drugi odstavek 23. člena);
6.	če na določenem območju izpraznjuje greznice ali odvaža fekalije, pa zato ni pooblaščena (prvi odstavek 24. člena);
7.	če prevaža fekalije v neprimernem vozilu ali izpraznjuje izven določenih mest (drugi odstavek 24. člena);
8.	če okolice greznice po izpraznitvi temeljito ne očisti oziroma razkuži (četrti odstavek 24. člena);
Z denarno kaznijo od 20 do 2.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
33.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
,	1. če na javno površino odlaga smeti, odpadke,
gradbeni material, embalažo in podobno (3. točka prvega odstavka 5. člena);
2.	če na javni površini pere ali čisti motorno ali drugo vozilo ali opravlja kakršnokoli obrtno delo (drugi odstavek 5. člena);
3.	če odvaja na javno površino vodo iz zgradbe ali zemljišča (6. člen);
.	4. če takoj ne odstrani odpadkov, ki so nastali z
delom na javni površini (7. člen);
5.	če ne očisti nesnage (2. točka 9. člena);
6.	če ne skrbi, da so odtočni jaški ob gradbiščih očiščeni (4. točka 9. člena);
7.	če na gradbišču neprimerno uskladišči ali zavaruje gradbeni material (7. točka 9. člena);
8.	če ne očisti1 vozila pred odhodom iz gradbišča (6. točka 9. člena);
9.	če ne namesti košev za smeti in odpadke (14. člen);
10.	če ne očisti redno javne površine, ki jo uporablja (18. člen);
11.	če ne očisti cestnih odtočnih jarkov (20. člen);
12.	če ne odvaža zbranih smeti in odpadkov (prvi odstavek 23. člena);
13.	če ne vzdržuje redno zunanjih delov zgradbe (26. in 27. člen);
14.	če ne vzdržuje javne površine, okolice zgradbe, dvorišča ali drugega objekta (28. člen).
Z denarno kaznijo od 20 do 1.000 dinarjev sd kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena,
34.	člen
Z denarno kaznijo od 20 do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če stori kakšno dejanje iz 32. in 33. člena tega odloka.
35.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če na območju občine postavi vozilo, šotor ali podoben objekt z namenom, da bi v njem kdo stalno ali začasno prebival ali če prebiva v takem objektu (prvi odstavek 29. člena).
36.	člen
Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba-	N
1.	će ne prepreči širjenja prahu ob rušenju zgradbe (3. točka 9. člena);
2.	če dopusti, da se pri prevozu z vozila stresa material in snovi na javne površine ali, če povzroča smrad ali prah (prvi in drugi odstavek 12. člena);
3.	če ne očisti redno pločnika ob zgradbi, katerega upravljalec oziroma uporabnik je (19. člen).
Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če stori kakšno dejanje iz prvega odstavka tega člena.
37.	člen
Z denarno kaznijo 50 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik:
1.	če na javno površino odmetuje papir ali druge odpadke (prva točka prvega odstavka 5. člena);
2.	če piše ali riše po predmetih, ki niso za to namenjeni, ali jih kako drugače onesnaži ali poškoduje (8. člen).
38.	člen
Za prekršek iz 36. in 37. člena odloka lahko delavci občinske službe komunalnega nadzora, komunalni in sanitarni inšpektor, izterjajo denarne kazni takoj na mestu.
VI.	KONČNE DOLOČBE
39.	člen
Rojasnila za izvrševanje tega odloka daje občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve.
40.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pogojih, ob katerih je dovoljeno gojiti domače živali v mestu Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 67-612/64).
41.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 53-5/75-1
1 Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1975.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
1573.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o uskladitvi označevanja naselij, ulic, trgov in hiš z veljavnimi predpisi 1
1. člen
Na območju občine Slovenske Konjice se mora v roku enega leta od dneva uveljavitve tega odloka uskladiti označba vseh naselij, ulic, trgov in hiš z veljavnimi republiškimi predpisi.
Dokler ne bodo izdani novi republiški predpisi s tega področja, se za označevanje imen naselij, ulic, trgov in hiš uporabljajo zakon o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10-64/48,
8-35/49 in 20-108/50), ter pravilnika o označevanju imen naselij, ulic, trgov ter o označevanju hiš (Uradni list LRS, št. 35-180/59).
2: člen
Na območju občine Slovenske Konjice je za označevanje ulic, trgov in hiš stvarno pristojen občinski upravni organ, v čigar delovno področje spadajo komunalne zadeve. Za komunalne zadeve pristojen občinski upravni organ neposredno izvaja označevanje naselij, ulic in trgov na občinskem območju.
3.	člen
Zato. da je zgradba predpisano označena, je dolžan skrbeti nosilec pravice uporabe, lastnik zgradbe oziroma organizacija, ki gospodari s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (v nadaljnjem besedilu: lastnik zgradbe).
4.	člen
Za nove stavbe je treba določiti hišne številke ofc izdaji lokacijskega dovoljenja. Za stavbe, za katere je do uveljavitve, tega odloka že izdano lokacijsko dovoljenje, se hišna številka stavbe določi.ob izdaji uporabnega dovoljenja.
5.	člen
Napisane tablice s hišnimi številkami naroči za komunalne zadeve pristojni občinski upravni organ in jih odda lastnikom fiiš po nabavni ceni z dodatkom za manipulativne stroške. Stroški označevanja ' naselij bremenijo Občino, stroški označevanja ulic in trgov pa pristojno krajevno skupnost.
6.	člen
Lastnik zgradbe mora prevzeti napisno tablico v roku in na kraju, kamor ga povabi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve.
Lastnik zgradbe je dolžan poskrbeti, da bo napisna tablica pritrjena na zgradbo v osmih dneh potem, ko je tablico prevzel.
7.	člen
Poškodovano tablico je treba zamenjati. -I Šteje se, da je napisna tablica poškodovana, če na njej ni jasno vidno ime, trga, ulice ali hišne številke
O poškodovani napisni, tablici mora lastnik zgradbe v osmih dneh obvestiti za komunalne zadeve pristojen občinski upravni organ.
Stroške zamenjave poškodovane tablice nosi lasi nik zgradbe.
8.	člen
Če pride do združitve ali razdelitve naselij ali do sprememb zazidalnega načrta, in če to narekujejo drugi razlogi, lahko občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, s soglasjem pristojne krajevne skupnosti odloči, da se v naselju ali delu naselja določijo nove hišne številke (prenumeracija).
O svoji odločitvi mora pristojni občinski upravni organ obvestiti krajevno skupnost in lastnika zgradi v naselju, ter jih pozvati, da v določenem roku oddaj« stare in prevzamejo nove napisne tablice.
Stroški za nove napisne tablice zaradi prenumen cije gredo v breme občine.
9.	člen
Lastniki zgradb, na katerih ob uveljavitvi tega odloka m napisnih tablic, so dolžni v 60 dneh po uveljavitvi tega odloka zahtevati izdajo napisne tablice pri občinskem upravnem organu, pristojnem za komunalne zadeve.
10.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	će ne poskrbi, da je zgradba predpisano označena (3. člen);
2.	če ne prevzame napisne tablice v roku in na kraju, kamor ga je povabil pristojni občinski upravni organ (prvi odstavek 6. člena);
3.	če ne poskrbi, da je napisna tablica v določenem roku pritrjena na zgradbo (drugi odstavek 6. člena);
4.	če ne obvesti pristojni občinski upravni organ, da je napisna tablica poškodovana (drugi odstavek 7, člena);
5.	če v predpisanem roku ne zahteva izdajo napisne tablice za zgradbo, na kateri ni napisne tablice (9. člen).
Z denarno kaznijo od 20 do 500 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
11.	člen
Z denarno kaznijo od 20 do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz 10. člena tega odloka.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-7/75-1
Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1975.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
SENTJtR PRI CELJU
1574.
Na podlagi 107., 145 in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), določil 91. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28/71) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS. št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju dne 18. novembra 1975 sprejela
ODLOK
o izgradnji in vzdrževanju zaklonišč v občini Šentjur pri Celju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred posledicami vojne je treba na območju občine Šentjur pri Celju graditi in vzdrževati zaklonišča in druge zaščitne objekte.
2.	člen	I
Zaklonišča so: javna, zaklonišča delovnih in drugih organizacij ter blokovska in hišna zaklonišča. Javna zaklonišča so namenjena občanom, ki so v času nevarnosti v bližini zaklonišča Zaklonišča delovnih in drugih organizacij so namenjena za zaščito delavcev ter organizacije. Blokovska in hišna zaklonišča so namenjena za zaščito stanovalcev določene hiše ali skupine hiš oziroma stanovanjskih blokov.
3.	člen
Javna zaklonišča gradi in vzdržuje občina kot sa. mostojne objekte ali v sestavi drugih objektov v skladu z občinskih! perspektivnim načrtom za graditev in adaptacijo zaklonišč.
Zaklonišča delovnih in drugih organizacij ter blokovska in hišna zaklonišča so dolžni graditi ali adaptirati investitorji oziroma lastniki teh zgradb, vzdržujejo pa jih lastniki ali organizacija, ki upravljajo z zgradbami.
4.	člen
Načrt izgradnje in adaptacije zaklonišč določa svet za ljudsko obrambo občinske skupščine na predlog upravnega organa pristojnega za ljudsko obrambo (s katerim določi tudi predele, ki bi po njegovem preudarku bili v vojni izpostavljeni nevarnosti zračnih napadov in čjjufdh vojnih akcij).
Upravne zadeve v zvezi z izgradnjo in vzdrževanjem zaklonišč ter adaptacijo drugih objektov in prostorov za zaklonišča vodi upravni organ, pristojen za zadeve ljudske obrambe, če ni z zakonom ali s tem odlokom drugače določeno.
II. GRADITEV ZAKLONIŠČ
5.	člen
Pri gradnji novih stavb in objektov v urbaniziranih in drugih naseljih ter večjih adaptacijah, s katerimi se povečujejo koristne stanovanjske ali poslovne površine, je obvezna gradnja zaklonišč ustrezne kategorije.
V	naseljih, ki se po načrtu iz prvega odstavka 4. člena tega odloka smatrajo za manj ogrožena, se zaklonišča osnovne zaščite praviloma gradijo v javnih objektih.
6.	člen
Zaklonišča'se lahko gradijo kot dvonamenski objekt.
Odločbo o gradnji dvonamenskega objekta izda upravni organ, pristojen za zadeve ljudske obrambe v soglasju z investitorjem na podlagi tehnično-ekonom-ske analize, upoštevajoč pri tem. da s prvim namenom niso ogrožene zaščitne funkcije objekta.
7.	člen
Za adaptacijo, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč in zaklonišč v stanovanjskih zgradbah, lahko občinska skupščina ustanovi posebno delovno organizacijo ali pa to nalogo poveri ustrezni delovni organizaciji.	V
8.	člen
V	obstoječih objektih je treba zaklonišča, ki niso v skladu s tehničnimi normativi, adaptirati in prilagoditi veljavnim predpisom v roku, ki je predviden s perspektivnim programom za graditev in adaptacijo zaklonišč.
9.	člen
Graditev javnih zaklonišč in adaptacije zaklonišč oziroma prostorov za te namene v stanovanjskih zgradbah se izvaja na podlagi perspektivnega načrta izgradnje in adaptacije zaklonišč, ki ga na predlog sveta za ljudsko obrambo sprejme občinska skupščina.
10.	člen
Z urbanističnim in zazidalnim načrtom za posamezno stanovanjsko območje se določijo lokacije, kapacitete in vrste zaklonišč.
11.	člen
Pri gradnji novih stanovanjskih objektov je potrebno predvideti zaklonišče, računano, da se na 50 ma razvite bruto površine hiše zagotovi zakloniščni prostor najmanj za enega prebivalca.
12.	člen
Delovne in druge organizacije, ki nimajo zgrajenih primernih zaklonišč, so dolžne iz svojih sredstev zgraditi ali adaptirati primerne prostore v zaklonišča za zaščito ljudi in materialhih dobrin.
Po potrebi morajo določiti tudi mesta za graditev zaklonišč osnovne zaščite in zaklonišč.
Zaklonišča iz prvega odstavka tega člena morajo biti pripravljena v skladu z razvojnim načrtom obrambnih priprav delovne oziroma druge organizacije.
13.	člen
Investitorji iz 5. člena tega odloka, ki zaradi tehničnih ovir ne morejo zgraditi zaklonišča v objektu ali izven njega ali za več objektov skupaj, so dolžni plačati prispevek v. sklad za izgradnjo zaklonišč.
O oprostitvi investitorja obveznost,! izgradnje zaklonišča zaradi tehničnih Ovir odloča upravni organ, pristojen za zadeve ljudske obrambe na podlagi ugotovitev urbanistične strokovne službe na predlog investitorja.
Prispevek se plača tudi, če zaklonišče ni zgrajeno v skladu s predpisanimi tehničnimi normativi.
14.	člen
Štabi civilne zaščite krajevnih skupnosti skrbijo za organiziranje preventivnih ukrepov za zaklanjanje prebivalstva ter predvidijo prostore ih mesta za izgradnjo oziroma ureditev zaklonišč osnovne zaščite in zakonov.
Organizacije združenega dela in občani morajo v primeru neposredne vojne nevarnosti zgraditi zaklonišča osnovne zaščite in zaklonišča, če v zgradbi ali v neposredni bližini ni zaklonišča.
15.	člen
Ob adaptacijah obstoječih poslopij mora investitor, kadar je v načrtu povečanje uporabne površine ali sprememba namena objekta in je zato potrebno gradbeno dovoljenje, v okviru tega objekta zgraditi zaklonišče. Ce to ni mogoče, mora investitor dobiti soglasje, da lahko odstopi od graditve zaklonišča in vplačati ustrezni znesek v sklad za gradnjo zaklonišč.
16.	člen
O tem, da investitorju zaradi tehničnih’ ovir ni mogoče zgraditi zaklonišča, odloči pristojni organ (služba) uprave za ljudsko obrambo občine na podlagi ugotovitve urbanistične strokovne službe in predloga investitorja.	(
III.	UPRAVLJANJE Z ZAKLONIŠČI
17.	člen
Z javnimi zaklonišči upravlja organizacija, ki jo ustanovi ali pooblasti občinska skupščina.
Z zaklonišči delovnih organizacij upravljajo samoupravni organi teh organizacij.
Z blokovskimi in hišnimi zaklonišči upravljajo lastniki stanovanjskih objektov oziroma organizacije, ki upravljajo s stanovanjskimi objekti v družbeni lastnini.
Z Odtujitvijo lastništva objekta zaklonišče ne sme spremeniti osnovnega namena.
IV.	VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ
18.	člen
Zaklonišča se morajo redno vzdrževati v uporabnem stanju, za mirnodobne potrebe pa jih je dovoljeno uporabljati tako, da je mogoče zaklonišča v primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojne takoj, najpozneje pa v 12. urah, izprazniti in usposobiti za zaščito.
. Javna zaklonišča vzdržuje občina, ki v ta namen lahko ustanovi posebno delovno organizacijo ali pa to nalogo poveri ustrezni delovni organizaciji.
Zaklonišča organizacij združenega dela vzdržujejo samoupravni organi teh organizacij.
Hišna in blokovska zaklonišča vzdržujejo lastniki oziroma upravljavci zgradb. Stroški vzdrževanja teh zaklonišč bremene stanarine v smislu odloka, ki ureja delitev sredstev za tekoče in investicijsko vzdrževanje skupnih prostorov.
Vzdrževanje in red v zakloniščih I., II. in III. kategorije določa z navodilom upravni organ, pristojen za zadeve ljudske obrambe. Navodilo za' vzdrževanje zaklonišč IV. in V. kategorije je spstavni del investi-cijsko-tehnične dokumentacije, ki jo za vsak objekt posebej izdela in predpiše projektant objekta v soglasju z upravnim organom, pristojni za zadeve ljudske obrambe. En izvod tega navodila mora bili izobešen na vidnem mestu v zaklonišču.
V.	FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ
19.	člen
Za graditev ali adaptacije in opremljanj6 ter vzdrževanje javnih zaklonišč financira občinsk sklad za zaklonišča, ki ga ustanovi Skupščina občine Šentjur pri Celju. Iz tega sklada se financira tudi adaptacija obstoječih zaklonišč oziroma prostorov za namene zaklonišča v stanovanjskih objektih, ki niso v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za izgradnjo zaklonišč.
Sredstva tega sklada, zbrana s prispevki in najemnino. s6 namenska in se ne morejo koristiti v druge namene.
20.	člen
Investitorji novih stanovanjskih in poslovnih stavb' iz 5. in 13. člena tega odloka, ki ne gradijo zaklonišča, so dolžni vplačati v sklad za izgradnjo zaklonišč prispevek v višini 2% od skupne gradbene vrednosti novega objekta.
Za skupno vrednost gradbenega objekta se šteje dejanska vrednost gradbenega objekta z notranjimi instalacijami (elektrika, vodovod in kanalizacija) brez opreme in pohištva ter brez ureditve prostora za komunalno in gradbeno ureditev zemljišča.
Prispevek iz prvega odstavka ^ega člena se obračuna in plača pri vsaki obračunski situaciji. Pri gradnji v lastni režiji se znesek prispevka ugotovi z upravno določbo, ki jo izda organ, pristojen za narodno obrambo, plača pa se pred izdajo gradbenega dovoljenja.«
21.	člen
Lastniki obstoječih stanovanjskih ali poslovnih stavb ali delov poslopij in organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi in poslovnimi objekti v družbeni lastnini plačajo vsak mesec določen odstotek od celotne stanovanjske najemnine ali zakupnine, kakor ga predpisuje republiški zakon za ljudsko obrambo, v sklad za graditev zaklonišči
Lastniki poslovnih in stanovanjskih objektov oziroma poslovnih prostorov in stanovanj, ki ne plačujejo zakupnine, morajo vplačati enkrat na leto ali najpozneje do 10. decembra za tekoče leto znesek po enaki osnovi na podlagi višine zakupnine oziroma najemnine, kakor bi sicer znašala za takšno stavbo, poslovni prostor ali stanovanje.
Prispevek iz stanarin stanovanjskih stavb v družbeni ali zasebni lasti in najemnin od poslovnih stavb ali prostorov znašajo 2%> stanarine %oziroma najemnine, obračunajo se in plačajo hkrati s stanarino oz. najemnino
Organizacija, ki upravlja s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami v družbeni lastnini in upravni odbor sklada se lahko dogovorita, da organizacija lahko ze/drži del stanarine za tekoče vzdrževanje zaklonišča.
Odločbe o obremenitvi po tem členu izda za stanovanjske zadeve pristojni organ občinske skupščine.
Glede odmere, pobiranja in izterjave prispevka po tem členu veljajo predpisi, ki veljajo za pobiranje in izterjavo prispevkov in davkov občanov.
Za izterjavo sredstev sklada je pristojna davčna uprava Skupščine občine Šentjur pri Celju.
VI.	UPORABA ZAKLONIŠČ ZA MIRNODOBNE NAMENE
«	22. člen
Javno zaklonišče, zaklonišča organizacij združe-' nega dela, blokovna in hišna zaklonišča je mogoče dajati v uporabljanje za mirnodobne namene (v nadaljnjem besedilu: družbenim in civilnim pravnim osebam in občanom) na način tej- pod pogoji, ki jih predpisuje zakon in ta odlok. '
23.	člen
Zaklonišča je mogoče dajati v uporabljanje pod naslednjimi .pogoji:
—	da se v njih ne opravijo nikakršne spremembe, ki bi lahko vplivale na zmanjšanje zaščitne moči in na spremembo osnovnega namena;
—	da se v njih ne opravljajo nikakršne spremem-druge strupene snovi, ki bi poslabšale higienske in tehnične pogoje zaklonišča;
—	da se v primeru neposredne vojne nevarnosti in v vojni lahko takoj, vendar najkasneje v 12 urah izpraznijo in usposobijo za uporabo in zaščito, ne glede na pogodbeni rok.
24.	člen
Najemno pogodbo o oddaji zaklonišča sme upre..-Ijalec zaklonišča sklenjti potem, ko dobi soglasje upravnega organa, pristojnega za zadeve ljudske obrambe.
Dohodki, dobljeni z oddajo zaklonišč v najem se zbirajo v sklad za izgradnjo zaklonišč.
Polovica teh sredstev se uporabi za gradnjo zaklonišč, ostali del pa za modernizacijo, vzdrževanj« in upravljanje zaklonišč.
25.	člen
Blokovska in hišna zaklonišča se lahko uporabljajo za druge namene pod pogoji iz 22. člena tega odloka.
VII.	KAZENSKE DOLOČBE
26.	člen
Za neizpolnjevanje in druge kršitve dolžnosti in obveznosti, določene s tem odlokom, se uporabljajo kazenske določbe od 222. do 225. člena zakona o ljudski obrambi.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Zazidalne in urbanistične načrte, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo tega odloka, je treba dopolniti v smislu 10. člena tega odloka v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
28.	člen
Določbe tega odloka se ne nanašajo nd stanovanjske in druge objekte, za katere je bila do uveljavitve tega odloka izdana lokacijska odločba. V tem primeru se gradnja zaklonišča nadomesti z obveznostjo prispevka.
29.	člen
Prispevek iz 20. člena tega odloka se vplača v sklad za izgradnjo zaklonišč po obračunskih situacijah, ki so zapadle v plačilo po uveljavitvi tega odloka ne glede na datum izdaje gradbenega dovoljenja.
30.	člen
Del stanarine in najemnine iz 21. člena tega odloka se začne plačevati od prvega naslednjega meseca po uveljavitvi tega odloka.
31.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-787/75-1
Šentjur pri Celju, dne 2. decembra 1975.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. '
VRHNIKA
1575.	,
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 14. seji zbora združenega dela dne 17. decembra 1975, na 14. seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. decembra 1975 in na 14. seji družbenopolitičnega zbora dne 15. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika za
leto 1975
I
1.	člen
Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 9/75) tako, da se glasi: ?>Proračun občine Vrhnika za leto 1975 obsega:
—	dohodke v znesku	14.452.500
—	razporejene dohodke	14.452.500«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St. 1/1-010-019/75
Vrhpika, dne 17. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar dipl. inž. 1. r.
Pregled dohodkov in razporeda dohodkov proračuna za V leto 1975
I.	Dohodki skupaj	14,452.500
II.	Razpored dohodkov	14,452.500
01	Dejavnost organov DBS	8,657.937
02	Ljudska obramba	400.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih
organizacij in društev	942.572
04	Negospodarske investicije	736.943
05	Dejavnost izobraževanja in vzgoje	258.000
06	Kulturnoprosvetna dejavnost	124.340
08	Socialno skrbstvo	369.760
09	Zdravstveno varstvo	362.000
10	Komunalna dejavnost	20.000
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	1,214.300
15	Gospodarske investicije	40.255
16	Intervencije v gospodarstvu	1,180.183
18 Izločena sredstva rezerv	146.209
1576.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 152. člena statuta občine Vrhnika je Skupščina občine Vrhnika na 14. seji zbora združenega dela. dne 17. decembra 1975, na
14.	seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. decembra 1975 in na 14. seji družbenopolitičnega zbora dne 15. decembra 1975, sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Vrhnika za I. trimesečje leta 1976
V.
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Vrhnika za leto 1976, se financiranje začasno nadaljuje na podlagi proračuna za leto 1975, vendar najdalj še tri mesece.
2.	člen
Pri začasnem financiranju se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porabljeno v istih dobah po proračunu za leto 1975, vendar največ četrtina vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1975.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, upprablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 1/1-010-019/75
Vrhnika, dne 17. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
1577.
Na podlagi 6. točke 107. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74) 32. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28/71), 116. in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS. št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika *na 14. seji zbora združenega dela dne 17. decembra 1975, na 14. seji zbora krajevnih skupnosti dne 17 decembra 1975 in na 14. seji družbenopolitičnega zbora dne 15. decembra 1975, sprejela
ODLOK
o določitvi krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij združenega dela, ki morajo ustanoviti organe in enote civilne zaščite
1.	člen
Za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred elementarnimi in drugimi hudimi nesrečami ter vojnimi akcijami ustanovijo enote civilne zaščite naslednje krajevne skupnosti:
1.	krajevna skupnost Bevke
2.	krajevna skupnost Blatna Brezovica
3.	krajevna skupnost Borovnica
4.	krajevna skupnost Dragomer-Lukovica
5.	krajevna skupnost Drenov grič — Lesno brdo
6.	krajevna skupnost Log
7.	krajevna skupnost Podlipa-Smrečje
8.	krajevna skupnost Stara Vrhnika
9.	krajevna skupnost Velika in Mala Ligojna
10.	krajevna skupnost Verd
11.	krajevna skupnost Vrhnika
.	12. krajevna skupnost Zaplana
13.	krajevna skupnost Sinja gorica
2.	Men
Za vodenje In neposredno opravljanje nalog civilne zaščite ustanovijo krajevne skupnosti, navedene v 1. členu tega odloka, štab za civilno zaščito.
3.	člen
Krajevne skupnosti, navedene v 1. členu tega odloka od L do vključno 12.. ustanovijo specializirane enote civilne zaščite, krajevna skupnost Sinja gorica pa ustanovi enoto civilne zaščite splošnega namena.
Občinski štab za civilno zaščito določi, katere krajevne skupnpsti, navedene v 1 členu tega odloka, morajo ustanoviti tudi enote civilne zaščite splošnega namena v vaseh, zaselkih, blokih, skupinah manjših 'zgradb in ulicah.
Občinski štab za civilno zaščito tudi določi organizacijsko strukturo in številčnost enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih.
4.	čien
Delovne in druge organizacije združenega dela, ki zaposlujejo do 150 delavcev, organizirajo enote civilne zaščite splošnega namena ter imenujejo poveljnika enote in njegovega namestnika.
Delovne in druge organizacije, ki zaposlujejo preko 150 delavcev, organizirajo specializirane enote civilne zaščite ter imenujejo štab za civilno zaščito.
5.	člen
Občinski štab za civilno zaščito določi, katere specializirane enote civilne zaščite mora ustanoviti delovna ali druga organizacija združenega dela iz 2. odstavka 4. člena tega odloka, za lastne potrebe, kakor tudi katere delovne ali druge organizacije združenega dela morajo ustanoviti specializirane enote civilne zaščite za notrebe občine.
6.	člen
Naloge štabov in drugih organov za civilno zaščito v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugih organizacijah so zlasti:
—	skrb za izvajanje preventivnih ukrepov za varstvo ljudi in materialnih dobrin pred hudimi nesrečami,
—	usposabljanje enot civilne zaščite,
—	vodenje reševalnih akcij na svojem območju ob hudih nesrečah,
—	izdelava načrta ukrepov civilne zaščite,
—	organizacija in skrb za izvajanje samozaščite.
Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti usklajuje delo vseh štabov in drugih organov ža civilno zaščito na območju krajevne skupnosti.
Po nalogu občinskega štaba za civilno zaščito so-delujejp organi civilne zaščite s svojimi enotami tudi v reševalnih akcijah izven svojega območja.
7.	člen
Krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge organizacije, morajo organe in enote civilne zaščite ustanoviti najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka.
8.	člen
Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o določitvi krajevnih skupnosti in naselij ter delovnih in drugih organizacij, ki morajo organizirati enote civilne zaščite (Uradni list SRS, št. 15/70).
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
(St. 1/1-010-020/75
Vrhnika, dne 17. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
POPRAVEK
Pri odločbi Ustavnega sodišča SR Slovenije št. U I 28/75 z dne 5. XII. 1975, ki je bila objavljena v Uradnem listu SRS št. 28 z dne 25. XII. 1975 pod reg. št. 1385, sta bili ugotovljeni tiskovni napaki:
1. V izreku odločbe na strani 1432 'pod tč. a) v predzadnji vrsti se namesto besedila ... prvega odstavka 7. člena... pravilno glasi... prvega stavka 7. člena ...
'L V obrazložitvi odločbe na strani 1433, drugi stolpec, četrti odstavek, 10. vrsta, se namesto besedila... Razmejitev od odjemalcev predstavlja .. .pravilno glasi... Razmejitev do odjemalcev predstavlja...
Uredništvo
VSEBINA
stran
H36. Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju Socialistične1 republike Slovenije ter neposrednih nalogah, v letu 1976	1469
1437.	Zakon o podaljšanem financiranju občinskih prora-
čunov za leto 1975 s sredstvi iz vzajemnega prelivanja med občinami	1494
1438.	Zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1976
1439.	Zakon o začasnem financiranju samoupravnih interesnih ^skupnosti na področju družbenih dejavnosti
v prvem trimesečju	leta 1976	1493
1440.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 1485
1441.	Zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije
(republiškem proračunu) za leto	1976	1497
1442.	Zakon o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji	1494
1443.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov	1493
1444.	Zakon o dopolnitvi zakona o prenosu sredstev, pra-
vic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela	1496
1445.	Zakon o dopolnitvi zakona o določitvi stopenj, od-
bitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1975	1496
1446.	Zakon o posebni ureditvi revalorizacije določenih
družbenih sredstev	1195
1447.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela 1497
1448.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o poseb-
nem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev	1499
1449.	Zakon o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah
republiških davkov in taks	1499
145#. Zakon o spremembi zakona o stalnih sredstvih Socialistične republike Slovenije za financiranje dejavnosti republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije	1540
1451.	Zakon o davčnih olajšavah in drugih ugodnostih za
kupce obveznic federacije v letu 1975	1540
1452.	Zakon o spremembi zakona o sodiščih splošne pristojnosti	154]
1453.	Odlok o sofinanciranju programa graditve stanovanj
za delavce organov za notranje zadeve v SR Sloveniji od 1976. do 1980. leta	1501
Stran
1454.	Odlok o pristopu k dogovoru socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o usklajevanju davčne politike na področju samostojnega opravljanja gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
z delovnimi sredstvi v lasti Občanov	1502
1455.	Odlok o pristopu k dogovoru socialističnih republik
in socialističnih avtonomnih pokrajin o temeljih politike obdavčevanja meničnih kreditov ter o tiskanju, prodaji, zamenjavi in izločitvi iz uporabe meničnih golic enotne izdaje	1502
1456.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji
sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU — 1143)	1502
1457.	Odlok o razrešitvi in Izvolitvi predsednikov, podpred-
sednikov in članov in o sestavi komisij Skupščine Socialistične republike Slovenije	'	1503
1458.	Odlok o razrešitvi in izvolitvi predsednikov, podpred-
sednikov in članov in o sestavi odborov in komisije Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije	1505
1459.	Odlok o razrešitvi in izvolitvi predsednikov, podpred-
sednikov in članov ter o sestavi odborov in komisije Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije	1506
1480.	Odlok o razrešitvi podpredsednika in člana in o izvolitvi članov odbora za družbenopolitični sistem Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije	1508
1461.	Odlok o izvolitvi sodnikov Okrožnega gospodarskega
sodišča v Ljubljani	1508
1462.	Odlok o izvolitvi sodnikov Okrožnega sodišča v Kopru, Mariboru in Novem	mestu	1508
1463.	Odlok o soglasju k imenovanju tajnika Izobraževalne
skupnosti Slovenije	1508
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
1464.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb za Novo leto
1976	1509
*465. Odlok o pomilostitvi	obsojene osebe	1509
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
1466.	Odločba o ugotovitvi, da je bila tarifa odloka Skupščine občine Idrija o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov glede zvišanja stopnje 'prometnega davka za nekatera motorna vozila v nasprotju z zakonom	1509
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1467.	Odlok o spremembi odloka o načinu ugotavljanja
davčne osnove za zavezanca ga davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela iz negospodarskih dejavnosti, ki ustvarjajo dohodek na način, ki' velja za gospodarske dejavnosti	1510
1468.	Družbeni dogovor o načinu uporabe in upravljanja
s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč	1510
1469.	Sklep k družbenemu dogovoru o načinu uporabe in
upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč	1511
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1470.	Odredba o metodi za izkazovanje, za primerjanje in
za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v letu 1975	1512
1471.	Odredba o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1976	•	1519
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1472.	Družbeni dogovor o sredstvih rezerv izobraževalnih skupnosti in vzgojnoizobraževalnih organizacij združenega dela	152?
Stran
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
1473. Sklep o začasnem znižanju prispevkov iz dohodka zavezancev prispevka od bruto osebnih dohodkov v
regionalni zdravstveni skupnosti Celje za čas od 1. Januarja do 31.	decembra 1975 (Celje)	1521
1474.	Sklep o spremembi prispevne stopnje (Murska Sobota)	1522
1475.	Sklep o spremembi sklepa o določitvi prispevka za
zdravstveno varstvo za leto 1975 (Ravne na Koroškem)	1522
1476.	Sklep o valorizaciji zavarovalnih osnov (Ravne na
Koroškem)	1523
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1477.	Odlok o ureditvi zimske službe na ureditvenem območju mesta Ljuoljane	1523
1478.	Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture (Ljubljana) 1525
1479.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana (urbanističnega programa in urba-
nističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane	1526 *
1480.	Odlok o enotnem načinu zbiranja in spremljanja
podatkov stanovanjske graditve v Ljubljani	1526
1481.	Odlok o začasnem financiranju proračuna mesta
Ljubljane v I. trimesečju 1976	1527
1482.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1975	1527
1483.	Odlok o spremembi odloka o ukinitvi mestnega gasilskega sklada (Ljubljana)	1528
1484.	Odlok o poslovnem času obrtno-storltvenlh dejavnosti na območju ljubljanskih	občin (Ljubljana)	i528
1485.	Odlok o obratovalnem času v gostinski dejavnosti na
območju ljubljanskih občin	(Ljubljana)	1529
1486.	Sklep o imenovanju direktorja zavoda Pionirskega
doma Ljubljana, Trg VII. kongresa ZKJ 1 (Ljubljana)	1530
1487.	Sklep o imenovanju predstavnikov družbene skup-
nosti v delavskem svetu Komunalnega podjetja Ljubljana, TOZD Živilski trgi (Ljubljana)	1531
1488.	Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svetu Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Mestni
trg 27 (Ljubljana)	1531
1489.	Sklep o imenovanju predstavnika v odbor za odpravo posledic naravnih nesreč	(Ljubljana)	1531
1490.	Sklep o imenovanju delegata v komisijo podpisnikov
družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov voljenim In imenovanim funkcionarjem v pravosotiju (Ljubljana)	1531
1491.	Sklep o razrešitvi ravnatelja Vzgojiteljske šole v
Ljubljani, Poljanska 22	(Ljubljana)	1531
1492.	Sklep o imenovanju ravnatelja Vzgojiteljske šole v
Ljubljani, Poljanska 22	(Ljubljana)	1532
1493 Sklep o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelka Tehniške šole za strojništvo v Kopru (Ljubljana) 1532
1494.	Sklep o soglasju k ustanovitvi dislocirane enote Teh-
niške šole za strojništvo, Ljubljana, v Postojni (Ljubljana)	1532
1495.	Sklep o soglasju k ustanovitvi Sol<» za varuhinje pri
Vzgojiteljski šoli Ljubljana	^ 1532
1496.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o us-
tanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana	1532
1497.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne
stanovanjske skupnosti Ljubljana	1533
1493.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za
družbeno po'.ioč v stanovanjskem gospodarstvu in izvajanju družbene pomoči na območju ljubljanskih občin	1536
Stran
Stran
1489. Poslovnik za delo organov upravljanja samoupravne
stanovanjske skupnosti Ljubljana	1537
1300. Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za 'družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana	1541
1501. Pravilnik o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih	1545
1302. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
v občini Brežice za I. trimesečje	1976	1547
1503.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Celje za leto 1975	1547
1504.	Odlok o začasnem financiranju potreb občine Celje v prvem primesečju 1976	1548
1505.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Celje)	1548
1506.	Odlok o sodelovanju delovnih ljudi in občanov pri
upravljanju celjskega živilskega trga (Celje)	1550
1507.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
občine Grosuplje v I. trimesečju	1976	1550
1308. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1974 (Grosuplje)	1551
1509.	Odlok o davkih občanov (Grosuplje)
1351
1510.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku ou prometa proizvodov
in od plačil za storitve (Grosuplje)	1556
1511.	Sklep o soglasju k cenam za odvoz smeti (Grosuplje)	1557
1512.	Odlok o spremembi in dopolnitvah odloka o proračunu občine Idrija za leto 1975	1557
1513.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
občine Idrija za L trimesečje 1976	1558
1514.	Odlok o začasnem financiranju potreb iz posebnih
računov za I. trimesečje 1976 (Idrija)	1558
1515.	Odlok o ustanovitvi organa za nakazovanje prekrškov občine Idrija	1559
1516.	Sklep o pristopu k družbenemu dogovoru o izhodi-
ščih zu ustanovitev samoupravne komunalne interesne skupnosti v občini Idrija	1559
1517.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o
ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Idrija	1559
1518.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje elektrifikacljskega omrežja naselij Keka. Police in Laharna (Idrija) 1359
1519.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Lenart za leto 1975	1560
1320. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
v občini Lenart v I. trimesečju	1976	15^1
1521.	Odlok o davkih občanov v občini Lenart
15G1
1522.	Odlok o podaljšanju veljavnosti o najvifiji stanarini
v občini Lenart '	1565
1523.	Odlok o amortizacijski dobi stanovanjskih hiš (Lenart)	1565
1524.	Odlok o spremembaji in dopolnitvah odloka o prispevku za uporabo	mestnega	zemljišča (Lenart) 1365
1525.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine
Litija za leto 1975	1567
1526.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Litija za	I.	trimesečje	1976	1568
1527.	Odlok o davkih občanov (Litija)	1568
1528.	Odlok o davku na promet nepremičnin (Litija) 1573
1529.	Odlok o označevanju stanovanjskih In poslovnih
zgradb (Litija)
1574
1530.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana	Bežigrad	za	leto 1975	1575
1531.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Ljubljana Bežigrad v I. trimesečju
1976	1576
1532.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov	(Ljubljana	Bežigrad)	i576
1333. Odlok o nagradah In priznanjih občine Ljubljana
Bežigrad	1577
1534.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in
od plačil za	storitve (Ljubljana Bežigrad)	1578
1535.	Pravilnik o kriterijih za dodeljevanje nagrad ter
priznanj in o delu komisije občine Ljubljana Be-žlgrad	j579
1536.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načr-
ta aa I. etape izgradnje zazidalnih otokov BP2-~ območje »Lesnine«, BO 3 1 — območje CGP »Dela« in »Grame.va« in BO 3/2 — območje CGP »Dela« s komunalnimi napravami, ki so potrebne za funkcioniranje teh objektov (Ljubljana Bežigrad)	15go
1337. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Ljubljana Center)	jjg,,
1538.	Odlok o davku na promet nepremičnin (Ljubljana
Center)	1581
1539.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov
in od plačil za storitve (Ljubljana	Center)	1592
1510. Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah
(Ljubljana Center)	j5g3
1311. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Ljubljana Center)	‘
1542.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1975
1543.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1975 1585
1544.	Odlok o začasnem financiranju proračuna občine
Ljubljana Moste-Polje v I. trimesečju 1976	nse
1545.	Odlok o davkih občanov (Ljubljana Moste-Polje) isgu
1546.	Odlok o davku na promet nepremičnin (Ljubljana
Moste-Polje)	,591
1547.	Odlok o spremembah in dopolnitvah posebnega občin-
skega davka od prometa proizvodov in od plačil m storitve (Ljubljana Moste-Polje)	I592
1348. Odlok o priznanjih in nagradah občine Ljubljana
Moste-Polje	159J
1549.	Odlok o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 1393
1550.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Siska za leto 1975	[595
1531. Odlok o začasnem financiranju proračuna občine
Ljubljana SISka v I trimesečju 1976	* N 1395
1552. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Šiška)	1396
1533.	Odlok o davku na promet nepremičnin (Ljubljana
Šiška)	1J97
1554. Odlok o spremembah in dopolnitvah posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Šiška)	, 1597
1533. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta na obijiočje zazidalnega otoka Ss 4/1 Stara cerkev (Ljubljana Šiška)	159S
1556.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1973	1599
1557.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
za leto 1976 (Ljubljana Vič-Rudnik)	1599
1558.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Ljubljana Vič-Rudnik)	3599
1559. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb-
nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Vič-Hudnik)	1601
1560.	Odlok o ustanovitvi in organizaciji enot civilne zaščite na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik	1601
1561.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
občine Logatec v I. trimesečju 1976	1603
1562.	Odlok o davkih občanov (Logatec)	1603
1563.	Odlok o dopolnitvi odloka o povišanju stanarin v
občini Sevnica	1608
1564. Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen družbeni dogovor
o družbeni samozaščiti v občini Slovenske	Konjice 1608
1565.	Družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v občini
Slovenske Konjice	1608
1566.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni spo-
razum o združevanju sredstev /a pospeševanje kmetijstva na območju občine Slovenske	Konjice	1611
1567.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za po-
speševanje kmetijstva na območju občine Slovenske Konjice	16ii
1568.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1974	1612
1569.	Odlok o začasnem financiranju potreb občine Slovenske Konjice za I. trimesečje 1976	1613
1570.	Odlok o urbanističnem redu občine Slovenske Konjice	1613
1571.	Odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih
površin, v občini Slovenske	Konjice	1615
1572.	Odlok o javni snagi in urejenosti naselij v občini
Slovenske Konjice	1617
1573.	Odlok o uskladitvi označevanja naselij, ulic, trgov
in hiš z veljavnimi predpisi (Slovenske Konjice)	1620
1574.	Odlok o izgradnji in vzdrževanju zaklonišč v občini
Šentjur pri Celju	i62l
1575.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1975	1623
1576.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Vrhnika za I trimesečje leta 1976 1624
1577.	Odlok o določitvi krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij združenega dela, ki morajo ustanoviti organe in enote civilne zaščite (Vrhnika) 162»
— Popravek odločbe o odpravi določb v odlokih Skupščine občine Celje o izgradnji in upravljanju s toplotnimi napravami, o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter «. vzdrževanju, upravljanju in obratovanju stanovanjskih hiš	1625
Naročite* na „Uradni iist SRS” za leta 1976
Dosedanjim naročnikom smo poslali račune za naročnino za leto 1976. Naročnike na »Uradni Ust SRS« za leto 1976 prosimo, da čimprej vplačajo naročnino za toliko Izvodov kolikor jih želijo prejemati In pri vplačilu natančno navedejo popoln naslov, ker sta to pogoja za redno odpremo »Uradnega lista SRS« od prve številke prihoejnjega leta.
Dosedanje naročnike prosimo, da obnove naročnino do konca leta 1975. Naročnina za leto 1976 znaša za en Izvod 240 dinarjev in se vplačuje naprej za vse leto 1976 na žiro račun št. 50100-603-40323.
Uprava
Lzdaja časopisni zavod Uradni ust SRS — Olrektot m odgovorni urednik Milan SUiei — Tisk. nskaina Ione romsic vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 11)78 20« din. Inozemstvo 300 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke - Uredništvo In uprava, Ljubljana, Veselova 11. postni predal 37IPVI1 - Telefon dlrektoi uredništvo uprav* m knjigovodstvo 20 701 prodaja, preklici In naročnine 23 579 — 21 ro račun 50100-903-40323 - Oproščeno prometneea davkf po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SP slovenile ši 421-1/75