PRIMORSKI dnevnik
le začel izhajali v Trstu nro	1945, njegov
DNcv?,dnlk partizanski
DNEVN|k pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad
ctLkn,?vrazmnože" na = klost,l. Od 5. do 17. se-
Plembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v «:°vcu pri Gorenji Trebu-i, od 18. septembra 1944 maJa 1945 v tiskarni Jovenija« pod Vojskim na dnjl- do 8. maja 1945 F? v osvobojenem Trstu, kJ_ rJ.® lzš'a zadnja Števil-« ' Bl ,Je edini tiskani par-lnfn.sk, DNEVNIK v za-užnjeni Evropi.
primorski
JUL	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
Drevored 24 maggio'1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 257 (13.195)
Trst, petek, 18. novembra 1988
Ob dokajšnji zadregi v vrstah komunistične partije
Protislovja v sindikalni zvezi CGIL privedla do odstopa tajnika Pizzinata
Odločitev ni bila nepričakovana - Notranji spori v sindikatu, ki so odraz nerazčiščenih odnosov ter pokazatelj splošne krize sindikalnega gibanja, so znatno ošibili njegovo pozicijo
DUŠAN KALC
mj, ^ y Antonio Pizzinato zapušča kr-o najbolj množične delavske organi-dm1'16 ^®erai je namreč po samo pol-y Sem letu tajnikovanja uradno predal mana 6 v°dstva sindikata CGIL svoj Dri* i- Njegova odločitev ni bila ne-zrak °Vana' Odstop je bil že dalj časa v k j u- Hudi notranji spori v sindikatu, D ,so °draz nerazčiščenih odnosov ter banaZateli splošne krize sindikalnega gi-Pot^9' 80 znatno ošibili njegovo pozicijo. nisr-11 1(0 mu j® večina večinske komu-la n1C?e komponente v sindikatu odrek-hrbet“^°r0, mu ie v zadnjih dneh obrnil ni i tudi njegov namestnik, socialistič-vSe^edstavnik Ottaviano Del Turco. Po časa J6® le Dilo samo še vprašanje vodij do kdaj bo Pizzinato vzdržal na rašča116-® Položaju sindikata CGIL. Na-prev^0®1 spori v tajništvu glede načinov obilja politične linije sindikata in noč 0Vania njegovega vodstva so čez sto^jP^spešili njegovo odločitev, da od-Polrij, ® to svojo odločitev je včeraj do-tva o sporočil s pismom članom tajniš-prga^Poldne pa jo je obrazložil tudi tisko^/mkom tiska na zelo obiskani probj111 konferenci. Ne gre za osebni ein' je poudari! tako v pismu kot
na tiskovni konferenci, temveč predvsem zato, da bi s svojim odstopom omogočil sindikalnemu vodstvu hitrejše in bolj umirjeno razčiščevanje notranjih političnih sporov.
O Pizzinatovem odstopu se bo moralo sedaj izreči vodstvo CGIL, ki se bo sestalo, kot je že napovedalo, prihodnji ponedeljek.
Na ponedeljkovi seji bo poleg Pizzinata, ki bo podrobneje obrazložil razloge svoje odločitve, imel glavno poročilo o trenutnem položaju sindikata CGIL Ottaviano Del Turco. Če bo vodstvo (kot je sicer povsem jasno) sprejelo Piz-zinatov odstop, bo vodstvo imenovalo tričlansko komisijo, ki bo preverila vse možnosti za določitev naslednika. Po vsej verjetnosti bo Pizzinatov naslednik Bruno Trentin, ki uživa vso podporo komunistične komponente sindikata in ki mu tudi v socialističnih vrstah ne nasprotujejo.
V svoji včerajšnji obrazložitvi je Pizzinato poudaril, da je sklep o odstopu začel v njem dozorevati v trenutku, ko se je začela rušiti solidarnost v skupinskem vodenju sindikalne zveze. Z oktobrskim političnim sporazumom je kazalo, da se bo ta solidarnost obnovila in omogočila izdelavo novih strateških smernic za
premostitev krize ter za izoblikovanje neke nove identitete sindikata, ki se je zaradi notranjih trenj in objektivnih družbenih in političnih sprememb znašel pred velikimi težavami. Ker pa se medtem stvari niso razčistile, temveč se za spoznanje še poslabšale, je prišel po Pizzinatovem mnenju trenutek, da s svojim odstopom pospeši proces »prozornosti«, pa tudi drugačnega pristopa do problemov delavskega gibanja.
Pizzinatova odločitev je močno odjeknila v italijanskih sindikalnih in političnih krogih. Z veliko pozornostjo spremljata dogajanje znotraj sindikata CGIL zlasti ostali dve zvezni sindikalni organizaciji, to sta CISL in UIL. Voščilu, da bi CGIL uspelo čimprej premostiti težave, je včeraj izrazil tudi vsedržavni tajnik UIL Giorgio Benvenuto, ki je naslovil na Pizzinata besede velikega spoštovanja. Upam, je poudaril Benvenuto, da bomo lahko v kratkem z obnovljenim zagonom nadaljevali skupne sindikalne boje.
V vrstah komunistične partije je bilo čutiti nekaj zadrege. Antonio Bassolino, odgovoren za delavsko problematiko, ni hotel komentirati Pizzinatove odločitve, češ da se mora bolje seznaniti z razlogi, ki so Pizzinatu narekovali takšno odločitev. Zgovornejši je bil član vodstva soci-
alistične stranke Agostino Marianetti, ki je dejal, da so težave, ki jih preživlja CGIL in ki so sedaj prisilile k odstopu njenega tajnika, posledica velikih protislovij znotraj sindikata ter občutnih zamud v prilagajanju novim družbenim in političnim razmeram.
Antonio Pizzinato
Naj večji shod albanskih demonstrantov po letu 1981
Množične demonstracije v Prištini proti odstopu kosovskega vodstva
DEJAN VERČIČ
— Včeraj so bile v ko-Bion«iem ?/avnem mestu največje de-povnriraC^.e Albancev po 1981. letu. Pokr ..zanie ie bila seja predsedstva ha ,a,.lns*<(‘ partijske organizacije,
PTedsertn-i,113^ bi odst°Pm prejšnji 9a netl,!11,< Pekrajinskega partijske-4Zej7edsedstva in član sedanjega Pren ;lasi' Predsednica sedanjega tar sedstva Kačuša Jašari in sekre-
Stia1SlaXZia)iČ'
ostre 16 vceraj potekala ves dan v nooorLSp0padu med srbskimi in čr-s,raaniVmi člani predsedstva na eni banskie,* -? zahtevali odstope, in al-jene V®1®11!' ki so zavračali ponu-sama KeSt0fe' ki iih ie Predlagala
Sek J • Ša J.ašari' na dru3i strani.
noč in i,6 sinoŠ‘ na(laljevala pozno v dat, onca še ni mogoče napove-
rudarie>P°*dan pa se ie ve^ kot tisoč vici nič !I TrePče Pri Titovi Mitro-<peS odpravilo v 55 km oddaljeno
Prištino, med potjo pa so se jim pridruževali vedno novi demonstranti. Na čelu kolone so rudarji nosili Titovo sliko, državno, partijsko, srbsko, hrvaško, albansko in rudarsko zastavo. Vzklikali so »Tito-partija«, »Naj živi ustava iz 1974. leta« in v podporo Vlasiju in Jašarijevi. Kolono sta poskušala zaustaviti najprej direktor trepčanskega rudnika in nato še predsednik kosovskega predsedstva Koljgeci, a jima ni uspelo. 12 km pred Prištino so demonstrante pričakale posebne policijske enote. Delavci so prebili policijski kordon in nadaljevali do Prištine.
V kosovskem glavnem mestu so delavci šli najprej v športno dvorano Boro I Ramiz, kjer jih je nagovorila Kačuša Jašari, ki se jim je zahvalila za podporo. Rekla pa je, da so jo izrazili na napačen način. Rudarji so Jašarijevo navdušeno pozdravljali, nikakor pa niso hoteli oditi domov.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Finančni zakon med polemikami in prevarami
RIM — Razprava o finančnem zakonu se nadaljuje med glasovanji in polemikami, ostaja pa še ena velika ovira, in sicer ovrednotenje tako imenovanih »slabih pokojninskih letin«. Vladna večina je zanje predlagala 2.500 milijard lir, leva opozicija pa dvakrat toliko - 5 tisoč milijard. Opozicija namreč meni, da se vlada zavzema prav za višje pokojnine in da je glede tega zavzela odločno stališče, ki je privedlo do sporazuma glede proceduralnega postopka. Glasovanje o pokojninah bo torej težko in kljub temu, da bo potekalo javno, lahko pride do presenečenj. Že prejšnjo noč so se namreč ponovno izkazali »javni prostos-trelci«, ko je šlo za glasovanje komunističnega predloga o solidarnostnem skladu za kmetijstvo. Izid tega glasu je sprožil tolikšne polemike, da so odmevale celo v volilni kampanji na Južnem Tirolskem. Tamkaj jih je namreč izkoristil tajnik PSI Craxi. »Če obstaja pravilo, da parlamentarci večine-lahko spravijo v manjšino vlado tako, da se z glasom pridružijo manjšini, ga bo vsak lahko izkoristil vsakič, ko bo na tehtnici kak poseben strankarski interes,« je dejal socialistični tajnik. Izredno oster ton torej, namenjen prav »javnim prostostrelcem«, ki so v tem primeru bili večinoma člani Coldirettija. Kaže tudi, da je bil med njimi sam podtajnik Zarro, ki je tudi včlanjen v to zvezo. Njegovo zadržanje je na mah sprožilo zahteve po odstopu od republikanca De Carolisa, 40 poslancev PSI, dveh republikancev, enega liberalca, dveh socialdemokratov in enega radikalca. Zarro je takoj povzel, da je pripravljen odstopiti, vendar se je kmalu nato premislil. Nekemu novinarju je namreč zaupal, da še zdaleč ne misli na odstop. Prevladala je tako zlata sredina: svoj mandat je Zarro zaupal podtajniku KD, ki mu je pomagal priti do stolčka. Po drugi strani pa bi bilo prav nenavadno, da bi član izvršnega sveta nespretno zalučal kamen in nato mirno skril roko. Ob takem zadržanju je pač treba dvigniti vsaj nekaj prahu.
Zadržanje ostalih disidentov, ki ne sestavljajo vlade, pa je bilo nekoliko drugačno. Martinazzoli jim je namreč poslal pismo, v katerem jih je prosil za večjo kohezijo. »Ne gre za kratenje svobode vesti,« je dejal Martinazzoli, »saj odobritev zakonskih osnutkov opozicije ne prinaša otipljivih rezultatov. Prej bi to bil politični mat vladi.«
Včerajšnji dan pa je zaznamoval še drugi prav tako neugleden incident. Komunisti so v določenem trenutku zapustili dvorano in tako ni bilo potrebnega kvoruma za glasovanje. Odkrili so namreč, da nekateri poslanci glasujejo (z elektronskim sistemom) tudi za odsotne kolege. Ugledni odsotni so jim namreč izročili magnetne izkaznice, kolegi pa so s pomočjo žvečilnega gumija blokirali gumb z napisom »ne«. Iznajdljivost, ni kaj, še zlasti, ker je šlo za glasovanje osnutkov opozicije...
G. R.
Požar opustošil sovodenjsko tovarno
GORICA-varni® Je v skladišč Sov” j ^ahifattura “^dnjah izbruhnil avti”1 Sta prožila t
la ZlbUiSta' ki sta
so u tovarne, t c? PI'h'teli Soriški i nL 1 V trenutku
so še uspeli poga
Pred/ln”®”1 '® pov bij®	Agosti, s
rami1!1 Približno na n bombaža v bi ne Pr,Ustavlja 60 ot je oge surovine.
no tr1®' saJ P'
tni)L !renega bom Oa jer?° lir- Veliki *9rJiJUdl na obje
Moskva nasprotuje estonski avtonomiji
MOSKVA — Z veliko večino glasov (257 proti in 7 za) je estonski vrhovni sovjet predvčerajšnjim zavrnil dva zakonska predloga, ki ju je močno želela uradna Moskva. Tako je Estonija proti predlaganim ustavnim spremembam in zahteva zase popolno avtonomijo v okviru sovjetske federacije. Tu gre predvsem za spremembo 74. člena estonske ustave, ki odslej predvideva pravico Estonije, da ne upošteva sovjetskih zveznih zakonov, ki bi bili po njeni presoji v. škodo te baltiške republike.
Reakcija iz Moskve na to odločitev je bila takojšnja in kot je bilo pričakovati negativna. Prezidij vrhovnega sovjeta je spremembe estonske ustave označil za neustavne, sporočili pa so, da bo prezidij vrhovnega sovjeta podrobneje o sklepih estonskega vrhovnega sovjeta razpravljal na eni izmed prihodnjih sej, na kateri bodo prisotni tudi predstavniki Estonije.
Čeprav na zasedanju estonskega vrhovnega sovjeta niso govorili o
možnosti izstopa iz sovjetske federacije, pa lahko zahteve po večji avtonomiji mirno povežemo tudi s tihimi željami nekaterih v Estoniji, da končno pride do veljave 72. člen sovjetske zvezne ustave, ki govori o pravici posameznih zveznih enot do odcepitve od Sovjetske zveze.
To avtonomistično gibanje pa je enako močno tudi v obeh ostalih baltiških republikah. Tako je o podobnih vprašanjih včeraj razpravljal vrhovni sovjet Litovske SSR, 26. novembra pa bo o dveh zakonskih predlogih Mihai-la Gorbačova razpravljal še latvijski sovjet. Glede na pripombe, ki sta jih bila oba predloga že doslej deležna, ni težko sklepati, da bo odločitev najbrž podobna kot v Estoniji. S tem pa se za Gorbačova rešitev nacionalnega vprašanja v SZ postavlja kot eden glavnih pogojev za uspeh perestrojke.
Na sliki: manifestanti v glavnem mestu Estonske SSR Tallinu (Telefoto AP)
Prepričljiva zmaga Pakistanske ljudske stranke
Benazir Buto bo skoraj gotovo imenovana za šefa nove vlade
ISLAMABAD Pakistanska ljudska stranka, ki jo vodi Benazir Buto, je prepričljivo zmagala na političnih volitvah. Že po prvih delnih rezultatih je bilo razvidno, da močno napreduje pred Islamsko demokratsko zvezo. Čeprav sinoči volilni izidi niso bili še dokončni, so tiskovne agencije poročale, da ima ljudska stranka skoraj sto poslancev na 207 razpoložljivih.
Kljub visoki zmagi pa Benazir Buto ni dobila absolutne večine (104 sedeže), vsekakor pa je že skoraj gotovo, da bo imenovana za ministrskega predsednika. Verjetno se bo odločila za sestavo nove politične koalicije, zaveznike pa si bo menda pridobila predvsem med manjšimi političnimi strankami, ki same nimajo skoraj nobene politične teže. Zanimiv pa je brez dvoma tudi podatek, da so prav te stranke dosegle skoraj isto število glasov kot celotna muslimanska liga. Pred prepričljivo zmago Benazir Buto je moral tudi bivši ministrski predsednik Mohamad Kan Žunejo priznati poraz.
Benazir Buto je stara 35 let in je hči nekdanjega pakistanskega ministrskega predsednika Ah Buta, ki ga je general Zia Ul Hak odstavil leta 1977 in obsodil na smrt. Ah Buta so dve leti kasneje obesili. Popularnost njegove hčerke je zlasti zadnji dve leti neverjetno narasla, opazovalci trdijo, da je spretno izkoristila očetov lik, ne pa politične dediščine. V nasprotju s politično linijo Ah Buta se Benazir Buto zavzema za temeljit gospodarski razvoj in je zelo naklonjena uvedbi zasebnih gospodarskih pobud. Kar se tiče zunanje politike, pa se njeno stališče glede odnosov z Afganistanom bistveno ne oddaljuje od stališč pokojnega generala Zie Ul Haka.
Na sliki (telefoto AP): Benazir Buto na volišču v Lar-naki
O spornem zakonu o obmejnih območjih
Mrzlična posvetovanja med poslanci naše dežele
RIM — Vode, po katerih že toliko časa nemirno pluje zakonski osnutek o »obmejnem sodelovanju«, postajajo čedalje bolj razgibane. Medtem ko je slišati s »fronte na Piavi« odmev »obstreljevanja« med Venetom in Furla-nijo-Julijsko krajino, se poslanci in senatorji iz naše dežele v Rimu nervozno prestopajo. Tako v poslanski zbornici kot v senatu je čutiti nenavadno vrenje. V veliki veži Montecito-ria se neprestano vrstijo neformalna srečanja med parlamentarci vseh pokrajin naše dežele in vseh barv. Združuje jih skupna želja, da bi zakonski osnutek čimprej nadaljeval svojo pot uzakonitve v senatni proračunski komisiji. Včeraj je prišlo tudi do skupnega srečanja poslanskih skupin Furlanije-Julijske krajine. Predmet razprave je bil zadnji razvoj dogodkov, ki ga označujeta znani dokument zahtev Dežele Veneta in stališče deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine, da odpre pogajanja glede zahtev o razširitvi davčnih olajšav tudi na podjetja iz Veneta.
Kaj o vsem tem menijo poslanci iz naših krajev? Predvsem so si enotni v zahtevi, da z odobritvijo zakona ne gre več odlašati in da se je treba zato odločno obrniti na ministrskega predsednika De Mito in podpredsednika
De Michelisa, ki se morata jasno izre' či o tej zadevi. Kar zadeva pogajanja med Venetom in Furlanijo-Julijsk0 krajino pa pripominjajo, da morajo vsekakor potekati na parlamentarni in ne na meddeželni ravni. Zakone namreč sprejema parlament, zato ]e parlament pristojen, da odloča tudi o nastalih sporih. To še ne pomeni, da se deželna odbora ne smeta ukvarjati s to problematiko. Nasprotno. Zelo koristno bo, če bosta s skupnimi napoti našla stične točke za premostitev sp°' rov. Dokončne odločitve pa se morajo izoblikovati na parlamentarni ravni, ker bo le tako mogoče preprečiti, da bi pobude na deželni ravni vzbudile nova lažna pričakovanja ter porodila nove napetosti.
Tudi v senatu smo bili včeraj priča novim pobudam. Na tehnično razlag0 predsednika proračunske komisi]e Andreatte, da bo zakonski osnutek 0 »obmejnem sodelovanju« prišel na vrsto šele po odobritvi finančnega zakona in državnega proračuna, sta včeral odgovorila komunistična člana njegove komisije Silvano Andriani in Giuseppe Vignola, ki sta obnovila zahtevo, da se zakonski osnutek vpiše na dnevni red komisije že prihodnji teden.	d. K-
Demonstracije v Prištini
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Rudarjem in drugim delavcem, ki so prišli iz raznih podjetij na Kosovu v Prištino, so se na ulicah pridruževali še domačini in popoldan je demonstriralo že več kot 10.000 ljudi, ki so izražali svojo podporo Azemu Vlasiju in Kačuši Jašari. Zvečer je v osrednjem televizijskem dnevniku albanske demonstrante nagovoril predsednik kosovskega predsedstva Remzi Koljgeci in jih pozval, naj se razidejo z ulic, ker lahko pride do incidentov, zaradi katerih bi oblasti morale sprejeti ukrepe za zaščito ustavne ureditve, kot je rekel. Medtem so na ulicah ob miličnikih že bili tudi pripadniki posebnih enot zvezne policije (ZOM -Združeni odredi milice). Demonstracije so se kljub temu nadaljevale pred zgradbo kosovskega parlamenta, v kateri je zasedalo partijsko predsedstvo, in v študentskem naselju, kjer so se začeli nemiri 1981. leta.
Pozno zvečer sta demonstrante, ki so v centru Prištine vzklikali imena Azema Vlasija in Kačuše Jašari nagovorila Azem Vlasi in Hašim Rexhepi, ki je tudi član pokrajinskega partijskega predsedstva. Toda tudi njima ni uspelo prepričati demonstrantov, naj gredo domov.
Rudarji in drugi delavci, ki so včeraj demonstrirali, so tudi zagrozili, da bodo v primeru Vlasije-vega in Jašarinega odstopa začeli s stavko. Po novinarskih in uradnih poročilih včeraj -ni prišlo do spopada med demonstranti in varnostnimi silami, pa tudi večjih incidentov naj ne bi bilo. Zaenkrat je potrjena le vest, da so demonstranti razbili stekla na zgradbi, v kateri je sedež dopisništva beograjskega časopisa Večernje novosti.
Zadnje sinočnje vesti iz Prištine so si bile sila nasprotujoče. Po Tanjugovih poročilih so se demonstranti sinoči po deveti uri razšli, po drugih virih pa so se protesti še nadaljevali.
Predsedstvo SFRJ izrazilo kritiko Stanovniku zaradi njegovih izjav v Združenih državah
SZDL ne bo razpravljala o Stanovnikovih izjavah
BEOGRAD — Predsedstvo zvezne konference Socialistične zveze Jugoslavije se je včeraj pridružilo ocenam predsedstva Jugoslavije, ki zadevajo nastope Janeza Stanovnika v ZDA, in so jih objavili v posebnem sporočilu.
Predsedstvo ZK SZDL J pa je menilo, da razprava o nastopih Stanovnika ni potrebna, oziroma da ni motivov in razlogov, da bi razpravljali o njegovih izjavah po sporočilu predsedstva Jugoslavije, čeprav je zvezna konferenca prejela več zahtev, da to stori. Prišlo je le do krajše polemike, ko je Jože Smole dejal, da bi se bilo treba v primeru, da bodo sprožili razpravo o Stanovniku, pogovarjati tudi o, kot je dejal, neodgovornem ravnanju beograjske »Politike« in drugih časnikov Politikine hiše, ki z uporabo nesprejemljivih metod omalovažuje družbenopolitične delavce Slovenije.
Po mnenju članov predsedstva, da je deplasirano sprožati razpravo o Stanovnikovih izjavah, čeprav so na to vsi pripravljeni, in napovedi, da bodo na prihodnji seji tega telesa razpravljali o tisku, je Smole odstopil od svojega predloga.
BEOGRAD — V sredo se je sestalo predsedstvo SFRJ in obravnavalo vsebino in posledice dela izjav predsednika slovenskega predsedstva Janeza Stanovnika med njegovim nedavnim obiskom v ZDA. V sporočilu seje, ki so ga objavili pozno ponoči, med drugim piše, da je predsedstvo SFRJ ugotovilo, »da je s svojimi nastopi v ZDA tovariš Janez Stanovnik izrazil nekaj nesprejemljivih trditev in ocen s škodljivimi političnimi posledicami: o splošnih razmerah v državi, o politiki vodstva SR Srbije, o posameznih naj višjih vodilnih osebnostih te republike in nekaterih drugih pojavih in notranjih odnosih v Jugoslaviji.
Ugotovljeno je tudi, da je podobne kvalifikacije tovariš Janez Stanovnik izrazil tudi v intervjuju za New York Times že 14. oktobra.
Predsedstvo SFRJ meni, da ne bi najodgovornejši državni funkcionarji države dajali v tujini ah za tujino, uradno ah zasebno, take izjave o notranjih sporih in razlikah v političnem vodstvu. Take izjave niso primerne spričo obveznosti, ki jih ima sleherni nosilec najodgovornejših državnih funkcij in jih mora upoštevati pri bivanju in v javnem nastopanju v tujini. Odstopanje od tega načela povzroča resno politično škodo
ugledu Jugoslavije in njenim interesom v svetu, ima pa tudi negativne posledice na razmere in odnose v državi.
Predsedstvo SFRJ meni, da se je Janez Stanovnik v posameznih izjavah pregrešil zoper ta načela.
Izjave predsednika predsedstva SR Slovenije Janeza Stanovnika so izzvale negodovanje v Socialistični republiki Srbiji in drugih delih Jugo5' la vij e.«
V nadaljevanju sporočila piše, da »predsedstvo SFRJ meni, da ocene in stališča, ki jih je predsedstvo SR Slovenije zavzelo o tem primeru na seji 15. novembra, niso primerni teži in posledicam izjav tovariša Janeza Stanovnika.«
Predsedstvo SFRJ se je seznanilo še s pogovorom predsednika Janeza Stanovnika z ameriškim državnim sekretarjem Georgeom Shultze® in ugotovilo, da je bil v skladu z državnim interesom, »da kompetentne jugoslovanske osebnos i pri stikih v drugih državah prispevajo k objek livnemu pogledu na jugoslovansko politiko, te ocenilo, da je bila ta neuradna izmenjava mnenj koristna in da sestavlja del širših jugoslovansko ameriških dialogov, ki prispevajo k vzajemne® razumevanju in razvoju sodelovanja.«
Cruise odhajajo s Sicilije
Prve manevrirne rakete so včeraj zapustile sicilsko oporišče Comiso namenjene v ZDA, kjer jih bodo uničili	(AP)
Galloni se je seznanil s težavami špetrske šole
RIM — Slovenski senator Stojan Spetič in videmska poslanka KPI Silva^ Fachin-Schiavi sta se sestala v Montecitoriu z ministrom za šolstvo Gi°van a jem Galloniiem in ga opozorila na nevzdržni položaj dvojezičnega šolskeS. središča v Spetru Slovenov. Komunistična parlamentarca sta navedla, da j daktični ravnatelj v Špetru ter videmski šolski skrbnik že nekaj let zaP°Ljo sistematično zavračata priznanje temu šolskemu središču, medtem ko bi Qa ,.0 na podlagi zakonskih določil o delovanju zasebnih šol dolžna dati. ^e^rjja gre za zavestno kršenje zakona s strogo političnimi motivacijami, sta poU“fl j j parlamentarca. V zvezi s tem vprašanjem je sen. Spetič vložil v senatu pismeno vprašanje, pri katerem se sklicuje na časopisne vesti o uvedbi dv ,g žičnega italijansko-nemškega pouka v neki umbrijski vasici. Spetič vprašuje' a je država priznala to šolo. In če jo je priznala, kaj jo ovira, da ne PrIg v špetrske šole, ki je bila pred kratkim vključena celo v poskusne progtaF1 okviru Evropske skupnosti.	, ^
Parlamentarca sta ministru Galloniju izročila tudi dokument o špetts -g šolskem središču, minister pa je zagotovil, da se bo pozanimal za to vPr^,S,e0 in da bo v mejah možnosti odgovoril že to soboto, ko se bo v Vidmu ude odprtja akademskega leta videmske univerze.	D. K-
NEW YORK - Kot izjavljajo predstavniki Bele hiše bodo pogovori med ameriškim predsednikom Reaganom in sovjetskim voditeljem Gorbačovom, ki bo 6. decembra zvečer dopotoval na dvodnevni obisk v ZDA, izrazito neformalne narave. Oba voditelja se bosta (skupaj z novoizvoljenim predsednikom Georgeom Bushem) srečala samo za nekaj ur v prostorih muzeja Metropolitan v New Yorku.
Uradni ameriški predstavniki poudarjajo, »da ne gre za novo srečanje na vrhu, na katerem bodo sprejeli nove pomembne mednarodne dogovore«, temveč zgolj za srečanje, na katerem se bo Gorbačov poslovil od Reagana in še bolje seznanil z novim ameriškim predsednikom. Eden izmed najbolj resnih kandidatov za novega svetovalca za nacionalno varnost general Brent Scowroft je dejal, da bo srečanje uvod v nov dialog med najvišjimi voditelji obeh držav ter, »da se srečanje ne bo spremenilo v pogajanja, tudi če bi Gorbačev prišel na dan z novimi predlogi«.
Kot sodijo tukajšnji komentatorji, ni izključeno, da bo Gorbačov nadaljeval s svojo strategijo presenečenj in novega ameriškega predsednika že med njunim prvim uradnim srečanjem seznanil z nekaterimi novimi sovjetskimi razorožitve-nimi predlogi.
Obisk Mihaila Gorbačova v ZDA nova diplomatska strategija SZ
Predsednica britanske vlade, ki je bila na poslovilnem obisku pri Reaganu, je novega predsednika javno pozvala, naj se z Gorbačovom ne spušča v nova pogajanja, dokler se zahodne države ne bodo sporazumele o novi strategiji do SZ. Predsednica britanske vlade je predlagala, naj bi se v ta namen zahodni državniki sestali prihodnjo pomlad na posebnem vrhu v Londonu.
S podobno idejo je prišel na dan na zadnjem obisku v Beli hiši tudi zahodnonemški kancler Helmut Kohl. Za razliko od Thatcherjeve, ki predlaga previdnost v dialogu s SZ, pa je Kohl pozval novega ameriškega predsednika, naj pospeši pogajanja o sklenitvi sporazuma o zmanjšanju števila strateških jedrskih orožij. Ena izmed glavnih tem njegovih pogovorov z Reaganom je bilo vprašanje financiranja ameriške vojske v Zahodni Evropi. Novi ameriški pred-
sednik Bush bo namreč v prizadevanjih, da bi zmanjšal ameriški proračunski primanjkljaj zahteval, naj članice pakta NATO v večji meri kot doslej financirajo vzdrževanje 318 tisoč ameriških vojakov v Zahodni Evropi.
Zadnja srečanja predsednika Reagana tako z zahodnonemškim kanclerjem Kohlom kot tudi s predsednico britanske vlade Thatcherjevo so bila v bistvu »nostalgično slovo« največjih ameriških zaveznikov od sedanjega ameriškega predsednika. Thatcherjeva je na primer dejala, »da je Reagan obudil moč, zaupanje in ameriške sanje o neizmernih možnostih podjetništva, zasebne pobude in osebnega ponosa«.
Čeprav so vsa omenjena srečanja, vključno z napovedanim obiskom Gorbačova v New Yorku, namenjena slovesu z Reaganom, so v bistvu
red'
tudi prva priložnost za vzpostavitev neP°f tsjd nega dialoga z novim predsednikom. Sov/ v0. predstavniki na primer odkrito izjavljajo, bi ditelji obeh velikih sil ne smejo dovoliti' po zamenjavi v Beli hiši v odnosih med ’ državama prišlo »do tracionalnega zastoja1«
Glavni namen Gorbačovovega obiska vgtov-bo sicer govor pred generalno skupščino s ^0v-ne organizacije. Gorbačov bo prvi nalvis’ rain° jetski voditelj, ki bo govoril pred gen i£Zj<-skupščino po 1960. letu, ko je obiskal ratni generalni sekretar Nikita Hruščov. ^e. udarjajo predstavniki svetovne organizacj gov obisk dokazuje, da je SZ v zacjPie bistveno spremenila svoj odnos do OZN- Q0r-Po dvodnevnem obisku v New Y°rku sjdrn bačov odpotoval na obisk na Kubo (ku	^gn-
voditeljem naj bi po mnenju tukajšnjih ,ggjed tatorjev povedal, da SZ ne more več v n ^gO finansirati Kube - vsako leto namreč SZ p se Kubi s 3 do 5 milijardami dolarjev), poten e bo za nekaj dni ustavil še v Londonu.	tQgJh
Enotna ocena v tukajšnjih politični g df' je, da je Gorbačov znova presenetil za žavnike in da je ponovno v ofenzivi.	^
nih
Trento - Nad eoo.ooo voiu-
upravičencev dežele Triden-
U s!ca'Južna Tirolska bo v nede-j sio na volišča ter izvolilo nov n®z^Tni svet. Pravzaprav bodo ebivalci te dežele s posebnim atutom izvolili dva ločena po-^Jajinska sveta. Vsak od njiju ima v^jno zakonodajno pravico, ak od njiju se sestaja ločeno. Na upno sejo prideta dva pokrajin-a sveta le malokrat, le takrat, ko v 6 Za kaka deklarativna skupna zntSan^a' Pokrajinska avtonomija tut te Požele s posebnim sta-°m je popolna že okrog dvajset Ne' P.0tem ko so južnotirolski a®* konec šestdesetih let s svo-(p .Pozivom »Los von Trient!« Se °d Trenta!) zahtevali in do-Popolno pokrajinsko avtono-
takrat, niti danes ne gre, dru^reV^a<^° ene pokrajine nad irnat° Tudi zaradi tega ne, ker pre, a °be skoro enako število voli/Va^Cev’ pogledamo le na S)j^Ce' bomo videli, da so na lan-,. Parlamentarnih volitvah na-Vel'1 v Pokrajini Trento 305.504 cJav*ih glasov, v pokrajini Bo-P Pa 305.938 veljavnih glasov. čen!^6^6 sil le torei enako, pa dg av le treba upoštevati dejstvo, ital'Se tehtnica nagiblje na stran saj ^ansk° govorečih prebivalcev, PrpK° na Tridentinskem skoro vsi klal 1V,aRt Italijani (izjemo tvori le ju. enk°stn° število Ladincev), na ^"trolskem pa je večina Preh- a' Italijansko govorečega tt»jenalkStVa Paje kar Precej. Tudi
sky°lllnega boja na Tridentin-ra 01 skoro ni. Le reklamni oglasi če T strank opozarjajo mimoido-lok i9 bodo v nedeljo volitve. Oba Adi dnevnika, LAdige in Al to kr 9e' imata vse polno volilnih la—111, ta seveda vse polno rek-
tamnih
Sa .. oglasov, v glavnem za po-kletne kandidate. Fantje in de-tak 9 dettj° rta ulici reklamne ledij! J tega ali dm9e9a kan-^ a. Neko posebnost opaziš tu Varn^ta kot tudi v Bocnu. V kadru ■ V trafikah, ter še v kateri leDgi trgovini, dobiš na pultu diri ,zlozene reklamne lističe kan-tekft °V raznih strank. Slike in zdi a S° ve.čbarvni, tako da se ti torr, ,a dobiš reklamo kakega av-
Pa kanlf /11 Pralnega praška, ne žein- ndldata, ki hoče postati de-6lni svetovalec.
Bogati
svetovalci
je m°kdc<< deželnega svetovalca vale Zej° zaželen- Navadni sveto-
6-°00Coon°Hi V °beh Pokrajinah Odbr. .. kr mesečnega honorarja. Pan	seveda dobijo več. Žu-
havsn 1 rentu dobi prav toliko kot nj en deželni svetovalec. Župa-skem ant®th občin na Tridentin-hiihn, Pč? imajo iste honorarje kot publikekne9i V drngih krajih re-Tirokif' Drugače je na Južnem v rir., ern' O tem pa bomo pisali dru.gem članku.
htve? y do Prinesle nedeljske voka] ti , Pravimo jim »nedeljske«, takrat n dezed' edini v Italiji, so ski _ ko je treba obnoviti občin-0dDrtZlri°ma deželni svet, volišča PrG(j a,e na nedeljo do 22. ure. Zapexef.ntk in skrutinatorji zatem atijo volilne skrinjice, zapre-
V nedeljo, 20. novembra, bodo deželne volitve na Tridentinskem in Južnem Tirolskem - V Trentu tokrat prvič ocena sodelovanja med KD in PSI - Avtonomisti se gredo zelo konservativno politiko
Kaj prinesejo volitve Tridentincem?
Marko
Waltritsch
jo volišče in gredo domov. Štetja glasov se bodo lotili šele naslednjega dne zjutraj. Volilci so se navadili, da gredo na volišča v nedeljo. Drugod po Italiji pa so volišča odprta tudi v ponedeljek dopoldne.
Opazovalci v Trentu pričakujejo, da se bo sestava deželnega sveta le malenkostno spremenila v primerjavi s sedanjo.
Zadnje deželne volitve so bile leta 1983. Od takrat je bilo tudi na Tridentinskem veliko političnih sprememb. Krščanska demokracija, zdaleč najmočnejša stranka, saj razpolaga kar s 44 odstotki glasov, je na lanskih parlamentarnih volitvah imela skoro enak odstotek kot na političnih in deželnih v letu 1983. Zaradi De Mitove aktivnosti v italijanskem političnem življenju in povečanja njenih glasov drugod v državi na letošnjih spomladanskih upravnih volitvah, so vsi mnenja, da bo ohranila svoje glasove, morda pa jih 'bo še povečala. Pred petimi leti je od skupnih 35 članov pokrajinskega sveta KD dobila kar 16 svetovalskih mest.
Na drugem mestu so pred petimi leti bili komunisti zli odstotki glasov. Istega leta so na volitvah za poslansko zbornico dobili nad 14 odstotkov glasov. Poznavalci razmer trdijo, da je KPI na državnih volitvah vedno imela 2 do 3 odstotke glasov več "kot na krajevnih volitvah, tudi zaradi tega ker je tu gori veliko mladih vojakov in študentov. Ti pa na deželnih ali občinskih volitvah ne volijo. Ker je KPI na lanskih parlamentarnih volitvah dobila le 11,65 odstotkov, torej dobra dva in pol odstotka manj kot na prejšnjih parlamentarnih volitvah, je pričakovati, da bo tudi tokrat nazadovala in da bo dobila osem do devet odstotkov glasov. Taka pričakovanja so tudi zaradi tega, ker so s kandidatne liste izločili dva najvidnejša zastopnika, ki sta v deželnem svetu in v javnosti nasploh doslej zelo dobro zagovarjala stališča komunistične partije. Tudi zaradi tega se je med kandidati na listi KPI vnel boj za preferenčne glasove in v trafikah dobiš tudi liste s slikami kandidatov te stranke, ki seveda agitirajo vsak zase. S težavo pa bo KPI ohranila sedanje štiri svetovalce.
Novosti pa bodo najbrž pri socialistih. Pred petimi leti na deželnih volitvah, so imeli devet in pol odstotkov glasov ter dobili tri svetovalce. Nič drugačen ni bil istega leta rezultat na parlamentarnih volitvah. Lani pa so za poslansko zbornico dobili več kot 13 odstotkov in so na mah postali druga stranka v pokrajini. Politični opazovalci v Trentu menijo, da bodo lanski uspeh ponovili in povečali število svojih zastopnikov v pokrajinskem svetu. Tudi zaradi tega, ker so v zadnjem času k njim prišli ljudje iz drugih strank. Republikance je npr. zapustil eden od dveh svetovalcev, edini zastopnik Ladincev v deželnem svetu v Trentu.
Pomembnost akcije socialistov pa je v tem, da so pred tremi leti šli prvič v sodelovanje s krščansko demokracijo in vstopili v deželni odbor. Na Tridentinskem so socialisti vedno pripadali levičar-
Na gornjih slikah grb Pokrajine Trento in pogled na mesto - Na sliki poleg naslova pa stolp gradu Buonconsiglio
ski struji, vedno bili v opoziciji absolutistični upravi demokristjanov. Ti so vladali s pomočjo nezmožnih pomagačev ali skrajno konservativnih avtonomistov. Socialisti pa so v nekajletnem sodelovanju v pokrajinski vladi vsilili demokristjanom svoja stališča, še zlasti kar se tiče ekologije, urbanistike, zaščite teritorija. To tako v dolinah kot ob Gardskem jezeru. Zaradi tega v Trentu pričakujejo napredovanje socialistov.
Konservativci pa si nadejajo, da bi KD pustila socialiste na cedilu in se spet povezala z avtonomisti stranke P ATT (Partito autonomis-ta trentino tirolese). Na volitvah pred petimi leti so ti nastopali ločeno ter dobili po 8 in 6 odstokov. Prva stranka, UATT, je dobila tri svetovalce, druga, PPTT, pa dva. Slednja je povezana z Južnotirol-sko ljudsko stranko in na državnih volitvah glasuje za enotno listo z Nemci.
Fontanari s svojo listo
Pred petimi leti je tej stranki uspelo v koaliciji v Nemci, poslati v parlament senatorja Fontanarija. Ta je med drugim poznan tudi pri nas, saj je v senatu predstavil zaščitni zakon, ki ga je izdelala Slovenska skupnost. Lani Fontanari ni bil več izvoljen. Zamenjal ga je zastopnik zelenih Boato, ki je nastopal na listi socialistov.
V	začetku letošnjega leta sta se na kongresu v Rivi ob Carskem jezeru UATT in PPTT združila. Kaj ju je ločevalo? Politične premise nikakor ne. Prepiri, tudi hudi, taki, da so končali na sodišču, so bili osebnega značaja. Osebnih sporov niso ugladili. Vendar pa so nekateri ostali na cesti. Bivšega senatorja Fontanarija niso dali na kandidatno listo. Zaradi tega je ta mož ustanovil svojo strančico, ki nastopa na volitvah. Najbrž uspeha ne bo dosegla, bo pa škodovala danes združeni avtonomistični stranki.
Napisali smo že, da si konservativci želijo uspeha P ATT. Ta stranka je namreč zelo nazadnjaška. Volilce je doslej imela le med prebivalci najbolj odročnih krajev, ki jim je vsaka novotarija bila odveč. Sedaj zbira okrog sebe tudi konservativce v mestih. Nekdanje voditelje so zamenjali sposobnejši menažerji. Nekateri se sicer še vedno ogrevajo za avstrijskega cesarja, občudujejo Južnotirolske Nemce, se z njimi povezujejo. Zagovarjajo popolno religioznost tudi v politiki, to še bolj kot sama krščanska demokracija. Nimajo pa privržencev med študenti na univerzi v Trentu.
V	nekdanjem demokristjanskem fevdu v Trentu, kjer je svojčas bil
Flaminio Piccoli majhen bog, se je vgnezdila univerza. Sociologi, ki so na njej diplomirali, so bili voditelji študentskega gibanja po vsej državi. Nekateri med njimi so bili celo med atentatorji prejšnjih let. Študentje so docela spremenili zunanji videz Trenta, mesta, ki ima danes 100.000 prebivalcev. Na univerzi je danes 700 docentov in njihovih pomočnikov. Ti živijo v Trentu stalno, imajo volilno pravico. V mestu se prirejajo razni festivali, ki imajo svetovni sloves.
Nekdanjim demokristjanskim prvakom s tedanjim predsednikom pokrajine Kesslerjem nekateri današnji konservativci tudi znotraj demokristjanske stranke, očitajo, da so z univerzo prinesli v Trento strupeno kačo. Taisti Kes-slerju očitajo tudi, da je svojčas ukinil male šole z nekaj šolarji v odročnih krajih, ter da je odprl združene šole v večjih krajih. Učence tja vsak dan vozijo z avtobusi. Konservativci obtožujejo nekatere demokristjane, da so s tem odprli tujim učiteljem vrata v dotlej enotno, mirno in konservativno podeželje ter s tem podrli ustaljena ravnovesja.
To pa so poleg komunistov in še v večji meri socialistov, izkoristili tudi zeleni. Medtem ko so na volitvah pred petimi leti zeleni imeli dva svetovalca, naj bi jih tokrat dobili več, tudi zaradi tega ker nastopajo skupno z radikalci.
Druge stranke pa tu ne igrajo pomembne vloge, saj se v nekaterih primerih morajo zadovoljiti samo z enim svetovalcem. Fašisti, ki nimajo na voljo argumenta o nemški manjšini, se zadovoljujejo z drobtinicami.
Ladinci
Ladincev je na Tridentinskem okrog deset tisoč. Politično ne nastopajo enotno. Nekaj takega so poskusili pred kakimi desetimi leti, uspeha pa niso dosegli. Svoje kandidate imajo na raznih listah. Pred petimi leti je bil en Ladinec izvoljen na listi republikanske stranke. Mož je pred kratkim prestopil k socialistom. Tu ne velja predpis volilnega zakona, kakršnega imajo na Južnem Tirolskem, kjer mora biti en Ladinec izvoljen. To je tisti, ki na katerikoli listi dobi največ preferenčnih glasov.
Ladinci imajo svoja društva. V šolah poučujejo nekaj ur tedensko ladinski jezik. Imajo nekaj v svojem jeziku pisanega periodičnega tiska. V veliko pomoč pa so jim tri do štiri strani tedensko, objavljene v dnevniku Alto Adige. Ta izhaja v Bocnu in iste strani se objavijo tudi v listu, ki se prodaja na Južnem Tirolskem, saj tudi tam žive Ladinci. Ladinci pa imajo težave s svojo pisavo. V vsaki dolini pišejo po svoje. Sedaj skušajo vse to ko-
ordinirati in priti do enotne pisave. V ta namem se snuje enotna pisava, koordinirajo jo pokrajinski odborniki za kulturo iz Bočna, Trenta in Belluna.
Dnevnik Alto Adige ima svojo podružnico v Trentu, kjer izhaja še en drug list LAdige. Ta je tu doma. Svojčas je bil glasilo Flami-nia Piccolija. Dandanes, odkar je njegov urednik bivši tajnik vsedržavnega sindikata novinarjev Pie-ro Agostini, pa je domač dnevnik bolj odprt do tridentiske stvarnosti, vendar očitno manj kot njegov konkurent iz Bočna. Tega ureja prav tako nekdanji tajnik novinarskega sindikata Luciano Ceschia, svojčas tudi direktor tržaškega Piccola. Letos 1. marca sta oba dnevnika zamenjala prejšnji format in pričela izhajati v tabloid formatu (kot Primorski dnevnik). Že kmalu pa je bocenski Alto Adige postal najbolj bran dnevnik v samem Trentu in s tem prekosil domači list. Svoj kotiček je hotel dobiti tudi beneški 11 Gazzettino, ki je pred nekaj leti tu odprl svojo redakcijo. Nekaj časa je beneški dnevnik tridentinskim problemom posvečal veliko prostora. Ni pa mu uspelo prodreti med bralce. Zaradi tega je sedaj zelo zmanjšal svojo kroniko.
Pokrajina Trento, enako kot pokrajina Bočen, dobi iz državnega proračuna 90 odstotkov denarja, ki ga plačajo davkoplačevalci te dežele. Zaradi tega ima deželno-pokrajinska uprava veliko denarja na razpolago. Država iz svoje še vedno plačuje državne uradnike, ki jih je tu še precej. Veliko denarja dajejo v razvoj gospodarstva in še zlasti kmetijstva ter turizma. Slednjega so zelo razvili. Uredili so smučarske kraje, dali veliko denarja ne le v gradnjo športnih naprav marveč tudi v gradnjo ter obnovo hotelov. V zimskem kot v poletnem času imajo veliko gostov. Ponašajo se z nekaj desetinami milijoni nočitev. Veliko denarja dajejo v reklamo. Prav to jim očitajo v sosednjem Venetu, kjer trdijo, da je samo Pokrajina Trento dala v lanskem letu trikrat več denarja v turistično reklamo kot ves Venelo.
Tridentinci se v avtonomni deželi počutijo zelo dobro. Če so s sedanjim vodenjem njihovih problemov zadovoljni bodo pokazali v nedeljo na voliščih. Pri njih je volilna kampanija minila brez velikih pretresov, vsedržavni prvaki strank, ki so sem prišli na obisk, so govorili v skoro intimnem krogu somišljenikov.
Nekoliko drugače, pa čeprav v glavnem za oči novinarjev, ki se tam pašejo v tem času, pa je nekaj desetin kilometrov bolj na severu, v Bocnu, kjer bodo volitve prav tako v nedeljo, 20. novembra. O tem pa kaj več jutri.
Preostali del kontingenta znaša 16,5 milijona litrov
Od ponedeljka bodo razdeljevali drugi del svežnja bencinskih bonov
Od ponedeljka, 21. novembra, bodo na občinskih izpostavah Občine Trst in v uradih okoliških občin razdeljevali drugi del bonov za kontingent bencina po neobdavčeni ceni, ki je na razpolago za leto 1988. V tej drugi fazi razdeljevanja bonov, ki bo trajala do 10. decembra, bodo razdelili bone še za skupnih 16,5 milijona litrov bencina, tako da bo posamezni lastnik osebnega avtomobila z močjo enajstih konjskih sil prejel bone še za 170 litrov bencina (doslej so prejeli bfcne za 570 litrov bencina). Boni, ki jih bodo razdeljevali v drugi fazi, bodo seveda enaki prvim, z njimi pa bo mogoče kupiti tako normalni kot super bencin (njegova cena bo še naprej znašala 500 oziroma 550 lir za liter).
Tržaške občinske izpostave bodo prva dva tedna, to je do 5. decembra, odprte od 14. do 20. ure, zadnji teden pa od 16. do 20. ure. Za dvig bonov je občinskemu osebju treba pokazati potrdilo, ki so ga upravičenci prejeli, ko so jim odobrili prošnje, prometno knjižico in osebni dokument. Vse bencinske bone — tako tiste, ki so jih razdelili v prvi fazi, kot tiste, ki jih bodo razdelili v prihodnjih treh tednih — bo treba uporabiti do 30. aprila prihodnjega leta. To je zadnji termin, ker bodo že maja začeli razdeljevati konti-gent bencina za leto 1989.
Kljub nasprotovanju tržaških črpalkarjev, bo bone mogoče uporabiti na katerikoli bencinski črpalki. Črpalkarji so namreč zaprosili Trgovinsko zbornico, naj bi se tudi v tem oziru zgledovali po pravilniku, ki velja na Goriškem (in po katerem so napisali pravilnik za razdeljevanje bonov na Tržaškem). Na Goriškem morajo namreč upravičenci dva meseca pred zapadlostjo oddati vse bone, ki jih imajo v preostanku, črpalkarju, pri katerem običajno tankajo. To omogoča črpalkarjem načrtovati, koliko bencina
bodo naročili in koliko ga morajo imeti na zalogi. Za upravičence pa je to seveda precej neugodno, ker morajo že vnaprej vedeti, kje bodo tankali. Tržaška Trgovinska zbornica je precej uspešno rešila to vprašanje, in sicer tako, da je s pomočjo tržaške carine omogočila črpalkarjem hitrejšo dobavo bencina.
Integrirani odbor Trgovinske zbornice, v katerem imajo svoje zastopnike občine in Avtomobilski klub, bo v prihodnjih mesecih vsekakor preučil predloge za spremembo pravilnika, po katerem dodeljujejo bone. Spremembe naj bi zadevale predvsem dve kategoriji upravičencev, ki so bili doslej izključeni: trgovce, ki imajo avtomobile v leasingu, in tiste lastnike avtomobilov, ki zaradi zdravstvenih problemov ne morejo imeti vozniškega dovoljenja. Do februarja ali marca (datum še ni znan) pa bodo lahko oddali prošnje tudi vozniki, ki so v tem obdobju ustvarili novo družinsko jedro.
. Z bencinom po neobdavčeni ceni so se v teh dneh ukvarjali tudi zeleni Alternativne zelene liste, ki so Trgovinski zbornici poslali pismo, v katerem vprašujejo, ali ne bi lahko prodajali po neobdavčeni ceni tudi neosvinčeni bencin (ki naj bi v prihodnosti po predlogu ministra za okolje Ruffola stal 100 lir manj kot doslej). »Trst je po zračnem onesnaženju prvi na lestvici italijanskih mest,« pišejo zeleni, »uporaba "zelenega" bencina, katerega učinki na človeški organizem sicer še niso povsem znani, pa bi gotovo zmanjšala možnost, da obolimo za sa-turnizmom.« Zeleni se sklicujejo tudi na dejstvo, da za uporabo neosvinčenega bencina ni neobhodno potrebno namestiti katalizatorja (ki stane okrog 500 tisoč lir), ampak je dovolj — kot potrjuje tudi Avtomobilski klub — "privaditi" avtomobil na novi bencin,
tako, da ga v začetku mešamo z normalnim.
Na Trgovinski zbornici tega vprašanja doslej še niso vzeli v pretres. »Ko bi bilo povpraševanje po neosvinčenem bencinu, (ki ga med drugim že prodajajo v Jugoslaviji, op. ur.), dovolj veliko,« so nam povedali, »ne bi imeli nobenih težav, da bi ga uvrstili med druge vrste bencina, ki ga prodajamo po neobdavčeni ceni.« (bg)
V okviru praznovanja 10-letnice Alpe-Jadran
Druga mednarodna revija komorne glasbe »C. Barison«
Po izjemno uspelih nastopih simfoničnega Orkestra mladih Alpe-Jadran v Trstu in v drugih središčih naše dežele ter v Benetkah v počastitev desete obletnice obstoja delovne skupnosti Alpe-Jadran, bomo v treh zaporednih nedeljah deležni še ene glasbene pobude, ki se idealno navezuje na proslavljanje te obletnice. Gre za drugo izvedbo mednarodne revije komorne glasbe »Cesare Barison«, poimenovane po uglednem in priznanem tržaškem violinistu, pred 14 leti umrlem Cesaru Barisonu.
Predstavitev te pobude, ki jo v sodelovanju prirejajo Tržaška avtonomna Ietoviščarska in turistična ustanova, Avtonomna dežela Furlanija-Julij-ska krajina, glasbeni združenji »Auro-ra Ensemble« in »Nuova Espressione« ter Krožek za kulturo in umetnost, je bila včeraj v prostorih Avtonomne le-toviščarske in turistične ustanove na Gradu sv. Justa. O njej so spregovorili najprej predsednik Letoviščarske ustanove dr. Alvise Barison in za njim predstavniki naštetih ustanov.
Na prvem od treh koncertov, ki bo v nedeljo, 20. t. m., ob 11. uri v »Dvorani grbov« na Gradu sv. Justa, se bo predstavil jugoslovanski, lani ustanovljeni ansambel »Collegium musi-cum Fluminensis« z Reke, ki deluje v okviru društva »Fratellanza« pri Združenju Italijanov za Istro in Reko in ki ga sestavlja pet članov, od katerih so štirje že diplomirali na glasbenih akademijah v Zagrebu ali Ljubljani, eden pa še študira na tržaškem konservatoriju. (Djeni Trdič - flavta, Branimir Rizoniko - oboa, Tea Grubšič -violina, Davide Stefanutti - čelo, Roberto Haller - klavičembaloj. Izvajal bo skladbe Scarlattija, Telemanna, Boismortiera, Bacha in Vivaldija. Naslednjo nedeljo, 27. t. m., ob 11. uri se bo v mali dvorani gledališča Verdi, predstavil avstrijski Trio Gartner -Gluxam - Orsini-Rosenberg z Dunaja (baročna flavta, čembalo, baročni vio-
lončelo), na sporedu pa bo ‘rnel skladbe Corellija, Bacha, Vivaldija m Mozarta. V nedeljo, 4. decembra, o 11. uri pa se bo prav tako v mali dvo rani gledališča Verdi predstavil ital1' janski »Aurora Ensamble« s klarinetistko Roberto Gottardi. Ansambel sestavljajo Romolo Gessi - violini Alessandra Carani, Maurizia Catnar da, in Ennio Francescato. Njegov spored bo obsegal skladbe Mozarta, Stra-winskega in v on Webra.	,.
Med tem koncertom bodo tua podelili »Nagrado Cesare Barison »»«/ in sicer klarinetistki Roberti Gottardi, ki jo je za to ugledno priznanje iz°ra' la posebna žirija pod predsedstvom
dr. Alvisa Barisona.
Med tiskovno konferenco je bil 9° vor tudi o potrebi uskladitve koledarja kulturnih prireditev med letom, d ne bi prihajalo - kot se to skoraj red no dogaja zdaj - do sočasnosti ve prireditev, in pa o hudem pomanjka nju koncertnih dvoran v Trstu, K utegne ogroziti izvedbo marsikater pobude, (j. k.)
Danes manifestacija naravovarstvenikov
ob predaji peticije
Predstavniki Zveze za okolje, zdru ženja Italia nostra in WWF bodo da nes izročili občinski upravi 6 tiso podpisov, ki so jih zbrali v Trstu p° peticijo, s katero zahtevajo omejite motornega prometa v središču mes (zlasti tovornjakov), razširitev območij za pešce, okrepitev javnega prevoza ( manj onesnajužočimi vozili ter z UP° rabo že obstoječih železniških prog) t| gradnjo novih parkirišč. Ob izročit podpisov bodo ob 16.30 priredili pr® županstvom javno manifestacijo. N ravovarstveniki opozarjajo, da je Pet cije še mogoče podpisati.
Na Deželi govor o zaposlitvi za bivše delavce Aquile
Deželni odbornik za industrijo Fer-ruccio Saro je včeraj sprejel predstavnike Združenja industrij cev iz Trsta, sindikatov CGIL, CISL in UIL ter tovarniškega sveta bivše rafinerije Aqu-ila, ki so pretekli mesec ob podpisu sporazuma o preusmeritvi dejavnosti obrata zahtevali, naj bi se dogovorili tudi o zaposlitveni bodočnosti delavcev in uslužbencev ukinjene rafinerije. Sindikati bi radi dosegli sporazum, s katerim bi se Združenje industrijcev obvezalo, da bo poiskalo nova delovna mesta za tiste delavce, ki ne bi imeli možnosti zaposlitve v dejavnostih, ki se bodo razvile na prostoru bivše rafinerije.
Saro je na včerajšnjem sestanku izrazil podporo tem prizadevanjem sindikatov. Poudaril pa je, da bi zdaj morali najprej ugotoviti, katere profile bi potrebovali, da bi omogočili optimal-nen razvoj novih dejavnosti v bivši Aguili. Ko bo to znano, bo tudi jasno, kalikšna delovna sila bo odveč. S stališčem sindikatov so se načeloma strinjali tudi predstavniki industrijcev, ki so zagotovili, da bodo storili vse, kar je v njihovih močeh, da bi odvečni delavci dobili primerno zaposlitev.
Poziv deželne svetovalske skupine KPI
Manjšini zagotoviti uravnovešen razvoj
Komunisti zahtevajo od deželne vlade, naj v okviru svojih pristojnostih naredi vse, da se sinhrot-ron ne postavi pri Bazovici, ampak da se zgradi znotraj padiškega Centra za tehnološke in znanstvene raziskave ali kje drugje, vsekakor ne pri Bazovici. Istočasno pa so mnenja, da je treba slovenski manjšini v Italiji na nek način poravnati ogromno škodo, ki so ji jo povzročili posegi za infrastrukture, industrializacijo in urbanizacijo na kraškem teritoriju. Slovenci na lastni koži plačujemo negativne posledice teh posegov, ker nismo pravno zaščiteni in ker je odnos s teritorijem za vsak narod bistvenega pomena. Za deželno svetovalsko skupino KPI so to bistvena vprašanja ne samo za Slovence, ampak za vso tržaško in deželno skupnost, ki je vse preveč pod vtisom izkrivljenih in demagoških informacij o zgodovini, o problemih in o zahtevah manjšine. Komunisti napovedujejo glede tega širšo politično ofenzivo, ki se je začela na Deželi, do izraza pa bo prišla na ravni vseh krajevnih uprav in v vsej tako imenovani civilni družbi.
Svoja stališča o kočljivem vprašanju lokacije svetlobnega pospeševalnima in o protivrednostih — če jih lahko tako imenujemo — za škodo, ki so jo povzročili manjšini razni posegi (naftovod, avtocesta, tovorno postajališče itd.), so komunisti razčlenili v dveh resolucijah, ki so jih pred kratkim predložili deželni skupščini. Dokumenta so javno predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci, katere so se poleg novinarjev in strankinih voditeljev, udeležili tudi
mnogi zastopniki manjšinskega življenja, od predstavnikov SKGZ in Slovenske skupnosti, do Kmečke zveze in Slovenskega raziskovalnega inštituta, SDGZ in Koordinacijskega združenja kraških vasi. Resoluciji je prisotnim obrazložil njen pobudnik svetovalec Miloš Budin, podpisali pa so ju vsi člani deželne svetovalske skupine.
Prva resolucija obvezuje predsednika Dežele Bia-suttija, naj na vseh ravneh preveri možnosti in vse pogoje za lokacijo sinhrotrona znotraj padriške znanstvene ustanove. Istočasno naj deželna vlada takoj prekine ves upravni in urbanistični postopek za lokacijo sinhrotrona pri Bazovici (na znanem urbanističnem območju T8) in naj v primeru pozitivne odločitve preveri možnost za finansiranje načrta znotraj raziskovalnega centra (na območju ARI). To je v sintezi od nekdaj politično stališče KPI, ki ni proti namestitvi sinhrotrona na Tržaškem, kot skušajo dokazovati nekateri, ampak nasprotuje bazoviški "rešitvi", ker je v vsakem smislu neprimerna in škodljiva za krajevno prebivalstvo.
Dosti bolj razčljenjen pa je drugi dokument, ki ima vse značilnosti neke vrste političnega manifesta KPI v trenutku, ko se o Slovencih noče javno govoriti. Budinova resolucija poziva Deželo k vrsti konkretnih korakov in obvez v korist slovenske narodnostne skupnosti. V prvi vrsti bo moral predsednik Biasutti stvarno pokazati "razpoložljivost" do parlamentarnega postopka za uzakonitev zaščite, ki jo je
javno iznesel v svoji programski izjavi. Glede spe® fičnih pristojnostih deželne uprave, pa KPI me°,x V(e gim zahteva uveljavitev pravice do rabe slovensc1 na deželnih zasedanjih, polnopravno priznanje Gl bene matice, SLORI in dvojezičnega šolskega cen v Špetru ter nove odnose s Slovenskim stalnim 9 dališčem. Za tržaško pokrajinsko stvarnost pa si o din in somišljeniki prizadevajo za nove odnose P stojnih oblasti do problemov kraškega prebivalst • za čimprejšnjo odobritev statuta Kraške 9°®® skupnosti in za polnopravno uveljavitev njene vi 9 na teritoriju ter za dvojezično poslovanje krajev uprav na narodnostno mešanem območju. . je Dežela bo morala nadalje poskrbeti za izvajam znanega sporazuma o protivrednostih za avtoce : spodbuditi padriški raziskovalni center, da vzP,oS sinove odnose s svojim naravnim zaledjem ter da V zna predstavnikom manjšinskih organizacij Pra do sodelovanja v vseh javnih telesih in komisijam odločajo o tem ali onem vprašanju. Da resolucij sestavljena samo iz specifično političnih zahtev, Pg_ ča dejstvo, da vključuje tudi posega za vrnitev ^ benskega Ljudskega doma krajevni skupnosti i ^ ureditev openskega strelišča in spomenika baz kim junakom.	. ,u(ji
Tiskovna konferenca, na kateri je sodeloval g pokrajinski tajnik KPI Nico Costa, je sovpada precej razgibano razpravo, v kateri so se og ,na predstavniki manjšinskih organizacij ter dez svetovalca Ugo Poli in Ivan Bratina.	S. T-
Zanimivo predavanje beograjskega nadškofa
Franc Perko o vprašanju izumiranja krščanstva
V mali dvorani Kulturnega doma je v sredo zvečer predaval beograjski nadškof Franc Perko, ki je skušal odgovoriti na vprašanje »Ali krščanstvo izumira?«. Uglednega gosta je predstavil duhovnik Dušan Jakomin. Srečanje sodi v niz treh predavanj za pripravo na misijon v tržaški škofiji. Čez teden dni bo predaval pesnik Ciril Zlobec, niz pa bo zaključil nastop tr-
žaškega škofa Lorenza Bellomija.
Msgr. Perko je uvodoma poudaril, da vprašanje o izumiranju krščanstva že več let buri duhove ne le teologov, ampak tudi sociologov, psihologov, pisateljev ipd. Zanimanje za ta problem narašča tudi v našem slovenskem prostoru. Predavatelj se je dotaknil številnih področij, ki so povezana s problemom izumiranja krščan-
stva. Ta pojav ima svoje korenine že v srednjem veku in je v naši dobi dosegel svoj vrhunec. Vzrok za to so bile spremembe da vseh ravneh družbenega življenja, katerim se Cerkev ni znala prilagoditi, ker se je v srednjem veku popolnoma institucionalizirala. Nekoč je bilo vse družbeno življenje prežeto s krščanstvom,- ateizem je bil dejansko nemogoč. Sčasoma pa je začela ta religija - zaradi ekonomskih sprememb, razmaha znanosti in racionalistične miselnosti -izgubljati svoj prvotni pomen. Tega je bila kriva tudi Cerkev sama, ki se je zaprla vase in trmasto zavračala vsako spremembo. Prišlo je do sekularizacije (ločitve cerkvenega in posvetnega) kulture, ki je začela krščanstvo počasi izrivati iz družbe. Ta sekularizacija je začela prodirati tudi v človekovo miselnost.
Predavatelj je kljub vsemu izrazil prepričanje, da bistvo krščanstva ne izumira. To, kar počasi izginja, so le zunanje pojavne oblike (cerkvene institucije), določene verske predstave, ki so se morale z razmahom znanosti nujno spremeniti, in tradicionalne oblike pobožnosti, verskih navad in obredov. Postavlja se torej vprašanje, ali bo krščanstvo znalo oblikovati nove predstave in nove navade. Msgr. Perko je vsekakor prepričan, da se člo-
veštvo vrača k duhovnosti. To je mogoče opaziti predvsem pri mladih, ki hočejo dati svojemu življenju nov smisel. Človek se je začel zavedati lastne nemoči. Razumel je, da mora brzdati napredek, saj bo sicer uničil samega sebe. Na to opozarjjo tudi ekološka gibanja, ki so se razbohotila predvsem v zadnjih letih. Po Perkovem mnenju se torej človeštvo vrača k tradicionalnih vrednotam in s tem tudi k veri. Problem pa je, če bo krščanstvo znalo nuditi ljudem to, kar v tem trenutku potrebujejo.
Ob koncu se je med gostom in občinstvom razvil zanimiv pogovor, ki se je dotaknil številnih problemov, med katerimi naj omenimo pojav verskih sekt in odnos med cerkvijo in znanostjo. Kar zadeva to zadnje vprašanje, je beograjski nadškof povedal, da je znanost s krščanskega vidika pozitivna, saj je iskanje resnice in odkrivanje sveta, v katerem živimo, eno od temeljnih poslanstev človeka. Pogovor se je nato zasukal v drugo smer, saj je občinstvo hotelo izvedeti kaj več o sodobnem trenutku v Jugoslaviji in o mednacionalnih in verskih trenjih med republikami, (hj)
Na sliki (foto Magajna) msgr. Perko (desno) in Dušan Jakomin med predavanjem.
V nedeljo spet »lov na zaklad« v MS Pinko Tomažič
V okviru dejavnosti, s *cater^pina ukvarja, organizira Mladinska sk P ^ Pinko Tomažič vsako leto tudi »1° h zaklad«. Po štirih uspelih PriretrUtjili so se člani skupine tudi letos Pot . b0 in priredili že 5. »lov na zaklad«, v nedeljo, 20. novembra. Ob tej P . nosti so se organizatorji potrudi . bi potek lova bil nadvse Pest5,r'arad® miv in seveda tudi zabaven. N so letos karseda mikavne, saj • jZ-npr. prvouvrščeni odšli na 8-dne let v Dolomite.	„t»resenti
Za vpisovanje je še čas, m ,ornu pa se lahko zglasijo v Ljudske sejju v Križu, v Ljudskem domu v lnern sv. Sergija, v openskem Pr° ijni in domu, v gostilni Tatjana v ,patina sedežu skupine v Bazovic zanski dom), (ag)
estilo ZSKD
slovenskih kuI^a”je
obvešča, da. ^uo na-s odbora, ki je b,‘° 21-
10 M Ivrhu Gori^)-seca, na vrnu i'-*
Predstavitev knjige o nacističnem uničevalnem taborišču
»Rižarna naj bo trajen opomin v naši zgodovinski zavesti«
s'n t'Za®.*t0 Rižarno je treba spet in Pet reševati pozabe. Vanjo pa je ne minreZa ^as’ ^i nezadržno briše spo-n ?'amPak še nekaj drugega oziroma rini ° drug. Gre za iste sile, ki so se v ,9° upirale, da bi odprli kakršen „ 1 Proces proti krvnikom nacistične-nnmnjČevalnega taborišča in njihovim srni ° - k°m- Gre za iste sile, ki so m n! Postopek, potem ko je pred dve-kn • esetletjema končno stekel, vses-bi n P°9°jevale in nato preprečile) da P^emu procesu sledili še drugi. A S tudi za iste sile, ki so v zločinih pQ arae bile v večji ali manjši meri, in v- no ab neposredno soudeležene rob 1 SP^°b v zgodovini Trsta niso občnega pomena, ampak jo pomemb-n°soobiikujejo
ki ,sne misli so obhajale marsikoga, or eJe sinoči v hotelu Savoia Excelsi-Sabh	predstavitve knjige »San
u Da — Istruttoria e processo per il kav • eBa Risiera« (»Rižarna Preis-čn< i i11? Proces o uničevalnem taboriš-ložh- i le letos izšla pri milanski za-sj.j, 1 Mondadori v zbirki zgodovin-bivš'haZ‘Skav Vsedržavnega združenja cisti- Političnih deportirancev v na-kni.cna uničevalna taborišča (ANED). deli obsega več kot 600 strani, raz-z0 ljna Pa je na dva dela. V prvem no Fmaria Enzo Collotti in Gallia-in p9ar' Pravnika Giorgio Marinucci Vni^lanfranco Maris ter časnikarja Sejo r ^av®r in Adolfo Scalpelli pi-kiJ c ° zgodovini Rižarne ter o procesu, Drun' !? zaključil pred desetimi leti. qa p del prinaša dokumente celotne-deDpdnega postopka, pa tudi pisma Dari r, ancev v Rižarno, seznam pri-ransv-ov in SD, delujočih na Jad-Usm . obali, ter seznama preživelih in Us£»cenih v lagerju. ve£ R90 sta številnim udeležencem do vi P Predstavila znana tržaška zgo-ke nnaria' profesorja Elio Apih s tržaš-skP Omerze in Jože Pirjevec s padov-spu'-.ostrici na ljubo se nista veliko cala v analizo in ocenjevanje knji-
ge, pač pa sta vsak po svoje skušala predvsem zgodovinsko osvetliti dogodke, o katerih knjiga govori. Apih je najprej podal moralno podobo nacističnih krvnikov, pri katerih bi po njegovem zaman iskali kako »tragično veličino«, saj jih pričevanja rišejo kot hladne ubijalce, kot poklicne zločince. Govoril je nato o obsežnem pojavu kolaboracionizma, kateremu je treba pripisati dobršen del odgovornosti, da je do procesa prišlo tako pozno, pa tudi, da je bil proces vse prej kot »tržaški Nurnberg«, saj je strahote Rižarne obravnaval kot »navadne zločine«. Toda kakšen pomen ima danes vse to obnavljati? Apih je mnenja, da bi s tem težko dosegli nadaljevanje sodnega postopka, po njegovem prepričanju pa je potrebno vse te dogodke danes obnavljati predvsem zato, da bi se postavili po robu poskusom likvidiranja vrednot antifašizma.
Pirjevec je predvsem pojasnjeval, zakaj ni slučaj, da so nacisti postavili uničevalno taborišče ravno v Trstu in vanj deportirali večinoma Jude, Slo-
vence in Hrvate. Nacisti so na osnovi stereotipov, ki so se med Nemci že veliko prej zakoreninili, imeli Jude in Slovane za »Untermenschen« (»podljudi«), ki jih je treba izkoriščati in, če potrebno, uničiti. Prav to so tudi delali v lagerjih. Na podobne stereotipe o Slovanih pa. so nacisti naleteli, ko so prišli v Trst. Da je stvarem tako, je mogoče ugotoviti tudi iz dejstva, da se med večinskim narodom skorajda ni dvignil protest proti preganjanju Slovencev in Hrvatov za časa fašizma in potem med nemško okupacijo.
Razprava po uvodnih poročilih se je dotaknila raznih zgodovinskih podrobnosti, pa tudi vprašanja, kako učinkovito obnavljati zgodovinski spomin na ta del naše preteklosti. Nekateri razpravljale! so obžalovali, da ni bilo poskrbljeno za prevod morebitnih posegov v slovenščini, obžalovati pa tudi velja, da Tržaška trgovinska zbornica ni hotela dati svoje dvorane na razpolago za predstavitev knjige, češ da ne gre za »kulturni dogodek«, (mb)
Na sliki (foto Križmančič) pogled na nabito polno dvorano.
Na tiskovni konferenci
Kritike KPI o upravljanju javnega zdravstva v Trstu
Tržaško zdravstvo je v kočljivem trenutku: deželna uprava je na tem, da odobri izvršni načrt tržaške KZE in da torej določi njeno finančno platformo, v kratkem pa bi moralo priti tudi do obnove skupščine in upravnega odbora KZE. Čas je torej dober za obračun, iz katerega naj bi izhajale smernice za zdravstveno politiko v naslednjih dveh letih. Za KPI, ki je o problematiki tržaškega zdravstva priredila včeraj tiskovno konferenco, ni obračun prav nič spodbuden.
Sergio Minutillo, zdravnik in odgovorni za zdravstvo pri KPI, je to oceno utemeljil z analizo stanja v bolnišnicah. Izhajal je iz ugotovitve, da je obseg dela v bolnišnicah izredno velik, saj so v prejšnjem letu zabeležili 84 tisoč sprejemov in 800 tisoč dni hospitalizacije. Te številke so za mesto, kot je Trst, odločno prekomerne, kar pa upravitelji opravičujejo s trditvijo, da so Tržačani "razvajeni". To ne drži, je sodil Minuttilo, res pa je, da se občani zatekajo v bolnišnico, ker je to edina zdravstvena ustanova, v kolikor so teritorialne službe še vedno le na papirju. Toda kakšna je pravzaprav slika posameznih bolnišnic? Minutillo je ugotovil, da je bolnišnica pri Magdaleni v razpadajočem stanju, velike pomanjkljivosti pa ima tudi bolnišnica pod Obeliskom. V zvezi z načrtom za obnovo glavne bolnišnice je opozoril na njegovo nepotrebno faraonsko razsežnost in na dejstvo, da KZE razpolaga le s sredstvi za obnovo kardiološkega oddelka.
Kaj pa katinarska bolnišnica, ki naj bi bila ponos tržaškega zdravstva? Tudi na to vprašanje je Minutillo odgovoril z negativnimi podatki. Operacijske sobe so izkoriščene le dva ali tri dni na teden, ponoči ni dežurnega kirurga, število operacijskih posegov, ki jih opravljajo oddelki, ki so prej bili v glavni bolnišnici, se je v katinarski
znižalo za 30 odstotkov, čakalna doba na operacije in preglede je izredno dolga, čas ležanja ravno tako... Minutillo je opozoril tudi na kočljive odnose med KZE in Univerzo, ki ima za svoje oddelke posebno konvencijo z Deželo in je torej zunaj pristojnosti KZE, čeprav deluje pod njenim okriljem. Tako je v konvenciji, ki jo ravnokar podpisujejo, predvideno, da bodo univerzitetni zdravniki lahko delali na oddelku le 15 ur na teden, torej le 3 ure na dan. Še največjo zaskrbljenost je Minutillo izrazil ob neuradni, a doslej nepreklicani vesti, da bo celotna katinarska bolnišnica prešla v pristojnost ministrstva za šolstvo in da bo torej postala univerzitetni poliklinični center. To je naravnost nesprejemljivo, je ugotovil Minutillo, saj je na Ka-tinari 70 odstotkov zdravnikov nameščenih pri KZE. Da organizacija zdravstvenega sistema krepko šepa, po njegovem najbolj zgovorno dokazuje primer zdravstvenega nadzornika dr. Giaconija, ki je po komaj dveh mesecih dela v tržaški KZE podal ostavko, pobral šila in kopita ter se vrnil v rojstni Ascoli Pičeno. Tako dr. Passoni sedaj opravlja kar tri funkcije: je zdravstveni nadzornik, ravnatelj kati-narske bolnišnice in zdravstveni koordinator!
Toda tudi na drugih področjih, kot so službe za starostnike, socio-zdrav-stvena okrožja in boj proti mamilom, ni nič spodbudnega, je za Minutillom opozoril član tajništva KPI Maurizio Pessato. Tretji udeleženec tiskovne konference, načelnik komunistične skupine v skupščini KZE Fausto Mon-falcon, pa se je osredotočil predvsem na politično upravo KZE in poudaril tako nujnost, da se ta politična telesa čimprej obnovijo, kot primernost, da bi — kot glas opozicije — tudi KPI stopila v njen upravni odbor.
N. F.
Včeraj skupščina delavcev IRET
Delavci zahtevajo pojasnila glede novega podjetja MIT
skih e!ayci obrata IRET so na včerajšnjem zborovanju ob navzočnosti pokrajin-sPlo<rU*mk°v CGIL Catalana, CISL Falconeja in UIL Marchesana obravnavali Časar ■ s.tanle podjetja, ki je — kot znano — že dalj časa v hudi krizi, zaradi Večkr f . 4, °d 235 zaposlenih v dopolnilni blagajni. Skupščina je potrdila že kot oct ,lzraženo stališče, da je treba delavce v dopolnilni blagajni obravnavati taie, kar bi se moralo odražati tudi v rotaciji na delovnih mestih, ti izkia zoorovanju je bil tudi govor o novem podjetju MIT, ki bi moralo razvija-IRET JnCI}0 c^vilno tehnologijo in v katerem naj bi zaposlili kakih 20 delavcev vodstr Uelavci 80 izrazili zahtevo, naj bi bili čim prej seznanjeni s strukturo njihovf ni?ve9a podjetja, z imeni delavcev, ki bi jih vanj premestili, pa tudi z d^avsk11 bodočim ekonomskim položajem. O vsem tem so v teku pogajanja med lmi predstavniki, vodstvom podjetja in deželno upravo.
(Foto Magajna)
Dogovor s sestanka s tržaškim županom
Občina in sindikati bodo skupno preučevali probleme
Tržaška občinska uprava in sindikati bodo odslej skupno preučevali najbolj kočljive probleme, tako teritorialne kot upravne narave, ki se bodo pojavljali na delovnem obzorju. Tako so se dogovorili na torkovem sestanku med sindikalno delegacijo — ki so jo sestavljali Treu za CGIL, Feletti za CISL in Trebbi za UIL — in županom Francom Richettijem.
Sindikalni predstavniki bodo čim prej sestavili neke vrste pravilnik, po katerem bodo upravljali medsebojne odnose, župan pa je popolnoma podprl zahtevo, da bi do decembra organizirali več sestankov s posameznimi odborniki, na katerih bodo analizirali specifične probleme v tržaški občini. Na sestankih naj bi tako preučili vprašanja okolja, prometa in cest, socialnih storitev (pomoč ostarelim in prizadetim, jasli in otroški vrtci), kulturnih ustanov, mladinske tematike (prosti čas, kultura in zaposlovanje) ter reorganizacijo občinske uprave. Po programskih dogovorih so gospodarska vprašanja v pristojnosti Pokrajine, kljub temu pa so si bili sindikalni predstavniki in župan enotni v prepričanju, da je potrebno sodelovati tudi na tem področju.
Župan je nato sprejel tudi predstavnike sindikatov upokojencev, s katerimi je analiziral probleme ostarelih. Udeleženci srečanja so ugotovili, da je treba čim prej uresničiti strukture za nesamostojne starejše občane, okrepiti službo za pomoč na domu, ustanoviti pri Občini posebno tajništvo za ostarele, ki bi koordiniralo delovanje vseh organizacij, ki delujejo na tem področju, ter podpisati dogovor med Občino in KZE za bolničarsko nego v ustanovah za ostarele. Župan je v tem oziru povedal, da je Občina v dogovoru s KZE in Deželo že naročila načrt za preureditev oddelka za bolnike na dolgotrajnem zdravljenju v zdravstveni strukturi Gregoretti.
Slikovita nesreča
Včeraj popoldne se je v Ulici Flavia pripetila slikovita prometna nesreča, v kateri se je lažje ranil 22-letni Maurizio Canderlich iz Ulice Pittoni 22. Okreval bo v 15 dneh. Fant se je vozil proti središču mesta, v bližini tovarne zdravil Don Baxter pa je prišlo do trčenja z zastavo, ki jo je upravljala Antonija Bibalo iz Kopra. Sunek je bil tako silovit, da se je zastava prevrnila na streho. Voznica se na srečo sploh ni poškodovala.
V	naslednjih dneh pestra dejavnost krajevnih uprav
V	ponedeljek bodo zasedali tržaški in devinsko-nabrežinski občinski svet ter tržaška pokrajinska skupščina. Tržaški in nabrežinski svet bosta imela na dnevnem redu tekoče upravne zadeve, začenši z ratifikacijo nujnih sklepov obeh odborov. V Nabrežini vlada precejšnje pričakovanje za obravnavo prizivov in pripomb v zvezi z varianto o Sesljanskem zalivu. Razprava o tem pa bo na sporedu po vsej verjetnosti v začetku decembra. Tržaški občinski svet pa mora ratificirati med drugim tudi sklep o dokončni lokaciji sinhrotrona pri Bazovici.
Na Pokrajini bo predsednik Crozzo-li končno prebral svojo programsko izjavo, nakar se bo začela politična razprava. Prihodnji teden bi se morali sestati tudi štirje rajonski sveti, ki so še brez predsednika. V Skednju je glavni kandidat za predsedniško mesto še vedno republikanec Leghissa, pri Sv. Vidu pa se za to mesto potegujejo komunisti. Na Zahodnem Krasu je doslej glavni in edini kandidat dosedanji predsednik Slavko Štoka (KPI), povsem odprto pa je vprašanje predsedniškega mesta na Vzhodnem Krasu. Zanj se potegujejo demokristjani, socialisti in Slovenska skupnost.
Včeraj začetek procesa na porotnem sodišču
Jugoslovan obtožen posilstva in poskusa umora
^sib^n^	tržaško porotno sodišče stopil 29-h
Pov2m,rendzič' ki je obtožen poskusa umora, posils B°lgark telesnih Poškodb in vdora v stanovanje ml ki bodo6 Baaeve Kostantinove. Proces je zapleten in soi ci, stran l?e ' Prfcej težav pri določitvi kazni. Sodnik Bi bo Vpri J) 1 S0(^nik Dainotti in šest porotnikov bodo obs Kost n° 1ZrekH že danes.
‘iavlian;fIr^I10Va le. maja letos prijavila jugoslovanskega skozi ok kiumendziča. Obtožila ga je, da jo je hotel v se m hotr n]ene9a stanovanja v Ulici delle Docce 12, jo p0 n- 6 a odzvati njegovemu dvorjenju. Obtoženec na jo v div'-1- besedvah dvakrat posilil, jo večkrat pretepe PoseoH !!• iez* skušal celo umoriti. V zadnjem trenutki Pred mati in ji rešila življenje, be (njenS°dn^°m Dumendzič odločno zanikal vse ob je le da6 ?zjave ie Prevajala uradna prevajalka). Pri; Kostanti 86 je Predvsem v zadnjih časih večkrat kreg. ho ieto “ovo m da jo je med prepiri včasih udaril. Prit 9a bival --na™reF stanoval pri Bolgarki, ker ni imel lasi Silvesj., aca V1 ie Prosti čas preživljal z njenim sinčl svoje ' Gbenem ji je tudi pomagal, ko je prenavl Mtiovo Vn?vanie' Obtoženec je trdil, da sta imela s Kosi hjuno n ezfnsko razmerje. V zadnjih mesecih pa se jo, ker j1 .eljstvo skrhalo. Začelo ga je razjedati ljubosi °b(asn P' unelii ženska veliko znancev, s katerimi se v°stanti stlaiala- Dumendzič je že dalj časa sumil, da ljubeZpnnF>va odnose z njimi in da prejema plačilo za s\ VtlehiatiSke us*u9e' Zaradi tega so se začeli med nj: ukaZai, vse pogostejši prepiri, naposled pa mu je žen ala' naj odide iz stanovanja.
Obtoženčeve izjave je Kostantinova povsem zanikala. Rekla je, da ni nikoli »hodila« z Dumendzičem, ki je bil le njen podnajemnik. Čisto brez razloga jo je moril s svojim ljubosumjem in hotel vedeti, kam hodi in s kom se druži. Kadar je preživela večer v družbi z drugimi, jo je jezen pričakal doma in večkrat so se razvneli divji prepiri. Dvakrat si jo je vzel s silo. Obtoženec jo je tudi večkrat pretepel, 2. maja letos pa jo je v navalu jeze hotel vreči skozi okno. V tistem trenutku pa je prišla v sobo Bolgarkina mati, ki je obtoženca odgnala.
Sodnik Brenči je nato prebral izjavo matere, v kateri je zapisala, da je obtoženec večkrat grozil njeni hčerki, da jo bo ubil, če se bo še shajala s svojimi prijatelji. Dumendzič je baje hotel Kostantinovo tudi poročiti. Mati je še povedala, da je 2. maja zasačila obtoženca, ko je držal njeno hčer za vrat v bližini okna. Ker je mislila, da jo hoče umoriti, je zgrabila hčer za nogo in s silo odrinila fanta.
Na vrsto so nato prišle priče. Najprej policisti, ki so vodili preiskavo, nato pa sosedje Kostantinove. Izjavili so, da ženske niso nikoli videli skupaj z obtožencem, potrdili pa so, da je skrbel za njenega sina, kot da bi mu bil oče.
Na včerajšnjem procesu vsekakor ni prišla na dan vsa resnica. Branilec obtoženca Dario Lunder je protestiral, ker sodnik ni sprejel njegove zahteve, naj zaslišijo še eno pričo, ki je menda videla Kostantinovo in Dumendziča v »nežnem« zadržanju. Prav tako po mnenju odvetnika sodišče ni vzelo v poštev nekoliko dvomljive preteklosti ženske.
Proces se bo nadaljeval in verjetno tudi zaključil danes. Sodnika in šet porotnikov bodo prisluhnili zahtevam obto-ženčevega odvetnika Lunderja, branilca civilne stranke (Kostantinove) Giovannija Loisija in javnega tožilca Roberta Staffe. (hj).
Karabinjerji odkrili mrežo mladih prodajalcev hašiša
Ilario Stella, Roberto Cassari, Flavio Giurgevich in Ferdinande Gerli
Karabinjerji so v teh dneh izsledili štiri mlade razpečevalce hašiša in kokaina, ki so oskrbovali precejšnje število tržaških narkomanov, in prijavili sodnim oblastem 18 oseb. Po večmesečnih preiskavah so prijeli 32-letnega Flavia Giurge-vicha, 34-letnega Ferdinanda Gerlija, 24-letnega Ilaria Stello in 26-letnega Roberta Cassaraja. Prva dva sta z Opčin, Stella stanuje v Trstu, Cassara pa ni Tržačan, a služi v našem mestu vojaški rok. Četverico sta z mamili oskrbovala dva Neapelj-čana, ki ju trenutno še niso identificirali.
Preiskovalci so bili razpečevalcem že več mesecev na sledi. Kaže, da sta neznana Neapelj čana prihajala v Trst vsak teden in da sta vsakič prinesla po dva kilogram hašiša ter nekaj gramov kokaina. Štirje obtoženci so si razdelili mamila in se potem sestajali z drugimi razpeče-
valci ter kupci. Kaže, da je bil najpomembnejši član četverice Ilario Stella, ki je iz svojega stanovanja v Ulici Apiari 26 v Rojanu ustvaril pravo bazo za to protizakonito trgovino.
Razpečevalci so kupovali mamila tudi za lastno uporabo. Večkrat so se zbirali s svojimi kupci na plaži v Brojnici pod Križem, kjer so skupaj kadili hašiš. V tem »krogu prijateljev« je bilo kakih 30 oseb, od katerih so osemnajst karabinjerji prijavili sodstvu. Vsak teden so razpečevalci zaslužili okoli 40 milijonov lir. To vsoto so razdelili na več delov, saj je z njimi sodelovalo še nekaj drugih manjših razpečevalcev. Prva sta se v mrežo karabinjerjev ujela Giurgevich in Gerli, čez nekaj tednov pa so preiskovalci zasačili še Stello in Cassaraja, ki sta čakala na odjemalce v Ul. Rossetti.
Od preteklega torka
Slikar Boris Zuljan razstavlja v Prosvetnem domu na Opčinah
»Usoda podobe« je bil naslov razstavi Borisa Zuljana, ki so jo v torek zvečer odprli v Prosvetnem domu na Opčinah. Bila je to priložnost, da so se Openci, člani domačega društva, pa tudi prebivalci okoliških vasi in zaselkov seznanili s slikarjem, ki je tu prvič samostojno nastopil, in z njegovo ustvarjalnostjo.
Gosta je občinstvu predstavila Magda Tavčar, ki v društvu Tabor skrbi za razstavno dejavnost. Nato se je s kratkim govorom predstavil udeležencem večera Zuljan sam, ki je povedal, da je prav pred kratkim razstavljal svoja dela v tržaški Občinski galeriji, takoj zatem pa je imel razstavo tudi na Koroškem. Nekaj slik je tako prinesel na Opčine iz prve, ostale pa iz razstave na Koroškem, medtem ko je za Opence pripravil še nekaj skic raznih predelov Opčin, ki so si jih domačini še s posebnim veseljem ogledali.
Temu uradnemu delu večera je nato sledil nastop mladega kabaretista Andra Merkuja. Po njegovi zaslugi je dobila prireditev vesel, močno sproščen značaj, o čemer sta pričala smeh in seveda navdušen aplavz, s katerim so udeleženci gosta na koncu nastopa pozdravili.
Tako lahko ugotovimo, da je imel tisti, ki je povezal otvoritev razstave s kabaretom, srečno roko ter da je prav gotovo odprl pot novim podobnim prireditvam. Razstava, ki si jo je vredno ogledati, bo odprta do 23. novembra.
(Foto Križmančič)
Jutri pri Domju
Proslava oktobrske revolucije
Dolinska sekcija KPI je tudi letos pripravila proslavo ob obletnici oktobrske revolucije. Prireditev bo na vrsti jutri, v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Slavnostni govornik bo pokrajinski tajnik KPI Nico Costa, osrednja točka programa pa bo koncert harmonikarskega ansambla Miramar iz Trsta, o katerem gre povedati kaj več. Ustanovljen je bil namreč pred več kot 20 leti, v tem obdobju pa se je izkazal tako v italijanskem kot tudi v mednarodnem merilu. Pod vodstvom Liliane Zajec bo ansambel Miramar kljub prenovitvam v zasedbi, ki so ravno v teku, tudi tokrat predstavil raznolik in sugestiven program. Solisti in predvsem ansambel, ki ga sestavlja kakih trideset glasbenikov v starosti od 10 do 40 let, bodo namreč predstavili klasične pa tudi drugačne skladbe, ki bodo gotovo zadovoljile prav vse prisotne. Zato ste na proslavo tudi vsi toplo vabljeni.
V tekmovanju v namiznem tenisu
Uspeh barkovljanskega osnovnošolca
V paviljonu F na Tržaškem velesejmu je bilo 12. in 13. novembra tekmovanje v namiznem tenisu za učence osnovnih in nižjih srednjih šol tržaške pokrajine. Organizator tekmovanja je bil pokrajinski odbor Italijanskega združenja za namizni tenis, udeležili pa so se ga učenci in dijaki, razdeljeni v štiri ločene skupine: dečki - osnovna šola, dijaki - srednja šola, deklice - osnovna šola in dijakinje - srednja šola.
Devan Jagodic, učenec 5. razreda osnovne šole F. S. Finžgar iz Barkovelj je tekmoval v prvi skupini, v kateri je osvojil tretje mesto. Uspeh je še posebno omembe vreden, če upoštevamo, da je v omenjeni skupini nastopalo kar 40 učencev iz raznih osnovnih šol. Čestitamo!
prispevki
Ob 1. obletnici smrti Alojzije Ravbar daruje mož Emil 50.000 lir za repentabr-sko cerkev.
Namesto cvetja na grob strica Frances-ca darujeta Renata in Laura z družino (Repen 134) 40.000 lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na Stanota Ravbarja darujejo sestri Angela in Ivanka 100.000 lir in družina Ravbar (Repen 2) 50.000 lir za repetabrsko cerkev.
V	spomin na Pavlo Macarol daruje vnukinja Sonja 10.000 lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Antonije Škamperle daruje Bizjak (Col 10) 10.000 lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Stanota Ravbarja darujejo: Bizjak (Col 10) 10.000 lir, družina Milič (Col 15) 10.000 lir, Renata Škabar (Repen 137) 10.000 lir, Lojzka s ‘Kontovela 10.000 lir, Purič (Repen 13)
10.000	lir, Križman (Repen 128) 10.000 lir, Bertolino-Škabar (Repen 29) 20.000 lir, Škabar (Repen 45) 20.000 lir, Hrovatič (Col 40) 10.000 lir, Milič (Repen 93) 15.000 lir, Doljak (Repen 11) 20.000 lir, Buscemi (Col 53) 20.000 lir, Škabar (Repen 74)
15.000	lir, Forza- Kjuder (Repen 136)
15.000	lir, Destri-Guštin (Col 42) 10.000 lir ter Škabar (Repen 18) 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Stanota Ravbarja daruje Grizonič (Col 63) 20.000 lir za MPZ Zvonček.
V	spomin na Netko Cibic darujejo Anita in Marija Furlan 10.000 lir, Fani Sferza 20.000 lir ter Aldo in Luciana Colja 30.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na drago mamo Netko daruje Riko z družino 100.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Stanota Ravbarja darujeta Robi in Nadja (Repen 87) 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Repentabor.
V	spomin na Stanota Ravbarja in Karla Guština darujejo Julka, Marija in Alojz (Repen ) 30.000 lir za repentabrsko cerkev.
Družina N. N. daruje 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Antonije Škamperle in Maria Guština daruje Guš-tin-Destri (Col 42) 20.000 lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na Stanota Ravbarja daruje družina Ludvik Purič (Repen 160) 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Repentabor.
V	spomin na moža in očeta daruje družina Černjava 50.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Davida Maurija darujeta Mila in Klara z družino 50.000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Davida Maurija darujeta Mira in Fabjan Bonano
20.000	lir za Sklad M. Čuk.
Marija Orel in Danilo Benčina darujeta 200.000 lir za proslavo 100-letnice Ciril Metodove šole.
V	spomin na Tiberia Rukina darujeta E lena Rukin in Silva Bogateč 25.000 lir za ŠD Mladina in 25.0001ir za ŠD Vesna.
V	spomin na Riharda Pečarja daruje družina Dolgan 30.000 lir za Skavtsko zamejsko slovensko organizacijo.
Namesto cvetja na grob Davida Maurija darujejo Vanda in Pino Grdina
30.000	lir, Stano in Valerija Žerjal 30.000 lir ter Branka in Vitorio Vodopivec
30.000	lir za ŠD Breg. .
(i!i(; > SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Franco Brusati
GALANTNI POGO VORI
Režija: Boris Kobal
Igrajo: Mira Sardoč, Silvij Kobal, Maja Blagovič in Stojan Colja
Danes, 18. t. m., ob 20. uri ABONMA RED K.
Jutri, 19. t. m., ob 20. uri IZVEN ABONMAJA.
šolske vesti
gledališča
VERDI
Otvoritev letošnje operne sezone v gledališču Verdi bo 2. decembra 1988 ob
20.00	(red A) s PIKOVO DAMO M. I. Čajkovskega. Režija Giorgio Pressburger. Dirigent Spiros Argiris.
Pri blagajni gledališča Verdi - Trg Verdi 1 - je v teku vpisovanje novih abonmajev za skorajšnjo operno sezono.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89 - Nocoj ob 20.30 (red prost) bo gledališka skupina CONTEMPORANEA 83 predstavila Ser-gia Fantonija v delu Lyle Kessler OR-PHANS. Režija E. Coltorti. V abonmaju odrezek št. 3. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 22. do 27. t. m. bo na sporedu predstava UNA ZINGARA MI HA DETTO... z Ginom Bramierijem in Paolo Ouattrini. Predstava je izven abonmaja. Abonenti imajo 20-odst. popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Jutri ob 20.30 se bo skupina Lune Te-atro iz Rima predstavila z delom SENTI-MENTAL Pietra Favarija. Režija Ugo Gregoretti. Igrajo Cochi Ponzoni, Aurora Cancian in Giulia Farnese.
Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) in pri UT AT v Pasaži Protti 2 so v teku vpisovanja novih abonmajev.
koncerti
Združenje Italija-SZ in SKD Tabor-
Opčine priredita v Prosvetnem domu na
Opčinah nocoj ob 19. uri koncert: VLA-
DIMIR MALIN IN - violina in ELENA KHOKHLOVA - klavir. Na programu Schnitke, Sidelnikov, Barkauskas, Šostakovič. Vabljeni!
V Musič Clubu Tor Cucherna bo nocoj in jutri ob 22.30 koncert afriške glasbe s skupino Raiz Latina. Vstop prost.
včeraj - danes
menjalnica		17. 11.	1988
Ameriški dolar		1270.	Japonski jen		10.
Nemška marka 		742.	Švicarski frank 		884,
Francoski frank		216. -	Avstrijski šiling		105,20
Holandski florint 		657. -	Norveška krona 		193,—
Belgijski frank		35,-	Švedska krona		210.
Funt šterling		2325.	Portugalski eskudo		8,30
Irski šterling		1965.-	Španska peseta 		10,50
Danska krona					189,-	Avstralski dolar 		1050.
Grška drahma 		8,50	Debeli dinar		0,26
Kanadski dolar 		1020. -	Drobni dinar		0,26
			
izleti
ŠK Kras organizira oty priliki gostovanja namiznoteniške ekipe za tekmovanje evropskega pokala ETTU 3-dnevni izlet v Budimpešto od 9. do 11. decembra. Zainteresirani se lahko zglasijo v tajništvu športno-kulturnega centra v Zgoniku vsak dan od 18. do . 19. ure do torka, 22. t. .m.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi v sredo, 30. novembra t. L, izlet v Goriška Brda s postankom v Solkanu, kjer si bomo ogledali v tamkajšnjem muzeju razstavo o bojih ob Soči v
1.	svetovni vojni (obdobje 1915-1917). Vpisovanje v sredo, 23. novembra, od 10. do 11. ure v društvenih prostorih v Ul. Cicerone 8.
razne prireditve
Danes, PETEK, 18. novembra 1988
ROMAN
Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 16.31 - Dolžina dneva 9.22 - Luna vzide ob 13.46 in zatone ob 0.28.
Jutri, SOBOTA, 20. novembra 1988
ELIZABETA
PLIMOVANJE DANES: ob 5.31 najvišje 40 cm, ob 12.21 najnižje -23 cm, ob 17.45 najvišje 9 cm, ob 23.22 najnižje -29 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,4 stopinje, zračni tlak 1028,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 66-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 14,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giovanni Voeneki, Je-sica Rauber, Stefano Tedeschi.
UMRLI SO: 69-letna Rosa Marussich por. Smocovich, 62-letni Ottone Zambon, 82-letna Rosalia Glavina, 80-letni Giuseppe Delben, 68-letna Elvina Gregori por. Tomasini, 67-letna Ida Ermacora, 88-letna Annita Dolce vd. Rapetti, 93-letna Anna Maria Cramer, 81-letna Caterina Denich.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. novembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (ALTURA), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
FERNETIČI (tel. 229355), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (ALTURA), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan) Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18.
FERNETIČI (tel. 229355), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino
Sindikat slovenske šole obvešča učitelje, da je UČITELJSKI NATEČAJ, razpisan z ministrsko okrožnico št. 218 dn 30. 7. 86 ponovno odložen. Nadaljnje o ' ločitve bodo javljene v Uradnem 11S u dne 28. 4. 1989.
Sindikat slovenske šole obvešča strokovne učitelje, da je natečaj ITP, ki <Ja J razpisal Deželni šolski urad z deželni
odlokom dne 20. 4. 1985 ponovno
odlo-
žen. Nadaljnje odločitve bodo javljene v Uradnem listu dne 14. 4. 1989.
Sindikat slovenske šole sporoča, da bodo dne 21. novembra 1988 na Deze ^ nem šolskem uradu razobešene lestvic habilitiranih za poučevanje na slove?' skih višjih srednjih šolah za razred XXIlI-trgovinstvo, XXXII-risanje in zgodovina umetnosti, XXIX-tehnično 1 * * * umetnostno risanje.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 2(V je odprta slikarska razstava GIUSErr SATURNA in GIULIA TOMAINA.
V	galeriji Cartesius bo do 24. t. m. na ogled razstava slikarke Felicite FRAI-
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom-Do 23. t. m. razstavlja BORIS ZULIA ■ Ogledi: vsak dan od 16. do 20. ure, nedeljo od 10. do 12. ure.
V	galeriji Nadie Bassanese - Trg Gi Otti 8, 1. nad. - je odprta razstava Barbar Strathdee. Urnik: vsak dan od 17.00
20.00	razen ob nedeljah.
Zadružni center za socialno dejavnost in KRUT v sodelovanju z Društvom slovenskih upokojencev v Trstu, Zvezo vojnih invalidov NOV in Združenjem aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju vabijo na 1. PETKOV POPOLDAN, ki bo danes, 18. novembra, ob 15. uri_ v prostorih Odseka za zgodovino pri NŠK v Ul. Petronio 4. Tema srečanja: Pomen in delovanje Odseka za zgodovino in etnografijo pri NŠK.
Slavistično društvo iz Kopra vabi na predavanje O SEMIOTIKI, ki ga bo imel prof. Rafko Močnik danes, 18. t. m., na srednji pedagoški šoli v Kopru, Cankarjeva 2. Začetek ob 17.45.
PCI-KPI Dolina prireja jutri, 19. novembra, ob 20.30 v Centru A. Ukmar-Miro pri Domju PROSLAVO 71-LETNI-CE OKTOBRSKE REVOLUCIJE. Na sporedu koncert ansambla Miramar, slavnostni govornik tov. Nico Costa, pokrajinski tajnik KPI. Vabljeni!
Amaterski oder J. Štoka Prosek-Kon-tovel vabi na premiero igre Josipa Tavčarja LOČITEV, v režiji Draga Gorupa v nedeljo, 20. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku.
Slovenski kulturni klub vabi vse člane, da si v soboto skupaj ogledajo SKAVTSKO PRIREDITEV, ki bo v Fin-žgarjevem domu na Opčinah ob 20.30. Vabljeni!
Skavti in skavtinje z Opčin, Repen-tabra, Proseka, Kontovela in iz Trebč
prirejajo v nedeljo, 20. t.m., ob 17. uri v prostorih Finžgarjevega doma na Opčinah SKAVTSKI VEČER. Prostovoljni prispevki so namenjeni misijonarju patru Kosu na Japonskem. Vljudno vabljeni!
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na SPREHOD PO SLOVENSKEM RIMU, ki ga bo vodil dr. Maksimilijan Jezernik, rektor Slovenicuma.
Zadruga Ars nova priredi KONCERT ANSAMBLA AVSENIK ob 35. jubileju v soboto, 26. novembra, ob 20.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Rezervacije sprejemajo: Gostilna pri Občini - Dolina, Tržaška knjigarna v Trstu, Bar KD Tabor na Opčinah, Knjigarna Terčon v Nabrežini in Cvetličarna Nadja na Proseku. Število prostorov omejeno! Cvetličarna Nadja na Proseku - Gostilna Gruden v Šempolaju.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 Rue barbare, r. Gilles Behar, i. Bernard Ji-rardeon, Cristine Baisson.
CAPITOL - 16.00, 21.30 L’ultima tentazio-ne di Cristo, dram., ZDA 1988, r. M. Scorsese, i. W. Dafoe, H. Keitel. LUMIERE PICE - 16.00, 22.00 Angel He-art, dram., ZDA 1987, r. A. Parker, i. M. Rourke, R. De Niro.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Voglia dentro, porn.,
□ □
razna obvestila
ARISTON - 16.00, 22.15 Un affare di don-
na, dram., Fr. 1988, r. C. Chabrol, i. I. Huppert, N. Tavernier, M. Trintignant.
EXCELSIOR I - 17.45, 19.45, 21.45 Frantic, srh., ZDA 1988, r. R. Polanski, i. H. Ford, E. Seigner, B. Buckley.
EXCELŠIOR II - 16.30, 22.00 II piccolo di-avolo, kom., It. 1988, r. R. Benigni, i. R. Benigni, W. Matthau.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Congiunzio-ne di due lune, □
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Blue pusicat bestial love, porn., □ □
NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Vietnam addio, dram., ZDA 1988, r. B. L. Norton, i. T. Knox, S. Caffrey.
NAZIONALE IV - 16.15, 22.00 2001 Odis-sea nello spazio
PENICE - 18.00, 22.15 Corning to America - II principe cerca moglie, kom., ZDA 1988, r. J. Landis, i. Eddie Murphy.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 II presidio, scena di un crimine, dram., ZDA 1988, r. P. Hyams, i. S. Connery, H. Harmon.
MIGNON - 16.00, 22.15 Prima di mezza-notte, r. M. Brest, i. R. De Niro, C. Gro-din.
EDEN - 15.30, 22.10 Vicende intime 2, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom 18. letom L; □
Kmetijska zadruga v Trstu sklicuje danes, 18. t. m., ob 18.30 v drugem sklic nju IZREDNI OBČNI ZBOR, ki bo v prostorih Centra A. Ukmar pri Dom) Dnevni red: statutarne spremembe.
Ansambel TPPZ P. Tomažič obvešča vse člane, da bo danes, 18. t. m., ob uri v Bazovici GENERALKA za nastop na Festivalu revolucije in glasbe, ki bo petek, 25. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici. Koledar nadaljnji nastopov: 27. t. m. v Boljuncu v gledali ču F. Prešeren ob 45. obletnici Pre morskih brigad, 8. decembra v Kultu nem domu v Trstu ob 100-letnici šole ril in Metod, 16. decembra v Kulturne dpmu v Gorici ob shodu Palestincev ^ Italiji za samostojno državo ter 18. cembra koncert v Vidmu.
Devinsko-nabrežinska občina or9a^_ žira tečaje angleščine, slovenščine, ne ščine, pianole in kitare. Interesenti lan ^ dvignejo vpisne pole v uradu za stl -n_ javnostjo in prevajanje občine Devi Nabrežina - tel. 200421 int. 17 od 9. do ure do srede, 30. t. m.
Mladinska skupina P. Tomažič Pr'rfi ja v nedeljo, 20. t. m., 5. LOV NA ZA LAD. Zbirališče ob 9.30 pri kalu v Bazo vici. Vpisovanje: Ljudski dom - K ' Ljudski dom - Naselje sv. Sergija, vetni dom Opčine, gostilna Tatjana -lina ter pred pričetkom lova v Bazo Naturistično društvo Liburnia Pnr^_ ob 20-letnici ustanovitve društveno _ čerjo v restavraciji Ippodromo v s0 ,
26. t. m., ob 20. uri. Rezervacije na sed društva, Pendice Scoglietto 2, ob P° deljkih od 18, do 20. ure ali po tele 305926 do 10.30. Vabljeni!
Sklad M. Čuk prireja dvakrat te e sko SKUPINSKE LEKCIJE za srednje^ ce v pomoč šolskemu delu. i>rBpVLeš-koncu meseca v pisarni Sklada - "r ka 133 (nasproti cerkve) na Opčina 14. do 15. ure, razen sobot.
_________mali oglasi______________
OPREMLJENO MALO STANOVANJ
v Trstu (Ul. Moreri); soba, kuhinja- , WC dajem v najem, 270.000 lir ha oSt no, samo nestalno bivajočim. ”re..an-domačinom. Tel. 416132 v pop0 skih urah.	cičk°'
LJUBITELJU ŽIVALI podarim P1 50 dni staro. Tel. 232223.	-ku na
PODARIM travo na velikem travm Opčinah. Tel. 213483.	utERI’®
TAMBURAŠKI ANSAMBEL EU*7,šia, išče tamburaše in kitariste ter ° ajk° da je v teku vpisovanje v tam0 j/c šolo. Javiti se v Ul. delle Zuducc Qnj-ob torkih od 17.00 do 19.00 ali t ■ tel. rati za informacije od 10. do 1-306928.	„„Dosli-
16-LETNI FANT išče katerokoli "m,ha-tev kot vajenec (po možnosti nik). Tel. 200679.	xTl. išče
22-LETNA KNJIGOVODKINJA^v-poldnevno zaposlitev, enoletn -fel. na izkušnja v pomorski stro 229393 ob urah obedov.	, 0dpr"
GOSTILNA v Prebenegu je z°Pti
ta.	Mabrežini
OSMICO je odprl Ivan Ušaj v
št. 8.	aradcu-
OSMICO je odprl Milič v zay Toči belo vino in teran. nfitnišk° V ZIMSKI SEZONI oddajamo po gtarem hišo, opremljeno za 8 oseb, sam° vrhu nad Škofjo Loko, odda J jornia-5 minut od smučarskih Pr09' Galicije: družina Tušek, Radovljica-karjeva 30, tel. 003864/749- ■	M>"
POPRAVLJAM starinsko pom
ran: tel. 211815.	ve, juW
PRODAM vespo 50, rdeče
1987. Tel. 040/822877.	mešanih
PRODAM približno 30	stoto	ih m
drv v kolih: akacijevih,	na	St.
češnjevih. Za informacije 0481/33090.	, leti, v °d,'
PRODAM rover 2000 star dv	^	Tel.
ličnem stanju za ll.OUU.u 040/225343 ali 200641.	e,	Jet-
PRODAM vespo 50 XL rdeče bar
nik julij 87. Tel. 040/822877 trL'S-PARFEMI IN DIŠEČA DAMLA^ gQ -SARDI. Parfumerija Kozm Opčine.
New York bo proslavljal Wolfganga Amadeusa Mozarta
Vse skladbe za mogočno obletnico
Newyorški Lincoln Center se bo spomnil dvestoletnice smrti enega najbriljantnejših skladateljev vseh časov woUganga Amadeusa Mozarta z neobičajno pobudo: izva-la 1 bodo vso, prav vso njegovo glasbo.
Načrt še zdaleč ni tako enostaven, kot se lahko zdi na Frvj pogled. Mozart je umrl 5. decembra 1791. leta. Lincoln '-enter je izdelal spored prireditev, ki bi trajale vsaj 19 mesecev, nekako od januarja 1991 do avgusta 1992, in pri Jiterih bi sodelovalo 19 umetniških skupin Lincoln Centra, redstavili bi: 369 skladb za orkester, 92 oper in liturgičnih skladb, 30 koncertov za klavir, 227 sonat za violino, kano-n°v- kompozicij za zbore in drugih skladb, 96 komornih kladb. Pobudo dopolnjuje repertoar Metropolitana za se-z°no 1991-1992 z desetimi Mozartovimi operami.
Ob svečanosti na dan obletnice smrti bodo v Lincoln entru izvajali Mozartov Rekvijem. Prav tako ugledna pa 0 svečanost 27. januarja 1991, ob 235 obletnici rojstva e‘ikega skladatelja v Avery Fisher Hall.
Predsednik Lincoln Centra Nathan Leventhal zagotav-)u, da bo to pobuda, ki bo marsikoga pretresla. Njegovo ,teme]jevenaje programa si pridobiva vedno novih privr-encev, saj omogoča izvajanje skladb in koncertov, ki se e Pojavljajo prepogosto in jih zato široko občinstvo ne P°zna. »Ker je Mozartova glasba izvrstna, zakaj je ne bi Ovajali v celoti?« je poudaril Nathan Leventhal in še pod-
črtal, da ne bodo izpustili prav nobene skladbe in spregledali prav nobene partiture.
Pobuda Lincoln Centra je prav gotovo najmogočnejša v paleti proslavljam na katera se ob obletnici priljubljenega skladatelja pripravlja ves glasbeni svet. Newyorško proslavljanje bodo seveda dopolnjevali filmi o Mozartovem življenju in posnetki njegovih del, baleti, simpoziji, razstave. Med zanimivejše predloge spada niz koncertov, ki bodo predstavljali glasbila iz Mozartove dobe. Nev/ York City Ballet se je že lotil pripravljanja nove koreografije, ki bo v celoti slonela na Mozartovih skladbah.
Seveda so se organizatorji tudi že začeli pogajati z izvajalci. Marsikateri orkester bi kar rad sodeloval pri taki pobudi, »pravična« razdelitev skladb med orkestre, dirigente in izvajalce pa ni niti najmanj enostavna zadeva. Za Mozartove klavirske sonate so si organizatorji že »rezervirali« pianista Mitsuka Učida. Komorni orkester Lincoln Centra in simfonični orkester Filharmonije si bosta prav gotovo priborila imenitnejše skladbe, malokdo pa se bo potegoval za manjše skladbe, v »najslabšem« primeru jih bodo izvajali slušatelji ugledne glasbene šole Juilliard. Direktor newyorške Filharmonije Albert Webster je seveda izrazil vse svoje navdušenje, ni pa težko predvidevati, da se bodo še pred začetkom koncertov rodile tudi živahne polemike, ki bodo manj navdušujoče, zato pa prav gotovo toliko bolj razburljive.
Franco Battiato na zimskem vandranju
Franco Battiato, svojevrstni predstavnik italijanske avtorske pesmi, se v teh dneh pripravlja na zimsko turnejo. Prvič bo Battiato nastopil že v nedeljo v Cremoni. Tudi tokrat bodo koncerti v znamenju njegove zadnje LP plošči, ki je izšla pred nekaj meseci. Poleg pesmi s Fisiognomice pa bo Battiato predstavil še. vrsto uspešnic, ki jih je pevec ustvaril na svoji več kot dvajsetletni glasbeni poti.
Battiatova zimska turneja se bo nato nadaljevala z nastopi v večjih italijanskih mestih. Med drugim bo Fisiogno-mica od 12. do 15. decembra na vrsti v milanskem gledališču Lirico. Vsekakor se Franco Battiato, ki je doma iz Catanie, ne bo predstavil le italijanskemu občinstvu. Že 5. in 6. decembra bo pevec nastopil v pariškem gledališču De La Ville, takoj za tem pa bosta 8. in 9. decembra na vrsti še koncerta v Madridu.
Kantavtorja bodo spremljali sopranistka Donatella Saccardi, kitarist Ric-ky Belloni in klaviaturist Filippo Des-trieri. Godalni orkester pa bo vodil Giusto Pio.
»Vzemi me s seboj« je dovolj vabljiv naslov novega LP Anne Rusticano. Na plošči ponuja devet motivov, za katere je sama napisala tekste in glasbo. Pesmi govorijo o ljubezni in ljubosumnosti in zdi se, da očarljiva Anna kar preudarno in prebrisano izbira strune, na katere bo igrala pri svojih oboževalcih. Tudi njen prejšnji album z naslovom Protagonista je doživel kar precejšnji uspeh, saj je prodala poldrugi milijom kopij in tako osvojila štiri zlate plošče in eno platinovo, da o srcih občudovalcev ne govorimo...
I
€

S
I I
iiiii!	i| 1;	
II	IlillilHISB	
današnji televizijski in radijski sporedi

RAI 1
9 40 ^tualno: Uno mattina lOon vd':	valle dei Pi°PPi
10	in Xariete: Ci vediamo alle dieci
11	nn 1 , evnik, nato 2. del varieteja
Nad.: La valle dei nionni
ar rai 2				A- RAI 3		RTV Ljubljana	
gciisu«,
I4n Dnevnik
14	is X?ri!te: Fantastico bis
15	On t ifas^)ena oddaja: Discoring
.^formativna oddaja: Tisočletje Kijevske Ruš - Koncert ob tisoč-
1finn etnici
Mladinska oddaja: Big!, vmes ri-
17	ss t91*6 in >9re
18	ns v Parlamenta in dnevnik
19	8n „ vm; Domani sposi
19 4n abrika: Knjiga, naša prijateljica 2o1n ^11manah' vreme in dneviik
Fina gelata precoce (dram., ZDA 1985, r. John Erman, i. Ai-
21.50 DnevQnTn' SyMa Sidney)
24.00 Dnevnik - zadnje vesti
mmrmativna oddaja: Didaktično gradivo - Ignazio Silone
7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Film: L idolo del ring (dram., Fr. 1948, r. Alexandre Esway, i. Yves Montand, Albert Prejean)
10.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
11.00	Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Tečaj angleščine
11.35	Nanizanka: L’impareggiabile giudice Franklin
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in rubrika Diogenes
14.00	Nanizanka: Saranno famosi 14.45 Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
16.55	Iz parlamenta in dnevnik
17.05	Aktualno: Piu sani piu belli
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme in dnevnik 20.15 Aktualno: Večerni Diogenes
20.30	Variete: Fate il vostro gioco
22.20	Dnevnik
22.30	Glasbena oddaja: Master '88
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Film: II gioco del potere (dram., ZDA 1982, r. Fausto Canel, i. John Finch)
12.00	Informativna oddaja: Vabilo v gledališče - Cavalleria rusticana (Giovanni Verga)
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Inf. odd.: La Repubblica di Riesi
15.30	Opera: Madama Butterlfy (r. Ken Russell, 2. in 3. del)
17.10 Aktualno: Spaziolibero
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.20 Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Variete: Complimenti per la trasmissione
20.30	Film: Agente 007, dalla Russia con amore (krim., VB 1963, r. Te-rence Young, i. Sean Connery, Daniela Bianchi)
22.30	Variete: Carosello Carosello
23.00	Znanstvena rubrika: Delta - O zakonu št. 180
23.50 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Dok. oddaja: Pred 20 leti
(1P) TV Koper
9.40 Mozaik. Tednik
10.40 Dokumentarec: Gledamo gledamo
11.20	Svet na zaslonu
12.00	Nadaljevanka: Lorca (5. del)
12.55 Nogomet:	Jugoslavija-Francija
(mladinski moštvi)
16.30	Video strani
16.45	Mozaik, Tednik (pon.)
17.45	Otroška nadaljevanka: Vrnitev antilope (6. del)
18.15 Poljudnoznanstvena oddaja: Dinarski gozd (2.del)
18.45	Risanka
19.00	Vreme, Obzornik, Okno, Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.25 Nadaljevanka: Melba (R. McDonald, r. Rodney Fischer, 2. del)
21.20	Dokumentarna serija: Čas negotovosti (7.del)
22.20	Dnevnik
22.35 Film: Desni breg, levi breg (dram., Fr. 1984, r. Philippe Lab-ro, i. Gerard Depardieu, Natha-lie Baye)
0.15 Video strani
13.30	TV dnevnik
13.40 Športna oddaja: Juke box
14.10	Nogomet: ČSSR-Belgija (pon.)
16.00	TV dnevnik
16.10	Reportaže: Šport spektakel
18.50 TV dnevnik, 9.00 Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — Interpelacija deželnih svetovalcev KPI o sistematičnem krčenju kraške zemlje
TRST — Pobuda KD za zajezitev nasilja nad otroki
TRST — Predstavitev knjige o Rižarni
GORICA — Otvoritev razstave akademskega slikarja Jemca
TRST — Simpozij o tržaškem kiparju Mascheriniju
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Šport: am. football NFL
22.30	TV dnevnik
22.45	Tednik: Sportime Magazine
23.00	Rubrika o košarki: Sottocanestro
23.45	Nočni boks: slavna srečanja
C®;
CANALE5
8 00 Nanizanke: St< vita, 8.30 Una fe americana, 9.30 ime ralHospital 10 35 Kvizi: Cantand tando, 11.15 Ti miglia, 12.00 Bi: il pranzo e si 13.30 Čari ge 14.15 II gioco 1 r „ C0PPie 15 05 Nan.: La časa 1R _ P/ateria, 16.05 M 16-50 Kvizi: Doppio 17.20 C est la vii OK! Il prezzo e 18.55 II gioco de 19.45 Tra moglii or, rito
0.30 Film: Indiana J il tempio mal (Pust., ZDA 198 Spielberg, i. H, 27 sc ,ord' Kate Cai 2i'0r (Aktualno: Forur •Z5 Variete: Mauriz n / c stanzo show 0 cc Kubrika: Premie U'i)5 Nan.: Sulle stra, la California, 12 riffo a New Yorl
r-c
_____RETECHJ
7,30 Nan.: Lou Gr: Santo, 9.20 Ac 9'50 Film: L ered: uomo trangu:
VB 1954, r. Mario Zam-pi, i. David Niven)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 Agenzia Rockford
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Desiderio nel sole (dram., ZDA 1961, r. Gordon Douglas, i. Angie Dickinson, Peter Finch)
17.00	Nan.: Il profumo del successo, 18.00 New YorkNew York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Film: Fermata d auto-bus (kom., ZDA 1956, r. Joshua Logan, i. Mariin Monroe)
22.20 Dok.: Off limits
23.05 Aktualno: Dentro la notizia
23.35 Film: Tre simpatiche carogne (kom., Fr.-It. 1977, r. Francis Girod, i. Gerard Depardieu, Michel Piccoli)
1.35 Nanizanka: Vegas
ITALIA1
7.15	Risanke
8.15	Nanizanke: Strega per amore, 8.45 La piccola grande Neli, 9.15 Su-pervicky, 9.45 Flipper, 10.10 La donna Monica, 11.05 Tarzan, 12.00 Riptide
12.50	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Tečaj angleščine
15.30	Nan.: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Pol-lyanna, Rudv, Beverly Hills
18.30	Nanizanke: Magnum P.I., 19.30 Happy Days, 19.55 Arriva Cristina
20.25 Variete: Striscia la notizia
20.35	Film: In viaggio con papa (kom., It. 1982, r. Alberto Sordi, i. A. Sordi, Carlo Verdone)
22.50	Variete:	Megasal-
vishow
23.05	Nanizanka: Tre cuori in affitto
23.35	Rubrika: Premiere
23.45	Glas. odd.: Rock opolnoči - Chris Rea
0.45 Nanizanka: Star Trek
j Huj TELEPADOVA ~
13.45	Risanke
14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 15.15 Ciranda de Pedra, 16.45 Piume e paillettes
18.00	Otroška oddaja: Super 7 in risanke
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: Gente di rispetto (dram., It. 1976, r. Luigi Zampa, i. Franco Nero)
22.45	Kviz: Colpo grosso
23.45	Film: A cuore freddo (dram., It. 1971, r. Ric-cardo Ghione, i. Enri-co Maria Salerno)
1.45 Nanizanka: I dottori con le ali
[	TELEFRIULI
13.30	Dokumentarec: Delta
14.30	Nadaljevanka: Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15 Nad.: Kennedy, 18.15
Accadde ad Ankara
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem, 20.00 Zelena dežela
20.30	Nanizanki: Le isole perdute, 21.00 II mio amico Bottoni
21.30	Inf. tednik: Tigi 7
22.00	Dokumentarec: Velike svetovne reke
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Adorabili creature
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
^ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Itaiia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Za vsakogar nekaj: restavratorska delavnica, glasba, paberkovanja in beležke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi, Filmi, Zbori; 13.20 V našem studiu: Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Sto nagrad za moj zaklad; 14.30 Goriški razgledi; 15.00 Roman: Veleumni plemič don Kihot iz Manče (pon 9. dela); 15.21 Lahka glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Radijska šola; 8.35 Mladina poje;
9.05	Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije; 14.05 Jeziki jug. narodov; 14.35 Mozaik; 14.50 Človek in zdravje; 15.00 Radio danes...; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Petričev ansambel; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Morje in pomorščaki.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val Radia Kp; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Ju-goton; 17.30 Aktualno; 18.00 Zbori;
18.35	Popevke po telefonu.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, Almanah; 7.00 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Gremo na kavo; 8.25 Popevka tedna;
8.35	Lahka glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Čudovitih sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Pika na i; 13.00 Neposredno; 14.00 S polno paro; 14.33 Popevka tedna; 15.00 Kultura in umetnost; 16.00 Puzzle;
16.33	Mi in vi; 17.00 Show business;
17.33	Nekdanje popevke; 18.00 Bub-bling; 18.33 Dee-jay; 19.00 O opereti.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Popoldanska glasbae; 17.45 Okno na Benečijo; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočni val.
Cena bencina goriške proste cone se zaenkrat ne bo spremenila
Razstava slik Andreja Jemca ob obletnici Kulturnega doma
Nobenih podaljškov za uvoz letošnjega kontingenta
Ravnatelj Moderne galerije Jure Mikuž ob odprtju razstave	(foto Marinčič)
Cena bencina goriške proste cone se zaenkrat ne bo znižala, nobenih od-goditev pa ne bo za uvoz, oziroma za uporabo letnega kontingenta. Tako so sklenili na zadnji seji razširjenega odbora Trgovinske zbornice, kjer so vprašanju cene in uporabe kontingenta bencina pravzaprav namenili največ pozornosti.
Vprašanje znižanja cene, tako da bi se Trgovinska zbornica odpovedala delu prelevmana — gre za sredstva, ki se zbirajo na Goriškem skladu — je pred tedni sprožil goriški občinski svetovalec Coana, navajajoč ob tem dejstvo, da je bencin na črpalkah preko meje cenejši od bencina v okviru proste cone in da bi zato kazalo ceno nekako uskladiti. Možnost znižanja prelevmana (okrog 150 lir pri litru) so na omenjeni seji zavrnili skoraj plebiscitarno.
Odpovedati se ali znižati prelevman bi pomenilo zmanjšati sredstva za gospodarske naložbe, v okviru Goriškega sklada. To pa bi bilo v tem trenutku, posebej ko govorimo o pripravah na izziv leta 1992, nesmotrno in precej kratkovidno. Opravičljivo bi bilo, nasprotno, da bi prelevman povišali, oziroma ga uvedli tudi na nekatere dru-
ge kontingente blaga. Slišati je namreč različne napovedi in ugibanja, da bi se po letu 1992 utegnile skrčiti ali odpraviti takšne ugodnosti, kakor so predvidene v okviru Goriške proste cone.
Sicer pa je uvedba, znižanje ali odprava prelevmanov vezana na soglasje treh ministrstev in je postopek, vsaj v sedanji praksi, sila dolgotrajen in zapleten.
Proženjše poslovanje v tem pogledu naj bi zagotovil šele novi zakon.
Izgleda, da je večja razpoložljivost goriva po znižani ceni (zlasti v občinah na Tržiškem) povzročila precejšnje motnje na tržišču in so se številni avtomobilisti znašli ob koncu oktobra s precejšnjimi količinami neizrabljenih bonov. Do konca leta vse količine goriva do katerega imajo pravico pa najbrž tudi ne bodo utegnili uporabiti, oziroma prevzeti.
Kaj torej z boni, ki so jih, ali ki naj bi jih do konca oktobra — tak je bil namreč rok izročili na črpalkah.
Kot je slišati, roka za uvoz dodatnih, oziroma preostalih količin kontingenta goriva ne bodo podaljšali, kajti celotno letošnje poslovanje se mora zaključiti 31. 12.
Prireditve ob sedmi obletnici delovanja goričkega Kulturnega doma so se predsinočnjim pričele z odprtjem razstave akademskega slikarja Andreja Jemca iz Ljubljane. Velike, kompozicijsko razgibane in živo barvite slike tega sodobnega umetnika bodo krasile in bogatile galerijske prostore doma v prihodnjih tednih, ko se bodo
v Kulturnem domu odvijale še druge prireditve ob obletnici odprtja.
Otvoritev razstave je privabila številno občinstvo, ki ga je v imenu upravnega odbora doma pozdravila predsednica Nada Sanzin. Pozdravil je še direktor Ljubljanske banke Metod Rovtar tudi v imenu ostalih bančnih zavodov (Kmečka banka v Gori-
ci, Temeljna banka v Novi Gorici n* Združena banka v Ljubljani), ki so podprli prireditve ob obletnici Kulturnega doma.
Jemca sta v slovenščini in italijanščini predstavila ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani Jure Mikuž ‘n umetnostni kritik Joško Vetrih. Je/nce-ve slike so abstraktne, je ugotovil Mikuž, terjajo zato od gledalca neobremenjen in svoboden pristop. Tak pristop je potreben, da gledalec prodre v umetnikovo likovno govorico. Ak°' ravno se zdijo na prvi pogled žive barve, črte in formati še tako naključni, je v resnici tako celota kot tudi vsak posamezni element rezultat perfektnega poznavanja likovnih izraznih sredstev in vseh zakonitosti slikarstva. V umetnini skuša Jemec urejati kaotično podobo današnjega sveta, slike mu pomenijo otiranje duše in izhod iz vsakdanjih stisk sodobnega
človeka.	,
Vetrih je v svojem posegu podal pregled razvojne poti umetnika, ki se v zadnjem času spet navezuje na začetne zamisli, ki pa jih bogati P0SJej dovanje z leti nabranih izkušen)■ Mea značilnimi potezami njegovega slikanja sta nedvomno razgibanost kompozicij in barvna živahnost, ki takoj prevzameta gledalca.	.
Razstava Andreja Jemca bo v Kulturnem domu na ogled do 28. novembra. Urnik za obisk je ob delavnikin od 10. do 12. ure in od 16.30 do 18.30.
V mesu uvoženih bikcev iz Madžarske so menda odkrili umetne hormone
Živali čakajo na zakol v goriški klavnici
Zadeva ni še povsem jasna, vendar obstaja sum, da so v mesu bikcev za zakol, ki jih je podjetje Frigoriferi Isonzo iz Gradišča uvozilo iz Madžarske, sledovi sintetičnih hormonov. Z drugo besedo: živalim naj bi do večje teže pomagali z dodajanjem hormonov, kar je po italijanski zakonodaji prepovedano. Pošiljka naj bi na mejo prispela prve dni novembra. Spremne listine naj bi bile izpolnjene po predpisih in tudi zadevne izjave glede izvora in neoporečnosti naj bi bile v redu. Ob veterinarskem pregledu pa naj bi menda ggotovili nekoliko drugačno stanje. Od tu odločitev za nadaljnje analize pri pristojnem zavodu v Padovi in pa odločitev, da morajo živali začasno v karanteno.
Tako osemintrideset bikcev še zmeraj čaka v hlevih pri mestni klavnici, kajti iz Padove še ni dokončnega odgovora. O zadevi so bile seznanjene tudi pristojne oblasti v Rimu. Zadeva bo, ne glede kakšen bo rezultat analiz in končna odločitev, po vsej verjetnosti dvignila val prahu. Tako kakor pred nekaj meseci zadeva z uvozom telet iz ZR Nemčije.
O prisotnosti hormonov v govejem mesu je bilo v zadnjih letih veliko napisanega in povedanega. Italijanska
zakonodaja je glede tega zelo stroga, menda naj strožja med vsemi članicami EGS.
Zadeva je seveda kočljiva posebej na Goriškem, kjer je potrošnja mesa precej višja zaradi ugodnosti proste cone in kjer je letni kontingent tolikšen, da povsem zadošča potrebam in celo ostaja. Sicer ne bi Trgovinska zbornica za letošnje zadnje obdobje dovolila, da se za vse upravičence poveča pripadajoči kontingent mesa po znižani ceni. Zdi se, da je bila pošiljka namenjena zakolu in prodaji prav na Goriškem.
Pogovor s sociologom o glasbi in času
Občinska koncertna sezona Glasba in čas ponuja letos poleg koncertov tudi zanimivo novost - ciklus kulturnih srečanj o in ob glasbi. Dve od teh srečanj bosta filmskega značaja, trikrat pa bodo na vrsti razgovori z raznimi kulturnimi osebnostmi, ki ne bodo nujno glasbeni izvedenci. Prav nocojšnje prvo srečanje (ob 18. uri v avditoriju v Ul. Roma) ponuja možnost nenavadnega pristopa do temati-
ke povezanosti med glasbo in časom, ki kot nekaka rdeča nit povezuje letošnjo občinsko koncertno sezono. Nocojšnji gost bo sociolog Franco Ferra-rotti, docent na Univerzi v Rimu in avtor knjige »11 ricordo e la temporali-ta«. Z njim se bo pogovarjal prof. Gi-anni Gori, ki je koordinator letošnje občinske glasbene sezone.
Uslužbenci občinskega podjetja protestirajo
Sindikat uslužbencev v javnih prevozih FILT/CGIL in FIT/CISL napoveduje val protestnih akcij uslužbencev mestnega podjetja v Gorici. V kolikor ne bo v kratkem prišlo do uged-ne rešitve vrste zahtev, ki so jih uslužbenci postavili že pred meseci, bodo izvedli tri protestne stavke. Trajale bodo po dve uri. Stavkali bodo delavci, ki so zaposleni v sektorju javnega prevoza.
Sindikalni predstavniki opozarjajo v tiskovnem poročilu, kjer tudi napovedujejo zaostritev sindikalnega boja, na nedopustno zavlačevanje vodstva podjetja.
Nocoj v Tržiču srečanje z Zlobcem in Bressanom
Pesnik Ciril Zlobec se bo nocoj ob 20. uri srečal s slovenskim in italijan-skim občinstvom v dvorani Palazzetto Venelo v Ul. SanFAmbrogio v Tržiču. Predstavil ga bo kritik in esejist prof. Arnaldo Bressan. Večer prireja posvetovalna komisija za slovenska vprašanja pri Javnem kulturnem večnamenskem središču v Ronkah.
Slovencem je Zlobec že dobro poznan, tako zaradi literarnega ustvarjanju kot tudi zaradi družbenopolitičnega nastopanja. Komaj nekaj tednov je minilo od njegovega zadnjega obiska v goričkem Kulturnem domu ob predstavitvi ponatisa pesniške zbirke Pesmi štirih. Njegova nocojšnja prisotnost v Tržiču po bo priložnost za celovitejši pogled na njegovo delo, kot pesnik in kot prevajalec italijanske literature v slovenščino.
Profesor Arnaldo Bressan, ki ga bo predstavil, ima že velike zasluge za posredovanje slovenske kulture v italijanski prostor. Ob poučevanju slovenskega jezika in literature na Videmski univerzi se namreč ukvarja tudi s prevajanjem slovenskih leposlovnih del. Zlobčeva poezija je v njegovem prevodu dostopna tudi italijanskemu bralcu, tako da je morda danes, kot sam Bressan ugotavlja v nekem eseju, Ciril Zlobec v italijanskem prostoru najbolj poznan slovenski pesnik.
Goriška pokrajina prisotna na knjižnem sejmu Libro 88
Preteklo soboto so v Rimu ob prisotnosti ministra Andreottija slovesno odprli razstavo knjig in založniške dejavnosti Libro 88. Na razstavi, ki bo odprta še danes in jutri, letos prvič sodeluje tudi goriška pokrajina, oziroma nekatere ustanove in založbe, ki delujejo na Goriškem. Na ogled je okrog sto knjig in drugih publikacij, ki so v zadnjem času izšle na Goriškem, bodisi na pobudo javnih ustanov kakor raznih društev in združenj ter zasebnikov.
Pokrajina je v okviru priprav n knjižni sejem povabila k sodelovanj številne občine in razne druge ustanove ter zasebnike in tako je občinstv lahko predstavila zares bogat prika založniške dejavnosti na Goriškem.
Veliko zanimanje je na razstavi z serijo kakovostnih katalogov mori mentalnih razstav, ki jih je v zadnji letih pripravila goriška pokrajina v s delovanju z nekaterimi drugimi ust novami.	:
V Rimu so poleg javnih ustanov pri šotne tudi štiri zasebne zaloznis* hiše.
Kljub nasprotovanju škofije bo Spolverini šel na Travnik
Drevi občni zbor članov KD Kras za Dol in Poljane
Danes ob 20.30 bo na Palkišču redni občni zbor kulturnega društva Kras iz Dola in Poljan. Obračun delovanja te skupine, ki povezuje dva kraška predela, bo na današnji skupščini podala predsednica Tamara Boneta, ki je vodila društvo v tem zadnjem dveletju.
Društvo je v tem obdobju premostilo hudo krizo, ki je zajela skupino-pred nekaj leti, ko je skoraj vsa kulturna dejavnost zamrla. Mladi odborniki so resno poprijeli za delo in uspeli izpeljati marsikaj. Vsako leto so poskrbeli za proslavo ob dnevu slovenske kulture. V goste je društvo povabilo tudi razne gledališke skupine, pozabili pa niso niti na družabnostih aspekt in so pripravili nekaj zabavnih in družabnih večerov. Letos pa so priredili tudi tečaj za kitaro, ki je naletel na veliko zanimanje pri najmlajših.
Veliko pridobitev za celotno skupnost predstavlja nakup zemljišča blizu spomenika padlim. Tu si bodo Doljani in Poljanci postopoma zgradili športni in rekreacijski center. Teren je odkupila zadruga Dol-Poljane, ki deluje v tesni povezavi s kulturnim društvom Kras. Na cementni plošči bodo domačini začrtali igrišča za odbojko, košarko in tenis. Pripravili pa bodo tudi balinišče. Za uresničitev tega načrta pa bodo morali domačini pošteno zavihati rokave, saj bodo le s prostovoljnim delom lahko dosegli zastavljeni program.
Kaj več o delovanju društva Kras v tem zadnjem obdobju in o bodočih načrtih, pa bomo zvedeli na današnjem občnem zboru. Tako od članov odbora in društva, kakor tudi iz razprave, ki boi nedvomno dovolj živa. Skupščina bo v prostorih nekdanje osnovne šole na Palkišču.
Včeraj pet ranjenih v prometnih nesrečah
Včeraj okrog 14. ure je prišlo v Ul. Brigata Re do trčenja med avtomobilom, ki ga je upravljal 42-letni Goričan Giuseppe Tarantino, in vespo, s katero se je vozil 18-letni, študent iz Krmina Stefano Crescini. Študenta so nato z rešilcem prepeljali v goriško splošno bolnišnico, ki er so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Tu se bo moral zaradi zloma ključnice, pretresa možganov in številnih drugih odrgnin zdraviti 40 dni.
Pred tem se je okrog 12. ure v Ulici Sottomonte ponesrečila 75-letna Leopolda Tommasi iz Gorice. Iz še nepojasnjenih vzrokov je izgubila nadzorstvo nad lastnim avtomobilom in se je z vso silo zaletela v obcestni električni drog. Zdravniki so ji ugotovili pre-
tres možganov in številne udarce po celem telesu. Ozdravela bo v 10 dneh.
Popoldan okrog 17. ure je v Ul. del-la Barca prišlo do hujše nesreče. Iz še nepojasnjenih vzrokov sta se zakonca Spessot iz Fare z avtomobilom zaletela v obcestni zid. Oba so prepeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer se bo 78-letni Oreste Spessot moral zaradi zloma piščali in močnega udarca v prsni kos zdraviti na kirurškem oddelku mesec dni, njegova žena 70-letna Au-gusta Visintin pa se bo morala zaradi zloma stegnenice zdraviti na ortopedskem oddelku 60 dni.
Včeraj popoldne so v Ul. Duca d A-osta povozili tudi 65-letnega Oliva Colleja, ki si je med padcem na tla izvini! le nogo. Ozdravel bo v nekaj tednih.
Goriški videc Vittorio Spolverini, ki trdi, da ima vsak popoldan razgovore z Devico Marijo, se pripravlja na nedeljsko selitev iz Fare v mestno središče. Kot je že pred nekaj tedni napovedal, naj bi se mu namreč v nedeljo, 20. novembra, Marija prikazala ob 18. uri v cerkvi na Travniku. Ta napoved je v uradnih cerkvenih krogih še povečala zaskrbljenost in nejevoljo zaradi vsega dogajanja okrog "prikazovanj" pri Fari, kjer se vsak dan redno zbira več desetin ljudi, ki so trdno prepričani v resničnost Spolverinije-vih izjav o mističnih vizijah.
Kor smo že pred časom poročali, je župnik pri sv. Ignaciju na Travniku Silvano Cocolin od vsega začetka izključil možnost, da bi dajal cerkev na razpolago Spolveriniju in njegovim privržencem. Na isti liniji je tudi goriški nadškof, ki je te dni imel razgovor s Spolverinijem in ga v bistvu pozval, naj ne dela zgage. Danes bi morala škofija objaviti uradno stališče o zadevi. Cerkev je doslej že dala razumeti, kaj misli o vsej zadevi in sicer, da ne sprejema združevanja vernikov okrog bolj ali manj lažnega preroka izven okrilja uradnih cerkvenih inštitucij ali morda celo proti njim.
Kaj se bo torej zgodilo v nedeljo? Spolverini je še včeraj popoldne potrdil, da bo ob napovedani uri čakal Marijo na Travniku. Če mu ne bodo dovolili v cerkev, jo bo počakal zunaj. Če bi jo čakal sam ali kvečjemu s skupinico gorečnežev, bi to nikomur ne povzročalo preglavic, obstaja pa bojazen, da bo ljudi in torej težav veliko več. Tudi ne odstopa od namena, da bi ustanovil novo molitveno skupino, ki bi se redno zbirala, seveda pod njegovim tako rekoč duhovnim vodstvom.
Ker kaže, da take skupine nobena goriška župnija na namerava sprejeti pod svojo streho, je Spolverini včeraj dejal, da se bo skupina vseeno združevala, ali v Fari ali pa sredi parkirišča na Travniku.
vazna obvestila
Jadralni klub Čupa obvešča člane in prijatelje, da bo društvena večerja jutri, 19. novembra, ob 20. uri v gostilni pri Urdihu v Mavhinjah. Prijave sprejemajo v trgovini Baucon v Gorici.
Društvo upokojencev javlja da bo 1. avtobus za martinovanje v nedeljo, 20. t. m., v Ajdovščini odpeljal ob 14. uri s Travnika, mimo gostilne Primožič v Drev. XX. septembra, skozi Podgoro in Štandrež; 2. avtobus bo odpeljal ob 14.00 iz Sovodenj in ustavil v Štandrežu.
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ, Dijaška domova "S. Gregorčič" iz Gorice in "S. Kosovel" iz Trsta prirejajo ZIMOVANJE za mladino od 11. do 17. leta v Zgornjih Gorjah od 27. decembra do 4. januarja 1989. Zaradi omejenega števila mest vabimo vse, ki se nameravajo zimovanja udeležiti, da se vpišejo do 25. novembra. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 531644 vsak dan od 9. do 12. ure ter od 16. do 18. ure (razen ob sobotah).
šolske vesti
Sindikat slovenskih šole - Tajništvo Gorica sklicuje sindikalno zborovanje za profesorje nižje šole in višjih šol danes, 18. novembra, ob 12.10 na šoli Ivan Cankar v Ul. Alviano. Zvečer bo večerja in družabnost v gostilni pri Francetu v So-vodnjah s pričetkom ob 19.30.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sporoča, da sestanek glavnega odbora, ki )e bil napovedan za ponedeljek, 21-t. m., na Vrhu, odpade.
\ FEDERACIJA KPI
es ob 18. uri na sreče
18. uri na sreča-ovor o položaju v Ju o 17. kongresu Zvez 'Jugoslavije. _	•
se bosta udeležila t J Slovenije Peter Bekeš lovogoriških komun
>vak.	j
o na sedežu federaci
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »La partita«.
VERDI 18.00-22.00 »Danko«.
VITTORIA 17.30-22.00 »La bi°.nHdaletoin-bestia 2«. Prep. mladini pod l
Tržič
COMUNALE 18.00-20.30 »II Redi«. Prepovedan mladim p' tom.
EXCELSIOR 18.00-22.00 »11 principe ca moglie«'.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »striptiz smrti«-DESKLE 19.30 »Fantazist«.
la
coloncUo od 14- le'
. v r.nRlCl
Revija Galeb v 35. sezono
Petintrideset belih galebov je te dni z naslovne strani mladinske revije Galeb prifriotalo med naše šolarje. Z letošnjo prvo dvojno šte-vilko je namreč revija zajadrala v svoje 35. leto izhajanja. Tej obletnici je posvečena prva pesem najnovejše številke Galeba, ki na naslednjih straneh priobčuje številne Pesmi (o pridnem učencu na sprehodu, o očitku uri, ok otrocih, ki štejejo...). Med temi je seveda tudi »obvezni« Pozdrav prvošolcem.
Solarji bodo nadalje lahko v Galebu prebrali zgodbo Vlada Firma ° Presnetih mravljah, pravljico Branke Jurca o Mezinčici in dedku, glasbeno pravljico Janeza Bitenca o petelinčku z zlatim kljunom, zla-to rožo in zlatim peresom; izvedeli oodo, zakaj ima kondor plešo, seznanili se bodo z avtozavrom Nika vjfalenauerja in še s številnimi drugimi »junaki«. V kotičku za naj-nrlajše se bodo lahko le-ti »pomeri-h« v raznih igricah. »Odrasle« šo-tarje bo gotovo privlačil zapis o la-®efM posebnežu med žarki, »špor-truke« pa t,o zanimal prispevek o •seulu 1988. V barvni prilogi je vrsta slik o tržaškem svetilniku in o soškem parku v Gorici. Zatem so ‘u še nasveti o knjigah, številna Pisma mladih bralcev Galeba, pa
še uganke in zanke za bistre glave. Prvo letošnjo dvojno številko Galeba krasijo bogate ilustracije, naslovna, takorekoč jubilejna stran pa je delo Vinka Bandelja, učenca 5. razreda osnovne šole Župančič od Sv. Ivana v Trstu.
V Rossettiju gostuje skupina La Contemporanea 83
Srečanje z ameriškim teatrom
Prav gotovo ni običaj, da bi se znani italijanski igralci spoprijemali s sodobnimi gledališkimi teksti, saj se običajno zatekajo k preverjeni klasiki, s katero navadno zablestijo in se jim tako ni treba podajati na neznana in negotova pota. Niti ni običaj, da bi italijanska stalna gledališča uvrščala v svoj repertoar taka dela, o katerih nismo še ničesar slišali— niti o delu, niti o avtorju. No, to je naredil Teatro stabile, ko je v torek povabil v Rossetti gledališko skupino La Contemporanea 83, katere član je tudi znani Ser-gio Fantoni.
Orphans (Sirote) je delo ameriškega dramatika Lyleja Kesslerja (vemo samo to, da se je »izučil« na mitični šoli Acto-r's Studio, kjer danes tudi poučuje) in bi ga lahko uvrstili v tisto zvrst ameriškega »kreativnega pisanja«, o kateri se danes toliko govori. In če smo še natančnejši — Orphans so nekakšna družbena drama s primesmi gledališča absurda, saj ponujajo v razmislek življenjsko bedo izobčencev in brezdomcev. Ta beda se pojavlja na vseh meridianih in zato ni naključje, da je uprizoritev ambientirana v neko mesto na jugu Italije. V tem mestu živita v kletnih prostorih brata Bruno (Ennio Fantastichini) in Tony (Giulio Scarpati). Bruno je agresiven in nasilen, Tony pa boječ. Bruno ropa in ubija, da bi preživljal sebe in brata, Tony, nekakšen Brunov suženj, pa je vedno doma, se hrani s tuno iz pločevink in gleda televizijo. Med njima je kljub vsemu globoka vez, ki jo napenja spomin na umrlo mater.
Skratka, gre za ravnotežje ljubezni in samote, ki pa se poruši, ko stopi v klet Walter (Sergio Fantoni). Bruno je VValter-ja sicer »ukradel«, saj hoče dobiti zanj odškodnino, VValter pa je slepar, ki ga mnogi zasledujejo, predvsem pa — tudi sam je sirota. Stvar se razvije tako, da vsi trije dosežejo notranji mir, a to je le kratkotrajen privid, saj Walterja njegovi sovražniki ubijejo in ravnotežje se v družini spet podre...
Delo samo po sebi ni nič posebnega. Posebnost je igra treh protagonistov, ki poteka na nivoju pogovornega jezika in enostavnih gest, nič ni naučenega, lahko bi celo rekli, da gre za strogi naturalizem, ki ga je režiser Ennio Coltorti vpel v zares odlično kolektivno scenografijo gledališke skupine La Contemporanea. Torej inscenacija, ki nas sooča s sodobnim ameriškim gledališkim iskanjem in ki se oddaljuje od italijanske recitativne norme.	MARIJ ČUK
Protagonisti »Sirot«, ki jih ta čas igrajo v Rossettiju
Bogata knjižna bera celjske Mohorjeve družbe
Nori roman Alojza Rebule Jutri čez Jordan
^ letošnjo bero Mohorjeva kar a Celja ponuja bralcem Vse Petnajst knjig z zelo različno Alrv n° " °d naj novejšega romana iZc^Za Rebule do Leksikona imen, tieo Pa 80 še zbornik z znanstve-fsim s'rnP°zija o Missiji in Sedeju D„j, Ppzij je bil v Rimu), novo delo Da . °9a dr. Antona Trstenjaka, še dve praktični knjigi - o kra-drJ- cerkva ter o načrtovanju OmZlne P° ovulacijski metodi. kanu?lrnP še tri ponatise zelo is-mo v .knjig, in sicer priročnik Poem • 12 domače lekarne (napisal Da k Stlški Pater Viki Ašič), znova a °, mogoče kupiti tudi knjigo Šilc acih receptov M. Motoh, M.
A. Šušteršič ter zbirko mis-pndreia Grabarja Človek.
?man Alojza Rebule Jutri čez Dr an ie dobesedno svež, saj so kove lzv°de prinesli šele na tis-Vprin,° konferenco. Pisatelj je po-set i t je ta roman pisal kar dede et'. najprej posamezne epizo-1„; Pa Je pozabil nanje in jih čez Dnt T sPet nadaljeval. Avtorju je . zmelcev iz Egipta čez Rdeče Ki? ln Sinajsko puščavo v Ob-ra Jeno deželo metafora, ki se nar • ra v nalširšo večznačnost, od acionalne do eshatološke, šifra
za hrepenenje po neskončnem, prispodoba bolj ali manj tragične končnosti. Najnovejši roman Alojza Rebule je obudil zbirko Nova Mohorjeva knjiga, v kateri več let ni izšlo nobeno delo.
V Znanstveni knjižnici pa je izšla knjiga dr. Antona Trstenjaka Človek, končno in neskončno bitje. V podnaslovu je označena kot oznanjevalna antropologija, namenjena pa je vsem tistim, ki iščejo odgovore na vprašanja o človeku in življenju ter jih zanimajo ver-sko-psihološke teme na meji med teologijo in psihologijo. To tematiko je avtor obravnaval na predavanjih študentom teološke fakultete.
Na jezikoslovno, pravzaprav imenoslovno področje je segel slavist dr. Janez Keber z delom Leksikon imen. Knjiga je nastala na osnovi oddaj o razlagah imen (program Radia Ljubljana). Avtor upošteva večino na Slovenskem znanih in uveljavljenih imen. Tako npr. zvemo, kako pogostno je kakšno ime, iz katerega ali preko katerega jezika je prišlo k nam, iz kakšnih virov (npr. po svetnikih, tako da zvemo tudi,
Alojz Rebula
kdaj je kakšen god), kateri svetniki so patroni posameznih cerkva itd. Knjigo sklene koledarski pregled imen po mesecih.
Prispevki iz rimskih znanstvenih simpozijev prinašajo informacije o posameznih osebnostih iz slovenske zgodovine, ki jih je zna-
nost do tedaj obravnavala površinsko. Letos sta izšli knjigi o Sedejevem in Missijevem simpoziju. Nadškof F.B. Sedej je celih petindvajset let vodil goriško nadškofijo, v zborniku pa je objavljenih dvajset prispevkov o njem. Posamezna obdobja iz življenja in dela Jakoba Missie, tudi goriškega nadškofa in doslej edinega slovenskega kardinala, pa osvetljuje devetnajst avtorjev.
V Družinski knjižnici je izšlo priročno delo Evelyn Billings in Ann VVestmore z naslovom Načrtovanje družine z ovulacijsko metodo. To je knjiga za tiste pare, ki jih zanima naravna metoda preprečevanja nezaželene nosečnosti. Novost je tudi priročnik za kraše-nje bogoslužnih predmetov in objektov. Napisala ga je Julka Ne-žič, našli pa ga boste pod naslovom S c vetjem in zelenjem slavimo Boga.
Še beseda o zvočni novosti Mohorjeve družbe: izšla je kaseta s pesmimi o Mariji. Z njo založba želi predstaviti slovensko cerkveno glasbo v izvedbi mešanega komornega zbora Anton Foerster, ki ga vodi prof. Jože Trošt.
D. B.
Velik uspeh zbora Obala
Letni koncert mešanega pevskega zbora Obala Koper pretekli teden v koprski stolnici ni bil za Koper le običajen glasbeni večer, bil je velik kulturni dogodek, ki se ga je udeležilo preko 2 tisoč poslušalcev iz cele Primorske in zamejstva.
V	prvem delu koncerta je zbor nastopil "a capella". Na programu so bila dela s sakralno vsebino od renesanse do sodobne zborovske ustvarjalnosti in pravoslavne liturgije. Poslušali smo skladbe Gallusa, Brucknerja, Casalsa, Pahorja, Thompsona, Rahmaninova in Čajkovskega. Zbor je suvereno obvladal vse stilne in vsebinske zahteve skladb. Z izenačenim zborovskim zvokom je ustvaril z nekaterimi skladbami neponovljiva glasbena doživetja. Naj omenim samo Brucknerjevo Ave Mario, Pahorjev Oče naš Hlapca Jerneja, Rahmaninove Bogorodice dievo, radujsja in Čajkovskega Otče naš in Svjati bože.
V	drugem delu pa je bil na programu Testament Vladike Črnogorskega Petra Petroviča Njegoša za solo, zbor in orkester skrbskega skladatelja Rajka Maksimoviča. Z zborom Obala je nastopil še solist beograjske opere basist Vukašin Savič, recitator Miloš Zu-tič in Orkester RTV Ljubljana.
Dirigent Mirko Slosar je suvereno vodil tako zbor kot tudi orkester. S sugestivno močjo zrelega glasbenika je "izvlekel" iz zbora in orkestra bogato paleto najrazličnejših čustvenih razpoloženj.	UROŠ MAHNIČ
Delo Julijana Strajnarja bodo predstavili danes v Ljubljani
Citira, knjiga o glasbi v Reziji
V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo danes predstavili knjigo Julijana Strajnarja Citira s podnaslovom Inštrumentalna glasba v Reziji, ki
je izšla pred dnevi pri Založništvu tržaškega tiska in videmski založbi Piz-zicato. Pri pripravi knjige je sodelovala Sekcija za glasbeno narodopisje Inštituta za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Knjiga je dvojezična, v slovenskem in italijanskem jeziku, ima pa tudi angleški povzetek. V njej avtor podrobno opisuje glasbila in glasbo v Reziji, načine igranja na citiro (violino) in druge inštrumente, rezijanske plese in glasbeno izročilo v preteklosti, seznani nas z domačimi godci, mnogo prostora pa posveča transkripcijam rezijanskih pesmi.
Knjigo Citira dopolnjuje bogato fotografsko gradivo o inštrumentih, godcih, drži in načinu igranja, zelo obsežen del knjige pa zavzemajo partiture raznih rezijanskih pesmi.
Na tiskovni konferenci v ljubljanskem Cankarjevem domu bodo danes poleg Citire predstavili tudi knjigo Materiali TV poljskega jezikoslovca in narodopisca Jana Baudouina de Courtenaya, ki je prav tako izšla pred kratkim pri Založništvu tržaškega tiska.
Drevi na Opčinah začetek z violinistom Malininom in pianistko Hohlovo
Kratek pregled sovjetske glasbe
Z drevišnjim koncertom znanega violinista Vladimira Maliniria in pianistke Elene Kohlove se bo v Prosvetnem domu na Opčinah začel Kratki pregled sovjetske glasbe, ki ga tretje leto zapored prireja Združenje Italija-Sovjetska zveza. Organizatorji so v letošnjo prireditev vključili štiri koncerte in eno predavanje, da bi tržaškemu občinstvu nudili vpogled v del sovjetske klasične in moderne glasbe.
Violinist Malinin in pianistka Hohlova bosta drevi izvajala skladbe Schnitkeja, Prokofieva, Si-delnikova, Barkauskasa in Šostakoviča. Koncert se bo začel ob 19. uri.
Na drugem koncertu, ki bo v petek, 25. no-
vembra, v mali dvorani gledališča Verdi (tu bosta tudi preostala koncerta in konferenca), se bo tržaškemu občinstvu predstavil Trio Scaligero iz Verone v sestavi Ruberto Muttoni (violina), Guido Boselli (violončelo), Laura Cattaneo (klavir). Teden kasneje bo koncertiral pianist Boris Behterev, v torek, 6. decembra, pa bo prof. Ric-cardo Risaliti z milanskega konservatorija predaval o Rahmaninovu. Pregled sovjetske glasbe bo nato 9. decembra zaključil nastop tržaškega klavirskega dua, ki ga sestavljata Claudia Mattiotto in Guido Scano (na sliki). Duo bo izvedel celotni opus skladb Mihaila Glinke za klavir štiriročno.
Šahovska olimpiada v Solunu
Jugoslavija izboljšala svoj položaj
Nogomet: Jugoslavija - Francija
Platini govori...
PARIZ — Michel Platini je sinoči debitiral v svojstvu zveznega trenerja francoske državne reprezentance, ki se bo jutri v Beogradu spoprijela z mlado in ambiciozno Jugoslavijo na zelo važni tekmi, saj bo veljala za kvalifikacije na SP, ki bodo v Italiji leta 1990. Njegovi varovanci, med katerimi izstopa povratnik Tigana, so na neki trening tekmi le izenačili, ta izid pa nikakor ni zadovoljil prisotne, predvsem pa ne njega, velikega Michela, ki ga nekateri že kontestirajo pred prvo uradno tekmo...
Sinoči je Platini na tiskovni konferenci razlagal, kako bo jutri igrala njegova reprezentanca. »Vadili smo cono, mešano cono in individualno obrambo.« Nekateri celo menijo, da bo Francija jutri igrala s tremi napadalci, kar bi bilo zelo tvegano; na izrecno vprašanje, pa je Platini odgovoril, da je »predvsem važno, da Jugoslovani ne pridejo do žoge, saj bi v tem primeru zapadli v težave...«.
Tudi Osimova vrsta, katero vodi »francoski« povratnik Safet Susič, se intenzivno pripravlja na jutrišnji nastop. Vsi igralci, kot tudi trener, so optimisti.
SOLUN Včerajšnji prosti dan na šahovski olimpiadi v Solunu so jugoslovanski reprezentanti izkoristili za počitek, saj niso imeli prekinjenih partij, zvezni trener Bora Ivkov pa je imel tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil trenutni neuspeh jugoslovanske reprezentance. Predvsem ni
hotel opravičiti »šahovske katastrofe« proti Kitajski, saj je dejal, »da lahko izgubimo s 3:1 le proti ekipi, ki uvršča dva Kasparova in dva Fischerja«. Dodal je še, da je zmaga v četrtem kolu s 3,5:0,5 vsekakor dobrodošla in obeta boljše čase za Jugoslavijo na tej olimpiadi, ki se je pravzaprav komaj zače-
la. Ivkov je v glavnem zadovoljen 'le z igro Ljubojeviča na prvi deski, medtem ko je »Nikolič proti Kitajcu odigral svojo naj slabšo tekmo v karieri«.
Ivkov je tako nadaljeval: »Največ se pravzaprav čudim slabi igri Velimiro-viča in Sokolova, tako da je naš trenutni edini cilj, da čimprej odpravimo grobe napake v igri, ki smo jih do sedaj storili še preveč.« Na izrecno vprašanje, kakšni so pač cilji Jugoslavije na tej olimpiadi, je Ivkov odgovoril, da ostajajo pač nespremenjeni in sicer ena od kolajn. Vsem mora biti jasno, da je lahko ta kolajna samo bronasta, saj je zlata praktično že oddana Sovjetski zvezi, srebrna pa nezadržni Angliji.
Na čelu razpredelnice so se po prvi tretjini olimpiade znašle vse favorizirane reprezentance, tako da presenečenj praktično ni.
Na sliki: bivši svetovni prvak Karpov (na desni v ospredju) in svetovni prvak Kasparov v boju proti Argentincem, katere so gladko premagali s 4:0.
Tenis: »ženski masters«
Vse favoritinje »čez« prvo kolo
NEW YORK — V prvem kolu ženskega teniškega masters turnirja v New Yorku so zmagale vse favoritinje. Še najbolj zanesljivo je slavila Argen-tinka Gabriela Sabatini, ki je odpravila Bolgarko Katarino Malejevo s 6:2, 6:1.
Američanka Chris Evert pa je naletela na nemalo težav, da je premagala svojo rojakinjo Barbaro Potter s 4:6, 6:2, 6:4.
Sama Evertova je po, sicer zmagovitem srečanju priznala, da ima s to igralko vselej hude težave. »Pomembno pa je, da sem zmagala,« je zadovoljna dejala Chris Evert.
In v četrtfinale se je uvrstila tudi Helena Sukova, ki je s precejšnjo težavo strla odpor Američanke Žene Garrison (2:6, 6:3, 6:3).
Rally Pariz-Dakar: prvič po Libiji
PARIZ — Prvič v zgodovini rallyja Pariz-Dakar bo letos dirka potekala tudi po Libiji in ne po Alžiriji kot je bilo doslej.
Dirka se bo začela 25. 12. v Barceloni in se bo končala v Dakarju 13. 1-1989.
Nogomet: kvalifikacije za SP leta 1990
Portugalci s težavo
Povečan društveni kapital Triestine?
TRST — Upravni odbor nogometnega tretjeligaša Triestine je odločil, da bo na občnem zboru predlagal povečanje društvenega kapitala od 228.980.000 lir na 2.228.980.000 lir. To so sinoči sporočili predstavniki Triestine s tiskovnim sporočilom.
Košarka: predstavili »Ali Star Game 1988«
RIM — Sinoči so v nekem rimskem hotelu ob častni navzočnosti Dana Petersona predstavili letošnji košarkarski »Ali Star Game«. Ta tradicionalna tekma med majboljšimi tujci A-l in A-2 lige bo v rimskem Palaeuru 26. t. m., tekmovalni pravilnik pa bo ameriški. Odigrali bodo torej štiri čase po 12 minut, nagradili pa bodo tako najbolše strelce kot tudi najboljše strelce na tri točke. Selektor A-l reprezentance je Valerio Bianchini, A-2 reprezentance pa Mauro Di Vincenzo. Med izbranci naj višje košarkarske lige so med drugimi Radovanovič, Oscar, McAdoo, Bouie, med reprezentanti A-2 lige pa med drugimi »Goričan«' Aleksinas, »Vi-demčan« King, Dalipagič in še drugi.
Odbojka: predstavili superpokal Maxicono - CSKA
PARMA — Sinoči so v Parmi predstavili odbojkarsko tekmo evropskega superpokala med zmagovalcem pokala prvakov in pokala pokalnih prvakov med domačim Maxi-conom in sovjetsko ekipo CSKA. Slednja si je že zagotovila lanski evropski superpokal, ko je v Bologni s 3:1 premagala CAMST, letos pa očitno računa na drugo zaporedno zmago. Tekma bo v nedeljo, 27. t. m., v Parmi.
Odbojka: naše mladinske ekipe na Goriškem
Drevi v Sovodnjah slovenski derbi
UNDER 18 MOŠKI
Kljub počitku Val Naš prapor Imsa ni izgubil vodstva na lestvici in vse kaže, da ima največ možnosti, da si drugič zaporedoma zagotovi naslov pokrajinskega prvaka.
Soča čerimpex je brez težav premagala Fincantieri. Drevi ob 19.30 pa bo v Sovodnjah slovenski derbi med Sočo Cerimpex in Valom Našim praporom Imsa. V primeru da zmagajo domači, bodo dohiteli vodilnega in s tem ponovno odprli vprašanje končnega zmagovalca.
IZIDI 6. KOLA
Fincantieri - Soča 0:3, Acli Ronchi - Torriana 3:2, G rado - S. Luigi 0:3; prost Val Naš prapor Imsa.
LESTVICA
Val Naš prapor Imsa 10, Soča Čerimpex in S. Luigi 8, Acli Ronchi 6, Fincantieri in Torriana 2, Grado 0.
UNDER18 ŽENSKE
Tržiški postavi Villacher Bier in Fincantierija sta še vedno na vrhu razpredelnice in po vsej verjetnosti bo medsebojni obračun odločil, kdo bo končni zmagovalec. Postava Agoresta pa je tudi proti Libertasu iz Gorice potegnila krajši konec.
IZIDI 6. KOLA
Torriana - Farra 3:1, Morarese - Villacher Bier 0:3, Liber-tas Gorica - Agorest 3:0, Lucinico - S. Luigi 0:3, Fincantieri -Pieris 3:0.
LESTVICA
Villacher Bier in Fincantieri 12, S. Luigi 10, Torriana m Lucinico 8, Farra, Libertas Gorica in Pieris 4, Morarese m Agorest 2.
PORTUGALSKA - LUKSEMBURG
1:0 (1:0)
PORTO — V kvalifikacijskem srečanju skupine 7 za svetovno nogometno prvenstvo leta 1990 je Portugalska z dokajšnjo težavo premagala reprezentanco Luksemburga, kar spet kaže, da v Evropi ni »nogometnih pepelk«.
Edini zadetek v tem srečanju je v 31. minuti dosegel Gomes. Sicer pa so tudi Luksemburžani imeli dve lepi priložnosti za zadetek, ki pa ju niso znali izkoristiti.
Naj omenimo, da je s Portugalci igral tudi sedanji Juventusov član Rui
Barros.						
	SKUPINA 7					
ČSSR	2	1	1	0	2:0	3
Belgija	2	1	1	0	1:0	3
Švica	2	1	0	1	4:2	2
Portugalska	1	1	0	0	1:0	2
Luksemburg	3	0	0	3	1:7	0
Na sliki (telefoto AP) Juventusov (v temnem dresu) nogometaš Rui Bar-ros na srečanju proti Luksemburgu
V	Milanu lahko poskusimo bazo v sk. 1, saj je Grades Singig najboljši konj. Vedno v sk. 1 je Jefs konj, ki se lahko bori za končno zmago. V sk. X se lahko spomnimo na Mačk the Kni-keja, ki se dobro bori povsod.
Na drugi milanski dirki je naš favorit Dastin Fer (sk. 1), v sk. 2 pa je Ege-mone OM odličen konj. V sk. X moramo malo popaziti na Evo la Grande, ki sicer dirka v notranjosti.
V	Bologni bo Dubrin (sk. X) verjeten protagonist, v sk. 1 pa bi omenili predvsem Estauto, ki je res dober konj, medtem ko bi se v sk. 2 posvetili El Collalu LP, ki bo lahko presenečenje.
V	Neaplju bo tekmovanje verjetno zelo zanimivo in izenačeno, mi pa poskusimo s sk. 2 (konj Eberpleys), ki ima odličen izhodiščni položaj. V sk. X bi omenili Fulviomona, ki je zelo hiter na začetku, medtem ko bi se v sk. 1 spomnili Frenetica.
V	Tarantu je Elix Nad, ki spada v sk. 1 po našem mnenju favorit, saj je v zadnjem času dirkal zelo dobro, v sk. 2 pa je Dosone dokaj dober, predvsem na nekaterih zadnjih tekmovanjih. V sk. 1 je tudi nekaj zanimivih konjev.
V Rimu (galop) bi omenili predvsem Bob Dreama (sk. X), saj ima prav primerno težo. V sk. 2 moramo paziti na Ruru, saj ima dober sprint, v sk. 1 pa bi omenili Helgolanda.
Dirka tris
Naši favoriti: Exodus RL (22), Felus-sov (20) in Fianona (1). Dodatek za sis-temiste: Day CM (18), Erz di Jesolo (16) in Delivery (13).
1.— prvi	1
1.	—	prvi	1
drugi	1	X
2.	—	prvi	1
drugi	2	X
3.	—	prvi	X
drugi	1	2
4.	—	prvi	2
drugi	X	1
5.	—	prvi	X
drugi	1	2
6.	—	prvi	X	1
drugi	2
Silva Meulja
tatocalcio f	
Cesena - Roma	X 2
Como - Inter	2
Juventus - Napoli	1 X
Lazio - Verona	X
Lecce - Ascoli	1
Milan - Atalanta	1
Pescara - Torino	1 x 2
Piša - Fiorentina	1 X 2
Sampdoria - Bologna	1
Catanzaro - Genoa	X 2
Sambenedett. - Cremonese	X
Pontedera - Siena	X 2
San Marino - Gubio	1
anva meuija (letnih iaou), protesorica telesne vzgoje, je aktivna nogomei«-ca. S tem športom se je začela ukvarjati s 15. letom pri tržaškem društv Radiči, za katerega je igrala pet let. Za sabo ima tudi štiri sezone v A lig1 * Monzo, Latino in Pordenonom, zdaj igra v Gorici pri Goriziani v C lig1- • zadnjih letih se je kot pedagog približala k odbojki in je aktivni trener P* odbojkarskem društvu Bor. Prejšnji teden je Elvija Marušič pravilno nap°ve
dala osem rezultatov.
f	planinskega sveta - h planinskem svet« - /- planinskega svetu - k	planinskega sveta	m	
]
Pogovor s stebrom tržaškega alpinizma Marcom Sternijem
Marsikoga je pred kratkim presenetila vest, da je mladi tržaški alpinist Marco Sterni na nedavnem tekmovanju v športnem plezanju v Vipavi premagal vso slovensko elito s Tadejem Slabetom na čelu ter se tako prvič predstavil kot protagonist mednarodni alpinistični in športni javnosti. Prav zato, da bi predstavili tega simpatičnega in inteligentnega 23-letnega fanta širši javnosti, smo se z njim pogovorili, na tem mestu pa ta pogovor objavljamo.
Vsak klasični intervju se začenja z vprašanjem kje, kdaj in kako si se začel ubadati z alpinizmom...
»Alpinizmu sem se približal pred desetimi leti pravzaprav po turnem smučanju, s katerim sem se začel baviti pri tržaškem društvu CAI XXX Ottobre. Po enem letu sem se preusmeril v alpinizem ter začel plezati najprej zelo lahke smeri, nato pa vedno težje. Postal sem tudi profesionalni gorski vodnik, že pred štirimi leti pa sem kot prvi ponovitelj preplezal nekaj klasičnih smeri v Dolomitih, med katerimi bi omenil smer Modern Zeiten v Marmeladi (VI, VII), Mefisto v Sass de la Crus (do VII+ ), Bellenzier v Torre DAlleghe (do VII+ ) in druge, prav pred kratkim
pa sem kot prvi popolnoma prosto ponovil smer Pešce (Riba) v Marmoladi (do IX. stopnje!) in to v enem dnevu. Zelo rad torej plezam težke klasične smeri in pri tem mi gre za estetski užitek.«
Po tem, kar mi govoriš ne kaže, da si se specializiral v športnem plezanju, pa si vseeno zmagal na važnem in prestižnem mednarodnem tekmovanju v športnem plezanju v Vipavi...
»Ne verjamem, da sem športni plezalec, saj to predvideva specifične trde treninge, diete ipd. Menim pa, da sem zmagal, prav ker... nisem izrazit športni plezalec. Ko npr. vadim na skalah na začetku Napoleonske ceste, plezam po zelo težkih stenah, vendar pa to znanje uporabljam le v gorah. S tem pa, da plezam v gorah, 'razumem' steno in sem pri iskanju pravilnih oprimkov že tako izurjen in izkušen, da jih dobim takoj. Prav to se mi je zgodilo v Vipavi. Jaz sem šel gladko in takoj preko ključnega mesta, ker sem takoj dobil oprimek (plezalo se je namreč »na pogled«, torej ne da bi prej videli stene) in sem se začudil, ko sem videl, da drugi športni plezalci ne dobijo ključnega oprimka. Jaz pa plezam v gorah po-
d, in prav to mi je, kot vidiš, odločilno prlP jlo k moji nedavni zmagi v Vipavi.« . za-
Kaj misliš o tekmovanjih v športnem P1C
?	,e do
>Vsekakor jih odobravam, čeprav sem ^daj ij udeležil le vipavske tekme in ne vem, ^ >om spet naslednje. Vendar pa menim, t. rorale biti na naravnih stenah in ne na -a kot je bilo zadnje tekmovanje Šport K rcu.«	. Dje-
V svoji skromnosti pozabljaš, da si PJ Rrni nič manj kot prvenstveno smer v se li znamenitega Fitz Roya v PatagoniJ1-- .ggg ■No, tja sem se podal ob začetku let •_ ano s Tržačanom Maurom Petroniom m llDn° drugimi alpinisti iz Italije. Smer je s . e j. ja kakih dva tisoč metrov, težave pa 50 ^e. v glavnem je tu šesta stopnja tja do ;edaj ni te smeri ponovil še nihče...« - -
-cyu picnuim rvvi i	viriv-' ^11y gjj čl r
nem mnenju za enega najboljših v naši ^ aa tudi širše v Italiji. Kar slutim, da o podvigih alpinista Marca Stermja..^^
Košarka: jutri v Repnu v promocijskem prvenstvu
Derbi med Kontovelci in cicibonaši
z derbija v Dolini med Brežani in cicibonaši	(Foto Magajna)
Po slovenskem derbiju v Dolini med Vp?otn Adriatherm in Cicibono bo že sk V ovkiru promocijskega košarkar-sd ?a Prvenstva na Tržaškem v Repnu jPet tekma med dvema našima peter-Cicibonaši se bodo namreč spo-PnJeli s Kontovelci.
s Varovanci trenerja Igorja Medena ^minulem kolu doma nerodno iz-auoili proti Scogliettu. To je že drugi
poraz v repenski telovadnici naših košarkarjev in tretjega si absolutno ne morejo »privoščiti«, saj bi bili verjetno dokončno odrezani iz boja za sam vrh. Že po četrtem kolu je namreč položaj Kontovelcev izredno neugoden, saj zaostajajo za vodilnima miljskima ekipama (CGI in Intermuggia) kar za šest točk.
Še vedno pa smo prepričani v moč
in kakovost Kontovelove ekipe, ki je pred prvenstvom tudi povsem upravičeno startala kot ena glavnih favoritov za končno zmago.
Tudi položaj cicibonašev na lestvici ni posebno rožnat. Doslej so Sancinovi varovanci osvojili le dve točki, ta teden pa so »izgubili« še svojega kapetana in odličnega igralca Vanjo Jogana, ki je šel v Rim študirat na visoko šolo za telesno kulturo (ISEF).
Breg Adriatherm pa bo v tem kolu igral v gosteh proti ekipi Motonavale, ki ima kot naši košarkarji dve točki. Brežani pa bodo igrali brez Igorja Cancianija, ki je odpotoval na odslu-ženje vojaškega roka.
Domovci v Krminu
Domovci bodo jutri pred zelo težko nalogo, saj bodo gostovali v Krminu proti močni ekipi Albe. V prvem kolu so Krminčani nerodno izgubili na tujem proti Ederi z eno samo točko zaostanka, zato bodo gotovo želeli pospraviti čimprej prvi par prvenstvenih točk. Domovci bodo tudi tokrat nastopili v okrnjeni postavi brez Nanuta in centra Podberšiča, zato so možnosti za zmago res najmanjše. Kljub temu pa smo prepričani, da bodo znali Dornikov! varovanci z zagrizeno in požrtvovalno igro poskrbeti za lepo košarkarsko predstavo, saj so te odlike pokazali že v uvodnem zmagovitem srečanju proti Ronkam.
Srečanje med Albo in Domom Go-metal Simek bo v občinski telovadnici v Krminu ob 20. uri. (af)
Košarka: v nedeljo v D ligi
Lepa priložnost za Bor Radenska
q Košarkarji Bora Radenska so po štirih kolih v prvenstvu kol dvakrat zmagali, dvakrat pa izgubili (v minulem u proti vodilnemu Sotecu v gosteh), nui fovancem Mira Turcinovicha pa se že v nedeljo po-iarr Pa Prožnost, da si zagotovijo novi točki, saj bodo Sest'1 doma Prc,ti moštvu Mogliana Veneta, ki je sicer s vem** Očkami tretje na lestvici, v minulem kolu pa je z ki iea tezavo doma premagalo tržaško moštvo Interja 1904, da jP , loj še vedno praznih rok. Že to dejstvo jasno kaže, . letošnje prvenstvo zelo izenačeno.
e moštvo se za nedeljsko srečanje temeljito priprav-
lja NaŠ'
čimSa^- Se borovci dobro zavedajo, da morajo nujno zbrati obpV6C to.čk predvsem na domačem terenu, čeprav so naši zmagi osvojili prav v gosteh.
služjener Turcinovich bi se lahko že na tem srečanju »po-na R kakega mladega košarkarja. Tu mislimo predvsem drž°ajCa in Škrka, ki sta se na zadnji tekmi v mladinskem avnem prvenstvu zelo izkazala. recanje Bor Radenska - Mogliano bo v nedeljo, v telo-Vadnici Suvich ob 17.00.
Koprski nogometaši takoj opravili popravni izpit
Po spodrsljaju v tekmi z Mariborom so koprski nogometaši takoj uspešno opravili popravni izpit. V Varaždinu so namreč premagali tamkajšnji Varteks z 1:0. Oba primorska predstavnika v slovenski ligi pa sta igrala neodločeno: Izola v Mariboru s Kovinarjem (0:0), Vozila pa doma s Svobodo (1:1). Končano je tekmovanje v slovenski conski ligi (jesenski prvak je Jadran Lama iz Dekanov) in v primorski ligi. Tu pa zmagovalec sezone še ni znan, saj morata tekmo odigrati še Branik in Kovinar.
Ajdovske rokometašice so po zmagi v Cerknem same v vodstvu tekmovanja slovenske lige, uspešni sta bili tudi moški ekipi Jadrana in Ajdovščine.
Košarkarji Postojne so dosegli novo visoko zmago (nad Mariborom). Novogoričanom pa v letošnjem prvenstvu Slovenije ne gre in ne gre, saj jih je premagala tudi Rogaška.
V Ljubljani je bilo republiško prvenstvo, v Lipici pa državno v dresurnem jahanju. Po pričakovanju so vse zmage osvojili lipiški jahači.
Omenimo naj še, da se je na Primorskem pričela akcija izbora najboljšega primorskega športnika. (DK)
S šahovskega memoriala Zlatka Jelinčiča
On«, d Metkini se je s finalnimi boji n: no atl ■ v Trstu zaključilo šesto red noza1?6^0 šahovsko prvenstvo veljav □a Ja aru9! memorial Zlatka Jelinčiča, k ZSsr>T0If?anizirala šahovska komisija pi sta 1 Po ostrih in navdušujočih boji) in ri>~frV° mesto delila mojster Filipovi ki sta iVni Prv°kategornik Egon Pertol T a .. za točko prehitela mojstra Pin. zameTsva lz Gorice' To je prvič, da s dar Ja 1 naslov delita dva šahisth, ven sta rt 3 )eLt0 tudi najpravičnejši izid, se PokP"ay Fiiipovič inPertot daleč naj ve TaČ la v tei sezoni.
Drvon moramo poudariti, da je bilo t so ■? P3 izredni kvalitetni ravni, se dežel,,- ,riJ,e uvrščeni v glavnem redr neoatu1 sahovski reprezentanti. Edin zamotaj13 l°čka tega prvenstva (pa tuc nSmejskega šaha) je pomanjkanje mladi recimo Yr?esne mlade generacije, saj s - TrS , sahovskega turnirja Športne šol
setin mfadih šahistov.6 Udel6ŽUje V6Č d<
vens?tvalZSŠDIiZ°r $ 6" šahovske9a P1
:
/v., ...	;;
. ■> ■


f.-	.. »■ ■
.

'Mi* ’ “ *.*.•
'■: W \ '
*: :.,,
?	. j-'




V • V
Dušan Jelinčič
Zvezdnate noči
Utrinki iz Karakoruma
Skušam se zamisliti v zvezdnato noč. Kje sem zgrešil? Kje sem zgrešil? Kje sem zgrešil? si večkrat ponižno ponovim. Zvezde so me naučile ponižnosti, pomislim. Ali pa je bila smrt sama, ki me je na ponižnost opozorila. Zagledam se v nebo, od koder me zvezde še vedno prizanesljivo gledajo.
Naposled mi rečejo: Duško, pomisli! Mislim, mislim, skoraj sam sebi odgovorim, vendar pa si ne domislim ničesar. Naposled izustim: vedno sem se boril za tisto ustvarjalnost, o kateri mi prav ve govorite, sedaj pa vam spet nekaj ni prav.
Postajam skoraj nestrpen, zvezde pa mi v svoji neskončni potrpežljivosti naklonjeno odgovorijo: Prav nočeš biti vsaj za trenutek malo ponižen? Že res, da si skušal občasno, pravzaprav bolj redko, uresničiti ustvarjalnost v svojem življenju, vendar pa si tokrat hotel preveč, daleč preveč...
Ne razumem, odgovorim. Vedno sem se boril proti uničujoči vsakdanjosti, vedno sem se skušal izogniti že uhojenim potem, že vsem znanim tirnicam in se podati svojemu hrepenenju naproti, vedno sem...
Ne izmikaj se odgovoru, me s toplim očetovskih glasom prekinejo zvezde. Ne izmikaj se resničnosti in vsaj malo pomisli. No, dam ti nasvet, mi pove najsvetlejša zvezda, ko pa navsezadnje hočeš razumeti. Poslušaj me, dobro me poslušaj: pri svojem razmišljanju, ki te bo popeljalo za kanček bližje resnici, začni prav od začetka. Začni pri izvoru stvari, kot je navsezadnje treba delati vedno, če hočemo stvari priti do dna, začni pri izviru. Tako: kot pri reki, začni pri izviru! Nagni se nadenj, in pomisli. Ne bodi tako ošaben, da se podaš k izlivu reke, kjer jo res lahko vidiš v vsej svoji polnosti in življenjski radosti, vendar kako si lahko predstavljaš, da boš razumel reko, tam kjer je najbolj široka in globoka, ko pa je resnica skrita prav v njeni globočini. Bodi enkrat v življenju modrijan...
Sedaj pa ti dam še drugi napotek, ki ti bo koristil pri poti k spoznanju. Napaka ni nikoli sama in ni nikoli storjena v trenutku, ko jo storiš. Najsvetlejša zvezda se spet nasmehne in doda: na tebi je, da razrešiš to Sibilino uganko. Vendar pa če jo razrešiš, vedi, da ti bodo od sedaj naprej gore vedno naklonjene, ker se bomo me same spremenile v gore...
Jaz osupnem ter vprašujoče pogledam nebo, slednje pa mi da jasen znak, da se bo umaknilo, dokler ne bom razrešil to Šibile. Nenadoma se roteče zazrem v zvezde, te pa naposled umolknejo.
V mrzli noči se podam na sprehod po ledeniku. Opotekam se, saj se mi moči še niso povrnile od vzpona. Hodim, se ustavljam, naposled pa se zamislim. Nimam druge izbire. Resnici moram pogledati v obraz. Napaka ni nikoli sama in ni nikoli storjena v trenutku, ko jo storiš. Kaj lahko to pomeni? No, pomislimo. Po splošnem mnenju sem zgrešil, da sem se tistega jutra podal proti vrhu, čeprav sem se že navsezgodaj počutil slabo zaradi višine. Recimo, da je to bila moja prva napaka. Nato me je dva-
krat pod sedlom napadla omotica, kar pomeni, da sem še dvakrat zgrešil. in zadnja napaka pa je bila storjena takrat, ko sva se na sedlu z Mojmirjem odločila, da greva še na vrh, namesto da bi obrnila, ko se je očitno, komaj sedaj mi je to povsem jasno, bližalo slabo vreme. Da, da tako je. Ta analiza bi lahko bila pravilna.
Kar zadovoljen sem s sabo. Razvozlal sem prvi del, lažji del, moje Sibiline uganke. Sedaj se moram komaj podati resnici naproti. Napaka ni nikoli sama. To mi je jasno, v ključnih trenutkih izbire sem jih opravil najmanj štiri. Napaka ni nikoli storjena v trenutku, ko jo storiš. To je ključ. To pomeni, da te štiri napake sploh niso napake. Spet se zamislim v molčeče zvezde in skušam priti stvari do dna. Vem, da moram. Čutim, da mi bo nocoj to dano.
Skušam se oprijeti kakega stavka, kake sledi, po kateri bi se podal na pot k izviru reke, k izvoru stvari. Spet pogledam zvezde in nenadoma se spomnim stavka, ki sem ga ne vem kje slišal ali bral in ki je tu v tej pakistanski noči bistven. Ne vem kako mi teh nekaj brezveznih besed pade v spomin, zdijo pa se mi kot božji dar. Ni bistveno, če zgrešiš taktiko, pogubno pa je, če zgrešiš strategijo. Verjetno sem ta stavek bral v šahovskih knjigah, ko sem se pred dolgimi leti mnogo posvečal kraljevi igri. In sedaj se mi ta stavek vrača. Sedaj ga morem razumeti. Misel hiti naprej, da jo komaj dohajam. Taktika je trenutna izbira, strategija pa širša, vseobjemajoča. Recimo, da nisem nikoli zgrešil taktike, temveč le strategijo. In torej nisem zgrešil trenutne izbire odhoda na vrh, ko sva bila na sedlu. Temveč, temveč...
Naposled pogledam dol proti dolini, se zazrem v svetlečo Čogoliso in... udarim se po čelu. In... kot da bi se mi odgrnil zastor preko meglede mrene, ki mi je zastirala možgane, mi je naposled jasno. Razumem!!! Da, da. Tako je! Nisem zgrešil ne tistega jutra, ne na sedlu. Zgrešil sem dosti, dosti prej. Saj so mi rekle zvezde, da ni napaka nikoli enkratna ali trenutna, temveč pognajo njegove kali dosti, dosti prej. Da, da, tako je! Zgrešil sem že pred tedni, pred meseci, napako pa sem si jo vlekel za sabo, ker nisem hotel videti resnice. Zgrešil sem, ko se nisem že pred davnodav-nim časom skupno z ostalimi podal na prvo aklimatizacijsko turo, ker pač nisem zaupal vase.
Zakaj nisem zaupal vase? To je očitno čisto moj problem, ki sem si ga odnesel v te svoje kratke pakistanske sanje, ki se sedaj zaključujejo, iz svoje doline, iz svoje vsakdanjosti. Te svoje dolinske probleme vsakdanjosti pa bom reševal v dolini. In tako sem izgubil prvo bistveno turo, ko pa sem se končno po prigovarjanju pravih prijateljev podal na to prvo aklimatizacijsko turo, so se drugi podali že na drugo. In spet nisem zaupal vase, tako da sem izgubil nekaj dragocenih dni. Proti koncu odprave, ko smo se vsi podajali na vrh, sem opravil dve celi aklimatiza-cijski turi manj od ostalih alpinistov. Enkrat nisem šel na Dvojko, enkrat nisem šel na Trojko.
SAs5 de™ DSEKŠZSLOC
novanJ‘1”® in Priiatelie na nn. .nje’ kl bo v nedeljo, 20.
PacUim0 S\V Baz°vici pri sporr Padlim v NOB ob 13 30. Prc
dik if z osebnimi avtomobili
»o šK,2t00MlOPar ““l'
JKČUPA
društv* člane in Prijatelje, 20 lr	večerja jutri, 19. t.
hiniah V 9°stUni Pri Urdihu v °Ptiki	Ve 86 sPreiemaj
Sovin! £!alalan na Opčinah al
sPoretiaseViemdel°VaniU s trgov1" čar-u Jem nove in rabljene bra r? opreme v nedeljo, 20. n ijek tM 10' do 22- ure ter v p< v n'1' novembra, od 14. do 2
opremn* A" Sirk v Križu. F Prea °. sprejemamo danes ŠD o,nmom od 18- do 20. vabi ^RMADA HOBLES
. un
ga teka. Zainteresirani dobijo vse informacije po telefonu 299012.
SMUČARSKI KLUB BRDINA obvešča, da je v teku vpisovanje za zimovanje, ki bo na Pohorju od 26. decembra 1988 do 2. januarja 1989 v Hotelu Habakuk (vključeno silvestrovanje). Informacije in vpisovanje dobite na sedežu kluba, Proseška 131, Opčine vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure.
SK DEVIN IN ŠD SOKOL Sejem smučarske opreme — Izžrebana darila so dobile srečke: 1. nagrada - št. 33, 2. nagrada št. 134 in 3. nagrada št. 155.
SK KRAS
vabi zainteresirane na pripravljalni sestanek za ustanovitev ženske rokometne ekipe. Sestanek bo danes, 18. t. m. ob 20. uri v športno-kultur-nem centru v Zgoniku.
ŠK KRAS
organizira ob gostovanju namiznoteniške ekipe za tekmo evropskega pokala ETTU 3-dnevni izlet v Budimpešto od 9. do 11. decembra. Zainteresirani se lahko zglasijo v tajništvu športno-kulturnega centra v Zgoniku vsak dan od 18. do 19. ure do torka 22. t. m.
V Dolini se vrstijo turnirji v biljardu
Nagrajeni tekmovalci na turnirju in lastnik gostilne »Pri studencu« ^v ^Dolini
Le pred dvema mesecema je bil v Dolini prvi turnir za amaterske igralce v biljardu, ki ga je priredil lastnik gostilne »Pri studencu« Aldo Strajn (turnir je glede udeležbe dosegel velik uspeh), ko je bila pred kratkim že prva trofeja »Gostilna Pri studencu«, kot meddeželni turnir za ljubitelje tega športa.
Na tem turnirju so nastopili domači pa tudi veliko število tekmovalcev iz drugih krajev. V soboto pa se je zelo uspel turnir sklenil s podelitvijo nagrad. Na sklepni prireditvi je bil tudi predsednik pokrajinske zveze FIABS Angelo Coraduzza, ki je v svojem kratkem nagovoru čestital udeležencem turnirja in tudi lastniku gostilne, ki je zelo dobro pripravil to tekmovanje.
Najuspešnejši na tem turnirju so bili trije Pordenončani, in sicer Santini, Rossi in Coraduzza.
Po nagrajevanju so se vsi tekmovalci in prisotni zadržali v veseli družbi.
Že prihodnji teden pa se bo začel nov turnir, in sicer na medpokraj inski ravni, (mm)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1.200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- cjin, trimesečno 17.000.-din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno
45.000	- din. Za organizacije in podjetja mesečno
7.000	- din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
18. novembra 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch

Član italijanske zveze časopisnih založnikov FlEG
Prve hipoteze o dinamiki pokola v karabinjerski postaji
Morilec je po pokolu naredil samomor Vzroki tragedije so zaenkrat neznani
BAGNARA Dl ROMAGNA (RAVENNA) - Dinamika množičnega pokola v karabinjerski postaji je še vedno zavita v meglo, vsekakor pa so preiskovalci že izdelali prve hipoteze, ki se verjetno ne bodo veliko oddaljile od resnice. Potrdili so namreč, da je streljala samo ena oseba, menda je to bil 31-letni karabinjer Antonio Mantella, ostale štiri može postave pa je pokosila prava toča strelov. V notranjosti karabinjerske postaje so namreč preiskovalci našli kar 112 tulcev nabojev kalibra 9, ki jih je morilec izstrelil iz brzostrelne pištole M-12. Na Mantellovem truplu, ki je ležalo prav sredi sobe, pa je vidna samo rana v sencu. Za pisalno mizo brigadirja Chianeseja sta ležali dve trupli, pod drugo pisalno mizo eno, na majhnem hodniku, ki vodi v arhiv pa še četrto truplo. Glavna vrata vojašnice so bila zaprta, kar izključuje možnost, da bi pokol izvedel nekdo, ki je vdrl v prostore karabinjerske postaje. Glavni državni pravdnik Aldo Ricciuti, ki vodi preiskavo, je že odredil obdukcijo vseh petih trupel. Obdukcija pa bo verjetno samo potrdila dosedanje domneve. Na Mantelli pa bodo
opravili tudi parafinski test, da bi ugotovili, ali je res on streljal na kolege in nato naredil samomor.
Glavni državni pravdnik Ricciuti, ki je o poteku preiskave poročal tudi notranjemu ministru Gavi, je med drugim izključil možnost, da bi prišlo med karabinjerji, ki so bili nameščeni na postaji v Bagnari, do osebnih trenj in sovraštev. To trditev je povzel tudi edini preživeli karabinjer (mudil se je na obisku pri starših) Sandro Trombin, ki je dejal, da je bilo vzdušje kar prijateljsko. Ricciuti je tudi povedal, da so na pisalni mizi brigadirja Luigija Chianeseja našli nekaj listov z zapiski, po čemer sklepajo, da so bili karabinjerji zbrani na vsakodnevni seji namenjeni poraz-dlitvi dnevnih obveznosti. Mogoče bo prav vsebina teh zapiskov nekoliko bolj pojasnila vzroke pokola. V prihodnjih dneh pa bodo preiskovalci zaslišali tudi najožje sorodnike žrtev, zlasti še sorodnike domnevnega morilca. Obrambno ministrstvo pa je v Bagnaro di Romagna že predsinočnjim poslalo pet karabinjerjev, ki bodo prevzeli mesta umorjenih kolegov.
Bodrato hoče Jenningerjevo rehabilitacijo
RIM »Bivši predsednik zahodno-nemškega Bundestaga Philip Jennin-ger je žrtev novinarskih manipulacij-8 Izjava podtajnika KD Guida Bodrata v hodniku Montecitoria je včeraj takoj vzbudila presenečenje med prisotnim1 novinarji, saj je Bodrato jasno povedal, da bi morala italijanska televizija in tisk popraviti storjeno krivico. Demo-krščanski podtajnik hoče torej Jenningerjevo rehabilitacijo, ker med prebiranjem integralnega govora ni zasledil poveličevanja nacizma. Bodratovo izjavo je posredno podprl tudi komunistični poslanec Pajetta. Ob tem se sam0 po sebi zastavlja vprašanje, zakaj tiskovne agencije niso posredovale celotnega Jenningerjevega govora na komemoraciji 50. obletnice kristalno noči in zakaj je običajno dobro obveščeno izraelsko zunanje ministrstvo tako ostro protestiralo, če je govor res tako antinacističen, kot to trdi Bodrato.
Domnevni morilec Antonio Mantella
Brigadir Luigi Chianese
Karabinjer Paolo Camesasca
Karabinjer Angelo Ouaglia
Grob zločinca Wirtha povzroča polemike
Za zapahi domnevna morilka iz penziona v Sacramentu
RIM — Zahodnonemški generalni konzul v Milanu Manfred Steinkuhler se ni udeležil žalne komemoracije na nemškem vojaškem pokopališču v Castermanu pri Veroni, ker je med 22.000 vojaki pokopan tudi nacistični vojni zločinec Cristian Wirth, poveljnik zloglasne tajne enote Einsatzkom-mando Reinhardt ter eden od pobudnikov ustanovitve uničevalnega taborišča v tržaški Rižarni. Generalni konzul se je odločil za tako obliko protesta, ker je pri zahodnonemškem zunanjem ministrstvu zaman poskušal posredovati, da bi Wirthove posmrtne ostanke prekopali in jih premestili v Nemčijo, ker Wirthov grob žali italijanski narod in vse omikane ljudi. Njegovi nadrejeni so mu namreč jasno povedali, da to vprašanje ni v njihovi pristojnosti, ker o vsem odloča zahod-nonemško združenje za počastitev padlih, združenje pa ne dela razlik med padlimi.
Manfred Steinkuhler se torej ni udeležil komemoracije. Včeraj pa je izjavil, da je nedopustno, da posmrtni
ostanki nekega nacističnega vojnega zločinca počivajo ob grobovih drugih vojakov, ki se jim vsako leto poklonijo italijanske vojaške in civilne oblasti.
Po pisanju dnevnika L’ Unita pa je bila letošnja komemoracija nedopusten prikaz fašistične nostalgičnosti, saj so razobesili prapore Črnih brigad sa-lojske republike, med njimi tudi prapor zloglasne X. Mas, ki ni bila nič boljša od esesovskih morilskih enot.
Ta presenetljiva vest je takoj odjeknila tudi v italijanskem parlamentu.Nanjo sta zunanje ministrstvo opozorila komunistična senatorja Stojan Spetič in Arrigo Boldrini. Zaradi pogumne pobude nemškega generalnega konzula v Milanu, ki se ni hotel udeležiti svečanosti v počastitev padlih nemških vojakov, ker je zraven njih pokopan tudi »satan«, kot so poimenovali Wirtha, se komunistična senatorja obračata na ministra Andreottija s priporočilom, da bi italijanske oblasti poskrbele za prekop VVirthovih posmrtnih ostankov ter za njihovo odstranitev z italijanskega ozemlja.
Še ena aretacija v Avstriji zaradi atentatov pri Bocnu
BOČEN — Avstrijska policija, ki raziskuje teroristično delovanje panti-rolske organizacije in njeno krivdo za vrsto bombnih atentatov v zadnjih mesecih na Južnem Tirolskem, je po nedavnih aretacijah Karla Aussererja, Josefa Gredlerja, Carol Unterkircher in Siegfrieda Stegerja včeraj aretirala tudi avstrijskega državljana Helmuta Golovvitscha, ustanovitelja skrajne desničarske stranke NDPD.
S tem so preiskovalci napravili še en korak na poti dokončne pojasnitve južnotirolskih atentatov. Poleg tega pa so tudi že prej aretirani Avstrijci priznali svojo vpletenost v južnotirolska dogajanja.
Tako je Carol Unterkircher, pri kateri so v njeni hiši v Terfernu v bližini Innsbrucka poleg propagandnega materiala našli tudi timer, vžigalno vrvico, nekaj orožja in 40 kg eksploziva, priznala, da pripada teroristični organizaciji E in Tirol, ki je prevzela odgovornost za skoraj vse bombne atentate
v bocenski pokrajini. Ob hišni preiskavi pri Unterkircherj evi so našli tudi velike količine letakov te teroristične organizacije in vso potrebno tiskarsko opremo za tiskanje propagandnega materiala.
Preiskovalci so tudi ugotovili, da so bila grozilna pisma, ki jih je teroristična organizacija E in Tirol pošiljala na različne naslove na Južnem Tirolskem, po vsej verjetnosti napisana na dveh pisalnih strojih, ki so ju našli v mizarski delavnici Karla Aussererja v Innsbrucku.
Tudi avtoprevoznik Josef Gredler je dopolnil svoje priznanje, da je po nalogu Karla Aussererja pretihotapil 115 kg dinamita. Na innsbruški žanderme-riji je povedal, da je prvič prepeljal čez mejo dinamit vrste knauerit 20. junija, drugič 27. julija in zadnjič ob koncu prve polovice avgusta. Le nekaj dni kasneje po teh prevozih pa je na Južnem Tirolskem prišlo do nekaterih bombnih atentatov.
LOS ANGELES - Losangeleška policija je včeraj ponoči aretirala 5 ' ntu Dorotheo Montalvo Puente, ki jo sumijo, da je v svojem penzionu v Sacra .ne. ubila vsaj sedem starejših gostov, da bi si tako prisvojila njihove P°k° „a je Takoj po odkritju trupel na vrtu penziona je ženska izginila, sled za set>°l gješ-skušala zabrisati tako da se je pod tujim imenom naselila v nekem *0S^ntQniral kem motelu. Toda spoznal jo je eden od gostov v baru in takoj tele
policiji.	. nenzi°na
Komandant policije v Sacramentu pa je še pred aretacijo lastnice y v so priznal krivdo krajevne policije, kateri se je Montalvova izmuznila, Pa ,c je tafl1 pred tem na vrtu penziona že našli eno od sedmih trupel, o tem de majhno pokopališče, pa se je v Sacramentu šušljalo že od januarja dalje. juRih Na sliki: Dorothea Montalvo Puente na hodniku ene izmed Po1 postaj v Los Angelesu (Telefoto AP)