Ljubljana, torek, 10, julija 1956 LETO XXII. Štev. 160 slavju a« odgovorni O REDNIK tVAM 3 INKO VSO OTOUa uredniški odbob UM m»]i nak dan razen oetka — Cena M dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SBI .LJODSBA rliliCA- USTANOVLJENA *. OKTOHdA UM - MFrn NARODNOOSVOBODILNO BORBO (1 iZHAr JAU KOI l«-DNIVNIK a TEDNIK. OD OSVOBODITVS DO L. rou IM1 KOT ONIV-NTK. NATO PA KOT TEDNIK — od l jtjnlja usa izhaja V REDAKCIJSKI POVEZANO* sn Z »BORBO« OB ZAČETKU ZASEDANJA EKONOMSKO-SOCIALNEGA SVETA OZN Vprašanje univerzalnosti OZN v zvezi s sprejemom Kitajske v ECOSOC Maroko je bil na francoski predlog soglasno sprejet v Svet Ženeva, 9. jul. Davi se je tu začelo XXII. zasedanje Ekonomsko-socialnega sveta OZN. Jugoslavija je bila na Poslednjem zasedanju Generalne skupščine ponovno izvoljena za člana sveta, ki šteje 18 članov. Sedanje zasedanje je izredne-»Pomena, ker sovpada z deset-jOiico OZN. Na pobudo jugo-.vanskega delegata bodo na zasedanju obravnavali pre-desetletnega razvoja svetovnega gospodarstva kakor tudi OZN na številnih področjih “teanarodnega sodelovanja. Ker e končuje prvo povojno deset-rJe ravno v času, ko se odpili0 nove možnosti za medna-pano sodelovanje, pričakujejo, ■ na tem zasedanju spre- daljnosežne sklepe v zvezi z ^aljnjim razvojem svetovnega farskega sodelovanja. Na današnji seji je sovjetska negacija zahtevala, naj delega-, .Ja LR Kitajske zasede mesto, * Pripada Kitajski, na kar je SSs^avnik Kuomintanga odgo-onl zej0 žaljivo. zahtevi po tem zastopstvu Kitajske v Svetu so m Pridružile tudi delegacije Ce-Koslovaške, Indonezije in Jugo-avi3e. Sklicujoč se na besede predsednika Ekonomsko-social- nega sveta, da mora Svet združevati različne nazore, ideologije in družbene gospodarske si- francoskem predlogu o sprejemu Maroka v Ekonomsko-socialni svet Predlog so podprli delegati Egipta, Grčije, Indonezije in Jugoslavije. Jugoslovanski delegat je izrazil zadovoljstvo spričo dejstva, da je »naposled napočil čas, da lahko v Svetu razpravljajo o tem vprašanju«, pri čemer je iz- steme, je jugoslovanski delegat rekeJ pJznanj(L francoski dele-Stanovnik pripomnil, Odlikovanje finskega poslanika Orasmaja Beograd, 9. jul. (Tanjug). — Predsednik republike Tito je danes dopoldne v Belem dvoru sprejel dosedanjega finskega poslanika v Beogradu Niila Orasmaja. Poslanik odhaja iz Beograda na novo službeno mesto. Med sprejemom je predsednik republike izročil finskemu posla-diku Red jugoslovanske zastave I. stopnje, s katerim ga je odlikoval za zasluge v razvijanju in utrjevanju miroljubnega sodelovanja in prijateljskih odnosov med našo deželo in Finsko. Navzoča sta bila tudi generali-ni sekretar predsednika republike dr. Jože Vilfan in šef protokola predsednika republike dr. Sloven Smodlaka. Naša mladinska delegacija v Kairu Kairo, 9. jul. (Tanjug). Dele- , - -... T gaciji, ki je to vprašanje spro- pravo predstavništvo LR Kitaj- ske samo prispevalo k dosegi tega cilja. | Ob otvoritvi zasedanja so po- Jugoslovanski delegat je opo- častili spomin visokega komi- LMJ pod vodstvom Mili- zoril na novi položaj, ki je v sarja za begunce Van Heuven ?a J ,o „.,^1, OZN nastal s sprejemom novih Goedharta, ki ga je sinoči zadela članov in je izjavil, da je »pred- srčna kap. stavništvo Kitajske morda v Na zasedanju razpravljajo sedanjih razmerah edina večja j^j^j 0 vskladitvi akcij na socialnem področju. J. Sik ovira za uresničenje načel o univerzalnosti, po kateri vsi težimo«. O napadu kuomintanškega predstavnika je izjavil, da nismo prišli niti kot komunistični, pa tudi ne kot kapitalistični delegati, marveč kot zastopniki suverenih vlad, ki se hočejo sporazumeti o poteh mednarodnega gospodarskega sodelovanja. V zvezi s sprejemom dnevnega reda so razpravljali tadi o jana Neoričiča je danes prispela v Kairo na obisk pri egiptski mladini. V Egiptu bo ostala 5 dni in navezala stike z voditelji tamkajšnjih mladinskih organizacij. Hammarskjold danes v Beogradu Beograd, 9. jul. (Tanjug). Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjold bo prispel jutri popoldne z letalom z Dunaja v Beograd. Hammairskjold, ki bo gost naše vlade, se bo mudil v Beogradu dva dni. Na zemunskem letališču ga bo sprejel državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič. V sredo bo generalnega sekretarja OZN sprejel predsednik republike Trto. Hammairskjold se se bo sestal tudi s podpredsednikom Zveznega izvršnega sveta Edvardom Kardeljem, državnim Na Dunaju Dunaj, 9. jul. (AFP). Generalni tajnik OZN Dag Hammarskjold se je davi sestal z avstrijskim kanclerjem Raabom, zatem pa z podkanclerjem Schaerfom. Razgovarjal se je tudi z zunanjim ministrom Figlom in državnima tajnikoma Krayskim in Gschnit-zerjem. Razgovori so se nanašali na splošna vprašanja, ki zanimajo Avstrijo kot novo članico OZN. V RAZOROZITVENI KOMISIJI OZN SPET NA MRTVI TOČKI Ali bo mogoče doseči kompromis med zahodnimi in vzhodnimi predlogi o temeljnih pogojih za razorožitvene sporazume New York, 9. juL (Tanjug). Razorožitvena komisija OZN nadaljuje delo. Jutri bo govoril bržkone francoski delegat Jules Moch, pojutrišnjem pa indijski predstavnik Krišna Menon, ki bo, čeprav Indija ni članica komisije, obrazložil predlog indijske vlade o opustitvi nadaljnjih preizkusov jedrskega orožja. Sodijo, da bo jutri in pojutrišnjem splošna debata o razorožitvi, nato pa nameravajo v podrobnostih obravnavati doslej sprejete resolucije. Za zdaj sta pred komisijo dve resoluciji: 1. resolucija zahodnih držav, ki se zavzema za postopno ureditev problemov razorožitve. Ureditev je pogojno vezana na poprejšnjo ustvaritev vzdušja zaupanja in na ureditev Sodelovanje ZDA z našo deželo Izjava ameriškega veleposlaniškega gospodarskega svetnika Jamesa Killena Z zadnjega zasedanja Ekonomsk o-socialnega sveta OZN Ollenhauerjeva kritika Adenauerjeve zunanje ter notranje gospodarske in socialne politike PrMflnchen’ iul- (°PA)- - V itmV®0voru letopisa Social node-. Kfatske stranke, ki je bil izdan Beograd, 9. jul. (Jugopres). Iz Beograda odhaja te d; i James Killen, dosedanji gospodarski svetnik na tukajšnjem ameriškem veleposlaništvu. Sodelavca agencije Jugopres je izjavil: »Odločenost vlade in jugoslovanskih narodov, da zagotove, okrepijo in ohranijo nacionalno neodvisnost in gospodarsko stabilnost dežele je ustvarila trdno podlago za jugoslovan-sko-ameriško gospodarsko sode- v zvezi s socialnodemokratski k ®nke Ollonhauer poudaril kongresom, je predsednik Se ,~*e Ollonhauer poudaril, da ^^shko Zahodna Nemčija v se- Trgovinska pogajanja toed Anglijo in Egiptom ^ London, 9. jul. (Tanjug). Danes sk*Se V Londonu začela trgov in-t-Pogajanja z Egiptom, na ka-vPras'Je egliptska delegacija načela šttvH-a5^e hudega pomanjkanja '^ških deviz v Egiptu in ne-liko ne tFgovinske bilance z Vedel? Britanijo. Dvajsetčlanska skepSaC^a vodstvom trgovin-dan ministra dr. Noseira se je Vin sestala z britanskim trgo- t0tn.lrn.ministrom Thorneycrof-ln finančnim ministrom Mac-o Med drugim so govorili V p0znosti britanskih investicij ^Siptu in preskrbe Egipta s spravami. stro Ji in Uft+g0Va .Poglavitna naloga, pro-1 možnosti povečanja trgovinskih ”V:njave in širših gospodarji n stikov med obema deželama. fp°egiptski gospodarski razgo-sad 801 kakor sodijo, eden izmed ov izboljšanja splošnega ozračij v odno------- ^>ndonom. vw, v odnošajih med Kairom in *HEMENSRB napoved *a torek, 10. Julija oblačno, temperature okoli 5n°? 14 do 18. na Primorskem cez dan do 27 stopinj C. Stanje vremena: poaro^-"'^0 Evropo se vzdržule 1 Počiti v,s nomske vede in pravo na univerzi ▼ Upsali. V Stockholmu je postal 1. 1935. Ustanovljen odbor za obravnavanje stanovanjskih problemov Dr. Marijan Dermastia predsednik novega koordinacijskega telesa Beograd, 9. jul. (Tanjug). — V Beogradu so ustanovili koordinacijski odbor za uveljavljanje sklepov prvega splošnega jugoslovanskega posvetovanja o stanovanjski zgradnji in stanovanjih, ki je bilo konec maja v Ljubljani. V odboru so predstavniki Stalne konference mest, Zvezne industrijske zbornice, Trst, 9. julija. — Na nocojšnji | pol in vlada zaradi tega med nji- Zvezne gradbene zbornice, Zveze tiskovni konferenci je predsednik mi precejšnje nezadovoljstvo. I obrtnih zbornic, Zveze urbani- Zaključek tržaškega velesejma Jugoslovanskim izvoznikom odobreno 175,000.000 lir tržaškega velesejma, ki je bil včeraj zaključen, poudaril, da vprašanje dodelitve kontingentov Še ni rešeno. Izjavil je, da je italijansko ministrstvo za zunanjo lijonov lir za uvoz blaga iz držav, ki so sodelovale na velesejmu, ter v tej zvezi navedel, da je bila jugoslovanskim izvoznikom odobrena vsota 175 milijonov lir, ki pa se bo morda še povečala za* 25 Velesejem je obiskalo nekaj sto v, Zveze društev arhitektov, manj kot 200.000 ljudi, med njimi Zveze ekonomistov, Zveze grad-številni obiskovalci iz tujine, benih inženirjev in tehnikov ter predvsem iz Jugoslavije in Av- predstavniki gradbene uprave stri j e. Osmi tržaški mednarodni JLA. velesejem je po izjavi predsedni-t Odbor se je konstituiral in iz- neposredno z ljudskimi odbori, inštituti in družbenimi organizacijami na drugi strani. Odbor bo stalno telo, ki bo v daljšem časovnem obdobju obravnaval stanovanjske probleme in v ta namen organiziral sestanke in posvetovanja, ankete in podobne akcije. Dag Hammarskjold po povratku z Bližnjega vzhoda docent na stolici za politično ekonomijo. Zavzemal je potem še pomembne polo* žaje v svoji domovini, kjer ga čislajo kot uglednega ekonomista. V 31. _ letu starosti je bil imenovan za podtajnika v finAnrnem ministrstvu. Nekaj časa je bil svetnik švedske vlade za finančna in gospodarska vpra-šanja in je imel tudi pomembno vlogo v vodstvu švedske povojne finančne politike; Leta 1949. je bil imenovan za pomočnika znnaujega ministra, - leto dni pozneje pa je postni minister brez listnice. Kot namestnik zunanjega ministra je bil leta 194?'. delegat na pariški- konferenci, ko so razpravljali o Marshallovem načrtu. Delegacijo svoje dežele je vodil tudi na konferenci Organizacije za evropsko ekonomsko sodelovanje leta 1948. v. Parizu. Na šestem zasedanju Generalne skupščine OZN v Parizu Je bil namestnik vodje švedske delegacije na sedemein zasedanju v New Yorku pa njen vodja. Četudi je sodeloval ▼ švedski socialno demokratski vlndi, Hammarskjold nf nikdar pripadal nobeni politični stranki. Samega sebe ima za politično neodvis* *w*ga. Kot generalni tajnik OZN — p« Trygve Lieju — je bil sila dejaven. Opravil je več zelo pomembnih poli« tičnih misij. Bil je v Pekingu, kjer sc je s kitajskimi državniki razgovarjal o perečih daljnovzhodnih vprašanjih. Ne* davno je potoval na Bližnji vzhod, da bi pospešil miroljubno poravnavo arab* sko-izraelskega spora. Socialni delavci iz ZDA in azijskih dežel na obiska v naši državi Beograd, 9. jul. (Jugopres) Od 24. julija do 2. avgusta se bo mudilo pri nas 40 socialnih delavcev iz ZDA in azijskih dežel. Ogledali si bodo socialne in zdravstvene, ustanove v Beogradu, Zagrebu, Dubrovniku in na Reki. Po obisku v Jugoslaviji se bodo napotili v Miinchen, kjer se bo 5. avgusta začela mednarodna konferenca socialnih služb, Sporazum o letalskem prometu Beograd, 9. jul. (Jugopres). Julija se bodo začela v Beogradu jugoslovansko - madžarska pogajanja za sklenitev sporazuma o letalskem prometu med obema deželama. Osnutek pravil za zaščito civilnega prebivalstva pred učinkom sodobnega orožja tigovino Ouv.~.'ilo skupno 997 mi- k a vsestransko uspel bodisi kar volil za svojega predsednika čla-liinn™ 1,V se tife zanimanja občinstva bo- na predsedstva Stalne konference disi zaradi sklenjenih kupčij, mest dr. Marijana Dermastio. Predsednik je še poudaril, da bo- j Ustanovitev koordinacijskega do prihodnje leto koordinirali ve- odbora je druga pomembna eta-lesejmsko manifestacijo s prosla- pa v kompleksnem obravnavanju sl- uu moraa se povecaia za zo vami ob 100-letnici ustanovitve stanovanjskih vprašanj v naši milijonov. Zvedelo se je, da so tržaških ladjedelnic ter zato ni državi. Na podlagi sklepov ljub-jugoslovanski izvozniki zaprosili izključeno, da bo prišlo ob tej pri- ljanskega posvetovanja bo odbor za kontingent v višini 337 mllt-. ložnosti do večje razstave, ki naj sodeloval z najvišjimi organi jonov lir, kar pomeni, da je bilo bi prikazala razvoj in sedanje j oblasti in upravo na eni, in pre- ttlot«* 7 vplivom ironiil- J^ r-------- Ul ocuanjv, :--------»II uuia*u na cui, 111 piv- ki so dosegle kontinent. Injihovi prošnji ugodeno samo na stanje ladjedelniške industrije. [ko Stalne konference mest ter Beograd, 9. julija (Jugopres). Jugoslovanski Rdeči križ je stavil Mednarodnemu odboru RK več predlogov za osnutek pravil za neposrednim napadom in kar najbolje zagotoviti potek vojnih operacij. Jugoslovanski predstavniki so prav tako predlagali, naj bi zaščito civilnega prebivalstva osnutek določal ukrepe kontrole pred učinkom sodobnega orožja in metod neškodljivega vojskovanja. Jugoslovanski predlogi, stavljeni minuli mesec na sestanku strokovnjakov v 2enevi, vsebujejo za prepoved uporabe jedrskega orožja in drugih sredstev in kaznovanja v primeru, ko bi bila ta pravila kršena. Sodijo, da bo osnutek temelj za objavo mednarodne konvencije. Besedilo osnutka bodo poslali vladam, ki so podpisale ženevske konvencije in nacionalnim društvom RK. Po sprejetju le-teh bodo razpravljali na prihodnji med- množičnega uničevanja. Poudarjajo načelo, da je treba prebival- j narodni konferenci RK, ki bo leta stvo zavarovati pred slehernim: 1957 v New Delhiju. S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA ZVEZE TRGOVINSKIH ZBORNIC' Za uvoz blaga za široko potrošnjo najprimernejši sistem prodaje deviz Pri uvozu blaga za široko potrošnjo se ni treba togo držati določenih količin in vrst blaga — Pred uvozom tehničnih najjrav za gospodinjstvo se bodo odslej posvetovali z domačimi proizvajalci Na včerajšnji seji Izvršnega odbora Zvez trgovinskih zbornic v Beogradu je bilo poudarjeno, da je bila Zveza trgovinskih zbornic doslej preobremenjena z raznimi drobnimi in praktičnimi vprašanji in zato njen strokovni aparat, sekcije in komisije niso posvetile dovolj pozornosti proučevanju tržnih problemov. Zafo je Izvršni odbor sklenil, da bo Skupina njegovih članov sestavila predloge o morebitnem prenosu določenih poslov na zbornice. Sklenili so tudi proučiti sistem plač v trgovini, da bi zveza imela svoje stališče o tem, ko bo vprašanje dozorelo za razpravo in za sprejem novih predpisov. Do naslednje seje bodo proučili organizacijo in metodo dela trgovinskih zbornic, zatem pa bodo predlagali tudi način, kako bi jim bolj pomagali in dosegli večje sodelovanje z organi državne uprave, Narodno banko, Zadružno zvezo in drugimi gospodarskimi zbornicami in združenju Izvršni odbor je dalje sklenil, da se bo čimprej lotil organizacije konjunktumo-informativne službe, toda ne na prej predlagani način, ker bi to bilo veliko breme tako za trgovinska podjetja, kakor tudi za zbornice in njihovo zvezo. Namesto službe, ki bi bila podobna Zavodu za statistiko, bo konj unkturna služba Zveze trgovinskih zbornic sprva spremljala gibanje na trgu osnovnih artiklov, predvsem kmetijskih pridelkov. Tako se bodo izognili upo- skimi organizacijami. Skupnost je namreč dala letos nekaj več kot 9 milijard za uvoz blaga za široko potrošnjo, da bi izpopolnili izbiro blaga na domačem trgu, spodbudili industrijo, da bi izboljšala proizvodnjo in uredili razmerje med cenami posameznih vrst blaga. Prejšnja leta nismo uvozili toliko tega blaga in so zato razumljivo pričakovali začetniške pomanjkljivosti pri tem poslu. Toda pomanjkanje večjega sodelovanja in koordinacije med zainteresiranimi gospodarskimi organizacijami je privedlo do nekaterih anomalij, ki bi se jim lahko izognili, v naši trgovini neokusno reklamirajo uvoženo blago v škodo domače proizvodnje, ki je v večini primerov, če že ne po ceni, pa po kvaliteti enakovredna tuji proizvodnji. Na koncu razprave o tem vprašanju je bilo predlagano, naj hi prihodnje leto uvoz blaga za široko potrošnjo prevzel poseben organ Zveze trgovinskih zbornic. Predlog je bil sprejet. Hkrati so sklenili, da tehničnih naprav za gospodinjstvo ne bodo uvažali, ne da bi se prej posvetovali z domačimi proizvajalci, razen tega pa bodo za te naprave zagotovili ^e.n® uvoza blaga za široko j službo, rezervne dele in potrošnjo zaupali izključno sku- [ caranci1e pini uslužbencev Zveze trgovin- skih zbornic. Takšno delo je po-j Razen tega so presodili, da vzročilo upravičene očitke z raz- j uvozu blaga za široko potrošnjo nih strani na račun uvoza in si- ; najbolj ustreza sistem prodaje stema avkcijske prodaje posa- deviz, ki ga je treba še nadalje meznih vrst blaga. | izpopolniti. Zveznemu državne- Državni podsekretar za bla- mu sekretariatu za blagovni progovni promet Ljubo Babič je v,™* bodo predlagali, naj pred-razpravi poudaril, da se pri uvo- stavmke trgovine še letos jesena zu blaga za široko potrošnjo ni obvesti, koliko deviz bo na raz-treba togo držati določenih ko- polfgo za to vrsto uvoza v pn-ličin in vrst blaga. Po njegovem hodnjem letu. Sodnjo, da bi se mnenju bi bilo treba bolje pro- ^hko »ognili mnogim pomanj-učitti delo avkcijskega mesta v kljivostim, če bi vnaprej vsaj pri-Beo gradu in se hkrati dogovoriti V .^L’ .m koliko bo z državnim sekretariatom za bla- tr^ha uvoziti. (Tanjug), govni promet, komitejem za zunanjo trgovino, zunanjetrgovinsko zbornico in predstavniki proizvajalcev, kako in kaj naj bi v prihodnje uvažali Ljubo Babič je tudi rekel, da je bilo veliko govora o vplivu rabi številnih vprašalnih pol in; uvoza blaga za široko potrošnjo tehnike za obdelavo nodatkov. | na splošno raven cen pri nas. Ker imajo že skoraj vse republi- j Vendar ni treba pričakovati, da ške trgovinske zbornice konjunk- I bo to blago vplivalo na splošno turno službo, bo zadostovalo, če raven cen na našem trgu. Vse, bodo vskladili njihovo delo s po- ker smo pričakovali in kar je trebami Zveze trgovinskih zbor- j treba doseči s tem uvozom, je po- .. __ nic- _ večanje ^bire blaga to ureditev | Današnja razprava o uvozu cen posameznih artiklov, ki bi jih blaga za široko potrošnjo je po- naša industrija lahko proizvajala kazala, da mora Zveza trgovin- ' ceneje. , . j-.„3lrnir skih zbornic bolj sodelovati z or- Izvršni odbor Zveze trgovin- gani državne uprave ta gospodar- skih zbornic je obsodil pojav, da tovrstne prirediwT V obdravskem mestu že od nekdaj zelo priljubljene. Razen gospodarskega značaja je imel »Mariborski teden« vselej tudi obeležje pestrega in razgibanega kulturnega in športnega udejstvovanja mariborskih društev. Zato organizatorjem gospodarskih razstav ni bilo treba nikoli posebej skrbeti za program prireditev, ker so »bili vedno deležni pomoči ta sodelovanja številnih organizacij. Letos je Trgovinska zbornica sklenfLa, da prešmenuje »Mariborski teden« v ustanovo s samostojnim finansiranjem. To je do neke mere bil že od začetka, saj so vse prireditve potekale na pod- ZAKAJ RAZVELJAVLJENA avkcfjska prodaja uvožene železnine Primer slabosti pri uvozu blaga za široko potrošnjo Letošnje znatno povečanje vinskih zbornic določali asorti- čevina in pocinkana pločevin8, uvoza blaga za široko potroš- man uvoza. Preiti je treba k Te proizvode izdelujejo tudi njo so gotovo pozdravili vsi j avkcijskim prodajam deviz no- mače železarne, vendar v neM-—*—x_si»s — •- -*«j: no; dostnem obsegu, potrebe pa s zelo velike. Pomanjkanje teg> blaga občutijo ne le ko vinil« obrti marveč tudi številni P°J trošniki na podeželju in , mestih zlasti pri gradnji in novi stanovanjskih in ^ruS.1.. poslopij. Kakor pri prvi avkcij v marcu, s« bile potrebe trg tudi to pot prenizko ocenjen^ Trgovska podjetja, ki so se av»' cije udeležila, so se borila za da bi dobila čimveč tega blag* Po vrsti so pristajala na to, se odpovedo vsakršni marži da blago prodajo po določeni” prodajnih cenah. Borba za bla?® je zavzela take oblike, da J bilo treba avkcijsko prodaj, ustaviti in pozneje razveljaviti’ Naknadno je bilo določeno, ® uvozna podjetja lahko Prof.al. blago tistim grosističnim P°dJ,® " jem, ki jih določijo republi^6 trgovinske zbornice. Tako je lr‘ govinska zbornica Slovenije do; ločila za odkup tega blaga tn podjetja (Železnina Ljubija081 Kovinotehna Celje in Tehnoffle' tal Ljubljana). Konec pretekle^ tedna pa so se od republisk1® zbornic določena podjetja sesr?j la v Zagrebu s predstavni** uvoznih podjetij, kjer so blag sporazumno razdelili. Neuspeh avkcijske prod®' j« je znova potrdil, da j© danji sistem centralizirane^ uvoza blaga za široko njo nesmotrn. Medtem * trošimo znatne zneske deV?; naši potrošniki ne le zaradi tega, ker uvoz omogoča večjo izbiro, marveč tudi zato, ker sili našo domačo industrijo, da bolje upošteva zahteve trga glede asortimana in kvalitete. Računajo tudi, da bo uvoz naposled vplival na cene domače proizvodnje ter preprečil monopolistične tendence v proizvodnji. Seveda pa bomo dosegli ta smoter le tedaj, če bomo devizna sredstva za uvoz potrošnega blaga racionalno uporabili, se pravi, če bomo uvažali predvsem blago, ki dopolnjuje domači trg. Seveda ni lahko oceniti, kaj potrebuje domači trg. Dosedanje izkušnje so pokazale, da marsikaterega kritičnega blaga premalo uvažamo, potem pa na avkcijskih prodajah trgovina dviga cene tega blaga oziroma se pojavijo na trgu dvojne cene, višje za uvoženo blago in nižje za enako blago domače proizvodnje, kar ovira stabilizacijo našega trga. Po drugi strani marsikaj uvažamo, kar je sicer kvalitetno, vendar predrago in bo še dolgo ležalo neprodano. Naša trgovina je že ponovno opozorila, da ne bomo dosegli postavljenega smotra, če bomo centralno v okviru Zveze trgo- tranji veletrgovini, ki naj potem v določenem okviru sama odloča o asortimanu uvoza. Potrebe trga so v posameznih področjih zelo različne in jih lahko pravilneje oceni grosistična trgovina, ki oskrbuje dotično področje. Čeprav so se prve take prodaje deviz obnesle, skuša Zveza trgovinskih zbornic nadalje obdržati pri življenju avkcijske prodaje uvoženega blaga. Da bi se ubranila očitka dviganja cen pri avkcijah ali ustvarjanja dvojnih cen za isto blago, je Zveza trgovinskih zbornic konee prejšnjega meseca razpisala avkcijsko prodajo uvožene železnine, pri kateri naj bi blago dobila tista trgovska podjetja, ki se zadovolje z najmanjšo mrežo, upoštevajoč obvezno določene prodajne cene. Potek avkcije pa je pokazal, da je ta način licitiranja v danih razmerah nemogoč. Avkcija je potekala tako, da jo je bilo treba razveljaviti. Na avkcijsko prodajo je prišlo okrog 2000 ton po večini deficitnih proizvodov črne metalurgije, namenjenih široki potrošnji, kakor so hladno in toplo valjani trakovi, žgana in pocinkana žica, fina plo- XIII. MARIBORSKI TEDEN praznik obdravskega mesta Konec tega meseca, od 27. julija do 5. avgusta, bodo priredili v Mariboru svoj tradicionalni »Mariborski teden«. Tokrat je že tri- so obnovili leta 1952 in od takrat si je gospodarske razstave ogle- Nadaljnja specializacija naših bank S 1. septembrom bo začela poslovati nov« — Jugoslovanska investicijska banka Po ustanovitvi komunalnih bank, mestnih in zadružnih hranilnic ter zlasti posebne banke za zunanjo trgovino bomo v kratkem dobili novo banko z mrežo podružnic, in sicer Jugoslovansko investicijsko banko. Kljub temu, da je bila ustanovitev te banke napovedana, je prišla nekako nepričakovano, ker je bilo poprej govora o posebnih kmetijskih in industrijskih bankah. Vsekakor pomeni ustanovitev posebne investicijske banke pred drugimi, ki so bile napovedane, da je bila nujna in potrebna. Nova Jugoslovanska investicijska banka bo ustanovljena kot enotna banka za vso državo z glavno centralo v Beogradu in centralami po glavnih mestih republik ter mrežo podružnic, kjer bo to potrebno, to je v večjih gospodarskih središčih. V krajih, kjer so v teku večje gradnje zlasti industrijskih objektov, bo banka lahko ustanovila svoje ekspozitur«. Nova banka bo izrazito poslovna banka, ki bo ob jamstvu države prevzela od Narodne banke številne posle. Opravljala jih bo lahko hitreje kot Narodna banka ter bo lahko upoštevala rentabilnost naložb. Pri tem je treba zlasti omeniti, da se v svojem po- vrnitve. Predvideno je, da bo tudi prodajala devize za potrebe investicij, dajala jamstva za posojila gospodarskih organizacij, ki bi jih te najele v inozemstvu za investicijske objekte, ki jih finansira banka. Razen tega bo nova banka upravljala sredstva, ki jih bo dobila iz državnih posojil, najetih v inozemstvu za fi-nasiranje investicij. Kako je ta posel važen in po obsegu tudi velik, nam jasno povedo podatki o posameznih velikih investicijskih posojilih, ki smo jih in jih še sklepamo z drugimi državami zato, da bi čimprej zgradili doma potrebne industrijske in druge objekte. Jugoslovanska invest. banka bo kot organizacija s posebnim položajem organizirana v bistvu po načelih Narodne banke. Imela bo svoj upravni odbor, ki bo imel veliko pristojnost. Člani tega odbora bodo imenovani od Zveznega ali republiških izvršnih svetov in tudi od gospodarskih strokovnih združenj, Zveze gospodarskih zbornic in Glavne zadružne zveze FLRJ. Demokratično načelo upravljanja je v tem primeru poudarjeno še s potrebo strokovnega opravljanja poslov, ki zahtevajo posebno skrb. Predvideno je, da bo nova banka začela poslovati z letošnjim slovanju, zlasti pri odobravanju septembrom tako da bo dovolj investicijskih kreditov ,ne bo dr-\iasa “ potrebne predhodne pn-žala kakih ustaljenih načel in prave, ki zadevajo zlasti na teh morda natečajev kot sistema za odobravanje takih kreditov, kot je to bilo doslej. Sistem, ki ima nične in kadrovske težave. Upoštevati je namreč treba, da bo Narodna banka predala noui banki samo del poslov tako imeno- morda svoje dobre strani, ne . , . , . . , more obveljati v razvijajočem se vAan?ga dolgoročnega sektorja in gospodarstvu s tempom, kot je da bo ostal pn njej še velik obseg pri nas, saj morajo podjetja ČO' kati ne le na razpis ob določenem roku, temveč tudi na to, . . . . . . » kdaj bo ta ali ona gospodarska Popolnjuje v no« smeri inraču- poslov te vrste. Seveda bodo kmalu odstranili tudi te težave. Naš bančni sistem se tako iz- dejavnost prišla na vrsto. Osnovni posel, ki ga bo oprav- . nati moramo na to, da se bo po | slovanje zboljšalo. Dosedanje skušnje nam namreč jasno ka-Ijala nova banka, bo kot je samo žejo, da nove banke, ki poslujejo po sebi umevno, kreditiranje in- po računu rentabilnosti, mnogo vesticij. V tem pogledu si bo mo- skrbneje presojajo vsak primer rala ustvariti svoj sistem dela, naložb svojih sredstev in se zato ki ji bo omogočil hitro odločanje, izogibajo tveganju. Tudi je po-pravilno presojo ekonomskega stalo jasno, da so s svojim delom pomena naložb in njihove renta- v tej smeri mnogo pripomogle, bilnosti, zlasti pa kontrolo pri da se naš celoten obseg kreditov trošenju sredstev. Seveda bo nova ni dvignil. Tako je bilo s kratko-banka razen kreditiranja investi- ročnim kreditiranjem in bo, kači j opravljala tudi druge posle, kor lahko upravičeno računamo, na pnmer finansiranje investicij tudi s kreditiranjem investicij. S v imenu tistih, ki bodo dali sred- tem bo nova banka tudi uteme-stva na razpolago brez dolžnosti Ijila svoj obstoi lagi gospodarskega računa in brez [ predstavila z večjim izborom pro-vsakršnih dotacij. Sedaj je nova ' izvodov za široko potrošnjo ta z ustanova opremljena z razstav- novitetami, ki so jih pred nedavnimi napravami ta je v vsakem nim uvedla v serijsko proizvod-primeru usposobljena za samo- j njo. Na obsežni razstavi bo lahko stojno poslovanje. | vsak obiskovalec dobil vpogled Za letošnji XIII. »Mariborski, v moč ta napredek mariborske teden« so izbrali razstavne pro-1 industrije, ki gotovo sodi med stare v poslopjih klasične ta III.! najmočnejše v državi, gimnazije v Mladinski ulicL Ste-; Za pester program prireditev vilo razstavljalcev bo glede na bodo v času »Mariborskega te-razpoložljiv prostor nekoliko dna« poskrbele umetniške usta omejeno, vendar jih bo še vedno nad 150. Razen podjetij mariborske industrije in celotnega okraja najemajo razstavne prostore tudi podjetja iz drugih republik. Med tujimi razstavljald bodo zlasti zastopana podjetja kovinske in nove, kulturna ta športna društva. Tako bo mariborsko SNG uredilo oder na Rotovškem trgu in uprizorilo 8 predstav. Koncertna poslovalnica bo pripravila dva nastopa kitajske artistične skupine, ostali del programa pa bodo živilske industrije. Ker se čas izvedle kultumoumetniške sku-razstave ne ujema s sezono v j pine, Toti teater, Veseli flosar ji, kmetijstvu, posebnih razstav lutkovna gledališča ta godbe na kmetijskih pridelkov ne bo, pač pihala. V vseh panogah športnih pa bo ta del izpolnila industrija ta telovadnih organizacij bodo poljedelskega orodja. Semkaj je priključena tudi tradicionalna po-skušnja štajerskih vin. Pričaku- priredili številna tekmovanja odbojkarjev, košarkarjev, nogometašev, tenisačev, plavalcev, moto- DNEVNA KRONIKA Svečana akademija Zveze radioamaterjev Jugoslavije V veliki dvorani Doma JLA v Beogradu je bila včeraj dopoldne svečana akademija Zveze radioamaterjev Jugoslavije, posvečena 100-letnici rojstva Nikole Tesle. O življenja in delu Nikole Tesle je govoril univ. prof. Radovan Markovič. Na svečani akademiji so bili vsi udeleženci Mednarodnega zbora radioamaterjev iz naše države in tujine, kakor tndi številni gostje. Po končani akademiji so udeleženci zbora obiskali muzej Ni; kole Tesle, kjer so jim prikazali delovanje izumov tega velikega jugoslovanskega znanstvenika. Predsednik OLO Beograda Miloš Minič je včeraj dopoldne sprejel tuje delegacije, ki sodelujejo na III. zboru Zveze radioamaterjev Jugoslavije. Na sprejemu je bilo tudi več članov predsedstva Zveze. Premiera Hrističeve »Ohridske legende« na Poljskem Te dni je bila v Bitomu na Poljskem premiera baleta Steva-na Hrističa »Ohridska legenda«. Baletnemu ansamblu šleske državne opere v Bitomu je pri pripravah pomagal skladatelj Hri-stič sam. Obisk profesorja Nielsa Bohra Včeraj je prispel v Beograd znani danski znanstvenik, prof. Niels Bohr, eden izmed pionirjev razvoja moderne fizike. Na železniški postaji so prof. Bohra sprejeli v imenu Zvezne komisije za jedrsko energijo njen sekretar Slobodan Nakičenovič, v imenu državnega odbora za proslavo 100-letniee roistva Nikole Tesle orof. Aleksander' Damjanovič ter jejo, da se bodo zlasti domača ristov, boksarjev ta mnogih dru-podjetja kovinske industrije gih. Prireditelji se nadejajo, da bo letošnji »Mariborski teden«, če bodo vremenske razmere ugodne, dosegel največji obisk in gospodarski učinek po vojni. Letošnje leto organizatorji »Mariborskega tedna« še ne razpolagajo s prostori, ki bi ustrezali namenu te prireditve. V pripravi pa je projekt za stalno raz- Zvezne komisije za jedrsko ener- ftoviščena obrežju ob Dravi, med tr.-in in ____________ zeleznižkim in glavnim mostom. številni domači in tuji znanstveniki, ki sodelujejo na proslavi. Danski znanstvenik je gost gijo in državnega odbora za pro- ~ .... ... . slavo. Niels Bohr bo v okviru nameravajo zgraditi štiri ve- proslave 100-letnice Teslovega 23 razstavljalce ta rojstva predaval o temi »Osnove ”«“1 Pr°store za kulturne m in razvoj fizikalnih ved«. V naši Prlur1«3ltYe' Ena ^ d™- deželi se bo mudil nekaj dni in fan bo lahko čez vse leto, iz-se seznanil z razvojem in uspehi .Cas. razstav., sluzila tudi naših jedrskih inštitutov in dru- kulturnim in. športnim društvom gih tehničnih ustanov. S3 xrazne Pr^tve ta nastope. ,, C| .... .. Računajo, da bodo lahko začeli z V ^ Slavoniji m Baranji gradnjo teh objektov že prihodnje se je začela žetev pšenice ? t®Tn 1)0 dobršen del levega Žetev ječmena v Slavoniji in ® ki fa,,boi?b”i Baranji je v glavnem zaključena naPadl najbolj prizadeli, dobil in so minuli teden padli tudi že nPY “ moderen videz, prvi snopi pšenice. Ce bo lepo ^M^pborski teden« bo tu dobil vreme, sodijo, da bodo žetev v Prostore- W bodo ustrezali potre-teh pokrajinah zaključili v dveh bim,. mariborske industrije in tednih. V naspnotju z lanskim le- ?Ertallm gospodarskim organizaci-tom, ko je med žetvijo nepretr- Jam v scverm Sloveniji. -vd n»ma deževalo, so bili prvi dnevi Povratek irez padavinVte .dni T BeoSrad- 1 ............. Veleposlanik Barišič bo kmalu nov položaj. . , —---------------jižji | od, 1800 kg na hektar. Na kmetij-skih posestvih, posebno še na kmetijsko-industrijskem kombinatu Belje so pridelali po 25 do 50 stotov na hektar. Francoski veterani iz prve svetovne vojne v Zagrebli Francoski veterani za nvoz potrošnega blaga, ki ni življenjsko potrebno. P® tudi za uvoz luksuznega ga, uvažamo očitno prein®' deficitnih proizvodov ero metalurgije. V interesu lizacije trga pa bi ®°r*j prav te potrebe prvenstven zadovoljiti. Marsikdo se bo morda čudil da so bila grosistična podjetr pripravljena prodajati na ciji ponudeno blago brez vsakr nega zaslužka, dejansko torej _ izgubo. To pa postane kar ** zumljivo, če upoštevamo, da ? plačni sklad v trgovini obli*fl£ v odstotkih doseženega proi0e ' Ta sistem oblikovanja plaČDe?._ sklada se je sicer obnesel, kor je treba odvračati trgovi®^ od lova za dobičkom, im® K tudi svoje slabosti. Trgovs*. podjetja skušajo doseči promet za vsako ceno in če J? za kritično blago, so pripravlj na to blago prodajati tudi * K gubo, ki jo potem krijejo * jim zaslužkom pri drugem p* gu. V trgovini z železnino je b°r ba za promet še posebno spričo okolnosti, da pri prp“8i proizvodov črne metalurgij«. fz vedno velja sistem distribucij ’ Naše železarne se krčevito dr* načela, da prodajajo svoje h* go le manjšemu številu doloc nih veletrgovskih podjetij 0? posrednim koristnikom k°n gentov), ostali veletrgovini * 1 e leznino pa niso pripravlj?,11 prodajati niti blaga, ki se JJ kopiči na zalogi, češ ostala ve* trgovina naj kupuje pri pr* a, giranih grosistih. Ker pa je z*| no, da tisti, ki ima na zalogi ? ficitno blago črne metalurgij] je trgovina pripravljena Prl j! riti si uvoženo kritično želez®' D« ;Vil> no za vsako ceno. Tako so avkciji v marcu visoko pa j, cene kritične železnine, pri nji avkciji pa so bili prip^8!, ljeni odreči se vsakemu zaS!-va ku. Pri tem niso bile brez vpl' monopolistične tendence Pr'T1)eij giranih grosistov, ki bi pritegniti nase ves grosisti^ promet v železarni. Taki^ ® zdravi pojavi v trgovini z z „e nino bodo vse dotlej, dokler bomo zadovoljili trga z nimi količinami deficitnih Pl j izvodov črne metalurgije, z uvozom ali z večjo doffl* proizvodnjo. Potem bodo jetno tudi železarne pripravv da bo zmanjšala svojo Tojsko za 1,200.000 ljudi, potem Pa je rečeno, da je Velika Brita Sporazum o ribolovu na Jadranu potrjen v Rimu Rim, 9. jul. (Tanjug). Italijanska vlada je potrdila dve z jugoslovansko vlado sklenjeni pogodbi: o posebnih dobavah in o ribolovu na Jadranu. Napoved stavke v britanski avtomobilski industriji London, 9. jul. (Reuter). Vodi- GOSPODARSKA POLITIKA AVSTRIJSKE LJUDSKE STRANKE Dekoncentracija kapitala naj bi zamenjala državni poseg v gospodarstvo Dunaj, 9. jul. (Tanjug). Avstrijski parlament bo začel v sredo obravnavati načrte zakonov o razdelitvi pristojnosti v vladi in o uveljavljenju državne pogodbe. V novi avstrijski vladi so pri-telji 15 britanskih sindikalnih or- j stojnosti razdeljene v smislu ganizacij so sklenili, da bo 50.000 j koalicijskega sporazuma med delavcev in uslužbencev britan- | Ljudsko in Socialistično stranko, rispe- ske »avtomobilske korporacije« j Nacionalizirana industrija je na- 23. julija začelo stavkati iz pro- j bila izločena iz pristojnosti mi- &redovali v obravnavanju pro- testa, ker je ta korporacija ne- ; nistrstva za promet in nacionali- ^ lema razorožitve. -»Vedno bom davno odpustila 6000 delavcev, zirano industrijo, spričo česar V0JSK“* sama po sebi zadostujejo za raz- ! °J mednarodnega zaupanja in varnosti, kot to mi želimo.« V Edenovem odgovoru je rečeno, da je za razvoj takšnega zaupanja bistvenega pomena 'razorožitev na podlagi medna-odnega sporazuma, ki bo predvideval učinkovito nadzorstvo in Dspekcijo ter ustrezne ukrepe za ascito pred nenadnim napadom«. (Od našega stalnega dopisnika) Ministrski predsednik Eden Bonn, 8. julija. — »Prva žrtev Pravi, da so si zahodne dežele v zakona o splošni vojaški obvez-m'nulih desetih letih »stalno pri- nosti je sporazum med Zvezno zadevale doseči takšen spora- republiko in Jugoslavijo«, tako zum. Britanska vlada se bo še je včeraj, ko je predsednik nadalje trudila, da bi prek OZN Zveznega zbora Gerstenmaier '"'segli sporazum, ki bi predvide- nenadoma zaključil zasedanje, al omejitve, zmanjšanje in kon- sarkastično komentiral razplet ‘™lo oboroževanja, vštevši jedr- dogodkov neki popularni nemški sso orožje«. reporter. Ta duhovita domislica Eden zatem pravi, da se mu je zbudila smeh in odobravanje ne zdi izvedljivo«, da bi Bulga- f na novinarski galeriji. Njenemu inove predloge o nemškem vpra- avtorju se je posrečilo vsaj za ?nju obravnavali ločeno od dru- trenutek prinesti malo živahno-Problemov. »Želim,« je reče-1 sti med svoje izčrpane kolege, met in elektrogospodarstvo. Nacionalizirana industrija sodi v i- senatskili volitev na Japonskem h-I°kio' 9- juL (AFP-Reuter). — delnih volitev zbor; v Zgornjo se rn*?° Potrjujejo, da so kon-35rva«vci, ki so si že zagotovili rnandatov, še napredovali. So- c'alisti so dobili 16 mandatov, ne- ^visni 3 in komunisti enega. pa3?.ed današnjim štetjem so za-Ij. 1 *> da je Socialistična stranka, noV°di kampanjo za nevtralnostih Politiko, žela pomembne uspe-VatCel° na tradicionalnih konser-ciarVflil1 °P°riščih. Ti uspehi so-ED ls 0v Pa bržda ne bodo izzvali s v vladi in bodo kon- ativci verjetno ohranili ve-Spr°, opazovalci sodijo, da vlada tr^j. nihanja števila glasov v i__________ ii- na zrak in potem domov po naporne mdnevu in noči brez spanja. Jaz pa nisem mogel tako hitro pozabiti tistega, kar je kolega dejal v šali. Še več. Njegova domislica me je pripravila do tega, da sem razmišljal o zvezi med obema zakonoma — »zmagovalcem in žrtvijo«, tistim, ki je bil ravnokar izglasovan, in tistim, ki na žalost ni prišel na vrsto — čeprav je v tem primeru povsem nesmiselno govoriti o žrtvi. * Zakon o splošni vojaški obveznosti je povzročil silno razburjenje v vsej deželi, daleč večje kakor katerikoli drugi dosedanji zakon. V opoziciji nasproti njemu se je tokrat znašel veliko večji del javnosti, kot je je sicer v opoziciji proti tekoči vladni politiki. Vzlic temu je kancler, čeprav se je tega povsem zavedal, odločno zahteval, da je treba zakon sprejeti v roku, ki ga je on določil. V dveh dneh je 500 poslancev zavoljo tega zakona prebilo v parlamentu nepretrgoma nad 30 ur. Ratifikaciji sporazuma, ki ureja jugoslovanske finančne terjatve, nastale pred vojno in med vojno (deloma tudi spričo prejšnje vojaštke obveznosti v tej deželi) pa niso posvetili potrebne pozornosti in tako je ostal v predalu, kjer čaka na prihodnje zasedanje, saj ni bil povezan z nikakršnim političnim rizikom. Obe vladi sta sporazum z dne 10. marca obeležili za dober začetek boljših gospodarskih stikov, ki so v zadnjih letih iz ajti kakor hitro je napočil za- 1 znanih razlogov močno nazado-želeni konec, je vsakdo pohitel vali. Pogled v dvorano Zveznega zbora v Bonn« česar bržkone niti ni nameraval. Dovtip o »prvi žrtvi« je bil pozabljen že v naslednjem hipu, kajti........... In zato so tu pričakovali, da bo uveljavljenje tega sporazuma v dogovorjenem roku spodbuda za nadaljnje napore v tej pristojnost šestčlanskega vladnega odbora, v katerem so kancler, podkancler ter ministri za finance, trgovino, socialno skrbstvo in promet, torej trije člani Ljudske stranke in trije socialisti. Avstrijski radio, ki je bil doslej izključno v pristojnosti prometnega ministra (socialista), je prešel na enak način v pristojnost odbora ministrov, v katerem so kancler, podkancler ter ministra za prosveto in promet. Tudi obrambno ministrstvo, ki so ga zaupali članu Ljudske stranke Grafu, bivšemu državnemu sekretarju v notranjem ministrstvu, je novost v avstrijski viadi. Z zakonom o uveljavljenju državne pogodbe nameravajo urediti celo vrsto vprašanj, izvirajočih iz državne pogodbe, kot so na primer vprašanje nemške imovine, jamstev in obveznosti, ki jih je prevzela avstrijska vlada, odškodnine za avstrijske državljane, ki so na podlagi te pogodbe izgubili premoženje v drugih deželah in podobno. . ;■ bilo iz razumljivih razlogov bolj poudarjeno gledišče Ljudske stranke kot pa socialistov. Ljudska stranka ima v parlamentu 82 poslancev, socialisti pa 74. Naj je ta razlika še tako majhna, vendar kaže, da ima Ljudska stranka v parlamentu večjo moč kakor pa socialisti. Ljudska stranka je proti pretirani koncentraciji premoženja, pri čemer misli na državni gospodarski sektor in računa z možnostjo, da bi z uvedbo tako imenovanih ljudskih delnic in podobno dekoncentrirali kapital nekaterih podjetij, predvsem bivših podjetij USIA. Celo nacionalizirane banke, ki bodo še nadalje ostale nacionalizirane, bodo pod nadzorstvom finančnega ministra, medtem ko so socialisti terjali, da bi prišle v pristojnost vladnega odbora, in bodo z oddajo svojih industrijskih deležev sodelovale v tej »dekoncentraciji kapitala«. Med obema strankama vladne koalicije je prišla med debato o vladni deklaraciji do izraza še ena razlika v glediščih. Ljudska Naftonosna polja pri Zistersdorfu na Nižjem Avstrijskem, ki so bila po vojni v rokah sovjetskega podjetja tJSIA m naj bi jih zdaj prepustili privatnemu kapitalu 0Por°-*°nalnih konservativnih ognjenik, ki je že skoraj 30 let izv«, .ih vendarle ne bo mogla miroval. Samo na tem otoku je katerat' napovedane politike, v bilo po še nepopolnih podatkih r°žit ° SOC*i revizija ustave in obo- ubitih 40 ljudi in razdejanih nad 100 hiš. Prebivalstvo je v pre- Potres na Kikladih Na otoku Santorinu okrog 40 žrtev — Potres je hudo zadel tudi Heraklion in Kandijo plahu zapustilo hiše in se deloma tudi že umaknilo z otoka. Veliki valovi, ki so jih izzvali močni podmorski potresni sunki, so preplavili obalo otoka Kalim-bos in del mesta na tem otoku. Preplavili so tudi obalo Herakli-ona in Kandije ter ondod povzročili veliko gmotno škodo. Na kraj nesreče so takoj poslali helikopterje in vojne ladje. Proti otokoma Santorin in los so odplule tudi že prve tovorne ladje z živili in sanitetnimi potrebščinami. Atene, 9. julija (Reuter-AFP). Na Kikladih je nastal davi močan potres, ki je prizadejal več krajev na ondotnih otokih in terjal mnogo človeških žrtev. Potres je zajel tudi Dodekanez in Kreto. Epicenter potresa je bil na vulkanskem otokn Santorinu, na katerem je začel bruhati tudi smeri. Ratifikacija sporazuma ne bi bila zahtevala niti trideseti del tistega časa, ki so ga porabili za prvi zakon, a vendar je niso utegnili obravnavati, ker so, kot kaže, činitelji, ki so o tem odločili, menili, da jim bo to v večjo politično korist kakor sicer. Takšno primerjanje obeh zakonov je precej shematično in zato načelno tudi nepriporočljivo. Toda oba konkretna primera, odnos do eneg’a in do drugega ponazarjata določene politične nazore in zato ni bik) neupravičeno govoriti o obeh zakonih na ta način. še ena misel, izrečena v Zveznem zboru, je bila povod za podobna razmišljanja. Socialnodemokratski poslanec, ki je opo- Dunajski politični krogi pričakujejo, da bodo pri odločanju o usodi bivših podjetij USIA, ki so bila prej pod upravo sovjetskih okupacijskih oblasti in ki potemtakem sodijo v okvir zakona o uveljavljenju državne pogodbe, morale neogibno priti do izraza večje ali manjše razlike med gledišči socialistov in Ljudske stranke. Nekatera nesoglasja je bilo opaziti že, ko je kancler Raab 4. julija V parlamentu podal vladno deklaracijo, v kateri je zoril vladno večino, da bi odgo-ditev ratifikacije škodila bod< stranka se zavzema za podaljšanje konkordata iz leta 1934, medtem ko socialisti zavračajo ta konkordat iz pravnih in moralnih razlogov, ker ga je ratificiral »okrnjeni parlament«, iz katerega so 1934 nasilno izločili socialistične poslance. Koalicijski odbor, v katerem je po pet predstavnikov Ljudske in Socialistične stranke, bo imel zdaj v času do prihodnjega zasedanja Zveznega zbora nalogo, najti kompromisno rešitev vseb teh vprašanj. Z VSEH STRANI SVETA ZDA , ITALIJA STAVKOVNO GIBANJE SE SIRI KONGRES ZA ELEKTRONIKO Pittsburg, 9. jul. (Reuter). — Le Rim, 9. jul. (AFP). — Danes se je malo je upanja, da bo v kratkem do- začel v Rimu mednarodni kongres za - T ... sežen sporazum o prenehanju stavke elektroniko. Na njem so se zbrali stro- cim odnosom med Jugoslavijo j 6so.ooo delavcev, zaposlenih v jeklar- kovnjaki iz 32 dežel, vštevši ZDA In in Zahodno Nemčijo Še zlasti j skl Industriji. Delavci so začeli stav- ZSSR. Predsednik kongresa Basilio Sp ir* i7Va- kati pred tednom dni- Zahtevali so Focaccia je izjavil, da bo kongres se- ce mislijo s to oagoaiivijo izva zvišanje mezd in boljše pogoje v no-i znanil javnost s temeljnimi načeli je fteja], i vih delovnih pogodbah. Državni orga- j elektronske fizike, ki bo po njegovi ih I ni nameravajo danes obnoviti stike : sodbi spremenila podobo sodobne me- jati politični pritisk, da pomenijo razni oč je slišati iz vrst vladnega bloka med voditelji obeh spornih strani. ■ _„v________• ! Minuli teden se je stavkujočim »vmešavanje v notranje zadeve , prjaružiio še 50.000 delavcev v sorod-druge dežele«, kar je >v na- ■ nih industrijskih panogah, v tovarnah duhom tega sprotju z zuma.c Poslanec je imel na žalost! prav, če že ne formalno, pa vsekakor v bistvu. Izven slehernega dvoma je namreč, da se v ozadju tega dejanja skriva namera, da bi v navidezno pravilni obliki izvajali politični pritisk na dru spora- vagonov In kamionov. Število teh de-lavcev bo ta teden bržčas naraslo na 100.000. Jutri bodo začeli stavkati verjetno tudi delavci v premogovnikih, ki so last jeklarskih družb. ZSSR NORODOM SIHANUK ODPOTOVAL V PARIZ Moskva, 9. jul. (Tass). — Davi je PREDSEDNIŠKA VOLILNA KAMPANJA V ZDA Popularnost kandidatov Pred političnimi postavkami v volilnih programih I'0EW?ington’ 8' juL (Tanjug). Priri na značilnost dosedanje v~iV,rav^alne faze ameriške pred- lo stran Tpm np more zanikati, i odpotovala iz Moskve delegacija kam-„0 stran, iega ne more zauiR.au, . boške vlade Na ietaiišču so Jo ob sl0_ kdor se je V minulem tednu po- vesu pozdravili predsednik vlade Bul- gosteje mudil v palači Zveznega ganin, zunanji minister Sepilov in 7hor» v L-f,tori so o vsem tem dr“Sl- Kamboški ministrski predsed-zoora, v Kateri so o vsem lein nJk Noro(lom sihanuk jc z delegacijo prcej govorili na različne načine odpotoval v Pariz, odkoder bo krenil in z različnih stališč. O. M. v Prago. Pred odhodom iz Moskve je izjavil, da je Kambodža globoko h a- 1VXXXXXXXVXXXX>^XXXN^XV\\XV^^VWVX\VV\VVXXVVV\\.XXXN>.V. ležria Sovjetski zvezi, ker ji za dogo- < vorjeno pomoč ni postavila nobenih ^političnih ali drugih pogojev. je predvolilne kampanje spravili^ v odvisnost zgolj propagandnih i 1 .. . 1 «•< 1 !• 1 1 O V0rn iaze amensKe prea- j6n ne fempanje, ki bo zaključkih 1? itnen°vanjem predsedni-°beh \andidat°v na konvencijah . ank v drugi polovici av-gra^i3^ v tem’ da ni večjih pro-glav1® razlik med obema s h lma strankama- V nasprotju ujP^njimi leti ni velikih vo-ločii problem°v. ki bi lahko od-, »no vplivali na razpoloženje .?predelitev volivcev. Demo-V Tr zlasti njihovi predstavniki »v£ toda Eisenhower ianv nag^m' in odločilnimi akci-tj** onemogočil vse njihove tak- načrte. to*K naP°vedjo, da bodo vložili Sv .° Proti na j več ji ameriški in 2av“?yni družbi »General Motors« izvorf ° nj®nega monopola v pro-kanei * avtobusov, so republi-pr Precej izpodkopali glavno, Seslo poPu'arno nasprotnikovo Velek ° •*esni Povezanosti vlade z Ne glede na to, da na podlagi prejšnjih izkušenj ne pričakujejo malone nobenih posledic te akcije, je bilo treba agitatorjem republikanske stranke nuditi vsaj formalni argument za pobijanje opozicijske krilatice: »Vse kar koristi .General Motors1, koristi vladi.« Eisenhower je bil doslej popolnoma dosleden v podobnih po-tezan. Ni hotel izreči veta glede zakona o zvišanju izdatkov za letalstvo za eno milijardo dolarjev, čeprav to ne ustreza ne trenutnim načrtom Pentagona ne prizadevanju vlade, da bi uravnovesila proračun. Uprava lahko po ovinkih in ne da bi o tem obvestila javnost, pusti dodeljena sredstva nedotaknjena, hkrati pa je opozicija ne more obdolžiti, da zanemarja oborožene sile. Čeprav ni hotel podpisati zakona o farmer-jih, ki ga je v volilne namene opozicija podprla, je Eisenhower z vrsto drugih olajšav opoziciji preprečil, da bi mogla obdolžiti Vlado, da se ne meni za nenehno nazadovanje dohodkov kmetoval- cev. Eisenhower si tudi ni prizadeval, da bi pobil vse kritike na račun pomanjkljivosti in neuspehov v zunanji politiki. Z nekaterimi spremembami v stališču do Atlantske zveze in z napovedano široko razpravo o celotni zunanjepolitični problematiki, posebno še o vojaški in gospodarski pomoči tujini je dal Eisenhower delno zadoščenje kritikom in skrhal ostrino njihovih morebitnih novih napadov. Eisen-hower je odločno odpustil ministre za letalstvo, zdravstvo in notranje zadeve, kakor hitro se je pojavila možnost, da bi lahko nekatere nepravilnosti v njihovih resorih postale predmet škandalov. Predsednik ZDA je znal biti odločen tudi do Kongresa, ko je izrekel veto glede zakona o podražitvi zemeljskega plina, ki bi prizadel milijone potrošnikov, hkrati pa je obsodil poskus velikih družb, da bi s podkupninami dosegle izglasovanje tega zakona. S tem so republikanci uspeh svo- mana SOVJETSKO-SEVERNO-KOREJSKI RAZGOVORI hanike. MALAJA STAVKA V RUDNIKIH Kuala Lampur, 9. jul. (Reuter). — Po vsej Malaji je začelo danes stavkati še 7000 delavcev, zaposlenih v rudarski industriji. Stavka je izbruhnila spričo spora v zvezi s sistemom delovnih izmen ob prostih dnevih. Stavko so proglasili sindikati, da bi delavcem naposled izplačali tudi mezde za proste nedelje. Včeraj 18.000 delavcev v 60 rudnikih ni prišlo na delo. Pogajanja za boljše delovne odnose kmetijskega delavstva v Italiji Rim, 9. jul. (Tanjug). Italijanski kmetijski delavci, včlanjeni v treh sindikalnih federacijah, so danes prekinili splošno stavko, ker sta jim ministra za kmetijstvo in delo zagotovila, da se sposobnosti bodočih kandidatov.? IV W"'VV"111 bodo začela pogajanja o zboljša- Pričakujejo, da bodo s takšno tak- *se v Mo.kvi zičeii^^o^rrm^dl" ?ju ekonomsko-socialnega polo-tiko zmagali, kajti prepričani so, f legacitama zssr in severne Kor«je. za]a kmetijskih delavcev na pod- da se noben nasprotnik ne more i SovJetsko delegacijo vodi predsednik lagi njih zah-ev. Sindikalne fe- v popularnosti kosati z Eisen-£^pred^ednT^Tm^^ef“jo'Sd2 "‘T*' howerjem. Večina demokratov je ^ bodo obravnavali vrsto občih medna- nodemokratska ter skupna ko-pod vplivom južnega strankinega ^ro2n*h1vpra^an^ pa vprašanja, ki munistična in socialistična fede- krila, ki ima v Kongresu glavno $ Brtčlf °bo5doera"prav^a^T\ud?eoaTsoa: ™5tr- besedo, to taktiko sprejela, toda ž vjetski gospodarski pomoči severni stva 23 de'° se bodo sestali v iz drugačnih razlogov. S podpira- £ KoreJ*- sredo, njem Eisenhowerjevega zakono- ^ dajnega programa skušajo doka- ^ zati, da bi brez njihove podpore^ ta ostal na papirju in da bi ures- ^ ničen j e ukrepov zahtevalo velike^ napore, ki jim telesno šibki Eisen- ^ hower ne bi bil kos. Tako bo, kot £ vse kaže, Eisenhowerjevo zdravje^ glavna tema zaključnega dela vo- ^ lilne kampanje. Sedanje analize g kažejo, da ie večina demokratov za Stevensona, ki utegne baje s ^ svojim zmernim stališčem pri- 4 tegniti večino volivcev in ohra-4 Naš novi roman HANS FALLADA niti enotnost konservativnega Ž in liberalnega krila Demokrat-£ ske stranke. Veliko vprašanje pa^ je, kaj bo s Trumanovo željo in£ s težnjami mnogih demokratskih ^ prvakov s Severa, ki bi hoteli £ imeti za predsedniškega kandi-data Demokratske stranke rajeij nekoliko radikalnejšega Harri- ^ mana. Ž „KAJ ZDAJ, FANT?“ Naš novi podlistek vam bo pripovedoval o knjigovodji Pinnebergu in o njegovi družinici. Zgodba vas bo popeljala v razmere malega človeka, opisovala vam bo njegovo radost, zadovoljstvo in skrb, objavljati pa jo bomo začeli v četrtek, 12. jtdija. -Zagotovite si redno prejemanje lista in ne pozabite: Pojutrišnjem se bo začel v »Ljudski pravici« novi podlistek! »LJUDSKA PRAVICA« TOREK, 10. JULIJA ljg 5 sprehod po II. obrtniškem velesejmu Najbolj številno so zastopane krojaška, mizarska in kovinska obrt Še preden smo stopili na raz-; ogledali ves razstavni prostor, staviščni prostor II. obrtniškega bomo že vedeli ,zato kar pogum-velesejma na Gospodarskem raz- I no na pot po razstaviščnem prosta višču v Ljubljani, nas je usta- ' štoru! vila skupina obiskovalcev vljudno vprašala: »Je to velesejem?« Bogme nismo jim mogli odgovoriti, kajti bili smo šele namenjeni, da si velesejem ogledamo. Levo in desno je zastopana mizarska obrt. Lepi izdelki — toda nič novega, še cene so stare. Malo naprej je volneno-ple-tilska obrt. Njihovi izdelki — paša za oči. Posebno ženske se soke cene. Tudi če kdo vpraša za ceno, vpraša zategadelj, da izračuna, koliko prihrani njegova izdelkih ni vračunan faktor in carina, zato je domač izdelek mnogo cenejši!« Kovinska obrt ima oddelek zase na razstavnem prostoru. Tu Verjetno so sodili po naših obra- j zanimajo za pletilstvo toda ... zih, da ne vemo odgovoriti, ker I bolj za modo, kot za izdelke, so se kar obrnili proti izhodu in j »Ali se da dobiti pri nas ta za njimi smo slišali pripombo: j kroj?« »Velesejem? Pa tako malo? I Kroji so lepi, to moramo pri-Hm!« I znati in če se nihče ali pa zelo Le kaj neki naj bi pomenil redki zanimajo za same izdelke, tisti »hm« ob koncu? Ko si bomo so temu vzrok še vedno previ- Neredno plačujejo davke V goriškem okraju redno plačujejo svoje obveznosti prebivalci revnejših občin, vtem ko imajo drugod občutne zaostanke — Najslabše plačujejo davke obrtniki Redno in točno plačevanje i čil in nekateri celo uživajo mono-davkov in drugih obveznosti po- polen položaj na trgu. sameznih kategorij prebivalstva, je velike važnosti za nemoteno poslovanje lokalnih organov oblasti in posredno tudi za normalno gospodarsko življenje širše skupnosti. Pravočasno izpolnjevanje teh obveznosti je tembolj upravičeno zahtevati tam, kjer razpolagajo davkoplačevalci z zadostnimi gmotnimi sredstvi, kot je to primer v nekaterih krajih go-riškega okraja. Sredi junija je bilo v okraju skupaj 126 milijonov dinarjev zapadlih davkov od kmetovalcev, obrtnikov in drugih samostojnih poklicev. Do konca meseca so prizadeti poravnali 77 odstotkov svojih obveznosti, tako da sedaj dolgujejo kmetje še 21 milijonov ter obrtniki 9,5 milijonov dinarjev. Izraženo v odstotkih so kmetje izpolnili 80 odstotkov svojih obveznosti, obrtniki pa komaj 58 odstotkov. Poudarimo naj, da gre večidel za obrtnike, ki imajo dovolj dela oziroma naro- 67 °/o KOBARIŠKIH OTROK RAHITIČNIH Ob koncu šolskega leta je bil v kobariški občini zdravniški pregled vse šolske mladine. Ugotovili so zanimive podatke, ki kažejo, da zdravstveno stanje ni najboljše. 67 odstotkov šolske mladine je rahitične. Številka je prav porazna. To kaže, da še zmeraj ni dovolj razvita zdravstvena prosveta in znanje med starši. V teh obolenjih prednjačijo otroci iz Dež-nice, ki jo lahko imenujemo gorsko vas. Starši so otroke napak hranili oziroma niso doumeli, da potrebujejo otroci veliko sonca. Prav tako ima zdrave zobe le 13 % otrok, kar tudi kaže na pomanjkanje kalcija in vitamina D. Vse kaže, da bodo sedanji otroci, ki še ne hodijo v šolo, mnogo na boljšem, ker je vpeljana dobra patronažna služba. Tudi o prehranjevanju otrok je vredno spregovoriti. Le 24 %> otrok je dobro hranjenih, medtem ko je 20 % otrok podhranjenih. In kje naj bo potemtakem vzrok pogostih obolenj, če je 56 % šolskih otrpk srednje hranjenih. Tu imata Rdeči križ in zdravstvena služba obilo dela, da predo-čita staršem, kakšen pomen ima zdrava prehrana. Razmisliti bo Tudi pri kmetovalcih je opaziti, da svoje obveznosti na splošno točneje izpolnjujejo tisti iz revnejših krajev. Pregled po občinah kaže, da so v Ajdovščini izterjali 79 odstotkov davščin, Bovcu 65, Cerknem 91, Dobrovem v Brdih 45, Idriji 80, Kanalu 66, Kobaridu 63, Komnu 96, Novi Gorici 65 (tu je največji dolžnik škofijska kapela na Kostanjevici), Šempetru pri Novi Gorici 61, Tolminu 63 m v vipavski občini 68 odstotkov. Vtem ko je zaostanek v Goriških brdih še nekako razumljiv, saj je lani toča uničila ves pridelek. letos pa je bilo zgodnjih kmetijskih kultur in češenj zelo malo, pa so kmetovalci v spodnji in gornji Vipavski dolini ter na Goriškem iztržili precjšnje zneske za prodano zgodnjo povrtnino in češnje ter bi torej lahko svoje obveznosti v redu izpolnjevali. Velja ugotoviti, da je glede rednega plačevanja davkov državljanska zavest bolj razvita v pasivnih krajih kot v bogatejših krajih, kjer so sicer življenjski pogoji mnogo ugodnejši. Bolj si' žena, ko splete možu pulover, no- pa 90 že razstavljeni predmeti, ki gavice ali pa kaj drugega doma. jih navaden državljan ne more Potem pa gre z lahnim nasmeš- kupiti, ali pa jih niti ne potre-kom naprej po razstavnem pro-1 buje. Toplotne naprave, ventila-storu. | tor ji vseh vrst in velikosti, medi- Na levi sijajno urejena kopal- cinski inštrumenti ter oprema, nica. Graditelji malih stanovanj- kmetijski stroji, gasilski in na-skih hišic se zelo zanimajo zanjo, vadni vozovi. Mnogo stvari za po-Ce že imajo denar za gradnjo gledati in mnogo stvari za obču-hišice, ga bodo imeli tudi za kovati. In vendar — tudi mi smo moderno ure j «10 kopalnico, saj si vse stVari zelo hitro ogledali v sorazmerju z ostalimi pritikli- jn fe bi biu skupina, ki nas je nami stanovanjske gradnje le ni na začetku ustavila, bi tudi mi tako draga. Obrtniki že sklepajo vprašali: »Je to vse?« Prepričani kupčije. smo, da bi mnogi obrtniki iz raz- Državni mojster Podržaj raz- učnih strok pokazali lahko več sta vi j a kuhinjske peči. Največjo, svojih izdelkov. Saj je v Sloveniji dolga je svojih štiri do pet me- nad 15.700 obrtnih delavnic, na trov in je namenjena le večjim raZstavišču pa je zastopanih samo lokalom — ima že prodano. In okrog 350 razstavljavcev. Prepri-centriiuge za pranje perila, tudi čali pa smo se tudi, da tisti »hm« za te je zanimanje veliko, kajti na začetku ni bil umesten. Na takšne stvari smo doslej le uva- n obrtniškem velesejmu, ki naj žali. Mojster Podržaj jih izdeluje bi bil in tudi je manifestacija sam. Potem so na vrsti krojaški naSega obrtništva, smo* videli ve-izdelki! »Moda«, »Elita« itd. tek- napredek našega povojnega mujejo, kdo bo kulturneje oble- obrtništva, napredek med prvim kel potrošnika. Ocenjevalni ko- . jn drugim velesejmom, nekaj no-misiji, ki bo ocenila posamezne! vostii drugače pa izdelke, ki se izdelke, aranžma in vse ostalo, ]ahko merijo po kvaliteti in prak-kar gre k ocenjevanju, ter naj-: titnosti z vsemi tovrstnimi izdel-boljšemu podjetju dodelila eno ki v mozemstvu. To pa je tudi izmed pripravljenih nagrad, kiinajveči kar sm0 pričakovali od J11??. .m,ai n.e’ prav težko od- ( razstave, pa čeprav je majhna za ločiti, kdo je boljši in kdo ima vse pojenj »velesejem« pogoje za nagrado. Med izdelki krojaške, mizarske in kovinske obrti, se skrivajo izdelki še ostalih obrti, ki pa so v veliki manjšini, vendar zato nič manj privlačni, in vredni ogleda. Slepi iz Stare Loke pri Škofji Loki so zastopani z izdelki lesno-pletilske in ščetarske obrti. Brušenje stekla in ogledal — zanimivost zase! Tudi na tem področju smo napravili precejšen korak naprej in se prav lahko merimo s tovrstnimi izdelki iz inozemstva. »V čem je pravzaprav razlika v primerjavi z inozemskimi izdelki? Poglejte-tale loščiiec!« nam je pokazal predstavnik obrtniškega podjetja »ERLA« iz škofje Loke. »Motorček je motorček, isti L. B. Obiskovalci obrtniškega velesejm a si ogledujejo lično izdelane n*' prave za loščenje poda — proizvod škofjeloškega podjetja »Motet Doklej bodo prekmurski kmetje sami proizvajali olje Doma narejeno olje je cenejše, pa tudi slabše kakovosti — šušmarstvo tudi ,, proizvodnji olja — Slabo izkoriščanje semenja v domačih primitivnih stiskalnico*1 V Prekmurju mnogi kmetje sami proizvajajo olje za svoje potrebe. To je tam v navadi od zadnje vojne sem, ko je bilo olje težavno dobiti v trgovini. Sedaj bi ga že lahko kupovali, vendar ga še vedno sami izdelujejo, saj je doma narejeno olje precej ceneje kot kupljeno. Proizvajalci, ki si napravijo olje samo za svo- v inozemstvu, kot pri nas, ker deluje po istem principu. Vezi, stematičnemu izterjevanju dav-! oprema, barva in izdelava je ista, ščin bi morali posvetiti večjo kot na uvoženih! Edina razlika je potrebe, so namreč oproščeni skrb tudi Občinski ljudski odbori, I med obema izdelkoma je ta, da1 davka na promet proizvodov. Ta saj od rednega dotoka teh sred- j pravijo prvemu »inozemska roba«,1 davek znaša sedaj 120 dinarjev za stev v marsičem zavisi ravnotežje drugemu pa »domač izdelek«. In kilogram olja, kar je skoraj tret-v njihovih proračunih. M. D. i le cena je različna: pri domačih jina cene olja na debelo (380 din). m NANOSA' do JADRANA Resno stanje v slovenskih obmorskih gostinskih podjetjih Upravni odbor okrajne gostinske zbornice v Kopru je te dni razpravljat o raznih težavah gostinskih podjetij ob slovenski obali. Zaradi nizkega obiska tujih, predvsem pa domačih gostov je večina podjetij v deficitu. Sklenili so, da bodo nekateri hoteli v Portorožu začasno prenehali obratovati, skoraj povsod pa bodo primorani občutno omejiti per sonal. Glavni vzrok letošnjega niz- Na seji upravnega odbora Go-kega dotoka gostov je objektiv-; stinske zbornice so obravnavali nega značaja. Ob začetku sezone j tudi vprašanje visokih cen vode. se je namreč pojavila na tem Gostinska podjetja morajo plače-področju manjša epidemija me- f valy ^ j kubični meter porab-ningitisa, ki je preprečila obisk ljene vode 6Q dinaTjev). Motiva- Hkrati pa so^urfTrazne^emerne- ljene govorice v zvezi z boleznijo da ^?,vlsok\ Cene 1prfSSif treba tudi o anemiji. 23% otrokj marsikoga odvrnile, da bi preži- r^rive je slabokrvnih, največ na Bre- j vel letni odmor na tem področju. ^'/Tle Sc t^ re- m « , j m Z® ePidemija zaradi, sta'. potrebe in da je treba z vodo ->ori nn SZDL se moralo za- blinega lepega vremena skoraj vareeva£i, res pa je tudi, da so povsem prenehala, bo vendar do visoke cene prisilile gostinska konca sezone zelo težko nadokna- podjetja k pretiranemu varčeva- diti izgubljeno. Predvsem bo po- nju z vodo, kar ima lahko zelo trebno gostinskim podjetjem škodljive posledice. Slovensko ob- zmanjšati nekatere dajatve (amor- morsko področje namreč še zdaleč tizacija, občinske doklade) ter ni glede higienskih in sanitarnih tako zagotoviti stalnemu gostin- naprav na konju, o čemer priča skemu osebju plače. Treba je tudi pojav manjših epidemij v namreč misliti tudi na prihodnjo zadnjih letih. Okrajna uprava vo- turistično sezono in na nepopnav- dovoda sicer nujno potrebuje l»v? v™u. BI bi narta,. »Od- pusten, m z odsel.MJo kvalitet- » hlg,„e nega gostinskega kadra. | obratov, ki imajo razen skrbi za- radi visokih cen vode na hrbtu še polno drugih težav. Na seji so sklenili imenovati posebno komisijo, ki bo izdelala konkretne predloge glede znižanja cen vode v gostinskih podjetjih. Vsekakor pa bo potrebno še enkrat pregledati, če je razmerje cen v gostinstvu, industriji in široki potrošnji realno in napraviti ustrezne korekture. V široki potrošnji stane na primer 1 kubični meter vode le 15 din, možnosti za varčevanje pa so tu neprimerno večje kakor v gostinskih podjetjih. Čeprav je vprašanje precej zamotano in je vse polno či-niteljev, ki govore v prid teh ali onih, ga je vendar potrebno čim-prej rešiti. Na področju, ki je podedovalo zaostalost in zanemarjenost, se s tako srtvarjo, kot je voda, res ne kaže igrati. Z| odbori pri SZDL se morajo za vedati, da je med njihovimi nalogami tudi naloga, da skrbe za zdravje otrok, ki pa je v mno-gočem odvisno od staršev, kako skrbe za otrokovo prehrano. Upati je, da bodo starši razumeli, kaj je treba storiti v teh kričečih primerih in da ne bodo Skrivali otrok pred soncem. Pri nas je sonca dovolj, zato rahitisa ne bi smelo biti. Pohvaliti pa je zdravstveno stanje otrok iz vasi Trnovo ob Soči, kjer so šolski otroci zdravi. prerinemo, končna rešitev pa je le v tem, da dobe vodovod, kanalizacija ter razne druge higienske in sanitarne naprave izdatnejša finančna sredstva. Zaostanek v izpolnjevanju družbenih obveznosti .. posvetovanju predsednikov ob- činskih svetov za družbeni ptan in finance v Kopru so poudarili, da bo potrebno utrditi delo okrajne ln občinskih uprav za finance. Le tako bo mogoče dobiti večja finančna sredstva iz davčnih in drugih obveznosti, ki jih zlasti v privatnem obrtnilkem sektorju ter v kmetijstvu že niso izterjali, čeprav je zakonski rok že minul. Da bi izboljšali finančno in davčno službo, bodo občinski sveti za družbeni plan in finance do_ konca septembra uredili popolno eviden,co vseh obveznosti, pod-vzeli pa bodo tudi ostrejže ukrepe. V vseh občinah bodo morali do konca tega meseca izvesti tretjo akontacijo dohodnine v višini 75«/» celotnega letošnjega davka. Urediti bodo morali tudi evidenco vseh izseljenih oseb in dvolastnikov, zlasti v koprski, piranski in izolski občini. Na seji so priporočili občinskim svetom, naj temeljito prouče Bilten OLO in se seznanijo z realizacijo dohodkov po letošnjem ^družbenem planu v pr— Seveda vsak kmet nima lastne stiskalnice in drugih naprav za pridobivanje olja. Zato si te naprave izposojajo med seboj, kot je v navadi tudi izposojanje drugih stvari, ki jih potrebujejo bolj poredko, morda enkrat samkrat na leto. Tako izposojanje je seveda povsem v redu, čeprav trgovcem s semeni in najbrž tudi oljarnam ni najbolj pri srcu, saj jim zaradi tega odpadejo precejšnje količine bučnega semenja, ki ga kmetje sami potrošijo. Se bolj neljubo pa jim je šušmarjenje. Neredki podjetni lastniki stiskalnic so se namreč začeli ukvarjati s stiskanjem olja na veliko. Ne stiskajo ga samo zase, niti samo za sovaščane, ampak potujejo iz kraja v kraj ter so se spremenili v potujoče stiskalce olja. S tem tudi odvzemajo dokajšen del zaslužka mlinarjem, ki se razen z mletjem žita ukvarjajo tudi s stiskanjem bučnega semenja. V Prekmurju je takih mlinov kar 24. Seveda morajo vsi ti mlinarji odvajati davek — kot rečeno 120 dinarjev za vsak kilogram proizvedenega olja, medtem ko šušmarji razumljivo niso obdavčeni. Zato zadnji mnogo bolje zaslužijo kot mlinarji, ki so registrirani kot obrtniki. V OLJNIH POGAČAH SE DO 22% MASCOB Šušmarstvo pa je skupnosti škodljivo ne samo zato, ker je zaradi tega pojava prikrajšana za del dohodkov, to je za neodve-deni davek na promet proizvodov, ampak tudi zato, ker šušmarji zaradi primitivnih naprav mnogo slabše izkoriščajo semenje kot dobro urejene oljarne. V oljnih pogačah namreč ostane tudi ne bo uveden na stiskalnice Novembra bo začela obratovati mlekarna v Kobaridu V veliki sirarni in mlekarni v K°barfidU S° ZfeU 16 dni m°nb; na »a leto t957, ki ga bodo začeli se- rat* stroje in drugo opremo. Del stavijati že septembre. strojnih potrebščin so uvozili, TRI RAZLIČNE Volaričev spomenik v Kobarid« varčevanjem se res lahko nekako! vm<* V žusferni pri Kopra se ljudie baje , ,a.“ ?.a dnem bolj boje, da se bodo v bližnji prihodnosti hočeš nočeš morali znova sprijazniti z navadami, ki so ve-ljale v časih popolne zatemnitve. In upravičeno, že dokaj dolgo jih namreč f ni f 0 cnergijo oskrbujejo le v tolikšni meri, da jim žarnice često brlijo komajda nekako tako kot sveče ali slabe petrolejke. Najhuje pri vsem tem pa je bržčas to, da morajo žusternčanl vsako noč iz svojih »zatemnjenih« stanovanj meni nič tebi nič zreti v nekaj *t° 1n]?trov oddaljeno vrsto koprskih oba-Inih »sonc« v obliki svetilnikov s številnimi fluorescentnimi cevmi. Pač nasprotje, ki ga po mnenju Širokih kro- prebivalstva krajev na nasprotnih okrožjih koprskega zaliva kaže kar na moč urno omiliti. . * * j V Sečovljah so v letošnjih prvih p^- tih mesecih nakopali skoraj 8000 ton črnega preradga in se tako v primeri s proizvodnjo v istem obdobju lani povzpeli za kakih 50 odstotkov više. Ali vzlic temu bodo rudarji morali še stopnjevati svojo storilnost, saj letos plan predvideva izkop in prodajo 50 000 ton premoga. In čeprav je zdaj pri izpolnjevanju proizvodnih nalog proizvodnih precejšnje nesorazmerje, nalog je po sodbi poznavalcev razmer vendarle povsem mogoče, da bo kolektiv sečoveljskega premogovnika kos svojim letošnjim obveznostim do našega gospodarstva ln družbe sploh. ★ V Kopru se je pred senatom okrožnega sodišča te dni odvijala razprava proti bivšim vodilnim uslužbencem postojnskega podjetja Export-Import. Vsebina obtožnice: (Srni fondi italijanskih lir In dinarjev v skupni višini več ko 7 milijonov v našem denarju. Poti do njihi inozemskim kupcem so zaračunavali manjše količine lesa, kot so ga izvozili v resnici; v izvoznih prodajnih pogodbah so navajali nižjo kakovost od dejanske In hkrati beležili še nižjo cene od dogovorjenih; izdajali so lažne račune In tih vnovčevali v postonjski podružnici Narodne banke; v črne fonde so »odvajali« del sredstev, ki jim jih je vrgla doma prodaja uvoženih artiklov. Tako nagrabljeni denarji so jim služili za nakup raznih izdelkov v tujini, za kritje dopolnilnih plač. obdarjanie in podobno. Da pa bi jim ne mogli na sled, so mnpge listine, ki bi utegnile le-te preuredili v zbiralnice ka. Nova mlekarna v Kob-^.j. do 22 %> maščob, tako da bif jih oljarnam celo izplačalo P”j novno uporabiti, medtem ko 3 šušmarji oziroma kmetje P0"/ mijo živini. Razumljivo je, da n* di drugi kmetje z lastnimi napr vami prav tako slabo izkoriščal semenje in da se torej v murju v celoti vsako leto z domačo proizvodnjo mnogo ot gocenega bučnega semenja. Predstavniki trgovine in so o tem problemu že razpravljali, vendar doslej še n18" ugotovili, kako pridobiti kme7j da ne bi sam predeloval se®6® oziroma se posluževal uslug šmarjev, ampak da bi prodal vse semenje ter kupoval p ne količine olja v trgovini- mogrede povedano, dobi sedaj kilogram bučnih semen 50 din 15 dkg olja). Kaže, da bo Pr<^ murski kmet izdeloval olje za sv je potrebe vse dotlej, dokler £ obstajal prometni davek na Pr izvodnjo olja, oziroma dokler® bo oproščen plačevati ali dok1 d« vek, in sicer tolikšen, da se J ne bo več splačalo imeti. Vpr šanje je, če bi bil tak davek sp1 umesten, prav gotovo pa k« čimprej odpraviti šušmarstv ' Lastniki teh potujočih primitivn oljarn naj bi se morda registr rali kot obrtniki, s čimer bi 8 veda prevzeli obveznost za P1 čevanje davka na promet Pr°.,tj vodov, ali pa bi morali opusl to obrt in se posvetiti druge"V delu. S tem bi hkrati mn°®ju ljudem v Prekmurju zagotov olje boljše kakovosti, kajti seo . nje, doma proizvedeno olje, . najboljše, kar je glede na P tivne naprave, s katerimi ga P.L,, izvajajo, povsem razumljivo. vtem ko so ostale'izdelala dorn ča podjetja. Hkrati zakljuful . gradbena dela, ki so vezana montažo strojev. Nova mlekarn^ ki bo med najmodernejšim1 državi, bo začela obratovati k0** oktobra ali najpozneje -v zacei novembra letos. Dnevno bo lan predelala do 15.000 litrov ml® e kolikor tudi znašalo norma . . -_______ tudi znašajo čju razpoložljive količine na Pod£°daj kobariške in bovške občine. Se predelujejo mleko v zaostalm ^ primitivno opremljenih vatcj-mlekarnicah, ki so stare poVP* M no od 60 do 70 let. Poslej &■$> bo stala.skupaj okrog 220 m jonov dinarjev. M’ Iz Bovškega kota Gostinske obrate v Čezsoči J® ?ed' gledala posebna komisij«. Ol*aeteV nostl in higiene se Je stanje v nth gostinskih obratih precej zz..ui)l' lo. So pa v njih še razne P0*8 raze11 vostl, ki Jih bo moč odpraviti, kUp-tistih, ki Jih bo treba rešiti s *£tt-nlml močmi, na primer vodovod ,t soča Je res potrebna, da ze e p9 dobi zdravo pitno vodo. Ljudje v-ss zboru volivcev sklenili, opravin *. pomagati razkriti umazane poale, uničili zboru volivcev sklenili, opraviw gC. oziroma poskrili. Toliko za zdaj. ostalo j zemeljska dela za vodovod ',r®7fj|»l1 pa po zaključku drugega dela razprave | no. da bi tako znatno zm»‘u proti koncu tega meseca. K. I stroške. OB KONCU ŠOLSKEGA LETA NA TRBOVELJSKI GIMNAZIJI Škoda za izgubljene talente °k koncu letošnjega šol- meri. Vsa ta moška mladina velit. lahko rečemo za trbo- pravzaprav v nižji gimnaziji ne-1]Sko gimnazijo, da se vnema kako vztraja le toliko, da doseže prizadevnost profesorskega potrebno starostno dobo, da more nia+S ■ mlat*1,ne Se vedno vzpe- potem v Industrijo, v uk za kva-J 111 sta tembolj dragoceni, iificiirane poklice. Resda naša in-lia±|S6 morata vedno uveljav- dustrija potrebuje kvalificirano *»tl v kaj neugodnih pogojih. | delovno silo, ki je neogibno po-n ;r™n ko so lani na vsej gim- i trebna za višjo delovno storilnost •S?* koncu šolskega leta do- in še boljšo organizacijo dela v °<^s^atni' u*ni uspeh, so j podjetjih. Vendar pa je prav tako stoto vključili s 78,4 od- !res, da si želimo v Cimvečji meri Pri&jt k temu dodamo še najvišje kvalificiranih strokov--- kovani odstotek pozitivno njakov, sinov in hčera radarjev i in delavcev. Vprašanje je namreč, če je težnja staršev, da bi se fant čimprej izučil in prišel čimprej do zaslužka v vsakem primeru javljenih popravnih izpitov, smemo pričakovati, da bo 8?*“? gimnazija dokončno 86 do ■odstotni učni uspeh ali okoli 4 odstotka več kot lani. Ob koncu leta je od 859 dija- 147 ^-elal0 razrede 657 dijakov, ra__ y®k°v ima popravne izpite. ^ 130 P°navljalo 54 dija-7* a Y nižji gimnaziji so dosegli •' -odstotni učni uspeh (lani ‘‘.»J. v višji pa 81,2 (lani 83,2). ° očetih je bilo 8,2 % odličnih, prav dobrih, 37,9% dobrih umestna in koristna. Ob tem pojavu leto za letom izgubljamo med dobrimi tudi izrazite talente, saj vam na gimnaziji povedo, da je bil učenec do III. razreda »skozi in skozi odličnjak«, ko pa je prišel do III. ali IV. razreda, je iznenada, kot bi odrezal, popolnoma odpovedal samo zategadelj, da je mogel zapustiti gimnazijo. Gimnazijski šolski odbor se čedalje bolj zaskrbljeno ukvarja s tem vprašanjem. Vse pa kaže, da imajo pri tem pojavu prvo besedo starši, ki pogosto brez vsake potrebe svoje talentirane sinove iz prvih gimnazijskih razredov potaknejo v industrijo, namesto, da bi jim omogočili pot do najvišje kvalificiranih stopenj. Ce smo nekoč zaradi razmer z vsem obžalovanjem izgubljali talentirano mladino delavskega razreda, pa je sedaj v socialističnih pogojih čisto nepotrebno, da tako mimogrede izgubljamo talentirane delavske otroke, ki imajo vse pogoje, da bi se povzpeli v vrste naše delavske inteligence, v vrste najviše izobraženih in kvalificiranih ljudi. (i) 17 i*«® zadostnih, medtem ko ima tX>n^'POpravnl ^ 6'3^ P3 LanSri razred. V primerjavi z učnim uspehom so se -TT* P^bno izkazali II., III. in rasti IV. razred nižje ter VI. in bolu'(TaZTed vižie gimnazije. Naj-1<*a* -T1®1 vsemi Pa je vsekakor npof razr®d s 95% uč- ne«a uspeha. bn„2e v Prejšnjih šolskih letih je dn oXkJS*° pospeševalni odseki Eden od takih je bil v Ortneku, £ukohočejo na do^ojen^n^inpm. fcelo a r °daeki- so bili pri KZ ki se ni dovoli zavzel za pospe- slaviti deseto obletnico lt in stolet (Cjtetavni. Najboljše uspehe so “ ‘ ‘ ........ ---------- e£»U nedvmmnn Sevanje kmetijstva to ni skrbel za pravilno poslovanje v trgovski poslovalnici. V trgovski poslovalnici KZ Ortnek so leta 1955 ugotovili ob inventuri večji pri- ske Prodajo plemen- manjkljaj, upravni odbor pa se mogli ' ■ Sa-> živinorejci niso ni zavzel, da bi ugotovil krivca, skih Pl°men- Tudi turjaški zadružniki niso bili Tovornjak je zdrknil s ceste 0ro- r zlvmo. Mnoge kmetijske pa ”“acije in državna posestva %£***> nerodovniško živino. da bi°hn!fki odbor pri OZZ meni, ski okraj. Le-to naj bi v bodoče GoVlceKocjimiač-Ve vožnji" Prorta»„ »,nuJn° potrebno urediti prevzela organizacija odkupa to avtomobilom iz Črnomlja r°dovn°kfhVire' kl je, vPuisan^ v Preskrbo kmečkih proizvajalcev. v«JrZT,.le 03 sejmih ali 2 živinorejskega odseka tud “druge. Prav bi bilo, da ostali občinski LO sprejmejo proizvajalcev. Nujnost ustanovitve take zveze narekuje to, da niso vse kmetijske zadruge Se sposobne organizirati odkupa. D. V. . — pa na tem odseku ni bil dovolj previden, Je tovorni avtomobil zdrknil s ceste po strmini navzdol okoli 10 metrov. K sreči se šoferju in spremljevalcu ni nič zgodilo, le prikolica in tovorni avtomobil sta utrpela večjo Škodo. •POBI IN TELESNA VZGOJI KVALITETNA AKADEMIJA OKRAJNE ZVEZE MARIBORSKEGA PARTIZANA Navdušeno priznanje Maribor, 9. julija. Po svečanem zaključku driavnega prvenstva v mnogobojih »Partizana« Jugoslavije, je bila sinoči na stadionu v Ljudskem vrtu akademija Okrajne zveze Maribor, na kateri so sodelovali tudi člani z državnim prvakom Caklecom in Medletovo na čelu, v sedmih točkah pa so nastopili pripadniki »Partizana« Železničar, »Partizana« Maribor in »Partizana« Pobrežje. CeSki gostje so bili v polni formi. češkoslovaške telovadne organizacije odlikovala Jih Je težlna Izvedbe, lah ROH in naši najboljši telovadci v ' vajah na orodju. Akademija Je obsegala 13 točk. Od teh so prispevali štiri češki gostje, dve zvezni razred v vajah na orodju VAJE NA ORODJU Slovenija : ROH (CSR) jutri v Trbovljah V sredo, 11. julija, bo ob 18 v Trbovljah na telovadišču »Partizana« dvoboj v orodni telovadbi med Češko sindikalno organizacijo ROH ter moško in žensko vrsto Slovenije. Republiški odbor Je sestavil obe vrsti, in sicer: Moška vrsta; Furlan Dušan (Partizan, Vič); Šlibar Janez, Kušar Tomo, Cerar Miro (vsi Partizan, Ljubljana, Narodni dom); Senica Jože (Hrastnik); Trugar Ivan (Trbovlje); Težak Vlado (Maribor I.) in kot gost Franjo Jurjevič (Zagreb I.). Moško vrsto vodi Pečar Borut. Sodnika: Bizjak Mirko, Trbovlje, in Vadnov Jože, Ljubljana, Narodni dom. Zenska vrsta: Vukič Mirjana (Kranj); Cerar Fani (Narodni dom); Smolnikar Ada (Jesenice); Bernik Marica (Središče prt Kranju): Daga-rin Marija (Škofja Loka); Stromer Renata (Maribor X.); Bevc Pavla (Kranj). 2ensko vrsto vodi Rožman Milica. Sodnici: tov. Majdič Ančka ln Vazzaz Jelica. Obe češki vrsti, moška kakor ženska, sta zelo homogeni ter na visoki stopnji telesne kulture. -j-Brzojavke- _ NIS, 9. juL — Včeraj se Je v Nišu končalo dvodnevno tekmovanje atletskih juniorskih reprezentanc Grčije in Jugoslavije. Zmagali so jugoslovanski mladinci s 102 • 89. Jugoslovan Hafner je pretekel 3009 m v času 8:42,2, Lešek pa je skočil ob palici 4,09 m. Naša štafeta 4 krat 100 m ie (prav tako ko’t emenjena atleta) dosegla nov državni rekord 43,6. 0 LJUBLJANA, 9. jul. Za evropsko prvenstvo v veslanju na Bledu Je doslej prijavilo 21 držav s 770 tekmovalci la tekmovalkami. ZAGREB, 9. Jul. — Branilec nogometnega kluba »Sarajevo« Stlpit ln krilec osiješkega Proleterja Feld sta podpisala pristopnico za zagrebški Dinamo. • PAB1Z, S. Jul. — V peti etapi kolesarske dirke »Po Franclji« Je zmagal član regionalnega francoskega moštva Morvan, ki Je prevozil 189 km dolgo progo v času 4:51:49. Tri in pol minute za zmagovalcem je prispel na kota in eleganca. Moški so nastopili na bradlji in drogu, ženske pa na dvo-višinski bradlji in v talni telovadbi. Naši telovadci zveznega razreda so nastopili v talni telovadbi, ženske pa na visoki gredi. Videti je bilo, da so še utrujeni od dopoldanskega tekmovanja, razen tega pa je večina uporabila sestave, ki smo jih že videli na državnem prvenstvu bodisi v poljubnih ali pa v obveznih sestavah. Od domačih točk je vsekakor najbolj ugajala »Spretnost in moč«, s katero so nastopili mladinci »Partizana« Železničar ob Titovem rojstnem dnevu v Belem dvoru. Občinstvo je vse nastopajoče navdušeno pozdravljalo ln jim dajalo priznanje za uspel nastop. Morda Je bila edina pomanjkljivost akademije v tem, da so bili reflektorji nespretno postavljeni ln so tako motili niže sedeče gledalce. ' ATLETIKA Naše atletinje za dvoboj s Švedsko Na republiškem troboju ženskih atletskih reprezentanc Srbije, Slovenije in Hrvatske Je ljubljanska atletinja Usenikova vrgla kroglo 14,32, torej le 2 cm manj od njenega državnega rekorda. Usenikova je s tem po večmesečni stagnaciji lepo presenetila ljubitelje atletike. Kotluškova Je zmagala v metanju diska s 44,31, Kaluše-vičeva v metanju kopja 45,85, ostali rezultati pa so bili povprečni, predvsem zaradi odsotnosti nekaterih najboljših slovenskih tekmovalk. V troboju je zmagala Srbija s 84 pred Slovenijo s prav tako 84 točkami, in Hrvatsko 61. Kot rečeno, Je reprezentanca Slovenije nastopila brez najboljših, in sicer brez Stamejčlčeve, Slamnikove in Bajžljove. Reprezentanca za dvoboj proti Švedski, ki jo Je po tekmovanju sestavil zvezni kapetan dr. Miloš, Je naslednja: 100 m Babovič, Šinkovec, 200 m: Grubič, Šinkovec, 800 m: Knez, Slamnik, 80 m ovire: Babovič, Petauer, 4 X 100 m: Šinkovec, Grubič, Lane, Babovič. — Višina: Leposavič, Panič, daljina: Grubič, Panič, krogla: Usenik- Kotlu-šek, disk: Kotlušek, Borovec, kopje: Kaluševič, Perovič. Rezerve so: Unter-reiter, Safer, Jovanovič in Matej. Mladinsko šahovsko prvenstvo V nadaljevanju mladinskega šahovskega prvenstva v Rogaški Slatini so odigrali VI. in VII. kolo. Rezultati A skupine: VI: Ivanič : Jamšek 1:0, Mavrič : DJordjevič 1:0, Rataj : Dolenc 0:1, Romih : Kneževič remi, Nestek : Ratajc remi. VII; Dolenc : Ivanič 1:0, Kneževič : Mestek 1:0, Jazbec : Mavrič 1:0, Djor-djevič : Rataj 1:0, Jamšek : Romih cilj Francoz Darrigade, kl Je tako u- | 0:1- Vodita Mestek (Kočevje) in Romih držal rumeno majico. • MEKSICO CITV, 9. julija. (AFP). V ameriški coni Davisovega pokala Je Mehika premagala Brazilijo t 4:1. • POZNANJ, «. julija. (Reuter). Poljska atletika reprezentanca Je premagala Madžarsko ■ 107:104 (moški) in s 57:4» (ženske). Poljakinja Krszeczin-ska Je skočila v daljavo 822 cm, kar Je le S cm slabše od svetovnega rekorda. (Dravograd) s petimi točkami. B skupina — VI. kolo: Stepančič : Cerpnjak 0:1, Topalovič : Sturm 0:1, Picek : Janžek 0:1, Sprajc : Studnlčka remi, Dolane : Berčič remi. Vri: Janžek : Stepančič 1:0, Cerpnjak : Topalovič 1:0, Studnlčka : Dolane 1:0, Berčič : Plcek 1:0, Sturm : Sprajc remi. Prekinjena partlla Topalovič : Berčič remi. Vodi Cerpnjak (Maribor) s 8,5 točke. RAZVESELJIVA VEST ZA SLOVENSKI TENIS Pucihar in Toš v kadru za Galea cup V Zagrebu J« bilo zadnje dni teniško tekmovanje ea Jagecev memorial v spomin na lani tragično preminulega najperspektivnejleffa jugoslovanskega igralca. Tekmovanje je bilo obenem tu-oi izbirni turnir za sestavo naše mbade teniške reprezentance za Galea cup. Slovenci so največ upov polagali v Mariborčana Lovreca in Ljubljančana Puciharja. Lovrec je imel smolo, saj je naletel na favorita tekmovanja Jovanoviča že v drugem kolu in izpadel. Pucihar se je po dobrih igrah (premagal je Armenuliča, Piliča in Pichlerja) plasiral v polfinale, je v 5 nizih pod- legel Jovanoviču. Finale med Rizvanbe-gDVičem in Jovanovičem Še ni odigran. Po tekmovanju so izbrali šest igralcev, ki se bodo pripravljali v Zagrebu in od katerih bodo štirie nastopili v rlržavnt reprezentanci v Moravski Ostravi. V tej lektorici so: B. Jovanovič (Za- MEDNARODNI ALPSKI AVTOMOBILSKI RALLYE Danes skozi Ljubljano Nova Gorica. «. julija. — Udeleženci tretje etape letošnjega XVIII. mednarodnega avtomobilskega rally-Ja, ki ga vsako leto prireja avtomobilska zveza v Marsellleu, so dopoldne vozili skozi Rožno dolino pri Novi Gorici. Tu so jih pozdravili funkcionarji novogoriškega avtomoto društva ter greb), 8. Jovanovič (Beograd). Pucihar (Ljubljana), Miletič (Nori Sad), Pilič (Split) ia Tol (Maribor). Tol sicer ni igral na turnirju v Zagrebu, vendar je v izločilni tekmi porazil Pichlerja * 1:6, 6:2, 7:5. SLOVENSKA PLAVALNA LIGA Triglav : Kamnik 328:203 Naše včerajšnje poročilo s plavalnega dvoboja slovenske lige mea Triglavom in Kamnikom dopolnjujemo še z dodatnimi rezultati, ki so bili naslednji: Plavanje — moški: 100 m prosto: l. Koš-rik (T) 1:06,0; 400 m prosto: Košnik (T) 200 m metuljček: Zrimšek (T) 2:53,8; 200 m prsno: Zrimšek (T) 2:56,8; 100 m hrbtno: Bogataj (K) 1:19,1; 4 X 200 ra prosto: Triglav; ženske: 100 m prosto: Koncilija (T) 1:25,0; 400 m prosto: Koncilija (T) 6:22,5; 200 m prsno: Hribar (T) 5:27,2; 100 m metuljček: Koncilija (T) 1:31,2; 100 m hrbtno: Pelan (K) 1:28,8; 4 X 100 m prosto: Triglav 5:47,6. Tekma A moStev v waterpolu se je končala z zmago Kranjčanov v razmerju 14:1 (8:0). Končni rezultat dvoboja je 328:203 za Triglav. ZZ) Paberki iz Maribora Pitati preglede je redkokdaj hvaležno delo. Vendar po taki prireditvi kot je bilo letošnje prvenstvo »Partizana« Jugoslavije v mnogobojih, ni težko. Dva dni neprestanih borb na nešte-vilnik orodjih, revija pestrosti dela te-lesnovzgojnih društev, neverjetna disciplina vseh nastopajočih in za zaključek svečanost s predajo prehodnih zastav predsednika republike Tita najboljšim društvom na tem tekmovanju, je dalo prireditvi svojevrsten pečat. Abonma na najboljša mesta v ljudskem mnogoboju imajo že nekaj let vojvodinska društva. Odkod ta uspeh? Vojvodinska društva »Partizan« so prišla na tekmovanje brez dvoma najbolje pripravljena. V razgovoru z načelniki in vodniki zmagovitih društev smo zvedeli, da oni kvalitetni orodni telovadbi ne posvečajo toliko pozornosti kot morda drugje, pač pa so usmerili svoje delo predvsem na mladino. Dokaz za to je, da so nosilcem prehodnih zastav predsednika Tita največ točk priborile prav mladinske vrste. Računica marsikaj veliko pove. Tudi tokrat si oglejmo nekaj številk. Najprej razveseljive: vseh skupaj je bilo navzočih 2450 ljudi. V ljudskem mnogoboju ie bilo 141 vrst s 1428 tekmovalci, vodstvom in sodniki, v mnogoboju v vajah na orodju pa 103 vrste z 997 sodelujočimi. Pri moških je v ljudskem mnogoboju nastopilo H vrst s 751 tekmovalci, 70 vodniki in 106 vodniki, pri ženskah 46 vrst s 364 tekmovalkami, 40 vodnicami in 97 sodnicami. Manj razveseliiva številka: v zveznem razredu je bila povprečna ocena telovadca (13) nastopajočih na orodju 7.56 točke, pri telovadkah (11) pa 6.72. Ti nizki številki delno opravičuje izostanek najboljših jugoslovanskih telovadcev v obeh disciplinah. X*ako veliko Število tekmovalcev vaditeljev, sodnikov in računskih strokovnjakov je zahtevalo brezhibno organizacijo. Organizacijo tekmovanja samega, organiziranje prenočišč, prehrane in vsen raznih malenkosti, ki so sicer zgolj malenkosti, vendar če jih ni, povzročajo hudo kri med sodelujočimi. Lahko trdimo, da pomanjkljivosti ni bilo, razen ene: novinarji niso mogli dobiti rezultatov pravočasno, tako da so bili z njimi en dan v zaostanku. Delno je to opravičljivo, saj so morali izračunati nad 20.000 rezultatov. Vsekakor pa bi bilo bolje, če bi prireditelj dal posamezne rezultate takoj na razpolago, da ne bi bilo treba čakati nanje pozno v noč. Izbira za gledalce ie bila res težka. Obe igrišči v Ljudskem vrtu in še £rišče za Branikovim domom so bila od jutra do večera napolnjena s tekmovalci in raznimi orodji. Res težko se je bilo odločiti ali bi človek opazoval Člane in mladince pri vajah na orodju, pri plezanju po vrvi, teka, skoku v višino, metu bombe in kopja, ali bi opazoval telovadce zveznega razreda, pa spet članice in mladinke pri orodnih vajah, ritmiki ali malem rokometu. Skratka: bilo je vsega, mnogo za vse. Skoraj preveč zanimivega naenkrat. Ker pa ima vsak gledalec prav tako kot tekmovalec svojo priljubljeno panogo, pa so bili gledalci vzlic obilici disciplin vseeno zadovoljni. Z takem tekmovanju se ►lj- komentirali na- Že poslusnti animivosti najde vedno dovolj tekmovalce, ki stope svojih kolegov — tekmecev, je bilo zabavno. Posebno potem, če je tak širokoustnež. ki je vse znal, vse vedel in mu ni bilo nič všeč, dobil v isti disciplini nizko oceno. Ali pa nov način »ogrevanja« pred nastopom, ki se pa ni posebno obneslo. Zvezni telovadec Ljubljančan Dušan Fnrlan je namreč našel izvirno »ogrevanje«: pred sobotnim nastopom v prostih sestavah je odigral na klavirju nekaj modernih melodij. Baje za razgibanje prstov. Vendar to večkratnem« državnem« prvaka ni dosti pomagalo. Moral se je zadovoljiti s 4. mestom .. • Aplavza so največ poželi aa tekmovanju orodni telovadci češkoslovaške sindikalne telovadne organizacije ROH. Ljndje so bili navdušeni že nad požrtvovalnostjo gostov, ki so komaj pol ure po prihodu v Maribor, že nastopili. Pa ne sanf) to. Tudi svoje proste sestave v vajah na orodju so izvajali tako lahkotno, kot da ne bi imeli za seboj napornega potovanja, čeprav so gostje le sindikalna reprezentanca ČSR, ki se bo uradno pomerila z reprezentanco Slovenijo jutri v Trbovljah, pa imajo v svojih vrstah več državnih reprezentantov. Zato so v dvoboju s slovensko telovadno vrsto vsekakor tajo-riti. Na koncu smo. Marsikaj bi bilo Še moč povedati. Na primer o požrtvovalnosti vseh funkcionarjev okrajne zveze »Partizan« Maribor in republiške zveze Slovenije, ki je na njih ramah slonelo glavno breme organizacije. O sodelujočih, ki so se radostnih in zadovoljnih obrazov vračali na svoje domove s pesmijo na ustih. O Mariboru, ki je bil dva dni v znamenju praznika »Partizana« Jugoslavije. O uspehih slovenskih tekmovalcev v mnogoboju v vajah na orodiu, ki so osvojili več prvih mest, o vzdušju, kakršnega bi si želeli na vseh prireditvah. In po vsem tem naposled lahko ugotovimo: državno prvenstvo »Partizana« Ju- f;oslavije v mnogobojih je bilo roani-estacija pravilnega dela naše telesno-vzgojne organizacije. V. šlamberger Nekatere pomanjkljivosti z nedeljskih dirk :-----r— ------__-v i Podutiške avto-moto dirke bodo ne- e *con*erenc® M 8orl“ dvomno sčasoma postale tako privlačne * kot to bile nekdaj. Posebno če bodo Ski okraj. Ta tradicionalna mednarodna avtomobilska dirka, kl ao jo prvič pri* redili leta 1832, Je ena najtežjih ln najbolj napornih, aaj vodi po Itevllnlh gorskih cestah v Alpah in Dolomitih z največjo višinsko razliko 2700 m. Dolga Je skupaj 4103 km. Letos je star lahko bolje pripravili cesto. Za uspeh te prireditve pa to odločilni tudi orga-niaaciltki prijemi prireditelja: AMD Zdravko Vrhunc. Očitali mu bomo nekaj pomanjkljivosti, ki bi mu ne glede ca' radi česar so nastale, ne smele uiti. Začetek tekmovanja se je močno ta talo skupno" 70 vozačev iz Franclje, vlekel. Lahko bi se zaradi' tega prime-Anglije, Svlce, Zahodne Nemčije, Ita- rilo — če bi nastopili vsi pripravljeni lije, Španija, Belgije ln Holandije, tekmovalci — da bi se dirka končala v Doslej Jih je odstopilo zaradi naporne temi. Virok zamude je bil menda zapo- i>roge oziroma raznih okvar že 22 ln zneli dopoldanski trening.. Na dirki Wit e skozi Rožno dolino vozilo le 46 dir- je »Nagrada Podutika« za prvenstvo Slo-:ačev. Prvi avtomobil Je privozil v venije, bi te morali temu vsekakor ii-naso državo ob 0.11, zadnji pa ob ll.tt. I ogniti. Današnja III. etapa Cortina d'Ampez- j Cetta je bila zelo pralna. Škropili zo—Zagreb je bila dolga 582 km. Jutri - so jo ponoči pred dirko. Vozači, ki te bodo startall na IV. etapi Zagreb— niso takoj prerinili na čelo, to vozili v Cortina d’Ampezzo. Dirkači bodo za- oblaku pranu. Le tu pa tam so privo- pustill našo državo približno ob 13. url zili iz praSne megle, toda takrat so bili adi na bloku v Ratečah. V Ljubljani pričakujejo njih prihod okrog 9. ure. parkirali bodo pred Gospodarskim razstaviščem. DOGODKI ZADNJIH DNI Američan — svetovni rekorder v metanju kladiva Na tekmovanju v Needhamu Je American Blair vrgel kladivo 06,97 m in nA ta način za 13 cm popravil svetovni rekord Krivonosova, ponavadi tudi na napačni poti in draeo-cene sekunde so bile izgubljene. Kar čuano je, kako je mogel odlični MaleriČ tako zanesljivo zmagati, saj je startal med zadnjimi in je vso pot poziral prah, Pomanjkljivosti, čeprav za nekatere ki so ga dvignili njegovi predhodniki, malenkostne, je trebe popraviti, vsaj v Sodniki so imeli dela več kot preveč, bodočnosti. Organizacija takšnih dirk ni Prepir o tem, ali mora tekmovalec vo- majhna stvar, v nedeljo pa smo imeli žiti še en krog, potem ko je zmagova- nekajkrat vtis, da so jo nekateri vzeli lec že prešel ciljno črto, pa nedvomno precej z lahke plati, sodi na pripravljalne sestanke, ne pa Če smo omenili vse napake, ue bi na startno črto. Tako go bili zaostali bilo prav, če bi šli mimo ciobre strani, vozači nekajkrat v dvomih: na startu Med te nedvomno sodi izredno zavaro-so jim dali znak za konec vožnje, nekaj vanje proge, čemur je pripisati, da so metrov dalje pa to jih r to ^rili, naj j dirke v redu potekale in da ni bilo no M*vozijo že en krog. I benih večjih nesreč. To x>a ie že precej Z obveščanjem so bili gledalci zadovoljni, saj jih Je napovedovalec neprestano obveščal o poteku dirke. Manj veselja pa so prireditelji pripravili novinarjem, ki so si pri iskanju rezultatov pomagali, kot je kdo vedel in znal. >Po> čakajte na uradne rezultate,« so nam dejali na sodniškem odru. če bi jih ubogali, bi o rezultatih dirk obvestili javnost lahko Sele čez kak dan. Zato ie treba prihodnjič to delo smotrneje in pametneje razporediti. Kaj bi dejali sodniki s podutiških dirk, če bi morali izračunati na primer tako množico rezultatov, kot jih je sodniški zbor na prvenstvu »Partizana« v Mariboru? Tudi v prozicijah tekmovanja so bile vrzeli. Tekmovalci lahko na primer nastopijo v dveh disciplinah. Tako 6e je pripetilo, da so hoteli eni in isti avtomobilisti na istih strojih startati v dveh različnih kategorijah. Ali ni to le borba za nagrade? Zato je prav, da so prireditelji odstopali od druge vožnje, Čeprav smo imeli vtis, da jih je k temu prisilila le časovna stiska. b c KULTUBNI OBZOBNIK TOREK, 10. JULlJAjgj Au Fes tiral de Pariš LES VALETS DE L AUTEUR SLOVENE CANKAR par le Theatre National de Ljubljana UptllRHifa PARIŠKI ZAPISKI ljubljanske drame X Tokrat je bilo pravzaprav pr- pila ljubljanska Drama s Can-vič, da je ljubljanska Drama od- karjevimi »Hlapci«. Zdaj je zašla na gostovanje v tujino. Spo- pisano le, da delo še ni določeno, minjam se, s kakšno netrdnostjo, Ko sem tisti večer po naši morebiti celo s skeptičnostjo jo zadnji predstavi gledal uprizori-je slovenska kulturna javnost tev »Candide« v izvedbi Dublin-spremljala ob njenem odhodu skega gledališča, sem postal ne-pred dobrim tednom. Zdelo se koliko otožen. Tokrat je bila hiša je, da si je Drama naložila kar gledališča Sarah Bernhardt sko-preveliko breme na svoja pleča, raj polna, medtem ko se je na Če se namreč kdaj spopade doma naših predstavah zbralo razme-bodisi s kritiko in občinstvom, roma le malo gledalcev. Malega bodisi sama s seboj, ostane to za- tepe usoda. Na nesrečo nihče ne prto v ožjem družinskem krogu pozna njegovega jezika in se za-in le najbližji sosedje lahko za- radi tega tudi manj zanima zanj. slutijo, da nekaj ni bilo v redu. Zdaj je bilo drugače, zdaj je bilo treba na velikem mednarodnem forumu reprezentirati raven ce- Prav tako ta »mali« ne more ime■ ti v nad petmilijonskem mestu svoje manjšine in tudi nima v njem na tisoče turistov z nabi- lotne jugoslovanske in zlasti še timi mošnjami. Če ne bi bil tako slovenske gledališke umetnosti, slovenske kulture nasploh, treba je bilo odpreti z najzgovornejšo, tako rekoč otipljivo besedo pot v svet dramatiku Ivanu Cankarju, treba je bilo dokazati, da v majhnem narodu živi velika umetnost. skromen, bi iz domovine poslal svojo ekipo ljubiteljev — tako kakor na nogometno tekmo. Toda — vsaka palica ima dva konca. Drugi je bolj vesel. Bo tudi j močnejši, prepričljivejši, večji in pomembnejši. Že ob prvem od- vanje in priznanje najbolje iz- gostilni je režijsko odličen. Sto* raža za.čudenost večine: poldrugi ku Janu je treba čestitati. Kos^ milijon naroda pa ima toliko mi ustrezajo dobi, so zelo Protn gledališč in tako umetnost. To cialni in skromni, kakor V* misel je zapisal tudi eden izmed zahteva delo... kritikov. Predstavljajte si, kako Podobne pohvalne ocene Pf' je prijetno, ko stojiš v foyeru in našata o vseh pomembnejših s strani prisluškuješ pogovoru ter gah ostali dve kritiki. Zanima ujameš besedo, da je bila upri- je, da so zelo lepo, čeprav s zoritev »Hlapcev« doslej daleč •, sameznimi pridržki sprejeli najboljša na letošnjem festivalu, avtorja samega. ... Tudi če bi bilo to samo mnenje Naši igralci • so odšli iz Partz. lobro °Pra ' svojo nalogo. V maturitetne spričevalu, ki so ga odnesli s J* našim j boj, je bila ocena prav ^ I Prepričan sem, da bodo ob drw prijetno priznanje. Zlasti če veš, da so nekateri gledalci prihajali v garderobe čestitat igralcem. n< f 80 n Prih« odde glice porei za ti bo i na d rižev £] tam Sano , 1 klop kazn meje in S Janj Sest nese ti. tako opra Dim zen, 8tro| IZ MODERNE GALERIJE Do gauche k drolte : Anchka Levarjeva, Stane Sever, »Uka Furijan, Jane* Cesar, Pavle Kovic, Eduard Gregorin daa« u les Valets a. (DESSIN DE GARRY.) Tako je predstavil pariški list »I,e Parisien libere« dne 3. julija naše dramske prvake, ki so gostovali v gledališču »Sarah Bernhardt«. Risba prikazuje z leve na desno A. Levarjevo, S. Severja, M. Furijana, J. Cesarja, P. Koviča in E. Gregorina. IV. LJUBLJANSKI FESTIVAL Impozantna uprizoritev »PRODANE NEVESTE« Ob idealnem vremenu in na prenapolnjenem festivalskem pro. štoru ljubljanskih Križank se je v soboto, 7. julija odvijala odlična predstava Smetanove »Prodane neveste«, komične opere, ki si je osvojila že v 19. stoletju vse slovanske, v 20. stoletju pa tudi tiste srednje in zahodnoevropske odre, ki so se bili dotlej popolnoma odtujili pristnemu folklornemu izrazu v glasbi in libretu. Ljudski humor in razigranost, globoka duševna rahločutnost preprostega človeka in optimizem, s katerim se ta zoperstavlja življenjskim težavam, ta ponovno ugotovljena gibala v »Pro- odrom bolje vsklajena. Za poslušalce v prvih vrstah je igra orkestra vsekakor prehrupna, medtem ko intenzivnost godal z oddaljenostjo od orkestra tako naglo pojema, da je od sredine avditorija pa do zadnjih vrst njih zvok še komaj zaznaven. Ogromni aparat vseh sodelujočih je z glasbene plati mojstroval dirigent R. Simoniti in tolmačil glasbene linije jasno in krepko, da ni bilo nobenih kolebanj v ritmično čvrsto navežbanih plesnih vložkih, niti v podvojenem orkestru niti v pomnoženem zboru tja do najbolj oddaljenega orkestraša ali pevca. S tem je dokazal tudi svojo rutino Okoliščine, ki so spremljale ta moru naše prve predstave je bilo \ naš maturitetni izpit, nam niso občinstvo v foyeru, kjer je naše bile ravno preveč naklonjene. V gledališče priredilo tudi skromno, Parizu je zdaj konec sezone, ljud- a lepo razstavo, vse razgibano, je so se nekako utrudili večnih Naša umetnost jih je kljub ne-predstav, zdaj so dovzetni vse znanju jezika že trdno zagrabila. \ bolj za lahkotnejšo veselo besedo Tisti, ki smo z nekako živčno \ ali pa za veliki spektakel katere bojaznijo med predstavo tehtali j 'koli vrste. Pred mesecem dni bi odmev med publiko in presojali • bilo mogoče drugače. Takrat bi prednost njenega tihega pozor- I na festivalske plakate prav mir- nega spremljanja, smo se že ne- | nega srca lahko zapisali, da bo na kako oddahnili. Še bolj po dru- \ primer od 5. do 6. junija (natan- vem in tretjem dejanju. Zdaj smo čen datum res ni važen) nasto- vedeli, da je led prebit, da je uspeh tako rekoč zagotovljen Četrto dejanje je z lepo množično sceno že vzbudilo navdušenje, j Naši vodilni gledališki ljudje so morali v pogovoru odgovarjati na številna vprašanja o gledališču, Cankarju itd. Pri drugih predstavah ie bilo spontano odobravanje še večje — ploskanje pred odprtim odrom, navdušenost ob koncu dejanj. Majhen obisk, ki ni ansambli še do zvočnega viška, hvaLaml Pariška kritika. Doslej je vtis očarljiv... Ljubljana je mev v srcih gledalcev. Nekaj s festivalsko uprizoritvijo »Pro- prav podobnega je pokazala tudi dane neveste« ponovno dokazala j tiskovna konferenca, na kateri so svojo visoko stopnjo umetniške se kritiki in novinarji živahno za-zmogljivosti, vredno obiska tudi nimali za naše gledališče. Njiho-iz inozemstva. PAVEL ŠIVIC vo zanimanje in hkrati občudo- Šent Jurij na Zili (olje, 1951) Anton Mahnnger: dani nevesti* so Smetanovo opero za naporno vodstvo tako obsež-uvrstila ob Mozartovi »Figarovi • nega glasbenega telesa, kot ga svatbi« in Rossinijevem »Sevilj- ; terjajo festivalske prireditve na skem brivcu« med bisere operne j prostem. umetnosti, ki stalno razveselju- | Čudovit okvir je dejanju pojejo glasbeno občinstvo vsega ■ stavil scenograf ing. arh. B. Kobe. sveta. Ljjibljanski Operi gre za- Brž ko oblije svetloba reflektor-sluga, da je s ponovnimi odlič- j jev sceno, se gledalec znajde sre-nimi uprizoritvami, s celotnimi j di širnega vaškega trga, ki ga posnetki za gramofonsko tvrdko obrobljajo slikoviti podeželski »Philips« in sedaj še z izvrstno dvorci in kmečki domovi tja do uspelim propagandnim nastopom 1 vrha hriba, nakazani z ličnimi na letošnjem festivalu v Ljub- ! fasadami, pripetimi celo na strme ljani bistveno doprinesla k pri- strehe okoliških hiš. Živobarvne ljubljenosti te zdrave in jedre umetnine pri najširšem poslušalstvu pri nas in v svetu. Sobotna predstava je bila predvsem v solističnih stvaritvah tako sproščena in zrela, kot je to primer le pri najbolj vestno naštudiranih in dobro uležanih vlogah. V. Bukovčeva je bila bolj kot kdaj prej nežno čuteča in glasovno prožna Marinka; Miro Brajnik samozavesten in prisrčen Janko, v petju zmagovit do najvišjih blestečih »h«; L. Korošec v igri in glasu do kraja šegav, hudomušen in objesten mešetar Kecal, ki se na velikem festivalskem odru igralsko še laže razmahne: in končno J. Lipušček, ki ga že večkrat ugotovljeni smisel za komiko v vlogi Vaška nikjer ne zataji in ki. zna tudi pevski izraz krojiti popolnoma skladno z dovtipno igro. Manjše vloge Marinkinih in Jankovih staršev (V. Janko in B. Glavakova, V. Dolničar in E. Karlovčeva) ter cirkuške Esmeralde (S. Hočevarjeva) so popolnoma ustrezale, ker so se njihovi nosilci znali otresti slehernega pustega statiranja ali lažnega zanesenjaštva. S slednjim se ponaša le vloga cirkuškega ravnatelja, in to je dobro pogodil S. Štrukelj. — K domačnosti, okretnosti in prisrčnosti, ki je tudi tokrat vela iz soigre solističnega ansambla, ie največ pripomogel režiser C. Debevec Laskava priznanja inozemstva, ki stalno hvali vigranost in igralsko izenačenost kot eno najvidnejših prednosti našega odra, so plod uspešnega prizadevanja niega in njegovih poklicnih kolegov na našem odru. — Posrečene akustične razmere festivalskega prostora posredujejo pevske odlike naših solistov nrav ugodno do zadnjih vrst avditorija,- Zal pa so glede orkestralnega zvoka še premalo raziskane in trenutno neugodne. Nemara je z nekoliko dvignjenim orkestrskim prostorom nasproti lanskemu letu zvočna povezava z češke narodne noše se s tem okoljem strnejo v opojno pisano sliko in ko se povzpnejo zaključ- Božidar Jakac: Ribji trg v Ljubljani. (Z razstave v mariborski Umetnostni galeriji.) Prav tako ni skoparila s po-' priložnosti imeli še večje « srečnejše okoliščine. so izšle tri in vse so polne pri- moči in globine umetnosti, ki znanja. Eden izmed najresnejših jo letos dokazali, kritikov Robert Kemp je na primer zapisal v »Monde«: Toda to je bilo igrano, kakor je treba... MARJAN JAVORN& Stane Sever je kot Jerman več kot dober. Njegova blaga in pametna fiziognomija, lahno šepanje, ki ga nakazuje, njegov mir in potem njegova bolečina ... kot apostol. Igra z vso resničnostjo. Maks Furijan — župnik — je tak, da ti gre mraz po hrbtu. To je Torquemada!... Treba bi bilo imenovati vse... da, vse, kajti ansambel je homogen. Pretep v IZBRANO DELO IZAKA BABELA Komisija, ki skrbi za objavo lite-rarne zapuščine znanega sovjetskega pisatelja Izaka Babela, je sklenila objaviti njegovo izbrano delo v eni kniigi. V knjigi bo objavljeno znano Babelovo delo »Konarinija« ter »Odeške povesti«. Objavili bodo tudi dve drami ter razne še neobjavljene novele, črtice ter memoarske zapiske, med drugim spomine na Gorkega. Bagrickega in druge sodobnike. Komisija je zbrala mnogo Ba-belovih rokopisov, med njimi neobjavljeno povest »Sodba« in 206 strani njegovega dnevnika, v katerem je Izak Babel od junija do septembra 1920 kot vojni dopisnik zapisoval svoje opazke. Knjigo izbranih del bo izdala založba Goslitizdat, uvod pa bo napisal znani pisatelj Ilija Eh*cnburg. Za btali-na so bila Babelova dela na indeksu, pisatelj pa je postal žrtev »čistke. Dva nastopa igralske akademije August Strindberg: Oče Strindbergova dramaturgija je take narave kot na priliko vrtinec: zbuja strah in odpor ter hkrati zvablja in osvaja. Podobna je škorpijona z belo, svileno kožo. Draži bolestno moško tragiko in otroško nebogljenost z živalsko prapohoto. Ovija avtorja »Bedakove izpovedi« z nimbom blodne Človeške groze in izvablja njegovi paleti pošastno temačne barve. Koplje |(a v vrelem olju blaznih strasti in fikcij, a vselej razkriva eno samo nerazodeto željo: biti hkrati otrok in mož, sin in oče, ministrant in svečenik. Razpeta Je med dvojico starodavnih, nasprotujočih si in ne-razdrnžljtvih sil: moški-ženska, sovra- štvo-ljubezen. In ie posebej poudarjena z individualnim strindberskim pečatom. Ta pečat je imenovani dvojici sil vtisnjen s takšno močjo, da izvira odtod vsa dolga vrsta Čustvenih, čutnih, miselnih, nazorskih in življenjskih paradoksov. Raznorodnih in raznoterih, vzhajajočih in tonečih. Drama v treh dejanjih »Oče« je eden najmočnejših in najbolj tragičnih odsvitov individualnega Strindbergovega življenjskega jrrtinca. Njegove groze in njegove bolesti, njegovih strasti in sumničenj. Morda je prav zaradi te pre-ipoudarjene osebne samoanalitične note dandanašnjemu življenjskemu ritmn in pojmovanju tuja, čeprav še zmeraj izredno zanimiva in zlasti za raziskavo osebnosti Angusta Stindberga neprecenljiva. In seve — spričo zamotane človeške ter problemske strukture in naturalistične stilne podobe študijsko mikavna. demij Letošnjo drugo javno predstavo Aka-tije za igralsko umetnost so pripravili slušatelji osmega semestra dramske igre prof. Mire Danilove. Scenografsko podobo je dal »Očetu« ing. arh. Viktor Molka. Kombinacija stiliziranih scenskih elementov in težkih zaves, oblitih v ospredja s polno, v ozadju pa z zastrto svetlobo, je bila za ostvnritev vzdušja dovolj primerna. Za režiserja DtŠana Kralja (slušatelj 4. semestra) je bila nedvomno temeljna naloga: ©stvaritev temnega vzdnšja, ki se od prvih družinskih ekscesov 4o končne blazne groze redi kot pošast. Ta lok vzdušja je zlasti za Strindbergovo in sploh naturalistično dramaturgijo bistven in se intenzivno začne takoj s prvim dvigom zavese. Režiser mu je očitno vseskozi sledil, a ga je prignal do prave nestrpnosti šele v v drugi polovici drugega oziroma v tretjem dejanju. Menda so to nekoliko zakrivili tudi igralci. S premajhno inven-cijo je režiser obvladoval odrski prostor: premiki igralcev so bili čestokrat sami sebi namen, dinamična ostrina je bila nekajkrat krhka. Očeta in ritmojstra je igral Danilo Bezlaj. Zlasti spočetka in tudi sicer jc Bezlaj upodabljal lik s sredstvi vnanje teatralike, ki ni mogla prepričljivo posredovati človeško zamotane, bolestne ritmojstrove samoanalize. Več psihološke intenzivnosti je dal Bezlaj o£*4n potem. ko mu žena Laura vcepi dvom očetov- pomembnih življenjskih in človeških stva. Bolj enotno in zlasti impresivnej- resnic, zanosna v svoji vojvodsko-šo podobo je dala Lauri Mija Janžeko- pastoralno-evfuistični zgovornosti in vičeva: vampirsko podobo žene je opre- zlasti očarljivo modrujoča, tako rekoč mila s prikrito mirnostjo, pod katero renesančna komedija »par excellencc« jc zorel strašni načrt. Postopno in J® kot študijska vaja nadvse primer* grozljivo ostvarjanje tega načrta bi na zadeva, saj druži vsakovrstne poki jub psihološko zanimivi in primerni točke raznoterih čustev s slogovno mirnosti vendarle moralo imeti močnej- čistostjo in razgibanostjo. Akademija ši odraz v Laurini igri, zlasti v prizo- za igralsko umetnost je to delo iz-rih, ko ni skupaj z možem. Majda Iler- brala za svoj javni nastop z zelo manova je igeala dojiljo. Dovolj motno srečno roko. je poudarila nekakšno mučeniško po- Najbolj presenetljiva in razvese-kornost - ki ji ni manjkalo pretresi ji- Uivapri uprizoritvi je gotovo režija vosti — a karakterne starostne teže do- slušatelja 4. semestra Marjana Beline: jilji ni mogla dati. Pastorja in dr. Oster- polna mikavnih idej, invenciozna v marka sta upodobila Zlatko Šugman in rešitvi spreminjanja prizorišč s ple-Andrej Jelačin. Šugman je imel nekaj sočima pažema, iskriva v poteku de-zanimivih značajskih poudarkov. Berto JanJa> imenitno izrabljajoča odrski je igrala Alja Tkačeva. Ncijda pa Volo- 5rofIt®r “ nadarjena. Res Je morda, dja Peer da ji je manjkala neka intimneje ure- V celoti uprizoritev »Očeta, kvali- | Jena organizacija, denimo, enotnost tetno ni dosegla »Gospodične Julije., ki in enovita rast - a v osnovnem raz-smo jo videli pred leti. V. P. Galsworthy in Shakespeare zala besedilu in ga duhovito nadopol-njevala z režiserjevimi domislicami. O dolgi vrsti nastopajočih v pričujočem omejenem prostoru ni mogoče nadrobno in posamič spregovoriti. Večino interpretov je prcžarjala tista dobrovoljria lahkotnost In prisrčna zgovornost, ki se junakom komedije »Kakor vam drago« spodobi. Resda ni Nič manj zanimiv in mikaven od | bi soustvarjalno dotehtala režijsko bilo nobene izjemne upodobitve, zato prvih dveh ni bil tretji letošnji javni zasnovo. pa (c bilo tudi malo izjemnih spo- nastop Akademije za igralsko umet-1 Galsworthyjevo karakterno troji- ! drsljajev. nost, na katerem so slušatelji osmega co Keith—Larry—wanda so oblikovali Zlasti prisrčen Je bil ženski kvar-semestra izred. prof. Mire Danilove Danilo Bezlaj, Franček Drofenik in tet iz pastorale: Breda Pugljeva — in slušatelji šestega semestra preda- I Marija Semetova. Moralni spopad, ki nozalinda, Dana Rratuževa — Celila, vateljice Vide Juvanove uprizorili : ga sproži uboj Wandinega zvodnika, vera Perova — Feba ln Branka Kosti-Galsworthyjevo kratko dramo v treh Je Izrazit in v psihološkem pogledu prizorih »Prvi in zadnji« ter uvodne j zelo intenziviran, a izražen — po toč-prizore in pastoralo lz Shakespearove ni oznaki Vladimirja Kralja — »s čust- komedije »Kakor vam drago«. GalsworthyJevo družbenokritično značajevko je režirala Rosanda Sajkova. Osnovna naloga režije Je bilo oblikovanje svojskega psihološko nestrpnega moralnega vzdušja. To nalogo Je Sajkova opravila s solidno oblikovalno močjo, zlasti če upoštevamo, da Je ostvaritev vzdušja v veliki meri odvisna tudi od individualne moči oblikovalcev GalsworthyJe-vih značajev, t. j. od igralcev, ki pa se — to Je spričo mladosti ln študijske narave uprizoritve razumljivo — vselej niso mogli prikopati do tiste značajne ln pslhološko-kreatlvne zanesljivosti ln nadrobne izdelanosti, ki veno udržanostjo angleške rase«. A prav zato, ker temelji na paradoksu lntenztvnost-udržanost, pomeni hkrati nemajhen Igralski kreativni problem. Gledan s tega vidika je bil najbolj zanimiv in sugestiven lik L.arry-Ja, ki ga je igral Franček Drofenik. Semetova je vlogo Wande oblikovala predvsem s čustveno razdanostjo, čeva — Lenka. Od moških velja pose bej omeniti Marjana Benedičiča kot Orlanda, Poldeta Bibiča — Brusa, Zlatka Šugmana, Mirana Kendo, Janeza Cuka, Frančka Drofenika, Rudija Kosmača, Iva Leskovica, Andreja Jelačina. Vlogi obeh pažev sta lepo odplesala Vera Perova ln Albert Raner. Koreograf: prof. Pino Mlakar, scenograf: Ing. arch. Viktor Molka. Letošnji Javni nastopi Akademije Bezlaj pa Je kljub nekaterim uspelim za Igralsko umetnost so torej za nami. udržanim oblikovalnim nastavkom Čeprav nam niso pokazali izjemno ostvaril v pretežni meri le psihološko nadarjenih odrskih oblikovalcev, so skorjo “elthovega značaja. v celoti vendarle predstavili vrsto Shakespearova duhovita, očarljiva in človeško tenkosllšna igrača z zamotanimi zapleti, polna vročih ljubezenskih žarkov, polna drobnih ln mladih gledaliških ljudi, ki solidno osvajajo in obvladajo odrsko znanje ln sl ob njem oblikujejo talent. v. p. Nove knfige in revije Preieh smo: KRONIKA, časopis za slovensko jevno zgodovino. Leto III. Št 3. ilustrirana revija, ki jo izdaja ia ** Zgodovinsko društvo za Slovenijo* * cija za lokalno zgodovino LjnolJ®^, prinaša med važnejšimi članki v p nji številki razprave P. Blaznika jr.), in vidiki slovenske krajevne zgodo*1 ^ R. Kyovskyja (Stavke ljubljanskega f lavstva v letih 1871—18"4 in ustajB°J ,j# prvih sindikatov v Ljnbljani), B. (Gradivo o začetkih umetnostne °Jp0pit zacije v Mariboru), V. Valenčiča družinskih poglavarjev leta 1660 iny0t> vilo prebivalstva v Ljubljani), A* vC čine (Gradbena fototeka) in K. Brefl* (Prva uprizoritev mladinske igre y ,•*[ venskem jezikn v Ljubljani). razpravi je priložen tudi posebej *,s jj. Uči Tei Hai Wc Sr, tekst te igre. Ostali del revije napolj^ jejo muzejske novice, beležke o ** ijg. revijah in recenzije zgodovinskih . ^ RADIOAKTIVNOST. Knjigo je >z j t inštitut »Jožef Stefan«, uredil p® / V profesor dr. ing. Anton Peten1®* 0 knjigi je tiskanih v offset tis ?(Ji red in zasedbe produkcij 1® d° predstav Akademije od ustanovitv danes. ^ GLEDALIŠKI LIST SLOVENSJJ-^ NARODNEGA GLEDALIŠČA V BORU. št. 15. številka je PJ*v*yrhega navala in na-dop»A l ,smo Je sicer vajeni. Raz- zo fo bazenskih razprav se je skrajšal teden kar za dobro polovico. bo m« kletni tesar iz Ljubljane na SSraI.«sPred sodnike danes, ker je ričpvi °T- ?u Podjetja »Gradis« v Boho-Po »la?- 1 iV Ljubljani udaril s pestjo da L u ek ega sodelavca s tako silo,, tam nkPr i ,na skladovnico tramov in" Sanov in J r -i® dobil pretres mož-Tp udarnino v desnem očesu, klon <6Sj- P? bosta sedla na zatožno Kani dl °i? Cernec’ ki je bil že niein JU ^aradi poskusa pobega preko in Qi.Ii ajr«pa Prestaja upravno kazen, jan; o Pančur, zaradi kaznivih de-J roPa> izsiljevanja in tatvine. Šest vf!!ec -^e st°ril v maju letos kar nesel «5E: j tatvin v Ljubljani in odri. L^k^ovancem najrazličnejše stva-takn samo število vloranih tatvin v opravit* a m ^asu kaže, da imamo nim xi s» Precei drznim in pokvarje-zen T?Vt*om. Glede na to bo tudi ka-8tro’gQ J0 ®o prejel, vsekakor precej Pa^^ur, ki je v preiskoval-pri«g» xin ie star šele 24 let ter Post«!n ključavničar, se ie hotel, ko je s!usl brezposeln zaradi odpusta iz pre_i j kor se ni odzval zdravniškemu tatvin« ’ Poživljati z ropi, izsiljevanji, da i« 111 zatajitvami. Obtožba pravi, 18 oda ,.or(>pal tri ženske za prinližno aeko 9 , vrednosti, z grožnjo prisilil svnio xfn,. °’ da mu je v bojazni za del u j 'ienJe’ izročila 4000 din, ukra-vz«l ?, drvarnice L. S. moško kolo in slontin0 žensko kolo, ki je bilo pri-re».J j °,Pri nekem kozolcu in za katedri n ugotovljeno, da ga je ukra- VS?nani storilec. 80 ;U^1 J\Z- J. T. B. R., M. P. in B. š. rih rt^ei.ovalnem zaporu zaradi kazni-ejam velikih tatvin in bodo danes IZPRED SODIŠČA V LJUBLJANI Namesto da bi plačal, se je hotel poplačati Alojz Hrovat, ki je zaposlen < kot kurjač v železniški kurilnici v Ljubljani, se je moral to pot že drugič zagovarjati pred sodiščem zaradi tatvine. Lani je bil vzel na delovišču Uprave mestnega vodovoda v Gotni vasi pri Novem mestu »francoza«, vrednega 3000 din. Za to je prejel, ker je bil šele prvič kaznovan, le dvajset dni zapora. Ze takrat se je skušal izvleči z izgovorom, da je vzel to orodje sosedni delovni skupini le, ker je zmanjkal tudi njegovi skupini enak predmet, šele, ko so mu dokazali, da je prejel od kupca tega »francoza« 500 din, ni mogel več iz zanke, ki si jo je sam nataknil, čeprav je še vedno zatrjeval, da si je 500 din cd kupna le izposodil. To pot pa se je spravil nad ročno blagajno v gostilni Jesih na Igu. S prijateljem sta jo mahnila oktobra lani na Ig. Hrovat pravi, da je hotel tam obiskati neko svojo slučajno znanko. Naročila sta si kosilo in ga tudi primerno zalila. Bila’ sta že tako dobre volje, da sta začela prepevati. Ker se je gostilničarjeva hčerka bala, da bosta prebudila njenega otroka, ki je spal v sosednji sobi, je oba gosta spravila v drugo gostilniško sobo, kjer je bil tudi zaklenjen predal s približno 10.000 din totovine. Gosta sta postajala vse bolj rupna in prebudila tudi otroka, ki ie zajokal. Mati je skočila k njemu, da bi ga potolažila.. Za njo je odšel kmalu tudi Hrovatov tovariš, tako da je ostal Hrovat v sobi sam. Nenadoma se je odločil, da bo vlomil in pobral denar. Z nožem je dvignil pokrov predala z denarjem. Bil pa je premalo previden. Gostilničarjeva hčerka, pa tudi Hrovatov prijatelj, sta zaslišala, kako je za-škrtala ključavnica. Gostilničarjeva hčerka je pustila otroka in planila v sobo. Vsa presenečena ie opazila Hrovata pri odprtem predalu, ko je držal v rokah sedem tisočakov. Prijela ga je za rokav, iz žepa pa mu^potegnila šop banKovcev. Poiter?-^ jedkih tatvin in bodo danes zmečkanih banKovcev. Ko je začela aUl sodnikom, paj jih je pripeljalo vpiti, je postalo Hrovatu toliko vroče, nepoštenosti. j da jo je urno odkuril v sosednji gozd. ®a» » Sr°d° je razpored sodnih obrav- ; Za njim pa je stekel tudi njegov pri-se ta teden zaključen. Tega dne jatelj. Nista pa imela sreče, ker so ju, )« ki 05r,Z“S,Va.rjfH. ta,.ovi iz »Litosfro- ko sta zopet stopila na cesto, že pri- Tako samovoljno poplačilo s tatvino strii * i odnašali iz tovarne za mdu- čakali miličniki in ju aretirali. Pri te- jnrni;enn in tatvinn nstanp tatvi- PlolSf. i .va?ne predmete, zlasti vidia lesni preiskavi so našli v žepu Hrova- pa n j *r; macPPp ki jih moramo za drag denar tovega suknjiča še za 1470 din zmečka- , na, zato je P. G. prejel tri mesece za • -k | nih bankovcev. I Dora. '*• Hrovat se je hotel tudi tokrat prikazati kot žrtev. Trdil je, da mu o Kakem denarju, ki naj bi ga bil ukradel, sploh ni nič znanega; zbežal pa je, ker ga je bilo sram, da bi ga kdo dolžil tatvine in bi imel zaradi tega lahko tudi kake sitnosti. Sodišče je hotel tudi prepričati, da še ni bil nikoli kaznovan zaradi tatvine, ampak le zaradi pretepa. Seveda pa takemu naivnemu zagovoru sodišče ni nasedlo in je Hrovata obsodilo na osem mesecev strogega zapora. -k Na račun delodajalca Tuje lastnine tudi 28-letni elektro-monter P. G. iz Ljubljane ne more pustiti pri miru. Že dvakrat se je moral zagovarjati pred sodniki zaradi tega; odsedel je že eno leto strogega zapora, ker si je bil privoščil na tuj račun iz nekega izložbenega okna v Židovski ulici večje število steklenic z raznimi alkoholnimi pijačami in šest mesecev zapora, ker je bil izmaknil nekemu pijanemu gostu v restravraciji »Union« 3500 din, pa ga vse to ni toliko iz-raodrilo, da bi se posvetil rajši svojemu delu in družini. Ko je bil zaposlen pri podjetju »Eelektroinstalacija« v Ljubljani in je montiral elektriko v Delavskem domu, je izmaknil 100 metrov izolirane žice in jo hotel nato prodati nekemu obrtniku. Ta pa je bil toliko pošten, da je obvestil o tem oškodovano podjetje. Ko je zastopnik podjetja poiskal nepoštenega monterja, je našel pri njem še vso žico, tako da podjetje zaradi tatvine ne trpi nobene škode. P. G. je tatvino takoj tudi priznal. Zagovarjal se je se, da je tatvino žice storil, ker je moral plačati neko upravno kazen, na katero jc bil obsojen od sodnika za prekrške, zaradi nepravilne vožnje na kolesu, katero pa je po njegovem mnenju zakrivil bolj uslužbenec podjetja, kakor pa on sam, ker mu je rekel, naj se vozi z njim vštric. pora. DNEVNE NOVICE KRVODAJALCI! Za avgustu se v Zavodu bodo kvvi v Ljubljani ne tia tero\T odvzemi krvi, pač pa samo STrvnl po Predvidenem programu. fLEtr Nobenih nadomestkov več! leže' t„ z°Pet dobi. FLEX čisti ma-o.,n® pušča roba okrog madeža. bčinkn-U? enostavno, pa vendarle H S JleJ0 k°žo, uporabljaj »trav«.1,. ROZNO MLEKO. Vsebuje tv°j teint niva’ kl P°trebuJe gledajjSCa v> narodno gledališče Sreda „ Opera Gotrn, J iia ob 20.30: Baletni večer: Plesali ®Im*onično kolo; Mlakar: Purama v,sPonah: Gounod: Val-svečai .n ; R. Strauss: Nekdanje na t o* — Festivalna predstava ali gledališču v Križankah i Petek, 13. julija ob 20.30: Baletni večer: ! Gotovac: Simfonično kolo; Mlakar: Plesalec v sponah; Gounod: Val-purgina noč; R. Strauss: Nekdanje svečanosti. — Festivalna predstava na Letnem gledališču v Križankah ali ob slabem vremenu v Operi. V vlogi prve balerine pariške Opere gostuje v baletu »Nekdanje svečanosti« v petek, 13. julija, Veronika Mlakarjeva. CELJSKE VESTI KINO »UNION«: Ameriški film: »Kraljica Kristina«. »METROPOL«; Madžarski barvni film: »Kvišku glavo«. IZ MUHSKE SOBOTE KINO ali ‘ , gieaaiiscu v K.rizanKan ------ slabega vremena v I »PARK«: Angleški film: »Zena na peri* brodu«. Vesti iz Maribora dežurna lekarna *tabor«ekTrane 10' JuUja: Srcrt’= 8 revolucije 3. u* 3ullJa: Meljska cesta 2. lekarna lekarna AlvT KINO 'AN: Ameriški barvni film: 5>ARTlzrl trmoglavka«. PrlhajaV italijanski film: »Smrt Torek Narodno gledališče hi ’ luni.ia ob 20: Puccini: »Gian-„ "Šehei chi«; Rimski - Korzakov: ,,re?ada«- Red A. hi ’ v„'J,ullJa ob 20: Puccini; »Gian-»Seh»r-cchu: Rimski - Korzakov: » blhetnn?» ' Red Z*S-oa grafih, a galerija. Retrospektiv-jthetniv ba razstava Božidarja Jakca. «?, epu 'javlja iz svojega bogate-PJ, jedka«, u 200 lesorezov, litogra-e>Pi tn> subib igel, akvatint, med «°v- R»,:,nekai ilustracij in exlibrl-??evno Je odPrta do 15. julija ^13. 10—18, ob nedeljah pa od Rod- * fi^Podinf. "S1, Danijela Zorjan, 28 let, ^ ,a VaJ : Vukovski dol — Bojana; Mali1 - <5iJ’ 25 ,e‘. gospodinja, Vrhov Ko„„‘;,,V,CO: Terezija Vodovnik 35 Žl?)tiiaP°Td,?»?- Radizel — Miroslava; j,0ličane eza}:- 21 let, gospodinja, Sp. »? let „ Ireno; Pavlina Topolovec, uarija ^°.sl?odinjn. Dobrenje — Olgo; 'd en o. i!cPman- 22 let, gospodinja — «R?dini» ufa?'ia šenkinec, 23 let. gobčka i,’’ RotTnja vas — Mirico; Fran-i 1>tvoniamberger, 31 let, šivalka TVVI, gl, gosnnj~. Ivico; Vida Sadovnik, 30 bli!C »Ja- R°g- Slatina - Mileno; a^e . ^, °.i.ko, 22 let, gospodinja, j ZAHVALA Splošni ?e, zabvaljujem primariju “r. Simr,„?.,nlSnlcc Slovenj Gradec iskreno u, ih dr. Dolencu za 8111 molu ln P°žrtvovalnost mo- RAFKU C0BALU r?in>,t°kfS?P se zahvaljujem vsem »Yetia m ?,„ga spremili, darovalcem V°?emu norito,f,V’ ?,re,dY?em pa nie' Ljubljana, Nazorjeva 10. kt enJu, ter ? promet« v MOTOR »Zundapp «00 super p* so nit ob JD Retretičem, mod. 1940, s prikolico ali ‘‘epioč. tem trenutku nudili vso Žalujoča žena z otroki. gospodinja, Morje — Olgo; Olga Polič, 21 let, učiteljica — Borisa; Frida Pa-žon, 25 let, nameščenka — Bernarda; Marija Lašič, 29 let, gospodinja, Pokoše — Antona; Marija Kožuhar, 23 let, gospodinja, Jurij ob Pesnici — Dragico; Štefka Juhart, 20 let, delavka, Košaki — Marjanco; Jožefa Jamšek, 30 let, delavka — Branka; Elizabeta Jesenko, 38 let, predica — Lidijo; Terezija Feren-cek, 32 let, predica — Anico; Ema Erjavec, 23 let, delavka, Zg. Porčič — Anico; Bara Damjan, 37 let, gospodinja — Nadico; Marta Beriša, 19 let, gospodinja — Emina; Elizabeta Brlek, 25 let, delavka, Laznice — Vranca; Pavlina Bračko, 19 let, tkalka — Vesno; Katarina Bud j a, 36 let, sobarica — Bogomira; Josipa Božič, 26 let, gospodinja — Petra; Kristina Ajlec, 29 let, poljska delavka, Svečina — Marjetico; Marija Lesjak, 31 let, gospodinja — šikole — Dušana; Genovefa Rečnik, 30 let, gospodinja, Selnica ob Dravi — Jelko; Angela Sitar, 30 let, predica — Dušana; Marija Tenko, 21 let, tkalka — Brigito; Jožica Lozej, 21 let, nameščenka — Bojana; Ljudmila Ferk, 41 let. Zg. Kungota — Mirka; Marija Turk, 24 let, gospodinja, Videm pri Ptuiu — Ludvika; Miroslava Kolmanič, 32 let, gospodinja — Igorja; Terezija Lorber, 31 let, gospodinja — Zlatka; Amalija Bračič, 31 let, gospodinja — Petra. Umrli so: Marija Fišer, 53 let, gostilničarka; Franc Fridau, 34 let — v‘a~ kovodni odpravnik; Ivana Skrber, 42 let — druž. upokojenka; Marija Peko-šek, 61 let — upokojenka; Terezija Hofman. 61 let — upokojenka; Julka Žagar, 75 let — druž. upokojenka; Mihael Sitar, 68 let — mlinarski mojster; Anton Sušilovič, 22 let — pleskarski pomočnik; Filip Ajdič, 55 let — nameščenec; Tomaž Novak, 69 let — krojač; Ivan Pave, 49 let — upokojenec; Olga Podmenik, 55 let — upokojenka; Frančiška Rajner, 57 let — gospodinja; Jožefa Lešnik, 27 let — tekstilna delavka; Jakob Kos, 54 let — kotlar; Barbara Senekovič, 63 let — delavka. DROBNI OGLASI POŠTENEGA NAJDITELJA listnice z različnimi legitimacijami prosim, da mi Jo proti nagradi vrne na naslov Guzej, dopisništvo Borbe, šport«, brez, v dobrem stanju, prodam. — Slavko Staver, Nova Gorica IV-3. 2714 ENOSTANOVANJSKO HISO z večjim vrtom, prodam. Anton Gajšek, Arc-lin 38, Celje. C 183 iiiiiirfESTIM IV. LJUBLJANSKI FESTIVAL od 30. junija do 21. julija 1956 Torek, 10. julija: Brez sporeda. Sreda, 11. julija: ob 20.30: J. Gotovac: »Simfonično kolo«; Mlakar: »Plesalec v sponah«; Gounod: »Valpurgina noč«; Richard Strauss: »Nekdanje svečanosti«. — Izvaja balet ljubljanske Opere. — Križanke. V primeru slabega vremena v Operi. Četrtek, 12. julija: ob 20.30: M. Begovlč: »Brez tretjega«. Izvaja SNG Trst. Sodelujeta Štefka Drolčeva, Miha Baloh. Predstava v krogu. Viteška dvorana. Križanke. Z BLEDA KINO Ameriški film: »Kalifov zaklad«. Predstavi ob 18 in 20.30. — V glavni vlogi Rod Cameron, Tab Hun ter in John Dehner. «/\AATWVWJW»WWWW»VWV» Protiperonospoma služba Poročilo za dne 9. /julija 1956 Preko nedelje je bilo lepo in toplo vreme po vsej Sloveniji. Srednja dnevna temperatura se je gibala med 19 in 26 stopinj Celzija. Maksimalna temperatura je dosegla 29 stopinj, minimalna pa je kolebala med 14 in 19 stopinj Celzija. V vsej Sloveniji ni bilo padavin. Napoved: Kljub temu, da zadnje dni ni deževalo po vsej Sloveniji, je bila na Primorskem, predvsem pa v nižinskih legah, močna rosa, ki je tudi zadostovala, da se izvršijo manjše infekcije. Zaradi tega svetujemo vinogradnikom Goriških brd, Šempetra pri Gorici, Ajševice, Branika, Vrtojbe, Volčje drage, Kopra, Izole, Portoroža, Skocijana pri Kopru, Ankarana, doline Rižane, Tribana, Strunjana in Šmarja nad Koprom, naj četrtič poškropijo svoje vinograde. Predvsem je potrebno poškropiti one vinograde v omenjenih krajih, kjer se je v zadnjih dneh pojavljala močnejša rosa. Ostale vinograde že ni potrebno četrtič škropiti. Bordojski brozgi vedno primešajte enega od žveplenih preparatov, kot so Cosan, Kumulus ali Sumporol. Na 100 litrov brozge dodajte 200 do 250 g enega od omenjenih preparatov. Kmetijski inštitut LRS OBVESTILO SADJARJEM Sadjarji okolice Ljubljane, Kranja, 2abnice, Škofje Loke, Vrhnike, Grosuplja, Trebnjega in Novega mesta, če hočete imeti v jeseni zdravo sadje in dober pridelek, poškropite četrtič sadno drevje porti škrlupu (fuzikladiju). Za škropljenje sadnega drevja proti škrlupu uporabljajte 0,3 e/o Di-thane, 1 °/o bakreno apno ali pa 0,3 •/• Cosan. Da zavarujete plodove pred jabolčnim zavijačem, vedno primešajte enemu od teh sredstev 0,2 */o Lindane olja ali 0,2 % Gesarola 50, lahko pa primešate tudi 0,05 do 0,1 % Fosferno 20 ali E-605. forte ali Para-thion v isti koncentraciji (50—100 g na 100 1 brozge). V kolikor uporabljate za škropljenje Fosferno, E-605 forte ali Parathion, bodite previdni, ker so sredstva zelo strupena. Kmetijski inštitut LRS RADIO LJUBLJANA TOREK, 10. JULIJA Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.20—6.25 Naš jedilnik — 6.30—6.40 Reklame — 7.10—8.00 Zabavni zvoki — 8.00 Madrigale poje Ljubljanski komorni zbor — 8.30 Radijski roman: Jan de Hartog: Thalassa — 8.50 Iz filmov in glasbenih revij — 9.30 Fritz Raab: Med Eskimi na Aljaski (prev. M. Klemenčič) — 9.55 Serenada v mesečini (Življenje in delo skladatelja Glenna Millerja) — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Mali koncert orkestralne glasbe — 11.45 Cicibanom, dober dan (Martha Crauford: Pi^e. Gustav Strniša: Muca Maca) — 12.00 Od melodije do melodije, vmes ob — 12.30— 12.40 za kmečke gospodinje: Vkuhavajte prvo sadje in zelenjavo — 13.15 Zabavna glasba — 13.35 Priljubljene arije iz francoskih oper — 14.30 Za dom in žene — 14.40 Želeli ste, poslušajte! — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.36 Mladinski zbori pojo — 16.00 Utrinki iz literature: Pesmi Kristine Sulerjeve (ob 90-letnici najstarejše slovenske pesnice — 16.20 Popoldanski koncert — 17.15 Zabavna in plesna glasba — 18.00 Športni tednik — 18.30 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor — 18.50 Zunanje-politični feljton: Predsednik egiptovske republike Gamal Abdel Naser — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Slovenske narodne igra Narodni ansambel — 20.30 Tedenski notranjepolitični pregled — 20.40 Melodije J. Offenbacha — 20.55 Radijska igra F. Hoerschelmann: Pot osmih minut — 22.15—23.00 Primož Ramovš: Tretja simfonija — 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba — 23.00—24.00 Oddaja za tujino, na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »UNION« Premiera amer. barvnega filma »Gola džungla« Tednik: Filmske novosti št. 27. — Predstave ob 16, 18 in 20.30. V glavni vlogi Eleonor Parker in Charlton Heston. Prodaja vstopnic od 14 dalje kino »komuna« Ameriški film Avstralski Robin Hood Tednik: Filmske novosti št. 27. — Predstave ob 16, 18 in 20.30. Prodaja vstopnic od 14 dalje. KINO TRIGLAV Švedski film »Gospodična Julija« Tednik. V glavni vlogi: Ulf Palme in Anita Bjork. Predstave: ob 16., 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. dalje. Samo danes in jutri. KINO »SLOGA«: Premiera ameriškega filma: »Sla po oblasti«. Brez tednika. Predstave ob 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. KINO »VIC«: Premiera ameriškega filma: »Sla po oblasti«. Predstave ob 16, 18 in 20.30. KINO »SOCA«: Angleški barvni film: »Doktor v hiši«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 14 dalje, za matinejo v kinu »Slogi« pa od 9 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Premiera ameriškega barvnega filma: »Boj za lastnino«. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja za mladino angleški film: »Cirkuški deček«. Predstave vsak delavnik ob 15, vsak torek, sredo, četrtek in petek tudi ob 10, vsako nedeljo pa ob 8.30 in 10.30. Danes zadnjikrat. KINO »LITOSTROJ«: Ameriški barvni film: »Lepotica za milijon dolarjev«. Tednik: Filmske novosti 20. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. •=» Danes zadnjikrat. iiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiuiinNuiinKi • TOTI TEATER Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v petek, 13 • soboto, 14 • nedeljo, 15. julija • Dnevno dve predstavi ob 19.30 to 21.15 — Popolnoma nov spored fitev. 5. 2651 IiiiiiiniiiiiimiimiiuuiiiiiimiitiiaminilifflUMUHiimmiinnmion KINO »ŠIŠKA« Francoski film »CAS1MIR« V glavni vlogi: Fernandel in Bernard La Jarige. Predstave ob 1C, 18 in 20 uri. prodaja vstopnic od 15 ure dalje. Na sporedu samo še danes ln jutri. Upravni odbor bolnice za kostno TBC v Šempetru pri Novi Gorici razpisuje štipendije za dva logopeda Vse informacije dobite pri upravi botoice. 2715 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■a RUDNIK ČRNEGA PREMOGA — SEČOVLJE razpisuje mesto p ravnika-ta j n Ika Pogoji so naslednji: 1. pravna fakulteta z večletne prakso 2. plača po tarifnem pravilniku. Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe na upravo Rudnika Sečovlje do 25. julija. 2713 DANES 10. julija začne s svojim gostovanjem v tivolskem parku reprezentativni jugoslovanski CIRKUS CENTRAL Prvovrstni internacionalni artističrki program . Predstave dnevno ob 17. in 20. uri Blagajne odprte neprekinjeno od 9. do 20. ure. TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR poziva vse delavce in uslužbence, ki so bili v preteklem letu zaposleni v našem podjetju in imajo po zakonitih določilih pravico na soudeležbo pri delitvi plač iz dobička, da v trimesečnem roku uveljavijo svoje pravice oziroma sporočijo podjetju naslov. Tovarna avtomobilov Maribor M 229 2712 OGLEJTE SI II. OBRTNIŠKI VELESEJEM V LJUBLJANI OD 7. DO 15. JULUA 1956 TRADICIONALNA MANIFESTACIJA OBRTNIŠTVA i 25% POPUST NA ŽELEZNICI I 21-88^UnNaTOrje^kuli^lOt,il *tjJUUnravArKVlCf+*' L'Jubl^Rna' “llca' 6/IIL telefon St 89-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon Stew 21-613 ln kulturna rubrika 250 dto!aatu]tao50? dto - ^ ‘‘SSS,’Vž' ” Darotolno * 31-030 - Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 - Mesečna naročnina J ienoa račun 60-KB-1-Z-1393 — poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice. — Poštnina plačana v gotovini - Rokopisi se ne vračajo miš Ža/ kjer so »trpeli Rovu nrp- Pnrtcmniitnn lunina nrva7nvfll- . 74 smrtnih žrtev je zahtevala letalska nesreča na morski gladini pred New Jerseyem. Obalna straža je spravila na breg nekaj trupel, ki so jih prepeljali v New York, da bi jih identificirali. Na sliki je v ospredju kup iz morja privlečenih letalskih razbitin, med njimi tudi dvoje skoraj nepoškodovanih naslanjal. — Neki poročnik je opazil goreče letalo »Super Constellation« venezuelske letalske družbe in je takoj organiziral reševalno skupino, vendar ji ni uspelo rešiti niti enega človeškega življenja. kontinentu v Halley Bayu, pre-; Portsmouthu. Skupina opazoval- . precej§njo škod saj gno plavilo na tisoče velikih cesar- cev ptic na tej ladji je imela | kljubovala hudcmu mrazu le na vsej poti opazovalnico na po- > m uvožena iz skandinavskih veljniskem mostu. Ladja je ob- j dežel iskala na svojem potovanju tudi skih pingvinov, ki so visoki 105 centimetrov. To poročilo je posredovala v Anglijo angleška admiraliiteta. Vodja angleške ekspedicije kirurg in kapetan korvete Dalgleish je poslal zelo obširno poročilo tudi Združenju opazovalcev ptic angleške vojne mornarice, v katerem pravi, da je prišlo v mesecu maju na antarktično obalo, kjer stoji angleško oporišče, okoli 10.000 pingvinov. Vsa ta množica pingvinov se je naselila kakih 800 metrov stran od oporišča. Kmalu za temi prvimi poročili je vodja ekspedicije Dalgleish poslal še eno podrobnejše poročilo, v katerem pravi, da se število cesarskih pingvinov v njihovi naselbini nenehno veča, ker prihajajo novi. Dalgleish je že posnel na magnetofonski trak glasove pingvinov in je prepričan, da mu bo uspelo v celoti proučiti tudi njihov način razmnoževanja in vzgajanja mladičev. Cesarski pingvin je edina ptica, ki o njej vemo, da gradi gnezda na antarktični celini. Samice znesejo v ta gnezda jajca sredi zimskega mraka, vendar pa pri cesarskih pingvinih valijo le samci, in sicer tako, da držijo jajce na nogah. Le tako ga je mogoče obvarovati pred mrazom, saj pade na Antarktiki v tem času temperatura pogosto na 60 stopinj pod ničlo. Pingvini 60 ali 65 dni, kolikor je potrebno, da se iz jajca izvali piščanec, sploh ničesar ne jedo. Druga poročila o teh zanimi- 1 ce?piva^ »Mrčes, žuželke in rastlinski za- in da so Sovjeti zgradili v ta na-jedalci so bolje prestali letošnjo men nov inštitut, ki bo prouče-hudo^ zimo kot pa sadike v dre- val v glavnem samo otroško vesnicah in semenski posevki ohromelost. Razen tega so poro-™ i- --------------------------- čali na konferenci, da so v So- vjetski zvezi povsem zatrli povratni tifus, tuberkuloza in malarija pa naglo upadata. Gozdni požar v Arizoni Na ameriškem jugozahodu je prišlo do velikega gozdnega po- like, ki so nanesle ponekod celo žara, ki je zajel velika gozdna področja v državi Arizona'in je povzročil večmilijonsko škodo. V boju za omejitev požara je sodelovalo več tisoč ljudi, ki so imeli na razpolago najsodobnejša sredstva. V celoti je ogenj uničil področje 18.000 oralov Drobne ZANIMIVOSTI ANTIBIOTIK TEKOČINA Kakor poroča časopis društvi ameriških kemikov, so našli novi antibiotik, ki ni v kristaliziraj obliki kakor doslej znani antip*' oliki, marveč v tekočem staujp* Novo vrsto antibiotika izločaj0 žleze nekega južnoameriške^* pajka iz družine Gonyleptida, zato so ta antibiotik imenovali 8°" nileptidin. Deluje proti 18 vf* stam bakterij, kakor so to dogu*; li Clement Estable in sodelavci na biokemičnem raziskovalne® inštitutu v Montevideu ter LoU** F. Fieser s harvardske univer*** PITNO VODO FLUORIRAjO Oddelek za narodno zdrizi® ▼ Ncw Vorkn je priporočil* bi začeli dodajati pitni vodi kakšno flnorno spojino, kykor to natrijev fluorid. natrijev ***** koflnorid ali silikofluorovodikov* kislina, vendar pa ni točneje d®' ločil, katero izmed imenovanj** spojin bi bilo najbolje upora®' Ijati. Glede na stroške bi n*J' bolj ustrezala silikoflnorovodik®: va kislina, ker je najcenejša, priporočilo omenjenega urada J* med drngim rečeno, da fluori**: na voda omejuje gnitje zob Pjj otrocih in pri odraslih za Prl* bližno 60 odstotkov. STERILIZACIJA ODPADNIH VODA Skupina inženirjev iz Los A a* gelesa je dognala po dalj^*® proučevanju, da je mogoče <**' padne vode v kanalih sterilizi**] ti z atomskim žarčenjem. robni načrti in izvedba za zdaj še niso znani. Kloriranje ta»*j ne vode se ne bi splačalo, ker bilo zelo drago, mimo tega P tudi ne bi uničilo vseh viru«0'* ki jih vsebuje takšna voda, **** " tem ko jo je mogoče popoln«*0 sterilizarati že s kratkotrajn«*** atomskim obsevanjem. MOSKOVSKI KABARET Sredi julija bo nastopila v P*' riški dvorani vAlhambra« ,* relna skupina iz Moskve. Verje ' no bodo moskovski artisti P° i zali svojo spretnost ter P*eS® in pevske sposobnosti še v *\ ' katerih drugih pariških zaba ščih. Med gosti je tudi slov* igralec balalajke Avksentijev. južno otočje Sandwich, ki ga ob- ^\\\n\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\^^ išče le redkokdo razen ladij za f lov na tjulnje. Domnevajo, da £ je poročilo te opazovalne skupine} o navadah antarktičnih *ptic naj- \ popolnejša omitološka ugotovitev, kar so jih kdajkoli dobili s tega razmeroma neraziskanega. . . . _ . —„ MIRAN SATTLER - FRANC MAVFC mg. vXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXX/ Najtežje, kar Trik dolgo ni razumel, Jt bilo, da mora biti dobro vzgojenemu psu mačji rep deveta briga. Spomnil se je Črnega Fifija in mu ni šlo v glavo, da bo moral odslej ob srečanju z mačkom ostati miren ali pa se mu celo prijazno nasmejati. Vsak dan so bili pametnejši, pridnejši in sposobnejši. Trik je bil dober učenec. Kesal se je in žal mu je bilo očetove budilke, kitajske vaze in vseh drugih dogodivščin, s katerimi je družini, katera ga je redila, povzročal jezo in skrb. Potem so jih učitelji neko dopoldne ^ lja.ll v mesto. Vodili so jih po ce mimo tramvajev. Sil so v lokale ^g, vsakem koraku so morali pokazati, liko koristnega so se naučili. Triku J všeč sprehod, najbolj pa mu je nebotičnik.