Albert Topolšek
Teiko in boleče seje za ved-no poslavljati od človeka, ki nam je bil tako blizu zaradi svojega humanega pojmova-nja življenja, zaradi tovari-štva in prijateljstva, ki ga je razdajal na vsakem koraku in v vsaki besedi. Težko je sploh dojeti, da ga ni več med nami, saj je še včeraj in predvče-rajšnjim snoval načrte za lep-še in bolj bumano življenje ter čitnbolj pristne medčlove-ške odnose v KS Tabor. Tako polen optimizma in iivljenj-ske moči je kot predsednik kadrovske komisije pri pred-sedstvu KK SZDL načrtoval bodočnost KS zlasti po voli-tvah 1990. Njegpv optimizem in vera v boljši jutri je neza-vedoma prebajala na vse nas, ki smo z njim sodelovali. Nje-gova vzpodbuda, zgled, dobra prijateljska beseda in prisr-čen nasmeh sta nam pomenil-ka zelo veliko, čeprav on sam najbrz tega ni opazil.
Dvajset let je tovariš Al-bert namenja/ veliko časa in dela krajevni skupnosti, pa naj je šlo za ZK, SZDL, kra-jevno samoupravo, ljudsko obrambo in družbeno samo-zaščito, organizacijo ZB, dru-štvo invalidov. Si bilo akcije, da pri njej ne bi sodeloval.
Vedno pripravljen ponuditi svojo dragoceno pomoč vsa-komur in pri vsaketn delu pa tudi ni poznal sprenevedanja in ni imel dlake na jeziku ter je znal vedno in povsod reči bobu bob in postaviti besedo na pravo mesto. Kljub bolez-ni je snoval nove načrte in nove naloge, kot da je pred njim še vse zivljenje.
Sredi teb načrtov je omah-oil. Njegove vzodbudne člo-veško tople besede so utihni-le, ugasnil je njegov nasmeh in žar oči. Mi pa smo ostali brez prijatelja, globoko se za-vedajoč, da smo z njim izgu-bili veliko in da bo za njim ostala globoka praznina. Po-grešali bomo njegov nasmeh, njegovo toplo besedo.
Ostal nam bo v spominu kot človek.
SODELAVCI V KS TABOR