Posamezna številka 10 vinarjev.
SlBV.297.
Y LlUJa!, v peleK, 29. deteniUra isti.
L8I0 XLiV.
B9 Velja po poSUi
Sa oelo leto aapre|. , & 28*— n m meseo „ . . „ 2-20 sa Rem61]o oeloletno ,.„ 29-— ■a ostalo inosemstvo . n 35*—
V	Ljubljani nn dom t Ka oelo leto aapre] . , E 24-— u ea meseo „ . . „ 2"—■
V	iprnl ргејеши mesetno „
p Sobotna Izdaja: ®
n oelo leto......K 71—
■a Hemčl]9 oeloletno . „ б*— ca ostalo Inozemstvo. „ 12'—
КЗГ Uredništvo Je т Kopitarjevi nlloi Štev, S/UL Bokoplsi se ne vračajo; nefranklrana pisma re ne «=a sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 1K asa
i
NemUd krščanski socialci ln vlada, f" Dunaj, 28 .dec. Korespondenca »Au-etrla« poroča: Parlamentar. komisija in na Dunaju se nahajajoči člani krščanskosoc. združenja, krog 20 po številu, so imeli danes pod predsedstvom poslujočega predsednika St6cklerja in v navzočnosti strankinega načelnika princa Liechtensteina, bivšega ministra GeBmana in nadkurator-}a Steinerja, kot zastopnikov dunajskega strankinega vodstva, razgovor o zadnjih političnih dogodkih,
O posvetovanju se je izdalo sledeče poročilo: Parlamentarna komisija in dragi Člani kršč, soc, združenja so se danes sešli k posvetovanju o političnem položaju. Princ Liechtenstein, baron Fuchs in dr, iGeBmann so poročali o dogodkih pri se-Istavi kabineta Clam-Martinic, v kolikor eo bili zastopniki stranke o tem obveščeni, Klub polaga največjo važnost na dej-fctvo, da so si zastopniki stranke nasproti novemu kabinetu pridržali popolnoma prosto roko. To stališče je bilo nujno potrebno vsled nejasnosti političnega položaja, ki vlada še danes. Stališče nasproti novi vladi ni toliko odvisno od programa-tičnih izjav kakor od izvršenih dejstev. Posebno pa smatra parlamentarna komisija za podlago presojanja novega kabineta priprave za skorajšno redno zasedanje parlamenta in varstvo gospodarskih koristi ,avetrijskega ljudstva pri pogajanjih z Ogrsko in Nemčijo, Parlamentarna komisija pozdravlja mirovna stremljenja centralnih velesil za dosego pravičnega miru in želi, 'da bi ta akcija tudi vodila do cilja, O no-Voimenovanem ministru za zunanje zadeve pričakuje klub kršč, soc, krepko vodstvo zunanje politike monarhije.
Zbornični predsednik dr, Sylvester hoče odstopiti.
Dunaj, 28. decembra. (Kor. ur,) Kakor poroča časopisje, je odposlal predsednik avstrijske poslanske zbornice dr. Syl-vester na predsednika nemške narodne zveze pismo, kjer izraža, da vsled preob-loženja z delom ne sprejme zopetne izvolitve za zborničnega predsednika.
Dunaj, 28. decembra. Dr. Sylvester odpotuje jutri na čelu odposlanstva zbornice h kronanju v Budimpešto. Predsedniške posle bo vodil do izvolitve novega zborničnega predsedništva, Pri svoji izjavi, da odstopi, vztraja trdno. Že kot odvetnik je preobložen z delom. Razventega je še pri drugih zavodih in dobrodelnih akcijah zaposlen. • Iz krogov nemško-na-rodne zveze javljajo, da bi v tem slučaju kandidirali Nemci za zborničnega predsednika dr. Grol3a. Seveda bo nemško-nacio-nalna zveza vse poizkušala, da pregovori dr, Sylvestra, da umakne svoj sklep,
»Narodni Listy« in ministrstvo Clam-Martinic.
»Narodni Listy« protestirajo proti temu, da se ministrstvo Clam-Martinic označuje kot koalicijski ali koncentracijski kabinet, Kabinet ima čisto nemški značaj. Zdi se, da z ozirom na sestavo ministrstva ne reflektira na one, ki niso Nemci, posebno ne na Čehe, Zastopniki češkega naroda smatrajo celo sestavo ministrstva kot nekaj, kar je njim čisto tuje. Izmed njih in vlade ni nobenih odnošajev niti mosta, Češka zveza s 108 poslanci ne bo sama, ali si ne išče zaveznikov, ker misli, da je sama dovolj močna, da pribori pravu in zahtevam češkega naroda priznanje in da mu prinese tisto politično moč, ki mu pripada zaradi njegove gospodarske in kulturne moči. češki narod ne bo nasprotoval sklicanju državnega zbora niti bo oviral njegovo delavno sposobnost. Na parlamentarnih tleh pa bodo proti ministrstvu in strankam, ki podpirajo to ministrstvo.
K sporu v češkem konservativnem vele-posestvu.
^riobčuje grofa Ivana Lažanskega izjavo, v kateri se obrača proti postopanju lzstc-pivših gospodov, ker so volivcem poslali natančno poročilo o dogodkih v dotični seji. Grof I.ažansky pravi med drugim: Tega
Inseratii
Enosiolpna |<etl:vr3ta (7z mtn <%o)ia ln 3 n.m visoka aH njo
prostor) ач enkrat . . . . po 3) v sa "Iva- ln večkrat . . L5„ tri večilh naročilih prkaerea popust po domovom.
£г~=з Pošteno: Gnoatolpna p.UiCrst.ipo СиЧчв.
Izhaja vsak dan izv emši no delje in praznike, oh 5. ari pop,
Bedna letna priloga vozni red
Cpravn'štvo je T Kopitarjevi nUoi ti. t. — Bačna poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bOBii-berc. št. 7563. Upravalškeea teleiona št. 188.
postopanja ne morem dovolj obžalovati, kajti doslej je veljalo v naši stranki strogo načelo, da se važna nesporazumljenja prikrijejo, Gospodje po vsej priliki niso pomislili, da čeprav so izstopili iz volivnega odbora, so vendar le ostali člani stranke in da se pravi kršiti strankino načelo, ako se izpostavlja druge strankine člane in izroča sumničenjem. Kljub temu upa, da ostane edinost ohranjena. S svojim glasovanjem smo zastopali naziranje, da ne gre, da bi se največjega obžalovanja vredni dogodki potom naše stranke še bolj razglasili v javnosti, ker nad našo dinastično zvestobo ne more in ne sme nihče dvomiti. Mi vsi želimo mogočne Avstrije, v kateri pa naj bi našle tudi vse kraljevine in dežele ter v njih prebivajoči narodi svojo pravico in svojo srečol
Vlada hoče delati s parlamentom.
Minister dr. Urban je izjavil zastopniku »Bohemije« med drugim: »Še enkrat rečem, da hočemo delati s parlamentom. Odločna volja ministrstva je, da se kakor hitro mogoče začne zopet parlamentarno življenje ter se vsa velika vprašanja bodočnosti dovedejo do rešitve v sporazumu s parlamentom.«
Dr, Urban o nemškem državnem jeziku.
»Čech« piše, da je clr. Urban o priliki znanega Spitzmiillerjevega razpisa glede znanja jezikov v železniški službi izjavil v praški trgovinski in obrtni zbornici, da je stvar brez pomena, ker se itak v kratkem uvede nemški državni jezik potom cesarske naredbe.« — Upajmo, da ostane samo pri časnikarskih glasovih.
Malin oflsiopi?
»Vosische Ztg.« poroča z Dunaja, da pride v skupnem vojnem ministrstvu do iz-prememb. Generalni polkovnik pl, Kroba-tin bo iz zdravstvenih ozirov odstopil, njegovim naslednikom bo pa imenovan pod-maršal pl, Schleyer, ki je bil železniški minister v zadnjem Koerberjevem ministrstvu,
Še nekaj podrobnosti o sprejemu.
Med cesarjevim in cesaričinim sprejemom so prinesli iz drugega voza vlaka tudi malega cesarjeviča. Ko je dospela cesarska dvojica s prestolonaslednikom pred kolodvor, so zaorili viharni dolgotrajni »Eljen«-kliei velike množice. Vmes je bilo slišati klice: »Živel osvoboditelj Sedmograške! Živela kraljica!« Cesarska dvojica se je s prestolonaslednikom vsedla v če-tverovprežni voz, nakar se je pričel pomikati sprevod. Viharni »Eljen«-klici so doneli po vsej poti, po kateri se je vozila cesarska dvojica. Moški so mahali s klobuki, ženske z ruticami, Nj, Veličanstvo se je neumorno zahvaljevalo s salutiranjem in pokloni za navdušene ovacije. Tudi cesarica se je zahvaljevala neprestano s pokloni. Vzklike čarobnosti je izzval pogled na malega, v belo obleko oblečenega prestolonaslednika, ki se je zahvaljeval za ovacije mahaje z obema rokama in deleč poljube na vse strani. V gradu sta cesarsko dvojico sprejela dvorni maršal grof Szecsen in dvorni kapitan Roth.
Izročitev inauguralae diplome,
Budimpešta, 27. dec. (K. u.) Ob 6. uri zvečer se je vršila v kraljevem gradu slovesna izročitev od zbornice sklenjene in-auguralne diplome. Navzočih je bilo 64 državnih poslancev in 32 članov magnat-ske zbornice. Točno ob 6, uri jc stopil cesar, ki je imel ogrsko generalsko uniformo, v dvorano, pred njim najvišji dvorni dostojanstveniki in člani ogrske vlade. Cesar sc je vsedel na prestol in pokril svojo glavo s kalpakom. Poslanci in nagnati so se postavili krog prestola v polkrogu. Kardinal dr. Czernoh je stopil pred cesarja in ga prosil, naj blagovoli sprejeti inauguraino diplomo in se ua kronati s krono sv. Štefana ter priseči na ustavo. Prosil je dalje, naj bi se istočasno dala kronati tudi cesarica, .
Cesar je odgovoril: »Z zadovoljstvom sprejemamo inauguraino diplomo. Naš tozadevni sklep bomo naznanili že jutri. Upamo iz vsega srca, da bomo s potrditvijo inauguraino diplome izpolnili zakoniti predpogoj Našega kronanja, Z veseljem Nas navdaja prošnja državnega zbora, da naj bo istočasno kronana za ogrsko kraljico Naša Najvišja soproga,«
Odgovor cesarja je bil sprejet z navdušenimi »Eljen«-klici. Nato je cesar nagovoril posamezne člane deputacije.
Deputacija se je nato podala v drugo dvorano, da predloži Nj. Veličanstvu cesarici prošnjo, naj se da kronati. Tudi cesarico je z navdušenimi besedami nagovoril kardinal Czernoh.
Odgovor cesarice,
»Z veseljem me napolnjuje po Vas izražena želja ogrskega naroda, ki odgovarja moji iskreni želji. Blagoslavljam božjo previdnost, ki mi je dala doživeti ta vzvišeni trenutek. Sporočite Vašim odpošilja-teljem mojo odkritosrčno zahvalo in srčen pozdrav.« Navdušeni »Eljen«-klici so sledili tem besedam.
Skupna seja državnega zbora,
Budimpešta, 28. dec. (K. u.) Ob pol !0, uri sta se sešli obe zbornici k skupni seji. Ko je predsednik magnatske zbornice baron Josika pozdravil navzoče, je grof Tisza izročil lastnoročno pismo bla-gopokojnega cesarja Franca Jožefa z dne 10. oktobra, s katerim se potrjuje izvolitev grofa Julija Ambrozyja za čuvaja krone.
Cesar sprejme državni zbor.
Nato so se podali vsi člani zbornic v kraljevi grad, kjer so se zbrali v prestolni dvorani. Nekaj minut pred 11. uro je prišla v dvorano cesarica, vodeč za roko malega cesarjeviča, in se vsedla nasproti prestolu. Poslanci so navdušeno pozdravljali.
Točno ob 11, uri je prišel cesar in se vsedel na prestol. Nato je zaprisegel grofa Ambrozyja kot kronskega čuvaja. Ko je bila ta ceremonija končana, je cesar izjavil, da milostno sprejme inauguraino diplomo in jo s podpisom vrača državnemu zboru.
Nato je cesarja nagovoril kardinal Czernoh in ga končno prosil, naj blagovoli določiti dan kronanja in potrditi volitev grofa Tisze za palatinovega namestnika.
Nagovor cesarja.
Cesar je odgovoril: Veseli nas, da moremo izročiti inauguraino diplomo, ki ščiti ustavne pravice tako vladarja kot naroda in da jo moremo zavarovati s slovesnim kronanjem, ki odgovarja postavnemu in starodavnemu običaju. Naš nepozabni veliki, modri prednik, naš globoko spoštovani, ljubljeni stari stric je povodom svojega kronanja izpregovoril narodu naslednje besede: »Nemogoče je, da ne bi bilo trajno in zdravo, kar sta v odkritosrčni slogi ustvarila kralj in narod.« Resničnost teh besed potrjuje izkušnja skoro polstolet'i in trdno upamo, da bomo, sledeč njegovim korakom, z uspehom nadaljevali složno delovanje kralja in naroda, Prosimo božjega blagoslova za to delo in, ko z zadovoljstvom vzamemo na znanje in potrjujemo volitev palatinovega namestnika, določamo kot dan našega kronanja 30. deccmbcr.«
Cesar je nato vstal in s spremstvom zapustil dvorano. Za njim se je vrnila v svoje sobane tudi cesarica s cesarjevičem.
Nato so člani obeh zbornic zapustili kraljevi grad in se podali zopet v parlament, kjer se je nadaljevala skupna seja. Zabeležili so se dogodki današnjega dne, nakar je govoril kronski čuvaj grof Ambroža/ in se zahvalil za svojo izvolitev. Nato je bila seja zaključena.
Izročitev znnkov kronanja.
Danes ob 3. uri popoldne so prepeljali železno skrinjo, v kateri so shranjeni znaki kronanja, v notranje sobane kraljevega gradu. Cesar je v sprejemni dvorani pričakoval poročila, da so znaki kronanja prepeljani v njegove sobane. Nato jc šel v dvorano sv. Štefana, kjer so v navzočnosti
državnozborske "deputacijc na mizo razprostrli plašč sv. Štefana. Pred cesai ja j« stopil državni notar dr, pl. Drasche-Lazar in mu izročil ključe s prošnjo, naj jih da novemu kronskemu čuvaju. Cesar je tedaj izročil ključe grofu Ambrozyju, nakar so odprli železno skrinjo in vzeli iz nje кгск no in druge znake.	[
Znaki kronanja ostanejo do 29. t. nt* do 2. ure popoldne v dvorani sv. Štefana, nakar jih bodo prepeljali v cerkev, kjer se bo vršilo kronanje.
Zastava mesta Zagreba pri kronanju.
V plenarni seji mestnega zastopstva je bilo izvoljeno posebno odposlanstvo mesta Zagreba, katero se bo z mestnim županom arhitektom Holjcein udeležilo krona-" j nja Njegovega Veličanstva kralja Karla IV. v Budimpešti. Odposlanstva mesta Zagreba se bo udeležilo kronanja z novo zastav vo mesta Zagreba, katero so umetno izdelale usmiljenke tamošnjega samostana. Sama zastava je napravljena iz težke modre svile, na kateri je uvezen na eni kot na drugi strani grb mesta Zagreba, Zastava je pritrjena na lepo izdelan drog, na katerega vrhu so izdelani iz srebra grbi Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Ta glava droga je izdelana zelo ukusno in precizno v zagrebški obrtni šoli. obeh strani drog? visita dva težka srebrna traka, tako da na« pravlja cela zastava zelo ugoden utis.
Olesovi o Шп orola Tisza.
Grof Tisza je na glasove, da jc njegovo stališče vsled imengvanja grofa Czer-nina omajano, odgovoril: Časopisje se naj vznemirja, ako se hoče, ogrska vlada ee pa nič ne vznemirja. Vendar glasovi, da Tisza več ne stoji trdno, ne potihnejo. Pravijo, da v ogrski delavni stranki že pretresujejo možnosti njegovega odstopa. Govore že tudi o naslednikih. Imenujejo imena: bivši minister trgovine Ladislav B e o t y. — »Vilag« imenuje ime grofa Bele S e r e n y j a. Razume se, da so to le hipne kombinacije. Res pa je, da madžarsko časopisje piše, da so Madžari zelo želeli, da bi mesto zunanjega ministra dobil grof N. Szechen, bivši poslanik v Parizu.
Tisza pred padcem .
Svoj čas smo napisali stavek, da se pripravljajo tudi na Ogrskem spremembe v notranje-političnem položaju. Ministrski predsednik, mogočni Tisza, nima več trdnih tal. Sedaj poroča časopisje iz ogrskih opozicijonalnih krogov, da je popolnoma gotovo, da bo Tisza odstopil in sicer še tekom enega meseca, Tudi sedanja narodna vladna stranka bo izpremenila svojo stališče. Smatra se, da bo izstopu grofa Tisze iz vladne stranke sledilo le malo njegovih somišljenikov. Da bi prišel za ministrskega predsednika v pošte v Kliuen-Hedervary, je izključeno. Do definitivne rešitve krize bo prevzel sestavo novega prehodnega ministrstva Berzewiczv ali pa grof Ivan Z i c h y , dokler se ne najde mož, ki bo ustanovil tudi novo stranko. Skoraj gotovo pa je, da ne bo več grof Tisza podpisal nove nagodbe z Avstrijo in trgovske pogodbe z Nemčijo, ampak že novi ministrski predsednik. Zanimivo jc, da dovoli vlada sedaj že med kronanjem takim vestem prosto oot.
Vladni krogi seveda te vesti demenj tirajo.
Kakor izve današnja »T a -gespost«, se nahaja ministrstvo »Tisza« res pred krizo. Toda padec Tisze se bo izvršil še preje kot v enem mesecu. Novo ministrstvo pa nebo prehodno ministrstvo, ampak d e f i n i t i v-n o in sicer pod vodstvom grofa Julija Andrassyja, ki jc bil skupno z A p p o n y j e m imenovan za viteza zlatega runa.
Mire pri Gorici. - Prepiaeie umu cerkve v po ШШ fi imtom kraiifi.
Kakor poroča amsterdamski list »Het Vaderland« iz Rima, jc general Joffre odpotoval v Italijo, da v najstrožjem inkoiJni-
tu obišče italijanske čete pri Gorici. Sodijo, da je Jgffrejev obisk na laški sronti v zvezi z važnimi pogajanji z italijanskim vojnim vodstvom. Italijansko časopisje ni smelo poročati o Joffrejevem obisku v Italiji,
»Osservatore Romano« ostro napada laško vlado, ki v avstrijskih zasedenih delih uvaja italijanske proticerkvene postave, odpravlja redove in meče pouk krščanskega nauka iz šole itd. So zgodaj začeli. Vsaj vidimo, kaj čaka naše Primorce
in naše goriške rojake.
• • *
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. decembra. Uradno:
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba; pl Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
27. decembra. V Adišlri dolini je obstreljevalo naše topništvo živahno obrambne naprave in sovražne črte. Na ostalih bojnih črtah so se naše čete utrjevale; 'dela so prekinjevall mali boji prednjih ttraž.
Italijansko poročilo o zadnji pomorski bitki.
' Rim, 26. dec. Mornariško ministrstvo poroča: V noči na 23. t. m. so pričele različne sovražne enote napad proti malim varnostnim enotom v Otrantskem prelivu; takoj so jih pa zasačili francoski torpedo-lovci. Po izredno živahnem in srditem medsebojnem ognju je mogel sovražnik, zasledovan tudi od nadaljnih v ojačenje odposlanih italijanskih in zavezniških enot, v varstvu močne teme uiti. En francoski torpedolovec in ena ^tražna ladja v Otrantskem prelivu sta bila le neznatno poškodovana.
Nasproti temu poročilu opozarjamo na uradno poročilo c. in kr. mornajiškega poveljstva z dne 24. t. m.
Mirovno vprašanje.
»Pester Lloyd« poroča z Dunaja 28, Seč.: Dozdaj še ni gotovo, če bo sporazum še pred koncem letošnjega leta odgovoril na noto štirizveze, Diplomatični krogi sodijo, naj se od tega odgovora, če se izroči že prej ali pozneje, ne pričakuje, da bodo sprejeli naše vabilo na pogajanja o miru. Ni verojetno, da bi bile vlade sporazuma že zdaj naklonjene mirovnim pogajanjem. Če se hočemo izogniti razočaranjem, se moramo zadovoljiti z dejstvom, da je miroljubna politika osrednjih velesil skupno s stremljenji nevtralcev položila kal bodočemu miru, ki bo tudi vzklila, kadar se bodo sovražne vlade v gotovi dobi prepričale o brezuspcšr.osti nadaljevanja vojske. Dosegli smo pa, o tem naj se ne dvomi, velik moralen uspeh, posebno pri nevtralcih.
Francosko časopisje piše o švicarski noti prijazno in priznava, da Švica med vsemi nevtralci vsled vojske največ trpi, Le *Herve« hruli Švico, naj se ne vmešava v zadeve sporazuma. Tudi Wilsonovo noto francosko časopisje zdaj zmernejše presoja. Berlinsko časopisje opozarja na okol-nost, ker sporazum toliko časa na noto osrednjih velesil ne odgovori, če tudi je Lloyd George že pred enim tednom napo-vedaval, da bodo odgovorili že Čez nekaj dni. V Parizu se je v nedeljo trdilo, da bodo odgovor na nemško noto kmalu dogo-tovili in da bo odgovor dolg. Iz Washing-tona se pa poroča, da se mogoče sporazum izogne odgovora osrednjim velesilam tako, da bo odgovoril le na Wilsonovo noto. Newyorška »Tribune« pa še enkrat svari sporazum, naj se ne zanaša preveč na ameriško naklonjenost, ker Wilsonova nota izraža mnenje Amerike. »Tribune« pravi, da sicer drži odločno s sporazumom, a priznati pa le mora, da je večina Američanov nevtralna. Združene države so povabile Brazilijo, naj se udeleži mirovnega nastopa. Sredi januarja so napovedani v Ameriki veliki shodi v korist miru.
Cesarjeve besede o mira.
Budimpešta. »Budapesti Hirlap« poroča: Cesar Karel je včeraj z grofom An-drassyjem govoril o miru. Rekel je, da upa, da bodo naši sovražniki končno iz-prevideli, da nas ne morejo premagati, da je zato nadaljevanje vojske brez pomena in da Je z mirovno akcijo približujemo miru.
Novi predlogi groia Czernina.
»Messaggero« pravi, da avstrijska nota Wilsonu ne pomenja le, da monarhija Wilsonu pritrjuje, marveč gre še dalje. Grof Czernin prihaja z novimi predlogi in priporoča, naj bi se sestali zastopniki vojskujočih se velciil na nevtralnih tleh. Czernin nastopa praktično in natančno in hoče preprečiti, da bi sporazum predloge nemškega kanclerja meni nič tebi nič odklonil, predno bi se pričel o njih pogajati.
Želje sporazuma.
»Daily Mail« piše, da bi Anglija sklenila mir, če se vrne Franciji Alzacije in I.orena in da mera ostati Calais angleški. — »Matin« pravi, naj dobi Bolgarija Ma-
kedonijo in Dobrudžo, ustanovita naj se samostojni kraljevini Češka in Ilirija; ko-nečno naj se ustanovi o vojaških napravah Nemčije stalen svet zaveznikov za nadzorstvo. — »Idea nazionale« ponavlja stare zahteve Italije nasproti Avstriji, dalje zahteva Epir in južno Albanijo in vojno odškodnino Italiji. Hrvaške in srbske pokrajine naj bi ostale Avstriji.
Odgovor sporazuma
bo po zasebnih poročilih iz Rima ln iz Pariza popolnoma neugoden. Švicarsko noto je sporazum sprejel hladno,
London, 29. dec. (K. u.) Reuter poroča 28, t. m.: »Daily Telegraph« javlja, da so prizadete vlade odobrile odgovor zaveznikov na nemško noto. Predsednik Wil-son bo imel najbrže kmalu besedilo v rokah, da ga lahko izroči osrednjim velesilam. Tako vojskujoče se države kakor tudi nevtralci bodo izprevideli, da ni upati, da kdaj pregovore zaveznike odpovedati se možnosti zmage na korist miru, ki more biti le nemški mir, dokler obstoja nemška vojaška moč, V odgovoru se obširno razlaga, zakaj se zavezniki bore in da betdo, da končajo po Nemčiji ustvarjeno nasilstvo, zahtevali pogoje, ki se popolnoma razločujejo od starih papirnatih jamstev. Napačna bi bila sodba, da je odlog odgovora povzročilo obotavljanje kake vlade. Potrebovali so časa, da so se mogle zvezne vlade sporazumeti.
London, 29. dec. (K. u.) »Morningpost« piše 28. t. m.: Naglica in vsebina nemške note dokazujeta, da smatra Nemčija Wil-sonovo noto za sredstvo, ki je določeno, da bi koristilo njej. Nemčija se je poprijela prilike tako, kakor tisti, ki hlastno išče rešilno sidro. Zavezniki bodo izbirali tisti trehutek, ko bodo delali mir.
Lugano, 29. dec. (K. u.) »Corriere della Sera« poroča 28. t, m. opolnoči iz Londona: Odgovor na mirovno ponudbo je gotov. Angleška vlada ga bo izročila predsedniku Združenih držav Wilsonu, ki ga bo takoj izročil osrednjim velesilam. »Agenzia Štefani« širi poročilo »Message-ra«, ki javlja, da bo sporazum na mirovno noto osrednjih velesil gotovo do konca leta odgovoril.	•
London, 29, dec. fK. u.) »Times« pišejo 28. t. m.: Izročitev zasedenega ozemlja in odškodnina sta predpogoja ne le miru, marveč tudi vsem začasnim pogajanjem o miru,
Odgovor naše vlade in Nemčije na švicarsko noto.
Na mirovno noto švicarske vlade je naša vlada odgovorila 27. t. m. med drugim sledeče:
Velikodušna stremljenja predsednika Wilsona je c. in kr. vlada simpatično sprejela, kar izvaja tudi včeraj izročeni odgovor tukajšnjemu ameriškemu veleposlaništvu. C. in kr. vlada smatra podporo mirovnih stremljenj predsednika Wilsona s strani švicarske vlade za izraz tistega plemenitega in človekoljubnega mišljenja, ki ga Švica od pričetka vojske sem nasproti vsem vojskujočim se velesilam goji. Na švicarsko noto je odgovoril nemški državni tajnik za zunanje stvari z noto, v kateri opozarja na Wilsona poslano noto glede na njegov mirovni nastop in naglaša, da bo Nemčija pozdravljala, če bo Švica po končani vojski sodelovala pri zagotovitvi svetovnega miru. Tudi bolgarski poslanik Radev je 27. t. m. izročil švicarskemu zveznemu svetu odgovor bolgarske vlade na švicarsko noto. Na ameriško noto pa Bolgarija še ni odgovorila, ker ji jo radi tehničnih ovir ameriški zastopnik v Sofiji še ni mogel vročiti.
Odgovor Bolgarije Švici.
Bern, 29. dec. (K. u.) V sredo popoldne jc bolgarski poslanik v Bernu Radev izročil švicarski vladi odgovor na mirovno noto švicarske vlade.
Posveti v Bernu.
Nevtralni poslaniki so se o praznikih skoraj neprestano posvetovali. Pozornost je povzročilo, ker je prvi božični praznik prišel tudi italijanski poslanik trikrat v švicarsko zvezno hišo in ker je bil za njim sprejet nemški poslanik. Pričakuje se, da bosta v kratkem sv. oče in španski kralj poslala note vojskujočim se državam.
Združenje nevtralcev.
»Times« poročajo iz NVashingtona: Tu nujno upajo, da bi se Švedska, Nizozemska in druge neviralrtc države pridružiic Švici in podpirale Wilsonovo noto. Tudi v južni Ameriki se širi želja po miru. V severni Ameriki podpira Wilsonovo noto veiik del javnega mnenja.
Italijani razočarani,
»Giornale d'Italia« in »Idea . zio-nale» sta nevoljni, ker osrednji • velesili ' javno ne naznanjala svojih mirovnih pogo-; jv, Z ozirom na dnevno povelje ruskega carja armadi in mornarici in na izjaVe ruskega zunanjega ministra Pokrovskega nasproti časnikarjem milanski listi orlločno nastopajo, riaj se mirovna ponudba odkloni, — »Secolo? zopet upa na zmagoviti konec sedanjih nastopov na bojišču in trdi, da sla Nemčiia in Avstrija popolno-
ma izčrpani, — »Messaggero« in »Corriere della sera« sta nevoljna, ker vztraja Avstrija s svojimi zavezniki na svoji prvotni zahtevi po mirovnem posvetu. — Švicarska brzojavna agentura poroča, da je 28. t. m. ameriiki veleposlanik Page v Rimu v daljšem pogovoru tolmačil Sonninu Wil-sonovo mirovno noto in Wilsonove UBOtre.
Mirovni pokret т Italiji.
Curiški listi poročajo, da je bilo v zgornji Italiji o božičnih praznikih уеНко shodov; samo v Lombardiji 16,
Obsodba vojnih hujskačev т anglelk! spodnji zbornici.
Polkovnik Midley je v razpravi angleške spodnje zbornice ojstro napadel na vojno hujskajoče časopisje, ki je glavni'zločinec sedanjih razmer. Slabo lahko postane Človeku, če se vedno brezobzirno rabijo izrazi kot Huni, izdajalci, kar ni angleško in izraža notranjo nezadovoljnost s sedanjim položajem.
Pritisk Amerike na mir.
»New York World« piše: Sedanja vojska je največja nesreča državljanov Združenih držav. Vsak dan postaja nevarnost večja, da se v njo zapleto tudi Združene države, ki morajo pomnožiti svoje vojno brodovje in preosnovati svojo armado. Kljub temu sporazumu, posebno Angliji ne ugaja, da Ameriko evropski dogodki skr-be .Amerika se tej brezmiselnostiv Anglije čudi. Ameriki ni Ie na tem, da izve splošno važne dogodke, marveč tudi podrobnosti, zakaj se pravzaprav vojskujejo, ker mora znati, če bo morala tudi Amerika mobilizirati vse svoje sile.
Večina Združenih držav za prepoved izvoza orožja,
Genf, V ameriškem kongresu je dve-tretjinska večina za prepoved izvoza orožja v Evropo, če bi Wilsonov nastop za mir ne uspel. Tudi »Herald« pravi, da je Lansing omenjal, da se pripravljajo na prepoved izvoza orožja iz Združen, držav.
Pred važnimi sklepi v Ameriki,
Genf, 28, decembra, »Herald« poroča iz New Yorka: Kongres se bo zbral dne 12. januarja, da bo sklepal o važnih korakih z ozirom na Wilsonovo mirovno noto.
Mirovno delo v Rusiji,
»Nowa Reforma« poroča iz Petrograda: V Rusiji se bo najbrže ministrstvo zopet izpremenilo. Ministrskemu predsedniku Trepovu ne zaupajo. Duma se bori proti vladi. Miljukov bi rad postal minister. Poleg Stiirmerja delajo odločno na mir veleposlanik Botkin, šebeko in drugi ugledni diplomati. Naravnost na cara vpliva še vedno mogočna mirovna stranka, Mirovna nota osrednjih velesil je zelo zadovoljila meščanske in delavske sloje, ki so na vojne izjave v dumi zelo razljuČeni in zahtevajo, naj se duma razžene, Znani ruski publicist Menčikov napoveduje, da se bliža v Rusiji prekucija, ki lahko izbruhne že v sedanji vojski. Vse je vznemirjeno in nezadovoljno ne le ravno radi neuspehov na bojišču marveč tudi radi nereda v zaledju in vsled spora med vlado in dumo. Preko Kolina se pa poroča iz Rusije, da se je le mirovni stranki v Rusiji posrečilo doseči, da se jc razdelilo javno mnenje v Rusiji v dva tabora in da se širi želja po miru, dasi vlada in večina strank prevev^ še vedno duh nespravljivosti.
Izpremembe v ruski vladi.
Amsterdam. »Times« poročajo iz Petrograda: Ministrski predsednik Trepov jc odpotoval v glavni stan, ker se pripravljajo važne izpremembe v kabinetu, »Dziennik Narodowy« poroča preko Stoekholma, da je Miljukov v nekem govoru izvajal, da S2 nič več ne veruje, da bi ^uska vlada privedla narod do zmage in da želi poseben mir. »Novo Vreme« poroča, da računajo politični krogi na odpoklic.
»Konec vojne poleti 1917.«
Vojni dopisnik lista »Ruskija Vjedo-mosti« je imel nedavno razgovor s ruskim prometnim ministrom, ki je izjavil, da se računa lahko z vso gotovostjo na mir tekom poletja 1917. Pred jesenjo 1917 se prične lahko z uresničenjem v vseh podrobnostih izdelanega programa o novih prometnih poteh na Ruskem, Ta program obsega tudi Sibirijo,
Odgovor Japonske osrednjima velesilama
se bo, kakor sc poroča iz Kodanja, izročil v soboto in sicer ne glede na odgovor ostalih velesil sporazuma,
Sovrifcia črti v imiiji vnovič PFEiiiio. — 10.080 mernikov.
Falkenhaynova armada stoji na pred-ozemlju trdnjave Foksani, najmočnejšega opiraiišča črte ob Serelu.
Zavezniške čete so izkoristile dne 26. t. m. prtborjeno zmago od reke Rimnicu, na obeh straneh železnice in ceste, ki peljeta i/. Buzeu-a v Rimnicu-—Saral. Rusi so privedli znatna ojačenja, ki so v go3tih
množicah napadala; ti napadi so.se izjalovili z najtežjimi izgubami. Zavezniškim četam se je posrečilo prekoračiti reko Rimnicu in vdreti v mesto Rimnicu—Sa-rat. Nato so zasledovale poraženega sovražnika, tako da stoji sedaj središče Fal-kenhaynove armade 15 do 20 km južno od mesta Foksani.
Levo krilo Falkenhaynove armade se bori v gorovju zahodno od mesta Rlmnicu-Sarat. Tudi to krilo je vsled zmage v središču pridobilo na prostoru in doseglo gornji del reke Rimnicu. Desno krilo prodira na obeh straneh srednjega teka reke Buzeu severno od Filipesci proti Sutesci.
Donavska armada se bori severno od spodnjega Calmatuiula.
V	Dobrudži je levo krilo bolgarske armade uspešno nadaljevalo boj za mostišču Macin. Vsled osvojitve se zdi, da je usoda tega utrjenega kraja zapečatena*
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. decembra. Uradno se po*
roča;
Bojna črta maršala p L Mackensen a.
Zvezne sile generala pl, Falkenhayna so Ruse pri Rimnicu—Sar a tu težko prt' magale. Sovražnik se je včeraj poizkušal še enkrat držati jugozahodno in jugovzJ hodno mesta; podvzel je več napadov 1 množicah, da si napravi prostor, NjegOT« črte so bile na več mestih prebite. So« vražnik se je umaknil, zasledovalci so pro< drli čez Romnicu—Sarat. Tudi na viiinal severnozahodno osvojenega mesta so st Rusi umaknili pred bajoneti avstrijskih U nemških čet. Odkar se je pričela bitk* je bilo ujetih nad 10.000 mož, samo včeraj pa 3000.
Bojna črta g e n e r al n e ga p oN kovnika nadvojvoda Jožefa.
Pri Sos Mezo in v gorah jugovzhodni od tam so sestrelili v tem mejnem pro štoru dva sovražna Farmanna, ara drugi sovražna letalca so prisilili, da sta se ao rala izkrcati. Ruski topovi so obstrelje vali naše postojanke ▼ odseku Mesticai nesci.
Namestnik načelnika generalnega itabaf pl. Hofer, fml,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. decembra. Veliki glavij
stan:	jjj
Bojna črta marlala princi
Leopolda Bavarskega,
Posadke naših jarkov so odbile Iti več mestih napade ruskih poizvedovalni} oddelkov.
Vojna skupina generalnega polkovnikanadvojvodeJožefa
Ob Ludovi v gozdnih Karpatih s< prepodili nemški lovci z ročnimi gra natami močne ruske patrulje. V odseki Mesticanesci večkratni živahen ogenj j topovi. V gorah ob dolinah Oitoz in Pat na močnejši boji.
Vojna skupina maršala pl. Mackensen a.
Dne 27, decembra je IX, armada ge neraia pehote pl. Falkenhayna v bitki pij Rimniculu—Saratu popolnoma premagaU Ruse, ki so prišli, da branijo Ramunijo.
Dne 26, decembra vrženi sovražni) je poizkušal s protisunki močnih množit zopet pridobiti izgubljena tla. Napadi si se izjalovili Pruske in bavarske pehotni divizije so planile za bežečim sovražni kom, ga preganjale čez njegove ponoči m novo zgrajene postojanke in prodrle če., Rimnicul — Sarat. Nemške in avstrijska čete so istočasno prodrle jugovzhodno 04 tam močno utrjene črte Rusov, odbile s< tudi tam ljute protinapade na krilo in e< v bojih napredovale proti severovzhodu
Sovražne izgube so bile ob njegoven porazu zopet težke in krvave. Ujetih ji bilo včeraj 3000 mož, zaplenjenih 22 stroji nih pušk. V bojih pri Rimniculu—Sarati je ujela 9. armada skupno 10.220 Rusov
V	Dobrudži se je posrečilo bolgar« skim in osmanskim četam, da so vrgl Ruse iz utrjenih višinskih postojank vz hodno Macina.
Prvi generalni kvartirni mojster! pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. dec. zvečer: Na zahodu no. beniii posebnih dogodkov. Zasledujoč Ruse je IX. armada pridobivala na prostoru
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 27. dec. Uradno:
Sovražni monitorji so v Dobrudži obstreljevali mesia Isaccca, Tulcea in Mah-muda. Četrta divizija (Preslnv) jc po najskrajnejše trdovratnih in besnih bojih osvojila višinsko pobočje Tajlor in zasledujoč umikajočega se sovražnika pridobila izhod iz gozdov južno Lukovice. V zadnjih bojih j? ta hrabra diviz«a ujela 1250 Rusov in zaplenila štiri strojne puške in nad 250 pušk.
Sofija, 28. dcc. Uradno:
V	Dobrudži živahen boi ori Macinju.
Rusko uradno poročilo.
26. decembra. Na meji Moldave so rumunske čete s sijajnim napadom zopet osvojile v dolini reke Kosin neko višino, ki so jo bile včeraj izgubile.
Pri izviru reke Rimnik je potisnil sovražnik naše prednje oddelke nazaj; umaknili so se na glavno postojanko. V dolini reke Colnau, zahodno Rimnicula—Sarata, je odbil naš ogenj vse sovražne napade. Včeraj je sovražnik z znatnimi silami napadal bojno črto Filipesci — Liscoteanca; napade smo odbili z velikimi izgubami zanj.
Prebitje pri Rimniculu-Saratu.
Budimpešta, 28. dec. »Esti Ujszag« javlja iz vojnega tiskovnega stana: Prebitje bojne črte Rimnicul-Sarat se je izvedlo pri malem mestu Rakoviteni. Sovražnik se je tako hitro umikal, da je izgubil veliko ujetnikov in da so naši vzeli tudi mesto Rimnicul-Sarat. Rusi so se umaknili daleč za mesto. Pribijemo: zavzetje Filipescija ogroža Brajlo, padec Rimnicula-Sarata pa ogroža trdnjavo Fokscani.
Zmagoviti pohod v Rumuniji.
»Vossische Zeitung« javlja: Od 1. do 10. decembra je 9. armada ujela nad 60.000 mož in zaplenila 125 topov in 115 strojnih pušk. Od 10. decembra dalje je bilo zopet 1200 mož ujetih in sicer še pred bitko pri Rimniculu-Saratu. Pred novembrom je bila bojna črta Falkenhaynove armade dolga 350 km od Oršove do prelaza Basda, zdaj je pa le še 80 km. »Berliner Tage-blatt« pa poroča, da je med 10. aktivnimi in 13. rezervnimi divizijami komaj še polovica nedotaknjena. Mali krajni uspehi v gozdnih Karpatih so stali Ruse do zdaj 60.000 mož. Zasluga Arzove in Kovessove skupine je, ker grozi zdaj Mackensen levemu ruskemu krilu.
Na ruski južni meji.
»Tagesanzeiger« poroča, da so čete osrednjih velesil 24. decembra stale na desnem bregu Donave le še 6 km od južne ruske meje. Mostišča severozahodno Tul-ceje Rusi ne bodo mogli držati in da se že zdaj lahko sodi, da je izgubljeno,
Saharov vrhovni poveljnik v Rumuniji.
Genf. »Agentura Fournier« poroča: General Saharov je postal vrhovni poveljnik vseh ruskih in rumunskih sil od buko-vinske bojne črte do Črnega morja. Ru uunskegak generala Iliesca je nadomestil general Prezan. Podpoveljnika podrejena Saharovu sta generala Avaresco in Šebi-stesco.
Ruska sodba о vojnem položaju v Rumuniji.
Kodanj, 28. dec .»Ruski Invalid« objavlja značilen članek o položaju na jugozahodnem bojišču. Izvaja: Operacije v Rumuniji, ki so se zdaj zaključile, se lahko označijo kot bukareštska perioda. Dogodki bodočih dni bodo odločili o usodi Moldave, Odločilo bo, kdo bo mogel držati črto Foksani-Galac, ki je za Moldavo ravno tako važno središče, kakor jo ima Bukarešt za Vlaško. Dosedanje umikanje ni odločilne važnosti. Vse dosedanje utrjene postojanke so le predpostojanka obrambne bojne črte ob Seretu. Če bi sovražnik brez odmora prodiral do Sereta, bi postal položaj seveda težaven, posebno če bo Falkenhayn hitro pripeljal svoje težke topove. Izkušnje rumunske vojske dokazujejo, da tudi najmočnejše obrambne postojanke ne morejo kljubovati modernim topniškim napadom, če ne odgovarja napadom enako močno topništvo, katero bo moralo rusko vojno vodstvo razdeliti. Kdor bo hitrejše delal, tisti bo dosegel uspeh. Veliko pozornost vzbuja dejstvo, da Nemci kljub zimi niso prenehali napadati, kakor prejšnji dve leti, najbrže radi političnih razlogov. Reči se mora, da Hindenburg najodločnejše podpira mirov-ao ponudbo osrednjih velesil.
4
topovskim ognjem brez uspeha napadalo bolgarske prednje postojanke.
Prvi generalni kvartirni mojster! pl. Ludendorff. *
Položaj Sarrailove armade.
»Popolo d' Italia« pravi, da je bil lani položaj Sarrailove armade strašen. Mrzlica je strašno razsajala. Za pohod proti 200 nemškim in bolgarskim bataljonom bi morali Sarraila ojačiti vsaj z 800.000 vojaki in z mnogimi topovi. Mackensen se je iz Bitolja mojstrsko umaknil in zasedel višine, tako da gospodari Bitolju. Bitolj deli zdaj mučeniško usodo Gorice, Reimsa in drugih mest, ki so izpostavljena ognju topov.
Boji Da za!*.
Veliki knez Nikolaj obolel.
Stockholm, 28. dec. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je v Tiflisu nevarno obolel in zato v doglednem času ne more prevzeti poveljstvo rusko-rumunskih čet v Mol-davi.
Boli v Macedoniji.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 27. dec. Uradnos
V nekaterih odsekih bojne črte slab topovski ogenj. V Vardarski dolini in na Sereški planoti je brez uspeha streljal sovražnik s topovi , Sofija, 28. dec. Uradno:
Sovražni bataljon je po besai pripravi š lopovi severozahodno Dojranskcga jezera poizkušal napredovati proti vasema Brest in Akandjeli. Ustavil ga je naš ogenj. V ostalih odsekih bojne črte slab topovski ogenj. V Vardarski dolini so brezuspešno delovala sovražna letala.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. decembra. Veliki glavni stan:
Severovzhodno Dojranskega jezera je več angleških stoinij po močni pripravi s
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 29, decembra. Veliki glavni stan:
Nekaj časa so močno obstreljevali nekatere odseke flandrijskega bojišča in ovinek Somme. Zrakoplovci so zelo živahno nastopali. Sovražnik je izgubil v zračnem boju in z obrambnim ognjem 8 letal.
Berlin, 28. zvečer: Na zahodnem bojišču so postali boji živahnejši le na levem bregu Moze ,
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Druga bitka ob Somme.
Berlin, 26. dec. (K. u.) Angleške napade v ovinku Yperna kakor tudi francoski sunek pri Verdunu so izvedli z namenom, da odvrnejo pozornost neuspeha ob Somme. Položaj ob Somme in Ancre je, ker je velika ofenziva obtičala, tako slab, da ni izključena druga bitka ob Somme. Angleški in francoski bobneči ogenj je sicer za nemškimi črtami porušil nekdanje cveteče kraje, a cesta in zvez ni uničil in vodnjakov tudi ne; tudi tal niso kroglje izpremenile v blato. V napadalnem prostoru Angležev in Francozov so pa, kakor poročajo opazovalci in letalci, razmere naravnost strašne. Celo ozemlje je izpremenjeno v močvirje. Po nobeni cesti ni mogoče več voziti, voda nobenega vodnjaka ni več pitna in jo morajo privažati več ur daleč. Tudi mriičev ne morejo pokopati. Čez leto dni leži angleška armada mesto na gallipolsih skalah v blatnih luknjah ob Somme; tam kakor tu brez nade na uspeh.
Briandovo stališče omajano.
Iz Genfa se poroča 28. t. m.: Položaj Briandove vlade postaja vsaki dan slabejši, ker ga hoče levica, iz katere je izšel, strmoglaviti. Vse kaže, da bo pripravila Clemenceauova vlada pot Caillauxu. Tudi senator Humbert se imenuje kot Briandov naslednik, — Iz Lugana se pa javlja 28. t. raei: Dasi je dobila Briandova vlada zaupnico, je položaj kritičen. Včeraj je ministrski svet zboroval v Briandovi nena-vzočnosti.
Sto zračpih bojev en dan.
Rezervni nemški poročnik Leffers jc padel 27. decembra v zračnem boju. Bil je radi svoje drzne hrabrosti odlikovan z redom Pour le merite. Na dan njegove smrti je bilo na francoskem bojišču nad 100 zračnih bojev; nemški letalci so sestrelili 8 sovražnih letal.
Razno porodilo.
Ogri prestolonasledniku.
Iz Budimpešte poročajo: V kraljevem gradu je nakopičenih nešteto daril: konji za guganje, knjige s slikami in nešteto drugih igrač, ki so jih ogrske rodbine podarile prestolonasledniku.
Kje naj bi se vršila mirovna konferenca.
Pariški listi razpravljajo, kje naj bi se vršila možna mirovna konferenca. Pravijo, da ali v Haagu ali Kodanju, najbolj pa se zavzemajo za Bruselj.
Prepovedano Oberdankovo slavlje.
Mestni prefekt v Buenos Aires je prepovedal Oberdankovo slavlje, ki ga je hotelo prirediti ondotna laška naselbina v slavo napadalca na pokojnega avstrijskega cesarja. To je bila krepka lekcija italijanski surovosti.
Zasebne denarne terjatve.
Dunaj, 28. dec. 1916. (Kor. ur.) V smislu cesarske naredbe z dne 22, dec. 1915, d. z, št. 384 dovoljene olajšave za spolni-tev zasebnopravnih denarnih terjatev se podeljujejo samo še do konca leta 1916. Ker pa obstoje še vzroki, ki dovoljujejo posameznim dolžnikom še sodnijski odlog, zato sc je ustvarila posebna pravna podlaga. To se zgodi na podlagi § 16, odst. 1. navedene ccsarske naredbe, z naredbo skupnega ministrstva z dne 28. dec. 1916, ki bo objavljena v zbirki državnih zakonov in v »\Viener Zeitung«. Odredba sc pridružuje po večini že sedaj obstoječim določbam in se omejuje le v posameznih točkah na izpremembe in dostavke. Kot rok, do katerega dovoli lahko sodnik odlog za pred 1. avgustom 1914 nastale zasebno-
pravne denarne terjatve, se določa v splošnem 30. rožnik 1917.
Otok Kehova
so turške čete iztrebile roparjev, ki so jim prihiteli brez uspeha na pomoč Francozi. Roparjev so ubili 70, ranili pa približno 100.
Venizela 100,000 Grkov slovesno preklelo.
»Agenzia Štefani« poroča iz Aten: Dne 26, t. m. je približno 100.000 mož, žen in otrok vseh stanov korakalo na atensko Marsko polje, da prekolne po stari navadi Venizela kot izdajalca domovine, dalje so metali kamne v veliko luknjo in zažgali podobo Venizela. Metropolit s popi je tudi proklel Venizela. Na griču kamnov so postavili spominsko ploščo na ta čin.
Anglija misli napasti Sirijo.
Ženeva, 28. decembra. Pariški »Ma-tin« poroča, da se pripravlja Anglija za napad na Sirijo; s tem bi namreč pridobila nekaj turškega ozemlja, kar bi ji prišlo zelo prav o priliki sklepanja miru.
Brambna dolžnost v Ameriki.
Curih, 28. decembra. Iz New Yorka se javlja: V Združenih državah nameravajo uvesti splošno brambno dolžnost. Prvotno nameravajo ustanoviti stalno armado, ki bo štela 3 milijone mož.
Dnevne novice.
-j- Cesar je z lastnoročnim »pismom z dne 23. decembra odredil, da tajnim svetnikom, katere je kot take zaprisegel bla-gopokojni cesar Franc Jožef, ne bo treba še enkrat priseči.
+ Tajna svetnika sta postala koroški in predarlski deželni glavar.
-j- Ministrski svet. Včeraj se je vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Clam-Martinica ministrski svet, katerega so se udeležili vsi člani kabineta. Posvetovanje, ki se je pričelo dopoldne, je trajalo s presledkom do 7. ure zvečer,
-j- Akcija Njenega c. in kr. Veličanstva »za otroka«. Z Dunaja smo prejeli: Njeno c. in kr. Veličanstvo, ki je prevzelo mesto državne matere, katero ji je izročila Previdnost, v žalosti za pokojnim vladarjem in v težki vojni stiski, je našlo tolažbo v tem, da se udeležuje vsakršnega dela za pomoč revnim in stiskanim. Njeno Veličanstvo je priredilo zbirko na korist revnim otrokom, ki stoji, kakor sve-ječasna enaka zbirka pok. Najvišjega vladarja, v znamenju gesla: »Za otroka«. Že doslej znaša ta zbirka 1,300.000 K v gotovini in približno 3 miljone kron v blagu. S tem je pa storjen šele začetek. Na vse tiste, ki imajo srce za najrevnejše in naj-bednejše med ubožci, za bedo otrokt se obrača klic vzvišene državne matere, da prispevajo svoj del za omiljenje velike sile. Vsem oblastem, ki imajo najgloblji vpogled v razmere narodov, duhovnikom vseh veroizpovedanj, zdravnikom, učiteljem, možem in ženam, ki sodelujejo pri socijalni pomoči, veljaj to kot poziv, da s svojimi izkušnjami in previdnostjo služijo stvari; pa tudi vse matere, katerim je Bog podaril cvetoče otroke, in katerim je bilo dano, vzgojiti svoje otroke v vrle člane človeške družbe, so poklicani in povabljeni, da se pridružijo velikemu delu v znamenju: »Za otroka«. Volja Njenega Veličanstva je, da naj ve celokupno prebivalstvo, da Njej sploh ni mogoče napraviti z ničem večjega veselja, nego če bi se hoteli najširši krogi z največjim uspehom udeležiti tega dela. Božji blagoslov je vsem udeležencem zagotovljen.
-f- Božične počitnice na vseh kranjskih ljudskih in meščanskih šolah je podaljšal vsled pooblastila naučnega ministrstva c. kr, dež. šol. svet z odlokom z dne 20. dec. 1916, št. 7964 do 3. januarja 1917. Pouk se mora pričeti 4. januarja 1917,
-f Koalicija hrvatskih opozicionalnih strank. V najnovejšem zasedanju hrvatskega sabora so pričele enotno nastopati vse opozicionalne hrvatske stranke, dočim so se še v zadnjem zasedanju precej močno napadale. V mestnem občinskem svetu so včeraj zopet enotno nastopili člani, ki pripadajo Starčcvičevi stranki prava in Stranki prava v izjavah, ki so odklonili povabilo na kronske svečanosti in glasovali proti indemniteti. Iz teh enotnih nastopov se je takoj videlo, da jc prišlo med državnopravnimi opozicionalnimi strankami do nekega zbližanja. Sedaj se poroča, da so Starčcvičeva stranka prava (Mili-novci), Stranka prava (Frankovci) in Se-ljačka (Radičeva kmečka) stranka sklenile med seboj koalicijo, ter bodo odslej v vseh izjavah v saboru enotno nastopale. — Javnosti je znano, da je to koalicijo a ne fu-zijo zagovarjal že poprej Stjepan Zagorac in nekateri istrski in dalmatinski politiki.
+ Knjiga o soški bojni črti. A 1 i c e Schalek, ki je predavala tudi v Ljubljani, je izdala sedaj knjigo o soškem bojišču »Am Isonzo« (založba L, W. Scidel in sin, Dunaj). Delo, katerega krasijo rnno-
gobrojne originalne slike, je posvečeno generalnemu polkovniku armadnemu poveljniku Boroeviču.
—	Zlati zaslužni križec s krono na trak u hrabrostne svetinje jc dobil nadrevident in prometni kontrolor v Št. Petru na Krasu g. Ivan Frole,
—	K razpustu »Deželne zveze železniških uradnikov na Češkem« se še poroča: Razpuščenih je vseh 157 krajevnih skupin tega društva. Tajnik društva je bil od leta 1902. poslanec Burival, načelnik pa poslanec Vojna. Oba poslanca sta bila dne 21. aprila letos na dunajskem vojaškem sodišču obsojena radi sokrivde veleizdaje (zamolčala sta veleizdajsko podjetje), in sicer Bufival na pet, Vojna pa na eno leto težke ječe.
—	Promet zasebnih vojno-poštnih za« vitkov. Za vojnopoštna urada 62 in 363 je promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov otvorjen, za vojnopoštne urade 181, 315 in 513 pa ustavljen.
—	Odprava prekega soda na Hrvat skem in v Slavoniji Uradne »Narodne Novine« prinašajo bansko naredbo, s katero se odpravlja leta 1914, proglašeni preki sod za celo ozemlje kraljevine Hrvatske in Slavonije za zločine upora, umora, razbojništva, požiga ali javnega nasil« stva s hudobnim poškodovanjem tuje lastnine. Preki sod ni odp'ravljen v okrožjih' okrajnih sodišč v Slunju, Ogulinu, Krnja-ku, Brinju in Korenici. S tem pa je ostala nedotaknjena ona naredba glede civilnih oseb, v kolikor spadajo te pod vojaške kazensko sodišče, torej pod vojni preki sod.
—	Iz laškega ujetništva se je oglasil poddesetnik Franc Slivnik, c. kr. domobr, pešpolka . z Bleda. Nahaja se v Avez» zano. Dopisnica je rabila 26 dni.
—	Živa v žarečo peč. V nedeljo popol« dne pred svetim dnem se je razširila po loški fari (Loče pri Beljaku) strašna novi« ca: Katarina Trisnik na Rutah je zlezla v, razbeljeno, žarečo peč in zgorela. — Kaj jo je privedlo do groznega čina? Revščina? Nikakor. Živela je prav prijetno življenje, imela je denar, hlSico, več glav živine. Ni trpela pomanjkanja. Bolezen, starost? Bila je močna, zdrava in postavna ženska. Stari je bila 48 let. Živela je samsko življenje, brez moža in otrok. Splošno je veljala za pridno in dobro žensko. Bila je radodarn^ gostoljubna in postrežljiva. Oskrbovala je podružnično cerkev. Vse je imela v najlepšem redu. To je bilo njeno posebno veselje. Hodila je zvonit pet minut daleč zju.< traj, opoldne in zvečer. In kako je žalovala! za zvonovi. Le s solzami v očeh je govorilal o njih. In dasi je bila celo jako razumna, in zlasti, kdor jo je le nekaj Časa poznal, ni mogel zapaziti na nji nič nenormalnega, vendar nj nobenega dvoma, da je storila strašni čin v blaznosti. Že pred leti si ie pri neki taki priliki sama močno nasekala roko. Tudi zadnji čas jc bilo zapaziti na nji, da ji nekaj manjka. A da bo storila kaj ta-1 kega, ni nihče slutil. V nedeljo 24. dec. je nenavadno močno zanetila peč. Opoldnej pri kosilu je z deklo še čisto pametno go^ vorila o vsakdanjih rečeh in nič izdala, kaj namerava. Dekle, edina, ki je bivala ž njo v hiši, je pazila na njo in je ni hotela pustiti same. Tedaj je silo ušla v kuhinjo, ubranij la dekletu, ki je hotela za njo, se zaprla in izvršila blazni naklep. Dekle je šla klicat k deset minut oddaljenim sosedom. Kmalu so videli velik dim in duh, kot da se topi maščoba. Ob istem času sta prišla mimo dva gospoda in udrla s silo v kuhinjo. Groj zen prizor! Vse polno strašnega dima, iz peči le malo gledajo noge. Hitro pogasita ogenj v peči. Komaj in šele pozneje so mo« gli spraviti žrtev blaznosti iz žareče peči. Odprtina je majhna, da bi s težavo zlezel v mrzlo peč odraščen človek. In ta velika ženska je zlezla do gležnjev v razbeljene peč. Obžgano truplo izgleda kot lOOOletna mumija iz egiptovske dobe, kakor se vidi po muzejih. Unajmo, da bo pri Bogu našla mir. Na sv. Štefana dan popoldne je ime* Ia jako lep pogreb.
—	Tatv?ne se množe. Pokradeno je bi« lo na sv. Štefana dan med prvo mašo zjm traj pri Marijani Drnovšek v Repnjah, župnije Vodice. Tat je zlezel po Icstvici na nizko slamnato streho, jo raztrgal in skozi luknjo prišel v podstrešje in od torf skozi dvoja, slabo zaklenjena vrata podstrešne sobice v hi?o in shrambe spodaj. Odprl je vse predalnike, premetal obleko, knjige in škatljice, vzel pa le dva dc-nika, solnčnik, ene moške škornje ocl pokojnega g. Jurija Drnovšeka, polovico nasolienega prešiče-vega mesa iz kadi, posodo mnsti, ves sladkor in en hleb belega kruha. Dva hleba čr-nega kruha je pustil. Očividno je iskal denarja, pa ga ni našel, četudi ie bil žc blizu. Ni imel sreče. Da mu ni bilo treba z nabranim blagom hoditi skozi streho, odklenil je s si'o mala vrata in io popihal v bližnji gozd, predno so prišli ljudje \z cerkve. Tat še ni znan, pa so mu orožniki žc na sledu.
—	Farlel je na soški bojni črti bančni predstojnik praporščak v r?7, Kare! Glan-čnik, zet dr. Alojzija Žnidaršiča,
—	Umrla je v bolnici v Novem mestu Marija Fabjan, soproga sedlarja v Žužemberku, stara 43 let «
Umrl ie v Zagrebu Vekošlav Mitrović posestnik in kr. deželni nadcestar.
— Iz: Eelc Krajine. Komur je zmanjkalo pred dobrimi tremi tedni na železnici v Beli Krajini 240 knjižic: Male dnevnico*, en dežiiik i. dr., naj se oglasi na naslov, k' ga dobi pri uredništvu,
iKe novice.
lj Razpisani ravnateljski mesti. Ravna-teljsko mesto na I. državni gimnaziji v Ljubljani je razpisano do 13. januarja. Do istega roka je razpisano mesto ravnatelja na nemški državni gimnaziji v Ljubljani.
lj Za častniškega namestnika je bil te dni povišan Ljubljančan štabni narednik Franc Anžič. Začetkom vojne je bil vpoklican kot četovodja ter je bil ves čas na srbskem bojišču, dokler r>i bil ob lanski naši veliki ofenzivi ranjen. Za hrabro obnašanje pred sovražnikom je bil odlikovan z veliko in malo srebrno svetinjo ter povišan za štabnega narednika. Sedaj jc žc več mesecev na italijanskem bojišču, kjer si jc zaslužil povišanje za častniškega namestnika. Čestitamo vrlemu rojaku!
lj Foročii se. jc nadporočnik 67. pešpolka, prideljen poljskemu orožništvu, g. Emcrih Cvahte z hčerko gozdarskega svetnika gdčno Gizelo Schanta.
lj Gcspa P?vla Levčeva, vdova dvornega svetnika, jc izročila v spomin svojega umrlega soproga mestnemu magistratu 100 K za aprovizacijo ubožnih slojev in 100 K za dnevna zavetišča za ubogo šolsko mladino.
lj Zamenjan je bil is: italijanskega ujetništva med drugimi tudi invalid Pavel Križnar, po poklicu strchokrovec iz Ljubljane, katerega družina stanuje (žena in sedem nedoraslih otrok) Na nvlki št. 6, Križnar je sedaj v rezervni bolnišnici št. 2 v Lincu.
lj Fri podružnici c. kr, p-riv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v I.jubliam so podoisali V. avstrijsko vojno posojilo: 10.000 K gosp. c. kr. vladni svet. Ivan Kresse, Ljubljana. — 2.00U K gosp. c. in kr. stotnik Karel Košak, O'očac.
lj Pozor gospodinje? Pekom je strogo prepovedano sprejemati beli kruh v peko.
li C. lir. pr'v. zavarovalna družba Avstrijski Fsniks ie podoisala 15 milijonov kron V. vojnega oosojila.
lj Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja svoiim članom, da se morajo v smislu § 1. ministrske odredbe z dne 6. dcccm-bra 1916, št. 406 drž. zal;., vse trgovine razven z živili zapirati ob 7. uri zvečer, in sicer do 30. aprila 1917. Odredba c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 25. julija 1916, št. 35, je s tem razveljavljena.
lj Iz blaznice v ječo. Začetkom meseca dcccmbra je bil v tuk. protestantski cerkvi ukraden trorogliati svečnik iz mc-di. Te dni je neki fant v grmovju Pod Rožnikom našel dve vrečici, napolnjeni s kosi ukradenega svečnika, za kar je takoj izvedela tudi policija. V eni vrečici je bila sveta podobica z imenom Jaroslav Mar-keli. Policijska preiskava je dognala, cla j ie to 17letni krojaški učenec Markelj, ki je bil nedavno odouščen iz blaznice, sedaj je pa že bil zaradi tatvine v policijskem zaporu. Marklja so izrečili sodišču.
Izgubi;a sta bila na dan sv. Štefana v Prešernovi ulici v veži loterije Do'cnec 2 bankovca po 10 K in 11 po 2 K. Ker je dotičnik znan, naj jih odda prostovoljno sam v loterijo nazaj, da r.e tako izogne neljubim posledicam.
Ij Izgubil se je črn mul iz perzrjactke kožuhovine v Uršulinski csrkvi dne 25. t. m. med sv. mašo- Pošten najditelj oz. r.ajdi-teljica se prosi, da ga prinese proti primerni nagradi v Šelenburgovo ulico štev. 1, l. nadstr. ali pa v zakristijo Uršulinske cerkve. Pred nakupom rnufa sc svari.
Poroka, V Ljubljani sc jc poročil tržaški rojak, g. Ljudevit Batista z gdč. Jcsipi-no Cimermanovo.
— Županstvo iz Vrtojbe, sedaj na Verdu št. 105 pri Vrhniki, potrebuje naslove sedanjih bivališč vseh posestnikov in domačinov radi dostavljanja uradnih spisov. Kdor ni poslal še svojega naslova, naj ga nemudoma odpošlje na občinski urad Vrtojba na Verdu. Koglot Ivan, župan.
Posnemajte! Častita Marijina družba na Lozicah, pošta Št. Vid nad Vipavo, je poslala -^Posredovalnici za goriške begun-ce v Ljubljani znesek 6 K v pomoč svojim nesrečnim sosedom. Častiti družbi se za to sam '.ritensko delo najtoplejc zahvaljujemo. — Mohorjani v Konjicah na Štajerskem so velikodušno naklonili svojim nesrečnim so-rojakom iz solnčne Goriške znesek 89 K. Blagim darovalccm naša najiskrenejša zahvala.
!| Smrtna kosa. Umrla je včeraj v Ljubljani iz Št. Florjana pri Gorici gospa Lucija D o m i k v starosti 68 let. Pogreb pokojnice se je vršil danes ob dveh popoldne iz deželne bolnišnice na pokopališče h sv. Križu. Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin!
Oglasil se je iz italijanskega ujetništva Franc Kranjec iz Mlinskega pri Kobaridu.
Primorske novice.
V spomin na gori?kega slavca Simona Gregorčiča so darovali za goriške begunce sledeči: Preč. g. Val. Limpal, duh. svetnik in župnik v Kapli ob Dravi 10 K,^ Iv. Hut-ter, c. kr. profesor v Celovcu 10 K, in Mai-ca Ilavnikova, služabnica v Celovcu K 15. Blag&n darovalcem naša najtoplejša zahval. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
. mu.
Vojaški domovi. Pod predsedstvom knezonadškofa dunajskega, kardinala dr. Friderika Piffl-a se je ustanovi! »Avstrijski ccntra'n; odbor v ustvarjenje vojaških domov«. Temu odboru se jo pridružilo še več imenitnih osebnosti. Vojaški domovi bodo zabavališča, v katerih se bodo ob prostem času zbirali vojaki v razvedrilo. Prostori in pritikline se bodo zaprosili pri vojaški upravi, opremo bode preskrbel oabor v zvezi z osrednjima uradoma voj-neca skrbstva z nabiranjem po dežeh, ki jc že dovoljeno. Pokroviteljstvo podjetju sta prevzela cesar in cesarica, ki tako stojita na čelu prvemu mirovnemu dobrodelnemu podjetju. Vsak po en vojaški dom dasta ustvariti celo na svoje streške. Darove v denarju nabira anglo-avstrijska banka na Dunaju, ccibor ima pisarno na Dunaju, L, Singerstrasse 13. •*
Madame Thsbes umrla. Znana moderna čarodejka madame Tliebes je v Parizu umrla v starosti 72 let, a pravzaprav se je pisala Ana Savigny. Pred kratkim je izdala svoj almanah za leto 1917., v katerem jc prerokovala, da so bo leta 1917. svetovna vejska končala. »Prosvitljeni« (?) Parižrni nič r.e zaostajajo za Berlinci, Lon-cozi in Francozinje in inozemci so radi hodili k pariški »čarodejki«, da jim je na-povedcvala bodočnost. V tem oziru torej Parižani rič nc zastsjajo za Eerlinci, I.on-ciončar.i in tudi nc za našimi Ljubljančani in Ljubljančankami, ki tudi radi posečajo svoje »čarodejke«.
Nakaznice za čevlje so uvedli na Nemškem, in sicer za vse vrste čevljev brez izjeme, Za najfinejše usnjene čevlje, ki so pa sedaj že zelo redki, dobi nakaznico vsak, kdor izreči par nošenih, a še porabnih čevljev z usnjenimi podplati, a nakaznica se <?!asi samo na dva para čevljev z.a celo leto 1917.
Za mnoge sedeče m malo se gibajoče ljudi je najbolj priporočljivo vživanje zdravilnega olja iz morskega mahu To olje je tudi na mestu pri slabokrvnih, ker potrebuj? mani kisa kot namizno olje. Oglejte si današnji inserat Ivana Dežmana!
7.3. Božič ir. novo Inio: Vojaške narodno pr-s;f.i za štiri glasove, rezano 1 K 50 vin., v platno 1 1-. 80 vin., po pnšti 20 vin, več. Najlepše in najcenejše darilo! Naroča sc tudi pri izdajatelju: i r. Marolt, Ljubljana.
rИ7ПГ■

3032
igp in deželnimi
katera obstoji že 40 let najbolje vpeljana, da se v najem takoj. Več pove ustmeno ali pismeno
Friderik Sknsek шешкз, мшл.
Cunoi kCfnojcniJ! UIMMI јД	Ј!!мгнЈ fu'ZT.t F J иишЗ
V лајвт so vzame ali tudi kupi malo
v bližini kake župne cerkve. Ponudbe sprejema uprava „Slovenca" po šifro „Malo posestvo".
dobro izveZbana v mimufakturni in Špecerijski stroki, želi primerne službe, Naslov pove upravništvo -Slovenca« pod štev. 303t>, ako se priloži znamka!
za ljudi, ki imajo sorodnike v Ameriki!
Kdor hoče od svojih sorodnikov v Ameriki dobiti kake denarne podporo, naj spiSo kratko pismo v nemščini, v katerem naj popiše samo svoje rodbinske zadeve in r.e omenja ničesar o politiki ali vojski. Na posebnem zavitku uaj zapiše naslov svojih sorodnikov v Ameriki, pismo pa vtakne v drug zavitek, na knterega naj poleg svojega natančnega naslova razločno zapiše tale naslov:
Непгу C, Zero, per Adr: Zentral-Spar-&3SS3 der Gemeinda Wien, Wisn I. Wipjjlin{jersir. 8.
Ssnifnct ponučlba.
GospoSična, stara 22 let z lepim
U posestvom in precej gotovine se želi seznaniti v svrho poročitve * gospodom boljšega stanu. Ла premoženje se ne oaira. PomiHbe če mogoče s sliko, ki se vrne, naj so pošiljajo na upravo Slovenca po3 cifro „Krisantama" 3028
Sprejme se v manufakturno in galanterijsko'
trgovino kGFitorisSiftja z vociet.
prakso, vešča samostojnega delovanja, ter
Vstop takoj ali po dogovoru, Naslov pove uprava tega lista pod št. 3004
jsasar in isdsSovaieij cerkvenega orodja,
УЈШМВМћ
EšizaJseSna cesta
se prav iskreno zahvaljuje pre-častiti duhovščini ter slavnemu občinstvu za obilno izkazano zaupanje v ravno minulem letu, proseč jih enake naklonjenosti tudi v bodoče, in vošči vsem vclecenjenim naročnikom, prijateljem in znancem
s primerno naobrazbo se sprejme k trem otrokom. Kje, pove uprava tega lista pod št. 3034 - (Znamka!)
iz finega islandskega mahu (navodilo za napravo je priloženo vsakemu
zavitku)
r,
dU
a vitek
v
za

K
!•— t liter olja,	3000
1*30 (garantirano izbranega) 1 ШвГ Olja,
2-40 „ „ 2 litra olja.
Poštnim naročnikom ij in trgovcem pošilja
Ivan Bežnimi
Ljubljana Kopitarjeva ulica 6.
Podrobna razprodaja za Ljubljano:
M. Špenko, Kopitarjeva ul.
Kati Držaj - R.vsec, Sv. Florijana ul.
Jurij Marenče, Dolenjska cesta.
^ 4® parhenti, — flanele, cefiri— kanafasi kot sortirani, 20 m za 92 kron franko. Vsak lahko naznani, koliko metrov rabi od vsake vrste. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo.
3015
1ШШ HS, Mm in ттШв v Mm uri Kovom isto ob it, testa.
.itaie bolećhie sc zopet ponove, ko se. spre-ntinja vreine. kajti telo jc zelo občutljivo za pre-membe pri temperaturi. Priporočamo za nuglo odstranitev takih bolečin v udih in na telesu Kcllerjev rastlinski esonski i?,vleček v. zu. „Elza-ftuid". Predvojne cena: i - steklenic pošlje franko z.a Sest kron lekarnar E. V. Fcllcr, .Stub.ca, Elzatrg lot (Hrvatska). Nasvetujemo Vam to dobro, bol lajšajoče sredstvo, da ga imate vedno pripravljenega v hiši, ker ga priporočajo zdravniki, iu da ga imate v slučaju potrebe pri roki. Milo odvajalno sredstvo, ki kropi žo lodcc, so Fellerjevo „Elza-krogljice". (i škatelj franko 4 K 40 vin.	(s)
si lahko naredi vsak sam iz mojega najbolj priporočljivega -z	moli'tii8* s priloženimi dodatki in z natan-
Ш&рЕК нКШалаКВ« Ш^К čnim navodilom. Opozarjam pa cenj.
svoje odjemalce, cla se prodaja različne vrste mahu in drugo podobne reči
za napravo olju. Рдраге^лп Ммв^КЗ ГВбћзч" iu m°3em na" Iz mojega Р-ШЕЈ^В	ШаОИ	tančnemnavodilu
napravljeno olje se ue loči nič od pravega olja fer se obclrži več tednov.
Vsakomur je na razpolago na stetine priporočilnih najboljših pisem. — —
Po pošti se pošilja najmanj ^жи^ S3Jf"ЛШ ВШ^ЗУ Ljubljana 5,
avitkov. Razpošiljalnica
Mestni trg 13.
m ш ffi m ЗпШ
Prsne boleznL oslovski kaše*j, naduha, mfkienci.
Kdo n&j jemlje. &*го1ш ?
1. Vsak ki Irnl r»e frejnem We5lju*	)	3. Vodušljivi.kaferlm Sirofln xna/ne
lažje jeetvarovaf! asboiezrii.nesojotdravtfi. j olehco naduho-
I 0seb» s kroničnim hafarom teronUtjev, i	4. iXrofuzn-. ofroci,pri Ustenh oclnVuieSirolin * Sirolinorr. oESirsve. ' r ugodnim vspohom na3plosrti pocvjfsk.