# Dr. Jo`ef Muhoviè je redni profesor za li- kovno teorijo na Akademiji za likovno umetnost (ALU). Leta 1977 je diplomiral na ALU na Od- delku za slikarstvo, 1980 je zakljuèil speciali- stièni študij slikarstva pri prof. Janezu Berniku in leta 1982 specialistièni študij grafike pri prof. Bogdanu Borèièu. Leta 1981 je magistriral in leta 1986 doktoriral na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Ukvarja se z likovno teorijo, filozofijo, slikarstvom, grafi- ko, risbo in oblikovanjem. Je èlan veè svetov- nih zdru`enj. Razstavlja na samostojnih in sku- pinskih razstavah doma in v tujini. Profesor Jo`ef Muhoviè je tudi èlan umetnostno-grad- benega sveta ljubljanske nadškofije in èlan Medškofijskega odbora za kulturo (MOK) pri Slovenski škofovski konferenci. Del našega po- govora je bil objavljen v tedniku Dru`ina. Èe potegnete èrto in pregledate bilanco — kje je današnja umetnost? Oprostite, ker bom kar direkten: èas, v katerem imajo retorike ofenzivnega futurološ- kega optimizma tako rekoè enako malopro- dajno ceno kot nergaške retorike najslabšega sveta in najslabšega boga, po moje ni prime- ren za delanje bilanc. Èe ne znamo “razlo- èevati duhov”, kako naj vemo, kam knji`iti stvari, ki so bolj te`ke kot tehtne, in kam tiste, ki so, nasprotno, bolj tehtne kot te`ke? Poleg tega: nihèe od nas ne `ivi izven toka dru`- benih in umetnostnih dogajanj in zato nima mo`nosti, da bi nanj zrl s pregledne pano- ramske perspektive. Vse, kar o toku lahko spoznamo, je povzroèeno in zastrto z njego- vimi razpenjenimi po-etiènimi in tehno-in- formatiènimi valovi. Mislim, da si je za za- èetek treba predvsem priznati, da `ivimo v vznemirljivi in nezadovoljujoèi dobi prav zato, ker je v njej ogromno stvari negotovih ali ne veè preprièljivih. Ker se nam dozde- va, da vse potrebuje novo definicijo, ker ne vemo, ali je zamenjevanje tradicionalne etike poslušnosti in odrekanja z modernim kultom individualizma in mno`iènega hedonizma de- jansko tako blagodejno, kot predpostavlja- mo, prihaja iz èrne luknje negotovosti nad nas nenehno kaj nevarnega. Se pravi takega, kar vznemirja, kar terja odloèitev in z odlo- èitvijo tveganje. Kdor dolgo `ivi v takem stre- snem stanju, se ne èudi, èe se v njem ideo- logije razbremenjevanja in lahko`ivosti z naj- veèjo lahkoto uveljavljajo na škodo poetik napora in resnosti. @al se to danes ne ka`e veè le v simboliènem prostoru umetnosti, am- pak v realnih, hard segmentih sodobne dru`- be, kot so banèništvo in javne finance, v ka- terih drug za drugem pokajo prenapihnje- ni baloni fiktivnega razbremenjevanja. Veliko govorimo, slišimo, pišemo, kam gre slovenska politika, kam gospodarstvo ... kam pa plove umetnostni segment slovenstva? Strinjam se, da veliko govorimo o tem, kam gre slovenska politika in kam gospodars- tvo. Vendar o tem redko povemo kaj novega, ! ./0(  #    '        4    15 !(2+ ') "      saj so smernice tovrstnega govorjenja tako re- koè javna skrivnost. Politika z novo vlado in s slabimi èasi na grbi nujno bolje kot prejšnja potuje v boljše èase, enako predvidljivo je z ekonomijo, ki tudi `e od nekdaj neutrudno roma proti novim in novim decimalkam gos- podarske rasti. Za umetnost prihodnosti pa si `elim, da bi ne bila tako vtirjena in pred- vidljiva: da bi, prviè, ne verjela, kako je edina mo`na os sveta, èe povem s Petrom Sloter- dijkom, v tem, da do nadaljnjega potrpimo v postmodernih dekoncentracijskih taboriš- èih kot obsojenci na zabavo, in da bi, dru- giè, iz zaloge svoje konstruktivne kondicije iztisnila intelektualno sprošèenost in moè, celo pogum, da se z dobo sooèi zares in ne implodira kar avtomatièno med njene tre- nutne horizonte. V veri paè, da ljudje mo- derne dobe ne sklepamo povsem drugaèe kot naši predhodniki, ampak drugaèe, tako Slo- terdijk, le pretiravamo. Kje torej vidite problematiènost oziroma kri- zo današnje umetnosti? Telegrafsko reèeno v treh toèkah. Najprej v tem, da je bolj kritièna kot konstruktivna. Se pravi, da forme la`je kontekstualizira in problematizira kot ustvarja. Drugiè v tem, da v njenem kritiènem impulzu narašèa neso- razmerje med tem, kar èlovek z umetnost- jo `eli kritizirati, in tem, kar bi bilo treba kri- tizirati. To nesorazmerje postaja postopoma tako veliko, da nobena miselna sposobnost in nobena oblikotvornost ne moreta veè iti v korak s problematiènim, kar vodi po di- rektni poti v nesenzibilnost za problematièno. Kjer namreè vse postane problematièno, po- stane prejkoslej vse tudi nekako vseeno. In tretjiè v tem, da jo prav ta ugrez v nesenzi- bilnost za stopnje problematiènega in njihovo urgentnost dela ... enostavno premalo prob- lematièno. Se pravi, preveè v soglasju s po- vršinsko, premalo pa s kompleksno in glo- binsko dinamiko sveta. Posledica tega je, da ima te`ave s porajanjem novih otvarjanj sveta, novih dramatiènih predoèenj duhovnih nuj- nosti in oblikovnih adekvatnosti, v katerih bi se bilo nam, ljudem njenega èasa mogo- èe zadr`evati z verodostojnimi motivi. Naš prostor je bil dolgo nasilno zaprt, ne- priznan kot kulturen in zmo`en kvalitetne umetniške ustvarjalnosti. Zdi se, da slovenskemu kulturnemu prostoru manjka duhovna alter- nativa ... S tezo, da je bil slovenski kulturni prostor v drugi jugoslovanski dr`avi — predpostavljam, da je v vprašanju mišljen prvenstveno ta èas — nasilno zaprt, nepriznan kot kulturen in zmo`en kvalitetne umetniške ustvarjalnosti, se v Sloveniji iz razliènih razlogov ne bi stri- njalo mnogo ljudi. Eni zato, ker preteklost idealizirajo, drugi zato, ker jo vidijo v še bolj èrnih barvah, tretji pa zato, ker menijo, da jih lahko zanima prihodnost brez povezave s pre- teklostjo. Takšno rezoniranje je v konèni kon- sekvenci po mojem mnenju v vseh treh pri- merih napaèno, toda na površinski ravni ga ni mogoèe povsem ovreèi, saj je del realnega `ivljenja ljudi in oèitno še vedno poraja fron- talne napetosti, ki bi jih bilo najslabše pometati pod preprogo. Ne glede na to pa, kako mi- slimo in govorimo o èasu, po katerem spra- šujete, mu po mojem mnenju s kulturnega zornega kota ne more manjkati nek te`ko ovrg- ljivi skupni imenovalec — namreè peèat dolo- èenega dinamiènega avtizma. Iz katerega so, kot se paè v avtizmu zgodi, mestoma izšle celo genialne stvari, ideološke mono-kulture pa niso mogle razkleniti. Mnenja sem, da ima- mo s preteklim èasom še celo polnoletnost po njegovem izteku toliko opraviti natanèno zato, ker se ta avtistièni ideološki skupni imenovalec svojemu teoretiènemu zanikanju še vedno tako uspešno postavlja po robu s praktiènim samo- dokazovanjem. Kar bodo lahko verjetno re- setirale šele do ideologij preteklosti nonšalant- ne tehno-informatiène generacije za nami. !  # Pa vseeno: kako razširiti ta slovenski kulturni prostor, ki mu “domnevno” nekaj manjka? Po moje tako, da se v prvi vrsti vpraša- mo, kam bi ga bilo treba razširiti, in da pri tem niti ne pomislimo na obliko kakšnega “alternativnega gibanja”. Alternativna giba- nja — še posebej samorazglašana — se mi na podroèju kulture in umetnosti zdijo sum- ljiva, ker se, kot ka`e praksa, nikakor ne zna- jo otresti dveh preizkušenih skušnjav: skuš- njave nekega netreznega, tercijalskega raz- svetljevanja in skušnjave, da bi ne bila veè alternativna ... ampak mainstreamska. Vpra- šanje smeri razširjanja oziroma poglabljanja kulturnega prostora pa je po mojem mnenju dandanes ne le v Sloveniji ampak povsod po zahodnem svetu v neposredni zvezi s cen- tralno neenaèbo naše kulture, tj. z neena- kostjo med novostjo in izvirnostjo, o èemer je veliko pisal literarni teoretik George Stei- ner. Umetniška dela niso nova, kakor so nove novice, ki jih prinaša `urnalizem, ampak iz- virna, se pravi arhaièna oziroma arhetipiè- na, kot pove etimologija. Originalnost teh del, trdi Steiner, je v odnosu do novosti me- dijske novice v antitetiènem razmerju. Za mno`iène medije je vsak predmet ali pojav interesanten le kot novica, ki je atraktivna in do te mere nazorna, da jo lahko konzu- miramo do konca dneva, saj moramo biti jutri spet polni prièakovanja. V tr`ni eko- nomiji je medijski diskurz strukturiran tako, da sledi pojavom le tako dolgo, dokler so novosti, te novosti pa potem po najkrajši poti zastara. Glede na to sta kultura in umet- nost interesantni v popolnoma nasprotnem smislu. Njuno bistvo je stava na trajnost, na nezastarljivost. In preverljivo dejstvo je, da je ta stava — ker ipso facto postavlja pod vprašaj temeljno postmoderno sugestijo, da je to, kar je medijsko promovirano in samo s seboj zadovoljno, svetu in èasu tudi naj- bolj ustrezno — dandanes tako neskonèno redko sprejeta. In še redkeje dobljena. Smer se zdi torej na dlani: od novice k iz- virnosti, od podatkovnih baz k izvirom, od zastarljivega k trajnemu, od atraktivnega k bistvenemu. Èe je smiselna ali ne, mo`na ali utopièna, pa ne bomo vedeli, dokler ne bomo imeli za vredno ponovno praktièno stopiti vzdol` njenega ka`ipota. Kulturno `ivljenje, ki zajema temeljno us- tvarjalno moè iz kršèanstva, je v naši dru`bi, še posebej pa v umetniški javnosti, še vedno poj- movano kot ideološko, konzervativno, ozko in obrobno dejstvo. Ali tako pojmovanje prepogosto prevzemamo tudi kristjani sami in se v kultu- ri omejujemo na tradicionalne preizkušene vzorce in nevtralni folklorizem, ki “izziva” le malokoga? Ko je filozof Karl Popper, ki je bil do re- ligije, milo reèeno, skeptièen, razvijal svojo teorijo umetnosti, je kritiziral nezmo`nost modernih umetnikov, da bi ljubili velike stva- ritve preteklosti, mojstrovine èloveštva. Ko so ga vprašali, na katere mojstrovine prav- zaprav misli, je na svoje popolno presenèe- nje naštel sama dela sakralne in kršèanske provenience: katedrale, Sikstinsko kapelo, Matejev pasijon, Mozartovo Veliko mašo, Beethovnovo Misso solemnis, Schubertovo Mašo v a-molu. Primer ka`e, kakšen je ak- cijski radij pogosto slišanih poèeznih ocen o konzervativizmu in inferiornosti kršèanske- ga momenta v umetnosti, pa tudi, kako spon- tano do takih ocen pride. Kršèanstvo je v umetnosti — pa ne le v preteklosti, ampak tudi v sedanjosti, saj bi lahko Popper serijo mirno potegnil tudi do Chagala, Rothka, Messiaena in Tadaa Anda — nesporen inspirativni atrak- tor. O tem ni dvoma. Še najbolj preprièljiv razlog za to dejstvo najdem v izjavi pisate- lja B. Pasternaka, ki pravi, da je kršèanstvo paè vedno tam, kjer je `ivljenje najbolj in- tenzivno. In umetnost je rada tam, kjer je `iv- ljenje intenzivno. Tega pa ni potrebno na- robe razumeti. Kršèanstvo ne ustvarja umet- nosti, ampak zbuja vero, in tudi velike, ne- !     zastarljive kršèanske umetnosti, kot ka`e real- nost, ne ustvarijo vedno institucionalno verni kristjani in visoko religiozni umetniki. Zgle- da, da evangeljska sintagma “duh veje, ko- der hoèe” dejansko ni voda. Sam si sicer te`ko predstavljam, da bi Duh zavel skozi popol- nega antireligiozne`a, èeprav je po prevratni evangeljski logiki, izgleda, tudi to statistiè- no mo`nost potrebno dopustiti, zlahka pa si predstavljam, da vera ni zadosten, sploh pa ne avtomatièen pogoj za ustvarjanje ve- like religiozne umetnosti. Èe bi namreè ne bilo tako, bi bili po logiènem sklepu, vsaj tako si predstavljam, najveèji ustvarjalci re- ligiozne umetnosti paè — svetniki. Torej ideološke ozkosti ne zaznate? V religiozni, kršèanski umetnosti visokega ranga lahko vidi konzervativizem, ideološ- ko ozkost in kulturno obrobnost samo nek- do, ki zgodovini interakcij med kultom in kulturo ni pridr`al niti plašèa. To je eno. Drugo pa je, da v odnosu do umetnosti, kot korektno konstatirate, dandanašnji kristja- ni prav mazohistièno radi zavzemamo defen- zivne in defetistiène pozicije. Še posebej v Slo- veniji. Na tem mestu me ne mika pogreva- ti klišejev o objestnosti nabo`nega kièa, ki mu nihèe ne postavlja meja, o solzavem fol- klorizmu in vseh vrst provizorijih, ki mimo naše volje pripovedujejo, da je v sakralnem prostoru za Boga konec koncev vse dobro, èe le pride od “èistega in preprostega srca”. Bi pa povedanemu hotel dodati tole: staro in preizkušeno ni nujno nezastarljivo, in ne- zastarljivo v artefaktnem svetu je zgolj pod- napis pod “nezastarljivostjo Boga”. Med sta- rim in preizkušenim so nezastarljive, arhe- tipiène stvaritve, ki s svojimi oblikami in vse- binami ustvarjajo navdihujoè notranji svet, v katerem se z dol`nostmi in bremeni “solzne doline” vendarle da `iveti. In kadar imamo ! Jo`ef Muhoviè: Oznanilo pastirjem (iz cikla: Rainer Maria Rilke, Marijino `ivljenje), 2006, akvarel in tuš na papirju, 29 x 36,5 cm.  # privilegij, da smo z njimi v osebnem stiku, to intenzivno obèutimo. Vendar vse staro ni tega ranga. In èetudi bi bilo, bi nam — iz ko- renin evangelija — še vedno odzvanjal apel po iskanju nezastarljivosti; po samostojnem is- kanju nezastarljivega danes. Iz preprostega razloga: ker samostojno iskanje oblikuje is- kalca in ker preteklost gotovo še ni našla vseh oblik nezastarljivosti, ki jih je “Bog pripravil tem, ki ga ljubijo”. Se motim, ko mislim, da lahko prav ta diskretni apel, tako v osebnem `ivljenju kot v umetnosti današnjega èasa, po`ene temperaturo proti vrelišèu? Razne kulture in subkulture, med njimi tudi sekte, ki se imajo za alternativo in nosilce kulturnega napredka v Sloveniji in se pojav- ljajo pod raznimi imeni, sicer dajejo vtis plu- ralnosti, v resnici pa gre za isti ludistièni ali nihilistièni skupni imenovalec, ki èloveka zapira vase. Kako v našem slovenskem kulturnem pro- storu poveèati avtentièno kulturno alternati- vo, ki bi presegala silnice avtodestrukcije in predvsem samozadostnosti? Zdi se mi, da sem na najbolj razbeljeno je- dro tega vprašanja, tj. na to, kako v našem kul- turnem prostoru “poveèati avtentièno kultur- no alternativo” deloma `e odgovoril, ko je te- kla beseda o smeri poglabljanja kulturnega prostora in, pravkar, ko je bil govor o izzivu iskanja nezastarljivega. Verjamem, da jih bo precej, ki se z odgovorom te vrste ne bodo stri- njali, precej, ki jih bo zjezila njegova tavto- loškost, in še veè takih, ki me bodo pocuka- li za rokav in vprašali “kako se to naredi?”. Na to prièakovano vprašanje seveda nimam od- govora, kar je razvidno `e iz vprašanja: èe bi ga namreè imel, bi ne našel èasa za odgovar- janje, ampak bi naredil, kar priporoèam. To, kar v zvezi s “poveèevanjem avtentiène kulturne alternative” v slovenskem kultur- nem prostoru sedanjosti lahko napravim z odgovarjanjem, pa je opozorilo na nek po- zabljeni scenarij za “prekinjeni dialog med kršèanstvom in kulturo”. Globinska znaèil- nost postmoderne kulture je po mojem mne- nju dejstvo, da temelje in merila išèe in najde v èloveku. V nasprotju s tem pa religije, zlasti kršèanstvo, do današnjih dni uporno vztrajajo pri iskanju temeljev delovanja in meril vred- notenja izven èloveka, v tem, kar èloveka pre- sega. Religijsko stališèe pri tem izhaja iz pra- starega — a še vedno aktualnega — uvida, da tega sveta ni mogoèe razumeti in zadovoljivo pojasniti iz njega samega, in da so nekate- ra vprašanja, ki transcendirajo èloveški jaz, dru`bo in celo svet, neobhodna. Umetnostno in kulturno stališèe pa zelo verjetno izhaja iz postmodernega izkustva, ki mu daje into- nacijo in takt t. i. “breztemeljnost” postmo- dernega mišljenja in `ivljenja. Kakšne so posledice te razlike? Èe stvari skrajno poenostavim, je odgovor na dlani: z zatrjevanjem, da je temelj — ideal, merilo, vrednota — v èloveku, ostaja èlovek sam v sebi. Z zatrjevanjem, da je temelj — ideal, merilo, vrednota — izven èloveka, pa je èlovek, po Chestertonu, poklican k temu, da same- ga sebe prese`e. Ugotovim lahko, da umetnost in kultura z zatrjevanjem, da sta temelj in me- rilo v èloveku, dejansko ostajata zaprti “sami vase” in da se pod pokrovom te emancipacije danes poèutita èedalje bolj utesnjeno, kot bi ne mogli razviti svojih potencialov. Ugotovim pa lahko tudi, da je kršèanstvo z zatrjevanjem, da je temelj in merilo vsega izven èloveka, res zagledano v drugega (obèestvo) in v radikalno Drugost (Boga), vendar mu danes v praktiè- nem pogledu le s te`avo uspeva vzdr`evati pre- prièljivo prisotnost in obèutenje, tj. èutno na- zornost te drugosti in tega Drugega v `ivlje- nju ljudi. In ko to ugotovim: se ne ponuja tu sama od sebe neka izmenjava? Bi sodobna umetnost ne mogla pomagati sodobnemu krš- èanstvu pri preprièljivejši èutni prisotnosti Drugega v `ivljenju, in sodobno kršèanstvo, bi s svojim transcendentalnim Polom privlaè- !     nosti, ki se po eni strani nahaja v prostoru- èasu, po drugi pa mu uhaja, ne moglo nav- dušiti sodobne umetnosti, da bi od znotraj pre- bila okop svojega larpurlartistiènega avtizma? Ali se vam zdi v umetnosti normalna za- stopanost tematik (kolièinsko in problemsko), ki izhajajo iz nedavnega totalitarnega obdobja? Vprašanje je na pogled videti epizodno, a bi si glede na to, da je mogoèe dokazati, da se v Sloveniji odnos do totalitarnega ob- dobja še vedno izgubljeno išèe v bermudskem trikotniku med simpatijo, antipatijo in fri- volnostjo, zaslu`ilo resno obravnavo, za ka- tero pa na tem mestu ni ne znanja ne pro- stora. Zato zgolj anekdotièni namig. Ob ne- kem simpoziju sem se po Ljubljani spreha- jal s pomembnim avstrijskim filozofom. Nje- govo pozornost so pritegnili grafiti s Tito- vo podobo in mladci, ki so na majicah no- sili partijski simbol srpa in kladiva. To se mu je zdelo oèarljivo in zdravo znamenje duhov- ne klime v Sloveniji. Ko sem ga povprašal, èe tudi v Avstriji videva grafite s Hitlerjevo podobo in mladce s kljukastimi kri`i na ma- jicah, je preseneèeno in malo nejevoljno od- govoril, da seveda ne, saj je to pri njih pre- povedano. Vidite, sem rekel, pri nas pa Ti- tove slike in partijski simboli niso prepove- dani. @e, `e, je povzel, a morate upošteva- ti dejstvo, da Tito ni dal pobiti niti pribli`no toliko ljudi kot Hitler. Koliko pa bi jih mo- ral, da bi ga tretirali enako? Moje vprašanje je neprijetno obviselo med nama. Umetniki pogosto povedo, da je na podroèju kulture veliko izloèanja in zamolèevanja. Dolo- èeni trendi si pridobijo oblast, samo nekateri kro- gi umetnikov imajo dostop do elitnih galerij, do nagrad, do finanène podpore ... Kdo to vodi: lo- biji, poznanstva, ideološka pripadnost? Mislim, da vse tri komponente po malem. Èe se da tudi v spevnem akordiènem soglasju. Vzrok za to pa je neobstoj normalnega umet- nostnega trga in umetnostnega sistema, de- ficit naroèil in odkupov, predvsem pa cen- traliziran ter politièno kontroliran sistem pro- raèunskega subvencioniranja v kulturi. Poplava psevdoumetnosti, ki hoèe predvsem ugajati in zabavati, je tako vseprièujoèa, da se o njej enostavno ni mogoèe kar naprej vred- nostno izrekati. Kje so razlogi, da ne gojimo dovolj umetnostne kritike, da premalo zavze- mamo stališèa, s katerimi bi lahko vnašali v kulturo veè pozitivnih kriterijev, pripomogli k razloèevanju in jo s tem bogatili? Preprosto vprašano: zakaj smo tako nekritièni? Vprašanje je izjemno kompleksno, a ima razmeroma preprosto jedro: kjer ni kriterijev, ni kritike. In èe je danes ni, èe vlada nekri- tiènost, to ka`e samo na oèiten manko kri- terijev. Še posebej operativnih. Pa ne le v krš- èanski sferi, ampak tudi v profesionalni. Umetnostna kritika je, vsaj na likovnem po- droèju in v Sloveniji, dandanes tako rekoè v zadnjih zdihljajih, in to kljub temu, da lah- ko naèini konciznega govorjenja o umetnosti, kot piše kolega Harry Lehmann v nedavno izdani razpravi Deset tez o umetnostni kriti- ki, umetnost naknadno spreminjajo in v po- membnem pogledu kompleksificirajo njen inovacijski potencial. Pa tudi orientacijski po- tencial recipienta, ki se sreèuje s poplavo do- godkov, ki se mu predstavljajo kot umetnost. Jeseni 2008 ste bili kustos odmevne razstave Slika/Painting v organizaciji Društva likov- nih umetnikov Ljubljane (Galerija Kresija), kjer ste `eleli javnosti, kot ste dejali, “na na- zoren naèin pokazati, kaj se je — èe se je sploh kaj — dogajalo s tradicionalno slikarsko sliko v èasu njenega eksodusa na obrobje kulturnih zanimanj”. Kakšne “rezultate” je pokazala raz- stava? Je tradicionalna likovna govorica danes še sposobna nagovoriti sodobnega èloveka? Odkar je anticiklon sodobne elektronske tehnologije v kulturo zanesel mo`nosti izjem- !  # no hitrega in fleksibilnega operiranja z di- gitaliziranimi podobami — pomislimo pri tem samo na priroène kamere na naših mobilni- kih –, se je tradicionalna, “slikarska” slika po- maknila na obrobje zanimanj. Naenkrat se je zazdelo, da s svojo oblikotvorno poèasnost- jo in svojim rokodelskim artritisom ne sodi veè k viziji sodobnega sveta, ampak kveèjemu v dom za ostarele. Veèino tradicionalno nje- nih podobotvornih in reprezentativnih funk- cij so prevzeli konkurenèni mediji, od foto- grafije preko videa in raèunalniško generi- rane podobe do razliènih multimedijskih ma- nifestacij ... Vendar se je razmeroma hitro tudi pokazalo, da obstaja majhna, a pomem- bna razlika med resniènostjo, ki ima svojo podobo, in med digitalizirano podobo, ki praktièno nima veè “resniènosti”, med ne- posredno in posredovano izkušnjo, da ob- staja razlika med pomenom in realno prisot- nostjo neèesa. Odtlej se o klasièni “slikarski sliki” znova govori in piše. Zdi se, kot da bi digitalizirani eri brez nje vendarle nekaj manj- kalo. Ne nekaj velikega, vendar vsekakor ne- kaj, kar pogreša. Nenazadnje je to pokazal tudi neprièakovano velik odziv avtorjev, ki smo jih povabili na razstavo v Galerijo Kre- sija, odziv, ki ga znotraj prostorskih omejitev niti nismo mogli predstaviti, in ki po svo- je dokazuje, da je tradicionalna slika še kar precej daleè od prognozirane smrti, ki ji je bila prerokovana. Mediji, kakršen so digita- lizirane podobe, so namreè dobri nosilci po- mena, pa slabi nosilci prezence, torej tega, ! Jo`ef Muhoviè: O Marijini smrti – prvi prizor (iz cikla: Rainer Maria Rilke, Marijino `ivljenje), 2006, akril, asfalt in lak na papirju, 25 x 25 cm.     kar, enako kot mi, obstaja v resniènem svetu in lahko zato z njim vzpostavimo kompleksen in neposreden — telesni, èutni, emocionalni, duhovni — odnos, ne pa le odnosa “pomenje- nja”. Naj to razlo`im s pomoèjo neke zgodbe. — Ko sem še študiral na umetniški akademiji, mi je v akademijski knji`nici prišla v roke re- vija Artforum. Ne spomnim se veè leta, šte- vilke zvezka, ki sem ga imel v rokah, ne èlan- kov v njem, le neka karikatura je do danes ostala v mojem spominu. Karikatura prika- zuje obiskovalca med stenami velikega gale- rijskega prostora, na katerih visijo razstav- ljene t. i. abstraktne slike. Obiskovalec je zme- den sprièo odsotnosti ikonografije in nepre- poznavnosti vsebin in ob vsaki sliki obupano sprašuje: Kaj to predstavlja? Kaj to pomeni? Z litanijami spraševanj poèasi napreduje od slike do slike ... dokler neki sliki nazadnje ne prekipi in z uperjenim prstom vanj ne zavrta ogorèenega vprašanja: What do you represent? Kaj pa ti predstavljaš? Pravijo, da je naš èas te`ka ura za sodob- no umetnost, ker je te`ka ura za èlovekovo srce. Ali lahko iz likovne govorice razberemo zna- menja èasa? Nedvomno. Umetnost je v odnosu do èa- sa prvovrsten “lakmusov papir”, èeprav nam njegova barva pogosto ni prav niè všeè. V umetnosti se to, kar se v `ivljenjski praksi de- jansko dogaja, pogosto poka`e prej in bolj radikalno kot v `ivljenjskem izkustvu pov- preènega èloveka. Ker so umetniki praviloma nadpovpreèno obèutljivi za vplive svojega okolja, èasa in dru`be, so v svoji umetnosti sposobni zelo kmalu reagirati na v dru`bi si- cer komaj zaznavne premike v ravnovesju med znanim in neznanim, med uveljavlje- nim in uveljavljajoèim, med konzervativnim in razsvetljujoèim, med tem, kar bi ljudje `e- leli “kritizirati”, in tem, kar bi bilo treba “kri- tizirati”. In to praviloma brez sprenevedanja in taktiziranja, tako, da nam ta “ne-ravno- vesja”, da jih ne bi zgolj “razumeli”, ampak “obèutili na lastni ko`i”, v vsej radikalnosti demonstrirajo. Ker inteligenca najprej ni teo- retièna postavka, ampak kvaliteta ravnanja, mora skozi didaktiko takih demonstracij, saj jih le tako “vzame zares”. Tudi v umetnosti našega èasa. Še posebej radikalno tam, kjer zbuja ta umetnost najveè nelagodja in zgra- `anja. Preprièan sem, da umetnost našega èa- sa ni ekscentrièna iz objestnosti, da ji meta- fiziènega obzorja ne manjka iz zabave, da nima te`av s konstruktivnostjo iz zlobe, am- pak da je taka, kakršna je, zato, ker je eks- centrièen, brez metafiziènih horizontov in de- kon-struktiven èas, ki ga `ivimo. Èas pa je v krizi — pomeni, da je tudi umet- nost v krizi? Èe reèem prozaièno: umetnost je toliko trajna, kolikor je trajen njen nosilec, in to- liko v krizi, kolikor so v krizi sistemi, o ka- terih govori, ker v njih `ivijo umetniki, ki jo ustvarjajo. Umetniki si za svoje delovanje ne morejo “najeti” idealnega ali nevtralnega oko- lja, iz katerega bi v svet pošiljali idealna in brezèasna sporoèila. @ivijo v duhovnozgo- dovinsko doloèenem èasu in zmorejo avten- tièno govoriti samo “skozi” ta èas. “Izmak- nejo” se mu lahko samo toliko — in ravno to je v umetnosti najbolj cenjeno –, kolikor ga s “preèišèevanjem” njegove površinskosti, nje- gove prepotentnosti, njegove nebrzdanosti in nagonskega `ivljenja, njegove lakote tre- buha in genitalij v smeri bistvenega pre`ivijo. Vèasih je umetnost opozarjala na bistveno v `ivljenju, danes pa se zdi, kot da loènice med pomembnim in nepomembnim sploh veè ni ... Res je. V èasu izjemne podatkovne gostote èlovekovega vsakdanjika je te`ko “razloèiti duhove”, pomembno od manj pomembnega in manj pomembno od nepomembnega. Še posebej, ker si mnogi dru`beni sistemi, od ekonomije preko komerciale, medijev in po- !  # pularne kulture do politike naravnost priza- devajo, da bi nam za pomembno predstavili to, kar je v zvezi s “pomembnim za nas” v njihovem interesu. “Kupna moè” kapitala gre danes tako daleè, da je sposoben tudi nee- konomske vrednosti — èast, preprièanje, ta- lent, krepost, resnico — z moèjo zapeljevanja povleèi v posel. Svojo moè ta kapital izvaja nad tistimi, pri katerih so `elje, potrebe in `ivljenjski naèrti dobili “kupljivo obliko”, kot pravi filozof Peter Sloterdijk. “Vaja sreène smrti”, kjer vse nepomembno odpade, na- stopi danes praviloma šele takrat, ko ni veè vaja. Na stran je postavljena tudi v umetnosti. Sicer pa: bi umetniki, ki bi danes opozarjali samo na bistveno, sploh koga nagovorili? Bi kdo opazil, da govorijo o bistvenem? Umet- nik, ki `eli danes govoriti o èemer koli, pa èetudi je to le najpomembnejši surogat naj- pomembnejšega, mora najprej zbuditi pozor- nost. To pa je v èasu vsakovrstne prenasièe- nosti z dra`ljaji in hiposenzibiliziranega ob- èinstva vse te`ja naloga. Od tod torej zbujanje pozornosti s provokacijo? Seveda. Vendar problem ni v provokaci- ji, ampak v tem, da zmanjkuje provokativnega, torej vrednot, katerih “prevrednotenje” bi bilo za publiko še izzivalno. Poleg tega ima pro- vociranje v postmodernem miljeju še dodatno te`avo: èe bi hotelo biti globinsko, bi zahte- valo pozornost in èas. “Bratje Karamazovi” so na primer izjemna globinska provokacija sub- jekta — vendar za globinski izteg zahtevajo èas, bralèevo pozornost, voljo do poglabljanja, predznanje ... Vsega tega pa danes obupno pri- manjkuje. Umetnik publike s takimi karak- teristikami praktièno nikjer veè ne najde. Zakaj umetniki za lastno promocijo z ekscesi napadajo tisto, kar je za mnoge ljudi najbolj sveto? Ekscesov ni, èe ne napadeš neèesa, kar ima mnogo ali vsaj nekaj ljudi za zaresno, eksi- stencialno pomembno vrednoto. Napad na nekaj, kar nihèe ne brani, je entropija in ne- smisel. Zato velja opaziti, da je napad na ne- kaj, kar povzroèi eksces, najprej implicitno priznanje dru`bene avtoritete in suvereno- sti napadanega. In v tem pogledu ni nakljuè- je, da so dandanes ravno religiozne vrednote in Cerkev tarèa mnogih napadov, tudi z umetniške strani. Vse je tako videti, kakor da so samo še vrednote in institucije te vr- ste danes suverene in avtoritativne, medtem ko so druge vrednote in institucije `e “pre- vrednotene” in dekonstruirane do mere, ko jih še napadati ni veè relevantno. Kako vi kot umetnik in hkrati kristjan rea- girate recimo ob zmalièeni podobi brezjanske ali ptujskogorske Matere Bo`je, èemur smo bili prièa v bli`nji preteklosti? Najprej vsekakor tako, da skušam trave- stije in glosiranja razliènih stopenj “inven- tivnosti” razumno razmejiti od sakrilegija. Vsakdo ve, da duhovni podvigi te sorte stvar- nostim, ki jih travestirani simboli reprezen- tirajo, ne morejo “nièesar dodati in nièesar odvzeti”, lahko pa seveda `alijo ljudi, ki se s temi simboli identificirajo. To pa v demo- kratièno zreli dru`bi vsekakor ni samo stvar “kulture”, ki je vsakdo ima, kolikor je ima, ampak stvar zajamèenega spoštovanja temelj- nih èlovekovih pravic, ki ne dovoljujejo ne- kaznovanega kršenja. Podoba Matere bo`je je v kršèanskih okoljih izraz potencirano av- toritativnih vrednot, zato ne èudi, “da na vi- soki vrh lete iz neba strele”. Vse “strele”, èe- tudi ne prihajajo “z neba”, ampak iz doline, pripovedujejo `e skicirano zgodbo: obstaja vsaj ena avtoritativna in suverena vrednota, ki še ni bila dekonstruirana. Nadalje so škan- dali, ki merijo na prevrednotenje vrednot z njihovim razvrednotenjem, vselej dobra pri- lo`nost za ponoven razmislek o teh vredno- tah, predvsem za ponoven premislek naše- ga praktiènega odnosa do njih. Se niso morda nanj nalo`ili sedimenti rutine, naivnosti ali !     celo malikovanja? Najslabša od vsega pa se mi v tej zvezi gotovo zdi pretirana emocio- nalna reakcija, ki po moje ni zdrav znak ne zdrave demokracije ne zdrave vere. Vendar neke meje moramo postaviti! Dr`i. Èlovek mora to, v kar verjame, in kar ga navdihuje, na dostojen naèin braniti tudi navzven, èe kdo neupravièeno posega v nje- gov najgloblji “eksistencialni teritorij”. Osebno mi meje demokracije pri tem zadostujejo, èe- prav je suverenost in nedotakljivost èlovekove vrednostne in orientacijske matrice v nevar- nosti v vseh sistemih, od tiranskih do demo- kratiènih, in jo je glede na izkušnje muèen- cev, svetnikov, politiènih zapornikov, inova- torjev in nenazadnje umetnikov mogoèe ubra- niti le “od znotraj” in praviloma za zelo visoko ceno. — Umetniki, ki se poslu`ujejo ekscesov, to pogosto poènejo zato, da bi z ekscesi oto- pelo javnost opozorili bodisi na pomembna `ivljenjska vprašanja bodisi na frivolen odnos do njih. Morda z njimi samo preverjajo “po- tresno trdnost” vrednot, ki jih postavljajo pod vprašanj. Še posebej pri tistih, ki se jim zdi nji- hovo poèetje škandalozno in ga kritizrajo. @al ! Jo`ef Muhoviè: O Marijini smrti – tretji prizor (iz cikla: Rainer Maria Rilke, Marijino `ivljenje), 2006, akril in kola` na papirju, 55 x 46 cm.  # pogostokrat tako, da ravno z obliko ali z bre- zobzirnostjo kritiziranja najbolj pritrjujejo upravièenosti tovrstnega testiranja vrednot. Pri tem po mojem mnenju izrazito manjka konstruktivne kritike, ali pa je sploh ni. Ima- mo veliko kritiènih kritikov, za katere je zna- èilno, da kritizirajo vse, kar jim nekdo vr`e kot kost — in ubogljivo tudi v isti smeri, iz kate- re je kost priletela. Njihovi horizonti so po- vsem zamejeni s horizonti tega, do èesar se opredeljujejo, ne znajo pa pogledati širše. Mor- da jim je kdo vrgel kost samo zato, da bi preu- smeril njihovo pozornost z bistvenega na ne- pomembno. Kritièni kritiki so se vajeni zgolj opredeljevati do tega, s èimer jih sprovocirajo drugi. Nasprotno pa so konstruktivni kriti- ki tisti, ki proizvajajo stvari, do katerih se po- tem opredeljujejo drugi. In umetniki so v svo- jem bistvu vedno bili in so konstruktivni — ved- no proizvedejo nekaj, do èesar se morajo drugi opredeljevati. V tem smislu je umetnost vedno neprijeten korak spredaj. A èas, v katerem `i- vimo, je našel “oro`je” tudi za njihov prisil- ni “imperativ opredeljevanja” — namreè brez- bri`nost in neodziv, ki umetnike popolnoma imobilizira. Ali ni ta neodziv tudi posledica splošne du- hovne praznine oziroma otopelosti? Eno je povezano z drugim. Umetniki prejš- njega èasa so bili “samotni jezdeci”, v neneh- nem sporu z dru`bo, ker se njihove vredno- te obièajno niso pokrivale z dru`benimi vred- notami. Bili so pripravljeni pretrpeti leta pro- stovoljnega marginalstva za ideje, svoj uspeh pa so projicirali v posmrtno slavo. Èas zanje ni igral posebne vloge. Tudi ideal lepote in predsodek perenialnosti zanje še nista bila uni- èena. Obstajala je, kot pravi pesnik Paul Valéry, “neke vrste etika forme”, ki je peljala k neskonè- nemu delu, za katerega so vsi, ki so se mu pre- pustili, vedeli, da je velièina napora obratno sorazmerna s številom ljudi, ki ga bodo razu- meli in cenili. Umetniki so tedaj delali za ma- ! loštevilne. Takih umetnikov danes praktièno ni veè. Danes morajo umetniki odziv na svoje delo dobiti še v tem ̀ ivljenju, èe ̀ elijo pre`iveti. Za kaj takega pa morajo biti svoji lastni me- ned`erji in to pije kri njihovi ustvarjalnosti. Tako zelo se je spremenil èas. Èe `eli umet- nik danes producirati, èe ̀ eli promovirati svoje delo, da bi od njega nazadnje tudi profitiral, nima èasa za poglobljeno delo. Koliko èasa taka umetnost “pre`ivi”? Iz take “matrice” te`ko izide umetnost, ki bo trajna, umetnost, s katero se bodo lahko identificirale prihodnje kulture in bodoèe ge- neracije. Ampak veliko je `e to, èe umetnost avtentièno pripoveduje zgodbo svojega èasa; da ne “blefira”, da ne dela razlike med tem, kar pripoveduje in tem, kar dejansko je. Vsako umetnost doloèa stopnja transcendiranja po- gojev, v katerih je nastala. Poznamo umetno- sti, ki se do te mere “identificirajo” s speci- fiènimi problemi svojega èasa, da ugasnejo z njimi vred. Ko opravijo svojo artikulacijsko in animacijsko funkcijo, niso veè potrebne. Èe pa se je v konkretnih okolišèinah umet- niku pod sreènimi okolišèinami posreèilo ar- tikulirati kakšno arhetipièno stanje, obèutje in pojmovanje — taka umetnost pre`ivi, ker se arhetipièna podstat v èloveštvu ne spremi- nja, ampak se kot globinski tok vleèe skozi vsa obdobja. V dru`bi in v èloveku se zelo spre- minjajo predvsem vrhnje plasti; imamo ob- èutek, da se je od èasa naših starih mam vse spremenilo. Vendar je to iluzija. Dejansko vsa bistvena èlovekova vprašanja ostajajo enaka: Kdo sem? Od kod in zakaj? Kako naj si naj- dem pravega partnerja in vzgajam otroke? Kako naj opravim z Damoklejevim meèem neizogibne minljivosti? itd. Vsaka nova ge- neracija je postavljena pred ta stara vprašanja in mora nanja najti svoje izvirne odgovore. Umetnost se teh vprašanj spontano loteva, ker izhaja iz èloveškega izkustva, kakor se nam ne- posredno in intuitivno ka`e v `ivljenju. Ka-     ! dar je pri artikulaciji smiselnih izhodišè za sa- mostojno odgovarjanje na omenjena vprašanja uspešna, deluje inspirativno tako na ravni ob- èutenja kot na ravni pojmovanja, saj so nje- na izrazna sredstva istoèasno èutna in duhov- na. “Vroèa faza” današnje dru`be je v tem, da subjektu nobena zunanja opora ne poka`e veè “merila” za odgovarjanje na ta globinsko kljuè- na vprašanja, da mu nobena zunanja instanca pri tem ni veè preprièljivo v pomoè. Kriza umetnosti pa je v tem, da, èe parafraziram pe- snika Czes³ava Mi³osza, v luèi gornje “brez- temeljnosti” tako s te`avo prihaja na sled po- trebi po redu, ritmu in obliki, tem trem stvar- nostim, ki se zoperstavljajo kaosu in nièu. Torej je prepad med svetom vere in svetom umetnosti le navidezen? Èe gledamo na stvari od daleè in od zunaj, se zdi, da defilira postmoderna umetnost mimo vere, na primer postmodernega kršèanstva v po- polni indiferenci. Slika pa se radikalno spre- meni, èe poleg zunanjosti upoštevamo tudi no- tranjost obeh pojavov. Indiferenca tako rekoè izhlapi. Neposredni dokaz za to je `e fenomen poudarjene ritualizacije ustvarjalnih in promo- cijskih procesov v umetnosti in popularni kul- turi, pri nas pa morda še bolj pojavi travesti- ranja in sakrilegiranja religioznih simbolov in institucij. Ta fenomen ka`e, da postmoderna umetnost in kultura spontano išèeta kontakt z religijo, èeprav se morda niti ne zavedata toèno zakaj. Videti je, kakor bi njuni ustvarjalci pod- zavestno èutili, da modernistièna sublimnost, kulturno kreiranje lastnega imid`a, komercialni uspeh ipd. niso (veè) ideali s takšno potenco, da bi v soju njihovih regulativ v ustvarjalnem procesu lahko dali vse od sebe. In kot bi èu- tili, da bi ta manko utegnile zapolniti simulirane religijske forme in strategije. Moderna umetnost ostaja pri èutnem vi- dezu, dra`ljivem ugajanju, banalnost vsak- danjika se prepleta s sentimentalnostjo. Manj- ka prese`no, transcendentno. Kaj nam `eli Bog povedati, citiram vas, “skozi to krièavo post- moderno praznino”? Ko se povpreèni moderni kristjan, ki ni strokovnjak za umetnost, sreèa s takim ne- gativom resnosti, smisla, etosa in iskanja ab- solutnega, kakor ga razbira iz umetnostne po- nudbe svojega èasa, sem davno tega `e zapisal v Tretjem dnevu, se v njem avtomatièno dvigne refleks, ki meji na pohujšanje. Ref- leks, v katerem se nostalgija po umetnostni klasiki meša s sklicevanjem na veène, a ab- straktne vrednote, oboje skupaj pa z nervozno `eljo po korigiranju “stanja stvari”. Ker krist- jan bolj misli na to, kar bi po njegovem mne- nju umetnost “morala” biti, ne vidi, kakšna je in zakaj je takšna. Ne posveèa se ji in zato ne odkrije, kaj mu pripoveduje ... Toda kaj, èe nam Bog danes skuša nekaj povedati prav skozi te ciniène surogate smisla, prav skozi ta novodobni umetnostni šamanizem? In ter- ja od nas, da vse to razumemo? Kristjan bi ob tej mo`nosti moral biti zadnji, ki bi ga to presenetilo. Jezusove besede so preveè ned- voumne: “Kadar vidite, da se na zahodu dviga oblak, takoj pravite: >De` prihaja,< in tako se zgodi. Kadar pa piha jug, pravite: >Vroèina bo,< in je res. Hinavci! Oblièje zemlje in neba znate presojati, kako da ne znate presojati tega èasa?” (Lk 12,54–56). Ga znamo mi? Našega, postmodernistiènega. Prav zanima me, kaj bi pokazal evangeljski rentgen, èe bi njegove vrtajoèe `arke usmerili na postmoderno umetnost in naravnali ostrino? Mar res samo to, da je njena hedonistièna nezmernost, njen anarhizem in hermetizem le kaprica vsega presitih umetnjakarjev? Ali pa morda to, da je vse našteto veliko prej znamenje èasa: he- donistièna nezmernost odmev splošnega po- manjkanja prave mere v našem `ivljenju, anarhizem parafraza naše nesposobnosti, da bi sami sebi postavili razumne meje, in her- metièni individualizem zadnji azil èlovekove potrebe po osebnem dostojanstvu?  # /      Nekoliko me je presenetil izziv, ki ga je v tokratnem uvodniku dr. Ivo Ker`e izrazil z besedami, da se v Tretjem dnevu slovenski katoliški shod na nek na~in `e dogaja. Vendar bo misel v smislu nekakšne priprave, detektiranja nevralgi~nih tem, soo~enja prvih razmislekov in poudarkov br`~as dr`ala. Pred par leti sem imel mo`nost povezati nekatere ljudi, ki se niso osebno pozna- li, gojili pa so sorodno misel o nujnosti novega katoliškega shoda. ^util sem se torej bolj posrednik, vseeno pa sem takrat ponudil mo`nost, da vprašanje spro`imo v naši reviji. Od obljubljenega tematskega sklopa dalje tako ni izšla številka Tretjega dne, ki bi ob tej ali oni temi ne prinesla vsaj omembe “shoda”. Odzivi na te objave so zelo pozitivni. Kritiki, ki razlage in tekstov po vsej priliki niso brali, pa se zve~ine navdihujejo pri poimenovanju. Priznati je treba, da je ime slovenski katoliški shod sila prikladno za to, da vle~e nase bodisi semanti~ne bodisi zgodovinske aluzije na pompozni zunanji triumf. To pa seveda v polo`aju, ki ga kristjan ta hip `ivi v Sloveniji, deluje ne samo anahronisti~no ampak tudi mazohisti~no in groteskno. Zato naj bo še enkrat poudarjeno, da katoliškega shoda v smislu pozunanjenosti absolutno nikoli nismo jemali v misel. Spominjam se, da je profesor Otmar ^rnilogar Descartesov cogito prevajal oz. razlagal kot miselno nevihto, vihar, pretres, potres, ki se je šele po mukotrpnem naporu in negotovosti lahko u~vrstil v ergo sum. Morda je to primerna prispodoba za tisto, kar ~aka katoliški shod. Študij in kontemplacija to- rej. Zato smo za to številko znova zbrali nekaj ~lankov, razmeroma raznorodnih tako po vsebini kot po pristopu, ki za novo ped razpirajo pahlja~o slovenskih tem. Lenart Rihar Jo`ef Muhoviè: Meditacija v prostoru–èasu, 1991, svinec na ploèevini, 199 x 275,5 cm.