r s ISSN 1318-3656 Ilii-ska Bistrica - Utiiik IV - št. 5 - Maj ’95 cena 150 SIT i nast skez' eli v|< iz Kii sr ligi; .VIJ Proslava na Hribu svobode svet je že na aprilski seji obravnaval in sprejel pobudo ZZB | ® *.^rs*činskega praznika, čeprav je bilo slišati tudi drugačna Ck° en,'a- ,van Žibert (SDSS) je predlagal, da bi se denar za izvedbo proslave 1 nreni'« za začetek asfaltiranja ceste na Janeževo Brdo, ki je na način tudi povezana z NOB. Svetniki so v razpravi poudarili predvsem ■pncno plat organizacije, saj izvedba tako velikega projekta ne bo možna ,<®jez *00«eC?na' saj 'l'rsl11* V/, mnam -5 ■ >-5 2- i g! i|IW * fliVAJifJOjf V SLOVIM ? iPl o —«««. ‘ s 0 m HOMU* Form«* «W*OY VL* VIL VB, VW. «11.-(K, . IU*»4 1UMU VILKA ItlOVUlM tttmiU MVAHKKJ f V c V. ^ * r 1 ^ i*' Pogovor z mag. Stanislavom Prosenom ušali r Pri ten Moja vrata so vedno »ijeizl /o ulic ko lete aciji II in za vsakogar odprta •dba zi pod ‘ntacij vse sl -čkrat •rja Pe Po preteku določene dobe bi morala vsaka demokratično izvoljena oblast pokazati vsaj minimalne rezultate svojega dela. Kaj seje spremenilo z zamenjavo starega sistema lokalne samouprave? 0 tem in onem, predvsem o dogajanju v občinskem svetu in po želji vašega zapisovalca tudi o nekaterih drugih stvareh, ki vas utegnejo zanimati, smo se pogovarjali z mag. Stanislavom Prosenom, županom Občine Ilirska Bistrica. Gospod župan, po poklicu ste upokojeni doktor veterinarske medicine. Vaši poklicni kolegi so postali župani tudi v občinah Divača, Vipava in Hrpelje-Ko-zina. Kaj vas je, če vemo, da ste bili tudi v prejšnjem mandatnem obdobju predsednik Skupščine občine Ilirska Bistrica, pravzaprav pritegnilo v politiko? Na volitvah leta 1990 sem kandidiral na listi Slovenske ljudske stranke (SLS) predvsem zato, ker sem pričakoval, da bom kot poslanec občinske skupščine lahko veliko več storil za razvoj kmetijstva in kmetijske proizvodnje na llirsko-bistriškem. Takratna koalicija strank SLS, SKD, Zelenih in ND meje predlagala za predsednika in skupščina me je potem z absolutno večino tudi izvolila. Kljub temu, da je bila skupščina v zadnjem delu svojega mandata večkrat nesklepčna, je po mojem vso najpomembnejšo problematiko sproti in zadovoljivo reševala, tako da delo skupščine in izvršnega sveta v celoti pozitivno ocenjujem. Na predlog Liberalnodemokratske stranke Slovenije in tudi zaradi izkušenj, ki sem sem si jih kot predsednik skupščine v tem času nabral, sem se odločil, da kandidiram tudi za župana Občine Ilirska Bistrica na prvih demokratičnih lokalnih volitvah lanskega decembra, na katerih sem bil v drugem krogu tudi izvoljen. K moji izvolitvi je veliko pripomogla koalicija strank LDS (Liberalna demokracija Slovenije), SLS, SKD in Zelenih, podpisana neposredno pred drugim krogom volitev. Če pustim politiko ob strani, saj po mojem ne bi smela vplivati na različne pristope do reševanja problemov, lahko rečem, da imam s SLS tudi precej istih pogledov in programov, ki bi jih v občini morali realizirati. So naloge županov z zakonodajo že dokončno urejene? Spremembe zakona o lokalni samoupravi, ki jih je državni zbor sprejel marca, so dokončno razmejile pristojnosti med župani in občinskimi sveti. Župan ne more biti več član občinskega sveta, lahko pa je prisoten na njegovih zasedanjih, vendar po zakonu to ni njegova obveznost. Župan pripravlja osnutke občinskih odlokov in jih predlaga v sprejem občinskemu svetu, predstavlja in zastopa občino, vodi občinsko upravo, zaposluje delavce in občinskemu svetu poroča o svojem delu oziroma zanj odgovarja. Občinski svet je zakonodajni del oblasti lokalne skupnosti in župan mora kot prvi človek občinske uprave skrbeti za izvajanje njegovih sklepov. Mislim, da so pristojnosti med župani in občinskimi sveti pošteno razmejene, razen tega pa v tem ni bistvo, pomembneje je, da svet in župan skupaj rešujeta najraznovrstnejšo proble- matiko in da dobro sodelujeta. Razmejitev pristojnosti med župani in občinskimi sveti je torej bolj formalnost, ki jo določa zakon. Zakaj ste se odločili za neprofesionalno opravljanje funkcije? Že v predvolilni kampanji sem se odločil - in to volivcem tudi jasno povedal - da bom v primeru moje izvolitve funkcijo župana opravljal neprofesionalno. Po mojem strokovno sestavljena občinska uprava, ki jo vodi dober tajnik, ne potrebuje profesionalnega župana. V zadnjem času sem glede tega nekoliko v dvomih, ker občinska uprava še ni dokončno formirana in sem zaradi tega bistveno bolj obremenjen, kot bi sicer bil. Julija 1994 ste po združitvi Liberalnodemokratske stranke, Demokratske stranke in Socialistične stranke Slovenije postali tudi predsednik Občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije. Vaše predvolilno geslo je bilo: "Nič ni nemogoče, toda brez trdega in poštenega dela ni poti v lepše življenje." Kako uresničujete obljube iz predvolilne kampanje? Strankine in moje obljube pred volitvami še držijo. Skupaj s stranko jih bom skušal v tem mandatnem obdobju tudi spraviti v življenje, čas od izvedbe vol i-tev do sedaj pa je še prekratek, da bi lahko bolj konkretno pristopili k reševanju določenih problemov. Tu mislim predvsem nase, ker niti občinski svet niti občinska uprava še nista dokončno konstituirana, prav tako še niso razmejene vse funkcije med občinsko in državno upravo. Tako še vedno ne vemo, kaj bomo pravzaprav delali. Tudi če bo državni zbor upošteval sklep ustavnega sodišča o razmejitvi funkcij med državno in občinsko upravo še vedno ne bomo vedeli, kakšne pristojnosti bo imela občinska uprava. Država si prizadeva za čimvečjo centralizacijo oblasti in občinam rada prepušča odločanje o zanjo nepomembnih stvareh (lokalna infrastruktura, skrb za del šolstva in zdravstva, otroško varstvo, kultura, šport), na drugi strani pa si jemlje prostor in stavbna zemljišča. Še vedno si ne moremo zamisliti dejstva, da ima država popolne pristojnosti nad prostorom, saj bi morale zanj skrbeti občine. Za vse objekte družbenega pomena skrbimo sami, država je prevzela nase le skrb za plače zaposlenih, z obstoječo zakonodajo pa nas še ovira pri vzdrževanju in investicijah. Primorske novice so 18. aprila objavile vašo izjavo: "Občinski svet se še vedno ni konstituiral in nima svojega predsednika. Imenoval pa ni tudi komisij in od- borov, kar otežuje delo. V teh stotih dneh pa smo vendarle uredili nekaj pomembnih zadev. Skupaj z načelnikom Upravne enote sva dogovorno razdelila delavce v občinsko upravo in Upravno enoto, v pripravi pa je pogodba za najem prostorov, ki jih uporablja UE. Zagotovili smo sredstva za nadaljevanje izgradnje OŠ A. Žnideršiča, dokončanje vodovoda v Podgoro in še kaj." Predsednik občinskega sveta je medtem postal Zorko Šajn. Statut in poslovnik še nista sprejeta, prav tako ne odbori in komisije. Se vam zdi, da ste storili dovolj? Kljub temu, da občinski svet ni imel svojih predstavnikov oziroma ni bil konstituiran, je na osnovi začasnega poslovnika vseeno deloval in tekoče reševal vse probleme. Vsekakor pa moram pripomniti, da bi bilo delo občinskega sveta verjetno veliko bolj uspešno in hitrejše, mogoče tudi bolj strokovno, če bi bi bile v tem času imenovane komisije, ki bi se ukvarjale le z določeno problematiko, tako da bi jo občinski svet lažje obravnaval in reševal. Sam sem bil decembra in januarja koordinator pri pripravi predlogov za sestavo organov sveta. Šlo je predvsem za vprašanje, kako naj bi bile posamezne stranke zastopane v odborih in komisijah glede na njihove volilne rezultate, vendar se z dogovorom, ki je bil sprejet med strankami na koordinaciji, potem ni strinjal še občinski svet. Moje delo je nato prevzel Vladimir Čeligoj (SDSS). Razen predloga ZZP in SDSS za predsednika sveta tudi njemu ni uspelo uskladiti tako različnih pogledov na strankarsko pripadnost kandidatov za najpomembnejše funkcije. Na zadnji seji je bil za predsednika občinskega sveta izvoljen Zorko Šajn (ZZP). Žal mi je, da za tajnika ni bil izvoljen kandidat, ki sem ga sam predlagal. Ivan Barba (SLS) bi bil s svojimi strokovnimi in organizacijskimi sposobnostmi najbolj primeren za opravljanje te funkcije, saj si je štiri leta nabiral izkušnje kot predsednik Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Ilirska Bistrica. Njegova izvolitev bi po mojem vsaj delno pomirila razgrete strasti, razen tega pa bi tudi ostale stranke dobile svoje predstavnike, nekatere v svetu, nekatere v občinski upravi. Pričakoval sem, da se bosta SDSS in ZZP dogovorili o kandidatu za predsednika sveta tako, da bi ena stranka umaknila kandidaturo, vendar odgovora ni bilo in je odločitev padla na zasedanju sveta. Upam, da bo Zorko Šajn uspešno vodil delo občinskega sveta in da bom z njim lahko dobro sodeloval, čeprav LDS na začetku ni podpirala njegove kandidature. Stranke se bodo morale o novem kandidatu za tajnika še dogovoriti. Sam sem še vedno prepričan, da bi bil Ivan Barba najprimernejši. Ves čas sem čakal, do bo občinski svet izvolil tajnika in da bi se potem skupaj dogovorila o organiziranju občinske uprave. Z ozirom na majhno število delavcev v občinski upravi je praktično brezpredmetno, da bi določeni resorji dobili načelnika. Mislim, da ne potrebujemo načelnikov, ampak le referente za določena področja. Tajnik bi moral voditi vse funkcije v občini. Glede sodelovanja z Upravno enoto Ilirska Bistrica lahko rečem, da je bilo do sedaj zelo dobro, saj smo skupaj reševali kadrovske in prostorske probleme. Če si bo država v prihodnosti vzela še več pristojnosti, celo nekatere, ki bi morale ostati občini, potem si upam trditi, da bo lahko prišlo tudi do nesoglasij zaradi tega, ker nekatere pristojnosti med občinsko in državno upravo še niso dokončno razmejene. Aprila 1995 je bilo na zavodu za zaposlovanje v II. Bistrici prijavljenih 910 iskalcev zaposlitve, ki se jim bo najbrž pridružilo še 55 delavk tekstilnega pod- jetja likom. Se občinski svet rerltorJa samo z manj pomembnimi p'Qd um Kaj lahko Vi storite v tem prii^ ;)0 v I K 5as ne Občinski svet se ukvarja s prakj lcii®' lotno občinsko problematiko. etr°'s je, da se preveč ukvarjamo z roT mi in da potem seveda zmanj^' a 5 za bolj pomembne stvari. To je" ace tudi posledica sej, ki trajajo os£ Vpra ur. Mislim, da je problematika činskega gospodarstva in stopi^ poslenosti, ki presega sloven!,.|. prečje, eden izmed največjiht ■ -problemov. Občinski svet bi ševanju gospodarstva in nezap^ ^ ' vsekakor posvetiti večjo pozoG ,ar zadnji seji občinskega svetas,TaS(,| n od delavk likoma le obvestilo za katero so se odločile zaradi rske i čanih osebnih dohodkov, fCL prehrano in potnih stroškov, ^nereš! co Tatjano Dodič sem prosil, ^ nje podrobneje opiše. Pojasoi|j-v ( da je s stališča vodstva podjeti* 1 blemov prišlo zaradi tega, ^ej5nalnc ne izpolnjujejo norme in zatc<0.not| do izpada dela dohodka. ŽeldL q slišati tudi drugo stran. Na je do sem se včeraj (15. maja) 5eS>uprav dikatom in predstavnicami de'hobči na sestanku nisem bil prisoten^^ ka, ker sem bil službeno zaC^lars0 lavke trdijo, da so Vezenine ^nerjtv novile podjetje likom tudi z n%gjn , da bi se rešile določenega števC^ 5 dov. Po stečaju Vezenin ieta!le0k-zaradi zakonskih obveznostih- dov III. stopnje ustanovili P^i kom, ki naj bi delovalo le do y aprila, ker podjetje ne sme illkava | prej kot v enem letu. Na seS'najjjr bilo sprejeto naslednje: PriPr3gra[j|V elaborat za ustanovitev Top,-jetja, ki naj bi pokazal vse te^ijs|e Težave v zadnjih letih se nanf- ^t, v vsem na pomanjkanje prosto * Gr| ustrezne opremljenosti labof se p striškega zdravstvenega dort1 °lož| nje nove zdravstvene postaj6'^ac du. Z ministrstvom za zdrahi0 ste nepovratna sredstva pogovarlj1 vpi< letos, zdravstvenemu doma ^ ePri( pa je občina kot njegov ustah^ p; žna finančno in organizacij5 i,0n čiti na pomoč.Nekatere pr0., 'stric radi delovanja na več lokanj > ušali rešiti na čim manj boleč na-Pri tem mislim na preselitev fizične iz Tokisove zgradbe na Gregorko ulico za zdravstvenim domom. >dl '4 ko leto je bilo veliko govora o pli-ac'i' II. Bistrice. jdba za plinifikacijo Ilirske Bistrice ;a Podpisana že pred leti. Vsa do-•ntacija je pripravljena, verjetno pa we skupaj ustavilo pri financah, -ckratsem poskušal izvedeti od di-,rja Petrola, ki je večinski lastnik etrei’tltorja - mešanega podjetja Ape-prPaturn o začetku del. Obljubil mi i pri«| 0 v Primeru, če mešano podjetje 5as ne bi bilo zainteresirano za praki, 'j°' Plinifikacijo II. Bistrice izve-tiko. etro^ sarri, konkretnega odgovora iz m*:is^ai še nisem dobil. Obstaja bo-manj^' a se bo plinifikacija Ilirske Bilo je'2a<^a reševati parcialno in da bo oose^ vPrašljivatudi njena izvedba za tikaf'no rn®sto- Ko smo se v bivši skup-st0pG°r 0l^a^ 0 plinifikaciji II. Bistrice, >venr|.Prekivalc:i drugih naselij v občini čjiht;''podobne želje. Že takrat jim je t bi ^ ' or Pojasnil, da bi bili priključki ezap1.^5!^' sistem predragi in neekono-,oZOPn:oNarnesto tega jim je predlagal :ta s*a,0ilnternih sistemov za posamez-stilol C.le ab večje stanovanjske in go-iradi^rske Porabnike. 3V. D^ko^slriški občini je še vedno ve-sil'n)eobt^nih ekoloških problemov, jasnili-. tlcal Projekt regionalnega od-djetj1 Ca ^0rnunalnih odpadkov.? ker za.C valu ulcl ™ Ve-Ne vem, kje naj bi bilo i '^lar^' ^ud' v naši občil ■ e|lneri,0tamkajšnii Prebivalci prepi V®’ ble vem, kje naj bi bilo n ■j^i , vc|n, Kje naj oi ono r štev^ci 5 0 °dlagališče, saj se boi 'eta le nh^-a^' kasneie naveličali Dc|ne v svn;i )StiC v. ^'ne v svoji bližini. Ker si ' p0<' mor*513 pristoinosti 'z tega podre ' a a Poskrbeti tudi za odlaf dol«1. Vli k,- SKrbetl tudiza odla! ,t: ,tjžaval|l i,iani 50 PrePričani, da e 1 seitnaiii 3 ko rešujete probleme, r riPrVadni!, c6 b' bile kos- S Problen nov«fi-pQ 0rnunalne čistilne nap a te4jske°CU ak Predelavo Tokove ilj^ame^151'^6 naPrave za komun ies4ki l e ,S(j okvarja posebna kor sti^mti 7 a a Prednost eni ali dri bitiljpravp l2Sradnjo komunalnečis ', ^fena V ' Bistrici sozagotovlje :el°!ttva v^epu.bbška in mednarod le '^v- b nrISIn' okro8 70 milijonov aj i^a ureri ?8rarna pbare smo si ta rr stvrhstrukt' 6V reke Reke in komunal iagati8e| ^ji.^ v d- Bistrici zagoto\ valjev). $ tIJ°n Ecuiev (150 milijon 0 ^e'0dovaern denariem bomo sanir na^izacjj/1 111051 v Bitnji, zgrad jvO^Va U|jc v II- Bistrici (Sušeč, Cč ne^jave 2 ha/ Jasenska pila) in čistil )to4, Pod°IOdlski v Kuteževem, 2 stv^e ra2D°ra,ab in Trpčanah. Čake 1 ^facijsi^' ^a^zvedbo gradbenih ^rska r- sc^lo a|: s,r'ca končno dobila src a|i np? len1 tiz^in np, .Setrenut resni^eno željo ana7rt, Voikn°AUkvaria komis ostdlj cr|| koTčelig0j, ivko SF bof^e potri°mo ša)n), ki b aieVriižaciicL prost°rske, kad ra^,0 števil, ožn°sti ter iz vari'11 vpiSat 0trok 12 občim ■vlreprič na srednjo šolo \ n^Pv na o;Sern' da bo s šii jrc^fistri, ici .' ^'orudi do sr ) nam jepristoji stvo že skoraj dalo pristanek za šolo poklicne usmeritve. Bodoča šola naj bi delovala v trnovskem begunskem centru, v poštev pride tudi Topol v starem delu mesta ali v Osnovni šoli Antona Žnideršiča, če bi jo razširili in adaptirali. V Ilirski Bistrici se zadnje čase veliko dogaja na kulturnem področju in to nam priznavajo tudi v soseščini. Občina Ilirska Bistrica bi po mojem lahko postala znana samo po živahnem kulturnem dogajanju. Od tega bi imeli korist vsi, saj vemo kam gre vsak Slovenec po dobrem kulturnem dogodku. Velika dvorana v Domu na Vidmu še vedno ni urejena. Kje so obtičali načrti za prenovo in ureditev Premskega gradu, ki bi lahko gostil, podobno kot v drugih slovenskih krajih, stalne zbirke domačih ustvarjalcev? Kultura je dobivala bistveno premalo denarja predvsem zato, ker smo v preteklih letih največ proračunskega denarja namenili za izgradnjo lokalne infrastrukture, skrajni čas pa bi že bil, da bi se tudi na kulturnem področju stvari postavile na svoje mesto. Mislim, da je bilo kljub majhnim sredstvom za kulturo v preteklih letih veliko storjenega, vsekakor veliko več, kot bi lahko pričakovali. Bistriška kultura ima največje probleme s prostori. Po mojem bi odpadli z ureditvijo tistega dela Doma na Vidmu, ki je bil namenjen izključno za kulturno dejavnost. Z najemnikom Doma na Vidmu je bilo dogovorjeno, da uredi veliko dvorano in dve manjši učilnici, stanje pa je tudi po dveh letih skoraj nespremenjeno. V dogovoru z upra-vljalcem bomo poskušali ta problem čimprej rešiti. Premski grad je bil pred leti tudi s pomočjo finančnega prispevka ministrstva za kulturo nekoliko urejen, vendar so se vsi poskusi, da bi ga oddali v najem dobremu gospodarju, ki bi investiral in skrbel zanj, izjalovili. Ne vem več kaj naj bi še storili, da bi ga rešili pred propadanjem. Po uveljavljenih novinarskih načelih bi moral biti odnos medijev do oblasti vseskozi slab in močno kritičen. Kakšne izkušnje imate z njimi? V postojnski in sežanski občini dobiva vsako gospodinjstvo lokalni časopis brezplačno. Bi bilo mogoče kaj takega tudi v Ilirski Bistrici? Nikoli nisem imel slabih izkušenj in odnosov z mediji - moje delo ocenjujejo v skladu z novinarsko etiko in ga, če je kritike potrebno, upravičeno kritizirajo. Mislim, da je lokalni časopis dober in da objektivno poroča o delu in življenju občanov ter o dogodkih, ki se zvrstijo v enem mesecu, vendar izhaja v premajhni nakladi in ne doseže večine gospodinjstev. Če bomo hoteli biti bolje in kvalitetneje obveščeni, mu bomo morali v prihodnosti nameniti več moralne in finančne podpore. Politiki tudi pri nas vedno bolj živijo v t. i. "stekleni kletki". Glede na to, da ste prvi izmed enakih v majhni lokalni skupnosti najbrž nikogar ne zanima vaše privatno življenje. Kaj lahko poveste o sebi? Po volitvah sem pravzaprav izredno zaposlen. Kljub temu še vedno najdem čas za ukvarjanje s kmetijstvom. Drugih konjičkov oziroma dejavnosti si ne morem privoščiti, vendar upam, da se bodo razmere na občini počasi uredile in da bom lahko več časa posvetil kulturi in športu. Razen tega lahko rečem, da imam z ljudmi tudi po volitvah zelo veliko kontaktov in da od mene seveda pričakujejo pomoč. Na občini nimam uradnih ur za stranke - moja vrata so vedno in za vsakogar odprta. B. Zidarič POGLEDI "Občina ne bo postala smetišče odsluženih kadrov! ” Tiskovne konference strank so v okoljih s starejšo in bolj zakoreninjeno demokratično tradicijo že dolgo nekaj čisto običanjega. Živahno politično življenje na ravni podalpske države in nenehni spori predstavnikov oblasti z opozicijo se zdijo tistim, ki jim je bil ljubši monizem prejšnjega sistema nekaj povsem brezpredmetnega, čeprav se počasi le oblikuje spoznanje, da se je treba z novim sprijazniti in da je bolje, če se mnenja in pogledi krešejo. Zdi se, da se bo praksa sklicevanja tiskovnih konferenc tudi na ilirskobistriškem uveljavila, saj so take oblike za obe strani najboljša priložnost za učinkovitejše in bolj objektivno informiranje občanov. Tiskovna konferenca Občinskih odborov Socialdemokratske stranke Slovenije, Slovenske ljudske stranke in Zelenih Slovenije je imela podoben namen. Tri stranke slovenske pomladi so v sredo, 24. maja, predstavile "problematiko občinskega sveta in občinske uprave" s svojega stališča. Predsednik Občinskega odbora SDSS Leo Šircelj je najprej pojasnil zaplete okoli delitve najpomembnejših funkcij v občini. Socialdemokrati, na decembrskih volitvah so dobili največ glasov in štiri sedeže v občinskem svetu, so zahtevali mesto tajnika, vendar so jih ZZP, neodvisni listi in nekatere druge stranke grobo zavrnile. Prepričani so, da si želijo stare stranke, zlasti Skupaj so ugotovili, da je kar nekaj občinskih odlokov, ki urejajo varovanje okolja neuporabnih in zastarelih. Po obstoječih odlokih ni možno izvajati sankcij, drugi problem pa so sredstva za komunalnega redarja, ki bi z nenehno prisotnostjo na terenu veliko pripomogel k večji ekološki disciplini posameznikov in gospodarskih organizacij. Zeleni so se pred nedavnim odločili, da bodo na eni izmed sej občinskega sveta poskušali spraviti na dnevni red sporne odloke in jih spremeniti v skladu s spremenjenimi razmerami, da bi jih končno vsi skupaj začeli upoštevati in po svojih močeh pripomogli k boljšemu videzu mesta, naselij in pokrajine. Po njihovem bi morala prostor za stare in odslužene avtomobile zagotoviti občina, poleg tega pa bi morala poskrbeti tudi za napol porušene stavbe in končno začeti z izvajanjem Odloka o urejanju in varstvu okolja v Občini Ilirska Bistrica, v katerem je že sedaj jasno rečeno kdo in na kakšen način naj bi odvažal odpadke s posebnim poudarkom na odvozu fekalij, ki grozijo vodozbirnim področjem (Sviščaki, reka Reka in strelišče na Črnih njivah). Od občinskega sveta in župana bodo zahtevali, da se čimprej razpišejo koncesije za plakatiranje in postavljanje reklam, za čiščenje in odpravljanje divjih odlagališč, na katerih so tudi nevarne snovi. Preko občinskega sveta bodo poskušali vplivati na odgovorne republiške strukture, da se te stvari čimprej uredijo z zakoni. Liberalna demokracija Slovenije, zadržati vodilno vlogo v občinski upravi, star način odločanja in kadrovanja. To dejstvo je prišlo do izraza z neizvolitvijo Ivana Barbe za tajnika občinske uprave samo zato, ker ni bil "iz prave stranke". Občinski svet je že na februarski seji zahteval od občinske uprave bilanco stanja občine, da bi tudi svetniki, ki niso bili najbolje seznanjeni s Za izvajanje občinskih odlokov bodo pri sprejemanju občinskega proračuna predlagali določena sredstva za bolj učinkovito delo komunalne inšpektorice, za komunalnega redarja in čiščenje divjih odlagališč. Junija bodo v Ilirsko Bistrico povabili tudi vse ostale inšpektorje, ki so pristojni za ilirskobi-striško občino, tudi za Sviščake in strelišče na Črnih njivah. Trenutno je pitna voda na Bistriškem dovolj kvalitetna, vendar jo po mnenju Zelenih ogroža svinec na Črnih njivah (na tamkajšnjem strelišču naj bi se ga v preteklih letih nabralo že 10 ton), ki bo počasi pronical v zemljo in se v doglednem času pojavil v pitni vodi pri zajetju potoka Bistrica. Občinski odlok o urbanističnem redu na ožjem varstvenem območju Bistrice in Podstenjška v radiju 1000 metrov prepoveduje gradnje, neposredno nad izviri pa prepoveduje še vse ostale posege, ki bi lahko vplivali na kvaliteto pitne vode, vendar se ga v času gradnje in obnove strelišča ni upoštevalo. Zeleni opozarjajo tudi na neupoštevanje predpisov pri gradnji počitniških hiš na Sviščakih, ki bi morale imeti vodotesne greznice. Zadnje čase naj bi se spet občutno slabšala kvaliteta vode tudi v reki Reki. Zeleni pravijo, da pristojne inšpekcije kljub temu ostajajo neme. preteklim dogajanjem dobili pravo sliko o tem, kaj so pravzaprav nasledili in s čim bodo gospodarili. Ivan Boštjančič, predsednik Občinskega odbora Slovenske ljudske stranke, se je posvetil predvsem nekaterim spornim podatkom iz finančnega poročila občinske uprave. Tudi po trikratnih (delno celo štirikratnih) popravkih oddelek za gospodarstvo še ni pripravil povsem zadovoljive verzije, ki bi strankam omogočila sprejem zaključnega računa, saj vsebuje različne in med seboj neprimerljive številke. Zaradi tega je na zadnji seji prišlo celo do imenovanja posebne komisije, ki naj bi opravila revizijo. Največje razlike v prikazanih številkah je ugotovil pri zneskih poslovanja stanovanjskega sklada, anuitetnih izračunih posojil in komunalni infrastrukturi. Stvari so prikazane različno in po njegovem obstaja dvom, "da je pri tej stvari nekaj nepoštenega". Stranke slovenske pomladi bodo zahtevale revizijo zaključnega računa, ki naj bi jo opravili strokovnjaki Agencije za plačilni promet Republike Slovenije in kazensko odgovornost posameznikov, če bi se ugotovile nepravilnosti. Milan Volk je v imenu Zelenih zatrdil, da se kot ekološka stranka v začetku niso hoteli ukvarjati "z eminentnimi političnimi vprašanji", zaradi strahu, da bi določene stranke izkoristile položaje za svoje lastne koristi pa so se odločili, da bodo sodelovali na tiskovni konferenci. Strinjajo se, da je treba stvari okrog zaključnega računa razčistiti, da bi politične stranke in volivci dobili jasen vpogled v delovanje občinske u-prave in ne pristajajo na revizijo zaključnega računa s strani komisije, sestavljene iz članov občinskega sveta. Stranke slovenske pomladi bodo vztrajale pri kandidaturi Ivana Barbe za tajnika občinskega sveta in so še vedno pripravljene sodelovati s strankami iz nasprotnega tabora, čeprav se bodo pri sklepanju kompromisov najbrž pojavile nepredvidene težave tudi z Zvezo za Primorsko, ki naj bi skrbela le za lastne interese tako, da jih "hoče ignorantsko izločiti iz igre". Na prihodnjih sejah občinskega sveta si bodo s skupnimi močmi prizadevale za čimprejšnje formiranje občinske uprave, da bi prepričale volivce o svojih poštenih namenih. Občina Ilirska Bistrica je v gospodarskem razsulu in če najodgovornejših mest v občinski upravi ne bodo prevzeli mladi in ambiciozni kadri - kdo pravi, da bi morali biti samo iz vrst občinskega sveta - se bo število nezaposlenih še povečevalo in razmere bodo kmalu postale nevzdržne. Pojavili se bodo problemi, ki si jih zaenkrat lahko samo predstavljamo, vendar nihče ne dvomi, da ne bo prišlo do padca osebnega, družinskega in splošnega standarda, saj bodo italijanske pokojnine prej ali slej presahnile, hrvaških kupcev v ilirskobistriških trgovinah pa je zaradi padca lire že sedaj občutno manj. Politične stranke bi morale najti skupen jezik in vpreči svoje moči v razvoj opešanega gospodarstva in kmetijstva - tekmovanje za odpiranje novih delovnih mest bi bilo koristnejše kot izguba energije za prerekanja. EKOLOGIJA Zeleni o pitni vodi Bistriški Zeleni nameravajo svoje aktivnosti v letošnjem letu bolj kot politiki posvetiti predvsem skrbi za ohranitev čistega okolja in s tem povezanega zdravja ter počutja ljudi. Na majskem sestanku s komunalno inšpektorico Karmen Pugelj so se pogovarjali o tem, kako bi ji kot ekološko usmerjena stranka pomagali, da bi lahko uspešneje izvajala določbe občinskih odlokov, ki se nanašajo na pitno vodo, zrak, odlaganje komunalnih odpadkov in sanacijo divjih odlagališč, med katere prištevajo tudi reko Reko. AKTUALNO Koko najti delo zo Na izpostavi Republiškega zavoda za zaposlovanje v Ilirski Bistrici je bilo aprila 1995 prijavljenih 910 iskalcev zaposlitve, od tega 562 žensk in 348 moških. Največ nezaposlenih ima priznano le I. stopjo izobrazbe (347). Z II. (71) in III. (15) jih je precej manj, potem pa se številke spet povzpnejo: IV. stopnjo izobrazbe ima 264 brezposelnih, V. 179. Podobno kot drugje je tudi v ilirskobistriški občini nekaj tistih, ki tudi s VI. (14) in VII. stopnjo izobrazbe (20) ne morejo najti dela. Urad za delo v Ilirski Bistrici spada pod ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in se ukvarja z registracijo brezposelnih, uveljavljanjem njihovih pravic po veljavni zakonodaji in zaposlovanjem. Da bi omogočil delo vsem tistim, ki imajo pomanjkljivo izobrazbo ali se želijo prekvalificirati, organizira več oblik izobraževanja za brezposelne, kar velja tako za tiste, ki že imajo izobrazbo kot za tiste, ki jo nimajo. Trenutno je za celo primorsko regijo (Obala, Postojna, Ilirska Bistrica, Sežana) največ zanimanja in povpraševanja za prekvalificiranje oziroma poklic trgovskega poslovodje. Tečaje in dodatne oblike izobraževanja, predvsem tečaje vseh vrst računalniškega opismenjevanja, organizira delavska univerza, zavod jih le sofinancira. Trenutno je v vse programe izobraževanja v Občini Ilirska Bistrica vključeno 48 slušateljev. Zavod delno financira oziroma subvencionira tudi pripravništvo tako, da krije del plače in del prevoznih stroškov, ki jih ima s pripravnikom njegov delodajalec. Na tak način je dobilo zaposlitev za določen čas kar nekaj pripravnikov, trenutno pa je v občini zaposlenih 52 pripravnikov z izobrazbo od IV. stopnje navzgor (poklicna, srednja, višja in visoka). V aprilu se jih je zaposlilo 6. Tistim, ki nimajo dokončane šole so na voljo organizirane oblike izobraževanje in došolanja - zavod jim tudi finančno pomaga opraviti izpite za zadnji letnik. javna dela, novejša oblika zaposlovanja za določen čas, so namenjena angažiranju brezposelnih oseb za opravljanje družbeno koristnih del. V primorski regiji potekajo na področju urejanja cestnih in komunalnih površin (divja odlagališča, makadamske ceste, vodotoki, peš poti itd.), na področju socialnega skrbstva in zdravstva (gospodinjska pomoč in nega starejših občanov na domu, pomoč socialno ogroženim družinam, nega bolnikov na domu itd.), na področju izobraževanja (izvajanje dodatnega fakultativnega pouka za nadarjene in manj uspešne učence), na področju družbenih dejavnosti (urejanje skladišč Rdečega križa, urejanje zemljiško-katastrskih načrtov),na področju kulture (pomoč pri izvedbi programov, arheološko delo na terenu) in na področju turizma (pomožna turistična dela). Vsi brezposelni, vključeni v javna dela, ohranijo status brezposelne osebe. Imajo pravico do nagrade za opravljeno delo, povračila prevoznih stroškov in stroškov prehrane ter so invalidsko in pokojninsko zavarovani. Posameznik je v programe javnih del vključen največ za dobo enega leta in delo lahko prekine, če si v tem času najde zaposlitev. V občini trenutno potekajo trije programi javnih del, vanje pa je vključenih 15 ljudi. Največ (10) jih je zaposlenih v trnovskem begunskem centru, kjer opravljajo različna dela (vzdrževanje, delitev hrane itd.), štirje so dobili zaposlitev preko Centra za socialno delo (Sonček), v Domu starejših občanov pa je zaposlen en delavec. V kratkem naj bi stekel še nov program v organizaciji Parkovnega vrtnarstva Rolih, ki ureja zelenice in parkovne površine v Ilirski Bistrici in bo vključil še 4 delavce. Ta oblika zaposlovanja je najbolj primerna za mlajše iskalce zaposlitve. Med aktivno politiko zaposlovanja sodi še tako imenovana subvencija za tiste, ki se odločijo za samozaposlitev. Pogoj za to je, da so ljudje nekaj časa prijavljeni in v kolikor se odločijo za lastno rešitev problema in si uredijo status podjetnika posameznika ali ustanovijo podjetje, potem od zavoda prejmejo določena sredstva, ki so v bistvu nekakšen zagonski kapital za proizvodne in neproizvodne dejavnosti. Z usposabljanjem za samozaposlovanje želi zavod nuditi interesentom osnovne informacije, ki jih pri zaposlitvi potrebujejo, saj organizira podjetniško usposabljanje in individualno svetovanje pri strokovnih delavcih zavoda. Pomoč v višini šestih zajamčenih plač je enkratna ter nepovratna in je namenjena samo za zagon poslovanja. Interesenti jo porabijo za registracijske postopke, za pravna, finančna in marketinška svetovanja, za računovodske storitve in dodatna izobraževanja s področja stroke. Dodeljena sredstva morajo prejemniki strogo namensko vložiti v samozaposlitev. Tudi ta oblika velja samo za prijavljene iskalce zaposlitve. V letošnjem letu so do konca aprila dodelili 8 subvencij in zaposlili 13 ljudi. Številke se ne ujemajo zaradi tega, ker je lahko nekdo dobil subvencijo decembra, zaposlil pa se je šele februarja. Pravico do kapitalizacije denarnih nadomestil lahko uveljavljajo tisti brezposelni, ki od zavoda prejemajo denarno nadomestilo in ga lahko dvignejo v enkratnem znesku, če se odločijo za samozaposlitev ali ustanovitev podjetja. To velja predvsem za delavce, ki niso izgubili dela po lastni krivdi (stečaji, tehnološki viški) in imajo pravico do denarnega nadomestila glede na čas njihove delovne dobe. Na ta način so letos v občini zaposlili 4 delavce. Najnovejša oblika zaposlovanja pride v poštev predvsem za tiste, ki se zaposlujejo pri delodajalcih. "Po zakonu o pogojih za refundiranje prispevkov, ki jih plačujejo delodajalci za socialno zavarovanje je delodajalec upravičen do refundacije prispevkov za: pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za zavarovanje za primer brezposelnosti in za porodniško varstvo, če za nedoločen čas zaposli osebo, ki ima pravico do denarnega nadomestila ali denarne pomoči in sicer za toliko časa, do kolikor bi bila brezposelna oseba, če se ne bi zaposlila, še upravičena do te pravice.Do denarne pomoči so upravičeni vsi tisti zavarovanci, ki jim je iztekla pravica do nadomestila med brezposelnostjo in se niso uspeli ponovno zaposliti, pripravniki, ki jim je prenehalo delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, krajši od devetih mesecev in zavarovanci, ki jim glede na kolektivno pogodbo ni potrebno opravljati pripravništva, ker so se izobraževali po programu za obrtne poklice." Če je na primer nekdo upravičen do denarnega nadomestila za 1 leto in se po treh mesecih zaposli, razliko do enega leta dobi delodajalec, ki sredstva vloži v odprtje novega delovnega mesta. Ta oblika zaposlovanja se v praksi izvaja že nekaj časa, vendar za llirskobistriško občino še ni konkretnejših podatkov. Za razliko od prejšnjega sistema, ki praktično ni poznal brezposelnosti, so današnji iskalci zaposlitve pogosto nemočni. Zavod za zaposlovanje si prizadeva, da bi jim pomagal z aktivno politiko zaposlovanja s pomočjo izobraževalnih programov, vendar morajo tudi sami postati nekoliko bolj aktivni in spremeniti zastarelo mišljenje, da bodo zanje poskrbeli drugi. Verjetno bo za spremembo mišljenja potrebno še veliko časa, čeprav je najhujše ravno za tiste, ki so starejši od 40 let (takih je v občini, regiji, Sloveniji in Evropi največ) in pogojev za upokojitev še ne izpolnjujejo, dela zanje pa je vse manj. OGLASI PETROL Slovenska naftna družba PETROL Trgovina r.o. Dunajska cesta 50, Ljubljana ODDAMO GOSTINSKI LOKAL POVRŠINE 75 m2 V ILIRSKI BISTRICI - lega: lokal je poleg nove lokacije bencinskega servisa, mehanične delavnice in avtomatske pralnice, ob magistralni cesti Postojna - Ilirska Bistrica - Reka - oddamo: neopremljen ali opremljen prostor - pričakujemo pisne ponudbe z opisom poslovne zamisli vodenja lokala in celovite ponudbe, ki jo boste nudili tranzitnim in ostalim gostom. Ponudbe pošljite v osmih dneh po objavi na gornji naslov s pripisom "za OF. Sistem in cene". KOVINOPLASTIČNA GALANTERIJA, STRLE ANTON s.p. PUDOB 57, 61386 STARI TRG, tel./fax.: 061/707-415 LAMELA ZAVESE ZA VSAK PROSTOR Želite spremeniti vaš delovni ali bivalni prostor? Z lamela zavesami boste ugodili vašim željam. Zavesa daje prostoru lep in prijazen videz. Z obračanjem lamel lahko spuščate v prostor različno količino svetlobe. Izdelujemo jih po naročilu v različnih barvnih odtenkih, širinah in kvaliteti. Lamele so pralne in antistatično obdelane (ne privlačijo prahu). Nudimo vam vse sestavne dele za lamela zavese, ki so izdelani v naši obratovalnici. Izdelujemo tudi Plisse zavese v različnih barvah in vzorcih. •NOVO*NOVO*NOVO*NOVO* Hiter razvoj tehnologije zahtL a dalje več dodatnega znanja inp^ I izpopolnjevanje je postalo i' čisto običajnega in samoumevf še posebej velja za invalide, ob svojih telesnih pomanjkljiv^ premostljive težave pri iskanj' slitve in pogosto ostajajo re družbe. Tudi v ilirskobistriški Oj, je brezposelnost pojavila v z£(0|.a- j2 kem času in samo upamo lahl^j bo s spremembami gospodari,nes ^ stema in preobrazbo 8osP0ijctna j obrnilo na bolje. "Z delom je1^: , , z zdravjem. Šele ko ga izgubiš,' šna je njegova cena in kaj vsf1 narne treba storiti, da bi ga ohranil•^rrietno kaže čakati, da pride do izgu^a 2a v Za to morajo skrbeti država, tc'ne 'z in posameznik." (Rina Klinar, n,iranc K' za delo, družino in socialne z< °Pra Bistriška enota zavoda zaf0 nasle vanje se bo iz prostorov na Brn °bol< ulici 25a kmalu preselila v ^e^er|i Vidmu. razp -^n stroj: V ilirskobistriški občini je biMen'h d* arja od celotnega števila aM'1 'tev; n prebivalstva 16,4% brezpos/anie ir oseb, v primorski regiji 12,1%a razrTK veniji pa 14,1%. Značilno za«; denion je, da se v zadnjem času povečn IQv ob vilo nezaposlenih oseb ženske? Co in m la (61,7%), saj je šlo v stečaj k‘|, anie kk tekstilnih in usnjarskih podjelj so bile zaposlene predvsem 1 (Pajek Materija, Peralp Podgrad ban Jelšane). V tem času je bij1 giji 55,1 % brezposlenih ženski11 veniji 46%. Ilirskobistriška ob& najvišji delež v regiji tu , registriranih brezposlenih zaP1 čajev (24,1 %, v regiji 17,6%M no pomoč v občini dobiva brezposlenih, medtem ko jib| le 20,9%. Tudi po izobrazbe11', turi izstopamo iz regije: najv£( poslenih ima lil. in IV. stop1 brazbe, najmanj pa V. in VI za VII. stopnjo je procent v p z regijo enak in znaša 2,2% nega števila registriranih bi nih. Po številu mladih do 2b'j občina v povprečju regije * 33,1 %, v regiji pa 30,1 %. UREDNIŠTVO 66250 Ilirska Bistr'1,' Bazoviška 40 NAROČI LNlt i^ni s| ,ei kon ac'io ,pr°bivai 1 Pds ime ', 1 a llaeii: *-Na priimek -^[ent|uni ^ati n. S^[ Ks Hr . se naročam na časopis \ Prosim, da mi ga pošiljate ^ r'hnagi !,D. Posta SAKRALNI OBJEKTI *redi mosta božji čl o vokov tiram : zahtj ija in :alo 'i jmevr lide, jkljivcj iskanj riški CuV SV‘ ^ur'*a v našem mestu je potrebna temeljite prenove. To je sicer doživela a v ze 1955/56, vendar je takratni potres pretresel njene zidove, oboke in strop a lah^n-3* 'zn'^ velike napore za takratne "železne" čase. V nekaj mesecih so ji iodars11 Zunania železna sidra in jo usposobili za božjo službo. Takšna je ostala jospo!^65- "pdzadetosti" in tudi že počrnelim stenam, je mnogim zelo draga im je .,e na za srečanja z Bogom, kulturo ali glasbenim poustvarjanjem. Vredna ubiš,'6*' vrnemo začetno lepoto. ja. In končno, na novo bo treba prepleskati celotno notranjost. Koliko bodo veljala vsa dela sedaj ne moremo reči natančno. Vemo, da tega župnija sama ne zmore. Zato smo naprosili in prosimo vse družine v Bistrici, da bi do konca leta mesečno prispevale po 1000,00 SIT. Prav tako smo za denarno pomoč zaprosili tudi občino, zvezo kulturnih organizacij, podjetja in trgovine. Z ozirom na skupen odziv je odvisna uresničitev načrtov. Lahko bi rekel tudi takole: s sv. )uri-jem in njegovo odločnostjo bomo premagali težave le, če bomo v sebi premagali ozkosrčnost in tabuje ter postali skupaj z njim zmagovalci. Bogdan Berce, župnik ;aj v5skega proračuna. Z se st erenbuma za samoprispe- SMdnje zdravstvene po- * Hipi,, . 'nia/ čeprav je načelno za ■ rujif “ a ,'emijiv a[ai menijo, da bi bil bolj |evalovs,n,kraten znesek, ki bi ga t^bi^ ^ 8°sPodinjstvo. Po nji- l0sti 'etos vse tri krajevne *e dobitj0C' gradnje zdravstvene lz občinskega proračuna več denarja prav zaradi tako velike, nujne in potrebne investicije. Svet KS Starod se o omenjenem predlogu zaenkrat še ni izjasnil. Za dosego soglasja o razpisu referenduma za samoprispevek v vseh treh krajevnih skupnosti se bo treba verjetno še potruditi, sicer zdravstvena postaja v Podgradu še dolgo ne bo služila svojemu namenu. V Podgradu in Hrušici se zadnje čase pogosto sliši pripombe na politiko občinskega vodstva zaradi "neenakih meril" pri delitvi investicijskega denarja, saj je 70 milijonov tolar- jev, kolikor je dobila Osnovna šola A. Žnideršiča, po njihovem odločno preveč in sprašujejo se, kaj ima prednost: izobraževanje ali zadovoljivo delovanje osnovnega zdravstvenega varstva. HUMANITARNE DEJAVNOSTI Smo, ker nas potrebuje na tisoče ljudi... To je slogan, ki si ga je Rdeči križ Slovenije izbral za moto svojega gibanja. Rdeči križ je nestrankarska in nevladna humanitarna organizacija. Na Slovenskem ima dolgoletno tradicijo, saj že od leta 1993 enakopravno deluje v Mednarodni federaciji Rdečega križa in Rdečega polmeseca, ki ima sedež v Ženevi. Svoje poslanstvo, utemeljeno na načelih: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, univerzalnost in enovitost, uresničuje z najdragocenejšim kar imamo - s svojim članstvom in množico nesebičnih aktivistov, ki svoj čas razdajajo za pomoč sočloveku v stiski. V tednu od 8. do 15. maja praznuje Rdeči križ Slovenije svoj največji praznik - TEDEN RDEČEGA KRIŽA. Letošnji teden je posvečen zbiranju prispevkov za obnovo mladinskega zdravilišča in okrevališča Debeli rtič, vendar je potrebno njegove objekte za današnje razmere temeljito posodobiti. Na Debelem rtiču vsako leto poišče zavetje okoli 10.000 otrok. Rdeči križ je ob letošnjem tednu sprožil veliko vseslovensko akcijo zbiranja umetniških del. Odzvalo se je veliko število slikarjev. Njihove umetnine so bile prodane na dražbi, sredstva pa so namenjena skladu za razvoj okrevališča. Območna organizacija Rdečega križa Ilirska Bistrica je svoje aktivnosti usmerila predvsem v smer pridobivanja znanja iz prve pomoči. Skupaj z občinskim štabom civilne zaščite je vložila veliko naporov v pridobivanje novih članov za prostovoljne ekipe prve pomoči. Trenutno sta v teku dva tečaja prve pomoči za pripadnike enot, ki bodo kmalu dobile enotno podobo. Druga pomembnejša dejavnost pa je krvodajalstvo, ki se je v letošnjem letu končno premaknilo iz negativnega trenda in počasi raste. Območna organizacija se pripravlja na sprejem krvodajalcev, ki bo posvečen 4. juniju - dnevu krvodajalcev. Na sprejemu bodo podelili redna priznanja za darovano kri, letos prvič tudi dve posebni nagradi zavarovalnice "Slovenica" za tiste, ki so največkrat darovali kri. Ob tej priložnosti bo v četrtek, 1. junija, na placu postavljena motivacijska stojnica, kjer si boste lahko ogledali filme, dobili različne zloženke iz založbe Rdečega križa Slovenije, po želji Prebivalci najjužnejšega dela ilirsko-bistriške občine se počutijo odrinjeni od občinskega centra podobno kot se občina počuti odrinjena od centra države. Časa je malo, saj bi se pred junijem ali julijem, ko naj bi zdravstvena postaja v Podgradu dobila streho in fasado, s še tako majhno količino denarja v rokah lažje pogovarjali z izvajalci za nadaljevanje del. Prošnje za dodatna finančna sredstva bodo v kratkem dobili tudi podjetniki in obrtniki v vseh treh krajevnih skupnostih. Jc samoprispevek res edina in zadnja možnost za dograditev zdravstvene postaje v Podgradu? pa vam bodo zmerili še pritisk. Na stojnici boste dobili informacije o darovanju delov človeškega telesa in se med darovalce lahko tudi vpisali. OO RK Ilirska Bistrica obvešča vse člane in tiste, ki si to želite postati, da lahko poravnate članarino na Bazoviški ulici 28 (tel.: 81-175) ali pri svojih aktivistih. Članarina na osebo je 400 tolarjev, družinska članarina pa znaša 1000 tolarjev. Zahvala za prijeten dan na Mašunu Pepca Mihelj iz Knežaka se v imenu članov notranjske podružnice Društva multiple skleroze Slovenije iskreno zahvaljuje vsem podjetjem in ustanovam, ki so jim s finančnimi (Zavarovalnica Triglav Postojna, Kovinoplastika Lož, Gozdno gospodarstvo Postojna, Petrol Transport Ilirska Bistrica in Janez Martinčič, Odkup in predelava lesa Zagorje) in materialnimi (Mercator-Nanos Postojna, Liv Postojna, Perutninski kombinat Pivka, Mlinotest-Pekarna Ilirska Bistrica, Pekarna Slava Ilirska Bistrica, Pekarna Brioš iz Zagorja, Javor-Tovarna stolov Bač, Trgovina Romana Žužek iz Knežaka, Cvetličarna Miranda Novak iz Ilirske Bistrice in Mitja ter Erika Bolčina) prispevki omogočili, da so se v soboto, 6. maja, udeležili srečanja na Mašunu in vsaj nekoliko pozabili na svoje vsakodnevne težave, saj se ni lahko sprijazniti s tako težko boleznijo in se je lotiti z veliko optimizma ter vztrajnosti. Na srečanju so nastopili učenci iz OŠ Toneta Tomšiča Knežak z učiteljico Jožo Kastelic, o lepotah Mašuna, Sviščakov in Snežnika je spregovoril Vojko Čeligoj, v imenu KS Knežak pa je prisotne pozdravil Vojko Mihelj. Vabilu se je ljubeznivo odzval tudi ansambel Snežnik, kot gostje pa so bili na Mašunu še podpredsednik Društva MS Slovenije Stane Žigon, dr. Ivica Smaj-la, direktorica ZD Ilirska Bistrica, predstavnik Društva invalidov II. Bistrica in predsednik notranjske podružnice Pavel Kranjc. Člani notranjske podružnice Društva multiple skleroze Slovenije se prav posebno zahvaljujejo ekipi RTV Koper-Capodistria za snemanje in obvestila. Poročilo s srečanja je bilo v okviru regionalnega programa na sporedu TV Slovenija 12. maja. HMNMMMMNMMI RAZSTAVA • HODNIKOV MLIN Sonja Munih in njena poezija v barvah Sonja Munih spada v generacijo mlajših bistriških likovnikov. Spoznali smo jo šele leta 1993 na razstavi v Domu starejših občanov, kjer je tudi zaposlena. Ne more se pohvaliti z velikim številom svojih del, kar pa ne pomeni, da je njen dosedanji prispevek zanemarljiv. Nasprotno. S pretanjeno tehniko in še posebej z izbiro motivov so pasteli, njena najbolj pogosta likovna govorica, opozorili na obetavnost mlade slikarke, saj smo spoznali dela velike estetske vrednosti predvsem pa zavidljive izrazne moči. Zal so bila njena dela razstavljena le še v Ljubljani. Tudi tokratna razstavljena dela, pravzaprav gre za vsebinsko zaokrožen ciklus, nas popeljejo v podoben svet, kot je bil predstavljen že na prvi razstavi. Z devetih pastelov nekoliko večjih formatov, nas pritegne velika barvna uravnovešenost in harmoničnost. Pri vseh razstavljenih slikah dominirajo mehki odtenki nežne rožnate barve, ki prehajajo preko modrikastih tonov v rahlo nakazane sive tone. Paleta se s tremi barvami skorajda konča. Nikjer ni ostrih poudarkov. Zato iz slik Sonje Munih veje sanjski svet poezije, brezčasnosti in irealnosti, pa tudi svet vere v življenje, ki se mu je kljub vsemu vprašljivemu in nedorečenemu posvetitila optimistično. Nabožnost, ki podzavestno sili iz skoraj vsake slike, se udejani v Snemanju s križa, sliki, ki simbolično ponazarja ves njen sedanji opus in tematiko, ki so jo slikarji naše civilizacije neštetokrat obravnavali in jo čutimo kot odrešitev, z upanjem ... Prava hvalnica lepoti živ- Sonja Munih se je pred razstavo v Hodnikovem mlinu predstavila na skupinski razstavi v Jelovškov! galeriji (Ljubljana, 1979), v galeriji Kormoran (Ljubljana, 1993) in v Domu starejših občanov (Ilirska Bistrica, 1993). Razstavo, ki je bila odprta v soboto, 6. maja, si lahko ogledate do 6. junija 1995. NA SLIHAH: Maske, pastel, 50 x 72 cm (zgoraj) in Prebujanje, pastel, 50 x 72 cm, 1995 (spodaj). Ijenja je izpeta v sliki Ob vodi. Morda je edino izjemo zaznati pri Maskah, kjer so oči - ogledalo človeške duše - (kakšna neznanka?!) - nakazane z najbolj ostrimi in presunljivimi potezami. Vendar se že v naslednji sliki - Slovesu -kljub poudarku, že umirijo. Sonja Munih je umetnica, o kateri ne gre dvomiti v njeno humanistično naravnanost, ki se zrcali bodisi preko njenega poklicnega dela, pa tudi ob komuniciranju s pomočjo likovnega izražanja. Ob vseh njenih aktivnostih se vprašamo, kje je bolj koristna in uspešna. Zdi se, da pri obojem. Zato že nestrpno pričakujemo njeno naslednjo razstavo za katero upamo, da bo na ogled publiki in kritikom tudi v drugih krajih slovenskih krajih. Dimitrij Bonano Vrtinec, pastel, 48 x 70 cm, 1995 Dotik, pastel, 50 x 72 cm, 1995 RAZSTAVA • GALERIJA NA VIDMU Šelestenje >1 morskih globi Alma Dujmovič izraža svojo ustvarjalno naravo in umetniški pristop na s' slikarski način. S prefinjeno senzibilnostjo in smislom za realistične poetič^P °bč ustvarja mehko ozračje, v katerem je čutiti vonj morskih globin. Njena slikaaia» vse pleksen umetniški pojav, v katerem se na sintetičen način spajajo vsebine ii,ei° tal Slikarki je uspelo ostati v mediju slike, ne da bi prekršila osnovne principe We8a zb< izražanja, in definirati vsebino prizora s prepoznavnim slikarskim koncepMfvanie Slikarka ne slika z iskrivimi barvami, niti z dinamičnimi potezami čopiča, temveč natančno, z umerjeno zadržanim tonskim izražanjem. V kontekstu abstraktne plastične celote rešuje v široko zastavljenih planih nevtralne barvne ploskve in nekoliko tanjše črte, s katerimi dopoljnjuje strukturo forme in utrjuje njeno zasnovo. V teh detajlih se pojavljajo oblike bogatega in razigranega življenja pod morjem. V okviru asociativne pikturalne rešitve poudarja ovalne oblike, znotraj katerih naslika detajl. Forma - detajl na sliki pridobi samostojnost delovanja in motivni pomen. Umetnica ustvarja slike, kot narava gradi svoje oblike, vendar se z njo ne morejo primerjati, saj so motivi na njenih slikah prepojeni s čustvi in nosijo v sebi brezčasnost. Paleta je razsvetljena, plastična celota pa definirana na izključno pikturalen način. Slike Alme Dujmovič nosijo v^.1 mosfero pastoralnega, ki izhaja vanja v moč lepega. Ta estetic^ porne! buje verovanje v klasično sliko,. ki temelji na principih delovanja f8a pev k vendj elementov. Likovni elementi na teh slikali,vni po niso v inferiornem odnosu gledei*a Hirsl ve iluzije o predmetu. Slike so Proser te funkcije v odnosu na predntf°bletni so namenjene likovnemu doživlj^Pornin dalca. Njihova funkcija je humafazniišlj; Zdi se nam, da je humanistično^6 od nt ško sporočilo njenih slik zlahkite nač znavno. j6 vse: Slikarka Alma Dujmovič v f16 danes subtilno postavljenih barv, ki p3 produkcija resničnih tonov v nafl nira subjektivno doživetje, s katef ža svojo senzibilnost. Biserka Smoljani i: ■lil ""•.V s;. : m : Alma Dujmovič se je rodila leta 1958 v Pulju. Od zgodnjega otroštva1 in dela na otoku Krku, od koder je po poreklu. Študirala je na Akademij'] umetnosti v Sarajevu in diplomirala na njenem pedagoškem oddelku. Kotli likovne vzgoje se je vrnila na otok Krk in je od leta 1985 član Hrvaškeg3] likovnih umetnikov. Udeležila se je številnih likovnih kolonij doma in H petek, 12. maja, je njeno delo predstavil Franc Dolgan iz Ilirske Bistril turnem programu pa sta s sopilami nastopila Emil Braut in Izidor Mtl Šestnajsta samostojna razstava Alme Dujmovič je bila odprta do 27. NA SLIKI: Vtroje, olje na platnu, 60 x 46 cm, 1995 KONFERENCA ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ IL. BISTRICA Ljubiteljska kultura še vedno diha Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica se je morala po uvedbi nove lokalne samouprave in nekaterih državnih aktov, ki krčijo neinstitucionalne kulturne dejavnosti, prilagoditi spremenjenim razmeram, saj je zadnja leta močno zaznamovala življenje v občini in tako upravičila svoj obstoj. Predstavniki društev so v sredo, 10. maja, izvolili novo 11-člansko predsedstvo, ki mu bo štiri leta predsedoval Frane Gombač, sprejeli nov statut, potrdili finančno poročilo za preteklo leto in si okvirno zastavili delovanje v letu 1995. Na konferenci je bilo s strani Komornega dekliškega zbora Ilirska Bistrica in Moškega pevskega zbora "Dragotin Kette" slišati nekaj pripomb o premajhnih sredstvih, ki sta jih zbora prejela za svoje delovanje v preteklem letu. Novo predsedstvo bo na svoji prvi seji izvolilo še tajnika, edini kandidat pa je Dimitrij Bonano. Čeprav se je ZKO Ilirska Bistrica otepala z najrazličnejšimi težavami, od finančnih do prostorskih, je program dela za leto 1994 v celoti izpolnila in bo v prihodnosti delovala podobno kot doslej. Še naprej bo skrbela za 19 kulturnih skupin iz vse občine. Nudila jim bo strokovno ter organizacijsko pomoč in opravljala "naloge širšega pomena s kulturnim posredništvom, izobraževanjem in založništvom." Izvajala bo kul-turno-izobraževalne programe za mlade, skrbela za nekatere objekte, organizirala kulturne prireditve in se povezovala z Glasbeno šolo Ilirska Bistrica, Domom na Vidmu, Knjižnico Makse Samsa, s Slovenci na Reki in v Opatiji, s pobrateno občino Devin- Nabrežina in z begunskim ce Trnovem. Pičla sredstva iz obc proračuna za kulturo ji bodo tudi letos omejevala izvedb0 Ijenih ciljev, med katerimi 'z občinska revija pevskih zb0^ P®5 turne prireditve na Bistriškimi^ Premska srečanja, ogledi predstav, otroški ex tempore, 'z,i0n„ 0v'6 dih litaratov Primorske, novd . cert itd. jSr^f e; Kultura je v ilirskobistriški yaVriQe'^ vedno samo domena nekaterlicj 'V( se, da ima Dimitrij Bonano Ven' ko pravi: "Meščanskega sloj0 da Po pečat mestnemu življenju, ^ zato tudi takšen odnos nekats^o^« ture. ZKO je v nenehnem 'boi Q "'Delci, . cami, po drugi strani pa se l-: rabniki' kulturnih storitev, glasbene prireditve kažejo Pr3J|na"u,ter' . , r, B. lVlNter, stanje 'duha1 v naši občini. d/e, bo še veliko truda, da bom0‘.rij. steče postavili na tako raven, Pt|(v risU I/ JM. ra dosegati kraj blizu meje izyrne|''A; sev bližini nahajajo pomemb11' 'Moc na in gospodarska središča-' J ZBOROVSKO PETJE s Slavnostni koncert >i '' Kette je vce v' * ) na S »oeliči^P °bčinstvo, zbrano v veliki dvorani Doma na Vidmu, je bilo v soboto, a slikaaJa» vsekakor priča izjemnemu dogodku, saj je malo amaterskih zborov, ki bine i»el° tako častitljivo obletnico. Jubilejni koncert ob 30-letnici Moškega :ipe FSa ^bora "Dragotin Kette" se je začel s Kettejevo Na trgu, ki je pomenila icepKeva^ip za okoli petnajst izvedenih skladb avtorjev J. P. Gallusa, A. Foersterja, DsijoVrabca, V. Mihelčiča itd. Da je bil koncert zares svečan so zhaja^ 1 Pevc'' pevovodja Evgen Prinčič, voditeljica Tadeja Fatur, predsednik teticiz,|C ^ombač, župan Stanislav Prosen in nekdanji pevci zbora, ki so se na sliko, P0mešali s slavljenci in skupaj zapeli še nekaj pesmi. Najavljenih gostov, vanja^3 Pevskega zbora "Fantje izpod grmade" iz pobratene občine Nabrežina vendar to ni zmanjšalo dobrega razpoloženja nastopajočih in poslušalcev. slikahjvni pokrovitelj koncerta je bila tin Kette" po njegovem daje kultur->lede^a Ilirska Bistrica in župan Sta- nemu življenju v občini svojevrsten e so o *>'’|)ser' je med drugim dejal, da redni?obletnica vzbudi v človeku celo oživijjPominov, ki ga pripravijo, da o hurrrf ^misija. Ker se je na Bistriškem ;ičn7. B n'Ske Alpe' Bohinjske go-.r/i^edifer’ or8aniziranju dela v pi- " . .. ran v 5/ni/or.;;;. IS-:.:!_ 'ran v Sloveniji; 'kritika cen- ilapsihofcmer 1994' Pečiak' V,: kf Aris,0®l,a; Tomori, M.: Knjiga o (j/^eljj so . ratka zgodovina etike; Ule, „ t 1 nePsihologije;Jančar, M.: Indijanskih pet stoletij; Luthar, O.: Med kronologijo in fikcijo; Tratnik, V.: Čarovnice; Blinkhorn, M.: Mussolini in fašistična Italija; Geary, D.: Hitler in nacizem; Volitve in politika po slovensko; Družinska enciklopedija Guinness; Med medicino in literaturo; Poslovni slovar, Ribičič, C.: Siva tipka 047; Divjak, M.: Šola, morala, cerkev na Slovenskem; Churchill, W.: Velike bitke druge svetovne vojne; Pochert, I.: Dela v hiši; Bučar, F.: Ujetniki preteklosti; Rose, C.: Umetnost učenja; Casson, H. W.: Umetnost govora; Muževič, B.: Energija piramid; Bentley, J.: Albert Schvveitzer; Hederih, D.: Kvizi in uganke v šoli:priročnik za učitelje; Lorber, J.: Zemlja in luna; Brovvn, P.: Florence Nightingale; Nichol-son, M.: Mahatma Gandhi; Brovvn, P.: Oče Damjan; Dimic, V.: Elektrika iz jedrskih elektrarn; Šmitek, Z.: Srečavanja z drugačnostjo; Schindler, R.: Kaj je trip, Mija? (pou- čna slikanica o mamilih);Zupančič, Z.: Mali vedež retorike; Obremenitve osnovnošolcev: posledice in vzroki, Bavdek, S. V,. Sah. igra in razvedrilo; Gospodarjenje z odpadki; Pot v sožitje; Kemija: zakonitosti in uporaba. Leposlovje za mladino Suhodolčan, L.: Skriti dnevnik; Cankar, I.: Moje življenje; Kosmač, C.. V gaju življenja; Disney, W.: Pepe in gondola; Pšenica najlepši cvet: slovenska ljudska pravljica; Mareličin sin: japonska pravljica; Povodni mož: slovenska ljudska pravljica; Milčinski, F.: Zlata hruška; Stupica, M.: Čudežno drevo; Vincent, G.: Lovro in Matej; Hasler, E.: Mesto cvetja; Novak, B.: Otroci z našega dvorišča. Strokovna literatura za mladino Muck, D.: Blazno resno popolni; Okolje in ekologija. TEKMOVANJE MLADIH HARMONIKARJEV Uspešen nastop domačih v senci Vrhničanov Na 4. tekmovanju mladih harmonikarjev Primorske, ki ga je po odpovedi GM "Marij Kogoj" iz Trsta, osrednje glasbene ustanove Slovencev v Italiji, zaradi finančnih težav že drugo leto zapored organizirala in izvedla Glasbena šola Ilirska Bistrica, je nastopilo v osmih kategorijah 34 tekmovalcev, 28 solistov in 6 skupin (duo in kvartet harmonik). V soboto, 20. maja, so najbolje ocenjeni harmonikarji po tekmovalnem delu nastopili še na večernem koncertu, prvi med njimi pa je bil prav Bistričan Ivan Surina, ki je prejel najvišjo oceno v I. kategoriji (tekmovalci rojeni leta 1984 in mlajši). Pod budnim očesom mentorice Mirjam Jaksetič Dolgan je zaigral skladbo T. Schluncha Kocke, Vrtavka, na tekmovanju pa si je v lil. kategoriji (letnik 1980 in mlajši) tretjo nagrado priigrala še domačinka Alenka Lukač. Tekmovanje mladih harmonikarjev Primorske je namenjeno odkrivanju izrazito nadarjenih učencev, usmerjanju nadarjenih učencev v nadaljnje šolanje, omogočanje najboljšim učencem sodelovanje na koncertih, radijskih in televizijskih snemanjih ter izmenjavi pedagoških izkušenj. Ravnatelj Glasbene šole Ilirska Bistrica Lazslo Balazs je poudaril, da je kvaliteta instrumentalistov v primerjavi z lanskim letom zrasla - tekmovalci iz sedmih glasbenih šol (Ajdovščina, Cerknica, Nova Gorica, Izola, Koper, Vrhnika in Ilirska Bistrica) so pokazali slišen napredek, čeprav bodo ostali morali še veliko vaditi, da bi dosegli učence Glasbene šole Vrhnika, saj so vsi Vrhničani prejeli nagrade in priznanja, med njimi tudi najbolje ocenjeni Franc Malavašič, ki je za svoj nastop prejel oceno 94,34. Podobni rezultati so na tekmovanjih velika redkost. Glasbeni šoli Ilirska Bistrica se je zahvalil tudi Borut Logar, predsednik Zveze primorskih glasbenih šol. Za prihodnost mladih primorskih glasbenikov se po njegovem ni treba bati, ker za to skrbijo prizadevni pedagogi in učenci z vsakodnevno vztrajnostjo. < N OBV/ES~TI l z\ PREDSTAVA petek, 2. junija, ob 19. uri DOM NA VIDMU Nastop dramske skupine OŠ Dragotina Ketteja NABOR ‘95 sobota, 3. junija, ob 11. uri NA PLAČU Zaradi predstavitve okrašenih vpreg bo Cankarjeva ulica zaprta za ves promet od 8. do 14. ure. KOi ICERT sreda, 7. junija, ob 19. 30 DVORANA GLASBENE ŠOLE Zaključni nastop učencev Glasbene šole Ilirska Bistrica GLASBA, PLES petek, 9. junija, ob 20. uri ŠPORTNA DVORANA OŠ A. ŽNIDERŠIČA "POGLEJ IN ZADENI" RAZSTAVA petek, 16. junija, ob 20. uri GALERIJA NA VIDMU Odprtje retrospektivne kiparske razstave Erika Lovka iz Postojne Njegovo delo bo predstavila Polona Škodič LITERATURA nedelja, 18. junija PREMSKI GRAD IX. PREMSKA SREČANJA ob. 15. uri - okrogla miza ob. 18. uri - literarni večer KOi ICERT nedelja, 18. junija, ob 17. uri OSNOVNA ŠOLA KNEŽAK XIV. OBČINSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV KOi ICERT petek, 23. junija, ob 10. uri DOM STAREJŠIH OBČANOV II. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV SOCIALNIH ZAVODOV SLOVENIJE Snežnik • stran 8 OBRAZI V NALOMUENEM ZRCALU maj 1995 Demokracija in neenotno^ Čas hiti, pravzaprav drvi in prehiteva samega sebe. Marca meseca smo se ob-lačili poletno, večino maja pa uživali v pravem jesenskem "fajhtu". Tudi potres smo doživeli. Marsikdo je reagiral tako, da je ves prestrašen bežal iz hiše na piano. Še kar množičen pojav sploh ni ganil televizijskih komentatorjev, ki so nas v večernem dnevniku prepričevali, da vse skupaj ni nič posebnega, da gre za na Bistriškem povsem normalen pojav, skratka, da gre za skoraj omembne nevreden pojav. Verjetno bi nam po glavah morali padati "cegli" in "kupe", da bi nam priznali kolikor toliko originalno zamisel narave. Je pa bilo v obdobju meseca ljubezni zelo živahno. Proslave so se kar vrstile. Hit tega časa so bile seveda tiste ob 50-letnici... V Bosni so jo doživljali nadvse delovno - streljaje. Angleži so uprizorili show, Rusi so korakali... In pri nas? Bila nas je ena sama demokracija in neenotnost. V Cankarjevem domu je bilo hvaležno občinstvo deležno kulturnopolitične prireditve z govorom in ostalimi pritiklinami. To je bila seveda varianta, ki ji je vodil naš predsednik. Naslednji dan,v nedeljo, je potekala še druga slavnost, ki je tudi spadala v varianto "A". Prvi del tega programa, ki je potekal na parkirišču pred našim parlamentom sem krepko zamudil, zato se bom tokrat nekoliko dlje pomudil pri zaključku. Že napis Triumf, tako se je glasil naslov prireditve, je obetal nekaj veličastnega. Kaj? Tega še zdaj nihče ne ve. Morda je bil Triumf uma. Ko beremo različne komentarje, nam seveda ne preostane nič drugega, kot verjeti, da gre za Triumf volje, za naslov torej, ki izhaja iz srednjeevropske pobude izpred kakih 65 let, nastale v Miinchenu. Vrnimo se na prizorišče dogajanj. Skromnoveli-častnega značaja je prikazovalo na in nadzemeljska naravna in druga bogastva cele Slovenije. Lipico, kraški dragulj, so predstavili z njenim najimenitnejšim delom - nasutim peskom, po katerem so potem naprej, nazaj, poševno, hitro .. stopicali lipicanci. Naše Alpe je ponazorila bližnja stolpnica. Vrli alpinisti, ki so po njej plezali, niso razbili nobenega okna. So pa s svojimi mladimi telesi oblikovali črko V, kar je bila med World VVar II kratica za Victorio -zmago. Nebo, ki ni bilo imitacija ampak original, so parali Kacinovi avioni in helikopterji, padalci pa so bolj ali manj mehko pristajali na preprogi, ki ji je bila dodeljena vloga značilnega slovenskega travnika. Vse to se je dogajalo pred tam prisotnimi gosti in spoštovanimi gledalci ter dragimi gledalkami pred televizijskimi sprejemniki. Za trenutek sem na vrhu stavbe zagledal nekaj zelo lepega. Bila je to miss Slovenije, leto izdelave približno 1973, leto izbora 1993. Prestrašil sem se ob misli, da jo bodo morda pahnili dol, kakor so to počeli nekdaj z devicami na Havajih ali Popocatepetlu. Zgodilo se ni nič hudega ... Na koncu zemlje-pisnokulturne prireditve smo lahko občudovali vrsto zelo medaljiranih očakov, kako so zadovoljno odhajali. Vse je bilo naj, naj. Če bi na prizorišču uredili še griček, ga pobelili z umetnim snegom in spuščali po njem smučarje, bi se slavje lahko poimenovalo v Kako naš Janezek vidi NOB, kajti očitno je, da so bili avtorji vsega skupaj mladi ljudje, ki jih ni "priviligirala" današnja "ablast". "B" varianta praznovanja je potekala pod taktirko gospoda Peterleta. To pa zato, ker ni priznal teorije, da domobranci niso prispevali enakega deleža v razvoju slovenske narodne glasbe, zato jo je s svojimi prijatelji udaril po svo- je. Mogoče pa bi le bilo dobro, da bi kljub temu, da ga motijo nekateri, ki so okrašeni s prevelikim številom medalj, nekdanji partizani namreč, pomislil tudi na tiste z eno ali dvema odličjema, ki si takega odnosa niso zaslužili. Tako gremo vsi skupaj naprej dvotirno, kar je bolj stabilno. Televizija Slovenija je v svojem udarnem terminu posvetila obema variantama enako dolg čas: 4 ure, 20 minut, 14 sekund in 6 desetink sekunde. Za trenutek se pomudimo pri neljubem presenečenju, ki nam ga je priredila naša centralna oblast. Za koliko zanimivih in razburljivih trenutkov nas je prikrajšala, ko je prepovedala uraden in prijateljski obisk poglavarja avtoke-falne cerkve iz Beograda?! Čeprav je bila naša turistična agencija Ju & Ju pripravljena organizirati obisk Ljubljane in ogled mitinga sprave ter ponovnega prijateljstva med vsemi nekdaj vojskujočimi se v Kosovski bitki, je naša izvršilna oblast menila, da se omenjeni gospod ne obnaša nič kaj avtofekalno, ampak da trosi preveč blata na druge. Zato tudi vladina prepoved in zmanjševanje deviznega priliva od neštetih turistov iz tujine, kar bo v končni fazi in-flatorno vplivalo na naš proračunski memorandum in destabiliziralo vse napore naše vlade, ki se nenehno trudi pri ozdravitvi našega gospodarstva, naših upokojencev in učiteljev. Je pa Jana zanimiv "cajteng". V nekem članku sem zasledil nekaj misli škofa iz Maribora, katerega kraljestvo pa ni Mariborska škofija. Priporočam vam, da si tisti članek preberete, saj gre za mnenje človeka, ki prihaja s severa in so zato nekateri pogledi nekoliko protestantski, a zanimivi. Konec koncev tudi papež ne prihaja z juga. Kultura. Izvedeli smo, da je gospod direktor Cankarjevega doma v New Torku "neznanokolikokrat" obiskal Ma-dame Z ali "femme fatale" za našo bistriško kulturo. Na podlagi teh stikov smo Slovenci deležni razstave številnih serijsko izdelanih vrčkov, ki izvirajo od samega Pik asa. Ko sem vodstvo Cankarjevega doma vprašal, koliko bi stalo gostovanje komedije iz njihove "produkcije" v Ilirski Bistrici (Ivo Ban in Polona Vetrih v delu Ob letu obsorej) so mi odgovorili, da je akcijska maloprodajna cena samo 3600 DEM. Verjetno je v to število vključena tudi cena vstopnice za letalo do Amerike in nazaj. Zdaj pa k dogodkom iz naše ožje domovine. Viri za nove prigode so neizčrpni. Veliko jih izhaja še iz časov, ki sovpadajo z gradnjo zadružnih domov, pa kulturnih domov, domov igre in dela alias vzgojnovarstvenih ustanov alias otroških vrtcev, vzgojnoizobraževalnih ustanov ali osnovnih šol, kmetijskih zadrug ... To je bilo obdobje, ki je sledilo eri "konzumiranja" trumanovih jajc, ti-tove torte in vzklikanja parol kot Živel fizkulturni dan - vseljudski praznik in čas znamenitega pregovora Kultura in prosveta ..., ki je z izgradnjo socializma prešel v rek Klobase, krompir in repa -to naša bo osveta. Slednje vodilo je v nekoliko bolj moderni obliki prevladujoče tudi dandanes. Najprej novice iz Jelšan. Iz zgoraj opisanih razlogov se danes ne morejo odločiti o imenu in namenu stavbe, kjer je sedaj industrijski obrat in so nekdaj v njem igrali na tamburice, jaz pa s Feniksi za ples. Upam, da Jelšancem hiše, ki so jo sami zgradili, ne bo treba odkupiti ..., kar se lahko zgodi Bistričanom, ki bodo mogoče morali odkupiti svoj SD (Sokolski dom) od sedanjega lastnika - Športne unije Slovenije. Kako je z Domom na Vidmu ? Hvala. Vse v najlepšem redu ... Ni ga treba odkupovati, ker je od ministrstva za obrambo (do delitvene bilance). Sedaj ga je dobila v najem naša občina in ga je dala v podnajem državljanu Republike Slovenije bistriškega porekla, ki ga je dal v pod-podnajem pod-pod-najemnikom. Samoumevno je, da so Cankarjev dom Ljubljančanom podarili vsi Slovenci in se s podobnimi problemi ne ukvarjajo. Bistričani ne pričakujemo, da nam bo ministrstvo Dom na Vidmu podarilo, saj vemo, da nismo za njegovo zgraditev prispevali nič, ker so naši denarci pač šli v druge namene. Katere? Se ne vidi. Karakterističen in ne edini primer vsesplošno tranzicijskega obnašanja so Ve- zenine. Prva faza: gara se vedno bolj, plače pa so nižje in nižje. Potem poči. Pričakovanje: firma bo verjetno naprodaj po ceni, ki je po konkurenčnosti primerljiva s cenami na tržaškem Ponte-rossu. Navali narode! Kupci bodo verjetno državljani Republike Slovenije iz obalnega območja. Smo že v Trnovem, kjer je plakat pod Kmetijsko zadrugo vabil dolge dni in noči naravnost v trgovino. Napis na plakatu : Sesalec. Radovednost mi ni dala miru. Svoj avtomobil sem ustavil na parkirišču Sama jama pred Agrino in vstopil. Na neki polici sem zagledal sesalnik za prah. Od sesalcev pa same homo erectuse, imenovane homo sa- STARE SLIKE PRIPOVEDUJEJO piens. Karakterističnega tranz» obnašanja nisem opazil. Zelo me je osrečil zavitek v» topljenega sira HelloToni. Nan'^a bc bilo zapisano med drugim tud-^i prin polnomastni topljeni sir proizfbal tak s/ovenskesurovine. Potem pasfdmu. daljevanju prebrali še Procesor. Ne trian Emmental Cheese. Macfeost z. sively from finest austrian vvhfknici milk ... Hura, smo že del Avšinjske. roma Evrope. ., elani fo Živeli tolarji! c'' srnc Živela Marija Tereziji smo 'n trud, DimitrijSali. v skupin Žane L imo bi rnih sk Idila rta Bistrici žavno Pa smo Takle je bil pogled z Bilčevcga mostu čez Bistrico pred dobrimi šestdesetimi leti. Prav tu se rečica Bistrica v vsem svojem zgornjem loku najbolj razširi. To je bil pravi raj za mlade Gurance, ki jih ledeno mrzla voda ni nikoli motila, da ne bi bredli po vodi, iskali rake pod Guzjevim zidom, lovili ribe na zanko ali kar z jedilnimi vilicami, če jih le ni kdo pregnal. Gradili so čolne in splave ter uprizarjali prave "pomorske bitke". Najbolj korajžni so se celo "tuširali" pod vodnimi koriti, kjer je voda našla vsako špranjo v starih koritih in brizgala v mogočnih curkih po vriščeči otročadi. Za vodo so skrbele številne race in gosi, ki so očistile strugo v vsej njeni dolžini. Niso prizanesle travni bilki ne plevelu in ne koprivi. Dandanes lahko komaj kaj prepoznamo. Na levi je bila nekoč Ličanova pila z velikim vodnim kolesom ob koncu širokega korita. Tako velika vodna kolesa so bila na Bistrici zelo redka. Zadaj je bilo za Mehlinovo pilo in mlinom ter Hlistovo žago vsaj še pet vodnih koles. Da so pile delale s polno paro, se lahko prepričamo tudi s pomočjo slike, na kateri je obilo sveže razžaganih desk, pokončno naslonjenih na Mehlinovo pilo in visoka kopa desk zloženih v "vinkel", novo in največjo igračo gu-ranjske mularije. "Vinkel" je bil neosvojeni grad, utrdba in skrivališče, pa tudi mesto tajnih dogovorov domačih kratkohlačnikov. Vinkelni so bili na vseh pilarskih dvoriščih in so ponujali nešteto možnosti za igre, pa tudi za silne bitke med "dulanci" in "guranci". Na skrajni desni strani slike se še kaže rob ploščadi perišča, kjer so bile tri velike kamnite škrli, na katerih so domače gospodinje izpirale perilo v vseh letnih časih. Posebno pozimi so odhajale domov s krvavo rdečimi premraženimi rokami. Pogosto so na perišče prihajale tudi ženske iz pivških vasi, ki so pripeljale perilo na vodo kar z obloženimi vozovi. Čas je naredil svoje. Kot da bi pored-než, ne le s slike, temveč iz žive podobe, počasi in vztrajno odstranjeval vse, kar je prav tej podobi dajalo njeno vsebino in lepoto. Prvo je bilo sredi tridesetih let na udaru prav slikovito dvojno kolo Ličanove pile. Napredek in sodobnejša tehnika sta ponudila boljšo rešitev. Najprej sojo uvedli in preizkusili v mlinu pri Hodnikovih na placu. Obnesla se je in marsikje so z njo zamenjali počasna lesena vodna kolesa. Nekdanje idile z današnje stare slike ni več. Pa tudi nove idile ni moč zaslediti. Vojko Čeligoj V aprilski številki smo ševali po vsaj štirih irt1' preteklosti naselja na z' strani Ilirske Bistrice. ste slabo razumeli vpras*1 nismo prejeli nobeneg3' nega odgovora. Šlo je za1 j Naštejmo še ostalih ose3^ Dornegg, Dorncch, Tr3f, Notranjskem, Trnovo p Bistrici, Trnovo na Kr3,,) Torre Nova in Torre Ne',‘l sterza. i I mail995 ZANIMIVOSTI • RAZVEDRILO Snežnik • stran 9 5 tranzi FOLKLORA VELIK USPEH MLADIH FOLKLORISTOV OS DRAGOTINA KETTEJA Bistr’ški škuorci tek va ii. Naj1' da boste Bistričani presenečeni. Vsaj mi smo! Ko smo se na novoletno-m tud-ni prireditvi dobro izkazali, si sploh nismo mislili, da nas bo ta nastop proizfjal tako visoko. Ob Dnevu upora proti okupatorju smo plesali v Domu n pasrfdmu. Prisotne smo tako tako razvedrili, da so nas še enkrat priklicali roces er- boste verjeli, ampak ta nastop nas je zelo opogumil in prvo nos. za dokaz našega dela smo izkoristili v torek, 16. maja, ko smo se m w fknici udeležili srečanja otroških folklornih skupin s Primorske in :l Avsiinjske. i folklorne skupine "Bistr'ški i! c' srT1osezelo veselili nastopa, rezij^ Srno morali žrtvovati veliko |n truda, da bi se lahko dobro mitnl-a i. y Cerknici je tekmovalo uPin iz Kopra, Pirana, Rake-■Zane 'n Ilirske Bistrice. Razde-■mo bili v dve skupini. V štirih /nih skupinah so plesali mlajši J'.v ^'rih pa starejši. Med njimi 1 fodi mi. V vsaki skupini so najboljšo skupino, ki naj bi šla ?avno srečanje. Po končanem Pu smo nestrpno pričakovali re- zultate in ko so nam povedali, da smo zmagali nismo mogli verjeti. Ko smo prišli domov, nas je čakalo veliko pohval, takoj drugi dan pa smo dobili še eno povabilo za nastop v italijanski Gorici, kjer se bo 3. julija odvijalo meddržavno srečanje folklornih skupin. Obeta se nam še veliko nastopov, toda zdaj nimamo časa misliti nanje, saj moramo vaditi za državno srečanje, ki bo 2. junija v Laškem. Največ zaslug za omenjeni uspeh ima naš mentor Romeo Volk, ki se kar naprej trudi z nami. Tudi zamisel, "Bistr'ški škuorci" med nastopom v Cerknici da smo se odločili za ime "Bistr'ški škuorci" (narečna beseda, ki v Ilirski Bistrici pomeni ostanek pri žaganju hloda) je njegova. Naš program vsebuje tri plese: polko, drodljanc in zi-benšrit, imamo pa tudi sestavljen program, ki ga imenujemo "Tri za liro" in je star bistriški običaj še iz časov, ko so morali plesalci za vsak ples plačati eno liro. V 16-članski folklorni skupini "Bi-str'ški škuorci" sodelujemo: Nina Volk - harmonika (plonarca), Romeo Volk - kontrabas, Matjaž Vrh in Janez Tomažič sta stražarja, ki skrbita za to, da ne bi plesalci odplesali kakega plesa preveč, saj morajo zanj plačati, Dejan Vičič in Dejan Fabjančič držita laterni, ostali pa plešemo v parih: Klemen Vičič - Mojca Klanšček, Andrej Polšak - Maja Škrlj, Martin Hrvatin -Nastja Zirnstein, Boštjan Bubnič -Jride Mršnik in Danijel Prpič - Andreja Martinčič. Rezerva je Katja Smrdelj. Vsi upamo, da se bomo v Laškem dobro odrezali in da bomo v prihodnosti dosegli še kak uspeh. Andreja Martinčič PRVOMAJSKA PRIREDITEV Prvi moj no Koz lok o **vahno in praznično, kot je bilo letošnjega 1. maja na Kozleku še ni bilo na nobenem od 37. prvomajskih srečanjih doslej. Prekrasen sončni dan je zbral na tem našem skoraj |^etrov visokem vrhu daleč nad tisoč ljudi. Podgorci so prihajali iz doline po svojih stezah, Voc*‘j0 Prav 'z vsal- Pa ne samo Podgorci in Bistričani, med obiskovalci Kozleka e .e [ planince iz krajev od morja do gorenjskih gora. Bilo je pravo prvomajsko praznično in prostor pred novo planinsko kočo tik pod vrhom Kozleka skoraj ni mogel sprejeti več *'od^ Ut^ezenci 50 bdi fodi štirje planinci, ki so se udeležili prvega izleta na Kozlek leta t 0 takrat dalje v PD Snežnik štejejo prvomajska srečanja na Kozleku. Prisotni so se spomnili Lebnih jubilejev, 50-letnice zmage nad fašizmom in pol stoletja obnovitve domačega [ ke8a društva. j i L,i' P°dgorski planinci so se potrudili in Ivil'1, k' bilo na Kozleku vsem prijetno, ili t ^ev'lne klopi in mize ter na hrbtih iirr ■ 50 fobko dobro postegli vse laiie^ne' Vod)a podgorske planinske sku-n z ^edmak, ki je prisotne pozdravil v ‘ °^titeljev, ni skrival ponosa nad oprav-;0 f|0rT1' V letu dni od lanskega odprtja irj|j 'j1.1 °b rednem nedeljskem dežurstvu Vje Jfo' marsikaj na izboljšavi koče. Med f . sPehe gotovo šteje ureditev zajetja de-flcev nal:>e^ava v°de v klet, ob pomoči obi-i Pa so znosili še zidake za dograditev hjif) °k koči. Predvsem pa so veseli, M0;)Vanova planinska postojanka od lan-°snjega prvega maja zvabila na svoj T . « 2 ■ (ra|,|| slov^j vrh nad 6.000 obiskovalcev, saj so nedeljski izleti na Kozlek postali že prava navada številnih domačinov. Da je bilo na Kozleku veselo in prijazno vam bodo radi potrdili tudi vsi tisti, ki so zaplesali pred kočo ob zvokih skupine Snežnik. Prav točke te skupine, ki je prvomajsko srečanje na Kozleku izkoristila za predstavitev svoje prve glasbene kasete z izvirnimi melodijami, so bile posebnost tega dne. Poleg njih je Kozlek gostil še domačo pevsko skupino Vasovalec, ljudskega godca Jožeta Škrlja in glasbeno skupino iz Ka-stavščine. Na Kozleku bo živahno tudi v prihodnje. Vse kaže, da bodo prek njegovega vrha speljane tudi nekatere pomembne planinske poti: tako mednarodna planinska pot, ki pelje od Baltika k Jadranu in bi se po sedanjem predlogu s Snežnika izognila hrvaški meji in čez Kozlek nadaljevala pot čez Brkine do slovenskega morja ter obstoječa spominska pot vezistov in kurirjev, ki naj bi se, med Snežnikom in Brkini, s potjo čez Kozlek izognila mučni hoji po cesti. Očitno bo na Kozleku živahno tudi čez celo leto. Tekst in fotografija: Vojko Čeligoj M .5.1 SLIKOVNA KRIŽANKA VODNA UJMA MESTO NA NOTRANJSKEM VODITEU OBREDA RAVNINA V GORSKEM SVETU P0$AST IZ GRŠKE MITOLOG. ANTON (EHOV ČASOVNO OBDOBJE GLAVNO MESTO STARE BABILONIJE RIMSKI CESAR INSTA- LACIJA GRŠKA BOGINJA NESREČE FRANCE VODNIK IRSKA (ORIG.) SLOVEN. PLANINEC (ALOJZIJ) MAJHEN OBLAK DRŽAVA OB BALTIKU NEPRUETEN OBČUTEK VRSTA TKANINE ZOFA ENAKI ČRKI ČAPKOVA DRAMA BELI ŠPORT IZRAELSKA LUKA ANGLEŠKO M, IME ENAKA VOKALA SVOD NAD NAMI MITOL. BIVAL. UMRLIH ODJAV- UENJE KRATICA BIVŠE JUGOSL. VOJSKE EDVARD BENES CABETOVA DRŽAVA JAVOR ANGLEŠKI EKONOMIST DEL ROKE UDAV MESTO V ALBANIJI JOSIP JURČIČ BENO IČIČ ZUPANI ŽENSKO IME IZRAV- NAVA JORDANSKO PRISTANIŠČE FH! PARTIZ. ENOTA ANGLEŠKO M. IME KOCBEK EDVARD SLOV. IGRAL. GOJA (FRANCI; DVA PREDLOGA GIBANJE OB GLASBI EMILIJAN CEVC PRIP. GERMAN. PLEM. IME FILO-ZOFA RUSA UBITA AM. IGRALKA IME VLLASIJA VULKAN NA FILIPINAH BIVŠI INDIJSKI PREDSEDNIK OTILUA (UUBK.) REKA V ROMUNIJI SETEV RIBIČ S TRNKOM OBORO- ŽENA KRAJA TELEVI- ZIJA RUDI VALENČIČ KRATICA ZA SOMBOR AMER. ASTRONAVT OSEBA IZ OTHELLA (ORIG.) VRSTA BOMBAŽA IN PAPIRJA IVAN TAVČAR REŠITEV KRIŽANKE IZ 4. ŠTEVILKE (vodoravno): sončnica • trubadur • rik • ae • etnik • dnina* estrih • Itat • rele* Vale • klinker • Alor* Bero • am • Rem • padavina* icika • Ivo Ban • Turina • rb • Avar • ladjar • rh • dok • irhar • kovinar • Ito • Adi • Alamut • Knežak • ža • Radenci • Odin • erar • Talj • Nana • AV • Tkon. Snežnik • stran 10 PODJETNIŠTVO maj 1995 Cankarjeva 24, 66250 ILIRSKA BISTRICA Peka potic in kolačev je mogoče doma za marsikoga ustvarjalna zabava, pripravo dobrega kruha, ki nastaja ob skrbnem upoštevanju poteka dela in občutku za pravo razmerje sestavin, pa smo tudi na llirskobistriškem zaradi zahtev modernega časa že zdavnaj prepustili poklicnim pekovskim mojstrom. Delavci Mlinotesta-Pekarne Ilirska Bistrica - kruh si služijo prav s peko in prodajo kruha - skoraj vsak dan v letu prihajajo na Cankarjevo ulico 24 zato, da bi bilo na naših mizah vedno dovolj svežega kruha in peciva. Iz zgodovine llirskobistriška pekarna je bila ustanovljena kmalu po koncu druge svetovne vojne kot obrtno podjetje. Razen kratkega obdobja v petdesetih letih je bila vseskozi v družbeni lasti. V šest- desetih se je združila s podjetjem Mlinotest Ajdovščina in je pozneje doživela nekaj transformacij iz enotnega podjetja v temeljno organizacijo združenega dela, pa spet nazaj v enotno podjetje, vse do leta 1992, ko je postala družba z omejeno odgovornostjo. Mlino-test-Pekarna Ilirska Bistrica je danes, poleg pekarn v Kopru, Sežani, Idriji, Tolminu in Ajdovščini, sestavni del delniške družbe Mlinotest Ajdovščina. Lastninsko preoblikovanje 20. aprila letos je podjetje od Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo dobilo soglasje za lastninsko preoblikovanje v delniško družbo z okrog 1000 zunanjimi in notranjimi delničarji. Delavci ilirskobis-triške pekarne so si izbrali za lastninjenje družbenega kapitala enega izmed kombiniranih načinov. 32 zaposlenih delavcev ilirskobistriške pekarne (od tega samo trije v upravi) je svoje lastniške certifikate v celoti vložilo v podjetje s tremi proizvodnimi enotami (pekarna in keksarna s slaščičarno v starem delu mesta, trgovina z živili na Vojkovem drevoredu zraven avtobusne postaje in manjša pekarna v Cerknici). Proizvodni program V Mlinotest-Pekarni Ilirska Bistrica zadnja leta spečejo okoli 900.000 kilogramov raznih izdelkov, med katerimi je 22 vrst kruha (pšenični, beli kruh "filon", ki predstavlja okoli 70% njihove proizvodnje, domači in polbeli kruh, "bistriška štruca", "bistriški hlebec", dve vrsti francoskega kruha, dve vrsti kruha pečenega v pekačih ...), 11 vrst enodnevnih slaščic in 3 vrste poltrajnih in trajnih keksov. V slaščičarni in keksarni pečejo rolade, tortice, zavitke ter izredno dobro prodajane čajne kekse, ki jih zaradi premajhnega proizvodnega prostora ne morejo narediti več, čeprav povpraševanje po njih presega ponudbo. Lastnega voznega parka nimajo - kruh in pecivo razvažajo njihovi zunanji sodelavci s štirimi vozili v zgodnjih jutranjih urah. Vsak dan opravijo od 400 do 450 kilometrov. Sveži pekovski izdelki iz Cankarjeve ulice najkasneje do 8. ure zjutraj dosežejo prodajne police skoraj vseh ilirskobistriških trgovin, svoje izdelke pa prodajajo tudi v nekaterih krajih sežanske, pivške, hrpeljsko-ko-zinske in cerkniške občine. Kruh in nekaj vrst slaščic pečejo samo v nočnih urah, medtem ko v dveh dnevnih izmenah pečejo slaščice in piškote. Usoda pekov je pač taka, da so zaradi specifičnih zahtev trga prosti samo tri dni v letu. Investicija za prihodnost V Mlinotestu-Pekarni Ilirska Bistrica so se morali zaradi tehnične in tehnološke dotrajanosti peči in fermenta-cijskih komor odločiti za njihovo zamenjavo. Že marca so z lastnimi sredstvi in kreditom kupili dve najmodernejši peči s površino 41 m2 in dve komori s kontrolirano fermentacijo italijanskega proizvajalca, ki je eden izmed najboljših v Evropi. Ena od fermentacijskih komor je noviteta v tovrstni tehnologiji, saj s pomočjo računalniškega sistema omogoča zaustavitev fermentacije -vzhajanje testa za več ur ali dni. V Mlinotestu-Pekarni bodo s ciljem, da bi povečali kvaliteto, količino in ponudbo svojih izdelkov kmalu uvedli tudi postopek peke polpečenih kruhov, kar bo omogočilo pripravo kruha v nekaj urah, za manjše količine pa celo v tridesetih minutah. Zaradi nove tehnike, naročniki se morajo šele privaditi na to novost, bo možno le napol pečen in na temperaturo 4 °C uskladiščen kruh na zahtevo Kruh od nekdaj spremlja blagi dul kupca dopeči, kar bo trajalo samo od 7-12 minut. Od novega načina peke bodo imeli korist v pekarni in v trgovinah, saj se bodo izognili neprodanim zalogam ali pomanjkanju kruha. Zamenjava peči in fermantacijskih komor ter modernizacija opreme je veljala 16 milijonov tolarjev, od tega je oprema stala tri četrtine vsote, ostalo je šlo za montažo in instalacije. S poskusnim uvajanjem novih pridobitev so v Mlinotestu-Pekarni začeli 21. aprila in približno čez mesec dni naj bi se človek in tehnologija nekako ujela. Investicija, ki je bila posledica zastarele tenologije in vse večje konkurence, s katero se v zadnjem času srečujejo na vsakem koraku, bo imela za posledico večjo kvaliteto in večjo prodajo njihovih izdelkov. Direktor Danilo Pugelj je povedal, da se je prodaja v prvih treh tednih od uvedbe novih peči in fermentacijskih komor povečala za 15 %. Načrti V Mlinotestu-Pekarni Ilirska Bistrica se pri omenjeni investiciji ne bodo zaustavili, saj nameravajo v prihodnosti posodobiti keksarno in nadaljevati aktivnosti za preselitev v primernejše prostore, ki bi jim omogočili razširitev obsega proizvodnje. Premajhna površina stavbe na Cankarjevi ulici 24 in proizvodnja v dveh nadstropjih jim povzroča nemalo težav pri rokovanju s surovinami in izdelki, saj tam ni možna širitev proizvodnega programa, za kar so vsekakor zainteresirani. Pekarna ima v najemu 740 m2 površine v eni izmed stavb nekdanje trnovske vojašnice, kjer je trenutno kuhinja in jedilnica begunskega centra. Številni pogovori s pristojnimi na občini in na ministrstvu za obrambo niso dali zaželenega rezultata - nihče jim ne more zagotoviti niti približnega časa preselitve. Zaradi izgube hrvaškega tržišča, tja so pred vzpostavitvijo državne meje prodali 30% proizvodnje, se v Mlinotestu-Pekarni Ilirska Bistrica pripravljajo na peko poltrajnih mešanih kruhov in štirih novih vrst keksov namenjenih tudi kupcem izven Primorske. Novi parni peči imata v štirih etažah nad in pod pečno površino Bistriški peki segrevajo vodo v ceveh s pomočjo kurilnega olja, peči pai^ — predelati tudi na plin ali trda goriva. Kruh se peče na temperaturi 25' ure. Peči sta tako dobro izolirani, da temperatura v dvanajstih urah ne P kot 20 °C, izkoristek energije je torej neverjetno visok. Peči delujeta na[ iz prejšnjega stoletja, sodobna je le izvedba in tehnologija. Nastavitev I1 Iv j ture, uparilnikov (ko pride testo v peč ga približno 10 sekund zalivajo* ^ J i. "schvvell" postopek, ki omehča in prepreči pokanje skorje) in časi | v enostavna. Mlinotest-Pekarna iz Ilirske Bistrice je tako postala najn^ opremljena pekarna na Primorskem. ^621 Vilhi tel. Fermcntacijski komori za vzhajanje kruha z računalniško nastavitvijo ture in vlage. Pekovski mojstri s pogledom skozi steklo na vratih ali prikazalnika ugotovijo, kdaj je kruh fermentiral. Kvaliteta kruha sodobne tehnologije bistveno poveča - vpliv človeškega faktorja, notranje temperature je zmanjšan na minimum. V dveh novih pečeh se že peče boljši kruh. r[ maj 1995 OGLASI Snežnik • stran 11 MLINOTEST PEKARNA Ilirska Bistrica dekorativne in obstojne zidne obloge v imitaciji različnih vrst lesa \ lesno kemična industri a, Po. ilirska bistrica, nikole tesle 11 tel.: 067/41-241, fax: 067/41-433 \ BESS TRGOVINA d.o.o. 5 proVITA* i^m' lr,ženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica Riharjeva 27 tel- 067/41-820 Z GRADBENIM MATERIALOM PODBEZE 39 - ŽALCI 66250 IL. BISTRICA tel. 067/82-402, fax. 067/81-285 TRGOVINA "BOŠTO" BAZOVIŠKA 4a 66250 IL. BISTRICA (za GG) tel. 067/42-123 NOVO • NOVO • NOVO Po naročilu izdelujemo: POLICE, STOPNICE, TLAKE, PULTE, SANKE ... IZ MARMORJA IN GRANITA keramika - eleganca - kvaliteta Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 66250 Ilirska Bistrica telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042 5U1A1S Vojkov drevored 14, 66250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81-188 PIVKA perutninski kombinat Neverke 30 66256 KOŠANA PRODAJA ■ril Zg vPonudba zamrznjenih piščančjih Sitin spomladanskih piknikov 250 SIT za kilogram. neeru (ih na vseh prodajnih la ^ 1,1 v na®' trgovini Kalu. \ K^ZLEK PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE d.o.o. Rozmanovo 19, 66250 Ilirsko Bistrico, tel/fax: 067/41-630 ■pj primorje ppi iMajdovščinalifl ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih in mizarskih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. transport terminal ilirska bistrica Xr \ ILIRSKA BISTRICA Prešernova ~7 \ COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica GRAFIČNI ATELJE IN UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40 tel. 067/81-297, fax. 067/41-124 PAPIRNICA - UNEA ART Bazoviška 19 tel/fax. 067/42-077 XI CENIK OGLASOV 1. cela stran 28 x 35 cm 70.000 SIT 2. polovica strani 28 x 17 cm 35.000 SIT 3. četrtina strani 14 x 17 cm 18.000 SIT 4. osmina strani 14 x 8,5 cm 9.000 SIT 5. šestnajstina 6,5 x 8,5 cm 4.500 SIT strani Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite "GA commerce", Bazoviška 40, Ilirska Bistrica, tel/fax: 067/81-297 Naslov uredništva: Bazoviška 40, 66250 Ilirska Bistrica, tel. 067/81-297, tel/fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: 'GA commerce”, Bazoviška 40 Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: Dimitrij Bonano, Vojko Čeligoj, Zdravko Debevc, Franc Gombač, Ivko Spetič /predsednik/, Sergij Šlenc Urednik, novinar in lektor: Branko Zidarič Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Priprava in tisk: 'GA commerce'1 d.o.o. Ilirska Bistrica Naklada: 1500 izvodov Snežnik • stran 12 ŠPORT maj 1995 i NOGOMET Članska ekipa NK Transport je prvak Enotne primorske lige Za ekipe NK Transporl je sobota in nedelja pomenila zaključek nastopov v ligah tekmovalne sezone 94/95 z za vse pomembnimi tekmami. Članska ekipa NK Transport je igrala v nedeljo, 28. maja, odločilno tekmo za prvaka EPNL prav v zadnjem krogu z direktnim konkurentom NK Idrija v Idriji. Pred več kot 1000 gledalci, med katerimi je bilo polovica Bistričanov, so igralci po ogorčenem boju, posebej v drugem polčasu, dosegli cilj in z izidom 0 : 0 ostali na čelu razpredelnice. V kvalifikacijah za III. ligo bodo nastopili skupaj s še štirimi drugimi ekipami. Prvi krog bo že v sredo, 14. junija, povratna tekma pa v nedeljo 18. junija. Mlajši dečki so se v soboto, 27. maja, v Kopru pomerili z ekipo NK Koper za prvaka MNZ Koper in izgubili z rezultatom 6 :0. Zmagovalec NK Koper bo nastopil na polfinalnem turnirju 10. junija za naslov državnega prvaka med mlajšimi dečki. Kadeti so odigrali zadnjo tekmo že v petek doma proti NK Postojna in se razšli z neodločenim izidom. Neglede na izid so ostali na 6. mestu kadetske lige MNZ Koper (9 ekip). Mladinci so zadnjo tekmo igrali v nedeljo v Brdih in premagali gostitelje z rezultatom 4 :0. Ekipa je tako uvrščena na 2. mesto Primorske mla- STRELSTVO Novi uspehi mladih strelcev Strelci SD 4. junij so 29. aprila v Idriji nastopili na regijskem prvenstvu v streljanju s serijsko zračno puško. Tekmovanja so se udeležili mlajši mladinci in ekipno dosegli 4. mesto (502 kroga). Nastopilo je 8 ekip. V posamični konkurenci, tekmovalo je 40 strelcev, je Uroš Mahne osvojil 1. mesto (181 krogov), Sanel Čajtinovič 21. mesto (161) in Željko Markovič 23. mesto (160). Ekipa mlajših mladincev se je 20. maja udeležila tudi državnega prvenstva s serijsko zračno puško v Črešnovcih in ekipno dosegla 15. mesto (501 krog). Posamično se je najbolje uvrstil Uroš Mahne, ki je zasedel 13. mesto (180). Fešta nacionale ali kako se je zgodila Idrija Za tekmo sezone smo sc Japodi dolgo pripravljali. Ob tej priložnosti bi se zahvalili sponzorjem, ki so nam pomagali tako denarno kot materialno in verjeli v skupen uspeh (Avtoshop, Bistro Rdeča vrtnica, Grafična delavnica Bor, Club Danilo, GA Commerce, Kosič, Primo, Rast) in vsem posameznikom, ki so nam pomagali pri delu. Kdor ni bil z nami nikoli ne bo vedel, kako je bilo... (|apodi) dinske lige za ekipo NK Tolmin, ki ima isto število točk, vendar je bila v medsebojnih srečanjih boljša. Mladinci NK Transport bodo nastopili na kvalifikacijah za vstop v območno mladinsko ligo-zahod kot predstavnik MNZ Koper. Zdravko Debevc ATLETIKA Majski rezultati Bistričani, ki nastopajo za Atletski klub Postojna, so v maju dosegli dobre rezultate. 12.5. je Tihomir Strajnič na atletskem mitingu v Celju popravil svoj osebni rekord v teku na 300 metrov s časom 39,48 sek. Boštjan Kerma je 13. 5. nastopil na mednarodnem mitingu v Novi Gorici v skupini perspektivnih tekmovalcev na 1000 m dolgi progi. 20.5. je bila v Novem mestu ena izmed kvalifikacijskih tekem za Atletski pokal Slovenije. Oba tekmovalca sta nastopila v teku na 400 m dolgi progi in dosegla osebna rekorda: Boštjan je tekel 52.60, Tihomir pa 51,35 sek. Med deklicami je v teku na 100 m nastopila tudi Nastja Zirnstein in s časom 13,77 prav tako postavila svoj osebni rekord. V okviru Pokala Slovenije bo 1. julija opravljen žreb 1/16 finala za člane. Takrat bo znan nasprotnik NK Transport, ki se je, podobno kot lani, uvrstil v zaključno tekmovanje. Ponovimo, daje lani v Ilirski Bistrici gostovala ekipa prvoligaša NK Maribor. Letos je NK Transport drugič zapored postal pokalni prvak MNZ Koper po zmagi v Ilirski Bistrici nad drugoligašem NK Solinar iz Pirana. STRELSTVO Delovanje Tenis kluba Ilirska Bistrica V času po občnem zboru v marcu smo si zastavili obilo nalog, ki jih s primerno zavzetostjo članov ( 56) tudi izvajamo: tu mislimo predvsem na pridobivanje lastnega strokovnega kadra, saj se zavedamo, da je to pogoj za izvajanje strokovne vzgoje (tečaji, vzgoja šolske mladine in selekcija). Kmalu bodo šolanje za vaditelje končali trije naši člani, ki bodo začeli poučevati zainteresirane na tečajih. Eno pomembnejših področij je financiranje kluba, pri čemer nam je uspelo pridobiti k sodelovanju nekaj podjetij, ki imajo svoje reklame na zaščitnih ponjavah okrog igrišča. Vsa podjetja in posameznike še naprej vabimo k sodelovanju, pač v skladu z njihovimi poslovnimi interesi. Tenis klub začenja z organiziranjem začetnih tečajev za mladino in odrasle. Prvega bomo izvedli takoj, ko se bo prijavilo dovolj kandidatov, predvidoma po 20. juniju. Ob prijavi je treba plačati polovično ceno tečaja, ki znaša: 6.000 tolarjev za odrasle (12-urni tečaj) in 4.000 tolarjev za mladino (10-urni tečaj). Začenjamo tudi s prirejanjem tekmovanj -turnirjev. Prvič se bomo srečali na odprtem prvenstvu Ilirske Bistrice za moške in ženske posamezno, ki bo 17. in 18. junija. Prijave za tečaje in turnir sprejema v dopoldanskem času IKOS d.o.o. (Prosen, tel.: 41-741), popoldne pa se lahko prijavite v klubskem prostoru pri igriščih. Prijave za turnir sprejemamo do 15. junija do 20. ure, prijavnina je 1.500 tolarjev. Izvršni odbor RAFTING KONJENISTVO Začetek tekmovanj v vzdriljivostnem jahanju Na turistični kmetiji Mavrič v Hrušici je bila v soboto, 6. maja, 1. tekma pokala Slovenije v en-duranceu. Po koledarju Konjeniške zveze Slovenije je letos predvidenih 8 tekem in finale v Lipici konec septembra. Zahtevnega tekmovanja, tako za jezdeca kot za konja, se je udeležilo 14 tekmovalcev iz Slovenije in eden iz zamejstva. Težavnost tekmovanja potrjujejo tudi odstopi petih tekmovalcev, štirje jezdeci pa so bili diskvalificirani zaradi preutrujenosti konj po 1. teku. Dejstvo, da se je ta obl ika konjeniškega turizma in tekmovanj prijela tudi v naših krajih potrjuje nastop dveh jahačev iz naših krajev - Radislava Urbančiča na konju Pram in Jožeta Samse na konju Boni. Nastopila pa sta tudi dva konja iz hleva organizatorja tekmovanja Branka Mavriča iz Hrušice. Daša Rihter je na konju Wero zasedla 5. mesto, Miloš Križaj na konju Alegra pa ni končal celega tekmovanja. Povejmo še, da je zmaga zasluženo pripadla Janku Kolariču iz Izole na Faragu, drugouvrščena je bila Nataša Svetina iz Lokve na Strani lil, 3. mesto pa je osvojil Koni Kmcnik iz Slovenskih Konjic na konju Sokol. Tekst in fotografija: Zdravko Debevc Trije najboljši jezdeci na konjih Tacen - večna uganka Zadnji dve tekmi z našo udeležbo sta bili v Tacnu (evropska liga) in na Soči (državno prvenstvo). V Tacnu smo z rezervno ekipo dosegli skromen rezultat (22. mesto), na Soči pa so Janez in Sebastjan Frlež, David Kocjan, Tomaž Šajn, Rok Primožič in Simon Godina zopet opozorili nase z doseženim 9. mestom. Še posebej pomembno je, da so fantje za dominantnimi ekipami prvenstva zaostali le za 20 sekund in to daje upanje na še boljše uvrstitve na prihodnjih tekmovanjih. Ker ponavadi vedno nizamo le rezultate smo se tokrat odločili, da vam Tacen predstavimo nekoliko drugače. Tacenska proga je praktično betonsko korito, kjer so se strokovnjaki hidrodinamike poigrali z veliko silo vode, ki se nabira za jezom čez reko Savo. Sama proga sodi med težavnejše, saj je jez visok 4,5 m in pretok vode cca 25m3/ sek in pomenita že resen izziv. Nad jezom se počutiš v čolnu pomembnega, saj te spremlja cel avditorij ob progi, par dobrih mačk in še čoln gre kot po azimutu. Nato te počasi prevzame tok, ki zabija skrajno desno, tako da obrazi kolegov postanejo nekam kisli. Sledi "izstrelitev" preko jezu, po kateri si le še lupinica med divje razpenjeno vodo. V trenutku se posloviš od suhe obleke in v trenutkih, ko ne veš ali imaš pod ta zadnjo čoln, vodo ali mogoče člana ekipe, si želiš le čimprej ven. Priti ven pa pomeni, da te ne sme ujeti prva rola (močan protitok), da ne smeš prileteti z bokom na prvo skalo in da so vsi v čolnu. Na vse kriplje si z veslom prizadevaš držati smer, saj sledi še nekaj rol in pretokov, ki znajo še kako pobirati sekunde. Šele po zadnji skali, preden se kanal zopet pridruži Savi, si lahko oddahneš. Sledi veslanje, ki mora biti skrajno usklajeno in z visoko frekvenco, ki ga med razburjenjem in bojnimi vzkliki popestri še nekaj brzic in kaskad. Cilj je pod mostom proti Kranju. Nekako tako si sledijo občutki tistih, ki se prvič peljejo v Tacnu, omenil bi pa tudi, da je že marsikateri raftingaš priznal, da ga je Vodni rodeo se v Tacnu začne takoj pod jezom tudi po več spustih Tacna še vedno strah. Naj na koncu še opozorimo ljubitelje veslanja, da bo letošnji 7. spust za čisto Reko v soboto, 24. junija. Rafting klub Mrzla uoda Silvano Vrh ŠPORTNA REKREACIJA Občinska liga v malem nogometu Tekmovanje rekreativcev v malem nogometu se je prevesilo v drugo polovico. Po 5. krogu od 7. predvidenih je lestvica naslednja: 1. Maestro (13 točk, razlika v golih 43 : 11), 2. Okrepčevalnica Baša (12, 28 :17), 3. Agrofloris (12, 34 :19), 4. Klub Hodnikov mlin (7,21 :13), 5. Obutev Kosič - "Šulni" (6, 16 : 24), 6. Zlatorog united (6, 11 :29), 7. Botega (3,18 :17) in 8. Stari (0, 8 :40). Tekmovanje je očitno naletelo na ugoden odziv med tekmovalci in tudi med gledalci, saj se jih na tekmah zbere ponavadi več kot 100. Na tekmi 4. kroga med ekipama Maestro in Okrepčevalnica Baša jih je bilo več kot 200. LOKOSTRELSTVA Rezultati bistriš lokostrelcev V T ILII Bistriški lokostrelci so v pretekleU' in pol nastopili na več tekmovanjil1 ru slovenskega pokala je 16. 4. 10 tekmovalcev merilo moči v dis< rowhead. Najbolje med Bistričani pili: Lado Čeligoj med člani s 4. n instinktivnem slogu, Andraž ČekL mestom v olimpijskem slogu, mev instinktivnem slogu pa so od 3. do. uvrščeni Nejc Štemberger, Jani I Tomaž Rojc. 22. in 23. aprila so se mednaroo"/ kostrelskega turnirja Arrowhead v(| udeležili trije lokostrelci. Izkazal maž Kaluža z 2. mestom, 10. mi svoji disciplini pristreljal Andraž 13. mesto pa Lado Čeligoj. 29. in 30. aprila so se trije tekmo' ležili tekem Fita star in Olimpicro« dencih. Andraž Čeligoj je v sobo1 Fita star med člani v olimpijsk« i uvrstil na 8. mesto med 14 tekm1; compound stilu med mladinci stav Martin Hrvatin na 3. in Igor Rofl mesto med 8 tekmovalci. . Na tekmi Olimpic round v nebr^bodil Čeligoj prišel do 3. kroga (1/4 usmer Hrvatin in I. Rudež pa sta izpadla' bitev Bi krogu (1/8 finala). k ^Olšk; s--------------—-------------’ Taveličev Igor Rudež in Martin Hrvatin sijoči. yS(, pala slovenske reprezentančne ™na raZp„ 1. tekmi evropskega mladinskcg^rrngfjg j, v Tachertingu v Nemčiji od 2Wje jn qc 5. 1995. Druga tekma bo konfTQ-r|0rr]0 na Brdu pri Kranju. Če bosta Pjli glavni dobre rezultate iz zadnjega ('j l$tega rj imata vse možnosti za udeležuj naj tak0j ropskem mladinskem prvenstvo, (ja Qs^ avgusta v Veliki Britaniji. (ati ofenz| Polfinale prvenci OŠ v lokostrelsfe: i ''u"jdn< Lokostrelski klub Ilirska Bistrica jev^0 močr LOKOSireiSKi KIUU iiirsKd DiMriLd Ji ■ . "iuiji maja, na trnovskem stadionu organi/' Pristop le lokostrelskega prvenstva osnovni^ blecl sl JTrsata Nastopilo je 75 tekmovalcev in t^Mla so hodno regijo. ' k ' treh disciplinah in treh starostnih sMr • arrnat mači zmagovalci: 1. do 4. razred 'f^Odse (OŠ A. Žnideršiča, 367 krogov, instifT^ijo ! KOŠARKA Prodr — ii i cini-'L' Nike trojf Športna zveza Ilirska Bistrica ob' ki se želijo prijaviti za tekmova* §|P| kah, da je turnir prestavljen na ' | junija. Prijave bomo sprejemal)11 |PI “ ‘Vi1 -/-.i ŠZ oziroma na tel./fax.: 81-177 i" jyjj|j|g! na igrišču v Športnem parku Na1] Po tem bomo opravili žrebanje 16. uri pričeli s tekmovanjem. V bega vremena bo prireditev v $1 rani OŠ A. Žnideršiča. REKREACIJA Ob proslavi 50. obletnice konca I1 ^ ne vojne in zmage nad fašizmof1' ST(j^ junija v Ilirski Bistrici, bomo v okvl ^itev ||;r ne zveze Ilirska Bistrica in klubov' -jh Iju^ program športnorekreativnih te*y °t Sp0r prireditev, ki se jih bodo lahko "j si jih samo ogledali stari in mla/''