3554 AA 60i00200 PRI OSREDNJA KNJI *NI'-A p P * 'i 2 6 '66001 KOPER ■ VI wr*SKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ..... Abo. postale i gmppo (,ena 5UU lir Leto XXXIX. Št. 29 (11.445) TRST, sobota, 5. februarja 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. FflNFflNI SE JE VČERAJ ODLOČIL PO DOGOVORU S TAJNIKI VLADNIH STRANK Bivši minister Reviglio novi predsednik ENI V izvršni odbor državnega petrolejskega koncerna so bili imenovani Cagliari, Dell’ Orto in Adami Prihodnji teden parlamentarna razprava o resolucijah KPI in drugih strank - Di Donna toži glasilo KPI RIM _ Fanfani se je torej odločil: na sinočnji vladni seji je sporočil ministrom, da je imenoval za novega predsednika državnega petrol e.j-p«ga koncerna ENI bivšega socialističnega ministra Reviglia, za člane *razel> že ustoličenega podpredsednika Grignascliija) izvršnega odbora pa Gabriela Cagliariju, Giovannija DelFOrta in Fcliciana Adamija. Pred dokončnim sklepom si je bil predsednik vlade priskrbel popolno kritje koalicijskih strank, saj se je še vče-Jaj osebno srečal s tajnikoma PSDI Longom in PLI Zanonejem ter se telefonsko dogovoril s Cravijem (PSf) in De Mito (KD). Pred vlad-to sejo se je Fanfani še sestal z Ministrom za državne udeležbe De "hehelisom in dr. Giuseppom Ratti-Jem. ki ga je bil ta predlagal za Predsednika ENI. a je kandidatura kvarja 1 z menežerskimi posli. . ^se stranke vladne večine so že izrazile zadovoljstvo nad Fanfani-Jeidrni izbirami; čeprav z malce raz-bčnimi odtenki Resnici na ljubo je Vse® štirim izbrancem, če upoštevamo njihove karakteristike, kaj Malo oporekati. Profesor Franco Re viglio je, dasi še relativno mlad, ekonomist mednarodnega slovesa, ,1 je bil večkrat sodeloval z vlado kot izvedenec, od 1979 do 1981 pa Je bil finančni minister, ki se je Rudil uvajati večjo davčno piavičv M«t. Edina pomanjkljivost, ki naj M jo odtehtala ravno ministrska iz-kušnja, je pač ta, da se ni nikoli u-kvarjal z menažerskimi posli. Prav zaradi tega je Fanfani iz-Dral za ostale člane izvršnega odbo-ra izkušene funkcionarje, ki že dol- go delujejo v okviru državnega petrolejskega koncerna. Inž. Cagliari je generalni direktor družbe ANIC in član upravnih odborov več družb, ki delujejo v okviru ENI. Deli’Orto je kooidinator za zunanje odnose ENI in prav tako upravitelj mnogih vključenih podjetij. Dr. Adami je opravljal v okviru koncerna pomembne funkcije v odnosih s sindikati, v študijskih centrih, sedaj je pa predsednik družbe cAmiata*. Kot je videti, je poleg Rattija, od kandidatov, ki jih je bil predložil minister De Michelis, izpadel tudi dr. Franco Carraro (predsednik italijanskega olimpijskega odbora CO NI, brez vsake izkušnje v državnih podjetjih), ki ga je Fanfani nadomestil z inž. Cagliarijem. Predsednik vlade je torej izpeljal skrajno neprijetno zadevo, ki je izzvala ne le ostre proteste in obsodbe opozicijskih strank, ampak tudi nemalo nejevolje in napetosti v samih strankah večine, na način, ki je vsaj med njimi pomiril vode in razvedril vzdušje. Sedaj gre laliko z veliko večjo gotovostjo, da jo bo srečno prebrodil, tudi na ponovno parlamentarno razpravo o »aferi ENT.z, ki bo v začetku prihodnjega tedna. Kot je znano, je vlada izbrala to pot za razpravo o resolucijah KPI in drugih strank, da bi se izognila tajnemu glasovanju v pristojni poslanski komisiji, kjer bi tvegala preglasovanje, ki bi moglo celo prisiliti ministra De Michelisa k odstopu. in ravno socialistični minister za državne udeležile je izšel iz vse zadeve najmanj briljantno, kar se je poznalo tudi v njegovih sinočnjih i-zjavah po seji-vlade. De Michelis je dejal, da se je sicer moral odpovedati svojim kandidatom, a da ga tolaži zavest «pozitivne rešitve*, v upanju, da bo pozitivna predvsem za ENI. Tajništvo PSI je izdalo le lakonično noto, v kateri pravi, da «ceni sprejete sklepe*, mnogo ostrejši je pa načelnik socialističnih poslancev Labriola, ki trdi, da predstavlja Fanfani jeva izbira «hud u-darec za nečastne špekulacije* zadnjih dni, zlasti s strani komunistov, ki jim obeta povračilne ukrepe. Prav komunisti pa, v izjavah načelnika poslancev Napolitana, obsojajo Fanfanijevo odločitev, da izvede imenovanja pred parlamentarno razpravo o resolucijah glede matere ENI*, in napovedujejo zaostritev odnosov z vlado. V ponedeljek in torek bo torej v poslanski zbornici vroče, čeprav je verjetno, oziroma skoraj gotovo, da bo vlada ob javnem glasovanju prodrla s svojimi stališči. Pred umestitvijo novega vodstva ENI pa mora Fanfani še dodati ugodno mnenje (samo glede predsednika) posebne parlamentarne komisije za državne udeležbe, kateri mora tudi utemeljiti svoje izbire. spremenila stališče o višini davka na dohodke fizičnih oseb. Namesto poenotenega 36-odstotnega davka na vse dohodke od 24 do 38 milijonov so sklenili uvesti dva »razreda*: za dohodke od 24 do 30 milijonov bo treba plačati 3." odst davka, za dohodke od 30 do 38 milijonov pa 37 odstotkov davka. Dr žava bo na ta način orejela 60 milijard manj v letu 1983. Intersind odobril sporazum s sindikati RIM — Tudi Intersind, zveza državnih podjetij, je včeraj odobril sporazum med vlado, sindikati in delodajalci. Kot že Confindustria pa je tudi Intersind sporazum odobril z nekaterimi popravki, predvsem v zvezi s skrčenjem delovnega urnika in z ostanki draginjske doklade. To stališče bo seveda o-težkočilo pogajanja za obnovitev de lovnih pogodb, ki so zapadle že pred več kot letom dni. V Libanonu spet spopadi med druži in maroniti BEJRUT — Po neuspelem atentatu na nekega veljaka libanonskih druzov so v Bejrutu in na Libanonskih hribih ponovno izbruhnili spopadi. V Šufu divjajo pravi topniški dvoboji, rakete in topovske granate so padale tudi na krščanski de) Bejruta. Napetost se iz ure v uro veča. Vsak čas bi morale francoske enote v sklopu večnacionalnih mirovnih sil prejeti ojačenja. Začela so se tudi običajna obtoževanja. Falangisti trdijo, da so druzom priskočili na pomoč Sirci, kar vnaša novo napetost, ki bi jo lahko izko ristili Izraelci. (tli iiiiii im m 11 im i« i iiiiiiiiii ii i m m iiiiitiiiiif n 11^1:111111 mul m 11111111111 Hum ii m n n udu im im d Knii m im || / LETIH PROGRAMSKE KONFERENCE V UUBUANI SZDL ZA SPREMEMBO DOLOČILO DEPOZITU Skrb za ohranitev določil o maloobmejnem prometu LJUBLJANA - Včerajšnja letna programska konferenca socialistične zveze Slovenije je bila nekak- prostoru in s tem v zvezi zagotovil, da bo socialistična zveza nadaljevala s sodelovanjem in po- Nazadnje je treba zabeležiti, da!sen .obraLUn delwanJa te najbolj ■ močjo slovenski narodnostni skup-je Leonoldo Di Donna, propadli so-!™11™™6 ar?amzaci.ie v razmerah, j nesti v zamejstvu. Cilj te aktivno-cialistieni kandidat za izvršni odbor kl s® *e v zadnjem letu drn mečno | s« .je ohranjanje samobitnosti Slo-ENI, ki je bil glavni kamen spotike I zaostnle- hkl'atl Ka izhodiščna raz- j vencev izven meja matične demo-vsej aferi, včeraj tožil zaradi obre-j ^rava 7j^ delovanje in učinkovanje j vino, podpora n .ji hov im prizadeva- ■ - -------- - - i - w„ n~“’,s “ njem za kulturni in narodnostni razvoj ter prizadevanje za dosego mednarodno zagotovljenih pravic. Ti cilji ostajajo nespremenjeni. O nenil je tudi ovire, ki so nastopi- kovanja glasilo KPI in naslovil na I v pn/w?dn-!ern letu- ^cepdl so; d;- .'® njegovo uredništvo pismo s skrajno j takdl_.ra7;merab tudi sociahsfcc- ostrimi obtožbami, zaradi česar je ...... uredniški odbor odgovoril s prav tako ostrimi toni in napovedal akcijo «v vseh pristojnih fortfrnih* za obrambo časti in profesionalnega dostojanstva novinarjev. RIM— Vlada je že spremenila na zveza skupaj z drugimi dru/ bsnopolitičnimi organizacijami po večala aktivnost. Več .je bilo or<> blemskih sestankov, več reagkafi.j le z uvedbo pologa ter se zavzel za nekatere spremembo. Uredba naj se spremeni tako. da bi lastniki maloobmejnih prepustnic mejo lahko prestopili tolikokrat, kolikor jim zagotavljajo mednarodni spo- na žgoča vprašanja, več usklaje vanja. več odzivanja na vprašanja ljudi. Toda še vedno ne dovolj, so ocenili, potrebno .je še bolj korenito in ofenzivnejše družbcnopoli- svoja stališča o novem_ davku na| tično delo. Nalog'je namreč ore-hise. Včeraj so namreč v paiaci icej. hkrati z zaostrovanjem dmž-Chigi pristojni ministri sprejeli vr| benogospodarskega položaja v Slo- pi cdsrdnik E.\l Franco Reviglio sklepov, po katerm naj bi se znižala davčna obremenitev držav ljanov zaradi novega davka. Najvišjo dovoljeno mero obdavčitve so znižali s 23 na 20 Jds .tkov neobdavčljivo vsoto so zvišal s 100 na 170 tisoč lir in znizali so davek ILOR na nepremičnine, za Katere bo treba plačevati novo davščino. RIM — Na predlog finančnega ministra Forteja je vlada zopet veni.ji se število vprašanj, ki jih je treba reševati vsakodnevno z mnenji in odločitvami ljudi. veča. Tem izzivom .je treba prilagoditi razumi. Hkrati naj bi bili pologa oproščeni vsi, ki obiskujejo cžje sorodnike v zamejstvu. Tak predlog je SZDL Slovenije že pred časom posredovala zveznemu izvršnemu svetu, ki pa ga še ni obravnaval. tudi metode dela socialistične zve ze in sicer z izostrenim občutkom za čimvečjo možnost pri odločanju. Osnovno poročilo je podal sekretar republiške konference SZDL, . , . , Milož Prosenc, ki je govoril tudi o razpravl' kl s a zadcv'ah V razpravi, ki je sledila uvodnemu referatu so razpravljalci obravnavali vsa vprašanja, ki jih zastavljajo sedanje razmere, vendar v tem poročilu izvzemamo le dve enotnem slovenskem kulturnem ||, „111111,1,," ||,|, H mn m, iilllnilltllilllilllllllllllMIttlllllKllllllllllHIIMftnilMIIIIIIllllllllllllllltllllllllllllllllllliaillltllimillllllllMIIIIIIIIItnmilMiiiHiiiiimilllllllllllMIIIIIMIttlMIIIIIMIIIIIIItlllflllllllllllK PETA POSTAJA EVROPSKE TURNEJE PODPREDSEDNIKA ZDA George Bush prispe danes popoldne na tridnevni uradni obisk v Italijo Sestal se bo tudi s tajniki najpomembnejših italijanskih strank - Obiskal bo tudi Vatikan - V Ženevi je Bush obtožil Sovjete uporabe kemičnega orožja RIM — Potem ko je Kremelj o-Italijo, naj «nc poveča voj-falP tve8anJa z namestitvijo evro-y ot v Comi.su*. bo danes prispel Rim na tridnevni uradni obisk '^predsednik ZDA George Bush. V kjer so za ta obisk podvzeli varnostne ukrepe (svoje o-5 M10 stražarje pa vozi Bush tudi j SeVi) vlada veliko pričakovanje u® Pogovore z ameriškim državni-J5> >n to ne le zato. «d i bi preve-jJj, kontinuiteto ameriške zunanje . klike, kot politike svetovne vele-k.e>>- kot je dejal italijanski zuna-|J* Minister Andreotti, ampak tudi t..r Prihaja do obiska v zapletenem gehutku razorožit venih pogajanj v y®n6vi in znakov ponovnega zaostro “"Ja bližnjevzhodne krize, po zad-Jm izzivalnih dejanjih izraelske Jske v Libanonu. . Uush bo prispel v Rim iz Ženeve ®kes popoldne in se bo najprej s Fanfani jem. v rezidenci a-. criškega veleposlanika v Rimu pa h| nato sprejel (vsakega na enour-n Pogovor) tajnika PRI in PSDI °Padolinija in Longa. 'Intrišnji dan bo Bush porabil za ksebni turistični ogled italijanske jegstolnice. v večernih urah pa bo |i)rejel tajnika lilieralcev in KD Malija m De Mito. V ponedeljek zjutraj sc bo srečal B s tajnikom PSI Umijem. nato J?, po začel z uradnimi državniškimi j>ski. p0 siečanju z zunanjim mi-jjjstroip Colombom bo skupaj z žeji; in vso ameriško delegacijo obijal Vatikan, kjer bo imel pogovor tojjjPežem na štiri oči. Kosil bo v 'ririnalu skupno s Pcrtinijem. po poldne bo priredil tiskovno konferenco, zvečer bo na uradni večerji pri Fanfaniju, v torek zjutraj pa bo odpotoval v Pariz, predzadnjo etapo svoje evropske turneje. Bush je prispe! včeraj v Ženevo iz Bruslja, ki je bil tretja etapa njegove evropske turneje. Potem ko se je v belgijski prestolnici ustavil 36 u>' je imel tudi včeraj v Ženevi zelo intenziven dan. Najprej je prisostvoval zasedanju odbora Združenih narodov za razorožitev. kjer je v Palači narodov tudi govoril. Poudaril je pomembnost ameriško - sovjetskih razoroži-tvenili pogajanj o evroraketah in strateških jedrskih raketah ter se je precej časa zadržal pri razoro- Dva kongresa Včeraj sta se v naši deželi začela dva pomembna politična kongresa. V Vidmu zaseda deželni kongres krščanske demokracije, ki mora med drugim izvoliti novo vodstvo in kjer bo prišlo verjetno do zamenjale tajnika: to mesto naj bi prevzel forzanovist Biasutti. O tem obširno poročamo na zadnji strani. Na drugi strani pa poročamo o tržaškem pokrajinskem kongresu komunistične partije, ki se Jc prav tako začel sinoči. V uvodnem poročilu tajnika To-nela je bila poleg drugih izrazito izpostavljena tndl problematika slovenske manjšine. žitvenih vprašanjih, zlasti pa je dolgo govoril o kemičnih orožjih — »groznih orožjih, ki jih uporabljajo v jugovzhodni Aziji in Afganistanu*. Pozval je SZ naj se takoj o-dreee tem orožjem in je napovedal nov dokument, ki bi omogočal zanesljivo nadzorstvo nad uporabo tega orožja. Vodja sovjetske delegacije je takoj odgovoril na glavne točke Bushovega govora in poudaril »konstruktivne predloge Jurija An-dropova*. Američane pa je obtožil, da lažejo kar se tiče sovjetskih kemičnih orožij. Bush se je srečal v Ženevi še s predsednikom švicarske konfederacije Pierran Aubertoni, s' predstavniki ameriške in sovjetske delegacije na razorožitvenih pogajanjih, končno pa je obiskal še sedež, mednarodnega Rdečega križa. V današnjih jutranjih urah bi mo ral obiskati še neko ameriško vojaško oporišče v Zahodni Nemčiji, popoldne pa bo odpotoval v Italijo. ške hrane in gotovih zdravil, je nujno zagotoviti okoli 250 milijonov dolarjev, za uvoz surovin za pral- , ...... ne praške 120, za surovine in umetna ^ povzroča po njegovih bese ..a i ___r/,_ __________________I narašeanie nezaUDania liudi V Dri- na jugoslovansko italijanski meji in stike med ljudmi na tem območju. Aldo Ugrin iz Kopra je poročal, kako so lanski ukrepi ZIS težko prizadeli tkane vezi med ljudmi na obeh straneh meje, povedal je. da .je položaj doumela tudi skupščinska komisija, da je ta komisija svoje delo končala, mnenja oddala, odziva ZIS pa še vedno ni. Rešitev omenjenega problema nestrpno pričakujejo ljudie. posebej pa obe narodnostni skupnosti ki sta od odprtosti meje življenjsko odvisni. Davorin Škarabot iz Neve Gorice je govoril o občutkih ljudi na tem delu meje sodil ie, da .je nastal zastoj ali celo oh'a-ditev stikov na vseh ravneh. V/ru kov .je več, seveda vsi niso nevezani z uvedbo pologa, pač Da imajo svoje jedro tudi v zaostrenih mednarodnih gospodarskih pogojih Zavlačevanje sprememb ukrenov gnojila ter zaščitna rastlinska sredstva 320, za proteinsko živinsko krmo, mleko v prahu in hrano za ribje mladiče 110. za sladkor 40 in za surovo kavo okoli 150 milijonov dolarjev, (dd) BONN — V primeru zmage na bližnjih volitvah, se namerava nemški kancler Kohl čimprej podati na uradni obisk v Moskvo, da bi vzpostavil osebni stik s tamkajšnjimi voditelji in tako pripomogel k boljšemu medsebojnemu razumevanju. naraščanje nezaupanja ljudi v pripravljenost, da se nadaljuje po utečeni politiki in praksi odnosov s sosedi. K ugledu te politike vsekakor ne prispevajo tudi dejstva, da so Italijani zgradili svoj del sabotinske ceste v Brda, v Sloveniji ne, da so zgradili avtocesto do mejnega prehoda Vrtojba, da se v Sloveniji dela ne nadaljujejo. Izrazil .je zaskrbljenost, da se spričo teli in podobnih vprašani slabša tudi položaj Slovencev v Italiji ter možnost za njihovo nadaljnje uveljavljanje. J- P- Pripombe SKGZ glede uporabe finančnih j sredstev po državnem zakonu 828/82 Odbor za gospodarstvo Slovanske kulturno - gospodarske zveze je na svoji zadnji seji ob udeležbi predstavnikov iz vseh treh pokrajin (tržaške, goriške in videmske) po poglobljeni razpravi sprejel stališče glede uporabe finančnih sredstev po državnem zakonu 828/82. To stališče je izraženo v dokumentu, ki ga je predsednik SKGZ Boris Race naslovil predsedniku deželnega odbora Furlanije • Julijske krajine odv. Antoniu Comeiliju obenem z željo, da bi mu lahko tudi v neposrednem razgovoru predstavili predloge SKGZ. Odbor za gospodarstvo SKGZ je tudi sklenil, da si bo prizadeval, da bi se v dokumentu nakazani predlogi uresničili v korist obmejnega prostora in prebivalstva. Z ozirom na obseg sredstev in na njihovo koncentracijo v precej kratkem obdobju predstavlja državni zakon 82S/&2 veliko priložnost, ki se nudi deželnim organom, da z usklajeno in načrtno akcijo sprožijo proces splošne obnove in predvsem tehnološke posodobitve deželnih gospodarskih dejavnosti in da obenem dosežejo nekatere pomembne cilje začrtane ekonomske politike v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Če prištejemo tem sredstvom še možnosti, ki se odpirajo z morebitno vključitvijo naše dežele med koristnike Evropskega sklada za deželni razvoj, je še toliko bolj jasno, da smo pred obdobjem, ki nalaga pristojnim deželnim organom in družbenoekonomskim silam veltiie odgovornosti: od smotrnosti izbir bo v veliki meri odvisna bodočnost krajevnega gospodarstva. Predloženi dokument deželnega odbora za uporabo sredstev po zakonu št. 828/82 vsebuje pomembne načelne usmeritve in cilje. Umestna je tudi njegova neposredna povezava z deželnim razvojnim načrtom, kot je sicer predvidena že v samem zakonu, kajti menimo, da bi lahko deželni razvojni načrt postal resnična stična točka med programsko dejavnostjo deželne ustanove in med predlogi oziroma aktivno soudeležbo družbenih in gospodarskih sil v procesih planiranja in odločanja. V duhu naših dosedanjih stališč, ki smo jih doslej posredovali raznim deželnim organom, želimo izraziti mnenje, da so v deželnem razvojnem načrtu in v predloženem dokumentu deželnega odbora zaobjete nekatere osnovne potrebe (razvoj goratih območij in obmejnega pasu; zmanjševanje razlik med' gospodarsko močnimi in šibkimi območji dežele; pospeševanje višjih oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja; enakopravne si razvoj kmetijskih dejavnosti, tehnološka posodobitev industrijskih in drugih proizvodnih dejavnosti) in smernice, ki jih zagovarja deželni odbor, ^ Obnova goratih območij Razvoj proizvajalnih dejavnosti in ustvarjanje delovnih mest v hribovito - goratih pi edelih, ki jih je v znatni meri prizadel potres, je po našem mnenju ena osnovnih prioritet, ki jih gre podčrtati. Ta obrobna območja vo bila do danes za postavljena in podrejena razvoju nižinskih in urbanih predelov. Ostala so brez osnovnih gonilnih gospodarskih dejavnosti, kar je spodbudilo boleč proces emigracije, še posebej je v tem smislu prizadet vzhodni obmejni pas videmske pokrajine. Uporaba izrednih sredstev mora biti priložnost za'nov odnos do teh območij, za aldrvno gospodarsko politiko, ki bo utrdila ter ustvarila proizvodno bazo, ki bo prispevala delovna mesta za krajevno prebivalstvo in ki bo spodbudila povratek emigrantov. Za obnovo družbenega življenja ima nosebno vlogo primerna stanovanjska politika. Zaradi specifične zaostalosti teh predelov gre podčrtati potrebo globalnega gospodarskega razvoja (kmetijstvo, proizvodne dejavnosti, terciar, turizem) in uporabo diferenciranih stimulativnih ukrepov v korist šiblzejših predelov, kot to določa člen 9 omenjenega zakona. Obmejno gospodarsko sodelovanje Ob upoštevanju možnosti, ki jih daje neposredno zaledje in globalne usmeritve Evropske gospodarske skupnosti za večje sodelovanje na tem predelu Evrope ter v smislu osimskih sporazumov lahko koriščenje izrednih sredstev (skupno s specifičnimi sredstvi za Osimo) znatno pripomore k tesnejšemu in dolgoročnejšemu obmejnemu gospodarskemu sodelovanju z Jugoslavijo. To bi imelo za posledico večio in trajnejšo korist za gospodarstvo celotne Furlanije . Julijske krajine, kot to izrecno poudarja deželni razvojni načrt. Po našem mnenju imajo ob tej priložnosti dežela in družbenogospodarske sile možnost, da se s konkretnimi pobudami opredelijo za tako usmeritev, v kateri bo dolgoročno ekonomsko sodelovanje z Jugoslavijo eno izmed temeljnih načel. Danes igra obmejni pas na obeh straneh meje v sicer visoko razvitih gospodarskih odnosih med Italijo in Jugoslavijo dolcaj omejeno vlogo. Z ustreznimi ukrepi in inštrumenti je potrebno ustvariti razmere, da bo to območje vršilo resnično vlogo go spodarskega povezovalca obeh stvarnosti ne le na trgovinskem področju, ki je v primerni men še vedno pomembno in t>erspektivno, ampak tudi na področju trajnejših in bolj kvalificiranih oblik proizvodnega sodelovanja. V tej zvezi je potrebno dati poseben poudarek tudi pobudam mešanega značaja. Trst, Gorica in izvenpotresni predeli pokrajin Videm in Pordenon Ob upoštevanju velikih razlik v gospodarskih trendih na Tržaškem in Goriškem, kjer beležimo konstantno demografsko upadanje in krizo osnovnih proizvodnih dejavnosti ter v videmski in por-denonski pokrajini, ki ju označuje stalna in zi vahna gospodarslca rast, sodimo, da je treba osre dotočiti pozornost predvsem na prvi dve pokra jini. Izredna sredstva morajo v prvi vrsti služili preusmeritvi negativnih tendenc, toda ne s saniranjem objektov in struktur v permanentni krizi, temveč predvsem s pospeševanjem tehnološko so dobnih in kvalificiranih pobud predvsem proizvodnega značaja. Osnovna podpora gre novim perspektivnim idejam, ki zasledujejo tehnološke ino vacije in visoko mednarodno konkurenčnost. V tem smislu zasluži pozornost področje aplikativnih raziskav in nasploh sektor znanstveno-tehno-loškega raziskovanja. Gospodarski sektorji Glede kmetijskega sektorja sodimo, da zaslu žijo vso podporo načela, ki jih naglasa deželni dokument za uporabo sredstev po zakonu št. 828. Nujno je, da bo na tem sektorju akcija dosledna z naltazanimi načeli in cilji. Kmetijstvo predstavlja v hribovitih in goratih območjih obmejnega pasu tradicionalno dejavnost, ki jo gre posodobiti in razvili v skladu s specifičnostmi in v povezavi z agrotitrizmom. Nedvomno lahlco primarni sektor v veliki meri pripomore k družbeni in ekonomski obnovi teh predelov. Smatramo tudi, da gre v znat ni meri podpreti napore kmetijskega sektorja na kraškem območju tržaške in goriške pokrajine, kjer so obsežne razlastitve in razne infrastruklu re povzročile ogromno škodo kmetijstvu. V tej zvezi gre omeniti predvsem pobude na področju živinoreje in specializiranih Iniltur, izraz potreb in zahtev pa je predvsem večletni razvojni načrt Kraške gorske skupnosti. Na področju industrijskih in obrtniških dejav nosti je p membno, da pride do usmerjan a sred štev v tehnološko perspektivne pobude. Zato se ponuja priložnost za izvajanje selektivne politilce z načrtnimi dolgoročnimi posegi v korist proizvod nih dejavnosti. Posebej gre podpreti prizadeva nja obrtniških obratov na področju kvalifikacije vajencev, kar bi prispevalo k večjemu zaposlo vanju mlade delovne sile in k večji strokovnosti. V tej zvezi je tudi primerno spodbuditi premestitev obrtniških obratov v industrijske cone, kar bi omogočilo racionalnejšo organiziranost in večjo izkoriščenost objektov. Na vsak način gre posebna pozornost srednjim in malim obratom m dustrijskega in obrtniškega značaja, ki so se na splošno pokazali kot ekonomsko zdrav del gospodarske strukture, a jih oškoduje restriktivna kre dilna politika. V tržaški luki naj bi se usmerili v izredne posege na področju opreme, ki naj izboljša tehnolo-šlc-o ojrremljemst in konkurenčnost Ivških dejavnosti. Nikakor pa ne smejo izredna sredstva služiti za dotacijo ali za nadomeščanje tega, kar je v pristojnosti države. V zvezi s terciarnimi dejavnostmi bi bilo priporočljivo stimulirati preosnovo in racionalizaci jo distribucijske mreže, upoštevaje različne krajevne razmere in potrebe. Na področju turističnih in gostinskih dejavnosti je pomembna obnova in obogatitev objektov ter izboljšanje ponudbe. V zvezi z mednarodno trgovino je primerno okrepiti in posodobiti različne obstoječe inštrumente. organiziranim kriminalom v Kampanji. Tako nezanimanje pa je bilo predvsem rezultat vladne po- Sporazum o uporabi deviz v Jugoslaviji BEOGRAD — Predstavniki ZIS, izvršnih svetov republik in pokrajin, gospodarskih zbornic in inte resnih skupnosti za ekonomske stike s tujino so včeraj podpisali skup ni dogovor, ki ureja zagotavljanje in uporabo deviz za plačevanje prednostnega uvoza nekaterih izdelkov in surovin, ki jih primanjkuje. Za uvoz surovin za proizvodnjo zdravil, medicinskega materiala, otro- Anici-ški podpredsednik George Bush se Je na ameriškem veleposlaništvu v Ženevi srečal z ameriško in sovjetsko dole gači jo na pogajanjih a evroi/.strelkih (Telefoto AP) Tudi poročilo podtajnika Sanze se ni v ničemer razlikovalo od številnih dosedanjih vladnih odgovorov. Vsebovalo je le sezname aretiranih, navajalo kamoristične zločine zadnjega obdobja, ni pa se spuščalo v poglobljeno analizo tega pojava. Sanza je skrajno poenostavlje no skušal prikazati razlike med mafijo in kamoro, ko je dejal, da slednja nima za sabo v nasprotju z mafijo nobenega ideološkega in moralnega zaledja, temveč jo vodi le sla po bogatenju in je zato brezčutna za človeške vrednote. V bistvu pa naj bi bila za Sanzo ka-mora le rezultat nerazvitosti in na-zadnjaštva. Nič čudnega torej, da so bili celo številni demokristjani nezadovoljni s podtajnikovim odgovorom. Vlada torej vztraja pri svojem birokratskem in policijskem pojmovanju boja proti kamori. Huduje se nad preprostim ljudstvom, ki se boji sodelovati s preiskovalci, sama pa ne prereže popkovine med kamoro in raznimi gospodarskimi in političnimi veljaki Kampanje. ...............................................m,........................ Vlada nima jasnosti tSSjJS,. m I>mooa ouua RIM — V Rimu sta v noči z 2, iBffl Eli Hi Dll ■■ HB ■ B ■ S* I na 3. februar neznanca do smrti ” VI ■ pretepla 20-letnega desničarskega študenta Paola Di Nello, ki ga v RIM — Le nekaj več kot deset I bude, ki je na tako pomembno raz- r™ski polikliniki umetno držijo poslancev je včeraj poslušalo odgo- pravo poslala navadnega podtaj- P*' življenju, saj je po mnenju vore podtajnika za notranje zadeve uika in ne notranjega ali pravosod- zdravnikov klinično mrtev. Vest se Sanze na številna vprašanja par-1 nega ministra. # razširila šele včeraj, saj se ni lamentarcev v zvezi s kamoro in Tll/ll. „„ “lade?c takoj wtekel ^ bolnico. temveč se je po napadu vrnil domov. Njegovo stanje se je doma poslabšalo .da so ga storži nemudoma odpeljali v pouK,;rjko Policija je do sedaj ugotovila, da je Paolo Di Nella -j družbi svoje vrstnice Daniele Bertam le pil letake neofašistične študentske organizacije »Fronte della gioven-tu», ko sta se jima približala dva neznanca. Eden od njiju je izpod usnjenega jopiča potegni) top predmet (baje železno palico) in z vso silo mahnil Di Nello po sencih, študent se je zgrudil, dvojica pa je zbežala. Di Nella je kmalu prišel k zavesti in se s pomočjo dekleta vrnil na dom. Bartanijeva je podrobno opisala o-ba napadalca, ki nista bila zakrinkana ,in trdi, da bi ju laliko vsak trenutek prepoznala. Policija je že izvedla vrsto hišnih' preiskav v krogih skrajne levice, a brez vidnih uspehov. Prav tako skrbno proučujejo Di Nellovo preteklost, da bi morda iz nje izluščili kako sled. PREDLOGI KOMUNISTOV V SEDANJEM POLITIČNEM POLOŽAJU ALTERNATIVA ZA SPREMEMBE V TRSTU IN DRŽAVI OSREDNJA TEMA POKRAJINSKEGA KONGRESA KPI Izčrpno poročilo tajnika Tonela ob navzočnosti 209 delegatov in številnih gostov Zahteva po večji zavzetosti partije na vsedržavni ravni za dosego globalne zaščite slovenske manjšine - Danes razprava - Jutri zaključni poseg Adalberta Minuccija NA VČERAJŠNJEM POKRAJINSKEM KONGRESU KPI Poročilo tajnika Tonela V svojem poročilu na kongresu se je pokrajinski tajnik KPI Tonel najprej dotaknil sedanjega političnega in gospodarskega trenutka v Trstu. Izhajajoč iz ugotovitve samih strank laično - socialističnega pola, da se je sedanja izkušnja upravljanja občine in pokrajine skupaj z Listo za Trst iztekla, je Tonel poudaril, da to lahko privede ali do vključitve KD v sedanja odbora, ali pa ni dogovora in v tem primeru se odprejo nove perspektive. Zavezništvo med KD in LpT bi vsekakor po Tonelo-vih besedah ne moglo rešiti hudih problemov mesta, pač pa bi predstavljalo nevarno konservativno rešitev, proti kateri se bodo komunisti borili. Zgrešeno pa bi bilo misliti, da so že vse igre opravljene. Lahko tudi ta hipoteza pogori in v tem primeru bi se ustvaril nov položaj, v katerem bi odnos s komunisti še enkrat predstavljal edini izhod v interesu Trsta in realne alternative za spremembo. . Posebno poglavje svojega poročila je Tonfel posvetil tako, imenovani »kulturi sožitja*, ki se mora čedalje bolj zakoreniniti v zavesti Tržačanov, saj je to najboljše orožje, da se mesto znebi tiste hude ovire, ki jo predstavlja rasistična, in ne samo protislovenska duša Trsta. Prav iz tega, je nadaljeval, izhaja nujnost, da zapremo določeno poglavje nemirne tržaške zgodovine z odobritvijo zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji kot pomemben moment za italijansko demokracijo. Tudi vsedržavno vodstvo partije se mora bolj zavzeto angažirati ob tem vprašanju, saj je Trst vsedržavni problem tudi zaradi prisotnosti slovenske skupnosti. Tonel je izrazil zaskrbljenost, da ne bi parlament prej kot zakon o globalni zaščiti odobril zakon o zaščiti vseh jezikovnih manjšin, vključno furlanske, kar bi povzročilo med Slovenci razočaranje, predstavljalo pa bi tudi nevarnost, da bi slovensko prebivalstvo videmske pokrajine nekako potisnili v ta zakon, in tako kršili načelo enotnosti in globalnosti zaščite slovenske manjšine. Potem ko je potrdil stališče, da ni mogoče Slovencev deliti v kategorije, je Tonel naslovil na vsedržavno vodstvo partije obvezujoč poziv, da smatra to vprašanje kot prioritetno ne samo za Trst, ampak sploh za italijansko republiko, ki je izšla iz Odporništva. Tonel je tudi predlagal kongresu, naj odobri resolucijo o ustanovitvi posebne delovne skupine pri partijskem vodstvu, ki naj bi spodbujala in koordinirala delo partije na področju zaščite jezikovnih manjšin, pa tudi vzdrževala stike z italijansko manjšino v Jugoslaviji. V tem delu svojega poročila je Tonel tudi poudaril pomen odličnih odnosov, ki se razvijajo s tovariši Zveze komunistov Jugoslavije. Glede odnosov med Italijo in Jugoslavijo je Tonel najprej omenil negativne posledice nedavnih omejevalnih ukrepov beograjske vlade ter se zavzel za njihovo čimprejšnjo o-militev, zavzel pa se je tudi za razvoj mednarodnega sodelovanja med obema državama na višji stopnji na področjih znanosti in tehnologije in ne samo gospodarstva. V tem pogledu pa je Tonel dodal, da se je treba izogibati pobudam, ki bi ne bile realistične, in v tej zvezi je omenil predloge ustvarjanja več majhnih prostih industrijskih cen izven tržaške pokrajine. Odnosi med sosednima državama, je dodal, ne morejo sloneti na sugestijah in improvizacijah, pač pa na dvostranskih dogovorih s podporo ne samo obeh vlad. ampak tudi zainteresira nega prebivalstva. Potem ko je previdno pozitivno o-menil nedavni dogovor med vlado, sindikati in Confindustrio, je Tonel prešel k obravnavi teme alternative sedanjemu sistemu oblasti in zavez ništev, s katerimi to alternativo u-stvariti. Predvsem je pojasnil, da gre za alternativo Krščanski demokraciji in da torej s to stranko ne more biti sodelovanja, pač pa jo je treba potisniti v opozicijo. Osnova za uresničitev alternative je dogovor med levičarskimi silami in drugimi demokratičnimi silami, to pa predpostavlja enotnost levice in delavskega gibanja. Odločilnega pome na je seveda odnos s socialisti, pri čemer je potrebna — kot je dejal Tonel — potrpežljivost, brez objestnosti, pa tudi brez odstopanja od načel. Seveda pa je treba upoštevati, da PSI ni in ne more biti to, kar bi želeli komunisti, pač pa je treba skušati razumeti globlji pomen sprememb, ki so v tej strank nastale. Ko je govoril o mednarodnem položaju in o boju za mir kot osnovni dolžnosti komunistov v tem pogledu, je Tonel zavrnil teze tistih, ki bi tudi znotraj KPI želeli izstop Italije iz atlantskega pakta. Glede SZ je ugotovil, da je zgubila del svojega vpliva tudi zaradi dejanj, kot sta bili vojaški zasedbi Češkoslovaške in Afganistana, ki nista samo kršili o-snovnih načel neodvisnosti, pač pa sta tudi zavrli proces pomiritve. Tonel je ponovil že znane kritike, ki jih dokument CK KPI vsebuje na račun držav «rea!nega socializma*, čeprav to nikakor ne pomeni zanikati ogromen pomen oktobrske revolucije. Tudi v svojem poročilu je Najdražja mesta v Italiji Trst še vedno na vrhu lestvice Po podatkih Osrednjega zavoda za statistiko 1STAT so v preteklem januarju v primeri z decembrom lanskega leta, zabeležili najhujše podražitve v Milanu, kjer je pokazatelj življenjskih stroškov poskočil za 2,1 odst. Na drugem mestu na lestvici je bilo mesto Trident, kjer je podražitev znašala 1,9 odst. Poprečni indeks za Italijo pa je bil +1,4 odst. Na letni osnovi, to je med januarjem letošnjega in januarjem lanskega leta, pa je Trst ohranil mesto na vrhu lestvice najdražiih mest. in sicer s pokazateljem +18.4 odst. Na drugem mestu se v tem pogledu nahaja Ancona (+18 odst.) in na zadnjem Campobasso. Poprečni indeks za vso Italijo pa znaša 16,4 odst. Tonel orisal rezultate volitev na nekaterih sekcijskih kongresih o tako-imenovanih »Cossuttovih amandma jih*, ponovil je, da je po njegovem mnenju znotraj partije Cossuttovih »somišljenikov več kot tistih 16 odstotkov, ki je na sekcijskih kongresih glasovalo za amandmaje, posebno pa poudaril, da je tudi tem tovarišem predvsem pri srcu enotnost partije. Zadnji del svojega poročila je Tonel posvetil notranjim problemom partije izhajajoč iz zaskrbljujočega podatka o padcu števila članov, Tu je dal tudi vrsto praktičnih napotkov za boljše delovanje partijskega aparata, začenši s skrčenjem števila članov vodstvenih organov. Predlog alternative za spremembe v Trstu in v državi; to je osrednja tema pokrajinskega kongresa Komunistične partije Italije, ki se je začel sinoči v dvorani v Ul. Ma-donnina in ki bo trajal do nedelje. Kako ustvariti to alternativo, na kakšni osnovi, s kakšnimi zavezništvi, s kakšnimi cilji, to je orisal v svojem uvodnem poročilu — 33 gosto tipkanih strani — pokrajinski tajnik Claudio Tonel ob navzočnosti 209 delegatov, izvoljenih na 43 sekcijskih kongresih, številnih gostov ter predstavnikov političnih, družbenih in sindikalnih sil. Prisotne so bile tudi delegacije ZKJ iz Ljubljane, Obalno kraške regije in iz Buj, Unije italijanov iz Istre in Reke, med zamejskimi organizacijami pa sta bili zastopani SKGZ in KZ. Kongres se je začel s formalnim odstopom dosedanjega pokrajinskega vodstva in ob zvokih internacionale. Po volitvah predsedstva kongresa in delovnih komisij je besedo prevzel tajnik Tonel. Izvleček iz njegovega poročila objavljamo tu spodaj, tu pa velja poudariti, da je vprašanjem zaščite slovenske narodnostne skupnosti odmeril ustrezno težo. Na kongresu bodo predvidoma izglasovali resolucijo, ki nalaga vsedržavnemu partijskemu vodstvu, da se še bolj kot doslej angažira ob tem vprašanju, ki ne zadeva samo Trst, ampak vso državo kot osnovno vprašanje demokracije. Tajniškemu poročilu so sledili pozdravi predstavnikov nekaterih delegacij: Draga Kraljeviča v imenu vseh treh delegacij iz Jugoslavije, Silvana Saua za Skupnost Italija nov, odv. Berceta za PSDI, prof. Hareja za SSk, Parovela za Movi-mento Trieste in Pelosa za Ligo socialistov. Kongres se bo nadaljeval danes z diskusijo, ki bo po predvidevanjih dokaj živahna še posebno okrog nekaterih ton, ki so že nekaj časa predmet razprave v sami KPI in izven nje. Zaključke razprave bo v nedeljo povzel član vsedržavnega tajništva Adalberto Minucci, ki sledi poteku kongresa namesto Ales-sandra Natte. Sledmi je bil namreč pred kratkim žrtev prometne nesreče, od kalere še nj okreval. Kongres se bo nato zaključil z izvolitvijo novih vodstvenih organov bšrtSJš' — med zunanjimi opazovalci prevladuje mnenje, da bo za pokrajinskega tajnika potrjen Tonel — in z izvolitvijo štirih delegatov na vsedržavni kongres KPI. obiskujejo višje srednje šole in univerzo. Gre za podpore iz skladov »Gregorio Ananian* in «Babette Wal-mann*. Za pojasnila naj se interesenti obrnejo na socialno službo IIPPAB (Istituzioni pubbliche di assistenza e beneficenza — bivša u-stanova ECA) v Ul. Pascoli 31, I. nadstropje, vsak delavnik med 8. in 13. uro. Spremembe v vladni palači Dr. Giovacchino Matticari je novi vladni podkomisar v deželi Furlaniji . Julijski krajini. Na to delovno mesto prihaja iz Apulije, kjer je bil član deželne nadzorne komisije. Zamenjal bo dr. Vittoria Si-clarija, bivšega izrednega komisarja na tržaški občini, ki je bil imenovan za goriškega prefekta. V ZVEZI Z ZAKONOM S28 MNENJE SLOVENSKE SKUPNOSTI 0 PREDLOGU POKRAJINSKE UPRAVE V zvezi s predlogom tržaškega pokrajinskega odbora o porazdelitvi sklada, ki ga predvideva člen 10 zakona 828 je Slovenska skupnost mnenja, da se omenjeni predlog komaj dotakne inovativnih dejavnosti, tj. tistih spodbudnih dejavnosti, ki naj bi ustvarile nove vire bogastva in nova delovna mesta in obrobno obravnava področje male industrije, obrtništva, turizma in kmetijstva. Nihče ne nasprotuje, je rečeno v poročilu SSk, da je treba primerno upoštevati zaposlitveno raven v glavnih industrijskih obratih in v pristanišču, toda če želimo, da tržaško gospodarstvo resnično zaživi, je treba dati ustrezna finančna sredstva tudi drugim industrijskim obratom, ki so že sedaj zdravi, rabijo pa spodbude tako na področju raziskav kot zadevnih uresničitev in so s tehnološkimi inovacijami sposobni povečati svojo proizvodno zgomljivost. S tega gledišča dokument tržaške pokrajine predlaga za malo industrijo, turizem, obrtništvo in kmetijstvo odobritev novega zakonskega instrumenta, da bi se iz sklada, ki ga predvideva člen 10 zakona 828, dodeljevali prispevki omenjenim področjem v višini največ 20 odst. Dokument predlaga v ta namen vsoto 10 milijard lir. Toda ta znesek je vezan, kot smo rekli, na odobritev posebnega zakona. Glede uresničitve te možnosti smo, razumljivo, dokaj skeptični. Zato Slovenska skupnost ni mogla glasovati za omenjeni dokument pokrajine tudi zato, ker meni, da so omenjene gospodarske panoge temeljnega pomena za uravnovešen in organski razvoj tržaškega gospodarstva, zlasti še z vidika slovenske manjšine. Zadnja beseda sedaj pri tiče deželi. Slovenska skupnost je pripravila dokument o kriterijih, kako smotrno investirati skladbe, ki jih predvideva zakon 828, in je izdelala tudi konkretne predloge, ki so pa bili upoštevani samo v majhni meri in pogojno. Predlog pokrajine o delnem finansiranju omenjenih sektorjev vzbuja resnično dvom o njegovi uresničljivosti. • Deželna uprava bo tudi letos sprožila kampanjo šolske vzgoje »Natura 80» z namenom spodbujati mladino k čim globljemu poznavanju in spoštovanju narave. Tema letošnje kampanje: «Drevo, les in človekovo življenje*. Njena uradna predstavitev bo 9. t.m., ob 11.30 na sedežu deželnega predstavništva v Vidmu. ■ HllllllillllllllllUIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIItlllfllllllllHIItlimflHIIIIHIIfllllllflllMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIimilMIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIHlIMIIIimillllllllllllllllltlllHIIIIIinilllUIIHIIIII SINOČI V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU Pričetek Dnevov slovenske kulture ki nuj priiujo o noši ustvarjalnosti Slovesno odprtje retrospektivne razstave Roberta Hlavatyja Večer slovenskih kantavtorjev iz Koroške in Primorske • Ob 12. uri dne 10. t.m. zapade nepreklicno rok predložitve prošenj za študijsko podporo študentom, ki Z odprtjem retrospektivne razstave Roberta Hlavatyja so se sinoči pričeli v tržaškem Kulturnem domu Dnevi slovenske kulture, ki jih prireja Zveza slovenskih kulturnih društev. Razstavo »Slikarju v spomin* so pripravili SKD Tabor z Opčin, Društvo zamejskih likovnikov v Trstu in Mala galerija iz Sežane. Pozdravne besede je številnemu občinstvu prinesel predsednik Društva zamejskih likovnikov Deziderij Švara, ki je še posebej pozdravil generalnega konzula SFRJ v Trstu Draga Miro-šiča, predsednika ZSKD Marka Kravosa, glavnega urednika tržaškega dnevnika «11 Piccolo* Luciana Ce-schio in 'številne kulturne delavce in umetnike, ki So prisostvovali odprtju , razstave. Hlšvatvjevo delo je v krajšem a učinkovitem govoru orisal umetnostni kritik Milko Rener. Slednji je a-naliziral najznačilnejša umetnikova razvojna obdobja in pri tem poudaril, kako dobivajo po Hlavatyjevi MIIMItmiMlIH ZA IZVAJANJE SPORAZUMA 0 RAZLASTITVAH ČIMPREJ USTANOVITI DELOVNE PODSKUPINE Delovna skupina na pokrajinski ravni je bila medtem že umeščena Na sedežu deželne uprave .je bila pred nedavnim umeščena delovna skupina, ki .jo predvideva okvirni sporazum o razlastitvenem Dostop ku za izgradnjo nove prometnice, ki bo povezovala Sesl.jan s sedmim pemolem. To delovno skunino na pokrajinski ravni sestavljajo predstavniki avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, družbe ANAS. konzorcija razlaščencev Naša zemlja, Kraške gorske skupnosti, tržaške občine, posameznih gradbenih podjetij in pokrajinskih stanovskih organizacij obdelovalcev. Naloga skupine je vztrajno paziti na natančno izva.jan.je okvirnega sporazuma o razlastitvenem postopku in nuditi primerno pomoč zainteresiranim razlaščencem. Kot rečeno gre za skupino na pokra jinski ravni. Sporazum o razlastitvenem postopku pa predvideva še ustanovitev drugih tehničnih delovnih podskupin, ki bodo zadolžene milllllllHIilfllllllMfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimMIIIIIIMtllMIIIMIIMIIIMIIIIIMIIIMMIIIIMIIMMIIN PREDSEDNIK KZ VITEZ REPUBLIKE Alfonz Guštin Predsednik republike Sandro Per tini je, na predlog predsednika vlade, imenoval predsednika tržaške Kmečke zveze Alfonza Guština za viteza reda zaslug za republiko. Visoko odlikovanje predstavlja novo priznanje Alfonzu Guštinu in organizaciji, kateri že dolgo in za služno predsedu.je, potem ko .je leta 1980 prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo, ki mu ga je podelilo predsedstvo SFRJ za njegovo delo v prid kmečkemu zadružništvu in sodelovanju med o-bema državama, leta 1981 pa ga je tržaška trgovinska zbornica nagradila z zlato kolajno »za zvestobo delu*. Novi predpisi za prodajo vina so že v veljavi Ministrstvo za finance je včeraj sporočilo, da ne namerava podaljšati ermina za vstop v veljavo novih določil, na osnovi katerih je tre ba opremiti s posebno oznako IVA steklenice, pletenke in druge posode do 80 litrov zmogljivosti za prodajo vina. Ti novi predpisi so, kot smo že poročali, stopili v veljavo s 1. februarjem. Za podrobnejše in formacije se vsi zainteresirani lahko obrnejo na urade Kmečke zveze, v Ul. Cicerone 8/B. za posamezne odseke nove prometnice. Na sestanku na deželi je bilo sklen.jeno. da je treba te podskupine ustanoviti čimprej. Naj dodamo. da je na osnovi okvirnega sporazuma predvidena ustanovitev naslednjih podskupin: za avtocestno povezavo brez cestnine med avtoceste Benetke - Trst in mejnimi prehodi v tržaški pokrajini v pristojnosti ANAS: podskupina za 1. odsek Sesljan - Prosek, podskupina za 2. odsek Prosek - Opčine sever, podskupina za 3. odsek Opčine sever - Fernetiči ter pod skupina za 4. odsek Opčine sever -Padriče. Za avtocestno povezavo med sed mim pomolom tržaškega pristanišča in državno cesto 202, ki jo je dežela dala v koncesijo tržaški občini: podskupina za 1. odsek sedmi pomol - Vaimaura, podskupina za 2. odsek Vaimaura - Lakotišče -Tovarna velikih motorjev, podskupina za 3. odsek, 2. del viadukt štev. 7 - državna cesta 202. Sicer pa je v sedanjem trenutku glavna pozornost zainteresiranih u-stanov in organizacij namen.jena vprašanju protivrednosti, oziroma v kakšne namene uporabiti finančna sredstva, ki jih je Kraška gorska skupnost prejela od deželne uprave. Odločitev o tem bo vsekakor padla v kratkem roku. smrti njegova dela vedno večjo vrednost in kako globoko ostaja u-metnik v srcih naših ljudi. Njegovi akvareli, njegove pokrajine, njegov Kras. je dejal Rener, so prežeti z ljubeznijo do sočloveka. Tudi ko umetnik upodablja samoto, ko išče l globinske razsežnosti našega biva- j nja. ostaja vseskozi zvest šej svoji! veliki ljubezni. Ta ljubezen pa je podtalna vez med nami in umetnikovim izrazom in duhom. Zbranost ob razstavi v foyerju Kulturnega doma pa je sinoči kmalu zamenjal živžav v mali dvorani doma. kjer se je zbralo veliko število mladine, ki je prišla poslušat koncert koroških in primorskih kantavtorjev. Mladostno vzdušje pa še je: kmalu zlilo v napeto pozornost, ko so mladi slovenski kantavtorji z avstri iške Koroške, iz Rezije in s Tržaškega sedli pred mikrofone. Na stopili so Danica in Pepca Čertov, Magda Koren, Marinka Lugarič ter Fda in Silviia Velik; vse kantav-torice so s Koroške, nato Reziiani Rino in Giovanni Chinese in pa Gio-vanni Di Lenardo. s Tržaškega sta nastopila Sergij Štoka in Ivo Tul. Večer sta povezovala (med resnim in šaljivim tonom) Miran Košuta in Boris Devetak. Pesmi kantavtorjev so bile bodisi po vsebini bodisi po glasbi kot tudi po »vzorih* različne. sai so šle od socialno - protestnih not pa do intimističnih izpovedi. Govorile pa so o izražanm. ki je mladim pri srcu. sai pomen* *o avtorske pesmi pomemben trenutek «zbi>ania» in komunikacije, predvsem med mladino. Drevi se bodo Dnevi slovenske kulture nadaljevali s slovesnim nastopom tržaške folklorne skupine «Stu ledi*, ki z današnjim nastopom proslavila 10-Ietnico svojega delovanja. Podrobneje poročamo o dogodku na četrti strani. nejo na personalni oddelek v Ulici Stuparich 1, III. nadstropje med 9. in 12. uro vsak dan, razen v soboto in nedeljo. Pismo uredništvu y s-- ';,vi Mnenje zdravstvenega urada glede openskega pokopališča V zvezi z našim člankom o openskem pokopališču, objavljenim v P.d. 20. 1. 1983, nam je krajevna zdravstvena enota poslala v objavo naslednje pojasnilo odgovornega za higiensko in zdravstveno službo pri KZE, dr. Romana Botte-ghellija: «Zdravstveni organi so 15. 1. 1976 izrekli v glavnem povoljno mnenje za razširitev openskega pokopališča. V letih med 1976 in 1982 ni pristojno odborništvo tržaške občinske uprave predstavilo nobene druge zahteve po mnenju, niti ni podpisanemu predložilo novih načrtov. Marca leta 1982 je izredni občinski komisar Siclari hotel izvedeti od odgovornega za higiensko in zdravstveno službo pri KZE za mnenje o higienskih predpisih v zvezi s prvo «omejeno» fazo gradbenih del, ki jo je predvidel načrt iz leta 1976 in za katerega je tržaška ob čina prosila finansiranje. Iz poglobljene študije je prišlo do izraza dejstvo, da so v načrtu manjkali nekateri podatki, ki jih predvideva dekret prefekture z dne 21. 10. 1975 št. 803 rRegolamento di polizia mor. tuaria». Ti podatki, o katerih je podpisani menil, da so temeljnega pomena in neobhodno potrebni, morajo opisati značilnosti terena, podzemskih plasti in podtalne vode. Kljub tem pomanjkljivostim je podpisani izrekel svoje mnenje, ki pa je bilo pogojeno z omenjenimi raziskavami. Šele 21. decembra 1982 je tržaška občina izročile KZE zahtevano tehnično poročilo in 5. 1. 1983 je nato urgirala odgovor. Z ozirom na čas, ki je pretekel od leta 1976 do 1982 in v katerem ni občina predstavila nobene druge zahteve in predvsem z ozirom na dejstvo, da terja ta problem poglobljeno in na tančno študijo v zvezi z varstvom okolja in javnega zdravja, je podpisani hotel osebno slediti vsem fazam poročila. Končni rezultat je bilo spoznanje, da v sedanjih razmerah, kot jih predvideva načrt, iz higiensko-zdravstvenega vidika ni mogoče odobriti gradbenih del. Ugotovljeno je namreč bilo, da so v podzemlju podtalna voda in vsaj dve votlim, ki sta verjetno poveza- Česlitke Vinka Hafnerja predsedniku deželnega sveta Ob 20-letnici avtonomnega statuta naše dežele je predsednik skupščina SR Slovenije Vinko Hafner poslal predsedniku deželnega sveta Colliju telegram s čestitkami. V telegramu so med drugim poudarjeni dobri odnosi, ki sta jih vzpostavili dežela FJK in socia listična republika Slovenija. Haf ner izraža med drugim prepriča nje, da se bo sodelovanje v bodočno sti še utrdilo. • Deželno tajništvo sindikata javnih uslužbencev CGIL priredi v sredo, 9. t.m., ob 11. uri v Ul. Vidali 1 tiskovno konferenco. Govor bo o pobudah v obrambo zakona 180 Štiri službena mesta pri KZE Krajevna zdravstvena enota je razpisala dva natečaja za službo. Eden velja za tri mesta asistenta pri anesteziji in oživljanju za 6 mesecev zaposlitve (prošnje je treba vložiti najpozneje do 12. ure v torek. 8. t.m.); drugi pa velja za eno mesto pomočnika pri hemodializi (rok za vložitev prošnje zapade ob 12. uri dne 11. t.m.). Za nadaljnja pojasnila se interesenti lahko obr- Z včerajšnjega odprtja Hlavatyjeve razstave iiminmiHtmiiiiiiiiiimiiilMfHiiiniiimtimifiiiM 5 SESTANKA Z ODBORNIKOM BERTO LIJEM Tudi trgovci zahtevajo pomoč po zakonu «828» Na Tržaškem in Goriškem čedalje hujše posledice osipa jugoslovanskih turistov Predstavniki Deželne zveze za trgovino in turizem, ki ji predseduje predsednik Zveze trgovcev iz tržaške pokrajine Dei Rossi, so se včeraj srečali v Trstu z deželnim odbornikom za trgovino R. Bertolijem, kateremu so orisali mnenje trgovcev in turističnih delavcev glede porazdelitve finančnih sredstev po zakonu štev. 828. Dei Rossi je med drugim poudaril, da odpade v naši deželi na tako imenovane terciarne dejavnosti okrog 21 odst. vseh zaposlenih delovnih moči ter da je zato treba upoštevati tudi potrebe tega sektorja, zlasti na Tržaškem in Goriškem, kjer se čedalje močneje občutijo posledice osipa jugoslovanskih turistov - nakupovalcev. Kaj torej konkretno zahtevajo trgovci? Finančno pomoč za sklad Congafi, iz katerega se podeljujejo jamstva na bančna posojila, finančni poseg v korist iiMMiiiiiMiiiMiilliiiiiHiiiiiMiiinminiiiiiiiniiMMiiiiimmiiiiiiiMiiiiiiHiiiiuuM* Mala črna kronika Delavec padel z zidarskega odra Na ortopedskem oddelku so včeraj popoldne sprejeli 56-letnega zidarja Emilia Calzija iz Doline 52, ki se je ponesrečil med delom na gradbišču podjetja «D’Angelo* v Ul. Farneto 6, ko je padel z nizkega zidarskega odra. V padcu si je Cal zi verjetno zlomi) komolec, poškodoval pa se je tudi po nogi. Ozdravel bo v mesecu dni. Nočne prigode vinskih bratcev V opoju vinskih hlapov sta si 24 letni Maurizio Brandolin iz Ul. Lo renzetti 62 in 17-letni Franco V. iz mislila predvčerajšnjim posebno metodo, da bi ne plačala računa. Po tem ko sta si v neki piceriji v Ul. Pascoli potešila lakoto in žejo. sta lastniku plačala le polovico računa. Ko je gospodar zahteval preostalo, pa sta mu zagrozila, da se bosta v primeru, da bi vztrajal pri svoji zahtevi, drug drugega ranila. Ko sta čez čas zapustila lokal, je lastnik picerije poklical policijo in ju opi sai. Agentom ni bilo treba daleč: našli so ju v gostilni v Ul. Piccar-di, kjer sta po vsej verjetnosti nameravala ponovno preveriti svojo metodo za avtopopust, a so ju policisti prehiteli. Ker pa jima je nenadoma zmanjkalo domišljije, sta tudi z njimi zaigrala na staro karto: začela sta se pretepati in suvati, tako da so ju prepeljali na kvesturo, kjer sta si čez noč ohladila možgane. Včeraj so ju prijavili sodstvu zaradi vinjenega stanja in pretepanja. Pes napadel vesplsta Res so psi prijatelji človeka, vča sih pa ga lahko spravijo tudi v nesrečo. Kaj misli o njih 22-letni Fu-rio Passeri ne vemo, verjetno pa lahko mirne duše trdimo, da se bo vsaj enega štirinožca dobro spominjal. Včeraj je Passeri vozil po Ul. Melara s svojo vespo, ko se je proti njemu zagnal razjarjen pes. Ve-spist je izgubil ravnotežje in padel na asfalt, pri čemer se je udaril v komolec in v kolena. Sedaj se zdravi na ortopedskem oddelku, kjer so ugotovili, da bo zaradi verjetnih poškodb pogačice okreval v 20 dneh. Krožnega sklada za modernizacijo starih trgovskih lokalov, ustanovitev posebnega sklada za 'razvoj trgovine in turizma ter določene posege za laže prodiranje na tuja tržišča, med drugim tudi z živahnejšim sodelovanjem na raznih sejemskih prireditvah v sosednih deželah. «Le Balcon» v Cappelli Underground V Cappelli Underground bo ponedeljkov večer 7. t.m. posvečen radijski satirični oddaji »Le Balcon*. Navzoči bodo njeni pobudniki in akterji Noemi Calzolari, Lilla Cepak, Boris Kobal in Sergij Verč. ki jih bo na klavirju spremljal Aleksander Vodopivec. Začetek ob 21. uri. Za člane vstop prost. Kljub nezgodi jo je poceni skupil Deset dni se bo moral zdraviti n« nevrokirurškem oddelku 43-letni kuhar Libero Gambo iz Ul. Castaldi 8. V prometni nesreči, do katere je prišlo v predoru Foraggi, se je potolkel po glavi, lažje pa se je ranil tudi po obrazu in nogah. Ko je z mopedom vozil skozi predor proti mestnemu središču, je izgubil nadzorstvo nad vozilom in zapeljal na nasprotno stran, kjer je trčil v renault, ki ga je upravljal 23 letni Ser gio Areilieri iz Palerma. Bolničarji Rdečega križa, ki so mu pomagali v bolnico, so bili mnenja, da jo je kuhar zelo poceni skupil. ni s podtalnico Timavo — primarnim virom pitne vode za celotno tržaško pokrajino. * Higiensko-zdravstvena služba prt KZE je vsekakor izjavila, da je, kljub operativnim težavam zaradi pomanjkanja osebja, kot vedno pripravljena sodelovati s tržaško občino in preučiti vsakršen predlog za rešitev tega problema.» Poenostavljen postopek za popravilo stavb v zgodovinskih središčih Dežela Furlanija - Julijska krajina je pred kratkim izglasovala zakon, ki določa vrsto olajšav za poseganje v tako imenovana zgodovinska središča. Zakon znatno poenostavlja postopke, hkrati s tem pa daje na razpolago tudi finančna sredstva za popravila na starih stavbah za odkup nepremičnin v okviru podrobnih gradbenih načrtov, za začasno preselitev družin med obnovitvenimi deli in podobno. Poleg stanovanjskih zgradb, upošteva novi deželni zakon tudi prostore, namenjene trgovini, obrti, turizmu in drugim pridobitnim dejavnostim. Proti pojavom ksenofobije v Evropi Senatorke KPI J. Gerbčeva j* vložila v Evropskem svetu priporočilo, s katerim poziva ministrsko komisijo, naj se zavzame za odpravo primerov ksenofobije, ki so se v zadnjem času začeli množiti v številnih evropskih državah. V ta namen je treba angažirati socialne in kulturne ustanove ter šolo — naglasa senatorka — in sestaviti v najkrajšem času poseben «statut z* delavce v tujini*. Občni zbor SKD Gruden in ŠD Sokol v Nabrežini V Nabrežini je bil sdneči skupen občni zbor SKD Igo Gruden in ŠD Sokol. Zenotena poročila so ped3!1 predsednik Nevenko Gruden, tajnica Marinka Terčon in blagajnik A-drijan Caharija, Srečko Colja pa 'fi prečital poročilo nadzornega odbora-Sledila je živahna razprava, nakar je bila izvolitev ožjega odbora. “ poročil je izzvenela potreba po večji angažiranosti vaščanov v društvenem delovanju, ki ni zgolj kulturo* in športne ampak tudi in zlasti narodnoobrambne narave. O poteku občnega zbora, ki mu je predsedb-val Antek Terčon, bomo podrobc* je še poročali. Miljski pust 1983 Miljska občinska uprava in Avtonomna letoviščarska in turističn* ustanova za Trst in njegovo obal* priredita v torek, 8. t.m., ob 11™ v časnikarskem krožku na KorzU 12 v Trstu tiskovno konferenco 0 programu in novostih 30. izvedb* Miljskega pusta. Gre za družbeno " kulturni pojav, ki je lani privabil v mestece 60.000 ljudi (tudi iz notranjosti države in tujine) in v katerega je vsako leto vpletenih na* 2800 mask. Rajonski sveti V ponedeljek, 7. februarja, ob 1®-uri se na Opčinah spet sestan® vzhodnokraški rajonski svet, ki b° med drugim obravnaval vprašanj® protivrednosti za škodo, ki jo b° kraški skupnosti povzročila gradnj* avtoceste. Ob Izgubi dragega ANTONA SULČIČA izreka prizadeti družini in svojce® iskreno sožalje OD Mladina. Ženski pevski zbor Tabor izrek* občuteno sožalje Malki Gulič ob I gubi drage mame. Sožalju se P”' družujejo odbor, dramski odsek n* moški pevski zbor Tabor - Opčin*- Ob izgubi dragega strica in svak* LINA izrekajo prizadeti družini najglobU® sožalje Marta, Patrizia in VValtef- KD Slavec Ricmanje . Log izrek* družini Cheber iskreno sožalje *** izgubi dragega očeta oziroma mo** LINA Člani ansambla POMLAD izrek*' jo svojemu trobentaču Mauru ® družini občuteno sožalje ob izg0** očeta LINA Nenadoma nas je zapustil naš predragi LINO CHEBER Pogreb bo danes. 5. februarja, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Ricmanje. Žalostno vest sporočajo žena Meri, sin Mauro z ženo Miriura, sestra z možem, tašča Zofija ter drugo sorodstvo Ricmanje, 5. februarja 1983 GORIŠKI DNEVNIK Gledališča Slovensko stalno gledališče v 'trstu, v sredo, 9. februarja, ob 19.30 v Po-stojni Titus Maccius Plautus «Hvali-iqm v°jak» — v petek, 11. februarja fyo3, ob 15. in ob 20. uri v Avditoriju l Portorožu Matjaž Kmecl «Mutasti bratje*. VERDI Danes ob 20. uri prva predstava opere A. Borodina «Knez Igor*, red vndirigent Oskar Danon, režiser Mladen Sablič. Vstopnice pri blagajni gledališča (tel. 631-948). * * * , Vodstvo gledališča sporoča, da bodo namesto španskega baleta za sed-jno predstavo, ki bo 3. marca, povabili v Trst državno baletno skupino Roland Petit iz Marseilla. Predstava obsega koreografski tekst «Les inter-p^ooes du coeur* v spomin na Rossetti Danes, 5. t.m., ob 20.30 red I. so-bpta, gostuje v gledališču Rossetti teatro Stabile iz Turina z delom Cri-stopherja Marlowa «Doktor Faust*, v režiji Flavia Ambrosinija. V abonmaju odrezek št. 5. Rezervacije pri glavni blagajni. avditorij °d torka, 8. t.m.: PODREKOVE p TKE predstavijo «Lunin svet* C. oldonija. Glasba: Joseph Haydn in Uvio Donati. V abonmaju odrezek , 10. Rezervacije pri glavni bla- 1 gajm. CANKARJEV DOM LJUBLJANA Okrogla dvorana Danes, 5. t.m., ob 10. uri: Otro-ka matineja — Za en gobček pesmi. Vstopnice so v prodaji pri blagaj-b' Cankarjevega dor..a v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od f do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. Rezervacije po telefonu 222 815. Cappella Undergiound Zaprto ttriston 16.00 «1 banditi del tempo*. o. Connery, S. Duwall. ‘•len 17.00 «Dio li fa e poi li accop-Pia*. Prepovedan mladini pod 14. letom. azionale 16.00 «01tre la porta*. G. jbrgi, M Mastroiani. Prepovedan mladini pod 14. letom, '•rattacielo 16.00—22.15 «L’extrater-restre* Film za vsakogar eniee 16.00 «11 tempo delle mele 11-». Mladinski film. M'gnon 15.30 «Victor Victoria*. Film za vsakogar. •odrammatico 15.00 «Quella vizio-sa di mia moglie*. Prepovedan .mladini pod 18. letom, arora 15.30 «Cenerentola». '-aPitol 16.00 «Testa o croce*. R. Poz-N- Manfredi. t-Mstallo 16.30 «Bingo bongo*. A. Ce-.‘entan°. Moderno 15.30-22.00 «Amici miei II*. •tadio 15.30 «Radio taxi girls*. Pre-J^an mladini pod 18. letom, torio Veneto 16.30 «Porca vacca*. Kenato Pozzetto. Zabavni film. m,ere 16.00 «Anni di piombo*. OD 9. FEBRUARJA DO 23. MARCA v Ciklus predavanj NŠK o slovenskem slikarstvu Narodna in študijska knjižnica prireja v Kulturnem domu ciklus predavanj na temo »Slovensko slikarstvo skozi stoletja — s posebnim ozirom na slovensko slikarstvo na Primorskem*. Od srede, 9. februarja, do srede, 23. marca, se bo zvrstilo sedem predavanj, kot sledi: 1. v sredo, 9. februarja 1983, ob 18.30 DR. JANEZ HoFLER: GOTSKO SLIKARSTVO NA SLOVENSKEM 2. v sredo, 16. februarja 1983, ob 18.30 DR. ANICA CEVC: BAROČNO SLIKARSTVO NA SLOVENSKEM 3. v sredo, 23. februarja 1983, ob 18.30 DR. KSENIJA ROZMAN: KLASICIZEM IN ROMANTIKA V SLOVENSKEM SLIKARSTVU 4. v sredo, 2. marca 1983, ob 18.30 DR. JELISAVA ČOPIČ: SLOVENSKO SLIKARSTVO V OBDOBJU REALIZMA 5. v sredo, 9. marca 1983, ob 18.30 DR. TOMAŽ BREJC: OBDOBJE IMPRESIONIZMA V SLOVENSKEM SLIKARSTVU 6. v sredo, 16. marca 1983, ob 18.30 DR. BOGOMIR KOMELJ: SLOVENSKO SLIKARSTVO IN GRAFIKA MED VOJNAMA 7. v sredo, 23. marca 1983, ob 18.30 MAG. JURE MIKUŽ: SLOVENSKO SLIKARSTVO PO LETU 1945 Vodstvo NŠK vabi občinstvo in zlasti mladino, naj ne zamudi te izredne priložnosti. Šest prometnih policistov več Koncerti Tabor - Opčine «Dan sloven-0lJe. kulture*. Jutri, 6. februarja, 17.30 koncert ženskega in moške-Sv ,,levslu'Ka zbora Tabor. Dirigent I ut,- Uvodna beseda Olga 50P*nc- V torek, 8. februarja, ob . ' r. koncert kvarteta Sugo iz Ar-tine. Na eporedu Haydn, Menil« SS°. Turina in Januco za vio-riolo in violončelo, iih °. ru nedeljskih koncertov, ki Inv ^r’teia gledališče Verdi v sode-m ?nJu s Krožkom za kulturo in u-toost. bo jutri, ob 11. uri, naslova v mali dvorani Verdija ansam-rea l*3'* Segla Siccardija. Na spo-da izključno skladbe Richar- ,raussa. Predprodaja vstopnic gledališki blagajni. Služba prometne policije se je o krepila. Kakor so nam z neprikritim zadovoljstvom povedali sinoči na njenem sedežu, so se vrste motoriziranih policistov pomnožile za šest fantov, a med njimi sta tudi dva Slovenca. Sveže moči bodo seveda nedvomno precej razbremenile kolege, ki so vselej pod pritiskom, sicer pa to pomeni večje jamstvo za varnost na cestah, saj bo odslej šest fantov več nadzorovalo, kako vozniki spoštujejo prometne predpise. ^SLOVENSKO ^^GLEDAUŠČE V TRSTU AUGUST STRINDBERG SMRTNI PLES Režija: GEORGU PARO v torek, 8. februarja, ob 16. uri — abonma red I v četrtek, 10. februarja, ob 20.30 — izven abonmaja v petek, 11. februarja, ob 16. uri — abonma red H Razstave UGODNI POGOJI ZA NOVE INVESTICIJE S povečanjem tržiškega pristanišča bi pridobili okrog 2000 delovnih mest Naložba za gradnjo operativne obale na Brancolu dvakrat cenejša kakor v Liguriji ■ Konkurenčni tudi do Trsta - Pomen pravilnih in smelih izbir ter ustreznih investicij s pritegnitvijo zasebnega kapitala '•MLADINSlft ODSEK KD KRAŠKI DOM od 21 dalje ‘v občinski' telovadnici v Repnu PUSTNI PLES Igral bo ansambel ARIES. šolske vesti ola E. S. Finžgar - Barkovlje. Da-D , 11- uri bo na šoli Prešernova pjt» ava: N® sporedu diapozitivi, re-aciJe in pesmi. Vljudno vabljeni. 'Včeraj-danes Da»es, SOBOTA, 5. februarja Sn„ AGATA 17 ic6 v*^e °b 1,22 in zatone ob n* ” D°lrina dneva 9.54 — Lu-yzide ob 1.11 in zatone ob 11.26. Jutri, NEDELJA, 6. februarja DORA Vr r*®*- vferal; na j višja temperaturno l stopinje najnižja 2,1 stopiti-,' ob 18. uri 5,8 stopinje, zračni jnet 1025,4 mb raste, veter 5 kilo-_ trov na uro severozahodnih vla-jc 2® odstotna, nebo jasno, morje * oraj mirno, temperatura morja 8'8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI so SE: Nicoletta Beltra-Jr’ Federico Dori, Sara Rocco, n^lco Lonzar- 7 UMRU SO: 51 letni Lino Cheber, r" .o* Natale Norbedo. 96 letna . ma Carpenetti vd. Croci, 80-letna aria Petronio, 85 letni Francesco d. ,ugan' 81-letni Giuseppe Gripari, , |na Matilde Cuschie vd. Iscra, <5 *atni Francesco Volpi, 102-letna twa c°mar vd. Gaiotto, 94-letni ^mberto Giorio. DNEVNA SLUŽBA LEKARN Tn (od 8.30 do 20.30) ,ul- Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero G ril- Felluga 46, Ul. Mascagni 2, o!?’ Bazovica. Žavlje. Vd 8.3o do 13.00 In od 16.00 do 20.30) ul- Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN tT1 (od 20.30 dalje) »ril. Giulia 1. Ul. S. Giusto 1. ^sijan, Bazovica, Žavlje. Nravstvena dežurna služba Nočna služba »d 2 do 8. ure j*1- 132 627, predpraznična od V do ure in praznična oo 8. do 20. ZSKD ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV DNEVI SLOVENSKE KULTURE i Kulturnem domu v Trstu STU LEDI NEJ PRIDE NUTER Slovesni nastop ob 10-letnici TFS STU LEDI Danes, 5. februarja, ob 20.30 Predprodaja listkov na sedežu ZSKD - Ul. sv. Frančiška 20. BESEDE LJUBEZNI Pesniški večer na besedila Iga Grudna ob 90-letnici rojstva Jutri, 6. februarja, ob 17.00 Predprodaja vstopnic na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20 in uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Čestitke Danes ugasne drugo svečko naš CRISTIAN ZOTICH. Da bi zrastel v pridnega fanta, mu iz srca voščijo mama, papa, noni in nonota. Koš poljubčkov mu pošiljata stric Marko in teta Martina. Danes praznuje 88. rojstni dan A-MALIJA CASTELLANI. Obilo zdravja In da bi preživela še mnogo let v krogu svojih dragih, ji želi sin Avgust z družino. Ob praznovanju 88. rojstnega dne AMALIJE CASTELLANI ji želi vse najboljše sin Egidio z družino. Razna obvestila Amaterski oder Jaka Štoka priredi na Kontovelu jutri, 6. februarja, ob 17. uri premiero «čuk v nebesih*, katere original naslova igre je »Večna lovišča* Mire Štefanac. Slovenski klub - Ul. Donizettl 3 priredi danes, 5. februarja, zabavni večer. Na sporedu bo turnir v ping-pongu z nagrado. Začetek ob 19. uri. Vljudno vabljeni. lekarne v okolici Boljunec: tel. 228124; Bazovica cel. 226-165; Opčine: tel. 211-001. Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; V Peterlinovi dvorani - Ul. Doni-zetti 3 - bo danes, 5. t.m., ob 18. uri otvoritev retrospektivne razstave slikarja Antona Miheliča. Razstava bo odprta vsak dan od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. KD Rdeča zvezda - ŠK Kras. Ob «Tednu slovenske kulture* bo v društvenih prostorih v Saležu do torka, 8. februarja, odprta razstava «Po-glejmo v skrinje naših babic*. Urnik: vsak dan od 16. do 18. ure. V domu A. Sirka v Križu je odprta razstava del Klavdija Clarija. Občinstvo si jo lahko ogleda danes od 11. do 12. ure ter jutri (zadnji dan) od 11. do 12. in od 15. do 17. ure. Danes, 5. t.m., ob 18. uri bodo v tržaški galeriji »Cartesius* odprli razstavo barvastih risb tržaškega likovnika Oresteja Dequela, ki že dolgo let živi v Rimu in Parizu, a se sporadično vrača v nase me sto. Danes, 5. t.m., ob 18. uri bodo v galeriji »Rettori • Tribbio 2» odprli razstavo del kitajskega umetnika Žou Ži-veja, ki je v Trstu že razstavljal, a se po tej razstavi vra ča spet v LR Kitajsko. V Galeriji TK, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava Bogdana Borčiča, Grafike od 1970 do 1980. Grafike Marjana Kravosa so na Ogled v kulturnem društvu Ivan Grbec - J3fted$£h do 7. februarja. Umik Valerije: ob delavnikih, od 17.30 db 20. ure, ob praznik;h od 10. do 12.'ure. Upravni odbor TPPZ Pinko Tomažič obvešča, da bo danes, 5. februarja, od 10. do 12. ure ter na dan občnega zbora, t.j. 11. februarja, v prostorih partizanskega doma v Bazovici - Kosovelova 1, odprta razsta va o dejavnosti zbora in umetniških del Duilia Švare. Prireditve in sporočila . kulturnih društev jn. organizacij SKD Union in S. Škamperle priredita Prešernovo proslavo v sredo, 9. februarja, ob 16. uri v prostorih KD Škamperle na stadionu 1. maj. V sredo, 9. februarja, ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Trebčah glasbeni večer. Igral bo kitarist Igor Starc. Vabi KD Primorec. KD Primorsko Mačkolje priredi jutri. 6. februarja, ob 17.30 «Dan slovenske kulture* v duhu mladih izvajalcev. Nastopajo: otroški pevski zbor F. Venutrini od Domja; Suzana Žerjal - harmonika; gojenci glasbene šole Breg. Kot izredni gost violinist Žarko Hrvatič. KD Lipa vabi na proslavo dneva slovenske kulture v sredo, 9. februarja, ob 20.30 v Bazoviškem domu. Sodelujejo vaški mladinci in mešani zbor Lipa. SKD Barkovlje prired' v torek. 8. februarja, ob 20 uri Prešernovo proslavo v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12. Vabljeni. Pristanišče v Tržiču ima velike možnosti (in prednosti) za razvoj pred drugimi pristanišči v Italiji. S pravilnimi izbirami in ustreznimi finančnimi posegi bi razvoj pristaniške dejavnosti zelo ugodno vplival na premostitev hude gospodarske krize na Goriškem, posebej kar zadeva odpiranje novih delovnih mest. V obdobju nekaj let bi v pristanišču samem, oziroma s to panogo povezanih dejavnosti našlo zaposlitev okrog dva tisoč oseb Podatki niso iz trte izviti, kakor se temu reče, ampak izhajajo iz prve ocene skupine strokovnjakov, ki se zanimajo za konkretne mož nosti in pogoje razvoja najstrver nejšega pristanišča na Jadranu Razšiif ev pristaniške dejavnosti za kar menda obstajajo z ekonom skega vidika zelo zanimive možnosti. bi pomenila poglavitni vzvod za poživitev gospodarstva v pokrajini. Sicer pa ie bilo v pristanišču Portorosega v zadnjem času precej govora v okviru razprav o zakonu 828. Za pristanišče naj bi namenili eno tretjino vseh Goriški namenjenih sredstev, kar pa najbrž že ne bo dovolj za uresničitev precej smelo zastavljenih načrtov in bo treba zato računati tudi na poseg zasebnega kapitala, za kar pa že zdaj vlada precejšen interes. V pripravi ie, po naročilu posebne ustanove, ki upravlja pristanišče, študija o konkretnih možnostih razvod ter odgovarjajočih investicijah. Že zdaj pa so na razpolago podatki, na podlagi katerih ie mo-poče sklepati o ekonomski upravičenosti združene investicije javnega in zasebnega sektorja. Ostaja odprto le vprašanje ora vilnih in smelih izbir, ugotavlja v daljšem poročilu predsednik posebne ustanove za tržiško pristanišče, Delio Lupieri, ki ie obenem predsednik goriške trgovinske zbornice. Pristanišče razpolaga z velikimi (še neopremljenimi) prostornimi površinami, ima ugodne cestne in železniške povezave, ki bodo še ustreznejše z dograditvijo železniškega vozlišča v Červinianu, razpolaga z izvežbanim osebjem in ustreznim (in funkeionanlim) sistemom različnih carinskih in drugih služb. Pri vsej zadevi pa je z ekonom skega vidika seveda, najbolj zanimiv podatek o predvideni vrednosti! investicij-, Za zgraditev dolžinskega metra obale na Brancolu bi po mnenju skupine ligurskih operaterjev porabili okrog 40 milijonov lir, okrog 100 milijonov lir pa bi veljala podobna investicija v Liguriji. Številke so same po sebi dovolj zgovorne. Tudi izračuni o stroških za operativno obalo so zanimivi in govore v prid širitve Portorosege. Strošek kvadratnega metra operativne obale bi znašal okrog ICO tisoč lir, proti štirikrat večji vsoti na tržaškem sodnem pomolu. Z naložbo 25/30 milijard lir bi uredili 500 metrov nove obale na Brancolu ter dve nakladališči za kontejnerje. Z investicijo 280/300 milijard lir pa bi bilo mogoče zgraditi že okrog 3 kilometre pomola z desetimi nakladališči za kontejnerje. V tako opremljenem pristanišču bi letno lahko pretovorili od 13 do 15 milijonov ton blaga. Podobna investicija bi na ligurski, oziroma toskanski obali veljala približno trikrat več. Seveda bo treba k izvajanju načrta zlasti kar zadeva fi- Dr. Vittorio Siclarl novi goriški prefekt Fanfanijeva vlada je na včerajšnji seji imenovala več prefektov. Med temi je tudi novi goriški prefekt; na to mesto je bil imenovan dr. Vittorio Si-clari, dosedanji vladni podko-misar v deželi Furlaniji - Julijski krajini. nansiranje, pristopiti z drugačno miselnostjo, predvsem pa pritegniti zasebni kapital, ugotavlja v svojem predlogu predsednik posebne pristaniške ustanove Lupieri. Ob tem velja zabeležiti tudi, da ustanova že zdaj razpolaga na območju pristanišča z okrog 30 hektarji zemljišč, ki so v njeni lasti. V ponedeljek v Tržiču Pokrajinsko zborovanje KPI V kinodvorani Excelsior v Tržiču bo v ponedeljek ob 20.30 zborovanje KPI pokrajinskega značaja. Prirejata ga pokrajinska federacija KPI in sekcija stranke, ki deluje v ladjedelnici. Govorili bodo tajnik sekcije KPI v ladjedelnici A. Puntin, Tulio Paiza in A. Mi-nucci. JUTRI V KULTURNEM DOMU Prešernova proslava v Gorici posvečena Slovenski Benečiji Osrednja pariška Prešernova proslava, ki jo v počastitev slovenskega kulturnega dne prireja vsako leto Zveza slovenskih kulturnih društev, je imela vedno svojevrsten pečat. Posvečena je bila tej ali drugi literarni zvrsti, tej ali drugi osebnosti iz našega kulturnega sveta, tej ali drugi slovenski pokrajini. Spominjamo se npr. proslav glasbenika Emila Komela in humorista Damira Feigla, proslav slovenskega likovnega ustvarjanja v goričkem prostoru ter pesništva, koncerta oktetov iz raznih slovenskih dežel v počastitev Sovodenjskega noneta itd. Letošnja Prešernova proslava, ki bo jutri popoldne v Kulturnem domu, pa bo spet imela svojstven pečat. Posvečena bo Benečanom s prikazom njihove kulturne ustvarjalnosti. Vsa proslava in prireditve okrog nje bodo potekale v čistem beneškem vzdušju. Ob 16.30 bosta v Kulturnem domu odprti dve razstavi. Razstavo S SIOVCSNOSTJO V STOLNI CCRKVI Pater Bommarco bo jutri prevzel mesto nadškofa Pred prihodom v Gorico se bo ustavil v Orle:u Poklon katoliške cerkve in krajevnih upraviteljev Cerkvena in laična oblast, posebno pa katoliški verniki v Gorici se že več časa pripravljajo na sprejem novega nadškofa, ki bo prevzel mesto pok. msgr. Coco-lina. V tem tednu so si sledile molitve in druge pobude po vsen mestnih župnijah, da bi se verniki pripravili na prihod novega poglavarja goriške katoliške cerkve. Na sprejem nadškofa se pripravlja tudi posvetna oblast. Take občinska kot pokrajinska uprava sta včeraj dali nalepiti po mestnih zi dovih plakate, v katerih izrekata dobrodošlico novemu nadškofu mu želita, da bi uspešno opravljal svo je poslanstvo in mu pri tem obljubljata pomoč in sodelovanje Goriški župan je sklical izredno sejo noriškega občinskega . s,veta v _ po nedeljek. 7. februarja, na kateri se bo nadškof že dan po prihodu v Gorico srečal z mestnimi poetičnimi predstavniki. Novi nadškof, pater Antonio Vi-tale Bommarco, ki se trenutno mudi v nekem samostanu v Padovi, bo prispel v Gorico jutri popoldne. Še prej se bo na lastno želio ustavil v Ogleju, kjer se namera va z obiskom bazilike spomnil' na začetek krščanstva, ki se je prav iz Ogleja razširilo po naših kre ih. V Ogleju bo predvidoma prispel eb 14.30 in se bo v baziliki ustavil za kratko molitev in blagoslov vernikom Njegov prihod v Gorico je predviden ob 16 uri. ko se bo v nadškofije in 150 samostanskih patrov, ki bodo ob prihodu spremljali svojega bivšega predstojnka in od jutri dalje novega goriškega nadškofa patra Bommarca. Iz delovanja Kraških krtov Kraški krti so pri odpiranju novih jam tokrat naieteii na dokaj trd oreh. Kljub temu, da so pošteno delali že dve oziroma tri nedelje, še niso uspeli prodreti globlje v notranjost nove jame. ki so jo odkrili v bližini pokrajinske ceste med Poljanami in Doberdobom. Potem ko so razširili vbodno odprtino in prodrli kake štiri metre v notranjost,- jih je v spet ustavilo precej ozko grlo. za katerim pa se odpira, kakor pravijo, večji prostor. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV priredi jutri, 6. februarja 1983, v Kulturnem domu v Gorici osrednjo PREŠERNOVO PROSLAVO s predstavitvijo kulturne ustvarjalnosti v Beneški Sloveniji. Spored — ob 16.30 odprtje razstave o beneški literaturi in tisku ter odprtje slikarske razstave članov društva beneških likovnikov; — ob 17.00 slavnostni govor dr. Viljema Černa; — kulturni spored z nastopom Beneške folklorne skupine in uprizoritev (v beneškem narečju) Cankarjeve drame Hlapec Jernej. Nastopajo člani beneškega gledališča, režija Adrijan Rustia. o beneškoslovepski literaturi je o-skrbela knjižnica Damira Feigla, razstava beneškoslovenskih likovnikov pa se uvršča v niz razstav, ki se kar redno prirejajo v tem domu. Proslava v veliki dvorani pa se bo pričela ob 17. uri. Slavnostni govor bo imel dr. Viljem Černo, predsedni teritorialnega odbora SK GZ za videmsko pokrajino. V kulturnem sporedu pa bodo nastopili člani beneške jolklorne skupine ter igralci beneškega gledališča s Cankarjevim Hlapcem Jernejem, ki ga bodo podali v beneškem narečju. NADALJUJE SE PROTEST SLOVENSKIH ŠOLNIKOV Nadaljuje se v prejšnjem tednu zaleta protestna akcija slovenskih šolnikov proti določilom zakonskega dekreta z dne 10. ianuarja in proti določilom ministrske okrožnice št. 425 z dne 28. decembra la ni. ki še posebej ogrožajo redno stolni cerkvi pričel verski obred delovanje slovenske šole. MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE PRIREDI PUSTNI PLES v nedeljo, 13. februarja 1983 Vstop z vabili! j od navzočnosti predstavnikov cbla-I sti in duhovščine s katerim bo pater Bommarco na tradicionalno slovesen način prevzel vodstvo geri-| ške nadškofije. Ob tej priložnosti ! bo novi nadškof med liturgičnim obredom imel prvo pridigo oo pre-I vzemu funkcije, v kateri bo do vsej verjetnosti obrazložil program in namene, ki si iih zastavlja v svojem poslanstvu. Po obredu bo v prostorih semenišča sprejem, ki se ga bo udeležilo dvesto povabljenih iz goriške Profesorji še naprej bojkotirajo ocenjevalne seje in bodo s tem na činom protesta nadaljevali tudi v prihodnjem tednu. V torek se bo-s:a sestali tajništvi Sindikata slovenske šole za Gorico in Trst, ocenili potek in uspeh protestne akcije ter se domen'li za nadaljevan«, oziroma drugačne oblike sin dikalnega boja Na podlagi zadnie odločitve, naj bi z bojkotiranjem ocenjevalnih sej nadaljevali do 15. februarja, ali vsaj dokler ne bodo rešena nekatera gmotna vpraša- nja suplentov, oziroma ne hodo dana ustrezna zagotovila o spremembi zgoraj omenjenih določil, ki posebej prizadevajo manjšinsko šolstvo, posebej pa našo, slovensko šolo. kot ustanovo v celoti (odprava možnosti ustanavljanja novih šol in razredov, zmanjšanje proračunskih sredstev), kakor osebje ki na naših šolah poučuje in ki je. kakor znano v dobršni meri sestavljeno iz suplentov. Protest slovenskih šolnikov se torej nadaljuje. Naj ob koncu omenimo, da je Sindikat slovenske šole poslal pristojnim oblastem (šolskima skrbnikoma in ministrstvu) posebno pismeno vlogo, s katero se zavze ma. da bi se upoštevale posebnosti našega manjšinskega šolstva, oziroma da se ne bi do slovenske manjšine izvajal zakonski dekret št. 1 z dne 10. januarja. sirni r trstu DOSEŽEN SPORAZUM O PODGORSKI TOVARNI Prispevki V spomin na drago mamo Josipino Dekleva darujeta hčerki 20.000 lir za Dijaško matico. - - , BAhCA-PI CREDITOm TRIEtiT.E f92ASKA KB EDIT NA BANKA v.'jr1 at.p:a. "'-'vrv: 'v'; ' rasi- - gupA1 r ptLrfio - 3S* 6i-4eh straneh Atlantika so že zdavnaj spoznali, da bi sleherna uporaba atomskih orožij lahko pripeljala do splošne atomske katastrofe. Verjetnost, da bi se to zgodilo, je že »nesprejemljivo« velika. Če to spoznamo, pravi študija, potem je jasno, da mora ra/u-mna obramba temeljiti na politiki, ki se odreka prvi uporabi atomski orožij. Taka politika pomeni. da so atomska orožja namenjena samo odvračanju sovražnika. da ne bi uporabil svojega jedrskega arzenala, medtem ko mora obramba proti konvencionalnemu napadu sloneti na konvencionalnih orožjih. ŽIDA in zaveznice zdaj ne izvajajo politike, da ne bodo prve uporabile iedrskih orožij, ker prevladuje prepričanje, da je razmerje v konvencionalni vojaški sili občutno v korist SZ in njenih zaveznic. Zlasti velja mnenje, da bi sile varšavskega pakta zlahka pomendrale konvencionalno obrambo NATO v srednji Evropi. Samo grožnja z uporabo jedrskih orožij lahko reši Zahod pred vojno. Ta grožnja pa ne upošteva dovolj kakovostnega razločka med konvencionalnimi in jedrskimi o rož ji in posledič njihove uporabe m varnost in življenjsko sposob nost atlantskega zavezništva. Ta logična in miselna šibkost v obrambni doktrini Zahoda vzbuja skrb in nelagodje. Z ene strani povzroča dvome, ali je sedanja politika prepričljiva in v resnici izvedljiva, z druge strani na ustvarja vtis, kot da ni bolj'e rešitve Če bi še naprej vztrajali pri sedanji usmeritvi, bi la ko dilema dobila nevaren obshg iti' povzročila hude razpoke v NATO. Strokovnjaki, ki so pisali studijo. trdijo, da po njihovih analizah vojaškega in geopolitičnega položaja Vzhod nima uničujoče konvencionalne Dremoči nad Zahodom. Na splošno Zahod proti-. rava konvencionalno moč varšavskega pakta. Prišli so do sklepa. da bi bil na temelju sedan. ih razmerij v konvenc'ona'riib silah v Evropi napad varšavskega .‘akta nevaren za Moskvo, četudi bi se natovske sile odpovedale uporabi atomskih orožij in se ne bi povečala obrambna sposobnost ZIM v drugih delih sveta. Prehod k novi doktrini pa bi zahteval od NATO ne le do'gu in obširna posvetovanja ampak tudi odločitve, ki bi globoko posegle v obrambno politiko zavezni štva. Potrebne bi bile spretnem be in izboljšave v konvencionalni obrambi, ki pa so povsem v dosegu sedanjih izdatkov za obrambo in sedanjega moštva NATO. Študija nato v petih točkah po drobneje navaja sklepe, ki govorijo v prid glavni tezi Zveze zavzetih znanstvenikov, da bi bil Zahod varnejši, če bi se odpo vedal prvi uporabi jedrskih 010 žij v primeru spopada. Premoč varšavskega pakta v četah in ma terialu v srednji Evropi ni tolikšna, da bi napadalec lahko računal z večjimi možnostmi na uspeh. Dvomljiva zanesljivost sovjetskih zaveznikov — zlasti Poljakov, Čehov in vzhodnih Nemcev — je občuten problem za varšavski pakt. NATO ima očitno in trajno prednost, kar zadeva visoko razvito tehnologijo. Prekaša varšavski pakt na kritičnih po droč.jih. kot so opozorilna služba, strelivo, ki natančno zadeva, ko munikacije in nadzor ter sposobnost elektronskega vodenja vojne. Študija predlaga več ukrepov za okrepitev konvencionalne obrambe NATO. Zboljšati bo treba stanje pripravljenosti v atlantskem zavezništvu in njegovo sposobnost za naglo mobilizacijo obo roženih sil. Vzdolž meje med Vzhodom in Zahodom bi morali postaviti sistem utrdb in ovir. Te ovire bi zlasti lahko zavije napadalca v sevemonemški ravnini. Okrepiti bi bilo treba zaledno in intendantsko službo, zlasti na povečati zaloge streliva, rezerv nih delov in goriva, ki zdaj v določenih primerili zadostujejo samo za petnajst dni vojskovanja. V razdobju nekaj let bi bilo treba zaloge povečati, da bi oskrbo van.je trajalo 30 in naposled 45 dni. Sedanje evropske rezervne enote bi bilo treba organizirati v disciplinirane bojne enote, ki bi jih bilo lahko mobilizirati. Tehnološko prednost Zahoda bi bilo treba z vsemi silami še napiej gojiti. In četudi niso dunajska pogajanja o obojestranskem in uravnoteženem zmanjšanju oboro Ženih sil v Evropi v neposredni zvezi z morebitno odločitvijo, da bi se Zahod odrekel prvi unorabi jedrskega orožja pri spopadu bi uspeh na teh pogajanjih zmanj- šal nevarnost konvencionalne vojne v Evropi. Strokovnjaki so izračunali, da bi uresničenje najbolj nujnih izboljšav v konvencionalni obrambi Zahoda, ki bi trajalo nekaj let. veljalo skupno kakih sto milijard dolarjev. S tem denarjem bi pokrili stroške za orožja na prednjih položajih, za poljske utidbe inH’dvmfe'. bojlie ' katodč. bunkerje za letala in nove rezervne divizije. - >" 'V- • Ta denar bi bil na voljo, če bi temeljito razmislili o sedanjih prioritetah pri dodeljevanju sredstev za obrambo. Če bi programom, ki slcnijo na atomskih orožjih. dali nekoliko nižjo prioriteto bi lahko članice NATO prihranek uporabne za financirane izboljšav pri konvencionalnih silah Kot primer navaja študija, da bi celotni ameriški prispevek k nred:aganemu programu za o krepitev konvencionalne obrambe NATO znašal toliko, kot bi bili stroški za financiranie predlaganega programa raket MX. Na teme1 iu teh argumentov pred'aga študija, da bi vlade ZO\ in zaveznic v NATO nemoderna zabele pogovore, ki nai bi urice IjaM do splošnega so?'asia rla le zaželeno roudariti. da se Zahod odreka nrvi unorabi iedrskih orožij. ZDA bi morale dati o tem formalno iz'avo. brž ko bi b:lo doseženo splošno scglase in bi program izbeliav konvencionalne obrambe že dovolj napredoval. Uradno razglašena politika ki bi se odpovedala prvi uporabi .jedrskih orožij, bi imela globoke in daljnosežne posledice, pravi študija. Atlantsko zavezništvo bi bilo okrepljeno. Odnosi s Sovjet sko zvezo v časih politične nane tosti bi postali manj aookalidtM ni Omejitev vloge iedrskih orožij odvračamo fitouisko-i,- ga napada bi zbujalo pri kon.v-ete-cionalnih .oboroženih silah,NATO občutek smiselnosti in, od gos j ir*, nosti. kar .je po®oi /a voVv'ko učinkovitost. S tem bi se zmanjšala nevarnost fedrst*e?'e-de na nTen obseg, ne bi bilo m-« eoče obdržati,« meri Lenini Meeker. član predsedstva Zveze zavzriih znanstvenikov in bivši pravni svetovalec v znnanrim ministrstvu. »Uporaba atomskih orožij, ki naj bi odvr rila konvencionalni nerad sil var savske zve/e v sredo !i Evropi, .je nevarna in nepotrebna.« Mc George Bundy. Kennedviev in Johnsonov svetovalec za vprašanja naciora'ne varnosti, nravi: «Ko sem s ko'egi lani govoril o politiki, ki bi se odpoveda’a mi unorabi jedrskih orožH. sem upal. (Nadaljevanje na zadnji strani) I VITELLONI (1953) Rezija: Fe-derico Fellini. Igrajo: A. Sordi, F. Interlengbi, F. Fabrizi, L. Trie-ste. V ponedeljek, Canale 5 ob 30.25. Berlusconijeva mreža zasebnih televizijskih postaj je pripravila ciklus: «Federico Fellini, osem filmov in pol.« «1 vitelloni«, zelo znano delo i-talijanskega mojstra, v katerem izstopa zlasti A. Sordi. je nastalo leta 1953, po neuspehu, ki ga je doživel prejšnji Fellinijev film »Lo sceicco bianco«. Zgodba je preprosta in pripoveduje o skupini prijateljev, ki nočejo dora-sti: posedajo po barih, igrajo na karte, poslušajo glasbo in »(lovijo« dekleta. Najmlajši iz skupine bo edini prekinil tako življenje. «Podobe iz zgodovine Italije . ..» smo brali nekje: film je pokazal talent režiserja in publika je po trdila Fellinijevo vrednost. V zgodovino je ostala zapisana scena, ko Sordi pokaže delavcem ... IL DELINQUENTE DELICATO (1957). Režija: Don McGflire. I-grata: Jerry Lewis, D. McGavin. V ponedeljek, Rete 4 ob 21.30. Po drugi zasebni televizijski mreži vrtijo ciklus znanega ameriškega komika J. Lewisa. Po seriji filmov, ki jih je posnel skupno z Deanom Martinom in ki so mu prinesli slavo, je tale prvi po »razporoki« s slavnim pevcem. Mladenič iz revne četrti zapade v slabo družbo: človeko ljubni policaj ga hoče »odrešiti«, dokler mladenič ne vstopi v policijo. Njegova kariera pa ni ravno uspešna . . . Rešil ga bo pošten deček. Leivisove gage podkrepi učinkovita igra na nespora-zumevanju, ostalo je le zabavna komedija. QUEL POMERIGGIO Dl UN GIORNO DA CANI (»Dog day’s afternoon* 1975). Režija: Sidney Liunet. Igrajo: Al Padno, Charles Duming, Carol Kane. V sredo, RAI 3 ob 20.30. Poldne. 22. avgusta, se je resnično zgodilo to, kar pripoveduje fi’m: skupina treh roparjev na pade banko, toda policija je že tam. Enemu uspe zbežati, ostala dva — Sonny in Sal — pa se zapreta s talci v poslopje; cinični agent državne policije vdre v ban ko in reši talce. Sa' bo ostal pri posegu policaja mrtev, tovariša pa čaka zapor. V urah pogajanj in čakanja odkriva režiser različne plati nasilja v podobah roparjev in policaja. V obeh primerih gre za mero načloveškosti. e-goizma in cinizma pa tudi skvarjenega pogleda na družbeno živ-' ljsnje. T^E FRATELLI (»Trije bratje. 1981). Režija: Franco Posi. Igrajo: PhUippe Noiret, .Michele Pla-eido, Vittorio Mezzogiorno. V četrtek, ob 29.30 RAI 1. LE FOLLI NOTTI DEL DOTTOR JEURYLL (»The nutty profes-sor. 1963). Režija: Jerry Len is. Igrajo: J. I/ew!s, Stelja Stevens. V četrtek, Italia 1 ob 20.30. Parodija znanega filma «Dr. Jeakili and Mr. Hyde». Znanstvenika dvomljivih sposobnosti in ne prav privlačne postave zasmehujejo vsi dijaki. Izumi vitamin, ki mu odpravi bojazljivost, tako da je ponoči »šokanten« latin lover, podnevi pa je zopet neroden pro fesor. Morda najboljši film Lcwi-sa kot režiserja, saj mora poleg vodenja še igrati dvojno vlogo ne-rodneža in »supermoža«. vse skupaj pa mu še kar uspe. MAVERLING (1967). Režija: Terence Young. Igrajo: Omar Sharlf ln Caterine Deneuve. V petek, Rete 4 ob 21.30. Habsburški prestolonaslednik Rudolf je zaljubljen v očarljivo sestrično, s katero je preživel mladostna leta. V zakon pa mu je dodeljena princesa, katere ne mara. Vsi upi propadejo, kadar mora sesti na prestol.. . Romantična zgodbica nemogoče ljubezni, postavljena v teater i-gre za oblast nad Evropo, se razvija med razkošnimi kraljevimi palačami avstroogrske prestolnice in poletnimi rezidencami kraljeve družine. Režiser T. Young se je uveljavil s filmi tajnega agenta G07 izpod peresa J. Fleminga, s katerimi je zaslovel tudi igralec Sean Connery. IL BIDONE (1955). Režija: Fe-derico Fellini. Igrajo: B. Craw-ford, G. Mašina, R. Basehart. V petek, Canale 5 ob 23.30. Fifmi v kinodvoranah VICTOR VICTORLA Scenarij ln režija: Blake Ed-wards. Glasba: H. Mancini. Fotografija: D. Bush. Igrajo: Julie Andreivs, James Garner, Robert Preston. Victoria je brezposelna pevka, Victor je v moškega preoblečena pevka, ki si na ta način utira pot do slave. Med Victorja in Victorio pride gangster King (igra ga James Garner); zaljubljen v Victorio mora sprejeti tudi njenega »dvojčka«, pa čeprav ne brez predsodkov. in ji pomaga do uspeha. Glasbena komedija Edvvardsa vodi gledalca od začetka do konca v stopnjevanju seksualnih dvojnosti in dvoumnosti in v muzikalnem crescendu. Mancini (glasba) in Bush (fotografija) sta dragocena režiserjeva sodelavca, Julie Andrews (Victor - Victoria) pa uspe obdržali ritem do kraja: končni proizvod je slasten in zabaven spektakel, ki stalno spodbuja našo prisotnost in radovednost. Ed-wardsovi filmski začetki segajo v 60. leta, zaslovel pa je s filmom »Pink panter« (’62). LE LACRIME AMARE Dl PETRA VON KANT («Die Bitteren Tranen der Petra von Kant. 1972). Scenarij in režija: Rainer Werner Fassbinder. Fotografija: M. Ball-haus. Montaža: T. E.vmesz. Igrajo: Margit Carstens, Hanna Scky-gulla, lun He. mami, Katrin Schaa-kc. Eva Mattes. Tragična usoda ljubezni ali uso da tragične ljubezni? Fassbinder razmišlja o usodnosti in nedojemljivi razsežnosti ljubezni v filmu, posnetem desetletjeimazaji s katerim začenja plodno in trajno sodelovanje s fotografom M. Ball-bausom. Prav fotografija in u-po aba luči, ki sama ustvarja prostor. ka akterizirala film in postavljata ločnico v dotedanjem delu režiserja. Zgodba je sama po sebi preprosta kljub zapletenim dogodkom posameznega trenutka: Petra izkorišča in zlorabl ja naklonjenost predragocene pomočnice, dokler se nc zap'ete v ljubezenski odnos s Karin. Njena prisotnost popolnoma spremeni razmerja in sedaj nesi Petra vlogo izkoriščene in trpeče. V filmu nastopajo izključno ženske, kar režiserju omogoči, da izpove svojo večno trpečo eksis;enco. Do skrajnosti zatri; ritem grozljivo priča o neizbežnosti časa: ali pa je napotek režiserja, da tudi mi zausta vimo naš čas in, kot da bi se gle-da’i v filmu (morda Fassbinder to skuša), preverimo same sebe v raznih odnosih. Fassbinderjevo delo izstopa prav v manipulaciji časovne razsežnosti diskurza in v odličnem vodenju priljubljenih i-gralk. Film je posnel po lastni gledališki predlogi. V Španiji so, kot kaže, zmagali «divji vozači» Vsa dobra volja španskih oblasti, da bi uredili cestni promet, ni zalegla - Če bi se držali sklepov, bi morali odvzeti vozniška dovoljenja 200 tisoč vozačem MADRID, v začetku februarja. — Čeprav je energetska kriza, ki pravzaprav Izvira iz petrole.i-ske krize, zavrla avtomobilsko industrijo in spravila v nevarnost, v svetovnem merilu, na stotisoče delovnih mest, se človek. Da čeprav na račun mnogih, veljav-nejših drugih potreb, ne more ali bolje noče odpovedati udobju, ki mu ga nudi avtomobil. Sicer pa kako bi se mogel človek danes sploh vživeti v vsakdanjo stvarnost brez avtomobila, v življenjske potrebe v času. ko je vsaka minuta dragocena. Na star. rekli bi na primitiven način, pa čeprav ob dobrih javnih prometnih sredstev, bi ne mogel opraviti vsega, kar od njega sodobno življenje zahteva. Avtomobil je pač ’ najboljše in rekli bi najbolj učinkovito, v nekaterih primerit’ celo gospodarno Drometno sredstvo. Seveda, v kolikor^ “a človek primerno uporablja. Kako daleč pa zna človek v tej svoji «motorni perverznosti« iti, dokazuje španski primer. Primer, ki daje misliti vsem. ki se z motorizacijo ukvarjajo. Nedavni sklep španskih oblasti, da bodo vsakemu španskemu vo začu odvzeli vozniško dovoljenje, če bo v letu 6-krat kršil pred piše javnega prometa, je v Španiji izzvala malone državn' unor. Menda so bili španski državljani v vsej svoji zgodovini le redkokdaj tako enotni, kot so bili se- daj ob svojem »ne«, ki so ga izrekli proti španskim oblastem, ki so zagrozile z ostrimi ukrepi. Misel za ostre ukrepe proti kršiteljem predpisov cestnega prometa se je rodila pravzaprav v madridskem mestnem svetu, njer so se mestni očetje tako resoč naveličali »divjih vozačev« in menili, da je treba vendarle »džunglo na asfaltu, urediti, ker ogra-ža ne samo življenje posamezni-kov v mestnih središčih, nač pa življenje meščanov nasploh. Sicer pa bomo glede tega navedli nekaj primerov: 3.000 madridskih šofer.jev je v razmeroma kratkem času prekršilo prometne predpise 140.000-krat. Tako pravijo be’ež-ke pri prometni policiji. V glavnem gre za tiste vozače, ki jim prometni predpisi niso mar in o čemer govori tudi 14.000 smrti na španskih cestah in ulicah v letu dni. Nič čudnega, če so torej španske ceste proglasili za »ceste smrti«. Ob tem je bilo popolnoma naravno, da so španske oblasti poskrbele za bolj drastične kazni. Če na primer «pa.jek» odnese vozilo iz kraja, kjer je bilo prepovedano parkiranje, bo moral njegov lastnik odšteti v naši va luti več kot 200.000 lir za »odkup« odpeljanega vozi'a. Toda konkretnih primerov ie malo, kajti če bi ustrezna španska oro metna služba hotela odpeljati s prepovedanih parkirišč vsa vozi- la. ki .jih tam puščajo španski vozači, bi morala speljati na leto desettisoče vozil, ki .jih nedisciplinirani Španec pusti kjer se mu pač zljubi. Sicer pa še en primer: obvestila, ki jih nolioaj pusti na vozilu in s katerim napoveduje globo, v Španiji sploh ne pridejo v poštev, ker nedisciplinirani španski vozač zadevne globe sploh ne plača. V krogih španske prometne službe so napravili tudi obračun, iz katerega izhaja, da bi marali Španci plačati na leto na desetine milijonov dolar.jev glob, ki pa jih, kot smo že rekli, nihče ne more izterjati. Se ena značilnost španske »divje motorizacije«. Na križiščih rdeča semaforska luč ne ustraši nikogar., razen pešca. ki bo moral pošteno paziti, kdaj mu bo kolona vozil dovolila prehod čez ulico. In prav vse to je madridske občinske može pripravilo do te ga. da so napovedali boj »divjim vozačem« in so sklenili, da Pod) odvzeli vozniško dovoljenje vsakemu šoferju, ki bo šestkrat v letu prekršil prometne predpise. Sklep madridskih in drugili oblasti pa je bil tudi ta, da bodo šoferjem najprej odvzeli vozniško dovoljenje za tri mesece, v koli kor bi to ne zaleglo, v hujših pri merih za vedno. Toda policijski podatki govore, da bi morali samo za prekrške iz minulega leta odvzeti vozniška dovoljenja 200.000 španskim šoferjem in kar 50.000 madridskim šoferjem. Potemtakem bi prizadeli mnogo preveč španskih ljudi in nič čudnega torej. če so se vsi Španci postavili na stran prizadetih ali morda le morebitnih prizadetih, kar smo rekli v začetku. Zato je madridska občinska uprava pri vseh 50.000 kršiteljih zahtevala odvzem vozniškega dovoljenja le šesterici «divjih vozačev«, ki so v zadnjih štirih mesecih vsaj 21 krat prekršili prometne predpise. In čeprav je bila madridska mestna oblast tako popustljiva, se je »španski narod« dvignil k uporu. Na račun »strogosti« madridskih oblasti se je dvignil val protestov. katerim so sledili podobni protesti v Barceloni, Saragozi in v drugih večjih in manjših španskih mestih, tako da je španski tisk vso zadevo spravil na prve strani kot izredno pomemben dogodek. Povsem preprosta administrativna zadeva je zato postala politični problem, ki postaja kočljiv, posebno sedaj, ko se bližamo volitvam, pa čeprav upravnim volitvam, ki bi prav zaradi tega mogle zadobiti politični ton in se zato španske napredno usmerjene oblasti, ki imajo večino občinskih uprav v svojih rokah, bojijo na daljevati po tej poti. Iz tega lahko izvajamo sicer žalosten, vendar pa dokaj logičen zaključek, da bo v tem lovu na »divje vo zače« zmagala pravzaprav divjad in bo lovec ostal brez plena. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Drugi Simenon 11.15 Alfa alla ricerca dell’uomo 12.20 Brez koncerta 12.30 Program o zdravstvu 13.25 Vremenska napoved 13.30 DNEVNIK 14.00 Prizma Varietejski program 14.30 Športna sobota Zimski šport: svetovno prvenstvo Rugby: Wales - Anglija 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 Programi prihodnjih sedem dni 17.20 Problemi g. Rossija 18.10 Izžrebanje loterije 18.15 Nabožna oddaja 18.25 Posebna oddaja iz parlamenta 18.50 Gian Burrasca, TV nad. 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.30 Festival italijanske popevke v Sanremu 23.55 Dnevnik 1 Zadnje vesti -Vremenska slika 00.05 Festival italijanske popevke v Sanremu Drugi kanal 10.00 Bis 12.00 Popoldanski program 12.30 Dnevnik 2 - za in proti 13.00 Dnevnik 2 - ob 13. uri 13.30 Dnevnik 2 - Sccop 14.00 Šola in vzgoja 14.30 Macist na dvoru Velikega Kana, film 16.05 čudežna kocka 17.30 Dnevnik 2 - Flash 17.35 Izžrebanje loterije 17.40 Programi za naslednjih sedem dni 18.00 Dnevnik 2 - Italija 18.30 Dnevnik 2 - š/ort 18.40 Blitž: n sistemone 19.45 Dnevnik 2 - Vremenska napoved 20.30 Postali bodo slavni 21.30 Lorenin križ film 22.15 Dnevnik 2 - Večerne vesti 21.30 Lorenin križ, film 23.05 Nočni program 23.45 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.30 Turin: odbojka Kappa - Casio 16.35 I segreti di Filadeifia, film 18.45 Programi za naslednjih sedem dni 19.00 DNEVNIK 3 19.35 II pollice 20.05 L’orecchiocchio. glasbeni program 20.30 Dal Borrcmini al Guarini 21.15 DNEVNIK 3 21.50 Jacpues Offenbach: Pozabljeni valček 22.50 Polčas košarkarske tekme JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.25 Poročila 8.30 Zverinice i*-'Rezijer Rako se je . lisica naučila leteti 8.30 Ciciban, dober danr- *r Ustvarjamo 9.05 Mali odred 9.?0 Arabella 10.00 Pisani svet: Palčki nimajo pojma 10.25 Vesolje: Biues za rdeči pla-p.et 11.25 Muzej Makedonije: Muzej 11. oktober 11.55 Jahorina: Smuk za ženske 13.15 EP v umetnostnem drsanju -ženske prosto 15.55 Čudoviti svet animiranega filma Leta 1941, dve leti po ustanovitvi kanadskega podjetja »National Film Board«, je Norman McLaren ustvaril dveminutni film, ki ohrabruje ljudi, naj pošljejo svoje božične čestitke. FTav s ten) animiranim filmom se je začelo obdobje enega najslavnejših studiov risanega filma. Rupert Glever nam slika te prve McLarenove sto pinje, zbral pa je tudi nekaj dmgega materiala o risanem filmu, med drugim tudi ko mične karikature Zlatka Grgiča. Gre torej za nekakšno lepljenko, ki prikazuje koncepcijo animiranega filma in čeprav ga nekoliko tudi de-mistificira. pa nam vendarle dovolj uspešno prikazuje in približa ta svojstveni žanr. 16.55 PJ v košarki: Šibenka -Zadar 18.30 Japonska pravljica 18.45 Muppet shovv: Roboti iz «Vojne zvezd« Gledalci, ki so gledali zad nji dve oddaji Muppet sho wa, so opazili dvojne pod napise: na srbohrvaški pre vod je dodan še slovenski podnapis. V glasbenem u redništvu TV Ljubljana so povedali, da je bilo šest oddaj takoj ob nakupu najprej podnaslovljenih v srbo hrvaščino, torej teh šest lab ko ljubljanska TV predvaja le tako, da srbohrvaške podnaslove prekriva s sloven skimi. kar je najbrž vseeno bolje, kot da bi jih predva jali s prvotnimi podnapisi ali pa sploh brez njih. 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 20.00 Daleč od ponorele množice Scenaristu Fredericu Rapba-elu je pri pisanju scenarija služil kot literarna osnova roman Thcmasa Hard'a. Zgodba iz viktorijanske dobe pripoveduje o hladni-preračunljivi in brezčutni Batbshebi in njenih treh moških, ki jim počasi a za nesljivo uničuje življenje. 0-cene. ki jih je film Daleč od ponorele množice dobil-so bile zelo različne. Odklonilne so režiserju Johna Schlesingerju očitale, da se je lotil v pretekli čas postavljenega kmečkega življenja. ki ga kot večni »meščan« ne obvlada, druge pa so prav kmečko sliko proglašale za najboljše v filmu, le da so karakterji glavnih oseb premalo razčlenjeni-Zagotovo je nesmiselno primerjati filma Daleč od ponorel e množice in Darling-saj gre pri obeh za popolnoma različna režijska pr>; stopa istega avtorja, druži ju samo Julie Christie kot glavna igralka v obeh filmih. 22.8-5 Glasbeni oder 23;05 Poročila Koper 16.50 Z nami pred kamero 16.50 TV D novice 16.55 Košarka: Šibenka - Zadar 18.30 Smučanje 19.30 TV D stičišče 20.15 Mladi policaji - TV film 21.15 TV D danes 21.30 Hudičevo seme - 1. del TV' nadel jevanke 22.40 Dortmund: umetnostno drsanje Zagreb 10 05 Zimski program za dijake 15.55 Petar Veliki - TV nadalj- 18.30 Mali koncert 20.00 Calamity Jane. film 22.00 Festival v Sanremu TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 14.00, 17.00. 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Glasbena matineja -Imena naših vasi; 9.00 Sobotni trim: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarjaGoriški komorni orkester v Kulturnem domu v Gorici: 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka: 12.00 «Glas od Rezije«; 13.20 Glasba po željah; 14.10 L. Suhodolčan: »Trenutki in leta«, 6. del; 14.30 Otroški kotiček; »Na.jdihojca«; 15.00 Iz studia neposredno; 17.10 Mi in glasba: so pranistka Radmila Bakočevič; 18.00 Dramski spored: «Dvignirne zavese«; 18.40 Priljubljeni motivi. • * * Sobotni dramski spored — na sporedu je ob 18. un — ie to pot namenjem beležkam Sergeja Verča o gledališkem dogajanju doma in drugod. V tej tretji šte\ liki »Drignjene zavese« boste med drugim lahko prisluhnili kritičnemu zapisu o zadnji premieri SSG, Strindbergovi drami »Smrtni ples« ter poročilu s pravkar sklenjenega novogoriškega srečanja malih odrov. KOPER (Siovenak1 program) 6.00. 6.30. 13.00. 14.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7 00 Slovenski radijski program: Druga jutranja kronika: 7.15 Val 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13 15 Kinospored; 13.30 Zamejska reportaža; 14.10 Predstavitev oddaj, glasba in zanimivosti; 15.00 Do godki in odmevi; 15.30 Glasba po željah 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Objave in zabavna glasba: 16.30 Mladim poslušalcem; 16.55 Zakl.juček s pregledom novic. KOPER (Italljonski program) 6.30, 7.30, 12.30. 16.30, 18.30 Radijske vesti; 8.30, 9.30, 10.30,11.30, 13.30, 14.30. 15.30. 17.30 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro; °,15 Bluos feeling; 8.32 Popevka dneva; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Besede in glasba: 10.32 Glasbeni prostor: 10.40 Mozaik: 11.00 Kirn; 11.35 Pesmi z vsega sveta; 12.00 S prve strani: 12.06 Glasba po željah; 15.15 Country mušic: 15.32 Veek-end musicale; 16.15 Casa-dei; 16.45 Glasbeni intermezzo: 16.55 Pismo iz...; 17.00 Pozor na one tri; 18.45 Nasvidenje jutri. RADIO 1 6.00. 7.00, 8.00, 9.00. 10 00, 12.00, 13.00. 15.00, 17.00. 19.00 Poročila: ob 6.00 in 9.02 Zeleni val; 10.03 Week-end; 10.15 Black-out: 10.55 Glasbena zvezdica; 12.58 Zeleni val: 16.25 Srečanja: 17.30 Program za mladino; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Glasbeni odmev: 19.33 Radiouno jazz; 20.00 Black-out; 23.00 Telefonski pogovori. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30. 9.30, 12.30, 13.30. 15.30, 16.30. 19.30 Poročila: od 6.00 do 8.14 Jutranji program: 8.45 Tisoč in ena popevka; 9 32 in 10.03 Ilelzapoppin; 11.00 Long Pla.ving Hit; 12.48 Glasbeni efekt: 13.41 Sound Track; 15.42 Hit pa rade; 17.02 Tisoč in ena popevka: 17.32 »Emigranti«, radij, priredba; 19.50 Protagonisti jazza; 20.30 Festival ital. popevke. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 0.00, 10.00,11-00- 12.00, 14.00 Poročila; 4.30-8.00 Jutranji program glasba: 6.10. 6.45 in 7.35 Prometne informaci. je: 6.50 Dobro jutro, otroci: 8.05 Ponirski tednik; 9.05 Matinejski koncert; 9.45 Zapojmo pesem - Mešani mladinski zbor gimnazije K<« per; 10.05 Po republikah in P0-krajinah; 10.25 Panorama lahke glasbe; 11.05 Pogovor s poslušalci; 11.35 Srečanje republik in pokrajin: 12.00 Na današnji dan: 12.10 Godala v ritmu: 12.30 Kine tijski nasveti: 12.40 Naši poslu Žalci čestitajo in pozdravljajo: 13.00 Danes do 13. ure: 13.30 Oo melodije do melodije; 14.05 Glas bena panorama: 15.00 Dogodki >n odmevi: 15.30 Obvestila in zabavna glasba; 15.50 Radio danes, ra dio jutri: 16.00 Vrtiljak; 17.00 Zu nan.jepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18,30 Mladi nda, dim; 19.00 Radijski dnevnik; 19.2® Obvestila in zabavna glasba; 19-5® • Mladi mostovi; 19.55 Domovina jč ene; 20.00 Sobotni zabavni ve čer; 21.00 Za Slovence po svetu: 23.05 Literarni nokturno Župančič: Pesmi; TU5 Od tod do polnoči: 0.05 Nočni program SMUČANJE MLADINSKO SVETOVNO PRVENSTVO Petrovič najboljši v slalomu «Plavi» nasploh so se izkazali V prvi deseterici sta tudi Oblak in Knific - V ženskem veleslalomu prepričljiva zmaja Gerjove (ZRN) - Danes moški veleslalom in ženski slalom SESTRIERE — Včerajšnji moški slalom na mladinskem svetovnem Prvenstvu v Sestrieru je prinesel en uspeh jugoslovanski vrsti: ‘•letni Rok Petrovič, eden izmed Pajobetajočih v jugoslovanski reprezentanci, je namreč prepričljivo osvojil prvo mesto pred Švedom Bergom. Zlasti odlično ie vo-aJ v prvi vožnji, ko .je prišel na C11 Pred Sovjetom Melnikovom in ro.akom čižmanom. V drugem spu-p1 ie s preudarno, vendar zaoes-jjivo vožnjo odbržal prvo mesto lr' tako dokazal, da njegovi do-aedanji uspehi niso bili slučajni, sa.l je že pred dvema letoma na Odložili jutrišnji veleslalom na Trbižu Kot smo že poročali v včerajšnji številki, so morali organizatorji odpovedati velosla lom za 2. prehodni pokal brat siva treh dežel, ki bi moral Piti jutri na Trbižu. Sklepu je botrovalo poman-kan.je snega. Neugodne razmere za smučanje, ki že vso zi-pestijo ljubitelje belega športa. so tako pustile na cedilu vseh 500 tekmovalcev, ki 50 se prijavili za nedeljski veleslalom, še najbolj potrti Pa so prav gotovo pri ŠD Nadina. KD Upi vrh in SK Devin, ki so prireditev organizirali. Kunčeva je odstopila na drugi progi potem ko je bila zaradi padca po prvem spustu itak zadnja. Danes na Jahorini ženski smuk SARAJEVO — Ženski smuk za svetovni pokal na Jahorini ni več vprašljiv. Vseh 62 prijavlienih tekmovalk se je namreč udeležilo o-beh včerajšnjih poskusnih voženj, kar pomeni, da bodo danes organizatorji brez težav izpeljali tekmovanje. Vse je nared tudi za nedeljski veleslalom, saj .je proga dovolj u-trjena in »cepljena* proti morebitnim neugodnim vremenskim razmeram. KOŠARKA V ITALIJANSKI C-1 LIGI Jadranovci bodo že drevi skušali popraviti spodrsljaj iz Bologne Pomerili se bodo z ekipo iz Budria, ki se bori za obstanek Odločilno za Primorca? NOGOMET Na turnirju v Viareggiu Danes 2. kolo VIAREGGIO - Na mladinskem turnirju v Viareggiu niso včeraj odigrali nobene tekme. Turnir se bo nadaljeval danes, na sporedu pa so naslednja srečanja: SKUPINA 1: Fiorentina - Catan-zaro; Palmieras (Bra.) - Varšava (Polj.) SKUPINA 2: Juventus - Lazio; Universita Cattolica (Čile) - Du kla (ČSSR) SKUPINA 3: Roma - Cesena; Ipsvvich (Angl.) - Milan SKUPINA 4: In ter - Piša; Partizan (Jug.) - Alžir (Alž.) Po dokaj nerodnem in povsem nepričakovanem spodrsljaju v Bologni. bodo jadranovci drevi ponovno nastopili pred domačim občinstvom, tokrat proti moštvu Be ca iz Budria, ki se bori za obstanek v ligi. Očitno je, da je nedeljski poraz Jadrana vzbudil najrazličnejše reakcije med ljubitelji košarke in med navijači, tako da bi ga lahko opredelili za »primer* tedna V telefonskih pozivih v redakcijo, šte vilnih govoricah na šolah, v barih, po domovih in v raznovrstnih forumih, so si ljudje Dostavljali zlasti vprašanje, če bi bil razplet na igrišču drugačen, samo če bi košarkarji Jadrana odpotovali dan prej in prespali v Bologni, tako da bi lahko spočiti prišli na i-grišče. »To tolmačenje je prav gotovo umestno*, nam je po telefonu dejal predsednik Jadrana dr. Drago HllllimillllimilllllllllllllimiHlllllllimilHIIIMIIIinillllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIMHIIIIIIinilMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIItllllllllllimilllllllHIIMIIUlIMMIIII NAMIZNI TENIS V ITALIJANSKI ZENSKI A LICI evropskem prvenstvu osvojil 6. me-. ’ v lanskem veleslalomu na SP * bil četrti. Nasploh pa so se včeraj Jugorto-am izkazali. Med prvo deseterico ‘a namreč še Matej Oblak, ki .je ,1 Kovanju osvojila Francozinja ItM - rova. Nekoliko je razočarala jjanka Steveninova, ki je za 8 »le* šesto mesto. UjO^pslovanke se na zelo težki in 2] ep' Drogi očitno niso zna*le. ie k'i v brvem spustu. Najboljša ■ bila Alenka Mavec, ki pa se ni oovzbela više od 13. mesta. S\ Čilo _ j, e v moškem veleslalomu žeti m slalomu ter v kombinaciji. Kras proti skromnemu Canottieriju Drevišnji nasprotnik, novinec v ligi, je ie obsojen na izpad ■ Skoraj gotovo ne bo igrala Marina Cergol, kar pa ne zaskrblja Sonje Milic Jv«ovno prvenstvo se bo /aklju-slo Panes- ko bodo podelili še na *• V IDrtcl/nm unlnelol/.mii ifcri IZIDI moški slalom Petrovič (Ju.) °«rg (Šve.) Melnikov (SZ) Stangassinger (Av.) V 8. kolu ženske namiznoteniške A lige bo Kras danes ob 18. uri sprejel v goste v občinski telovadnici v Repnu zadnjeuvrščeni Ca-nottieri Lecco in osvojitev sedme ga prvenstvenega para točk ne bi smela biti pretežka naloga. Lombardijsko moštvo je letos novinec v ligi in razpolaga z dokaj povprečnim igralskim kadrom, te mu primerni pa so bili dosedanji uspehi. Doslej .je bil Canottieri le enkrat uspešen in je premagal okrnjeno postavo Waltercassa. za*em pa .je nizal poraz za porazom. Pred tednom dni ni lombardijska ekipa sploh odpotovala v Bari zaradi prevelikih stroškov, tako da je Canottieri že matematično obsojen na nazadovanje. Kaj si torej lahko obetamo od današnjega dvoboja? S tehničnega vidika srečanje verjetno nima veliko povedati, saj so krasovke odločno boljši tekmec in- do presenečenja dejansko ne more priti. Skoraj gotovo tokrat ne bo nastopila Marina" Cergol, njena odsotnost pa ne zaskrblja Sonje Milič, saj Sonja Dol jak in Damjana Sedmak igrata zadnje čase dokaj zanesljivo. To pa bo priložnost za utrjevanje forme in samozavesti Bari, ki bo čez tri tedne gostoval pred odločilnim spopadom s Fiatom v Repnu. (B S ) TENIS Favoriti v četrtfinale PHILADELPHIA — Američan John McEnroe; Čehoslovak Ivan Lendl in Poljak VVojtek Fibak so se uvrstili v četrtfinalno kolo ameriškega dvoranskega prvenstva. Lendl je premagal Leconta (Fr.) s 6:4, 6:2, McEnroe Palmerja (ZDA) s 7:6, 6:2, Fibak pa Waltsa (ZDA) s 62, 6:1. raj zaostajali za kakih šest sekund. Najhitrejši je bil — in to je dokaj presenetljivo — Američan Phil Mahre, ki očitno želi osvojiti prvo mesto tudi v kombinaciji. Za n jim se je uvrstil zmagovalec v JKitz bilehlu, Kanadčan Brooker, tretji pa ie bil Švicar Kernen. Če smuka danes zaradi slabega vremena ne bi mogli izpeljati, bodo tekmovali slalomisti, ki bi .'icer morali smučati jutri. KOŠARKA V POKALU PRVAKOV Štiri moštva na vrhu lestvice Po prvem povratnem kolu poka la evropskih prvakov so se na vrhu lestvice znašle štiri ekipe moskovski CSKA pa zaostaja samo za dve točki. Iz borbe za uvrstitev v finale .je tako povsem izločena samo zegrebška Cibona. IZIDI 1 POVRATNEGA KOLA Billy - Ford 71:66. Cibona - Ma-kabi 87:94, Real Madrir - CSKA LESTVICA Billy, Ford, Makabi in Real Madrid 8, CSKA 6, Cibona 0. V 1. jugoslovanski ligi Danes Borac - Olimpija V 1. jugoslovanski košarkarski ligi bo danes na sporedu 18. kolo, v katerem bo ljubljanska Olimpija gostovala pri Borcu. Spored pa je naslednji: Šibenka - Zadar (tudi po TV, ob 17. uri), Cibona - Kvarner, Borac -Olimpija, Crvena zvezda - Bosna, Budučnost - Radnički. Srečanje med Partizanom in Jugoplastiko pa bo jutri. Gantar. »Vsekakor ne moremo mimo dejstva, da so imeli fantje za časa gostovanja v Budriu iste težave, le da so takrat po naporni vožnji prikazali briljantno igro, ta ko da sam res ne vem. čemu gre pripisati vzrok za nedeljski neuspeh. Vsekakor se strinjam, da bi ustrezen počitek pozitivno učinkoval na fante.* I »Kaj boste odslej ukrenili v podobnih primerih? » »Na srečo nimamo več nobenega tako neugodnega urnika do konca prvenstva Odbor pa .je že skle nil, da bomo odslej obravnavali vsako gostovanje posebej in da bomo sproti odločali o organizaciji potovanj. S takim ravnanjem bomo tudi spravili na minimum negativni vpliv pomembnih dejavnikov, kot so lahko utrujenost, živčnost, nerazpoloženost po dolgi vožnji, itd.* V drevišnjem dvoboju z Budriom bodo skušali Ban in tovariši poora viti spodrsljaj z zadnjega gostovanja. Pričakovati je, da bodo »plavi* tokrat zaigrali kar se da motivirano in upati je, da bodo napovedi nasprotnikovega trenerja Pellanera ostale le njegova neizpolnjena želja. (Cancia) PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA GORIŠKEM Domovci bodo skušali danes prekiniti dolgo serijo porazov. Igrali bodo v gosteh proti močni ekipi POM. ki na domačem igrišču še ni doživela poraza. Naloga naših igralcev bo torej izredno težka. Vsekakor, če si hočejo Bergočevi varovanci zagotoviti zmago, bodo morali igrati kon 20. uri. Uro prej, ob 19. uri bo seja izvršnega odbora ŠŠT. * * * SK Devin sporoča, da se bo jutri, 6. februarja, redno odvijal smučarski tečaj na Trbižu. • • • SPDT obvešča smučarje in tečajnike, da odpade jutri, 6. februarja, avtobusni izle* v Ravascletto zaradi pomanjkanja snega. * * * Športna šola Trst Starši, ki bi radi telovadili skupaj s svojimi 2- in 3-letnimi otroki, pozor! Na stadionu «1. maj* na Vrdel-ski cesti št. 7 je organizirana za vas skupna vadba otroci - starši. Vabimo vas, da se je udeležite v športni opremi ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. ure. ..................................■.»■■...................................................................mm Jutrišnje srečanje v 3. amaterski ligi na Tržaškem zna biti morda odločilno za Primorca (na sliki med derbijem z Bregom), saj se bo pomeril z vodečo Aurisino, za katero zaostaja za tri točke. V primeru zmage bi tako zaostanek znižal na samo točko in ker mora še odigrati zaostalo tekmo proti Roianeseju, bi jo lahko dohitel ali celo prehitel NOGOMET V 3. AMATERSKI LISI Na Goriškem derbi Sovodnje - Mladost Na Tržaškem Primorec z vodečo Aurisino V L AL Vesna pred izredno pomembno tekmo proti Sangiorgini Mladinski košarkarski turnir v Trstu? Če mu bo uspelo najti ustrezne sponzorje za kritje stroškov, bo tržaški športni krožek S. Giusto ob pomoči skupine ljubiteljev košarke konec ’ januarja meseca organiziral mednarodni mladinski turnir, ki naj bi se ga udeležili državni prvaki v tej starostni kategoriji iz 12 zahodnoevropskih držav ter Avstrije in Jugoslavije. Jutri bodo naši amaterski nogometaši odigrali tekme 19. kola v _________ prvi in drugi amaterski ligi. V centrirano vseh štirideset minut i tretji amaterski ligi pa bo na ,,po- redu drugo kolo povratnega deta prvenstva. Ljubitelji amaterskega nogometa bodo gotovo prišli na svoj račun, saj je na programu več zanimivih tekem, med katerimi bi posebej omenili veliki derbi tretje amaterske lige med Aurisino in Primorcem. Tekma, ki bi lahko veljala prvenstvo. .. 1. AMATERSKA LIGA Vesna — Sangiorgina Položaj pri Vesni je zelo težak, poleg tega tudi vzdušje v ekipi ni najboljše saj je bilo v nedeljo vsem razvidno, da se marsikateri igralec v tekmi proti Cimi Advi-ser ni najbolj potrudil. Ravno v tem je verjetno razlog, da se ni ekipa izkazala. Moštvo je namreč še kar dobro, čeprav sta v zadnjih tekmah nekoliko odpovedala o-bramba in napad. Jutri bodo morali zato igralci Vesne dati vse od sebe. da iztržijo ugoden rezultat, saj zna biti Sangiorgina precej nevarna ekipa, predvsem v napadu. V primeru poraza pa, kot so nam po- in ne bodo smeli dopustiti nasnrot nikom. hitrega tempa. Sedanje stanje domovcev na lestvici je dokaj kritično, saj imajo le štiri točke in so na predpredzadnjem mestu. Upajmo le, da bodo premostili krizo in si tako tudi pridobili večje število navijačevi Tekma proti ekipi POM bo v telovadnici v Tržiču s pričetkom ob 18. uri. S L. OBVESTILA iišL <- m ililil ŠD Mladina — smučarski odsek obvešča, da jutri, 6. februarja, odpade izlet in tekmovanje za pokal treh dežel v Trbiža zaradi pomanjkanja snega. • • • Športna šola Trst sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 10. t.m., v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Začetek ob vedali, bi lahko prišlo pri Vesni do sprememb. . . 2. AMATERSKA LIGA Zarja — Libertas Razpoloženje v moštvu po nedeljskim neodločenem rezultatu z Isonzom je precej dobro. Med drugim bo lahko tokrat trener Vojko Križmančič imel na razpolago vse igralce, z izjemo Novela. Glede postave pa so nam povedali, da bo prišlo do nekaterih sprememb. Vsekakor pa je jutrišnji nasprotnik zarjanov precej solidna ekipa, ki je doslej zbrala 18 točk, torej tri več od Bazovcev. To pa bi seveda zarjane moralo spodbuditi, da se čim bolj potrudijo, saj so jim točke še kako potrebne. Opicina — Primorje Trener Primorja Milan Mikuš nima težav z ekipo, saj ima na razpolago vse igralce. Jutrišnji nasprotnik, Opicina. je precej nevaren, saj je doslej zbral samo točko manj od Prosečanov. Treba pa je dodati, da je Primorje zadnje čase nekoliko v krizi. Upati je le, da bo jutri lahko pokazalo svojo pravo vrednost in iztrgalo nasprotnikom pozitiven izid. 95:91. ...............................................M,.....,.,.,,................n....i i.ii.ii............Hifm..........m....„....................................................................................n,..................................................i.im.nm.mmm............... ODBOJKA V TRETJEM DERBIJU LETOŠNJE SEZONE V ŽENSKI B LIGI V Nabrežini se drevi obeta neizprosen boj za točke Žal. se tako Nabrežinke kot borovke borijo le za obstanek - Skupno bodo naše ekipe odigrale 20 srečanj 1’36”81 m'26 1’37”54 1’38”06 1'38”34 1'39''29 1’39”72 1'40”32 1'41”12 7 Sjth-Meyer (Nor.) 8 Oblak (Jug.) o Poloni (It.) 14' £i"lflč (Ju« > • člzman (Jug.) bi Jugoslovani je na prvi pro-k^del Robič, na drugi pa Ja ŽENSKI veleslalom 2 Oerg (ZRN) • Barbier (Fr.) 5: 8» !šs;> 2' 16’ 79 2T8 07 2’18”68 2’18”91 2'19"06 2'21”68 2'26”45 2'29"01 SMUČANJE Na poskusnih vožnjah za SP Phil Mahre (ZDA) ugnal vse smukače ST. ANTON — Sneg je ponoči spet pokril 3590 metrov dolgo progo »Kandahar* na hribu Arlberg. zjutraj pa je kaj kmalu zasijalo sonce, tako da so prireditelji da našnjega moškega smuka za svetovni pokal izvedli obe noskusni vožnji, ki ju morajo tekmovalci, kot izrecno zahteva pravilnik, nujno opraviti. Prva sicer ni bila kdove kaj koristna, saj je bila proga očitno premehka, v drugi pa so bi li smučarji hitrejši, čeprav so za rekordom proge, ki ga je nredlan skim postavil Weirather, še zme 5 K>ehl (ZRN) „• Marasova (ČSSR) 13' ?.tevenin Gt.) 2/ Mavec (Jug.) 33 £esnik (Jug.) Koprol (Jug.) ............................................................................................................................................*....... 3. amaterska liga Danes in jutri bo na naših odbojkarskih igriščih padel nov rekord glede odigranih tekem, saj jih bo kar dvajset. Če nas spomin ne vara, bi moral biti to tudi absolutni dosežek, ker še nikoli doslej ni v dveh dneh stopilo v boj za točke toliko naših šesterk. V ženski B in C-1 ligi se drevi pričenja drugi del prvenstva ter za Bor Intereuropo in Sokol Meblo tudi odločilnega. Vse drugače pa je s Slogo, ki bo igrala v skupini boljših in si je kot novinec že zagotovila obstanek v C-1 ligi. ŽENSKA B LIGA Oba naša zastopnika bosta igrala v drugem delu prvenstva v slabši skupini, v kateri se bo 5 ekip borilo za obstanek med drugoligaši. Za Sokol Meblo kot tudi Bor Intereuropo to pomeni korak nazaj v primerjavi s preteklo sezono, ko sta si oba naša zastopnika zagotovila status drugoligaša že po prvih 10 prvenstvenih tekmah. Pri razporedu srečanj pa je naneslo, da se naši dve ekipi srečata že v drevišnjem prvem kolu v Nabrežini. To bo obenem tudi osrednje srečanje izredno bogatega konca tedna. Pred tem tretjim letošnjim obračunom sta nam trenerja povedala naslednje: Savo Ušaj (Sokol Meblo): »Z domačim derbijem se pričenja drugi del prvenstva. Za nas se praktično pričenja vse znova. Že vnaprej lahko rečem, da ne bo lahko. Naš cilj je osvojiti eno od prvih treh mest na končni lestvici, ker bo ena ekipa še neposredno nazadovala, četrta na končni lestvici pa bo igrala odločilno srečanje za obstanek z drugouvrščeno ekipo sklepnega turnirja boljših ekip ženske C-1 lige. Ostalih ekip v skupini razen seveda Bora Interurope in Itas iz Fiume Veneta, ne poznam. Prav slednji pa je izredno napredoval in petkratni trening na teden se dobro pozna, čeprav je ekipa iz Fiume Veneta še zelo mlada. O drevišnjem derbiju ne bi dal nobene izjave.* Igor Može (Bor Intereuropa): «U- DANES SOBOTA, 5. FEBRUARJA KOŠARKA 2n,n v C-1 liga u.30 v športni palači: Jadran • Budrio •m Prnna biti na koncu lahko odločilen in rešilen.* Prva letošnja derbija sta se oba končala v korist Nabrežink in sicer s 3:0 in 3:1. V skupini naših dveh zastopnikov pa je 5 ekip zato. ker se je Castelgomberto. ki je lani nazadoval iz A-2 lige, se odpovedal prvenstvu B lige, potem ko so bili uradni koledarji že napravljeni in bi moral igrati v 1. podskupini B skupine. ŽENSKA C-1 LIGA Odbojkarice Sloge so kot novinke dosegle cilj — obstanek v tej konkurenci — že v prvih 10 prvenstvenih nastopih. V drugem delu bodo merile moči med boljšimi in že prvo gostovanje v Raveni bo izredno težko, saj bodo imele na drugi strani mreže Olimpio Teodoro, ki je zmagala v 2. podskupini. Verjetno so nocojšnje nasprotnice tudi favoritinje za kakovostni skok. MOŠKA C-2 LIGA Za vse naše tri zastopnike ni še nič odločeno, štandreška Juventina Belca ima lepo priložnost, da pospravi še dve točki z Rozzolom, veliko težja bo odbojkarjem 01ympie Terpin ugnati vodeči Inter 1904. Bor JIK Banka pa bo gostil Vivil, ki ima dve točki več. ŽENSKA C-2 LIGA Vodeči Colloredo bo slej ko prej premočen za Bor, izredno težko bo tudi Kontovel Electronic Shop u-gnal Libertas 'z Martignacca, ki krvavo potrebuje točki. Tako za Breg kot tudi Celinio je praktično že vse odločeno, saj ima Breg 14 točk, to je dve več kot drevišnje nasprotnice. ŽENSKA D LIGA Slogašice bodo gostovale pri Ital- cantieriju Gorian, ki je v prvem srečanju zmagal, goriška 01ympia Bertolini pa z Le Volpi ne bi smela imeti težav. Po vsej verjetnosti bo Killjoy tudi drugič premočan za Sokol. 1. MOŠKA DIVIZIJA Vodeči Kras ne bi smel prekiniti zmagovite poti z ASPAV, borovci pa bodo gostili vodeči in še nepremagani Vis, kar pomeni, da bodo izredno težko pospravili prvi par točk. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Zanimivo bo srečanje med nepremaganimi igralkami Vivai Busa in Borom. Obeta se izredno izenačen in tudi privlačen boj. Prva postava Brega lahko spravi na kolena tržaški Cus, ki je prvi dve srečanji izgubil. Za Breg B pa bo Gold Fassl premočan nasprotnik. »UNDER 15» V skupini A sta Bor in Inter 1904 izrazita favorita v srečanju s Slogo B oziroma Bregom B. V skupini B je v 3. kolu Breg na Proseku premagal Kontovel Electronic Shop, vrsta Sokola pa je favorit v drugem domačem derbiju s Slogo A, kljub temu, da bo tekma jutri dopoldan pri Banih. G. F. KOLESARSTVO Polončič med profesionalci BEOGRAD — Kot poroča jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, bo Vinko Polončič, ki je doslej nastopil pri ljubljanskem Rogu, kot prvi Jugoslovan prešel med profesionalce. Po pisanju Tanjuga je podpisal dveletno pogodbo z »Bot-tecchio - Malvor* iz Vittoria Veneta. Cremonese proti Widzewu CREMONA — Zaradi prekinitve drugoligaškega prvenstva bo Cremonese .jutri ob 15. uri odigral prijateljsko tekmo s poljskim državnim prvakom Widzowom iz Lodza, bivšim moštvom Bonieka iz Zmude. NA POBUDO ATLETSKE SEKCIJE SZ BOR Tudi letos «Atletska liga» za dijake nižjih srednjih šol Tekmovanja so bodo pričela 26.1. m., pravico do nastopa pa Imajo dijaki iz Trsta in okolico tez malo manj kot dva tedna se bo tudi pri atletski sekciji Bora pričela nova sezona. Sekcija bo namreč kot že vrsto let organizira la «Atletsko ligo*, tekmovanje za dijake nižjih srednjih šol v Trstu in okolici. V okviru prireditve bodo kot je že običaj, tri tekmovanja. Že 26. februarja se bodo v dvorani stadiona »L .maj* dijaki pomerili v teku na 20 metrov, metu krogle in skoku v višino. V soboto. 12. marca. pa bo kros. ki bo potekal na šolskem stadionu na Kolon ji Prireditev se bo zaključila v soboto. 26. marca, na Kolon.#, kjer bodo na vrsti tek na 50 metrov, met krogli- ce in skok v daljino. Vsi nastopajoči bodo razdeljeni v tri katego rije glede na razred ki ga obiskujejo. Nagrajeni bodo vsi tisti dijaki, ki bodo nastopili na vseh treh tekmovanjih. Tekmovanja že vrsto let prireja atletska sekcija Bora predvsem z namenom, da atletiko približa srednješolski mladini. Na teh tekmovanjih imajo dijaki priložnost, da spoznajo skoraj vse najvažnejše panoge. Drugi namen pa .je pridobivanje novih atletov. Marsikdo se .je potem, ko .je na teh tekmovanjih pobliže spoznal atletiko, ed-ločjj. da bo tudi sam začel s treningom. (C. D.) Gaja — CGS Pri Gaji ni večjih sprememb. Čaka jo težak teden, saj bo jutri igrala s prvouvrščenim CGS, v sredo pa zaostalo tekmo z Opicino Supercaffe, v nedeljo pa se bo morala spoprijeti z Muggesano. V tednu dni bo morala srečati tri izmed najboljših ekip prvenstva. Položaj pri padriško-gropajski ekipi pa je skoraj brezupen. Upati je le. da bi gajevci poskrbeli za kako presenečenje, ki bi bilo še kako dobrodošlo. Kras — Opicina Supercaffi Na repenskem pravokotniku bo jutri zelo zanimivo. Kras je v nedeljo pripravil prijetno presenečenje na gostovanju z CGS, kjer je izenačil in bi lahko tudi odnesel zmago. Točko, ki jo je izgubil v tekmi s CGS. pa bo skušal iztržiti v tekmi z Opicino Supercaffe, čeprav spada med boljše ekipe prvenstva. 3. AMATERSKA LIGA NA TRŽAŠKFM Aurisina — Primorec V središču pozornosti zamejskih ljubiteljev nogometa je brez dvoma jutrišnji derbi tretje amaterske lige med Aurisino in Primorcem. Tudi v Primorčevem taboru se dobro zavedajo pomembnosti tega srečanja, saj bi z zmago zaostanek za zaostalo Aurisino znižali na samo točko. Trebenci pa bi imeli v zaostali tekmi z Roianesejem celo možnost, da prehitijo njihovega jutrišnjega nasprotnika na vrhu le-stveci. Razpoloženje v moštvu je zelo dobro. Zaenkrat sta v ekipi poškodovana le Vettori in Mannia, ni pa izključeno, da eden od njiju jutri ne bo stopil na igrišče. Breg — Union Položaj pri Bregu ni najbolj rožnat, saj sta Jež in Perossa izključena. Poleg tega je v ekipi tudi nekaj malodušja, saj so se po porazu s Primorcem morali odpovedati vsakemu upu za prestop v višjo ligo. Zato bodo nadaljevali to prvenstvo brez večjih ambicij. Vsekakor bodo jutri gotovo startali na zmago, saj je njihov nasprotnik precej šibek. V ekipi Brega bo ponovno na svojem mestu Albertini, ki je prestal izključitev, morda pa tudi Zonta. I. Pavletič NA GORIŠKEM Sovodnje - Mladost V Sovodnjah bo jutri prvi slovenski derbi povratnega dela prvenstva med domačo enajsterico in doberdobsko Mladostjo. Brez dvoma bo srečanje pokazalo, katera izmed obeh ekip bo bolje prebole la trenutno krizo. Sovodenjci so namreč v nedeljo zabeležili svoj 4. zaporedni poraz. Doberdcbc: ca so si s porazom in remijem v zadnjih dveh tekmah precej pokvarili dober položai na lestvici. Ob tem razmišljanju ie treba povedati še, da bodo Kraševci tudi skušali obdržati nrvo mesto na posebni lestvici našega dnevnika ki upošteva medsebojna srečanja slovenskih ekip Na.i ob koncu Dove-mo še, da so v prvi tekmi Dober-dobci slavili nad Sovodenjci s 3:0. Juventina - Azzurra štandrežcem se jutri ponuja lepa priložnost, da zbrišejo ooraz. ki so ga utrpeli v Medeji. Igrali bodo namreč proti skromni Azzurri, ki jim ne bi smela delati prevelikih preglavic La Rocca ne bo boksal SAINT VINCENT - Poslovodja italijanskega boksarja afriškega porekla Mina La Rocce je zanikal možnost, da bi njegov varovanec v nedeljo boksal proti mlademu a-meriškemu »fighterju* Kennethu Relefordu, ki je v zadnjem trenutku zamenjal nerazpoloženega Adolfa Virueta. La Roccov štab meni, da je Releford «prenevaren» nas-sprotnik, ker je majhne rasti, medtem ko je La Rocca pripravil na dvoboj z visokim nasprotnikom, brez izrazito močnega udarca, kakršen je bil pač Viruet. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRSI Ul Montecehi 6. PP 559 Tal. (040) 79 40 72 (4 linij«) TLX 400270 Podružnica Gorica, Or«vor«d 24 maggio 1 Tel, (0401) 03392 (05723) Naročnino Mesečna 9.000 lir — celoletna 65.000 lir v SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetia mesečno 140,00 letno 1400,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš, 43 mm) 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijski krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Strdil S v Italiji pri SPI. 5. februarja 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj«) m »iskal . Član italijanske | P* zveze časopisnih | Trst založnikov FIEG GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE Posojila za izvoz V zadnjem času so imeli pred stavniki jugoslovanske vlade v Parizu, Bruslju, Bernu, Londonu (in najbrž še kje drugje) s predstavniki tujih finančnih ustanov pa tudi s predstavniki mnogih vlad veliko pogovorov o finančni pomoči, ki naj bi jo dobila Ju goslavija v tujini. Zaradi teh po govorov so se v tujini precej razpisali o tem, koliko tujih posojil naj bi dobila Jugoslavija letos in kaj naj bi pomenila, številke o josojilih pa so bile tako zelo različne (od treh do šestih milijard ■tolarjev), da so zaradi tega v Beogradu sklicali tisko-vno konferenco s tujimi novinarji, na ka-'eri so sicer hoteli govoriti predvsem o sodelovanju Jugoslavije 'n Evropske gospodarske skupno sti — glede na to, da bo že ie ta 1980 sklenjen gospodarski spo razum med Jugoslavijo in EGS zdaj tudi dohmčno ratificiran — pa so v glavnem govorili o novih posojilih Jugoslaviji m o tem. za kakšne namene naj bi jih porabila. Hkrati pa je član zvezne vlade Janke Smole, ki je sodeloval pri doslejšnjih pogovorih s tu timi finančniki, izkoristil to tiskovno konferenco za odločno zanikanje govoric o šestih milijardah dolarjev posojil, ki naj bi jih tujci dali Jugoslaviji. Poudaril je. da toliko posojil Jugoslavija v tujini najbrž ne bi niti dobila, da pa jih zdaj ne bi niti najela tako veliko. Kljub tej tiskovni konferenci in kljub nekaterim pogovorom, ki so jih imeli jugoslovanski novinarji z Jankom Smoletom, v zvezni vladi prvim človekom za finančne zadeve s tujino, še vedno ni mogoče natančno zapisati, koliko posojil bo Jugoslavija vendarle dobila. Predvsem zaradi tega ne. ker dogovori s tujimi finančniki še niso sklenjeni. Boli kol sama višina posojil, je zdaj namreč pomembno nekaj druaega. Najprej je izredno pomembno, da je bila prav na teh pogovorih pretrgana nekakšna finančna blo koda Jugoslavije, ki je lani na primer tudi precej pripomogla k hudi zaostritvi gospodarskega po ložaja o Jugoslaviji. S tega zornega kota je nadvse pomemben zlasti dogovor z Mednarodnim denarnim skladom (IMF). Dogovorjeno je. da bo ta sklad letos posodil Jugoslaviji 620 milijonov dolarjev, od česar bo lahko Jugo slavija razpolagala samo s 400 milijoni dolarjev, ostalo pa bo u-porabljem za odplačilo dolgov. Ta dogovor je pomemben zaradi tega, ker je bil med obema stranema dosežen sporazum o pogojih za to posojilo. Mednarodni denarni sklad je namreč zahteval, da mora Jugoslavija izpolniti nekaj pogojev. če hoče dobiti to posojilo. Gre za pogoje, ki so gospodarske narave in ki se torej dotikajo jugoslovanske gospodarske politike. Kolikor je doslej znano, je morala Jugoslavija pristati na troje zahtev. Ena je tista, o kateri smo pisali te v prejšnjem gospodarskem pismu, namreč o podražitvi kapitala (denarja) na notranjem denarnem trgu oziroma o krepkemu dvigu obrestnih mer. Mednarodni monetarni sklad je namreč zahteval, da se morajo obresti pritagoliti višini inflacije, kajti to lahko :agotovi boljše gospodarjenje z denarjem in trdnejše naložbe. Ju goslavija je na te zahteve prista la. čeprav je bilo precej ugovorov, in nove obrestne mere že veljajo. Drug pogoj se dotika tečaja dinarja, Zahtevajo, da se mora vrednost dinarja hitreje prilagajati tujemu denarju. To pa pomeni, da je treba, kljub lanski devalvaciji dinarja, vrednost dinarja do tujih valut še zmanjševati. Prvi znaki pristajanja na takšno zahtevo so že vidni. V zadnjih dneh ■ečaj dinarja, ki ga vsak dan sproti določa Narodna banka Jugoslavije. pada. Seveda poznajo te zahteve tudi na trgih denarja v sosednjih državah, zato se je vred nost dinarja na teh trgih v zad njih dneh znižala in kaže, kam se bo (morala) spustiti tudi u-radno določena vrednost dinarja. S tem pa se izpolnjujejo tudi zahteve tistega dela jugoslovanskega gospodarstva, ki je izvozno na ravnan. saj so v lem delu gospo darstva ugotavljali (enako pa so trdili tudi vidnejši jugoslovanski ekrmomisti). da je Mia zadnja 29-odstotna devalvacija dinarja prenizka in ni uspela izenačiti domačih (višjih) cen s cenami, ki jih določajo tržne razmere v svetu Devalvacija torej ni bila fo-'ikšna, da bi dovolj povečala konkurenčnost naših podjetij na tu H h trgih in jo bo zdaj treba med drugim izboljševati tudi z drsenjem dinarja. Mednarodni denarni sklad je. postavil še eno zahtevo: urediti je treba cene. Nesorazmerij med cenami je namreč veliko 'm tudi neprestana zahteva jugoslovanske ga gospodarstva je usmerjena v to, da je treba disparitete mea cenami odpravljati. Razlike meu cenami v Jugoslaviji namreč ne določa trg. Vse cene so pod moč mm nadzorom države m pravza prav ona določa, kaj se sme po dražiti in za koliko. V zadnjem času pa so cene sploh zamrzuje ne zato, da inflacija ne bi bila prevelika. Takšna zamrznitev je sicer prinesla nekaj utehe. Lani je bila inflacija najbrž prav za radi tega manjša za 10 odstotkov kot predlani. Sporočili so namreč, da je po uradnih ocenah dosegla inflacija lani 29-odstotno rast. To da istočasno je zamrznitev prine sla kup nevšečnosti. Razmerja med cenami ki sicer tudi prej niso bila prava oziroma takšna kot so d/Aočena na svetovnih tr gih. so se še bolj skazila. Prt merjave kažejo, da so skoraj vse surovine v Jugoslaviji dražje kol na svetovnih trgih, finalni izdelki pa tudi. vendar jih mora jugoslo vanska industrija na tujem pro dajati precej ceneje kot doma, če jih hoče spraviti v denar. Za to ima največji delež izgub tisti del gospodarstva, ki izvaža. Toda energija je v Jugoslaviji cenejša, zlasti premog in elektrika, mno go predragi pa so poljedelski pri detla, zlasti koruza in pšenica, meso pa prepoceni Ta nesorazmerja med surovi nami in finalnimi izdelki bo tre ba odpraviti, kar pa bo izredno težko zaradi več vzrokov. Najprej, v Jugoslaviji je izredno tez ko kaj poceniti. Morali pa bi po ceniti nekatere surovine in glav ne kmetijske pridelke. Ker bo to izredno težko storiti, bo treba nesorazmerja odpravljati s podražitvami ali pa s spreminjanjem davkov na promet teh izdelkov. Dra žen je pa povzroča inflacijo. Toda inflacija je škodljiva zlasti v ti stemu gospodarstvu, ki hoče izva žiti. Inflacijo se da oslabiti z zniževanjem tečajne vrednosti, vendar je s tem narejena škoda na drugih koncih. Zato bo urejevanje censkih razmerij težavno, težavno še posebej zaradi tega. ker je večina surovinske industri je v enem koncu države, predelo valne pa v drugem. Toda. glede na dogovore z Mednarodnim mo ne farnim skladom, je Jugoslavija odločena, da bo ta nesorazmerja začela odpravljati, sicer rta raz prave o tem, kakšno politiko cen bi bilo treba voditi v prihodnje, tečejo že dalj časa. Te tri zahteve niso nič take ga. kar bi bilo skregano s pro gramom gospodarske stabilizaci je. So pravzaprav potrditev te ga programa, zato tudi ne sme presenečati trditev zveznih pred stavnikov, da pomeni posojilo, ki ga je dal Mednarodni monetarni sklad, potrdilo naše zamisli o sta bilizaciji gospodarstva. Ta potrdi tov je seveda takoj vplivala na druge finančne ustanove. Zdi se namreč .da je prav na podlagi mnenja strokovnjakov tega skla da (ta mnenja pa povsod po sre tu zelo spoštujejo) skupina lir. držav zagotovila, da bo Jugoslaviji posodila 1.36 milijarde dolarjev. Toda od tega je za zdaj samo 400 milijonov dolarjev fi nančnih posojil, vse ostalo pa so blago-vna posojila, kar priča, da hočejo posamezne države tudi na tak mčin zmanjšati svoja breme na, ki so nastala zaradi presežkov posameznih vrst blaga. Zdaj si Jugoslavija prizadeva, da bi se stavo teh posojil spremenila sebi v prid. ker bi rada več denarja, pa manj blaga. Denar namreč bolj rabi zaradi odplačevanja dolgov, zaradi praznih deviznih rezerv in zaradi slabo založenega domače ga trga. Zato se skuša dogovoriti o denarnem posojilu tudi s Ku vajtom in z večjo skupino po slavnih bank (58 bank), ki naj bi v prihodnjih treh letih posodile okoli dve milijardi dolarjev. To so torej posojila, o katerih se zdaj dogovarjajo. Dogovori po menijo, kot smo ie omenili, da je finančna blokada Jugoslavije vsaj začasno razbita. Toda važnejše kot to je zdai vprašanje, kako ta denar porabiti, da bodo poso jila zalegla. Usmeritev je sicer jasna. Ob pomoči teh posojil je treba občutno povečati izvoz. S tujo finančno pomočjo naj bi bil za petino večji načrtovani izvoz v letošnjem letu lažje dosegljiv. Se veda pa ne bi smeli ponoviti na pake iz preteklih let, ko so v Ju goslaviji tuja posojila pretirano razmetavali. Zaradi vsega tega se bitka torej šele začenja in od nje bo odvisno, ali bodo Jugosla viri posojila koristila ali pa ško dila. JOŽE PETROVČIČ aaaa grgič PADRICE — TRST — TEL. 226-161 — KAROSERIJA — MEHANIČNA DELAVNICA — CESTNA POMOČ POVERJENI PREDSTAVNIK IN MEHANIČNA DELAVNICA PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH AVTOMOBILOV — SERVIS KONGRES SE JE ŠELE ZAČEU SPORAZUMI PA SO ŽE SKLENJENI Biasutti bo po vseh napovedih novi tajnik KD za našo deželo Le splošne besede o zaščiti slovenske manjšine - Pozitivna ocena odprte meje TRŽAŠKI DNEVNIK VIDEM — Opazovalci menijo, da je bil deželni kongres krščanske demokracije. ki se je pričel včeraj popoldne v Vidmu, zaključen še pred začetkom, saj so ferzanovisti, ki so se pred časom povezali z dorotejci prav na predvečer kongresa dosegli sporazum z drugimi manjšimi skupinami in naj bi skoro razpolagali s KI odstotki glasov delegatov s katerimi naj bi jutri popoldne za novega deželnega tajnika izvolili Alessandra Biasuttija. vidnega predstavnika forzanovistov. Biasutti naj bi tako zamenjal dosedanjega tajnika Paola Braido, ki je kandidat morotejske skupine. Na kongresu je opaziti zadovoljstvo med forzanovisti in predstavniki drugih struj. Trdijo, da je večinski sporazum trden in da ne bo pri šlo do nepredvidenih rezultatov v glasovanju, čeprav se niso niti najmanj zaključila prizadevanja moro tejcev. da bi na svojo stran dobili to ali drugo skupino, tega ali drugega delegata. Za sedaj sta tako Biasutti kot Braida uradno kandidata za tajniško mesto, ni še znano ali bo prišlo pred jutrišnjim glasovanjem do kakega sporazuma. V Rimu naj bi bili dosegli včeraj tak sporazum: tajnik naj bo for-zanovist, predsednik deželne vlade po spomladanskih volitvah pa mo-rotejec. Od današnje in jutrišnje polemike na kongresu utegne biti tudi odvisno, ali bo ta razdelitev kompetenc tudi obveljala do konca pomladi. Tudi zaradi tega je zanimanje vse politične javnosti uprto v ta deželni kongres najmočnejše stranke v deželi. Na kongresu so včeraj poročilo tajnika Braide poslušali zastopniki KPI (Pascolat), PSI (Bravo), SSk (Bratuž, Štoka in Grad nik), PSDI (Zucalli) in še drugih strank ter sindikatov in gospodarskih združenj. Prisotni so bili tudi zastopniki SKGZ (Race. Samsa in Čemo) ter predstavnik republiške konference SZDL Slovenije Lubej. Na kongresih KD ni običaj, da bi gostje pozdravljali. Izjemno je I kongresiste pozdravil videmski župan Candolini. zatem je tajnik Paolo Braida imel daljše poročilo. V tem se je dotaknil tudi splošnih italijanskih In mednarodnih vprašanj, tistih, ki zanimajo njegovo stranko, še zlasti moralnih, prenovitvenih in obnovitvenih. Ko je govoril o teh notranjih vprašan jih je bil mestoma polemičen do tistih, ki so napadli njegovo politiko tudi v predkongresni diskusiji in do tistih, ki so ga bili večkrat pustiti samega. Iz njegovih besed je bilo čutiti dokajšnjo mero zagrenjenosti. Dotaknil se je tudi vprašanj, ki so v zvezi z obstojem in razvojem dežele Furlanije - Julijske krajine, po dv: w ih letih izkušenj. Ko je bila dc a ustanovljena, je obveljala težnja po centralističnem vodenju, kar je privedlo tudi do oi-rokratizacije. Danes pa čutimo jo-trebo po večji avtonomiji odločanja, saj so krajevni upravitelji v vseh teh letih pokazali izredne sposob l nosti. ki jih je treba pravilno o vrednotiti. Za to je treba sedanjo deželno zakonodajo spremeniti tako. da bodo občine, pokrajine, gorske skupnosti imele večje možnosti samostojnega upravljanja. To pomeni, da KD ne soglaša s predlogom furlanskega gibanja, ki zeli razbiti našo deželo v dvoje, s Trstom na eni strani, ostalimi pokrajinami na drugi. Dežela mora ostati enotna, je poudaril Braida. Nekajkrat je v svojem poročilu deželni tajnik KD cmenil tudi slovensko jezikovno skupnost, čeprav vedno v povezavi z vprašanjem Furlanov, katerih problematika pa je različna. Deželna KD. je dejal Braida, se že v naprej obvezuje, da bi parlament odobril tako zakon o valorizaciji krajevnih kultur (beri furlansko kulturo in jezik) kot zakon o zaščiti slovenske jezikovne skupnosti. Problema imata sicer različno razsežnost. KD pa ju smetra kot sestavna dela različnih potreb in zahtev deželne skupnosti. Braida se je omejil na ta splošna načela o sprejetju zaščitnega zakona, ni uporabil besede glo-baLni, ni pa segel v podrobnosti in niti ni omenil, da je zakonski osnutek KD naletel na odpor slovenskih organizacij in ustanov. Govoril je tudi o obmejnem sodelovanju in izvajanju osimskih sporazumov. KD je bila z vsemi drugimi strankami, z izjemo MSI. za sprejetje osimskih sporazumov, ki so zaključili fazo odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter odprli nove možnosti sporazumevanja in sodelovanja med državama tudi na krajevni ravni. Nekateri so določena nezadovoljstva in nezaupanja do sodelovanja s Slovenci izkoristili v Trstu in tako je v tem mestu KD izgubila močne pozicije na račun Liste za Trst. V vseh teh letih si je KD prizadevala, da bi se ohranila politična vsebina osimskih sporazumov ne pa ta ali drugi del sporazumov. Odprta meja je pozitivna in koristna za vse. Za nadaljnji razvoj Furlanije - Julijske krajine ima poseben pomen mešano gospodarsko sodelovanje tako z Jugoslavijo kot z Avstrijo. Tako sodelovanje ima tudi precejšnji politični pomen in mu moramo slediti zelo pozorno, in s precejšnjo mero senzibilnosti. Čeprav smo danes na notranjem področju premostili problem meša ne proste industrijske cone, je še dejal Braida. je problem gospodar škili kooperacij, ki je v osimske sporazume vključen v celoti sprejet v krajevnem merilu tako s strani političnih strank kot javnega mnenja in celo Lista za Trst je za ponovno vzpostavitev prometa na meji ne samo zaradi gospodarske koristi marveč tudi za utrditev sodelovanja. Zaradi tega še enkrat poudarjam željo KD, je dejal Braida. da se čimprej obnovi obmejno sode lovanje z Jugoslavijo pa čeprav brez nekaterih postavk preteklosti. V tem okviru je treba organskih pebud na obmejnih področjih in ne iti na pot fragmentarnih rešitev. Govorimo namreč o takozvanem tržaškem paketu, o preosnovi goriške proste cone, vendar moramo imeti živo pred očmi tudi potrebe Nediških dolin in Kanalske doline. KD pa ni prepričana v pravilnost več manjših prostih con ob meji. kot jih predlagajo komunisti, je dejal govornik. Kar se tiče gospodarske problematike, mora deželna uprava še v naprej nositi največjo odgovornost za finančne posege v podporo ključnim dejavnostim, tako da se obvaruje zaposlilyena raven in da pride čimprej do tehnološke obnovitve tukajšnjega gospodarstva. Zato bo treba pravilno razporediti tudi sredstva zakona 828. čeprav je treba reči, da nikakor ne bodo zadoščala potrebam in zahtevam. Podpreti bo treba še naprej vse druge gospodarske dejavnosti. Precej poudarka je Braida seveda dal odnosom z drugimi političnimi strankami v deželi in v tem ponavljal splošne smernice, ki so za KD vel.javne v vsedržavnem merilu, politiki deželne vlade, odnosom s kulturnimi ustanovami, sindikati, gospodarskimi ustanovami ter v vseh drugih aspektih tukajšnjega življenja. Kongres se bo nadaljeval danes in zaključil jutri. Največ zanimanja vlada za govor možnega kandidata za bodočega tajnik Biasuttija. MARKO VVALTRITSCH PRED DVEMA LETOMA JE BIL SLAB ODZIV V sredo in četrtek na univerzi volitve predstavnikov študentov v razne svete Predstavili so štiri liste: katoliškointe gr a listiino, krščanskodemokratsko listo laičnih strank in levičarsko - Tokrat, žal, odsotni slovenski kandidati V sredo in četrtek, 9. oz. 10. t.m., bodo na tržaški univerzi volitve predstavnikov študentov v upravni svet univerze, upravni svet podporne ustanove, odbor za šport in posamezne fakultetne svete. Zadnjič so bile take volitve pred dvema letoma. Takrat so študenti pokazali očitno nezanimanje za vlogo študentskih predstavništev, saj je volilo komaj 5 odstotkov vseh volilnih upravičencev, torej nekaj stotin študentov na preko 12 tisoč vpisanih. Čeprav se v zadnjem času zaupanje, da bi študentski predstavniki v raznih svetih lahko vsaj deloma vplivali na odločanje o vlogi univerze, o načinu kako naj poteka reforma didaktične in raziskovalne dejavnosti, o načinu dodeljevanja sredstev, ki naj bi zagotavljala čim večjemu številu študentov pravico do študija, ni bogve kaj povečalo, je letos opaziti precej večje zanimanje za volitve. Za najpomembnejša organa, u-pravni svet univerze in podporne ustanove, so predstavili kar štiri kandidatne liste. Poleg katoliškointe-gralistične liste, ki jo podpirajo Cat-tolici popolari in Comunione e libe-razione (ta lista je zmagala pred dvema letoma), je prisotna še lista krščanske demokracije, lista laičnih strank, ki jo sestavljajo mladi socialisti, liberalci in republikanci, ter levičarska lista, ki so jo enotno podprle vse levičarske stranke in grupacije. Zanimivo je. da je prisotna demo-krščanska lista v kontrapoziciji s katoliško, kar zveni kot ostra kritika dosedanjemu delovanju predstavnikov. ki so bili izvoljeni na slednji listi. Laične stranke po predvidevanjih ne bi sme'e igrati zelo pomembne vloge, saj so le s težavo zbrale potrebnih 150 podpisov za predstavitev liste. Posebno pozornost zasluži levičarska lista, ki se je tokrat predstavila s precejšnjimi ambicijami. Kljub številnim pomislekom glede učinkovitosti sodelovanja na volitvah in vloge študentskih predstavnikov. so po celi vrsti zborovanj v študentskem domu in po nekaterih fakultetah, sklenili, da predstavijo napredni študenti svojo listo za u-pravna sveta univerze in podporne ustanove, ne pa za fakultetne svete. S tem so hoteli osredotočiti pozornost izključno na politični pomen volitev: te naj bodo priložnost za širšo diskusijo o spremembah, ki jih doživlja univerza in obenem povod za mobilizacijo za reformo in ovrednotenje univerzitetnega študija. Po- • Znanstveniki svetujejo (Nadaljevanje s 4. strani) da bomo dobili prav takšno skrbno napisano in temeljito pretehtano poročilo. Za nas .je to velik korak do cilja, ki naj bi po kazal, da je politika, ki se cid-povedu.je prvi uporabi, uresničljiva in smiselna.* Glavna ugotovitev študi.je je. da varšavski pakt v Evropi nima odločilne prednosti v konvencionalnih silah. Admiral John Lee ki je vodil delo pri pisanju št o di.je, pravi: «Sliko smo popačili, ker nismo upoštevali, ka.j potrebuje Moskva za uspeh in pred kakšnimi problemi stoji. Prav ta ko nismo realistično presodili, kolikšno moč ima NATO.* Henry Kendah profesor na Massachusetts Institute of Techna logy in predsednik skupine znanstvenikov, .je dejal v Washingto-nu: »Če bi se z jedrskimi uro žji zoperstavili konvencionalnemu napadu, bi bilo prav tako. kot če bi ogenj gasili z bencinom. Politika, ki bi se odpovedala prvi uporabi, bi priijesla zahodni Evropi novo stabilnost in varnost in bi bila pomemben korak na poti do nadzorstva nad oboroževanjem.* Osnovne ugotovitve študije »Pra ti prvi uporabi* so: eksplozivna moč .jedrskih arzenalov, zlasti arzenalov supersil, daleč prekata moč milijona hirošimskih bomb Jedrska premoč .je nesmiselni cilj spričo dejstva, da obstaja že ta liko teh orožij. Vsa prizadevanja supersil. da bi si okrepili varnost s pospešenim jedrskim oborože vanjem. so nezadržno spodkopa vala njuno varnost. ZDA morajo začeti bistveno novo politiko ob upoštevanju naslednjih dejstev: 1. ZDA imajo zdai 9.500 stra teških .jedrskih orožij Sovjetska zveza 7.000. Proti tem orožiem ni obrambe. 2. Sedanja doktrina NATO do loča med drugim uporabo taktič nega .jedrskega orožja za zavri tev konvencionalnega napada. To bi lahko naglo preraslo v splošno jedrsko vojno, ki bi uničila vso severno poloblo. 3 NATO ima dovolj čet, gospodarsko moč in tehnološke spa sobnosti, da se s konvencionalnimi orožji lahko uspešno postavi po robu nejedrskemu napadu SZ. 4. Razvoj novih jedrskih orožij, ki so še bolj grozljiva od sedanjih. zaostruje nevarnost, da bi kdo tvegal preventivni napad, številna nova orožja .je še teže preverjati kot prejšnja in zato bo v prihodnosti še teže sklepati pa godbe o nadzorstvu nad oboroževanjem. Znanstveniki in strokovnjaki, ki so pisali študijo, pošiljajo ZDA in zaveznikom v NATO pripora čila, ki se strnjeno glasijo: 1. NATO bi moral izjaviti, da bo izvajal politiko, ki se ocioa vedu.je prvi uporabi .jedrskih orožij. V procesu, ki bi trajal ne ka.j let. bi NATO umaknil svoja naprej pomaknjena taktična je drska orožja. SZ bi tudi morala umakniti svoja taktična jedrska orož.ia. 2. ZDA bi morale uradno sna ročiti, da se tudi drugod po svetu odpovedujejo prvi uporabi jedrskih orožij. 3. Washineton in Maskva bi morala na pogajanjih do konca desetletja občutno zmanjšati svoje arzenale medcelinskih raket in raket srednjega dosega. 4. Da bi ustvarile ugodno ozva č.je za uspešna pogajanja, bi ina rale ZDA sporočiti, da so voljne nemudoma privoliti v obojestransko zamrznitev strateških jedrskih orožij in preizkušanja novih strateških raket med poletom. Prav tako bi morale sporočiti, da so pripravljene obnoviti pogaja nja za sklenitev pogodile o prepovedi vseh jedrskih poskusov. 5. Supersili bi morali izdelati in uresničevati skupen program proti širjenju jedrskih oroži-'. Ta da prizadevanja ne bodo nreprič-l.jiva, če supersili ne bosta zavrl) svoje oboroževalne dirka. VSE BOLJ ZASKRBLJUJOČE RAZMERE MED AFRIŠKIMI BEGUNCI V treh dneh na poti iz Nigerije od žeje in lakote umrlo sto ljudi Množijo se tudi protesti zaradi nehumanega ravnanja nigerijske vlade membno je tudi to. da tokrat listi ni sad političnega dogovora med mladinskimi organizacijami posameznih strank, ampak je nastala takorekoč z baze. na zborovanjih študentov-Dokaz, da je ta prava pot. je. da so v samih dveh dneh pod to listo, ki bo na glasovnicah označena s številko 3, zbrali skoraj 250 podpisov-Med pomembnejšimi točkami programa bi omenili nasprotovanje povratku k elitni univerzi, nasprotovanje odpravljanju vseh dosežkov študentskega gibanja v zadnjih petnajstih letih, zahtevo po rekvalifikaciji študija in večji povezavi z družbo, po hitrem in pravilnem izvajanju reforme, zahtevo, naj štipendiranje in vse ostale podporne dejavnosti preidejo pod deželno pristojnost, kot že več let predvideva vsedržavni zakon. Žal. na razliko od prejšnjih letna napredni listi ni prisoten noben slovenski kandidat, čeprav so pobudniki liste ponujali to možnost. Verjetno se je med slovenskimi študenti zmanjšalo zaupanje v pomen volitev. Vseeno pa mislimo, da bo večina slovenskih študentov podprla levičarsko listo. AKRA — Po poročilih Rdečega križa, je na meji med Togom in Beninom v treh dneh zaradi lakote in mraza umrlo več kot sto beguncev iz Nigerije. Nič čudnega, če pomislimo. da so tropske noči izredno mrzle, s temperaturnimi razlikami, ki se med dnevom in nočjo sučejo a koli 30 stopinj. iUed nemočnimi bolniki, zgubljenimi otroki, zapuščeno prtljago, med gručami beguncev, a bešenimi na zasilna prevozna sredstva ter utrujenimi cariniki, je redilo že 73 žensk, pri življenju pa sta ostali le dve tretjini novorojenčkov. Med žrtvami so na primer tudi nesrečniki. ki se jim je z nekim težkim tovornjakom uspelo vrniti se v domovino, toda komaj so zavozili na domača tla, se je vozilo prevrnilo in pokopalo pod seboj trideset mrtvih in 120 ranjencev. Hudo ranjeni so skoraj gotovo obsojeni na smrt, saj na njihovi poti ne obstajajo reševalne postaje, rešilna vozila ali vsaj zasilne ambulante, bolnišnic pa ni vse do Akre. Ganske oblasti' imajo ob vsem tem še dodatne skrbi, da ne rečemo obsedenosti: carinikom so naročile najstrožje preglede -»sumljive* prtljage, da bi preprečili tihotapljenje, še bolj pa zato, da se med begunce morebiti ne bi vrinili vojaški najemniki, ki bi ha teli ubiti ganskega voditelja Jerry-ja Ravlingsa in oblast vrniti v civilne roke. Ob široki akciji mednarodne humanitarne javnosti za pomoč afriškim beguncem in za preprečitev širjenja razsežnosti njihove tragedi je, je še naprej slišati vse več pra testov zoper njene povzročitelje, ki so sicer v dokajšnji meri objektivne narave, a zato še ne opravičujejo ravnanja nigerijskih oblasti. Okoli 50 nigerijskih študentov, vpisanih na univerzo v Perugii, je v zvezi s tem izdalo sporočilo, v katerem ostro obsojajo ravnanje lagoške vlade z emigranti, ki so si svojčas poiskali delo v Nigeriji. Odpreti nigerijske meje delavcem drugih narodnosti, je bila demokratična izbira in izraz solidarnosti, ki jo danes lagoška vla da v osnovi zanika. To pa je po mnenju nigerijskih študentov politično zgrešeno, ker marajo posledi- ce naftne krize, ki je zajela Nigerijo. plačati samo trije milijoni oseb. ki so jih nagnali iz države, jih okrivili za škodo, ki naj bi .jo povzročili nacionalnim interesom, in tako odprli škodljiva žarišča trenj med a-friškimi narodi. Spopadi v Salvador« SAN SALVADOR - Iz salvadorskih vladnih krogov poročajo o veliki ofenzivi vladnih čet proti upornikom v severnih območjih dežele. 6.000 posebej izurjenih vojakov pra tigverilskih enot naj bi ubilo v zadnjih dneh 220 upornikov, uničilo več njihovih taborišč, dve bolnišnici, da lavnice za popravilo orožja, tovar no razstreliva in radijsko oddajno postajo. Toda istočasno se je izvedelo, da so gverilci osvojili mesto Reyna. ki leži 65 km severno od prestolnice. Zato pri opazovalcih prevladuje mnenje, da gverilci sicer doživljajo manjše neuspehe, na splošno pa svoje položaje utrjujejo. Klausa Altmana Bolivija ni izgnala LA PAZ — V Boliviji se je razširila vest, da so državne oblasti izgnale iz države nekdanjega nacističnega veljaka Klausa Barbieja Altmana. Vlada pa je kasneje te vesti zanikala. Izvedelo pa se je, da je bolivijska vlada zahtevala od ZR Nemčije, naj ji izroči neonacističnega terorista Joachima Fiebelkorna. ki je bil »sobojevnik* znanega italijanskega desničarja Luigija Pagliaia, katerega so aretirali v Boliviji. Zahteva po novem srečanju z ministrom za trgovinsko mornarico V četrtek se je v Rimu sestal koordinacijski odbor sindikatov CGIL, CISL in UIL s področja prometa. Na seji, ki so se je udeležili tudi nekateri sindikalisti i* Trsta, so vzeli v pretres zakonski j osnutek ministra za trgovinsko mornarico Di Giesija v zvezi s pr" I sti, ki so se odražale v Furlaniji. Gorici in v Trstu v prejšnjem stel®* tju. Tečaj je namen jen mladim _ ki so opravili določene fakultetne študije in želi'o svo je znanic izpopolniti Ob zaključku tečaia bodo ud®' ležencem podelili iiosebne diplome- OSMICO je odprl Boris Primožič. Ul. Kobler št. 17 (pri Magdaleni). Toči črno in belo vino. OSMICO je odprl Anton Gombač, La njer 291/1, Toči belo in črno domačo kapljico. Poskrbljeno za prigrizek. NA OPČINAH sem izgubil listnico z dokumentom o lastništvu mopeda tomos št. 242180. Poštenega najditelja prosim, da telefonira na št. 040/211178. OSMICO so v Doberdobu odprli pri Kukukevih, Ul. Dol. kjer točijo belo in črno vino lastne proizvodnje PRODAM golf GT1. Telefonirati v večernih urah na št. 57-50-21. PRODAM fiat 127 letnik 1976 (3 vrat) v dobrem stanju. Ugodna cena. Telefonirati v večernih u-rah na št. 225-320. OSMTCO je v Praprotu odprl Lupine. Toči čmo in belo vino. PRODAM vespo 125 letnik 1964 v dobrem stanju. Cena 100.000 lir. Telefon 040/229246. KUPIM hišo na krasu ah v okolici Trsta tudi brez vrta. Telefon (040) 749457 ali 941153. M«li oglasi ODDAMO v najem delno obdelan vinograd (približno 700 kv. m površine) med Miramarom in Kon-tovelom. Možna gradnja vikend hišice. Resne ponudbe na upravo Primorskega, dnevnika Ul. Mon-tecchi 6. pod šifro »Vinograd*. URADNICO/KA z znanjem slovenščine za takojšnjo zaposlitev v Milanu išče trgovsko podjetje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montec-chi 6. pod šifro »Milano*. PRODAM karavan biirstner 5 m let nik 1978 v izredno dobrem stanju. Telefon 040/212954. OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška - Zagradec I. Toči pristno domačo kapljico. GOSTILNA z vrtom na zahodnem Krasu išče najemnika z družino. Telefonirati na št. 200-818. telefon (040) 7946 72 UGODNO prodam klavir mezza ca da 170 cm znamke wirth z dunajsko mehaniko redno negovano. Telefon 040/225106. IŠČEM frezo 12 konj za okopavanje trt. Tel. 225519 od 14. ure dalje. GOSPA - INVALID išče žensko, ki bi ji pomagala v teku dneva. Nudi prenočišče. Telefonirati na št. 040/825112 ob 12.30 ali pa ob 18. uri. KUPLV1 manjšo nezazidljivo parcelo v okolici Boršta, Zabrežca ali Ricmanj, po možnosti v bližini ceste. Tel. 910008 v večernih urah. PODJETJE Malalan • Benčina prodaja v rezidenčni coni na Opči nah stanovanja v gradnji različne velikosti, tudi z vrtom in boxom. Za informacije tel. 211043. STAREJŠA GOSPA iz Gorice Išče hišno pomočnico. Nudi hrano in stanovanje. Tel. na št. 0181/86349. PRODAM fiat 500 letnik 67. z oprav ljeno revizijo. Cena 400.000 lir. Te lefonirati na št. 730630 od 8.30 J1 12.30 in od 15.30 do 19.30 (vpraša ti po Cristelu). KUPIM ali najamem hišo v okol>c Trsta ali na Krasu. Telefonira1 na št. (040) 228-834 ali 817-265. PRODAM hišo nu Krasu brez vrta Telefonirati v večernih urah 1,1 št. 200 634. GRAMOFON master voice iz leti 1930 v dobrem stanju prodani. Te lefonirati na št. 0481 . 86349. PRODAM gliser silent graft 4 in ; motorjem evinrude 55 HP s priko lico elle BI za prevažanje. Telei°l 040/212954. 22-LETN1 knjigovodja išče zaposlite' v podjetju. Telefon 040/723 739. IŠČEM zaposlitev kot blagajničark* v trgovini ali pa kot pomočnica ' ambulanti. Telefonirati na številk* 231875. PRODAM parcelo pri morju v bJiz’n Reke. Pismene ponudbe poslati ni upravo Primorskega dnevnika 1 Gorico pod šifro »Zazidljivo*-