Napisal D. S silo potresa je razmajala človeSko dmužb. svetovna vojna in kakor veiMk historičan ekspe__m>e_rt preMcuša stebire in temeilje predvojne ikultuire. Zgiodovina bo imieinovaila naš 5as idiobo irevi7.ilje, Iki odočitao fposeže v irajzjvod čiloveištva. teakor pred 500 leti diabo renesanse. Sociafaia nujnost zahtevia rervizaijo vsakeRa pojma in aks-oirna, vsake#a iteoreanta in M(Molsk&ga sistema, ¦vsaik.e sociatae napra/ve m držaivne ustave. Mi živimo v začetiku sociaJm« rerviziiie iin Miikaikar še xie marerao predvjtdeti' in uregledMi spiremenib in. p_si_ed.c soc.a_negia potresa in niti ne slutimo, "fcdio pnestane to straišno ipreizikusšnk) btrez škode? Danes se bočamo omeijiti ma Teviizijo enegia pc_ma, — kaipitaikimia, pr.ctt!i katev remiu so niastopiilii že pred vousikio na etrai straffii saciabni dam.olkraitji s protizaihtefvio kamuiniziiBa. na dinmgii straoui srednji sfanorvi s pfinciporm saraapamoči v abtti zadriuin« OT_.an_Lzaaije. V vioijisikii (je majpreu ztnwal eks.tr<etm komuaiiizima v dvdh rabliikah. Z niiziko _rev.oiluciijo je zavladal nadiikailfni ikcimumiizeinr bofljševiifcav z odpravio >a_eb<ne fasti in socializacijo plači«Ln_ih predukitivriih in rpno~ nnetalih siredisitev. V diržaivajh srediraje Bvnope »e zimiagial državmi socMkem v obliiki centnall, _redw_.icii liin imakaziTiiic. Pr.agir.aza mizkega ik.cimuniz.rna ni lUfoditia, iri tudi pnu nas že pretkiliinija Aiu.dstvio »isociallliizieim oetntnail« ikiaikiar pred 100 leti Framoazi. KTinečkia rrtiadirost se udaja celio imlii&tiičnermi ipesiimdizimiu m raiziliagia, da oe zavladal Antikriisit, precrdkiorvani sejadec milijotniav. Kaa poitem? AM iDajj se vtnne spet stari etkstrem osebnega fcapitailizinia, ali naj se začne stara i«ra od kraaa? Sooiailna nujnosit 2^ahfcevta ireiviiiziiio fcapitaliizma. In abijeiktivoaa reiv_tz,iia wo- ta/vd-ja, <_a }e kapiitailizeim eno nadu s p e š n e j š i h s o c i a 1 n i h s >r e ds t e v! Kajpitalfizeiin je' too. etf siredistvio, a kai je niegiav smoteir in ciilj? Uniičevanje ali ustvamoisit ? Podinanje adi ziiidiaintfe, vouska ali kuitura? Kdio lima tcwe. praivioo nafflpala»ati z doibiič_ko.m ikapitala? AiLi neod^ioivioimi poedinec, — aili cela družba? Ali naj se dobiček miilijard še napreij zbira v blagiajnah tmdasranih kapitalstav. kIuhih in sJetpih za bedio lirudstva? M najj trpi oeio človešitvio za dobičeik par kaipitoili&tioiv, a_i naj služi čHjoiveišitvio kaipitaliz.miu ali kapiitajizeim al_aveštviu? Zdravfi 'Ijiiudisiki ra2.u_n_ iadu?!ava/rda: KapiCal de sanruo STedstvo za napredek kulitiiT© ini samio ti&te osebe so utraivičene, ma2,poilia.2:ati z djotbiičkom rim upravmjiim aparajCom ikapitalia, M deilaijo za kuiti.ro. Za nas stoji torej jntuittvna, eividenitna in Jietoiviržna -jagimia: Kapitail ;i'e sretdstvio z*a napredjek kulture, z aifim iin nijefroiviiim upraivirikn apiaratami sme(jio razpola.ga.itA samo fcultuimi deilavci. Ma/tematičinio nujno K_e dieduikoitia idadje: Kateiro socMoa <de_a se iimianiuie ¦kultujnio, ikateire osebe se šbejeao med ikmltunnje dalavoe, katere os&be zavzemaao prvio nDesto oneii kultuimimi delajvai? TLsito delo j>e piriTnovialentno, kri oib^ deiuje in prideluje pnediposroo" in niositelua 'kultuTe, — čloivekai. Tiiisto idefto, iki »pire•tvajnja barbarja v kuituTneigfa č-oveika. — je vzi^oiia, ipedaRtogliika. Siedi tor-ej imateniaitii6n_o -titvjan sMioffizam: pr imoval en-tino fkudturno delo de peda..©Ł:ika.. Kakotr (kifpair giino, tejfeo obiiikuje p.daigiojf kaos 'miladegia, eiastopilas,t_č_n©ga diiha. Zdravi fcdfski iTistitnikt že dioiteo niazivije 20. vek — sitoietje otoka. s-totletj-e vztgigje. Z drujriim imemioim se bo limeinovala dcba sociailne T©vfci(je —¦ daba vzgiojje! Etoiba p«da«.os:av! Hisfcoffiični raizvioo' ntam ito ad oouIick damomjsitiriira: v veHikih državMih diOffodkih ferajo viotdikio iu_oko pciofesariii^pedajgioKi, ne več adviokatti! Tako pirevzaimie tudi ipmi nas vodstvo lijuidlsitiva _isitii p t o d u k t i v n i stan, ki produeira naš najdraždi kapiital, našega Iiiuidskiegia duha. To ije stan pedaigiogiov, z'd__uženej?a iliudskio-, sredinje-, in visoikiošodskeoa učitelijstva. Vinrwmio se k svoji ekodiofmisikji dog^md: kapital ge samo arodtstvo za napredek ikudture, z mijism 'in njegioviniim upra/vniim aparatom sn_8oo irazipoda«:arti Siaimio kultuirni dalavci, torej v prvi vnsti — pedaffoK'!! Uprtavni aparait kapitala je — bamka. To¦rej: z njim smejo razipalagfati saimo kulturni dalavd, v prvii virsti pedagiouri v obdiiki — kjultuinne banike! Kuiltijinna biamka? Taka naainnodemejša basnka, ki vporablja večiino oiisifcega dioihička za ikiuilitiirnre naimieinie, ne več za zasebne bilagaijne! _n zaTeži se tokaivii amtitezar: Kujturttia banka! Kaka fflupasit! Faintoim' fiantasta, ki ne poizna člwe_ke nartruire. KaiJ brigfa trgovca kultuira! Aii ne veste, toaj je modemi troorvec? Ropar, iki plemi pcd zaščito zaikon-ov! Modeinne temkie so vendair maparsfce, Tie kruiltonne ina_p..ave! Ziavime ga isfiinitezair: Ugiotvaniain v limemu našiih ipaštetnih itrgioivnoev _n poštenih bank! Prvič so naiši tnsravci ipošteni raožaie, kli ne ropajo in iščejb sairmo poštenega, za&lužemega doibiaka; dnugič pa naše bmke še iniso izviršite svoiie sociallinie nato^e: gioispodanske osaimosiviofie naroda! Tirettič pa tudli tmii a-ačumanuo s alioveško natuno in knaimo za ta niaimeai priipravljeno pasebno farmiulo, & ikaitero pireivedeimio banike iz >ropain_ke v (kultuiniio othlilko. To je p s i h io 1 iO š k a im e t o d a p o d z av e s t n i h k o 1 i č li cn, ki se oiiezaviestinio (ipcsdziave.st.nio) suuinirajo v tmio^očen efetkit. S to pisiboiliaško :metodio že od nelkidaii z-miagiujejo visi Tea_ni refonmatanjii: po_a»oimia, da IJudstvio ine čuiti, toaraik za kiarakoim, dd zia detam:, fazio za fazio iinviaiiado Teforimie. Taiko bo tudi ikultuinia bamka v zaoetiku .reisnio Taauiniala s kapiitaliiSftiaiim instinktoim človeške nalure tor samo doslej inezinaini, neopaženi in čeaifirami diobi6ek nalajgaila v posebnem kiuliturraem fandu, iz toaterega me neoibčutoo, ptxizavestino aimoirtiLzira teikam. deseittetjj p-iiiviatno natoženii kapital: Kuiltuima- bamka bo nafroupraiviliiailia saimio ilastem. kapttal iai 'V.poinaibiiala ves dobičdk za (ksuiltu,nn_e maimeine. Mii iseveda tegia ne učakamio, a uimremo s sladiko zaveistdo, da sino usta-iiavili prvio kuJtumo baniko! Včeiraij-šnaa utcipiija stoui dames pned nami kafcioir žiivo diedstva, taika iprehodna baiflka — iimienioviati jo bočeimo antioipando »kiuiltuirao bankio. — ind torei samio gio- ik imožruoist, annpaik perečia. aktualna muijnost liz dveh vzax>kioiv. Biliža ®e čas vedikegfa narodnega prepoirada, stolietni vsestransiki pritisk ladmeJia in iatentne nanodne sile udarijo s poitroijiemo1 vehemienoo^ na. dan skazi vse raoigfače vemtiile in ventiilčflce. V Siploišineim raajvdušetnoru se začuti vsaik podizobtražefnec v taanih globimiaih kipeče dušioe potkMcaine za mesiijo, ki pnipelje osvobojenio Ijudstvo v Qbdywbltjaiio dežeio. In tako doživiimo, ikaikc.r se je to viedrao in povsad godilioi, imaniijo b&kmova/nda in usitamioivljamja nazmih kudtumniih drušibeiv lin paddeitij. Vsak polizobražeinec bo silil v oispiredje kakoir »UiStaniOvinik« aili vsaj vadiiteilo« kake strainčice. naivno' prepričajn, da zajdoščaiio široka usta Im šinotko raavdušeinje. KultiMrna banka koncontricra z že_e_aio iroko vse fculburne siile in zajezii nevaiinast, da se brezplodno razpiršijo. Drugiič nias bo pa itudi nekoilliko sraoi^ ko stapimo avtaniotmino in einakioipravinio v driužioo nariodiov — praznih rok. Strankarski boji zadaiijih desetletij so absorti <vaiii vso narodno silo, tako da smo ktnlturno ziasitadi in da :nis_mio položila niti fcmeliia tiistim napravam, ki značijo kulturiiost naroda. Kje ie naiše aikademiano 4n iiudsko vseaičiiišče, umetniški dom z galerijo itn a/kadeimjijo lOibTazmiti uimetniosti, giasbeni dom s kionsieTvatoriijeirn, niaiP-i; i>-' gledišče itd.? Potrebujeimo miali iin veliki konverzaciiski lekisikorn, slovenski eticmio loški siloivar, zg-odoivlino istovenskega jezika in naroda, zgodoivino sLovanskih niarodotv, svetovno zjfodoiviino, znanstvmo liutdsko kniižiiioo iitd. Evo, saralih nujnih kulturnili podjetid, zahtevajočih «groanme vsote, katerih n:e zirmoire noberao diruštvo ali zasebmo podjeitiie! Omoffoči jih samio bogato opremlijena kuilitur-na ba_nika, poslujoča po najimioidermejših principih tiri?ovske metodike. Pri nais ima ideja kiultume bamike imiočnesra zave__ai'i!ka v irtiladem sfovemsikeim .socializimiu, ki se je sajmozajvestno ločil iod neimškega socialiiizimia (imiarksiizona) in že izdaija izvrstno reviido »Derruokiracijo«. ProKraim slovenskaga aociaJiizima se btetveno nazllkrije od 'manksizima: 1. naineis-tu m a t e r d a il i z m a si oe postavfiil svetoivmi nazor i d e a 1 i z m a; 2. nasproti p r o'1 e t»a r i z m u (razredjni boti), ki piiznava le p-roieitarijatu oravioo do boaa za sociatao pravičnost iin zahteva diktaturo pruletarijata, — stofji solidarize m, ki haCe izvositi saciatoo refommo s pomočjo m soitrudniostjio vsah sitamov: 3. namiesitu k o m u n i z m a se bliža a v t a r k iz e m, piriTicip tiste omejeme osebne lasti, ki zaidiošča osebi in družfimi: 4. i n t e r n ac i o n a 1 i z e m iizki]ijuau»e narod.ni< pnobilem iiz soeiakiega boja, postaviti ga lioče r.a droev-nd red šde po> zrmiag-i proletariaima; naspnoitno zahteva konaciona^ 1 ii z e m sotnuidinli boa ©natkopravinih in avtomiam_iih narodoiv, smiatra tomej rešitev naodnega pnotbkimia za priedpag.0. uispešnega socialiraeiga bo_a aid vsaj za vzpo*redino viprrašainie. In kiutoma bainka se a piiioiri' naslamja na tamialiie idealizima, soiSdariizma (tkcinfuMkcionizima), avtanfcizima in konacionalizimia, toired pinedpio.ta.vil.ja za podlago, lizhctdlišoe svioiemiu ddovarnju to, kar ¦si stavu sAovieaiski sotoiializ-eim za ciltj. Ta čudovita emota itzhoda iin oilja nujno zdru^ ži prej aJi slen ideji kml.uime banke M sloivemskega siociaHzima! V probilemu kuilturne bamke me smiemo prezreitii .mer-tdajinega in izfcušemega čimitelda: kaj pareiko obs,tqjeoe kapitalistiene baiike? Kako stališče nag zavzame feuiltuTiia bainka v koroku-eftiariam fcncK gu kapitalistiemiili bank? VeiMike težave čakajo tam, kijer so se razdaMle fcapiitalističrre banke giospodarsko polje do zadmjega kiotička, dia ni več pnastega mesrta za navo kio<n<kuirer_co. Na vdiiikto sreoo se mahaijaijo maše biantke 'Stopmiv v pnvetm začetku razvoja. oala giaspodanskio polje ¦1-eži takiorekoč še pned niiimi kaikor metabddiama iledima. Prostora tarej roi sasmi- za inašo ikutarmio bajnto, tarmpak še za. par dnigih velikih toapitafetrčnih barak. Naše banke še iniso .iavršite svotje zgodavinsike nialogie: Oaspadairske osvobaditve nar oda. Osredotiočiti s o d o 1 ž n e v s o s v o _ o im o č v e d i n i c i 1 j: Gospmdar&ka sviaboda nanoda! V tem vdikem giotspod'a_.sk«n_ boviu jLm piretvzaime kulturna banka veliko breme, skirb za k__ltunn.e iinvesticije, taiko je a pniori in samo ob sebi dotočeno imje stailišče: sadetovak bo kakor dcnbncvdošla. skinotmoia posestrima v zalediu. Večtfo inevarootst itvtarti neki drug pogos, ki ogrioža reaMziacido kultume banfke s praiktično neiiizpie^iviast!.a. KuiltUTtna banka bo uspešno posiliGivala saTno 'Oib sodelovainju oelakupneffa liiidstva, imeti bo Jirorala iTitedigentinega zastopnika, uradn$ka v zadnji 'kmretiški občinl A odkod kar čez noč vzeti mteMgentetn, 'izviežban persionail, kdo nad plačuae te isitotime aseb ? Pobiček kulturne banke bi zaidošoail komaj za upravne in uradniške ]>!ače, - - a kaj bi aslalo za kulhiTo? Tud. tukal si ¦pomiotramo s pirehoidino meitodo. Ali niimiamo inteliigontT-eRa, narodino zavedmega, za vse žntve pripriavljenega stiainu, ka enatacnmerno inffitriTa rr.estno in kmetišiko czemlje, ki dinuži meščana in kmeta v istem interej-u? K a k o r d o¦ v r š e n, priroden okvir zatakosplošno o r g a n i z a c i j o p r a d e v p o š t e v samo naše u č i t e 1 .j s t v ©, ki rado rrev7anie za mal postranski zaslu^.ek ele^ rpenitarno poslov snje, z'asti če kupi m < premd kjitunna banka v vsafci večji občini vzomo pcse5tvo itti iziroči upravo tičitelj&ki močii. S kalturao banko si je izbralo sloviensko učiteljstvo zai kažipot življe-nja nadvi-ji ideal, toi gra _e isposabno člaveštvo na zemlji, ideaJ, ki fe vredan vsega naivduSentja in vsake žrtve, idea!. ki visoko dvigne kulturno ceno uči.eljskejja stan1) in i?a navdahTie s taikio ssmiozavestjo, da posiane neusahljiv studemec 'mladih, zinaKovitih nvooi. Za doseg:a tesra ideaila pa je pred vsem potrebno, da se uoiteljstvo zairid pripravi v sebi in sajmo iz sebe. Ta noitTajiija priprava zaliteva: 1. da se zdnužii Uudsko-, srednie- in \ isakošolsko učiteJjstvo v stramno, za mioške *n ženske enakopravnt) organizaciio, 2. da se po priinoipu samoporaioči (kngiižnica, giasiio, tečaji, •obisk teoajev na viisakih šalah) izivežba teoretično iti praktiono v zadružniam pdsil:ovani)u, v f i 1 o z'0 f ii j i m soci oil og i ;i i. Taka natrainja priprava osigura jafvni nastiap uaitelja (>uičiteil.ioe) »im ga podpre s tako samioizaivestjo, da zmaigotvita paseže v vsako javno, pis,nieni.o a_i ustiio diskusiijo z vsakim in.e'-.igeintio!m; 3. da ss 'Cirj?aimizii'raino učiteiijstvio pri.ncip>LaliiTo lodpoiv!e vsakS straokarski poJitiki vanuje &i pravico kritične in tlioseitične, zoamstvene poliitike; 4vda &i učitdjsitvo odpre ineomeieno in široko zaupanje loudstva s tam, da oneirniogoči najinramjši dvom o iskrernoisti pozitivnega verstva. Piriincipiiailno je o teim adioail že 'krasni olanek »Škofoiv jaiibilei«, v 12. številki leitošnjesra »Učiiteljskega Tovariša«. Članek je naipisam s taiko zrelo \<nteMgenco i:n tako iskronim čuViStvam, ki razodeva saimo poštemo, vemo dušo. ČJa» nek 'OStane histoirioeji dokaimieint — ožiivljene vere. In hoc signio vici&tii! Kuiltuirma bainka bo tvorila v zgnadovini 61oiveške kuilture epoilialen, sijajen im«jtniik, a postavado ga je — sk^v^einsiko učlite'1'jstvo.