gospodarskih, obertnij skih
in
narodskih stvari
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.5 za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr.
Tečaj
XIII.
Ljubljani v sređo 10. oktobra 1855.
List
Od
gojzdnega drevja

Od oprav pri setvi gojzdnega semena.
(Dalje.)
Brezo si utegneš, vse eno je in vselej ti se bo
spasla, v jeseni ali pozimi ali pa na spomlad se jati. Clo nič rahla zemlja ne sme biti za-njo, zadosti pa je, da je načeta. Seme ne mara za parst poverh sebe, temuč smési naj se v kaki posodi enmalo s parstjo in poseje ob tihem deževnem vremenu, da se omočeno prec zemlje prime9 in da ga, ker je lahko in peruta
sto, veter ne odnese.
Konec zime, ko se sneg taja
1
V •
se breza na-nj poseje, pa to le po ravninah, drugaci bi ga snežnica tudi navzdoli sprala. Povsod med listním drevjem v nizkih logovih zamoremo brezo sejati, pa gledati se mora, da je vse drugo drevje pred
vsej a no
in
zadnjič, kadar
je zemlja že enmalo vter-jena ali potaptana, se seje breza. Ob kraji setvišč in po njegovih zasipih bo dobro brezo na gosto se jati, ker živina nje grenkega perja rada ne objeda;
tako bo breze šapel na okoli gosto zarašćene namesto plotu ali žive graje služil. Po suhotinah, po peščenih in plitvih ledinah se zamore tudi zgol sama breza se jati, kjer se drugo dre.vje lahko ne zared*;**iuli smo,
rada raste , in žlotne tla poboljša.
da ona v
zemlji
Za čisto brezovo posetev je treba 4 polovnike semena na oral v povsod okopano zemljo, za poverstno po setev pa le dva ali pri širocih ceiinah poldrugi polovnik.
Jelša se po mokrotinah seje. Le na takih pro storih jo bomo zakojili, in kih, z natiči zasadili.
zlasti po brežinah in jar Pa dobro bo vendar tudi med natiči po žlebovih in brežinah jelšovo seme gosto za
sejati
9
da se hitreje gošča zaredi ter razpoke zemlje
in žderanje ovéra. Med jelso se utegnete tudi trepe tli ka (sivi topol) in iva sejati, ali pa tudi zgol sami po suhotni osipni zemlji, ki za jelšo ne veljá. Za vse to drevje ne smé zemlja clo nič okopana biti, če ni s travo ali žernjovcem zaraščena ; po taki se rušinja
s terdnimi grabljami
pride.
razterga, da
seme do gole zemlje
Je Isa se seje na jesen ali pa pozimi
tr e
logov poseje za prihranjenje. Nagnoja za hrodelj dobrega zernja naj se iz stročja izruši, ter pošterka
5
m
cetert pavca
med drevje že v jeseni posejano zakrije.
Od jelovine mislimo le bor zarediti, in nekoliko macesna vmes, ker hoja za naše goličáve ni, in brez zavetja in sence v mladosti ne zraste, smreka pale visoke gore rada ima. Bor se na spomlad mesca sušca ali malega travna seje, in klice, če je vreme
dobro ne
presuhotno, se
čez stiri tedne prikažejo. Ne
načeto zemljo ima borovo
na rahlo okopano, temuč le
serne rado. Če se tedaj ledina s travo ali žernjovcem zaraščena okoplje, kar tudi mora biti, naj se pusti zemlja precej ene dní vležati, ali pa živina čez gnana
naj jo potlačí; potem naj se enmalo sopet pograbi in bor va-njo poseje, ter z grabljami ali pa s kakim go
pol
?
da
ga
stim težkim ternjevim sopom zapargà
pavca parst zakrije, več ne. Medverstne ledinicê s travo in žernjovcom bodo dosti zdale, da se zemlja tako lahko ne osuši, da seme lahko in boljše oklije, in da rastike še mehke enmalo sence dobé. Na oral zemlje je treba za poverstno posetev 15 verčev či stega borovega semena, ali pa če dva do štiri verće macesna vzameš, le 10. Verh tega se še kaka dva
verca brezovega semena po celem setvišcu tje in ob kraji pošterka; pa breze se morajo, kadar so 4 ali
čevljev visoke zrastle, izsekati, ali saj dobro izre čiti, da borovini ne napotovajo.
Po dokončani posetvi semenine, in že pred ali saj
in
5
potiej ograjenem setvisču naj se vse v miru pusti druzega ni več treba, kakor skerb pred zatorniki, to je, da tudi ljudjé, kterim se graja ali zasip nič ne vprè ■ém^hhhhhm
5
iz porednosti ali nevosljivosti kako kvar in zator ne delajo. Gleda naj skerbno: ali župan ali pa za to postavljeni poljski varh, in , vsaki za splošno korist skerben sosed, da čez setvišče ne vozijo, živine po njem ne gonijo, in da se ne trava ne žernjovec ali pra prot ne kosi, ne žanje,
in tudi z roko
besedo, da se nič ne godi
ne puce , z eno
mladju škodovati.
5
pet li ka in iva pa mesca rožnika. reč njih seme dozreja.
Ob
^ i Ulil ^ 1/ JL l;-	---O
dôbi nam- M jela mladju
Kasneje, če trava
kar bi utegnilo klicam in
močno raste, da
zabavljati, se jo utegne kaj požeti
9
ali
Seme tak ega drevja
ki bubice, hrusice ali
jagodast sad rodí, se kakorsno je v moćnatih ali mečnih bubkah zrelo, kmalo pod zemljo spravi, ali pa se sperejo koščice ali zernica iz bubik že vležanih in mehkih. Malo takega drevja nalašč zarejajo. Moko v
izpukati, pa vse z veliko skerbnostjo, da se kaka klica ali rastika s travo vred ne izterga.
(Dalje sledi.)
Dobrovoljni poduki

Nesnadnost poglaviten vzrok bolezin.
11.
Nesnažnost po mestih.
Kakor je nesnage obilo po kmetih, tako se je ne četert do pol pavca. Murva že toliko priporočena manjka v mestih. Res je sicer, da gnojnica se ne se bo hitreje in ložeje z natiči in koreninskimi iz- steka po mestnih ulicah, pa ni dosti boljše, če v ne rastiiki zaredila, kakor s posetvo. Kjer pa ni dosti kterih mestih teče v vodo, v kteri se perilo pere in
nica in se hitreje rasteča smerdelika bi bila pa dobra pri nas v nizkih logovih, kakor tudi brokoj zlasti zavoljo hrodlja. Pošterka naj se tadaj 'njih kaka pest zernja med drugo drevje in s parstjo zagerne

da bi se moglo zadosti natičev od nje dobiti, s ktero se kuha
murb
naj se jagode na vertu domá posejejo, ter mladike
Pa še druzih okoljšin več je, ktere so krive

da
prirejene po prostorih za to pripravnih zasadé. Divja je v rnestih veliko nesnage
are hiše
češnja se iz pelka ali koščice berzo zaredi, v nizkih logovih bo koristna. Kostanj pa naj se na robu teh pravlj
Pervič so st
5
da čisti zrak
9
ečidel tesne in tako na
malo more do njih
Naši
322 —
predniki niso imeli pravega zapopađka od zdravja, s svojimi burkami morebiti temu in temu priljubil ; pa vse, in malo so porajtali na to, da je zrak pervi življej in kar je dobrega na ujem, zatemňuje groba podlost njegova.
pervi pripomoček zdravja; če ima člověk le jesti in piti
nizke sobe in maj hne okna, da so pozimi bile sta novanja bolj tople
Štavljenje gnjezda, pri druzih pticah delo stanovitne
so mislili — je pa vsega dosti. Zato so dělali ljubezni in umetnosti, njemu kar ne beli las.
Zavistno ob
letuj
čisti in terdni stanek lastovčin. ktere
»
si je
prid
toploto so hotli obderžavati nit« gibanjem na naj ugodnejsem mestu postavila, odkodar v sobah, čiste sape pa s p ušati va-nje, zato jim ni bilo ee odpera razvid na dvorisče in cesto. S sirovim nasiljem
Dělali so večidel le majhne hišice, da je imela ga napade, kedar se ga naj manj nadjajo, tako da pře-
ni a r.
vra
družina njih dovelj prostora v njih. Bilo je takratše hvapljene vlastnice pobegnejo brez dolzega uperanja, malo ljudi po mestih ; vsak je tedaj le bolj sam za bee pa se brani v osvojenem sedežu z derzovito zlobo, ako
.........................Nje-
sebe skerbel ; nagostače ni mislil,
ker jih ni bilo vlastovičja rodovina sopet sega po zaobljeni vlasîini.
veliko. S tra niše (sekretov) prav napraviti in na govo pravo je: „Kdor je jači, ta tla
druzega
pravem mestu, ni bila nikomur skerb, in dostikrat je bila hiša že sozidana, na stranišče pa so celó poza bili, da so ga mogli pozneje pritakniti kamor koli.
In te od tal do verha napačno napravljene majhne
liiše so sedaj, ker se število mestnih prebivavcov cedalje množí, natlačene z ljudmí
ř?w ' w r	• jjam^vi JV JUVI J l« tiutl J - U1 U^IV^U UU [/OliUU
brezvestni neznabog. Zato jo pa vendar marsikrat tudi
skupi
9
zakaj
loma přiletí množica
lastovk, kedar ravno
na jajcih sedí, ter ga
V «
je z
zbojnišk
zivega zazidajo v g
njezdo, ktero
si
silo
vojil
Mnogokrat se posilno ugosti tudi v gnjezdo čaplje
ali
, da je sila. Da take stanovanja morajo nesnažne biti
9
gotovo, in da so
d
9
je
9
je pac zalostna resnica
ktero z debelimi čerkami pise kol
9
na vrata tacih
kavke, tako rekoč kot gostač pri bogatem gospodarj ni vselej varno, s takimi gospodi sosedovati vendar le mora delà lotiti, berž je gotov ž njim, ter pusča vse droge skerbi samici,
toda
Ako se pa
f *
ktera tukaj še ni oprošćena ali
9
iz kterih so nêsli naj več merličev na pokopa
hiš
lišce. Nobena druga bolezen ni tako ocitno
emancipirana, in s ktero prej ko s sužnjo kakor z druz
poznanja na dan spravila, kakor ta morivka
1 •	1 • 1	«VI	V (1	«
teg
ravna
9
in
Ce
je ravno netek , ki nikoli sit ni, vendar mu celó
nas ne bila nič druzega ne učila, nas je učila
t in naprav
ce
to: kako potreba je gledati na ljati pohištva zračne in čedne
Potreba je tedaj, da bode vprihodnje gosposka kteri je izročeno čuvanje nad občnim zdravjem, ojstro pazila, da se odpravi nesnažnost po mestnih hišah kolikor je le moč,
skerbi ni za vsakdanji živež. Preléu
nic
vez pridobival, žanje povsod
9
da bi si sam ži
polj
9
ni
ejal
Na
žitném
na kozoicih in v skednji je nje
miza vedno po
gernjena, in dokler ima ratar le zemice še na polji ali na
m	. f V	- ^	__
?
d
gov stric
se tudi vrabec preživljuje. On in sternad
nje
prepričani pa smo tudi, da dru žine, kterim je mar za njih zdravje, bojo bolj izbe rale stanovanja in raje kak goldinar več činža pla čevale, kakor da bi se podale stanovati v hiše, ki so bolj berlogom kakor človeškim stanovališčeni podobne.
Yémo, da nam utegne kdo odgovoriti: „revež si ne more izbirati in je zadovoljen, da je le pod streho".
tarj
vedno sta zvesta nepovablj
gosta pri ra
kterih se mu ni moč iznebíti. Vrabec ozobava perve
cesnje na drevesu in zadnje popaberk
Pri
tem je
pa se zaba izbirčen, da nikdo tako. Nobenega grojzda ne bo popolnoma ozt
bal, već lét a
i
O" to
rojzda k grojzdu in si
naj lepse jagode izbera: na stročje naj rajehodi, dokler je
se mehko
in na klasje, dokler je mlečno
Tudi mi to dobro véino in ne terjamo
9
da
svoj
bile vse
al
kar se dá napčnega obroke
Poziuii pa mu te gostije preminejo, in tedaj upokoji
prebira v smeteh in po , obskakuje konjske
gladni želodec s čimur
koli
gnojnišču vsake drobtine in luščine
lovi pajke in druge žižee in posebno
spomladi, do
hiše veličanske posiopja,
popraviti, bo mogla vendar gosposka hiš nim gospo- kler se žito ni šlo v klasje, in dokfer svoje mlade pita darjem ukazati, da popra\ijo, ker tukaj ne velja pobira gosence po drevji, s čimur vsaj nekoličkaj škodo p
izgovor: „za me je ze
9
dobro", ampak
zdravja veléva, da nikjer ne smé biti
skerb občnega
gnj ezdo , iz
uje, ktero sicer delà na polji. Viditi je, kako ko
ristua ptica bi mo
biti
ko bi hotel dobro storiti in vsaj
. V.V . ». , —— -----J--- --- ----t---- to .j ~ " — ~ ,	|/v»vt. Ul lUV^l/l U i 11 , HU U1 UUICI MUUIU OtUl
kterega se kužne bolezni razžirjajo po nedolžnih poleti s samimi žižči zadovoljen biti. Toda žitno
mu
sosedih.
r a
e c

Iz „Žive".
gre cez vse. Za ratarjem poskakuje na polji, priskakljuje k mlatiču na gumno, za hlapcem priletava v stajo, celó v čumnate priletava, vse pretakne in preverta in kjer koli kaj najde za svoj kljun,
to vzame in odletí
Da
9
prigodilo se je celó
9
da je golobičem golžun pre
Vrebec se šteje med naj bolj navadne in hkrati naj kljuval, da bi mehkega zerna dobil iz njega
In tako ta
bolj zvite ptice. Kjerkoii stoji kočica, pri kteri se kerpica
pajda
biva tat
zbojnik, umoriv
naklada greh na greh
9
polja prostira, ondi je tudi vrabec. Večkrat se z Iastovko in to je tek njegove
vljenja. Ljadje imajo vrabea v
nod eno streho udomi; ali ni različnejih sosedov od nju* obce za škodlj
in tatu ; tudi pravijo
da je
sila nagle
Lastovka je kakor vitka olikana gospodična, vrabec pa prost, jeze, in da ga toraj blezo večkrat mertad zadene. Res je, neotesan potepin. Na njem ni nič oglajeuega in čistolnega, da pade vćasi raz streho, od kerča zvit.
nič lahkega in mičnega, kakor na lastovki, ktero povsod ko milo gostinjo pozdravljajo in sprejemajo. Vrabec je prostak, proletarec z vso prederznosíjo in zvijačnostjo svojega
(Konec sledí.)
preganjajo, in
ze v
nizkega rodu. Povsod ga sovražijo in
sv. pismu stoji: ,,Ne kupi li se pet vrabcev za dva beliča?" Gerd
Jezikoslovne reči

tt u
barva njegovega odela, tamni plajšč , rujavi klobuk in umazane berke, kakor tudi čokljata postava, bučni lét,
koli na njem, razodeva
Besedi „ jezar
u
in
99
tisuč"
(Konec.)
in se druge števila
hoja, glas in obraz
vse, kar je
Morebiti bo marsikteremu naših bravcov prijetno
gle
nizki rod njegov iu plitve misli.
dati kaj več tacega priličevanja indoeuropejskih jezikov;
Al zaničevani Paria se maščuje za to tudi brez obzira naj sledijo tedaj tukaj perve številke ali številne be-
8 prar cinisko nesramnostjo nad ljudini in živalmi. Nič mu	eede indoeuropejskih jezikov, sanskritskega, perzi-
ni svetega; tuje imetje, krasne umetnosti, nravo in šege:	janskega z armenskim, gerškega, latinskegá z
vse jemlje lahkoumno, vse graja in ogerduje; njega ne	arbanaškim, litvanskega, staro- in novo-slo-
vežejo ne kervne vezi ne čutje prijatelsko. Pravi grabež	venskega, got i skega in nemškega. Vsi jeziki se
je. Da bi ne bil tako prederzen in tako
gerd
?
se vsaj pisani za ložjega branja voljo bolj po slovenskem pravo
3*3
in pristavljen je h koncu se hebrejski jezik eemiti- kar jim je dosihmal Sevastopolj ob černem morji za vojne
pisu, skega debla.
1. Eden je po skr. e k a, perz. jek, arm. jez, gr. Nikolaje v
ladije bil, jim bo, le na bolj varném kraji in bolj v zavetji
«
5
h eis, lat. u nus, lit. vi en as, starosl. j e d i n, novosl. en, eden, got. ans, nem. eins, arb. nje, hebr. ech ad.
2. Dva je po skr. dva, perz. dû, gr.diio, lat. duo, slo v. dva, lit. dvi, got. tvá, nem. z we i, arb. dî, hebr. šn a jim.
Ker bi od tega bravcem našim, kteri od vojske radi kaj beró, utegnilo mikavno biti, kaj več vediti od Niko-
jim postrežemo s sledečim kratkim opisom
3. Tri je po skr. tri, gr. treis, lat. tres
*
slov.
Niko laje v je majhno mestice, 25 do 30 milj odda-Ijeno od černega morja, bolj v notrajnem dežele. Tu je sedež admiraljstva in učilnica za tesarstvo vojnih ladij, lepa
tri, lit. tri, got. dri, nem. drei, arb. tri, perz. seh, zbirka ladijnih modélov, precej
bogata
knjižica in pa mu
arm.
jer,
hebr. s loš ah.
zej za
starine, najdene
v Krimu in ob bregovih Dnjepra.
»
4. Štiri je po skr. čat var, perz. čehar, arm. čorch, V jerinih (vodnjakih) stoje ladije čeroega morja in pa take gr. tettara, tessara, lat. k va tu or, starosl. čet vir i, s kterimi si ne upajo na pian morja. V okolici nikolajev-novosl. štiri, lit. ke tur i, arb. kater, got. fidur, nem. ski so razvaline starega mesta 01b ie, nekdanje mileziške vier(íir), hebr. arbaah.
o. Pet je skr. pančan, perz. pendž, gr. pente,
naselbine.
Ravno tam, kjer se stekate reki Bug in In gul, stojí
starosl. pjat, novosl. pet, arb.pese, lat. k v ink ve, arm. Nikolajev
liink, got. funf, nem. fiinf, hebr. chámi šah.
novo mestice z lepimi poslopji, ki pa ima malo
6. Šest je po skr. šas, perz
v v
ses
lesa in malo vode. V prostornih ulicah, kakor so v novih
>
lit. seši, slov. mestih Rusovskega spioh navadne, stoje cele verste od zunaj
šest, lat. seks, got. in nem. s ech s
f
gr
heks
9
arb.
prav lepih hiš; al prah in blato sta jim zlo nadležna. Na več krajih pa stoje še le tam pa tam posamne hiše, ktere na-znanujejo, da tu bojo še nove ulice kadaj stale. Zunaj 5 do 6000 prebivavcov je v luki še okoli 10.000 delavcov ki sedaj neprenehoma tešejo ladije.
Za ladije je res malo tako pripravnih luk ali pristra-
ja s te, arm. vjez, hebr. sisah.
7. Sedem je po skr. sap tan, lat. septem sep ti ni, slov. sedem, got. si bun, nem. si eben

he p ta,
šibah.
perz
heft,
arm. jeuth, arb. state
9
lit. gr.
hebr.

8. Osem je po skr. ash tan, perz. hešt, lit. aš tu ni
9
slov. osem, gr. ok to
5
lat.
okto, got. ach ta
9
nem. a cht
> 9
• V V
msc
9
da od
kakor je mesto Nikolajev, ktero stojí tako v zavetji,
sovražaik ne more lahko napasti, po Dnje-
arm. vuth, arb. tete, hebr. š monah.
morja ga
pru pa lahko dobiva, kolikor potřebuje lesa, katrana in
9. Devet je skr. na van, lat. novem, gr. en ne a, konoplja.

V severji med Dnjeprom in Dnjestrom ležeče dežele
strani pa se
perz. neh, arm. inn, got.niun, nem. ne un, arb. n ente lit. devini, starosl. d e vj a t, novosl. d e v et, hebr. th i šah.
10. Deset je po skr. dasan, arm. dasen, starosl. razprostira velika ravnina, ktero so vetrovi tako osušili desjat, novosl. deset, lit. dešimt, gr. deka, lat. de- da je le za spašnike pripravna. Zemlja je navdana soli-
se nahajajo z gojzdi obrasceni
gnci; na juzoi
>
cem, perz. deh, arb. djete, got. tech un, nem. zehn hebr. a s ar a h.
100. Sto je po skr. sa tam, perz. sad, slov. sto
5
tar ja
9
vendar se dá marsikaj na nji pridelati; še celó vi
nogradi so tam pa tam, toda vino je cviček.
Še ene nadloge moramo omeniti, ki zadeva te kraje lit. šimtas, lat. centum, got. ch un drat, nem. hun- in ta nadloga so kobilice, ktere se v velicih trumah včasih
5
9
dert, gr. hekat^n, arb. kint, arm. hhariur meah.
Iz teh izgledov se lahko spregleduje, kolik
9
hebr.
da je
slovanski jezik soroden z drogi
indo
sèm privlečejo in vse pokončajo. Pozimi je hud mraz tukaj, tako, da gorkomer pade 2á stopinj pod O, poleti pa je nasproti takosna vročina, da se posusé celó reke. Od
__-	« .	.•-■V,	r V	9	11
pri vsakteri stevilki se nahaja njegova enakost ali saj obilna podobnost
pejskimi jeziki; Dnjepra do azovškega morja je dezela puščavi podobna.
z drugimi
sorodniki. Le stevilka devet se na videz loči od druzih; ako se pa izgovarja z noslanjem po
devient, se kaže pre-
Kratkočasnice

9
poljski šegi, namreč dzievienc cej ravno tista rodovina z indc-europejsk
jeziki
9
zakaj
Ko so neki gospodinj
pravili
5
da je zavolj vojske
v sanskritski besedi n a v a n, ako se primerja z drugimi
sorodnimi jeziki, je očitno le zadDji konec korenika, namreč van. Staroslověnská beseda tma za deset tisučev pa ne nahaja nikjer sorodnice, ker le gerški jezik ima lastno koreniko za to število, namreč murioi; drugač pa beseda tma, po sanskritsko ta mas, pomenja le pomanjkanje svetlobe; v litvanskem je tamsus toliko kakor temen.
V teh izgledih pa se dalje tudi kaže podoba staro-
zdaj tudi loj dražji, se zavzame in vprasa: „Kaj se tudi pri luči vojskujejo ?"
Neki kerčmar toži popotniku, ki je čez noc v njegovi gostivnici ostal, da je toliko podgan v hiši, da je joj
>
in ga vprasa,
ali mu ne vé nobenega gotovega pomocka
zoper ta merces
ting
kot meni"
55
Naredite jim , prijatel, tak
5
w
J
mu odgovori popotnik
m
got
jih bote vse do čistega pregnali
ilirskega jezika, namreč po izgledu se danjega arb a- hčer svojemu naj hujemu
Ko nekega člověka vprašajo: zakaj da je dal svojo
odgovori:
ku za zeno
9
naškega; v vsih besedah je nekako mečji memo indo
55
Na to vižo se mislim nad njim naj bolje mase vat
9
ga
europejskih jezikov, dasiravno je mnogo tistih besed v ko- ho že ona namesto mene pokorila
u
reoikah tem jezikom podobnih. Semitiški jeziki pa, ka kor se kaže nad hebrejskim, se bolj ločijo od indoeuro
55
Gospod oče
u
pravi neki kmet fajmoštru
Jez
sem pri
ltarji nekaj vzel". „Tak pa prinesi nazaj !c pejskih; le v treh stevilkah: 1, 6 in 7 se uni jeziki bii- rekó gospod fajmošter. Silo vesel pritira mož ženo nazaj žajo temu deblu, ktero obsega velik del južne Azije in ekoraj vso Evropo.	Hicinger.
ker da

Ozir po svetu
[" i	Nikolajev.
Ko so Rusi v nesrečni vojski 8. dan preteklega mesca potopili svoje vojne ladije v luki Qadjostaji) sevastopoljski in sa zhubili tudi mesto Sevastopolj, so izvolili mesto Nikolajev z obsirno luko za namestnika Sevastopolja, in
V nekem mestu je pogorelo veliko his zato, gasivnice niso bile za nič. Na to je župan oklicati dal, drugibart se imajo gasivnice vselej tri dní pred ognjem
poskušati.
Neki gospodar svari svojega hlapca, ki se je večkrat vpijanil, in ga prijazno podučuje, da pijančevanje se ne spodobi za poštenega člověka. „Gospod!" — ma hlapec
Lego tega kraj
boj
• V V
sedanj
laj pogledaj o bravci na našem zlo gori pri verhu.
ml j o vid Vred.
324
odgovori — „to je vee prav in pametno, pa zakaj mi opo- dokler boljega ne dobe nasate le zmiraj moje pijančevanje, moje žeje pa nikoli rimo, naj omenimo Pe v misel ne vzamete!"
Neka baba je vkradla v štacani kos platoa. Šta canar ravno domu grede jo sreča pred štacano in misleč
Ker ravno od generalov govo-ier-a po njegovi osébnosti. Gotovo vsak, ki je od tega prederznega junaka kaj silšal, ne bo skoraj verjel, da je mož že popoinoma siv in tako silno
postave ni velike in je
vuuai 1HVJUU uuiiiu gicug ju ni vvu pivu omvuuu im iiuoioi/, debel , Uď 110 IHOTtí (J
da ga je v štacuni kupila, jo prijazno pozdravi: „Srečno dobrovoljnega obraza
da ne more
dolgo jezdariti
7
mati! pa se drugikrat kaj!

3. dan t. m. je bil v St
Cloudu
miniaterski zbor, pri kterem je bil tadi
Novičar
austrijanskih krajev

Važne naredbe se bojo storile zdaj za poravnanje le vojskine stroske hočejo poverojene imeti
Napoleon pri-
čujoč; slisi se, da so pretresali nove predloge za mirno spravo, ktere je austrijanska vlada v Pariz poslala. Ob enem se govori, da zavezniki ne mislijo Krima obderžati,
Špan jsko
deržavnega gospodarstva in pa v pripomoć posest- ministerstvo ne bo nikakor dolgo obstálo; O'D
nikom, kteri dnarja na pósodo potrebujejo. C. k. mini
hotel
V
ze
pred začetkom deržavnega zbora odstopiti
je
pa
sterstvo dnarstva je namreč te dni dunajski banki na znanje Espartero ga ne spusti
9
8. dan sept. je bilo tra pio raj-da za tistih 155 milijonov goldinarjev, ki jih je au- nega vladika černogorskega Petra II. slovesno preneseno
mov. vsi častniki in
strijanska deržava dunajski banki dolžna, se bo banki dalo v kapelo na goro Lc toliko deržavnih posestev , da si bo ž njimi, ko jih bo čez 2000 Cernagorc
y
je
50 dahovnov, premilo pogreb; tadi oče raj
prodala, včs ta dolg poplaćala. Deržava je sicer banfci nega, že 107 let star, je jezdil za trugo, ker peš ni mo
zraven teh 155 milijonov, ki bojo na to vižo pobotani
*
V
se
gel na goro
V cerkvenih zadevah vedno dobro podučeni
cez
60 milijonov gold, za zamëno nekdanjih starih časnik „Univers" terdi, da vse je prazna govorica
»
kar
bankovcov, za porost vo novejšega papirnatoga dnarja se govori in piše od porazu m Ijenj
vskega cara s
pa 44 milijonov gold, dolžna; toda ta dva dolgova sta že papežem, in da tudi to ni res, da je papež osnoval stem poravnana, da od unega pervega dolga se vsako leto prečistega spočetja D. Marije. —Nova postava v Pa
d
po 3 miiijone poplačuje, ta poslednji dolg pa bo v 4 letih veleva, da se ima cena mesa vprihodnje tarifi rat i in da s prepisanim deržavnim zajemom poplaćan. Ker bo tedaj se k mesu ne smejo kosti za priklado dajati; dana je pa
deržava unih 155 milijonov poplaćala s svojimi posest vi, ta postava zatega voljo, ker parižki mesarji so nakupovali
ki jih zamore brez škode oddati, bo na to vizo zlo porav- tudi druge
kosti
da so jih prikladali mesu
Konec p
• v
ke obertniške razstave bo 15. dan prihodnjega mesca
Ravno smo brali v nekem ćasuiku
nan deržavni dolg pri banki. Zraven tega je pa c. k. ministerstvo banki se pravico dalo, si napraviti zastavno banko, pri kteri bojo zamogli posestniki zemlj is in je zoper kolero p his z manjšimi stroški kakor dozdaj potrebnoga dnarja dovito pomagal; v ta namen se pelio
y
da
Španjskem
(Wermuthgeist) večkrat ću-
vca en del pomeša
na pósodo dobiti. Ta zastavna banka bode osnovana s z dvema deloma vode in odrasen možki ga spije dva mala kapitalom od 20 milijonov goldinarji v kovanih srebernih kozarčka, ženska ali pa otrok pa manj. Tako ima brinje-
dvajseticah, in v ta namen je dovoljeno banki, da smé vec verstnika nad pel i novcem 100.000 akcij, akcijo ali delnico
9
po 200 gold., izdati. Verh vsega tega se še prićakujejo druge naredbe, da bo nadavek (ažio) pri srebernem dnarji in cekinih jenjal. V čem bojo pa te naredbe obstale , še ni znano. — Tudi cesarski vrad-niki bojo vprihodnje kakor cesarski vojaki znamnja žalo-vanja na uniformah nosili kadar kdo umerje, po kterem
cesarska rodovina žaluje. — Učenci pravoslovja po novi
učni postavi ne morejo teh šol in predpisanih 16 naukov pred izdelati kakor v 8 poMetjih, v ktere so omenjeni nauki vversteni. — Sliši se, da prihodnjo spomlad bo spet na Dunaji zbor katoljških škofov iz vsega cesarstva.— Iz Krima še zmiraj nič posebnega novega. 29. dan sept, je bila med konjiki zaveznikov in rusovsko armade pri Koughilu ne deleč od Kozlova (Eupatorije) majhna bitka, v kteri so (po francozkem naznanilu) zavezniki Rusom vzeli 6 topo v in 250 kónj, 160 vojakov pa vjeli; na strani Francozov sta 2 vojaka padla, 27 jih je bilo pa ranjenih. — Sicer se govori, da poleg Kozlova
Misii in želja.
(Po Puškin-u.)
Naj liodim že po ulcah šumnih, Naj idem v mnogoljudni hram, Al naj sedim sred družb brezumnih, Le lastnim mislim se rad vdam.
pravim : „Kak bežij
In
Ah. kolikor
leta !
tukej nas
Vsi gremo v večni dom Oceta In mnogim že odbija
cas
y
utegnila kmalo še huda vojska biti. — Sliši se tudi, da Goršakov inPelis-
sier si pogostoma dopisujeta; kaj pa, nihče ne vé. Carica rasovska se je s hćerjo vernila domů v Petrograd.
Naj vidim kje dob starodavni Ze mislim: „patriarh lesóv! Preživel boš moj vek težavní, Kot si preživel vek dedóv1,4.
Kdar ljubo detešce milujem.
V) V)
dete zdravstvuj
mislim koj
Življenja mesto ti spraznujem
Moj čas je stléti
y
cvesti tvoj
«
m
v
sinovi iz Moskove spet „Cas" hoće vediti, da Gorča ko v bo vojskovodstva odstavljen in da namesto njega pride ali general Muraviev ali pa Liiders. — Od Menši ko v a je pripovedoval unidan neki dopis iz Moskove, da
ves
je minih postal in se vMoskovo v sa mosta n podal, skesan, da je toliko nesreće privlekel čez rusovsko carstvo
včeraj pa smo brali, da je Menšikov 25. sept. v
y
deržavnih opravilih sel iz Petrograda v Varšavo.
Voj
skovodja angležke armade v Krimu, general-Iajtnant Simpson, je za pravega generala izvoljen ; ker pa so z ravno
tištim vladnim pismom trije drugi generali, ki so domá v čast maršalov povzdignjeni bili, je iz tega očitno, da
In slednji dan, in slednje léto Sim vajen misel razmišljáť, Kak svojo smert bi razodéto Zmed njih si mogel izčislať ?
In kje me našla smertna sila Bo: v boji, v ptujim, al v vodah? In al bo domacija mila Sprejela kdaj moj hladni prah?
Vém, ravnotero je, naj stlije Brezčiitno truplo tíi al tam ; Pa vendar v sercu želja klije:
2
y
si Simpson v vojski 8. sept, ni velike hvale pri svoji vladi prislužil in da bo Ie tako dolgo vojskovodja v Krimu,
Domá se vléci k mertvecam;
In de kraj groboviga vhoda Življenje mlado mi igra; De ravnodušna me priroda S cvetenjem svojim osipljá.
Rodoljub Ledinski.
Odg
vrednik: Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik: Jožef Blaznik