NO. 96
Ameriška Domovina
AM€RiCAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, MAY 15, 1951
LETO LII — VOL. LII.
OFENZIVA V KOREJI JE NA PRAGU
VLADE MIROVNI OSNUTEK
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Cvetličarna Louis Slapnik
SJJfiT SENATORJI ZAHTEVAJO OD
OTTAWA. — Od 200,000 za Vojaštvo sposobnih in razpoložljivih mož upa obrambni oddelek kanadske vlade rekrutirati \t ’ij j	.	•^i*i	»v .
12,000 mož za vojaško službo v Vse izgleda da so senatorji prišli do prepričanja, je darovala cvetlice_
| Evropi pod generalom Eisenho-^	da DO treba na en all drug način Iconcati leorej- Joseph Nemanich, prvi pod-
Ofenziva se utegne priče-!wer-iem- Nal°ga> da se dobi to	sko vojno.	predsednik KSKJ, se zahvalju-
.•___i	"7	število prostovoljcev, je bila da-	, , ie vsem» ki so pomagali pri ne-
tl	vsak	cas. -	Zavezms-	a	petnajstim	pJolkJ	v	razHČ-1 WASHINGTON. ^ Senatni bi komunistična Kitajska sploh deljski predsl>vi ali poseti!i
ki	letalci	razuijajo	ko- nih	delih	dežele.	Toda	možno'odsek’ ki preiskuje zadevo od- pristala na pogajanja. General predstav0) _ p0sebno pa se za-
munistične komunikacije je tudi, da bo morala vlada, če Poklica generala MacArthurja, Marshall je izjavil, da so se poga- hvaljuje Louis Slapniku za da-
bo hotela skupaj spraviti to šte- ^>e formalno vprašal vlado; naj janja s trinajstimi ostalimi na- rovane cvetlice, vilo vojaštva, uvesti neke vrsta Predloži svoje načrte za poizkus rodi glede nameravane predsed- Ranjen na Koreji_ konskripcijo ali obvezne nabore, Poravnave korejske vojne. jmkove deklaracije izjalovila na-:	Corp Richard p Gričar, sin
Prospekt, da se r, pogajanji to> ko je gen; MacA^hur 24- Mrs. Mary Kocjan z 20251 Ni-doseže sprejemljiva poravnava marca na svoi° ro 0 Pie a§acholas_ Ave., Euclid, se nahaja v korejske vojne brez njenega raz- da -ie Pripiav jen pogajati se s pojjgj^j bolnišnici v Koreji. Kot širjenja ali “apizauja", je eno kitaiskim V?veJm °™ ™	J1'	Piše ^ materi dne 25. aprila,
izmed vprašanj, ki stoje v ospredju spora med vlado in generalom MacArthurjem.
OČALA Z ALARMOM. — V Nemčiji so bila na razstavi avtomobilskih potrebščin očala, kakor jih vidite na tej sliki. Če bi hotel vo^ač zaspati pri vožnji, zazvoni zvonec, ki ga mora zbuditi, če se seveda ni že medtem kam zaletel. Izumitelj Dr. Koennecke Eberbach je izdelal ta očala, ki imajo posebno pripravo, da so trepalnice v zvezi z žico,ki sproži mehanizem alarma, če ostanejo trepalnice predolgo zaklopljene, oči torej zaprte. Kako so se obnesle, še ne vemo.
Sovjetija gradi v Kini tovarno za atome
TULSA, Oklahoma. — Kongresnik O. K. Armstrong, republikanec iz Missouri, je izjayil, da je videl na Formozi inteligenčno poročilo, iz katerega je razvidno, da gradi Sovjetska zveza tovarno za atomske bombe v se-vernozahodni Kitajski.
Armstrong, ki se je nedavno vrnil z ogleda korejske fronte, je dalje izjavil, da je iz dotične-ga poročila tudi razvidno, da ves kritični material za to tovarno prodajajo Sovjetski zvezi
ši zavezniki. . .
na-
Bik prodan za $36,400
LONDON. — Na tukajšnji živinski razstavi je bil prodan neki plemenski bik holandske pasme za $36,400.

Danes jasno in toplo. Večinoma jasno in ne mrzlo ponoči.
Tri
na
dan
t	!
Nekateri pri “ta naprednih” silno zamerijo gotovim osebam, ki so spregledali intrige komunistov glede Jugoslavije in jih ročno pustili. Zdaj jim očitajo izdajstvo in kaj še vse.
Ali prihajajo nenriki nacisti nazaj iz svojih grobovi
Nova Reichs stranka se očitno zavzema za ideale in principe.
TOKIO. — Poročila zaveznikov naznanjajo o ojačenem pritisku komunistov na južnoko-rejske čete na centralni fronti.
Kdaj bodo komunisti pričeli svojo novo ofenzivo, nihče za gotovo ne ve. Priprava rdeče armade, ki šteje 500,000 mož, je tako rekoč gotova in zavezniško poveljstvo je mnenja, da komunisti lahko prično ofenzivo, kadar koli se jim zazdi.
Zavezniška izvidniška letala so odkrila neko popolnoma novo komunistično letališče v bližini Pyonga, s čigar dovršitvijo delavci na vso moč hitijo.
TOKIO. — Zavezniška bojna letala so razbijala včeraj po komunističnih komunikacijskih črtah po vsej Severni Koreji. Severno od Huičona je udarilo po komunističnih komunikacijah nad 450 bombnikov in bojnih letal.
kar pa je v Kanadi — dinamit.
Kaj si neki mislijo v Kremlju o "debati generalov"!
je bil xanjen, ko se je njegova edinica skušala prebiti iz kitaj-
Radiacija atomske bombe je odstranjena
SEATTLE, Wash. — Atomske preizkušnje na Eniwtok otoku v nacijske Pacifiku so utrle pot novi uporabi atomskega orožja proti sovražniku ter olajšale naloge delavcem civilne obrambe v slu-
BONN, Nemčija. — Ali pri bajajo nemški nacisti spet do čaju atomskega napada, moc, kot politična stranka? Kongresnik Henrv Jackson, To je vprašanje, k. si ga zdaj demokrat iz Washingtona, ki je zastavljajo zaskrbljeni zavezni- bil priča zadnjim atomskim k m nemški vladni uradniki za- izkušnjam, je povedal časni£ar. rad, presenetljivih volilnih us- jem, da s0 amerišk, znanstveni_ pehov nove nemške politične ki odkrili naihp ,om katere.
naeilsk’ T	ga je mogoče iti v okolje, kjer je
I 1C 1 ea e. Predpreteklo eksplodirala atomska bomba, — nedeljo je namreč skoraj 400,000 skoraj takoj eksp,oziji. ne da Nemcev v Zapadn, Nemčiji gla- bi se biIo bat| učinkPov ^ e sovalo za kandidate nove desni-
carske socialistične Reichs stran-1 ‘PREVARA PRAV?
ke, ki je dobila 16 sedežev v j spodnji Saksonski. Enak uspeh!	JENKINS
na vsenemški ravni bi pomenil,! WASHINGTON. — Poslanec da ima stranka nad dva milijo- Jenkins, republikanec iz Ohio, na somišljenikov.	ije izjavil, da je vladin načrt za,
Stranka zahteva restoracijo „™tr°l0 živilskih cen, navaden “mnogih dobrin nacizma, ko je a e ak prevara, katere po-vladala elita nemškega naroda.” S 6 lca man3 živil na mizi Kancler Konrad Adenauer jej111 m 3 1 reduciranih cen.” sporočil zavezniški visoki komisiji, da pomeni nova stranka resno nevarnost demokratične-
.ar, ..v vv •	-------- v caz.zr.ut, ju	meri, da dobi komunistična jvi-
n fem	«P!'general Marsha11 včeraJ nada1^ tajska Formozo ali da bi si izsi-
hnif	h! eVS ’ ^ S !n° dlskusij° s tem odsekom^ lila Sprejem v Združene narro-
b°ji, da bi pneela javnost pred katerim je že pretekli te-' -
Grozni pokolj'i v Kitaj'ski
HONG KONG. — Komunisti mu redu Zapadne Nemčije, to- p0ročajOj da je bilo od januar_
da je dodal, da ima njegova via- ja do aprila pobitih samo y pr0_ dovolj moči za obdržanje vinci Kwangsi nad 370,000 protikomunističnih gerilcev.
Albanija protestira v Beogradu
LONDON. — Albanija je poslala Jugoslaviji formalno protestno noto, s katero obtožuje
kontrole nad stranko.
preveč misliti.
Nadvse zanimivo bi bilo, če bi se moglo prodreti skozi debele zidove Kremlja, kjer ima Politbiro svoje supra-tajne seje glede preiskav v Washingtonu.
“Debata generalov” je nekaj nezaslišanega, saj še celo v nobeni demokraciji ni bilo slišati doslej kaj enakega. Lahko si je predstavljati zaprepaščenost Politbiroja — to je mož, ki žive od tajnosti in ki delajo svojo politiko šepetaje za trikrat zapahnjenimi vrati — ko sledijo podrobnostim razlik nazorov pri naj višjih ameriških avtoritetah o vprašanjih, ki so največje važnosti. To zaslišanje bi moskovski Politbiro morda prispodobil moskovskim procesom, toda tudi tega ne more, kajti MacAr-thur ni v ječi ali morda celo ob glavo, kakor Tuhačevski, temveč na svobodi, kjer pripravlja še nadaljne govore.
In sredi teh priznanj, da mi nismo dovolj močni za borbo naj dveh frontah in da je naš cilj v Koreji ta, da preprečimo sovjetsko intervencijo, pa pride sovjetski maršal Sokolovski na dan z izjavo, da je ameriška in angleška armada dvakrat večja kakor je sovjetska, in da se je Sovjetska zveza po vojni razorožila, dočim smo se mi pričeli pripravljati na novo vojno.
den šest dni pričal.
za predsednikovo deklaracijo, ki ni bila nikoli objavljena, glede korejske vojne, in dalje je zahteval dokument državnega oddelka, v katerem je določena ba-
de.
Mac Arthur pa je v svojem Senator Knowland je vprašal pričevanju rekel, da ne vidi ni-
kakega upanja za poravnavo brez ‘apizanja” — kakor stvari danes stoje — in da bo vojna vi Koreji obtičala na mrtvi točki z neprestanimi velikimi izgubami
za za taka pogajanja, — to je, če, na obeh straneh.
V mestni dvorani je konvencija in razstava premogovne industrije — “Mining Congressa”
o.
, CLEVELAND, popoldne je bila v Clevelandu otvoritev konvencije in razstave “Mining Congressa”, pri katerem sodeluje nad 14,000 pro-
Včeraj reprezentanti iz Kanade, Fran cije, Japonske, Nemčije, Belgije in Anglije.
Dijakom visokih šol (high schools) in kolegijev, ki se za-
izvajalcev premoga. Razstava nimajo za rudarsko inženirstvo, m konvencija, ki bo trajala šti-!bo dana prilika, da si ogledajo ri dni, je v mestni dvorani. j to razstavo, ki bo sicer za sploš-Na teh zborovanjih bodo raz-1 no publiko nedostopna, pravljali o problemih, ki so po-
Izgube ameriških letal
WASHINGTON. — Združeni narodi so izgubili doslej v Koreji 212 letal. Večina teh letal je bila ameriških.
UDOBNE AMERIŠKE PODMORNICE
WASHINGTON. — Ameriške podmornice so zdaj opremljene s sončnimi lučmi, pralnimi stroji in kopalnimi prši. Ampak če kdo misli, da je zato življenje na podmornicah piknik, naj samo pomisli, kako mokro je vse okoli njih.
Poizvedovalni količek
sledica oborožitvenega programa, o izboljšanju metod v premogovnikih ter o najnovejši o-premi te industrije.
Ob otvoritvi razstave in konvencije je bil eden izmed govornikov senator Joseph O’Mahoney, demokrat iz Wyominga in predsednik senatnega odseka za notranje zadeve. Drugi govornik je bil Arnold Levy, svetovalec ustanove Coal Defense Committee v Washingtonu.
Razstava, ki zavzema 117,000 kvadratnih čevljev prostora, je naj večja te vrste, kar jih je še bilo. Na razstavi je udeleženih 240 lastnikov premogovnikov.
Razstavljena je vsakovrstna oprema, ki je potrebna pri proizvodnji premoga: ogromni trnki, “stripping showels”, s katerimi strgajo premog od vrha, mehanični nakladalci, lokomotive za premogovnike, razne varnostne naprave in podobno. — Poleg ameriških premogovnih industrij cev so zastopani tudi
Nihče pa ne očita kameleonstva Vatru Grilu, uredniku Enakopravnosti, ki je bil socialist, potem republikanski v a r d ni Vodja, je nastavil pri listu komunističnega priganjača, se je
nenadoma prelevil v Roosevel- Ave., in St. Clair Ave., bodo pri-1 na v dolžini šest milj, od Onta-
Iščem Franca Prah, doma iz
jugoslovanske čete vpadanja na Velikih Malenc št. 10, občina GRELNO NAPRAVO PRED NASTOPNO ZIMO
albansko ozemlje.
Čatež. Zdaj živi nekje v Chicagu. Za njegov naslov bi rada
ODSTRANITEV TRAČNIC S ST. CLAIR IN EUCLID AVE., KI BOSTA ASFALTIRANI
CLEVELAND, O. — Z Euclid St. Clair Ave bo preasfaltira- ?.daj ,Z1V1 D' P; J Nemčiji-
...mi	Kdor bi vedel za njegov naslov
zvedela njegova sestrična Micii ko bomo ugasnili furneze. Tema
Prah, poročena Cernos, ki je doma iz Čerine, št. 38, obč. Čatež.
Novega demokrata, zdaj pa drži marelo nad demokratom Trumanom.
* * *
Prav kakor so spregledali Kristanove “principe”, ko je po A-meriki oznanjal republiko, šel v Jugoslavijo in od Pašiča sprejel kraljevo službo, zdaj se je pgi Vdinjal komunistu Titušu. Taki so “oni tam”. Mi pa ostanemo, kakor smo bili. . .
hodnje leto odstranili tračnice fio St., do E. 129 St. poulične železnice, nakar bodo j Euclid Ave. bo tudi preasfalti-obe cesti popolnoma preasfalti-j rana v dolžini šestih milj, in si-rali. Tako je naznanil Samuel cer od Public Square do Lake-David, direktor za javno postre-
žbo, ki je rekel, da sta ti dve cesti v ospredju načrtov za izboljšanje mesta v letu 1952.
Vsako teh del bo stalo $200,-000. V projektu Euclid Ave. je vključeno tudi razširjenje ceste! med E. 77 in E. 82 St.
View Rd. Vzhodno od East Clevelanda do Green Rd., je bilo že preasfaltirano.
Vse varnostne zone na St.
njegov
ali pa če bi iskani sam bral tele vrstice, naj sporoči na naslov: Jožef Obres, 310 S. Reed St., Joliet, lil.
MURRAY ZAPUSTIL BOLNICO
PITTSBURGH.—Phillip Mur-
.	.	,	,	,	,. fay, predsednik CIO, ki je bil
Clair Ave., bodo odpravljene, lhevarno bolan> je zapustl boln._
kar bo vsekakor zelo pospešilo co in se bo zdaj zdravil na svo_
promet.
jem domu.
šču, da se doseže premirje.
General Marshall ni podrob
neje označil teh predvidevanih skega obroča Amerikand so bi-
Da se čim boli razburi sta	^ Začasno obkoljem, ko so se ju-
lisSfJL t	. p^ada nastopila proti vsaki na- žnokorejske čete umaknile Rich-
Isce vlade v tem oziru, jc imel meri. da dobi komunistična Ki- ard je končal Euclid Shcre High
School in stopil leta 1948 k ma-rinom. Njegov očim Mi-.hael J. Kocjan in brat Frank o. Goričar živita na Nicholas Ave. Ricn-erd je pisal mami, da njegova rana ni preveč huda in upa, da bo skoro okreval.
Srebrna poroka—
Anthony in Frances Skettle z 1076 E. 68. St. bosta 15. maja Dohajala 25-letnico srečnega zakonskega življenja. Mrs. Skettle je hčerka poznanega Franka Čosa, našega dolgoletnega naročnika. častitamo.
Srebrna poroka —
V	torek 15. maja bosta obhajala 25-letnico zakonskega življenja Mr. in Mrs. August Brun-svick, 1082 E. 171. St. Dekliško ime Mrs. Brunsvick je Miss Mary Hrastar, ona je hčerka dobro znane in spoštovane Mrs. Mary Hrastar s Prosser Ave. Sv. maša za to slavnost bo ob pol 9 uri v soboto 19. maja pri sv. Jeromu. V nedeljo 20. maja bo odprta hiša za vse sorodnike, prijatelje in znance. Mati in sestre jima želijo, da včakata še zlato poroko.
Za dobro ime naroda—
Slovenci v Clevelandu smo bili vedno pri vseh proslavah in prireditvah narodnega značaja lepo zastopani. Potrudimo se da bomo tudi v soboto 19. maja dostojno zastopani na veliki paradi “Armed Force Day.” Vabim vse one rojakinje in rojake, ki imajo narodne noše, da se slavnostnega sprevoda udeleže. Za one, ki bi ne mogli hoditi peš, ker bi jim bila pot prenaporna, so na razpolago avtomobili. Za, sprevod se bomo zbrali na Chester Ave. in E. 18. med 2 in 3 uro. Spr evod bo krenil ob 3. Za morebitne informacije kličite HE 1-6063, Anton Grdina.
Norwood Council zopet delaven—
V	obnovljenem kopališču na St. Clairju v ponedeljek 14. maja 1951 je sklical Mr. Anton Grdina sestanek meščanov St. Clairja in okolice, ki spada k okraju Norwood. Videti je bilo silno potrebo po taki organizaciji, ker se je vnela živahna debata o raznih potrebah. Za predsednika je bil izvoljen Mr. John Kovacich, podpredsednik sta Mr. Anton Grdina in Mr. Felix Danton ter Mr. Joe Fifolt. Tajnik je Frank R. Jakšič. Več poročamo o prvi prihodnji seji, ki bo zadnji četrtek v juniju.
o------
Pogrešani časnikar najden mrtev
OSLO, Norveška. — Trupkr Layforda Moore-a, 40 letnega a-meriškega časnikarja in radijskega komentatorja, ki je izginil v Oslu lanskega decembra, je našla pomorska policija v morju Oslo Fjorda. Truplo je imelo še na sebi obleko, toda v žepih ni bilo ne listin ne denarja.
NAJNOVEJŠEVESTI
NORFOLK. — Neki parnik za prevažanje premoga je zadel ob mornariški tender, natovorjen z gasolinom. V ognju, ki je nastal, je enajst mornarjev od vojne mornarice izgubilo življenje.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Odbor Zdr. narodov je odobril svetovni embargo orožja in vojnega materiala komunistični Kitajski.
ZDAJ BO ČAS, DA PREGLEDAMO SVOJO
Vsak čas bodo nastopili dnevi, poletje vlago, ki furnezu škodi,
da rad zarjavi. Cev za odvajalni dim je treba sneti in očistiti saj. Ako je kje pregorjena, kupite novo.
Ako imate furnez na plim ali olje, je najboljše, če pokličete eksperta vsako pomlad, da vam furnez čekira. Burnerje je treba namreč adjustirati, namazati z oljem in očistiti. Ako ne znate vsega tega dovolj dobro, se ne podstopite, ampak pokličite eksperta. Saj ne računajo dosti in boste prepričani, da je furnez v redu. Saj je tudi za
bo v njih vse do pozne jeseni. Naša grelna naprava je najbolj važen del hiše, zato pa zahteva vse naše pozornosti. Do konca tega meseca bo naš furnez za prošlo zimo doslužil in tedaj ga bo treba pregledati ali dati pregledati, če je ž njim vse v redu. Do prihodnje jeseni naj bo furnez v redu za zimo.
Ako kurite s premogom, je treba pregledati grabljice za žerjavico, če ni kak del pregorel. Odstraniti je treba vse klinkerje pepel, in eventuelno navlako. To namreč daje čez
Farma ji podarili Indji pšenico
KALAMAZOO, Mich. — šest farmarjev iz Kalamazoo okraja furnez na premog priporočljivo J je poslalo vladi v Washington, da ga pride pregledati spomladi tono pšenice z naročilom, naj jo izvedenec.	vlada pošlje Indiji.

/UiERaSkA PoMovaivyi
•■S3 Ksl £»^JZZISK!RluCOXEIiL3iSXLM3iA^

BUT St. Clair Ave.
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
Editor: James Debevec
General Manager and English Editor: Mary Debevec______
godkov kaže v to smer. Morda bi naš obrambni tajnik vedel tudi o tem kaj natančnejšega povedati?
Skušnje so veliko vredne, če jih znamo uporabiti, pa jih ne znamo. Znan je rek, da se moremo iz zgodovine samo to naučiti, da se iz nje nič ne naučimo. Zakaj? Ker se nočemo!
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.	____
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for
3 months.	. cm
Canada and all other countries outside United States ?>iu
per year; $6 for 6 months; $3.50 lor 3 months.	______
'	Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office
at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.
prisodili, se to ni zgodilo, ker jO' je odklonil.
Preostanek od Pasijona letos znaša $226.71. Ko se je napravilo zakusko, je preostalo po pregledu računov še $100 (sto dolarjev), katere se je vložilo na N. A. Banko. Pripomniti pa že-
„	- t a T*k /N TN A	fl lim> da se 3e Plačal od vstopnic
^ BESE D A I Z	N A R O 1J A	\» dvojni davek in sicer federalni
in mestni: kratko vsi računi soi ,	.	-	m	Čisti.	Kam	se bo dal tisti denar)
vedano,	da	je po $3.00 le malo	odločali igralci,
sedežev	da	precej manj kot la-	h	da
ni, pa še tisti so precej ostali,
oni po $2. Razliko koliko in 'H “rajcem ki s0 z velikimi žrtva-
je bilo prodanih lansko leto al ^	esU k tako !epcmu
pa letos bi lahko točno navedel	F
številkah; tako od lani kot odl“sPeh“ PasIJ0"a’
Dve novi maši
No. 96
Tues., May 15, 1951
Vrednost skušenj
V senatnem odboru je gen. Marshall glede ciljev svojega poslanstva na Kitajskem dejal, da je hotel končati d.-žavljansko vojno med Čankajškom in komunisti. F o je upa doseči s sestavo vade, v kateri naj bi bili zastopam obe nasprotujoči si stranki. Ko pri tem ni uspel, se je vrnil v domovino. Komunisti so borbo nadaljevali in pognali Cankaj-ška s celine. Iz navedenih besedi nekako sledi očitek Can-kajšku, češ ker ni maral sporazuma s komunisti ker m maral deliti oblasti z njimi, je moral na zadnje po lastni knvdi bežati iz domovine. Ni naš namen, da bi zagovarjali Can-kajška kot tudi nimamo namena napadati našega obrambnega tajnika, radi bi opozorili le na nekatera dejstva ki naj bi pomagala razsvetlit celo vprašanje m pokazati, kdo je imel v tej stvari prav. Podobno, kot gen. Marshall v letin 1945 — 1947 na kitajske nacionaliste, so pritiskali v leta 1944 ___45 Angleži, v manjši meri tudi Amerikanci na Ju-
goslovane in F’oljake, naj se vendar sporazumejo s komunisti in sestavijo skupne vla~de. Churchill je pritiskal na bivšega kralja Petra tako dolgo, da je ta odstavil gen Dražo Mihailoviča kot vrhovnega poveljnika Jugoslovanske vojske v domovini (26. avgusta 1944) in pozval vse Jugoslovane, naj se priključijo Titu (6. sept. 1944). Spomladi naslednjega leta se je Peter končno udal in izročil vlado v roke koaliciji Šubasič-Tito. Usoda Jugoslavije je bila s tem zapečatena. Demokratični element je vsaj začasno podlegel. Znašel se je v tujini ali pa v komunistični ječi. Čankajško-vi vladi so očitali, da je korumpirana in nesposobna izvesti potrebne socialne, gospodarske in upravne reforme, o Mau in komunistih so trdili, da so napreden element, ki bo upe-ial na Kitajskem red. Niso se motili, Mao je red upeljal, toda kakšen? Angleži so z očitki jugoslovanski eksilni vladi, da ne zna rešiti temeljnih državnih vprašanj, opravičevali svoje sodelovanje in podporo jugoslovanskim komunistom, ki so bili v njihovih očeh naprednejši in pozitivnejši. Churchill je vedel, da je Tito komunist, pa mu je kljub temu z vsemi sredstvi pomagal v sedlo. Ko je potem Tito vzpostavil v Jugoslaviji svoj red, je Churchill priznal: Fo je bila moja največja napaka.” Bilo je prepozno, kot bo morda prepozno tudi spoznanje teh, ki se danes z vsemi silami trudijo, da bi Tita obdržali v sedlu. Podoben je bil razvoj dogodkov na Poljskem. Po sestanku v Potsdamu so zahodne sile pritisnile na eksilno poljsko vlado, da se je pogodila s komunisti. Mikolajczik je odšel domov v še nekaterimi drugimi tovariši in skušal voditi državno ladjo skupaj s komunisti. Je uspel? Da, uspel na begu iz komunistične Poljske. To je bil pa tudi edini uspeh.
Morda bo kdo pripomnil, saj so imeli tudi Francozi in Italijani takoj po vojni koalicijske vlade, v katerih so bili zastopani komunisti. To je res. Toda to niso bile koalicije sestavljene iz dveh skupin, ki sta vodili državljansko vojno. Francoski in italijanski komunisti so se na državljansko vojno in na prevzem oblasti šele pripravljali, zato je bilo z njimi sodelovanje do neke mere mogoče, toda le začasno. Poleg tega so v obeh državah v tej dobi stale zavezniške vojske, ki bi v skrajni sili lahko igrale posredovalno vlogo, kot so jo igrali Angleži v Grčiji. No, prav Grčija je zanimiva. Tam zahodnjaki niso silili nekomunističnih demokratskih strank, naj sestavijo s komunisti skupno vlado, nasprotno, šli so in podprli nekomunistični element z vsemi sredstvi, doker ni bil komunizem v deželi s silo strt.
To je pa čudno. V Jugoslaviji in na Poljskem pritisk na demokratične predstavnike, da sklenejo sporazum s komunisti, na Grškem pa vso podporo nekomunistom, da lahko zatro komunistično vstajo. Ne, ni tako čudno! Poljska in Jugoslavija sta bili v Teheranu in Jalti prepuščeni sovjetskemu vplivnemu področju, Grčija pa je ostala izven njega. Tako je bilo tu belo, kar je bilo tam črno.
S temi skušnjami, ki smo jih nabrali v Evropi, pojdimo zdaj v Azijo in poglejmo znova v kitajske razmere. Ugotovimo pa še prej sledeče: Churchill je verjetno predvidel razvoj dogodkov na Poljskem in v Jugoslaviji, saj je odgovoril svojemu zastopniku pri Titu, ko mu je poročal, kakšen mož je to, z vprašanjem: “Mar mislite živeti po vojni v Jugoslaviji?” ‘‘Ne” se je glasil odgovor. ‘‘Jaz tudi ne,” je ]>ribil Churchill. Zviti Anglež je torej dobro vedel, kaj po-čen a in kasnejša izjava “o največji napaki” je le pesek v oči svetovni javnosti in prav posebej jugoslovanski, da ja ne bi kdo trdil, da je bilo vse to narejeno čisto zavedno. Ne, ne bila je samo napaka, oprostite! Jugoslavija je pravi primer cinizma in machiavelizma velike politike.
Pa pojdimo spet na Kitajsko. Če so naši državniki samo povrhu zasledovali razvoj političnega dogajanja — verjetno so ga celo temeljito —- so morali vedeti, kam vodijo koalicijske vlade s komunisti. In vendar je gen. Marshall silil Čankajška k sodelovanju s komunisti.
Človek se ob analizi celotnega vprašanja ne more znebiti vtisa, da je bila nemara tudi glede Kitajske sklenjena v Jalti ali pa kje drugje kaka kravja kupčija. Ves potek do-
Cleveland, O. — 10. junija t. 1. bosta dva naša rojaka, ki sta v zadnji dobi prišla k nam v Ameriko pela svoji novi maši. Milan Hlebš v župni cerkvi v Barber-tonu, Franc Gaber pa v cerkvi Marije Vnebovzete v Coliinwoo-du.
Milan Hlebš se je rodil 13. junija 1924 v Spodnji Zadobravi v ljubljanski okolici, študiral je V Ljubljani in Gradcu, v Baltimore je kočal bogoslovne študije.
Franc Gaber je pa zagledal luč sveta 25. marca 1918 v Papirnici pri Škofji Loki. študiral je pri salezijancih v Veržeju, nato v Ljubljani, kjer je pod konec vojne stopi v bogoslovje. Komunistična revolucija ga je pognala v svet. Nekaj časa je nadaljeval bogoslovne študije v ljubljanskem semenišču, nato pa je prišel v Ameriko, kjer ga je duluth-ski škof sprejel v svojo škofijo in ga povabil v St. Pavelsko semenišče. V nedeljo 3. junija ob sedmi uri zjutraj ga bo v cerkvi [SV. Lovrenca v Newburg.hu ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman posvetil v duhovnika. Novo mašo bo pel v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, ker žive v tej fari njegovi duhovni starši Mr. in Mrs. Ivančič. Ta dva sta mlademu bogoslovcu pomagala in mu z gmotnimi podporami omogočila končanje študija ter mu tako odprla pot do oltarja.
Lepo bi bilo, da se na dan nove maše rojaki zberemo okrog obeh služabnikov Gospodovih, se skupaj z njima zahvalimo Vsemogočnemu za milost, ki jo ie izkazal njima, pa tudi nam s tem, da ju je iz naše srede izbral. Zberimo se okrog njiju in se združimo v molitvi s prošnjo, da bi jima On dal moči, da bi mu zvesto služila in hodilaj vstrajno po Njegovih potih. Zberimo se okrog njiju tudi zato, da proslavimo ta njuni veliki dan.
Ivan M.
Našemu generalu Eisenhow-erju v Evropi, ki poveljuje Atlantski armadi, ki je po večini samo na papirju, ne nastiljejo cvetja na pot, koder hodi. Zavezniki si še vedno niso edini
šla v produkcijo do novembra 1952. Program Francije je, dal bo imela do 1. 1955 okrog 2,816 letal, med temi 1,400 bojnih. — Vlada pa še ni dala tvrdkam naročil. Tovarne obratujejo ko-
tako lepemu potem Stan-
v steviman; iaKo oa iam ^	u M	ki je bil tako do-
letos. Pa menda m treba dasi I ^	^ ^ dejanji igraI
se je o tem točno pojasnilo igral-1	smo gi žele_
cem na sestanku potem ko jsoI ^	prvem Pasijonu in po-
nadzorniki pregledal^ vse racu-	nismo mogii dobiti
ne ter o potem poročali na se-ki bi znal igrati violi-stanku. Tretjič: lansko leto se 3e| zdaj nam je to storil Mr. dobilo samo za oglase, katerih Mervol gin ugiednega zdravni-jebilo nadllstrani_$40imLe-|ka ^ Meršola. Hvala mu. Ti-
ki se z violino pri Pasi-
tos je bil samo 1 oglas KSKJ in
7strtaia- p?sploh “Te'
primera, o drugih vzrokih pa pl-	“se TahvaHmo Ameriški
sal ne com.	Domovini, zlasti Mr. James De-
Letosje bila-dmjiga ilustrira-	Mr Anton Grdini, Mrs
, J____TVH&oi; in I	’	„	^	„ v ,
Mr. Erazmu Gorsetu,
na drugače kot lani. Klišeji in slikanje pa dandanes stane. Zakaj nismo zbirali oglasov? V glavnem, ker smo hoteli, dati z zadnjim Pasijonom narodu resi nekaj lepšega za spomin; ne le
Bohar,
Mrs. Jennie Lužar, Mrs. Mary Otoničar, Mrs. Dorothy Sterni-ša, Mrs. Marjanci Kuharjevi, Mr. John škrabcu ter vodstvu SNDoma: Mr. John Tavčarju ter
glede obrambe Evrope in Azije, maj z eno tretjino kapacitete. Niti Atlantska zveza še ne ve, Letala za civilno uporabo ima-kaj bi in kako bi. Oboroževa- j0 v Franciji še vedno prednost nje je daleč zaostalo v progra- v tovarnah. Kaj obramba deže-mu. Samo Zed. države, Angli-he! Ta bo že počakala, ali pa naj: ja in Kanada zares producirajo. da orožje Amerika.
Kregajo se zastran poveljstva. Amerika je svetovala Franci-Poleg tega pa vse drži za uše- ji, naj gradi letala po ameriškem sa politika, strankarska politika, modelu. Pa ne ubogajo. Hočejo Tako v Londonu, kot v Parizu imeti letala po svojem vzorcu, in Washingtonu. Voditelje skr- Za vsem tem je pa samo mahi-bi spor, kaj je zdaj najbolj važ- nacija, da bi iz Amerike izmolz-no za obrambo: Azija ali Evro- U čim več denarja. Amerika se pa. Eisenhower je za Evropo, zdaj sprašuje, če je Evropa volj-MacArthur za Azijo. — Katera na plačati svoj delež za obram-stran bo nazadnje zmagala? j bo, ko se je izjavila, da je pri volji prijeti za orožje.
V Franciji še nimajo niti pro-	*	*	•
grama za zračno silo. Bojna le-J Eisenhower ima tudi težkočei tala “jet”, ki so jih preskusili še v Angliji zastran poveljstva na februarju leta 1949, ne bodo Atlantiku in v Sredozemlju. —
——------------;——-------------- Najprvo je bilo rečeno, da bo na
dalje na 3 dolarje etno. , . J Atlantiku poveljeval nad vsem Volitve državnega pre se m j brodov-jerT1 ameriški admiral. ka in Slovenci. — V nedeljo o.
brodovjem ameriški admiral. .Toda angleške vode ostanejo t. m. so bile v Avstriji vol ve|pod angleškim poveljstvom. To novega državnega predsednika • vge obreg-je od Norveške do
-- -i--	,	siNDoma. ivii. uuaiii	—
kake oglase, pač pa gotove Pri* pskrbniku Mr. Mežnaršiču, MisS zore dejanj Pasijona z odra, ki Manci Prega) jobn Taufarju, pričajo, kako je bil Pasijoni	ErgtetU! Jos Fortuni; po-
igram Potem tudi ni bilo časa
sebej pa še Kranjsko slovenski
'-t*ivvy --- —	v [katoliški jednoti ter uredniku
hoteli vedno nadlegovati nase Amerikanskega Slovenca Mr. _____-_o 1 pm na-	..... .... v
za tako zbiranje in tudi nismo
trgovce in obrtnike s tem narodnim davkom, katerega se mnogi tako boje. Mislim, da je
Ivan Račiču, Mr. Košniku, rediteljem in rediteljicam, katerih vseh imen ne vem in ne vem
---- - -	-	vsen imen ne veni m ne
to prvič, med Slovenci v Cieve- precej drugib; katerim bi se rad landu, da je šla taka stvar brezi -	--	-	•
. zahvalil v imenu igralcev. Vsem oglasov. Zato je bilo pa letos, L j go p0magaji iskrena hvala; da omenil, z dodod^M dodam ge; Oražmovim za prodajo vstopnic ter Rev. Godini, ter Mr. Ivan Avseniku, Mr. Ivan
pa letos,
kot sem že omenil, z malo drugače kot lansko leto, Povdariti pa želim, da ni šlo1
za kak preostanek, ampak samo! žagarju. za namen, da se Pasijon uprizo-	se mj je zdelo umestno na-
ri zadnjič in to tako javnosti tu- pjsay javnosti v pojasnilo, da: di pove. Jaz sem se resno bal ne bo kdo p0 nepotrebnem dla-izgube. Nek slovenski duhovnik, ko cepil, pa spraševal kako in ki je menda lansko leto prišel kaj g -t;em je pa zaključeno to v Ameriko in se je zelo zanimal kar se je ge tikalo Pasijona. Ti-za Pasijon, kajti pod njegovim L^-j paj kj imate še obleko od Pa-vodstvom se je igral v domovi- sjjona ste prošeni, da jo v torek ni, mi sam popisuje v pismu, g_ maja prinesete v SNDom ob kako so se bali finančnega polo- 7 zvečer, da se vse ostalo po-ma pri Pasijonu, končno pravi, | Spravi in uredi.
Novice iz Willarda
Willard, Wis. — Rev. John Novak, župnik v Greenwoodu, se je zaradi rahlega zdravja odpovedal dosedanji župniji. Škof ga je poslal na drugo, ki je pa zdaj še ne more prevzeti, dokler se mu zdravje ne bo vsaj malo' popravilo. Sedaj je tu med nami v Willardu.
Miss Hedviga France! s Frankom J. Klinke iz Greenwooda. Želimo jima obilo božjega blagoslova. Oba sta iz znanih ini spoštovanih družin.
V	službo strica Sama je odšel Pavel France!.
V	družini Franka Petkovška! je pustila štorklja malega fantka.
Že dalj časa je v bolniški postelji Miss Annie Champa. Tudi fnjena mati je bolj šibkega zdravja. Obema želimo izboljšanja.
Ludvik Perushek.
smo po velikih žrtvah dosegli, da jebil lemajhenpreostanek, tako piše: moralni uspeh je bil pa zelo velik. Prosil me je za fotografije našega Pasijona; poslal sem mu knjigo slik nakar mi
Jože Grdina.
Slovenska Koroika
Celovec. — V četrtek 10. t. m
je pisal pismo, kjer je med Ue bila ob lb dop. odprta v Mo-
—	.	-t. urri • i • i _ ,T I	.	,	,	•	__
drugim zapisal: “To je bila resnici reprezentativna predstava, kakor kažejo slike; upam, da ste dali tudi celotno potekanje igranja posneti na kino film. Imeti morate sijajno dvorano, kajti scenerija je radi svojih silnih dimenzij v resnici veličastna. Jaz Vam samo čestitam k Vašemu uspelemu delu in obču
Preteklo soboto se je poročila! dujem vas in igralce radi truda, TTvov,^! c -fiVan- ki gte ga p0j0žiii v to odersko
delo. Potem popisuje, kako je bilo pri njih, ko so igrali in pravi: “Moralni efekt (Pasijona) je bil silno velik; materijalni malenkosten; a zgube nismo imeli; še toliko je ostalo, da sem lahko dal nagrado glavnemu režiserju in Kristusu; tudi zakuska smo na koncu naredili. . .”
Tako popisuje duhovnik pod čigar vodstvom so v domovini igrali Pasijon. Da on Pasijon in -vse težkoče pri tem dobro razume, priča njegovo pismo. Zakaj to omenjam? Pač zato, da bodo1 naši ljudje bolj razumeli težkoče in razpoloženje pri tej predstavi;- potem pa tudi, da so imeli na koncu zakusko. Mogoče komu ni bilo prav, da se je našim igralcem tudi napravilo nekaj primernega, kajtri resnično soi
Po končanem Pasijonu
Cleveland, O. — že precej časa je odkar je minil Pasijon, precej se je o njem pisalo pred predstavo dosti tudi po njej. Pa je treba še nekoliko pisati o tem.
ker je stari umrl. Vsak volilni upravičenec je bil pod kaznijo dolžan, da se je volitev udeležil. Vsak je lahko volil tako, da je oddal glasovnico za enega kandidata ali pa, če ni maral za nobenega kandidata, da je oddal v ovojnico glasovnico prazno ali pa
je vse obrežje od Norveške do Portugalske. Nad čemer bode Zed. države poveljevale, bo samo zapadni Atlantik in vhod v Sredozemsko morje.
Tako bo na Atlantiku: angleški admirali, bodo imeli avtoriteto, ameriški pa odgovornost. Večina mornarice
glasovnice za več kandidatov. Ka-j ^drugoVese^tClahkc^seTgodi
kor je bilo pričakovati po izi j tako, da ge bodo Amerikanci bo_ državnozborskih volitev iz “ 0
leta
1949., ni dobil 6. maja noben kandidat potrebne večine. Nove volitve bodo 27. maja t. 1. in za
rili v evropskih vodah pod angleškim poveljstvom.
Ampak ameriški mornarici to>
I ne bo po volji, kakor bi ne bilo* te lahko stranke^ postavijo ru- noberd Zato dobiva Eisenho-
Ko je bil končan, je bilo vpraša-'zaslužili dosti več kot to', bili so Koliko je pa bilo preostan-' dobri, točni pa poslušni, zato je
nje:	„ „	-
ka in kam je tisti preostanek šel? To se mi zdi umestno pojasniti.
Preostanek je bil, dasi ne tolikšen kot prejšnje leto. Za to-je več vzrokov. Prvič:	toliko
dragih sedežev ni bilo letos kot lani. Saj je bilo že v začetku po-
bil pa lep uspeh. Kar se pa tiče kake nagrade, ki jo je ta duhovnik upravičeno dal temu, ki mu je šla, naj pa javnosti v pojasnilo povem, da pri nas ni dobil nihče nobene'nagrade; tudi reži-sre ne, četudi so mu jo igralci
horjevem domu umetniška razstava slikarskih del koroškega slovenskega umetnika č. g. Av gusta čebula, župnika.v šmiklav žu na Dravi. Razstava bo odprta do 20. t. m. — Konec prejšnjega meseca je tudi celovška stolnica dobila nove zvonove, in to kar pet po številu. Dne 29. aprila jih je blagoslovil celovški škof dr. Koester.' Zvonovi so uglašeni na latinski napev “Salve Regina,” ki ga smatrajo za naj lepšo intonacijo pri zvonovih. Zvonovi tehtajo: 2077 kg, 1041 kg, 618,kg, 439 kg in 263 kg. — V št. Petru pri Celovcu je v 81 letu starosti umrl Ferdinand Ga-brun, po poklicu zidar, ki si je pa ob zvesti pomoči svoje žene postavil prijeten lasten dom. Za velikonoč je prejel sv. zakramente, takoj nato pa ga je zadela kap in ni mogel več govoriti. Poleg žene zapušča v Braziliji hčer. Ob grobu se je od rajnkega lepo poslovil šentpeterski g. župnik. Rajnki oče Gabrun je vsako nedeljo od prve do zadnje vrstice prebral “Naš tednik;,”' kulturno in politično glasilo Narodnega sveta koroških Slovencev. —• Zaradi zvišanja cen rotacijskemu papirju, barvam, kovinam in drugim tiskarskim potrebščinam in zaradi zvišanja delavskih plač je bila tudi uprava-“Našega tednika,” kakor drugih avstrijskih listov, prisiljena zvišati naročnino s prvim majem za 50% sedanje naročnine. Za inozemstvo je naročnina s poštnino vred določena od 1. maja
ge kandidate. Pač pa odloča druga volitev samo med onima strankama, ki sta pri prvih volitvah dobili največ glasov, in to sta bili Avstrijska ljudska stranka in Socialistična stranka Av strije. Za prve volitve je prva kandidirala dr. Heinricha Gleib nerja, dežel, glavarja za Gornjo Avstrijo, druga pa dr. h. c. Theodor j a Koernerja, bivšega avstrijskega generala in sedanjega dunajskega župana. Glede volitev 6. maja so zastopniki iz vseh slovenskih krajev na seji Narodnega sveta koroških Slovencev dne 22. apr. t. 1. sklenili: “Vodilne stranke v deželi so po svojih izjavah v merodajnem časopisju izrazile, da za Slovence nimajo razumevanja. Zato tudi mi (Slovenci) zanje in za njih kandidate interesa imeti ne moremo. Dokler se nas kdo sramuje, ne moremo Slovenci imeti z njim skupne poti!”
Slovenska gospodinjska šola v Št. Rupertu. — že na letnem zboru Narodnega sveta koroških Slovencev z dne 20. marca t. L kakor tudi na seji 22. aprila so se zaupniki iz vseh slovenskih krajev Koroške, izrekli za vso; podporo šolskim sestram v Št. Rupertu. Sestre se ne bodo umaknile, razen sili. Koroški Slovenci so po večini s svojimi prispevki zgradili šentruperško šolo in ne bodo nikdar dovolili, da bi jo kdor koli po svojih ali drugih načrtih podiral. Nad vse žalostno je, da pomagajo rušiti slovensko gospodinjsko šolo v Št. Rupertu zlasti tudi ljudje okoli Demokratične fronte, v kateri je organizirana majhna skupina koroških komunistov slovenske krvi pa prav nič slovenskega duha.
Slovenci v Gradcu. — Kakor poroča čelovški “Naš tednik” imajo tudi graški Slovenci vsako nedeljo in praznik ob 9. uri dop. slovensko službo božjo v cerkvi sv. Antona v Paulustor-gasse. Slovenski dušni pastir je č. g. Janez Hafner, ki stanuje v Carnegigasse 34. Prav bi bilo, da bi tudi slovenski rojaki v ZDA opozorili na to svojce ali pa znance, ki jih imajo v Gradcu na to.
— Na približno tretjini vseh farem v Ameriki goje v prvi vrsti bombaž.
wer sive lase, ker bi rad vse tako izpeljal, da bi vsem ustregel. Težko bo to.
* * *
Komunistični Kitajski in Sovjetski Rusiji bodo še naprej pošiljali vojni material, kakor vse, (kaže. Morda bodo pošiljke nekaj zmanjšali, ustavili popolnoma jih pa ne bodo.
Angleži so dali od začetka vojne dozdaj Kitajcem 120,000 ton kavčuka iz Malaje. Posebej so ga dali Rusiji še 40,000 ton. Dozdaj je dala Anglija Rusiji v prvem četrtletju letošnjega leta trikrat toliko kavčuka kot vse lansko leto.
Angleška vlada se je toliko vdala zahtevi Zed. držav, da bo nekoliko zmanjšala izvoz strate-gičnega materiala, ampak popolnoma ustavila pa izvoza ne bo. Angleži nočejo nič slišati o tem, da bi popolnoma ustavili kupčijo s kitajskimi komunisti. Po novi meri bo dala Anglija vsako leto Rusiji 100,000 ton kavčuka, Kitajcem pa 22,000 ton.
V	Vzhodni Nemčiji noč ih dan izdelujejo orožje za Rusijo., Material za to dobivajo Nemci pa iz — Zapadne Nemčije! Nekje pušča!
Amerikanci so začeli opazovati in so odkrili, da nemške straže puste skozi cele vlake V sovjetsko zono. Le če straža ve, da jo kdo opazuje, začno čekira-ti pošiljke. Uradniki v pristanišču Zapadne Nemčije se oči-vidno ne brigajo, če gre blago v Rusijo. Tako je Zapadna Nemčija vir potrebščin za Rusijo in Vzhodno Nemčijo. Pa pravimo, da se pripravljamo za obramba Zapadne Evrope pred Rusijo! Lari-fari!
* * *
V	Perziji se še vedno niso pobotali zastran olja. Anglija, ki je izgubila oljne vrelce, zadržuje mesečne čeke za olje. Nad 5 milijonov dolarjev je na tehtnici. Perzijska vlada pa brez denarja ne more obratovati.
Ako to ne bo pomagalo, Anglija olja ne bo odpeljavala. Perzijci ne morejo jesti olja. Brez trga 'zanje olje nima veljave. Anglija upa, da bo končno zmagala nad trmastimi Perzijci. Bo, če ne bo stopil Stalin vmes.

f-ywiuce...
Ameriška Domovi ima
i/* nyi’E- w ■ g/% m— ho iwi E-
AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
Slovenci in Slovenke v Kanadi!
Prispela je pošiljka “Koledarja Svobodne Slovenije”.— Dobite ali naročite ga pri gospodični Anici Dolenc. Stane $3. — Ker je število izvodov jmenjeno, pohitite z naročilom, če hočete Koledar za gotovo dobiti!
Pri gdč. A. Dolenc dobite lahko tudi msgr. M. škerbca “Rdečo zver pijano krvi” za ceno 40c.
Naj ne bo med novonase-Ijenci nikogar, ki ne bi imel teh dveh resnično zanimivih knjig!
Dopisi in drugo
Novice iz Londona
London, Ont. — Po dolgem času se spet oglašamo. Nabralo se je že precej novic, nekaj veselih, nekaj žalostnih.
Jeseni je umrl Franc Frgul iz hinjske fare na Dolenjskem V Kanado je prišel leta 1948. Odslužil je svoj rok na farmi, nato pa odšel na delo v gozdove,, kjer je upal malo bolje zaslužiti. Tam je zbolel in po nekaj dneh za srčno kapjo umrl. Njegov sorodnik Anton Jerše je poskrbel, da so Franceta prepeljali v London in ga dostojno pokopali. Tukajšnji Slovenci smo ga spremili na zadnji poti. Naj mu bo lahka tuja zemlja.
Tudi nekaj prirastka smo dobili v zadnjih mesecih. Pri Zajčevih so kupili še koncem lanskega leta hčerkico, pri Jurčičevih pa sinka Jožeta. Naraščaja izgleda pri nas ne bo zmanjkalo,, tako da bo treba za London ob povratku domov naročiti posebno ladjo.
Franc Fabjan in Anton Zajc sta si kupila hišo in se na velikonočni ponedeljek poročila. Fabjan, doma iz Hinj, si je izbral Polono Pizdir z Brezovice pri Ljublpani, Zajc iz krške fare pa Milko Vehar, ki je Polo-nična ožja rojakinja. Oženil se je tudi Jevnikarjev Janez iz Višnje gore. Vzel je Lojzko Javornik, s katero se je nemara še doma domenil, ko sta pa iz iste' fare doma.
Šorn Anton, Zajc Karol in
'zen nekaj stražarjev vsi komuni- domov.
Kadar boste potovali kje v na-!zen neKcil snazcujev vsi Komum-ši bližini, se dragi rojaki, malo.!sti norel1 po Šostllnah> kier sa Bridko smo se zmotili v
ustavite in nas pridite pogledat.
Slovenci iz Londona.
Mimo smrti v svobodo
teh
za žegnanje prirejali mitinge,1 ra£unih.
Neovirano smo se sprehajala Istega dne sem ob vodnjaku pod dišečimi lipami, ki so razšir-[ naletel na Rigler Franceta, ki jale svo blagodejen vonj, kot bi je pnšel za svcj0 sob0 iskat vo-hotele tudi našo trpko bolečino de. Iz škofje Loke je odšel s:
(Nadaljevanje)
Že čez pol ure smo spoznali, da je bil to le pesek v oči. Iz Ljubljane in iz vseh okoliških krajev so se vozili oficirji, mili-čarji in oznovci. Vsakogar je prva pot vodila do nas. čeprav se jih zdaj nismo že nič več bali, ker smo se vdali v usodo, da Domo morali pač prestati, kar nam je namenjeno, nam je to neprestano opazovanje in čakanje, kdaj nas bo kdo spoznal, povzročilo toliko duševno bol, da smo do kraja strti polegli po peščenih tleh in skrili obraze pod odeje ali bluze. To rdečih ni prav nič motilo; še z večjo naslado so nam svetili v oči.
Pozno je že bilo, ko je zadnji zapustil ta nesrečni prostor. Takoj smo se zopet odgrnili ter se zazrli v nebo, kjer so nagajivo mežikale drobne zvezde. Skozi goste krošnje kostanjev in lip je včasih zvedavo pokukala luna. Na vogalu ograje so se krohotali stražarji, vmes so kleli, da tudi peklenščki ne znajo lepše. Onkraj ceste pa so do enajstih pritrkavali zvonovi farne
ozdraviti. Lahko smo prišli tudi do vode, da smo se z njo od-teščali, kar smo prvi dan šele pozno zvečer dobili malo gorkega; bila je okusno pripravljena koleraba. To nam je spet vlilo malo- tolažbe in upanja v srce, še bolj pa obljuba, da bomo tako hrano dobivali po dvakrat dnevno.
V soboto so res dvakrat prinesli kotel med nas. Hrana je bila že slabša: posušen krompir in živinska pesa. Po kosilu nam je neki Horjulčan, ki je bil oficir naše skupine, prinesel časopis. Z odurno bojaznijo in gnusom smo gledali na “Slovenski Poročevalec,” o katerem smo že marsikaj slišali, samo dobrega nič. Šele, ko so nekateri opazili v njem članek, da so V Mariboru in Celju obsodili nekaj gestapovcev, smo z večjim zanimanjem planili po njem. Članek je objasnjeval vsakovrstne zločine, katere so ti nemčurji zagrešili nad slovenskimi ljudmi, a je bila večina obsojena na štiri leta prisilnega dela. Seveda, vrana vrani ne izkljuje oči — smo se prepričali pozneje, takrat pa smo govorili vse kaj
sem ga vpra-
cerkve sv. Vida, ki je naslednji dan obhajal svoj god. Prisluško-j drugega: vali smo donečim glasovom, kij
so nam z vzbujanjem spominov, mo mi sedeli kvečjemu nekaj
“Če so ti dobili tako malo, bo-
na domače zvonove blažili temne občutke žalosti.
Vsepovsod je zavladal nočni mir. Mrzla rosa je začela padati na nas, ki smo ležali na golih tleh. Trudili smo se, da bi malo zadremali, a nismo mogli, ker je bila “postelja” le preveč robata. Drgetali smo od mraza, noč pa se je vlekla kot trakulja. Ura v cerkvenem zvoniku je
tednov, saj nimamo ničesar nad sabo.” Tako smo v hitrem primerjanju sami sebi določevali kazen. Takrat še nismo poznali komunistične “napredne, ljudske” justice tako podrobno, da bi sploh mogli misliti, da bomo kaznovani za vse, česar se bo kak lopov mogel izmisliti. Pozabili smo na vse trenutne težave in začeli računati h ka-
Transmundial Toronto
prav počasi lezla jutru naproti.I teremu delu se bomo že vrnili Ob treh nas je spet poklical veliki zvon, ki je mogočno zapel v prvi svit dneva. Vstali J smo, se malo sprehodili, nato pa1 posedli po skalah, ki so bile razmetane po tem prostoru, in čakali dneva.	i
Spet so se nam vžgali sporni-’ ni na dom, na delo, na življenjd med svojimi dragimi. Cilji, ka-
T	u -	•	rlnmpnili i fere Smo Si nekc^ai zastaVilh S0!
p-w* W®.
da smo za njimi žalovali bolj,
iti odprli skupaj krojačnico. Torej tudi v tem oziru Slovenci v Londonu ne zaostajamo za svojimi rojaki drugod.
Napredek slovenske agencije
Iz Toronta, Canada, smo Prejeli vest, da je tvrdka Transmundial, Caracas, Venezuela, odprla svojo podružnico tudi v tem mestu. Kakor Ptogoče že znano, nudi to podjetje našim rojakom vso po-Ptoč pri nakupih voznih kart za ladjo ali avion, uredi vse Potrebne potovalne dokumente tudi za potnike iz Evrope v Ameriko, tudi se ukvarja s Prevodi na angleščino ali obratno, posreduje vse potrebne dokumente pri nakupu in prodaji nepremičnin, pošilja pakete v Jugoslavijo iz Trsta ali Švice, izvršuje denarna nakazila v razne evropske države. Lot v Caracasu in Genovi že-iitno tvrdki Transmundial po-Polen uspeh tudi v Torontu.
Toronto: 173 Queen St. E, tel. EMpire 4-6084 Genova, Italija:
Via Cairoli No. 1 Caracas, Venezuela: Pasaje Capitolio 16
kot za svojo izgubljeno svobo-| do; morda zato, ker smo slutili, da jih ne bomo nikoli dosegli.
Prve, tri dni v Št. Vidu smo preživeli dokaj mirno, ker so ra-
Slovenska potovalna agencija se priporoča rojakom:
vozni listki avion, ladja potovalni dokumenti prevodi
ureditev zemljeknjižnega stanj a
paketi iz Trsta, Švice
Toronto, 173 Queen St. E. tel. EMpire 4-6084
Ista firma tudi Caracas, Venezuela, in Genova, Italija
tretjo skupino.
“Kako ti je?! šal.
Ni se upal odgovoriti, samo z rameni je skomignil.
“Vas je še dosti tu, kateri ste skupaj prišli iz Loke?”
Najprej je pogledal okoli sebe, če se za njim ni priplazil stražar, nato pa z ubitim glasom zašepetal:
“Trije ali štirje . . .”
“Kje so druga?”
“V Kočevje-so jih odpeljali. Pravijo, da na delo.”
V	njegovem glasu sem čutil, da sam svojim besedam ne verjame. Tudi mene je zaskrbelo. Utihnila sva in se gledala, kot bi ne mogla verjeti, da je resnica, kar se godi v neposredni bližini.
“Kaj misliš, kako bo z nami? sem še naprej silil vanj.
“Tukaj smo in kar nam je namenjeno . . .” Nato se je zarežal, kot bi se mu zbledlo. Čez hip se mi je brezizrazno zazrl v oči ter se brez slovesa počasi oddaljil.
V	enem samem pogledu še nikoli nisem opazil toliko otopelosti kot tedaj. Kaj vse je že doživel ta fant v tem zaporu, da se je tako spremenil, ne morem doumeti. Vseskozi, kar sem ga: poznal, ni nikdar klonil, nikoli podvomil v srečno rešitev iz položaja, v katerem je bil. Vsem je veljal kot fant volje in načrtov. Zdaj pa kar naenkrat tako brezbrižen, da mu je bilo vseeno živeti ali umirati. Tudi mi, ki smo komaj prišli v šentviške zapore, smo bili z voljo že precej pri kraju, pa nas je vendar že samo bivanje pod milim nebom spet dvignilo, da smo z vsem srcem zasanjali o lepši bodočnosti. Ustrašil sem se misli, s kakšnimi mukami nas bodo ponižali na stopnjo, da bomo postali njemu enaki.
V	p'o nedelj ek smo že jasno spoznali, da je bil omiljen teror prvin treh dni skrbno preračunana komunistična, Jtskana. Ali so s tem hoteli doseči našo naklonjenost, ali pa so za hip postali ljudje samo zato, da nas bo poznejši pritisk močneje razočaral in tako hitreje duševno strl. Nič več nismo smeli v hladno senco, marveč smo morali vse dni prebiti na vročem soncu, ki je pripekalo, da je sled-
nja travica zvenela in zgorela. Tudi vode se nismo smeli več napiti, čeprav od žeje nismo imeli nobene sline. Kot muhe smo cepali po tleh. Za hrano smo dobivali samo črno živinsko peso, ki je bila kmetom ostala še od prejšnjega leta. Ničesar drugega nismo več pričakovali, kot kdaj bomo začeli umirati. V tem strahu smo planili po travi in lipovem listju. Kako žalostno je bilo gledati, ko smo vsako jutro ščipali posamezne liste rosne deteljice, ki je ponoči oživela. In kje smo jo trgali? Ne zamerite, če vam povem, da ob negravžni jami, ki nam je bila za stranišče. Nikjer drugje ni bilo nič zelenega. To travo' raztrgali ter jo žvečili. Mislili smo, da imamo v rokah solate, a nam kljub temu ni šla.
V	takih razmerah smo živeli že dva dni. Iz sob je neprestano udarjalo jokanje otrok in mater, ki jim niso mogle pomagati. Moški go godrnjali in se jezili, ker jim v zaduhlih prostorih niti dihati ni več dalo. Partizani so pretepali ljudi zdaj v eni, zdaj v drugi sobi. Nemci in ustaši so vsako jutro odhajali na delo — čistili so razne ruševine in mostove —, domobranci pa smo morali čepeti v tem nesrečnem kraju in opazovati večje in manjše skupine, ki so vsak dan prihajale v Zavode. nekatere pa strogo zastražene odhajale na vlak, s katerim so jih vozili v kraje, od koder ni povratka.
V	ponedeljek popoldne so spet gnali k vlaku nekaj sto ljudi in jih pozneje neznamokam odpeljali. Ko je vse vojaštvo, kar ga je bilo tu, stražilo vlak in pot do njega, sem izrabil priliko ter se splazil pod okno, skozi katero me je klical tu neimenovani domačin.
“Kako se vam godi?” sem bil radoveden. Boječe sem se oziral, če me je kdo opazil.
‘Slabo . . . Vroče in zadušno je, da komaj dihamo. V sobi nas je toliko, da nas ponoči samo polovico leži, drugi morajo pa stati, dokler ne menjamo svojih žalostnih položajev.”
“Je povsod tako?”
“Ponekod še slabše. V dvorani jih je nad osemsto. Vseh nas je preko šestnajsttisoč, kakor govore. Koliko so jih pa že odpeljali!”
“Tudi vi dobite samo po enkrat na dan hrano, kot smo jo včeraj in danes mi?”
“Skoro vsak dan dobimo po dvakrat, ampak kakšno je; če bi doma s takim krmili prašiče, bi vsi pocrkali. Vodo nam prinesejo enkrat na dan. Na potrebo nas puste samo takrat, ko gremo h kosilu. V kot ne smemo hoditi, zato morajo tisti, ki že zboleli za grižo, opraviti kar v porcijo in stresejo v stranišče, predno gredo po hrano. . . Srečni ste, da ste zunaj.” (Dalje prihodnjič)
Moiki dobijo delo
TRUCK MECHANIC
za splošna dela Plača od ure in nagrade Stalno delo
Motor Rim Mfrs. Co.
Ustanovljena 1908
1810 E. 24 St.
Molki dobijo delo
LABORERS
vse šifte plača od ure
Ferro Machine & Foundry, Inc.
3155 E. 66th St.
(99)
Vprašajte za Mr. Kramer
(99)
Moški srednje starosti dobi delo na stroju za rezati cevi in splošno delo v mali tovarni— 54 ur na teden. Vse čez 40 ur je “overtime.” Stalno delo. Predznanja ni potreba. Plača od ure.
RELIANCE TUBULAR PRODUCTS CO.
9112 St. Clair Ave. (odzadaj) MU 1-5400	( 98)
MILLRIGHTS
plača od ure menjajoči šifti dodana nagrada
NATIONAL MALLEABLE & STEEL CASTINGS CO.
10590 Quincy Ave.
(99)
TOOLMAKERS
vse šifte 6 dni
plača od ure
Ferro Machine & Foundry, Inc.
3155 E. 66th St.
(99)
CHIPPERS
plača od ure menjajoči šifti dodana nagrada
NATIONAL MALLEABLE STEEL CASTINGS CO.
10590 Quincy Ave.
(99)
MACHINIST
prvovrstni za tool room dnevni šift plača od ure
NATIONAL MALLEABLE & STEEL CASTINGS CO.
10590 Quincy Ave.
(99)
MACHINISTS
Lathe hand, must do own set up, Drill press operators, first shift, hourly rate, overtime. See Mr. Hasman.
Federal Foundry Supply Co.
4600 E. 71, south of Harvard
' (101)
Splošno delo v tovarni, in
učenci za pomagati na stroje. Stalno delo. Podnevi in ponoči. Plača od ure in bonus.
TRIPLEX SCREW 5319 Grant Ave.
Delo dobi
Truck driver dobi delo. Oglasi naj se na 1146 E. 61. St., ali
pokliče HE 1-2730.
(97)
MALI OGLASI
Sobo išče
Moški išče sobo s hrano v o-kolici E. 40 do E. 70 ceste. Ponudbe na upravo lista.
(96)
OSBORN
NEEDS
BORING MILL
(Horizontal)
TURRET LATHE RADIAL DRILL OPERATORS
(Night Shift)
ASSEMBLERS
(Floor and Bench)
MILLING MACHINE OPERATORS
(Day Shift)
Mora imeti svoje orodje 55 ur na teden. Plača od ure. In druge ugodnosti.
The
Osborn Mig. (o.
5401 Hamilton Ave.
____________________(98)
Pomagači in učenci
DNEVNI ŠIFT Za prebijati, rezati, zvariti lahka železna naprava. Dobra plača od ure in overtime. Stalno delo v svetli, čisti tovarni. Oglasite se na 1536 E. 43 St., UT 1-3355. Južno od Superior.	(97)
Ženske dobijo delo
Ženske za snaženje
Deio ponoči v Carnegie Hall Medical Bldg. 10525 Carnegie Ave. Vprašajte v basement za Forlady med osmo uro Zjutraj in 8:30 zvečer.	(99)
"MALI OGLAŠT
Hiša naprodaj
4 sobni bungalow blizu E 200 St., porč z mrežami, moderni jekleni kabineti v kuhinji, stranišče na prvem nadstropju, pritličje pod celo hišo, furnez na plin in “shower’. Podstrešje tudi čez celo hišo. Cena $8,700. Pokličite KE 1-8768.	(96)
OLIVER
needs
Operators for
TURRET LATHE P&G
H0BBING MACHINE
vertical or horizontal
GEAR SPLINE
BORING MACHINE
Single spindle heavy duty
TURRET LATHES
large and small
EXTERNAL GRINDER
CAM0GRAPH or
0XYGRAPH MACHINE
OPERATOR
Dobra začetna plača
Morajo biti pripravljeni delati vsak šift; prinesite s seboj svoj državljanski papir. Employment urad odprt vsak dan od 8 A.M. do 4:30 P.M.; ob torkih in četrtkih tudi od 6:30 do 9 zvečer; ob sobotah od 9 A.M. do poldne.
THE OLIVER (ORP.
19300 Euclid Ave.
KE 1-0300
Prijazno! —- Sgt. Nash R. Medel! (na levi) iz Los Angeles jemlje snimek dela mož svoje enote, ki je prva prekoračila 38. vzporednik.
Naprodaj
“Vacuum cleaner,” radio za spalnico, 5 pregrinjal za posteljo, ponve in male preproge. Vprašajte po 2:30 popoldne na 1567 E. 47. St.
Hiša naprodaj
za eno družino, 4 spalne sobe, blizu Euclid, pripravni kraj v župniji sv. Filomena. Cena $16,-000. Pokličite GL 1-5246.
(97)
Odda se sobo
Odda se opremljena soba s kuhinjo za enega ali dva moška. Pripravno za novodošle. Za dogovor pokličite EN 1-0713.
-(98)
(97)
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
BRAKE SHOES RELINER
Plača od ure in čas in pol za overtime
Stalno delo.
Prijetni delovni pogoji.
Motor Rim Mfrs. Co.
Ustanovljeno 1908
1825 E. 24 St.
Vprašajte za Mr. Jones

!
Charles Dickens:
Velika pričakovanja
!

“Ste se pravkar pripeljali v mesto?” je dejal Mr. Drummle in me malo odrinil s svojo ramo.
“Da,” sem dejal in njega malo odrinil s svojo ramo.
“Vražje gnezdo,” je rekel Mr. Drummle. — “Tukaj ste vi doma, ali ne?’ ’
“Da,” sem odgovoril. “Slišal sem praviti, da je precej tak kraj kakor vas Shropshire.”
“Niti malo ne.”
Zdaj je Mr. Drummle pogledal na moje čevlje, jaz sem pogledal na moje, nato je on pogledal na moje in jaz na njegove.
“Ste že dolgo tukaj?” sem vprašal, trdno odločen, da se mu pri ognju ne odmaknem niti za palec.
“Toliko časa že, da sem kraja sit,” me je zavrnil Mr. Drummle in hlinil zehanje, a imel v srcu isti trdni sklep.
“Ostanete še kaj dlje?”
“Ne morem reči,” je odgovoril Mr. Drummle. Pa vi?”
“Ne morem reči,” sem odgovoril.
Gomazenje v krvi mi je pravilo: če bi hotela Drummlova rama samo za las prostora več, bi ga treščil skozi okno. Isto sem videl pri Drummlu: če bi moja rama zahtevala kaj podobnega, bi me Mr. Drummle hotel zbasati v bližin ji zaboj. Zažvižgal je rahlo. Jaz pa tudi.
“Tod okoli je menda precej močvirja, ali ne?” je dejal Drummle.
HEADQUARTERS FOR WOOLEN GOODS
For Overseas Shipment
BEST VALUES IN TOWN
Men’s and Women’s All Wool Piece Goods, also 60-inch Rayon Gabardines.
Suitable for Men’s and Women’s Suits, Coats, Dresses and Skirts.
S. LIEBERMAN
1446 West Third St. Phone: CH 1-6067
For Your Vacation Welcome to Christiana Lodge
SLOVENIAN RESORT The Hotel has 30 rooms with connecting showe.s. There are 17 cottages, each with private shower. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRAŠOVEC, Prop.
P. 0. Edwardsburg, Michigan
Phone 26 F 14
DO YOU GET ENOUGH
VITAMINS?
Tot caa't fed cad look you* best •nfess yov do. M you ore fe doubt, w* invito you to Moko th#
faflowina to* at our cfak.
)
Out a package of dxty. Owe A Omf (brand) MuMpfe Vitamin Toko one capsufe every day far sixty days, i you are ■at ustisfied your druggist will refund your money. Be ture le get Oae-A-Oay (brand) Multiple Vitam« Capsules, fee kind feat
0Ne1a|DAY
juium VRMUNUKUB
mut iA>ouro«ns. me. |
“Da. Vam morda ni prav?” Mr. Drummle je pogledal mene in moje škornje, rekel “O!” in se zasmejal.
“Ste dobre volje, Mr. Drummle?”
“Ne,” je odgovoril, “ne posebno. Nameravam jahati ven-kaj na močvirje za zabavo in ga nekoliko raziskati. Slišal sem, da so na njem samotne vasi, čudne gostilne — kovačnice — in podobne reči. Natakar!”
“Želite gospod?”
“Je moj konj pripravljen?”
“Že stoji pred vrati, gospod.” “Prav. Zdaj pa poslušajte, gospod. Gospa danes ne bo jahala, je vreme preslabo.”
“Že prav, gospod.”’
“In jaz ne bom tukaj kosil, ker sem povabljen h gospe.” “Dobro, gospod.”
Nato je Drummle s pogledom ošinil mene. Na obrazu s krepko čeljustjo mu je sijalo zmagoslavje in mene rezalo v dno srca. Čeprav je bil teleban, me je tako silno razdražil, da bi ga bil najrajši pograbil (kakor je v pravljici ropar pograbil hudobno veščo) in posadil na sredo ognja.
Ena stvar je bila nama obema jasna, dokler ne pride kaka pomoč, se nobeden od naju ne more odmakniti od ognja. Tako sva torej stala razkoračena pred ognjem, ramo ob rami, škorenj ob škornju, roke na hrbtu in se nisva umaknila niti za palec. Zunaj je rosilo in videla sva konja pred vrati: moj zajtrk je stal na mizi, Drummlovega so odnesli; natakar me je prosil, naj se lotim jedi, pokimal sem, oba pa sva krepko branila vsak svojo postojanko.
“Ste bili zadnje čase kaj v Gaju?” je vprašal Drummle.
“Ne,” sem dejal jaz. “Sit sem bil Ščinkavcev že zadnjo pot, ko sem bil tam.”
“Je bilo to tedaj, ko sva midva bila različnega mnenja?” “Da,” sem se odrezal.
“Bežite no! Saj ste jo dosti poceni odnesli,” se je namrdnil Drummle. “Ne bi se smeli tako naglo razburiti.”
“Mr. Drummle,” sem ga zavrnil, “v tej stvari ste vi zadnji, ki bi smel dajati nasvete. Kadar se jaz razburim (s čimer še ne priznavam, da sem bil razburjen v Gaju), ne mečem kozarcev v ljudi.”
“Jaz pa,” je dejal Drummle. Pogledal sem ga enkrat, pogledal še drugič, vedno bolj besen sem postajal in rekel:
“Mr. Drummle, jaz tega razgovora nisem iskal in ne zdi se mi prijeten.”
“Jaz pa to celo vem,” mi je 1 nanmščeno odgovoril preko rame. “Mi zanj tudi nič ni.” “Zato,” sem nadaljeval, “si vam dovoljujem predlagati, da se v bodoče sploh nič več ne poznava.”
! “Natančno takšno je tudi mo-| je mnenje. Isto bi vam bil ! predlagal tudi jaz, ali pa že kar naredil — ne da bi kaj predlagal. Samo nikar se ne razburjajte. Saj je tudi brez tega drugih reči dosti, ki vas dražijo, ne?”
“Kaj hočete s tem reči, gospod?”
“Natakar!” je zaklical Drummle, namesto da bi meni odgovoril.
Ta je spet prišel v sobo. “Poslušajte, gospod. Ali ste me dobro razumeli, da gospodična danes ne bo jahala in da bom jaz kosil pri nji?” “Razumel, gospod.”
Natakar je potipal čajni kotliček z dlanjo, ki se je naglo ohlajal, me proseče pogledal in
Thomas Flower Shop
CVETLICE za v#e prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200
jetno in me najbrže ne bo obo-bil Miss Havisharn in EstelloJ gatilo z ugledom, položajem,1
Miss Havisharn je sedela na| prem02enjem ali s čim drugim, stolčku ob ognju, istella pa na g0 ^ vajnj razlogi, da kaj več blazini ob njenih nogah. Estel-|ne ;mem povedati_ Skrivnost ni la je pletla, Miss Havisharn Paimojaj marveč nekoga drugega.” jo je gledala. Ko sem vstopil,j hip sem umolknil, gledal sta me obe pogledali in obema Estello in razmišijar, kako naj sem se zdel spremenjen, kajti nadaiiujem; Miss Havisharn pa videl sem, da sta se spogledali.j-e ponoviia: “Skrivnost torej ni “No, kakšen veter pa je tebe^.,^ marveč nekoga drugega, prinesel semkaj, Pip?” je vpra- No :n?» šala Miss Havisharn.
Čeprav mi je gledala naravnost v oči, sem vendar opazil, da je nekam zbegana. Estella je za hip prenehala plesti in me gledala, potem pa delala naprej. Njeni prsti pa so mi razločne govorili, kakor tb delajo mutci, da ji je že znano o mojem dobrotniku.
“Miss Havisharn” sem dejal,
“včeraj sem bil v Richmondu in iskal Estello, pa sem izvedel, da je veter njo odnesel semkaj, zato sem prišel za njo.”
Ker mi je Miss Havisharn že tretjič ali četrtič pomignila, naj se usedem, sem se spustil na stol ob mizici, kjer sem že tolikokrat videl sedeti njo. Ker so bile same razvaline pred menoj in okoli mene, se mi je ta sedež danes zdel zame še najprimernejši.
“Kar bi bil rad povedal Estel-li, Miss Havisharn, hočem zdaj povedati vpričo vas — kar zdaj takoj. Ne bo vas presenetilo in vas tudi ne bo ujezilo. Tako zelo sem nesrečen, kakor ste si tega sploh kdaj mogli želeti.”
Miss Havisharn me je še na-1 prej napeto gledala. V Estel-
odšeh Drummle pa je potegnil iz že$a cigaro in jo na koncu odgriznil, a zelo pazil, da rame na moji strani ni kaj odmaknil.
Nikamor se ni ganil. V meni pa je vrelo in me dušilo. Če bi le še eno besedo spregovorila, ne bi mogla mimo imena Estella. Tega pa iz njegovih ust ne bi prenesel. Kot okamenel sem zrl v nasprotno steno, kakor da sem čisto sam v sobi, in se prisilil k molku. Kdo ve, kako dolgo bi še stala v tem smešnem položaju, pa so naju rešili trije premožni krnel je. Menda jih je semkaj pripeljal natakar, kajti stopil je pred njimi v so bo, jim odpenjal zimske suknje in grel roke. Ker so se vsi pognali proti ognju, sva se pa z Drurnmlom le morala umakniti.
Skozi okno sem ga videl, kako je prijel konja za grivo in se skobacal nanj. Mislil sem si že, da je odhajal, pa je že spet prišel nazaj in zahteval ognja za cigaro v ustih, ker je bil nanj pozabil. Prikazal se je človek v sivkasti obleki in mu dal potrebnega — z dvorišča, s ceste ali kdo ve odkod — Drummle se je sklonil v sedlu in si smeje prižgal cigaro, z glavo pa sunil proti gostilniškemu oknu.
Sključena ramena in zmršeni lasje človeka ob Drummlu so me spominjali na Orlika.
Bil pa sem preveč ves iz sebe, da bi se brigal, je li Orlik ali ne. Še zajtrka se nisem dotaknil, marveč se napotil naravnost proti znameniti stari hiši, ki bi bilo zame mnogo bolje,1 linih prstih pri delu pa sem vi-
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio
Kadar nameravate kupiti ali prodati hišo ali trgovino se zanesljivo obrnite do
LAKELAND REALTY CO.
KE 1-6681	RE 1-7571
15604 Waterloo Rd.
Vprašajte za Frank Dragolieh
da bi je nikoli ne bi videl ali vanjo stopil.
44. poglavje
V sobi z mizico, kjer so na steni gorele voščenke, sem do-
del, da tudi ona pazi na moje besede, samo da me noče pogledati.
“Odkril sem, kdo je moj pokrovitelj. To odkritje pa ni pri-
ZULICH
INSURANCE AGENCY
| FRANCES ZULICH, agent
Zavarovalnina vseh vrat za vaše domove, avtomobile tn pohištvo.
IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
Umetnica na vrvi! — Ribič Henry Larsen iz Freeporta, N. Y. ima svoje veselje. Doma ima vsakovrstne živalce, ki jih vežba v raznih umetnostih. Slika nam kaže mačko, ki nosi na hrbtu piščanca in dve beli miški, ko se vzpenja preko petelina, ki čepi na vrvi.
Naprej — Ameriški M-26 tanki prodirajo mimo podrtij na bojišču v Koreji. Po zadnjih poročilih posegajo tanki uspešno v borbo s kitajskimi komunisti, ki bi radi pognali vojske Združenih narodov iz Koreje.
V blag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN SKRBNEGA OČETA
Anton Kolenc
ki je zaspal v Gospodu dne 15. maja 1948
Sliko Tvojo, dragi soprog oče vedno še v srcu nosimo, solze bridke žalovanja že tri leta vedno točimo.
Saj si bil nam najdražje, kar pač na svetu drago je, dragi soprog in dobri oče, kdo pozabil sploh bi Te?
Enkrat pa, predragi, združili se bomo spet vsi v božji slavi večnih let, skupaj tam: nad zvezdami.
Tvoji žalujoči
JOSEPHINE KOLENC, soproga;
SINOVI in HČERE ter VNUKI in VNUKINJE.
Cleveland, Ohio, 15. maja 1951.
f
ft
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči V V am in V ašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKJt KATOLIŠKA JEDKOTA
Najstarejsa slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 57. leto
Članstvo nad 43,000 Premoženje nad $8,200,000
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 126.94%
Of hočel dobr* sebi m svojim dragim, savaraj se vrl vajboUH, M.
tn nadsolvcnta) uodcomj organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEONOTL
kjer »e lahko cavarvjef sa smrt nine, rasne voikodbe. operacije, proti bolem! In eBemogloatL
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in troske od 16. do 66. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. teta »od k°oje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja ■ajmodernejto vrmte certifikate sedanje -"•hc »d 6266.6# do SS.M6.M.
K. S. K. JEDNOTA Je prav* mati »dev In sirot. C« to nisi člai alt člauicr te mogoAne in bogate katoliške podporne organizacije, po-tmdl se In pristopi takoj.
/z pojasnila o zavarovanja in za »se drage podrobnosti ■e »brnite a« aradnlke tn aradnlce krajevnih drattov K, S. K. Jedaate, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, I1L
—AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
C^ftrvžtAItnatof	—^	_________________ S?