PRIMv
S
V O
OO*
V'-’
DNEVNIK
Poštnina piacana v gotovini Abb. postale I gruppo
- (Jena 35 lir
Leta XVI. - St. 300 (4763)
TRST, petek 16.' decembra 1960
Včeraj prvi boji po ulicah Adis Abebe Večina vojske zvesta Haile Selasiju?
Cesar je že prispel v Asmaro - Okoli Adis Abebe se zbirajo oddelki, ki so ostali zvesti cesarju - Se zelo previdni komentarji mednarodnih agencij
ADIS ABEBA, 15. — Radie Adis Abeba je davi spodil, da so diplomatskemu zboru v Adis Abebi sporočili «mirno spremembo v vladi pod vodstvom prestolonaslednika*. Pozneje je radio sporočil, da je bil prestolonaslednik Asfa Wassen razglašen za etiopskega ce-“^rja. Ras Imru pa je bil imenovan za novega ministr-j-kega predsednika. Ras Imru je bratranec Haile Sela-Sija in je bil svoj čas minister za kmetijstvo. Pozneje bil imenovan za poslanika v Indiji.
.Dalje so sporočili, da je
Mi
generalni major Mulu-
,	---- iiicijvj. muiu-
sneta Bulli. bivši poveljnik lesarjeve straže, imenovan načelnika glavnega šta-pa etiopskih oboroženih sil. Kadio je tudi sporočil, da prihajajo v prestolnico nove cete.
Toda guverner Eritreje ge-eral Abebe, ki je ostal zvest or? i Selasiju, je izjavil, da oreka vsako vrednost noti, ** Je bila izročena diplomat-Kemu zboru in ki sporoča Premembe . v Etiopiji. Poro-“jo, da je v Eritreji vse mir. , in da vlada obvladuje po-^®J, ker ima general Abebe euk vpliv med voiaštvom in
Prebivalstvom General Abebe je izjavil, sta prestolonaslednik in amestnik zunanjega ministra Pod poveljstvom «nekaterih lomentov cesarjeve garde in Policije)). Dodal je, da so voj-v«. letalstvo in ljudstvo v veliki večini zvesti cesarju.
Etiopsko poslaništvo v Londonu je sporočilo, da je eliou-ski konzulat v Gibutiju (francoska Somalija) sporočil, da Se oddelki vojske pod povelj-stvorn vrhovnega povelinika aoirajo okoli Adis Abebe in Sn v stiku s posadkami posameznih pokrajin. To oa ne Pomeni, da se pripravlja na-Pad na prestolnico. Tudi čete v Pokrajini Harar so še ved-no zveste cesarju.
Iz Stockholma javljajo, da 1® etiopski poslanik na Švedskem zanikal, da bi bil državni udar izvršen «po navo-“ilih komunistovo. Izjavil je, ?a ne bo državljanske čojne. ln da cesarjeva družina ni v Nevarnosti. Poslanik je tudi rzjavil, da je izvor dogodkov v «nujnosti odprave korupcije in uvedbe ukrepov zn napredek v deželi«.
Etiopsko posianištvo v Londonu je nocoj objavilo brzo-lavko, ki so jo dobili od predstavnika Haile Selasija in v kateri ta sporoča, da je nova vlada v Etiopiji «brez podla-8e ali veljavnosti«. Brzojavka a°daja, da nastopa prestolonaslednik pod pritiskom ce-sarjeve garde.
, V Adis Abebi pa so se zavali boji med uporniškimi vo. Jaki in oddelki, ki so ostali rvesti Haile Selasiju. Tudi “titanski minister Heath je v ?Podnji zbornici sporočil, da J® dobil od britanskega podanika v Adis Abebi sporo-o, da so se ob 16.30 začeli P° ulicah Adis Abebe boji. pripomnil je, da ti boji niso 5e hudi ter da na eni in j^hgi strani uporabljajo lab
Veliki
orožje. Britanska letala v
Britaniji, Keniji in v
A^anu so že pripravljena, če Potrebna morebitna evakuacija britanskih državljanov .iz Etiopije. Predstavnik vreign Officea je sporočil, -a Je etiopska uporniška vla-a »poluradno« zahtevala pričanje od Velike Britanije, oudaril je, da britanska vla. , a ni odgovorila na to zahtevo ter bo čakala «novih Pojasnilo.
Eadijska postaja v Adis A-
bebi, ki je redno oddajala pozive prebivalstvu, naj posluša nadaljnja navodila, je nenadoma prekinila oddaie ob 14.15. Nekatere vojaške enote so ostale zveste Haile Selasi-ju, predvsem v pokrajinah Eritreji in Harar.
Cesar Haile Selasi. ki je danes odpotoval iz Brazilije, je prispel davi z letalom v Asmaro v pokrajini Eritreji. Pred odhodom iz Rio de Ja-neira je njegov adjutant izjavil, da se misli Haile Selasi vrniti v Adis Abebo, toda dokončen sklep bo sprejel v Dakarju, kjer bo njegovo letalo pristalo.
Tudi v Rimu so dobili poročila o bojih med oddelki vojske, ki so zvesti cesarju, in uporniškimi skupinami, ki podpirajo vlado rasa Imra. V diplomatskih krogih so mnenja, da Haile Selasi lahko računa na zvestobo velikega dela vojske.
Kar se tiče potovanja Haile Selasija. pa ni mogoče dobiti točnih podatkov. Kakor rečeno, je davi prispel v Asmaro. Etiopski poslanik v Rimu je izjavil, da je popoldne zvedel, da je Haile Selasi prispel v bližino Čadskega jezera v bivši francoski Ekvatorialni Afriki. Kam je odpotoval, pa ne ve.
•Kar se tiče namenov upornikov, si noben komentator še ne upa izreči mnenja. V Londonu še. vedno dvomijo, da je prestolonaslednik dal pobudo za upor, in pravijo, da je bil verjetno prisiljen pridružiti se upornikom. Toda v Rimu pra vijo, da so nesoglasja med Haile Selasijem in prestolonaslednikom že stara. Tu pravijo, da je prestolonaslednik vedno zagovarjal povezavo E-tiopije v politične in gospodarske skupine. Znano pa je, da je Haile Selasi vedno zagovarjal nevtralno in izven-blokovsko politiko Etiopije. V Londonu vsekakor menijo, da ni verjetno, da gre za kakršno koli vmešavanje od zunaj.
Novi ukrepi generala Gursela
ANKARA, 15. — ^ General Gursel je podpisal včeraj dva dekreta; o ustanovitvi ustavo, dajne skupščine in o imenovanju članov predstavniške zbornice, ki bo skupno z odborom narodne zveze, ki je vrhovni organ vojaške revolucije, ustavodajna skupščina.
Zakon o ustanovitvi ustavodajne skupščine določa naslednje datume: 6. januarja 1961 začetek dela ustavodajne skupščine. 27. maja, ki je obletnica revolucije, bo ustavodajna skupščina sprejela do. končno ustavo druge turške republike. Tistega dne bodo sprejeli tudi volilni zakon. 29. oktobra, ki je turški narodni praznik, se bodo sestale organizacije, ki bodo nastale na podlagi splošnih volitev. Nova ustava bo predložena referendumu na dan, ki ga bo
določil odbor narodne enot- poglavar lahko v sedmih dneh
nosti.
Ustavodajna skupščina bo vsebovala dve zbornici: odbor narodne enotnosti, ki šteje 23 članov, med katerimi bodo častniki, ki so 27. maja izvršili revolucijo, ter predstavniška zbornica, ki bo štela 272 članov, ki bodo deloma izbrani, deloma pa izvoljeni.
Ustavodajna skupščina bo pripravila ustavo in volilni zakon. Razen tega pa bo imela tudi zakonodajno oblast, vso oblast odločanja glede proračuna in ratifikacije sporazumov s tujino. Ustavodajna skupščina lahko napove vojno in sklepa mir. Vendar pa ima odbor narodne enotnosti oblast zavrniti vse zakone, ki jih sprejme predstavniška zbornica. Državni
po odobritvi zakona postavi veto. Vlada ni odgovorna pred ustavodajno skupščino.
V primeru, da' turško ljudstvo med referendumom zavrne načrt ustave, ki jo bo pripravila ustavodajna skupščina, bi bila predstavniška zbornica avtomatično razpuščena in bi izvolili novo zbor. nico.
Pri pripravljanju nove u-
Zaradi stavke novinarjev bo prihodnja številka našega dnevnika izšla šele v torek zjutraj, 20. t.m. V primeru prekinitve stavke zaradi morebitnega sporazuma, bo dnevnik izšel že pred torkom.
stave so uporabili kot vzorec dve ustavi;- ameriško ustavo in ustavo pete francoske republike.
 «»-----
Fritz Wahlen predsednik Švice
EERN, 15. — Poslanska zbornica je danes izvolila Fritza Wahlena za predsednika švicarske konfederacije za leto 1961. Wahlen je inženir agronomije in univerzitetni profesor Rodil se je v Bernu pred 6’.. leti. Preden je bil izvoljen za poslanca in za člana zveznega sveta, je bil imenovan za pomočnika direktorja FAO, organizacije združenih narodov za poljedelstvo in prehrano, ki ima svoj sedež v Rimu.
Ferhat Abas bo danes govoril po radiu Poslanica arabskim državnim poglavarjem
De Gaulle bo imel v prihodnjih 18 dneh tri govore - Nove demonstracije Alžircev - Razprava o Alžiriji v OZN
nnnnnn,,,	m,iiiinuiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMi
Po hudi nesreči v Bosporu
Trčenja je kriva samo	grška
Ladjo «Peter Zoranič» je vodil turški pilot Tridnevno žalovanje v Zadru
Beograd, 15. — Jugosio-
bska ladja «Peter Zoranič*
J* pod vodstvom turškega t pri vožnji skozi Bospoi tal?0 ^ržala predpisov plovbe ^0 ri n	d /v nocrnAp nriŠlc
10. — JUgosiu-jAn?ka ladja «Peter Zoraničo ji, Je pod vodstvom turškega t‘ota pri vožnji skozi Bospor ■ ®ho držala predpisov plovbe, Dn ? da je do nesreče prišlo j» krivdi grške ladje «World atTnony», ki se ni držala le-t' strani, kot je predpisano, ti«)Ve® Je P'ula P° sredini ka. hi, *■ V trenutku nesreče sta -. a poleg turškega pilota na S^eljniskem mostu kapitan t. *>£ ln dežurni oficir, med-VnS- 110 je bil prvi oficir z m 7° palube na prednji stra-j, ladje, tako da so bili sprejet vsi ukrepi za varnost voz-
»-^.a kraj nesreče so prispeli .astopniki tajništva zveznega •J/anega sveta za promet in / djetja tankerske plovbe iz Vpdra. Od 52 članov jugoslo-9]	Posadke se je rešilo
,, članov, od katerih je samo en dobil opekline lažje stop-j, • »si jugoslovanski mornarji' tazen enega, so že zapusti-iih °'n'šnico. Od ostalih, ki Sil Pogrešajo, so doslej našli site 0 truplo enega jugoslovan ;,ega mornnrja in truplo tur-Sk?,ea pilota.
dijo, da je šlo za opozorilne
iiiiimiuriintiiiiiiiiiiUHHiiiiiiiiiiiii m HiiiiiiiHiiiHiiiiiiii lili n mini muh iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiaiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Senat odobril zakonski osnutek, ki določa 3 senatorje za Trst
KD v Milanu	za	s
Tudi_ drugod	so	pog
Malagodi poudarja, da je moč vse težkoče premagati z «malo dobre volje» - Danes se sestanejo v Rimu pokrajinski tajniki PSI iz «kri-tičnih» provinc - Jutri in pojutrišnjem brez časopisov
TUNIS, 15. — Alžirska vlada javlja, da bo Ferhat A-bas govoril Alžircem po radiu jutri ob 13. uri. Ferhat Abas je poslal državnim poglavarjem arabskih držav poslanico, v kateri pravi med drugim, da dogodki v Al žiriji jasno kažejo odločenost ultrakolonialistov, da u-ničijo alžirsko arabsko ljudstvo, ki zahteva svojo pravico do svobode in neodvisnosti.
«Položaj v Alžiriji, pravi poslanica, je postal zelo resen. Francoska vlada nosi za to vso odgovornost.« Poslanico je Ferhat Abas poslal Burgibi, Naserju, libijskemu kralju, maroškemu kralju, kralju Saudu, jemenskemu kralju, jordanskemu kralju, predsedniku libanonske republike, predsedniku Sudana ter predsedniku iraške vlade.
V Alžiru je francosko vojaško poveljstvo prepovedalo zbiranje v skupinah več kakor deset ljudi. Vso preteklo noč je bilo v arabskem delu Alžira zelo živahno. Vso noč so se slišali streli. Uradno tr-
(Od našega dopisnika)
RIM, 15. — V poslanski zbornici so danes nadaljeva li razpravo o vladnem zakonskem osnutku, ki podaljšuje za nadaljnja štiri leta dosedanji režim blokiranih stanarin in najemnin za posiovne prostore. Pieraccini (PSI) je naglasil, da gre pri tem za zapleteno in kočljivo vprašanje, ki bi ga bilo treba rešiti v okviru konkretne politike izgradnje stanovanjskih hiš. S tem v zvezi je Pieraccini opozoril na ustrezni načrt, ki so ga socialisti predložili parlamentu. Tudi Manco (MSI) in Preziosi (PDI) sta kritiziral-) pomanjkljivosti vladnega osnutka, nakar so zaključi h splošno razpravo o tem vprašanju. Jutri se bo tem vršilo glasovanje.
Nato je poslanska Zborni- ,a v glavnem na svojem dose-
13. uri do dveh eksplozij. Eksplodirali so dobro zaščiteni rezervoarji nafte, ki se je razlila Po morju. Nevarnost, da se vžgejo veliki rezervoarji bencina na bosporski obali, je bila odstranjena zaradi intervencije gasilcev in milice. Jugoslovanska in grška ladja še vedno gorita. Za sedaj ne kaže, da bi se požar lahko pogasil. Več vasi vzdolž obale je bilo evakuiranih zaradi nevarnosti, da bi veter prinesel o-genj do njih. Številni turški vojaki, mornarji in policaji nenehno iščejo preostale pogrešane mornarje.
Ljudski odbor okraja Zadar je danes na skupni seji obeh -■vetov ob nesreči, ki je doletela ladjo «Peter Zoranič«, proglasil za 15., 16. in 17. december ljudsko žalovanje. Te dni ne bo v zadarskem okraju nobene javne prireditve in zabave. Mesto in okolica Zadra sta v žalosti. Danes je odpotovala iz Zadra v Istanbul delegacija ljudskega odbora Zadra pod vodstvom predsednika odbora Anta Soriča. Predsednik republike maršal Tito je poslal sožalno brzojavko
j.Na jugoslovanskem tanker- družinam ponesrečenih mor-
' 1 r.s....
JU
j* Prišlo danes popoldne ob 1 r.arjev,
ca od devetih svojih predstavnikov v posvetovalno skupščino evropskega sveta izvolila le pet. Izvoljeni so bili: Bettiol, Amatucci, Mon-tini, Macrelli in Rapelli; od devetih namestnikov pa je bil izvoljen le Vedovato. O-stale predstavnike in namestnike bodo izvolili na e-nem prihodnjih zasedanj.
Senat je danes oaobril u-stovni zakonski osnutek ki določa tri senatorje za Tržaško ozemlje. Osnutek je bil odobren s 182 glasovi, proti pa je glasovalo le pet senatorjev. Osnutek mora odobriti še poslanska zbornica s ponovnim glasovanjem. Nato so nadaljevali diskusijo o ustanovitvi komisariata za civilno letalstvo. Po daljši diskusiji je senat odobril ustrezni zakonski osnutek.
Danes je zasedalo vodstvo in parlamentarci PEI. Malagodi je poročal o političnem položaju ter o sedanjem stanju pogajanj med strankami v zvezi z rešitvijo vprašanja krajevnih uprav. V začetku svojega poročila je Malagodi opozarjal pred nevarnostjo komunistične napadalnosti, ki naj bi jo zlasti dokazovala resolucija 81 komunističnih partij. To je Malagodi izkoristil tudi za poudarjanje potrebe po sodelovanju med strankami, ki podpirajo sedanjo vlado. in naglasil, da tudi rešitev vprašanja krajevnih uprav ne sme spraviti v nevarnost ravnotežja med »demokratičnimi* strankami. Izrazil je prepričanje, da je moč z nekoliko dobre volje premagati vse težave sedanjega položaja m poudaril, da bodo liberalci storili vse kar je v njihovi moči, da bi utrdili sedanjo vlado in sodelovanje med «de ir.okratičnimi* strankami.
Na zasedanju vodstva PSI so nadaljevali s proučevanjem vprašanja krajevnih uprav, jutri pa se bodo sestali v Rimu pokrajinski in deželni tajniki stranke, katerim bo vodstvo pojasnilo posamezne krajevne probleme. Vodstvo PSI se bo ponovno sestalo prihodnji teden. Na današnjem zasedanju se je diskusija sukali v glavnem okrog pogajanj, ki so v teku med KD, PSDI, PRI in PSI, da bi premostili težave v zvezi s sestavo občinskih in pokrajinskih upravnih odborov v vseh tistin večjih mestih, kjer teh odb irov ni moč sestaviti brez sodelovanja s socialisti. Pogajanja se vrše v Genovi, Firencan, Milanu, Benetkah itd. Kar zadeva Firence, so baje že premostili vse težave; tudi v Genovi potekajo pogajanja ugodno. Večje težave so v Milanu, kjer liberalci odločno nasprotujejo zavezništvu levega cen-tia, pa tudi v Benetkah in Rimu je položaj še skrajno nejasen. Za Benetke se utegne najti rešitev, skoro izključeno pa je, da bi moglo priti do sporazuma v Rimu, kjer je krajevna KD v rokah desničarske struje Andreottija in odločno odklanja sodelovanje s socialisti; socialdemokrati in republikanci pa so prav tako odločno proti manjšinskemu upravnemp odboru. PSI vztra-
di.njem stališču in pričakuje, da se KD znebi dosedanjih desničarskih zavezništev.
Tudi vodstvo socialdemokratske stranke je na svojem današnjem zasedanju potrdilo svoje dosedanje stališče, ki zagovarja sestavo upravnih odborov levega centra povsod tam, kjer ni drugačnega demokratičnega izhoda. Dotaknili so se tudi vprašanja upravnega odbora v Milanu in ugotovili z zadovoljstvom, da so tudi vodilne osebnosti milanske KD mnenja, da je tudi iz programskih razlogov nemogoča drugačna rešitev. Po vszil znakih sodeč, bo tudi v Milanu prišlo do sporazuma med KD, PSDI in PSI.' Podobno rešitev so socialdemokrati predlagali KD tudi v Rimu, a rimska KD se je uprla vključitvi PSI v večino.
Tudi v teku današnjega dne so se vršili številni razgovori med vodilnimi političnimi o-sebnostmi. Fanfani se je ponovno sestal z Malagodijem. Novinarji so ga takoj ,pal° vprašali, če bo pred božičem še kakšna seja vlade, na kar je Fanfani odgovoril, da o tem še ni padla odločitev. «Vi novinarji imate pred seboj dva dni počitka: za sedaj mislite nanje*. Fanfani se je kasneje sestal tudi s tajnikom FR! Realejem.
Moro je danes sprejel delegacijo pokrajinskega odbora KD iz Genove, ki mu poro čala o pogajanjih za sestavo občinskega in pokrajinskega odbora. Kasneje je Moro sprejel pokrajinskega tajnika -z Milana Marcoro, ki ga je spremljal član vodstva KD dr. Granelli. Razgovor z njim je trajal nad eno uro. Po razgovoru je Granelli izjavil novinarjem, da obstajajo možnosti za sporazum glede občinskega in pokrajinskega odbora v Milanu. O teh vprašanjih se bo pečalo zasedanje glavnega odbora KD, ki se bo baje sestal še ta teden. Dr. Marcora pa je izjavil, da med vodstvom KD v Milanu in izvoljenimi svetovalci KD obstaja popolno soglasje, kar zadeva politično usmerjenje za rešitev vprašanja krajevnih u-prav v Milanu. (Milanska KD je namreč za sodelovanje s socialisti.) Ko so novinarji vprašali Mora, če so glavni odbor KD že sklicali na zasedanje, je le kratko odrezal: • Še ne*.
Tudi glasilo KD «11 Popolo* se je v svoji jutrišnji številki dotaknilo govoric, ki krožijo o možnosti vladne krize, in obžaluje, da se je v te govorice hotelo vplesti celo državnega poglavarja samega, ki bi moral ostati vedno iznad politične polemike med strankami. Glasilo KD odločno zanika, da bi te zlonamerne govorice imele kakršnokoli stvar-n > podlago in poudarja, da se vse stranke, ki podpirajo sedanjo vlado, zavedajo odgovornosti sedanjega položaja, hkrati pa dobro vedo, da za sedanje zavezništvo trenutno ni nadomestila in da morajo — kljub različnim političnim idealom in ciljem — koristno prispevati k reševanju perečih pioblemov, predvsem pa k o-
cije, ki ji baje grozi nevarnost tako s skrajne desnice, kot s skrajne levice.
Jutri ob 6. uri zjutraj se začne 48-urna stavka novinarjev. Tako bomo v soboto in v nedeljo brez časopisov.
A. P.
—— «»-----
Novo imenovanje v Kcnnedyjevi vladi
W ASHINGTON, 15. — Arthur J. Goloberg, ki je advokat sindikalne zveze AFL-CIO, je bil nocoj imenovan za ministra za delo v Ken-nedyjevi vladi.
Kennedy je danes izjavil, da se bo sestal z Mac Mil-lanom v «ne preveč oddaljeni prihodnosti«. Časnikarjem je Kennedy izjavil, da je o svojem sestanku z Mac Mil-lanom govoril danes z britanskim poslanikom. Govoril je tudi o raznih vprašanjih, s katerimi bodo imele opravka ZDA in Velika Britanija, predvsem pa o razorožitvi. Kennedy je izjavil, da se bodo pogajanja o prekinitvi jedr. skih poizkusov nadaljevala fe. bruarja v Ženevi. Glede sestanka z Mac Millanom je izjavil, da se bosta sestala po 20. januarju.
Državni tajnik v Kennedy-jevi vladi- Dean Rusk je izjavil, da bo Stevenson, ki bo predstavnik ZDA v OZN, imel «ključno vlogo pri pripravljanju ameriške zunanje politike«. Dodal je, da bo mesto Stevensona v Kennedyjevi u-pravi mnogo važnejše, kakor je bilo mesto njegovih prednikov.
Stevenson pa je izjavil: «Naš namen je ohraniti, okrepiti in braniti OZN, v kateri so najboljši upi za mir in za varnost sveta.« Dodal je, da ne verjame, da bi Sovjetska zveza lahko uničila to mednarodno organizacijo.
Danes so objavili tudi dokončne uradne rezultate o predsedniških volitvah. Iz tega izhaja, da je Kennedy dobil večino ljudskih glasov 111.957. Skupno se je volitev udeležilo 68.833.254 volivcev.
Državni tajnik za obrambo Gates je poslal vojaškim poveljnikom v tujini spomenico, s katero ukazuje, naj pregledajo vso ameriško »vojaško dejavnost« v tujini in določijo tisto dejavnost, ki se lahko «eliminira, okrepi, zmanjša ali prenese v ZDA«. Ta navodila so v zvezi i ukrepi Eisenhowerja za zmanj. šanje izdatkov v tujini.
 «»-------
Gizenga prosi
pomoč Naserja
LEOPOLDVILLE, 15. — Glav. ni tajnik OZN Hammarskjoeld Je sinoči pozval Kasavubuja, naj takoj nastopi, da se oporišče v Kitoni vrne poveljstvu OZN. Hammarskjoeld zahteva tudi ukrepe proti krivcem, o so organizirali nezakonito okupacijo tega oporišča. Kakor je znano, so včeraj Mobutujevi vojaki zasedli to oporišče. Pozno zvečer so agencije sporočile, da so se ti vojaki potem umaknili. Toda predstavnik OZN v Leopoldvillu je sporočil, da so se umaknili šele da-nes opoldne.
Mobutujev komisar za obrambo je danes hotel opravičiti to zasedbo s trditvijo, da so «ou-krili zaroto«, ki se je pripravljala na pobudo Moskve, Gvt-neje, Gane, Maroka, ZAR, Sudana in Indonezije, da bi za-
je dal ukaz Mobutujevi vojski, naj zasede omenjeno oporišče.
V Kairu je agencija za Srednji vzhod sporočila, da je podpredsednik Lumumbove vlade Gizenga, ki je proglasil Stan ]eyville za novo prestolnico, za. prosil včeraj Naserja, naj mu nudi takojšnjo pomoč, ker v nasprotnem primeru je nevarno, da v prihodnjih 48 urah pade v roke Mobuttjju. Omenjena agencija pravi, da je Gizenga zaprosil Naserja, naj mu nujno pošlje z letal; živila, orožje in strelivo, zato da prepreči kapitulacijo pred Mobu-tujemi vojaki.
V brzojavki Naserju pravi Gizenga, da je Mobutu začel državljansko vojno proti ((vojakom tretje skupine«, ki so pod poveljstvom Gizerige in so zvesti zakoniti vladi. Agen. cija pravi tudi, da je Gizenga sporočil, da je Stanley-ville v kritičnem položaju.
Brzojavko Naserju je poslal tudi poveljnik oboroženih sil, ki so ostale zveste zakoniti vladi, general Lundula. V brzojavki zahteva pomoč v o-rožju in strelivu.
Govori se, da je Gizenga odredil mobilizacijo treh tisoč Kongožanov, da se upre napadu Mobutujevihi vojakov Sedaj je v Stanleyvillu pod orožjem 1500 vojakov in 500 žandarjev.
Sodelovanje televizij treh držav
LJUBLJANA, 15. — V Ljubljani se je danes Jtončala dvodnevna konferenca strokovnjakov italijanske, avstrijske in jugoslovanske radiotelevizi. je. Konferenca je bila sklicana na pobudo zastopnikov italijanske radiotelevizije zaradi vskladitve programa razvoja treh radiotelevizij pred mednarodno konferenco, ki bo v Stockholmu.
strele zapoznelim prebivalcem, ki niso spoštovali policijske ure. Vsekakor pa so se vso noč slišali tudi vzkliki alžirski osvobodilni fronti, na strehah pa so plapolale zastave osvobodilne fronte.
Danes zjutraj je bilo vse mirno, vendar je arabski del mesta še vedno obkoljen po francoskih četah. Alžirci pa so v svojem delu mesta razglasili v znak žalovanja proti padlim žrtvam splošno stavko. Trgovine so bile vse zaprte. Okoli 11.30 se je več tisoč Alžircev zbralo v Kasbi ter so v povorki šli na vladni trg. Na čelu povorke je mladina nosila zastave osvobodilne fronte. Povorka je obkrožila trg ob vzklikih svobodni Alžiriji in Ferhatu A-basu. Tedaj so jo napadli padalci, in demonstranti so se v begu rešili v arabski del mesta.
Davi so v Alžiru zaplenili
štiri časnike: desničarski «Le Figaro«, «Le Monde« in ((Pariš Jour« (center) ter tunizijski tednik «Afrique Action«.
Tudi v Oranu so danes v znak žalovanja Alžirci razglasili splošno stavko. Vse trgovine so bile v novem delu mesta in v muslimanskih predelih zaprte .Stavka je bila tu-di v Tlemcenu. Po uradnih podatkih je v Oranu med sP°Pa‘ di v zadnjih dneh bilo ubirih 21 Alžircev. Toda oblasti priznavajo, da je število mrtvih ((verjetno večje«.
V Oranu so našli mrtva dva Alžirca. Trdijo, da se ne ve, kdo ju je umoril. V Boni so francoske vojaške patrulje ubile enega Alžirca, ki je mahal z alžirsko zastavo. V Costan-tini so francoski vojaki ubili enega Alžirca. V Maison Blan-che blizu Alžira so našli davi dva ubita Alžirca. Tudi o teh trdijo, da se ne ve, kdo ju je ubil
Uradno so javili, da je bila ukinjena cenzura za tisk in ;i tiskovne agencije. Toda kljub temu ni mogoče dobiti kolikor toliko objeklivnjh in zanesljivih potočil in vsa poročila :> gencij kažejo znake cenzure.
V Alžiru so do sedaj aretirali 112 ljudi in jih postavili pred sodišče. Dvanajst so jih obsodili na zaporno kazen, 47 na globo, 47 pa čaka na nadaljnji sodni postopek. Proti drugim 43 osebam je državno piavdništvo začelo sodni postopek. V Oranu so aretirali 36 Francozov. Od 417 aretirani}) Alžircev so izpustili 354. V Boni se je začel proces proti 20 aretiranim Alžircem.
V Parizu je general de Gaulle predsedoval danes seji vlade. Po seji so sporočili, da bo v naslednjih dneh general imel tri govore: prvič bo govoril 20. decembra, drugič na Silvestrovo, tretjič pa 6. januarja, ko se bo začel referendum v Alžiriji. To je sporočil po seji minister za informacije Terrenoire, ki je prebral tudi uradno poročilo, ki pravi, da je minister za Alžirijo Joxe poročal o položaju v Alžiriji. Poročilo pravi, tla je Joxe »poročal o_ prvih ukrenih, ki so jih izvršili, da zagotovijo ohranitev reda, in
0 prvih sankcijah in postopkih, ki so se začeli. Na njegov predlog in na predlog notranjega ministra je bila o-debrena razpustitev »Fronte francoske Alžirije* in »Narodne fronte francoske Alžirije*.
Poročilo pravi dalje, da )e minister Messmer poročal o postopku, ki se je začel za uvedbo disciplinskih sankcij proti generalu Salanu,
• General de Gaulle, nadaljuje poročilo, je poročal vladi o številnih vtisih, ki jih je
1 dobil med svojim potovanjem
zahteva intervencijo OZN.
Filipinski delegat Delgado pa je izrekel »občudovanje za de Gaulla*. Irski zunanji minister Aiken je predlagal spremembo k resoluciji afriških in azijskih držav, s katero predlaga takojšnja pogajanja, da se doseže izvajanje pravice do samoodločbe.
Na nočni seji je politični odbor OZN sprejel resolucijo afriških in azijskih držav, ki zahteva referendum, ki naj ga organizma in nadzoruje OZN, in na podlagi krte rega naj se alžirsko ljudstvo svobodno izreče o svoji prihodnosti.
Za resolucijo je glasovalo 47 delegatov, proti njej pa 20. 28 se jih je vzdržalo.
 a«-------
Tretja francoska atomska bomba
PARIZ, 15. — Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da bo Francija verjetno pred koncem leta izvršila svoj tretji atomski poskus. Kot oba ostala, bodo tudi tega izvršili na strelišču v Reggane v Sahari. Bombo bodo postavili na kakih 50 metrov visok stolp. Njena moč bo verjetno enaka 10.000 tonam TNT. Po moči bo torej enaka drugi bombi, po velikosti pa 00 manjša od nje in jo bodo mogli prevažati z letalom. Po tem tretjem poskusu bodo po treh mesecih izvršili še enega, nato pa bodo izvršili vrsto podzemeljskih eksplozij.
Francoski obrambni minister je danes objavil, da so prijavil: sodišču avtorje nekaterih člankov, ki so obravnavali programe francoskih atomskih poskusov, češ da so s tem kršil' določila o tajnosti državne obrambe.
mimiiuiiiiiimiiiiimiimmmimimiiiimmumimimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMHiMiiiiiiiiiiiiimi
Gospodarski razgovori med Italijo in Jugoslavijo
Odgovor Sukarna Titu, ki je včeraj sprejel misijo dobre volje Maroka
v Alžiriji in o zaključkih, do katerih je prišel po nedavnih | di godkih, ki potrjujejo prej določeno politiko vlade*.
Minister za informacije Ter-rer-oire je sporočil, da je gene ral Messmer pozval genera-a Salana, naj se vrne iz Spanje v Pariz. Dodal je, da se pričakuje Salanov odgovor. Povedal je tudi, da so v Alžiriji aretirali 500 Francozov, razen tega so odredili petnajstdnevno zaporo nekaterih trgovin zaradi nedavne stavke
General Salan je danes v Madridu izjavil, da ni še odgovoril na brzojavko, s katero aa pozivajo, naj se vrne v Pariz, in je dodal, da se ne mudi. Pripomnil je, da je zvedel o disciplinskih ukrepih po ra-d'U in je pripomnil, da bo 0-«ial še nekaj dni v Madridu ter bo zatem obiskal še neko drugo špansko mesto. Če bi ga povabili v Alžir, pa bi takoj odpotoval.
Mednarodna zveza svobodnih sindikatov, ki ima sedež v Bruslju, je danes objavila izjavo, s katero zahteva, naj OZN pošlje takoj mednarodno preiskovalno komisijo v Alžirijo, da razišče tragične dogodke zadnjih dni, med katerimi je bilo ubitih na stotine ljudi. Razen tega zahteva od OZN, naj sprejme ukrepe, rtu zajamči referendum, ki naj poudari samoodločbo. Ta referendum naj bo v Alžiriji po> nadzorstvom OZN.
V političnem odboru OZN se je nadaljevala razprava o Alžiriji. Indijski delegat Krišna Menon je obsodil Francijo, kor ne sodeluje z OZN. Poudaril je, da je vojna v Alžiriji imperialistična vojna, ki jo Francija vodi z neposredno ali posredno pomočjo svojih zaveznikov v NATO, ter je dodal, da Indija podpira afilško-azijsko resolucijo, ki
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 15. — Sinoči je odpotovala v Italijo 30-članska jugoslovanska gospodarska delegacija, v kateri so zastopniki odbora za zunanjo trgovino, zveze zunanjetrgovinskih zbornic, izvoznih podjetij. turizma in gostinstva. Delegacija bo na konferenci v Bariju skupno z gospodarstveniki južne Italije proučila mežnosti za rešitev trgovinskega in gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Južno Italijo. Zaradi obsežnega programa italijanske vlade za razvoj južne Italije se pričakuje, da bodo na tem sestanku razpravljali tudi o možnosti udeležbe jugoslovanskih podjetij v investicijski izgradnji južne Italije.
Predsednik republike Indonezije Sukarno je odgovoril na osebno pismo maršala Tita. V svojem odgovoru izraža posebno zadovoljstvo, ker so pogledi šefov obeh vlad o razvoju v Kongu enaki. Po vesteh indonezijskih krogov Sukamo v svojem pismu navaja tudi razloge, zakaj je indonezijska vlada sklenila umakniti svoje čete iz Konga. Predsednik republike maršal Tito je poleg odgovora Nehruja in Sukarna prejel tudi odgovor od predsednika Gvineje Seku Tureja.
Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes misijo prijateljstva in dobre volje ma-rokanske vlade, ki je sinoči prispela v Beograd. Misijo vodi bivši predsednik marokanske
iHmiiiiiiiuiiiMiniiHtimmiiiiiiiiitiiiiiiiitiiniimiiiiiiiiiimmiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii
Nepalski kralj odstavil predsednika vlade Koiralo
Dal ga je aretirati skupno z vsemi elani vlade ■ Razpustil je tudi parlament
hrambi italijanske demokra-1 sedli Kongo. Zanikal je tudi, da
KATMANDU, 15. — Nepalski kralj Mahendra je prevzel vse funkcije vlade in je dal aretirati ministrskega predsednika Koiralo ter večje število drugih važnih predstavnikov vlade.
Mahendra je po radiu izjavil, da je razpustil vlado, obe zbornici parlamenta in prevzel vso oblast »dokler ne pride do alternativnega sporazuma*.
Kralj je dodal, da bo Nepal še dalje vodil politiko nevtralnosti in da je sprejel o-menjene ukrepe, »ker je njegova glavna odgovornost vzdrževati red, celovitost in suverenost dežele*. Dalje je kralj izjavil, da sta v državi vladal« nered in nezakonitost.
Kakor piše dopisnik agencije Reuter, so predsednik vlade Koirala in drugi ministri v rezidenci vlade pod nadzorstvom.
Ministrski predsednik Koirala, ki je voditelj socialistične Stranke, ima 44 let. Ustanovil je močno opozicijsko stranko in je pri volitvah letošnjega februarja dobil večino s 74
sedeži od skupnih 109. Koirala je sestavil vlado, ki je zahtevala -konec nadvlade zemljiških posestnikov in fevdalnega režima, ter se je zavzemala za dvig življenjske ravni prebivalstva.
Nadvlado zemljiških veleposestnikov je uvedla v Nepalu megočna družina Rana. Režim družine Rana je bil zrušen med revolucijo pred desetimi leti. V zadnjih mesecih so bili v Nepalu hudi politični neredi.
Vera Clouzot umrla
PARIZ, 15. — Zena slovitega francoskega filmskega re. žiserja Clouzo-ta, Vera Clouzot, je umrla danes zjutraj v Parizu. Ze v otroški dobi je bolehala na srčnih motnjah, pred petimi leti je doživela hujšo krizo, zaradi česar je bil potreben kirurški poseg.
Vera Clouzot je bila znana gledališka in filmska igralka. V enem najbolj znanih filmov svojega moža »Prodana
Življenja« je Vera Clouzot nastopila skupaj z Yvesom Mon. tandom, Folcom Lullijem, Pierrom in Charlesom Vane-lom. Od takrat dalje je nastopila v vseh filmih, ki jih je režiral njen mož.
Vera Clouzot se je rodila v Braziliji in je prebivala v Franciji od leta 1937 do 1939. Sele po vojni se je v Franciji naselila za stalno. V začetku ni imela namena postati igralka in je našla zaposlitev kot pomočnica tajnikov filmskih producentov. V tej službi se je spoznala z režiserjem Henryjem Geor-geom Clouzotom, s katerim se ie kmalu nato poročila.
KAIRO, 15. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj si je včeraj ogledal zgodovinske spomenike v Dolini kraljev na levi obali Nila in hrame, kjer so živeli faraoni XVIII. dinastije. Po obisku Luksorja je Kar. delj odpotoval z letalom v Gardak na Rdečem morju.
vlade Balafrej. Popoldne je
podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakov:č priredil kosilo v čast misiji, med katerim sta Čolalkovič m Balafrej izmenjala zdravici. Čo-lakovič je izrazil prepričanje, da bo obisk prispeval k razširitvi sodelovanja med Jugoslavijo m Marokom, kateremu Jugoslavija daje velik pomen, ker gre za državo, ki si je s svojo uporno borbo proti kolonializmu priborila svobodo i-n neodvisnost. Colakovič je poudaril simpatije Jugoslavije a borbo afriških narodov proti kolonializmu za svobodo in neodvisnost.
Balafrej pa je dejal, da je bil jugoslovanski narod vedno vzgled hrabrosti in odločnosti v borbi za izgradnjo svoje države in za mir na svetu, «Nas posebno veseli, ker smo v svojih razgovorih s predsednikom Titom in v d-rzavnem tajništvu za zunanje zadeve ugotovili, da so naši pogledi v važnih mednarodnih vprašanjih in v vprašanjih Konga, Alžirije in kolonializma sploh enaki*.
B. B.
Jugosl. lija za mir bo razširila sodelovanje
BEOGRAD, 15. — Na prvi letni skupščini Jugoslovanske lige za mir in neodvisnost narodov, ki je bila danes v Beogradu, so ugotovili, da se je ponovno zaostrila hladna vojna in da je istočasno prišlo do povečanja naporov vseh miroljubnih sil, posebno izven-blokovskih držav za ohranitev miru na svetu. V zvezi s pobudo za sklicanje konference miroljubnih gibanj balkanskih držav je bilo ugotovljeno, da bi bilo za to konferenco, ki bi bila koristna, potrebno prej ustvariti ugodno ozračje in pogoje, da bi ta konferenca stvarno prispevala k utrditvi miru na tem področju. Sklicati pa konferenco samo zato, da bi se izpolnil določen program, po mnenju jugoslovanske lige za mir ne bi prispevala stvari miru, temveč bi lahke imelo samo nasprotne rezultate.
Miru niso potrebne konference in apeli, temveč konkretne akcije, ki stvarno zbližujejo narode. Predsednik Jugoslovanske lige za mir Krsta Bulajič je nadalje ugotovil, da so najnovejši dogodki v Kongu potrdili, da je vprašanje kolonializma in utrditev neodvisnosti narodov eno o-snovnih vprašanj, od katerih j« odvisen mir na svetu. Skup. sčina je ugotovila, da razvoj mednarodnih dogodkov zahteva še večje zavzemanje vseh miroljubnih sil in v ta namen bo Jugoslovanska liga za mir razširila svoje sodelovanje z vsemi naprednimi gibanji in organizacijam:	Skupščina je
poslala apel Organizaciji združenih narodov, v katerem izraza ogorčenje zaradi tragičnih dogodkov v Alžiriji in zahteva odločno akcijo OZN za zagotovitev zakonitih pravic alžirskega ljudstva.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 11.9, najnižjia 7.2, ob 19. uri 11.2, zračni tlak 1018.2 stanoviten, veter vzhodnik severovzhodnik 4 km, vlage 82 odšt., 2.5 mm dežja, nebo 2 desetini poobiače-no, morje mimo, temperatura morja 13.3 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 16. decembra
Albina
Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 4.51 in zatone ob 150»
Jutri, SOBOTA, 17. decembra
Lazar
Seja tržaškega občinskega sveta
Nezadovoljstvo zaradi skrčenja prispevka za kritje proračuna
Demokristjanski svetovalec izraža skrb nad položajem v ladjedelnici Sv. Marka v nasprotju s trditvijo demokristjanske agencije
Včerajšnja seja tržaškega občinskega sveta je bila posvečena vprašanjem svetovalcev in odobritvi številnih sklepov, ki jih je sprejel odbor od 15. septembra do 14; novembra na pooblastilo občinskega sveta. Končno so izvolili dva nova odbornika in dva namestnika. Javni del seje je bil krajši kot po navadi, ker so posvetili precej časa tajnemu delu seje.
V začetku seje je svetovalec PSI dr. Senigaglia vprašal pristojnega odbornika, ali kaj ve glede črvov, ki so jih našli v mleku, in kdaj bodo poskrbeli, da bo okoli glavne bolnišnice bolj tiho, saj škoduje ropot zdravljenju bolnikov. Glede črvov v mleku mu je odbornik dr. Adova-*io odgovoril, da gre za običajno «šalo visokošolcev«; gle. de drugega vprašanja pa je dejal, da bo odgovoril nanj kasneje.
Svetovalec dr. Babille se je pritožil, ker so v italijanskih osnovnih šolah uvedli zaradi pomanjkanja prostora izmeno otrok vsaka dva tedna, to je, da hodijo v šolo dva tedna zjutraj, dva tedna pa popoldne. Starši so bili bolj zadovoljni prej, ko so hodili otroci izmenoma po en dan v šolo zjutraj in po en dan popoldne. Pristojni odbornik je obljubil, da se bo za stvar zanimal.
Isti svetovalec je tudi vpra. šal odbornika za knjigovodstvo, ali so točne neuradne vesti, ki jih je objavil tisk o državnem prispevku za kritje primanjkljaja občinskega proračuna. Odbornik je dejal, da so vesti točne ter da je pokrajinska komisija za nadzorstvo nad deficitnimi bilancami krajevnih ustanov določila 1.308 milijonov prispevka za kritje primanjkljaja, in sicer 20 milijonov manj kot lani.
Zatem je pojasnil, da je pokrajinski upravni odbor, ki deluje kot nadzorna in skrbstvena oblast, meseca avgusta sklenil, da se določi občini samo 1228 milijonov lir prispevka za kritje primanjkljaja, kar bi pomenilo kar 100 milijonov lir manj, čeprav so stroški narasli in je bil predvideni primanjkljaj za 60 milijonov lir večji kot lani ter je bil določen v višini 1864 milijonov lir. Občina je zato pričakovala višje dopolnilo k proračunu, ne pa celo nižjega. Zupan in občinski odbor sta odločno nastopila proti temu in zato se je stvar zavlekla. Skrb občinskega odbora je bila popolnoma utemeljena, ker so do avgusta iz. datki celo prekoračili predvidene postavke in nadzorni organ se je končno prepričal, da ima občina prav. Kasneje se je pokazalo, da je položaj boljši, kajti spremenili so se izdatki in dohodki; prvi so se znižali, poslednji pa celo narasli. Obračunski prebitek iz leta 1959, ki je bil v proračunu določen na vsoto 110 milijonov lir, je narasel na 195 milijonov. Izdatki so se znižali za 389 milijonov lir, ker so prihranili 260 milijonov, namenjenih za zbor mestnih redarjev, ki še ni bil ustanovljen, 123 milijonov pa so prihranili na račun male reforme krajevnih financ, ker je prevzela država izdatek za protipožarno službo. Razen tega pa je bilo 193 milijonov več dohodkov, kot so v začetku predvidevali.
Druge postavke izdatkov pa so se povečale za 112 milijonov. 45 milijonov so porabili za pokojnine bivših občinskih uslužbencev, 50 milijonov več za izgnane brezdomce, 5 milijonov več za bolniško pomoč revežem, 12 za prispevek konzorciju za borbo proti tbc. Skupna vsota pozitivnih postavk je torej znašala
r—
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL.MONTECCHI mi. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico MI. =■ Tel. 33-82
UPRAVA
TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širim enega stolpca; trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA
Mesečna 480 lir. — Vnapre);
četrtletna 1300 lir polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stri tarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 800-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO
Izdaja in tiska ZTT, Trst
667 milijonov, skupna vsota negativnih pa 112 milijonov. Zaradi tega so odbili 555 milijonov od predvidenega primanjkljaja in določili za kritje proračuna 1.308.800.001 lir.
Lani so dali v proračun 50 milijonov lir za stanovanjske izgnance, letos pa 55 milijonov in, kot smo videli, ta vsota že zdaleč ni zadostovala. Namesto 55 milijonov so jih namreč porabili 119, od katerih so 13 milijonov dobili z odtegnitvijo drugima dvema postavkama izdatkov.
Svetovalec KD Delconte je v svojem vprašanju omenil, da je bilo 13. t. m. v ladjedelnici Sv. Marka suspendiranih kar 930 delavcev, čeprav je v ladjedelnici skupno samo 2.500 delavcev. S tem je svetovalec, čeprav nehote, zanikal pisanje demokristjanske agencije »Giulia«, ki je prav te dni trdila, da se je število suspendiranih močno znižalo ter da širijo vesti o njihovem velikem številu samo »komunisti«. Zupan mu je odgovoril, da se bo o stvari informiral.
Na drugo vprašanje tega svetovalca glede železarne IL VA, ki je ugotovil postopno padanje števila zaposlenih de. lavcev, saj jih je okrog 300 manj kot pred tremi leti, je odgovoril župan precej optimistično in pri tem navedel znano sporočilo ravnateljstva ILVA o obnovitvenih delih ter pismo predsednika Finsi-der, ki je dejal, da bodo do leta 1964 porabili za železarno od 25 do 30 milijard lir in da bodo to šele pripravljalna dela za nadaljnjo razširitev obratov. Načrt predvideva, da bodo proizvajali nad 500.000 ton litega železa na leto in očitno je, da ga bodo porabili tu. To predpostavlja razširitev livarne in koksarne. Zdi pa se, da gre vedno le še za upe. Vsekakor pa je župan poudaril, da se je občinski svet vedno zavzemal za železarno s popolnim proizvodnim ciklusom.
Svetovalec Tonel (KPI) je predložil interpelacijo v zvezi s propagando za Krščansko demokracijo v občinski reviji, kar je seveda vse obsodbe vredno, .saj se ne snje občinsko upravljanje mešati s politično dejavnostjo določene stranke. Na ta način plačujejo namreč vsi davkoplačevalci davke za pristransko propagando. Zupan je obljubil, da bo vključil interpelacijo v dnevni red.
Tonel je tudi vprašal, kdaj bodo v nekaterih občinskih stanovanjskih hišah, ki jih upravlja IACP, znižali najem, nine, kot predpisuje zakon in kot je določil z okrožnico bivši minister Togni. Zupan je dejal, da je bil glede nekaterih stanovanj spor, ali so last občine ali države ter da so to vprašanje sedaj uredili, spričo česar bo občina sezidala za 250 milijonov lir novih stanovanj.
Svetovalec dr. Teiner (PSI) je opozoril pristojnega odbornika na pritožbo skupine O-pencev zaradi neprehodnih klancev, ki povezujejo Prose-ško ulico in Ulico Trenovia.
Ti klanci se spremenijo ob slabem vremenu v prave struge potokov, po nalivih pa so polni blata. Zupan je obljubil, da si bo odbornik stvar ogledal. Odbornik dr. Gaspa-ro pa je istemu svetovalcu na neko prejšnje vprašanje odgovoril, da ne morejo sprejeti njegovega predloga, naj se imenuje nogometno igrišče pri Sv. Soboti po znanem tržaškem nogometašu Pinu Gre. zarju, ter da mora ohraniti svoj dosedanji naziv »Valmau. ra«. Dr. Teiner ni bil zadovoljen s tem odgovorom. Pred koncem javnega dela seje so izvolili dva nova odbornika, in sicer dr. Verzo in dr. Fan-tasio ter dva namestnika odbornikov dr. Babilleja in dr. Zanettija. Izvoljeni so bili z glasovi KD, PSDI, PRI in delno dr. Teofila Simčiča. Zupan je medtem tudi sporočil svetovalcem, da je senat odobril zakon o izvolitvi treh tržaških senatorjev. Sedaj ga mora odobriti v drugem eitanju še poslanska zbornica.
V nedeljo ob 15. uri počastitev spomina P. Tomažiča in tovarišev
ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA, ZVEZA POLITIČNIH PREGANJANCEV TRŽAŠKEGA OZEMLJA, ANPI in ANPPIA priredijo v nedeljo, 18. t. m. ob 15. uri na strelišču NA OPČINAH počastitev spomina PINKA TOMAŽIČA IN NJEGOVIH TOVARIŠEV.
Odkrita skupina tatov kije kradla v trafikah
Ukradli so za več milijonov lir vrednosti cigaret, kolkov in kolkovanega papirja
Iz tržaških kinematografov
«Pustolo vščina»
Sredi oktobra je Italo De Bcrtoli, lastnik bara in trafike «San Carlo», ki ima prostore tik gledališča Verdi, prijavil karabinjerjem, da so neznanci ponoči vdrli v lokal ter odnesli cigarete v skupni vrednosti 511.500 lir ter kolko-vane papirje za 103.000 lir. Agenti letečega oddelka so pod vodstvom dr. Cappe takoj uvedli preiskavo in osumili 22-letnega Paola Cosciannija od Sp. Magdalene 1312. Zdel se jim je sumljiv tudi 24-letni Giovanni Berne iz Drevoreda d’Annunzio 40. Razen tega so pazili tudi na Gianno Feretti por. Coscianni, ki sicer živi ločeno od svojega omenjenega moža in stanuje v Ul. Matteot-ti 30. Zvedeli so tudi, da je Berne predstavil Gianni Gui-da Ponisa s Trga Stare mitnice in da so vsi trije postali dobri prijatelji. Cosciannija so osumili, ker je pred nekaj časa nastopal pri nekaterih piedstavah v gledališču Verdi kot statist in je verjetno dobro poznal vse vhode in prostore, policija pa ga je dobro poznala, ker je že imel opravka s pravico.
Prve ani tega meseca pa je Rcggero Facchini, lastnik trafike na Trgu Cagni, prijavil policiji, da so neznanci ponoči ukradli za približno 2 milijona lir vrednosti cigaret in kol-kovanih papirjev. To se je zgodilo v noči med 4. in 5. decembrom. Policija je tudi zvedela, da sta Coscianni in Penis že 5. t.m. ponujala u-kiadene cigarete. Zaradi tega so ju poiskali in začeli zasliševati, nakar so napravili preiskavo v stanovanju Feret-tijeve, kjer so dobili veliko količino cigaret in za 436.490 lir vrednosti znamk, kolkovanih papirjev itd. Ferettijeva je pravila, da ni vedela od kod
lllllllllllimillllHIItllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIItlllllllllltllimiMHIMIimilllllllllltIMMIII
Zanimivo predavanje dr. Riccarda Bauerja
Gospodarski in politični položaj v Italiji
Govornik je predvsem prikazal, kako uradne trditve idilično prikazujejo stanje, ki pa je dejansko povsem drugačno
Sinoči je v krožku za socialna proučevanja #G. Salvemim« obširno in utemeljeno predaval predsednik »Umanitaria« dr. Ricardo Bauer na temo »Gospodarski in politični položaj Italije«. Uvodoma je govornik orisal uradne trditve o ugodnem gospodarskem položaju in idilično opisovanje stanja, ki pa se izkaže bistveno drugačno, ko se pregledajo stvarne sindikalne borbe in e položaj temeljiteje prouči. Ni mogoče zakriti in odstranit: dejstva, da obstaja masovna brezposelnost in še številnejša polzaposlenost, ki služi delodajalcem za izsiljevanje. Investicije niso zadostne v odnosu na povečanje števila prebivalstva.
Celo določene uspehe, kot na primer solidnost plačilne bilance in trdno liro plačuje prebivalstvo, saj uživajo zelo ozki sloji izredno visoke dohodki, medtem 'ko so dohodki večina prebivalstva skromni in v mnogih primerih nezadostni. Parlamentarna anketa je dokazala. dia je še vedno mnogo revščine in za številno prebivalstvo tako žalostni življenjski pogoji, ki si jih ni mogoče zamisliti v civilizirani državi.
Ta položaj se zaostruje zaradi tega, ker ni nikjer odločnej šega protesta proti temu stanju in se večina trudi, da bi prišla osebno za bogato obloženo mizo, ali da bi vsaj lahko pobirala ostanke, namesto da Di škrbeli za to, da se prepad zniža.
To velja celo za sindikalne organizacije, ki razdrobljene v m
Nato je govornik orisal stanje v posameznih gospodarskih panogah in prešel na politični in upravni položaj, kjer še vedno rešujejo stvari od primera do primera, retorično in ne organsko povezano. Ostro je obsodil politično korupcijo, ki prihaja do izra za v povezovanju državnega aparata z monopoli tako, da država služi interesom privilegiranih slojev. Svoja izvajanja je zaključil z ugotovitvijo, da je treba v temeljih izpre-meniti celotno strukturo italijanskega javnega življenja, da je potrebna revolucija, ki bo pometla s starim, od katerega je kaj malo vredno, da se ohrani.
Med zanimivo razpravo so razni govorniki potrdili veljavnost teh stališč, nakar je v odgovoru dr. Bauer navedel značilni primer upravne neodgovornosti, ko je v Ca-tanzaru med nekim proučevanjem ugotovil, da že od leta 1938 obstaja in prejema prispevke ustanova ONMI, ki pa je s temi sredstvi zgradila samo svoj urad, plačuje ravnatelja in uradnike in menda v zadnjem času otvorila tri otroške vrtce za 90 otrok, ko pa je na tem področju kar 90 tisoč pobiralk oljk, ki bi nujno morale nekam dati med de. lom svoje otroke.
Zanimiva so bila tudi zaključna izvajanja o perspektivi, kjer je dr. Bauer podčrtal pozitivna in resna gledanja širokih slojev mladine, ki pra.
jtrniiovijs-i »»i	   ,	.	i	«	•
...nogih primerih skvbe za po-, vilno ocenjuje položaj m se goje določenih slojev delavcev tudi zaveda, da je treba se-in ne za splošno povečanje živ- danji ustroj v temeljih izpre-ljenjske ravni.	1	meniti.
je prišlo vse to blago. Berne
pa se je sam prijavil nekaj dri; pozneje in so v kleti njegovega stanovanja našli 118 škatlic cigaret. Berne se , je sam’ prijavil, ker je zvedel, da ga išče policija.
Za podvig' v lokalu blizu gledališča Verdi sta se dogovorila Coscianni in Berne, ki je preskrbel tudi avto, da sta biigo odpeljala. Ko sta si de-lila plen sta se sprla, ker je Coscianni zahteval večji delež. Nato je Coscianni vzel 448 škatlic cigaret, ki jih je prodal za 60.000 lir Oscarreju Rccconiju, lastniku bara Cor-so. ki so ga oblasti pred dnevi zaprli. Rocconi je skraja zer.ikal, pa mu je Coscianni pokazal listek, na katerem je bi! seznam prodanega blaga.
Nato so se Coscianni, Berne in Bppis dpgovorili ga tatvino, v trafiki ob zadnjem postajališču trolejbusa štev. 19. Co-seranni je zlezel skozi luknjo v trafiko ter nalagal cigarete v vrečo, ki jo je držal Berne; Penis pa je oprezal in spravljal blago v avto. To blago so si razdelili, prodati pa ga ni-o mogli, ker ga je policija prej odkrila.
Zaradi tatvine so bili aretirani in prijavljeni sodišču Coscianni, Berne in Ponis, zaradi prikrivanja ukradenega blaga pa Gianna Feretti, Rocconi in dve drugi osebi.
Slovo prve Ja predsednika prizivnega sodišča dr. Casolija
Včeraj ob 11. uri se je v veliki dvorani v sodni palači poslovil od vsega sodnega o-sebja ter odvetnikov prvi predsednik prizivnega sodišča dr. Casoli, ki je premeščen v Turin, kjer bo vršil dolžnosti državnega pravdnika pri ta-mošnjem prizivnem sodišču. V imenu sodnega zbora se je od dr. Casolija poslovil dr. Palermo. ki mu je izročil zlato kolajno. V imenu odvetnikov je spregovoril odv. Gaser, a v imenu državnega pravdništva dr. Grieb. Dr. Casoli se je zahvalil s kratkim govorom za vse čestitke. Poslovilni slovesnosti je sledila zakuska.
 «»--------
5.550 novih volivcev
Na seji občinske volilne komisije, ki je bila včeraj pod predsedstvom dr. Cumbata, so predlagali, naj se vpiše v volilne sezname 5550 novih volilnih upravičencev, od katerih 2711 moških in 2839 žensk. V večini primerov gre za volivke in volivce, ki so dosegli 21 let starosti.
Uspela stavka petrolejskih delavcev
Včeraj je bila enotna stavka petrolejskih delavcev in uslužbencev. Na našem področju je bil zelo visok odstotek med stavkajočimi delavci čistilnice mineralnih olj Aquila, kjer so delavci stavkali 98-odstotno. Nekoliko niž. ji pa je bil odstotek stavkajočih uradnikov.
 «»-
O Ko je včeraj popoldne 45-letni Guido Scodellaro iz Ulice Barbariga 3, ki je zaposlen v glavni bolnišnici, dvi. gal težko žimnico na II. kirurškem oddelku, se je pretegnil in so ga morali sprejeti na ortopedski oddelek, kjer se bo zdravil od 20 do 40 dni.
Šofer povozil kolesarja in nato zbežal
Po Ulici Honchetto se je včeraj okrog poldne peljal s ko lesom pro i Skednju 15-letni Ivan Vesnaver od Sp. Magda-
avtom neznani šofer, ki je pripeljal z nasprotne strani in po nesreči zbežal, ne da bi mu priskočil na pomoč. Ponesrečencu so nudili prvo zdravniško pomoč v ambulanti glavne bolnišnice in se bo moral ždraviti. dober teden.
Pobiranje borovega prelca
Županstvo poziva vse lastnike gozdičev, vrtov, paricov m zemljišč, na katerih rastejo bori, predvsem pa jusarje, n i obvezno pobiranje in uničevanje borovega prelca, kt gre na račun lastnikov z bori pesajenih zemljišč.
Pobiranje in uničevanje Do-ri.vega prelca, ki bo pod nadzorstvom Nadzorništva ,za -ge zdove (Ul. Monte Grappa st-3) se mora takoj začeti in mo biti končano brez izjeme do 15. februarja 1961. Po 16. februarjem bo za uničevanje borovega prelca poskrbelo Nadzorništvo za gozdove in sicer na stroške lastnikov Nadzorništvo pa je interesentom na razpolago za kakršne kol: informacije.
Gosenice oziroma črvi borovega prelca se pozimi zabubijo v velika bela gnezda. Za-je najboljši čas za uničevanje borovega prelca zima, kc se odreže vejica z gnezdom. To je treba prvič storiti v januarju, drugič pa februarja. Gnezdo je treba bodisi zažgati bodisi vreči v vreio vodo ali pa ga zakopati globoko v zemljo. Pri pobiranju gnezd borovega prelca je treba paziti, da ne pride koza, s katero so pokrite gosenice,
v dotik z obrazom rokami ali
vi atom delavcev, ki gnezda pobirajo, kajti v tem primeru pride do kožne infekcije. Zato naj se gnezda pobirajo ob vlažnem vremenu, na očeh je treba imeti šoferska očala, na listih robec ali kaj podobnega, roke pa naj se prej namažejo
 «»-------
Danes občinska seja na županstvu v Nabrežini
Jutri ob 18.30 bo na županstvu v Nabrežini prva seja novoizvoljenega občinskega sveta. Na dnevnem redu je izvolitev župana in občinskih odbornikov.
Seja je javna in se je občani lahko udeležijo.
Za svoj film «Pustolovščina» je režiser Michelangelo Antoniom prejel velika mednarodna priznanja. In vendar ni v tem filmu nič veličastnega, mogočnega, niti nimamo o-pravka s skupino sijajnih i-gralcev. Pač pa je Antoniom mojstrsko upodobil pošastno praznoto, ki vlada v določenem sloju ljudi in ki jo že sam otok, na katerem se dogaja dobršen del zgodbe — e-den od Eolskih otokov — tako plastično simbolizira. Tu so ljudje, ki so pravzaprav neka manj vredna vrsta ljudi iz esladkega žinljenja«, saj jim manjka celo vsake fantazije. V teh ljudeh ni niti čustev, prijateljstvo ni zares prijateljstvo in še manj je ljubezen zares ljubezen.
Nekaj parov se je z motorno ladjo odpeljalo na enega od Eolskih otokov. Na tem praznem otoku z nekaterimi grozljivimi prepadi se izgubi Anna, ki se je nekoliko sporekla s Sandrom. Ta ne kaže posebne ljubezni do nje, sicer pa tudi sama ne ve, kaj bi pravzaprav od njega hotela. In ko se še ne ve, kje je Anna, ali je iiva ali mrtva, se Sandro že očitno preusmeri za Claudio, Annino prijateljico, s katero skupaj iščeta izgubljenko. Končno se C.laudia že plaši ou misli, da bi mogoče Anna res še bila živa. Iz moreče puščobe nekje na Siciliji prideta Sandro in Clate dia v Taormino. Medtem ko gre ona raje spat, odide Sandro v družbo. Ze zjutraj ga najde potem Claudia v objemu neke malovredne ženske. Cez, nekaj časa se spet najdeta. Nihče ne spregovori bese de. Sandru priteko solze in Claudia mu prizanesljivo položi roko na glavo.
Ta zadnji prizor naj bi bil po volji režiserja znak za preobrat v teh praznih dušah; zgrgzitev pred praznino in prvo odkrito priznanje krivde za dosedanje življenja nevredno življenje. Vprašanje pa je ali lahko gledalec še kaj verjame v pristnost tistih solz pri človeku, kakršnega je spoznal v filmu. O tem bi zelo dvomili.
Lea Massari, ki igra An no se kmalu umakne s pozornice in ostane le še Monica Vitti, ki se je dobro znašla v vlogi Claudie, najprej apatičnega potem pa zaljubljenega in obenem boječega se dekleta (bo-
ji se, da se Anna povrne, kar bi lahko pomenilo konec njene ljubezni s Sandrom). Ga-bnelle Ferzetti ima še enkrat vlogo nesimpatičnega tipa in nam ne pokaže ničesar izrednega. Ostale vloge niso niti pomembne niti ne kažejo posebnih igralcev.
Goldonijeva «Premelena vdova» danes v Tealro Nuovo
Goldonijeve komedije so naletele v Trstu vedno na navdušen sprejem gledališkega občinstva. Dejavnost Novega gledališča v Trstu se je v decembru leta 1954 pričela ravno z Goldonijevo komedijo La donna di garbo». Tri sezone kasneje je očaral Tržačane Memo Benassi s svojo zadnjo kreacijo dona Marzia v komediji .La bottega del c affe*.
Danes pa bodo na gledaliških deskah ponovno zaigrali Goldonija, in sicer s komedijo .Premetena vdova», ki bo gotovo osvojila gledalce.
 «»-------
Planinsko predavanje SPDT
SPDT priredi danes 16. t. m. ot 20.30 v »Gregorčičevi dvorani« v Ulici Geppa 9 planinsko in turistično predavanje »Iz naših planin in iz tujih krajev«. Predavala bo dr. Sonja Mašera s predvajanjem številnih barvnih diapozitivov. Danilo Micheluzz: pa bo predvajal barvne filmske posnetke z letošnjih planinskih izletov.
MATICA
DIJAŠKA
obvešča
da je izšel namizni beležni koledar za leto 1961;
vabi
vse svoje prijatelje in podpornike, da si nabavijo praktični koledar, ki je edini slovenski namizni beležni koledar;
prosi
vse svoje poverjenike in so-trudnike, da se potrudijo, da ponudijo koledar vsem sorodnikom, prijateljem in znancem;
dostavi
v mestu na dom koledar vsakemu naročniku, ki naroči koledar po telefonu na številko 93-167 ali 31-119.
(±
.J U DNK A PROSVETA
zbor Sindikata slovenske šole
Dne 18. t. m. bo ob 8.30 v risainicj višje realne gimnazije v Ulici Lazzaretto Vecchio št. 9/II desno redni letni občni zbor Sindikata slovenske šole z običajnim dnevnim redom.
 «»--------
O Združenje poliomielitičnih invalidov (ANIEP) sporoča, da se je preselilo v nove prostore, in sicer v Ulico F. Severo > št .8. Tajništvo uraduje vsak j dan od 18 do 20. ure.
Sola Glasbene Matice. Mladin-ski pevski zbor -ima vaje v petkih ob 18. uri v Ul. R. Manna **#
Prosvetno društvo »Rade Pregare« bo imelo peti občni zbor danes 16. t.m. ob 20. uri na sedežu v Ul. R Manna 29.
Vljudno vabljeni k številni u-dtležbi!
^DAROVI IN PltlSPKVKl)
Ob 12. obletnici smrtj strica Antona Miklavca daruje Marija Kette 1000 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina ob obletnici smrtj Pi-nka Tomažiča darujejo strici Just, Zdenko, Emil in Alojz 4000 lir za Dijaško Matico. V isti namen darujeta Karlo Ook 1000 lir in Elviro Svab 500 lir.
Slovensko gledališče v Trstu
V soboto, 17. t. m. ob 21. ur' v AVDITORIJU v TRSTU premiera ALEJANDRO CASONA
DREVESA UMIRAJO STOJE
Drama v treh dejanjih (4 slikah)
[ IZLETI ]
Zimovanje SPDT na Vojskem nad Idrijo
SPDT priredi za dobo od vključno 26. t.m. do vključno 2. januarja 1961 planinsko zimovanje na Vojskem nad Idrijo.
Na 1060 metrov nadmorske višine, s krasnimi planinskimi in športnimi smučišči, s skakalnico in vlečnico, je tudi nova planinska koča z vsem konfortom ter televizijo.
Informacije in vpisovanje do vključno 17. t.m. v Ul. Geppa 9-11.
Raunik Marija je promovirala z odličnim u-spehom na tržaški filozofski fakulteti.
Novi doktorici čestitamo.
iiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiliiiiiitiiiiiiiiiHiiiiliiiniillllliiillllllillliiliiiiiiiHHiniiliiinillillllluiiiiiiiillllliinHiilininuilllllllHIillllllllllillliiiilll
Iz sodnih dvoran
Lovorove veje in Kljuke
spravile dve osebi pred
Končana razprava pred prizivnim sodiščem proti večji tihotapski skupini
Pred kazenskim sodiščem, ki ukradli lovorove veje v blizi-mu predseduje dr. Boschini, m Miramarskega parka, se je morala zagovarjati vče-j Osla i obtoženci so .bili obto-raj vrsta oseb, ki so bile obto- ženi neprevidnega nakupa u-žene bodisi tatvine, bodisi ne-1 kradenega blaga. Gre večinoma previdnega nakupa ukradenega | Yii trgovce s cvetlicami. Na blaga. Gre za naslednje osebe: | včerajšnji razpravi je sodišče Benito Dodich, star 21 let iz I spoznalo Dodicha za krivega Ul. Bergamasco 9; Francesco j inkriminiranih dejanj ter ga Mistero, star 24 let iz Ul. Ber- obsodilo na 6 mesecev zapora gamasco 9; Domenico Fonda, i *-er 6000 lir globe. Isto kazen star 29 let iz Ul. Gozzi 5; Em-Ue prisodilo tudi Misteru, če-ma Martorana, stara 36 let iz! Pfav pogojno in brez vpisa v Ul. Costalunga 164; Bruno Ma- kazenski ist. Obsodilo je na-sutti, star 67 let iz Ul. Gambi- dalje Fcndo na 2 meseca za-nj 12; Elena Naiaretti. stara -»8 P°ra ter 2100 lir globe. Dodich let iz Ul. Svevo 36; Ana Ru- bo moral prestati zaradi vče-
pel por. Gerli, stara 61 let iz Ul. Romagna 125; Caterina Sacchieri por. Carli iz Ul. S. Zaccaria ?.
Benita Dodicha so dolžili, ta je 11. marca letošnjega leta
rajsnje kazni, tudi kazen, ki mu je bila odmerjena 13.11.1958 zaradi nezakonitega prehoda državne meje. Tudi Fonda oo moral prestati neko kazen, ki mu je biia izrečena pred štiri-
je H. marca mius..jcsd	mi leti zaradi nezakonite	pri-
narezal 20 kg lovorovega listja svojitve tujega blaga
Sodišče je končno oprostilo vse ostale obtožence, ker niso
v javnem panku v Ul. Romolo Gessi. Ker ga je opazil stražar, je zbežal, pustivši v parku blago, ki ga je hotel ukrasti. Nadalje so ga dolžili, da je 9. aprila letošnjega leta ukradel več lovorovih vej v vrtu, ki je last Marie Federici de Helm-reicher, dedinje pokojnega grofa Andrea Economa. Dodich ie ukradel nadalje razne okrasne rastline v vilah, ki so last odv. Cesara Columba in neke Elise Giovine por. Tesoriere.
Dodicha in Mistera so dolžili, da sta v januarju in februarju letošnjega leta ukradla več .0-vorovih vej v vrtovih v okolici mesta. Dodicha, Mistera in Fondo so končno dolžili, da so
 ..................................IHIIIIIIIIIIII Hill.III
Sodniki imajo vedno mnogo delo s pijanci
Največ se jih mora zagovarjati zaradi žalitev policijskih agentov
32-letni De Luca Neri iz Ul. Ospedale 12, je 14. maja letos-rjega leta nekoliko preveč dvignil komolec. Ker ni bil popolnoma pri sebi, se je sprl s policijskimi agenti ter je končal v zapor, od koder so ge sicer še istega dne izpustili, kar pa mu ni pomagalo, da se ne bi bil včeraj znašel pred kazenskim sodiščem, kjer se je moral zagovarjati zaradi pijanosti, žaljenja javnih funkcionarjev in upora proti njim.
Sodišče ga je spoznalo za krivega ter ga obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na 4 mesece zapora in 4 tisoč lir denarne kazni.
Bilo je nekaj čez eno uro ponoči 14. maja t.l., ko se je De Luca znašel v Ul. Cavana, kjer je stopil v bar «Fiora», pred škofijsko palačo. Ker se je v lokalu samem preveč živahno razgovarjal z nekim zamorskim pomorščakom, je lastnik bara poklical policijska agenta, ki stalno vršita varnostno službo v bližini. Policista sta povabila De Luco, noj gre ven iz lokala. Ko pa i je ta prišel na ulico, se je za-lene 525, pa ga je povozil z I čel otepati t^r je poskušal u-
dariti stražnike s palico, ki jo vedno nosi s seboj, ker je invalid. Policijski agenti so ga uklenili ter prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je bil pijan.
De Luca se je izgovarjal, da se ni v lokalu sprl z nikomer ter da je prišlo do spora s policijskimi agenti, ker so ga ti-le oklofutali.
Pred kazensko sodišče je prišel tudi 38-letni Bruno Braico iz Trga San Sovino 2, ki je bil obtožen, da je žalil javnega funkcionarja in da je bil pijan. 4. februarja letošnjega leta je pretor obsodil Braica na 9 mesecev ter 15 dni zapora zaradi žaljenja javnega funkcionarja. Glede pijanosti pa je razsodil, da inkriminirano dejanje ni kaznivo. Včeraj je kazensko sodišče obsodilo v prizivu Braica nn 5 mesecev in 18 dni zapora.
Dogodek, ki je pripeljal Biaica na sodišče, se je odigral 30.8.1959 pred nadškofijsko palačo, kjer je Braico srečal nekega policijskega stražnika, katerega je dolžil, da je bii kriv, da so ga obsodili na 5 mesecev zapora.
zagrešili inkriminiranih dejanj.
Pred i tim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 24-letni Dante suriano iz Ul. Martiri della Libertii 13, ki je bil obtožen, da je od 21. do 29. aprila letošnjega leta zagrešil več tatvin. Suriano se je ukvarjal posebno s krajo kljuk in ključavnic na vhodnih vratih raznih poslopij. Nekaj tatvin je zagrešil tudi v poliambulatoriju v Ul. Farneto ter v uradih družbe Publital v Ul. Fabio Filzi. Na zatozni klopi sta sedela tudi Ida Lorenzi por. Giacomelli, stara 57 let iz Ul. Cavazzem 5 ter Vittorio Zotti, star 56 let iz Ul. Udine 13, ki sta bila obtožena neprevidnega na-kupa ukradenega blaga. Suria-na so še nadalje dolžili, da si je nadel izmišljeno ime. ko ;c je predstavil Lorenzijevi. Dejal je, namreč, da se piše Claudio Valente in da je doma iz Ul. Brunner 3. Sodišče ga je spoznalo za krivega ter ga obsodilo pogojno in brez vpisa v kazensiki list na 6 mesecev zapora ter 6000 lir globe. Kar se pa tiče prekrška glede izmiš. ljenega imena, ga je sodisče oprostilo, ker ni zakrivij inkriminiranega dejanja. Ostala dva obtoženca je sodišče oprostilo, ker inkriminirano dejanje ni kaznivo.
Včeraj se je zaključila pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Calvelli, kazenska razprava proti dvema skupinama oseb, ki so bile obtožene, da so vtihotapile na italijansko carinsko ozemlje večje količine etilnega alkohola, an-tracenovega olja in fluorescentnih eevi. Sodišče je oprostilo obtožence Šinigoja, Dicka, Buo-ra ter Livia Poso ker niso zagrešili inkriminiranega dejanja. Nadalje je oprostilo obtoženca Cantonija zaradi pomanjkanja dokazov. V ostalem je prizivno sodišče potrdilo prejšnjo razsodbo.
Sinoči se je na prizivnem porotnem sodišču, ki mu pred-seduje dr. Palermo, končala kazenska razprava proti nem' škemu državljanu Hansu Hae-dingu, ki je bil obtožen vohunstva. Sodišč je potrdilo prejšnjo razsodbo.
Danes se bo pred prizivnim
porotnim sodiščem začela razprava proti Domenicu Di Pintu, ki je bij obsojen 31. januarja lanskega leta na 5 let zapora zaradi slabega ravnanja z ženo.
Delovanje letečega oddelka kvestura v novembru
Agenti letečega oddelka kve. sture in raznih komisariatov javne varnosti so v novembru aretirali in prijavili sodnim oblastem 3 osebe zaradi žalitve javnega funkcionarja, 1 zaradi grožnje javnemu funkcionarju, 1 zaradi namerne povzročitve požara, 2 zaradi posiljevanja, 3 zaradi spolzkih dejanj, 2 zaradi prešuštvo, vanja, 1 zaradi umora, 2 zaradi pretepa, 23 zaradi povzro. čitve telesnih poškodb, 2 zaradi nenamernega umora, 21 zaradi nenamerne povzročitve telesnih poškodb, 16 zaradi žalitev, 4 zaradi obrekovanja, 2 zaradi groženj, 47 zaradi tat. vin, 2 zaradi ropa, 14 zaradi sleparije, 6 zaradi prikrivanja ukradenega blaga, 18 zaradi pijanosti itd.
Skupno so naložili 1483 glob in našli za 3.698.000 lir vrednosti ukradenega blaga.
: «»-------
Policijski avto zavozil na pločnik in podrl dve ženski
Sinoči okrog 21. je po Ulici Rt ssetti vozil proti središču mesta policijski avto, ki ga je šofiral Evelino Bersa, nenadoma pa je moral kreniti na levo, da ne bi trčil ob avto, ki ga je iz Ulice Buonarroti privozil neznani šofer. Pri tem pa je policijski avto zavozil na pločnik ter podrl 69-letno Angelo Richter vd. Gasparsič iz Ul. Madonna del Mare 2 ter 45-letno Silvano Masello por. Balčič iz Ul. Crispi 59, ki sta šli prav takrat mimo. Zenski sta se pobili po obrazu in negah ter rokah in se bosta morali zdraviti približno 10 dni.
Prevedel: JARO DOLAR Režiser: BALBINA BARANO-VIC - BATTELINO, kot gost Scenograf: arh. SVETA JOVANOVIČ
V vlogi Gospe Evgenie nastopa tržaška rojakinja, članica Uub' ljsnske Drame ELVIRA KRALJEVA
Helena - Zlata Rodoškova; Tipkarica Leli Nakrstova; Pft0‘ - Stane Raztresen; Žongler Edvard Martinuzzi; Loyec -Si vi j Kobal; Berač - Aloja J"' lič; Maurizio - Jožko Lukes. Isabel Mira Sardočeva; G.en veva Valerija Silova; Felisa . Miranda Caharija (Igr- s° ’ Gospod Balboa - Modest. o* cin; Gospa Evgenija -	_
Kraljeva, kot gost; Drug Julij Guštin.
Ponovitev
v nedeljo, 18. t. m. ob v AVDITORIJU v TRSTU
16.30
Opozarjamo prebivalce
okoli-
KJ J/U4U i	p/ i ooiva.v. . _ _ j-.
ških vasi, ki nimajo Vrx j nih dvoran, na nedeljsko P . stavo igre *Drevesa tifntf stoje» v Avditoriju.
VELJAVNI GLEDALIŠKI KUPONI Prodaja vstopnic od petka • t. m. dalje v Tržaški knjigar ’ Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61 ter eno uro pred Prl® ni. predstav v baru Moscolin . Teatra Romano 2 (nasp Avditorija).
PROSVETNO DRUŠTVO «A. OOK« Z OPClN
priredi v nedeljo 18. t. ®' ob 17. uri v PROSVETNEM DOMU na OPČINAH
VESEL POPOLDAN
ob odelovanju domače
fol-
Koristni naslovi in tel. številke
Občinski davčni urad: Ulica Nordio 11 -- Urnik: od 8,10 do 12. V februarju, aprilu, juniju, avgustu, oktobru in decembru ko zapadejo roki za plačilo davkov, so uradi odprti v dneh od 10. do 18. tudi popoldne in sicer od 15.30 do 17.30 Anagrafski urad: Ul. A. Dlaz št. 25-27 — tel. 35-425. Urnik: od 8,30 do 12
Občinski trošarinskl urad:
Ul. del Teatrn 4 — tel. 35-520 • * •
Gasilci — 22-22 Rdeči križ - Trg V Veneto - 24-024 Prometna policija — 37-777 Glavna bolnišnica — 03-743 ACEGAT (za okvare); 24-151
UU UUtTžtJVcžiiJL*	^0.
klorne skupine pevskega ra prosvetnega društva pa« iz Bazovice, vese*e®iLrio linskega tria in dueta U in Darko.
Vljudno vabljeni!
Vstopnice bedo na razP^laJj? eno uro p:ed pričetkom P stave pr j blagajni dvoran
f glepaf.iSCA,
VERDI	d.
Danes ob 20.30 bo tretja Pj®,,. ava Mazortove opere «ca , i piščal« v enaki zasedDi , doslej. Prodaja vstopnic gledališk. blagajni.
TEATRU NUOVO
Danes ob 21. uri bo prva ptfe. stava Goldonijeve komedije metena vdova«.	_	ur.
Cene: 1100 lir, 650 lir in 3W
K I IH O^D
Fenice 16.00 «Dav;d in Golji’1*' Orson VVelles, eastmabColor- ^ Excelsior 15.00 «Oar z A'1%, Richard Burton, Robert »J v Filodrammatico 16.00 «P°K Goten-Hafenu«.
Grattacieio 1600 «Jgra za osv Jack Hawkins, Ni gel Patri • . Arcobaleno 16.00 «Grbec», G®1 j. Blain, Anna Maria Ferrer . vo Garrani.	-	-.^vSC1'
Supercinema 16.00 «rusl'^arlK>
Aib®rl<’
»PustoKhjj na«, Gabrielle Ferzetti,
Vlttl-	,	„	voj»'
Alabarda 16.00 «Balada o *
ku». Nagrajen v Cannesu.
lodja Ivaščijov.
Aurora 16.30 »Vsi domov«.
Capitol 16.00 »Koža in juna
Alan Laad.	kott-
Garibaldi 16.00 »Svet brez »
ca«, Hugh Marlovve, R°u
lor.
Cristallo 16.Op »Redar«,
Sordi.	„j»
Impero 16.30 »Moana - otok s Italia 1600 »Petrograjske n^ techreicolor, Ivan Desny. Masslmo 16.00 »Krvnik vibaT j čega sonca«,	Kanjuro	Ara	}
Moderno	16.30	Claudio	Vl' 'V
svojimi igralci v reviji lissimo«.	.
Astra 16.30 »Tu sei la mušica • Astoria 16.00 «Od tu do vecgj, sti«, Burt Lancaster, Frank n^t ra.	v
Vittorio Veneto 16.00 «DrS">*' t. ogledalu«, Urson VVelles, JU te Greco.
Marconi 16.00 «Luknja», Costantln. Prepovedano m
Ideale 16.00 «Anatomija umor’ James Stevvart, Ben Gazarr ■ ( SavOna 16 00 «Krasne PalcK p, dogodivščine«, technicolor, Tamblyn.
Odeon 16.00 nMala njiva«.
Ray. Prepovedano mladini-Skedenj 16.00 «G-Men pete UUC Prepovedano mladini.
O
MALI OGLASI
PODI IZ FURNIRJA po 330 'v
kv. m — sc proda io v UItC* w bi ni 3.
NOČNA SLUŽBA LEKAB^
AlTAlabarda, Istrska ulica j. de Leitemburg, Trg sv. ,v. p;f dr. Praxmarer Trg Unitž 4; dim. Ul. T. Vecellio 24.
16. decembra 1960
Adenauerjeva Nemčija vedno bolj drzna
Kdo je novi predsednik
Military Committea NATO
Lik zahodnonemškega generala Adolfa Heusingera pred nacizmom, v času nacizma in v novi nemški strategiji
Adenauerjeva Nemčija postaja čedalje bolj predrzna. Ne bomo prtili vse krivde samo njej. Za drznost, ki jo kaže danes Zahodna Nemčija, so sokrivi tudi določeni krogi na Zahodu, predvsem ameriški, ki so iz povsem osebnih razlogov prvenstveno finančnega značaja v povojnih letih omogočili zahodnonem-škim nacistom, da so se ponovno vrinili v zahodnonem-ško upravo, v zahodnomemško gospodarstvo, malone v vse ključne položaje Zah. Nemčije. Zato danes že skoraj ne preseneča več, da v samih vodstvih raznih zahodnonem-ških ustanov javnega ali zasebnega položaja naletimo na ljudi, ki niso bili le vneti nacisti, pač pa vpleteni celo s samim nuernberškim procesom, kjer so zavezniška sodišča sodila naj večjim nacističnim zločincem.
. Pred časom je Adenauer sicer klonil. Pod pritiskom gr-made dokazov je odslovil ministra svoje vlade Oberlaen-derja. Toda že mesece in mesece Itrmasto vztraja pri svojem sekretarju Hansu Glob-keju, za katerega je dokazov na pretek, da je med največjimi sokrivci za vso zločinsko rasno politiko, ki jo je vodil nacizem pred in med vojno.
Pustimo sedaj Globkeja ob strani in si oglejmo novo o-sebnost te vrste. Gre za zahodnonemškega generala Adolfa Heusingera, ki so ga pred tremi dnevi imenovali za pred. sednika v «Military Commit-tee« NATO. Predlog za to ime. novanje je vsekakor prišel iz Bonna. Zahodnonemški o-brambni minister Strauss se zaveda kolikšne važnosti je imeti pri NATO svojega človeka na tolikšnem položaju. Toda kdo je ta Adojf Heusinger? Mož je star 63 let in je še 1915. leta bil častnik. Po končani prvi svetovni vojni se Je opredelil za vojaško kariero in najprej končal akademijo za generalštabnega oficirja. Iz nje je leta 1931 prišel kot stotnik in kot tak bil pljučen v nemški generalni Jtjer je ostal vse do kon. ca julija 1944. leta. Seveda je medtem naglo napredoval in ieta 1940 ga je Hitler imenoval za načelnika operacijskega oddelka vse nemške vojske.
Na tem položaju je bil eden izmed glavnili ideatorjev načrtov za Hitlerjevo vojaško avanturo v drugi svetovni vojni. Tudi 20. julija 1044, ko je skupina nemških visokih častnikov izvedla atentat na Hitlerja, je bil Heu-singer zraven, vendar ne kot član zarote, pač pa je svoje tovariše celo izdal, ali jih na Procesu vsaj obremenjeval. V tistem trenutku je gestapo sicer tudi njega strpal v za-Por, toda le za nekaj dni, ko le bil spet izpuščen in mu je Hitler nato poveril nalogo, naj ustanovi tako imenovani «Vblksturm», to je tisto vojsko, ki so jo nacisti v zad-ujih zdihljajih skrpali skupaj iz že ostarelih Nemcev in še nedorasle mladine, da bi podaljšali življenje III, Reicha in taradi katere je na tisoče nemških nedoraslih mladeničev blazno izgubilo življenje.
Kot načelnik operacijskega cddelka nacistične vojske je Heusinger, ob sodelovanju njemu enakih nacistično nastrojenih vojaških strokovnjakov, izdelal načrte za Hitlerjeve pohode. Znano je, da je 28 napad na Jugoslavijo bila njegova teza sledeča: »Politično je posebno važno, da se Udarec proti Jugoslaviji izva-1® z neizprosno ostrostjo in d® se njeno vojaško uničenje izvede bliskovito« To bere-610 v nekem dokumentu z dne 27. marca 1941, to se pra U’ dober teden pred napadom na Jugoslavijo.
Podobne «teze» bi mogli najti tudi za napade na Avstrijo, Češkoslovaško, Poljsko, Nizozemsko, Belgijo in Franco, kajti general Heusinger delal vprav na tem; Posebno poglavje v Heu-*ingerjevem življenju je tudi atentat na Hitlerja. Znano je, da je ta atentat pripravljala skupina generalov in višjih lastnikov, -ki so vedeli, da je šlo že vse po vodi. V Hitlerjevem bunkerju se je znašel tudi Heusinger in kot smo že rekli, ga je gestapo zaprl. Toda vtem, ko so ostalim čast-nikom sodili in jih obsodili na smrt, je Heusingerju u-sPelo se iz gestapovskih rok takoj izmazati. O tem je na-Pisal tudi svoje spomine, v katerih niti ne skuša dokazati. da bi bil v skupini zarotnikov. za tako naglo izpustitev iz zapora se izgovarja, da mu j® Usoelo preiskovalne organe Preslepiti. Sicer pa opisuje tudi samo zasliševanje, v katerem se drzne dati tudi to
"Pojasnilo«. Preiskovalnemu
sodniku je Heusinger rekel: "Pripravljen sem vam dati Pismeni »pro memoria« o ozad.
ju zarote, če mi daste nekaj dni časa«. S tem je menda povedal vse.
nem Blankovem biroju, ki se je julija 1955 prelevil v zvezno obrambno ministrstvo. Od-
Da bi oštal zvest svojim * bor za personalne zadeve te-
principom, se je Heusinger tudi v povojni dobi «znašel». Kmalu po vojni je skupno z generalom Speidlom eden naj. ožjih vojaških svetnikov kane. lerja Adenauerja. Januarja 1951 pa ga najdemo že med zahodnonemškimi predstavniki, ki z zavezniškimi visokimi častniki razpravljajo o nemškem vojaškem sodelovanju z Zahodom. Gre v tem primeru za razgovore v Petersbergu pri Bonnu, kjer so nemški vo. jaški strokovnjaki zahodnim zaveznikom obrazložili tajno bonnsko spomenico o ponovni oborožitvi Zahodne Nemčije.
Po razgovorih med Adenauerjem in Eisenhowerjem v Badhomburgu je bil Heusinger imenovan za načelnika vojaškega oddelka v zna-
ga ministrstva je Heusingerja med prvimi imenoval za generala nove nemške vojske. Svoje mesto je Heusinger nastopil 1. januarja 1956 in postal stalni predsednik vojaškega vodilnega sveta v bonn. skem obrambnem ministrstvu.
Kot tak spada Heusinger v tisti krog ljudi, ki so se odločili za atomsko oborožitev zahodnonemške vojske. Kot tak je januarja obiskal z ministrom Straussom poizkusni zavod za rakete in dirigirano orožje v Sahari. Kot tak je Heusinger, v duhu svojih starih principov, glavni «strateg» vse nemške vojaške politike.
In kot tak, kot preizkušen Hitlerjev strateg je danes predsednik «Military Commit-tee« NATO.
Junaki pa taki...
Francoski padalci se v Alžiriji znašajo nad vsemi in vsakdo jim je sumljiv. Tudi ženska, ki je šla v nakup, jim je nevarna, zato jo vso pregledajo
| Jutri nova premiera Slovenskega gledališča |
Alejandro Casona:
«Drevesa umirajo stoje»
Jutri zvečer bomo imeli novo premiero. Gre za dramo eDrevesa umirajo stoje«.
Poznate to delo? Poznate njegovega avtorja? Ne? Skušal vam ga bom predstaviti:
Leta 1903 se je v Asturiji, zibelki osem stoletij trajajoče reconquiste, rodil Alejandro Rodriguez Alvarez, tako je v resnici ime genialnemu španskemu pisatelju in dramatiku Alejandru Casoni.
V mladeniških letifi si je izbral učiteljski poklic. Najprej je poučeval v ljudski šoli, kasneje pa ga je neugnana želja po lastni izpopolnitvi pripeljala v pedagoško visoko šolo, ki jo je uspešno končal in postal pokrajinski nadzornik ljudskih šol.
Kot pisatelj se ni mogel uveljaviti vse do leta 1932, ko je bila proglašena republika. Tedaj je objavil znano zbirko za otroke uCvetje bajk«. Vse do leta 1936 je skupno z Federicom Garcio Lorco in z visokošolsko igralsko družino «La barraca« izvajal intenzivno prosvetitelj-sko delo ter prinašal ogrom-
iiiliiiiiliniiliiillililiiiiiliiiiliiiiiilllfiiiuiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiniiiiiiitiiitiiiiiiiiiilliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiuiiiiiiiiiiuiMliiiiiilliiiiiiilllilliiii
Spomini na prvo in vtisi z drugega potovanja
Skozi J rbiž v
in meturi slične Žabnice
»
Metamorfoza Trbiža - Žabniška zgodba o Japoncu pred leti in brivcu danes - Dobra postrežba v modernem in cenenem hotelu
v.
tožil, da ni staknil niti enega japonskega napisa v tako važ. nem turističnem središču, ka-
darja, zelo simpatičnega izobraženega moža. Prisedel je k moji mizi z vprašanjem:
kor so Zabnice. Županstvo bi I «Saj znate slovensko, kaj ne?«
Skozi Kanalsko dolino sem prvič potoval tik pred drugo svetovno vojno, ko so me nacisti takoj 'ko so zavzeli Dunaj, pregnali iz Avstrije. Zapustil sem namreč ilegalno kakih 7 let pred tem dogodkom Italijo, kjer mi je fašistična policija onemogočila ob. stanek in se zatekel v Jugoslavijo, ali tudi stara Jugoslavija me ni marala in me ie vrgla čez mejo v Avstrijo, kjer me niso nadlegovali, dokler ni Hitler tudi Avstrijo stlačil v svojo malho. No. sem si mislil, zdaj je vse eno. Fašizem tu, fašizem tam, pa pojdimo domov, bo kar bo. V Trbižu me je fašistična policija zelo prijazno sprejela in mi preskrbela brezplačno stanovanje in hrano, seveda v ječi; od tam so me spremili — da bi se ne izgubil — v pontebsko, iz pontebske v videmsko, potem v tržiško in iz te v tržaško ječo. In tako sem na ta način prvič potoval skozi Kanalsko dolino, mi. mo Rezije in Beneštke Slovenije.
Iz Trbiža do Pontebe nisem niti sanjal, da se vozim po slovenski Kanalski dolini, vse kar me je obkrožalo, vse kar sem videl in slišal, je bilo italijansko, niti najmanjšega znaka o Slovencih in slovenskem jeziku. Seveda je bilo tako tudi od Pontebe naprej, toda od Ponteoe proti
Zimska idila v Zabnicah
po sredi slovenske zemlje, ampak gre le ob robu današnje slovensge zemlje. Trbiža tistikrat nisem niti videl, iz dvorišča ječe sem videl samo visoke strme gore, kar mi je vzbudilo domnevo, da je Trbiž pogreznjen v globoko kotlino med gorami. Ta kriva predstava o Trbižu me je spremljala vse do današnjih dni, ko sem v novembru imel priliko, da si ga dobro ogledam in ugotovil, da je, razen proti severu, več ali manj od. prt na vse strani, proti Zabni-cam, proti jugoslovanski meji na vzhodu in proti Rajblju na jugu.
Trbiž je majhno provincialno mestece z okoli 5.000 prebivalci, važnost ima kakor križišče in obmejna železniška postaja za Avstrijo in Jugoslavijo ter kakor trgovsko središče za Kanalsko dolino, dolino Ziljice in vzhodno od nje do 'jugoslovanske meje. Da je postal Trbiž to, kar je danes, se mora zahvaliti železnici, ker je bil nekdaj le mala vasica. Železniška postaja je povzdignila neznatno vasico v mesto, ali ga je tudi ponemčila. nemški Tarvis pa se je pod Italijo kot obmejna po. staja z italijanskimi uslužben. ci in uradniki spremenil v italijanski Tarvisio. Slovenskih družin ni mnogo in še te so se priselile iz slovenskih vasi v Kanalski dolini, kar priča-
venska govorica pa ni tako redek pojav na trbiških ulicah in v javnih lokalih;; prinašajo jo s seboj slovenski okoli, čani ki prihajajo v Trbiž po svojih opravilih.
Male Rute, Mrzla voda in druge manjše naselbine ob Ziljici, južno od Trbiža, so slovenske; rudniška naselbina Rajbelj je mešana, pod Avstrijo je bila slovensko-nem-ška, pod Italijo pa so Nemce zamenjali Furlani; vzhodno od Trbiža Spodnje Rute, Bela peč in druga manjša naselja do jugoslovanske meje pri Ratečah so tudi slovenska. Največja in najvažnejša vas, 4 in pol km zahodno od Trbiža, so Zabnice (Čampo rosso), kamor sem prišel iz Trbiža opoldne z mestnim avtobusom, ki gre večkrat na dan iz Trbi. ža skozi Zabnice do Ovčje vasi (Valbruna).
Zabnice so — pravzaprav je treba razlikovati dvoje Zab-nic: tuje turistične Zabnice, kjer velja italijanski jezik s samo italijanskimi ali kvečjemu italijansko-nemškimi na. pisi, o slovenskem ni seveda niti sledu. Kaj bi pa rekli gospoda turisti, kje da so, ako bi zagledali take «eksotične», »barbarske« napise. Ah da,, čul sem, da trbiško županstvo, pod katero Zabnice spadajo, še vedno ni rešilo vprašanja japonskih napisov v Zabnicah. Pred 15 leti je bil namreč tam en Japonec, ki se je pri-
bilo sicer že davno poskrbelo za japonske ■ napise, ali bojijo se, da ne bi potem tudi Slovenci zahtevali kaj takega.
Te turistične Zabnice so na obeh straneh glavne ceste, v ozadju, ob Via del Duomo, Kirchengasse, pa so domače kmečke Zabnice brez napisov, ako izvzamemo pravkar omenjeno Kirchengasse, kjer govorijo po slovensko, pa če je treba tudi italijansko, nemško in furlansko, kakor so mi sami povedali.
V turističnih Zabnicah, na glavni cesti, so štirje hoteli, gostilne, bari, trgovine, slaščičarne in sploh vse, kar spada v turističen center. Tudi brivec je tam, seveda. Po kosilu sem stopil v brivnico, da bi se obril in da bi kaj zvedel, ker je splošno znano, da so brivci vsegavedni. Ni me razumel, kaj hočem, ker ne zna niti ene slovenske besede, samo italijansko. Srečni so žabniški kmetje, da imajo italijansko šolo, ker bi se sicer niti obriti ne mogli! Na ta način sem vsaj zvedel, zakaj so v slovenskih vaseh potrebne italijanske šole.
Kakor sem omenil, sem pri- j šel v Zabnice ravno prav za . kosilo. In v gostilni, kamor | sem stopil, sem tvegal sloven. ski pozdrav in naročilo kosila. Gospodična v hlačah, ki je stregla, je nekaj zamrmra- j la in odšla. Čakal sem precej | dolgo pri prazni mizi, toda nič j se ni zgodilo. Gospodična je j stregla in se zabavala z itali-jasko gospodo pri drugi mizi. Ko sem se tega naveličal, sem j se toliko opogumil, da sem inferpeliral — zopet po slovensko — kaj da je z mojim kosilom? In dobil sem ga. Do. bil pa sem tudi prepričanje, da ji gosti, ki govorijo po slovensko, niso prav nič po godu
Po kosilu sem si ogledal oba dela Zabnic, na večerjo pa sem šel v drugo prekrasno : opremljeno gostilno in hotel. Gospodar je Slovenec, na. Jemnik pa tržaški Italijan, ki me je zelo prijazno sprejel in se opravičil, da ne zna dobro slovenski in mi marsikaj zanimivega povedal o Zabni- ! cah in Kanalski dolini ter o rajbeljskem rudniku. Večerjal sem izvrstno domačo klo- I baso s pravilno napravljenim j kislim zeljem. Po večerju mi 1 je najemnik predstavil gospo- 1
In tako sem prebil večer v prijetnem razgovoru z gospodarjem. Po večerji sem spal v istem hotelu zelo dobro in
ni zaklad narodne modrosti iz španske klasične literature in gledališča tudi v najbolj zapuščene španske vasi. Casona je sam izbiral drame, prirejal spise za oder, jih uprizarjal ter se na ta način tako izvežbal v gledališki tehniki, da mu je pridobljeno znanje kasneje hitro pripomoglo k uspehu.
Leta 1934 je bila komedija eSirena na peščini« našega avtorja odlikovana z «Nogrado Lope de Vega«, kar je za španskega dramatika najvišja čast. Toda za gledališče je bila največji dogodek njegova znana komedija «Naša Nataša«.
Med špansko državljansko vojno (1936—1939) se je Casona odločno boril proti nepismenosti. Njegovo eVzgojno poslanstvo» je tako na fronti, kakor v zaledju dramilo ljudsko zavest in pojasnjevalo lju. dem, kakšen velik pomen ima. jo srdite bitke, ki jih bije ljudstvo proti najhujši notranji in zunanji reakciji.
Španijo je po zlomu republikanske armade moral zapustiti. Domovina je bila izgubljena. Zatekel se je v Argentino, kjer je nadaljeval s pisanjem. Dela eSpomladi je prepovedano izvršiti samomor«, «Jutranja žena«, «Se-dem krikov z morja«, «CoIn brez ribičev« in končno «Dre-vesa umirajo stoje« so zaživela v vsej umetniški luči na svetovnih odrih razen v rodni Španiji, kamor jih avtor ni hotel poslati vse dottej, dokler ne bo njegov narod zaživel pravo svobodno življenje.
Dramaturgija «Dreves» je nevsakdanja, sprta z zakoni in nasveti, zgodba v njej pa je spletena tako, da pri publiki prav redko zgrešil svoj namen. Tri stopnje so. pri razvoju dejanja v tej igri naj. bolj vidne. Začetek, ki obeta bolj kriminalko kot igrivo ko. medijo, osrednie dejanje, v katerem se prelije vse skupaj skorajda v meščansko ganljiv, ko, prepleteno s humornimi situacijami in tudi z resnimi pisateljevimi pogledi na življenje in umetnost, njen vrh in zaključek hkrati, v katerem dozori ta iz tako raznorodnih prvin zgrajena igra do
dodati moram še to. da so čiste dramatike in v podobi cehe zelo zmerne, kar nisem babice Skoraj do, tragične pre-'pričakov.al v tako, lahko re- : tresljivosti. čem, luksuzno opremljenem j Približajmo se malo drami turističnem hotelu.	j	sami.
| Zdi se skoraj neverjetno in 1 vendar je tako! Alejandro Ca. i sema nam v prvem dejanju
DRAGO GODINA
j PrejH i
i
smo
La Havsegna detla letteratura italiana diretta da Walter Binni. Anno 64. Serie VII. Numero 2. Maggio . Agosto 1960. Šansoni — Firenze.
Obzornik 60. Mesečna ljudska revija. Izdaja Prešernova družba. Stev. 12.
svoje igre «Drevesa umirajo stoje« razgrne pred nami tako čudodelno tovarno.
Nekega dne prideta v urade etovarne sreče« dva obupanca; Marta m Ferdinanda Balboa. Samota in pa razočaranja so spravile Marto že na rob samomora. -To ji je verjetno edina možna rešitev, za tem klavrn konec. Ferdinan-do Balboa začne tako svojo zgodbo, okoli katere se bosta vrteli ostali dve dejanji.
«Zamislite si veliko in srečno družino. Nenadoma jo za-
Proteus. Ilustriran časopis 'a poljudno prirodoznanstvo. Leto XXIII. 1960—61. Številka ,	.
„,.	,	, . ,	i dene nesreča, tako, da sva
3. 15. november. Ljubljana.) . ,	,	,
'	ostala samo ded, babica in
I problemi di Ulisse propasti vnuk. Strah, da ne bi izgubila da Maria Luisa Astaldi. Do- j še zadnjega potomca, je kriv, ve va la poesia. Periodico da sva mu vse odpuščala. To trimestrale. Anno XIII. Vol. I je bila .najina edina krivda. VI. Settembre 1960. Šansoni. Sumljiva prijateljstva, cele
Firenze.
noči z doma, kvartopirski
dolgovi... zasačil sem ga, ko mi je vlomil v pisalno mizo... žalil me je, celo roko je dvignil name. Čeprav me je silno bolelo, sem ga oklofutal in vrgel na cesto... Ni se vrnil več...«
Stara babica Eugenia ni nič rekla, a zaprla se je sama vase. Neprestano je čakala vnukove vrnitve., to že dvajset let. Da bi ji zmanjšal gorje čakanja, se je Balboa odločil, da bo ženi redno pošiljal izmišljena vnukova pisma
To dopisovanje pa le ni mo. glo v nedogled! Naj ji izpove resnico, ali naj si izmisli novega vnuka, snaho in še vse kar je za tako pietetno laž potrebno?
Direktor «tovame» in pa Marta, ki bo lahko s pomočjo drugih dosegla tisto, kar sama išče, si vzameta težko nalogo, povrniti stari gospe le trohico izgubljene sreče.
Ves teden igrajo vsi skupaj okrog babice komedijo. Vnukova in snahina ljubezen tu pa tam celo preraste naravne okvire. Človek je družabno bitje, ljubezen mu je priroje:• na, čim več jo daje, tem peč je zmore. Izabel, nesrečno dekle, ki je prišlo v Ktovarno sreče» po nasvet, je končno našlo pot k sreči, našlo je tisto družinsko toplino, ki ji je bila do sedaj dana. Pa tudi direktor, pristaš gole iluzije, se je ob tej resnični ljubezni zavedel, kaj je videz in kaj resnica.
Prav takrat, ko naj bi bilo srečne epizode konec in kličejo lažnega vnuka dolžnosti nazaj v epodjetje«, se odstre tančica, ki je prikrivala iluzijo. Pravi vnuk se je nepričakovano vrnil... po odpuščanje... ne, po denar. Nesramnost te figure gre tako daleč da lastni babici v obraz pove grenko resnico.
Babičin odgovor je miren a odločen. «Kaj hočete tu pod. tikati? Da ta veseli in srečni fant, ki živi tu ni moj vnuk? In da je resnično, da je poslednja kaplja moje krvi... ta bedni malopridnež, ki stoji pred menoj. Si prišel, da mi to poveš, Mauricio? Res si lahko ponosen na to. To je res podvig, ki je vreden moža.«
«S svojimi umazanami roka. mi si se me lotil. Vem za vso. to, ki jo potrebuješ... toliko jr vredno moje življenje? Za eno samo solzo bi ti dala znesek, a zdaj je za solze prepozno. Kaj še čakaš... Ven!«
Svesta, da je nečaka poslala v smrt, kajti to mu je pomenil denar, ostane nepremično pokonci. Tudi sama je mrtva, vsaj od znotraj, toda pokonci, pokonci kot drevesa, ki umirajo stoje. Z veliko ljubeznijo se poslavlja od tistih, ki so ji z dobro mislijo zaigrali vizijo o sreči.
V «Drevesih» ni povedano v bistvu nič novega — tema je precej vsakdanja, kar je nenavadno in zanimivo, je obdelava. Iz začetka, ki ne kaže pravega lica komedije, pa preko solzavega jedra do čisto tragičnega konca nas vodi samo hu mana misel — borba človeka z vsakdanjim življenjem.
Iluzija — varljiv videz, to nas večkrat drži pokonci in pa vera in upanje v boljši jutrišnji dan.
ADRIJAN RUSTJA
jugu ne gre železnica prav | jo tudi njihovi priimki. Slo.
  „„„„„„„„       ■■■»•                    .....................................................................................................
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dan bo dokaj enostaven. Vse se bo normalno razvijalo, brez večjih dogodkov. Kljub temu bo prinesel precej zadoščenja.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Veliko naporov boste morali prenesti. Sami boste precej nerazpploženi, poleg tega bo vsa vaša okolica hudo depri-mirana.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne preveč trdni boste. Kar med delom boste spreminjali načrte, kar se bo odražalo tudi na uspehih, ki nikakor ne bodo zadovoljivi.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) V dokaj meglenem dnevu bo tudi nekaj zelo svetlih tre-
su
nutkov, ki	vas	bodo	spodbu-
jali za nadaljnje napore. Zvečer sreča.
LEV (od	23.	7.	do	22. 8.)
Zanimivo srečanje. Pazite, da se ne spremeni v vam nič kaj preporočljivo intimno pri. jateljstvo.	Naj	se	vaši stiki
omeje le na poslovno mero.
DEVICA	(od	23.	8.	do 22.
9.) Dan bo za vas vsestransko srečen. To posredujte tudi vašemu okolju, da vas bodo še bolj vzljubili. Pričakujte pismo.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Nekoliko preveč ste zahtevni. To velja za poslovne, kot tudi za čustvene zadeve. Ce se boste nekoliko omejili, bo prav.
ŠKORPIJON (od 24. 1Q. do 22. 11.) Pripravite se na razočaranje. Nekaj bo šlo narobe. Verjetno ne boste uspeli ni'li v tistem, kar ste smatrali za rešeno.
STRELEC (od 23. 11. do 22. 12.) Ne spuščajte se v spore
ali prepire. Niste vi tisti, ki naj zadevo razčiščuje. Tudi v čustvenih zadevah bodite pasivni.
KOZOROG (od 23. 12. do 20. 1.) Prepričani bodite, da se ne izplača zadevo napenjati Z razumnim popuščanjem se pride prav tako do cilja, pa čeprav nekoliko pozneje.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V poslovnih zadevah ne boste preveč srečni, zato pa boste v ljubezni želi same zmage. Naj vas to ne opije.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) | Spoznali se boste z zelo pri- j jazno in simpatično osebo. Povrh tega gre za osebo, ki ima velik vpliv. Izkoristite priložnost.
Radio Trst A
IH. detenibrii !9tiO
Nacionalni program	Slovenija
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba in koledar; 11.30: Glasnem utrinki; 11.45: Pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Pri plemenu Ouled Ta-tiar v Maroku; 18.15: V svetu kulture; 18.30: Skladbe Feliksa Mendelssohna in Rober-ia Schumanna; 19.00: Sola in vzgoja; 19.20: Glasbeni kalei-doskop; 20.00:	Šport; 20.3U:
Pevci, Kitare in ritmi; 21.00. Umetnost, književnost in prireditve v Trstu; 21.20: Koncert operne glasbe; 22.00: Miran Pavlin:	«Kipar Auguste
Kodin, ob 120-letnici rojstva«; 2215:	italijanska'	povojna
giasba.
Trst
12.25: «Tretja slran«; 14.15: Fra.eo Russo pri klavirju; 14.35: Literarna oddaja; 15.05: Videmski kvintet modernega jazza; 15.25: Odprta knjiga.
Koper
7,15: Glasba .a dobro jutro; 7.4d: Tečaj italijanščine; 8.00. Prenos RL; 12.00: Glasba po željah; 13.40:	Orkester Franck
Chatesfield; 14.00: Odlomki iz operete »Mala Floramy»; 14.30: Domače aktualnosti; 14.40: Zbor RTV Beograd; 15.10: Za-oavna glasba; 15.30: Dva venčka za godbo na pihala; 16,00: Parada orkestrov; 16.30:	Da-
našnje teme; 16.40: E. W. Ferrari: Suzanina skrivnost; 17.40: Plesna glasba; 18.00:	Prenos
RL; 19.00: Norrie Paramor igra za vas; 19.30: Prenos RL; 22.1 Haydnov Nokturno štev. 11; 22.35: Registracija s prvega festivala Jugoslovanskega jazza;
23.00: Prenos RL.
6.30: Vremenske razmere na ital. morjih; 9.00: Glasbena sejem; 9.30:	Jutranji koncert;
11.00: Radijska šola; 11.30: Pojo Consoltni, Villalba in Pez-zotta; 13.30: Melodične pesmi; 15.55: Vremenske razmere na ital. morjih; 16.00; Program za mladino; 16.30: Orkester W. Herman; 16.45: Elektronske naprave v kardio terapiji; 17.20: uperni svet; 16.30: Enotni razred; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 21.00:	Simfonični kon-
cert; 23.00: Poje Mara Del Rio.
//. program
9.00:	jutranje vesti; 10.00:
Magično ogledalo; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.45: Moda; 14.05: Plesni motivi; 14.45: Miniaturni koncert; 15.00: Orkester in klavir; 15.40: Kratek koncert; 16.15: Four Fresti-men pojo; 17.00: Album pesmi; 17.30: Oder za mlade talente; 18.30: Parada orkestrov; 20.30. »Gran gala« z Mino; 21.45: Do-kumentarij «Centrala kliče avto 112».
III. program
17.00: Skladbe Sergeja Prokofjeva; 18.30:	Skladbe A.
Roussela, M. Ravela, D. Mil-hauda; 19.00: Francoske revolucije 19. stoletja; 19.30:	Ba-
chova sonata; 20.00: Vsakove-černi koncert: Skrjabin. Lobos; 21.30:	Puccinijeva spevoigra
«Madonna Lionessa«; 22.00: Severnoameriška kultura; 22.30: Skladbe B Marttnuja In P. Hindenitha;' 23.15: Nietzscheio-va pisma; 23.40: Haydnov «D;-vertimento 109».
8 05: Fran Lhotka: Vrag na va>i, baletna suita; 8.30: Plošča za ploščo; 9.00: Sodobna Amerika; 9.20: Slovenski oktet; 9.35: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10,15:	Nekaj
skladb za harfo; 10.30: Melodije velikih mest; 11.00:	Iz
manj znan,h oper; 11.30: Človek 'n zdravje; 11.40: Orkester Alfied Scholz; 12.00: Slovenske narodne; 12.15: Radijska kmečka univerza; 12.25:	Percy
Faith s svojim ansamblom; 12.40: Izpod zelenega Pohorja; 13.30:	Popevke iz Sanrema;
13.45: Trio Slavka Avsenika; 14.05: Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35:	Basist Tomislav Neralič; 15,45:	Jovan
Djordjevič:	Delavsko	samoupravljane; 16.00:	Petkovo
glaf eno popoldne; 17.15: Razgovor z volivci; 17.25: Od plesišča do plesišča; 18.00: iz na-si.i koiektivov; 18.15: Ciganski m pevi; 18.3u. Pesmi in plesi iz Poljski; 20.00: Mandoline in gooala; 20.15: Zunanjepolitični prekieo; 20.30: Z violino skozi cas. 21.05: Uvertura iz scenske glasbt k Aristofanovi Korneliji Os„; 22.15: Plesna glasba; 22.50:	Literarni noeturno
Ital. televizija
13.00: TV šola: 17.00: TV za mladino; 18.00: Oddaja za nepismene; 18.30:	TV dnevnik,
18 45; Tedenskega oddaja za ženo; 19.30: TV pošta; 20.30. TV dnevnik; 21.05: TV igra V. Cajolija: «Adunanza di con-dominio«, ob koncu TV dnevnik.
Jug. televizija
Beograd 20.00: TV dnevnik Zagreb 20 15: «Zlato, ki teče« — zabavna oddaja.
v svetu.
Sovjetski obisk v tovarni Pirelll
Sovjetski minister za avtomobilski promet Fedor Kala-bukov je 12. t. m. obiskal podjetji »Pirelli« v Milanu in Bicocchi. Sovjetskega ministra je spremljala vrsta sovjetskih strokovnjakov in ekspertov, z italijanske strani pa dr. Emanuele Duoini in dr. Franco Brandilla. ki sta visokega gosta sprejela v Milanu in v tovarni v Bicocchi. Sovjetskega m.ni.-tia je sprejel tudi namestnik generalnega direktorja družbe inž. Paolo Trotto. dietetična vlakna v Italiji Potrošnja volne in volneni tkanin se je v Italiji od leta 1947 do 1959 povečala za 25 odstotkov, potrošnja bombaževine se je povečala za 60 odstotkov, uporaba sintetičnih in umetnih vlaken pa se je povečala za 200 odstotkov. Y zadnjem času se zdi, da se uporaba umetnih vlaken manjka, medtem ko se uporaba sintetičnih vlaken veča. Od leta 1963 do 1958 se je proizvodnja in uporaba sintetični vlaken povečala od 161.000 na 423.000 ton, po sedanjih predvidev-nih se bo v prihodnjem letu proizvodnja sintetičnih vlaken povečala na milijon ton.
Hoyal Bank of Kanada je Castro podržavil
Vlada Fidela Castra je y sporazumu z glavnim vodstvom kanadske banke podržavila podružnico kanadske Koyal Bank v Havani. Aktivo tega bančnega zavoda o-cenjujejo na 126 milijonov dolarjev. Kubanska vlada pa si je prevzela dolžnost plačati zahtevke do te banke in plačevati osebje podržavljene banke, ki je bila vklju-čena v Nacionalno banko Kube.
Za razvoj arabskega sveta
Na konferenci ekonomistov Arabske zveze, ki se vrši v Kairu, je bila predložena u-stanovitev sklada za razvoj arabskega sveta. V ta sklad naj bi potrebna sredstva vla. gaie posamezne države-člani-ce v razmerju njihovih deležev, ki jih plačujejo za britje stroškov za vzdrževanje Arabske zveze. Sredstva iz tega sklada bodo služila za izvajanje načrtov za gospodarski razvoj arabskih dežel.
»Citroen« bo podvojila proizvodnjo Francosko podjetje »Citroen« gradi v Rennesu eno naj-večjih in najsodobnejših tovarn avtomobilov v Evropi. Tovarna bo začela z obratovanjem v začetku leta 1962.
Z novim 'podjetjem bo mogoče podvojiti količino sedanje proizvodnje, ki znaša 1.500 avtomobilov na dan. Podjetje «Citroen» je bilo ustanovljeno leta 1913. in zaposluje sedaj 38.000 delavcev in nameščencev, ki so razmeščeni v šestih ločenih podjetjih in 26 majhnih obratih. Poleg tega je Citroen povezana tudi z raznimi drugimi sorodnimi podjetji v Ve-1 ki Britaniji, Belgiji, Španiji Kambodži, Cilu in Jugoslaviji (Tomos-Koper). V prvih devetih mesecih letošnjega leta je podjetje vrglo na trg rieKaj nad 232.000 avtomobilov in sicer 171.oOO osebnih avtomobilov, ostalo pa tovornike.
•Rade Končar« veča pro.zvodnjo
V podjetju «Rade Končar« v Zagrebu so dokončali obnovitev oddelka za proizvodnjo majhnih električnih motorjev. Začel je z obratovanjem tudi prvi tekoči trak po sistem Taylor. Čeprav se je proizvodnja električnih motorjev od konca vojne do danes v Jugoslaviji izredno povečala, še vedno ne zadošča potrebam. Z novim oddelkom in novim sistemom računajo, da bo v letu 1962 proizvodnja podjetja za 70 odstotkov večja od letošnje.
Pri istem podjetju dokončujejo tudi velik generator, ki je namenjen splitski hi-drocentrali in bo imel zmogljivost 120.000 kW in bo težak 600 ton.
Veliko pomaranč
malo limon
Po oceni ameriškega ministrstva za poljedeljstvo bo svetovna letina pomaranč letos rekordna, kar pa ne velja za limone, ki jih bo manj kot minulo leto. Kar se pomaranč tiče, jih bo letos zelo veliko v deželah ob Sredozemskem morju in še posebno v Južni Afriki. Kar se pa ameriškega prideina pomaranč tiče, bo tega letos veliko manj kot so računali.
»Philips« se širi
Družba »Philips« je kupila kos zemljišča v Heeru in sicer v industrijskem področju ob avtomobilski cesti med Maastrishtom in Liegejem, kjer namerava zgraditi industrijsko podjetje, ki bi naj bilo podružnica matičnega podjetja v Heermenu. Hkrati pa se tudi podjetji v Heer-lenu in Sittardu širita.
Nov avstrijski avtomobil
Te dni so pri podjetju «Steyer Daimler - Puch« v Gradcu začeli z izdelovanjem novega avtomobila «Steyer-Puch 700 mod. Fiat«: Izdelovanje tega avtomobila se vrši v smislu sporazuma med Fiatom in podjetjem Steyer, vendar ne gre toliko za mon. tažo sestavnih delov, ki bi jih dobavljal Fiat, pač pa no večina sestavnih delov domače, torej avstrijske proizvodnje. Družba računa, da bo precejšen del proizvodnje novih avtomobilov mogla izvažati in sicer prvenstveno tja, kamor izvaža Fiat svoje izdelke.
tMorlško-lieneški dnevnik
Drevi spet seja občinskega s ve ta
Občinsko zgradbo nameravajo razširiti
Občina potrebuje 30 milijonov za odkup zemlje, kjer gradijo vodovod
Drevi ob 18. uri se bo znova sestal občinski svet v Gorici in obravnaval nadaljnje točke dnevnega reda, med ka. terimi je imenovanje nadzornega sveta doma onemoglih, potrditev kaplana in zdravnika dr. Levija, gradnja stanovanjske zgradbe za občinslke uslužbence in odobritev končnega načrta za razširitev občinske zgradbe. Načrt je izdelal inž. Fornasari in predvideva gradnjo poslopja, ki se bo od glavne županske zgradbe razprostiralo ob Ul. Naza-rio Sauro proti palači goriške. ga sodišča. Na tistem mestu, kjer bo novo poslopje, je sedaj zid z reklamno desko.
Poleg tega nameravajo najeti pri goriški hranilnici posojilo 5 milijonov za odkup nepremičnine družine Lessia v Ul. Cipriani. V zvezi z gradnjo novega vodovoda, ki bo stal okoli 30Q milijonov, bo županstvo potrebovalo 30 milijonov za nakup zemljišča, kjer bodo zgradili vodovodne objekte. V strošku, ki ga bo plačala država, niso všteta sredstva, ki jih bodo potrošili za odkup zemljišča, zaradi tega bodo ta znesek anticipira la občinska podjetja, ker občinska uprava nima denarja. Odkup zemljišča je pogoj za nadaljevanje del pri izgradnji goriškega vodovoda v ikraju Mocchetta.
- ---------
Prefekt obdaril otroke v Rupi
Goriški prefekt dr. Nitri je včeraj ob 10, uri obiskal otroški vrtec v Rupi. Spremljal ga je sovodenj ski župan Ce-ščut. Prefekt je podaril otrokom 18 velikih paketov, ki so jih bili otroci zelo veseli. Sprejeli so ga s petjem dveh pesmic, ki so vladnemu predstavniku zelo ugajale in jih je zaradi njihove pridnosti tu. di pohvalil.
Tekmovanje trgovcev za
Petčlanska komisija bo pregledala 71 izložb 31 trgovin v Gorici, ki bodo od 18. do 26. decembra sodelovale pri natečaju za najlepšo izložbo. V komisiji bosta dva predstavnika občinske upreve ter po en predstavnik trgovinske zborn,-ce, ustanove za turizem in zveze trgovcev. Izložbe si bo pričela ogledovati 18. decembra zvečer. Nagrajenci bodo prejeli medalje, vsi udeleženci natečaja pa diplome. Organizatorji pozivajo tudi ostale trgovce, naj za to priliko razsvetlijo izložbe.
Trgovci bodo razdeljeni v tri kategorije:	manufakturne m
jestvinske trgovine ter ostale trgovine.
Manufakturne trgovine:
Beltrame Giovan-ni - Korzo Verdi 39,
Bata Calzature - Korzo Verdi 135,
Bressan Silvio - Korzo I tali a it. 22,
Larise Leopoldo - Korzo Verdi št. 65,
Martellami Milano - Korzo Verdi 93,
Massi Giuseppe - Korzo Verči; 18,
Miseri Alfredo - Korzo Verdi 103,
Mungherli Rosa - Korzo Verdi 40,
Pitassi Eredi-Korzo Verdi 97,
Primas Arturo * Korzo Italia št 23.
Rosconi Bruno - Ul. Oberdan
št. 9,
Valentinuzzi Bruna - Pasaža - Korzo Verdi,
Zitter Arturo - Korzo Verdi 99,
Zitter Galliano - Korzo Italia 60,
Pipan - Korzo Verdi 25, Franco Libero - Korzo Verdi
št. 32.
Trgovine jestvin:
Bensa Terpin Giuseppima ■ Korzo Verdi 21.
Delavske zadruge - Korzo Verdi 37,
Orzan Antonio - Korzo Ita-iia 106,
Orzan Antonio - Ul. Carduc-ci 17,
Tommasini Francesco - Korzo Verdi 86.
Visintin Egidio - Ul Oberdan 9.
Ostale trgovine:
Casabella - Ul. Mazzini 6, Giani Marino - Korzo Verdi št. 47,
Gremese - parfumerija - Korzo Verdi 46,
Kosič Benedetto - Raštel 6, Knjigarna Carducci - Ul. Car-ducci 7,
Russian Adamo - Ul. Mazzini 9,
Russian Giuseppe - Korzo Italia 33,
Tomasi Camdido - Korzo Verdi 40,
Prve smrečice na Travniku
Veliko zanimanje za srečolova, kjer so punčke glavni dobitek
Včeraj so se na Travniku pojavile prve smrečice, ki so jih trgovci pričeli prodajati za bližnje božične praznike. Smrečice, ki so včeraj prišle na trg, so imele korenine, da jih kupci lahko vsadijo v cvetlične lončke in jih tako uporabijo kot okras v stanovanju tudi po praznikih.
Na Travniku pa je vrhu tega še ena zanimivost, ki privablja vsak dan veliko lju. di; to je stojnica, ki je ostala od Andrejevega sejma in na kateri je razstavljena cela vrsta punčk, ki služijo kot dobitki za srečolov. Takšen sre-čolov je tudi na pločniku pred Ljudskim vrtom, kjer prav tako ne manjka obiskovalcev. Večina so ženske iz Jugoslavije, ki imajo pri igri precej sreče.
Zvil si je hrbtenico pri dviganju bremena
Pri dviganju pletenke, v kateri je bilo okrog 80 litrov vi. na, si je včeraj popoldne zvil hrbtenico 23-letni Ennio Fa-bretti, delavec v destileriji Candolini. Z rešilnim avtom so ga takoj prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga zdravniki pridržali na opazovanju.
Povozil ga je vojaški avtomobil
Na Korzu Italia je včeraj popoldne neki vojaški avtomobil podrl 68-letnega Dona-ta Pellegrinija. Ker se je mož potolkel po nosu in zadobil možganski pretres, so ga z re. šilnim avtom prepeljali v bliž.
Središčne ceste asfaltirajo
Te dni so pričeli z asfaltiranjem nekaterih središčnih ulic. Pred dnevi so asfaltirali Ul. Codelli ter Ul, 24 maggio in začetni del Ul. Filzi, včeraj pa so pričeli asfaltirati Ul. gen. Cassino. Dela so zaupali podjetju Mattiroli in zelo naglo napredujejo, ker se poslužujejo segrete asfaltne mase, ki jo finišer v tanki plasti nanaša na podlago. V načrtu je ureditev še nekaterih središčnih ulic, ki so res potrebne popravila, vendar okoličani želijo, da bi se občinska uprava spomnila tudi nanje.
 «»-------
Neznani tatovi v stanovanju v Ui. Ascoii
Včeraj popoldne je prišla na sedež leteče policije Maria Buttolo, vdova Lupieri iz Ul Ascoii štev. 24 in sporočila, da so neznanci med njeno odsotnostjo vdrli v stanovanje in ji odnesli 80.000 lir v gotovini in tri zlate zapestne obi očke v vrednosti okoli 10 tisoč lir.
Policija, ki je takoj prišla na kraj dogodka, je ugotovila. da so neznanci prišli v stanovanje skozi vrata na bal konu, ki je na dvoriščni strani zgradbe, ne da bi jih kdo videl. Prebrskali so celo stanovanje in odnesli denar in vrednostne predmete iz neke ga predala. Buttolova je s hčerko ves dan v baru «Alla Galleria* na Travniku. Z doma se odpravljata od 10. uri >n se vračata okoli 20. ure, kar so tatje prav gotovo vedeli in se s tem dodobra okoristili.
 «»-------
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči
njo bolnišnico Fatebenefratel-  Fv„.«,ul
-ir D j	,	I U’ k3er so ga Pridržali n8 I odprta lekarna Alesani, Ulica
Vug« Rodolfo - Ul. Carducci. | zdravljenju.	1 Carducci št. 12, tel. 22-68.
 .............................    m..............iimiliiimmuumniiiiiii.imu..
Izpred okrajnega kazenskega sodišča
v
Čeprav je imela visoke dohodke je segala^	po ^astn,ni
Stražnik je umaknil tožbo proti svojemu žaljivcu
«Pazi se, ker ti bom razbil noge z berglami« je zagrozil 3. junija t. 1. 53-letni kmet Gaetano De Marchi iz Ul. Cor. daioli št. 33 stražniku Vitto-rinu De Mei, ki je član družbe za zaščito živali.
Zaradi teh besed se je moral včeraj zagovarjati pred okrajnim sodiščem, ker je z njimi žalil stražnika pri izvrševanju njegovih dolžnosti. Obtoženec je bil že več časa sovražno razpoložen do De Mee, ker ga je bil ta že večkrat opomnil glede lovljenja ptičev, posebno ker jih je zapiral v premajhne kletke. Okrog velike noči je že enkrat prej hotel prijaviti De Marchija sodišču, ker je s pračo ubil mačka, vendar je to namero opustil, ker mu ni hotel pokvariti praznikov. Enako je prišlo med njima do prepira tudi ob priliki zadnje ptičje razstave v Gorici. Ko je pa omenjenega 3. junija De Mea stal na Trgu Medaglie d’oro in tam čakal na mestni avtobus, ga je obtoženec poklical z nasprotne strani ceste ter mu zabrusil v obraz že omenjene besede. Na to ponov. no žalitev je stražnik vložil tožbo, na kateri pa pri obravnavi ni vztrajal ter je sodišče zato odredilo, da se ne postopa. Obtoženca je branil odv. Cossa.
* * *
Pred okrajnim sodiščem se je morala včeraj zagovarjati tudi 36-letna Giannina Polve-rani, stanujoča v Gorici v nebotičniku na Korzu Italia št. 17.
Obtožena je bila, da je obložila neznanega mladeniča
kraje ter da je pri tej prijavi dala orožnikom napačne oseb. ne podatke.
27. aprila 1959 se je namreč obtoženka javila na orožniški postaji pri Parco della Rimembranza ter izjavila, da je sedela na klopi v istem parku; pri sebi je imela torbico in listnico s 27.000 lirami, osebno izkaznico ter vozovnico. Ko pa je hotela oditi, je opazila, da ji je torbica izginila.
Orožnikom, ki so jo zasliševali, se je izdala kot Anto-nella Celotto, diplomirana v kemiji. Vsa stvar se jim je že v začetku zdela sumljiva, ko so pa iskali krivce, katerih seveda niso našli, se jim je prijava začela zdeti izmišljena in so kaj kmalu dognali, da si je dozdevna Celotto vso stvar izmislila, samo da bi zakrila svoje pravo ime. Obtoženka je bila že 19Jkrat obsojena zaradi tatvin, goljufij in podobnega ter bi morala odsedeti 4 leta in pet mesecev zapora. Ker pa se je znala dobro skrivati, je policija ni mogla izslediti. Ko je pa prišla v Gorico, ji je stvar izpod, letela in bo morala poravnati svoj dolg pravici.
Polverani je živela dokaj dobro. Poročena je bila z ame. riškim vojakom, s katerim se je pa redkokdaj videla; zase in za dve hčerki je od ameriške vojske prejemala podporo v znesku 150.000 lir mesečno. Kljub temu ji pa navada ni dala miru in je zapadla zakonu.
Sodišče je obtoženko spoznalo za krivo, da se je predstavila orožnikom z izmišljenim
imenom, in jo obsodilo na 20 tisoč lir globe, dočim jo je prve obtožnice oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Razume se, da bo morala odsedeti tudi prejšnje kazni. Branil je odv. Cossa.
Sodnik Rinaldi, zapisnikar Sabini.
Samomor mladega učitelja
Včeraj se je obesil učiteij 32-letni Drago Cunta iz Ulice Blaserna. V sredo popoldne se je zaklenil v svojo sobo m ni prišel več na spregled. Svojci so ga včeraj zjutraj kiicali, pa se ni oglasih Poklicali so leteči oddekel, ki je vdrl v sobo in ga našel obešenega na okensko kljuko.
Pokojnik je pred kakšnimi petimi leti zaradi udarca v glavo pričel trpeti za glavobolom. Bil je pri številnih zdravnikih, in tudi v bolnišnicah se je zdravil, pa mu m nič pomagalo. Zaradi stalnih depresij in neuravnovešenosti so ga hoteli spraviti v goriško psihiatrično bolnišnico. Zlasti zadnje čase se je pogostoma zaklepal v svojo sobo in živel aocela ločeno življenje.
Kino v Gorici
CORSO. 16.00: «Veter z juga«, R. Salvatori, C. Cardinale. VERDI. 17.00: ((Izgubljenci iz otoka morskih psov«. VITTORIA. 17.00: »Ubežniki iz Santa Fe«, J. Mac Crea. CENTRALE. 17.00:	»Drzen
vlom običajnih neznancev«. V. Gassman, C. Cardinale. MODERNO. 17.00: »Kralj rock’ nd rolla«.
n
Na seji italijanske lahkoatletske zveze
Priznanje rekordov doseženih v 1960. letu
Nove čase in znamke so priznali na predlog tehnične komisije atletskih sodnikov
RIM, 15. — Izvršni odbor italijanske lahkoatletske zveze je na svojem sestanku v Formii, ki je bil v preteklih dneh sklenil potrditi predloge tehnične komisije škupine sodnikov in priznati rekorde, ki so bili doseženi v 1960. letu. Ti rekordi so naslednji:
MOŠKI:
200 m zapreke: 23”8 — Mora-
le Salvatore — Milan 25.4.
200 m: 20”8 — Berruti Livio (GC Fiamme d’Oro Padova) — Faenza, 8.5. (izenačen)
100 m: 10”2 — Berruti Livio (GS Fiamme d’Oro Padova) — Verona, 26.5.
Štafeta 4x100 m: 41”3 — GS Fiamme d’Oro Padova (Bionili, Mazza, Cazzola, Berruti) — Verona, 26.5. (izenačen)
200 m: 20”7 — Berruti Livio (GS Fiamme d'Oro Padova) — Varšava, 12.6.
110 m zapreke: 14” — Mazza Giorgio (GS Fiamme d’Oro Padova) — Ziirich, 21.6.
400 m zapreke: 50”9 — Morale Salvatore — Ziirich. 21.6. Štafeta 4x100 m: 41”2 — 41"2
— CS Pirelli Milan (Ottolina, Sisti, Vincenzi, Sardi) — Milan, 29.6.
Štafeta 4x200 m: 1’25”8 — CS Pirelli, Milan, 29.6.
Met kopja: 81,14 m — Lievo-re Carlo (GS Fiamme d’Oro Padova) — Moskva, 3.7.
110 m zapreke: 14” — Švara Nereo (SG Triestina) — Siena, 9.7 .(izenačen)
200 m: 20”7 — Berruti Livio (GS Fiamme d’Oro Padova) — Siena, 10.7. (izenačen)
Štafeta 4x400 m: 3'09”9 — ekipa reprezentance (Barberis, Lombardo, Fossati, Panciera — Siena, 10.7.
Met kopja: 83,60 m — Lievo-re Carlo (GS Fiamme d’Oro Padova) — Schio, 31.7.
5.000 m: 14’14”6 — Conti Lui-gi (CS Esercito) — Oslo, 3.8.
Met krogle: 18,82 m — Meco-i,i Silvano (Assi Giglio rosso)
— Schio, 10.8.
5.000 m: 14’01”6 — Conti Lui-gi (CS Esercito) — Rim, 31.8.
200 m: 20”5 — Berruti Livio (GS Fiamme d'Oro Padova)- — Rim, 3.9.
200 m: 20”5 — Berruti Livio (GS Fiamme d’Oro Padova) — Rim, 3.9 .(izenačen)
Deseteroboj: 7.195 točk — Sar Franco (GS Monteponi) —
Rim, 5. in 6.9.
Štafeta 4x100 m: 40” — ekipa diž. reprezentance (Sardi, Cazzola, Giannone, Berruti) — Rim, 7.9.
Štafeta 4x400 m: 3’09”8 — e-kipa drž. reprezentance (Bom-marito, Fosfati, Fraschini, Panciera) — Rim, 7.9.
Štafeta 4x400 m: 3’07”7 — drž. reprezentanca (Bommarito, Fossati, Fraschini, Panciera) — Rim, 7.9.
10.000 m:	29’43”2 — Conti
Luigi (CS Esercito) — Bologna, 25.9.
Hoja na 20 km: 1.33’09”2 — Dordohi Giuseppe (GS Calza-turificio Diana) — Milan, 9.10.
Tek v 1 uri: 18.811,06 m — De Florentiis Silvio (SS Trion-fo Ligure) — Genova, 4.11.
Tek na 20 km: 1.03’48”4 — De Florentiis Silvio (SS Trion-fo Ligure) — Genova, 4.11.
ŽENSKE:
Met diska: 51,33 m — Paternoster Paola (AS Roma) — Rim, 27.3.
Štafeta 3x800 m: 7’09”3 — CS Fiat Turin (Spinelli, Vaglio, Genovese) — Turin, 15.5.
Štafeta 4x200 m: 1’40"7 — CS Fiat Turin (Galli, Leone, Tiz-zoni, Tacciaria) — Turin, 15.5.
800 m: 2’14”5 — Jannaccone Gilda (SAF Libertas Ridolfi) — Padova, 26.6.
Skok v višino: 1,65 m — Bor-tcluzzi Marinella (AS Roma) — Carrara, 12.6.
800 m: 2’10”9 — Jannaccone Gilda (SAF Libertas Ridolfi) — Erighton, 9.7.
200 m: 23”7 — Leone Giu-seppina (CS Fiat) — Belluno, 11.8.
80 z ovirami: 11”1 — Bertoni Letizia (SC IMEC Bergamo) — Eelluno, 11.8. (izenačen)
80 m z ovirami: 11”1 — Bertoni Letizia (SC IMEC Bergamo) — Koblenz, 21.8. (izenačen)
100 m: 11 ”4 — Leone Giusep-pina (CS Fiat) — Koblenz, 21.8. (izenačen)
200 m: 23”7 — Leone Giusep-
pina (CS Fiat) — Rim, 3.9. (izenačen)
Štafeta 4x100 m: 45”6 — drž, reprezentanca (Bertoni, Valenti, Tizzoni, Leone) — Rim, 8.9, 100 m: 11”4 — Leone Giusep-pina (CS Fiat) — Bologna, 24.9. (izenačen)
200 m: 23”7 — Leone Giusep-p:na (CS Fiat) — Bologna, 25.9.
400 m: 56”6 — Costa Danila (CS Liberta Piacenza) — Bologna, 25.9.
Peteroboj: 4.179 točk — Paternoster Paola (AS Roma) —-Rim, 4. in 5.11.
PO NEDAVNEM SKLEPU
Balkanske igre 1962 bodo v Romuniji
SOFIJA, 15. — Predstavniki športnih zvez Bolgarije, Jugoslavije, Albanije, Grčije, Romunije in Turčije so se pied kratkim domenili, da bodo 1962. leta v Romuniji balkanske igre v moški in ženski atletiki, v košarki, odbojki, tenisu, v prosti in v grško-nmski rokoborbi.
Balkanske igre bodo vsaki dve leti.
SPORED LJUBLJANA : TRST
petelinja kat.:	Kovač	— Del Degan
peresna :	Vuk	— Del Degan II
lah ka :	2 ui man	— Gradolfi
ivelter lahka :	Balič	—> Benvenuti II
» » :	Vuk I	—- Romano
welter :	Slavič	— Calligaris
tvel ter težka :	Prešeren	Benvegnu
....
Bitenc — Benvenuti
srednja	:	Fabiani	— Pivetta
srednjetežka :	Drofenik — Vit
itiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiitiiiiiiiiHtiiiiimimiiiHiiiiHHHiiiimiiiiiiiiiiiniiiimiii
Od tu in tam
ZOPET DISKRIMINACIJA
ZDA zavrnile Recknaglu vizum
BEtRLIN, 15. — Smučarska zveza Vzhodne Nemčije je vložila pri konzulatu ZDA v Berlinu energičen protest, ker je njenemu skakalcu Ericku Reeknaglu zavrnilo prošnjo za dodelitev vizuma za odhod v Ameriko.
Recknagel, ki je priznano najboljši predstavnik v smučarskih poletih, kar je dokazal tudi v Planici, bi moral oditi v Ameriko na vabilo glavnega tajnika ameriške smučarske zveze Sama Mico-la. Nemškemu športniku so hoteli v ZDA podariti za njegove športne zasluge pokal.  «»--------------
ZA IZBOLJŠANJE PLAC
14. januarja stavka angleških nogometašev?
BIRMINGHAM, 15. — Profesionalni nogometaši srednje Ar.glije so se danes v veliki večini izjavili za stavko za dosego izboljšanja plač in nove delovne pogodbe. Nogometaši srednje Anglije so se tako pridružili kolegom iz severne in južne Anglije, ki so
se v ponedeljek v Londonu in včeraj v Manchestru izjavili za stavko, ki naj bi bila 14. januarja prihodnjega leta.
KOŠARKA
RIM, 15. — V dneh 28. in 29, t. m. bo v Varšavi mednarodno žensko srečanje v ko. šarki med Poljsko in Italijo. V ta namen je italijanska košarkarska zveza sklenila povabiti na trening, ki bo od 18. t. m. dalje v Vidmu, naslednje igralke:
Liliana Ronchetti (Standa, Milan), Nicoletta Persi, Nidia Pausich, Franca Vendrame, Marisa Geroni (Udinese), Mi-rella Tarabocchia (Ginnastica Triestina), Paola Paternoster (CUS, Rim), Marisa Gentilin (Autonomi, Turin), Rosabian-ca Panigada (Elettrolux, Milan), Teresina Cirio, Marisa Grisotto (Fiat, Turin) in Gio-vanna Resta (OMSA, Faenza).
BOKS
MOSKVA, 15. — V prijateljskem boksarskem srečanju reprezentanc Sovjetske zveze n Zahodne Nemčije so zmagali domačini 16:4. Presenečenje dvoboja je vzbudila zmaga Nemca Rascherja nad olimpijskim zmagovalcem v bantam-ski kategoriji Grigorijevim.
iiiiiiciHiuiiiiimiiiiiuiimiimiiimmiimiiiiimiuiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiimiiiiiimmmiuiiiiniiiiiiiiiMiimnuimiiiiiiimimiiiiiiii1*11*"
Danes boksarski dvoboj Trst-Ljubljana
Zadnji nastop Benvenuti ja v diletantski kategoriji
Danes zjutraj prihod slovenskih boksarjev v Trst Srečanje se bo začelo ob 21. uri v športni palači
Vse je pripravljeno za današnji boksarski dvoboj Trst-Ljubljana. V športni palači je že vse v redu, tržaški boksarji pa so končali s treningi in se sedaj držijo v formi z razgibalnimi vajami in kot oni pravijo z »boksanjem v prazno*.
■sim
VOJISLAV BALIC
Posebno Nino Benvenuti se je resno pripravil za svoj zadnji nastop v diletantski skupini. Olimpijski prvak je namreč že podpisal pogodbo z bolonjskim prokuratorjem Ama-duzzijem, ki mu je zagotovil najmanj 10 nastopov letno. Benvenuti bo tako odložil diletantsko majico, ki jo je v preteklih letih častno branil in se bo od 1. januarja prihodnjega leta boril z golimi prsi Prav zaradi tega, ker je tn njegov zadnji nastop, se bo hotel odlični Benvenuti izkazati pred tržaškim občinstvom, ki mu je bilo vedno naklonjeno in ga je spodbujalo v njegovi težki karieri. Nino ni pozabil sprejema, ki ga je bil deležen ob povratku z olimpiade in prav zato je tudi obljubil, da ne bo razočaral današnje gledalce.
Brez dvoma bo Benvenuti-jev dvoboj z Ljubljančanom
Bitencem glavna točka sporeda, pa čeprav moramo že v naprej povedati, da bodo tudi ostala srečanja na res lepi tehnični višihi. Del Degan II. in Dario Benvenuti, ki sta v Ljubljani zabeležila poraz, sta bila naj dalje v telovadnici in sta se vestno pripravljala s skoraj pikolovsko vnemo. Oba imata namreč najresnejši namen odgovoriti slovenskima tekmecema. Tudi ostali so se resno pripravljali in med temi moramo omeniti Benvegnuja ter Vita in Pivetto. Prvi je pred osmimi dnevi nastopil v Trevisu in je končal borbo z Da Rosom neodločeno. Ta boksar je v odlični formi in upa, da bo ponovil uspeh, ki ga je dcsegel v prvem srečanju v Ljubljani. Sicer bo njegovo delo težje, ker je njegov slovenski nasprotnik Drofenik prav tako dober, kar nam dokazuje dejstvo, da je bil vključen v jugoslovansko reprezentanco, ki bo 21. t.m. na-
f' ,7;
Ev.	jv
- .■■i r nfc
V S" ■* tLjrJfaV '■* - ^
- \ .a---1
BRUNO BENVEGNU
VLADIMIR SLAVIC
stopila proti sovjetski ekip1-Za Pivetto pa je njegov nj>' sprotnik Klembaš neznank8-Pivetta se namreč ni ud6*6?« pivega srečanja in danes 60
pivič nastopil v mednarodn*
konkurenci. Zaradi tega J pripravljen napeti vse i“ ’ da se izkaže.
Ljubljanski boksarji bodo prispeli v Trst danes zjutraj s posebnim avtobusom, poldneva pa bodo v telovadnici tržaške boksarske akademije v Ul. S. Nicold, ker_ se bodo morali skupno z večernimi nasprotniki tehtati.
Vstopnice za današnji b°kr sarski dvoboj, ki se bo zai®
ob 21. uri po že najavljenem
sporedu, so ua razpolago v P®* saži Protti do 18.30. Prodaj8 se bo nadaljevala pri blagaJ' ni športne palače.
BORIS PAHOR:	23.
Onkraj pekla so ljudje
Roman
Zdaj mislim nanjo z razsodnostjo starega deda, ki je vesel neugnane mladosti iskre vnukinje, si je rekel, in prijetno mu je, ko da njegovo telo leži v mehki, peščeni in topli vdolbini. Ni ji moč zameriti, če je vznemirjena zaradi vabila častniškega krožka, Kaj naj jo sicer prevzame v ti zakotni vasi. Seve, da ga je zapekla nerazsodnost in ga porazila, a prav tista nerazsodnost je njen mik.
To je njen čar, si je rekel. Imel je zaprte veke in ležal v senci, a vendar je prav razločno čutil, kak6 dopoldan rase vzdolž debel kostanjev zmeraj više ko plima rumenega in toplega morja. Spomnil se je, da je ona pravila svoji sestri o njem; in vidi jo, kakb ga drži za roko; in ta hip je njena odsotnost mehko obžalovanje, ki ga obkroža z narahlo naraščajočo toploto. Da, zelo sta si podobna v neodgovornosti. Življenje v sanatoriju je neke vrste ždenje v steklenem rastlinjaku, v katerem je človek ločen od resničnega življenja. In res je, kar jima je snoči priznal, ne želi si domov, Takšen občutek, ko da ne more najti razloga, ki bi ga prepričal, da ima nekje dom in da se bo prej ali slej vrnil tja.
Ko da je državljan sveta, in sicer tistega, ki ga bodo povojni ljudje vendarje zgradili, in ki ga bo tudi on pomagal ustvariti, ko bo pripravljen. In zaveda se, kakšen razloček je med njim takšnim, kakršen je sam s svojimi mislimi, in med njim na sprehodu z njo. Skoraj se ne bi spoznal. Tako sta se tam sproti porajala zgovornost in optimizem; bilo je močnejše od njega. Sila brez nadzorstva. In morebiti se je pretekle dni zadrževal prav zaradi tega, ker je slutil, da bo tisti življenjski val za zmeraj pokopal vse drugo. Da, a treba bo pustiti, da se ta dva človeka med sabo spoprimeta, in naj zmaga tisti, ki je močnejši. Ob misli nanjo se mu zdi, da ve, kateri je močnejši; samo kako se ji približati, ne da bi zatajil svojo dediščino? Ona bi morala vse vedeti o njem, videti skozenj in ga sprejeti; biti, kakor da je z njim vse doživela in hkrati biti nedotaknjena kakor ledina, ki je pripravljena na sprejem katerekoli setve. In sluti, da bi
prav zaradi svojega nenavadnega značaja to zmogla. Saj, preveč zahteva, a hkrati čuti, da se je poglobila na njegovi postelji vdrtina, ki jo je pustila ona po masiranju. Prav dobro ve, da se je poglobila samo v njegovem spominu, a kljub temu ima tista podoba pečat resničnosti. Gotov pa je, da se vsakokrat uresniči to, kar prej telesno tako razločno občuti. Nato mu je čez hip spet, ko da leži sam v takšni vdolbini nekje na peščenem produ, ki mu ni znan. Da, morda so podobe prodnatega brega edine, ki mu zares živo vračajo v zavest sliko domačega kraja. Tisti kos brega od Barkovelj do Miramara. Skojera onstran kontovelskega portiča. Miramarski zaliv pod gradom. Grljan ves v belih zubljih avgustovega sonca. Nekoč je Tatjana tam imela tako zakopane svoje čokoladne ude v grljanski sipek. Da, to je hotel reči; čeprav razumsko ve, da je on tisti, ki je bil takrat s Tatjano v Grlja-nu, je tudi skoraj kakor neizpodbitno dejstvo, da ni bil tisti. On pred Nemčijo in po Nemčiji, kdo ve, ali se bosta ta dva človeka kdaj srečala.
A te misli niso zdrave. Bolje biti z Arlette, tudi če je gotov, da se ji zdaj niti sanja ne o njem; ker je hoja tistih nog nenavaden ritem, ki se človeku vpije v kri; pa dva precej težka sadova, ki sta zrastla na zelo vitki mladiki, samo s tem razločkom, da dve sončni hruški, na primer, mladiko otežita in upogneta, medtem ko nosi ona svoje telo trdo, a prijetno zravnano. Res, prsi zase, hoja zase, otroške roke spet zase. Spet zase tudi njene besede.
Vtaknil je roke pod glavo. Jo imam že pod kožo, si je rekel potem in ta ugotovitev mu je bila všeč. Sploh mu je ves čas, da bi se vzdignil in nekam šel; kakor da mu je soba naenkrat premajhna. Najbolje, če bi prosil zdravnico za dopust in odšel za en dan. Vzdignil se je in sedel. Zelo prav, samo praznili rok ni, da bi človek hodil v mesto.
Vstal je. Stopil je v sobo in odprl belo omaro. Gornje police so prazne; na sredi majhen kovček, spodaj dva škornja, lepo eden ob drugem v položaju »pozor«. Ko da
je še pred eno minuto stal v njih nemški vojak, ki je izginil, ko se je premaknilo vratno krilo.
Stegnil je roko in vzdignil škornja; zdi se mu, da ima v roki čevlje človeka, ki ga je ubil in skril v omaro.
Zavrtel ju je v zraku.
V redu sta. Zgoraj trobentasto široka in usnje celo in svetlo; stopala niso kdo ve kaj, a tudi če bi odrezal stopala, ostane vse tisto dragoceno gornje usnje. Odložil ju je spet na dno omare in si samogibno drgnil z levico prste, ki so držali usnje. Tedaj je opazil sivo plahto na polici. Dobro, nesel bo tudi plahto, čeprav diši po slami, ker so prenočili na slami med vožnjo s kamionom proti holandski meji. To je kakor kos njega, takale plahta, A kaj, morda bo kaj dobil zanjo.
Seve, da bo tudi njo prodal; ko je zaprl omaro, Je bilo, kakor da se je odločil za prodajo živega bitja. Je pa potolažen, da je omara spei zaprta, vsa bolj preprosta in dobra je soba brez tistih temnih predmetov. Takšna, vsa urejena in bela, z belim umivalnikom iz porcelana, z belo posteljo, belo mizo, belo omaro, ki je zraven vsega še gladka, da se zdi iz emajla.
ŠESTNAJSTO POGLAVJE
Pretresljiva je taka, ob robu velemesta, od sonca ožgana in prašna gmajna; prašna zato, ker se premika čeznjo množica, ki je črn in počasen veletok. Ko da je atomska bomba zrušila Pariz in se njegovi pobegli prebivalci gnetejo sredi vročega in negibnega avgustovskega prahu. Sel je mimo stojnic z glavniki, poceni britvicami, traki za čevlje in ženskimi hlačkami. Tudi glavniki so tisti ceneni glavniki z ostrimi zobmi, traki za čevlje so pač traki za čevlje; samo rožnata in bledikasto sinja barva ženskih hlačk malo poživlja vso puščavo. Potem so v vrsti stojnice s predelanimi čevlji, ki so v živi sončni luči kakor zaprašeni predmeti pri starinarju spomin na izumrle čase. Prah pa plava nad glavami, nad starimi čevlji na stojnici, nad koščki usnja vseh oblik in velikosti, ki jih je razstavil branjar.
Najbolje, da hitro odda in zbeži od tod.
In popravil je omot pod pazduho. Pogledal je mož8 za najbližjo stojnico in si rekel; njemu ponudim, posta-vil bo škornje sredi svojih majhnih vsakdanjih obuval in’ bodo med njimi kakor ostanek pokojnega velikana.
«Nekaj bi prodal,« je polglasno rekel, ko je stopil k možu; suhljat je, z neobrito črnikasto dlako na licih.
»Kaj bi radi?« je glasno vprašal mož. Najbrž sem v zadregi samo šepetal, je pomislil.
«Skornje,» je rekel. »Vojaške škornje.«
«Nimam.» Skoraj zadrl se je. «Ne prodajam.«
«Jaz jih prodajam!« je vneto rekel. »Jaz jih imam naprodaj.«
«Niti za šalo ne. Niti za šalo ne!« In videti je, da ie manj zadirčen,	ker je slišal,	kakšno	neverjetno	blaf>°
mu nekdo ponuja.
(oCujte. Dam vam jih za vsako...«
#Ne. Ni govora,« je rekel branjar in odklanjal hkrati še z rokama. In z glavo.
Popravil je	omot,	ki ga je že začel odvijati,	in ®e
prepustil gneči.	Lahko	bi bil	vendar	bolj prijazen, **
vsako ceno bi mu jih dal, on pa ne, niti ne pusti, da b| jih odvil in mu jih pokazal. Sel je z množico; a zdaj 01 več stojnic, ampak samo široka reka ljudi, ki hodijo P° prašni poti sredi suhe in rumene trave. Žene in možje silijo naprej, ko da je padlo letalo na sežgano planjave in vse se tiho gnete, da bi videlo veliko nesrečo. A vendar sta dva toka v množici, kajti procesija ljudi gre 1,1 se hkrati vrača skozi gnečo. Vsak pa ima nekaj v rokah’ Sključen starček ima prazniške, lepo zlikane hlače, P°" veznjene čez laket. Sivolasa žena resno drži v rokah krilo. Dolgin nese fotografski aparat. Nekdo gramofonsko ploščo. Suhcen možic drži v roki telovnik, a nosi ga tako pazljivo, kakor	da je	cvetica,	ki ne	sme nihče	zadet*
obnjo.
Se nadaljuj*