Steu. 250 V £|utUiimt, v sob uto, 31. oktobra 1930 tac i. 11111 MIIIHIIIH ■■F««—— I Vse države zapuščalo madridske socialiste priznala vlado v Surgosu Portugalska Pariz, 31. okt. o. Portugalska poslanika v Londonu in v Parizu sta včeraj službeno potrdila, da je njihova vlada uradno priznala nacionalistično vlado generala Franca. Isto je portugalska vlada naredila tudi v Rimu in v Berlinu. S tem uradnim korakom portugalske vlade je španska zadeva stopila v čisto nov položaj. Portugalska bo zdaj skoraj gotovo zahtevala pri odboru za nevmešavanje, da ji morajo druge države pustiti proste roke, da lahko podpira nacionalistične čete, v kolikor ji to narekujejo njene koristi, ker smatra nacionalistično vlado za vlado zavezniške države. Ta portugalski korak se je zgodil s privoljenjem Anglije, Nemčije in Italije. Zadnji dve državi bosta po padcu Madrida storili isto. Vsak naslednji korak španskih marksistov bodo te države smatrale kot napad na zavezniško Španijo. Odcepitev Katalonije - razlog za vojno Vse te tri države bodo s tihim privoljenjem Anglije zlasti pazile na delo katalonskih avtonomistov in bodo na vsak poskus, da bi kdo hotel pomagati Kataloncem, odgovorile z vojnimi koraki. Italijansko brodovje je na to že pripravljeno. Ko bo prišlo do odločilnega boja med Francom in Katalonci, je treba računati z blokado katalonske obale. Tudi Anglija se odpoveduje Madridu London, 31. okt. A A. Pišoč o včerajšnji debati v spodnji zbornici, pravijo »Times« med drugim, da je zunanji minister poudaril, da dejansko madridska vlada nima več nobene oblasti in da bo njena usoda kmalu zaključena. List tudi opozarja na Edenovo izjavo, da je postopanje madridskih sodišč zelo čudno in da obsodbe v Madridu niso nič drugega, kot samovoljno ubijanje ljudi. List pravi, da popolnoma deli z Edenom isto prepričanje in da se mora zato sporazum o nevmešavanju za vsako ceno ohraniti. »Daily Telegraph« piše, da je Eden popolnoma pobil stališče opozicije o španski državljanski vojni. List piše, da so govori nekaterih opozicionalnih poslancev bili taki, da bi lahko izzvali evropski požar, če bi vlada sledila tem govorom. »Morningposl« piše, da so trditve delavske stranke, da so Largo Caballero in njegova komunistična in anarhistična tolpa poborniki demokracije, čisto navadna neumnost in najvežja laž, ki 6e je kdaj slišala v novi zgodovini. Vesti z bojišč Sevilja, 31. oktobra. AA. (Havas) Seviljski radio priobčuje tale komunike: V odseku Tcrueli so nacionalisti zavrnili na,pod na Leruel. Na centralni fronti so čele madridske vlade rabile tanke ruskega izvora, vendar smo jih odbili. Pri tej priložnosti so nacionalisti zaplenili tri tanke z rusko posadko. Na cesti med Madridom im Ara-njujezom na reki (arami, se tretji napad madridskih čet ni posrečil. Obramba Madrida bo na zahtevo Caballera poverjena sovjetskim častnikom. — V pokrajini Guadalajari so nacionalisti zavrnili in pognali v beg čete madridske vlade. Prav tako so v odsdku Siguenci nacionalisti odbili Ta preusmeritev pa je možna samo z notranjo politično spremembo v Franciji. Vlada ljudske fronte ne more dobiti zaupanja evropskih velesil in je zato potrebno, da ji Francozi narede konec. Zapravila je celo simpatije svojih pristašev z nesmiselno gospodarsko politiko. Vsi Francozi uvidevajo, da je Franciji potrebna možna avtoritarna vlada. Do take vlade mora v kratkem priti. Pisec tega članka izraža čisto odkrito svoje mnenje, da bo že čez nekaj mesecev prevzel vodstvo francoske politike maršal Petain. Petain bo vodja avtoritarne francoske vlade. Izvedel bo pomirje-nje na znotraj in na zunaj. Prvo njegovo dejanje pa bo, usposlavitev prijateljskih odno-šajev med Nemčijo in Francijo. Ta, senzacionalni članek bo vzbudil obširne razlage in najbrž tudi razburjenje. Saj se je prvič zgodilo, da napoveduje kak list avtoritarno vlado, za kar je v levičarski Franciji treba precej poguma. hud napad madridskih čet. Predsednik madridske viade Largo Caballero je preko neke deklice, ki je tolmačila, izjavil ruskemu generalu, ki je prevzel poveljstvo čet za obrambo Madrida, da je prepričan, da bo Rusija vse storila, kar bo le mogla, da zaščiti špansko stvar. Ruski general je odgovoril, da bo njegovo delovanje učinkovito. Posebni Havnsov dopisnik pri nacionalističnih četah pred Madridom poroča, da gardisti bcže iz rdečih vrst med nacionaliste. Ti pripovedujejo, da je panika v Madridu na višku. Madridska vlada skoraj nima več nobenega topništva. Zelo mnogo mladih meščanov se skriva po kleteh in pod strehami, da jim ne bi bilo treba iti v vojašnice. Ruski tovori London, 31. oktobra. AA. British United Press poroča, da je madridska vlada kupila 15 bombnih letal v Ameriki. Prav tako je kupila večje število manjših vojnih ladij, ki so že prišle v španska pristanišča. Ista agencija tudi potrjuje vest, da je madridska vlada kupila veliko število topov. Carigrad, 31. oktobra. Tukajšnji listi pišejo, da je mnogo sovjetskih parnikov krenilo iz Črnega morja skozi Dardanele. Ti parniki vozijo materija!, ki je namenjen madridsiki vladi. Skozi morske ožine je plulo 30 sovjetskih parnikov, 15 jih je namenjenih v Španijo in sicer v AHcairrte in Cariageno. Ugotovili so, da so se sovjetski parniki, ki so nedavno tega pluli skozi morske ožine z navedbo, da so namenjeni v južno Ameriko, vrnili že po osmih dneh. Novi italijanski poslanik v Belgradu, izjavlja Belgrad, 31. okt. m. Semkaj je prispel novoimenovani italijanski poslanik na našem dvoru Mario lndeli. Na železniški postaji ga je pozdravil šef protokola Marinovič ter uradništvo tukajšnjega italijanskega poslaništva. Po svojem prihodu v Belgrad je poslanik izjavil časnikarjem, da je vse to, kar se je v zadnjem času moglo čitati v italijanskem časopisju o odnošajih do Jugoslavije, izraz celokupnega italijanskega naroda. Ta občutek se je v italijanskem narodu ustvarjal in je dobil sedaj javen izraz. Papeška znanstvena akademija ■ Vatikan 31. ck.t. o. Ustanovitev Papeške akademije za znanosti, katero je sv. Oče že dalje časa pripravljal, je zdaj dovršeno dejstvo. Določeni so tudi že vsi znanstveniki, tako Italijani, kakor inozemci, duhovniki in neduhovniiki, ki bodo imenovani zn člane te akademije. V celoti bo akademija štela 70 znasivenikov. Med temi bo 28 inozemcev. Nemci bodo imeli pet članov, ki so vsi profesorji na različnih nemSkih vseučiliščih. Člani bodo katoličani in nekateličami. Smučarska pot s Pohorja do vznožja se gradi Maribor, 31. oktobra. V času, ko se toliko razpravlja o nazadovanju smučarskega športa pri nas, se je vodstvo Mariborske zimsko-športne podzveze čisto praktično lotilo vprašanja popularizacije smučarstva ter je te dni pričelo z graditvijo smučarske poti od Sv. bel fenka do Radvanja. Do dobre tretjine je pot že izsekana. Delavci so prišli do križišča, ker se odcepi znana »lovska pot« proti Radvanju. Do nastopa primernega snega za smuko bo pot gotova že do vznožja. Trasa smučarske poti je izpeljana tako položno, da jo bodo z lahkoto in brez nevarnosti izvozili tudi manj izvežboni smučarji. Na zavojih in večjih strminah je pot široka do 5 metrov v večini terena pa meri poldrugi do dva metra v širino. Vodstvo podzveze namerava v prihodnjem letu zgraditi še drugo smučarsko pot, ki bo imela tudi za izhodišče Sv. Bolfcnk, končala pa se bo v Pekrah. Druga pot bo vodila v dolino v velikih serpentinah preko Reiserje-vega posestva, bo tudi položna, posamezne serpentine bodo pa še zvezane posebej s strmo smučarsko progo za izvežbone smučarje, ki hočejo uživati v veliki brzini in bodo lahko v nekaj minutah zdrseli z vrha do vznožja. Ta proga bo tudi služila za tekme v smuku. Mariborska smučarska podzveza bo z zgraditvijo smučarskih poti stvarno šele odprla vzhodne vrhove Pohorja zimskemu športu. Dosedaj se je vsak smučar bal vožnje s Pohorja v Radvanje zaradi silno strme in nevarne poti, ki je zahtevala že toliko žrtev. Odslej bo smuk s Pohorja v dolino užitek, ki si ga bo privoščil lahko vsak, ki ie že kolikor toliko trden na ditcah. Po pohorski cesti bodo smučarji v slabi uri z avtobusom iz Maribora na vrhu Pohorja, potem pa bodo po novi smučarski poti brez nevarnosti zdrsnili v dolino. Obisk pohorskih postojank se bo zaradi te doti gotovo v zimskem času silno dvignil. Krivce za neuspehe Kominterne je zaprla GPU To sto glavna agenta za Francijo Micen-berger in Hugo Eberlein, češ, da sta s svojim neprevidnim delovanjem v Franciji odkrila komunistično delovanje in načrte. Vesti 31. oktobra Atentat na predsednika Roosevelta je menda pripravljal ob včerajšnjem volilnem shodu v Charlesburryu neki mlajši človek, ki se mu je pa menda zmešalo. Na 11 mesecev so zaprli znanega rojalističnega časnikarja Charlesa Maurrasa v Parizu, zaradi drznosti, s katero je razkrinkaval korupcijo v levičarskih političnih krogih. Kapitan >Queen Mary«, ki ga je zadela kap tik pred odhodom velikega parnika v Ameriko, je na smrtni postelji izrazil željo, naj ga pokopljejo v morju. Delavski bataljoni v Abesiniji bodo oboroženi. Teh delavcev bo '10.000 in bodo vsi člani fašistov-skih legij. Organizirani bodo docela tako, kakor redna italijanska vojska s svojo zdravstveno in versko službo. Položaj v Palestini se izboljšuje, kakor je odgovoril na interpelacijo v londonski zbornici kolo-nijalni minister Ormsby Gore. Odkar je nehala stavka, je zmeraj manj nemirov in spopadov. Svobodne roke glede Španije bo po vsej verjetnosti zahtevala Portugalska. Anglija ne naročuje letal v inozemstvu, kakor so napadli angleško vlado nekateri poslanci v dolnji zbornici. Spremembe v romunski diplomaciji se nadaljujejo' Vlada izmenjava ter premešča vse poslanike, ki so bili prijatelji s politično pokojnim Titulescoin. 7j obrambo francoske meje je zadovoljen francoski vojni minister Dalndier, kakor kažejo njegove besede, odkar se je vrnil iz severne Francije. Zbližanje med Italijo in Jugoslavijo je še vedno predmet pisanja italijanskih listov, ki se bavi predvsem z odmevom, katerega je vzbudil članek tržaškega »Piccola«, ki se nanaša na ta predmet. Fraze proti fašizmu, ki so jih izgovorili nekateri angleški poslanci v zbornici, so vzbudile precej ogorčenja v Italiji. Svetovni kongres brezbožnikov bo po poročilu dunajske »Reich Poste« 7. februarja v Moskvi. Udeležilo se ga bo 1600 članov in 46 držav sveta, ki nimajo drugih skrbi, kakor borbo proti nebesom, ki itak že svet preveč puščajo v miru. Boj komunizmu v Angliji bodo začeli organizirati, kakor kaže na vsej črti zaradi nemirov, ki zavzemajo ponekod v Londonu obliko prave revolucije. Pet bomb v petih kinematografih je eksplodiralo sinoči v Newyorku v znak maščevanje odpuščenih nameščencev. Za en milijon dolarjev so v Chicagu prodali glasovi to Tizianovo sliko »Vzgoja Amorja«. Antonescu gre v Varšavo prve dni decembra, kakor poročajo iz Bukarešte. Slovesen pozdrav kralju je poslal Mussolini ob začetku 15. leta fašistovske vlade, nakar se mu je kralj v svojem in svoje rodbine imenu zahvalil ter se podpisal kot »vdani bratranec Viktor Emanuel«. Knez Starhemberg je prišel v Bukovino na lov h grofu Matevskemu. Najbrž da se potolaži. Trgovska pogajanja med ČSR in Francijo se prično v kratkem, ker po pisanju čeških listov francoska gospodarska politika do ČSR ni bila prijateljska. Japonske diplomate je sprejel Hitlerjev namestnik Rudolf Hess. Ta sprejem je najbrž v zvezi z bodočo proti boljše viško svetovno fronto, ki jo nomerovajo ustvarili Nemčija, Italija in Japonska. Protestantske duhovnike za inozemstvo bo v posebnih tečajih izobraževala nemška evangelijska cerkev za službo med inozemskimi Nemci. 8980 m visoko s petimi tonami tovora sc je dvignil ruski letalec jumašev im s tem potolkel svetovni rekord za 233 m. Volivni boj v Ameriki je na višku. Stave se glasijo 9:5 v korist Roosevelta. Skrajšanje delovnega časa v poljskih rudnikih bo s posebno uredbo dosegla poljska vlada, kakor je obljubil včeraj rudarskim organizacijam ministrski predsednik SkladkovskY. Upor je izbruhnil na španskem parniku »San Antonio« v Buenos Airesu. Posredovati so morale argenlkrtlke oblasti. Avtobus se je zaletel v tramvaj v Dortmundu včeraj, ko so se peljali rudarji na delo. Eden je bil mrtev, štirinajst pa ranjenih. Državnega komisarja za cene v osebi Jo-| srpa Wagnerja je imenoval nemški državni kancler Hitler. Rekord v poletu čez Atlantik je potolkel Anglež Moltison in sicer približno za pet ur. Ta rekord sta pred nekaj tedni postavita Amerikonca Richmam in Mei'Yll. Za adjutanta grškega kralja Jurija je imenovan jugoslovanski princ Andrej. Zastopniki avstrijskega in nemškega generalnega štaba bi se morali sestati po vesteh ev-rop ^ ega časopisja v kratkem, toda z Dunaija ta poročila zanikajo. . t. Piv,a ne bodo več ,očili v 1200 gostilnah v Lilleu, kor so pivovarne zvišaile cene. Belgiji ni treba avtoritarnega režima, je izjavil po radiu belgijski ministrski predsednik Van Zeeland. 121 milijonov frankov za izpopolnitev trgovske mornarice je odobrila francoska vlada iz kredita za javna dela. S tem bodo začeti graditi tri velike čezoceanske ladje, katerih tonaža bo znašala 240.000 tor. \ Maršal Petain - predsednik avtoritarne viade v Franciji? Pariz, 31. okt. o. Veliko senzacijo je v Fran-cjji jg v inozemstvu vzbudil včeraj članek, katerega je napisal v listu »Vicfoire« glasoviii francoski politični publicist in pisatelj Gustav Herve. Članek se bavi z razmerjem med Francijo in Nemčijo. Pisec tega članka je znan po svojih prizadevanjih za zbližanje med obema velikima sosedoma, na kulturnem in na političnem področju. Vse njegovo politično delo se je do zdaj gibalo v tej smeri. V članku razglablja možnosti, ki so v sedanjem političnem položaju dane za sporazum med Francijo in Nemčijo. Opozarja na preobrat v belgijski zunanji politiki, ki ga je treba razlagati kot nagib k Nemčiji. Zato je nujno potrebno po mnenju pisca, da tudi Francija krene na drugo pot. Francosko-sovjetska pogodba je Francijo v Ev~ rop! samo onemogočila in zasovražila. Če hoče Francija še ostati v vodstvu evropske politike, na celo katere so stopile Anglija, Italija in Nemčija, potem je nujno potrebno, da se Francija preusmeri. V nedeljo v Milanu Milan, 31 oktobra. Ministrski predsednik Mussolini je prispel včeraj ob 9.30 v Milan. Mussolinija je pozdravila ogromna množica. Vse ulice so bile okrašene 7. zastavami. S postaje se je Mussolini odpeljal na trg pred katedralo, kjer so ga navdušeno sprejeli prostovoljci Vzhodne Afrike SVdabljajočih umetnikov. Zato se najbrž ne varamo, Če smo prepričani, da bo naša javnost tudi tokrat, ko gre za priznanje našim najmlajšim umetnikom, dokazala smisel za stremljenja in izpolnitev naše umetnosti. Vsi sveti v gorah Vlomilska toSpa »deluje" okrog Celja V 4 nočeh 4 vlomi Celje, 31. okiobra. Dogodki zadnjega tedna kažejo, da je teveirao od Celja pridno na delu doslej neznana vlomilska tolpa, ki je prav v zadnjem tednu izvršila ponoči štiri vlome. Mogoče je bilo izvršenih v tem ča«u še več vlomov, ki pa do sedaj še niso znani. Najprej je bilo javljeno, da je bilo v noči od onedeljka na torek vlomljeno v hlev župnišča v irešnijicah. Neznani vlomilec, oziroma vlomilci so odpeljali iz hleva kravo, ki je bila kupljena prejšnji dan za 1500 Din. Takoj naslednjo noč — to je od torka na sredo — je bil izvršen velik vlom v trgovino z me- £ Janini blagom v Stranicah, last g. Sivca. Zlikovci so jo popolnoma izropali. V noči od srede na četrtek je bilo pa vlomljeno na Frankolovem v mlin Društvenega doma in je bilo odnešenih okrog 300 kg pšenične moke. Tudi v noči od četrtka na petek je bil izvršen vlom in sicer v župnišče na Frankolovem. Ni se pa posrečili ker je bil vlomilec pravočasno zasačen in prepoden. Iz navedenih podatkov je razvidno, da je gotovo na delu dobro organizirana vlomilska tolpa, ki si je izbrala sedaj za delokrog svojega delovanja kraje med Celjenj in Konjicami. Maribor brez telefonskih govorilnic Maribor, 30. oktobra. Javne telefonske govorilnice so za mesto, kakor je Maribor, skoraj nekaj samoumevnega. 2ali-bog pa jih v Mariboru še vedno nimamo, oziroma nekaj Ief smo imeli javno govorilnico na Glavnem trgu v paviljonu avtobusnega prometa, pa se je morala umakniti, da je daia prostor za prometno pisarno. Potem je bila zgrajena nova celica za javno govorilnico na promenadi Aleksandrove ceste, ki pa že dve leti čaka zaman na telefonski aparat. V javnost! se [e že opetovano čula kritika, da nimajo merodajni krogi za nujno potrebne javne govorilnice nobenega smisla Nasprotno pa je ravno res, da se ti krogi za govorilnice še preveč zanimajo. Zanimanje je tako veliko, da vHaa ostra konku- ■ 'fenca med mestno občino in pošitno upravo in ravno zaradi te konkurence nimamo še sedaj govorilnic. Mestna občina je po pravilniku upravičena, da lahko na 6vojem področju zgradi in upravlja javne telefonske govorilnice ter 6eveda uživa tudi njihov dohodek, ki nikakor ni majhen. Prav isto pravico pa si lasti poštna uprava, ki mestni občini očividno va od mestne občine, da ji ta odstopi svoje zemljišče brezplačno, oziroma ji prepusti v brezplačno uporabo že zgrajeno telefonsko kabino na promenadi. Tako traja to prerekanje že nekaj časa sem in tja ter se ne krene z mrtve točke. Sedaj pa je prišlo kočno vendar do pogajanj in najbrže se bo vprašanje javnih telefonskih govorilnic v Mariboru ugodno rešlilo na ta način, da bo občina odstopila zgrajeno kabino poštni upravi proti primerni najemnini. Na boljše gre po poročilu Narodne banke v Belgrad. 30 oktobra. AA. Danes se je vršila redna seja upravnega odbora Narodne banke. Prisostvovali so ji razen članov iz Belgrada tudi vsi člani iz države. Glavni ravnatelj banke dr. Milan Proti č je podal poročilo izvršilnega odbora. Iz njega se vidi, da je stanje bančnih zadev v vsakem pogledu zadovoljivo. Prkok deviz meseca septembra je bil približno trikrat tolikšen kakor t istem mesecu lanskega leta. Značilno je tudi naraščanje posojil; v dveh mesecih so dosegla 100 milijonov Din. Sploh so gospodarske razmere t državi ocenjene kot ugodne, zlasti glede na ugodni razvoj cen poljskih pridelkov, kar je izredno velikega pomena za našo državo. Iz poročila odbora se dalje vidi, da se je Narodna banka odzvala apelu vlade, v čl. 3 odst. 7 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 2B. septembra 1936 in izdala razne sklepe o denarnih zavodih, ki so delno svoj kmetski portfelj reeskontirali pri Narodni banki. Za ta del svojega portfel.fn bo Narodna banka denarnim zavodom računala samo tiste obresti, ki jih bodo ti denarni zavodi sprejeli po omenjeni uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, to je 3%. Po izjavi guvernerja dr. Milana Radosavljeviča in v zvezi s pravilnikom o izvajanju uredbe od 35. septembra t. 1., bo Narodna banka tudi nadalje izdajala ukrepe, v kolikor bo za to le potreba v mejah statutarnih določb o poslovanju Narodne banke. Poleg drugih tekočih zadev so na podlagi čl. 65 in 66 statutov banke izvolili za člane eskontnega odbora podružnice na Cetinju Rista Gor-diča, trgovca na Cetinju, in Nikolo Kneževiča, trgovca na Cetinju. * K I N □ * S UNION Premiera! PAUL KELLERJEV roman „Zlma v gozdu,, ■lilE Hansi Knoteck llf JE Viktor Staal__________ Burka lz kmetskega življenja Vesela nevesta LU01B ENOL1SCH _ H. 8PEELMANN MATICA JUTRI (V NEDELJO) PKEM1ERA Ana Demidova carjava svetnika SV BILA SCBM1TZ - K, L. D1EHL nntntTAUf hR miavuimh obf16..I9.,sin 2I.”u«i. PkcUJTAVC UD N[D.IN>RA1N.15..I7..1?.IN 2I.UHI ; Nad božjo prirodo sanja vsa trudna fn zamišljena otožna jesen. Tudi narava se v teh dneh porajanja in dozoretja vrača sama vase, da se Naročajte in širite „Slovenski dom!11 Spominski križ Pavletu šamanu pod Mrzlo goro. odpočije in zbere moči za novo vigred. Za poz-no jesen, za praznike rajnih nam je narava prihranila svoje zadnje cvetje: resne krizanteme, da z vedno zeleno smreko in bršljanom krasi grobove. Kakor rože v vencu se vrste v božji prirodi naše lepe planine. Njih lepota, čudovito delo Stvarnikovih rok, privablja k sebi stotisoče občudovalcev, da jim razkriva veličastvo stvarstva. — Mala človeška bitja se vzpenjajo v to božje veličastvo, da bi si oddahnila na vrhovih, ki jih more doseči človeška moč. Neizbrisna usoda smrti, nad katero še ni tri-umfirala nobena tehnika, pa nas v planinah bolj kakor drugje opominja na minljivost tega sveta. Najlepši vrh, najbolj nedolžna stena in najbolj vabljiv prelaz ti lahko postanejo skrivnostna vrata, skozi katera mora sleherno živo bitje: smrt. Koliko mladih življenj je v naših planinah že šlo skozi ta skrivnostna vratca. Vsako leto rasejo v planinah novi grobovi, vsako leto je vklesanih v stene nekaj novih križev, ki naj bi bili mrtvim v spomin, živini v opomin. Jesensko listje pada na te planinske grobove, veter prinaša in odnaša vejice, kmalu jih bo narava vse pobelila. Vedno in vedno pa se vračajo k tem grobovom misli pokojnikovih dragih. Spominska plošča dr. Jugu pod Triglavsko steno. In na praznik Vseh svetnikov ter na Vernih duš dan, ko med vrhovi bolj izrazito kakor drugače veje večna melodija božje narave, se vedno najde kdo, ki se vzpne v hribe, da tam položi krizanteme, prižge svojemu mrtvemu prijatelju lučko ter v iskreni molitvici priporoči njegovo dušo Vsemogočnemu. r*■ !>»<•- i?v;; S - v Spominska plošča Topolovcu pod Severno steno. Na fesenskem trgu Ljubljana, 31. okt. Današnji trg je zaradi dveh praznikov zelo napolnjen z vsemi dobrotami in prepotrebnimi stvarmi. Ljubljanske gospodinje so morale danes pobrati zadnje ostanke iz svojih denarnic, kajti zvečer jih bodo morale napolnili z novim »blagoslovom«. Ribji trg je bil zaradi viharjev, ki divjajo na morju, slabo založen, tudi je bilo malo sladkovodnih rib. Zato pa je bila kupčija še precej dobra, dasi so bile cene ribam zelg visoke. Za 40 Din se je dobilo kg lubena, lista, trilje, jezik, zlatobrova in postrvi. Zobatec je veljal 34, tun p% 32 Din kg. Skuše 60 bile po ‘28 Din, sardele po 20, sardelice po 16 in ščuke od 16 do 24 Din kg. Sadni trg je najbolj založen z jabolki, ki so jih prinesli na trg v košarah in koših. Vendar se je cena tudi le-tem pretekli teden precej dvignila. Drobna jabolka veljajo 3 do 4 Din, nekoliko lepša pa kar po 5 do 8 Din kg. Hruške veljajo kilogram od 3.50 do 7 Din. Grozdje slabše po 4.50, boljše po 5 do 8 Din. Orehi po 20 do 24 Din kg. Živilski trg je napolnjen z raznimi poljskimi pridelki. Tudi tu so cene poskočile. Krompir je po 1 Din ali 3 kg 1.75 Din. Karfijola velja kg 7 Din. Lepe zeljnate glave od 1 Din do 2. Gobe so Čebularji po 2 Din merica, ravno tako lisičke in zelenke, parkeljci po 1 Din. Cvetlični trg je radi Vseh svetov popolnoma napolnjen in imajo prodajalci svoje stojnice vse ob Jugoslovanski tiskarni. Toda zaradi slane, ki je pomorila cvetje, so cene rožam zelo visoke. Tako stane en sam cvet oktoberce, lepši seveda 6 do 10 Din. Košarice so od 20 do 25 Din komad, dočim so venci po 8 do 10 Din. Vsekakor bodo morali letos krasitelji grobov prav globoko seči v žepe. Na perutninarskem trgu je veliko jajčk, ki so so 1 Din ali celo po 1.25 Din komad. Piščeta so po 15 do 25 Din, purani pa po 55 do 60 Din. Književna nagrada mesta Maribora v spomin A. M. Slomška Maribor. 30. okt. V vseh področjih javnega življenja se pozna delavnost in inicijativnosl sedanje občinsko uprave v Mariboru. Osobito pozornost pa je vzbudil v vrstah kulturnih delavcev sklep, ki ga je napravil upravni odbor občinskega sveta dne 4. junija t. 1. na pobudo mestnega svetnika dr. Sušnika in nekaterih njegovih tovarišev. Sklenil je, da se ustanovi stalna literarna nagrada mesta Maribora, ki se bo nazivala »Slomškova nagrada*. Upravni odbor je tako votiral za leto 193fi znesek 2500 din ter naročil, da se izdela pravilnik za podelitev nagrade. Ta pravilnik je sedaj izdelan ler predvideva med drugim da se podeli nagrada vsako leto na dan Slomškove sniiti v podooro in vzpodbudo slovenskim pisateljem, ki delujejo v Mariboru. Nagrado podeli posebno razsodišče, v kate-em so mestni župan z dvema članoma mestnega sveta, član Kluba književnikov v Mariboru, član Zgodovinskega društva in član Slomškove družine. Letos se nagrada zaradi poznega termina ne more razpisati, pat pa se bosta zato podelili prihodnje leto dve nagradi po 2500 din. Illl 31 H. 110. KI. Velika odprodaja cca. 200 raznih damskih plaščev od Din 150*— naprej in za cca. 200 damsk. plaščev blaga po zelo nizki ceni. Prodaja se v skladišču nasproti sv. Krištofa imimtfi iiiiiiiiiiniitiii Celjske novice Celje, 31. oktobra. Prezanimiv pojav je vsekakor celjska »Nova doba«, kjer ima precej veliko besede sam gospod narodni poslanec Ivan Prekoršek, doma iz Prekor-ja, občina Škofja vas pri Celju. Ta vsekakor zanimiv list se bavi v zadnji številki, ki je izšla včeraj zvečer, v glavnem z zadnjimi občinskima volitvami. Da ta listič ni resen list, vedo že davno vsi Celjani, da je zmožen pisati take bedarije in čenče, kakor smo jih brali v tem nainovejše-m produktu pohorske ideologije tega si pa res nismo mislili. Prav vse mogoče stvari smo brali v tej številki, pogrešamo samo besedo, dve o tem, zakaj je rojstna vas gospoda narodnega poslanca Prekorška prišla v druge roke in ni bila izvoljena tista lista, ki je bila gospodu Prekoršku bolj pri srcu; in pa še to pogrešamo, kako je g. Prekoršek trgal v Sv. Petru v Savinjski dolini naše letake. Da bi bila slika o občinskih volitvah v celjskem okraju popolna, bi bila morala »Nova doba« vsekakor omeniti tudi ti dve stvari. Včeraj se je Zagreb »branil« pred napadom iz zraka. Dvanajst avijonov je »bombardiralo« mesto. Anketa o voznem redu Ljubljana, 31. okt. Kakor smo poročali včeraj, je bil ana železniškem ravnateljstvu anketa za novi vozni red v letu 1937-38 v območju ljubljanske železniške direkcije. Anketo je vodil direktor g. dr. Fatur, prisostvovali pa so ji zastopniki vs)h prizadetih ustanov, glavni referat je imel g. svetnik Petek, ki je v glavnem poročal o uspehih mednarodne konference v Montreuxu, ki je bila sredi oktobra. Po referatih in debati, ki je nato sledila so bile soglasno sprejete zahteve, ki bodo v znatni meri izboljšalo železniški promet v Sloveniji. Huda nesreča Celje, 31. oktobra. V četrtek je 40letni brezposelni rudar GoMtih Ivan iz Trnovega pri Laškem pri delu v gozdu padel po strmini, priletel s hrbtom na sekiro in dobil težke poškodbe. Golouh je skoraj izkrvavet in je njegovo stanje slej ko prej resno. Zaradi neozdravljive bolezni t smrt Včeraj okrog 5 popoldne so našli v njegovem stanovanju v Stros.smayerjevi ulici obešenega med vrati bivšega 46 letnega trgovca K. A. Poskušali so ga spraviti k življenju z umetnim dihanjem, kar »e jim pa ni posrečilo. K. je zapustil poslovilno pismo, v ka-terem je zapisal, da gre v smrt zaradi neozdravljive želodčne bolezni. Od tu in tam V ponedeljek se bodo v Belgradu sestali de* legati Češkoslovaške z jugoslovanskimi, da po sklepu zadnje konference Male zveze v Bratislavi izdelajo dokončni načrt, po katerem se bo uravnavala medsebojna trgovina. Obe dTŽavl stremita za tem, da bi se trgovski stiki poživili, zlasti hoče Jugoslavija, da 6e najde način, kako bi mo-jfla e svojim blagom prodirati na češki trg. Razvrednotenje češke krone je te možnosti zmanjšalo na najmanjše. Obe delegaciji sta za sestanek izdelali več konkretnih predlogov. Danes dopoldne bodo generali JNS selili svofe pisarne iz Uzunovičeve palače Devanhe v nove proistore. Po prelomu med Uzunovičem in stranko je postalo to nujno. Čujejo pa se tudi glasovi, da se bo Uzunovič tudi formalno odtrgal od svojih političnih prijateljev, če ga ne bo prehitela stranka sama in ga prej izključila. Na znotraj so pa še živa trenja med obema skupinama. Včeral )e »a razpravi o kerestinskih dogodkih začel ^govoriti državni tožilec in utemeljevati obtožnico. Državni tožilec je vse navedbe obtožnice vzdrževal, njegov govor pa ni bil toliko analiza dejani obtožencev, kakor boli obsodba zločinov, ki so se dogajali v Kerestincu. Za njim je prvi govoril od obrambe znani dr. Žiga Scholl. V torek se bo razprava nadaljevala in bodo govorili še ostali branilci. Ploče so pristanišče Metkoviča v Hercegovini, iui0r° 'zk°lii&ali toliko, da bodo tudi večje ladje lahko prihajale v eicer precej plitko pristanišče. Ker pa je tako odvzet Metkoviču zaslužek, ki ga je imel prej od svojega pristanišč na Neretvi, bodo oba kraja zvezali z železnico, ki bo dolga 22 kilometrov. Graditi jo bodo začeli že prihodnje leto. Vsak kilometer nove proge bo stal 700 do 800 tisoč dinarjev. 31. oktober mednarodni d*n varčevanja! m Že preko 4000 vlagateljev je do 15. oktobra 1936 naložilo pri MESTN: HRANINiCI UUBLIANSKI nad Din 45,000.000”— novih vlog Nove vloge vedno izplačljive brez omejitve, za vse j;mei MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Ljubljana danes Koledar Danes, soboto, 31 oktobra: Volbonk. Jutri, nedeljo, 1. novembra: Vsi sveti. Pojutrišnjem, ponedeljek, 2. novembra: Verne duše. • Spominska svečanost za umrle vojake v svetovni vojni šontpetersike župnije bo v nedeljo, 1. novembra pri vojnem spomeniku ob šcnlpeter-ski cerkvi Ob pol 11 bo v Sentpeterski cerkvi maša za umrle, nato pri spomeniku molitve za umrle, žalni govor in petje žalostink. Vabimo vse, da se svečanosti udeleže. Mlinar in njegova hči na odru Rokodelskega doma. jutri bo uprizorilo rokodelsko društvo ljudsko igro »Mlinar »n njegova hči«. Predprodaja vstopnic bo jutri od 10 do 12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12: Pričetek igre ie ob pol 8 zvečer. »Mlinar in njegova hči« in JalendVi »Orobo-vi« na trnovskem Prosvetnem odru. Prosvetno društvo Trnovo vprizori drevi ob 20 žalotgro v 5 dejanjih »Mlinar m njegova ha«, v nedelio, 1. novembra ob 20 pa Jelenovo resno igro v 3 dejanjih »Grobovi« Vljudno vabimo vse pmatelie k tem prvim predstavam v letošnji sezoni. Predprodaja vstopnic eno uro pred pnceKkom. Spored svečanosti n« vojaških grobovih « Vseh svetih. Kakor običajno prirede tudi letos Udruženie rezervnih oficirjev, Zveza dohrovoljeev in Udruženje vojnih invalidov žalno svečanost o Vseh svetih, dne 1. novembra t. 1. popoldne pri vojaških grobovih na ljubljanskem pokopališču. -Znčetek bo takoj po opravljenih molitvah pri pokopališkem križu, to jt* nekako ob pol 16. uri. — Spored bo sledeči: 1. Godba otvori svečanost 7. religijoznim koralom; 2. združeni pevski zbori ziipojo prvo žalostinko; 3. govor; 4. bivši vojni rati odmolijo cerkvene molitve in lapojo »Resi i o Gospod«; 5. pevci zapojo drugo ialostinko; 0 godba zaključi svečanost. — Zastopniki v0J®®' kih in civilnih oblasti, društev, pevci in godba »e zbero okoli spomenika judenburskih žrtev, ostalo občinstvo pa okoli grobov. _ V ponedeljek, dne 2. novembra t. 1. pa se vrši ob 9 v frančiškanski cerkvi žalna sv. masa za vse padle in umrle borce in člane gori omenjenih organizacij, h kateri se vabijo zastopniki in vse občinstvo. Most prt Cesarski uti do nadaljnega zaprt. — Mestno poglavarstvo v Ljubljani sporoča, da bo leseni most čez Mali graben pri Cesarski uti na Viču zaradi popravila do nadaljnega zaprt za piomet. Vozni promet se bo vršil začasno proti Ljubljani po Cesti dveh cesarjev, proti Viču pa po poti, ki pride na državno cesto v bližini mostu čez Mali graben. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. ari Sobota, 31. oktobra: »Kralj Lea-r« Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 1. novembra: »Prva legija«. Izven Znižane cene od 20 Din navzdol. HiRbnedeljek, 2. novembra. Zaprto. ni nOPERA Začetek ob 20 url Sobota, 31. oktobra: Ples v maskah. Red B. DRAMA Na praznik Vseh svetnikov 1. novembra bodo vprizorili v drami Laveryjevo delo »Prva legija«, ki predstavlja igro visokih vrednot, ter umetniško izredno dognane oblike. Sodelujejo: Levar, Kralj, Debevec, Stupica, Jan, Jerman, Lipah, Sanom, Skrbinšek, Gregorin. Režiser: Cini Debevec. Predstava bo izven abonmaja po cenah od 20 Din navzdol. V torek 3. novembra se bo vršila premi j era Katajeve komedije »Kvadratura kroga« v režiji ing. arh. Bojana Stupice. Delo je duhovita, zabavna, rahla satira na sodoben zakon dveh sovjetskih parov, obravnava na humoren način stano vanjeko krizo, ter vprašanja kaj je moralno in kaj ni moralno. Sodelujejo: Mira Danilova, Severjeva, Stupica, Sancin, Jerman in Potokar. Predstava bo za preniijerski abonma. Na dan pred Vsemi sveti Ljubljana, 31. okt. Že nekaj dni sem žrvi Ljubljana popolnoma pod vtiskom praznika Vseh svetnikov. So to dnevi, ko leže nad mesto nekaka melanholičnost in tz prejšnje živahnosti se razvije neka počasnost m otožnost. Ne samo praznik Vseh svetnikov in Vernih duš dan, že vsi dnevi prej so posvečeni spominu mrtvih. 5rez trušča sc pomakajo proti pokopališču množice, da oči Mi jo grobove in se vsai na ta viden način oddolže spominu svojih dragih. Sfcrbne roke stare mamice se oprijemajo grebelca, z velikima težavami, a z nič manjšo ljubeznijo, popravlja grob svojega sina. On, o katerem je mislila, da H bo na stara leta opora, leži sedaj tukai na božji njivi. Vso svojo materinsko ljubezen poklanja sedaj stara ženica grobu, v katerem spi večno spame njen ljubljeni sin.' S sklonjenimi glavami stopajo med grobovi, potopljeni sami v sebe_ ljudije, ki imajo na tej božji njivi svoje najdražie, sorodnike, prijatelje ali znance. Ti dnevi, ki so posvečeni spominu mrtvih združujejo na tihem pokopališkem domovanju vse: od nairevneiših stoiev do naibogatej-ših od nepismenih in nerodnih do učenjakov. Božji vrt, na katerem bomo enkrat vsi našli skupno in enako počivališče, združuie ljudi že v življenju. Na pragu te božje nnve odlagamo vso svojo posvetnost ter stopamo med grobove tihi ir otožni Siromak deli svoia čustva z bogatašem, saj sta tudi grobova niumh dragih oddahena le nekai metrov . ..__ , Kakor tih, urejen in v sebe potoplien k ... Sprehod po razpadajočem grobišču pri sv. Krištofu, kjer spe Vodnik, Jurčič, Levstik, Cop in drugi Velikani, ki jih je hvaležni narod pozabil Ljubljana, 31. oktobra. Zdaj so dnevi in večeri, ko se skoraj vsakdo med nami spomni, da ima kjerkoli v kakem ograjenem vriu mrtvih grob s križem, z imenom ali brez njega, s kamervom ali z zeleno rušo ograjen, bolj ali manj pozabljen. Dnevi mrtvih so dnevi enega samega spomina na tiste, ki so odšli. Lepo in pravega naroda dostojno bi bilo. če bi sc te ure in te večere, ko se vračamo nazaj med tiste, ki so se poslovil«, spomnili še onih, ki smo jih izgubili vsi skupaj. Tistih, ki jih ie izgubil naš narod in od katerih duha, dela in dediščine živi. Lepo bi bilo; toda kakor dosti drugega lepega in potrebnega, tudi tega ne storimo. Komur zabrede noga- med grobove pokojnih velikih slovensikih ljudi, se prepriča o tem in ga morda celo polije bežen sram. . . Spominjate se tistih zidanih vrat ob Dunaiski cesti v Ljubljam, kjer je napisana zagonetna beseda »Ressureciuris«. Za tistimi vrati ie zapuščen, zarasel, poleti v strastnem zelenju zasa-njen, o Vseh svetili mrzlo obupen vrt. Kadar m jeseni, sc zemlja sama usmili opranega, razpokanega, mahovnalega kamenja in ga_ prerašča s tisočerim biljem. Na inženjerskih načrtih je ta prostor zaznamovan kot mrtev, kot divjina, cez katero je treba z ravnilom in s šestilom zarisati ceste, avenije in monumente ter čakati, kdaj se bodo načrti uresničili. Jesen, kakršna ie te dni. neusmilieno razkrinkava praznoto načrtov, ki ostajajo načrti. Vetrovi so potrgali zelenje, bohotne krinke s kamenja, z razpadajočega zidovja, iznad praznih grobnic, z žalujočih kipov. Med cipresami visi nebo kakor pozabljena cunja, vrbe žalujke lezejo k zemlji in slačijo s sebe zadnje preperelo listje. Izpod ugaslega zelenja in rasti počasi vznikajo zdrgnjeni napisi, tu in tam se sveti trdovraten drobec zlata — rdeče jerebikove jagode so podobne na-redko poškropljeni krvi. Tako je te dni pokopališče pri Sv. Krištofu v Ljubljani. Živim spomenike, mrtvim pozabljenje Če stopi človek vanj, se mu zdi, da ie Prišel na mrtvaški vrt beračev, odkoder bogatini beze. Ohranjeni spomeniki so se umaknili dostojanstveno k prednjemu zidu in k cerkvi, vse drugo se počasi spreminja v brezimno zapuščenost, nad katero tu ali tam joka okrušen, kamenn angel. ■ H j' ”* ‘a ** ' ' n ■ &*., |» ■ , 1 '4-t ■■ ■ -v ; (Krm ] 5- ■■: j P : 1 njegov klic nima slovenski narod niti dveh dinarjev za konec sveče. Obema dela družbo še Fran Gestrin, ki je napisal tisto nepozabno balado o prepelici, kjer pravi, da je do groba samo pet pedi. In v grobu okuša resnico, da ni od groba do pozabljenja niti toliko, če je človek bil slovenski pesnik. Nič boljše se ne godi tovarišema Andrejčko-vemu ložetu, ki uživa na tem pokopališču samo žalost brez veselja, in Simonu Rutarju, slovenskemu zgodovinarju izza časa, ko je bilo zgodovinsko raziskavanje slovenske davnine še junaško delo. A tii imajo vsaj nekako streho in so skupaj in se v mesečnih nočeh lahko pogovarjajo o svoji usodi. Čop, velikan učenosti... Drugim je na tem panteonskem razrušenem grobišču še slabše. Nekje ob levem zidu je kos odbitega črnega stebra, čez katerega je ovit bršljan. Ob vznožju stebra je odprta karnenita knjiga, ob njej rjave zadnji, od dežja razžrli ostanki železne svetiljke. Svctiljkn je tiste vrste, kakor petrolejke javne razsvetljave po večjih vaseh. Groba ni, ne kamna, pod spomenikom, okoli katerega razpada vdolbina iz rdeče opeke, je nokuko gnezdo iz bršl jana. Pu spodaj nekje gnijejo kosti enega največjih duhov, ki jih ie vodil slovenski narod: Matije Čopa, prijatelja in pobratima Prešernovega. Kdor to veliko ime slovenskega prijatelja muz zapazi, stopi morda blizu in s težavo bere pretresljivo posmrt- o poslanico: Jezike vse Evrope je učene govoril, ki v tem grobu spi. Umetnosti te ljubil je zgubljene Mu ble so ure, ko njim služil m. Mladenkam v Reki, I v vi in Ljubljani, netrudni učenik je urn vedril. Ako bi daljši časi bli mu dani, svoj narod s pismi bi razsvetlil bil. Pero zastavi komaj, stare Slave budita rod. Odnese val ga Save. Na grobu človeka, ki mu je Prešeren sam riznal, da je velikan učenosti, je še včeraj ežal star preluknjan beračem čevelj... Tako ie na pokopališču velikih Slovencev pri -sv. Krištofu v Ljubljani. Nič bolje ni Čopovemu sosedu pri pokoju, Valentinu Vodniku. Tudi njegov spomenik je stebrast, le da je bogatejši, korintski. Vrste ni na njem, čeprav bi jo človek pričakoval. Pač pa se blesti v zadnjem zlatu na njem prešerna irerokba prvega pesnika Ilirije, občudovalca ‘ apoleonovega in veselega meniha Valentina Vodnika: Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, me pesmi pojo. Če kdaj stopi pred svoj grob. vidi lahko, da ni mislil resno; na njegov grob so tisti, ki se ie nanje zanašal v pesmi, pozabili. Kako ne bi pozabili na njegove besede. Aleje pozabljenih grobov ni kmalu konec, če hoče človek pregledati vso. Nekje med praznimi grobnicami je črn spomenik s pozlačenim grbom. Grb nosi krono in na kroni se vzpenja kozorog. Čez spomenik Se vije kača — tu trohne preperele kosti elegantnega poljskega šlaličiča in prvega zbiralca sloven*kega narodnega blaga Emila Korvtka. Še naprej je Anton Linhart, Camioliae carto-graphus, oče »Veselega Matička« in Županove Micke, prvi dramatik nove slovenske kr.jižev- • Ufi ”■ fgf W. t? X Biaw m K R' »Spomenik« prve- a liskarnarju in založniku sloveli ... knjig Jožefu Blasniku. iv'1'. Njegov zadnji dom je pozabljen kakor .ljegove pesmi, ki nosijo ovenel naslov: Rože s Kranjskega. še drugje sta dva, ki imata oskrbovane spomenike Josip Jurčič, ki v praznino kliče s plošče Tugomerjevo devizo: Trd bodi neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu. Pesnik >Desetega brata«, in »Jurija Kozjaka«, klasik slovenske pokrajine in kmečkega življa nima nič več obiskovalcev kakor Gregor Rihar, mašnik, zakristan, organist ter prvi slovenski pevoskladnik. Matej Langus brez zemlje Prav na drugi strani, ob zidu proti mestu zasenčena plošča, da je tu grob Mateja Luti- fttsa, največjega slikarja slovenske romantike, i je begal po domovini in po Evropi in naslikal slovensko apotezo v šmarnogorskem svetišču. Na njegovem grobu ni niti plevela; sosed, ki so ga izkopali, toliko, da ni potegnil v svoj grob še Langusovega prostora. In tako naprej se vrste veliki in mali grobovi. Bleivveiss, Zamih, Eimpennan Jože in Fran, Zois, Tušek, Metelko, Svetličič, Jeran, Marn in Blasnik. Cel panteon našega pozabljenja ... ne žalostno, kakor jesen. Govorili so, da bo na tem stal Hram slave. Naj inženirji hite, da se ne bodo z grobovi in s spomimom na naše velike ljudi izgubile pri sv. Krištofu še njihove kosti. Kaj bomo zaprli potem v naš Panteon? Potem nam za balia-rijo ne bo ostalo drugega kakor zavest, da znamo hitro pozabljati. Ostanki spomenika Valentinu Vodniku. Če človek stopi med podrto kamenje, med sesedajoče se spomenike in prazne grobnice, če pogleda tu in tam na zbledelo ime, ga postane kar na lepem sram. Na tem zapuščenem, divjem, razpadajočem pokopališču sv Krištofa spijo pozabljene in razmetane kosti tistih mož, ki bi morali na njihove grobove romati v teh dneh po po-trienje m po vero. Nešteto spomenikov in plošč je postavil zadnja leta — zaslužnim in nezaslužnim velikim in malim mrtvim m živim možem naš narod, toda nikomur se ni zdelo vredno, da bi enkrat na leto šel med nas nabirat toliko denarja, da bi za vsak slavni slovenski grob na- tem pokopališču kupili svečo in za majhen venec rož. Zato se zdi človeku, ki zabrede pred Vsemi svetimi na to pokopališče, da angelska beseda pred vhodom laže: Ressurecturis — tistim, ki bodo zopet ostali. Nemogoče, saj smo pozabili nanje, ko je komaj dobrih sto let. odkar je umrl najstarejši med našimi velikimi mrtveci. Tudi tista beseda zanesenega pesnika, da grobovi tulijo je na tem slavnem grobišču brez veljave. Grobovi Vodnika, Čopa, fMeiweisa, Zarnika, Langusa, Itirčiča, Levstika molče in čakajo, kdaj bo čeznje zapeljal valjar in jih s cipresami, spomini in spomeniki vred zravnal v cesto za nova, brezmiselna pokolenja, ki se bodo šla promenado nad grobovi davnih vodnikov in buditeljev. Sijajen vzgled Slovencem Da je to res, pokaže sprehod med razpadajočima spomeniki Za novo cerkvijo na levi je grobnica Pisateljskega društva. Tja stopi tu pa tam kak kdo-vraten ljubitelj naše besede, včasih še morda kdo drugi — grobnica je velika, visoka, čeprav z zemljo zasuta in s travo porasla Tam spi France Levstik, pesnik, kritik, jezikoslovec, pisatelj in značaj slovenski. Njegov grob je vse leto pozabljen, niti šolski izleti ne romajo k njemu kakor k tivolskemu fantku z gosjo. In vendar so mu sodobniki napisali na ploščo resnico: »Sijajen vzgled si ti Slovencem bil.« Kljub temu je njegov grob s plevelom zarasel, kar govori o tem, kako velik in hvaležen narod smo. Zraven Levstika sameva Božidar Raiše Pod njegovim imenom stojita dve besedi: Rodu pravico! Če bi bil danes kdo tako velik, da bi si upal povedati to kratko resnico, bi ga morda izbrali za častnega občana. Za Rašča pa in za Mrtvaški zvon nad našim rodom Kakor čez mrtvo goličavo sc podi jesenski veter preko Karavank, sklanja vrhove visokih smrek, ki ®o stoletja dajale iz svoje srede ponosne mlaje, postaja vs-e hujši ter buči proti Goepejsveti, da tam zagluši « svojini šumom pritajeno zvonenje iz starodavnega zvonika, se nato razbeži po vsej deželi, da zagluši po njej slovensko p&sem, da vzame slovenski pesmi in slovenski besedi njen blagodoneči zvok. Kakor v ogromno, samo z mislimi obseženo pokopališče, je spremenjena starodavna zibelka slovenstva. Življenje za življen/jem hira, grob raste pri grobu in vedno manj jih je, ki bi prižigali na praznik Vseh svetnikov in na Vernih duš dan lučke na grobove njih, ki so se borili za svobodo te, nekdaj tako lepe, živahne in cvetoče, sedai pa vedno bolj otožne in izumirajoče dežele slovenske pesmi. «11 Jeseni, na Vernih duš dan, ko rože mro, ko odpada zadnje listje z dreves, plavamo « svojim duhom tja preko meje, nad vafii, ki so bile nekoč naše, domače. V njih, kjer je tekla zibelka vsemu slovenstvu, je danes mračno, otožno, turobno odmevajo po deželi zadnji zvoki gosposvetskega zvona. Nekoč je bilo to znamenje vstajenja, moči in zadovoljstva, Danes oznanjajo ti odmevi le še umiranje. Jesenski veter razbija nekdaj tako ubrano pesem v posamezne obupne zvok«, ki hočejo kljubovati vetru, ki je pridivjal čez tujo mejo. V vetru je našla svoje nevidno skrivališče smrt, ki s koščeno roko neusmiljeno vihti svojo koso. S silo, ki je ni mogoče zadržati, opravlja kosa svoje mrtvaško delo: rod za rodom pada, za njim pa prihaja nov rod. tuj, ki ne pozna ne slovenske pe6mi, ne slovenske besede. Temu rodu kosa prizanaša, ker je odtrgan od svojega debla, ker ne pozna svoje domovine. Bolj ko se po deželi šopiri tuj rod, bolj se ruši tudi starodavni prestol na Gosposvetskem polju, dokler se ne bo nekoč sesul. Tedaj bo vsa dežela ena sama velika božja njiva, eno pokopališče. Ne bo pa na vsem Koroškem človeka, ki bi na Vernih duš dan na grobovih izkrvavelih slovenskih sinov prižgal lučko ter zmolil očenaš za blagor njihov duš... Mariborsko gledališče Sobota, 31. oktobra ob 20. uri: »Ciganski primaš«. Red B. Nedelja, 1. novembra ob 20. uri: »Živi mrtvcc«. Znižane cene. Zadnjič. Ponedeljek, 2. novembra: Zaprto. Torek. 3. nov. ob 20. uri: »Prva legija«. Red B. Shakespeare: Ukročena trmoglavka. Ta duhovita in z blestečimi verzi pisana komedija v prevodu O. Župančiča ter v režiji L Koviča bo naslednja dramska premiera. Nastopijo Starčeva, Rasber-gerjeva, Zakrajškova, Goritiškova, Nakrst, Gorinšek, Verdonik, Košuta, Crnobori, P. Kovič, Košič, Grom, Rasberger, J. Kovič. Blaž, Harastovič, Ma lec, Štandeker in Turk. Maribor Izprememba pri poveljstvu garnizije. Iz Mari- i 14 mrl i o n -.J — 1 -: _ 1 kovni,k Dobrivoj Maslač, ki je dosedaj deloval pri Vojnem okrugu. Na obisk grobov v Gradec bo vozil jutri v nedeljo »Putnikov« avtokar iz Maribora ob pol 8. izpred hotela Orel. Povratek bo ob 23. uri. Trgovinsko računstvo in geometrijsko risanje. V ta kurz, ki se je pričel v organizaciji zborničnega obrtno pospeševalnega zavoda v Mariboru dne 27. t. m. za mojstre in pomočnike, s< še sprejemajo interesenti. Predavanja s« vrše vsak ponedeljek, torek in četrtek od pol 8. do 10. ure v prostorih deške meščanske šole. Vozni red na praznih Vseh svetnikov. Policijsko predstojništvo razglaša, da je jutri na praznik Vseh svetnikov Pobrežka cesta od začetka na Kralja Petra trgu do Mejne ulice med 12. in 19. uro za-prfa za vsa vozila, razen za mestne avtobuse. Vsa ostala vozila, namenjena na pokopališče, morajd voziti po Tržaški cesti in Nasipni ulici in nazaj. Strašna doživetja francoskega časnikarja v oblegani španski prestolnici: Madrid pod škornjem Ljudske fronte Letalci se upirajo Tisti ponedeljek je kakih dvanajst nacionalističnih letal letelo nad Madridom in spet metalo nad mesto letake s poročili o položaju na severni fronti. Letaki so vaoili marksistično vlado, naj 6e več ne vdaja nekoristnemu odporu. Tedaj pa 60 se zapodili pod nebo trije lovski aparati z letališča v Getafe. Krožili so nekaj časa na jasnem nebu, vohali od daleč okrog hrancovih ptičev, potem pa so se previdno spel spustili nazaj na Getafe. Takoj, ko so se pokazala nacionalistična letala, je vojno ministrstvo alarmiralo letalsko posadko v Getafu. Vsega skupaj je bilo v hangarjih deset avijonov. Dvignili so se trije, njihovi piloti so bili bivši nemški vojaki, komunisti. Četrto letalo, ki se je pri odletu pokvarilo, sta pilotirala dva Rusa, Salamon Bartov in Igor Pjatjenski. Šest letal s špansko posadko pa se ni ganilo. Piloti in opazovalci so povedali vojnemu ministru, da se ne dvignejo v zrak, dokler bodo njihovi tovariši-miličniki s severne fronte zaprti v mestni klavnici. Na drugem letališču, v Cuatro Vientos, so pa vsi piloti brez razliike odklonili povelje vojnega ministrstva. Nihče jih ni mogel pripraviti do tega, da bi šli nad Francove letalce. Bali so se. Seveda je ta upor že itak redkih in muhastih pilotov izzval v vladi silno razburjenje. Caballerovi min. so na meji premišljevali, kaj naj narede z muhastimi letalci. Na zadnje so jim obljubili vse, kar hočejo, potem pa jih poslali proti Cartageni, tako da nima Madrid zdaj drugih letalcev, kakor nekaj ruskih in nemških pilotov. To je vsa letalska obramba španske prestolnice. In s temi par piloti misli Largo Caballero ne le Madrid ubraniti, marveč celo Franca premagati! Kdor živi v obleganem Madridu, ve, da je lako prepričanje in govorjenje več kakor otročje. Besede, resnica, pogum in sloga Ta upor letalcev ni bil prvi sumljivi znak, da raste nezadovoljstvo celo v najbolj zvestih oddelkih v Madridu. Da je temu tako, m čudno. Vsi odločujoči ljudje, in ten je danes v Madridu sto tisoč, samo govore in govore. Vsi sovjeti, vsi odbori, vsi odseki in klubi ne predstavljajo danes drugega kakor poplavo praznega klepetanja. Vse se pripravlja na obrambo in na boj z debato, kakor je to sploh običaj pri rdečih junakih V Madridu je vsak dan po 20 velikih zborovanj, kjer se govorniki ure in ure razkrajajo v praznem besedičenju. Nihče ne štedi s slino, vsak se naravnost izliva in razliva v neskončnem govorjenju, ki naj služi ojunačevan]u tovarišev na frontah. Desettisoči ojunačevalcev prirejajo shode, kjer govore o junaštvu, o načrtih, o pomoči, namesto da bi vzeli puško in šli na bojišče. Tega se pa, kakor je to ponavadi pri rdečih vojvodih, vsi boje. Zato se »vojskujejo v zaledju«. Ni čuda, da se zaradi tega upirajo miličniki in letalci, ki so iz socialističnih vrst. Nepotrpežljiva je zaradi anarhokemunističnega debatiranja tudi vlada. Kaj ni dovolj, da korakajo štiri vojske španskih fašistov od zunaj nad Madrid? Ali naj se zaradi neskončnega besedičenja pojavi še peta vojska proti vladi v samem Madridu? Toda brž, ko anarhisti in komunisti izvedo, kakšnega mišljenja je vlada, sklenejo obračunati na kratko. V desetih minutah je na nogah deset tisoč oboroženih ljudi, ki rjovejo proti vladi, proti socialističnim izdajalcem doma in na frontah. En oddelek krene proti mestni klavnici in tam v nekaj minutah obračuna z zaprtimi miličniki, ki so 6e uprli zaradi gladu in pomanjkanja. Druga skupina drvi na .Calle de la Carranza, kjer je socialistični dom in tiskarna madridskega dnevnika »El Socialista«. Množica vdere v hišo in v tiskarno, katero so socialisti že izpraznili, nekaj nameščencev, ki jih dobe v poslopju, po-mečejo z opravo vred na cesto skozi okna. Tretji oddelek je najštevilnejši. Ta krene na Gran Vio, kjer je središče trgovrkih hiš in skladišč. V pol ure je trgovsko srce Madrida podobno opu-stosenemu, izpraznjenemu skednju ... Toda to je vse skupaj samo uvod. Ko sirene zatulijo deseto uro in je treba ugasniti pred smrtno kaznijo vse luči in ognje, prihrumi na ceste mrtvaški sprevod težkih oklopnih vozov, na katerih vihrajo črno rdeče zastavice. Na vozovih se lesketajo usodne začetnice CNT, FA1, PC, POU M. Vse straže, vse patrulje, vsi avtomobili imajo to noč eno geslo: Očistiti Madrid vseh elementov, ki niso dovolj dokazali svoje zvestobe do protifašističnega gibanja in za tein sledi, kar sledi. Krvava noč, ena izmed mnogih Kakor sem že zapisal, ne poročam tu o ničemer dur geni, razen o teni, kar sem videl sam, ali pa kar so mi povedali ljudje, ki zaslužijo, da jim človek verjame. Poslušajte. Policijska postaja na Traversia Mariana Zadnji obhod miličnikov privleče na postajo žalostno gručo žensk, ki so jih prijeli na cesti, 1 g pisali V;' ■ VMŠI Težki oklopni avtomobil, ki so ga nacionalisti v boju vzeli rdečim. potem ko je odzvenelo znamenje ob desetih. Čemu ) in zakaj, ne ve nihče. Kajti prostitucija ni s pod- j ix>ro vseh oblasti nikdar tako cvetela v Madridu, j kakor danes. V tej gruči so natlačene poštene ženske, ki so izgubile rodbino in nimajo strehe ter vlačuge. Vse skupaj nagnetejo v umazano celico za zložince. Pbtem udero vanjo pijani miličniki z revolverji v rokah. Ali nai nadaljujem? Vzpodbuden je pri tej ogabni zgodbi samo konec. Vsem tem nesrečnicam brez razlike, kdo so in kaj so, vžgo po celi sramotni komediji miličniki s cigaretnimi ogorki na prsa znamenje FAI. Med presledki, kadar ženske ne vpijejo, je slišati strahotno cvrčanje žganega mesa... Naravnost nasproti tega policijskega urada je lepa stavba s štirimi nadstropji.'Nadzidki in okraski so anarhistični milici dobrodošli, da preizkuša na njih svoje plezalne sposobnosti. V dobre četrt ure naženo na cesto vse stanovalce te velike hiše. Nekdo zapove: Odložite takoj vso obleko, če nočete, da vam jo sežgemo na kozi!« Nesrečniki store po povelju. Moški, ženske, otroci drhte na cestnem tlaku v mrazu madridske noči. Miličniki škrope z bencinom njihovo obleko in zažgo potem grmado. Potem pa pride glavno, čemur se črno-rdeči heroji ne odrečejo. Pred očmi staršev, sorodnikov, pred očmi mož in otrok, ki morajo mirovati v senci puškinih cevi, posilijo rdeči vse ženske enkrat, desetkrat, kdove kolikokrat... Pripovedujem vam to, kar se je godilo sredi široke ceste. Ce se rdeči miličniki branijo iti na fronto pred puške Francovih Marokancev, je razumljivo, zakaj. Zato, ker se jim zdi prijetneje loviti in preganjati ženske po Madridu v imenu rdeče svobode, kakor pa preganjati fašiste po gorskih frontah. Ljudje ali zverine Na prste lahko seštejete ženske in dekleta, ki si še upajo iti zvečer po madridskih ulicah. Niti spremstvo moža ali zaročenca ne ustavi miličnikov, katerim se je oko ustavilo na tej ali oni ženski. Moža vržejo na tovorni avtomobil, ki vozi do najbližje ječe. Zensko odvlečejo s seboj na svojo postajo, čez dva ali tri dni pa jo pošljejo svojim tovarišem na fronto, ki rabijo dosti tega blaga. Te strašne noči sem videl v Madridu dvanajst, trinajst, petnajstletne fantaline, še otroke, ki 60 se kakor besni psi vrgli na odrasle ženske in sredi ulice iz njih naredili vlačuge. Kdor je hotel posredovati, so mu klicali strahovito grožnjo: »Stran, ali pa te ugriznem.« Ta grožnja doseže zmeraj uspeh, kajti tri četrtine teh zapvušče-nih podivjancev nosi s seboj najstrašnejše spolne tolezni. Nov prizor še tisto noč. Odigrava se sredi mesta na Calle de Cervantes. V majhnem stanovanju biva bivši konservator madridskega narodnega muzeja. Nenadno se vrata odpro pod udarci kopit. •»Preiskava!« »Upam, da imate nalog?« »Ni potrebno. Saj se ni mogoče zmotiti Opravka imamo z vašo hčerjo.« Gospa Munoza, hči konservatorja, je mati majhnega otroka, katerega še doji. Pretekli teden so prišli po njenega moža, ki je bil baje kriv špi-jonaže. Od tedaj ga n:i ne videla, ne slišala več o njeni. Pet ali šest miličnikov udere brez nadaljnjega v sobo gospe Munozove. Z nogami prevrnejo in odrinejo zibel, potem se vržejo na postelj. Dete steza s tal roke po materi, katero na postelji križajo. Ko rdeči heroji odidejo, zagroze 6taremu očetu: »Prihodnjič pridete na vrsto vi.« Na Calle de Moratin izpraznijo spet celo veliko hišo. Vse prebivalce odvedejo v kleti notranjega ministrstva. Notranje ministrstvo potrebuje talcev za varnost pred Francovimi napadi iz zraka. Topovi, ki so jih v bitki pri Adui 1. 18% Abesii^ci zaplenili Italijanom, so se sj>et povrnili v Rim. Enega samega stanovalca so si prihranili za drugačno zabavo. To je sedemdesetleten častnik bivše kraljeve vojske v pokoju. Prisilijo ga, da 6e obleče v star frak, ki ves smrdi po naftalinu Starec se trese od let in od strahu in je neskončno smešen v zlomljenih lakastih čevljih in v visokem cilindru, ki si ga mora posaditi na glavo. Miličnice, ki spremljajo svoje fante pri tem velikem republikanskem poslu, se nebeško zabavajo s starcem, ko jim ga izroče v oskrbo. Zabava se začne s svinjskim klafanjem in gibi, konča se pa s praskanjem in z grizenjem. Starec je ves krvav in ranjen od teh amazonskih krempljev. Naj»ol mrtvega in opotekajočega nazadnje še zvežejo, ga pripno na obešalnik in ga ustrele. Zato, ker je bil častnik? Ne, tega se nihče ne domisli. Zato, ker so j">ri njem, buržuju staremu, v omari našli star, potlačen cilinder. Mož in cilinder sta bila v svoji nemoči nevarna republiki socialističnih baronov ... (Dalje.) Radio Programi Radio Ljubljana Sobota, 31. oktobra: 12.00 Plošča za ploščo, pisana zmes pesmic, veselih in godbe za ples — 12.45 Vreme* poročila — 13.00 Cas. spored, obvestila —_ 13.15 Plošča za ploščo, pisana zmes pesmic, veselih in godbe za ple« — 14.00 Vreme — 18.00 Za delopust! (Igra Radijski orkester) — 18.30 Pomen denarnih ravodov za varčevanje in napredek nar. gospodarstva (dr. Vlad. Murko) — 18.45 Naša kri, naSe morje (g. Joža Likovič ob priliki dneva Jadranske Straže) — 19.00 Cas, vre.ne, poročila, Hpored, obvestila — 19.»0 Nac. ura: Prvinam* gani?, a tor kmetijskih predavanj in tečajev v Srb^J^H* Atanasije Nikolič (Svetislav Šumarevič) • Bgd — 19.50 Pregled sj)oreda — 20 (M) Zunanja politika (g upfM^iirk-dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 «Zmeda v studiu«. Zmiešaun večer (po neki noveli iz IV. letnika revije -»Radio Ljubljana"), besedilo napisal Niko Kuret. Režija: Ivan Pengov. Sodelujejo: člani rad dram. družine in Radijski orkester. Vmes nekaj plošč — 22.00 (^as, vreme, !>oročila, spored — 22.20 Muzikalni drobiž (Radij»ki orkester). Natančnejši spored dobite v tedniku «Radio Ljubi j ar. a«. Drugi programi Sobota, 31. oktobra. Belgrad /..* 19.50 Srbski večer —• 22.20 Kavarniška godba — 22.50 Plesna glasba — Zagreb: 20.00 Bosanski narodni običaji — 20.30 Violina —- 21.00 Zabavni veper — 22.20 Plesna glasba — Drina j: 19.15 Ciklus avstrijskih operet ~ 22.20 Klavir — 23.10 Plesna glasba —- 24.00 Ciganska glasba — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba — 20.45 Opera, nato plesna glasba —■ Rim-Bari: 20.40 Opera, nato plesna glasba — Prana: 20.05 Simfonični koncert — 22.30 Kabaret - Varšava: 19.30 Simfonični koncert — 22.00 Pianinski koncert — 22.30 Zanavna glasba — Berlin-Hamburg: 20.10 Operetni večer — Konigsberg: 20.10 Flotowa opera ('Aleksandro Stradella« — Vratislava-Lipsko: 20.10 Val&ki — Strassbourg: 21.30 Alzaški večer. 90 Zeleni pekel »Špasni fantje, ti Indijanci,« je pripomnil. »Petrolej poznajo čisto natančno po tipanju in po smradu. Vendar se nam je zadnjič pripetilo, da se je nekdo izmed njih hotel kopati v čistilnici. Seveda je utonil kakor kamen. Zato smo morali naročiti v Pilco-mayo kavelj, kakršen je potreben za dviganje čolnov.« S tem se je naše poznanstvo s pionirji Standard Oila končalo, če ne štejemo k temu še četrtega površnega srečanja. Kajti drugo jutro smo odpotovali naprej. Zmeraj se jih bom spominjal z vso hvaležnostjo, zakaj zaupali so našemu poštenemu obrazu in so delili z nami vse, kar so imeli. Odkritosrčno upam, da se bom s temi pogumnimi, ljubeznivimi možmi še kdaj srečal. Zadnje srečanje z njimi smo doživeli v Yacuibi. To srečanje mi bo zmeraj ostalo v spominu kot primer vzorne velikodušnosti in dobrosrčnosti. Urrio se je mudil nekje na železnici. Ni se nam posrečilo, da bi dobili zvezo z njim. Tigrovec in jaz sva bila docela suha. Še zmeraj sva potovala sama s svojimi Indijanci in od naslednjega Urrijevega taborišča naju je ločilo tri sto kilometrov. Imela pa nisva niti beliča več v žepu. Zaradi te okoliščine naju ni prav nič presenetilo, če naju je kdo imel za ubožna potepuha in če bi naju bil odslovil Toda lastnik hotela, Španec orjaškega trebušnega obsega, ki je imel glavo podobno Noetovemu jajcu in je bil včasih tenor v mestni operi, nam je plačilo odložil, dokler ne bi prišla do Tarie. Neki mlad Amerikanec, | inžener Standard Oila nama je ponudil de- 1 narno podporo iz svojega žepa. Če jima ta knjiga kdaj pride v roke, naj vesta, da se oba s Tigrovcem z odkritosrčno hvaležnostjo spominjava zaupanja, ki sta ga imela do naju. Urria in Bee Masona sva videla spet šele, ko sva dospela do gora pri Sucreu. Čeprav sva Tigrovec in jaz peš in na konjih prevalila tistih 300 km do Tarrie v petih dneh, sta vendar Urrio in Bee Mason bila odpotovala tri ure pred najinim prihodom. Tako se je naša ekspedicija končala. 25. p o g l a v j e. Še pred nedavnim mi je ugleden Bolivi-janec očital naslov te moje knjige. Zeleni pekel! Pokrajina, kjer je vsak dan na vrsti žeja, kjer brenče žuželke po gozdovih in iščejo krvi, kjer je hrana skopa in kjer je težava najbolj običajna prikazen, kjer preže vampirji na tovorne in jezdne živali. To je vtis, ki ga mora vzbuditi moja knjiga v vsakem bralcu, mi je rekel ta Bolivijanec. Poslušajte moj odgovor. Vzhodna Bolivija je nedvomno bogata dežela. Dolga stoletja so vladali jezuiti kot sposobni in podjetni gospodarstveniki nad pokrajino Chiquitos. To dejstvo govori celo izobražencu veš, kakor dolge knjige. Kajti čeprav so bili jezuiti izborni misijonarji, katej-im je bil pri srcu najprej duševni blagor domačinov, so vendarle malokdaj prevzeli v misijonsko delo kako ozemlje, katerega ne bi bilo mogoče spraviti do blagostanja. Prav tako je bilo tudi tu. V Chi.uetosu je bilo povsod govedi, bombaža in sadja v obilju. Kratek pogled v arhive v SantaCruzu kaže razločno, da so jezuiti vladali nad številnim prebivalstvom, ki je bilo samozavestno in ponosno. Ta moja kronika ni nikdar hotela biti kaj drugega kakor poročilo o mali četi mož, ki so šli iskat dogodivščin. Ze od začetka so se odločili, da bodo šli po poti, na katero ni od časov prvega raziskovalca še nihče stopil. Mi smo bili pionirji, ki so si krčili stezo po širokih predelih gozdov, ki niso bili zaznamovani na nobenem zemljevidu. Snmo po sebi umevno je, da smo pri tem zadeli dostikrat na zapreke, kakršnih človek v navadnem življenju ne pozna. Voda nam je pošla marsikdaj, ker nismo po končani naporni ježi zvečer imeli ne časa ne moči, da bi zemljo izgrebli 6 metrov na globoko, čeprav mi je moja šiba za iskanje vode pravila, da je v globini voda. Trpeli smo pomanjkanje hrane, ker si divjačina nikdar ne upa daleč stran od vode. V tem ni bilo nič nenavadnega. Argentina je najbogatejša pokrajina v Južni Ameriki, toda komaj kake reke struga reže nepregledne pampe. Argentina je dežela črpalk na veter, ki spravljajo vodo na površje, da lahko živi govedo in l. adje. Reke so tam samo izjeme splošnega pravila. Tudi mrčes je bil za nas hujša nadloga in muka kakor za vse, ki nam bodo pozneje sledili. Brž. ko bo zvezala železniška proga Chi-quitos z morjem, bo mrčes povečini izginil, kajti njegovo letalno območje se razteza komaj na nekaj sto metrov. Komarji le neradi zapuste gozd. Celo vampirje bo kaj lahko zatreti, ker žive v duplih. Če si bodo ljudje vzeli časa in potrpljenja, jih bodo kaj lahko iz-kadili iz njihovih lukenj. Bolezni je v tej obljubljeni deželi kaj malo. Sončarica je čisto nepoznana. Kdor obišče velike vzhodne ravni, se mora pripraviti na tvore na nogah, kakršne sva imela Urrio in jaz. Toda ti gnojni tvori izginejo v šestih tednih in se nikdar več ne povrnejo. Ti tvori so znani tudi v Afriki in Avstraliji. Toda kljub temu v naši mali četi ni nikogar, ki se ne bi takoj spet vrnil tja nazaj, brž, ko bi- se mu ponudila prilika. Naša pot j* pri kraju. To leto v divjini je bilo krasno. | Urrio, Bee Mašon in jaz se včasih še dobimo in^ prijateljstvo, ki je med nami vzra-slo v džunglah, še ni nič zbledelo, da celo ojačilo se je, ker smo zdaj dobili časa, da premislimo svoje dejanje in nehanje v Zelenem peklu. Zdaj pa zdaj dobimo poročilo od Tigrovca. To so kratka angleška pisma, ki niso ta-! ko brez napak kakor njegova govorica. Trenutno se mudi v Newyorku in si prizadeva, da bi vzbudil zanimanje za svoje lovske posnetke pri neki veliki družbi. Najbrž, da se mu bo posrečilo. Še • en trenutni posnetek in moje pripovedovanje bo končano. Prizorišče te zgodbe je Urrijev klub z natakarjem, ki zmeden stoji v ozadju. Na mizi leže šliije pribori, toda en prostor je prazen. Nenadno pa se kozarci napolnijo in trije možje dvignejo vino k svojim ustom. Ti trije možje so čisto različnih poklicev, veže jih samo skupen spomin in skupna ljubezen do širokih obzorij. Njihove oči strme na prazni stol, ki ga oklepa toliko njihove ljubezni. »Tigrovec!« pravimo vsi trije. In vsi želimo svidenja z njim. Konec. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo Kopitarjeva ulica 6'II1 IVIelon In 2f)9h Uprava Kopitarjeva 6. Tplnfon 2392 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Čec Izdajatelj- Ivan Rakovec Urednik Jože Košiček