štev. 157 a Leto LXXI Naročnina mesečno 18 Lir, ca Inozem« •tro 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 65 Lir. Cek. rafc. Ljubljana 10.650 ca naročnino ln 10.349 cainaerat* Podraialeal | Noto mesta* lzkl]i(n poohla&enlra n oglaševanje Italijanskega ln tujega Izvora i u n iona Pnbhlicitik Italiana S. A, Milano. V LJubljani, v sredo, 14. julija I943-XXI Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ta dneva po praznika. (Jredntitvo ln oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrnzionei Kopitarjeva k, Lnbiana. Telefon 4001—4005. Goncessionaria escluslva per la pnbbHcltS dl ed oster«: Union« Puhblicita Italiana Prezzo - Cena L 0.80 Abboaamvatl: Mm 18 Lire. Estero, me-i« 3150 Lire. Edi- cione domenica. an-no 34 Lire. Estero 65 Lir«. C. C. P.i Lubiana 10 650 per gli abbonamentl, 10.349 per 1« in-•erzionL. Flllalel Novo metlo. provenienza Italiana S. A, Milana, BoIIettino No 1144 La battaglia prosegue con immutata violenza II nemico ha perduto 25 apparecchi Due incrociatori danneggiati, un pi-roscafo affondato, numerosi mezzi navali danneggiati La battaglia prosegue con immutata violenza nella regione mcridionale della Sicilia dove il nemico ccrca di ampliare le teste di sbarco cha ha potuto costituire a Lic a t a, Gella, Pachi-no. Siracusa e A u g u s t a. Nelle acque deli isola aerosilurantl italianl e bombardieri delPAsse ataccavano ripetutamente unita mercantili e da guerra, aflondando un piro-scaio di medio tonnelaggio e incendiando o dan-ncggiando due incrociatori, numerosi trasporti e parecchi mezzi navali minori. Nel cielo della Sicilia 14 apparechi sono stati abbattuti dalla caccia italo-germanica, nove dalle artiglierie contraeree. Nostri cacciatori distruggevano sulla Sar-d e g n a due altri velivoli. Formazioni nemiche hanno bombardato con-trl della Sicilia e della Calabria, fra cui C a t a -n i a , M e s s i n a e R e g g i o. Questa notte una incursione I stata compiuta su Torino, dove la popolazione ha subito per-dite e il centro urbano danni considerevoli. Non hanno fatto ritorno alle basi sei nostri aereL * Le incursioni citate dal BoIIettino odierno hanno causato le seguenti vittime iinora accer-tate: A Catania 25 morti e 63 icriti; a Leoniorte 8 morti e 2 Icriti; a Reggio Calabria 3 morti e 2 !e-riti; in provincia di Catanzaro 32 morti e 42 feriti; a Torino 101 morti e 203 feritL Silovita bitka na Siciliji se nadaljuje Sovražnik je izgubil 25 letal — Dve križarki poškodovani in zažgani, en parnik potopljen, mnogo drugih pomorskih sredstev poškodovanih Vojno poročilo št. 1144 Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Bitka se v južni pokrajini Sicilije nadn-ljuje z nespremenjeno silovitostjo, kjer sovražnik skuša povečati izkrcevalna mostišča, ki jih je mogel vpostaviti v L i c a t i, G_e 1 i, P a -chinu, Siracusi in Augusti. V vodah otoka so italijanska torpedna letala in bombniki osi znova napadali trgovske in bojne ladje in so potopili parnik srednje tonažc in zažgali ali poškodovali dve križarki, mnogo prevoznih ladij in več manjših pomorskih sredstev. Nad Sicilijo so italijanski in nemški lovci sestrelili 14 letal, 9 lotil pa je sestrelilo protiletalsko topništvo. Naši lovci so nad Sardinijo sestrelili šc dve letali. Sovražne skupine so bombardirale središča v Siciliji iu Kalabriji in med temi Cata-nijo, Messino in Reggio. Ponoči je bil izveden polet na Turin, kjer je prebivalstvo imelo izgube in mestno središče mnogo škode. Na svoja oporišča se ni vrnilo 6 naših letal. * Poleti, omenjeni v današnjem vojnem poročilu, so povzročili naslednje do sedaj ugotovljene žrtve: V Cataniji 25 mrtvih in 63 ranjenih: v Leontortu 8 mrtvih in 2 ranjena; v Reggio Calabria 3 mrtvi in 2 ranjena; v pokrajini Catanzaro 32 mrtvih in 42 ranjenih; v Turinu 101 mrtev in 203 ranjenih. Anknra, 13. julija. Dnevnik »Ulusc komentira napad na Sicilijo in podčrtava, da so Angleži in Amerikanci morali izvesti ta poskus zaradi hude ne\arnosti, ki jo je za plov- Nov uspeh severno od Bjelgoroda Nad 400 oklepnih voz uničenih, sestreljena pa 103 letala — Napadi na industrijske naprave v Angliji Hitlerjev glavni stan, 13. julija. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Severno od Bjelgoroda je pridobil nemški napad s podporo letalstva po razbitju dveh sovražnih oklepnih skupin nadalje na terenu. Protinapadi močnih pehotnih in oklepnih oddelkov, ki so jih Sovjeti privedli z drugih odsekov fronte in iz globine zaledja, ka- Finsko vojno poročilo Helsinki, 13. jul. AS: Finsko poveljstvo poroča: V zadnjih 24 urah so finski oddelki na bojišču Karelijske ožine odbili napade majhnih rdečih oddelkov. Drugod ni bilo nič posebnega. Berlin, 13. jul. AS: Iz pristojnega vira se je izvedelo, da so nemške podmornice znova napadle angloameriške konvoje in to kljub hudi obrambi. Nemške podmornice so potopile 6 parnikov s skupno 42.000 tonami. Prav tako se je izvedelo, da so nemške čete včeraj v odseku pri Bjelgorodu dosegle spet nove uspehe. Ponekod je prišlo do boja na nož. Med temi spopadi so nemške čete izločile in uničile velike sovražne sile. Več tisoč sovjetskih vojakov je bilo zajetih. Na bojišču je sovražnik pustil 129 tankov in še mnogo orožja, med temi je bilo več velikih topov zaplenjenih. Južno od Orla so nemški oddelki zavzeli neke kraje. Vzhodno in severno od tega središča pa so na treh točkah Sovjeti povečali svoje napade, vendar pa so bili ti napadi odbili ter je imel sovražnik velike izgube. bo v sieilskem prelivu predstavljalo letalstvo osi. Na drugi strani pa podčrtuva, da napad na Sicilijo za Italijo ni bil presenečenje in se zato resnične težave za Angleže in Amerikance šele začno. Angleži in Amerikanci bodo morali naleteti na utrdbe italijanske obrambe in prav tako na srdit odpor, s katerim bodo italijanski vojaki brani* domačo zemljo. »Tasviri F.fkar« meni, da je politična stran izkrcanja v Siciliji večja od vojaške, kajti ves italijanski narod je združen za obrambo svoje narodne enotnosti in svojega ozemlja. Dnevnik »Som Telegraf« piše, da angleško-umeriške operacije na Sredozemskem morju Nemcev ne bodo ovirale pri bojih na vzhodnem bojišču in ne bodo mogle zmanjšati nevarnosti na vzhodu. Madrid, 13. julija. Španski tisk spremlja izredno pozorno bitko za Sicilijo in ji posvečuje cele strani. Vsi listi podčrtavajo srditost bitke. Silovitost bojev narašča zaradi tega, ker so Anglo-amerikanci vrgli v boj pomembne sile, italijanska obramba pa je izredno hitra in učinkovita. Listi poveličujejo junaštvo italijanskih bojevnikov in sicilsko prebivalstvo. Prav tako podčrtavajo, da je ves narod prežet z vojnim navdušenjem, kar se je zlasti pokazalo v velikih rodoljubnih manifestacijah v vseh velikih italijanskih mestih. Berlin, 13. julija. AS. Berlinski listi tudi danes v svojih jutranjih izdajah objavljajo razne komentarje o razvoju vojaškega položaja na Siciliji. Listi podčrtavajo, da so Angleži in Amerikanci računali s presenečenjem, vendar pa niso pričakovali, da bodo na Siciliji naleteli na takšne obrambne naprave, kakor so jih v kratkem čas-u zgradile italijanske in nemške sile. Nemški tisk soglasno podčrtava čvrsto odločnost in visokega bojnega duha Italijanov. V celoti pa nemški listi obširneje razčlenjujejo politični položaj, ki spremlja vojaške dogodke na Siciliji in pri tem ponavljajo Nov vojaški guverner za Črno goro Rim, 13. julija. AS. Kakor je bilo že sporočeno, se je ugodno zaključil operativni nastop proli partizanskim tolpam v Črni gori. Zaradi uničenja uporniških sil se je vojaški položaj tam ustalil. Ker je armadni general Pirzio Birolli svojo nalogo končal, ga je kot guvernerja Črne gore zamenjal general armadnega zbora grof Curio Barbasetti di Prun. naziranje uradnih krogov v zadnjih dneh. Predvsem so poudarja, da je \vashiugtonska vlada pohitela, da bi izkrcanje v Siciliji krstila kot »Kisenhowerjevo podjetje«, lako so Amerikanci hoteli temu podjetju dati čisto ameriški značaj, da bi tako izločili angleški delež pri sodelovanju. »Volkischer Beobucliter« in »Deutsche AII-gemeine Zeitung« spravljata to dejstvo v zvezo z naraščajočim nerazpoložonjem, ki je bilo v sovražnem taboru že vidno iu se bo zdaj šo razširilo in to no samo v sestavu treh sil Anglije, Amerike in Sovjetske H usijo. ampak tudi med obema narodoma Anglije in Amerike. Sicilijanci odločno branijo svojo zemljo Stoekholm, n. julija. AS. Rimski dopisniki švedskih listov i>oročajo o trdni odločnosti italijanskega naroda in podčrtavajo, kako so se zavezniki zmotili, ko so mislili, da bo zasedba Sicilije lahko in prijetno podjetje. Dopisniki opozarjajo, da se angleškim, ameriškim in kanadskim četum, ki so se izkrcale na Siciliji, ni posrečilo prodreti v notranjost in so naletele na velike težave ter na najsrditejši od|wir branilcev otoka. Zavezniki so se zmotili v nadi, da bi jih sicilsko prebivalstvo mirno gledalo. Obratno, sicilsko ljudstvo, kakor ves italijanski narod jo čvrsto odločeno braniti svojo zemljo z vsemi sredstvi. Dopisnik lista »Stockholin Tidningen« podčrtava, da morala branilcev ne bi mogla biti boljša, da je italijanski vojak v prvi črti obenem s sirilskiin, da sc vojskuje / velikim preziranjem nevarnosti, prebivalstvo otoka pa je sodelovalo pri obrambi proti padalcem. Japonska letala potopila šest ameriških letal Tokio, H. julija. Japonski glavni slan poroča, da so letala mornarice nenadoma napadla pristanišče Rendova in potopila b i/krce\nlnili parnikov in sestrelila "i sovražnih letal. Ja-potiski lovci in bombniki so tudi napadli sovražne čete, ki so se izkreevale na severozahodni obali Nove Georgije in sestrelile med I k) jem 24 od 40 letal, ki jih jc sovražnik vrgel v boj, da bi zavrl tu napad. general milice Francisci junaško padci v bojih na Siciliji Rim, 13. jul. AS. Na čelu svojih oddelkov je v boju na sicilski zemlji 11. julija padel general milice Enrico Francisci, poveljnik 13. okrožja črnih srajc ter zvezni general pri poveljstvu oboroženih sil na otoku. General Francisci se je rodil v Monte Mer-lo (Firenze) 18. aprila 1884. Prišel je iz vrst aktivnih častnikov vojske in je bil poveljnik akcijskega oddelka na isontskem področju. Ob ustanovitvi milice je prevzel poveljstvo 62. legije »Isonzo« nato pa je šel zaporedoma v legije Foligno, Pisa in La Spezia. Kot rojen bojevnik se je med prvimi zapisal za prostovoljca Pomorska bitka pri ©olombangari Dve sovražni križarki potopljeni, ena pa zažgana kor tudi močni razbremenilni napadi na področju zapadno in severno od Orla, so se zrušili ob najtežjih sovražnikovih izgubah. _ Včeraj so oddelki kopne vojske, orožja SS in letalstva , ponovno uničili nad 400 oklepnih voz. 103 sovražna letala so bila sestreljena v letnl-skih bojih in po zaslugi protiletalskega topništva. Na Siciliji nadaljujejo osne sile ogorčene borbe proti sovražniku, ki so je izkrcal na otoku. Nemški in italijanski letalski oddelki posegajo v borbe na zemlji in so bombardirali izkrcevalno mornarico pred obalo otoka, ki so ji prizadeli zelo hude izgube. Nad Sicilijo in Sardinijo je bilo sestreljenih 25 sovražnih letal. Na zapadu jc oddelek težkih nemSkih bojnih letal preteklo noč z dobrim uspehom napadel pristaniške in ladjedelniške naprave v mestu Greams-by. Nadaljnji letalski napadi so bili usmerjeni na posamezne cilje, na področju Londona in na jugovzhodni obali Anglije. Eno nemško letalo se ni vrnilo s teh akcij. Letala za daljne polete so bila ponovno poslana v napad proti sovražnima ladjama, ki sta bili dne 11. julija na Atlantiku zažgani. Eden izmed teh velikih transportnih parnikov sc je ze potopil, drugi pa je bil potopljen z bombnim zadetkom. S tem je sovražnik spet izgubil dve ladji s skupno 30.000 br. reg. tonami. Tokio, 13. julija. Japonski glavni stan je objavil naslednje uradno poročilo: Japonska posadka na Novi Georgiji živahno že od 5. julija odbija sovražne sile, ki so se izkrcale na raznih točkah in skušajo prodirati proti Mundi v severni smeri. Japonska pomorska skupina je severno od otoka Colombangara v noči na 12. julij pognala v beg sovražno skupino, v kateri je bilo najmanj četvero križark. Med spopadom sta bili dve križarki potopljeni, ena druga pa zažgana. Neka naša križarka je bila nekoliko poškodovana. Ta bitka se bo imenovala »bitka pri Colombangari«. Tokio, 12. julija: Glavni ravnatelj japonske vojaške uprave je guvernerjem Malajskega polotoka na zborovanju v Šonanu razložil glavne smernice japonske uprave v južnih pokrajinah. Načela japonske politike v teh pokrajinah so naslednja: 1. Prebivalstvo naj sodeluje dejansko pri upravi; 2. povečanje pridelovanja življenjskih potrebščin; 3. preosnova nasadov kavčuka. Tokio, 13. julija. AS. Japonski glavni stan objavlja, da so ti. julija skupine japonskih liombnikov napadle sovražne čete, ki so se iz-krcavale na vzhodni obali otoka Nove Georgije. Pri letalskih bojih jc bilo sestreljenih 24 sovražnih letal. Organizacija velike Azije se uspešno razvija izjave predsednika japonske vlade generala Toja lujejo pri skupni zmagi. Boj za veliko je omogočil narodom stresti s sebe Tokio, 13. julija. AS. Japonski predsednik vlade se je vrnil s svojega nadzorstvenega potovanja v južnih pokrajinah in je podal časnikarjem nekaj izjav. V svojih izjavah je general Tojo poudaril, da se uspešno razvijajo južne pokrajine. Med svojim obiskom na Tajskem jc lahko ugotovil, da se. zmagovite sile teh narodov dobro razvijajo, kajti ti južni narodi imajo za cilj, da se izognejo anglosaškemu izrabljanju. Žele si pa predvsem napredek velike Azije. Japonski predsednik vlade je pohvalil tajsko ljudstvo, ki pod vodstvom svojega predsednika vlade Iliduna odlično dopri-naša skupni stvari. Nato je govoril o svojem obisku v Sonanu, kjer se je sešel s Ciandro Bosejem in dr. Ba-mawom, predsednikom birmanske vlade. Izrekel je besede občudovanja za indijsko narodno vojsko. Govoreč o Birmaniji in Filipinih, je general Tojo izjavil, da se neodvisnost teli dveh dežela uresničuje. Prav tako je zadovoljen nad obiskom na Malajskem polotoku. Ljudstva na Sumatri in na Borneu zelo sode- Azijo anglo- ameriški jarem iu kreniti na pot blagostanja in pravice. Alcazar v Toledu bo obnovljen Madrid, 13. iulija. AS. Alcazar v Toledu bo obnovljen. Notranji minister je podpisal ukaz in pravilnik o tem, kako naj se vrše obnovitvena dela. Nemiri v Palestini Smirna% 13. julija. AS. Poročila iz Palestine pravijo, da |e prišlo do hudih protiangleških manifestacij medtem ko je emir Abdullah iz Transjor-danije opravljal prvi del svojega uradnega obiska v Palestini. Židovske organizacije v Palestini so zaprosile angleškega visokega komisarja v Jeruzalemu, da naj zaradi napetega položaja zaprosi emirja Abdullaha, da naj skrajša svoje potovanje. v španski vojni, kjer je poveljeval 5. skupim v bitkah pri Malagi in Guadalajari ter jo z redko drznostjo ter neukrotljivo hrabrostjo vodil do zmage v bitkah pri Suntanderu in lortosi, kjer si je zaslužil omenil)« v dnevni zapovedi generala Franca. V sedanji vojni se je udeleževal nastopov na ruskem bojišču kot poveljnik skupine »23. marec«. Na Siciliji je bil od letošnjega marca za zveznega generala pri poveljstvu oboroženih sil na otoku. General Francisci je bil vitez snvojskega vojaškega reda. Japonski list o bojih na Siciliji Tokio, 13. julija. AS. Ves tisk piše obsežno o bojih v Sicilij. Dnevnik »Nairku Simpo« podaja mnenje japonskih vojaških krogov in pravi, da je sedanji potek bojev na Sredozemskem morju zanimiv tudi za vzhodno Azijo. Zdi se, da so operacije na Sredozemskem morju v časovni zvezi z boji v Rusiji in prav tako s sovražno ofenzivo proti otokom Rendova, Nova Georgija in Nova Gvineja. List pripominja, da je sovražnik na vseh bojiščih sprožil istočasno ofenzivo, ki pa sc ji bodo države trozveze kar najučinkoviteje uprle. List poveličuje pogum čet, ki branijo Sicilijo. Lepa fašistična manifestacija v Tirani Tirana, 13. jul AS. Na vcličastnen zborovanju v gledališču »Savoia« je govoril zbranim fašistom zvezni tajnik, načelnik* italijanskega zastopstva pri albanski vladi Eksc Cilenzi i« slovesno proglasil v imenu Kralja in Cesarja in Duccja, da je fašistična zveza v Tirani ustanovljena. Manifestacija se je razvila v navdušen izraz fašistične vere. Navzoči so bili zastopnika albanske vlade, albanske fašistične stranke in najuglednejše vojaške in politične oSebnosli iz prestolnice. Nasprotnikove bedastoče Rim, Ci. jul. AS. Sovjetska uradna agencija piše: »Z Rima je prišlo poročilo, da je OVIIA odkrila zaroto proti Mussoliniju v pokrajini Tarantu. Zarotniki so so zbirali okrog dr. Bo-rclija, tarantskega prefekta, in dr. Pcrroneja. zveznega tajnika fašistične stranke. Ilili so v stalnih zvezali z mnogimi fnšističnimi veljaki in rimskimi vojaškimi voditelji. Po istem poročilu je fašistični direktorij imel nujno sejo. na kateri so razpravljali o odkritju te zarote. General Galbiati, načelnik fašistične milice je v naglici odpotoval v Taranto ter je imel izredna [►ooblastila, da zaroto zatre. Na Gulbiatovo povelje so na debelo zapirali voditelje fašistične organizacije ter prelektiire v Farantu. Zaprli so tudi prefekla Borellija in zveznega tajnika Pcrroneja.« Predpisi o žetvi in oddaji letošnjega žita Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino smatrajoč za potrebno, da se vzporedijo predpisi o ureditvi ukoriščanja žitnega pridelka, ud reja: 1. Pšenica, rž, oves, ajda, ječmen, koruza in njih mešane vrste so od trenutka, ko se poianjejo in po vsej svoji količini v zrnju pri pridelovalcu ali pri tistem, ki ima pridelek, pod zaporo na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu in se ne smejo zapori odtegniti, kolikor ne določa naslednji člen izjem. 2. Od zapore po prednjem členu 60 izvzeti v količinah in po pogojih, kakor jib določi Visoki komisar z odlokom, tisti pridelki, kt so določeni za družinsko potrošnjo pridelovalcev ter njihovih kmetijskih delavcev in sorodnih skupin ter količine za setev in za rejo živine. Količine, ki se puste pridelovalcem na razpolago za družinske potrebe, za setev in za rejo živine, se po nikakršnem naslovu ne smejo odstopiti drugim in jih tudi pridelovalci ali imetniki no smejo porabiti zn druge namene. Presežki nad deleži, dovoljenimi za potrebe iz prednjega odstavka, ostanejo pod zaporo na razpolago Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda, kateremu jih je treba javiti v 10 dneh od dne, ko se presežek ugotovi. 8. Pridelovalci in imetniki z zaporo obseženih pridelkov so dolžni te hraniti in so odgovorni, da se upošteva zapora do njih oddaje Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu ali od tega določenim tvrdkam na krajih, ob pocojih in v rokih, kakor jih določi ta zavod. Z zaporo obseženi pridelki se ne 6mejo porabili, prodali ali odstopiti, niti so ne smejo odvažati drugače kot za pooblaščene namene. Nad njimi izvršujejo nadzorstvo organi iz 5lena 1. naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8, nameščenci Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda, okrajni civilni komisarji in občinski uradi. 4. Kmetijski oddelek Visokega komisariata ugotovi sporazumno s Pokrajinskim prehranjevalnim zavodom in z občinskimi preskrbovalnimi uradi ploščine, uporabljeno za gojitev pridelkov iz člena 1. te naredbe. Po ugotovitvah iz prednjega odstavka eporoči Pokrajinski prehranjevalni zavod posameznim pridelovalcem, koliko vsakega posameznega pridelka so dolžni oddati. 5. Cene za oddajo določi Visoki komisar in veljajo za blago, oddano v razsutem stanju v zbiralnih središčih, ki jih določi Pokrajinski prehranjevalni zavod 0. Kršitelji določb lo naredbe in odredb, ki jih izda v izvrševanju podeljenih mu pooblastil Pokrajinski prehranjevalni zavod, se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, po postopku iz naredbe z dne 20. januarja 1942-XX št. 8 in po naredbi z dne 25. novembra 1942-XXI št. 215 v denarju do DOOO lir ali pa poleg tega še z zaporom do dveh mesecev. 7. Ta naredba. s katero se razveljavlja naredba z dne 6. junija 1042-XX št. 113, stopi v veljavo od dne objavo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Določbe o zapori in razdeljevanju sena ln slame Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: 1. Vse količine sena in pšenične, ovsene, ržene in ječmenove slame, pridelane v pokrajini ali uvožene, so pod zaporo na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu in se ne smejo odsvnjati. Količine teh pridelkov, ki so potrebne za navadno uporabo gospodarstev posameznih imetnikov, se po istem delu, ki ni zasežen v smislu poznejšega člena 6., oproščajo zapore postopno, kakor se uporabljajo. 2. V primerih prodaje ali odstopa trave po kakršnem koli naslovu ali zakupa ali podzakupa delov zemlje za pridelovanje sena morajo prodajalec, odstopnik ali zakupodavuc ali podzakupoda-vec prijaviti take pogodbe Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v 15 dneh od dneva njih sklenitve. Količino sena, pridobljeno od košnje trave ali z zakupljenih zemljišč mora imetnik prijaviti Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v 15 dneh od dne košnje. Imetnik mora spolnjevati vse dolžnosti, naložene s to naredbo. 3. Pridelovalci in imčtniki sena in slame so dolžni skrbeti, da sc z zaporo obseženi ali za oddajo zaseženi pridelek ohrani v dobrem staDju in odgovarjajo za to kot hranilci. Prepovedujeta se zametavanje in uničevanje teh pridelkov iz kakršnega koli razloga. 4. Ravnateljstvo kmetijske in veterinarske službe Visokega komisariata določi sporazumno s Pokrajinskim prehranjevalnim zavodom v mesecu marcu vsakega leta tiste količine sena in slame, ki se morajo v vsaki občini oddati, da se zadovolji pokrivanje potrebe pokrajine, pri čemer je upoštevati posebne proizvajalne in živinorejske pogoje. 5. Ravnateljstvo kmetijske in veterinarske službe Visokega komisariata sestavi po obdelanih ploščinah, podatkih o pridelavi sena in slame in številu glav živine vsakega gospodarstva v mcsecu aprilu vsakega lela sezname gospodarstev, zavezanih za oddajo sena in slame od pšenice, ovsa, rži in ječmena, pri čemer je navesti za vsako gospodarstvo njegov oddajni delež. 6. Po seznamih in prednjega člena, po prijavah imetnikov v smislu naslednjega člena, po prošnjah za nakazovanje po členu 8. in zahtevah v pokrajini razmeščenih oboroženih sil predpiše Pokrajinski prehranjevalni zavod vsakemu posameznemu gospodarstvu, koliko sena In slame mora hraniti na razpolago prejemnih ustanov in tvrdk zaradi izročitve ob dneh in na način, kakor jc določeno v odloku ali pa kasneje. 7. Količine sena tn slame, ki niso zasežene po prednjem členu, ki bi pa bile odvečne glede na potrebe gospodarstva, sc morajo prijaviti Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v rokih, ki jih določi ta zavod za vsako občino in ki se objavijo z nabitkom na občinskem poslopju. 8. Kmetijska, živinorejska in prevozna podjetja, ki ne pridelujejo sena in slame ali jih pridelajo premalo, smejo zaprositi do 31. maja za seno, do 31. julija pa za slamo, pri Pokrajinskem prehranjevalnem zavodu, da se jim nakažeta za živinorejsko rabo, pri čemer navedejo poleg količine proizvoda, ki ga potrebujejo, tudi število in vrste živine, ki jo imajo. Prizadeti lahko navedejo v prošnji za nakazilo tista podjetja, pri katerih naj bi se jim predvsem dovolilo nakazilo. 9. Promet s senom in slamo na območju pokrajine ureja Pokrajinski prehranjevalni zavod. Prevozov omenjenih pridelkov ne sme nihče opravljati brez predhodne pooblastitve po tem za- vodu, ki izda posebno spremno listino, iz katere so razvidni: vrsta in količina blaga, ki naj se prepelje, namen prevoza, dan in ura, ko se opravi prevoz, pot vrsta in druge oznake za to uporabljanih vozil. 10. Za izvoz v členu 1. navedenih' pridelkov iz pokrajine ja potrebna predhodna izjava Visokega komisarja, da r,i zadržka. Prošnje je treba pošiljati preko ravnateljstva kmetijske in veterinarske službe po zaslišanju Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda. 11. Uradniki in uslužbenci ravnateljstva kmetijske in veterinarske službe ter Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda nadzorujejo spolnjevanjc te naredbe tudi s krajevnim ogledom pri gospodarstvih, da sc ugotovijo dejansko dosežena proizvodnja, obstoječe količine pridelka in živinorejske potrebe gospodarstva. 12. Pri prvi uporabi te naredbe sc predpisujejo namesto rokov, navedenih v posameznih členih, tile roki: a) petnajst dni od uveljavitve naredbe za prijave pogodb po prvem odstavku člena 2., sklenjenih pred dnem objave te naredbe, in za prijavo količin, pridobljenih pred to objavo od kupljene trave ali z zakupljenih zemljišč po drugem odstavku istega člena; b) mesec julij 1943-XXI, v katerem mora ravnateljstvo kmetijske in veterinarske službe izdelati za vsako občino načrt oddaje po členu 4. in določiti po členu 5. količine, ki naj se zasežejo pri vsakem gospodarstvu; c) mescc julij 1943-XXI glede vlaganja prošenj podjetij po členu 8. za nakaz. 13. V prošnjah za nakaz iz črke c) prednjega člena morajo proseča podjetja prijaviti morebitne že sklenjene kupne pogodbe, pri čemer morajo navesti naziv in sedež podjetja-prodajalca, kakovost, količino in pogojne ccne, kraj, roke in pogoje izročitve kakor tudi količine pridelkov iz člena 1., ki so jih imela na dan uveljavitve te naredbe. Pokrajinski prehranjevalni zavod izda, če prošnji ugodi, predvsem nakazilo na podjetje-prodajalca. 14. Vsaka po objavi te naredbe sklenjena pogodba, ki bi nasprotovala njenim določbam, je pravno povsem neveljavna. Za veljavnost prejšnjih pogodb v smislu prednjega člena je treba dobiti najprej nakaz; čc sc nakaz ne dovoli ali se dovoli za manjše količine nego so pogojene, se pogodbe razveljavijo ccloma ali za kolikor presegajo nakazane količine. 15. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, po oblastvu in po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 194?-XX. št. 8 z zaporom do dveh mesecev samim ali združenim z denarno kaznijo do 5000 lir. Vselej pa se po naredbi z dne 25. novembra 1. 1942-XXI, št 215 zapleni blago, ki se ie odtegnilo ali se je poskušalo odtegniti ureditvi po pričujočih določbah 16. Ta naredba, s katero se razveljavljajo vse njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan obj&ve v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Vremenska napoved. 14. julija (sreda): spremenljivo, včasih de/, nagnjeno k ..nevihtam, hladneje, 15. julija, (četrtek): večinoma jnsnštev najboljši tehnični izidi vseh teh tekmovanj in sicer po mednarodni razpredelnici, za točkovanje. Ta način tekmovanja prisili tekmovalca, da doseže čim boljši rezultat in tako čim večje število točk. Vsuk klub mora postaviti za vsako disciplino najmanj dva tekmovalca. To tekmovanje ima nnmcn, du klubi povečajo vrste svojih tekmovalcev. I Spored za prvenstveno tekmovanje jc slo-! deč: 1. avgusta tekni, skupino A; 8. nvgusta tekin-skup. 15. 29. avg. lekm. skup. A; 5. septembra tekni. skup. B: 10. sept. tekm. skup. A; 3. oktobru tek m. skup. B. Tekmovanje skupine A.: tok na 200. 800, 1500 m, nn 400 m z zaprekami, skok v duljino, skok s palico, met disku, met kopja, štafeta na 4X100 m. Tekmovanje skupine B.: tok 1111 100, 400, 1300 m, na I lil m z zaprekami, skok v višino, troskok, met krogle, met kladiva, štufetu nu 4X400 m. Podrobnosti o načinu tekmovanja bomo objavili med tednom. KULTURNI OBZORNIK Predstava Strindbergova drama »Nevesta s krono« u. Ob predstavi zadnje premiere v letošnji sezoni smo videli, kaj vse nam more gledališče dati. Končno se je vendar umaknilo burkasto rogoviljenje resnemu dogajanju prazno in vsakdanje klepetanje je dalo prostor globoki misli, vendar je enkrat to življenje kazalo pot Iz zmot k odrešenju, zadihala je lepota in gledališče se je vrnilo k svojemu bi* stvu in namenu. Lepo dele jc uprizoril pravi reži' ser, zato je bila predstava na višku in daleč naj* boljša v sezoni, lnscenacija in igra sta bili z režijo ubrani v čudovito enotnost, oziroma, režija je zlila sceno in igralce v harmonično celoto. Režiser g. Ciril Debsvec je tehnično izvedel podrobnosti do viška. Nobena scenična učinkovitost mu ni ušla, pa vendar niso te učinkovitosti prav i)ič motila glavnega dogajanja, ker so bile zlit« v celoto. Težišče režije ;e bilo v poudarku bogate folklornosti dela, ki ie prišlo do izraza posebno v drugi in tretji sliki Zaživela je patriarhalnost teh severnih prirodnih ljudi (»Tiho, tiho, ded premišljujejo!«) in njih običaji, posebno ob poroki. Režija pa tudi ni opustila bogate pravljičnosti. ki diha od začetka do konca drame Obe simbolni postavi, Povodni mož in Babica sta našli pravilen poudarek. V vsem pa se ni izgubila enotna vsebinska linija, namreč boj obeh sovražnih rodov. V vzdušje, ki je edinstveno in iz katerega diha vsa skrivnost severnega sveta, je postavil režiser igralski zbor in ga čudovito enotno ubral. To je druga prednost režije, ki je pomagala k močnemu učinku. Ubranost igralcev je vidna pri ljudeh enega in drugega rodu, pri ženitovanjskih običajih in v četrti sliki pred cerkvijo. Kretanje, mimika in govorjenje je stilno enotno, posrečene maske in obleke pa podčrtavajo to enotnost Godba (Strin-berg in Galatka) izredno lepo podpira dogajanje na odru in najde pot še v tista srca, kamor beseda ni mogla. Tempo predstave ie miren, nikjer zaletel in zanešen, teče kot pravljica od začetnega prizora do konca. Režiser sam je dal že smer igralcem, v kateri naj ustvarjajo svoje podobe. Tako je g. Jan igral Matsa in je postavil izredno lepo postavo mladega, čistega moža. Zdel se mi je na višku v prvi sliki in zelo dober na koncu tretje, ko sc v njem prelomi na dvoje vse ob mrtvem otroku in ob nevesti, ki je otroka umorila. Manj pa prepriča v drugi sliki v veselju in razigranosti, ob Kersti; pa tudi v četrti sliki ne pretrese tako kot bi on iahko s lako silno bolečino v srcu Morda to bol preveč izkriči. — Ga. Saričeva je enkrat letos dobila sebi odgovarjajočo vlogo. Njena Kersti je pot žene iz skrivnostno lepih sanj in idealov pa preko padcev, kesanja in pokore do očiščenja. Njena igra je tako globoko resnična in življenjska, da pretrese v dno duše. Tako more ustvarjati samo umetnica s tako tehniko igranja in z eteričnostio, ki je nima nobena druga igralka pri nas. Na višku je bila v tretji sliki — nevesta s krono. — Silna pa je tudi v prvi sliki in tragično lepa v četrti, ko zre smrti v obraz. — Edinstveno postavo njene matere jo ustvarila ga. Kraljeva. Njen poudarek v govoru in kretnji jc zlit s celotno postavo v enoto. Močna je ta ponosna starka v vsej svoji neizprosni strogosti, v kateri pa vendar vzplamti ob najbridkojši hčerkini uri močno materinsko čustvo. — Gi Po-tokar je kot Kerstin oče lepo ubran s celoto in prav tako Kerstin ded g. Galeta. — Matsovo sestro Brito igra ga. M. Danilova. Zajela je vse nasprotje Kerstini podobi, vse sovraštvo, ki plamti najsilneje od vseh Mlinarjevih prav v njej. Le včasih je manj dosledna, ko morda preveč sočustvuje s Kersti v drugi sliki in zato povsem v nekaterih trenutkih ne prepriča (»Zdaj ti stojim na srcu!«). — Matsov ded g. Cesarja je v postavi in maski izredno močan in učinkovit. Če bi ne motila izgovarjava, bi bil ta igralec močan tudi v tragičnem občutju. — Prav tako je Matsov oče g. Prcsetnika zelo izrar.' in močno dojet v izrazu in mimiki. — Matsov«. brodnike igrajo še fe.\ Starčeva staro mater, Gabrijelčičeva mater in Siardova mlajšo sestro. — G. M. Skrbinšek je ustvaril izrazito postavo žuoana, skrivnostno neprijaznega in premišlie-nega do kraja. Ujeta je v vzdušje igre in je velika in izrazita. — G. Nakrst igra zelo dob<-o pastorja, Povodnega moža poje sam režiser z močnim čustvenim poudarkom in z lepim barvitim glasom. — Babica ge Rakarjcve je edinstveno zamišljena in odigrana z močno grotesknostjo in učinkovitostjo. — Zelo naraven je tudi ribič g. Košiča. Moti le včasih izgovarjava (cirku . . ). A ccloten igralski zbor se ie potrudil in nam nudi najlepše užitke. V zborovskem govoru bi se dalo doseči *e izboljšanje. — Nekatere nanake prevoda (Debevec) so ostale še iz preteklosti, ki jih je pa potrebno na vsak način popraviti. _P- Zaplemba imovine Visoki komisar je izdal odločbo, s katero se zaplenja vsa premična in nepremična imovina brez izjeme, lastnina upornika Hribarja Janeza, roj. 26. decembra 1902 v D. M. v Polju in tam bivajočega pod št. 180, v prid zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene, upornikom v Ljubljanski pokrajini Odločba jc bila izdana zato, ker je šteti Hribarja Janeza za uporanika. Tri dni potem, ko je bil Grigorij sprejet v carski palači, jc car pisal Stolipiuu, predsedniku ministrskega svela, sledeče pismo: »To dni sem sprejel nekega krnela iz gubernije Tobolsk, ki se Imenuje Grigorij Raspulin, ki mi je podaril ikono sv. Simona. Naredil je globok vtis na carico in name. Namoslo pet minut, sva se razgovarjala z njim celo uro. Kmalu se bo vrnil domov. Zelo želi, da bi vas videl in blagoslovil vašo bolno hčerko s tem, da ji podari ikono. Upam, da boste našli toliko časa, da ga sprejmete v teku toga ledna. Stanuje začasno v Petrogradu, v hiši duhovnika Ma-dveda, — Nikolaj.« To pismo, ki je tako značilno za polek odnosov carske družine z Rasputinom, nas sili, da govorimo nekoliko o caričinih odnosih do Stolipina in o novem položaju, ki je nastajal v državi. 3. Državni posli in osebne zailove, Omenili smo že, da jo bila 27. aprila olvoritcv ,Dume'. Ta dogodek pa ni prinesel zaželenega miru, ampak je označeval začetek novih, bolj divjih napadov na vlado. Že prve dni je bilo jasno, da je nemogoče vsako sodelovanje in vsak sporazum. To, kar so zastopniki zahlevali od vlado, jo bil pravi samomor. Dežela Je bila še vedno v ognju in ko so v ,Dumi' nekega dno poročali o nemirih in nasiljih, je nekdo zaklical: >To je šc vse premalo!« Fožige na vele-, posestvih so pozdravljali kot slavnostne razsvetljave. Car jo iskal ' nekoga, ki bi ga postavil na krmilo in ki naj bi se zoperstavil vihri. I Našel ga jc skoraj slučajno. Bil je to Peter Stolipin, gubarnator i majhne pokrajine, ki jc v zučelku leta 1900..postal notranji minister, j Tri mefeecc pozneje mu je bilo poverjeno predsedstvo ministrskega svela z zelo obširnimi pooblastili. Čeprav jo Stolipin pripadal sta-j remu plemstvu, ni imel nikakih zvez z dvorom. Živel jc ves čas ( daleč od prestolnice in tudi v službi jo bil vzbudil pozornost samo zaradi svojih nenavadnih upravnih sposobnosti. Njegovo imenovanje na najvišje mesto v državi je bilo eno izmed redkih odločnih carjevih dejanj. Njegova izbira jo bila to pot zelo srečna. Izsledil je zares državnika, ki jo imel nenavadne sposobnosti. Ni naša naloga, da bi pripovedovali, kako je Slolipinu uspelo ukrotiti prevratno gibanje iu kako je dosegel toliko pomlrjenje, da je mogel začeli z dobro premišljenimi preosnovami. Za nas jn bolj \ zanimivo spoznali, kakšna se je njegova politika zdela carici. Saj so, jo žo tolikokrat obloževali, da je ovirala ministrovo delovanje, ker se je kazala nasproti njemu hladna in nezaupna ter da ji je uspelo naredili nezaupnega tudi carja. Ta obtožba nikakor ni zgolj obrekovanje. Toda del resnice, ki je v njej, zahteva, da ga pojasnimo, In la nas vodi zopet k narodni in verski vznesenosti, kateri je v tisti dobi podlegla carica. Nikakega dvoma ni, da je bil Stolipin nadvse zaveden narodnjak. Njegova zvestoba do rarja in vladavine je bila nezlomljiva. Toda spoznal je polrebo, da si zagotovi sodelovanje — j vseh sposobnih ljudi, naj bodo kakršnega koli prepričanja. Rnzgo-] varjal se jo z vodi tel ji raznih strank in jc dosegel, da so nekateri, pristali vsaj na delno sodelovanje. To pa carici nikakor ni bilo po volji. Preveč jc. bila užaljena zaradi nasilnih napadov revolucionarjev in se nikakor ni mogla sprijazniti z mislijo, da bi sodelovali ( z vlado ljudje, ki so jo na kateri koli način napadali. Bila jc preveč ( iskrena in odkrila, da bi mogla odobravali tako sodelovanje, čeprav, bi bilo državi v korist. Sicer pa si tudi ni bila na jasnem, kako nujno je bilo tako sodelovanje, ker jo v svojem mističnem navdušenju za pravi ruski narod podcenjevala dejansko moč srednjih slojev, ki so se nenadoma uveljavili v političnem življenju. Po njenem mnenju nI bilo mogoče pričakovati nič dobrega od te tako obsovra-žene ,inteligencije\ Ali 111 jasno pokazala svojih čustev, ko jc po razpustu ,Dume', ki ga je zahteval Stolipin, pozivala ljudstvo k do-jaiiju, ki je pomenilo pravo izdajstvo? (Prevratni voditelji so namreč pozivali ljudstvo, naj ne plačuje davkov in naj prepreči nabor novincev.) Druga .Duma' pa je sprejela medse ljudi, ki so pripravljali atentat na carja. Ko je Stolipin razpustil tudi drugo ,Dumo\ si je prizadeval, da bi sestavil tretjo. Carica vsega tega ni mogla niti razumeli, niti odobravati. Ker so je Stolipin pogajal z ljudmi, katerih lojalnost je bila dvomljiva, po njenem mnenju ludi on sam ni bil popolnoma zanesljiv. Zaradi tega nezaupanja carica ni mogla doumeti velikega dela, ki ga je Stolipin začel in kateremu Je posvetil vse svoje sile. Kakor vsi narodnjaki, je ludi 011 holel naslonili vlado na tisli del naroda, ki je predstavljal veČino. Vendar pa ni bil nlkak sanjač. Ril je razumen in praktičen človek, zalo je'takoj spoznal, da je treba kmelu najprej izboljšati gospodarski poločaj in da bi mu bilo mogoče šele tedaj zagotoviti politično nadmoč. Spoznal je, da je kmečka občina, toliko poveličevani »mir« glavni vzrok, da kmetsko ljudstvo ne more napredovati. Dokler Je zemlja bila skupna last, ni bilo mogočo pričakovali nikakega napredka v poljedelstvu. Treba je bilo odpraviti le skupne uprave in razdelili zemljo med posameznike, če naj bi se dvignil gospodarski in kulturni nivo ktnet-skega ljudstva, llolel jo na ta način ustvarili močan sloj malih posestnikov in vzbudili v kmetskem ljudstvu konservativni duh, ki bi se naslanjal na laslne dejanske gospodarske koristi in no samo na nejasno ideologijo, kalero je prevratna propaganda povsod jjobijala. te Hoiace Koledar Sreda, 14. malega srpana: Groznat, spoznava-lec; Bonaventura, škof in cerkveni učenik; Fokas, škof in mučenec. Četrtek, 15. malega srpana: Henrik I., cesar; Vladimir, kralj; Ignacij Azevedo, mučenec. Zgodovinski paberki 14. malega srpana: I, 1789., so Parižani, ki so se polastili orožja v državnih skladiščih, napadli državno jetnišnico Bastillo in jo do tal porušili. Slabotni kralj Ludvik XVI., ki je preje zbral okrog prestolnice nekaj zanesljivih polkov, je sedaj vojsko odpoklical ter dovolil upornikom, da so ustanovili narodno gardo, katere poveljstvo je prevzel L a -f a y e 11 e , junak iz bojev za svobodo Združenih držav Sev. Amerike, njen znak je bila rdeče-belo-modra trobojnica. Vest o zmagi revolucije se je hitro raznesla po vsej državi, kmetje so začeli napadati plemstvo, ki je bilo brez vsake pomoči prepuščeno samo sebi, zato je v velikih trumah zapuščalo domovino. Padec Bastille praznujejo 1'rancozi vsako leto z veliko slovesnostjo, kot pomemben dan v svoji zgodvini. 1., 1789., se je rodil Frančišek Metelko, ki je leta 1825. objavil v slovnici Lehrgebaude der slovenischen Sprache nov slovenski črkopis. Latinico je pomnožil s cirilskimi znaki. Njegov črkopis je znanstveno sicer popoln, a nepregleden. V slovnici, ki je sicer zelo dobra, je zavrgel tradicionalni knjižni jezik in na njegovo mesto postavil pisano dolenjščino svojega časa. Metelkove pisave, imenovane metelčica, porogljivo tudi krevljica ali ša-bičica, so «e oprijeli predvsem njegovi somišljeniki jansenisti in jo pričeli uvajati v šole. V črkarski pravdi pa je podlegla in so jo L 1833. za šole tudi uradno prepovedali. 1. 1905,. je umrl v Novem mestu Janez Trdina, rojen 1830. leta v Mengšu. Po gimnazijskih študijah v Ljubljani se je posvetil na Dunaju zgodovini in slavistiki, Služboval je kot profesor v Varaždinu in na Fiume. Leta 1867. je stopil v pokoj. Trdino je zbudilo leto 1848. Dve leti kasneje je objavil Pretres slovenskih pesnikov od Pohlina do najnovejših, prvi naš litcrarno-kritični spis. Podobno kot Svctcc je krenil na pot narodne epike in zapoznele romantike v narodnih pripovedkah iz Bistriške doline, pripovednih spisih Bran in pogin Japodov ter Arov in Zman, kjer je hotel prispevati k ustanovitvi slovenskega eposa. Najlepši so pa poznejši Trdinovi spisi, kjer je pisal sredi idilične novomeške okolice Bajke in povesti o Goriancih ter Verske bajke in povesti. Zanimivi so tudi Bachovi Huzarji in Iiliri, avtobiografski zapiski, v katerih je šibal slovensko hlapčevstvo, nemškutar-stvo in neznačajnost slovenskih uradnikov. Trdinove spise odlikuje bogat in plastičen jezik, zdravo gledanje na življenje, možata zavest odgovornosti do svojega ljudstva. Novi grobov) ■f" Gospa Terezija Gjud roj. Tckavcc, vdova po brivskem mojstru v Ljubljani, je v 76. letu življenja odšla v večnost. Pogreb bo v sredo, 14. ju-f'!^>tbja ob 5 popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na Ža- ■rI lak k Sv. Križu. r'i ok> -f- Gospod Bcno Puteani, major v pokoju v Ljubljani, jc mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v četrtek, 15. julija ob pol treh popoldne iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. -J" Gospod Andrej Drnovšek, upokojeni poštni brzojavni mojster v Ljubljani, sc je preselil v boljše življenje. Pogreb bo v četrtek, 15 julija ob 3 popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv, Križu. + Gospod Miško Antloga, železniški carinski uradnik v Kninu, je 7. julija odšel v boljše življenje, star šele 41 let. Naj rajnim sveti večna In?! Vsem, ki žalujejo za njimi, naše iskreno sožaljc1! II CIIF T" b0 nova sila zanimiva 3 vtl knjižna zbirka Osebne novice — Na 4-lctni Visoki pedagoški šoli v Zagrebu So v šolskem letu 1942-43 absolvirali naslednji kandidati: Glavnik Milica iz Ljutomera, Zora Aržič-Lampretova iz Ljubljane, Kopriva Avgust iz Ptuja, Vaupotič Ivan iz Maribora. Čcstitamol Nova maša V Dobrepoljah V nedeljo, 11. t, m. je imel g. Anton Polda pri nas novo mašo. Doma iz obče spoštovane, zgledno krščanske družine z Gorij pri Bledu, Zadnji dve leti ima pa pri dobri, gostoljubni Klinčevi družini v Zdenski vasi svoj drugi dom. Njega in g. Petra Goloba s Police pri Kranju, ki ga je pa sprejela Erčuljeva družina v Zdenski vasi, je v nedeljo, 4. t. m. popoldne skoro vsa župnija pred cerkvijo prisrčno pozdravila. Za novo mašo g. Antona Polda je bila velika, okusno okrašena župnijska cerkev nabito polna Dobrepoljcev, ki so za novo-maŠnika zadnje tedne mnogo molili. V slavnostnem sprevodu je novomašnikovo mater nadomesto-vala Klinčeva gospa mama, njegove brate pa Klin-čev France in Milan. Novomašnika je k oltarju spremljala tudi njegova sestra. Slavnostni govor je imel novomašnikov prijatelj, dobrepoljski kaplan g. Ivan Lavrih. ki je prisrčno govoril o duhovnikovem delu za ljudstvo. Cerkveni zbor je pod vodstvom g. kaplana Raf. Fabijanija pel Gruberjevo mašo. Po cerkvenem opravilu so Klinčevi na svojem domu v lepo okrašenem prostoru povabljence, večinoma Dobrepoljce, nad vse gostoljubno sprejeli. G. novomašniku želimo na življenjski poti obilo sreče in uspehovl Cerkveni vestnik Kongrcgacija gospodičen in kongregacija učiteljic pri sv. Jožeiu vabita k duhovnim vajam, ki bodo od 19. do 23. julija v kongregacijski kapeli pri sv. Jožefu. Začetek bo 19. julija ob tri četrt na sedem zvečer. Vsak dan bo zjutraj ob pol osmih govor, nato sv. maša, zvečer ob tri četrt na sedem rožni venec, govor in litanije. Sklep bo 23. julija ob pol sedmih zjutraj. fl SVET II bo nova sila zanimiva knjižna zbirka — Razstava italijanske umetnosti v Parizu. Te dni je bila v prostorih Enita v Parizu otvorjena razstava italijanskih likovnih umetnikov v Parizu. Razstavljena so bila kiporska in slikarska dela živečih umetnikov. Otvoritve so sc udeležili italijanski in nemški poslanik, generalni konzuli obeh držav in zastopnik francoske vlade. — Na škofijski gimnaziji se bo začel sprejemni izpit za prvo šolo 20. julija ob 9. Trajal bo dva dni. Ob tej priliki boste lahko vložili prošnjo za sprejem v zavod, če je še niste, in se pogovorili z vodstvom o pogojih. — Konkurzni razpis. Z okrožnico škof. ordina-riata v Ljubljani z dne 1. julija 1943, št. 2343 jc bil razpisan z rokom do 20. avgusta 1943 k a n o n i -k a t kolegiatnega kapitlja v Njvem me.tu, izpraznjen zaradi smrti kanonika Franca Ferjančiča. — Lepe iotograiije s spekorne procesije na Rakovnik dobite zopet v "Mladinski založbi« na Starem trgu v Ljubljani. — Prav vroč julijski dan. Po močnem deževju, ko skoraj ni minil dan brez naliva, se je začelo vreme izboljšati in začela jc pritiskati poletna vročina, ko nimamo daleč takozvano dobo pasjih dni, ki traja od 22. julija tja do 22. avgusta ali kratko od sv. Jakoba do sv. Jerneja. V letošnjem poletju jc bil ponedeljek drugi dan, ko je bilo zelo vroče in močno soparno. V tem poletju je bil v mestu po zapiskih meteorološkega zavoda 24. junij, kresni dan najbolj vroč, ko je bilo +29.6° C. V ponedeljek pa je bil drugi zelo vroč dan, ko je bilo v mestu po omenjenih zapiskih točno + 29 0 C, toda v Trnovem nekoliko več, namreč 29.8° C, tako da bi bil ta ponedeljek po trnovski opazovalnici doslej letos najbolj vroč dan. V torek zjutraj jc nad Barjem valovila nizka in gosta megla. Jutro je bilo toplo, toda ne soparno. Padla je po travnikih močna rosa. Jutranji temperaturni minimum v torek zjutraj na 760,2 mm. Vročina v ponedeljek je zvabila mnoge Ljubljančane, da so hiteli v vodo, zlasti v Ljubljanico. Iz središča mesta je odhajal kar val kopalcev, ki so sc navadno vozili z rakov-niškim tramvajem. Ta je navadno ob vročih dnevih prve popoldanske ure zelo okupiran, ko je na drugih tramvajskih vozovih nekako mrtvilo. — Tschamba Fii se v vodi ne opere in učinek ne izgine, ker ga koža že v najkrajšem času popije. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in parfume-rijeh. — V treh letih trikrat dvoičke. Neka žena v Haagu je te dni tretjič porodila dvojčke. V preteklih dveh letih je že dala življenje dvakrat dvojčkom. Prvič sta bila fantek in deklica, drugič dva fantka, sedai pa dve deklici. Nesreče na deželi. V Žužemberku si je 37 letni čevljar Gliha Slavko nalotnil levo nogo, ko jo padel z lestve. — V Veliki Loki na Dolenjskem je padel pod voz in si zlomil desno roko pod komolcem fWletni posestnikov sin Sotlar Jože. Oba ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko splošno bolnišnico. m življenja - od iu m laim Iz Gorizije Sto let stara gospa. V našem mestu živi vdova grofica Marija Calice, ki bo v tekočem letu dokončala sto let življenja. Gospa je vdova po bivšem avstrijskem poslaniku in je živela veliko v inozemstvu v diplomatičnih krajih. 25 let je prebila samo na poslaništvu v Carigradu. Ko ji jc leta 1912. umrl mož, ki je bil po rodu iz našega mesta, se je naselila v Gradišča, kjer ima njihova družina obsežno premoženje. Po prvi svetovni vojni 6i je izbrala za bivališče naše mesto, kjer ima na korzu Vitt. Em. III. vilo. Gospa je telesno dobro ohranjena in krepko nosi svojih sto let. V razgovoru je živahna in se jasno spominja dogodkov, ki jih je preživela v stoletju svojega pestrega življenja. Toži samo, da jo je skoraj zapustil vid in ji mora ljubezniva nečakinja čitati časopisje, kajti zanima sc še za vse dnevno dogajanje. Z Gorenjskega Zanimivo predavanje. Imejitelj viteškega križca fregatni kapitan Neitzcl je imel v Celovcu zanimivo predavanje o svojih vožnjah kot poveljnik podmornice. Kapitan Neitzel biva na odmoru ob Vrbskem jezeru kot gost pokrajinskega načelnika dr. Rainerja. Njegovega predavanja se je udeležilo veliko število ljudi iz vseh slojev. Smrt kosi. V Tacnu pri Št. Vidu nad Ljubljano je umrl 61 letni slikarski in pleskarski mojster Anton Čižman, ki je bil 36 let član gasilnega društva. V Mošnjah je umrl Franc Kobler, v Mlaki Jera Omanova, v Cerkljah Ivana Lahova, v Dvoru Marjana Pavličeva, v Križah Ana Dunčekova, v Pristavi Katarina Klemenčcva, v Ravnah Ivan Jagodic in Ivan Rebernik, v Zlebeh Marjeta Tehov-nikova, v Topoli Katarina Dobničarjeva, na Rakovniku pa Marija Narobe. S Spodnjega Štajerskega V Mariboru so umrli: 75 letni Jurij Bardelj, ključavničarski mojster, 58 letni rudar Ivan Glaser in 79 letna posestnica in vdova po pekovskem mojstru Rozalija Mulec. V rogaški okolici je umrla Elizabeta Potočnik. Rojstva, smrti in poroke v Gornjem gradu. V mesecih maj in junij je zaznamoval civilni urad v Gornjem gradu 7 rojstev in 8 smrtnih slučajev. Poročili so se: Stanko Miklavc in Ana Sušnik, Ivan Slapnik in Angela Podbevšek, Ivan Novak in Marija Ribič ter Matevž Savolovšek in Mariia Fajt. Spominsko svečanost po rajnem g. Henriku Sivka iz Sv. Vida, ki je padel na vzhodnem bojišču, so priredili v Šmarju pri Jelšah. Gibanje prebivalstva v Vuzenici. V prvi polovici leta 1943 je bilo v Vuzenici 49 rojstev (29 moških in 20 žensk), umrlo je 22 ljudi (9 moških in 13 žensk). Poročili so se; čevljar Viktor Pcruš z delavko Marijo Goznik, oba iz Trbonj, Jakob Rudolf s kočevsko priseljenko Pavlino Michitsch, delavec Franc Perše z Jožcfo Rudolf, posestnik Jožef Nabcrnik z Marijo Stražišnik, Jožef Praprotnik iz Velenja z Gabriclo Golob iz Vuzenice, zidar Ivan Lavko s šiviljo Marijo Pavlič iz Trbonj. Na gospodarski šoli v Celju so te dni končali šolsko leto. Z razdelitvijo spričeval ie bila združena primerna slovesnost. Ravnatelj je učence nagovoril s prisrčnimi besedami in jih pozval, naj sc izkažejo vredne izbranega poklica. Mrtvo so našli v stanovanju. V Mariboru so na Koroški cesti našli v njenem stanovanju mrtvo Marjano Snajderjevo, 65 let staro perico. 0'.rpnilo ji jc srcc. Iz Hrvaške Smrt velikega župana v Banja Luki. Hrvaško časopisje poroča, da jc dne 8. julija umrl v Banja Luki pri izvrševanju svojo službe ta-mošnji veliki župan dr. Dragan pl. Hadrovič. Njegovo truplo so položili na oder v veliki dvorani velikega županstva. Zaradi žalosti za pokojnim velikim županom so v Banja Luki izobesili črne zastave. Združevanje hrvaškega kmečkega zadružništva. Pri odkupu letošnje žetve v NDII sodeluje v imenu vsega hrvaškega kmečkega zadružništva Hrvatsko gospodarsko društvo v Zagrebu. Zaradi izvedbe tega načrta so se tej zadružni organizaciji pridružile vse ostale hrvaške zadružne poslovno zveze, ki so zainteresirane pri tem vprašanju. V tem sporazumu vidi hrvaško časopisje prvi korak za končno združitev vsega hrvaškega kmečkega zadružništva za enotno nastopanje na vseh področjih zadružnega delovanja in udejstvovanju. Proslava hrvaških delavcev v Dunajskem Novem mestu. Ob drugi obletnici svoje zaposlitve v Dunajskem Novem mestu, so priredili tamošnji hrvaški delavci uspelo gledališko predstavo, na kateri so nastopili tudi sledeči gledališki umetniki iz Zagreba: Oskar llurmoš, Ana Roje, Zdenka Širuunič in Mario Gjuranec. Za filateliste. Ob priliki III. razstave Hrvatske filatelistične zveze, katera bo meseca septembra v Zagrebu, je hrvaška poštna uprava dovolila izdajo posebnih priložnostnih znamk. Čisti dobiček od prodaje teh znamk bo P R O G R A II i« K N J t Z N K ZBIRKE »NAŠA KNJIGA ZA DRUGO POLLETJE Salminen: KATRINA. Finski roman o materi. Hiinnerman: OCE DAMIJAN. Zivljenjepisni roman Damijanu de Veuster, „cčeta gobavcev". Cloete: KOLESA SE VRTIJO. Epopeja Bu- rov v t9. stoletju. Budak: MUSINKA. Liški reman, pendant ..Ognjišču". Prvu dva romana IzUteta skupaj konec Julija. NAHOCNINA za vso Miri. v platno vezane knjige Je L 192 — In se laliko plača v i.e»tlh obrokih po L :I2"—. Kilor poravna ilo zadnjega avgusta vso naročnino naenkrat, plača kaino I IBO — Čimprej naročite to najboljšo zbirko U poslov, del Z \L0ZBA „ N A S A KNJIGA" LJUDSKA KNJIGARNA v Ljubljani — Pred škofijo 5 j i$&st\CU> dvojčici, Ko je princeska zaspala, je zaslišala iz grajskega vrta dekliški sineli. Splezala je na zid, da bi videla, kaj to pomeni. In res je zagledala ob vodometu viteza Marka in sebe samo I Ob vodmetu v vrtu sta se igrala vitez Marko in mala sanjska princeska, ki je bila vesela kot škrjunček, dočini se vitez Marko ni mogel čisto iznebiti mračnih misli. II €\lPTII bo nova sila zanimiva 11 knjižna zbirka šel v korist Hrvatske filatelistične zveze. Poštne znamke bodo izdali v vrednosti 18+9 kun. Nu znamkah bo natisnjen »Dolac« jm> oljijati sliki Vladimirja Kirina. Drobna ljubljanska kronska Karmei na Selu | V petek, 16. julija, na praznik Karmelske Matere božje bo v knrme-ličanski cerkvi na Selu pri Ljubljani: ob pol 6. tiha sv. maša. Ob 6. slovesna sv. maša. Od pol 7. do lt. vsako uro tiha sv. maša. Popoldne ob 7. pridiga. Govori g. svetnik Franc Hohnjec. Nato pete litanije Matere božje in blagoslov. Najsvetejše bo izpostavljeno od pol 6. do 7. (do blagoslova). V četrtek, na predvečer, bo prav tako kakor na praznik izpostavljeno Najsvetejše od pol 6. dal je. Ob četrt na 8. zvečer od-molimo litanije Matere božje. Nato je blagoslov. Kdor obišče karmeličansko cerkev od 13. julija opoldne do 16. julija opolnoči, prejme pod navadnimi pogoji popolni odpustek kakor na porcijunkulo. Lepo povabljeni! Pridite, da se toplo priporočimo Karmelski Materi božji. Njenemu varstvu izročimo vse svoje namene in zadeve, trdno zaupajoč, da jih bo materinsko razumela in izprosila uslišanje. * **' LiipSa Frlc, operni pevec in Matut Bore Ttevovodla, sin Izšla iz zbora Ljubljanskega Zvonu. Oba sta dolgu lota delovala v zboru kot povcu in si nabrala potrebnih Izkustev X« nadatjno umetniško delovanje. Na koncertu 1!1. t. m. se predstavita oba ZvonaSa, prvi kot solist, drugI kot pevovodja. Kon; cert bo 19. t. m. ob 20, uri v veliki dvorani hotela Union. Iz zemljiške knjige. V 1« dneh t« zemljiška knjiga okrajnega sodišča v Ljublja- ni zaznamovala 14 kupnih pogodb, od katerih datirata dvo še od prejšnjih let iu fo glasita še lia staro valuto. Ena teh pogodb ,ie bila sklenjena in podpisana žo 80. decembra 1030, u prenos lastninsko pravice na kupca ,1o bil v zemljiški knjigi izvršen še lo ta mesoc. torej po 13 letih. Z zavlačevanjem prenosu lastninske pravice kupci dostikrat pruv mnogo liskirajo in imajo pozneje mnoge, nepričakovane sitnosti. Naj-pametneje je vedno, da so prepis lastnine na kupca takoj izvrši, kakor hitro so opravljeno vse po zakonu predpisane pravne formalnosti. Druga stara kupna pogodba datira Iz lela 1040, Ostalo kupne pogodbo bo vse novejšega datuma, iz prejšnjih mesecev, toga leta. Med drugimi manjšimi so bile zaznamovane nekatere večje kupne pogodbe. Zaje Marija roj. Prešeren, posestnica v Ljubljani, Vodnikova cesta št. 18 je prodala Josipu Dolencu, trgovcu, in njegovi soprogi Boženi Dolenčevi, stanujočima v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 10, nepremičnino vlož. štev. 358 kat. občine Spodnja Šiška (tiiša in vrt) za 190.000 lir. — Futur Bogomil, posestnik Ljubljana, Večna pot št. 20. je prodat Amaliji Koznrjevi, trgovčevi soprogi v Črnomlju. zemljiško parcelo št. 463-3 njiva kat. občina Zgornja Šiška v izmeri "t!4 m^ za 08.000 lir. Kvadratni meter je bil nad 88 lir. — Kakor omenjeno, je bilo v letošnjih mrseoih podpisanih 12 kupnih pogodb, ki so bilo julija zaznamovane v zemljiški knjigi. Te kupno pogodbe predstavljajo celotno vrednost nad 4IM.OOO lir. Zemljišča oti glavnih prometnih žilnh so se še nekoliko podražila. Veliko jo ponudb, a tudi povpru-ševanje jo primerno. Zaradi tiitvlne posteljno odeje. Prve mesece lanskega leta je izginilo iz skupno spalnico Delavskega doma 14 odej, vrednih 4200 lir. Hišni sluga pa je 12. maja lani pri nekem vozniku v bližini doma zapazil odejo, ki je bila popolnoma slična ukradeni Iz spalnica. Voznika »o prijeli ln ta je na posled povedal, da jo .ie kupil od nekoga ■Tnneza K., ki je stanoval v domu. Janez je bil nato aretiran iu osumljen, da je on odnesel vseh 14 odej in .lih potem prodal. Po daljši sodni preiskavi je državni tožilec obtožil Janeza K. zaradi prestopka tatvino 14 posteljnih odej. Pred kazenskim sodni-kom-poedincem .ie obtoženec zanikal tatvino ler navajal, da jo odejo lo pomagal prodati. Ker ni bilo pravih dokazov, da bi hit obto-žoneo ukradel vseli 14 odoj. je bil Jane/. K. obsojen lo zaradi prodaje ukradenega blagu uu 2 meseca in 13 dni strogega zapora. (ilcilali^Čo Drama: Sreda. 14. Julija ob 19: »Nevesta s krono«. Red Sreda. Četrtek, 13. Julija, ob 19.: »Nevesta s krono« Red Četrtek. Petek, 16. Julija, oh 10.: »Malt lord«. Zaključna mladinska predstava za Gilt. Sobota. 17. Julija ob 19.. »Nevesta s krono«. Red A Nedelja, 18. julija oh 19.30- »Veliki mož«. Izv. Zadnja uprizoritev te igre v letošnji sezoni. Cene od 15 lir navzdol. A. Strtndhcrg: »Nevesta s krono«. Drama v petih dejanjih: zgodba o vse uničujoči moči sovraštvu dveh dulnrnskih kmečkih hiš, ki uniči ljubezen njunih dveh potomcev, a ju privede ta žrtov do očiščenja in spravo Osebe: Muts — Jnn, Kersti — Sart-čevu. Kerstina mati — Kraljeva, Kerstin očo — Potoknr, Kerstin ded — Gule, Urita, Mutaova sestra — Danilova, Matsov ded — Cesar, stara mati — Starčeva, oče — Pre-setnik, mati — Gnbrljelčičeva, Ana — Siar-dovu. župnn — M. Skrbtnšek, pastor — Na-krst. Povodni mož — Dehevec. Babica — Ha-knrjevu, — ribič — Kosič Režiser: C. Do-lievec, scenska glasba: A. Balatku, vodi: B. Adamič, dekoracijo Skružnjr. Opera« Sreda. 14. Julija ob 19: »Madame Butterfl?«. lted 1'remiereki. Gostovanje Zlate Gjun-gjenac. Četrtek. 15. Julija, ob 19; »Tih« voda«. Red A- , „ , Petek, 16. Julija, ob 19.: »rrodaua nevesta«, lied Četrtek. Sobota, 17. julija ob 19.: »Madame Butterflv« lied 1). Gostovanje Zlato Gjungjenčeve. Kot zadnja predslavu letošnjo sezono zu nbo-nento l>o uprizorjena Pucelnljcva »Madame Butterfly« s priljubljeno gostjo. Zlato Gjun-gjenčevo. ki jo pela to partijo že neštetokrat na našem odru in v kateri jo občinstvo prav posebno coni. Abonenti bodo gotovo z veseljem pozdravili to odlično povko spet v naši sredi. Zusodba partij jo sledeča; Cho-cho-sau — Gjungjenčevn. Suzuki — Golobova, Kato — Šturmova, Pinkerton — Lipušček, Shurnlcss — Popov, Goro — Rus, iitmadori — Dolničar, houcc — Lunša, komisar — Gregorin. uradnik — škrabur, mali — Skrjunčeva. Dirigent: N. štritof, režiser C. Dehevec, zborovodju R. Sitnonlli, scenograf A. Forigu. Naznanila RADIO. Sreda 14. julija, - 7.30 Pesmi. — 8.U0 Napoved časa, poročilu v italijanščini. — 12.20 Ploščo. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Italijanska glasba v narečju. — 13 00 Napoved časa. poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini. — 13.12 Orkester vodi dirigent Gatllno. — 14.00 Poročila v Italijan. — 14.10 Koncert malega orkestra, vodi Slano Lesjak. — 15.00 Poročilu v slovenščini. — 17.00 Napoved časa, poročila v Italijanščini. — 17.15 Koncert so prnnistke Pavle Lovšetove — 17.35 Koncert pianistko Le-jo Cartaino. — 19.00 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Lehen — 19.30 Poročilu v slovenščini. — 19.45 Poli tični komentar v slovenščini. — 20 00 Napo vod časa. poročila v Italijanščini. — 20.20 Orkester Cetra vodi dirigent Bnrzlzza. — 20.45 Itomnnska glasba Iz sedemnajstega sto-totja. — 21.20 Prednvanje v slovenščini. — 21.30 Koncert komorne glasbe. — 22.10 Zn-nimivosti v slovenščini — 22.20 Koncert trin »Emona«. — 22.43 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno slulbo Imajo lekarne: mr. Leustek, ltesijeva e. 1, mr. Bahoveo, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tr žaška cesta 48. Poizvedovanja Na sadnem trgu, stojnica Jožefa Hama, jo pozabila neka stranka muli zavitek blaga in naj prtdo ponj. Najdena je bita nu poti pod Rožnik blizu restavracije Cad znpestno verižica z obeskom svetogorako Mulcro božjo iu so dobi v upravi Slovenca. Zgubil sem moško uro v ponedeljek, ker mi je drag spomin, naprošam najditelja, da jo oddu v upravi »Slovenca« proti nagradi. Zgubila se je otroška ročna urica od umobolnice do Zuloške ceste. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v trgoviui Medvod, Zaloška costa. ROMAN V SLIKAH litde v lepi, veliki knjigi (obseg 216 strani) in bo veljal: mehko vezana Izdaja . . . 32 lir za naročnike Slov. doma , 25 lir v polplatno vezan ■ . . • 45 lir r celo platno vezan na najboljšem papirju .... 65 lir Cai za prednaročbo do S. avgusta. Naroča se na naslovi Uredništvo • Slovenskega doma • LJubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva 6, III. nadstropje. ta J. Oliver C u r w o o d 31 Zopet si je začela brisati lase in Kent je mogel v zrcalu videti, da ji rahel smehljaj še vedno trepeta na ustnicah. »Ne bom vas izpraševal, «— je ponovil — »toda lahko si mislite, da bi jaz rad vede! kje je Kedsty, kako vas je Fingers našij, zakaj ste izjavili, da boste zapustili Athabasca Landing, v resnici pa ste bili tu... tako rad bi zvedel kaj več o vas. Da, če bi vi na vse to pomislili, menim, da bi morda le hoteli ksj povedati, med tem, ko si sušite lase.« »Mooie, stari Indijanec je — ne vem kako — izvedel, da sem tu« — je odgovorila Marette. — »Nato je nekega večera prišel sem monsieur Fingers, ko je bil nadzornik daleč... Prišel je skozi okno in mi enostavno rekel, da ga vi pošiljate. To je povedal komaj še ob pravem času, kajti ko sem ga videla prihajati skozi okno, sem hotela nanj streljati. Vidite, jaz sem vedela, da ne boste umrli, ker mi je Kedsty to povedal in če bi ne prišel Fingers, bi vam jaz na kakšen drug način pomagala ...« Nenadoma je kakor okamenela in roka, ki je držala krtačo, je trepetaje obstala v zraku. Tudi Kent je slišal nenavadni šum, ki jo je tako zelo presenetil. Izza majhnega okna, skritega za zavesami, se je slišalo trkanje, ki je imelo kovinski zvok. Okr.o je bilo v višini pet metrov od tal! S pridušenim vzklikom je Marette vrgla stran krtačo, stekla k oknu, odmaknila zavese in jih zopet potegnila čez okno. Obrnila se je h Kentu, urno razdelila lase v dva šopa in ju začela spletati. »Mooie jc« —> je vzkliknila. — »Kedsty prihaja!« Prijela ga je za roko in odvedla k vzglavju postelje in odmaknila dve dolgi zavesi. Za zavesami je Kent videl — vsaj tako se mu je zdelo — sobo, polno ženskih oblačil. »Skrijte se med te reči kolikor le morete« — je rekla in glas ji je rahlo zatrepetal. — »Ne verjamem, da bo prišel sem, toda če se to zgodi ... Dobro se skrijte in bodite mirni, kajti če vas Ked-sty tu najde ...« Pogledala mu je v oči in Kentu se je zdelo, da vidi v njenem pogledu nekaj, kar je podobno strahu. »Če vas najde tu. bo to zame nekaj strašnega« — je deklica dopolnila svoje besede in ga prijela za roke. — »Sedaj vam ne morem povedati za kaj gre, toda zame bi pomenilo nekaj, kar je hujše od smrti. Ali mi hočete obljubiti, da boste ostali tu, najsi se zgodi kar koli, najsi bi eliSaLi kar koli... gospod Kent?« »Ne; dokler me kličete .gospod Kent' nc!« — je odgovoril, kakor da bi ga nekaj tiščalo za vrat. »Povejte, ali mi hočete to obljubiti... Jcems? Ali hočete... naj se zgodi kar koli.,, če vam obljubim ... da vas bom ... ko se vrnem .., poljubila?« Ne da bi počakala na njegovo obljubo, mu je odtegnila roke, se urno zasukala ter izginila skozi priprta vrata in jih zaprla. XV. Nekaj časa je Kent ostal tam, kjer ga je Marette pustila in gledal v vrata, skozi katera je odšla. Dekletova bližina, ljubezniv dotik njenih rok, izraz, ki ga je bil videl v velikih modrih očeh, obljuba, da ga bo poljubila, če ne bo izdal svoje navzočnosti, pogum, ki ga je pokazala s tem, da je pravkar odšla Kedstyju nasproti — vse to ga je tako zelo presenetilo, da kljub odprtim očem ničesar ni videl ah — bolje 'rečeno — videl je le njen lepi obraz, kakršnega je gledal še pred nekaj trenutki, proseč in nekoliko boječ, kajti sedaj je bil prepričan, da se ona boji Kedstyja. Ni se nasmehnila in ničesar šaljivega ni bilo v njenem glasu, ko ga je nazvala Jcems — s pomanjševalnico imena James, ki je bila na severu v navadi. Ni mu za šalo obljubila, da ga bo poljubila. To, kar ga je tako presenečalo in zaskrbelo, jc bila njena ne- navadna preprostost, « katero je združila ime Jeems in obljubo, da mu bo dala poljub. Prej ga je že enkrat nazvala Jeems, toda dodala je »monsieur« s šaljivim prizvokom v glasu. Imeni Jim ali James nista pomenila nič posebnega, toda Jeems .. .1 Nekoč je slišal kako je neka mati s posebno nežnostjo tako poklicala svojega otroka; vedel je tudi, da je to ljubkovalno ime, ki ga uporabljajo zaročenke in zakonske žene, kajti ime James ob treh rekah pač ni bilo redko , Sklenil je, da se ne bo ganil, naj se zgodi kar koli, razen če bi Marette klicala na pomoč. Približal se je k vratom in jih samo priprl, tako da bo slišal, če se bo kaj izrednega zgodilo. Tega mu ni prepovedala. Skozi odprtino je mogel videti slabotno svetlobo, ki je prihajala od spodaj, slišal pa ni ničesar. Najbrž je bil Mooie tekel, da bi mladenko čim prej obvestil, Kedsty pa še ni prišel. Med čakanjem se je oziral po prostoru. Prvi njegov vtis je bil, da je Marette tu že dalj časa živela, kajti to je brez dvoma bila njena oblačil-nica, ki pa ni bila v naglici in le začasno urejena. Vedel je, da so ti prostori bili prej Kedstyjevi, toda sedaj ni tu nič več spominjalo na Kedstyje. Ogledujoč razne predmete, obleke in čevlje je bil mnenja, da Marette prihaja res s severa. O tem je bil popolnoma prepričan, toda če bi imel le najmanjši pomislek proti temu, bi ga sedaj o tem prepričali razni predmeti in dejstvo, da ga je nazvala Jeems. ,£L KINO SLOGA "" Mnogo zabave vam nudi odlična komedija »Pustolovščine Anabele« v glavni vlogi: Floretta Dolfl, Amalia Chelllnl, Paolo Stopa. PREDSTAVE ob 14. 16, 18 ln ob 20. urit IEL KINO MATICA n-«i Slavna češka Igralka LIDA BAAROVA ln Gustav N e z v a 1 v ljubezenski romanci po noveli pisatelja Ilonoreja de Balzaca J*- »Ljubica z masko« r^c Produkcija Lucerna-Fllm-Praga. Režiser Otokar Vavra. PREDSTAVE ob 16, 18.30 ln ob 20.30. url. IEL KINO UNION 22-21 Mali oglasi FIlm, ki ga preveva nedolžno veselje ln prekipevajoča mladost, v katerem premaga otroška Iskrenost vso Intrige ln nakane zlobnih pokvarjencev . . . d*- »Očetova ljubljenka« Chlarctta Celil, Armando Falconl, Dtna Galll ln Anna Vivaldi. Predstavo ob 16.30, 18.30, 20.30. mmmmammmmmmmmi Šport v kratkem Športni klub Vič sporoča: Vsi pionirji, ki so določeni za v Trst, naj nemudomu dostavijo svoje krstne liste in po 3 slike. Nadalje naj se zglasijo člane moštva in rezerve v četrtek ob pol 21. uri pri predsedniku. Atleti imajo v sredo ob 20. uri sestanek pri Oblaku v Glinški ulici. Znamenitih pohorskih kolesarskih dirk se je udeležilo lepo število najboljših štajerskih kolesarjev. Najhitrejši med njimi je bil Mariborčan Jože Gregorič, ki je zmagal v 50 min. 30 sek. Naslednja mesta so zasedli tile dirkalci: 2. Straicher Wi 11 i — Gradec, 3. Gregorič Janez — Maribor, 4. Zelnik Teodor — Maribor, 5. Kosec Anton — Maribor. V malih oglasih velja pri Iskanja službe vsaka beteda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1.—, Bri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. >avek »e računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. B Službc i ]Ui|o: Trgovska pomočnica mlajša, poštena ln vestna želi namestitve. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 4800. (b g SUižte g Dobe: Gospodinjsko pomočnico ki zna kuhati Išče 3 članska družina. Plača 400 L. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4808. (b Služkinjo 7.K hišna dela sprejmem. Plača 350 Ur. Naslov pri upravi »Slov.« poil 4809. Slike za legitimacije »Lasclapassare«, tudi po starih Bilkah izvršuje najhitreje Hlbšer Hugon, LJubljana, Sv. Petra cesta 25. Naročila sprejema tudi po pošti 1 .(r »čisiimadež« »SMACCHIATORE« so je za čiščenje oblek izkazal za najboljše sredstvo. ker čisti hitro temeljito In ne pušča krogov. Zahtevajte v vseh trgovinah ln drogerljah. Navodilo uporabe Je na steklenici. Glavna zaloga PETRONAFTA, LJubljana, Clrll-Mctodova 35 a. Telefon 38-00. (1 »Florida« porcelan krema z vitamini ln hormoni vam hrani in napravi lepo polt. »FLORIDA« se dobi povsod. (1 Lep akvarij (60x35) obljuden z eksot. ribicami naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4533. (1 Mrčes (ust, stenice, bolhe Itd.) zanesljivo uničite a Toxln praškom. Drogerija Kane, Židovska ulica 1. Pege in lišaj vam zanesljivo odstrani »ALBA« krema. Drogerija KANO. židovska ul. 1 Prodam dve novi vrtni klopi ln 20 rabljenih stolov. Jos. Zorman, Breg 14. 1 Vsemogočni je danes po dolgem in mučnem trpljenju poklical k Sebi našo nad vse ljubljeno mamico, staro mamo in taščo, gospo T&rezijo Gjud rof. Tekavec vdovo po brivskem mojstru Previdcna s sv. zakramenti se je v 76. letu svoje starosti preselila v boljše življenje. Blaga pokojnica leži v torek, dne 13. julija 1943, v hiši žalosti: Kongresni trg št. 6. V sredo, dne 14. julija 1943, na dan pogreba, ki bo ob 5 popoldne pa jo spremimo iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah k večnemu počitku. Globoko žalujoči: Aleksander in ing. Milan, sinova; Tončka in Fridn, sinalii; Saša, Dušan, Milan, Bogo, vnučki, ter ostalo sorodstvo. gKUjU! mm Suho gobe 1» najvišji dnevni ceni kupujo Sever & Komp. Kupujem vse vrste vreč staro in nove ter kroja- 1 ško In šiviljsko odrozke. Plačam po najvišji coni. Grebene Alojzij, Sv. Petra ccsta 33. Kupujem v Kolodvorski 7, Ekonom. Pohištvo Izdelujem po naročilu vse vrste stolo ln politiram ter izvršujem vsa popravila. Zorman, Breg 14. š Rabljene stroje vseh vrst, kakor tudi ?.e zavržene strojo ponudite zastopstvu strojno industrije Ileršič, Ljubljana, Rimska c. 13. Strojno ključavnič. dela ln v to stroko spadajoča popravila sprejema Ileršič, Ljubljana, Rimska 13 Mizarski stroj »Unlverzal« ali samo sko-belnl ln poravnalni, nov ali tudi že rabljen, kupim. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4790. Umrl nam je naš ljubljeni oče, brat, stric in tast, gospod Andrej Drnovšek poštni brzojavni mojster v pokoju Pogreli dragega pokojnika bo v četrtek, 15. julija 1943, ob 3 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Andreja k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo brana v ponedeljek, 19. julija 1943, ob pol 7 zjutraj v župni cerkvi Sv. Frančiška. Ljubljana, Padova, Medvode, dne 13. julija 1943. Žalujoči: Drago, Milan, Andrej, sinovi; ' Anica, Zorka, siuahi, iu ostalo sorodstvo Plačam najvišje dnevne cene za suhe gobe. Mira CUCEK, Sv. Petra e. 13. Učenko za trgovino z mešanim blagom tik Ljubljane, znotraj kontrolno črto, sprejrftcm. — Ponudbo nadarjenih in zdravili deklet, najraje z dežele, sprejema uprava »Slovenca« pod »Hrana in stanovanje v hiši« št. 1789. (v Slosiia Glasbeni inštrumenti prvovrstni harmonij Fiir-ster znamke, viola ter 'lamska klavirska harmonika nemško -znamke, naprodaj. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 4802. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je po kratki in mučni bolezni, v starosti 41 let, za vedno zapustil v sredo, 7. julija 1943, naš dobri mož, svak in stric, gospod Miško Antloga železniški carinski uradnik v Kninu Knin, Trebnje, Žalec, Renicci, dne 13. julija 1943. Žalu joča žena S1 a v i c a , Jutreževi, Jordanbvi, in ostalo sorodstvo Po dolgem trpljenju nas je, previden s tolažili svete vere, za vedno zapustil naš preljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod Puteani ieno major v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 15. julija 1943, ob pol 3 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. julija 1943. Globoko žalujoči: Iledvika, soproga, in ostalo sorodstvo Podružnica „SLOVENCA" je na Miklošičevi cesti št 5 Tomaž Poklukar Ko sta bila na romanju pri Sv. Treh kraljih se ji je zdelo, da razume moža, ki ima tako rad pohorski svet in njegove prebivalce. Na gozdnih stezah sta prehitevala dekleta, ki so nosila čiste čeveljčke, povezane čez ramena, da so si jih obula šele potem, ko so prišla na mehko planinsko trato, obrobljeno spodaj z vedno zelenimi smrekami. Od vseh strani so prihajali pol>ožni romarji s culami v rokah in napolnili potem lepo, starodavno cerkvico. Tu so klečali na golih ilovnatih tleh in goreče molili. Prišlo ji jc na misel, da so hodili sem tudi Matevževi predniki. Maša, ki jo je pel župnik s Tinju, se ji ni zdela navadna nedeljska ali pra/.niška služba božja. Čutila je, da jc na svetih romarskih tleh, kamor je poslala vsaka pohorska vas vsaj no enega za stopnika. To so ljudje, ki niso navajeni plehkega uživanja, pač pa so glo bo ko zusidrani v svetu religije in tradicije. ,v _ iv .... Pred leti bi se ji morda zdeli ti romarji z župnikom in s cerkvenimi pevci s Tinja kakor naivni pastirčki, ki so prilezli na goro, da bi Gospod bolje slišal njih prošnje. Tokrat pa je doživela iskreno pobožnost med ljudmi, ki zvesto poslušajo božjo besedo, pojo s polnim srcem, se trkajo na prsa z močjo, in se počutijo po blagoslovu veliko. veliko močnejše. Ah, kako zadovoljni morajo biti ljudje, ki so tako tesno povezani z Bogom, z zemljo ter z izročili, ki so jih podedovali od prednikov! Ti ne poznajo krute tekme zn čast in bogastvo, tem so tujo zlobe in zvijače izobraženega sveta. Celo tako daleč je šla v svojem premišljevanju, ko je stala med romarji in poslušala milo petje, da si je želela, da bi jim postala glede duševnega miru enakovredna. Ko 6tn prišla po maši iz cerkvice, in ko so spet oživele trate na hribu v svojem pomirjevnl nem zelenju, jf* poiskala moževo roko in jo tesno stisnila k sebi. Bila mu je hvaležna, da jo je vzel na romanje k Sv. Trem kraijem. Potem sta se umaknila na jaso med gozdovi. Zdaj ga je rada poslušalo, ko ji je razkazoval naselja v dolini vse do zapuščene Do-načke gore. Pri Andraževih je kazalo, da se bo razvila Majda v dobro gospodinjo. Bila je res na moč prizadevna. Matevž jo je celo nagovarjal, naj zjutraj poleži v postelji, njo pa bi Lilo sram, in jc vstajala z njim. Komaj se je zdanilo, je začela s pospravljanjem stanovanja, potem je brskala po vrtu, pomagala v kuhinji ali pobirala sadje. Ničesar ji ne bi mogli reči; prizadevala si je, in to jc bilo dobro znamenje. Po večerji je kdaj pa kdaj či-tala knjige ali pisala pisma. Tudi to jc bilo prav in v redu. »Dobro kaže, hvala Bogu.« st jc mislil Matevž, ko je jahal proti Dravi. Močno naprej nagnjen je prežal na dirjajočem konju. Ni se oziral po okolici, pač pa je tuhtal svoje stvari. Ob vodi so zlagali hlode in deske ter jih vezali v tri velike splave. To bo pred zimo zadnja pošil jka lesa proti jugu. Letošnji izkupiček ni bil posebno velik. Splavarji so trdili, da niso mogli ugodneje prodati. Ni kazalo drugega, kot da potuje tokrat z njimi. Nekatere dolžnike bo treba obiskati in se dogovoriti za boljši trg v prihodnjem letu. O sv. Luki bo že na Dravi, pred Vsemi sveti pa bo spet doma. Navsezadnje bi lahko potoval _ z vlakom ter si prihranil teden dni časa, toda za gospodarja se spodobi, da so vsaj enkrat v letu docela vživi v usodo svojih sodelavcev, ftazen tega pa ga je tudi mikalo, da bi veslal in se v miru nagledal novih krajev ob rekah. Nekaj knjig je vzel seboj, da jih bo bral, ko bodo plovili po mirni vodi. Majda pa mu je naložila v kovčeg vseli mogočih dobrot kakor da bi odpotoval na dolg izlet po planinah. Da ji ne bi bil dolgčas, se je gnala 7. vsakovrstnimi deli in tudi s takimi, katerim ni bila kos. Nekega dne se je približala ženskam, ki so žele ajdo. Prej so sc živahno pomenkovale, zdaj pa, ko je bila med njimi, so utihnile. Čutila je, da je šc vedno tujka med temi ženskami, čeprav 60 jo spoštovale in govorile o njej samo dobro. Ampak o fantih se niso mogle več po-govarjati, česa pametnega se tudi niso mogle domisliti, in tako so padale samo redke besede o delu in o vremenu Slikanje srpa jo je zelo utrujalo, čeprav je zaostajala za drugimi, iu jih pri najboljši volji ni mogla doiia-jati. Mikalo jo je, da bi odšla domov, tega pa sredi popoldneva, in kar tako, ni smela. Zvečer jc bila zelo izmučena, zjutraj pa je začutila bolečino v križu, v rokah in glavi. Zbolela jc iu ostala je v postelji. Dan je bil zelo dolg, veliko predolg za ženo, ki si je očitala, cla po-ležuje, medtem ko so vsi drugi na polju. Tudi Matevževa mati je ostala doma ter ji stregla z vsem kar bi si poželela. Toda to je bilo ravno težko, ko si ni ničesar želela, razen miru in da nc bi bila nikomur v nadlego. Prej jc imela svoj prosti čas, in je lahko tudi če/, dan odšla k prijateljicam, nn sprehod, ali pa jc brala knjige. Tudi delala jc pri Vorinovih. toda samo po malem. Tam niso imeli pojma o tem kaj je zemlja in koliko prizadevanja terja od ljudi, ki so navezani na njene sadove. Tukaj je bilo drugače; nikdo ni čez dan počival, njen ljubljeni mož pa je ravno v delu prednjačil vsem drugim. V garanju je postal prizadeven kakor tekmovalec, ki noče zamuditi nobene priložnosti za stopnjevanje moči in zmogljivosti.