Političen list za slovenski narod
*• P°Stl Prejem»n velja: Za o«lo leto predplačan 16 fld., za ppl leta 8 fld., »četrt let«
v . ima— aj> . 4	?n m88«c 1 fld- 40 kr
V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 *ld., za pol leta « gld., za četrt leta S flO.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 *Id. 30 kr. več na leto.
Posamezne Številke veljajo 7 kr. Karočnino prejema upravništvo in ekspedicija v „KatoliSki Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrata: 8 kr.. Se se tiska enkrat- 12 kr ce se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjfta
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v SemeniSklh ulicah h. it. 2. I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
s&tev. 273.
>1D;
V
bes
V Ljubljani, V torek 29. novembra 1892.
Letnilc XX.
Zmešnjave na zmešnjave.
Leta 1867., ko se je vpeljal dualizem, po imenu uvedla narodna jednakopravnost, zdelo se je, da se je našla pot, po kateri se bodo zadovoljili avstrijski narodi. Ali če si ogledamo danes natančneje naše javne razmere, pa vidimo, da je nezadovoljnost in zmešnjava večja, nego je bila tedaj. Nezadovoljnost onostran Litve, nezadovoljnost to stran Litve. Vsak pravi avstrijski rodoljub se mora povprašati, kaj je temu uzrok ?
Ce razmere dobro premislimo, pa moramo priti do prepričanja, da največ liberalizem, ki je podkopal tla krščanski pravičnosti in postavil za načelo silo močnejšega. Iz tega načela izvira tndi tako imenovano izključno narodno stališče, katero ne more nikdar privesti narodov do kakega sporazumljenja.
Kateri naiod se čuti močnejšega, vsak po tem načelu zatira druzega.
V prvi vrsti v naši državni polovici aatirajo Nemci slovanske narodnosti, v oni državni polovici pa Madjari pritiskajo z znano brezozirnostjo Slovane in Rumune.
Pa ne le Nemci in Madjari, temveč tudi druge narodnosti se bolj ali manj ravnajo po tem lažilibe-ralnem narodnem načelu. Italijani na Primorskem zatirajo Slovence in Hrvate, Poljaki Busine. Nekateri Hrvatje v Dalmaciji in na Hrvatskem nočejo ničesa slišati o Srbih.
To pa prouzročuje, da narodi v Avstriji drug drugemu nič ne zaupajo, kar pa ovira vsako vspešno delovanje. To je uzrok, da ne pridemo do narodne jednakopravnosti, ker mnogi narodi ne marajo biti jednakopravni z drugimi narodi, temveč hočejo biti prvi, bodisi že, da svoje prvenstvo zahtevajo po svojem številu, po svoji višji omiki ali po svojem zgodovinskem razvoju.
Nasprotje mej avstrijskimi narodi bi ne bilo tako veliko, da nekateri politiki vedno ljudstev ne podpihujejo. Narodi bi naposled že radi mirno mej seboj živeli. Tako se je pa vgnezdiia taka nezaup-
nost, da skoro še pogajanja mej narodnostmi niso mogoča. Nemci nočejo slišati o češkem državnem pravu, ker se boje, da jih bodo Cehi ravno tako zatirali, kakor Madjari zatirajo druge narodnosti, Cehi se iz jednakih uzrokov upirajo dunajskim punktacijam.
Kdaj bode pač bolje? Tako dolgo ne, da se izruje korenina, iz katere vse to zlo izvira, liberalizem, in da krščanske ideje zopet prešinejo vse avstrijske narode.
Cerkev ne poznd nobene prednosti mej narodi, in zatorej se po njenih načelih dado taka nasprotja najbolje poravnati. Dokler pa bodemo stvari vrav-navali po drugih načelih, tako dolgo ne bode miru.
Pri vredbi razmer mej raznimi narodnostmi je treba za podlago vzeti le krščansko pravičnost. Odriniti je pa treba skrajne stranke, katere zastopajo načela, nasprotujoča narodni jednakopravnosti.
Zadnji čas bile so na Dunaju velike zmešnjave in kazalo se je, da se bode zdrobil vpliv zjedinjene levice. Ali mi takoj s prvega nismo dosti od tega pričakovali, ker pri sedanjih razmerah ni lahko sestaviti močne konservativne večine. Mladočehi namreč nočejo podati roke drugim kouservativnim možem v složno delovanje. Taalfe se zopet pogaja z levičarji, in kakor se govori, bode vspeh teh posvetovanj tak, da se osnuje nova večina iz liberalnih Nemcev, Poljakov, Italijanov in Rusinov.
Taka večina avstrijskih narodnostij ne bode zadovoljila, ker je ne bode vodil pravi krščanski duh, temveč bode nezadovoljnost le še povekšala. Napravila bode le še nove zmešnjave, katere pa morajo pripeljati narode do prepričanja, da iz teh zmešnjav ni druge poti, kakor pot, katero Avstriji kaže njena zgodovina; jedino le krščansko misleči
in delujoči Avstriji zagotovljen je trajen obstanek.
■ ■ ■ • ■ ■ i ■■ i •
Politični pregied.
V Ljubljani, 29. novembra.
Notranje dežele.
Mladočehi. Ugoden prevrat avstrijske notranje politike seveda pripisujejo Mladočehi svoji
odločni politiki. Kdor pa stvari pazno zasleduje pa ve, da je ta prevrat pripisovati temu, da so Mladočehi nastopili malo zmernejšo politiko in so zlasti na shodu v Pragi pokazali, da neso več naravnost nasprotni veleposestnikom. Na tej podlogi so potem vplivni možje s češkega veleposestva začeli na Dunaju delovati za sporazumljenje mej češkimi strankami in vlado. Grof Taaffe je s svojim govorom v državnem zboru Mladočehom nekako pogladil pot, da se lahko pridružijo desnici. Vsa avstrijska politika je sedaj odvisna jedino od tega, kako bodo Mladočehi razumeli položaj. Če bodo pomagali obnoviti prejšnjo desnico, bodo levičarji kmalu zgubili odločilni vpliv. Ako bodo pa Mladočehi vladi le delali opozicijo in pri vsaki priliki spravili češko državno pravo na dnevni red, bode pa vlada zopet morala se bolj približati levici, katera bode potem še mogočnejša. Češkega državnega prava pa sedaj vlada po ustavnem potu še ne more izvesti, poprej more sedanja levica še bolj razpasti. To se bode pač tudi zgodilo, ako ne bode mogla volilcem pokazati nobenih vspehov. Protisemitizem vedno huje gloda avstrijski liberalizem in ga bode izglodal, če levica ne bode dobivala veduo novih močij od zgorej.
Grof Taaffe in Madjari. Grof Taaffe se ni zameril samo Nemcem, da ni kneza Schwarzen-berga odločno zavrnil, ko je govoril o češkem državnem pravu, temveč tudi Madjarom. Budimpe-štanski listi pišejo, da bodo Madjari zahtevali, da se za nje vpelje samo personalna unija, ko bi se kako razmere preminjale v naši državi. Madjari se oči-vidno boje, da bi se z obnovljenjem češke države ne opomogel slovanski živelj, kar bi vplivalo še na Ogersko, zaradi tega pa zahtevajo, kolikor se di, popolno ločitev, da bi kako tako vplivanje ne bilo mogoče. Nekoliko je pa pisava madjarskih listov le strašen je, da bi se grof Taaffe ne upal dalje kaj storiti, kar bi liberalcem ne ugajalo. Ogerski in naši liberalci žive v prijateljstvu in so pripravljeni, takoj drug drugemu priteči na pomoč. Pa vsaj oboje vodijo isti življi, namreč židje. Ti se pa boji, da bi se v naši državi bodi si v tej ali oni državni polovici ne okrepili konservativni življi, ker to ni v židovskem gospodarskem interesu. Madjarom in liberalcem seveda ne ugaja, če je knez Schwarzenberg opozoril, da bodo Madjari sami do tega pritirali, da se bodo morali razmere v naši monarhiji premeniti, če bodo nadaljevali politiko, katero so začeli. Gospodje v Budimpešti menda mislijo, da je grof Taaffe poklican pred vsem, Madjare braniti.
LISTEK
mi
Kopališče in Kneippovo zdravišče v Kamniku na Kranjskem
sI6ve ratnokar na svetlo izšla in 34 stranij v osmerki obsegajoča lična 8lovenska knjižica, ki j ako mikavno in poljudno opisuje kamniško kopališče in okolico kamniško, katero se je v poslednji dobi jako priljubilo občinstvu domačemu a tudi inostrahcem.
Navajajoč v početku „8plošne stvari', pojasnjuje knjižica čitatelju „Zgodovinske črtice", namreč da je park z vodnim zdraviščem, zdraViSkim poslopjem in Štirimi Vilami v ozemlju m e k i n s k e občine.	iiojaiei ftn"bw|l niodel«* 00
Pred 50 leti še so imeli V Mekinah vsa obla^ siva okraja kamniškega svoj sedež. V samostanu, najstarejšem v deželi, ki je prieidan inte-kinski cerkvi, bivale so nekdaj KI ar is ari ce. Ta «a-mostan je jedini, katerega je brez tuje pomoči leta 1287 ustanovila in odsihdob vzdrževala plemenit« kranjska rodbina, gospodje Gallenberški.
Mnoge redovnice so bile is prvih kranjskih rodbin, kakor pričajo imena: Hebenstrelt, Babens-
berg, Peyscbat, Ostermann, Gerlachstein, Paradeiser, Scharfenberg, Lamberg, Haller, Chrön, Attem8, Battbyänyi, Auersperg itd. Prva opatica je bila u8tanoviteljeva hči Klara Gallenberška, poslednja Marija Mehtilda baronica Galt.
Okolu leta 1880 sta se razprla konvent in mesto kamniško radi nekaterih posestev in pravic. Izbrani razsojevalec Herman grof Celjski je prisodil mestu, da sme uživati dotična posestva, da pa mora, pri-poznavaje, da so last samostanska, vsako leto dati samostabu funt pOpra. Se danes sldve brv iz Mekin
v Kamnik nemški „Pfeffersteg".
Samostan mekinski je razpustil cesar Jožef II. leta 1782 ob jednem z mnogimi drugimi samostani na Kraniskem. Skupno premoženje so cenili takrat na 140.597 gld., letne dohodke pa na 6773 gld. Mekinska graščina je imela podložmkov v 80 vaseh. Iz imetja tega samoštana in v istem času razpu-ffčenega samostana Dominikank v Velesovem se je ustanovila verska in farna blagajnica, iz katere so se v prvi vrsti plačevale pokojnine izstopivših nun. Prebitek in po smrti dotičnih nun ves dohodek moral bi se bil po nekem dvornem dekretu z dne 28. februvarija 1782 porabiti jedino le „v pospeševanje verskih namenov".
Na večkratno prošnjo kranjskih stanov je pa cesar Franc I. z dekretom z dne 16. julija 1792 iz dohodkov teh dVeh samostanov določil 36 mest za c. kr. ustanovo plemenitih gospic vojvodine Kranjske. Takih mest, znašajočih po 210 gld. na leto, je sedaj 15. Pravico do teh ustanov imajo go-spice, katerih očetje so bili članovi kranjskega sta-novništva ali pa vssj viteškega rodu, in one, katerih očetje imajo zaslug za deželo, oziroma, ki so si pridobili zasluge s tem, da bo bili tekom desetih let službovali v deželi n. pr. kot cesarski svetniki ali štabni častniki in so ubogi ter imajo po več otrok. Predlaga dotične gospice deželni odbor, ustanove pa podeljuje presvetli cesar 8ftm. — Dandanes je mekinska graščina last barona Otona Apfal-trerna.
Dalje je poglavje o „Kopelih in načinu zdravljenja" ; na 9. strani obseza „Kneippovo zdravljenje", in zlasti v minoli seziji 1892 so gostje živahno pohajali to vodno zdravišče, koje sam č. gosp. župnik Kneipp živo priporoča bolnikom v obče in zlasti bolnikom, dohajajočim it južnih dežela našega cesarstva, ker je zdravišče pri č. g. župniku Kneippu v W0ri8hofau prenapolnjeno. Navesti hočemo le nekatere slučaje o velikanskih zdravilnih vspehih kam-
Vitanje države.
Borba proti cerkvenim iolam na
Francoskem. Liberalci francoski na vse mogoče načine rujejo proti cerkvenim iolam. Te dni je ob-činski zbor v Ferti-Bernardu sklenil, odtegniti vse podpore rodbinam, ki pošiljajo otroke v cerkvene šole. To je prav lepa svoboda I
Nlhilisti se zopet začenjajo gibati v Rusiji. Dobro vedoč, da ruski kmetje neso posebno zadovoljni, so nibilisti jeli nagovarjati kmete, da naj se upr6. Agitatorji pa navadno ne prihajajo v vasi, temveč s pismi nagovarjajo kmete k vstaji. Vlada je zatorej naročila policijskim organom, da naj od-pro pisma, kmetom namenjena, in jih dalje odpošljejo samo, če v njih ni nič nevarnega. — Ruska vlada je že pregnala silno veliko število nihilistov v Sibirijo, druge so obesili, a vendar nihilistiško gibanje še ni prenehalo. Sredstva, s katerimi vlada zatira nihilizem, torej neso prava. Treba pred vsem pametnih političnih in narodnogospodarskih reform.
Izvirni dopisi.
Iz Celovca, dni 22. nov. (Koroških nem-čurjev „parteitag". [Konec.] Kot tretji v tej vrsti se je oglasil znani velikan-slavofag in mojster puhlih fraz — Armand pl. D u m r e i c h e r , ki se je oslavil že 1. 1873 kot .uradnik v presidijalni pisarni naučnega ministerstva izdavši knjižico, v kateri priporoča vladi, naj nikar ne pripušča, da bi se na vseučiliščih ali srednjih šolah uvel slovenski jezik kot učni jezik, in kjer z znano nemško „temeljitostjo" dokazuje, da je avstrijska država „samo nemška kolonija" 1! Tega moža, ki Slovanov kar ne more živih videti, pobrala je celovška trgovinska in obrtniška zbornica za svojega poslanca. Bržkone bode obrtniji in trgovini pomagano, ko po želji pl. Dumreicherja izgine s svetovnega pozorišča zadnji „bindišar". V ostalem je trobil pl. Dumreicher stare svoje fraze o jedino zveličalnem nemštvu in se kar najkrepkeje vjedal, da delajo na Koroškem „nemir" tujci, ljudje „die meist gar nicht unsere Landesgenossen sind! ') — No, tako besedičiti ima res nujen in tehten vzrok pl. Dumreicher, rodom — D u n a j č a n I Kdo hujska? Izmed ostalih bedastih fraz bodi kot uzorec prave budalosti navedena še sledeča: „auch jetzt noch immer besitzen unsere slovenischen und clericalen Gegner das Ohr der Regierung; bald können sie es wieder ausschliesslich besitzen". Res bistroumno! Kdor zna, pa zna!
Za Dumreicherjem oglasil se je še neizogibni Ghon, ki je „in warmer Sprache" zahvalil Lug-gina za „izvrstno" poročilo. Na to se je hitro odzval še Lugin z bobnečo, — sevi zopet lažnjivo — frazo, ki se je kajpak zopet dotikala — Slovencev.3)
') Dalje; „Aus den Nachbarprovinzen wirken sie herüber über die Grenze, am Sitze der Staatsleitung spinnen sie ihre Bänke, mit jeder Volksart slavischen Stammes, mit den Dunkelmännern aller Zungen verbinden sie sieh gegen uns." Pae — zanimivo!
„Es müsse einerseits dem verhetzten Theile des slovenischen Volkes die Erkenntnis beigebracht werden, das ihre landfremden Führer oder eigentlich Verführer nichts Gutes mit ihnen vorhaben und es müsse anderseits der Regierung bewiesen werden, dass die Eintracht nicht gefördert werde, dass es keinen Segen bringe, wenn zwei in einem Lande lebende Nationalitäten künstlich einander entfremdet werden." Duhovito!	Dop.
niškega vodnega zdravišča po načinu župnika Kneippa.
Dne 24. avgusta lanskega leta je prišla v kamniško zdravišče 201etna deklica Marija Golob iz Luč na Štajerskem zaradi hude bolezni na očeh. Ubo-žica je videla na jedno oko le prav malo, na dru-gem je bila popolnoma oslepela. Vsled skroluloz-nega vnetja se jej je gnojila roženica. Deklica se je zdravila malone izključno uporabljanjem vode po Kneippovi. Ostavila je zavod že začetkom meseca septembra popolnoma zdrava in sposobna za vsako delo.
V dveh drugih malone jednakih slučajih (pri dveletnem otroku in desetletni deklici) se je letos meseca avgusta dosegel izvrsten vspeh, o čemer pričajo drugi bolniki, ki so se takrat zdravili v tem zavodu.
Gospod Ignacij K., gostilničar v Ljubljani, trpel je pet let za kronično kostnieo in roke in noge so mu bile hudo otekle. Vsako gibanje mu je provzro-čevalo silnih bolečin. Iskal je bil zdravja v raznih toplicah, ali zaželenega vspeha ni bilo; dne 27. avgusta t. I. je vstopil v kamniški zavod ter se je zdravil tekom 14 dni po Kneippovi metodi. Dne 10. septembra je ostavil zavod popolnoma zdrav.
Dvaindvajsetletna kmetska deklica Katar. Jeraj
Tako se je začelo s Slovenci, nadaljevalo s Slovenci, končalo s Slovenci! A gotovo se oglasi še ob kratkem zopet kak „temeljit" nemški ali čl-futski časnikar, ki dokazuje črno na belem, da je Koroška vsa — nemška, da je tam slovenščini že odklenkalo!
Sklenjene resolucije in izoljeni „generalštab" (širši in ožji) navedel je .Slovenec" že v št. 261 od 15. nov. t. 1.
Zvečer je bil k o m e r s , pri katerem se je na star germansk način popivalo na zdravje nemštva. Teklo je vina, da se je ubogo Slovenstvo kar potapljalo v tem morju in da je drugo jutro bilo videti dokaj pustih glav po Celovcu. Da se je i govorilo in da so govorniki jahali visokonemškega konja, — kdo bi se temu čudil?? Kakor velé „Fr. Stimmen", bila je „die allgemeine Stimmung eine national gehobene". Besedičilo se je mnogo der pogrevalo že 6tokrat ovržene — „sit venia verbo" — puhlosti, ter kolikor le mogoče ostudno in robato udrihalo po Slovencih.
Dr. pl. H i b I e r nazdravljal je „velikemu nemškemu ljudstvu". — Oglasil se je tudi zopet frazo-lovec Ghon; proslavljal našo šolo in se kazal starega „prijatelja" Slovencev3); tudi ni zabil poudarjati, da jedino „das Sonnenlicht deutscher Aufklärung" (!) more zveličati Slovence!!
Dr. S t e i n w e n d e r je odkritosrčno izrekel, da se poveljem izvoljenih 12 „generalov, nikdar ne mara klanjati, in proslavljal koroški „mir", ki se moti „meist über die Karawanken herüber", poživljal zborovalce, naj ohranijo ta mir, ter dodal: „Und damit dies gelinge, werfen wir die Friedensstörer hinaus!" Taka surovost obsoja sama sebe; videti je, da je ultranemški g. doktor, ki vidi zveličanje le v proslavljeni Bismar-kovini ter pričakuje rešitev človeštvu le od pruske „pikelbavbe", vrlo dobro hodil v nauke pri pruskih „eksercirmojstrih".
Sloviti„ schriftenleiter" zloglasnih „Freie Stimmen", V. Dobernik, je v imenu „koroške dežele" pozdravljal koroškim poslancem ter tako poskrbel za komični del večera.
Neki dr. K r a i n c je poudarjal: „Wir Deutsche fürchten Gott (??), sonst nichts auf der Welt." No, no, le ne toli širokoustiti se, — to je preveč smešno! Bojite se celó nas „bindišarjev", — kajti čemu ste sicer zbobnali svoj „parteitag", pri katerem se je sleherni govornikov pečal le s — Slovenci!?
„Schlu39effekt" oficijelnemu delu komersa je napravil narodni izdajica dr. A b u j a , ki je govoril v imenu koroških nemškutarjev, ali kakor se je on tako ljubko blagovolil izraziti: „Im namen der fortschrittlichen Slovenen des Landes, die gern mit den deutschen Brüdern Hand in Hand gehen!" — Res izborna fraza, na katero naj bi si vzel g. dr. Abnja
*) „Wir wollen, dass unsere slovenisehen Landsleute durch die Kenntniss der deutschen Sprache an Bildung und Wissen gewinnen und wer bei uns in Kärnten gegen dia Erlernung des Deutschen in der Volksschule ist, der ist kein Freund des slovenischen Volkes, sondern das Gegentheil. (Zustimmung.) Was nützt den Slovenen däs sogenannte Neu-Slovenisch, also eine Spraohe, die erst mühsam zusammengestoppelt wurde nnd welche die Leute gar nicht verstehen." Klanjamo se Ghonovi bistroumnosti!	Dop.
..i i.i . ====a===«qp
iz Vodic na Kranjskem je bila bolna na hrbtenici in vsied kroničnega vnetja popolnoma hroma. Prinesli so jo v zdravišče dne 1. avgusta letošnjega leta. Za 14 dni se ji je izdatno zboljšalo zdravje; za pet tednov je mogla hoditi že sama in šivati na
stroju.	«rtmoied *bliJd»M «in«M «in
Gospa Konstantina Sch., urednikova vdova iz Pulja, trpela je za revmatično nervoznostjo v hrbta in v nogah. Bila je poprej dlje čaBa v Krapini in tudi v drugih kopeljih, ne da bi bila našla pomoči. Tresel jo je mraz tako hudo, da je celo v najhujši vročini ni ogrela nobena odeja. V Kamniku se je zdravila po Kneippovi metodi, polivanjem in kopeljo tako dohro, da je v dobi od 3. avgusta do 1. septembra popolnoma otdravela. Bolniea je bila že priletna.	¡
Nastopna poglavja obsezajo: Bivališče (zdra-viško poslopje), hrano, zabave, popis in cene stanovanj, cene v kopeljih (banjah) in v plavališču, v vodnem zdravišču; dalje šetališča in izlete, n. pr. T mekinskem gozda, v Godič, v Stahovico, k bistriškemu izvoru, v Črno, Bistričico, v Tujnice, k „No-graščku", ob bistriškem bregu na Perovo, na Stari grad, v Vrhpolje iu v „Sotesko", v Nevlje in k Pajkovemu mlinu. Končno omenja knjižica izlete po železnici, n. pr. v Trzin, Domžale in v Homec, od
kak — patent! Napival je „12 apostolom"4), ki imfjo hoditi v deželo in propovedovati ljudstvu „Fortschritt und Friedfertigkeit" I!
Toliko bodi omenjeno o „schlagerjih", ki so ee klatili pri komersu. Odgovarjati na vse neslanosti, ki so se brusile, bilo bi preveč časti skazovati tem ljudem!
To v glavnih potezah „facit", prvega koroškega „parteitaga", o katerem bode govor izvestno še na dragem mesta I Res čudimo se, kako je bilo mogoče v kratkih urah sklatiti toliko podlih neresnic, pretiravanj, samničenj in smešnih lažij!
Napovedal so nam je boj! Pač nepotrebno delo! Saj ima koroški Slovenec proti brezobzirnemu sovražniku biti borbo za obstanek svoj že od pamti-veka! On bil bo jo i nadalje „za krst častni i slo-boda zlatna", za vero, dom cesarja, zaupajoč, da i nasprotna sila razpade v nič, iz katerega je nastala!
Vsaka sila do vremena! Slovenci, ne adajmo se!
7	A
V Zagrebu, 25. novembra. (Kopališče v
Cirkvenici. — Plitvička jezera.) V hrvatskem Primorju so se začela v novejšem času vrejevati morska kopališča na več mestih, kajti podnebje je v teh krajih zares tako prijazno, da prekaša mnoga draga morska kopališča, ki so že davno na glasa.
Krivi smo sevéda deloma Slovani sami, da se taki lepi predeli zapuščajo. Mi sploh nismo dovolj delotvorni, pa nam zatorej večjidel tujci poberejo ves dobiček. V tem pogledu se je pri nas v zadnjem času obrnilo na bolje. Posebno se v tem oziru odlikuje mesto Cirkvenica, kjer se bode sčasoma vre-dilo najlepše morsko kopališče.
Občinsko zastopstvo se trudi na vse mogoče načine, da se ta lepa in koristna misel izvede čim prej. Prav umestno je bilo tedaj, da je občinsko zastopstvo podarilo nadvojvodi Josipu velikansko poslopje poleg Cirkvenice, v nadi, da ga prejasni nadvojvoda prenaredi po svojem ukusu.
Nadvojvoda Josip je ta dar sprejel ter se občinskemu zastopstvu zahvalil zánj t hrvatskem jeziku. Že spomladi se bode začelo to poslopje popravljati, kajti nadvojvoda je sklenil prirediti ga za invalide, ki bodo prihajali v toplice iskat si zdravja.
Okoli poslopja je prostoren vrt, pa ga misli nadvojvoda spremeniti v krasen park za kopališčne goste. Ker je to poslopje tudi zgodovinske važnosti (bilo je namreč grad glasovitih Frankopanov in kasneje samostan pavlinskij, bode se pazilo pri popravljanju na starine, kolikor se bode dalo, pa je to tudi za našo prošlost važno. Da se tujci preveč ne okoristijo s posestvi v okolici Cirkvenice, kjer se bo zidalo več vil in hótelov, prevzela je prodavanje po-jedinih parcel sama vlada, ki bode tudi sama gledala, da se ves kraj nasadi z lepimi šumioami in drevoredi.
Ce se bodo vse osnove za to kopališče izvele, kakor se misli, bode to druga Opatija, ali hrvatska, ne tuja, kakor že nekateri krokarji po časopisih pišejo in celó žele, da se lepo hrvatsko ime Cirkve-
*) Ued katerimi je pa lepo število Judež ev-renegatov. i lin	Dop.
koder je prelep razgled proti Ljubljani in Kranja in na kamniške planine.
V	knjižieo je vtisnjenih 11 ilustracij, vzete iz knjige: „Bilder aus Krain." Te ilustracije nam v jako "finem tisku razločno predočujejo: Kamnik (predmestje Šutno) s Starim gradom, Mekine, tvor-nico za smodnik, kopališče in Kneippovo zdravišče, elegantno zdraviško poslopje, vilo Neptun, Mali grad v Kamniku, Zapriški grad pri Kamnika, nagrobni kamen viteza Gallenberškega v mekinski cerkvi, globelj „Predaselj" v Bistrici, kočo za turiste v Bistrici in Glavni trg v Mengišu.
Nekatere slovniške hibe bi bil pisatelj lahko opili|, n. pr. „opravo" te tyorniee vodi itd., dalje: pod „UbPl" «idiš .. .
V	obče bo pa ta knjižica dobro došel kažipot eosebno bolehnim ljudem, iskajočim ljubega zdravja v tem prij»>9.*ni> divnem kraju ob vznožju 2660 metrov visokih kamniških planin, kojih iztoki sezajo do kopališča in so skriti v prelepo jelovino in sme-rekovino.
Bližnje planine, krepilni planinski vzduh; i<-borna, čista planinska voda, pripravna šetališča po gozdovju — vse to ima ža samo ob sebi veliko
(zdravilno moč in blagodejno vpliva na slabotne in nervozne goste.	A. S,
mea spremeni v italijansko „Santa fllena" po bližnji vasi, ki se pa sove „8veta Jelena" po hrvatski, kajti
tukaj ni nobenega Talijaoa.
Taki so ti naši sosedi, bodisi že Madj.r, Tali-jau ali Nemec, da nam de imena našega ne privoščijo, češ, da je lepše, če ga zavijaš po njihovem jeziku, in da se laglje ugovarja. Koliko pokvek ne nastane na tak način iz naših lepih imen. ki se «tokrat grje glasé prestavljena na tuj jezik. Ne dajmo «i gTditi naših imen od takih šovinistov in sovražnikov našega naroda, uego zshtevajmo strogo tudi od tujcev, da se rabijo imena le v našem jeiiku. Naj se enkrat navadijo naši sovražniki spoštovati tudi naše ter spoznati, da smo Slovani vendarle tudi toliko vredni, kakor vsak drug narod.
To bomo pa dosegli, če se bomo svojega držali ter svoje tudi sami spoštovali, takšnim tujim svetovalcem pa pot pokazali v njihove kraje, odkoder so prišli nas vznemirovat.
Še jeden kraj imamo na Hrvatskem, ki je poln naravnih krasot in ki se ne dá prispodobiti z mnogimi alpskimi predeli. To so politvička jezera (12 njih) s krasnimi slapovi. Jedno jezero teče v drugo in iz zadnjega reka Korana, ki se izliva kraj Kar-lovca v Kolpo. V novejšem času se ta kraj pi letu močno pohaja.
Neki premožnejši ljudje so si postavili eeló že letna stanovanja poleg teh jezer. Ker je nade, da bo ta kraj sčasoma znamenito letovišče postalo, zanimajo se zánj že tudi naši državni poslanei ter so celó na ogerskem saboru vprašali ministra poljedelstva, ne bi li se hotel zaradi tega kraja sporazumeti s hrvatsko vlado. Ves predel je namreč zaraščen z gosto bosto, ki je državna, tedaj tudi ves ta kraj in ž njim ima pravo razpolagati ogerski minister. Ce se poseka vsa šuma v tem kraju, zgubila bodo tudi jezera svojo krasoto, ¡zatorej se mora minister prositi, da tega ne stori. A da se zopet tujci ne okoristijo z zemljo, treba bode to preprečiti posredovanjem naše vlade.
Žalostno je, da z našo zemljo odločujejo Ma-djari in da se morajo Hrvati ž njimi pogajati, če hočejo s svojim zemljiščem kaj ukreniti. To je žalostna odvisuost, katero je zakrivila pa naša lastna malomarnost, kar se pa zdaj ne dá tako lahko popraviti. Slovanska malomarnost je kriva, da nam v lastnih naših zemljah tujci zapovedujejo.
Socijalne stvari.
Čeika prodajalnlca na Bolgarskem se uprav
sedaj snuje. Začelo je to misel širiti društvo za izvoz s Češkega, Moravskega in Šleskega. Pridno se oglašajo udeleženci in upati je, da se v kratkem odpre. Češki izdelki bodo brez dvojbe zadovoljevali bolgarske kupce, saj celo na Franeoekem v nekaterih stvareh veljajo kot prvi in merodajni. „Nova Preša" z dne 23. nov. v večernem listu poroča, kako se sedaj velika večina pariških gospej krasi z izdelki, ki se imenujejo „bijouterie nationale t c h e q u e". — Zanimivo je pri prodajalniei vzlasti to, da bo upravitelj prodajalniei samo zastopnik prodajalcev, in le s provizijo plačan posrednik mej deškim trgovcem in bolgarskim kupeem.
Proračun mesta Zagrebškega za I. 1893 kaže rednih potreb 607.614gld ,izvenrednih pa69.387gld.; tedaj skupno 677.001 gld. V to je rednega pokritja 603 512 gld., izvenrednega — 919 gld. — Primanjkuje tedaj — 72 570 gld.. ki se bo pokril večinoma z 12°/o občinsko doklado. — Samo na sebi hi to ne bilo slabo, á dve stvari ste vender le žalostni. Vedno se manjša mestni dac, kar je le posledica slabih gospodarskih, vzlasti vinograjskih razmer. — In dalje ni v proračunu ni z besedico omenjena Zagrebu toliko potrebna kanalizacija, dasi že mesece in mesece leže dotični opereti izdelani pri vladi in dasi sta ban in g. Mošinski najsveča-neje obljubila, da hočeta delati uató, da se vprašanje o kanalizaciji čim preje reši.
Panama. Odsek zbornični, o katerem smo že poročali, se jei «rečno izbral. Volitve se ni vdeležila j desnica; veuder pa so iz njene srede izvoljeni vq- I liter sprejeli. Kakor sedaj. gomé, se bo odsek pečal le z dutičoitni stvarmi, ki se tkejo zbornične časti in ne bo posegal v pravosodje. — Zatoženei so klicani pred apelui dvor in ne pred navadno sodišče, ker je stari Ferdinaud Lesseps vel. Častnik častne j legije. Ta mož je pa zadnje dni tabo hudo zbolel, ! ■da mu ne to možno priti pred sodišče. — Jeden «atoieneev, baron Btjnah pa je ie pred nekaj dnevi j «mrl. Njegov domači zdravnik in — vse javno
mnenje ž njim sodi, da ne naravne smrti; trde, da se je zastrupil. V obče bo gotovo še obilo poročati o takih slučajih; samomori, kot najstrašnejši
pojavi v našem javnem življenju,-----
brezvestnih in goljufnih liberaluih špekulacij.
Petrolej. Temu, kar smo pod tem zaglavjem že pisali, dostavljamo, da so židovski lastniki ruskih petrolejnih vreleev že tudi izdelali načrt, v koliko se ima petrolej podražiti. Surove nafte ieden pud (pud = 16 380476 kg.) je stal na mestu, koder se je dobival do sedaj 1>/4_21/1 kopejke; odslej ima stati 6 kop.; petroleja pud ima poskočiti s 7 kopejek na 23 —25 kop. — Nekako 15 milijonov rubljev se bo pri tem čistega zaslužilo, ker se na leto okrog 300 milijonov pudov petroleja pridobiva.
Socijalno - demokratska vera. V veliki zastop mesta Berna «o mej drugim izbrali tudi socijalnega demokrata — Stecka. Ko je imel priseči, se je jel braniti, češ da mu njegovo versko prepričanje tega ne dopušča. Zastop je sklenil s 134 proti 40 glasovom, da mora priseči, Steck pa se je pritožil na zvezno vlado.
Dobrodelnost se množi. Oglašajo se zdravniki, da te brezplačno zdrave; drugi, da ti zastonj po-režejo kurja očesa, in še mnogo podobnih oglasov iitaš. Nove vrste dobrodelnost pa se je pojavila zadnji čas v Petrogradu. „Znameniti" plesni učitelj Davinhof oglaša namreč javno to-le: V franko-ruskem plesu poučujem brezplačno uboge dame v torkih in petkih.
Zlato bo zopet dražje. V Londonu je cena za eno palico zlata dospela zadnje dni na 78 šilingov (1 šil = 1 marka). Naš fiinančni minister se je sicer jako točno izognil odgovoru, kje in kako bo dobil zlata za urejenje valute. Prav je imel, ker jedini odgovor bi mu bil: ne vem.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. novembra.
(Udanostne izjave) so poslale nadalje prevzvi-šenemu knezoškoiu ljubljanskemu te - le občine: Ovsiše-Dobrava, Moravče (Sv. Križ pri Litiji) Talčivrh in Loka v črnomeljskem okraju. — Slava zavednim občinam!
(Zoper Slovence in zoper klerikalce.) Državno-zborska kriza na Dunaju še vedno ni končana. Nemški liberalci še niso dosegli vseb svojih namenov, namreč Taaffeja vreči in Plenerja posaditi na njegovo mesto. Sami že čutijo, da je to sedaj zdnje še prekislo grozdje; zato so se jeli pogajati z vlado. Kot žrtvo od vlade, da jej ostanejo zvesti, zahtevajo odstranitev nemških klerikalcev in Slovencev iz skupine, iz katere naj se po željah nemško-liberalne stranke skrpa državnozborska večina. Nemški konservativni in slovenski poslanci so torej nemškim liberalcem najhujši trn v pčti. Pač morajo nemški katoliški poslanci biti zelo zanesljivi zavezniki slovenskih poslancev, da jih nemški liberalci stavijo v eno vrsto s slovenskimi poslanci. In vendar slovenski liberalni listi pri vsaki priliki in nepriliki udrihajo po njih. Ta kriza nam zopet kaže, kje treba verno-katoliškim Slovencem iskati svojih zaveznikov.
(„Pozor, hrib se rnši!") Tak naslov se bere na deskah, postavljenih pod debelim hribom v rudniški fari pri Ljubljani, kjer kopljejo zemljo za grajenje dolenjske železnice. Hiša nekega rokodelca-te-sarja, ki stoji pod debelim hribom, je v nevarnosti, ker se je vsled razpok jela rušiti zemeljska plast. Komisija je spoznala nevarnost ter odločila, da se morajo iz hiše izseliti. Železniška družba mora gospodarju preskrbeti drugod stanovanje, oziroma odkupiti hišo. O tem se sedaj vrš6 razgovori. Želeti je, da gospodar, ki se mora v tako nepriličnem času seliti iz lastne hiše, prejel za to nezgodo pošteno odškodnino.
(„Slov. Narod" pred sodiščem.) Vredmštvo „Slov. Naroda" branilo se je vsprejeti popravek občinskega urada poljanskega na neresnični dopis iz Poljan v „Slov. Narodu" z dne 25. oktobra t. I. j Občinski urad v Poljanah je vložil zaradi tega ka- 1 žensko ovadbo in danes bila je o tem obravnava j pri c. kr. z. m. del."okrajnem sodišču v Ljubljani. Sodišče je obsodilo odgovornega vreduika Josipa Nolli-ja na 20 gld. globe z določilom, da mora objaviti zadevni popravek poljanske občine, sioer bode izdajame lista ustavljeno.
(Z Breznice) smo prejeli sledečo žalostno vest: Ljubljanski osmošolec Anton Svetiba prišel je 26. t. m. po 9. uri ziečer nepričakovan na svoj dom v j Žirovnico. Govoril je samo z domačim hlapcem ter
ga prosil, naj mu da svetilnico iz konjskega hleva, da pojde v hišo spat, ne da bi koga budil. Ko ga pa drugo jutro ne najdejo v hiši, gresta ga oče in mlajši brat iskat. Po sledu, ki se je poznal po snegu, prideta na občinski pašnik blizu Vrbe, kjer ga najdeta — mrtvega; poleg njega je ležal samokres.— Sodnijsko-zdravniška komisija, ki je truplo raztelesila, izrekla se je soglasno, da se je mladeniču pamet zmešala; vsled tega je bil danes zjutraj na brezniškem pokopališču Bicer popolnoma priprosto, vendar pa cerkveno pokopan. — Dobrotljivi Bog bodi milostljiv sodnik njegovi neumrjoči duši!
(Cerkvena vest.) Z Notranjskega se nam poroča: Dne 19. novembra je prišel g. Josip Lukanec, vpokojeni beneficijat, iz Lozic k sv. Ivanu poleg Matenje vasi in se je vselil pri tamošnji kapelanij-ski cerkvi. Z velikim veseljem ga je sprejelo ljudstvo, ki je bilo že blizu 12 let brez duhovnika pri tej cerkvi. Za stare in bolehne ljudi je bilo to dosti težavno posebno v zimskem času, ko večkrat slaba vremena in huda burja slabotnim in starim ne dajo daleč hoditi.
(Akademično drnštvo „Triglav") v Gradcu pri-j redi v četrtek dne 1. decembra sedmo zborovanje ; v zimskem tečaju s tem-le vsporedom: 1. Citanje j zapisnikB. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo o častnem sodu. 4. Slučajnosti. — Lokal: „Hotel Kaiser-krone". Začetek ob osmi uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli!
i (Bolezen.) Iz Slavine se nam poroča: Bavno zdaj v drugi polovici meseca novembra se vrstita in skušata močna burja in mrzel sever, ki sta nam napravila velik mraz, voznikom pa led, katerega so jeli pošiljati južnim mestom. Dasi se je zrak ohladil in očistil, vendar noče pojenjati nalezljiva vročinska bolezen v Kočah. Vedno je še dosti bolnikov, in j tudi na novo obolevajo. Zbolelo jih je že nad 50, pri nekaterih hišah po štirje ali tudi še več; a umrle ste le dve ženski v pričetku te bolezni. Nekateri se ubranijo postelje, drugi leže po jeden ali dva tedna, večinoma pa po šest do osem tednov in še dalje. Prijemlje se bolezen le bolj mladih in onih pri srednji starosti. Mladi fant iz Slavine, ki je v Kočah čredo pasel, je prinesel bolezen domov v Slavino in v kratkih dneh so oboleli štirje drugi v njegovi rojstni hiši. Zdaj se utegne prejkone tudi tukaj razširjati bolezen po vasi.
(Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) — je imelo dne 23. novembra svojo LXI1L sejo. Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. vitez Bleiweis-Trsteniški, Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Vošnjak (denar-ničar), Andrej Zamejic, Anton Zlogar (zapisnikar). Od nadzorništva: Ivan Vrhovnik. — Prvomestnik naznanja, da je došla za vojaško knjižnico domačega polka naročba „Jnnakov". — Blagajnik poroča, da je v poslednjih mesecih vodstvu došlo izredno veliko darov in doneskov, tako da ima družba že do zdaj za 2000 gld. več dohodkov, kakor celo lansko leto. Rastli so pa tudi troški v isti meri, posebno radi razširjanja tržaške šole in ustanovitve dveh novih šolskih vrtcev. Vspeh bi bil še ugodoiši, da ni 32 podružnic dozdaj z letošnjimi prispevki zaostalo; ker se računi sklepajo s koncem leta, vabimo jih uljudno, da vsaj do takrat vpošljejo svoje doneske, če tudi majhne, saj vemo, da „zrno do zrna pogača — kamen do kamena palača'1. — Tajnikova izvestja o tekočih zadevah vzamejo se odobrovalno na znanje. Slavnim podružnicam se uprav zdaj razpošiljajo „Vestniki". Družbme knjižnice VII. „Junaki" in VIII. zvezek i „Cigler", kakor tudi okrožnica, s katero naj blagovolijo načelništva povabiti posamne rodoljube svojega okraja k še obilnišemu pristopu. Vestniku VI. str. 64. vrinila se je neljuba pomota, izkaz poslanih doneskov velja namreč za leto 1891, ne pa za 1892. Na str. 87 je izostalo r število otrok zabavišča v ulici Barzelini v Gorici, ki znaša 48, a v ulici sv. Klare pa 54. — Za družbin» posestvo dr. čučka se je oglasil kupec, s katerim se sklene kupna pogodba. — Vsled odpovedi vrt-narice gdč. Antonije Nadlišek-ove imenuje se zabavišču pri sv. Jakobu v Trstu otroška vrtnanea gdč. Ivanka Mikota. — Dovolilo se je več podpor v učilih, v denarjih pa n. pr. Katoliškemu podpornemu društvu v Celju za dekliško šolo, dijaški kuhinji v Ptuju, podpornima društvoma olovenskih visokošolcev na Dunaju in v Gradcu. — Vsled iz-venreduo nabranih in priposlanih darov v zneska 100 gld. pristopili sta mej družbine pokrovitelje podružnici „Loški Potok s Drago" in „Pivka v Sent- Petru" na Krasu.
(Nesreč».) Poroča se nam od Slavine: Dne 23. novembra je ubilo pridnega in krepkega fanta Tomaža Tomšiča iz Trnja. Služil je pri g. Ivsdu Korošcu, posestniku „Narodne gostilne" ua šent-peterski postaji. Ko so doma drva razkladali, je pal raz voz težile kri ua kol, katerega je izpodbil, da je odskočil in udaril omenienega ponesrečenca ua čelo nad sencem. Zvečer je še nekaj delal, po noči so ga slabosti obšle in drugo jutro so ga našli mrtvega. Vsem je žal za pametnega in trezuega mladeniča.
(Slovenska katoliška društva v Ameriki.)
Zadn)i „Amerikanski Slovenec" vabi Slovence rojake, naseljene v Združenih državab, naj bi se združili v katoliška društva, katera naj bi se zopet združila v,,slovensko jednot o". — Da bi pač naši bratje poslušali to vabilo! Veliko manj bi se jih odtujilo materi Sloveniji in tudi v tujini bi, kakor doma, bili verni sinovi sv. katoliške cerkve.
(Naseljevanje t severno Ameriko.) Radi kolere je t mesecu septembru v vseh pristaniščih izstopilo le 28.229 izseljencev. Lansko leto jih je v istem času bilo 52.707.
(Interkalarni raCnn.) C. gosp. F. S. Šegula, župnijski upravitelj pri sv. Duhu v sekovski škofiji, je izdal knjižico, katera bode zlasti mladim čč. gg. upraviteljem dobro došla. Prepričani smo, da bode ta knjižica marsikateremu izvrstna pomočnica v zadregah, v katerih bi tudi pri starejšib gg. duhovnih sobratih mladi upravitelj zastonj iskal sveta in da ga bo zlasti pri župnijah, kjer so velike kmetije, obvarovala materijelne izgube. — Tvarino obdeluje ' gosp. pisatelj jako pregledno, praktično in ne rabi nik|er preveč besedi, zato delce prav posebuo priporočamo. Naslov je: Die Intercalarrech-, n u n g. Ein Handbuchlein fur Pfarrprovisoren zu-uiichst fur Steiermark, v F. S. Šegula, Pfarrpro-visor zum heil. Geist am Osterberge. Liga -j- 33,
Telegrami.
Dunaj, 28. novembra. Izjava zjedinjene levice pravi: V današnji seji kluba zjedinjene levice je naznanil načelnik dr. pl. Ple-ner, da se stranka trdno drži stališča, da se mora osnovati večina na podlagi nekega gotovega programa. Stranka je zahtevala, naj se pretrga budgetna debata, da se bodo mogla vršiti pogajanja. Poljski klub in Ho-henwartov klub sta proti vsakemu pretr-ganju budgetne debate, Taaffe je pa izjavil, da pri teh razmerah tega vprašanja ne bode dalje zasledoval. Vsled negativnega vspeha pogajanj priporoča načelništvo, da stranka glasuje proti dispozicijskemu zakladu. Klub je jednoglasno pritrdil predlogu načelništva.
Dunaj, 28. novembra. „Presse" piše. da ni verojetno to, kar je pisala „N. Freie Presse" o Taaffejevi avdijenci pri cesarju to o sklepih ministerskega sveta v nedeljo. Omenjeni list ne more biti dobro poučen, ker sta omenjena avdijenca in pa ministerski svet bila strogo uradnega značaja.
Dunaj, 29. novembra. Izjava levičarskega kluba oporeka govorici, da je levica od vlade dobila naznanilo, da je ministerstvo pripravljeno vplivati, da se sestavi večina, kakoršno žele levičarji. Izvedela je le od grofa Kuenburga. da je ministerski svet od-
I klonil inicijativo glede odložitve parlamentar-; nega posvetovanja o dispozioijskem zakladu.
Dunaj, 29. novembra. Na ministerski klopi so vsi mipistri. Na dnevnem redu je j nadaljevanje budgetne debate. Pri poglavju j „Državni zbor" polemizuje Schlesinger proti j Blochu mej veliko nemirnostjo v zbornioi.
Pariz, 28. novembra, Zbornica je zavrgla s 304 proti 209 glasovom jednostavni dnevni red, katerega, je zahteval ministerski iredsednik glede neke interpelacije o uzro-:ih, zakaj se ni razparalo Reinachovo truplo, i Ministri so vsled tega dali ostavko.
San Francisco, 28.movembra. Mesto La Union v Sansalvadoru je hudo poškodoval potres.
—-i.---t-Jd_t
Umrli »o:
25. novembra. Oskar Klemene, strojevodjev sin, 2 leti, Marije Terezije eesta, v Kolizeju. božjast. — Ivana Čeme, iz» voščeka hči, 3V, leta, Marije Terezije eesta 5, daviea, — Prane Wideman, poštni sprevodnik, 78 let, Marije Terezije cesta 6, ostarelost.
27. novembra. Rozalija Honig, profesorjeva vdovi, 81 let. Kolodvorske ulice 16, bronehitis acuta.
Tu j«
27. novembra.
Pri Maliču: Hetzl, trgovec s sadjem; Schacherl, Kul-hanek, Nemeček, Kerschman, Glockner, trgovci, z Dunaja, ^ Hieng, trgovec z lesom, z Rakeka. — Peuer, blagajnik, iz Zagorja. — Kompoš, rudarski oskrbnik, iz Kočevja. — Ter-potic, ravnatelj, iz Trbovelj. — dr. Klimek, zdravnik, iz Bleda.
—	Piirth, trgovec, iz Prage.
Pri bavarskem dvom: Milovic, zasebnik, s soprogo, iz Chikage. — Boje iz Dolenje Vasi. — Samide, trgovec s konji, iz Starega Log». — Honigman iz Sterndorfa. — Ver-derber, gostilničar, iz Kočevja.
Pri Juinem kolodvoru -. Binder, potovaleo, iz Trsta.
—	Gregorka, vinotržec, z Reke.
Pri avstrijskem caru: Černe, ribič, in Šusteršič, oskrbnik, iz Bleda._
VrciMviiHkii» K|»4»r»4'iio.
I Žrebanje pojutršnjem I
TeJ.000goldinarjev
12
Srečke á ÄO JUl ■-„ priporoča:
J C. M A YER V Ljubljani.
za solo speve, m^štu zbor in spremljevanj« ortelj zložil Igu. Hladnik, op. 18.
Proda a Katol. Bukvama v L ubliani in J. Kraje v
No^eiu Mestu. Cena 40 kr. 552 5—3
Služba organista.
V trgu Mokronogu je z novim letom 1893 oddati služba organista in cerkvenika —
cecilijancu; ako bi se oglasil zmožen prosilec, more dobiti tudi službo občinskega tajnika.
Poizvedb« in prošuie sprejema gospod župnik ianez Virant.	&(¡j i
Saccharin,j
300krat slajši nego navadni sladkor (eukerl, najboljši za vino sladit, stane 1 dkg. 1 gld. 30 kr. Öe se ga vzame več, se da še ceneje. Prodaja	559 3—1
Davorin Podlesnik, trgovec v Radečah, Dolenjsko.
I < Mi v I Cena2,s katedrom3gl., lfl 8
_ cifernico sve-tečo se ponoči
40 kr. več, ta koledarska budilnica, s cifernico svetečo se po noči. z miznim zvoncem, montirana, ¿14. 4*76.
lVilVOSt ^ ^oglatakasetna oblika,ni-illVlVSIi ^ejno obrovje pozlačeno,
[bogato cizelovano, skoro 28 cm. visoko, ura budilnica s bitjem '/, in '/a ure, cena gld. 7-—, brez bitja gld. 5'—. Ku-kučna ura, bitje in '/, ure, 50 cm. dolgosti, izrezljana omarica, koščeno kazalo in številke, cena 7 gld. Kukovica, prepelica in repetiranje. dolgost skoro 1 m., bogato zrerljano gld. 18*60. Kovinska trpežna remontoir ura za gospode, odkrita, masivno j novosrebrno okrovje, gld. 4'—, z dvojim okrovom gld. 6'— Remontoir ura za gospode in dame z 1 okrovom iz pričtneia 13lotnega srebra, marka ,Daaer-haftf (trajno), 0—15 :ubino\, gld. 9'—, s trojnim okrovoui gld. II'—.	. 471 13—1
EMIL MAYJt, Dunaj, I., Schottenring 33.
Vse proti dveletnemu jamstvu. Tovarniški poniki zastonj.
Št. 23.322.
D* se zagotowi hrana in priprega oc postaji tr Ljubljani za 1893. leto, vrš la 1. decembra t. 1. od 10—12. ure dopoldi
558 3—2
ega odgnanoem pri odgonski
o, vršil» se bode v četrtek dné dopoldne pri tukajšnjem uradu
K tej licitaciji vabijo se podvzetniki s prisfavkom, da 'je udeležitelieiu •50 goldinarjev varščine položiti.
Magistrat ljubljanski kot odgonska postaja,
dne 21. novembra 1892.<
D u n a j s k a
Dni 29. novembra.
Papirna rent» 5%, 16% davka . . . , Srebrna rent» 5%, 16% davka Zlata rent» 4%, davka prost» . . . . , Papirna renta 5 %, davka prosta . . . , Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . ,
Kreditne akcije, 160 gld........
London, 10 funtov stri........
Napoleondor (20 fr.) ... i ... ,
Cesarski cekini . . , . , .....
Nemških mark 100 . . .....
85 kr.
Dni 28. novembra.
,. • >. •. ■ ■
Ogerska zlata renta 4% .......	113 gld. 60-kr,
Ogerska papirna renta 5%......100 „ 35 „
4* državne srečke 1. 1Š54., 2B0 gld. :.	140 "'„ 15 B
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	152 75 „
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....188 „' 75 „
Zastavna pisma »vstr. osr. zem. kted. banke 4 %	96 „ 30 „
Zastavna pisma „ . „ n „ „ 4»/.*	100 „ 40 „
Kreditne srečke, 100 gld.......192 , — ,
St. Genois srečke. 40 gld. ..■..,. 63 • 75
— gld. -	kr.
17 . 25	.
23 . 50	„
65 „ -	.
Ljubljanske srečke, 20 gld. ... .... Avstr. rudečega križ» srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld. .....
Salmove srečke, 40 gld. ......
Windischgr&ezove sreíke, 20 gld. .... — . _ Akcije anglo-»vstrijske b»nke, 200 gld. . . J 49 . 75 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2788 „ — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 93 „ 50
tapiro! rubelj....... . . . • 1 „ 17
Laikih lir 100........... „ _
List „Mercur".
Zanesljiva informao^a O staluo obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi.
Sveti pismeni in ustni breiplačno.
«■■■■■■■■■■■■■K
Izdajatelj in odgovorni vrednTk: i»r. Ivan JinoIiS.
Menjarnična delniška družba
?? ■ -t-. - - - - -Wollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
. ise |g L1364
cele 4'/« gld., polovične 2';, gld. in 50 kr. kolek.
Glavni dobitek X50.000 gld. avstr. velj.
flC Žrebanj e dné 1. decembra.
Tis* ,K»Miišlt* T<»*wrn'-* * Linhlmni.