PRIsviukSKI DNEVNIK Poštašna plačana * gotovini Abb. postale I gruppo Cena 400 lir Lelo XXXVII. Št. 271 (11.093) TRST, torek, 17. novembra 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8, maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, POROČILO GENERALNEGA TAJNIKA LUCIANA LAME OB ZAČETKU 10. VSEDRŽAVNEGA KONGRESA CCIL Tudi sindikat bo prispeval k zajezitvi inflacije ne smejo pa vseh žrtev nositi samo delavci Colombov obisk in Slovenci v Italiji Lama zavrnil trditve, da inflacija izhaja iz naraščanja draginjske doklade, ki je že po definiciji posledica inflacije - Danes bosta govorila Carniti in Benvenuto, jutri pa predsednik vlade Spadolini (Od našega poročevalca) RIM — Največji italijanski delavski sindikat, CGIL, je pripravljen sprejeti, seveda z določenimi jasnimi pogoji, stavo s Spadolinijcvo vlado vlado o zajezitvi inflacije pod stopnjo 16-odstotne letne ravni. To je v bistvu pomen enotnega predloga tajništva, ki mu je včeraj generalni sekretar Lucianu Lama posvetil najbolj pričakovanih 9 strani svojega 110 strani dolgega uvodnega poročila, ki je široko zajelo v svetovno in italijansko gospodarsko, družbeno in politično problematiko in je zavzelo jutranji del prvega dne 10 vsedržavnega kongresa CGIL. Mimo vsakega možnega dvoumja Je hotel sicer Lama najprej pribiti, da so vse trditve o stroških za delovno silo ali o draginjski dokladi kot vzroka inflacije povsem ueute- meljenc; a inflacija ostaja za delovne ljudi največje zlo, zaradi česar se je treba upirali z vsemi sredstvi in tudi na račun nekaterih žrtev. »Naš prispevek zato seveda ne bo mogel biti odločilen, ker na inflacijo vpliva mnogo bolj vrsta drugih činiteijev, ki so odvisni od politike vlade glede cen in javnih tarif, a tudi glede povečanja investicijskih sredstev in produktivnosti, ter od mednarodnih gospodar skih razmer.* Prispevek, ki ga CGIL ponuja je torej predvsem pogojen z doslednostjo vladne protiinflacijske politike, ki jo je treba še preveriti, je poudaril Lama. Prešel je nato k stvari, k najbolj pričakovanemu delu svojega posega, ki ga je dvorana sprejela v popolni tišini. Najprej osnovni pogoji: zaščita kupne moči čistih prejemkov in ohranitev popolne pogodbene sposobnosti sindikata, torej neokrnjeno gibanje premične lestvice, oziroma draginjske doklade. Največji italijanski sindikat predlaga torej istočasen manever na davkih in socialnih dajatvah, ki naj skupaj z manevrom z draginjsko doklado usmerja k zadrževanju inflacijske stopnje pod 16 odstotki, ki jih je postavila vlada za osnovo svoje proračunske politike. Predlog CGIL je zato Lama strnil v štiri shematične točke: 1. Od začetka 1982 se odpravijo vsa davčna bremena na vse poviške prejemkov (iz novih pogodb ali iz draginjske doklade) do 16-odstotne ravni inflacije. Na ta način bi delavci dosegli občutno izboljšanje čistih prejemkov, saj bi predvidenih 45 točk draginjske doklade, razbremenjenih davkov in socialnih dajatev. ustrezalo dosedanjim 54 točkam. 2. Poviški dohodkov, ki bi presegli to raven bi pa bili strožje obdavčeni. « 3. Te višje poviške prejemkov bi podvrgli tudi višjim socialnim dajatvam. 4. Večji priliv socialnih prispevkov, ki bi se s tem ustvaril, bi namenili izboljšanju pokojnin in družinskih doklad. CGIL hkrati predlaga, naj bi podobno ukrepali tudi v odnosu do delodajalcev, s tem da bi jih razbremenili za socialne dajatve na 45 točk draginjske doklade, če bi pa inflacijska stopnja presegla LUCIJAN VOLK Generalni tajhik UIL Benvenuto čestita Lucianu Lami za njegovo poročilo (Telefoto AP) (Nadaljevanje rta 8. strani) OB VSEDRŽAVNEM. KONGRESU CGIL Zavrniti napad «gospodarjev» na osebne dohodke delavcev v: '- - XV • - , ’ :* ' " " . ■ : - V - - y k' ? . ■ - i r * . j? - - Pogled na kongresno dvorano v Rimu ob začetku 10. kongresa CGIL (Telefoto AP) aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHitiiiiiiifmiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiniiiiinfiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiii« MED RAZPRAVO O NOVEM FINANČNEM ZAKONU Senatna proračunska komisija odobrila višje davke in takse Minister za industrijo Marcora napoveduje s 1. januarjem nove podražitve električne energije v mejah 16 odstotkov RIM — Medtem ko je senatna ko- dražim tarif za električno energif bi morali bremena primerno poraz- misija za proračun nadaljevala razpravo o finančnem zakonu in je tudi sprejela vrsto davčnih ukrepov, se je tudi minister za industrijo Marcora spomnil, da je njegova blagajna prazna zaradi prenizkih tarif za električno energijo in jih bodo zato s 1. januarjem povišali, seveda ne preko 16 odstotkov, iz spoštovanja do Spadolinijevega «boja» proti inflaciji. Iz dneva v dan postajajo torej bolj otipljivi izgledi, da bo novolet- jo. Minister pa se ni omejil samo na napovedi o podražitvi ‘in je bil ob tem vsaj .toliko korekten, da se je-spomnil na Spadolinijcva priporočila, temveč je tudi zagrozil deželnim upravam, da bo ministrstvo samo poskrbelo za lokacijo bodočih jedrskih elektrarn, če tega ne bodo storile deželne Uprave do konca tega leta. Ob vseh teh podražitvah, ki jih povzroča privijanje davčnega vijaka, se samo po sebi zastavlja vpra-na košara vladnih «darov» davkopla- j šanje, kdo bo v bistvu nosil breme čevalpem kar zajetna. Ukrepi, ki vsega, vsekakor ne bi smeli to biti Velika pozornost, s katero najšir-javnost spremlja 10. kongres ML, ima »voj razlog v nekate-i objektivnih dejstvih, ki mu do--ajo v tem trenutku izreden posti za usmeritev italijanske družno gospodarske bodočnosti v kratiti in vsaj srednjem roku. Od jbolj splošnih do najbolj s pečini ih so ti razlogi naslednji. , Sindikati zavzemajo v sodobnih tlustrijsko razvitih družbah mimo idicionalne osnovne vloge posredna med delovnimi ljudmi in delo-jalci čedalje bolj 'politično* vlo-oblikovalca ali vsaj sooblikoval-temeljnih gospodarskih, družbeni in zatorej političnih izbir. Ta t vloga se prav posebej prilagaja UL, naj je daleč najbolj pred-uvniška organizacija delovnih Iju-i s svojimi 4.600.000 člani v pri-erjavi s 3.000.000 članr.v CISL in "naj 1.200.000 člani UIL. To poli-bto vlogo je sindikat zahteval in 1lagoma osvajal že v časih tpri-svičnega» voditelja Di Vittoria in jo je s svojo borbenostjo tudi v dobršni meri priboril ter jo 0 o carja tudi v kongresnih dokti- entih. < ■ Ne straši se te odgovornosti niti sedanjih izredno težkih italijan-■ih razmerah, ko pretresa državo iluvo najhujša gospodarska, druživa in politična kriza v povojnem 1 su, in ko je zatorej vloga siridi-tla mnogo težja kot tedaj, ko je »spodarslvn v razvoju in je nje >va pogodbena moč mnogo večja. ;daj pa sam predsednik vlade Mdolini svari narod pred kata-roj o in ga poziva k izrednim irt-trn. katerih odraz je proračunski rimanjkljaj, o katerem še ni go-‘Vo ati bo mogel obstati pod že "k zastrašujočo ravnijo 60.000 mi iard Ur, ob tem pa se največji ritisk izvaja ravno nad sindikati. oj sprejmejo največji del teh rtev. Že dalj časa je v teku brqznb- ( iren napad delodajalcev, da bi iz-'fllili sindikalne pridobitve, ki so sad trdih delavskih bojev v preteklih desetletjih. Postati hočejo spet neomejeni 'gospodarji* v podjetjih, računajo na strah pred nadaljnjo zaostritvijo brezposelnosti (že sedaj je 'odkrito* presegla 2 milijona delovnih moči, katerim ja treba dodati še okrog 300.000 delavcev v dopolnilni blagajni) in silijo kol edini izhod zmanjšanje dejanskih delovnih prejemkov. Najbolj priljubljena tarča so jim zato «stroški za delovno silo*. ki da jih je treba zmanjšali, oziroma draginjsko doklada, ki naj bi pospeševala inflacijo, medlem ko je nasprotno res, da je le njem posledica in edino sredstvo, ki je podrejenim delavcem na voljo za vsaj delna nadomestitev izgube kupite moči plač. ki jo inflacija povzroča. Tem pritiskom je odgovoril včeraj Lama: največji sindikat je pripravljen sprejeli slavo o samo lli-odstotni rasti inflacije v prihodnjem letu (z določenimi obvezujočimi pogoji), ne pa ustavitve premične lestvice, ki mora z draginjsko doklado zaščititi najnižje prejemke. Drugo vprašanje, ki je doslej obstalo na slepem tiru je nadomeščanje usihanja investicij privatnega kapitala in države v proizvajalni ustroj, ki naj bi ga nadoj-meščali vsaj delno s «solidarnost-nim skladom*, ti katerega naj bi delavci prispevali po pol odstotka prejemkov. Tudi o tem se bo izrekel kongres, a je že včeraj Lama poudaril, da se o tem lahko diskutira, a le na osnovi prostovoljnega prispevanja in vlaganja v proizvodne pobude na temelju samoupravljanja. ki ga je tudi dru g je v svojem poročilu navajal kot novo obliko svobodne ustvarjalnosti delovnih ljudi. V splošnem politični značaj predlogov CGIL, ki j ih vsebujejo kongresu,e teze in jih ‘je včetaj ponovil tudi Lamu. prikazujejo■ tudi njegove zahteve glede gospodarske politike vlade, zlasti kar zadeva peusmeritve od recesije k novemu vzgonu proiz- vodnje, ki edini more omogočiti zadovoljitve potreb po zaposlovanju. Zato zahteva od vlade nujnih ukrepov za oživitev gradbeništva, kmetijstva, nujne naložbe tudi za posodobljenje prevozov in za rešitev energetskega vprašanja, pri čemer sprejema poleg elektrarn na premog tudi gradnjo jedrskih central. Posebno politično občutljivost kaže največji delavski sindikat tudi z vključitvijo med kongresne teze, kot vprašanje, ki mu je treba posvetiti posebno pozornost in nove organizacijske pristope, *razvoj primernejše sindikalne politike v delih države, kjer živijo delavci različnih etničnih in jezikovnih skupin.* Kot je znano, je o tem vprašanju CGIL priredila nedavno pri nas posebno konferenco in spre jela spodbudne sklepe, sedaj pa ie možno, da bo o tem razpravljal vsedržavni kongres, na plenarnih sejah ali verjetneje v komisijah. L. V. jih je včeraj odobrila senatna komisija za proračun, bi morali prinesti državni blagajni vsaj 2.064 milijard lir. Kot prvo bomo morali plačati kar 30-odstotno podražitev prometne takse za avtomobile, novembrski davčni predujem se iz dosedanjih 90.odstotkov za IRPEF zviša na 92 odstotkov, za IRPEG in ILOR pa na 95 odstotkov. Navadne smrtnike pa bolj zanima, da se zviša taksa za večino javnih koncesij od takse za vozniška dovoljenja do potnih listov- in drugih koncesij, in sicer v višini '30: odstotkov. Seveda bodo temu primerno zvišali kolke in kolkovani papir za 50 odstotkov. Samo za 8 odstotkov bodo zvišali davke ILOR in IRPEG in za 1,6 odstotka so zvišali davek na bančne obresti,- Seveda ti poviški ne bodo stopili v veljavo jutri. Potem ko bo pristojna komisija odobrila finančni zakon, ga bo moral potrditi senat, končno pa se bo moral ves postopek ponoviti v poslanski zbornici. Že bežna računica nam pove, da bo to težko uresničljivo v predvidenem roku, kljub temu, da je poslanski zbornici uspelo z izglasovanjem novega pravilnika preprečiti morebitni obstrukcionizem radikalcev. Morda z zamudo, a «darilca» bomo kljub temu prejeli če se zadnji hip ne zgodi kaj nepredvidljivega. Navsezadnje je marsikateri davčni «popravek» porušil mejo Spadolinijevih 16 odstotkov, a kaj ko državna blagajna rabi nov dotok denarja. Prav tako ne moremo tolmačiti kot prispevke k orhejevanju inflacije včerajšnje napovedi ministra za industrijo Marcore v Caorsu o po- kot vedno le odvisni delavci, temveč deliti. MOSKVA — Moskovska Pravda je včeraj poiiovno ožigosala ameriške vojaške vaje na BHžnjem vzhodu unenovane čBriglit Stari, ki naj bi Sile le generalka 'za ameriško zasedbo ene od držav tega območja. VARŠAVA — Vsedržavna koordinacijska komisija poljskih študentov se je včeraj zavzela za zasedbo v?eh poljskih višjih šol. Ta sklep je sprejela v znak protesta proti nedemokratični izvolitvi rektorja politehnike v Radomu. Obisk italijanskega zunanjega ministra Emilia Colomba r Beogradu je bil pomemben tudi za vprašanja, ki zadevajo razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Tokrat je bilo namreč vprašanje slovarske manjšine med pomembnejšimi predmeti v razpravi. V oglejmo najprej, kaj vse je bilo v dveh dneh Colombovena obiska rečeno, oziroma napisano o manjšinskem vprašanju. Pred odhodom v Beograd je Co-iombo na seji vlade 'opozoril ministre tudi na problem slovenske narodne manjšine v Italiji, in sicer v okviru programskih obveznosti, ki jih je prevzela sedanja vlada*. To izhaja iz uradnega poročila predsedstva vlade o poteku seje. Pred prihodom v Beograd, je Co-lombo v pogovoru z novinarji dejal, eda je na vladni seji, kot se ie bil obvezal na nedavnem poaovoru z enotno delegacijo Slovencev v Gorici, sprožil vprašanje slovenske manjšine v Italiji.* in dejal, 'da je treba na italijanski strani ponovno začeti s pripravami za sprejem potrebnih ukrepov za rešitev teoa vprašanja*. Colom bo je ob tem dejal, da je •*posebna komisija končala z delom in da je treba to delo sedaj prevesti v možne zakonske ukrepe v soglasju z večino in tudi sporazumno z manjšino, da bi bila zaščita primerna*. Istega večera je v zdravici Co-lombo dejal: «Naše odnose bogati tudi prispevek etničnih skupin, ki živita v obeh državah in predstavljata dragoceno spodbudo za nadaljevanje naše politike medsebojnega sodelovanja z namenom, da skupaj aradimo boljšo bodočnost naših narodov.» Jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec pa ie dejal: 'V zagonu celovitega razvoja naših dobrososedskih odnosov pripisujemo velik pomen stališčem in vlopi narodnostnih manjšin. Mi ne vidimo nobene upravičene vrearade. ki bi lahko zavirala naše skupne namene, da zagotovimo slovenski narodni manjšini v Italiji in italijanski narodnosti v Jugoslaviji vse pravice in rs* potrebne podoie za njun splošni razvoj, da bosta lahko res trden most medsebojnega razumevanja in prijateljstva.* O poteku pogovorov imamo dve informaciji. Prvo je posredoval Colo?)! bo novinarjem, ko je navedel odgovor predsedniku predsedstva SFRJ Seraeju Kraigherju in zunanjemu ministru Vrhovcu, ki sta poudarila nujnost pospešitve postovka za odobritev globalnega zaščitnega zakona za slovensko narodno manjšino v Italiji. Colombo ie odaoro-ril. da je v petek sprožil to vprašanj'’ na vladni seji in da ie 'vlada sklenila, da ponovno '■renči pripravljalno delo komisije Cassandro, da presodi aspekte, kjer še obsta- jajo razlike med nami in predstav* uiki slovenskih manjšin v Italiji, z namenom, da se doseže zadovoljiva rešitev*. Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug pa ie v sporočilo o Colombovem obisku v Ju-aoslaviji vključila naslednji odstavek: $Potrdili so pomen pozitivne vloge manjšin v krepitvi vezi med obema državama in njihovega deleža pri razvijanju dobrih sosedskih odnosov. Ponovno so potrdili pripravljenost obeh strani, da v skladu z manjšinskimi določili osimskih sporazumov in v sodelovanju s predstavniki manjšin uresničujejo politiko uveljavljanja pravic, položaja in vsestranskega razvoja manjšin. OBISK DELEGACIJE SKGZ SZDL JUGOSLAVIJE IN SRBIJE Socialistična zveza podpira prizadevanja za globalno zaščito slovenske manjšine Predsednik SKGZ Boris Race podrobno orisal položaj Slovencev v Italiji BEOGRAD — Na povabilo zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Srbije je včeraj dopotovala v Beograd na uradni obisk delegacija Slovenske kulturno - gospodarske zveze, osrednje organizacije Slovencev v Italiji, ki jo vodi predsednik Boris Race, sestavljajo pa Bogo Samsa, Jože Koren, Pavel Petričič in Suadam Kapic. Obisk predstavlja nadaljnji korak v poglabljanju odnosov ne le z matičnim slovenskim narodom, pač pa tudi z drugimi jugoslovanskimi republikami in narodi. Delegacijo Slovenske kulturno-go-spodarske zveze je v dopoldanskih urah v prostorih zvezne konference SZDL Jugoslavije sprejel njen predsednik Kolj Široka skupno s sodelavci. Predsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije Kolj široka je v svojem pozdravnem nagovoru in v odgovor na izčrpen prikaz položaja slovenske narodnostne skup- V vrstah KD se stopnjuje napetost RIM — Danes se bo sestalo vodstvo krščanske demokracije, na katerem bo, kot pravi uradno sporočilo, čajnik Piccoli imel uvodno poročilo o vprašanju institucionalnih reform ter o splošnih notranjepolitičnih vprašanjih v luči pogovorov, ki jih je v zadnjih dneh imel s tajniki ostalih strank vladne večine. Moral bo poročati tudi o odgovoru, ki ga je tajnik KPI Bgrlinguer dal na njegovo pismo o institucionalnih reformah in o Jem bo vodstvo moralo dati politično oceno. Seja demokristjanskega vodstva bi morala biti že prejšnji teden, mimo uradnih razlag, češ da so jo odložili zaradi glasovanja o reformi pravilnika poslanske zbornice, pa v Rimu trdijo, da se v vrstah KD stopnjuje napetost pred skorajšnjo skupščino stranke, ki se bo začela 25. lega meseca v Rimu. Pravijo, da hočeta Piccoli in Fan-fani ustvariti močno sredinsko večino, ki bi popolnoma izključila levo in desno krilo. Proti temu načrtu ali sporazumu, kot ga hočemo imenovati, so se že izrekli ne samo tisti, ki bi bili najbolj prizadeti, se pravi pripadniki levih in desnih struj, temveč eden najvidnejših vodij dorotejcev Toni Bisaglia, ki je poudaril, da na noben način ne bi podprl večine, v kateri ne bi bile prisotne tiste komponente, ki jih predstavljajo Forlani, Donat-Cattin, Segni in drugi. Bisaglia je še dejal, da se mu zdi preuranjeno teoretizirati, saj bo le razprava v okviru skupščine pokazala, katere so točke, ki združujejo in katere so one, ki ločujejo razne struje krščanski demokraciji. Proti načrtu Piccolija in Fanfanija se je včeraj izrekel tudi DonatCattin, ki je menil, da niora priti na skupščini do izraza volja baze, ki do sedaj za to ni imela priložnosti, saj so ji voditelji posameznih struj popolnoma jemali pravico do izražanja lastnega mnenja. Zato je Donat Cattin podprl izjave tistih voditeljev KD (Bisaglia, Forlani in drugi), ki so proti načrtovani »veliki večini*. nosti v Italiji, zlasti glede na vprašanje globalne zaščite, ki ga je podal predsednik SKGZ Boris Race, podčrtal načelno stališče Jugoslavije do vprašanj narodov in narodnosti znotraj države in iz tega izhajajoče načelno stališče kar zadeva položaj jugoslovanskih narodnostnih manjšin v sosednjih državah. V tem smislu bo Jugoslavija nudila vso podporo slovenski manjšini v Italiji, izhajajoč tudi iz interesov utrjevanja dobrososedskih odnosov z Italijo. Posebej je predsednik SZDL Jugoslavije Kolj široka govoril o vlogi socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih množičnih organizacij pri obravnavanju teh vprašanje in vplivanju na njih pozitivno rešitev. SZDL Jugoslavije ima stike z raznimi italijanskimi političnimi Strankam in bo v tem okviru lahko na zelo širok in se zavzemala za rešitev problemov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji- Delegacija SKGZ je nato nadaljevala razgovore na sedežu sekcije Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije za zunanja politična vprašanja in mednarodne odnose s članom predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije in predsednikom sekcije Živanom Vasiljevičem, s tajnikom sekcije ambasadorjem Iztokom Žagarjem, predstavnikom zveznega odbora Zveze borcev Jugoslavije Lazarjem Udo-vičkim in drugimi sodelavci. Predsednik SKGZ Boris Race je podrobno orisal položaj Slovencev v Italiji, delo Slovenske kulturno - gospodarske zveze in njenih članic na področju gospodarske, kulturne, športne in drugih dejavnosti manjšine, še zlasti pa se je zadržal pri prizadevanjih vseli Slovencev za dosego globalnega zaščitnega zakona. Orisal je dosedanje razgovore e-notiie delegacije Slovencev s predsednikom vlade Spadolinijera in se- kretarjema krščanske demokracije Piccolijem ter Komunistične partije Italije Beriinguerjem in stališča, ki so v teh razgovorih bila podana z obeh strani. Tovariš Race je v tej zvezi poudaril, da Slovenci zahtevamo globalen in enoten tratman za vse pripadnike manjšine, kjerkoli živi v Italiji. Predsednik Živan Vasiljevič je prav tako izhajal iz ustvarjalnih dobrososedskih odnosov, ki tudi samo ustvarjajo ugodno ozračje za reševanje problemov manjšin. Taki odnosi obstajajo tudi z različnimi italijanskimi strankami, s katerimi vzdržuje Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije redne stike. V tej zvezi je omenil najavljeni obisk tajnika krščanske demokracije Piccolija in predvideni obisk tajnika socialistične stranke Italije Crazija v Beogradu. Živan Vasiljevič je izrazil poseben interes Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije za razne oblike gospodarskega sodelovanja med obema, državama in ob meji, govoril je o kulturnem sodelovanju, o vlogi sredstev množičnega obveščanja, kar vse sodi v okvir utrjevanja dobrososedskih odnosov in krepitve položaja slovenske manjšine V daljšem uradnem poročilu, ki ga je o obisku delegacije SKGZ v Beogradu objavila agencija Tanjug pa je med drugim rečene: »Poudarjeno je bilo, da je Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije zainteresirana, da se vprašanje globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji čiraprej uredi, kar predstavlja eno od izjemno pomembnih vprašanj v sicer zelo uspešnem razvoju prijateljskih in plodnih odnosov med dvema sosednima državama* Delegacija SKGZ bo danes na razgovoru na sedežu republiške konference SZDL Srbije, Opoldne pa se bo poklonila preminulemu predsedniku Titu na njegovem grobu v Hiši cvetja na Dedinju. Uradno sporočilo iz Rima KD bo predložila osnutek zakona za boljšo zaščito Slovencev v Italiji RIM — Krščanska demokracija ko, kot poročajo italijanske tiskovne agencije, predložila v poslanski zbornici in v senatu ('osnutek zakona za boljšo zaščito slovenske manjšine v I-taliji*. Pobudo, ki je bila — kot izhaja iz poročila — dogovorjena s strankinimi političnimi voditelji iz dežele Furlanije - Julijske krajine, je p uživati vsi ena-| ke pravice, in med narodi, veliki-| mi in malimi, ki moraio vsi imeti j pravico, da sami odločajo o last-' ni poti razvoja. Mauro Stipanov z Reke razstavijo v Trstu Avtonomna ustanova za gostinstvo in turizem v Trstu ima od sinoči v svojem razstavišču «Centro Barba-cam v gosteh reškega slikarja Mau-ra Stipanova. Mladi umetnik, ki je po osnovah, ki jih je debil pri prof. Vennucciju v svojem rodnem mestu in nadaljeval strokovno usposabljanje pri prof. Carmelu Zottiju v Benetkah, je prinesel na razstavo v Trst večje število svojih temper, ki bodo na ogled do 29. t.m. Mladega slikarja, ki pripada italijanski skupnosti v Jugoslaviji, sta na odprtju razstave v priložnostnem nagovoru pozdravila komisar ustanove dr. Santin in umetnostni kritik prof. Sergio Molesi. Dr, Santin je Obvcstiko Kmečke zveze Pobuda, ki se je pred tremi leti v Ricmanjih začela s skromnimi obeti, je zrasla v prijetno dogodivščino, ki vsako leto na polovici novembra združi vaščane za nekaj večerov in raste po svoji pomembnosti in obsegu. Teda razstavo do mačih vin so v Ricmanjih začeli prirejati iz nekega globljega vzroka. Industrializacijski val v dolinski občini je podrl marsikateri vino grad in je marsikoga oddaljil od zemlje. V trenutku najhujšega pritiska raznih tovarn in naftovoda je pričelo našim ljudem zmanjkovati deblo, iz katerega raste naše življenje: zemlja. Toda kljub temu. da so tujci zasegli toliko tisoč kvadratnih metrov mastne plodne zemlje, je na obronkih breških vasi še vedno ostalo toliko paštnov in parcel, da je še mogoče zasaditi vinograd. In ravno iz razloga, da bi domačine navajali k zemlji in jih spodbujali k njeni obdelavi, so v Ricmanjih in Logu pred tremi leti priredili prvo razstavo domačih vin. Tako prvo, kot tudi lansko in letošnjo je organiziralo in izpeljalo KD Slavec. Razstava nima tekmovalnega značaja. Tu ni komisije, ki bi ocenjevala in nagrajevala najboljša vina. Po razstavi dobijo vsi udeleženci diplomo, da so na njej ttiiiiliiiitiiiiiiiimtiiiiitilitiMiiiiiiiiimiiitiMiiiHiiiinmiiitiiiiiiiiniifiiiiiHiiMiiiiiMiiiHiiitiiiiimiiiiiiliiiiii V MESTU IN PO NAŠI OKOLICI Danes dopoldne, ob 9.30, se bo sestal deželni svet; po odgovorih na vrsto ukrepo,', ki predvidevajo vključitev handikapiranih oseb v delovno razmerje in v družbo nasploh. Medtem pa se nadaljuje dejavnost stalnih svetovalskih komisij. Člani posebne komisije, ki proučuje vprašanja v zvezi z obnovo od potresa prizadete Furlanije, so tako imeli vrsto sestankov z zainteresiranimi dejavniki v zvezi z zakonskim ukrepom nekaterih cestnih povezav v videmski in pordenonski pokrajini. Prva stalna komisija pa je odobrila pet zakonskih osnutkov. Komunistične sekcije proslavile obletnico oktobrske revolucije podčrtal vlogo Centri Škfbdian.pri medsebojnem spoznavanju kulturnih predvsem umetniški!} tokov dveh sosednih dežel, prof. Sergio Molesi pa je nanizal nekaj misli o Stipanovi umetnosti od začetne figurativne faze v sedanjo čisto abstrakcijo, ki pa bi se mogla razviti spet v prečiščeno figurativnost, potem ko bo umetnik poglobil svoje sposobnosti na milan- lllllllltllllttlllHIIMIIimilllHIHIIMIHIIIIIHIIIIHIIimitllltlltmitlfttllHIIItlltlllllllltlttlltlHIIHMtlHIItmillltll VČERAJ SESTANEK PREDSTAVNIKOV ŠESTIH POSVETOVALNIC DRUŽINSKE POSVETOVALNICE IŠČEJO ENOTEN PRAVILNIK Tudi v našem mestu in okolici kot drugod po državi so v teh dneh sekcije KP1 priredile proslave 64. obletnice izbruha oktobrske revolucije ter jih po nekaterih krajih združile z že tradicionalnimi prazniki včlanjevanja. Slavnih oktobrskih, o-ziroma novembrskih dogodkov v Leningradu so se tako v soboto in nedeljo spomnili v Križu, Nabrežini in Barkovljah. Kriška sekcija KPI «Josip Vergi-nslla* je za to obletnico letos poskrbela za res t zanimivo kulturno doživetje, saj so V dvorani Ljudskega doma predvajali slavni film sovjetskega režiserja Sergeja Eisensteina »Oklopnica Potiomkin*, ki predstavlja važen mejnik v svetovni zgodovini kinematografije. Film, ki si ga človek vedno z zanimanjem o-gleda, govori o uporu ruskih mornarjev v pristanišču Odesa leta 1905, ki ga je carska vojska zatrla v krvi. Pri. predvajanju filma sta sodelovala Aljoša Žerjal ter režiser Mario Uršj&.itei je predstavil ■in komentiral filmsko delo. Proslavo v Križu je odprl domači moški pevski zbor Vesna, ki je pod vodstvom Frančka Žerjava lepo zapel venček borbenih pesmi, o pomenu oktobrske revolucije pa sta spregovorila Edvin Švab in Stelio Spadaro. Zmage sovjetske revolucije so se spomnili tudi v Nabrežini, in sicer v dvorani «Igo Gruden*, kjer so se zbrali aktivisti in simpatizerji devinsko - nabrežinske sekcije KPI. Občinstvo je uvodoma pozdravil Ivo Širca, o političnem stanju v občini ter o vlogi in dejavnosti KPI pa je spregovoril v imenu sekcijskega vodstva Giorgio Depangher. O zgodovinskem pomenu oktobrske revolucije pa je govoril član pokrajinskega vodstva KPI Ugo Poli, v kulturnem programu pa je zapel dekliški pevski zbor Vesna iz Križa, ki ga vodi Pija Cah - Širca. Obletnico oktobrske revolucije so počastili tudi v dvorani PD Barkovlje v priredbi krajevne sekcije KPI »Marij Matjašič*. sodelovali. Tudi letošnja razstava beleži lep uspeh, kar dokazuje, da so se domačini na pobudo navezali, da jim prehaja v navado in da zlepa ne bo izumrla. Letos je sodelovalo na razstavi 47 vinogradnikov iz Ricmanj, Loga, Pulj in od Domja. Pivci in obiskovalci razstave so imel na razpolago 44 belih in 30 črnih vin. Sicer pa je bila letošnja količina razstavljenega vina manjša zaradi pičle letine. Po govoricah sodeč pa je bila zato kakovost boljša od lanske. Dobro vino ustvarja dobro razpoloženje in tega niti v soboto in nedeljo v Babni hiši ni manjkalo. Še posebno ne, ker je prisotne zabaval ansambel Pomlad, (ris) Martinovanje v Dolini Mladinski krožek Dolina je tudi letos priredil martinovanje in ta; ko razgibal domačinom nedeljski večer. V kulturnem sporedu je nastopil dekliški zbor Slovenski šopek iz Mačkolj, ki ga vodi Ljuba Smotlak in zapel več slovenskih priredb ter nekaj umetnih pesmi slovenskih avtorjev. V kratkem nagovoru je prisotne pozdravil član krožka Zorko Jurjevič. Po petju zbora pa je sledila prosta zabava s harmonikašem Brunom Bajtom, ki je že kar stalen gost dolinskega martinovanja. Ob dobri kapljici in okusnem zelju in klobasam ni manjkalo veselja pozno v noč. (ris) Ob 11. obletnici smrti Franca Kavsa darujeta žena Anita 20.000 za Glasbeno matico in teta Viktorija 5.000 lir za Dijaško matico. Ob 1. obletnici smrti matere Marije Berdon daruje hči Majda 5 000 lir za poimenovanje osnovne šole pri Domju po Mari Samsi. Namesto cvetja na grob pokojnega dr. Dušana Praprotnika darujeta Ladka in Maks Morelj 20.000 lir za Dijaško matico. Ob izgubi drage mame Gizele izrekata družinama Ušaj iskreno sožalje SKD Igo Gruden in ŠD Sokol. Moški in dekliški pevski zbor Igo Gruden izrekata iskreno sožalje Gio-vanniju Ušaju ob izgubi drage tašče. Predstavniki upravnih odborov šestih družinskih posvetovalnic v tržaški pokrajini so se včeraj sestali v Rojanu, da bi pregledali posamezne notranje pravilnike ustanov, jih ocenili v luči dosedanjih nekajletnih izkušenj in nato sestavili enoten pravilnik, ki naj bi veljal za V petek, 20. t.m., bo zapadel rok vse posvetovalnice naše pokrajine. za vložitev prošenj za kompenzacij ske doklade za gorata področja, ki jih dodeljuje deželna uprava iz ko-munitarnih sredstev. Kmečka zveza zato vabi vse tiste, ki imajo pravico do vpisa v pokrajinske sezname kmetijskih podjetnikov, naj prošnje pravočasno vložijo. Interesenti naj se zato zglasijo v njenih uradih, s seboj pa naj prinesejo osebne dokumente, osebno izkaznico in davčno številko. • V študentskem domu v Ul. F. Se-vero bodo drevi ob 20.30 predvajali Truffauov film »Effetto notte*. Glede volitev v ostale organe pa komisija vabi vse omenjene komponente, da izvolijo svoje predstavnike, ki naj potem aktivno sodelujejo v organih, v katere bodo izvoljeni. Komisija je glede prostorov za slovensko osnovno šolo F. Bevk na Opčinah prepričana, da je vprašanje rešljivo s primerno adaptacijo razpoložljivih prostorov v stavbi. Zato ne more razumeti, da šolske oblasti nočejo rešitve v tej smeri, za katero so se demokratično izrekli tudi starši prizadetih otrok. Vsakršno razcepljen.je razredov je nesprejemljivo-z didaktičnega in narodnostno zgodovinskega gledišča. Prav tako bi se z realističnim gledanjem lahko rešilo tudi vprašanje prostorov za slovenski oddelek geometrov in sicer v paviljonu bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu, Jutri ob 20. uri se na sedežu občinske izpostave na Rotondi sestane svetoivanski rajonski svet. Na dnevnem redu bodo med drugim vprašanja razsvetljave pri Sv. Ivanu, volitev v šolske svete in pokopališča na Katinari. .............................«mininMHiniiininiiniiiniiii>iiuiinii«»mumit»iiminiumni»mmnniiinimiiiiiiiniiiiiiMiuii»niniiium»ni»iiiw NENAVADEN ROPARSKI PODVIG V MESTNEM SREDIŠČU Mlada «cvetličarja» oropala vdovo v stanovanju v Ulici sv. Frančiška Čestitke MAGDA GRGIČ praznuje danes svoj 16. rojstni dan. Na mnoga leta v zdravju in sreči in da bi bila vedno tako nasmejana v krogu svojih domačih ji želijo starši, brat z družino in nono. Doslej je namreč imelo šest posvetovalnic štiri različne pravilnike: tri posvetovalnice tržaške občine svojega. Odkar je prevzela nadzorstvo nad družinskimi posvetovalnicami Krajevna zdravstvena enota, je nastala, logično, potreba po poenotenju različnih pravilnikov. Včerajšnji je bil le prvi v vrsti sestankov, ki jih bodo še imeli predstavniki upravnih odborov. Na njih bodo skušali določiti najboljše točke dosedanjih pravilnikov, da bi novi pravilnik res ustrezal zahtevam in željam porabnikov. Seveda bo morala nato še Krajevna zdravstvena enota pregledati, oziroma sprejeti novi pravilnik za vse posvetovalnice naše pokrajine. Vedno v zvezi z družinskimi posvetovalnicami gre zabeležiti še nov, zaskrbljujoč pojav, ki pa ima, vsaj pri nas, že globoke, stare korenine. Dve tretjini operaterjev družinskih posvetovalnic, ki so zaposleni na pokrajini, sta začeli včeraj s Ko je 80-letna Maddalenu Muie-san vd. Robba včeraj popoldne odprla vrata svojega stanovanja na Ul. sv. Frančiška 4, jo je čakalo veliko presenečenje: pred sabo je zagledala mladeniča, ki sta nosila v celofan zavit fikus. Že je misli la. da gre za nepričakovano darilo, ko je izza rastline pokukala pištola. Fanta, stara okrog 20 let, sta si nasilno utrla pot v stanovanje in prisilila ženico, da se je zatekla v kopalnico. Tu sta jo hotela zapre ti. ker pa se je upirala, sta jo pri silila v kuhinjo. Medtem je drugi preiskal spalnico, dnevno sobo in pomožni prostor v prepričanju, da bo plen bogat. Pa ni bilo tako: ženski sta roparja odnesla le dva prstana in manjšo vsoto denarja (okrog 65 tisoč lir). Nato sta pobegnila. Tako se je odvijal včeraj popol dne v Trstu rop, ki ima za naše mesto vsaj eno značilnost: že dolgo se namreč lopovi niso lotili takih akcij z orožjem v rokah. Preiskovalci menijo, da je morda šlo za avtomatsko pištolo biowning. opremljeno z dušilcem Če sta roparja res imela tak tip orožja, potem je to orožje, ki ga uporabljajo pred vsem »strokovnjaki*, torej v krogih, kjer dobro poznajo orožje in kjer je finančna razpoložljivost precejšnja. Preden sta se oddaljila, sta roparja povedala ženski, da »rabita denar za tovariše, ki so v zaporu*. To frazo sta izrekla v tržaškem italijanskem dialektu in preiskovalci so zato mnenja, da gre za Tr žačane. Kljub besedi »tovariši*, ki sta jo roparja verjetno uporabila z namenom, da bi preiskovalce zvo-dila na napačno sled, so preiskave stekle v vse smeri. Vodijo jih a genti letečega oddelka in karabi njerji, Fanta sta, kot rečeno, stara okrog 20 let, oblečena sta bila v svetle jopiče, eden je imel gladke lase, drugi pa je imel na glavi kapo. stavkovno akcijo. Njihov položaj je zelo težaven in negotov, predvsem odkar je Krajevna zdravstvena enota prevzela nadzorstvo nad posve tovalnicami. Operaterji imajo nam reč prenatrpan delovni urnik. Poleg rednega dela morajo nekaj dni tedensko opravljati še dodatno popoldansko delo v okviru posvetovalnic, kar jim praktično onemogoča izvajanje načrtnega dela na teritoriju (šole, delovna mesta), da bi tako še bolj približali družinske posvetovalnice prebivalstvu. Tako delo v nadurah je postalo nemogoče, zato so se operaterji odločili za stavko, ki jo bodo podprli tudi predstavniki u pravnih odborov. Njihova zahteva je uvedba vsaj enega ali dveh stalnih operaterjev samo za posvetovalnice Sedaj se namreč dogaja, da morajo porabniki čakati tudi po 20 do 25 dni preden lahko sploh pridejo na sestanek z operaterjem. Te nevšečnosti je občutiti ponekod tudi na zdravni škem področju: za sestanek z gine kologom morajo v družinski posve tovalnici pri Kjadinu čakati porab niki tudi do 3 tedne, v posvetoval niči pri Sv. Soboti pa že cel mesec Ta in druga odprta vprašanja mo rajo pristojni forumi čimprej rešiti, da bodo lahko družinske posve tovalnice res ohranile tisto funkci jo, ki so si jo zadale ob ustanovitvi UlVllUJ OD 0*0 j * -t* (»iSctf a:; ofrvjT*' 0" ;w. ■ ■ V globoki žalosti nas je zapustila naša draga žena, mama, nona in sestra : .' J J, | *** ^ GIZELA D0RIA roj. ŽVAB Pogreb drage pokojnice bo danes, 17. novembra, ob 14. uri izpred nabrežinske cerkve. Žalujoči: mož Vittorlo, hčerki Marija in Vera, zeta Ivan in Mario, vnuk Martin, vnukinja Tamara ter drugo sorodstvo Nabrežina, 17. novembra 1981 Podlegla je poškodbam pri prometni nesreči Na oddelku za oživljanje je umrla 77-letna upokojenka Giuseppina Švara vd. Kasma, ki jo je preteklo sre do z mopedom zbil 16-letni Corrado Manzin. Fant je povozil žensko na Videmski ulici, ko je izven prehoda za pešce prečkala cesto. V nesreči si je ženska hudo poškodovala glavo, zadobila pa je tudi druge poškodbe. Dne 16. novembra nas je zapustila naša draga ANA MARIJA ŽIŽMOND vd. PODGORNIK Pogreb bo jutri, 18. novembra, ob 11.45 iz mrtvašnice glav ne bolnišnice. Za njo žalujejo: hči Lucia vd. Baša in vnukinja Annamaria. Odsotni: hči Nicolina z možem Gigijem, vnuki A-lana, Glen, Dennis, pravnuka Nicol in Gideon, sestri Rozalija in Pepina, svakinja Marija, nečaki in drugo sorodstvo Trst, Avstralija, Amerika, Nova Gorica, 17. novembra 1981 (Pogrebno podjetje Zimolo) Popila je trlelln Na oddelku za hitre posege so si noči ob 22.45 sprejeli 61-letno gospodinjo Tommaso Mancuso vd. German iz Drevoreda Čampi Elisi 51. Ženska je v trenutku obupa popila stekleničko trielina. Takoj po njenem sprejemu se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo in zdravni ki so si pridržali prognozo. Prosveta SKD Tabor. V soboto, 21. t.m., ob 20 30 in v nedeljo, 22. t.m., ob 17. uri bo v Prosetnem domu na Opčinah zadnjič Melonarjada. Spisal in režiral Drago Gorup. Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila naša draga ELENA BRAJK0VIČ vd. BRAIC0VICH Pogreb bo danes, 17. novembra, ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: gin Giorgio, nevesta Plerina, vnukinji Mirjam in Maja, sestre in drugo sorodstvo Trst, Vižovlje, Rovinj, 17. novembra 1981 Nenadoma nas je zapustila naša draga PINA ŠVARA vd. KRASNA Pogreb bo jutri, 18. novembra, glavne bolnišnice. ob 11.15 iz mrtvašnice Žalujoči: sestri Cccllia in Carla, sestrične In prijatelji Trst, 17. novembra 1981 (Občinsko pogrebno podjetje) Razstave V galeriji PJanetario je odprta razstava slikarja Santomasa. V galeriji «Corsia Stadion« v Ulici C. Battisti 14 je odprta razstava slikarja Gilda 6’Annunzia. Razstava bo odprta do 27. novembra. Na sedežu v Ul. Barbacan 4 je odprta razstava jugoslovanskega slikarja Maura Stipanova. Razstava bo odprta do 20. t.m. Retrospektivna razstava «France Gorše na Primorskem« je odprta vsak dan od 18. do 20. ure v dvorani Slovenske prosvete, Donizettijeva 3. Obisk ob nedeljah od 10. do 12. ure. Obisk šol po dogovoru. V domu Albert Sirk v Križu je odprta razstava slik domačina Danila Košute. Občinstvo si jo lahko ogleda danes, v petek in v soboto od 20. do 22. ure ter v nedeljo od 10. do 12. ter 15. do 17. ure. Včeraj-danes Danes, TOREK, 17. novembra LJUBA Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 16.33 — Dolžina dneva 9.26 — Luna vzide ob 22.20 in zatone ob 12.35. Jutri, SREDA, 18. novembra MILKO Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10 stopinj, najnižja 4,4, ob 18. uri 8 stopinj, zračni tlak 1022,4 mb. ustaljen, vlaga 35-odstotna, veter 10 km na uro severozahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Michele Bruni, Katja Cossutta, Max Spolaor, Anna A-lotto, Alex Ordiner, Elisabetta Cal-legaris, Serena Stallone, Diego Pos-sega, Michele L’Abbate, Luca O-riente. Umrli so: 42-letna Adriana Quass vd. Druzeich, 56-letni Livio Grassi, 74-letni Michele Pauluzzi, 29-letni Enzo Crevatin, 72-letni Mario Ben-venuti. 73-letni Giordano Mariani, 66-letni Aldo Dapretto, 85-letna Giu-seppina Urmacher vd. Rinaldi, 71-letna Giuseppina Čermelj vd. Bec-cari, 46-letni Alessandro Locatelli, 84-letni Pasquale Rescigno, 70-letni Antonio Roiaz, 74-letna Narcisa Zac-cai por. Sponza, 74-letna Eufemia Sponza vd. Bernardis, 78-letni Gal-dino Ferraresi. SLOVENSKO ^^^^fGLEDAUŠČE V TRSTU EDUARDO DE FILIPPO DOLGONOGE LAŽI Režija: BORIS KOBAL PREMIERA v petek, 20. novembra, ob 20.30 PONOVITVE v soboto, 21. novembra, ob 20.30 ta po premieri v nedeljo, 22. novembra, ob 16. uri — abonma red C - prva nedelja po premieri abonma red A - premierski abonma red B - prva sobo- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Felluga 46. Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA i« Nočna služba od 21 do 8 ure •tel. 732 627, predpraznična od i4. do 21 ure in praznična od 8. do 20 tire, tel. 68 441 LEKARNE V OKOLICI i Bol junec: tel. 228 1 24; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel 2111X11; Prosek: tel 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljati: tel. 209 197; Žavlie: tel 213137; Milje: tel 271 124 NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na predavanje ob «100-IEINICI SMRII PISATELJA JOSIPA JURČIČA (1844-1881)» O pisateljevi umetnosti bo predaval prof. dr. Matjaž Kmecl jutri, 18. novembra, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma. GLASBENA MATICA TRST Sezona 1981-82 2. abonmajski koncert Danes, 17. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu MLADINSKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE TRST Dirigent STOJAN KURET Orgle ANDREJ PEGAN Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Razna obvestila Fotokrožek Trst - 80 obvešča, da bo občni zbor 19. t.m. v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/n - Trst ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: pozdravi, predsedniško poročilo, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, razrešnica staremu odboru, volitve novega odbora, razno. KD Primorsko - Mačkolje vabi v četrtek, 19. t.m.. ob 20. uri na družabni večer z Mariom Magajno, ki bo predvajal diapozitive s svojega potovanja po Islandiji. KD SLOVAN sporoča, da so pevske vaje ob torkih in petkih, ob 20.30 (skupno za moške in ženskej. PD Rovte - Kolonkovec sporočat, da je v teku vpisovanje za tečaj slovenščine. Informacije na številki 811-565 od 18. do 20. ure. Prispevajte sn DIJAŠKO MA1IU0 BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA ORGANIZACIJ, TRGOVIN IN PODJETIJ ZA OBJAVO V PRIMORSKEM DNEVNIKU sprejemamo Na oglasnem oddelku, Ulica Montecchi 6 - Tel. 794-672 do 5. decembra 1981 Za naročila po tem datumu ne moremo jamčiti objave POHIŠTVO ?E\\? OPČINE — TEL. 21-22-55 VSE ZA OPREMO VAŠEGA DOMA IN POSLOVNIH PROSTOROV Vabimo vas na otvoritev novih izložbenih prostorov, ki bo jutri, 18. t.m., ob 19. uri, Narodna ulica 51 (pritličje Prosvetnega doma). ^jiochi jpport VSE IA ŠPORT IN PROSTI ČAS SESLJAN (Center) JEM Super Jonny n - ':tfr eev fif Kjij* jV jlaJ-fj- trj -s|W k iv-’ - fi n te. rV- :F' % % 0-Mil POŠILJAMO PAKETE na POLJSKO TRG LIBERTA' 3/A TRST Gledališča ROSSETTI Jutri, 18. t.m., 19. in 20. t.m. na sporedu «Tristan in Izolda«. Režija Amedeo Amodio. Predstava izven abonmaja. Abonenti imajo 30od-stotni popust. Rezervacije pri glavni blagajni. AVDITORIJ Danes ob 9. uri in 10.45 Laboratorij - predstava z lutkami z Pod recce za osnovne in nižje srednje šole. Rezervacije v tajništvu gledališča, telefon 567-201 int. 10. Ponovitve predstave do 28. t.m. * * * (Lutke iz Podrecce« v četrtek in v petek ob 20.30, v soboto in nedeljo ob 16. uri. Popusti za abonente. Rezervacije pri glavni blagajni. VERDI Danes ob 19.30, red F za vse vrste prostorov, v gledališču Verdi druga predstava Wagnerjeve opere (Die Walkiire» v nemškem izvirniku. Orkester gledališča Verdi vodi Friedrich Pleyer. Kino Ariston 17.00-19.30—22.00 «Ultimo metro«. Catherine Denevue, Ge-rard Depardieu. Ritz 17.30 «Solo per i tuoi occhi«. Roger Moore. Eden 17.00 «L'onorevole con 1’aman-te sotto il letto«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo ■ 16:30' «D turno«. Paolo Villaggio ’in ■ Laura Antonelli. Fenice 15.45 tfBroiiK 41. distretto po-lizia«. Pwal'Newman. Prepovedan1 mladini pod 14. letom. Cristallo 16.00 (Un borghese piccolo piccolo«. A. Sordi. Sledi revija «Strip... strip... P2«. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.15 «La tragedia di un uo-mo ridicolo«. Capitol 16.30 dl casinista«. Moderno 16.00 «L’invincibile Ninja«. Nazionale 16.0^ «Maschi boilenti per femmine bagnate«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.00 «Quella por-cacciona di mia moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Viltorio Veneto 16.30 «La liceale, il diavolo e l’acqua santa«. Mignon 16.00 «1 predatori delTarca perduta«. Radio 16.00 «Primizie pornografi-che». Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumicre 15.30 (Valentino«. Ken Rus-sell. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 V LJUDSKEM VRTU — Ul. Pe-trarca v Gorici pri Antonu Dru-fovki dobite po najnižji ceni, božična drevesca s koreninami ali brez, od 1 metra do 15 metrov vsake. Obiščete ga lahko tudi na domu v Grojni št. 1, tel. 0481 - 34220 od 20. tega meseca dalje. PRODAM skoraj novo harmoniko 80 basov, sedem registrov znamke scandali. Telefon 040/229246. PRODAM opel ascono 1200 - štiri vrata, letnik 1978, prevoženih 36.000 km, oranžne barve s priključkom za prikolico ter ojačenimi blažilci. Ogled: Doberdob, Tržaška 18. GRADBENO podjetje prodaja stanovanja v gradnji v majhnem stanovanjskem kompleksu pri Domju. Telefon (MO/827636 od 18. do 19. ure. PRODAM stanovanje pri Sv. Jakobu: 2 sobi, kuhinja in kopalnica. Telefonirati popoldne na št. 70143. DIJAK znanstvenega liceja F. Prešeren je izgubil na Oberdankovem trgu šolsko torbo. Poštenega najditelja prosi, da mu vrne vsaj zvezke. Telefon 040/410773. ZA GORIŠKO POKRAJINO, ZZT -za razširitev svoje prodajne mreže — išče moške/ženske za zunanje part/time delo. Možnost zanimivega dodatnega zaslužka. Dohodki po učinku. Interesenti naj se javijo na telefon štev. 040/794672, int. 37 -Slavec, danes, 17. t.m. od 10. do 12. ter od 14. do 17. ure. PRODAM štedilnik na drva znamke «Filcon». Telefon: 0481/32850. PRODAM novo kuhinjsko pohištvo po polovični ceni (5 m elementov z vogalom). Telefonirati od 14. do 16. ure ali, po 20. uri na telefonsko štev. 040/812-353. PRODAM motorno kolo cciao* v dobrem stanju. Tel.: 040/228-164. NUJNO rabim harmoniko 80/120 basov. Telefonirati na št. 0481/887179. PRODAMO nov molzni stroj. Telefon: 040/229-545. PRODAM A 112 eipcant v dobrem stanju, letnik 7r Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/229-239. S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA Občina soglaša z zahtevo o finansiranju slovenskih šolskih stavb s sredstvi Osima Predlog je dal v oktobru svetovalec VValtritsch (PSI), sinoči se mu je pridružil Mermolja (KPI) Goriški občinski odbor soglaša s predlogom socialističnega svetovalca Waltritscha, da bi rimski vladi vložili zahtevo po izrednem finansiranju šolskih stavb za slovenske šole v Gorici iz sredstev za izvajanje osimskega sporazuma, je dejal na sinočnji seji občinskega sveta župan Scarano. Interpelacijo s tem predlogom je omenjeni svetovalec poslal županu letošnjega 15. oktobra, v njej je omenjal prostorsko stisko, v kateri se nahajajo slovenske šole v zamejstvu, dejstvo, da urbanistični načrt predvideva izrecno lokacijo za slovenske' šolske zgradbe in sedanje težave za finansiranje novih šolskih stavb v vsej državi. Predlog občinski odbor torej osvaja. Župan je tudi dejal, da bodo ta predlog posredovali deželni in osrednji vladi. Na sinočnji seji se je temu Waltritschevemu predlogu pridružil tudi svetovalec Mermolja (KPI), ki je tudi izrazil zaskrbljenost zaradi govoric o prodaji stavbe nekdanjega semenišča, ki mora ostati na razpolago za šolske potrebe. Župan je sinoči odgovoril na drugo Waltritschevo interpelacijo v zvezi s položajem trgovskega zavoda (Ivan Cankar«, in sicer tako, da so v teku popravljabia dela v stavbi, ki jo daje na razpolago pokrajinska uprava v Ulici Rismondo in da bosta na razpolago te šole tudi dve učilnici za tipkopis v sosednji stavbi zavoda Fermi. Dela naj bi bila nared do srede decembra, med zimskimi počitnicami naj bi prišlo do selitve iz stavbe v Ulici Vittorio Veneto v Ulico Rismondo. O šolskih vprašanjih je postavila vprašanje tudi demokristjanska svetovalka Piemonte, ki je omenila med drugim tudi potrebe slovenskih šol in dejala, da so v mestu potrebe po sodobnih šolskih prostorih precejšnje ter zahtevala večletni obnovitveni načrt občinske uprave. Svetovalec Bratuž (SSk) je zahteval varnostne ukrepe v stavbi v Ul. Alviano, kjer so prejšnjo noč neznanci vdrli v prostore ravnateljstva in tajništva srednje šole (Ivan Trinko«. Isti svetovalec je potem omenil tudi nek dogodek, v katerega naj bi bil vpleten mestni redar, ki naj bi strgal telefonsko žico trgovcu v Ul, Oberdan, Župan in odbornik za mestno policijo Paulin sta dejala, da bosta izvedla strogo preiskavo, čeprav sta oba izrazila za-čl'd4n^W^b^ b.il0 d0 te§a sPloh ra:;,,. Kar precej je bilo na, sinočnii se-■».,^M?St,^lcf1v- Med drugimi je svetovalka Pirellova (KPI) obsodila odbornika za zdravstvo Bare-sija in odbor, da dajejo nejasne od- govore glede načina upravljanja in odprtja socialnega središča v Ulici Baiamonti. Svetovalci so tudi izvedeli (poročal je odbornik za javna dela Del Ben), da se je pričelo asfaltiranje ceste Brigata Re od novega mosta do Ločnika. Avtomobilisti bodo s tem zadovoljni, saj je bilo več mesecev precej ostrih besed s strani avtomobilistov na račun občinske u-prave. Tržiškim psičkom trda prede! Tržiškim psičkom trda prede. Pravzaprav trda prede njihovim gospodarjem. Občinska uprava v Tržiču je namreč sklenila kaznovati z globo od 5.000 do 100.000 lir go- spodarje tistih psičkov, ki bodo pomazali mestne ulice in trge. Koga bodo mestni redarji kaznovali ko bo šel psiček na ogled mesta brez spremstva gospodarja? Koledar goriških prireditev Goriške letoviščarska ustanova je izdala reklamni katalog s koledarjem najavljenih prireditev, ki bodo v Gorici v letošnji zimsko - spomladanski sezoni, tja do meseca maja 1982. V tem koledarju so letos vpisane tudi nekatere slovenske prireditve, tako koncerti. Glasbene matice, gledališke predstave Slovenskega stalnega gledališča ter tudi druge prireditve kot so razstave, koncerti, proslave, itd. SLOVENSKO STALNO. a 'GLEDALIŠČE V TRSTU h ,y sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV In ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI izjemoma danes, 17. novembra, ob 20.30 (abonma »ponedeljek«) FERDO KOZAK PUNČKA dramatična zgodba v 5 slikah — dogaja se v Ljubljani leta 1936 Na gledališko predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po naslednjem voznem redu: odhod izpred gostilne Devetak na Vrhu ob 19.30, s Poljan ob 19.35, izpred županstva v Doberdobu ob 19.40, izpred gostilne Pahor v Jam-ljah ob 19.45, izpred spomenika na Palkišču ob 19.50, od Devetakov ob 20. uri, izpred gostilne Ožbot v Rupi ob 20.05, izpred Kulturnega doma v Sovodnjah ob 20.10. Avtobus bo vozil točno po voznem redu in tudi predstava se bo pričela ob napovedanem času, zato prireditelji prosijo, da obiskovalci to upoštevajo. Do prevoza z avtobusom imajo pravico samo abonenti, vsi tisti, ki stopijo na avtobus, morajo zato imeti s seboj abonmajsko izkaznico MANIFESTACIJA PSI PRIČENJAJO SE PRIPRAVE NA DEŽELNI KONGRES Socialistična prizadevanja SVETOVNA IN DOMAČA VPRAŠANJA za mir v Evropi in v svetu V PREDKONGRESNI RAZPRAVI KPI V Palače hotelu v Gorici je govoril podpredsednik zbornice Fortuna V vsej Italiji so bile v nedeljo manifestacije za mir, ki jih je priredila socialistična stranka. PSI je zagovarjala stališče, da se je treba zoperstaviti težnjam po atomskem oboroževanju tako na Zahodu kot na Vzhodu. V Gorici je ta stališča obrazložil podpredsednik rimske poslanske zbornice Loris Fortuna. Govornik je dejal, da je italijanska vlada sprejela odločitev, da postavi ameriške atomske rakete na Siciliji, enaka stališča so sprejele nekatere druge zahodnoevropske države v okviru atlantskega pakta. Vendar se je moč namestitvi teh raket izogniti, kajti postavljati naj bi jih pričeli šele čez tri leta, če bodo Sovjeti v tem časovnem razdobju odstranili svoje atomske rakete, ki so že postavljene v državah varšavskega pakta in ki so usmerjene na razna zahodnoevropska mesta. Pogovori med Američani in Sovjeti so že napovedani in želeti je da pride do sporazuma. Sovjetska vojaška moč je namreč sedaj precejšnja, nad-kriljuje ono zahodnega pakta,‘ ne samo v tradicionalnih vojaških oblikah, marveč tudi v atomski oborožitvi. To-je tako imerioVana'(opcija ničla«, je dejal Fortuna in se je spomnil tudi dolgoletne pacifistične tradicije italijanskega sociali- iiiiimiiininiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiuiiiuinninmMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiimiiiiiiMiiiiii OB IZIDU ZANIMIVE KNJIGE SPOMINOV Kako so na partizanstvo gledali garibaldinci iz Ločnika Vsaka nova knjiga o dogodkih o domačem kraju je zanimiva še posebej v tistih primerih, ko gre za obujanje spominov posameznih ljudi o tem ali onem dogodku, o tem ali onem časovnem obdobju. Tak je primer komaj pred nekaj dnevi izšle knjige z naslovom «Un Poe-se - La Resistenza (testimonianze di uomini e donne di Lucinico -Gorizia)» za katero je poskrbela Carmen Perco Jacchia, domačinka iz Ločnika, ki Živi že dolgo vrsto let daleč od svojega kraja, najprej kot novinarka v Trstu potem pa v Rimu (bila je urednica tednika *Noi Donne»), v Rimu pa je bila nekaj časa v tajništvu komunistične parlamentarne skupine. Carmen Perco . Jacchia je hči Francesca Perca (sama mi je povedala, da se je ta priimek nekoč pisal «Perko»), enega najbolj znanih pobudnikov delavskega gibanja, najprej socialističnega, potem komunističnega, v Ločniku. Knjigo je izdal prav na predvečer tridnevnega srečanja zgodovinarjev v Vidmu Furlanski inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v Vidmu, založil pa Del Bianco. Avtorjev knjige je pravzaprav več. To so ljudje, ki so sodelovali v odporniškem gibanju, v glavnem v partizanski diviziji *Garibaldi Na-tisone», najprej v Brdih, zatem v videmski pokrajini in tudi v Benečiji, potem pa še, v sklopu IX. Korpusa, v drugih krajih Goriške in dalje v osrednji Sloveniji. Avtorica je vse te preživele ljudi intervjuva-la pred približno desetimi leti. V glavnem so govorili v furlanskem jeziku in povedali vse kar so se spominjali na takratne dogodke v obdobju med leti 1943 in 1945. Avtorica je te spomine domačinov iz Ločnika prevedla v italijanščino, vendar na tak način, da je pustila nedotaknjen način pripovedovanja, kratke stavke, odsekane fraze, tako da je iz branja tekstov čutiti pripovedovanje preprostih ljudi. Potem pa je te govore spretno priredila in jih dala v časoma obdobja. V več primerih ena in ista oseba govori večkrat. V tem delu je zanimivo dejstvo, da imamo o istem dogodku več verzij, kar nudi čimbolj popolno sliko. Poleg domačinov iz Ločnika pa je vpleten tudi pogovor s poveljnikom partizanske divizije Mariom Fantinijem • Sassom, ki pripoveduje o splošnih smernicah takratnega partizanskega vojskovanja. Besedo moramo torej prepustiti tolikim ljudem, preprostim Hudem. ki so takrat šli v partizanske vr- ste. Niso bili vsi komunisti, vendar pa so vsi sodelovali v garibaldinski diviziji Garibaldi - Natisone. V prvi vrsti najbrž zaradi tega, ker so bili oddelki te garibaldinske formacije precej časa v bližnjih Brdih, kjer je bilo hrane dovolj za vse, saj je prihajala iz sosedne Furlanije, in tudi kjer so imeli možnost da so se kdaj pa kdaj srečali s sorodniki. Bolj vznemirljivo je pripovedovanje posameznikov o tistem časovnem razdobju, ko so se izmaknili iz Brd, šli najprej v Furlanijo. Sicer so tudi tam bile razmere še kar znosne. Najhuje pa je bilo zaradi hrane potem ko je ta divizija prišla v sklop IX. Korpusa, šla preko Soče in Bače na slovensko ozemlje in potem še dalje v notranjost Slovenije, tik pred osvoboditvijo. Takrat je bilo precej mraz, bila je lakota, mnogi niso bili zadovoljni s tem da gredo daleč od domačega kraja. To nezadovoljstvo prihaja na dan iz številnih izjav ločniških garibaldincev, še zlasti je v ospredju lakota, ki so jo morali trpeti. Sicer pa so enako in še hujšo lakoto imeli še več časa tudi slovenski primorski partizani in se niso toliko pritoževali. Kar pa nas, slovenske bralce prizadene, je pretirano nezadovoljstvo, še zlasti takrat najbolj odgovornih garibaldinskih komandantov najprej glede zahteve slovenske partizanske vojske, da garibaldinci zapustijo slovensko operativno ozemlje v Brdih, potem pa še v zimi 1944-45, da morajo v notranjost Slovenije. O tem je sicer bilo precej govora tudi na tridnevnem videmskem simpoziju, vendarle so bili lam obelodanjeni številni dokumenti, iz katerih izhaja, da je šlo za sporazum med Komunistično partijo Slovenije ih Komunistično partijo Italije in ne za svojevoljno odločitev slovenskega partizanskega poveljstva, kakor hočejo to prikazati nekateri garibaldinski komandanti. Zaradi tega so tudi nekatere kritike, ki smo jih že drugje brali, ponavljajo pa se v lej knjigi (ponavljamo, da so to izjave odgovornih ljudi, ki jih je avtorica samo prenesla na papir), čisto nepoštene. Prav tako, čeprav ne poznamo točno dogajanja, so nepoštene kritike na račun slovenskega prebivalstva, saj dobro vemo da ni bila vsa Gorenjska belogardistična, kot je nekje v knjigi napisano. Vselcakor je prav, da prihajajo na dan taki spomini, ki pokažejo tudi kakšna so stališča nekaterih ljudi. Avtorici pa vsa zahvala, da se je potrudila in zbrala tako zanimivo gradivo. (mw) stičnega gibanja, ki je bilo proti oboroževanju in vojni. Pred njim je spregovoril pokrajinski tajnik PSI Gianfranco Trom-betta, ki je dejal, da je sporazum nujen in tudi mogoč, kar dokazujejo dobri odnosi med Jugoslavijo in Italijo. Te dobre odnose so potrdili najvišji zastopniki obeh držav in predvsem obmejno prebivalstvo na nedavni svečanosti odprtja novega mejnega prehoda Štandrež -Vrtojba. V Pevmi so pokopali Roberta Uršiča lllIlllifiiiiiiBiiil Po daljši bolezni je prejšnji teden v bolnišnici v Gorici umrl 76 letni Robert Uršič z Vinčičev, zaselka v Pevmi. Pokojnik se je vse življenje preživljal s kmetijo, V ta kraj, kjer je preživel večji del svojega življenja, se je preselil z Banjške planote, kjer se je rodil v družini z osmimi otfoki. Mladost je preživljal z napornim delom na kmetiji, s pastirjenjem. Okusil je tegobe prve svetovne vojne, ki je razsajala tudi v njegovi rojstni vasi. Tudi on je okusil hude čase pod fašizmom in drugo svetovno vojno. Pokojnik, ki so ga po domače klicali Berto, je znal vse grenke trenutke prenašati vdano in s humorjem, Zato bo vedno ostal v spominu domačih ljudi. Bil je zvesti čitatelj Primorskega dnevnika. Naj mu bo lahka domača zemlja. Možnosti razvoja zadružne trgovine Z izstopom sindikalr e organizacije CISL iz delavske konzumne zadruge v Tržiču je nastala v tržiški enoti majhna kriza, ki so jo premostili z imenovanjem predsednika Emilia Gondola, predstavnika ACLI. Na tiskovni konferenci, ki se je je udeležil tudi zastopnik iz Rima. so ugotovili velike razvojne možnosti te zadružne oblike. • * * Iz javnih virov so doslej prejeli 5 milijonov lir za popravilo utrdbe Rocea nad Tržičem. Iz istih virov pričakujejo dodatna sredstva, da bi vzdrževalna dela dokončali. Tajnik Lamberti je ■ članom mestnega odbo-ra stranke obrazložil kongresno platformo Komunisti se pripravljajo na svoj drugi deželni kongres. Na seji mestnega odbora KPI je tajnik Lamberti orisal tri dokumente o katerih bo v sekcijah tekla razprava. Govoril je predvsem o gospodarski krizi, "ki je posledica 35-letnega neprekinjenega vladanja KD. / če hočemo prebroditi krizo so potrebne temeljite spremembe, je rečno v tiskovnem poročilu, za kar je nujna enotnost na levici in politika demokratične alternative. Tajnik in tudi drugi, ki so se vključili v razpravo, t.j. Poletto, Bucovini, Fedele, Di Dato, Busdi-ni, Battello, Bratina, Chiarion, Ga-lasso, so govorili tudi o prizadevanjih za mir in za mednarodno pomiritev. KPI se v naši deželi ob meji dveh različnih svetov dobro zaveda, zaradi tega je nujno potrebno pri nas ojačiti vse pobude gospodarskega in kulturnega sodelovanja. Zaradi tega je tudi nujno potrebno ohraniti enotnost naše dežele in s tem v zvezi je treba gospodarsko (ovrednotiti gnriško in tržaško^ območje: "Ml' 'Sta sedaj v slabem položaju če jih primerja-A'6'Lž‘'drugimii.kraji naše dežele. Iz tiskovnega poročila tajništva KPI posnemamo tudi, da so razpravljali o položaju v stranki in dali pobudo za poglobitev dela posameznih sekcij in ustanovitev novih. V razpravi je bil govor tudi o političnem položaju v goriški občinski upravi ter o vlogi deželne uprave. Opica se potepa po Doberdobu Že nekaj dniN se v Doberdobu, v kraju ki mu domačini pravijo «Pet zerdin« otepa majlina, za ped velika opica z dolgim repom. Pojavlja se na drevesih in v vrtovih Vrtne ulice. Začudeni odrasli in radovedni otroci se z zanimanjem sprašujejo od kod je prišla in kako bo kljubovala bližajoči se zimi. Skušali so jo tudi ujeti a se ni dala ugnati. Hvaležna je za vsak sadež, ki ji ga vržejo otroci. Pobere ga na hitro in zbeži v samoto, da v miru o-beduje. Ko pa se lakota spet oglasi, se priložnostni (gost» spet pojavi v \Ttqvih in skače čez gredice, natrte j in veje dreves, dokler si ne'zasluzi novega obroka. Vendar do kdajjbtLja opica živela od (daril« sosedov, Ko pa ni nikogar, ki bi resno mislil to žival spet vzeti v oskrbo? KMETIJSKI SEJEM BO I Na goriškem razstavišču Espo-mego bo v začetku letošnjega decembra ponovno sejem kmetijske mehanizacije (Agricola 81«. Zdelo se je, da letos sejma ne bo, ker je videmska družba, ki je prireja le sejme po navodilu gorjške trgovinske zbornice, organizacijo vseh sejmov v Gorici nepričakovano odpovedala. V Gorici pa se je medtem ustanovila nova družba (GE GO«, ki je prevzela organizacijo sejmov, v prvi vrsti že tradicionalnega sejma kmetijske mehanizacije. Ta se bo vršil ob priliki Andrejevega sejma, in sicer v dneh 5., 6., 7. in 8. decembra. V teh- dneh potekajo zadnje priprave za ta sejem, ki bo, tako so nam zagotovili organizatorji, na isti višini kot sejmi prejšnjh let. Precejšnjo reklamo za sejem bodo napravili v Jugoslaviji, saj so prav jugoslovanski kmetje tisti, ki prihajajo po nakupe kmetijskih strojev in nadomestnih delov v Gorico. Prispevki za spomenik padlim v NOB na Peči Prispevki za spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju. ki ga bodo zgradili na Peči Janko in sin Ladi, Sovodnje, 10.000; Ivan Pete-jan, Peč 51 (a), 20.000; Zdravko Petejan, Sovodnje, 10.000; Danilo Ožbot, Rupa, 20 000; Jožef Tomšič, Salamon, Rupa, 20.000; Venceslav Tomšič, Peč, 20.000; Izidor in sestra Zora Kovic, Rupa. 50.000; Jožef Kuzmin, Sovodnje, 10.000; Franc Devetak, Rupa (blok), 10 iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimMiiiiinMiiiiniiiiiMiiiiiiiiniMnitiiHiiimHiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiifiniiiiiiiiiiituiiiiiiiiitn Množica na Motor expo racing j rijski I Dravi Veliko obiskovalcev se je v. prostorih razstavišča Espemego udeležilo I. izdaje Motor expo racing, manifestacije, ki je v bistvu hotela v mejah dovoljenjega posneti veli ke avtomobilske salqne. kjer so razstavljene zadnje novosti . svetovne avtomobilske in motoristične industrije. Pobuda skupine zasebnikov, ki je trajala od petka do nedelje, je vsekakor uspela in to zaradi velikega števila obiskovalcev in zaradi zamisli same, ki je tako prispevala, da razstavišče Espomego ne sameva predolgo časa. Najvpčjo pozornost občinstva, predvsem mladega, so pritegnili prototipi formule 1. ki so bili v središču pozornosti. Nič manj pomembni pa niso bili drugi športni avtomobili za hitrostnje vožnje ali za ralije. Prireditelji pa so pobudo pripravili tudi s komercialnega vidika, saj si je bilo na salonu moč ogledati zadnje novosti svetovne se- e avtomobilske industrije, to se pravi kovinski konjičkov, s katerimi so vsak dan poplavljene naše ceste. Ob robu te manifestacije, pa so organizatorji vključili še nekaj drugih pobud, ki so bile vedno v zvezi z smislom razstave. Tako sta bili na vrsti spretnostno tekmovanje z avtomobili ter tekmovanje radijsko vodenih avtomobilskih modelov. DANES V NOVI GORICI Predstavitev knjige o Majstrovih borcih Dopoldne ob 10. uri bo v Park (jotelu v Novi Gorici uradna predstavitev knjige Vladimira Gradnika o primorskih prostovoljcih v boju za severno koroško mejo v letih 1918 19. Izdala jo je založba Lipa v-Kopru v nakladi 3.000 izvodov. tisoč: Albin Cijan, Sovodnje, 10 tisoč; Jožef Černič, Rupa, 10.000; Srečko Pavletič, Rupa, 10 tisoč: Franc Rojec, Sovodnje, 50.000; Franc Peteani, Sovodnje, 10.000; Anton Cijak, Sovodnje, 5.000; Karlo Fajt, Sovodnje, 10.000; Milenko Petejan, Sovodnje, 10.000; Janko Petejan, Sovodnje, 10 000; Miloš Tomšič, Sovodnje, 10.000; Zvonko Petejan. Sovodnje, 10.000; Citta di Boston (Calzature v Ul. Oberdan) 10 tisoč; Venceslav Klanjšček, Ul. Du-ca d'Aosta, 10.000; Kmečka banka. Gorica, 250.000; urarna Fuks, Ul. Rastello, 30 000; Manifattura Gori-ziana, Gorica, 50.000; zastopstvo Ford, Gratom, Gorica, 50.000; Eu-rocolor, plastične obloge. Gorica, 10.000; Zulli, industrija panelk. Gorica, 50.000; Agraria, Darko Dur-ček, Gorica, 10.000; Lutman, UL Terza Armata, Gorica, 50.000; zastopnik Lancia, Ul. 24, maja, 20 tisoč; zastopnik Citroen, Plahuta, 10.000. Odbor za postavitev spomenika se vsem darovalcem najlepše zahvaljuje. Razna obvestila Skavtska 3. četa Iz Doberdoba priredi danes, ob 20,- uri, v župnijski dvorani večer staršev. Na programu so predavanje, predvajanj« filmov in razgovor. Kino (, or Trti VERDI 18.00-22.00 (Sogni d’oro*. N. Moretti. Barvni film. CORSO 17.15—22.00 dl postino suo-na sempre due volte«. J. Nichol-son in Y. Lange. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA Danes zaprto. Iršič EXCELSIOR 17.30-22.00 (Super por-no erotica di Clarissa«. PRINCIPE 18.00—22.C0 (Tarzan 1’uomo scimmia«. (Sovo i.orna «/* okolico SOČA 18.00—20.00. (Madam in njen« nečakinja«. Nemški film. SVOBODA 18.00—20.00 (Nekdo je ubil njenega moža«. Ameriški film. DESKLE 19.30 (Resnične zgodbe IL«. Nemški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je e Gorici dežurna lekarna Pontoni. Ra-štel, tel. 83-349 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti. tel. 72-701. 17. novembra 1981 , ..................... - sr fak _ , i mmm V KD Slavko Škamperle je Sergio Nod as predvajal film «Afrika dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki t..................................................................................................... * Med predstavitvijo knjige Alojza Rebule »Zeleno izgnanstvo*, ki je bila v Tržaški knjigarni V Kulturnem domu v Križu je bilo prejšnji teden odprtje razstave domačega slikarja Danila Košute Crossing* Prejšnji petek je v Društvu Slovencev miljske občine Aljoša Žerjal predvajal film »Olimpiada v Moskvi 1980» V kulturnem krožku Salvemini je bil «Dan miru*, ki ga je priredila PSI. Govoril je podpredsednik deželnega odbora De Carli 1* jBnHv y igHBKjj P|yPIi 1 sjhBI »HH ■MPMl Mauifestacija za mir, ki je bila v Trstu Od petka do nedelje je bila v Babni hiši v Ricmanjih razstava in pokušnja domačih vin, ki jo je priredilo domače KD Slavec. Gospodinje so pripravile okusen prigrizek _ , : / m— mfc' 1 ti L ti Mladinski krožek iz Doline je v nedeljo priredil martinovanje. Nastopil je tudi mladinski ženski zbor iz Mačkolj V soboto je bilo v Bazovici, v gostilni pri Pepitu martinovanje, ki ga je priredil planinski odsek ŠD Sloga pumi i tZ Bor j« organiziralo mednarodni ženski odbojkarski turnir 1 Na Proseku Je bil sestanek vinogradnikov, ki ga je priredila Kmečka zveza [ * ]§§| M- JwjH Prejšnji teden so obiskali našo tiskarno slovenski učenci miljske občine. Na sliki vidimo učence 1. in 2. razreda osnovne šole Memorial Nede Mijot V nedeljo dopoldne so vaščani Iz Prebenega udarniško počistili gozd pod šolo 17. novembra 1881 V prihodnjih dncli pride na dražbo delo edinburškega vojvode z na-■lovom »Pacific Boy», slika dečka z otočja Ellice, ki ga bodo dali na dražbo v galeriji Sotheby EDINSTVENO DELO V ZGODOVINI SLOVENSKEGA ZGODOVINARSTVA ■ ■ 1 1 ■ " —— . - . . . . Knjiga «Po jamb orni cesti...» nam govori da smo Slovenci polnokrven pomorski narod Z Miroslavom Pahorjem je delala pri tem raziskovalnem delu tudi llonka Hunjal Avtor žal ni dočakal izida knjige - Knjiga bo verjetno doživela še kak popravek Knjigo Miroslava Pahorja »Po jamborni cesti.. . v mesto na peklu* (Prešernova družba v Ljubljani 1981, 272 trani), ki jo je napisal v sodelovanju z Ilonko Hunjal, bi težko uvrstili v eno običajnejših zvrsti književnega ustvarjanja. Pisec spremne besede in lektor Stanko Jež meni, da je edinstvena v zgodovini slovenskega zgodovinarstva in da ji bi v nekem smislu lahko dali vzdevek »roman ceste*, »roman slovenskega ljudstva*. Recimo, da je taka oznaka bolj retorična in zato naj knjigo v prvi vrsti opredelimo kot etnološki prikaz o vplivih morja kot družbenega in gospodarskega fenomena na enega izmed predelov slovenske zem-je. Opredelitev nam vsiljuje metoda, ki sta jo pisca knjige uporabila pri terenskem delu, temelju za nastanek knjige. Pri dem sta si seveda pomagala z zgodovino, saj sta v njenem okrilju razvi- jala pripoved o področju, kjer je potekala nekdaj »jamboma cesta*, stara cestna povezana med Planino in Razdrtim, ki je danes deloma uničena. Tako se nam knjiga pokaže pravzaprav kot domoznanski prikaz nekaterih vasi in naselij severozahodno od Postojne z očitnim poudarkom na njihovi «morski» dejavnosti. V slovenskem jeziku je knjiga prvi večji poskus prikazovanja morja kot enega velikih vplivnih faktorjev na življenje slovenskega zaledja. »Jamboma cesta*, ki jo je Miroslav Pahor odkrival ob svojem terenskem delu, je torej nosila ime po enem izmed ladijskih delov, ki je bil obenem kajpak predmet trgovanja med morjem in zaledjem in ki ga je bilo treba prevažati po ustrezni cesti, ker je pač njegova dolžina presegala o-bičajne mere cestnih tovorov. Vsebina knjige je razdeljena na MiMllllIlltlllllfillililtllitHifillliiliiiilliiiiiliHiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiitiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiliilillllllltliiiiiiintiilililMllllilHllllllllli. OB ROBU NEDAVNEGA ZASEDANJA STROKOVNJAKOV V DUBROVNIKU Eden izmed Dantejevih potomcev je baje imel lekarno v Zagrebu Prof. Frano Cale je postavil svojo tezo na osnovi dveh pisem Dantejevega vnuka ki govorita o bednem stanju, v katerem je živel ter o svojem malomarnem sinu Na zadnjem, oktobrskem mednarodnem zasedanju o vplivu Danteja na slovensko kulturo, ki je bilo v Dubrovniku in ki se ga je u-deležilo kakih 100 izvedencev iz enajstih dežel, seveda predvsem iz slovanskih držav, je vzbudil precejšnje zanimanje referat prof. Frano Čale je univerzitetni prozo, da je namreč živel eden izmed bližnjih potomcev, velikega pesnika, avtorja pesnitve «La Divina Commedia* — v Zagrebu. Prof. Frano Čale je univerzitetni- profesor na zagrebški univerzi in vodi katedro za italijansko slovstvo m, romanistični fakulteti.>ProL čale* je prav gotovo eden izmed najboljših tujih poznavalcev Danteja in Alghierijev. Kot zatrjuje prof. Čale naj bi to bil Nicolo Alighieri, ki da je živel v Zagrebu okoli leta 1399. Bil je ali bolje naj bi bil farmacevt, poročil naj bi se bil z neko Hrvatico in naj bi bil «prvi pravnuk Danteja, vnuk Petra, sin Bernarda, enega izmed osmih sinov že omenjenega komentatorja «Divine Commedie* in njegove žene Jacope Della Seta*. Iz dveh latinskih pisem, ki jih je napisal Bernardo in ki so jih odkrili ter objavili konec preteklega stoletja, zvemo zjujimive stvari, ki Alighieri- ja^ Razisko^injaTv-lcUjih je izpeljal prof. Frano Čale, dajejo jasno sliko o težavnem ekonomskem po- ■ Puščica nam kaže poslopje na zagrebškem Kaptolu, Dantejev pravnuk imel svojo lekarno pantejevih del, njemu pripada tudi Pobuda in organizacija nedavnega velikega zasedanja o Danteju * Dubrovniku. Na nedavnem zasedanju v Dubrovniku je prof. Čale podrobneje govoril o eni izmed svojih raziskav in sicer o tem, da je pravnuk velikega Danteja Nicolo Alighieri živel kot farmacevt v Zagrebu in to v zadnjih letih 14. in v prvih letih 15. stoletja. Prof. čale poslavlja te domnevo na osnovi svojih raziskav o čemer bo govor pozneje. Kakoč je znano, se je Dante Alighieri poročil 1. 1295 z Gemmo di Manetta Donati, ki mu je, kot se uradno ve, rodila tri otroke. Nekateri bidgrafi pa vztrajajo pri tem, tla je imel Dante štiri potomce, vendar ta teza ni bila nikoli potrjena s konkretnimi podatki. Kot je *nano, je'avtor velikega speva imel hčer Beatrice, ki je postala nuna v Ravenni, sina Jacopa, ki je postal eden izmed komentatorjev očetovega velikega speva in ki je u-•url leta 1348 ter končno sina Pie-tea, ki je postal sodnik v Veroni in ki je umrl leta 1364. In prav iz rodu Pietra naj bi izhajal tudi zagrebški farmacevt Nicold Alighieri. Prof. Frano Čale je začel to Svoje raziskovanje na osnovi publikacije iz 1865. leta. publikacije, ki je danes ni več najti. Gre za studijo Giambattista Carla Ginlari-ja o edinem Dantejevem potomcu, k* naj bi bil živel izven Italije in ® naj bi izhajal iz veronske veje ložaju, v katerem naj bi bil živel Dantejev vnuk Bernardo Alighieri, torej oče zagrebškega farmacevta Nicoloja. V svojem prvem pismu Bernardo prosi veronske občinske oblasti, naj bi ga oprostile davkov. Pismo nosi datum 22. 11. 1395. Drugo pismo, ki ga je Bernardo naslovil na sina Nicoldja v Zagrebu in ki je še posebej zanimivo za prof. Čaleja. saj predstavlja enega najpomembnejših dokazov o tem, da naj bi bil pravnuk velikega pesnika živel v Zagrebu govori o izredno težavnih ekonomskih razmerah pesnikovega vnuka Bernarda in o sporu med njim in sinom Nicolo-jem. Pismo je napisano v latinščini in se začenja s trditvijo, da je Nicolo malomaren in celo krut nasproti svojemu očetu in materi, kajti že več let ni .jima poslal svojih vesti. Bernardo v svojem pismu podčrtuje, da smatra svo jega sina Nicoloja že kot tujca, kajti ni se potrudil niti za to. da bi se zanimal za »bedno starost* svojih staršev, ki so prisiljeni ži veti v velikih ekonomskih težavah. V svojem pismu Bernardo Ahghie ri podčrtuje tudi. da je zvedel, da se je sin Nicold v Zagrebu poro čil, da pa ni o tem obvestil svo jih staršev, katerim ni sporočil niti tega. kako se je v Zagrebu znašel. Na koncu svojega pisma pa Bernardo vendarle poziva sina, naj se oglasi, seveda s ka kim pismom. Proučevanja prof. Frana čaleja so privedla do razjasnitve nekaterih podrobnosti, med drugim do tega, da je »zagrebški* farmacevt Nicolo Alighieri pripadal tisti generaciji, ki je v prvi živ-ljenski dobi v Veroni posvetila veliko pozornost svojemu slavnemu predniku, pesniku beguncu ali izgnancu Danteju in ki je torej sodelovala pri prvem uveljavljanju pesnika v javnosti. Potemtakem spada Nicolo Alighieri med propagatorje Dantejeve pesniške veličine. Ker pa je živel v Zagrebu, je Nicolo prinesel sloves svojega prednika tudi v Zagreb in v širšg obnjočija, torej na Hrvaško, celo v kraje, ki mejijo na Hrvaško. Nicold Alighieri je postal farmacevt v Zagrebu zato, ker »je izhajal iz dežele, ki je pošiljala v svet farmacevte*, in ker je pripadal družini, iz katere je prišlo veliko farmacevtov, oziroma iz družine, ki se je malone poklicno ukvarjala s tovrstno dejavnostjo. Prof. Frano Čale vztraja pri domnevi, da je Nicold Alighieri imel lekarno v Zagrebu leta 1399. Ne more se izključiti domneva, da je lekarno podedoval od prvega farmacevta v hrvaškem glavnem mestu Jacobusa apothecariu-sa, ki ga omenjajo nekateri do- kumenti iz leta 1355. Možno je, celo, da je bil ta Jacobus Nico-lojev stric, Jacopo Alighieri, o katerem kronike tedanjih časov kaj malo govore, nekateri pa celo dvomijo o njegovem obstoju. Zaradi tega bi nikoli ne govorili o Nicoloju Alighieriju kot farmacevtu v Zagrebu, če bi že omenjeni Giulari ne bil prav po naključju odkril pisma, ki zelo ostro govori o odnosu Bernarda Ali-ghierija in njegovega sina Nico- ki ga pove tujS" Cafe1 's 1 tradicijo Alighieri-jev, bfTtffltortJHa izbira, ki da jo je ""Nico!o**'ofSPSVil, ko je izbral Zagreb za svoj kraj bivanja. Vedeti moramo, da je Dante poznal Hrvate, saj jih omenja tudi v svojem velikem spevu, ko v 31. spevu pravi «il pellegrino croato e la sua patria*. Izvajanja, ki jih je prof. Čale dal na zasedanju v Dubrovniku, so povzročila precejšnje zanimanje med strokovnjaki in baje bo posebna ekipa italijanske RAI-TV odpotovala v hrvaško glavno mesto, da bi posnela nekatere objekte, ki so povezani z Nicolojem Ali-ghierijem in sicer tudi poslopje v Vlaški ulici, kjer naj bi bila Ni-colojeva lekarna. E. O. 27 poglavij, ki so jim dodane še opombe, seznam pripovedovalcev, spremna beseda ter zemljevida z navedbo krajev izročila o »jamborni cesti* ter področje, ki sta ga sestavljavca pregledala (vasi Veliko in Malo Ubeljsko, Strane, Brezje, Šmihel, Brinje. Landol, Predjama. Bukovje, Gorenje, Belsko, Studeno, Strmica). Pisca sta delo na terenu opra vila od marca leta 1978, pri tem sta v 1000 informacij združila pripoved 80 anketirancev. Knjiga je bila nato napisana med novembrom 1978 in marcem 1979; štiri poglavja je prispevala llonka Hunjal, tri poglavja sta avtorja skupaj napisala, vse preostalo je delež Miroslava Pahorja, ki pa žal izida knjige, katere avtor je v pretežni meri, ni več dočakal. Raziskovalca «morske» zgodovine in dejavnosti nekaterih vasi na Postojnskem so zanimali naslednji vsebinski sklepi: mornariški kader, ekonomska migracija krajanov v obmorska mesta, trgovina in prevozništvo, kmečka trgovina in obrt, krajevni običaji, kulturno delovanje in narodnoosvobodilni boj. Anketiranci so jima seveda odgovarjali po spominu, njih pripoved sta nato preverjala in seveda zaokrožila v besedilo, ki ne izzveni vselej kot znanstveni tekst pač pa mestoma bolj kot reportaža. Zdi se, kot da sta pisca prav zadnjim poglavjem posvetila manjšo pozornost, saj so ostale v njih mnoge nepreverjene navedbe, ki bi predhodno popravljene dajale lepši vtis o opravljenem delu (na primer o časniku »Ljudska pravica*, ki naj bi ga že 1928. leta brali: fašistična zakonodaja 1. 1926; tržaški iredentizem, ki je spodbujal reagiranje vaških fantov; zasmehijivo poročanje o obdobju med vojnama itd.). Prav ta ugotovitev nam pokaže, da so prva poglavja knjige pristnejša, pa čeprav se nam tudi tu dozdeva. da sta sestavljavca včasih polagala v usta pripovedovalcev odgovor, ki sta si ga najbolj želela, da bi lahko svoje teze in razmišljanja še bolj podkrepila. Ta metoda seveda jemlje lahko knjigi veljavo. Ni se lahko znebiti vtisa, da je smrt Miroslava Pahorja knjigo osiromašila za temeljito redakcijo pred izidom. Saj kakor bi,. Sicer morala ostati navedba, da* je’ mornar Ljudevit Premrou iz Malega Ubeljskega po *r: 1864'ižgihfrfibffjfe'v Ameriki, če pa je bival po 1867 v Gorici, bil oče znanega kulturnega delavca Miroslava Premruja in je umrl med prvo vojno v Mariboru. Seveda pa vse to kritično naštevanje ne more knjigi odvzeti mnogih koristi. Pridružila se je še nekaterim domoznanskim delom. ki nam v poljudni ali bolj strokovni obliki govore o vaseh pod Nanosom in Hrušico. Spomnimo se najprej še danes vrednega opisa »Postojnsko okrajno glavarstvo* (1889), pa Zabukovčeve monografije o Slavini (1910), člankov Franca Rupnika v koledarjih goriške Mohorjeve družbe itd. Prav Rupnik je opozarjal na patrocinij sv. Nikolaja v Landolu, koder je vodila »jamboma cesta*; sv. Nikolaj je bil zavetnik mornarjev, ribičev, veslačev in vseh popotnih ljudi. Pravzaprav je celotno Postonjsko tesno povezano z morjem, zlasti z obmorsko trgovino, o čemer nam za področje Slavine poroča že orne njeni Janez Zabukovec. Miroslav Pahor je bil prvi sistematični raziskovalec slovenske pomorske zgodovine. Knjiga, »Po jamborni cesti... v mesto na peklu* (mesto na peklu je Trst, a razumeti moramo v metafori tudi druga slovenskemu ozemlju najbližja pristanišča) je bila le ena od etap raziskovalnega dela, ki ga je načrtoval ne da bi mogel pomisliti, da bo smrt prekinila svojstvene in nadvse koristne raziskovalne pobude. Zadnja, posmrtna Pahorjeva knjiga nam doslej poleg manj znanih vidikov življenja slovenskega naroda v preteklosti pokaže tudi na čedalje večjo vrednost interdi-scipliniranih študij. Pahorjevo delo je pionirsko, zato ga morejo doleteti tudi kritični pomisleki na izpovedane sodbe ali pa na u-porabljeno metodo raziskave, hkrati pa kliče po nadaljevanju ter k ponovnemu dokazovanju trditve, da smo Slovenci polnokrven pomorski narod. B. MARUŠIČ Slikar August Abrami v Občinski galeriji Za ljubitelje tržaškega slikarstva je bila razstava Augusta Abramija v Občinski galeriji vsekakor zanimiva. 70-letni slikar nam je pripravil retrospektivni pregled svojih slik od leta 1943 pa do danes. Razstavljeno pa je bilo tudi nekaj risb iz leta 1929, ki so zelo kakovostne. Abrami nam je v svoji skromnosti verjetno želel prikazati le tisti del svoje umetniške poti, ki je bil občinstvu na svoj način že znan, saj je slikar priredil svojo prvo osebno razstavo šele leta 1959 v znanem umetnostnem krožku Lonza po sodelovanju na raznih skupinskih razstavah. V občinski galeriji razstavlja že tretjič. mt če pa sodimo kvaliteto akvarelov, temper in risb izpred desetletij, bi mguilLJfičga, ..dulmffl odgovornega likovnika uvrstiti med vidnejše tržaške umetnike. Morda ga niso pravilno cenili, ker je med najrazličnejšimi tokovi polimateričnega, akcijskega in konceptualnega slikanja ostal zvest predmetnosti sproščenega realizma. Ostal je oster opazovalec krajev, narave in ljudi. Bistvo vsega tega pa zajame z bežnimi obrisi, barvam pa prepusti nalogo, da razgibajo sliko. V prikazovanju ulic in trgov je Abrami hkrati kronist in zgodovinar. To pa vidi, le kdor je opazovalec, kako se spreminja kamniti obraz našega mesta. M. B. Lep Gregorčičev večer v Društvu upokojencev V petek preteklega tedna je bila v društvu slovenskih upokojencev kulturna prireditev v spomin na 75-letnico smrti Simona Gregorčiča. V uvodni besedi je bilo povedanih in opisanih nekaj manj znanih dogajanj, ki jih je pesnik doživljal v teku svojega nevesele ga življenja, po »izgnanstvu* iz Kobarida, v Rihemberku, Gradišču in nazadnje v Gorici, kjer je umrl. Govor je bil tudi o njego vi »Planinski roži*, Dragojili Mi-lekovi, učiteljici v Kobaridu, ki je tako blagodejno vplivala in ožar jala pesnikova mladostna leta. Sledile so recitacije in petje. Sopranistka Ljubica Berce - Košu tova je zelo lepo in občuteno za pela šest pesmi, ki so se zaradi nežne vsebine in melodije uskla dile v ostali, izrazito »Gregorči če v* spored. Petje Bercetove je odlično spremljal kitarist Marko Feri. Znana umetnika govorjene besede — Zlata Rodoškova in Stane Raztresen — pa sta posredovala navzočim niz pesmi iz bogate Gregorčičeve pesniške za kiadnice. Seveda, podala sta res sijajno. L. P. Lrtni obračun KD F. Prešeren Eden pomembnejših dogodkov v življenju kulturnih društev v Bregu konec prejšnjega meseca .je bil občni zbor kulturnega društva France Prešeren iz Bol junca. V četrtek pa so novoizvoljeni odborniki imeli sejo in so si porazdelili funkcije. Tudi pri boliunskem kulturnem dru štvu je prišlo do zamenjave v sa mem vrhu. Po desetih letih je do sedanji predsednik Vojko Slavec prepustil krmilo svoji naslednici Sonji Gregori. Slavec je bil do sta žu na.istareiši predsednik društva v dolinski občini Njegova izkušnja in njegova beseda sta pri vodenju in razvijanju društvene dejavnosti imeli veliko pomen. Obdobje, ki ga .je Vojko Slavec prebil na čelu kulturnega društva France Prešeren pa .je tudi zgodovinsko pomembno in upati .je, da se bivši predsednik ne bo popolnoma oddaljil od društvene stvarnosti. Njegova naslednica Sonja Gregori že dolgo let so deluje v društvu in ni nova pri kulturnemu delovanju. Njeno imenuva n.je pomeni osvežitev vodilnih društvenih kadrov, prav gotovo pa bo nova predsednica dala svo.i pečat boljunski kulturni družini. Ostale funkcije pa so si takole razdelili: podpredsednik Renato Mihelčič, taj niča Marina Grzančič - Košuta, b’a-ga.iničarka Laura Kofol, zapisnikar Robert Žerjal in gospodar Aldo Zobec V odbor pa pridejo še no en predstavnik društvenih odsekov in vaških organizacij. Nadzora! odbor se stavljajo Sergii Sancin, Boris Mihelič in Vojko Slavec. RIS Novost na knjižni polici Sandro Pertini «Ječe in pobegi» SLOVENSKI FILMI V CELOVCU S štiridelnim ciklusom pod na slovom «Slovenski realistični filmi na celovški univerzi hoče Klub slovenskih študentov v Celovcu zapolniti vrzel v koroškem filmskem življenju in hkrati omogo čiti vpogled v slovensko realnost in umetniško spopadanje z njo. V ta namen je klub izbral štiri primere slovenskega družbenokritičnega filma, ki so jih vse posneli po literarnih predlogah. Gre za filme »idealist*, ki so ga posneli po Cankarjevem Martinu Kačurju, s katerim bodo danes. 17. novembra začeli cikel, za film •Na klancu*, prav tako po Ivgnu Cankarju, ki bo na vrsti v četrtek, 19. novembra, za «Boj na po Žirovniku* po Prežihovi istoimen ski noveli, ki ga bodo predvajali v sredo, 25. novembra, in za «Vrnitev* koroškega pisca Janka Messnerja, ki bo v četrtek, 26. novembra zaključil krog. Ko je julija leta 1978 italijanski parlament izvolil za predsednika republike predstavnika socialistične stranke Sandra Pertinija, je ves italijanski in tudi evropski tisk označil ta dogodek kot pomembno novost za vso Italijo, časopisi so tedaj poudarjali, da je v predsedniško palačo prišla osebnost, najbolj znana osebnost italijanskega antifašizma in e-den najbolj uglednih protagonistov demokratičnega preporoda T talije. Pertini pa ni bil samo antifašist, bil je socialist, levičar, vrsto let preganjanj od fašizma, obsojenec na smrt in eden od organizatorjev oborožene vstaje v severni Italiji aprila leta 1945. Kakšno je bilo življenje tega antifašista pa izhaja iz knjige, ki je sedaj pred nami tudi v slaven ščitii. Gre za knjigo tajnih do kumentov italijanske policije, za knjigo poročil konzulatov, ova duhov, policajev, upravnikov za porov, skratka za knjigo fašistič n ih dokumentov, ki govore o Per tiniju. Zbral jih je Vico Faggi in izdal v knjigi, ki vsebuje tudi ne katera pričevanja sodobnikov o Pertiniju, pa tudi nekatere odlomke iz pričevanj samega Per tinija. Ne gre torej za biografijo ita lijanskega predsednika v običaj nem pomenu besede, temveč za zbir več ali manj uradnih priče vanj o njem kot enem najhujših sovražnikov fašizma. In tako i; teh policijskih in podobnih doku mentov zraste pred bralcem ne upogljiva in odločna podoba an tifašističnega borca, ki po pobe gu iz rimske jetnišnice leta 1943. kjer je bil obsojen od Nemcev na smrt, ni odšel na Jug pod o krilje zaveznikov, temveč na o-kupirano ozemlje severne Italije, da je tam organiziral in nada- ljeval osvobodilni boj. In vse to življenje in delovanje Pertinija skozi dvajset let je dokumentirano v zanimivi knjigi, ki je svo jevrsten življenjepis, predvsem pa dokument o delovanju fašizma in preganjanju, mučenju in obijanju političnih nasprotnikov, predvsem socialistov in komunistov. Knjigo o Pertinijevih ječah je izdala Državna založba Slovenije, prevedel pa jo je Branko Vrčon. Sl. Ril. Š« daleč meddeželne letalske zveze V Linzu so se te dni ponovno sestali predstavniki gospodarskih Krogov iz naše dežele, avstrijske Sta jerske in Koroške, Slovenije. Hr vatske ter letos prvič tudi i? Zgor nje Avstrije. Obravnavali so vpra sanje meddeželnih letalskih zvez za katere obstoja določen interes a ki vendar po dobrih desetih le tih pogajanj in sestankov še niso bile vzpostavljene. Tudi na tem posvetu v Linzu so prisotni — delegacijo iz Furlanije - Julijske kraji ne .je vodil D. Lupieri — ponovno ugotovili, da se državne letalske družbe AVA in JAT; ALlTALIA bo.jt,^ da bi bil njihov monopolni položaj kakor koli okrnjen, manjše letalske družbe na se v to. da bi vzpostavile meddeželne zveze, ne spuščajo, ker se boje. da bi bile zveze nerentabilne Poleg tega ob stajaio še težave, ki so vezane na vojaške služnosti, tako da letala na primer ne smejo uporabljati «na ravnih* koridorijev Ronke - Beiiak in Ronke - Bistrica. O teh problemih bodo predstavniki omenjenih dežel razpravljali ponovno čez dve leti na novem srečanju, ki bo to pot v Trstu. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja: Gandhi 13.00 Italijanske kronike 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Eneida - 2. del 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Cleto rdečegiavec - risanke 15.00 šolska vzgoja 15.30 Capitan Futuro - risani film 16.00 Preživeli - TV film 16.30 Pustoiovec - TV film 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 Neposreden prenos 17.10 Tom story - 12. epizoda 17.30 Neposredno - o vsem govorimo skupaj 17.55 Steze dogodivščine - TV nadaljevanka 18.15 Glasba, g asba 18.30 Programi pristopanja 18.50 Happy circus - vmes TV film iz. serije Happy days 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Politična tribuna 21.35 Življenje na zemlji - dok. oddaja Nocojšnje nadaljevanje oddaje »Življenje na zemlji* nosi naslov »Gospodarji neba* in je posvečeno pticam oziroma načinu, kako je prvotno živo bitje začelo leteti. Govor bo o ptičjem perju, o njegovi sestavi in o njegovih oblikah. Govor bo o tem, kako ptičje perje pokriva telo, da bi ga grelo oziroma obvarovalo pred zunanjo temperaturo in da bi mu vsaj kar zadeva krilno perje pomagalo ali omogočilo leteti. Pa ne le to, ptičje perje, ki žival brani ali ščiti pred mrazom, ga ščiti tudi pred sovražniki, kajti mnogokrat ima ptičje perje povsem mimetično barvo, včasih pa raznobarvnost perja ptico krasi in ji služi pri izbiranju »življenjskega tovariša*. In vendar je glavna vloga ptičjega perja v tem, da omogoči ptici letenje in človek, ki se ukvarja z letalstvom, je večkrat iskal navdiha prav v ptici oziroma v obliki pri tistih pticah, ki zmorejo daljše letenje 22.25 Mister fantasy - glasbeno-govorni program 23.10 DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere 23.30 šolska vzgoja: Medicina 81 Drocil kana! 12.30 Opoldanski program: Vesraj. ruladi I DNEVNIK .2 Ob 13. uri 14.00 Popoldan, dnevna rubrika Mnenje 14.10 Srečanje z zgodovino: Devetnajsto - 5. del 15.25 šolska vzgoja: Pisati s podobami Program za mladino 16.00 Martina - TV film Risanke 16.55 McMihan in gospa - TV film 17.45 DNEVNIK 2 - Flash 17.50 DNEVNIK 2 - Večerne športne vesti Iz parlamenta 18.05 Danes: Set - srečanja s kinematografijo 18.50 Inšpektor Derrick - TV film 19.45 DNEVNIK 2 20.40 Punto zero - film, ki ga je režiral Richard Safarin; i-grajo: Barry Newman, Clea-von Little, Victoria Medin in drugi Film »Punto zero* spada v neke vrste klasike filmov, ki govore o cesti, filmov, ki so sledili odličnemu filmu Easy Rider. Fi>m je napravil pred desetimi leti Ri- chard Sarafin, ki je bil te daj še mlad režiser in ki je bil tako rekoč poklican za velik dela. Zakaj ameri ški mladeniči divjajo po ce stah? To je - bilo -eno ižmed vprašanj, ki si ga je po stavijal ne le on, pač pa marsikdo. So bili morda ti mladeniči naveličani družbe, družine, starih navad? Iskali so vsaj kanček več svobode. Iskali so resnico. Po gosto pa so namesto tega našli smrt. Tako kot jo najde Kovalski, vozač avtomo bila, pravzaprav tat avtomobilov, ki ukrade v Den-verju avtomobil in jo ubere po Death Valley,‘to še pravi po dolini smrti. Saj je res, da mu je koj na sledi poli cija, da ga že na razdaljo prepozna, toda mož drvi, drvi. Nasproti svobodi ali smrti? 22.20 Srečanje v kinu - kinemato grafske novosti 22.25 Cesarjev slavček - dok. od da ja Ob koncu DNEVNIK 2 Zadnje vesti Tretji kanal 17.00 Vabilo: »Le baccanti* 19.00 DNEVNIK 3 19.30 DNEVNIK 3 - Deželne vesti 20.05 Šolska vzgoja: Švedska 20.40 Torkov koncert 21.40 Delta - Monografije 22.30 DNEVNIK 3 23.05 Po Petotijevih sledeh - dok oddaja JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 - 15.45 TV v šoli TV koledar; Poštni nabiral nik; Zemljepis: Dnevnik 10; Dokumentarni film; Risan ka; Književnost in jezik: Mali program: Glasbeni pouk; Vojna proti združenim okupatorjem in kvizlingom; Drevesa in njihov pomen 17.20 Poročila 17.25 Lolek in Bolek, poljska ri sana serija 17.35 števerjan 81, 2. del glasbe ne oddaje 18.05 Pisani svet; Od doma do kruha 18.35 Obzornik 18.45 Čas, ki živi: Partizanske de lavnice 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Odprto za ustvarjalnost 21.00 A. S. Puškin: Male trage dije, sovjetska nadalj. 22.20 V znamenju 22.35 Za lahko noč z Martialoro Solalonj, 4. del Koper 13.30 Tn 15.30 Odprta meja 16.00 Narodna glasba: Duna, 3. del 16.30 Cinenotes 17.00 Rezervirano za najmlajše: Dokumentarna oddaja 17.30 Ponovitev filma 19.30 Obzorja 20.00 Risanke 20.15 TV D - Stičišče Dve minuti 20.30 Tri milijarde brez dvigala film 21.55 TV D - Danes 22.05 Vrnitev odpisanih - TV nadaljevanka Ob koncu TV D - Danes Zagreb 17.45 Otroška oddaja 18.25 Kronika občine Osijek 18.45 Obramba in samozaščita 20.00 Aktualnosti, notranjepolitič na oddaja 21.00 Učitelj, kubanski film ŠVICA 18.50 Love story - TV film 19.20 Dokumentarna oddaja 20.40 Ledeno srce - film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Domači obrazi; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Ali ste že prebrali?; 10.10 Koncert; 11.30 Izbrani Usti; 12.00 Kulturno pismo - Beležka; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Javni nastopi gojencev šole Glasbene matice; 14.55 Naš jezik; 15.00 Glasbeni magazin: 16.00 Slovenci v miljskem okoUšu; 17.10 Mi in glasba: ženski zbor «Aureliano» iz Rima in moški zbor «Jubilate» iz Legnana; 18.00 Biografije naših velikih mož: «Matiia Čop*. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospo-red; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe; 13.37 Male skladbe velikih mojstrov; 14.00 Mladim poslušalcem; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Iz zborovskega arhiva; 16.45 Zabavna glasba. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15.30, 16.30, 17.30,18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za do brq jutro; 6.15 Koledarček: 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 šola, otroštvo, vzgoja; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet m'adih; 12.05 Glasba po željah; 15.00 Kantavtorji; 16.00 Glasovi našega časa: 16.32 Crash; 16.55 Koledarček; 17.00 Jugoslovanska pop scena: 17.32 Poje Gianni Togni; 17.45 Radijski zastor. RADIO 1 7.00, 8.00. 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8.45 Glasbena kombinacija, 9.02 Radio tudi jaz; 11.10 Takoj se vrnem; 11.42 Gospa iz Monze; 12.03 UUca Asiago Tenda;- 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.28 Giuseppe, Giuseppe; 15.03 Popoldanska srečanja; 16.00 11 Pa ginone; 17.30 La Gazzetta; 18.05 Zvočna kombinacija; 18.35 Pro grami pristopanja; 19.30 Zgodba jazza; 20.00 «L'onda grigia*; 20.45 Srečanje z...; 21.03 Folklorna glasba; 21.30 Kronika umora; 22.00 Dve na odru. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30. 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 8.00 Dnevi; 8.45 Radio 2 predvaja; 9.05 I promes-si sposi; 9.32 - 10.13 Radio 2 3131; 11.32 šolska vzgoja; 11.56 Tisoč pesmi; 12.48 Kaj je ljubosumnost; 13.41 Glasba in kino; 15.00 - 15.42 Radio 2 - 3131: 16.32 Šestdeset minut; 17.32 Eneida; 18.05 Glasbene ure; 18.45 Krog sonca: 19.50 Mass - mušic; 22.00 Mesto ponoči: Milan. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00. 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Z glasbo v dober dan: 8.30 Iz glasbe nih šol - Glasbena šola Vrhnika; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Z našimi opernimi pevci; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Danes smo iz brali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače: 13.00 Danes ob 13. uri; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, ra dio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Sotočje; 18.45 Glasbena medigra; 19.30 Prenos iz SF; 21.30 šanson z našimi pevci; 22.25 Iz naših sporedov: 22.30 Tipke in godala; 23.05 Lirični u-trinki; 23.10 S popevkami po Jugoslaviji. NOGOMET !**f*r' ROBA ZA NAŠE ČITATEUE , - . ■■■■ .....-... .........! Crvena zvezda jesenski prvak V TRETJI ITALIJANSKI LIGI Ne Dinamu ne Partizanu, ki . sto bila večkrat na vrhu lestvi-ce, ni uspelo, da bi osvojila naslov jesenskega prvaka. Po prvem delu jugoslovanskega prvenstva je prva beograjska Crvena zvezda, ki je v nedeljo nasula Vardarju kar štiri gole in je tako potrdila, da je v odlični | formi. Kako dobro so Beograj čani igrali v teh zadnjih tekmah, jasno kaže podatek, da so zad njič izgubili v 10. kolu, in to proti Sarajevu z 1:2. V povojnih letih je bila beograjska ekipa desetkrat jesenski prvak, pri tem pa je devetkrat osvojila naslov državnega prvaka. Podatek, ki zveni ostalim moštvom kot zelo tnevar-no opozorilo*. Zagrebški Dinamo je torej drugi. V tem kolu so sicer Zagrebčani krepko zatajili, saj so po slabi igri zasluženo izgubili v Titogradu proti Budučnost. Če pa globalno gledamo na dosedanje Dmamove prvenstvene nastope, je na dlani, da je moštvo zadovoljilo in da je trener Bla-ževič opravil dokaj dobro delo. Čeprav po jesenskem delu zaostajajo Spli-čani za vodečo Crveno zvezdo za tri točke, pa je v njihovem taboru razpoloženje vseeno optimistično. Hajduk je v zadnjih kolih igral dokaj zanesljivo in je v nedeljo tudi povsem zasluženo visoko odpravil ljubljansko Olimpijo, ki je po prvem delu obtičala na 10. mestu. Četrti na lestvici je beograjski Partizan, ki je tokrat igral neodločeno v gosteh proti Sarajevu, za katerega je prvič po vojaškem roku zaigral tudi slavni Safet Sušic. Na prvih štirih mestih so torej moštva cvelike četverke». Predvidevanja strokovnjakov so se tako uresničila. Marsikatera predvidevanja pa so se tudi izjalovila*. Kdo bi namreč predvideval, da bo niški Hodnički, ki tako uspešno igra v pokalu UEFA, obtičal na 16. mestu. Preseneča pa tudi slaba uvrstitev Rijeke, Budučnosti in Veleža. Sicer pa imajo ta moštva možnost, da si v nadaljevanju opomorejo. Letos bo za jugoslovanske prvoligaše premor krajši. Zaradi priprav državne reprezentance bo 1. kolo drugega dela že 12. 2.1982. IZIDI 17. KOLA Triestina — Fano 3:1 (2:0) TRIESTINA: Bartolini, Marlazzi, Schiraldi, Leonarduzzi. Maseheroni (85’ Dcminissini), Marozzi, i)e Fa'1 co. Doto, Dreolini, Zanini (81’ Co-stantini), Ascagni FANO: Santucci (46’ CiaschinD, Cazzola, Pari, Capra, Allegrini. Moro. Messersi, Valentini, Vitale, Bu-dellacci, Mochi. - SODNIK: Caprini iz Perugie. STRELCI: v 9’ Ascagni, v 40’ De Falco. v 60’ Vitale (enajstmetrovka), v 72’ Leonarduzzi. Triestina je morala v nedeljo nujno zmagati s Fanom, da bi popra vila svoj položaj na lestvici, ki je postajal zaskrbljujoč po nezasluženem porazu v Vicenzi. Uspelo ji je. Dosegla .je prepričljivo zmago proti. sicer dokaj šibkemu nasprotniku, vendar pa igra ni bila najbolj za dovoljiva. Triestina je igrala v ze lo počasnem tempu in njena igra je bila precej dolgočasna. Res na je, da je tokrat domačinom uspelo izkoristiti vsaj nekaj priložnosti za gol, ki jih v vsaki tekmi ustvarja v velikem številu in njihova zmaga je zato povsem zaslužena. Kot je tudi po tekmi izjavil trener Buffoni, je doslej Triestina igrala dobro. vsi so jo odobravali in cenili, toda na lestvici je bila predzadnja: sedaj pa je že skrajni čas, da nje govi nogometaši igrajo nekoliko •miiiiiiiiiiiiHHHiiiiiuuinimifiiiniiiinniiiiiniiiniaHUiiHiiiMmummHtuinniiiinuiimimiiiin............................................................................. Budučnost - Dinamo 1:0 Beograd - Željezničar 0:0 Hajduk - Olimpija 3:1 Zagreb - Vojvodina 2:0 Velež - Radnički 2:0 Teteks - Rijeka 2:1 Crvena zvezda - Vardar 4:0 Sloboda - Osijek 1:0 Sarajevo - Partizan 0:0 LESTVICA Crvena zvezda 24; Dinamo 22; Hajduk 21; Partizan, Željezničar in Sloboda 20; Vojvodina in Beograd 18; Rijeka 17; Olimpija. Osijek in Sarajevo 16; Velež in Budučnost 15; Vardar 14; Radnički in Zagreb 12; Teteks 10. PRIHODNJE KOLO (14. 2. 1982) Sloboda - Olimpija; Hajduk - Vardar; Beograd - Dinamo; Zagreb - Partizan; Sarajevo -Rijeka: Crvena zvezda - Željezničar; Radnički -Vojvodina; Teteks - Osijek; Budučnost - Velež. Zanesljiva zmaga Tržačanov Doma so visoko premagali moštvo Fana - Leonarduzzi najboljši Jadranova peterka druga slabše, toda pospravijo čimveč točk. Triestina je začela tekmo precej dobro in že v 9. minuti je prišla v vodstvo z lepim strelom Ascagni ja in odločilnim «sodelovanjem» precej nezanesljivega vratarja gostov. Nato pa je, kot rečeno, nekoliko popustila, Fano pa je bil očitno Dre slab v napadu, da bi resno ogrozil sicer nekoliko nezanesljivo obrambe domačih. Triestina je podvojila ob koncu prvega polčasa po zaslugi De Falca in tudi tokrat vratar gostov ni bil ravno «nedolžen». V drugem polčasu .je kazalo, da bo tekma —u sta in nezanimiva, zato je sodnik menil, da jo .je treba razživeti in prisodil Fanu enajstmetrovko zaradi povsem nevidne igre z roko. Vitale je tako »zmanjšal* rezultat. Triestina pa je že deset minut kasneje ponovno povečala svojo prednost z lepim strelom Leonar duzzija. Le ta je bil, po našem mne n.iu. najboljši na igrišču. Pri gostih se ,ie izkazal vezni igralec Moro. IZIDI 9. KOLA ODBOJKA <2. MEMORIAL NEDE MIJOT* V ORGANIZACIJI ŠZ BOR Turnir vsestransko dobro uspel Prvo mesto so prepričljivo osvojile odbojkarice Spinee, ki so zmagale v vseh treh tekmah - Bor Intereuropa na drugem mestu, Koprčanke pa tretje - Nabre-žinski Sokol je bil le četrti, s prikazano igro pa je povsem zadovoljil Ob koncu odlično uspelega mednarodnega ženskega odbojkarskega turnirja za «2. memorial Nede Mi-jct» je predsednik odbojkarske sek cije ŠZ Bor Livij Valenčič poudaril naslednje: »Mislim, da smo se s tem turnirjem najlepše spomnili drage Nede in njenega pionirskega dela pri Boru. S turnirjem pa smo počastili tudi 10 letnico obstoja naše krovne organizacije ZSŠDI. ki je tud' prevzela pokroviteljstvo nad tem memorialom. Mislim, da so taka prijateljska srečanja najbolj učinkovita oblika vzgajanja in an' gažiranja naše mladine. Šport mora postati v n a št‘za vesti vedno večji del splošne kulture naše narodnostne skupnosti in kot tak si seveda ne zastavlja za cilj le doseganja tekmovalnih rezultatov, temveč v prvi vrsti vzgajanje naših športnikov in krepitev njihove narodne zavesti. Ponujajo se nam enkratne priložnosti za osveščanje naših mladih in za prispevek k rasti naše narodne skupnosti. S takim delom in s tako športno politiko bomo pri ŠZ Bor tudi na daljevali.* Svoj kratek nagovor je Valenčič v imenu odbojkarske sekcije in vsega ŠZ Bor sklenil takole: «Naj-lepše se zahvaljujem vsem ekipam za nastop na turnirju. V prvi vrsti pa igralkam Spinee. ki so prvič med nami in upam, da se bomo ob podobnih priložnostih še videli.* Dragocena prehodna lovorika memoriala. ki jo je darovala družina Mijot. bo povsem upravičeno krasila vitrino Spinee. ki je povsem zasluženo slavila končno zmago na drugem memorialu,,, Ekipa,,. trgngr ja Teruzzija je premagala vse' tri-nasprotne ekipe. Prvi dan so imele največ težav s Sokolom, potem, pa so nadigrale borovke in v zadnjem’ nastopu prepusile Kopru samo set. To je šesterka. ki ima izreden igralni potencial. Zaenkrat ni še najbolje uigrana in njena izredna moč je še neizkoriščena. Vsekakor pa je to moštvo v Trstu pokazalo velik napredek, tako da je v leto šnjem prvenstvu B lige najresnejši kandidat za kakovostni skok. Zastopnice Bora Intereurope so obtičale na drugem mestu, tako kot lani. Tako z igro kot tudi uvrstitvijo pa sta oba trenerja Brožič in Može zadovoljna. Borovke so od- Na Borovem turnirju... Viviana Kus (Bor) IZIDI 1. KOLA Spinea - Sokol 3:2 (3:15: 15:8: 4:15: (5:4; 15:9) Bor Intereuropa - Koper 3:0 (15:5; 15:12; 15:6) IZIDA 2. KOLA Spinea - Bor Intereuropa 3:0 (15:5; 15:8; 15:8) Koper - Sokol 3:1 (15:6; 13:15; 15:4; 16:14) IZIDI 3. KOLA Spinea - Koper 3:1 (15:9; 6:15; 15:4; 15:10) Bor Intereuropa - Sokol 3:1 (16:14; 13:15; 15:11, 15:4) KONČNA LESTVICA Spinea 3 3 0 9:3 6 Bor Intereuropa 3 2 1 6:4 4 Koper 3 1 2 4:7 2 Sokol 3 0 3 4:9 0 POSTAVE POLISPORTIVA SPINEA: Filip-po, Donati, Da Corta, Fumei, Ra-gazzo, Morsica, Favero, Furlanetto, OBVESTILA it i % m % t~> Odbor SZ Sloga sklicuje redni občni zbor, ki bo 27. t.m. v Ljudskem domu v Trebčah, s pričetkom ob 20. uri. Dnevni red predvideva tajniško, blagajniško ter poročili načelnikov odbojkarske in planinske sekcije. Sledile bodo volitve novega odbora. APetska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bo v petek, 20. 11., ob 10, uri na rb-irfbmu »Pivi maj* geja odbora sekcije. Di Gennaro, Marži, Cagnin. TRENER: Teruzzi. BOR INTEREUROPA: Rauber, Kus, Glavina, Fičur, Debenjak. Cer-gol, Vesna in Mirjam Klemše, Tomšič. TRENER: Brožič. KOPER: Orehek, Radišič, B. in N. Klun, Bandelj, Matič, Kržišnik, Potočnik, Pavlin, Trošt. TRENER: Logar. SOKOL: Mervič, Lia. Vida in Grazia Legiša, Kralj, škerk, Lozar, Capolicchio, Pernarčič, Antoni. TRENER: Jurma. SODNIKI: Ravalli, Cannavo, Cop-pola in Millotti (vsi iz Trsta). Najboljše igralke Po končanem turnirju so nagradili najboljše igralke posameznih ekip. Spinea — Marina Filippo Bor Intereuropa — Viviana Kus Koper — Milena Radišič Sokol — Vida Legiša Nagrade Na Borovem turnirju res ni manjkalo pokalov in nagrad. I-e-te pa so prispevali: družina Mijot. šZ Bor. ZSŠDI, SKGZ. CONI, Posojilnica in hranilnica Opčine, Tržaška kreditna banka, Intereuropa Koper, ZTT, Legovini Šport, igrale dve tekmi nad pričakovanji, razočarale pa so v drugem nastopu s Spineo. Domača vrsta je nastopila okrnjena, ker sta Maverje-va in Zupančičeva še vedno poškodovani. Koprčanke so tudi letos osvojile tretje mesto na končni lestvici. Dobro poznane odbojkarice trenerja Logarja so v prvem nastopu z Borom zaigrale najslabše. toda v nedeljo dopoldan v neposrednem o bračunu s Sokolom smo jih videli /v.jptiusem jlrugačni luči. To je bila morda najlepša tekma turnirja in flbe ekipi sta pokazali zelo privlačno-igro: Vrsta Sokola je obtičala na zadnjem mestu brez točk. To pa ne pomeni, da je ekipa Jurmana in Ušaja odigrala na tem memorialu podrejeno vlogo. Po našem mnenju je Sokol v primerjavi z lanskim letom napravil velik napredek. Na-brežinke so na vseh treh tekmah pokazale najlepšo odbojko in končni izid bi lahko bil povsem drugačen. Ta napredek pa bo prav gotovo prišel do izraza v skorajšnjem boju za točke. Drugi dan si je tekme ogledalo precej gledalcev in prav gotovo so prišli na svoj račun. Med gosti bi omenili konzula SFRJ v Trstu A-leksandra Nikoliča ter predsednika pokrajinskega odbora Coni, dr. E-milia Felluga. G. F. tri zelo težke tekme. Škoda, da ni bil ta turnir dva ali tri tedne prej. Do začetka prvenstva bi tako lahko bolje popravili napake v moštvu. V zadnjem srečanju so bile moje varovanke nekoliko utrujene, saj so prej igrale več setov, proti Spinei pa so klonile kar po petih setih igre. Turnir je bil dokaj kakovosten in izenačen Mislim, da bi ne bilo nikakršno presenečenje, ko bi tudi ostala tri moštva posegla po prvem mestu«* H fiej^,(Sqko)ov trener Jur map,, a«Cna' dobro, uvrstitev,*.. (bi) Alessandria - Treviso 2:1 Atalanta - Empoli 1:0 Forli - Monza 1:0 Mantova - Vicenza 0:3 Padova - S. Angelo 3-1 Piacenza - Rhodense 2:0 Sanremese - Parma 0:2 Trento - Modena 0:0 Triestina - Fano 3:1 LESTVICA Atalanta 14; Monza, Padova 13; Vicenza, Modena 12; Trento 10; Fcrli, Alesšandfia 9; Rhodense. Tre-' viso, Parma. Piacenza. Triestina 8: Empoli, Sanremese, Mantova 7; Fano 6: S. Angelo 3. PRIHODNJE KOLO (22. 11.) Empoli - Triestina, Fano - Forli, Modena • Atalanta, Monza - Piacenza, Padova - Trento, Parma - Vicenza, Rhodense - Mantova, S. Angelo - Alessandria, Treviso - Sanremese. PRIHODNJE KOLO (22. 11.) Bari - Cremonese; Catania - Brescia; Lazio - Cavese; Perugia - Piša; Pescara - Lecce; Pistoiese -Palermo; Rimini - Foggia; Samp-doria - Spal; Varese - Sanbenedet-tese; Spal - Verona. BOLOGNA — Bolonjski prvoligaš je brez večjih težav v prijateljski tekmi premagal romunsko moštvo Progresul s 3:1 (1:0). Pro Gorizia — Jesolo 0:0 PRO GORIZIA: Colavetta. Comis-so, Marassi, Zanetti, Sabbadin, Laz-zara, Bertoia. Codarin, Masutti, Truant, Colombo. Po 8 zaporednih zmagah je Pro Gorizia položila orož je. Na domačih tleh je namreč igrala neodločeno proti ekipi iz Jesola. Tekma sama .je bila nezanimiva, saj sta obe enajsterici predvajali ] dokaj medlo in neučinkovito igro, čeprav ,)e treba pristaviti, da so Goričani, kljub vsemu, ustvarili nekaj priložnosti za gol. Zadetek so celo dosegli ob izteku 1. polčasa, ko je Truant, neposredno s kota, streljal v vrata. Branilec je žogo sicer odbil, a ko je že presegla gol črto: za stranskega sodnika je bil gol veljaven, za glavnega pa ne. Posnetek s sobotnega srečanja Jadran - Sitip Bergamo fiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiimtimiimiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiitiiimtiiiiniiiuiiiiiniiiinii Roma — Brighton 4:1 RIM — V prijateljski nogometni tekmi je v nedeljo Roma premagala angleško moštvo Brightona s 4:1 (1:1). Čeprav so rimski nogometaši igrali brez Falcaa, pa so vseeno brez težav odpravili goste. STRELCI: C-iovannelli, Pruzzo lena jstmetrovka), Foster (avtogol) in Di Bartolomei za Rimo; Smith za Brighton. 2. ITALIJANSKA LIGA Nedeljsko kolo ugodno za Varese Deseto kolo italijanskega drugo-ligaškega prvenstva je bilo zelo u-godno za vodeči Varese, ki je sicer z nekoliko težave remiziral v Pizi in povečal svojo prednost zaradi porazov Perugie in Catanie. Trenutno so na drugem mestu lestvice štiri; ekipe: Perugia, - Ca-tania,1 Cavese in Verona. Strelci so bili v tem kolu zelo nerazpoloženi, saj so dosegli samo 13 golov. *DDWnsttl9tt ■■ IZIDI 19,-* KGLA- j-.** Brescia - Perugia\ j 1:0 Cavese - Sanb^ettjegp."," 2^ , Cremonese - Catania 1:0 Foggia - Verona 0:0 Lecce - Bari 1:0 Palermo - Rimini 4:1 Piša - Varese 0:0 Reggiana - Pescara 0:0 Sampdoria - Lazio 1:1 Spal - Pistoiese 0:0 LESTVICA Varese 14: Perugia, Verona, Cavese, Catania 12; Piša, Sanbene-dettese 11; Lazio Palermo, Sampdoria. Reggiana. Spal. Rimini, Lecce. Pistoiese 10: Bari, Brescia, Cremonese 8; Foggia 7; Pescara 5. KOLESARSTVO ^TROFEJA AL F0G0LAR» ADRIEVEC PETELIN PETI Med člani pa je zanesljivo zmagal Dal Grande V tretji preizkušnji «Trofeje Al Fogolar* v ciklokrosu, ki je bila na sporedu v Lumegnacu pri Vid mu je spet premočno zmagal v članski konkurenci Giuseppe Dal Grande, ki letos nima konkurentov Furlaniji - Julijski krajini. Dal Grande tudi čvrsto vodi v skupni razvrstitvi in kaže, da ga bo v ostalih osmih dirkah kaj težko izpodriniti iz vrha. Bolj izenačen pa je boj med ci-kloamaterji, kjer .je kandidatov za končno zmago kar precej. V tej kategoriji nastopa tudi član lonjerske Adrie Petelin, ki je v nedeljo zasedel dobro peto mesto, kljub temu da ni .še popolnoma o-kreval po hudem padcu v Varianu pred desetimi dnerejuVsekakor pa kaže.’ da je-'trenutno iobsojen na peto mesto, saj jo i .konkurenca iz-i redno huda in izenačena: Vendar pa bi lahko v nedeljo v normalnih pogojih zasedel četrto pozicijo. LESTVICA ČLANI 1. Dal Grande (Motense elettronica Veneta) 2. Novelli (Cividale Val Natisone) 3. Tochet (Motense elettronica Veneta) CIKLOAMATERJI 1. Marangone (Ofma) 2. Sava (Cividalesi) 3. Pettorosso (Cividalesi) Vida Legiša (Sokol) Coca Cola. Primorski dnevnik, mla dinska revija Galeb, trgovina Se gulin. trgovina Aline. trgovina Sto jan Udovič, Hanco di Roma, KD Slavko Škamperle in FIPAV. Mnenje trenerjev: ^Kakovosten turnir> Splošno mnenje po končanem Borovem turnirju je bilo, da so bila srečanja dokaj kakovostna in da je ta odbojkarska prireditev vsestransko dobro uspela. »Turnir je vsekakor dobro uspel. Glede svojega moštva moram reči, da nam je bil ta turnir še kako dobrodošel. Doslej smo igrali le prijateljske tekme, v katerih ni prave borbe za točke. Tu v Trstu pa je pela drugačna pesem. Borili smo se za zmago,* nam .je dejal trener Spinee Giorgio Teruzzi. »Kaj pa mislite o Boru in Sokolu?* »Ekipi sta si enakovredni. Vseeno pa mislim, da ima Bor možnost večjega napredka. Od Bora me je največ navdušila Kusova, od Sokola pa Legiša.* Borov trener Zvonko Brožič je bil z uvrstitvijo zadovoljen. »Ta prireditev je nedvomno uspe la. Igra je bila na zadovoljivi ravni, vsa moštva pa so pokazala veliko mero požrtvovalnosti. O svojem moštvu lahko rečem, da je v le-tem še preveč oscilacij. Igrali pa smo brez treh poškodovanih odbojkaric, kar se je seveda poznalo. Naša hiba pa ostaja pomanjkanje dobre podajačice. S telesno pripravo svojih varovank sem zadovoljen, tako da upam, da se bomo ob bolj konstantni igri, dobro obnesli v prvenstvu,* je izjavil Borov trener. »Zadovoljen sem, ker smo igrali fiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiimifiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiMiiiiMiiia Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 18. t.m., ob 18. ' uri na sedežu ZSŠDI v Trstu seja košarkarske komisije. Dnevni red: delovanje komisije, problemi košarkarskih društev. ZSŠDI obvešča, da bo v petek, 20 t.m., ob 20. uri v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini seja deželnega glavnega odbora. Dnevni red: 1. poročilo o delovanju: 2. priprava na izredni občni zbor; 3. razpr; va o prekrških; 4. sprejem novih članic. 4. Valerio (Delmei) 5. Petelin (Adria) ROKOMET R. Pečat I. UALiJANSKA LIGA Prva zmaga tržaškega Sassona Sasson — Conversano 35:21 SASSON TRST: Leghissa, Bartole 2. Piccione, Zatti, Voltolina 9, Po-lese 3. Klobas, Fabjančič 11, Muran 2, Sinkovič, Zanchiello 8, Calligaris. Tržačani so osvojili prvo zmago v tem prvenstvu. Z novim hakupom Zanieheltaj §3d zasluženo nadigrali ver jetno rtajšlab šo ekipo ligei. .Žarko--Fabjančič tudi. tokrat igral odlične." .... Rovereto — Cividin 15:22 CIVIDIN TRST: Pušpan, Baresa-no. Sivini. Pischianz 10, Pippan, Scliina 1, Ghitzl 1, Calcina 4, Ove glia, Brandolin, Scropetta 4, Boz-zola 2. Tudi v Roveretu je Cividin brez težav odnesel obe točki. Domačini so namreč le bleda senca pred leti zelo dobrega moštva. Med posamezniki sta bila najboljša Pischianz in Pušpan. IZIDI Iomsa - Tor di Quinto Volksbank - Forst Rovereto - Cividin Sasson - Conversano Fabbri - Tacca Teramo - Fabia LESTVICA Cividin Trst in Forst Brixen 8, Fabbri Rimini in Tacca Varese 6,: Teramo in Rovereto 4, Tor di Quinto Rim 3, Sasson Trst in Volksbank Bočen 2, Iomsa Bologna 1, Fabia Gaeta in Conversarto 0. Fabbri, Tae-ca. Teramo in Fabia imajo tekmo manj. MAX 21:21 19:20 15:22 35:21 n,o. n.o. McEnroe izgubil LONDON — Na mednarodnem teniškem turnirju v Londonu je prišlo do velikega presenečenja. V finalu je namreč Američan Jimmy Comiors premagal nespornega favorita McEnroeja s 3:6, 2:6, 6:3, 6:4, 6:2. Po 4. kolu .je stanje v C skupini košarkarskega prvenstva C-l naslednje: na vrhu lestvice je moštvo Fomaciarija, ki je edino nepremagano po štirih nastopih. Drugo mesto na lestvici si delita Autopiu iz Padove in Jadran, medtem ko je Sitip iz Bergama, ki so ga uvrščali med favorite za prestop, na sredini lestvice skupno s sedmimi ekipami. Na dnu razpi-edclnice so Interspar in Fiamma, ki imata vsak po dve točki. Kort vidimo, že prvenstvo samo polagoma razkriva realne moči nastopajočih moštev. Doslej so pričakovanja izpolnim le Fornaciari, Autopiu in Jadran, ki se bodo verjetno potegovali za napredovanje skupno s košarkarji iz Bergama, le ti pa samo. če bodo odslej igrali, kot vsi pričakujejo. V prihodnjem kolu bodo jadranoV-ci gostovali v Codroipu, kier se bodo pomerili s tamkajšnjim moštvom II Mobile, ki je lani z našimi napredoval iz C-2 lige. IZIDI 4. KOLA Jadran - Sitip Lido - Fornaciari ..Jpjerspar . Canclla «3 76:74 56:0*8 78:65 83:72 80:84' 86:93 “Vicfenza - II Mobile r-» - — ^ **--«, * LESTVICA Fornaciari Reggio Emilia 8; Autopiu Padova in Jadran 6. Sitip Čelana Bergamo. Pachera S. Boni facio. Vigor. Canella S. Dona in II Mobile Codroipo 4; Vicenza. Lido Benetke. Fiamma Bočen in Interspar Sarmeola 2. PRIHODNJE KOLO (21.11.) Fiamma - Interspar; II Mobile -Jadran: Fornaciari - Vicenza: Vigor - Pachera; Autopiu - Sitip; Canella - Lido. «PROPAGANDA» PRIJATELJSKO SREČANJE Bor — Libertas 72:40 (37:15) BOR: žetko 10, Lippolis 20, Kovačič 12. Klinc 6, Burolo 3, Barini 5. Sedmak 2, Mosetti 12, Barut 2, Žgur. Mladi Borovi košarkarjirki bodo letos branili barve svojega društva v prvenstvu »propaganda*, so v sredo odigrali prvo letošnjo tekmo. V prijateljskem srečanju so se namreč spoprijeli z Libertasom. ž« iz končnega izida tekme je razvidno, da so «plavi» dobro igrali ter da jim sicer prizadevni nasprotniki niso mogli priti do živega. Povedali bi še, da so proti Liber-tasu najbolje ‘igrali Lippolis, Mosetti in Žetko. Cancia NOGOMET Catanzaro — Napol! 0:1 - CATANZARO — V prvem srečanju četrtfinala italijanskega nogometnega pokala je Napoli v gosteh premagal Catanzaro z 1:0 (1:0). Zmagoviti zadetek je v 45. minuti dosegel Pellegrini. Košarkarji San Benedetta zopet na vrhu lestvice, Tržačani izgubili Moštva, ki so se udeležila Borovega ženskega mednarodnega turnirja Zmaga Američank TOKIO — V finalu ženskega tekmovanja za »Federation Cup* je re prezentanca ZDA po pričakovanju zopet zmagala. Američanke so tokrat v finalu odpravile Veliko Britanijo s 3:0. Lazio — San Benedetto 77:79 (47:41) LAZIO RIM: Gibson 17, Jones 14. Jellini 3, Malachin 8. Tomassi 20. De Angelis 8, Panella 4, Cec-chetti 3. Petroni in Boccafurni. SAN BENEDETTO GORICA: Jones 25, Mnyfield 20, Ardessi 13, Turel 6, Valentinsing, Paleari 4. Biaggi, Pieric II, Sfiligoi in Degli Santi. PM: Lazio 9:14, San Benedetto 27:40; PON: Malachin. Gibson. Tomasi, Jones. San Benedetto je z zmago v gosteh ponovno na prvem mestu lestvice. Tekma je bila za Goričane zelo težka in samo v zadnjih trenutkih jim je uspelo streti odpor domačinov. V vrstah Goričanov sta se posebno izkazala oba Američana Jones in Mavfield. Vsekakor pa je vsa ekipa zaigrala precej dobro in dokazala cla si zasluži odlični položaj na lestvici. Rapidenf — OECE 91:82 (36:34, 74:74) RAPIDENT LIVORNO; Della Val- le 5 (1:6), Diana 2, Progi. Tom-bolato 20 (6:6), DeH’Agne!lo, Gro-ehowalski 30 (6:8), Bianclii 18 (2:2), Lanza, Meister 16 (4:5), Creati. OECE TRST: Bertolotti 8, Abro-maitis 17 (1:4), Robinson 29 (7:13), Ritossa 14, Tonut 4, Valenti 8 (2:2), Scolini, Meneghel 2, Čuk, Floridan. SODNIKA: Martolini in Forcina iz Rima. PON: Abromaitis (36), Della Val le (41), Bertolotti (44) in Robin son (45). Tržaški OECE je z nekoliko smole. po enem podaljšku, izgubil v Livornu, Lombardijeva ekipa ni zaigrala slabo in se je enakovredno kosala z nasprotniki skozi vso tekmo, še dve minuti pred koncem so Tržačani vodili z 82:79, ko pa sta eden za drugim zapustila igrišče zaradi petih osebnih napak Bertolotti in Robinson, so popustih na celi črti. Prijetno presenečenje je bil vsekakor nov temnopolti Američan, ki ,ip že v svoji drugi tekmi v Italiji -iokazal, da jc sloves, ki ga je »premkal ob prihodu upravičen Ko io bolje spoznal razmere v Hali janskem prvenstvu, bo prav gotovo problem za vsako obrambo. Kaj torej ne gre v tržaški ekipi? Mogoče bo moral Lombardi nekoliko preurediti tudi svoje sheme v napadu, ki so večkrat pre dolge in neučinkovite. To je tembolj očitno, ko odpovejo nekateri ključni igralci, kot se je v Livornu zgodilo Bertolottiju. Marko IZIDI 10. KOLA Cidnco - Libertas 77:79 Hcnky - Stella Azzurra 98:66 Sacramora - Sapori 76:83 Tropic - Napoli 84:75 Lattp Matese Vigevano 92:80 Lazio - San Benedetto 77:79 Rapident - OECE 91:82 LESTVICA Cidneo Brescia, San Benedetto Gorica 18; Libertas Livorno 14: Matese Caserta 12; Tropic Videm, OECE Trst, Rapident Livorno, Hunky Fabriano 10; Sapori Siena, Sacramora Rimini, Lazio Rim 8; Vigevano 6; Stella Agzurra Rim in Napoli 4. PRIHODNJE KOLO (22.11.) OECE - Stella Azzurra; Sapori -San Benedetto; Tropic - Latte Matese; Lazio - Sacramora; Vigeva- no - Rapident: Libertas Napoli - Cidneo. Honky; PRVENSTVO A l LIGE Več presenečenj Kičanovič 29 točk V desetem kolu italijanskega prvoligaškega prvenstva je ponovno prišlo do velikih presenečenj. Milanski Billy, ki ga sicer pestijo poškodbe, .je v gosteh izgubil proti Bartoliniju iz Brindisija, ki je kan dioat za izpad Sguibb iz Cnntuja je po premočni zmagi nad Benettonom sam na vrhu razpredelnice, sa.i je Recoaro izgubil proti Berlouiju in je sedaj na drugem mestu lestvice skupno s (urinskim moštvom in s Scavoilni-jem. ki je po zaslugi Kičanoviča (29 pik) premagal zadnjeuvrščeni Jcsus. Za veliko presenečenje kolr pa so verjetno poskrbeli košarkarji Car-rere. ki so s Sealsom nn čeiu 145). zanesljivo odpravili Nikpličcvega Shiudjueja. Bolonjsko moštvo je trenutno na petem mestu. IZIDI 10. KOLA Bancoroma - Cagiva 95:91 Sguibb - Benctton 111:77 Berloni Rccoaro 90:77 Correra - Sinudyne 98:33 Scavolini - Jesus 101:84 Latte Sole - Acqua Fabia 98:96 Bartolini - Bi!ly 74:72 LESTVICA Squibb Cantu 16, Berloni Torino, Scavolini Pesaro in Recoaro Forli 14, Latte Sole Bologna, Bancoroma, Acqua Fabia Rieti in Bcnetlon Treviso 10, Carrera Venezia in Billy Milan 8, Bartolini Brindisi 6, Cagiva Varese in Jesus Mestre 4. PRIHODNJE KOLO (22.11.) Cagiva - Bartolini, Berloni - Squibb, Recoaro - Scavolini, Sinud.vne -Bancoroma, Billy - Sole, Fabia -Carrera, Jesus - Benetton. BOKS Benitez ostal prvak LAS VEGAS — Portorikanski boksar Wilfredo Benitez je obdržal naslov svetovnega prvaka v srednji ju-nior kategoriji, s tem da je po točkah premugal rojaka Carlosa Santosa. NOGOMET ' * V PRVI AMATERSKI LIGI Vesna ni ubranila prednosti Križani so povedli že v 5. minuti, gostje pa so izenačili še v prvem polčasu - Tokrat manj borbena igra kot pred tednom dni Vesna - Portuale 1:1 (1:1) VESNA: Bubnich, Schettini, Purič, Peresutti, Pribac, Zucca I., Bruno (Zucca), Pipan, Candotti, Germani, Košuta. PORTUALE: Scabar, Giotti, Che-ber, Riva, Helmersen, Penco, Coliz-za, Vecchiet, Coslevaz, Ziodato in Diodjcibus. STRELCA: v 5. min. Zucca I., v 40. min. Ziodato. SODNIK: Marson iz Pordenona. Tekla je komaj 5. minuta igre, ko je Zucchi uspelo usmeriti v nasprotnikovo. mrežo žogo, ki jo je tovariš z levega krila poslal na sredino, Zgledalo je tako, da bodo Križani v tekmi s Portualejem imeli lahko delo, toda stvari na igrišču so se kaj kmalu začele drugače odvijati. Gostje so najprej uredili svoje vrste in nato vzeli še vajeti igre v svoje roke. Na sredini igrišča sta Vec chiet in Ziodato popolnoma zagospodarila in kar naprej pošiljala uporabne žoge svojim napadalcem. Najnevarnejši za Bubnicha pa’ je bil Ziodato, ki je z vseh strani streljal v vrata in v 40. minuti mu je tudi uspelo priti do gola z dobro izvedenim prostim strelom, ki je vratarju nesrečno ušel iz rok. V drugem polčasu so «plavi» nekajkrat nevarno ogrozili vrata Por-tualeja. Košuti sta se sicer ponudili dve gol-akciji, toda napadalec ju ni znal izkoristiti. Zlasti vabljiva je bila žoga, ki jo je Pipan diagonalno usmeril proti vratom in hi je preletela vso obrambo ter prišla do Košute, ki jo je v neposredni bližini Scabarja pustil, da gre mimo. To je bila obenem zadnja priložnost, ki sta jo ekipi ustvarili v tej sicer skromni tekmi. Po srečanju smo vprašali trenerja Vesne Mandaniccija, kaj misli o i-gri svojih varovancev »Z neodločenim izidom sem sicer zadovoljen,* je odvrnil »pa čeprav sta mi neizkoriščeni priložnosti v drugem polčasu pustili grenka usta. Z igro svojih sem tudi zadovoljen, čeprav fantje niso igrali s tako borbenostjo kot pred tednom. Preveč so prepustili igro nasprotniku, zlasti na sredini igrišča, kjer je zelo pomembno o-svojiti žogo, zlasti na tem našem majhnem igrišču. Moram pa dodati, v prid fantom, da je Portuale res spoštovanja vredna ekipa.* Fabio LESTVICA Is. Turriaco 14, Palmanova in Gra-dese 11, Costalunga in Lucinico 10, Lignano, Muggesana, S. Canzian, Portuale in Sovrana 9, S. Giovanni in Torviscosa 8, Sangiorgina 7, Vesna 6, Ronchi in Fortitudo 3. PRIHODNJE KOLO (22. 11.) S. Canzian - Palmanova, Lucinico-Gradese, Portuale-Sovrana, Ronchi-Torviscosa, Fortitudo - Vesna, Costalunga - Muggesana, Sangiorgina -Is. 'Turriaco, S. Giovanni - Lignano. NA SP V MERANU Odločilnega mata včeraj ni bilo MERAN — Rezultat svetovnega šahovskega prvenstva v Meranu je še vedno nespremenjen: 5:2. Tudi včerajšnja 17. partija med Korčno-jem in svetovnim prvakom Karpovom se je namreč zaključila z re- mijem in to po dveh urah in trl-četrt igre pri 23. potezi. 18. partijo bosta oba tekmeca odigrala v četrtek, v primeru zmage pa bi Karpov že postal ponovno svetovni prvak. BOKS MONTREAL — V polfinalu svetovnega boksarskega pokala za a-materje v Montrealu je po nastopih v šestih kategorijah Sovjetska zveza uvrstila v finale štiri svoje boksarje, po dva Kuba, Juž. Koreja in Bolgarija, po enega pa ZDA in Kolumbija. AVTOMOBILIZEM BOLOGNA — Republika San Ma rino je podpisala pogodbo z upravo dirkališča v Imoli za organizacijo mednarodne avtomobilske dirke za VN San Marina (v formuli ena), ki bo veljala za svetovno prvenstvo. Dirka bo na sporedu prihodnje leto 25. aprila. KOŠARKA ______________ V MOŠKEM PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Uspešen start gor iškega Berna Borovci so v Miljah zapravili priložnost za zmago - Kon-tovelci so igrali premalo odločno - Prvi točki za Polet Gneča pred Bubnichevimi vrati v Križu, kjer je domača Vesna iztržila dragoceno točko proti Portualeju Erbasol - Dom 61:80 ( 29:32) DOM: Mauro Dornik 7, Devetak 14, Prinčič 16, Semoiič 25, Terčič 5, Ugo Dornik 3, Čubej 2, Košuta, Ziani 8. PON: Prinčič v 18. d.p. Domovci so uspešno startali v letošnjem promocijskem prvenstvu, saj so prepričljivo in povsem zasluženo premagali skromno ekipo Erbasol. Nastopili so s svojo najmočnejšo postavo, le brez Kogoja. V vsem prvem polčasu sta si bili ekipi povsem enakovredni. Lahko sicer dodamo, da so «belordeči» izgubili veliko število žog v napadu in so pri izvajanju prostih metov zadeti le štirikrat pri devetnajstih poizkusih. Le proti koncu polčasa so povedli, vendar z minimalno prednostjo. V drugem polčasu pa so napeli vse moči ter so z agresivno in s privlačno igro popolnoma nadigrali nasprotnika. Vodstvo so povečali na celih dvajset točk. Tedaj pa so na sprotniki poizkusili igrati »mož - moža*. To jim je delno uspelo, saj so se nevarno približali našim fantom na samih pet točk. Večja telesna pripravljenost Doma in izrazito boljša tehnična igra je še enkrat rodila želene sadove. V borih treh minutah so domovci zopet dosegli dvajset točk prednosti. S tem je bilo srečanja konec, pohvala pa gre tudi obema sodnikoma, ki sta dobro opravila svojo dolžnost. Domovci s prikazano igro niso povsem zadovoljili, lahko bi igrali še mnogo bolje. Vsekakor se pozna delo trenerja Bergoča, ki je nedvomno dal ekipi novega elana. V vrstah Doma bi lahko pohvalili odlično igro Semoliča in pa zelo učinkovito igro Prinčiča in Terčiča. Naslednje srečanje bodo domovci odigrali v soboto na lastnih tleh, proti Časa del Carrozziere. M. Č. CGI Zamboni Scheriani - Bor 89:88 (42:41, 79:79) BOR: Čok 18, (2:2), Canciani, Leo Koren 15 (3:4), Male. Marsič 2, Race 25 (3:6), Pegan 4, Kneipp Bruno 17 (11:12), Corbatti 7 (3:5), Co-solini. NOGOMET., V 9. KOLU DRUGE AMATERSKE LIGE ¥ derbiju z Bregom Zarja prekinila serijo remijev Kras spet razočaral v obrambi - Primorje odpravilo doslej nepremaganega S. Marca V devetem kolu se je kar pet tekem končalo z neodločenirh ,i?j(lpm,| zato ni prišlo do bistvenih sprememb na lestvici, kjer še vedno zanesljivo, vodi Isonzo s tremi točkami prednosti pred dvojico Palmanova - Gra-dese. Do dragocene točke je tokrat prišla kriška Vesna, ki je imela v gosteh tržaški Portuale. Serija pozi- tivnih nastopov (4) Vesne proti tržaškim ekipam se torej nadaljuje. Položaj na lestvici se v bistvu ni spremenil, saj so splavi* še vedno na predpredzadnjem mestu. IZIDI 9. KOLA Vesna - Portuale 1:1 Lignano - Sangiorgina 1:0 Torviscosa - Lucinico 1:1 Gradese Ronchi 2:1 Muggesana - S. Canzian 0:0 Palmanova - Costalunga 2:0 Is. Turriaco - S. Giovanni 2:2 Sovrana - Fortitudo 1:1 Zarja - Breg 1:0 (0:0) ZARJA: Racman, Žagar, I. Grgič, Franco, Macor, Križmančič, F. Ra-žem (v 70. min. D. Fonda), Benčič, Lenarduzzi (v 83. min. E. Fonda), Sossi, G. Ražem. BREG: Micor, Pregare, Hervatič (v 70. min. Albertini), Peroša, Ražem, Dazzara, Žerjal (v 81. min. Jež), Vižintin, Samec, Cigui, Strnad. SODNIK: Sicuro iz Vidma. STRELEC: Lenarduzzi v 65. min. V derbiju v Bazovici proti Zarji se je Breg predstavil v veliko boljši luči kot pred dvema tednoma proti Primorju, kjer je s svojo igro hudo razočaral, poleg tega pa še nezasluženo zgubil. Tudi tokrat je moral domov praznih rok, vendar je zapustil dober vtis. V prvem polčasu srečanje sicer ni nudilo številnih emocij, zato pa je bilo tehnično na dobri kakovostni ravni, odprto, brez,..-nepotrebnega preigravanja in zavlačevanja, .brez. velikih napak. V 4env delu, enakovredna, igre sta vsaka izmed obeh ekip imeli po dve lepi priložnosti. Tako je Zarja zadela prečko, Križmančičev nevaren in natančno izveden prosti strel pa je Micor ubranil. V 30. min. bi Breg z Žerjalom lahko brez posebnih težav povedel: Bazovci so mislili, da je igralec v nedovoljenem položaju in so se ustavili ter mu dovolili prosto pot do vratarja, ki pa je njegov nenavaren strel ubranil. Nekaj minut zatem je Žerjal podal do Samca, ki pa pred vrati ni zadel žoge. V drugem polčasu, v katerem je imela Zarja burjo v hrbtu, so Brežani za malenkost popustili, istočasno pa je tudi domača enajsterica nekoliko bolj odločno iskala pot do gola. Tudi v tem delu igre si ekipi nista ustvarili posebnih priložnosti, bo- disi zaradi neprodornosti napadalcev kot tudi zaradi solidnih obramb (zlasti pri Zarji se je izkazal Franco). Domača ekipa pa je le našla pot do gola z Lenarduzzi jem, ki je prisebno in tudi z nekoliko sreče v gneči pred Micorjem lepo izkoristil Grgičev strel iz kota. Grgič se je takoj zatem znova izkazal, ko je moral Micor njegov strel s težavo odbiti čez prečko. Tudi po vodstvu je domača enajsterica še naprej napadala, vendar se rezultat ni več spremenil. »Tekmo je nekoliko ovirala bui- ja,» nam je dejal Ivo Grgič, »zato je ekipa, ki se je branila, imela nekoliko lažjo nalogo. Do zadetka smo prišli precej po sreči. Brežani imajo močno sredino igrišča, pri zaključevanju pa so bili netočni.* «Ste si po vodstvu čakali ostrejšo reakcijo?» »Nasprotnik je sicer reagiral, vendar preveč nervozno, z dolgimi žogami proti vetru, kar nam je olajšalo nalogo.* «Si zadovoljen z igro?* «Z igro in rezultatom sem tokrat res zadovoljen.* Za kratko Izjavo smo se obrnili tudi do Bregov.ega trenerja Cociani-ja, ki pa nam je odvrnil, da ne namerava nič povedati, ker «itak potem pišemo vse drugo.* Doslej nam je Cociani dal eno samo izjavo, in sicer po derbiju na Proseku, ki pa je bila v italijanščini, tako da smo jo morali prevesti, prevajati pa še zdaleč ne pomeni spreminjati. (db) Primorje — San Marco 1:0 PRIMORJE: Štoka, Pertot, Zac-caria, Samese, Mikuš, V. Pertot (v Kar 21 golov je razživelo tekme 9. kola, v katerem* (prvič v tem prvenstvu) nismo .zabeležili nobenega remija. Na •lestvici sta ponovno odpadli dve ničti.-Nepremagljivost sta namreč izgubila Campanelle in S. Marco. Zdaj je edina nepremagana le še ekipa Čampi Elisi, ki skupaj s Stockom vodi na lestvici. Derbi v Bazovici med Zarjo in Bregom je odločil gol napadalca Le-narduzzija, ki je tako prišel do prvega zadetka v letošnjem prvenstvu. Lani je ta napadalec dosegel kar 18 golov. Z nedeljsko zmago je Zarja sedaj popolnoma sama na drugem mestu lestvice, z dvema točkama zaostanka, za dvojico Stock-Campi Elisi. Brežane, ki pa so ostali praznih rok, so na lestvici dohitele Zaule. Do pomembne zmage je prišlo tudi proseško Primorje. *Rdeče-rumeni» so namreč z golom v zadnjih mi- nutah igre spravili na kolena do sedaj nepremagani S. Marco, ter s tem nekoliko popravili položaj, na lestvici, ki vsekakor ni preveč rožnat. Pekoč poraz pa je doživel Kras, ki je ponovno razočaral v obrambi. Očitno t; Obrambi Krasa nekaj ne gre, saj je enajsterica v osmih odigranih tekmah prejela kar 16 golov. K sreči so jih napadalci do sedaj dali 13, 2 avtogola, skupno torej 15 zadetkov, sicer bi lahko bil položaj na lestvici mnogo slabši. Prihodnjo nedeljo čaka Kras derbi z Zarjo. IZIDI 9. KOLA Zarja - Breg 1:0 Domio - Op. Supercaffe 2:0 Opicina - Čampi Elisi 0:1 Stock - Campanelle 4:1 Libertas - Olimpia 1:2 Primorje - S. Marco 1:0 Roianese - Zaule 1:2 CGS - Kras 4:1 LESTVICA Stock In Čampi Eitsi 14; Zarja 12, Campanelle 11, CGS, S. Marco,"O-limpia in Opicina 10, Zaule in Breg 8, Kras in Primorje 7, Op. Siiper-caffe’ in Domio 6, Libertas 5, Roianese 2. PRIHODNJE KOLO (22. 11.) Olimpia - Primorje, Čampi Elisi -Stock, Breg - CGS, Campanelle - Opicina, Kras - Zarja, S. Marco - Libertas, Op. Supercaffe - Roianese, Zaule - Domio. LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV Ciclitira (Stock) 8 golov; Naldi (Stock) 6: Abrami in Tesevich (CGS) 5; Rebec (CGS), Debernardi (Primorje), Milanese (Zaule), Ca-striotta in Privileggi (Opicina) 4; Pugliese (Čampi Elisi), Gerbec (Domio), Krizsan (CGS), Ferfoglia (Kras), Forte (Olimpia), Scipizza (Primorje), Puntin (Zaule) 3. 30. min. Cauzer), Schipizza, Di Be-nedetto, De Bernardi, Bortolotti, No-vel. SAN MARCO SISTIANA: Creva-tin, Giraldi, P. Stradi, Rosin, F. stradi, Ellini, Fihpaz, Visentin, Cle-mentin, Bernabei, Pacor. STRELEC: v 88. min. De Bernardi. Proseško Primorje je na domačih tleh prišlo do svoje druge prvenstvene zmage in to prav v zadnjih trenutkih srečanja, ko je po točni podaji Petra Zaccarie srednji napadalec De Bernardi z diagonalnim strelom neubranljivo premagal nekrivega vratarja ekipe San Marca. Igra se je v bistvu, bodisi v prvem kot v drugem delu srečanja, odvijala pretežno na sredini igrišča, tako da oba vratarja nista bila veliko zaposlena. V prvem polčasu so morda igrali nekoliko bolje gostje, v nadaljevanju pa, ko so domačini imeli sicer šibko burjo 'vi hrbtu, so prevzeli igro v svoje-roke in to predvsem na sredini igrišča, kjer sta odlično igrala’1 ‘Miktiš’ in Zaccaria, ki sta bila prava stebra proseškega moštva. V bistvu torej, čeprav bi se tekma lahko končala tudi z neodločenim izidom, so si Prosečani morda zaslužili zmago bo'j kot gostje, katere so v drugem delu srečanja popolnoma nadigrali. S tem novim parom točk so se rdeče-rumeni končno nekoliko oddaljili iz nevarnih voda na lestvici. H. V. CGS — Kras 4:1 (1:1) gan, L. Milič, Blažina, Vascotto (v 12. min. d.p. M. Milič), Olivo in Lanza. STRELCI: v p.p. v 9. min. (avtogol) Rebez, v 25. min. Adrami; v d.p. v 22. min. Rebez, 30. Abrami, 40, Pirro. SODNIK: Pestrin. Po domačem remiju v derbiju s Primorjem, so Krasovi nogometaši doživeli že drugi visoki poraz v letošnjem prvenstvu s CGS. Domačo ekipo poznajo zelo dobro, saj je z njimi pred leti nastopala v 3. amaterski ligi. CGS je vedno predstavljal trd oreh za predstavnike zgo-niško - repentabrske občine, katerim je v dosedanjih nastopih le redkokdaj uspelo odnesti z igrišča ugoden rezultat. Tradicija je obveljala tudi tokrat, saj je Kras s prikazano zaključili prvi polčas s šestimi toč- PM: CGI 19:33, Bor 21:28. PON: CGI: Pastori, Sciolis, Tu-resi; Bor: Kneipp, Koren, Čok. Borovci so v nedeljo zamudili priložnost, da premagajo v Miljah moštvo CGI Zamboni & Scheriani, ki je zmagalo le po prvem podaljšku. Stopili so na igrišče z namenom, da si pridobijo prvi par točk na lestvici. Domačini, ki so letos ižpadii iz D lige, so že v uvodnih minutah dosegli minimalno prednost, »plavi* pa so z razmeroma hitro igro uspeli končati prvi del srečanja z eno točko zaostanka. V tem delu tekme so pokazali netočnost v prostih metih s Kneippom, splošno pomanjkljiv pa je bil met od daleč. V drugem delu srečanja je Čok petkrat zaporedoma zadel iz razdalje, tako da so Ožboltovi varovanci biii kos nasprotniku. Dobro je metal od daleč tudi Race, pobiral pa je tudi odbite žoge v napadu. Dobro je igral Leo Koren, ki je proti koncu drugega polčasa pripomogel k temu, da so naši fantje nadoknadili devet točk zaostanka. V zadnjih minutah je bil rezultat izenačen. »Plavi* so imeli prav tako kot domačini možnost, da si zagotovijo zmago, a so zgrešili odločilni met par sekund pred koncem Brečanja, V podaljšku je bila igra še vedno enakovredna. »Plavim* pa nekaj sekund pred koncem (s točko zaostanka) ni uspelo zadeti zadnjega koša. Najbolj uspešna med domačini sta bila Avon in Trost, ki sta dala vsak po 26 točk. Moramo reči. da so borovci izboljšali svojo igro v napadu, obrambo pa bo treba še popraviti. Storili so preveč osnovnih napak z žogo in brez nje. Štefan Don Bosco - Kontovel 81:76 (36:42) KONTOVEL: Gulič 20, Čuk, Ban 21, Pupis, Daneu, Lisjak 8, Kojanec 7, Emili 6, Prašelj 6, Raubar 8. Kontovel je v prvem kolu promocijskega prvenstva nerodno izgubil v gosteh proti ekipi Don Bosca, ki se je po lanski sezoni z odhodom nekaterih standardnih igralcev znatno oslabila. Takoj na začetku je kazalo, da bodo domačini trd oreh za naše fante, saj so s hitro igro in točnimi meti od daleč nadigrali Kon-tovelovo consko obrambo. Le z obrambo »mož-moža* pa so naši fantje zaustavili napad Don Bosca in igro popolnoma razočaral. Pohvale vreden pa je nedvomno Terčon, ki se je, kot .običajno, požrtvovalno boril ta. vsiakd žogo in bil eden redkih', ki jč sledil trenerjevim na-'vodtldror "»do*«-. ~' ŽaČetek srečanja je bil ugoden za goste, saj je še v deveti minuti domači branilec s strelom z glavo premagal lastnega vratarja. V nadaljevanju pa je domačinom kaj kmalu uspelo izenačiti z Abramijem, ki je z lepim udarcem z glavo spravil žogo za hrbet solidnega Papandree. V začetku drugega dela igre sta se Lanzi ponudili dve izredni priložnosti, da povede Kras v vodstvo, a ko je imel popolnoma prosto pot „„„ . _. , , d° gola, je nerazumljivo streljal iz CGS. Acampora, Righer, Rebez, j veijke razdalje in žoga je tako po- Disel, Geliboi, Verona, Depanger, A-brami, Degano, Desovich kap. (v 30. d.p. Birro), Lusetic. KRAS: Papandrea, D. Škabar (kap.), Villalta, Puntar, Terčon, Su- ■iaaaaaaaiMaaaaaaaaaaaa|aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaa|aaaaaaiaaaiaa|a|aa|aaaaaiaaaaaaaaa|a|l|a||a||aaaaa|a||a||aa|aa|||aa||a,||||||aaaa||||||||||||a,|||aaaaa||||||||||||||,||||tt||||||| aaaaaiaaaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaa(aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiiaaaataaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa(|a NOGOMET V NEDELJSKEM SEDMEM KOLU PRVENSTVA 3. AMATERSKE LIGE Z zmago v Gorici Sovodnje same aa vrhu lestvice Jurentina presenetila v Tržiču - Tudi Doberdobcem točka - Gaja si je zapravila priložnosti da dohiti Aurisino - Primorec se je doma moral zadovoljiti z remijem Azzurra — Sovodnje 1:2 (1:1) SOVODNJE: Cabas. Zearo. Pahor, Marson. Kovic, Florenin. Šuligoj, Peteian, Butkovič. Mil'och Gomišček (Kodrič). Z nedeljsko zmago nad eori.ško Azzurro so Sovodenjci sami na vrhu lestvice. Po dveli zaoorednih in neodločenih izidih, so Marsonovi varovanci v nedeljo spet slavili zma-Ko: ponovno ie prišel do izraza so-vodenjski napad, ki je po dveh nedeljah našel pot do gola. Priznati Pa je treba, da je bila tokrat tudi sreča naklonjena belo-modrim, saj .ie prvi zadetek padel zaradi nesporazuma med vratarjem in branilcem Azzurre: slednji je namreč sam poslal žogo v lastno mrežo. Domačini so hitro in ostro reagirali, tako da so v 15. min. že izenačili. Tudi ta zadetek gre v glavnem nri-Pisati negotovosti, tokrat sovodenj-ske obrambe. V drugem polčasu se igra ni spremenila. Sovodenjci so stalno napadali, domačini pa so v glavnem s hitrimi in nevarnimi protinapadi ogro žali Cabasova vrata. Že v začetku drugega polčasa so imeli Sovodeni-ci dve izredni priložnosti, da no-v«le.jo, vendar sta prei Butkovič * glavo potem pa še Peteian z močnim strelom za las zgrešila mrežo. Drugi zadetek za belo-modre ie Padel v polovici drugega polčasa. Pp dolgi podaij z desne strani igrišča je Butkovič z glavo premagat nasprotnikovega vrataria in tako zapečatil rezultat na 2:1. V nedeljo sta se zelo izkazala Peteian, ki iz tekme v tekmo no-Jtaja pravi steber na sredini igrišča, in Gomišček, ki ie izredno dobro opravil delo na levem krilu. P. I. Vermegliano — Mladost 2:2 (0:1) MLADOST: A. Gergolet, Gerin, Černič, Frandolič, L. Gergolet. Ma-rizza, Semolič. E. Gergolet. Kobal, Šuligoj (D. Gergolet), Vižentin (Pahor). VERMEGLIANO: Fantuz, Alam-pi, Pacor, Miller, Paleroda, Ferfoglia, Fragiacomo, De Bianchi, Mi-niussi, Petenel, Laurenti (Frututta). STRELCI: v 17. min. Semolič v 73. min. Ferfoglia (avtogol), v 81. min. Petenel. v 85. min. A. Gergolet (avtogol). Mladost prihaja z gostovanja v Romianu s točko, lahko pa bi z mirnejšo igro v ključnih trenutkih odnesla celotni izkupiček. Že v u-vodnih potezah je prevzela sredino igrišča 1 in z lahkoto nadzorovala domačine, ki zaradi presenetljive igre Kraševcev niso prišli do izraza. V 17. min. je Mladost končno prišla v vodstvo s Semoličem: njegov strel pa se je odbil od Palarode, tako da je bil končni poseg Fan-tuza brezuspešen. Po vodstvu so Kraševci zapravili še nekaj ugodnih 'priložnosti, V nadaljevanju se igra v bistvu ni spremenila. V 73. minuti pa ie Mladost podvojila po dolgi podaji Marizze v sredino, kjer je E. Ferfoglia z glavo poslal v lastna vrata. Po podvojitvi so gostje gotovo 3. AL MA CORtŠHBt tfi» i | * . Sovodenjska enajsterica je v Gorici z zmago proti Azzurri obdržala, tokrat sama, prvo mesto na lestvici. Marsonovi varovanci, ki so po dveh zaporednih remijih ponovno prišli do zmage, upravičeno zasedajo mesto, ki ga imajo. Za drugo presenečenje pa je poskrbela Juventina, ki je v Tržiču, z dvema zadetkoma odličnega Klanjščka, zmagala proti llalcantieriju, ki je tako zaključil serijo štirih zaporednih zmag. Ugoden rezultat so si priigrali tudi Doberdobci, saj so v Romjanu iz-trgali remi solidnim domačinom. IZIDI 7. KOLA: Italcantieri - Juventina 0:2 Romana - Begliano 0:3 Azzurra - Sovodnje 1:2 Capriva - Audax 1:1 Sagrado - Poggio 3:0 Piedimonte - San Lorenzo 0:0 Vermegliano - Mladost 2:2 Brazzanese - Isonzo 0:0 LESTVICA Sovodnje 12, Isonzo. Capriva 11, Sagrado, Audax 10, Italcantieri 9, Piedimonte, Vermegliano 8, Azzurra, Juventina 6, Brazzanese, Begliano 5, Mladost, San Lorenzo 4, Poggio 3, Romana 0. PRIHODNJE KOLO Poggio Romana; Begliano • Italcantieri: Audax - Vermegliano; Juventina - Piedimonte: San Lorenzo -Capriva; Sovodnje - Brazzanese; I-sonzo - Azzurra; Mladost - Sagrado. LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV Tesolin (Audax) 7 golov: Klanjšček (Juventina). Sammartino (Isonzo) 6: Feresin (Italcantieri) 4; Kobal (Mladost) 3. mislili, da bodo vendarle osvojili celotni izkupiček, vendar jim ie zadetek Petenela prekrižal račune. Po diagonalni podaji Frututte ie namreč premagal Gergoleta. Pri stanju 2:1 v korist Mladosti, so domačini začeli pritiskati na vrata Kraševcev, ki so igrali precej živčno, še posebej v obrambi, tako da je Vermegliano spravil v težave kraško obrambo. V 85. mintiti mrzla nrha za Mladost, ko ie odbita žoga Fran-doliča zadela vrataria Gergoleta in se zakotalila v mrežo. D G. Primorec — Gr. Motor! Trst 1:1 (0:0) PRIMOREC — Renčelj, Modesti, F. Milkovič, Križmančič, Husu. E. Kralj, Mule, Lunian, I. Milkovič (v 46. min. B Kralj), Bruni (v 46. min. P. Kralj), F. Kralj: 12 GRANDI MITORI: Košuta, Bar toli. Babich', Azzolin, Giorgi, Screm, Piol,' Cadelli, Salvini, Chiodini (v 15. min. Budicin), De Pasquale. STRELCA: v 65. min. Cadelli, v 80. min. Lunian. SODNIK: Ghersenti iz Trsta. Primorec in Grandi Motori sta se v Trebčah razšla s pravičnim remijem. Obe ekipi sta Dokazali, da .je njun položaj na lestvici povsem realen. Le redkokdaj sta namreč bili nevarni v napadu. Večinoma se je igra odvijala na sredini igrišča in je bila nrečej raztrgana, tako da sta imeli obrambi lahko delo. V prvem polčasu so imeli gostje le eno priložnost, da povedejo, a Renčelj je dobro ubranil. Treben-ci niso bili v napadu nikoli nevarni, saj sta Mule in Franko Kralj očitno zamenjala igrišče za posteljo. V drugem polčasu je Primo- rec začel močno pritiskati na gostujoča vrata, vendar napadalci niso prišli do izraza. Proti predvidevanju so do gola prišli prav t*o-§tje, ko .ie Cadelli izkoristil napako domačega branilca. Primorec je od tedaj dalje skušal izenačiti, toda obramba gostov se je z lahkoto branila. V 35. minuti pa se je Lunianijeva podaja pred vrati gostov končala v mrežo po očitni napaki Košute. Do konca tekme .ie Primorec skušal priti do zmagovitega zadetka, a zaman. Bruno Gaja — S. Andrea 1:1 (1:0) GAJA: Kante (Sancin), M. Grgič, Križmančič, Gabrielli, M. Rismon-do, Kalc, B. Grgič, Vrše, Zippo, Bolcich, Salvi. S. ANDREA: Bertocchi, Cusma, Roberti, Zimmerman, Magris, Lon-go, Tamburini, Pison, Gombač, Poz zecco, Inchiostri. STRELCA: v 6. min. Gabrielli, v 79. min. Inchiostri. Gaja nadaljuje »čudno* serijo srečanj na domačem igrišču, saj je dosegla že 4. zaporedni remi, vedno z rezultatom 1:1, Zeleno-rumeni so tekmo začeli izredno prizadevno ter si takoj ustvarili nekaj lepih priložnosti. Že v 6. min. so prišli v vodstvo z močnim prostim strelom Gabrielli ja, ki je z roba kazenskega prostora premagal vratarja gostov. Po doseženem vodstvu smo sicer pričakovali, da bodo gajevci nadaljevali z hitro in uspešno igro, kar pa se ni zgodilo. Ekipi sta se v glavnem spuščali v protinapade, ki pa sta jih obrambi z lahkoto odbijali. Drugi polčas so gajevci spet pričeli silovito. V nekaj minutah so si ustvarili tri zrele priložnosti z Bolcichem in Salvijem. Sreča pa jim očitno ni bila naklonjena. Igralci gostujoče ekipe so sicer skušali s streli od daleč presenetiti vratarja Kanteja, slednji pa je bil vedno na pravem mestu. V 35. min. pa so gostje nepričakovano remizirali po o-čitnem prekršku nad Gabriellijem. Nezanesljivi sodnik je zadetek kljub temu priznal. Zeleno-rumeni so se spet odločno vrgli v napad, toda S. Andrea jih je uspešno zaustavljal (tudi s precej grobimi prekrški). Sodnik je zaradi enega izmed teh tudi izključil branilca Zimmermana, toda gajevcem kljub številčni premoči ni uspelo povesti, čeprav bi si po prikazani igri zaslužili več kot samo točko. M. D. stala lahek plen vratarja. Od takrat dalje je na igrišču prevladovala domača ekipa, ki je popolnoma nadkrilila zmedene Kraševce. V 22. min. je popolnoma prosti Rebez (dva metra pred vrati) s precejšnjo mero sreče izkoristil z glavo podajo s prostega strela in povedel CGS v povsem zasluženo vodstvo. Od takrat dalje so domači igralci z neverjetno lahkoto prihajali pred nasprotnikovega vratarja in iz hitrih protinapadov še dvakrat zatresli Krasovo mrežo. Do konca prvega dela prvenstva čakajo igralce Krasa še vse ekipe zgornjega dela lestvice in s tako igro prav gotovo ne moremo računati na njegov obstanek v drugi a-materski ligi. Z. S. kami prednosti. Vodstvo je Kontovel obdržal do desete minute pred koncem, takrat pa so naši fantje zgrešili nekaj napadov in zgubili so tudi dve odločilni žogi, kar je zadostovalo nasprotniku, da odločno povede. K temu naj dodamo še, da so v teh odločilnih minutah tudi sodniki favorizirali domačine. Pri Kcn-tovelu moramo, žal, zabeležiti premalo odločnosti in preudarnosti, četudi je bila požrtvovalnost res velika. Luksa CUS - Polet 60:72 POLET: Ferluga 14, Calzi 14, Sedmak 19, Sosič 4, Hrovatin 11, Daneu 8, Gantar 2, Taučer, Kerpan. IZIDI 1. KOLA CUS Polet 60:72 Z & S - Bor 89:88 Kontovel - Don Bosco 76:81 Časa del Frigo-Ferroviario 69:68 SGT - Scoglietto 80:92 S. Azzurra - GMT 84:70 Barcolana - Infer Milje 85:66 LESTVICA Polet, Z & S, Don Bosco, Časa del Frigo, Scoglietto, S. Azzurra, Barcolana 2, CUS, Bor, Kontovel, Ferro-viario, SGT, GMT. Inter Milje 0. ODBOJKA OSAKA — V finalu svetovneg« ženskega odbojkarskega pokala v Osaki je Kitajska premagala Japonsko s 3:2. 1. — 1. Uras X 2. Finanza 2 2. — 1. Otomann X 2. Fossati X 3. — 1. Topten 2 2. Zergan X 4. — 1. Zoccolo do J. 1 2. Zoto 2 5. — 1. Bombolino 1 2. Zenodoto X 6. — 1. Overboard in Unaiappa ex aequo 12/2 1 KVOTE: 12 - 9.580.400 Ur 11 — 375.000 lir 10 - 31.000 lir Štirje remiji in samo 13 golov v sedmih tekmah, to je obračun 7. kola. Drugi zaporedni delni spodrsljaj vodeče Aurisine ponovno ni izkoristila nobena ekipa, saj so Nabrežin-ci še vedno ohranili vodstvo s točko prednosti pred dvojico Gaja - S. Anna. Gajevci že četrtič na domačih tleh niso imeli sreče. Kot v prejšnjih treh nastopih so tudi četrtič na Padri-čah končali z običajnim 1:1 in s tem izgubili priložnost, da dohitijo Aurisino na vrhu lestvice. 0 Na spodnjem delu pa je ostal tre-benski Primorec, kateremu ni doma uspelo premagati ekipo GMT, ki je v tem začetnem delu prvenstva precej razočarala. Tudi Trebenci niso do sedaj ravno navdušili, saj so v šestih odigranih tekmah zbrali le pet točk in s tem ostali v skupini ekip s spodnjega dela lestvice. IZIDI 7. KOLA Chiarbola • Union 1:0 Aurisina - Giarizzole 0:0 S. Anna - S. Vito 3:2 Gaja - S. Andrea 1:1 S. Sergio - Edera 1:1 Rabuiese - S. Luigi 1:0 Primorec - GMT 1:1 LESTVICA Aurisina 11, S. Anna in Gaja 10, Giarizzole • 9, S. Vito, S. Andrea in Esp. S. Giovanni 8, S. Sergio 7, GMT Rabuiese, S. Luigi in Primorec 5, Chiarbola 4, Edera 3, Union 0. PRIHODNJE KOLO (22. 11.) GMT - Esp. S. Giovanni, S. Luigi -Primorec, Edera - Rabuiese, S. Andrea - S. Sergio, S. Vito - Gaja, Giarizzole - S. Anna, Union - Aurisina. OLIMPIJSKE IGRE BUENOS AIRES — Po vesteh iz argentinske prestolnice se ie noja vilo tudi ime Buenos Airesa med možnimi kandidati za organizacijo letnih olimpijskih iger leta 1992. Brescia - Perugia Cavese - Sambenedettese Cremonese - Catania Foggia - Verona Lecce - Bari Palermo - Rimini Piša - Varese Reggiana - Pescara Sampdoria - Lazio Spal - Pistoiese Trento - Modena Casertana - Taranto Maceratese - Cattolica KVOTE: 13 - 3.705.700 lir 12 -- 187.100 lir j OBVESTILA 1 1 1 X 1 1 X X X X X X X 3 J Odbojkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da bo seja sekcije jutri, 18. t.m., ob 19.30. • # * Športna šola Trst sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 19. novembra, ob 20. uti. # # « ŠD Breg obvešča, da se danes, 17. t. m., ob 17. uri prične otroška telovadba, in sicer v občinski telovadnici. Vabljeni otroci zadnjega letnika vrtca in vseh letnikov osnov-; ne šole. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorico Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 8 57 23 Naročnina Mesečno 7.000 lir — celoielna 84 000 V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, lemo 800,00 din. za organizacije in podietja mesečno 100,00, letno 1000,00. PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Postni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 Za SFRJ Žiro račun 50101 603 45361 «ADIT» DZS 61C00 Ljubljane G.adisce lOz II nud.. teielon 22207 Gb aeiuvrukih: trgovski I modul 'sh 1 st., viž 43 mulj 27 000 lir Finančni 900 legalni 8U0. osmrtnice 300 sožalia 400 lir za mm višine v sirim 1 siolpca Mali ogiasi 200 lir be»eaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juli|Ska krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drncih dežel v Itaiiji pri SPI. » j d’f«n itilij»nske| Izdaja^^^ZTT zvtz* časopisnih I »n tiska f ^ Trst vložnikov FIEG1 17. novembra 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel ZASEDANJE ZUNANJIH MINISTROV DESETERICE V BRUSLJU Nemci in Italijani se zavzemajo za okrepitev politične teže Evropske gospodarske skupnosti Zamisel ni nova, saj so o njej govorili že sredi šestdesetih let, sedaj pa je politični trenutek ugodnejši (Dopisnik Dela 7.a Primorski dnenik) BRUsKlJ — Že nekolikanj žanra Jena ideja o intenzifikaciji politične kooperacije,. posebej o »varnostnih vprašanjih*. se znova prebija v ospredje razprav v zahodnoevropski deseterici, le da je tokrat — iz taktičnih razlogov — zavita v širši projekt, ki se zavzema za «pre-oblikovanje evropske skupnostih. Le to je potrebno iztrgati iz seda njega položaja, ko se debate oms jujejo le na kmetijske cene in proračunske zagate, ter ji dati nov zagon, v katerem bodo našle mesto tudi druge žgoče teme, ne nazadnje tudi politična kooperacija, sledi iz okvirnega sinopsisa, o ka terem včeraj in danes v bruseljski palači Charlemagne razpravlja de deseterica zunanjih ministrov, ko šefi vlad in francoski predsednik Mitterrand. Zamisli o koordiniranju zunanje politike so se v zahodnoevropski skupnosti pojavile že sredi šestdesetih let. a so kmalu utonile v po žabo. Iz pozabe so jih potegnili decembra 1974 na pariškem vrhunskem srečanju EGS, ko so belgijskega Nov zagon so tleče ideje o zuna njepolitičnj koordinaciji dobile po sovjetski vojaški akciji v Afganistanu ter po zajetju ameriških talcev v Teheranu, ko je vvasbinglon-ska administracija neprikrito okrcala zahodnoevropske zaveznike, češ da so zatajili pri dajanju politične podpore in dogovarjanju o ministra predsednika Lea Tinde- j sankcijah. Januarja letos je Hans- Dietrich Genscher spustil poizkusni mansa zadolžili, naj izdela okvirni program. Znani krščanskodemo-kratski politik se je dela takoj lotil in poldrugo leto kasneje podal poročilo o »evropski uniji*, v katerem je poudaril pomen preraščanja sveta zunanjih ministrov v najpomembnejšo institucijo EGS, ki bi tudi koordinirala zunanjepolitične ocene in akcije držav članic. A čas očitno še ni bil pravšnji, kljub te I mu pa odtlej v zahodnoevropski nec prihodnjega tedna pa bedo v j skupnosti vsako leto pišejo poročila Londonu svoje mnenje izrekli še I o (napredku k evropski uniji.» MlIllltlllllCIIIIIItlltIHlillillllll Ml »11*111 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKII M« Ul lili 111H11 lit M11 lil IIII It Ulili IM IIII lllllf I Hill tl til Afriške enote za Čad balonček z javno objavo idej o u-sklajevanju zunanjepolitičnih stališč, ki je sedaj omejeno na ne uradne sestanke šefov diplomacij (le-te so pravtako vpeljali zahodni Nemci s srečanjem na gradu Gy-mnich pri Bonnu). Maja letos je Genscher (ob podpori lorda Car ringtona) na neuradnem srečanju v nizozemskem Venloju podrobneje pojasnil svoje ideje, med drugim se je zavzel celo za oblikovanje po sebnega «sekretriata», ki bi skrbet za takojšnja srečanja šefov diplomacij v primeru mednarodne krize širših razsežnosti, a je naletel na hladen sprejem, posebno pri ne kaj manjših članicah skupnosti. Pa j tudi Francozi niso bili kdo ve ka I ko navdušeni. I Bonski zunanji minister očitno ni I bil pripravljen vreči puško v koru j zo in njegove misli so po poletnem | premoru znova vzniknile, le da si i je tokrat za zaveznika izbral rim I skega kolego Emilia Cclomba. Lord j Carrington ima polne roke dela z reformo proračunsko-kmetiiske po litike, ki .je za Veliko Britanijo ključnega pomena, saj ji že od pri-j hodnjega leta dalje grozi poveča j nje »članarine*. Ker pa se Hans j Dietrich Genscher dobro zaveda, da i venlojske ideje tudi tokrat ne bi ! doživele soglasnega odobrovanja, je | svoj načrt vklopil v globlji projekt, ki ga je mogoče strniti v tri točke: O Povečati je potrebno politično težo vrhunskih sestankov, (ki so trikrat letno, po enkrat v predsedujoči članici, tretjič pa v Bruslju), šefi vlad in francoski predsednik bi tako dobili možnosti odločanja v političnih zadevah, ne da bi sklepe morali tiato poslati še zunanjim mi-' nistrom, ki imajo edini institucio-{ iijjlno pravicd šjirejcmanja sklepov na ravni skupnosti. O Razširili bi vlogo evropskega parlamenta, ki naj postane resnično posvetovalno telo o vseh problemih, vključno s političnimi temami. Tukaj gre v glavnem za koncesijo manjšim članicam, ki si že od nekdaj prizadevajo, da bi dosegle razširitev kompetenc «evrokratov». v čemer vidijo protiutež vselej pri šotnim mislim o »direktorju* četverice «velikih». O Ministrski svet naj bi dobil nove pristojnosti, ki sicer niso do ločene z »rimskimi sporazumi*, kot je kuitura ali pa zunanja politika. Po zabodnonemški oceni je čas veliko ugodnejši kot maja v Ven loju. Francois Mitterrand je pred dvema tednoma predstavil svoj program »spodbujanja evropske skup nosti», Italijani so dodali lastne i deje in tako se Genscherju ponuja priložnost, da širše pojasni pred meseci zavrnjene zamisli, tokrat v novi preobleki. Preštevanje razmerja moči kaže, da peleg .Italijanov in Britancev na njegovi strani stojijo še Francozi (ne povsem, a vsekakor prej kot pod Giscardovo taktirko), pa tudi Belgijci. Pomi-! sleke imajo predvsem Nizozemci, Danci in Grki. — ki so partnerjem že zagodli z nasprotovanjem poši-; Ijanja »mirovnih sil* na Sinaj — j ter Irci, BOŽO MAŠANOVIČ | Manifestacije proti razširitvi letališča v Frankfurtu (Telefoto AP) Zahoilnonemška policija s pendreki in solzilcem razganja ekologiste MamFrSTMIIE za MIR SOCIALISTIČNE STRANKE V ŠTEVILNIH ITALIJANSKIH MESTIH Craxi: Socialisti zahtevajo ravnovesje sil med blokoma na naj nižji stopnji oborožitve PSI nasprotuje namestitvi nevtronskih bomb v Italiji, ne pa jedrskih raket - Glasilo italijanskih komunistov opozarja na protislovja socialistične politike na tem področju RIM — Mir, varnost, neodvisnost so bila glavna gesla nedeljskih manifestacij za mir, ki jih je po vseh večjih italijanskih mestih pripravila socialistična stranka. Z njimi so socialisti nameravali zavrniti tudi obtožbe, da so pred mesecem dni ob priložnosti množičnih pohodov za popuščanje napetosti in razorožitve s svojupi, stališči, razbili italijansko levico. Tajnik italijanskih socialistov je v ngdeljo v Rimu jasno začrtal stališče svoje stranke do teh vprašanj. Zahteval je naj velesili odstranita vse jedrske rakete, ki sta jih že namestili na evropski celini, s tem je seveda mislil na sovjetske rakete «SS - 20», in naj se odpovesta vsem načrtovanim, torej tudi ameriškim »evroraketam*. Ponovno je zahteval, naj se vzpostavi ravnovesje na najnižji točki in naj se na tej osnovi začne razpravljati o zmanjšanju jedrskega in konvencionalnega orožja. Tako imenovana »opcija nič* Poletni turizem reši J piranske gostinske operaterje iz zagate PIRAN — Po devetmesečnih rezultatih gospodarskega poslovanja v piranski občini, je že jasno, da se je turizem le izkopal iz izgub, ki tih ie imel ob polletju (63 milijonov). To pomeni, da so poleti v Piranu in Portorožu kar dodobra napolnili turistične vreče. Tudi Splošna plovba je s svojimi ladijskimi prevozi dobro poslovala. To pa je bilo v devetih mesecih v tej občini najpomembnejše. Na področju industrije so v pi canski občini izdelali mani kot v istem obdobju lani. Tozd Začimba je na primer v letošnjih devetih mesecih prepražila le 974 ton surove kave, kar je 59.2 odstotka v primerjavi /. lanskim istim obdobjem. l)o konca leta pa bodo prepra žili le približno polovico načrtovane količine kave. Tozd Soline je letos pridelal 3.500 ton soli. kar ie slabi dve tretjini lanskoletne žetve in le tri četrtine za letos načrtovanega pridelka soli. Splošna nlov ba je prepeljala za 8,9 odstotka več blaga (skupaj La milijona ton) kot lani. V kmetijstvu na ie bil pridelek grozdja za 20 do 30 od stoikov manjši od pričakovanega. Turistično gospodarstvo ie doslej ustvarilo 1.464 miliiona prenočitev to je sicer 6.4. odstotka več kot lani (v glavnem na račun tujcev) vendar je primerjava z lanskim letom neprimerna, ker ie bilo lani v ni ranski občini manj turistov kot sicer Letos pa ie k večjemu številu prenočitev prispeval tudi novi strunjanski hotel »Svoboda* (178 le žišč). Mani prenočitev ie letos za beležit le hotel Bernardin (za 5 odstotkov manj). Turisti pa so najbolj spraševali no zasebnih sobah, sai so v teh kar /a 14 odstotkov povečali število prenočitev. Stopnja rasti celotnega nrihodka piranskega gospodarstva znaša v prvih devetih mesecih 33,1 odstotka. največ (54.8 odst. na račurt uro-mela. stopnja rasti dohodka pa znaša 40,1 odstotka. Izgubo so mri služili* le v enem Tozdu Avditoriju: kjer je zaposlenih 15 dela v cev. Izguba znaša 1,3 milijona ili MERIDA — V mehiškem mestu Merida se je pripetila hujša nesreča, v kateri ie 48 oseb izgubilo življenje, 54 pa jih je bilo ranjenih. Zrušila sta se nosilni zid in del le- sene tribune arene, v kateri je imela mehiška institucionalna revolucionarna stranka svoj volilni shod. Slabo vreme v Jugoslaviji Prve enote afriške mirovne sile, ki bodo nadomestile libijske vojaške sile v Čadu, že prihajajo. Med prvimi so prispeli zairski padalei (AP) ..........................................................................n.... TPPZ «Pinko Tomažič» primorske vesti - primorske vesti - primorske vesti nastopil v Tolminu TOLMIN' -- Tržaški partizanski pevski zbor tPinko Tomažič* je v .soboto in nedeljo gostoval v Tolminu. Kobaridu in Desklah. Nastopal je v okviru prireditev devetega festivala 'Revolucija- in glasba», ki se v lem čuku odvija v sosednji republiki'Sloveniji. Namen tega fe slivala je združenje tradicij parti zcfnske in revolucionarne glasbe s sodobnimi glasbenimi prijemi. S tem naj bi spodbudili ustvarjalnost na tem kulturno in polit čno važnem glasbenem področju. Kot nam je povedal sekretar festivala tov. To ne Lotrič je festival pomemben kulturni dogodek tudi zaradi dejstva, da se priredile odvijajo v vseh slovenskih mestih in obsegajo čim večje število glasbenih zvrsti. Tako sp letos organizirali prireditve v šestnajstih različnih krajih in predstavili kar devet glasbenih zvrsti-Razumljivo je. da se zaradi svojega poslanstva v nadaljevanju tradicij partizanskega in revolucionarnega glasbenega izročila TPPZ • Pinko Tomažič» že drugo leto u deležuje lega pomembnega kulturne ga dogodka. Lansko leto je nastopal na Koroškem, letos pa kot rečeno na Tolminskem in Goriškem. V soboto zvečer je zbor nastopil v novem šolskem centru v Tolminu, k>er je s svojim izvajanjem navdušil sicer ne preveč številno ob iinstvo. 5e večji uspeh na je zbor dozi vel v nedeljo v Kobaridu, kjer je zbor vzpostavil s številnim občinstvom čudovito celoto. Tu je člane ansambla pozdravil v imenu zveze kulturnih organizacij iz Kobarida tov. Ivan Rutar, ki je podčrtal izredno pomembnost nastopa TPPZ v Kobaridu, zaradi dejstva, da »o pravijo čudovito poslanstvo prenašalca idej bratstva med narodi, po slatistvo prenašanja tradicij NOR. svobode in miru.* Ansambel e pod veščim vodstvom Oskarja Kjudra s svojim programom partizanskih in revolucionarnih pesmi izzval pri občinstvu izredno navdušenje. Prizori navdušenja so se ponovili tudi na tretjem koncertu gostovanja, v Desklah. Ta koncert je ne posredno prenašala tudi koprska ra riiiska postaja. Izvajanje ansambla je občinstvo nagradilo z burnim a plavzom, ki je potrdil aktualnost tradicije revolucionarne in partizanske pesmi, ki jo goji TPPZ rPinko Tomažič». I. P. narjev in bodo zalo morali v sanacijski postopek. Povprečni osebni dohodek na de lavca v piranskem gospodarstvu znaša 11.580 dinarjev in ie višji v primerjavi z lanskim istim obdob jem za 29,2 odstotka. Najvišji povprečni odstotek so dosegli v Tozdu Igralnica Casino 22.454 dinarjev, najnižjega pa v »Modnem kroja štvi.1 - Elita Portorož* — 6.218 dinarjev. Sicer pa ie v občini kar 16 tozdov prekoračilo resolucijska do ločila po delitvi dohodka in osebnih dohodkov, akumulacija na ie za 79,6 odstotka višja kot v lanskem devetmesečju in znaša 481 milijonov dinarjev. Na.ivecii delci akumulacije je izločila Splošna plovba 199 milijonov. Začimba 97.9 milijona in Tozd Igralnica - Casino prav tako 97,8 miliiona dinariev BORIS ŠULIGOJ SKOPJE — V vsej Makedoniji je v nedeljo ves dan gosto snežilo, ponekod v severnem delu Kosova .je snega že meter. O snegu in nizkih temperaturah pa poročajo tudi iz Like, Srbije, Bosne in Hercegovine in Črne gore Marsikje sneg povzroča precejšnje prometne te zave in zastoje, nekaj cest pa ie zaprtih. Največ snega ie zapadlo v sever nem delu Kosova, kjer ga ie ponekod v regiji Ba.igore že za cel meter, zato ie večkrat prekinjena tudi prometna povezava s Kosovsko Mitrovico. Ves dan ie gosto snežilo v Makedoniji, največ snega ima.io v zahodnih delih in na planinah. glede jedrskih raket je torej postala osrednja točka mednarodne politike socialistične stranke. Tajnik te stranke ne pozablja seveda na nujnost ohranjevanja ravnotežja sil med blokoma, kar ostaja eden od temeljev miroljubnega so žitja. V tem okviru je Craxi omenil tudi pripravljenost Italije, da sprejme ameriške jedrske rakete. Vendar socialistična strififtifhAtoiČkšva nasprotovati vsaki namestitvi jedrskih raket na italijanskem ozemlju, le če italijanske oblasti ne bodo polnopravno sodelovale pri njihovem upravljanju in nadzorovanju. Zavrnil pa je namestitev nevtronskih bomb v Italiji in to iz političnih razlogov: «Na naših vzhodnih mejah se ne čutimo ogrožene,* je zatrdil socialistični voditelj. Socialistični voditelji so skoraj v vseh manifestacijah, po nekaterih ocenah naj bi na njih sodelovalo približno 200 tisoč oseb, tudi polemično nastopili proti vsem tistim, ki naj bi poskušali usmeriti mirovno gibanje proti Združenim državam Amerike. Pri tem pa naj bi pozabljali na , vsa žarišča napetosti, ki jih je povzročila agresivna sovjetska zunanja politika, še o-streje pa so zavrnili tiste, ki trdijo, da socialistična stranka podpira vedno hitrejšo rast izdatkov za vojsko. Italijanski socialisti so torej v nedeljo predvsem poskušali prepričati italijansko javnost, da so tudi oni za razorožitev, vendar za umerjeno in trezno razorožitev, ki ne bi predstavljala nevarnosti za mir na svetu in ne bi povzročila vojaško o-šibitev enega bloka nasproti drugemu. Stališčem in politiki socialistične stranke so že med nedeljskimi manifestacijami burno nasprotovali številni pripadniki radikalne stranke. Vjčcraj je govore .socialističnih voditeljev napad'o tudi glasilo komunistične stranke »lTJnita*, ki o-pozar.ia na št°vrlha'protislovja1 v socialističnih prizadevanjih za popuščanje napetosti. Njihova stališča naj bi bila med drugim v nasprot-iu s hitro rastjo italijanskih izdatkov za vojsko (obrambni minister Lagorio je namreč Socialist) > .in š sodelovanjem,Italije pri sestavi mirovnih sil na Sinaju. / k nepojasnjeni vzroki smrti 4-Ie(ne Tamare Luffarelti FROSINONE — Obdukcija trupel ca 4-letne Tamare Luffarelli. ki so ........................... • Vsedržavni kongres CGIL (Nadaljevanje s l. strani) predvidenih 16 odstotkov, bi jim fi skalizacijo socialnih dajatev bistve no zmanjšali in morebiti celo p:>vi šali davke na dohodke družb. Sin dikat torej v bistvu predlaga ostre »kazni* za vsak primer špekulacij ali nespoštovanja obvez s vseh stra ni. delavske, toda tudi delodajalske in vladne: če sprejemamo tudi mi žrtve, čep.av nismo glavni krivci za feizo, potem zahtevamo tudi do ločena trdna jamstva, Generalni tajnik CGIL je začel in končal svoj govor v slogu kon grešnega gesla »Združiti sile dela za preobrazijo družbe*, pri čemer je naglasil predvsem potrcho po po novni vzpostavitvi enotnosti v sin- dikalnem gibanju, ki se je v zad njih letih skrhala in. pri tem ni šte-dil s kritičnimi in samokritičnimi ocenami. Opravil je pa tudi širok prerez izredno zaskrbljujočih svetovnih gospodarskih in političnih razmer. pri čemer je obsojal politiko sile v okviru blokovske razdelitve sveta ki že nevarno ogroža svetov ni mir. V nasprotju s silnicami, ki se pojavljajo i'. ZDA in drugih kapitalističnih in industrijsko razvitih držav, po ohranjanju privilegijev in izkoriščanja, je treba težiti k u-stvarjanju novega, pravičnejšega svetovnega gospodarskega in politič nega reda. ki je edini porok za tra jen. mir. je naglasil Lama. Naslednji del je posvetil analizi jo našli po dveh dneh iskanje v posušenem vodnjaku nedaleč od njene hiše, ni še pojasnila, ali je otrok umrl po nesreči, ali pa ga je kdo namenoma ubil. Preiskovalci zaslišujejo dve osebi, zakonca Giovannija in Antonio Percibaldi. ki trdita, da sta trupelce vrgla v vodnjak, ker ie otroka do smrti v l i »»Mili • i — njunem hlevu pomendrala krava. Tamara je. stalno zahajala k Per-cibaldi.ievim, saj je pri njih '.časih celo spala. Preiskovalci torej čakajo dokončne izvide obdukcije, da se izrečejo o Percibaldijevih. V dosedanjem zasliševanju sta zakonca podala baje nekoliko različni verziji dogodkov. -Mdk oau KMcatonmsKc votim na koroškem Več glasov za skupnost južnokoroških kmetov CELOVEC — Z lahkim prirastkom glasov, ki pa ni zadostoval za drugi mandat, so se za skupnost južnokoroških kmetov končale včerajšnje volitve v koroško kmetijsko zbornico. Skupnost, ki io bo v zbornici še naprej zastopal Ignac Domej (šele pred kratkim mu je avstrijski zvezni predsednik podelil naslov ekonomskega svetnika), ie dosegla 1.625 glasov. kar je za 212 več kot pred petimi leti, v odstotkih pa to pomeni porast od 3,86 na 4,33 odstotka oddanih glasov. Absolutno večino v koroški kmetijski zbornici si ie obranila koroška Kmečka zveza ljud- ske stranke, ki je dosegla skoraj 60 odstotkov slabih 36.0.0 oddanih glasov in .je število svojih mandatov za enega pomnožila. na 22 mandatov. Ob malo manjši volilni udeležbi kot pred petimi leti (80.85 odstotka) so socialistični kmetje ohranili svojih osem mandatov. medtem ko so svobodnjaški kmetje pridobili dva mandata in jih ima.io zdai pet. Upoštevati pa ie treba, da tokrat ni več kandidirala nevezana protestna lista splošnega kmečkega združenja, tako da pridobljeni mandati svobodnjakov in ljudske stranke gredo na njen račun. (Sindok) FRANKFURT — Po zadnjih vesteh je bilo v nedeljskih izgredih pri frankfurtskem letališču ranjenih 300 policijskih agentov, 200 demonstrantov so aretirali, ni pa znano število ranjenih med ekologisti, ki skušajo z vsemi sredstvi preprečiti razširitev frankfurtskega letališča. Težki obračun obenem jasno dokazu je, da .ie spor med hessensko deželno vlado in «zelenimi», kot v Zvezni republiki Nemčiji pravijo ekologistom. prešel me.is nolitične konfrontacije in se je že izrodil v pravi fizični spopad. Boj za frankfurtsko letališče je tako za vlado kot za «zelene» postal preizkusni kamen za vse bodoče pobude. Nemški organizirani ekologisti nasprotujejo gradnji tretje pristajalne steze, ker bi morali za to posekati kar milijon dreves. Smatrajo, da si družba ne sme uri-voščiti takega mačevskega odnosa do že dovolj prizadete narave. Vsi protesti in manifestacije Da so do sedaj naleteli na odločno nasprotovanje deželnih oblasti, ki trdijo, da je razširitev frankfurtskega le tališča neobhodna. saj se ie tu že tako zgostil letalski premet, da letališče obratuje na meji varnosti. Ko niso mirne manifestacije nbro dile zaželenega uspeha, varnostne sile pa so vedno s surovostio posegle, je v vsej svoji teži izbruhnil srd ekologistov. Do sedaj je varnostnim silam vedno uspelo zajeziti demonstracije, v nedeljo pa so jih »želeni* presenetili z dobro zasnovano strategijo mestne gverile. Manjše skupinice so se pojavljale na najrazličnejših krajih, z barikadami prekinjale promet na avtocesti in bližnjih cestah, ter se takoj umaknile, ko so prišla policijska ojačen.ja Še prej so demonstranti zažigali bari kade in s tem za več ur orekinili cestni promet. Napetost se ie polegla šele v nedeljo zvečer ob 21.. ko so se ekologisti umaknili z »bojišča*. S tem pa je vprašanje vse prej kot rešeno. V soboto je oroti razširitvi letališča v IViesbadnu manifestiralo 100 tisoč oseb. Združeni« za zaščito človekove sredine že načrtuje referendum, na katerem bi se prebivalstvo razjasnilo o razširitvi letališča. Oblesti na so s pomočjo sodstva že sprožile sodni no-sto"»k proti glasniku gzban;e eko-logistov Alesandru Schubartu Dolžijo ga izsiljevanja deželne vlade in da se poslužuje nezakonitih sredstev, da bi preprečil razširitev frankfurtskega letališča. Nova pobuda oblasti bo bržkone snrožda .protestov. Demonstrante bodo policijski vodni tonovi in pendreki ž.e razgnali, a jih ne bodo prepričali, da je njihov protest neumesten. Fulvio [»mina danes v Piranu PIRAN — Samoupravna interesna. skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti iz Pirana to jutri. 17. novembra, zvečer ob 18. uri in 30 minut v piranski mestni galeriji priredila literarni večer, na katerega so povabili tud: znanega tržaškega pisatelja Fulvia Tomizzo. Med drugim bodo prebrali nekaj odlomkov iz. njegove najnovejše kniige »Prijateljstvo* (L’AmicIzia). ki io je v slovenščini v teh dneh izdala Državna založba Slovence. Po literarnem večeru bo tudi pogovor s Tcmizzo, ki je že tobko nanisa’ o življenju ob italransko-iugoslovan ski meji in narodnostih in narodih. ki tu živijo, (bš) spremenjenih italijanskih družbenih razmer, vprašanjem brezposelnih, mladine, žensk, ki jih je treba vključevati v sindikalne napore za izhpd iz vsestranske krize države, za nov tip razvoja, za dejansko pre obrazbo italijanske družbe. Včeraj je 10. kongres CGIL po zdravil rimski župan Vetere, jutri pa bosta na Lamove predloge