NARODA *
DmStj in
the United
List slovenskih delavcev y Ameriki
and legal Holadaja.
75,000
TELEFON: CHeLsea 3—3878
Entered as Second Glass Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., wider Act of Congress of March 3,1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 175. — STEV. 175.
NEW YORK, MONDAY, JULY 29, 1935. — PONEDELJEfc, 29. JULIJA 1935.
VOLUME XLHL — LETNIK XT.TTT,
JUGOSLOVANSKA VLADA PROTI HABSBURZANOM
OSTRA STO J ADINOVIČEVA IZJAVA V JUGOSLOVANSKEM SENATU; RESTAVRACIJA POMEN J A VOJNO
Liga bo razpravljala o abesinskem vprašanju
Jugoslavija bi pod nobenim pogojem ne trpela
Habsburžanov )na avstrijskem prestolu. — Jugoslovanska vlada je dobila od avstrijske precej ugoden odgovor. — Jugoslavija želi živeti v
prijateljstvu s svojo sosedo.
BEOGRAD, Jugoslavija, 28. julija. — Ministrski predsednik Milan Stojadinovič je v senatu odločno izjavil, da je Jugoslavija nasprotna vsake-1 mu poskusu, da bi bila v Avstriji ali na Madžarskem obnovljena monarhija ter je rekel, da je Avstrija dala ugodno zagotovilo glede te zadeve.
"Habsburško vprašanje razburja naš narod/' je rekel Stojadinovič, "ker imamo samo žalostne spomine na Habsburžane. Nikakor ne moremo priznati, da je vprašanje glede obnovitve habsburške monarhije notranja avstrijska zadeva; to je mednarodno vprašanje, ki nas kar najbolj zanima. Obnovitvi monarhije bomo nasprotovali z vsemi silami.
"Veseli me, da vam morem povedati, da izmenjava mišljenja z različnimi diplomatičnimi zastopniki, ki so zastopani pri naši vladi, kaže, da ni smo sami v tej zadevi — ne samo naši prijatelji
Male antante, temveč mnogo e^-----kih velesil je
našega mišljenja.
"Smatram za veliko zadoščenje, da smo glede tega prejeli zagotovilo od avstrijske vlade in verujemo v lojalnost in dobro vero naše sosede Avstrije, s katero želimo ostati v9 prijateljskih odno-sajih.
DUNAJ, Avstrija, 28. julija. -Minerski predsednik Milan Stojadinpvič, stoječ na prostoru v Beogradu, kjer je bila 28. julija, 1914 prebrana {avstrijska vojna napoved, je spominjal Jugoslovane, da spremlja nevarnost vsake avstrijske sanje glede obnovitve monarhije pod habsburško vladarsko hišo. Govoril je na predvečer 21. obletnice napovedi vojne Srbiji.
Jugoslovanski ministrski predsednik, ki je ob-I enem tudi zunanji minister, je tudi imel govor v senatu. Rekel je, da je njegova vlada zadovoljna, da Avstrija z vrnitvijo lastnine bivši vladarski ro-dovini ne namerava obnovitve monarhije. K.ar se tiče Jugoslavije, je za njo vrnitev lastnine popolnoma notranja zadeva, ki sama ob sebi ne kaže ni-li.sence ogroženja evropskega miru.
Po celi Avstriji pa je naročeno, da utihnejo s propagando za obnovitev monarhije. Zupanom je bilo naročeno, da naj prenehajo s podeljevanjem častnega občanstva nadvojvodi Otonu, ki je pre-tendent na avstrijski prestol. Dve avstrijski provinci ste že sklenili, da občine ne smejo podeljevati najvojvodi Otonu ali kateremu drugemu Habs-buržanu častnega občanstva.
Mnogi monarhisti dolžijo princa Ernsta Ruedi-ger Starhemberga, da je dal povod za to odredbo, ker želi mnogo bolj regenstvo za sebe, kot pa prestol za Habsburžane.
BEOGRAD, Jugoslavija, 28. julija. — Velika cesarica Marija Terezija se je morala obrniti v svojem grobu, ko vidi, kaj se godi z njenimi političnimi načrti v povojni dobi. Marija Terezija je hotela, da Dunaj obvladuje vse avstrijske dežele ter je v ta namen vstanavljala nemške kolonije po avstrijskih nenemških deželah in zlasti po slovenskih L deželah.
V Jugoslaviji je še pol milijona potomcev Nemcev, katere je naselila Marija Terezija. In dasi so dobri podaniki Jugoslavije, vendar je v njihovih srcih našel odmev nazijski nauk. Ko se je v Nem-
TUJEZEMSKI ZI0ČINCI BODO DEPORTIRANI
Predsednik Roosevelt je odredil deportacijo 151 tujih zločincev. — Med njimi bo deportirana Dillinger jeva izdajalka.
Washington, D. C., 28. julija. — I'rcdsixlmk Roosevelt je odredil deportacijo 151 tujih morilcev, razpečcvalcev mamil in roparjev, ki se sedaj nahajajo v zv«"znih kaznilnicah. Deportirana I »o tudi izdajalka roparskega morilca Johna Dill i umerja, "ženska v rdeči obleki," Mrs. Ana Sage.
Justinu department tudi pravi, da bodo deportirani še liadaljni zločinci ter utemeljuje svoj ukrep s tem, da pravi, da ne kaže držati teli zločincev v ječah na javne stroške.
Mrs. Sage bo deportirana, ker je bila v Kast Chicago aretirana, ker je vodila zloglasno hišo. Sodišče ji je dovolilo do 17. avgusta, «1» uredi svoje zadeve, nakar l»o poslana v Xew York, od koder bo poslana na Romunsko.
Mrs. Sage je pred enim letom izdala detektivom, da bo Dil-linger ob gotovem času v nekem gledališču. Detektivi so ga v resnici zasačili, ko jo prišel iz gledališča ter so ga na ulici
LA CUARDIA SE JF NEMCEM ZELO ZAMERIL
Zupan La Guardia , ni dal dovoljenja nemškemu masseurju. — Trgovska pogodba je bila kršena.
Berlin, Nemčija, 28. julija.— V uradnem listu je bilo objavljano obvestilo, da je trgovsko pogodbo med Nemčijo in Združenimi državami kršil newyor-ški župan Fiorello LaGuardia. ker ni dal dovoljenja nekemu nemškemu masseurju z imenom "K."
Da pa nemška vlada ne namerava v tej zadevi nikakega diplomatičneijcn koraka, je razvidno iz naslednje izjave:
— Prepuščeno je ameriški zvezni vladi, da daj«' svojim uradnikom navodila, da se drže pogodbe.
vstrelili. Tedaj je "rdeča
Mrs. Sage s prstom ]>okazala na Dillingerja.
Med deportirani je f4 prodajalcev mamil, 50 ponarejevalcev denaivja in .'>7 morilcev, roparjev in drugih zločincev.
Generalni pravilnik Cum-mings je več mesecev prouča-val to zadevo ter slednjič prišel do sklepa, da ima vlada s temi zločinci preveč izdatkov, ako jih drži v ječah in je vsled J
Washington, D. C., 28. julija. — Državni department ni prejel nikakega protesta proti županu La(iuardia iz New Yor-ka, ker ni hotel dati dovoljenja nemškemu podaniku, ki je prosil za koncesijo za masseurja. Vsled tega tudi državni department o tem ni podal nikake izjave. In državni department ne kaže posebnega zanimanja za-j radi poročila iz Berlina, da smatra nemška vlada postopanje newyorskega župana -za kršitev trgovske pogodbe iz leta 192"», zlasti še, ker je Nemčija naznanila, da se odpove tej po-g<wlhi, ki poteče 14. oktobra.
EKSPLOZIJA ITALIJANSKE MUN1C1JE
Ubitih je bilo 50 ljudi. 12 trupel so našli, mnogo jib še pogrešajo. —
f> •	1	1	...	PM	W, ••
rn eksploziji v Turčiji je (bilo ubitih 7 vojakov.
Varese} Italija, 28. julija. — Po splošnem mnenju je bilo ubitih najmanj 50 ljudi, ko je velika eksplozija.porušila muni-'
MAKSIM UTVIN0V JE SKLICAL IZREDNO SEJO LIGE NARODOV
2ENEVA, Švica, 28. julija. — Kot predsednik sveta Lige narodov je sovjetski zunanji komisar, Maksim Litvinov sklical izvenredno sejo, da razpravlja o italjansko-abesinskem sporu.
ROOSEVELT SE JE VRNIL V WASHINGTON
POLKOVNIK HOUSE SESTAVIL L1GINA PRAVILA
Boston, Mass., 28. julija. —
tega predsedniku Rooseveltu „
_ _________ j____i ..!:. I Polkovnik Edward House, ki
priporočal njihovo deportacijo, kar je predsednik tmli odobril.
Po postavi iz leta 1929 jc mogoče deport i rati vsakega tujca, ki se pregreši proti postavi glede mamilnili sredstev. Po isti postavi more biti tudi deportiran vsak tujec, ki je izvršil kak zločin v prvih petih letih svojega bivanja v Združenih državah. Kateri tujec pa je kriv dveh zločinov, more biti deportiran ne glede na to, koliko časa je bil v deželi.
Do sedaj je bilo v navadi, da je moral vsak tuj zločinec prestati svojo kazen in je bil pozneje deportiran. Po sedanji odločitvi pa bo vsak takoj deportiran, da si vlada prihrani stroške za oskrbo v kaznilnici.
je bil svetovalec predsednika Wilsona in se je proslavil kot svetovni diplomat, je prv;' odkril, da so bila prva pravila Lige narodov napisana v Magnolia. Bilo je tedaj, ko je prebil prvo poletje na posestvu T. Jeffersona Coolidge. Tlouse je rekel, da ga je tedaj obiskal predsednik Wilson in sta dokončala pravila.
House, ki je v petek obhajal svoj 77. rojstni dan, je rekel, da bi bile Združene države pristopile k Ligi narodov, ako bi bil predsednik Wilson ozdravel. Po njegovi trditvi je bilo tedaj 90 odstotkov ameriškega naroda za zastopstvo Združenih držav v Ligi narodov.
cijsko tovarno Bickford-Smith.
Kc)Mjpolna poročila iz Taino, kjer se nahaja tovarna, naznanjajo, da so našli 12 trupel. Najbrž«' pa bo mrtvih najmanj ">0 ljudi, ker jih še mnogo ]>ogre-šiijo. Na razdaljo več metrov so bila razmetana trupla nesrečnih žrtev.
Eksplozija je nastala v poslopju. kjer so bila po večini zapo-slena dekleta.
(iasilci iz bližnjih krajev so prihiteli na kraj nesreče, toda njihovo delo so ovirale nadaljnje eksplozije.
Ankara, Turčija, 2«. julija. — Ko je nastala eksplozija v dveh inunicijskih skladiščih blizu Izmita ob Marmorskem morju, je bilo ubitih 7 vojakov. I'radno se naznanja, da je povzročila eksplozijo cigareta, ki je bila vržena v suho travo V skladiščih je bilo mnogo nabojev in bomb.
i asopisom je bilo prepovedano poročati o eksploziji. To je sedaj že druga eksplozija v ene.m tedfni. Prva eksplozija je bila 21. julija v Istanbulu.
Washington, D. C., 28. julija. — Danes se je vrnil predsednik Roosevelt v Belo hišo z dva dni trajajočih počitnic, katere je preživel na jahti na Potomac reki.
SENATOR MCADOO LOČEN
Los Angeles, Cal., 28. julija. — Senator William Gibbs Mc-Adoo, ki je bil pod predsednikom Wilsonom zvezni zaklad-li i čar, in hči predsednika Wilsona Eleanor Wilson McAdoo sta bila ločena, ko je najvišji sodnik Dudley S. Valentine podpisal tozadevno razsodbo.
Prošnja, katero je McAddo-va žena vložila za ločitev zakona v juliju lanskega leta, navaja kot vzrok za ločitev veliko duševno muko, ker je McAdoo vstrajal pri tem, da živi v Washington!!, kjer ozračje škoduje njenemu zdravju.
čiji pojavilo nazijsko gibanje, so se vsi ti Svabi zbudili in ž njimi njih narodni čut. Vsi nemški listi pišejo v smislu narodnega socijalrzma, izjema je samo zagrebški list Morgenblatt, ki se ne zavzema za nazije, ker je židovski list. Z vso gotovostjo pa se more reci, da so vsi nemški podaniki Jugoslavije odločni pristaši kljukastega križa.
200 VETERANOV
NENADNO ZBOLELO
Northport, L. I., 28. julija.— Kmalu po kosilu je od 200 veteranov, ki se nahajajo v ITni-t<*d States Veteran's Hospital v Northport, L. I., nenadoma zbolelo 10 veteranov tako resno, da so morali biti poklicani duhovniki, da so podelili zadnje cerkvene obrede.
200 drugih pa je zbolelo manj resno. Ravnatelj bolnišnice dr. Georg Brewster je uvedel takoj strogo preiskavo hrane, ki je bila servirana veteranom.
Do sedaj v hram še ni bil najden nikak strup, toda preiskava se nadaljuje pod vodstvom dr. Brewsterja. Vsi zastrupljeni so občutili hude bolečine.
EKSPLOZIJA V INDUI
Kalkuta, Indija, 26. julija. — Pri eksploziji v rudniku Joktiahad v Giridihu je bilo u bitih 33 rudarjev, 43 pa jih je bilo ranjenih.
Eksplozija jc pozročil kisik, ki ga rabijo za razstreljevanje premoga. Po eksploziji je nastal požar, ki pa je bil kmalu pogašen.
» CENENO PIVO
Dallas, Texas, 28. julija. - -Menda ni nikjer v Ameriki pivo tako poceni kot je v tem mestu. V gostilni lahko pije človek pivo celo uro in plača le šestdeset centov. Pivo servirajo v čnšah, ki drže po 24 unč.
TROCKI NAPOVEDUJE VOJNO
Oslo, Norveška, 28. julija — Leon Trocki pravi, da bo v treh letih izbruhnila nova svetovna vojna, ki bo sledila abesinsko-italijanski vojni.
Odkar je prišel na Norveško, je Trocki podal svojo prvo izjavo listu Arbeider Bladet. V tej izjavi pravi:
— Italijansko-abesinska vojna je v isti zvezi z novo svetovno vojno, kot je bila balkanska vojna leta 1012 s svetovno voj-lno 1914.
Rekel je, da je vojna med Rusijo in Japonsko neizogibna v enem letu, da bo Japonska spočetka uspešna, pozneje pa bo izgubila zarmli svojih notranjih razmer.
CAPONOV TOVARIŠ ARETIRAN NA ŠPANSKEM
Barcelona, Španska, 28. julija. — Tukajšnja policija je aretirala Romuna Aleksandra Ša-mansku, ki je bil svoječasno član Caponove tolpe v Chicagu. Na roki ima vtetovirano ime "Al Capone." ____
Brzojavno je naprosil člane sveta, da mu nemudoma odgovore, kdaj se želijo sestati, 31. julija ali 1. avgusta ob 5 ^poldne.
Ni še gotovo, ali bo Italija vdeležena pri tej seji, kajti Mussolini je obvestil Ligo narodov, da bo poslal svojega delegata samo, ako je Abesinija pripravljena obnoviti pogajanja pod Mussolinijevinii pogo-ji. S tem jm hoče Mussolini samo dobiti na času, da bi se mogel tembolj pripraviti na vojno. To je sedaj prvič, da je kaka stalna članica Ligi nega sveta zapretila, da se ne bo vdele-žila seje, ako ne gre vse po njeni volji.
V svojem poročilu pravi Mussolini, da "za Italijo ne bo nikake težave prisostvovati seji, ako se bo seja omejila samo na to, da najde najboljša sn-d-stva, po katerih bi bila posredovalna komisija postavljena na stališče, da zopet prične s svojim dolom.1'
Abesi>iisko-italija.nska pogajanja v Scheveningenu na TIo-landskem so se razbila, ker se delegati niso mogli zediniti glede predmeta, o katerem naj bi razpravljali. Abesinija je zahtevala, da se naj najprej reši vnrašanje glede meje. Italija p,, je to zahtevo odklonila. Italija je zahtevala, da komisija ne razpravlja o tem, ali so bili Italijani ob času spopada pri Ulualu na abesinski zemlji. Abesinija pa je zavzela nasprotno stališče, ter zahtevala, da je med vsemi vprašanji to vprašanje najprej rešeno, in ker so bili štirje člani te komisije enako r.vzdeljeni v svojem mišljenju, je Abesinija predlagala še petega člana, ali pa naj o tem odloči svet Lige narodov. Tta-lija pa je ta predlog zavrnila in komisija se je razšla.
London, Anglija, 28. julija.— List "Law Times" zahteva, da Anglija zapre Sueški kanal in s tem prepreči vojno med Italijo in Abesinijo.
Z zaprtjem Sueškega kanala bi bila Italija prisiljena pošiljati svoje ladje več tisoč milj okoli Afrike, predno bi prišle do Eritreje in Somalije.
Po pogodbi devetih držav iz leta 1888 mora biti kanal odprt vsem deželam v mirnem in vojnem času za bojne in trgovske ladje.
"Law Times'' pravi, da Italija ne more pričakovati, da bi se države držale te pogodbe, ker Italija krši kar štiri pogodbe — pogodbe med tremi državami iz leta 1906, Kelloggovo pogodbo, določbe Lige narodov in svoje prijateljske pogodbe % i Abesinijo iz leta 1928,

If
G L rA 8 NARODA"

NjW YORK, MONDAY, JULY 29,1935.
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. A.
a
Glas Naroda

Owied and PoMWud by SLOVENIC PUBLISHING COMTAN1 !▲ Corporation)
rrmak Sakaer, President
L Benedlk, Treaa.
Plaea of bad— ai tha corpora tk» and addreaaea of above officers: 910 W. 10» Stroj Bwth of Manhattan, New ¥etfc City. N. X.
6LAS NARODA (Voice of Iks People)
Issosd lrgy Day Except Sundays and Holiday«
g ^ k	rta raUa na Aaarlko In	Za New Tork srn esio loto	97.00
	9000	ZM POl ifUL ••••••••••••••ooaoo	9&50
9* pot Mi	1 v. .»-v. ...... . 93.00	Za InosensCvo wo eelo loto......	97-00
ta Oatrt 1	rta fUO	Za pol teta .....••*....<•••«•	98J0
Subscription Yearly ««.00
Advertisement on Agreement
_"Qiao Naroda" lafaaja reakl dan lsraemil nedelj la praanlkov._
Itopial breo podpisa In osebnosti eo ne priobčujejo. Denar naj se blagor oil »oftUJatl po M on«j Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da 80 nam tudi prejtnje MvallMe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAB NARODA", tli W. 18th Street, Ne« York. N. X.
i: CHelsea MIN
SR
NIKDAR VEČ VOJNE!
Ko je leta 11)18 utihnilo grmenje topov, ko so se fronte vslod izčrpanosti zrušile, ko so se izžeti možje in postarani mladenič; vračali tdomov ter metali proč okr vavljeno oivžje, je vsepovsod donela sveta zaobljuba:
— NiJddar več ne bomo nosili orožja, nikdar vec se ne bomo udeležili vojne, (iospoda naj se niedsdboj vojskuje in pobija, delavci se ne bodo nikdar vee.
V	lji^leh je prevladal«) prepričanje, da je bila izvo-jevana vojna zaldnja in da je enkrat za vselej konec bratomorne morije.
Temne sile so pa le začasno odnehale. V svojih skrivališčih so tičale in se zanašale na človeško pozabljivost
Polagoma, toda vzrajno so začele širiti svojo moč in vcepljati seme sovraštva v doraščujočo mladino, ki ni bila Meležna trpkasti vojnih Idt.
Danes. sedemnajst let pt» koncu svetovne vojne, je s%'et zopet pripravljen lia novo. še strašnejšo-
KrvoI<H-neži so z^pt-t premagali prijatelje miru.
Danes, sedem najsi let po krvavem klanju, je človeštvo vsplošnein i h »zabilo vojne grozote.
Le malo vojnih udeležencev se si živo spominja pasjega življenja v zakopih in strelnih jarkih-
Zdi se, da so pojH»lnoma jmzabljene iM*lgane, stenice, uši, gnjijoča trupla, mrhovina in lakota tistih let-
Kajti če bi ne Ibilo vse to pozabljeno, hi organizacijo vojnih lileležencev odločno nastopile proti oboroževanju. Pa ne natopijo. V teh organizacijah so najbolj navdušeni patrioti in najhujši vojni ščuvači.
Svet ni bil še nikdar tako oborožen kot je sedaj. — Tvornicc za orožje in municijo obratujejo s polno paro. Vsak se smatra za ogroženega otttroiua za napa*'lenega.
To pa izrabljajo vojni hujskači.
Klic. du moramo biti edini in pripravljeni* —#c najvišje povelje, ki zaftduši vse klice in prošnje za mir in /a bratstvo med narodi. Surova sila zmaguje nad zdravim razumom.
Zacnkrait se še ne ve, kateri narodi so si zavezniki in kateri sovražniki. Zaenkrat se še ne streljajo- Toda vsak Man je lahko sprožen strahoviti ntfboj.
V	času vojnih priprav, ko se »ti, da je ni sile na svetu, da l>i obračunala z vojnimi ščuvači* počiva neizmerna odgovornost na širokih masah delavstva-
Delavski sloj ki je bil vsled vojne še veHino najbolj prizadet, naj razsodi in odloči: — Nikdar več!
Važno za potovanje.
Kdor jo som«s;«s potovati v stori kroj aH dobiti koga Od tam, is potrebno, do /s poueon v vseh »tvorih. VsUd nato dolgolstns ifakji Vam somoromo dati najboljia pojasnilo to tudi v*s potrebno proskrboti, do Jo potovanj* udobno to hitro. Zato so Hipno obrnit* no not sa vso pojasni*.
Hi preskrbimo vso, hodih prošnje ta povratno dovoljo-njo, potno listo, viseje in sploh vso, kar jo oo potovanja po-drobno v nojhitrojiom času, to kar jo glavno. Oo najmamjis irf f£uiJk&.
Nodriavljoni noj no odlašajo do sadnjogc trenutka, kar prodno so dobi io Washing t ona povratno dovoljonje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj on mesoe.
Pihto torej takoj oo brooplačna navodila to msaotavljo-too Vam, da boste poceni to udobno poiova*.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 Wat 18th Street New York, N. Y. --•	•
BREZPOSELNA MLADINA
Najtežje ameriško vprašanje.
Načrt predsednika Roosevel-ta za zaposlenje ali nadaljno iz-šolanje vsaj 650,000 fhladih ljudi potom federalne mladinske administracije (National Youth Administration) predstavlja vrhunec gibanja, ki se je udejstvoval tekom zadnjih treh ali štirih let.
Od poloma 1. 1929 več kot 11 milijonov mladih ljudili je doseglo starost 18 let, ki se navadno smatra kot starost zaposlji-vosti. Ti mladi ljudje so postajali v dolgih vrstah pred pisarnami ali tovarnami, da si poiščejo delo, ali pravilo so jim jo, da so daje prednost ljudem, ki so poročeni in morajo vzdrževati družino.
Koliko je brezposelnih mladih ljudi, se ni nikoli ugotovilo. Doznali bomo le. ako se izvede predlagano ljudsko štetje nezaposlenosti.
Federalni prosvetni urad (U. S. Office of Education) je izvršil študijo v kakih 40 občinah in na podlagi-iste se ceni, da od 22 milijonov mladih ljudi v starosti od lfi do 25 let je približno 3 milijone jih. ki so izven šole in brez zaslužka.
Federalni otroški urad (U. S. Children's Bureau) je procenil, da mt^seca julija 19.*U izmed f»,K00,000 za pošlji vili mladih ljudi v starosti med IS in 29 leti, ki so dovršili srednjo ali visoko šolo, je bilo 2,450,000 brez dela.
Podatki nabrani od federalne pomožne organizacije (FERA) pokazali so, da približno 300 tiso«" ljudi na reliefu meseca oktobra 1934 nI sploh nikdar bilo zaposlenih in da 9 izmed vsakih 10 jih jo bilo v starosti 16 do 25 let.
Tekom prvih dveh let depresije ni bilo nikako široke pripo-možne akcije in se je relief smatral kot lokalen problem. V spomladi 1. 1932 so poročila o "romajočih mladeničih** vzbudila splošno senzacijo. Miss Ab-bott, ki je bila tedaj na čelu federalnega otroškega urada, je poročala, da "moški odrasli in nedorasli mrgolijo v vseli tovornih vlakih____Potujejo, ker
ne znajo kaj drugega storiti. Dostikrat so prepon osni, da bi ostali doma brez dela. zato niso v splošnem običajnega tipa potepuhov.**
Prvi korak v rešitev toga problema je bila tistanovitev mladeniških taborišč, ki slovijo pod imenom OCT (Civilian Conservation Corps). Tekom dveh let obstoja jeCCCdala zavetje .350,000 mladeničem v starosti IN do 25 let, zaposlenim v a melioraciji javnih zemljišč in gozdov. To spomlad je bil predsednik opolnomočen, da podvoji število mladih ljudi v CCC taboriščih.
Federal Emergency Relief Administration je od svoje ustanovitve maja 1933 storila trojo v odpomoč pot robnim mladeničem. Taborišča za potujoče ljudi (transient cami»s)
CENA
DR. KČRNOVEGA BERILA JE ZNlZANA
5»»
Angleško-slovensko Berilo
BNdLISB SLOVENE KBADEB ŠTAŠM SAMO
$2
Earo&ts pa pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
U6 WB8T 18tk STttJt? New Torte City,
se nahajajo sedaj skoraj v vsaki državi in njih naloga je pomagati ljudem, ki so zapustili svoje običajno bivališče.
FKRA je tudi dala sredstva za. strokovno vzgojo. Dala je delno-časne službe kakim 90 do 100 tisoč dijakom, ki drugače ne bi mogli dovršiti svojih študij. Junija 1934 je bil začet program za izvežbanje vajencev.
Vsa upanja za skorajšnjo rešitev gospodarske krize so niso vreaničila in problem nezaposlene mladine ji' postal nujnej-ši vaško loto. Program, kateremu jo posvečena National Youth Administration, seveda no reši ves problem, ali nudi priložnost za zboljšanje znatnemu dolu nezaposlene mladino. Ob onem obrača pozornost posameznih držav in občin na vprašanje, ki jo zares največje v današnji Ameriki. FLIS.
ŠOLSKA DOBA IN VAŠ OTROK
Piše Dr. John L. Rice
zdravstveni komisar mesta New York.
('a« je že, da pripravljate svojo otroke za šolo in, ako hočete. da usjH'vajo v svojem učenju kot hi morali, zagotovite, da so v dobrem zdravju. Vsak otrok ima pravico do dobrega zdravja in dolžnost je staršev skrbeti za to, da ga imajo.
Vzemite s seboj otroka k svojemu zdravniku, tla preišče njegovo telo. Zdravnik vam natančno pove. kako je njegovo zdravje, in vam pove, kaj naj storite, da otrok ostane pri dobrem zdravju. Približno 80 odstotkov vseh otrok, ko vstopajo v šolo, ima eno ali več telesnih hib, ml katerih so mnoge manjše narave, tako da se dajejo zlahka popraviti. Ali tudi maaij-še nerodnosti utegnejo dostikrat zadrževati šolski uspeh otroka.
Gnjili zobje, slab vid ali posluh, lwwlhranjenost ali pod-normalna teža so glavno hibe, ki jih najdemo pri otrocih, ko so vpišejo v šolo. Vsaka izmed teh bih more preprečiti pravilno usjH'Vanje v šoli. Skoraj vse te hibo se dajejo zlahko popraviti.
Starši naj si zapomnijo, da pod h ranjen i otrok ni vedno oni otrok, ki no dobiva zadosti jedi. Dostikrat krivda je v dejstvu, da otrok ne dobiva pravilne vrste jedi, da ni pravega ravnotežja v njegovi d i joti. Zdravnik vam pove, kako jedi naj otrok vživa, in ako sledite njegovemu nasvetu, bo otrok kmalu pridobival na teži. Vsak rastoči otrok mora imeti polno svežo zelenjave, zrelega sadja mi vsaj kvart mleka vsak dan.
Otroci so dostikrat slabotni in pod težo, ker nimajo zadosti odpočitka. Pazite na to, da otrok spi vsaj po devet ur vsako noč in da uživa tudi polno svež* /a zraka in solnčne svetlobe. Naj se privadi k vsakdanjem kopanju.
Vzamite takoj inventar otrokovega zdravja; sledite zdravnikovemu nasvetu in vaš otrok bo uspeval v šoli kot drugi otroci.	FLIS.
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naroČiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahkb stori. — Naročnina ža stfcri kraj stane $7. — V Italijo m* ne Ijamo.
NOVI JACK RAZPARAČ
Prebivalstvo mosta Fanilia-ma in njegove okolice na Angleškem živi v paničnem strahu pred neznanim možem "z bodečimi očmi," ki napada dekleta, jih omamlja z udarci po glavi in nezavestne davi. Njegovo nastopanje spominja povsem na stra.snega Javka llaz-parača, ki je moril dekleta in ženo. Iz neverjetne surovosti in b«»sa, ki ga kaže novi Razparač pri svojih dejanjih, sklepajo, da gre za poblaznelega človeka. Doslej ga pa zaman lovijo, čeprav je zadnjič napadel in strašno zdelal družbo kar treh deklet.
ČAROVNIK BRZIC
Daleč na švedskem severu je umrl te- dni v visoki starosti »plavar Tolin, ki je bil meti svojimi rojaki zelo popularen. Imenovali so ga zavoljo njegove izredne spretnosti na divjih vodah 44čarovnika brzic.** Tisočkrat je v svojem življenju zrl smrti v obraz, a ga ni ujela pri njegovem poslu. Nekoč j« na vodi, ki io ni še poznal, vo dil svoj splav, ko ga jo presenetil silen slap. V zadnjem odlomku sekunde j«' zagledal skalo, ki j«* molela iz votle in nanjo je skočil s silnim skokom in se rešil, hunI tem ko je splav zgr-mel v globino.
MAČKO PRETRGALA NA DVOJE
V .Tobstu pri Fuersteiifeldii blizu Gradca se jo te dni primeril strahovit zločin nečloveške matere. Kovačeva žena Marija Stangl je umorila svojega triletnega otroka s sekiro. Ločila mu je glavo od telesa.
Morilka jo stara 42 let. njenemu možu pa je 60 let. Zločin se je z neverjetno sirovostjo zgodil oh pol treh zjutraj. Tedaj je namreč mačka v hiši povzročila šum, ki je kovačevo že-110 zbudil iz spanja. Stanglova jo vstala, vlovila žival in ]»natrgala mačko z rokami na dvoje. Nato je stop9a k otrokovi postelji, ga vzdignila z ležišča in nesla iz hiše. Tam ga je položila na tnalo, vzela v roko nož in zasekala rano v otrokov tilnik.
Udarci pa so bili preslabotni, da bi mogli povzročiti smrt. Otrok je jol vpiti na pomoč, kar je kovačevo ženo menda še bolj raakačilo. Urno je tedaj planila
POČASNO MUČENJE
To je resnična zgodba. Pravil mi jo je prijatelj, ki nima navade pretiravati ali lagati.
— Zdaj delam, hvala boga. — je pripovedoval, — prej pa cela tri leta nič. Še danes mi je nerazumljivo, kako* sem st mogel pretolči skozi tiste hude čase. Družino imam, to veš, najstarejši fant je star sedaj komaj osem let, najmlajši pa jot Iva 'shodil. Sempatam sem ujel kakšno žernado, da so
v	drvarnico, pograbila sekiro, položila otroka na tnalo in 11111 o.Vr*kala glavo. Potem jc položila truplo in glavo v leseno kad. Zjutraj okrog petih je vstala in pozvala sosede, češ pridite in poglejte, zgodila se je nesreča!
Sestdesetletni mož morilke jo doznal za zločin šele zjutraj, ker je vso noč trdo spal in ni slišal otrokovega vpitja. Sosedi, ki jih je hotela morilka preslepiti z dogodkom, so naznanili zločin orožnikom. Stanglova pa jo medtem pohitela k cerkovniko-
vi	ženi rn naročila, naj zvonijo za mrliča. Cez nekaj časa so vstopili orožniki. Našli so zlo-činko mirno in zhrano pri zajtrku. Srebala j<- kavo. Pri zaslišanju je priznala, da je izvršila umor, pravi pa, da jo je v zločin napotila beda. 7. možem sta imela živil samo >♦* za nekaj •lni. Preiskava je ugotovila, da to no drži. kajti zakonca imata v hlevu dovolj živine, tla jima ni bilo treba stradati. Nečloveško mater so izročili sodišču. Preiskali so jo tudi zdravniki, ki pravijo, da jo popolnoma odgovorna za svoj strašen čin.
TIGRI PR0H MESTU
Prebivalci mosta Madrasa v Tndiji so v velikem strahu. V zadnjih mesecih niso tigri v njegovi okolici požrli nič manj nego 160 domačinov "111 Evrop-cev. Zaman se t indijo, da bi nevarne zveri spravili v pasti. < »kusile so človeško meso in jih živalska vaba ne spravi več v past in pred puške. Zveri so postale sploh tako krvoločne, tla se niti beli lovci s puškami ne upajo več v džunglo, kjer imajo tigri svoje brloge in to je v neposredni bližini mesta.
■v ■
»lHf1'«1*!!
DENARNE POS1LJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
t jugoslavijo
« 2.75__________Din. 1M
$ BJS5____Din. 2M
$ 7H__Din. 3M
911.79_________Din. M9
923JM ________ Din. liti
947.it__________Din. Siti
V ITALIJO
Za 9 .......... Lir Iti
9H3S_________Lir 2tt
944.49_________________Ur 500
$88.20 .......... Lir liti
9179.— .......... Ilr 2000
9293.—______ Lir 3909
KMU. 89 CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 8O NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
tapiaeno vetju naakor kot sformj navedeno, bodla! v dtnarjin y «U Bralk dovoljujemo ie boljo pogoje.
istlaCila v
In tipIMBe $ »—1
919.— 91S-—
ambelskia dolabj1b nerate
......910.99
...... 9lfc>—-
Prejemnik dobi v sta
Nnjan
.......... 941-29
.....99L99
kraja lsplaCUo t dolarjih.
SLOVENK PUBLISHING CGMPKNY
"GUi Nirttdt" tok mm nMto	mw ton. h. t.
imeli otroci in žena kaj za pod zob, zame pa največkrat ni nič ostalo. Zdaj je pa vse pozabljeno, razen enega samega dogodka, ki mi bo ostal do smrti v spominu.
Stisnil je pesti, in čuden o-;.-onj mu je zažarel v očeh.
—	Predlansko zimo je bilo. Ves prezebel in premrl •-eni se vrnil domov. Žena mi je že z obraza brala, da je bila vsa moja hoja in popraševanje zastonj.
—	Po večerji vzamem v roko angleški časopis, in oko 1111 obstane na malem oglasu, da iščejo človeka za delo, ki sem mojster v njeni, kajti izučil sem se ga že v starem kraju.
—	Kako da uisem davi tega opazil? — sem si očital... — Zdaj je že ura šest in je prepozno, jutri bo pa zagotovo prepozno.
—	Navzlic temu sem se p 1 naslednjega jutra odpravil na pot z desetimi centi v žepu. < )d zadnje postaje potluličn« železnice je bilo se dobri dve milji hoda do podjetja, kjer -eni -e uadal dela, zaslirŽka in sreče.
—	Stopim v pisarno, v kate-il je sedel za veliko pisalno mizo zavaljen možak. Dolgo se ni zmenil zame. Prestopal sem se z noge na nogo in včasih malce zakašljal, da bi ga opozoril nase.
—	Slednjič me vendarle pogleda iznad očal in mi pomigne k sebi. Pokažem mu izrezek iz č»Mxpisa, prikima, premeri me otl glave do nog in mi veli, naj sedem.
—	Bo! — je vzdrgetalo v meni.
—	Nato me je začel sknr.i nekoliko preveč prijazno spraševati, kako se pišem, kje stanujem, in druge podrobnosti. Vse je lepo zapisal na veliko polo papirja. Posebno se zanimal za moje strokovno '/nanje, pri katerih podjetnikih .-»■ni že delal v tej deželi, koliko ča-a pri tem in onem in koliko plače zahtevam.
—	Na to mi je bilo težko odgovoriti.
—	Ali bo petindvajset dolarjev na teden dovolj za za četek !
—	Petindvajset dolarjev!— sem pomislil 111 bi iiaraje do stropa poskočil. Čudovita .-lika >e mi je pojavila preti očmi: v štirih tednih bo vsa družina toplo oblečena, in v>ega bomo imeli za potrebo.
—	Torej petindvajset d o-larjev, — je zapisal. — Pozneje pa več. Lahko bi že dane> začeli, — je rekel, — toda moj kompanjon se Šele jutri vrne i/. Philadelphije. Imava tak dogovor, da jaz brez njega m 011 brez mene ne more nikogar najeti. Jutri vam bom pisal, kdaj lahko nastopite službo.
—	Ves radosten sem se mu lepo zahvalil. Do vrat me jo ,-promil in mi krepko stisnil desnico, kar pri go<podarjiri ni v navadi.
—	Na hodniku se pot i pij 0111 in opazim, da sem v naglici pozabil na mizi dvoje spričeval.
—	Vrnem se v pisarno. Gospodar ali karkoli jc že bil, ni več sedel v udobnem stolu, pni je pa stal pri okrni in tiho požvižgaval. Oprostil sem -se, 011 se pa ni uiti zmenil zame.
—	Ko pobiram z mize svoje listine, mi pade pogled v košaro poleg gospodarjevega stola. V košari je bila zmečkana pola papirja, na katero ie bil malo prej zapisal mojo ime, naslov, leta mojega službovanja in pripombo, da mi bo plačal petindvajset dolarjev na teden.
—	Ej, prijatelj, če bi ne 1-mel doma žene in treh lačnih otročičev, bi* v tistem hipu v pisarni nekdo umrl nasilne smrti, jaz bi bil pa v Sing Sin-gn za vse življenje preskrb Ijen.
"GLAS NARODA*9
NEW YORK, MONDAY, JULY 29,1935,
STA NE S A I 1X8 E K:
V	.Jožkov hrbet žge soiled; kakor bi tik za njim nihala razbeljena plošča, tako mu je. In po vratu in rokah ga peče in krog nog so lovi razgreti ve-tore, ko da bi žareli tisti kamenčki, ki se mu izmikajo izpod bo>ih podplatov, tla jedva lovi korake. Navzgor se vije steza. Jožko rita* polno samo-kolnieo gonja pred seboj.
Skoro kolena si grize. I* o obrazu mi drsi znoj v debelih kapljali, ga žgeeeta ob homI ter polzi v kot trpko ovešen:ii usten. Pfej, kako -lan okus, pr. nima kdaj izpljuniti. Komaj utegne požreti slino, da si omoči grlo, že plane sapa iz L-jega in ga hladno oplazil po kolenih. Kar pri jetrno mu je, tak vetere po nogah, ki >e mu kot bilje stresejo, kadar se u-prc.
Že od jutra grize v strmo stezo in prepeljava ta smrd-ljivi gnoj iz hleva mimo hiše na polje nad njo. Dopoldan je Št šlo z dvanajstimi barti; ali sedaj jih je že kar treba čez dvajset in več. Kako l»i .Jožek vedel. Preveč bole sklepi, hrbet je v muki upognjen in k.>-žn peče in noge so j>ostale nekam šibke. In, čemu bi vobče štel? Bridkost ne bo nič manjša. Do noči mora bili sj>elja-iio. ..
V	Jožku oživi očetova grožnja s hladno drhtavico: — Da boš pomnil, tutie uegodni! in v vzdih mu je bridko zapla-lo: — Dasiprav si dušo iz«i: bas iu hrbet ukriviš...!
O, saj si ga bo sapa, ž«* kai upira.
Kolo -predaj »-villi in sunkovito poskakuje. Jožka strese pc telesu vprav do peta. V stezo bolšči, še ozreti >e ne upa. Mimo hišnih vrat pelj", na pragu pa stoji mama; bleščeč rdeč trak obrobijeneg-i krila mu zbode pod povešcui trepalki. Vroč sram mu oblije telo, da občuti vso trudnost, kakor bi bič padel nanj. Skoro klecne pred pragom.
< 'e bi vsaj za hipec pogledal tja na mamo, v mehak i braz in tiste modre oči, bi mu bilo lažje. Za celo od pušča -nje je toplote v njih.
Premoti ga očetov grozeči obraz, ki mu -topi pred oči; grenko se zgane v njem, kakor bi ostudna roka segla po sreu in ga stisnila.
Kolo s podvojeno močjo za-
TAT
cvilil in oduši Jožkov bolestni krik. Sklonil se tako globoko, -d«, mu znoj spolzi nazaj iu zamegli oči. Bolj kot vročina solnca čuti zdaj materin pogled, ki ga spremlja kvišku, bode skoz hrbet vprav v srce in tamkaj joče; — Jožek, nikar več, nikar...
Kako je strašno žalostno iu zal Jožku. Trga se v njem, ihiti in duša proseče izteza roke proti mami: — Saj ne bom, mama! Enkrat sem, pa ne bom i ikdar, nikdar — več!
Ali mamine oči prosijo: — Jožek, Jožek, Zakaj?!
Preveč za Jožka. Upira srce udarja kot kladivo in soi-ca kar ne čuti več. Samo proč, proč, kriči v njem.
Pr.-ti na nogah se krčevito i.krivajo v stezo, liri k* t zaboli, noge iu roke vztropetajo v l>o-iečini in ž«' omahne - samokul-nieo za rob. Se enkrat, dvakrat se upre van jo, potem pa klecne poleg nje oh kupu gnoja. Obraz mu omahne v dlani; tako poln, rdeč obraz in tako majhne roke. Telesce stresa jok: mama, res, res ne bom več, mama moja!
Kakor da ni več sonca, ne j trudnosti; samo kesauje ga je.
Kakor neusmiljen je greh. L'i « bčutek, da je sramu tako grot-, Še -olzave povrh, je Jožku neznosen. Le kako bi -e zveril, <ia bi ga bilo manj videti? — Prevelik je obraz za te majhne roke. Samo oči in nos so >l-:rile, vse drugo pa kar boli v svetli gorikoti, ki sije vanj. Prižema se k zemlji, si želi jame, da bi se skril vanjo, ali v-aj teme, noči.
• ,Xoč... Ob njej bo konec njegove muke. Tam brli majhen plamen upanja, zanj veliko, goreče pričakovanje odpii-ščellja.
Hladno ga spreleti. V dlani, kamor ožcma obrazek, sin * očetov obraz, skrivnostno prosojen in grozeč: da bo speljala« do noči, tatič!
Strese s«'. Ima občutek, da nad njim visi očetova desnica, da ga bo zdaj — zdaj težko o-plazila, prjtisnila ob tla iu od nekod se bo trgal krik: tat, tat, tat! Bežati ali nekaj storiti, da ne bo vsega tega. Odvrniti to roko, prestreči jo prej, preden pade in uničiti tisto l>esedico, ki tako zaboli: ustreči očetovemu ukazu.
Sila. ki jo porodi strali,
ABESINSKI VOJAKI
Slika nam predstavlja skupino abesinskih vojakov v vežbal-nem taborišču prWAddis Ababi. Abes in ski vojak je pogumen in odločen. Italijani bodo imeli mnogo posla, če jih bodo hoteli- pre magati.	- ,
vzvalovi v njeni; ali ko se hoče dvigniti, se mu roka upogue; ne vzdrži telesca, ki se zvije kot steptana bilka. Trudnost ga pritL-ne nazaj. Z obupom nad lastno nemočjo stisne mokri obrazek v dlani in do smrti se čuti onemoglega. Sonce žge, vest peče do bridkega kesa nja. V njem se dviga sovraštvo do želje, ki ga je zvonila, zaničevanje do roke, ki je edprla predal in vzela dva svetla denarja, v grlu se sprevrača v pel i ii tista sladkost bonbonov. O, da bi nikdar ne storil "kaj takega. Jožek bi izpljunil ta gnus, ki so ga naenkrat vsa usta polna, pa se jih boji odpreti, da ne bi planil v glasen jok. Samo tiho, krčevite ihti.
Matere mu je žal, očeta in Ivana, ki ga je tako plašno pogledal in rekel: — Grd si, Jožek. Mati je jokala, oče pa je sklonil glavo in stopil v kot. Jožek je videl, kako je dvignil ioko k obrazu in vzdihuil. Po tem so dolgo vsi molčali, do-kier ni oče -topil p reden j: — Negodnik, pa tatič!... In nato: — Za kazen... da boš pomnil! Jožka je oblila mrzla i^i potem spet vroča polt, da bi rajši videl, da bi ga pretepel, kot da je talko bolestno vzdih-nil. Kako majhna se mu j^ zdela ta kazen. Ko je pomislil, - kakšnim zadoščenjem se bo zagrizel vanjo, mu je kar odleglo. Da bo kazen tako huda in da ga bo strla pred koncem, >i pač ni mislil. Samo odpu-ščenja je slutil v njej. A zdaj, z« i aj.. .
Kdaj bo konec te muke?
Jožek t i pije za začetkom iu se zgrozi ob slehernem spominu. Sinoči, ko sta bila oče iu mati v hlevu, Ivanek pa pri sosedu. On je bil sam v kuhi-i, j i; iskal je vrvico, da bi privezal kokljo, ki na piščeta pazi. Saj če bi vedel, da'so v niiz-liiei denarji, gotovo ne bi odprl. Nič ni pomislil Jožek, pa j«* stisnil dvojačo v žep, dasi-prav se je srce drobilo in kri pljuskala v lici. Kaj bi tisto. Polica trgovca Arnoša se mu je smehljala naproti. Drhtel je, ko je hitel k njemu in proti domu. O, samo da se je rešil dvojače, ki ga je žgala v dlan. Spravil je sladko reke pod zglavje v jnistelji. Nič ni bil oče hud, dasiprav ni bila koklja privezana. Še potrep-
N. A. Qulganin
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. H.
predsednik občinskega sveta v Moskvi. Pod njegovo upravo so bili sestavljeni načrti za moderniziranje tega starega ruskega mesta. Izvršen je načrtov bo veljalo na stotine milijonov dolarjev, zato se bo pa Moskva lahko tudi kosala z vsemi drugimi evropskimi velemesti.
ljal ga je po rami, da je kar zaječal v laži:
—	Ni vrvce.
—	Boš pa jutri, zdaj pa >pat. Se prekrižal ga je.
Dasiprav je čutil tisti križ kot udarec na čelu, je vendar pro-teje dihal. Pod odejo je použival, da Ivanek ne bi bil cul. Kako rad bi bil ponudil še njemu. Vsa dobra volja ? plahnela, ko je pomislil, da ga lehko zdaj — zda.j zasačijo. V-e krogljice je natrpal v usta ter grizel, da so ga čeljusti bolele in mu je od truda vroče postalo. Potem se je izgubil v spanju.
S trašuo muko se je domi-lil jutra.
( K o nrc priph ofl n jič.)
SATANOVE MASE
NA FRANCOSKEM
Publicist Rene Dorsenne trdi, da so na Francoskem še vedno deset tisoči ljudi, ki molijo hudiča, in jih je celo čedalje več. Maše satanu na čast se vršijo s posebnimi ceremonijami v mnogih skritih krajih na Pi ncoskom. V Boulogni ob Seini imajo oboževalci poseben hotel, v katerem se shajajo, a prav tako tudi sredi Pariza.
Pri njihovih ceremonijah gre bolj za oboževanje ljubezni nego hudiča in tudi je več "vernic" nego 44vernikov." Vse spominja na sredino 17. stoletja, ko je abbe Gubourg na debelo bral maše, satanu v čast, s svojo veliko duhovnico, mo-gero Vol si novo, ki je bila obenem ena najhujših za strupi je-valk vsah časov. Iz sodmili aktov njenega procesa, ki so se ohranili do našega dne, zvo*~.">, da je imel satan teci a j mnogo privržencev celo v najvišjih krogih. Ga. Montespanova je dajala takšne maše na pr. brati na svojem — trebuhu.
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .......... .30
GODČEVSKI KATEKIZEM. G1 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. ISO strani. Cena .80
Trda vez. Cena 1.— It KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72' str. Cena XI
PO STRANI KLOBUK. 155» strani. Cena ____ .59
POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. 136 str. .60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .25
SANJSKA KNJIGA ...........................60
SANJSKA KNJIGA *......................... .90
SLOVENSKI ŠAUIIVKC. !KJ stranL.Cena...... .40
SPAKE IN SATIRE. 100 strani. Cena........ .90
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena.......... .70
TORRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA
(.Knjiga vsebuje tud{ saioigro "Vse naše").
189 strani. Cena ........................ .50
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......L50
VESELE POVESTL 79 strani. Cena .......... .35
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 stranL Cena ,45
TE KNJIGE LAHKO NAfeftttfrE Piti;

i
KNJIGARNA "GLAS NARODA
216 WIST 18th STREET
NRJV YORK, N. V.
MILANSKA ZGODBJ 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI
Pojdi spat, ubogi Sivec, saj moraš biti spanja zelo potreben. Ubogi Sivec! Ves dan po o-pravkih, i>o opravkih polovico noči, ne vštevši nevarnosti, da padeš kmetom v kremplje ali da se razpiše nagrada na tvojo glavo "radi u-grabijenja poštene ženske" poleg tistih, ki so nanjo že razpisane — in potem te čaka tak sprejem! Pa kaj bi — tako plačujejo ljudje. Vendar pa si pri tej priliki lahko videl, da včasih pravica tudi na tem svetu pride hitro ali počasi, čeprav ne brž v začetku. Pojdi >pat za zdaj; kajti nekega dne nam boš morda moral podati še drug dokaz o tem, znamenitejši od tega.
Naslednje jutro je bil Sivec znova zunaj po opravkih, ko je »Ion Rodrigo vstal. Ta je brž poiskal grofa Attilija, ki je, brž ko ga je ugledal, napravil zasmehljiv obraz in prav tako kretnjo ter mu zaklical: "O svetem Martinu!"
"Ne vem, kaj bi vam rekel," je odgovoril don Rodrigo, ko je prišel do njega. "Plačam stavo; toda to ni tisto, kar me najbolj peče. Prej vam nisem ničesar povedal, ker sem upal, priznavam, da boste danes zjutraj kar strmeli. Toda... dovolj, zdaj vam vse povem."
"Oni redovnik je vtaknil svojo šapo v to zadevo," je dejal bratranec, ko je bil vse slišal, z večjo resnobo, nego bi jo bil človek pr1 čakoval od tako zasuknjcuih možganov.
"Tega redovnika," je nadaljeval, "s tistim njegovim vedenjem mrtve mačke in s tistimi njegovimi bedastimi predlogi, imam jaz za prekanjenega lisjaka in velikega spletkarja. Vi pa mi niste zaupali in mi niste nikoli jasno pove-dali, kakšnega peska vam je prišel ondan si pat v oči.
Don Rodrigo mu je poročal o tedanjem pogovoru. — "In vi ste bili tako potrpežljivi?" je vzkliknil grof Attilio. "In ste mu dali oditi, kakor je bil prišel ?"
"Mari bi radi videli, da bi bil jaz naščuval nase kapucince vse Italije?"
"Ne vem," je rekel grof Attilio, "ali bi se bil jaz v tistem trenutku spomnil, da -o razen tega lopova še drugi kapucinei na svetu; toda pojdite, no — ali ni poleg vseh predpisov previdnosti nobene poti, da si človek poišče zadoščenja tudi na kakem kapucinen? Treba je pravočasno podvojiti vljudnosti napram redu kot celoti, potem človek lahko brez kazni nabije s palicami kakega posameznega člana. Dovolj o tem; ušel je kazni, ki bi se mu bila bolj prilegla, toda zdaj ga vzamem jaz v svojo zaščito ter hočem doseči tolažilo, da ga naučim, kako je treba govoriti z ljudmi, kakršni smo mi."
"Xe kvarite mi stvari še bolj,"
"Zaupajte mi že vendar, postrežem vam kot sorodnik i-u kot prijatelj.''
"Kaj mislite storiti?"
"Tega še ne vem, toda redovniku prav gotovo že jaz postrežem. Premislim stvar in... moj grofovski gospod stric v tajnem svetu, ta mi mora napraviti uslugo. Dragi grofovski gospod stric! V kakšno zabavo mi je to, kadarkoli morem pognati zase na delo kakega političarja take veličine! Pojutrišnjem bom v Milanu in na ta ali oni način bo redovniku postreženo."
Medtem so prinesli zajtrk, ki ni prav nič prekinil pogovora o tako važni zadevi. GroL' Attilio je govoril o tem čisto nepresiljeno in da si je stvari posvečal do bratranca in čast skup nega imena, seveda po njegovih pojmih o prijateljstvu in časti, vendar se ni mogel vzdržati, da se ne bi bil zdaj pa zdaj pod kožo smejal temu lepemu uspehu.
Don Rodriga pa, ki je šlo za njegovo lastno zadevo in je videl, da se mu je udarec, o kate rem je mislil, da ga z velikim uspehom čisto mirno izvede, z glasnim trupščem ponesrečil, so vznemirjale liujše strasti in raztresale nad-ležnejše misli.
"Lepe'kvante," je govoril, "bodo ti nepridipravi trosili po vsej okolici. A kaj me briga ? Kar se pravice tiče, se ji lahko smejem. Dokazov ni. Pač bi tudi bili, bi se prav tako smejal; na ta račun sem dal to jutro opozoriti vaškega župana, naj se le varuje, da ne bo kaj izpovedoval o tem, kar se je zgodilo. Posledic bi ne bilo nobenih, toda kvante, ki se vlečejo, so mi zdprne. Že to je preveč, da so se z mano tako barbarsko ponorčevali."
"To ste izborno naredili," je odgovoril gr Attilio. "Ta vaš višji župan... velik trdovrat-než, velik praznoglavec, velik sitnež na županskem stolcu... je končno vendar poštenjak, čl j-

vek, ki ve, kaj je njegova dolžnost; in prav :o ima človek opraviti s takimi osebami, mora i-ti bolj obziren, na jih ne spravlja v zadrege. Če kak ničvreden vaški župan napravi izpoved, mora pač višji župan, imej še tako dobre namene..."
"Toda vi," ga je don T? odri go jezno prekinil, "vi ini kvarite moje zadeve s tem, da mu v vsem nasprotujete, tla mu segate venomer v besedo in se mu tupntam tudi posmehujete. Zakaj bi vraga kak višji župan ne smel biti trmasto govedo, če je drugače poštenjak!"
"Ali veste, bratranec," je rekel grof Attilio ter ga začudeno pogledal, "ali veste, da začenjam misliti, da se vi nekoliko bojite? Vi smatrate tudi tega višjega župana za resnega človeka.. ."
"No, no, ali niste vi sami rekli, da ga je treba upoštevati!"
"Rekel sem; in če gre za važno stvar, boste lahko videli, da o i-eni dečnk. Ali veste, kaj bi mi srd' znalo veleti, da storim za vas? Dovolj možaka sem, da bi >el osebno li gospodu višjemu županu v posete. Ah, t<» b«> zadovoljen spričo tolike časti! In dovolj možaka sem, da mu dam p«>l ure govoriti o grofu vojvodi in o našem gospodu španskem kastelaiiu in mu »lam v vsem prav, tudi če se izue.bi kakih svojih debelih. — Nato rzpustim tako le besedico o stricu grofu v tajnem svetu — in vi veste, kakšen učinek i-majo take besedice v nšesn gospoda višjega župana. Če vse preštejemo, je vendar njemu bolj potrebna naša zaščita nego vam njegova odjen-Ijivost. Prav zares naredim tako in pojdem k njemu in vam ga naredim tako naklonjenega kot še nikoli."
Po teh in drugih podobnih besedah je grof Attilio šel ven, da <e odpravi na lov, in dou Rodrigo jr z bojaznijo pričakoval, da se Sivec vrne. Končno je ta prišol, ko j»* bil že čas za kosilo, ter podal svoje poročilo.
Zmešnjava v tisti noči je bila tako hrupna, dejstvo, da so iz ene va-ice izginile tri osebe, je bil tak dogodek, da je moralo biti seveda i radi nujnosti i radi radovednosti mnogo vnetega iu stanovitnega iskanja; po drugi plati pa je bilo tudi preveč takih, ki so bili o čem poučeni, da bi se bili mogli vsi sporazumeti, tla bodo o vsem molčali.
Perpetua se ni mogla pokazati na pragu, ne da bi ta ali oni tiščal vanjo, naj pove, kdo je njenemu gospodarju napravil takšen strali, in Perpetua je občutila, ko je pomislila nazaj nt vse podrobnosti tiste zgodbe in se ji je končno zasvetilo, da jo je Neža speljala na leti, tako jezo mul to prevaro, da si je naravnost morala poiskati malo duška.
Seveda se ni šla kakemu tretjemu ali četrtemu človeku pritoževati, kako so njo speljali na led; o tem ni niti črhnila.
Toda kakšno so zagodili njenemu gospodarju, tega ni mogla docela zamolčati, in predvsem tega ne, da so se za tako pustolovščino zmenili in so jo skušali izvesti tisti pošteni mladenič, tista dobra vdova in tista žalostna mamka božja.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo le* pih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo; Id vas bo zahimala. Cene sb sfelo zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"
" QL'A 8 V A R ZJ D 'A "
NEW YORK, MONDAY, JULY 29,1935.
———— i i le^gg—
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. H.
Mož v ognjeni peči
Roman iz živi jen jas
Za "Glas Naroda" priredil: L H.
67
Iz Slovenije.
Spominjam so, tla sem o tem z Rolfom pismeno razpravljal. Bilo je malo pred njegovo smrtjo. Toda j sem mu pisal, tla spočetka to ni bilo mogoče — počakati sem moral šolo odločitve tvojega očeta glede iznajdbe. Tvoj oče kot realni politik mi je mogel odpustiti, tt>da, tebe sem so bal, Dija, in tvojega užaljenega ponosa. In ko sem čutil, tla bi mi bližje prihajala k srcu in duši, sem se še tem bolj bal ločitve od tebe. Kajti, četudi sem si zatrjeval, tla se more tvoj oče z menoj sporazumeti in sicer na trgovski i>t>dlagi — nisem mogel vedeti, ako bi očetov ponos še mogel trpeti, da bi olnlržal pri sebi vsiljivca. In ta bojazen me je mučila tudi ob tvoji zaroki z Juanom, kaj bi se zgodilo, ako bi se na dan tvoje zaroke vrgel tebi proti noge in bi vse priznal ? Najmanj — dvoboj z Juanom. V očeh sveta pa bi bil razkrinkani slepar in tla bi bil Škandal še večji, bi mi mogoče tvoj oče pokaral vrata. O, Dija, saj se nočem zagovarjati. Napravil sem krivico, ki pa jo imela za posledice samo dobro. Sodi sama: ako vidiš v meni sleparja, tedaj se bom pokoril. Brez tebe no morem več žive ti!
To je govoril brez vsake strasti, ne tla bi posebno povdar-jal svojo besede. In tudi ni bila gledališka kretnja, ko jo nehote segel v grm, kjer je bil skrit njegov revolver.
Toda Dija poskoči, kot bi jo nevidna sila vrgla v zrak ter se mu vrže v naročje. Ko je pri]»ovedoval, je sedela v travi d naprej sklonjenim gorenjim delom telesa; je nepremično gledala vanj z veliko napetostjo v svojih potezah, kar je nudilo krasno sliko, in s široko odprtimi očmi, iz katerih jo sijala najvišja sreča.
Sedaj pa stoji pred njim in mu pravi:
—	Kar si storil, te opraviči pred mojim očetom. Neločljivo boni stala pir tebi. Kot si bil Rolf, tako sem jaz sedaj ti. Izgubila sem brata, zato pa sem našla tebe. In tebe hočem obdržati, ker te ljubim — in ker me smeš ljubiti in poljubovati. Zoj>et te hočem poljubiti in s poljubom ti hočem z ustnic odnesti po-korto____
Pred verando se vstavita peneča se konja. Služabniki skačejo.
—	Ali je gospod doma? — vpraša Pavel naglo.
—	Da, gospod doktor, v svoji pisarni.
—	Pojtli naprej, — pravi Dija in mu stisne roko. — (Sledila ti bom za petami. Ostala bom pri vratih.
Zaler sedi pri svoji pisalni mizi. ko vstopi Pavel.
—	Dober dan, moj sin, — ga prijazno pozdravi. — Nazaj sta tedaj zopet. In nobenih pum in botokudov?
—	Vse v retlu, — odvrne Pavel mirno in kroti srce, — razun tvojega pozdrava.
Stari ga pozomejše pogleda.
—	To pomeni? — ga vpra.ša.
Pavel stopi k mizi in prikloni koleno.
—	Lagal sem, — pravi, — sem Pavel Furman in nisem tvoj sin.
Zaler samo prikima.
—	Vem, — odgovori. — Toda vstani — zakaj si pokleknil?
Naglo se Pavel zopet dvigne. Prvi njegov ol>čutek je bilo
neizmerno začudenje, skozi katero jc lezla sladka sreča.
—	Ti veš! — jeclja Pavel.
—	Da, da, — se smeje Zaler. — Le pomiri se. Sedi tam-le, meni nasproti, ti boni nekaj pokazal.... — Iz skrivnega predala svoje mize vzame časopis, ga razvije in ga izroči Pavlu. ... — To je berlinski list, — nadaljuje, — ilustriran tednik. Poslali so mi ga. Jasno jo, tla hočejo tudi Berlinčani enkrat slavnega Rolfa Zalerja saj na sliki poznati. In tako je ta iznajdljivi časopis brskal in iskal pri fotografih in je našel zaže-ljeno sliko. Beri podpis: dr. ing. Rolf Zaler, Krupp Brazilije----Sedaj pa si oglej sliko.... — Resnejši mu postaja glas,
komu prihajajo stari spomini.... — To je obraz onega drugega — to so nepozabno poteze gospoda Flavignvja, to so njegove oči. To jo pravi Rolf Zaler, ki je umrl na Siciliji kot Pavel Furman____
Njegova roka potegne preko čela, kot bi hotela nekaj izbrisati.
—	Dragi moj, — govori daljo, — prav nobene bistroumnosti ni bilo treba, da sem pri pogledu na to sliko prišel do svojega zaključka. Vsi zapletljaji so bili razvozljani. Toda čakanje, to mi je bilo težko. Bil som v smrtnem strahu, da bi nesrečni slučaj celo stvar obesil na veliki zvon, še predno bi sam stopil s svojim priznanjem pred meno. In na to som čakal. Moral si priti — saj imam oči v glavi in sem videl, kako je nagnjenje moti teboj in Dijo naraščalo —.
—	Oče, — zastoka Pavel in hoče zopet poskočiti. Toda starec mu proži obe roki naproti.
—	Sedi! — zapove. — Razgovoriti se je treba. No, da, sedaj vidim še jasnejše in som vesel svoje previdnosti. Zakaj vedno silim v Dijo, da odloži dan svoje poroke?
—	Saj je že prosta, — pravi Pavel. — Včeraj je bila pri Jaanu in je zaroko razvezala. Pri vsem prijateljstvu.
—	Pri vsem prijateljstvu, — ponovi Zaler. — Tako sem si tudi mislil. Juan ima rad dve železi v peči. Pred pol ure je bil tukaj na»š prvi inžinir Tieman z najnovejšo novico. Raven-tos je nenadoma umrl — sedaj pa Juan tolaži ubogo Manoelo.
Pripeljal jo je iz samostana----Pridimo do konca. Izjavljam
brez vsake slovesnosti, toda z vsakim vdarcem svojega srca: da si mi postal sin, katerega ne morem več pogrešiti in ki ga vee ne pustim od sebe. Kaj pravi svet, mi je vseeno. Javno bom oznanil, da je moj nečak Pavel Furman z mojim dovoljenjem nosil ime*Rolfa Zalerja in bom določil, da ga bo nosil tudi kot moj zet. Sezi v roko in se ne zahvaljuj, nič ne poklekuj. Sedaj pa pojdi po Dijo.
J>ija že stoji med vratmi.
Velik požar na Dravskem polju
Dne 11. julija — bilo je okrog polnoči — se je nenadoma za-svitalo nebo nad prijazno vasjo Muretinci. V tamkajšnji hiralnici, last križniškega reda, in sicer v gospodarskem ]x>slo-pju, jo izbruhnil požar, ki se je z bliskovito naglico razširil na druga gospodarska poslopja. Velika nevarnost jo pretila tudi ogromnemu poslopju, kjer so nastanjeni hiralci z Dravskega polja in razmih drugih krajev.
Domačim gasilcem in gasilcem iz florišnice, Stojneov in Gajovcev se je po t ruda pol nem
delu posrečilo ubraniti ogromno hiralniško poslopje. Živino so le z muko rešili, vsa gospodarska poslopja pa so zgorela do tal in štrli le golo zidovje v zrak. Zgoreli so vsi poljski pridelki in gospodarsko orodje. — Sodno precenjena škoda znaša 50.000 Din in jo krita le deloma z zavarovalnino.
Smrt na slamoreznicL
Pri lesnem trgovcu Koležni-ku je bil zajtoslen pri delanju splavov 541ctni delavc»c Martin Valitar iz Romšnika pri Mariboru. Splave so delali na Breznu oh Dravi. Kolcšnik in hodil
ZBIRKA.
zanimivih povesti
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI.
ANDERSONOVE PRIPOVEDKE
111 strani. Cena ........................ .33
ANDREJ HOEER --------------------------------------------------50e
BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35e
BEM;RAJSKI BISER ________________________________________33«
BOŽIČNI DAROVI ___________________________________________________35e
boj in ZMAGA ____________________________________________________2«e
cvetixa isorog rajska ...................................43e
CVETKE (pravljice za stare in mlade)_______________Sile
ČAROVNICA S STAREGA URADA ....................23e
DEVICA OR I J£ ANSK A ...........................................50c
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40«
ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA________35«
FRAN BARON TRENK ................ ..........................35«
ERA DIAYOI.O .......................................................50«
ERIDOIJN ŽOLNA. Spisal M Urinski. 71' str..... .25
IIEDV1KA. BANDITOVA NEVESTA ..................40«
JANKO IN .METKA (kartonske slike za otroke) 30«
KOREJSKA BRATA (rrtire o misijonarjih v
Koreji) ________________________________________________30«
KRALJEVIČ IN BERAČ ______________________________________30«
KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora* .....30e
KAJ SE JE MAKARC SANJALO ___________________25« *
LJLDEVIT HRASTAR. POZNAVA BOGA
(spisal Krištof Šinit) ................................30e
MARKO SENJANIN. SLOVENSKI ROBINSON.... 75«
MARON. krščanski dcrrk iz Libanona ________________25«
MCSOLINO. ropar Kalabrije ...............................40«
MRTVI GOSTAČ .....................................................35«
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ________________70«
MLADIM SRCEM (par krasnih trti« pisatelja
Meška) ........................................................ 25«
NA RAZLIČNIH POTIH .......................................40«
NA INDIJSKIH (»TOKIH .....................................50«
PABERKI IZ ROŽA ___________________________________________25«
PARIŠKI ZLATAR ................................................35«
POŽIGAIJCC ______________________________________________________25«
PRSTI BOŽJI ............................................................30«
PRAPREČANOVE ZGODBE ...............................35«
POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ________________________30«
PIRHI (spisal Krištof Šmit) ...............................30c
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
1- zv.................... 40« II. zv. _____________40«
PRAŠKI JCDEK ................................................25«
PATRIA (povest Iz irske zgodovine) ..................30«
i*osij«:dnji mohikanec ..................................30«
PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal Levstik.
H« strani. Trila vez......................._
PRISEGA Ht BONSKEGA GLAVARJA.......30
PRVIČ MED INDIJANCI .................... .30
PREGANJANJE INDIJANSKIH
MISIONARJEV .......................... .30
PRAVLJICE. Košut ni k. II. zvezek. Cona.......75
PRAVLJICE. H. Mayer. Cena ................ .30
RDEČA IN BELA VRTNICA ...............................30«
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30«
KINALDO RINALDINL Ona .............. .50
ROBINZON ................................................................ 50e
ROBINSON (Velika izdaja) .................. 70
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Cena ................ .50
STRIC TOMOVA KOČA. Cena .............. .50
SUEŠKI INVALID ...................................._ 35«
SISTO IN SIESTO (povest oz Abrucev) ___________30«
SVETA NOTBl/RGA _________________ _____ .. 35«
stezosledec ....................................... 30«
SVETA NOČ (pripovedke) ..........................................30«
TRI INDIJANSKE POVESTI ..	30«
TURKI PRED DUNAJEM . TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. zv. $00; IL zv. $1.40; 1U. xv. $1.50
SKUPAJ $3.75
TISOČ IN ENA NOČ. Mala izdaja. Cena......L—
VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Mesko; s
slikami) -------------------------------------------------$1.00
Trda vez.......1.20
ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki po _________________________________________50«
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _______Mt
ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ____________________1____25«
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
I. dei ............ 40c	jj dei	40«
ZBRANI SPISI ZA MLADINO (deset povesiti,
spisal Engclbcrt Gangl). v 1 zvezku...... JS%
VINSKI BRAT. (V. zv.). Gangl .............. .50
8 POVESTI. (IV. zv.). Gangl ................ .50
13 POVESTL (lil. zv.), Gangl .............. JM
domov spat, ampak je prenočeval na seniku gostilničarja Antona Meršnika. Nekega jutra pa Vahterja ni bilo k delu. Šli so ga iskat na senik ter ga našli mrtvega v mlaki krvi. Vali-ter je šel zvečer spat brez luei, pa v temi zgrešil pot in najbrž slučajno zadel v nabrušeno nože slamorezniee. Globoko si jo presekal sence in jo za posledi-cami rane umrl. Na ta način je po nesreči končal svoje življenje, katerega je proti nekaj časom dvakrat [»oskusil ugonobiti s samomorom. Enkrat so mu prerezali vrv, na katero so jo obesil, drugič pa so ga rešili iz votle, v katero jo skočil.
Iz tujske legije v ljubljanske zapore.
Orožniška patrola postajo v Medvodah je blizu Medvod te dni prijela 371etnega samskega čevljarskega pomočnika Viktorja Krevsa iz Biške vasi pri Mirni peni, ker je bil sumljiv zaradi svojega obnašanja. — Krevs je svetovni i»otepiih, kakor pravi orožniško poročilo. jPrebrtxlil jo že pol Evrope in severno Afriko. Na vprašanje orožnikov, kaj tla dela okrog Medvod, je Krevs hladnokrvno oilvrnil: — Državljan išče pošteno delo! — Ker je bila proti njemu preti meseci izdana tiralica zaradi raznih tatvin, ki jih j je baje izvršil na Dolenjskem.
so ga orožniki pridržali in txl-' peljali v ljubljansko sodno zaporo. Krevs ima pri sebi prav zanimive dokumente. Pokazal jo orožnikom francosko vojaško izpustnico in revorz o odlikovanju z zlato medaljo. Krevs je dolgo vrsto let služil v francoski tujski legiji. Sam pravi, «la zna poleg materinščine šr arabsko, kitajsko, francosko in angleško. Pre jadral je skoro pol sveta.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU blf Will istta street NXW YORK, r. x.
fiAitb nam za cens voznih listov, wtm-
zzrvacuo kabin, in pojasnila za po-tcvanjk
aimiiimi.«iH.|.i;mti;iiiimniiuiminiiiiinii
JULIJA:
31.
Washington v Norniandie v
Havre Havre
AVGUST	
2.	Europa r Bremi-n
	Aqullania v ChiTlxmrg
3.	Itt'X v Genua
S.	Majestic v Cherbourg
10.	He tie France v Havre
	Coiite Grande » Trst
13.	Bremen v Bremen
14.	M:mb:ittan v I la v re
13.	i'lwimplain t Havre
iti.	Berengaria v Cherbourg
17.	Conte di Savoia v Genu?
21.	Norniandie v Havre
•hI	Aquitania v t'hrrbourg
23.	Kuropa v Bremen
24.	I-afajette v Havre
	Romu v Trst
TUDI UKROČENI LEVI SO NEVARNI
571etni Oxyde Juste iz Grand Renyja pri Charloroiu v Belgiji je bil daleč na okrog znan kot original. Pred kratkim je splezal na 30 111 visoki cerkveni stolp, snel z njega petelina in ga potem spet nesel gor.
Posebno nul pa se je produ-ciral z zvermi. Vso so je čudilo njegovemu pogumu, ko so jo dal pred kratkim v nekom cirkusu obriti sredi skupino levov. O11 sam pa je prezirljivo zamahnil z roko češ: Saj to niso levi. to so krotke živaliee, ki so jih s cucljem in mlekom spravili pokonci. Nocoj opolnoči se hočem pokazati brez krotilca v levji kletki.
Seveda jo vos kraj pri tiri k tej "predstavi." Toda komaj jo pogumni mož napravil prvi korak v kletko, ga jo triletna levinja s strašnim udarcem šape pobila na tla. S težavo so ga spravili iz kletke. Zdravniki so se zaman trudili, da 11111 rešijo življenje, umrl jo kot žrtev svoje lahkomiselnosti.
28. Washington v Havre
Majcsli«1 v Cherbourg 3d. Bremen v Bremen 31. 11«« tie Fran«-e v Havre lti>x v (Jcnoa
SEPTEMBER:
•1. septrmbra :
Normandle v Havre "> s«-|>ii*mhra:
Champlaiii v Havre 7. septembra: I Ai|iiitauia v Clierlnturg In. soptemhra: Kur>>pa v Bremen t"«»nt»- «11 Savoia v Genoa 11. x'ptemhra:
Manhattan v Havre Hi. septembra :
Ma jesti«- v Cherbourg
14. septembra:
Ijifayi-tti* v Havre Coiite tJrande v Trst 17. septembra:
Bremen v Bremen 11». >.'pt« rnbra :
IbTengaria v Chcrliourg "1. M-pU'iuhra:
III- «le Franee v Havre 24. -»-pN-tiihra : j Ilex v Genua I iT«, septembra :
Washin^on v Havre l_v. s«-|»ti*nihra:
t'hamplaiii v Havre A«|uitania v Cherbourg 27. septembra: Kuropa v Bremen
Stara domovina kliče!
Obiščite deželo svojega rojstva!
7 DNI v Jl tiOKLAVIJO
Bremen - Europe
Ekspresni vlak ob parmku v Bremerhaven zajamči pripravno
potovanje do LJubljane •
Ali potujte z znanimi ekspresnimi parnlki :
DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLIN
Izborre železniške zveze od Cher, bourga ali Hamburga
Za iHijitsnilii vprašajte lokalntg:. agenta «11
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
57 BROADWAY	NEW YORK

ZAROČENKA NA TEKOČEM TRAKU
Naročite jih pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA*
216 West 18th Street : : : New York, N. Y.
Gdč. Gnevieve Baurodin v Lilleu na Francoskem so je zaročila v trinajsti?. Pri tem ne ffre za kakšno moderno dekle, ki hoče prekositi ameriške re-koderke v tem pogledu, temveč za nesrečnico, ki je imela le že 12-krat priliko, da se poroči, a ji-je to vedno preprečila čudna smola.
Nje prvi zaročenec je bil ob izbruhu svetovne vojne častnik, ki je padel kratko potem. Iz žalosti za njim je odšla za bolničarko in se je v laza ret 11 seznanila ter zaročila z nekim letalskim častnikom,-ki je kmalu nato umrl junaške smrti. Tretjega zaročenca ji je povozilo, četrtega, šestega in devetega so
A 2 N O ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnjt opomine in račune smo razpo slali za Novo leto tn ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali jt pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kj t r je kaj na ših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA: Sao Francisco. Jacob I awth
COLORADO: Pueblo, Peter Callg. A. SaftH Walsenburg, M. J. Ba?uk
INDIANA: Indianapolis, Loots Banlcb
ILLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lnkanlch Cicero. J. Fabian (Chicago, Clcera in Illinois)
Jollet, Mary Bambich, Joseph Wn, ▼at
La Salle, J. Spellch Mascootah. Frank Angoatln North Chicago, Joie Zeleoc
KANSAS: Qlrard, Agnes Motnlk £ansas Olty. Frank *»ptr
l>obrale bolesnii, sedmi, neki zdravnik, se je pri operaciji smrtno inficiral. osiui si je vzel zavoljo finančnih težav sam življenje, itd. Vse to pa ni prestrašilo ne nje ne njenega 13. zaročenca, da bi ne silila v zakon, čeprav je videti številka 13. še posebno nesrečna.
MARYLAND:
KitzmlUpr. Ft. VodopUec Steyer. d. ferne (za Peona« W. Va. in Md.)
MICHIGAN:
Detroit. Frank Stolar
MINNESOTA: Chisholm, V rank Goafs Ely. Jos. j. Pesbel-Eveleth. Louis Gonie
1 GillKTt. Louis V essel flibbinf, John PovSe Virginia, Frank Hrvatich
MONTANA: Roundup. M. M. Psnlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha. P. Broderlck
NEW YORK: Gowanda. Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masts
OHIO:
Barberton. Frank Troha Cleveland. Anton Bubek, Chas. Kar> linger. J a cub Resulk. John Slapnlk Girard. Anton Nag«>de Lorain, Louis Balant, John Se
Warren, Mrs. 1 Rachai Youngstown. Anton Kikelj
OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Broughton, Anton Tpaveo Claridge, Anton Jerina Conemaugh. J. Brexovee Export. Louis Supantit Parrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamla Greensburg, Frank Norak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Taulelj Luzerne. Frank Balloch Manor, Frank Domahar Midway, John 2ust Pittsburgh. J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Schlfrer West Newton, Joaeoh Jovan
WISCONSIN:
Milwaukee. West Allls. Frank &k«b Sheboygan. Joseph Kakei
WYOMING:
Rock Springs. Lsois Diamond vUle, Joe RoSlch
Vsak ■ spnlk l*kn pttriU u it» katero Je prejet Tut^aii rajs
VP&AVS "QLAB £4*0X24"