Poštnina plačana v gotovini. Številka t Din Upravo: Nebotičnik, Gajeva ul I. Telefon 3S-55. Cck. račun: Ljubljana žtev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih iN uručuju a na mesec je 12 Din Za lujino 20 Din. Uredništvo; Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva uit-ca St. I. Telefon 38-35, Rokopisov ne vračamo^ Št. 42. Lepo je, imeti oblast; a kruto je, jo uporabljati. Šekspir Dnevna pratika Četrtek, 20. februarja. 1936. K.'tioliva ui: Elevterii. "Pravoslavni; 7. februarja, Cartonije. Dežurne lekarne v Ljubljani Leustek, Resljeva cesta 1: Bahovec, Kongresni trg 12: Komotar, \ iiVTržaška cesta. Vreme Jugoslavija: Doloma oblačno, me- gla na južni polovici države, oblačno v ostalih delih z dežjem v Gornjem Primorju in na zapadnih dojili sav-.ske banovine. Temperatura, je padla Po vsej državi, samo na severozapadu se je zvišala. Najnižja temperatura Plevlje —‘5 G, najvišja Mostar 16 ' '• Sonce vzhaja ob 6.33, zahaja ob 17.12. Napoved; Oblačno Po vsej kraljevini z dežjem v zapadni polovici in v severnih krajih. Temperatura so bo zvišala. Dunaj: Oblačno vreme, na zapadu dež. v gorah sneg', na zahodu bo nebul ik o rosilo ali deževalo. Temperaturi se, ne ho spremenila. Gledališče Drama Uoirlek 30, Gosposki dom Premiera R »d četrtek. Petek 21. Ob 15. uri Vesela božja prot. Dijaška predstava. Gene od 5 do H Din, Dpera četrtek 20. Carmen Red B. Petek 21. Zaprto, -Sobota 22. Apropos, kaj dela Andola? Premiera Izven. Kino Matica: Intimni svet Ideal; Peer Gynt Sloga: Izgubljeni sin Union: Poslednja ljubezen. Radio Ljubljana Četrtek, 20. februarja. Ob 12: Pev-"be jazz skupine, ploščo, 12.45: vre-!U6-1 »oročila, 13: Gregorčev'e sklad-'0' Rad. orkester, 14: vreme, borza, Lahka instrumenstalna glasba, plošče, 18.10: Slovenščina za Sloven--in’ ^*' Rudolf Kolarič, 19: čas, poro-!. *■ 19.30: Narodna ura: Predavanje ■yeie> Sokola kr. Jugoslavije, pre-"cs ir Beograda, 20: Veliki Predpustni seutdnj, 22: čas, poročila, ‘—•15: Ura plesne glaslie, plošče Ko-T "ee eg Borza h*'iašnja Za 20. februar povprečna tujega denarja j llol. goldinar uaniska mark« 1 frank »"g. fu.il •sin. dolar , fr- frank 1 Kd 1 1 1 v privatnem 'vstr. Siiinir ne,n"ka matica *"£1. funt kliringu Vrednost Diparjov 29.08 17.56 7.36 11.27 215.62 42.89 2.89 1.81 9.43 14.15 252.00 J Ljubljana, četrtek 20. februarja 1936 Leto M. v dolini, kjer gore tla pod nogami - Ustreljen vodja upornikov — V nemškem delovnem taborišču — Kdo j« požigalec - Pomagajte rudarjem - Priprava na smrt — — Prosvetni proračun naše banovine — ---------' - ' ' - ~ ^ ~ ' _V ’ '-i* _ Po velikih bojih na severu Kaj pravijo Abesfncf ? Addis-Abeba, 19. febr. Agencija »Radio« poroča s severnega bojišča. da se čete rpsa Mulugete koncentrirajo pri Antali, da se postavijo v bran italijanski vojski. Po abesinskih virih so uspehi italijanske vojske prav malenkostni. Kot pripovedujejo ranjenci, ki so dospeli v Desije, so Italijani prodrli samo 5 km južno od Mahale. Sicer so nekateri italijanski oddelki že 12. t. m. napadli čete rasa Sejnina, ki se je moral radi premoči italijanskih čet umakniti. Pri teh bojih okoli Mahale so imele čete rasa Sejuma 31 mrtvih in 75 ranjenih. Kot je poročal ras Mulugeta, se vrše že več dni boji okou Maka!« s predstražami, dočim se je redna vojska umaknila, ker ras Mulugeta noče na noben način sprejeti bitke na odprtem polju. I*ri teh bojih je padlo 350 italijanskih vojakov, med njimi 150 belcev. Kas Mulugeta je izjavil, da pričakuje, da bodo Italijani zopet pričeli prodirati v gore. južno Mahale. Danes so italijanske čete utrjevale svoje nanove pridobljene postojanke In pokopavale padle abesinske vojake. Več oddelkov pa koraka v smeri proti Antali. Abesinske čete se nahajajo po vseh okolnih gričih južno Mahale, kjer se koll-kortoliko čutijo varne. Na južni fronti je večji oddelek Abesincev napadel italijanske čete pri reki Dana v oblasti Dorana. Abesincl so izgubili v tem boju 20, Italijani pa 30 vojakov. Radi abesinske premoči so se morali Italijani po kratkem boju umakniti. Vest, da se je severna vojska umaknila, ni nikogar presenetila, ker so to že pričakovali z ozirom na taktiko bojevanja rasa Mulugete. Tu so mnenja, da bo ras Mu* lugeta dosegel še takšne uspehe, da bo v kratkem zopet pridobil, kar je sedaj zgubil. Mussolinijevi posveti Rim. 19. febr. Včeraj zvečer je ministrski predsednik Mussolini sprejel angleškega ambasadorja v Rimu sira Erič Drummonda v av-dijenci, ki je trajala dalje časa. Po avdijenci je bil sprejet tudi guverner Libije maršal Bal bo, ki je Du-ceju poročal, kako stoje zadeve glede te kolonije pod njegovim vodstvom. Maršal Balbo je takoj po avdijenci odpotoval v Napulj, odkoder odpotuje s parnikom % Tripolis. Maršal Baibo je prišel v Rim zaradi sestanka Velikega fv šističnega sveta. Sovjetsko' Japonski r Incident Tokio, 19. febr. Kot se doziva« va, je japonska vlada podprla za* htevo mandžurske vlade, da sov* jetska vlada izroči onih 108 voja* kov, Id so 29. januarja dezertirati na sovjetsko ozemlje. Halle je potolkla mlada Hannl dlzner svoj svetovni rekord v pranem plavanju na 100 m za 14 Sekunde v času 1 i 29.4 minute Nemiri v Paragvaju Buenos 'Aires, 19. /ehr. Porečja* Jo, da Jo predsednik paragvajske republike Rtbeiro podal ostavko. Ostavka Je v tvezi z zadnjim dr* fcavntm prevratom, ki Je uspel. Italijanske izgube Asmare, 19. febr. Dopisnik agencije T. O. poroča z bojišča južno in jugovzhodno od Maka* le, da se je v bližini Enderte vnela ljuta borba, v kateri so Abesinci utrpeli znatne izgube. Italijanske čete še vedno napre* dujejo. Število vseh mrtvih sa šteje okoli pet do šest tisoč. Tu« di število ranjenih je veliko. (Mnogo abesinskih vojakov je ujetih. Uradno poročilo pravi, da So na italijanski strani izgubi« U 12 oficirjev in 122 vojakov, do* in$0 je ranjenih 24 oficirjev in 499 vojakov, čete rasa Gukše, ki po tudi sodelovale, štejejo 54 mrtvih ih 76 ranjenih, a pri bitki pr! Albi so izgubile 8 mož in ime le 7 ranjenih. Italijanski letalci Še vedno bombardirajo abosm« dke umikajoče se čete. Radi zad« njih velikih naporov se pričaka« Je, da bo v kratkem nastopit mtr ha severnem bojišču, — češkoslovaški ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Hodža pride v petek v Beograd, da se z našimi državniki po-razgovori o vprašanjih Srednje Evrope, ki so bila ventilirana prod kratkim v Parizu. Najuovejša poročila glej na strani 7« rof. Maks Ligtman Dancing „Nebotičnik “ Od danes nastopa profesor Maks Ligtman, virtuoz na ustnih harmonikah, M izvaja na svojih malih instrumentih izredne muzikalične kabinetne komade in imitira cele orkestre. Poleg tega nastopajo plesalke: Lilly Ho$t Margot, rustnja • Tičevska z ruskim plesom in Lia de Lys z ekscentričnimi plesi. Na pustni torek razne prireditve, in atrakcije v vseh prostorih ~~ Nebotičnika. UPRAVA. Dnevna kronika — V Cerkljah pri Kranju je umrl dekan g. Dolinar Franc. Postal je pred leti dekan, ko je bil odvzet dekanat mestu Kranju. Pokopali ga bodo v petek. Večna luč naj mu sveti! — Redni občni zbor Društva prijateljev pravne fakultete v Ljubljani bo v ponedeljek 2. marca t. 1. ob 17. uri v justični palači, dvorana štev. 79. — Skrajni čas je, da sinu ali hčerki priskrbite inštruktorja. Ni namreč vedno slabega uspeha pripisati učencu, temveč mnogokrat premalo individualni razlagi v šoli. Ž malimi stroški dobite v hišo odlično moč in Uspeh v Šoli je zajamčen. Inštruktorja vam Preskrbi akademski urad dela — A.U.D. — na univerzi, dvorišče desno. Uradne ure vsak dan od 11— 12 ure. — Veliki karneval »Ljubljanskega Sokola« bo na- pustni torek 25. t. m. stvujte z nizkimi. Ne zdiie se razumni sami sebi. Nikomur ne vračajte hudega za hudo. Premis* ljujie to, kar bi bilo dobro vpričo vseh ljudi. Če je mogoče, kolikor je v vaši moči, imejte mir z vse* mi ljudmi. (Sv. pismo: Povhi apostola list Rini Ijanom, pogl. 12, 16—18.) Uganka o klobasi Ljubljana, 19, februarja. Tiste uganke — tako nam pi* še mož z dežele — ki ste jo sta* vili Vašim bravcem ob Usti vese* li sliki, o »Glažu nareda« pa le ne moremo razrešiti. Smo tukaj že toliko vsi tuhtali, zakaj se na* ši gospodje politiki, prijateljsko skupaj za eno mizo, smejejo?! Smo si tudi dobro ogledovali ti* sto klobaso, kjer pravite, da tiči uganka, ampak za hudimana te* ga ne pogruntamo. Ali je morda v tistem špas, da je gospod, ki si reže klobaso, tako lačen, da ne* se k ustom večji kos, kot pa je na krožniku? Halo, prijatelj, pri piki ste jo zadeli! Še malo, pa bi zadeli v črno! Torej, da si ne boste tolikanj belili glave, — uganka je tale: kaj se pravi, klobaso po bratov* sko razdeliti? Odgovor: Klobaso po bratov* sko razdeliti, se pravi: klobaso prerezati na polovico, sam pa po* jesti večjo polovico. To je tista uganka o klobasi. Zdravstvujte, prijatelj! časa v Bukarešti,, kjer so pravtako vodili pogajanja z Rumuni'jo. Za veleposestvo djakovske škofije je bil 10. t. m. izdati končnove-Ijavcn odlok glede "rifzlaštifve veleposestva v davčni občini Piško-revci. Po tem odloku je'bito razlaščenih 54 jutroV bljdelovalnc zemlje, ki je bila pridelijcna 24 agrarnim interesentom. Kmetska razdolžltev na Madžarskem. Med madžarskimi bankami in finančnim ministrstvom .so se pričela pogajanja glede izdaje zadolžnic v iznosu 80 milijonov pengo za razdolžitev kmetov. »meljsko tržišče v Žatcu v CSR jc zadnje tedne prav mirno. Povpraševanje je malckostno. Za 50 kg se plačuje po 1275 do 1450 KČ- Nadzorstvo nad kozmetičnimi preparati. Po posebni anketi je ministrstvo za socialno politiko iu narodno zdravje izdalo uredbo glede uadzostva nad kozmetičnimi preparati. GfoSica Im cigaai Nadaljevanje in konce s strani 5 Ta pravda se, je zdaj končalo s tern, da. je sodišče mladem11 Nyairyju prisodilo palačo grofovske rodbine v Pragi in šc__ neko graščinsko posestvo na Češkoslovaškem. K>'jub temu, d'n je zdaj bogataš, je mladi eigainslki primaš izjavil, da ostane rajši še naduh0 godec.' Njegov oec, ki j c s svojimi gosli nekoč začaral srce lepe grofice, - igra danes v njegov J ciganski kapeli drugo violino. ¥ dolini, kjer gore tla pod nogami Tam v svetu pa režejo kupone, dvigajo dividende... Trbovlje, v februarju l.v|u je trboveljska dolina! Ne vem z;'ka,j so jo označili za dolino saj in dimu’ t i kopljejo lam premog, ga yend;-.r tudi ne sežigajo! Prijatelj, ne !'vdi pesimist, niti ni treba, da bi bil optimist! Nikjer toliko sonca, nikjer b'liko pc tja! Po dva možakarja, pa tvorita že godbo! In nikjer toliko lepih deklet! Uvožene zablode takole ob nedeljah, ko so vsa dolina napoti v cerkev, je revija vseh deklet, novih oblek, ponosnih fantov ler beračev ob poti! In vse to se ti pomeša v prijetno harmonijo, tedaj Trbovlje niso prav nič industrijske, temveč lo še domače! Pa kdo bi jim zameril, čo se stakneta dve glavi skupaj in -že gre škan-dalčck strogo zaupno naprej. Ampak da ne boste mislili, da so Trboveljčani ne vem kakšni. Če je kaj takega, je uvoženo! Vse pohujšanje pride le od zunaj! In če se mogoče kje sestane Kakšna spiritistična seanca ter kliče duhove,, je to paS uvožena zabloda. Spominjam se, da sem nekoč prisostvoval neki taki seji, klicali so samega Napoleona, a ta jim je odgo-vord dovolj krepko: Dajte mj mir! hicer priznam: Jaz ga nisem slišal, oda dejali so, da je tako rekel! Pa ho menda že res! S katerekoli višje točke pogledaš, Povsod jih vidiš Ic deloma! Zdaj sn zasveti dolga bela cesta; vzdolž c niti, ki se vleče od začetka do kon-®.a> P« teče trboveljski tramvaj: ozko-"n.a Proga rudniške železnice. Pred gasilskim domom pa vozovi te železnice: le enostavno sklopljena po 1 va voza. na teh nekakšna železna škatla, s streho ter lesenimi klopmi! •o je trboveljski tramvaj, sicer pa zanesljivejši od ljubljanskega. Trije vhodi Kurja vas! Hišice nanizane kot ja-?, e’ ena drugi sedijo kar na hrbtu, k se vzpenjajo v breg tja do viha! etchnja vas, že bolj razbita, neenot-*' vs“k čas ga bodo silni ba- r‘‘. spodkopali, ga naložili ter zdro-' v drobilnicah. »Spicbergjc, pa no •ogoee tam na severnem tečaju, tem-eč ti, v Trbovljah. Mnogo zaljublja* ‘n šepetov, vzdihov so slišali ti go-■oov, zavidamo jih lahko! In tako v«, kar naPlej našteval Žabjo (za!) tam nimajo). Paner kolo- haproj m0demilni hi5ic«ini m tako s>e(li vsegit Pa stojij0 ,)08amcznaz «tisl.a, eno t<,h tvovi rU(1niš].a nraZ°Jja 8 'remi vho,,i- za en«„ k°’ euega 7‘a Poduradnike tor ITT, 711 de,avCfi! 9e relo z napisi ne t opremili, da se za vraga kdo -vs&sr* ™ '* ...............- ™" la srečam možakarja. Delavec je. Di„eln ZllU'''J"' a ves vo,iari v duši! ■r,nem so ob te napise! v L®8/6 gospod, to jo pa tako kot snrem„„M I)ismu’ K(' je Kristus "lend' V1 1na Sori. je tudi apostol, gal « 16 10 ravno Peter, predla- i'nanu, V8akes'a Posebej šotor, pri nas Krist,, Pa 8amo Posebej vhode: Za •l*ne,ra en6ga’ za »‘etra fenega in za več n e"egA• Janezov je sicer naj-ke V,2 'Tane*l najmanj hodijo v ta-več;, ' 1 S®m vedel ’IOP01 nekaj Vozički v zraku ad vsemi Trbovljami pa so visoko h*. r*kU žične železnice. Ko prenc-* dolom, ustavijo železnico, pol- ni vozički čepijo sredi visoko v zraku. Kar nekako skomine to oblegajo, če ne bo telebnilo vse skupaj na glavo. Spomnim se primere, kako je nekoč gospodar naročil hlapcu, naj iz-preže naloženi voz ter živino pripelje domov, ko bo zvonilo poldne! No in hlapec se je vračal z naloženim vozom. Kor ni bilo mostu čez vodo, so vozili kar čez nizko strugo po položnem bregu. Kar zazvoni Gospodovo poldne, hlapec je bil z vozom sredi vode! Na mah izpreže ter pripelje živino domov v hlev. Voz pa je ostal kar sredi vode! No nekako tak občutek imaš, ko gledaš te vozičke imenovane »šale« visoko viseče kar na žici! Pomni: ko bo zazvonilo poldne! Zakurjene globine In okoli po vseh teh lepih gričkih in gorah? Ne vem če še stoji kamenček na kamnu, kot ga jo tja Bog postavil? Kovnica kopača, jeklena čeljust bagra ali pa vsaj pnevmatičen sveder so že res povsod stikali za črnim kamnom! Globoko v zemlji pa črni rudar, v zakurjenih globinah, vsaj je malokomu znano, da Trbovlje gorijo v svojih globinah že več let. Zdaj pa zdaj hušknejo plameni iz temnih globin, pa jih takoj zabijejo z vlažno ilovico. Trboveljčanom res gorijo tla pod nogami, pa so vendar tako sigurni na tej zemlji in tudi v tej zemlji! In krog in krog zakurjeno! Zdi sc mi, če kane kaplja znoja, da kar zacvrči na tej vroči zemlji! In kdo bi jim štel v zlo, če sicer tudi kdaj nekoliko »zacvrči«, je to pač samo vroča kri, pa se zabije z »ilovico« in stvar je opravljena. In tam globoko v čari zemlji vrta rudar neutrudno naprej, »šilit« mu traja osem ur, nalaga v »hunte«, vozi preko vseh mogočih »štolnov«, dokler ne pririne »hunta« na beli dan! Pod zemljo prisluškuje podzemeljskim duhovom, zeleni škrat ga opominja, sveta Barbara pa čuva nad vsem! Oba pa za — smrt In če ga stisnejo zemeljske Plasti, ali ostane za nekaj let v tem črnem grobu, ali ga pa preje izkopljejo prijatelji, položijo, da zadnjikrat pogleda mrtev solncu v obraz, živ tega ni utegnil! Pa zagorijo ob tem odru jamske svetilke, vdove ter otroci pa bedno plakajo oh očetu. Tam v svetu pa režo akcijonar kupone, dviga dividende, sklepa transakcijo ter kompenzacije. Oba pa delata za — smrt! Rajhcnburško pismo Raijhenburg, 19. febmanja. Zaditnje vreme je obetalo, da se 'bodo iniaiši hribi zopet odeli s snežno odejo. Smučarji so že mazali smučke, da dajo duška svojemu zimsikospartmemu navdušenju. Toda kakšno razočaranje — mrzla oftrja. ki je tulila po naših hribčkih in dolinah, nam je odpihala še drobne snežinke. Tako smo zopet obupani spravili smučke na podstrešje im bodo vsekakor počakale prihodnje zime. Neznane lepote Teren za smuko je prav idealen na Bohorju, ki je javnosti premalo znan in bi bilo potrebno, da se v našem kraju Ustanovi podružnica Slbv. planinskega društva, kii naj bi skrbela za .razvoj turizma v našem kraju. Krasna k pot, ki pelje skozi Rajhenbuirg prati Senovem. Lep in romantičen je prehod, ki vodi skozi vasi iDovško 'in Dobrovo med starimi vinskimi goricami! na Bohor, kjer naj bi sitailia primerna planinska koča z vso oskrbo. Tudi za tu-fcajSnje ljudstvo bi bilo v veliko korllst, saj vemo, da tujski promet prinaša tudi nekaj zaslužka. Gorenjci sio si znali pomagati in so vsak še tako neznaten hribček uporabili za izletno točko, ki je prijetna vaba za tujce v vseh letnih časov. Spodnje Posavje |>a v tem oziru daleč zaostaja, ker nima ljudi, ki bi se zanimali za to panogo im preikazalli ljudstvu kraje, ki so prav tako tepi in vabljiva kot kraji na Gorenjskem. Vino iz Dalmacije Ljudstvo pa jc tu povsod preskromno in premalo zaim te res; ranilo. Z opisom nekabeirh izmed teli krajev v časopisih bi bilo treba 'te krač« povzdigniti. V neposredni bližini se nahaja Zagreb, od- koder se vsako soboto razkropi mnogo prijateljev prirode in ogromnim večina jih vodi v Slovenijo, a le malo jih ije, ki izstopijo Pri nas v Rajhenbungu. Ljudje so pri nas. posebno pa še v okoliških vaseh, zelo gostoljubni in vsakemu gostu prav radii ponudijo čašo vina, ki ga v teh težkih časih ne motrejo prodati, Vino je v Idi knaiiih prav dobre kakovosti 8n se lahko primerja Z mnogimi vrstami. Narod živi v pomanjkanju in badi in že zdavnaj nima več niti za sol im vž:ga-iHce. Gostilničarji naročujejo vino iz dlaiUnlh krajev iz Dalmacije a naši kmetje pa zamam čakajo' na kupce. Koliko trpljenja in zineva je z delom v vinogradu, preden obrodi trta, a ko se vino spravi v sode, Pa kmet zaman čaka na proda o svojega vinske-ga priididka. _ Kdo je požigalec Radeče, 18. febr. Prad kratkim je v Svibnem nastali ponoči nenadoma, požar. Okoli 11. ure je opazil domač hlapec, da gairi Ide v. Pameč ni bi ia več mogoča. Zgorela je živina in hlev iter okoli 8.000 kg sena. Drugi požar je nastal takoj čez dva dni na strehi svinjskega hleva, ki je pogorel do tal. Škoda pri obeli požarih je znatna, toda je vsa krila z zavarovalnino. Kdo je skrivnostmi požigalec? Požar je bil gotovo podtaknjen, Pogorelec je pred požarom zava* ićviit vse pogorele gospodarske objekte. Varnostne oblasti iz Radeč so pogorelem temeljilo -izprašali vest Zagovarjali se .je. da a ob priliki Prvega požarna pren.-čila v hlevu dva n seznam a brezposelna, katera je povabil v sobo, kjer jima jv ikri še večerjo, Zahteval je od — Moj mož vse noši presedi v gostilni ter popiva! — Moj tudi, ampak nič ne pije. Zato me še bolj skrbi, kje se potika! — Kako pa veste, da ne pije? — Ne morete si misliti, kako grozno je zjutraj žejen, ko vstane! njiju dokumente, pa jih nista imela .na kar sta odšla na skedenj k počitku. Ko jie požar besnel z vso silo okoili njegove domačije, je posestnik spal in so ga težko zbudili. Te dni se je zaradi suma požara zagovarjati pred sodiščem, ki pa ga je spoznalo za nedolžnega. Zato je le še bolj zagonetno, kdo jie zažgal' njegpvo domačijo? še o carinski zvezi t Bolgarijo Ljubljana- y februarju Zabeležili smo že naše in bolgarske glasove o tem vprašanju. Posnemamo po sofijskem »Miru« poročilo, ki ga prinaša ta list, v izvlečku iz varšavskega lista »Kurier Doranni«, ki jo Pred dnevi prinesel daljši dopis iž Sofije, v katerem pravi med drugim: Po tridesetih letih je znova oživela ideja carinske zveze med balkanskimi Slovani. To pot pripada pobuda ljubljanski trgovski zbornici. Gospodarski ustroj Bolgarije in Jugoslavije je enak, kar lahko v največji meri pripomore k uresničenju ideje o carinski uniji obeh držav. Ovire ekonomskega značaja so neznatne. Toda vprašanje carinske zveze je obenem Politično vprašanje. Ideja carinske unije med Bognrijo in Jugoslavijo, bi močno vznemirila Rumunijo, Turčijo in Grčijo, ki bi se ji z vso silo uprle, kakor hitro bi predstavljala dejansko nevarnost. Navzlic navedenim oviram poljskega lista pa moramo ponovno z veseljem pozdraviti, da se v Bolgariji, kakor dokazuje »Mir«,, za idejo carinske zveze z nami močno zanimajo in bi zato ne bilo Prav, če ne bi temu zanimanju sledili tudi mi, saj je za. misel sama prišla iz. prav naših vrst. Naj se z.alo merodajni krogi ne strašijo preveč znčetnjh ovir! — Ne pomaga nič, draga moja gospodična, operacija je nphb potrebna, izrezati hotno Mepo črevo! — Je to zelo nevarna operacija? - - Navadno ne! Sicer sem pa jaz specijalist z.a take operacide. Gospe, katero st<; srečali med vrati, seti) izrezal že pejsioto slepo črevo! - Križ bočjli, ktjj itiijt Človek toliko slepih črevps. * - - Natakar, prinesite uti proshn prav mehkega piščanca! — Ali ne bi gospod, prosim, raje mehko kuhano jajde? Ustreljen veiffa EpsirtiiScev Epilog žalostnega dogodka v Zgornp SssškI Krivdo zanikajo Celje 18. fcbrmvnja. Pred tiričliarasMm senatom, ka-teirelmm jie -p -eitesdoe al s. o. s. dr. l blatu. Hitlerjev usnjeni suknjič ie pa že zanj tradicijonelen. Iz samega spoštovanja nosi sličnega kvečjemu še Ob ring. Nevarno gnezdo Da je vsa služba v takih delovnih taboriščih strogo disciplinirana, je jasno. Vodstvo taborišč strogo kaznuje vse prestopke, le redko se pripeti, da mora posredovati civilno sodišče, kar pa res ni čuda, če pomislimo, da ie Nemčija zbrala tukaj vse mogoče brezdomce, delamržneže ter čestokrat tudi nevarne kriminalne tipe. Kdor v redu odsluži ta šestmesečni rok, dobi posebno izkaznici), ki je že skoraj diploma; s tako izkaznico ima prednost za sprejem v službo kjerkoli. Podjetnik, ki bi odklonil takega delavca ter sprejel drugega, bi si nakopal občutne sitnosti. Vsa disciplina pa dopušča vem dar dosti svobode. Na prošnjo iih ob sobotah puščajo domov z delnim izplačilom manjšega zneska, celoto dobi izplačano šele. ko zapusti tabor, ati pa na zahtevo na* kazujejo to ženi, materi itd. Ni bednostitih fondov Nemčija je s takimi delovnimi tabori izvršila velika javna dela: V novejšem času je država ustanovila zopet posebne domove za tiste, ki so absolvirali taka delovna taborišča in še niso mogli dobiti stalnega dela. To naj bi bila nekaka nadaljevalna šola za delo! Nemčija ne pozna bednostnih fondov, temveč delovna taborišča, noče beračev, temveč delavčevi noče brezdomcev, temveč z ljubeznijo se oklepajočih domače zemlje!______________________________ Pismonoše in reporter Včasih se zgodi, da reporter,ki preganja smola. Saj veste, kako pravi tisti pregovor o ljudeh, ki se jim spričo smole cekin v roki spremeni v — govno. Ko smo pisali v 38. številki našega lista z dne 15. t. m. o pošti Ti poštarjih, nam je ušla vmes pripomba o dostavljallcih denarja, ki smo jih seveda piohvaSi kakor tudi vse drugo uslužbenstvo te naše tako važne in pomemb ustanove. Pa je sodci reporterju šknait na peresu in je stisnil tako neroden slog v tisto poročilo, kakor da bi Mi pismonoše mani vredni a IS manj zanesli ji vj kakor dostavljale,i derarja. 'legla seveda nihče uc misli il!l tudi nihče ne trdi, niti nima pravice trditi. Narobe, delo to kot o mo zahteva celega moža in bi bilo le želeti, da bi vsi imeti največ gmotnih koristi od njega-Vsaj^ reporter bi jim to od srca Privščil, to in šc več. Vsak človek, ki pozna naporno delo pismonoš — zlasti v mestu — ve ceniti njih trud. Beganje Pio ulicah, po stopnicah gor iu dol v tretjič, peto, osmo nadstropje — me, to ni šala, ampak r-5 tlelo, ]d že samo človeka ocenjuje. To delo tudi vsak parne tju človek uvažujc in priznava. Sa'J vemo, da je cesto uspeh ali neuspeh v važnh živlijenskih zadevah odvisen v prav od vestnosti — pismonoše. Našim moramo priznati, da se tega v polni mei zavedajo, Priprava na smrt Prvi primer povojni v kriminam Ljubljana, 19. febr. Nemara kdo izmed naših čita« tel jev pozna to nabožno premis« Ijajoeo.knjigo, ki jo je izdala svoj čas Družba Sv. Mohorja. To knji« go so našli pri Alojziji’ Soršan, o kateri smo že poročali, da je bila zasačena pri vlomu v barako bra* njevke Marije Brankovičevc v Bohoričeva ulici. Prijazna s pokornica je imela pr sebi vlomilsko orodje, ki ga je stalno vp o rabi jala pri vlomih in tatvinah. Da je zgodba še lepša, -se je posluževala celo za ta posel ukradenega orodja, ki ga je smuk nila v neki baraki na Resljevi ce« sti. Soršanova je sploh jako pod« jetrni in je že 18. jan. t. 1. vlomi« la v neko pralnico na Resljevi cesti "n pobrala več perila. Poz« neje je vlomila tudi v klet hišne« ga lastnika Simona Kmetca in po« kradla več steklenic malinovca, vina, nekaj krompirja in perila ter odpirač z mehaničrvm pogo« nom. Polog drugih predmetov so našli pri njej tudi ročno torbico na zadrgo iz ročnega sukna, dva angleška ključa in zlate naočnike z etuijem. LV torbici je bila knjiga »Priprava na smrt«. Ženska pra« vi, da je pred kakimi 14 dnevi v cerkvi Srca Jezusovega v četrti klopi nabrala naštete reči. Tudi za sport Vidi sc pa, da ni hodila samo okno g pobožnih ljudi, ampak, da sc jo zanimala tudi za šport, saj so našli pri njej kovčeg z ribolov« sko pripravo. Po lastnem zatrje« vanju je pred kakimi 14 dne vrni ukradla ta kovčeg v neki hiši v Domobranski ulici. Bolj na pobožno je morda bila spet u tiar j ena, ko je ukradla knjižico »Spomin na Jezusa«. V knjižici je podpisan Slavko Ju« hart, Kamcnčc. To knjižico je ukradla neki služkinji. V tolažbo Ljubljančankam bodi povedano, da j c to v vsej povojni dobi v Ljubljani edini primer, da sc je ženska in še celo tako mlada, lo» tila vlomilskih poslov. Brezposelnost Ljubljana, 19. febr. Vedno hujša brezposelnost za« vaja zadnji čas zmeraj več mla« dih žensk v nemoralno življenje. Varnostni organi posvečajo po« čenjanju teh izgubljenk posebno pozornost. Ljubljanska solni« nost bi brez te budnosti sicer do« živela marsikako krepko senza« eijo. Skoraj ne mine dan, da ne bi policija aretirala po več takih žensk, ki sc preživljajo s proda« jan jem poltene ljubezni. Dekle, ki zaide na to pot, na« v a dno ne najde več vrnitve in njeno končno zatočišče je prisil« na delavnica v Begunjah, kamor prej ali slej sodišče pošlje te iz« gubljene reve. Kolo za kolo Ko so 18. t. m. prijeli 25«let« nega delavca Ivana Tanka iz Do« len j e vasi pri Ribnici, ker jc ukradel kolo gostilničarju Anto« nu Primožiču v Rožni dolini, se je zagovarjal, češ: »Zob za zob, kolo za kolo«. Bil jc celo toliko Previden in javil policiji, da je nekdo njemu ukradel lastno ko« lo. Ker pa jc Tanko policiji kot ljubitelj koles žc znan, ni nasedla njegovi premetenosti. Fant bo vzlic modremu zagovoru izročen sodišču, ki ga že itak išče v ne« ki drugi zadevi. Prenočišča je prosil na policiji A upravi policije se je zglasil .letni delavec Martin Kugler, Pristojen v občino Sv. Krištof v »»kem srezu. Ker jc brez posla, ^ar na policiji zaprosil za prc« In Mednlce V kriminalnih arhivih so med tem ugotovili, da je zoper mlade« ga gosta že izdalo okrožno sodi« šče v Celju tiralico radi vloma in tatvine. Spriča takega pripo« ročila so mu seveda na policiji rade volje dali prenočišče, odtod pa pojde naravnost na sodišče. še to in ono V Knafljevi ulici je stražnik prijel nekega 30«letnega Safcta Serajliča iz Zagreba. Zagrebška policija ga namreč zasleduje za* radi prevare. Safet ho seveda brezplačno potoval v Zagreb, da se tam lepo po domače pomeni, kako in kaj je počel. V torek zvečer so prijeli 32* letnega brezposelnega ključav* ničarja Franceta Vrhunca, ki je v družbi nekega tovariša iz skl a* dišea neke ljubljanske trgovine ukradel kos manufakturnega bla* ga. Polovica plena jo prodal ne* ki ženski, drugo polovico pa ne* k emu moškemu. Zdaj je seveda kupčija šla v franže, policija je blago zaplenila, oba kupca pa sc bosta morala z Vrhuncem in nje* go v im pajdašem vred zagovarja* ti pred sodiščem. Blago jc bilo namreč prodano tako pod ceno, da bi bila kupca morala dvomiti o poštenosti njegovega izvora. Franček je umrl Včeraj smo poročali, da sc je enoletni Mlakar Franc, sin po* sestnika iz Starega trga pri Lo* gatcu, nevarno poškodoval z vre* lim mlekom, danes so nam spo# ročili, da jc ponoči umrl v bol« niči. Svetel Franc, star 43 let, doma iz Naklega pri Kranju, je nesreč« no padel po strmih stopnicah ter sc poškodoval po glavi. Slika kaže, kako so sneli olimpijsko zastavo v Ga-Pa, potem ko sd razdelili zmagovalcem kolajne. Zgodilo se je v luči olimpijskih bakelj in žarometov Grofica In cigan Njegove gosli so ji začarale srce Te dni so poročali biidvmpeštan skl listi, da je sin ciganskega primaša Jožef Nyary podedoval grofovsko pailaeo na Dunaju. Ta palača je bila tast grofice Margarete Wratfslaw pl. Matrowifa in SchonfeH — matere tega mladega cigana, kii se je biča omožila z njegovim očetom Jožefom. Ljubavni roman grofice je svoj čas zbudil največjo senzacijo. Bito je v zadnjem letu svetovne vodne. V _ Athambri, elegantnem nočnem tolkalu Prage, je svira! takrat 35-fctmi ciganski primaš Jožef Nyairy s svojo kapelo. V neki loži je sedela krasna mlada kontesa Margareta s svojo materjo in nekaterimi kavalirji. Primaš je s pravim ciganskim instinktom k mahi opazil, kako globok vtis je napravil s svojo godbo na mlado damo. Naenkrat se je znašel pred ložo in je komtesi zaigral najlepše ciganske melodije z vso ognjevitostjo godbe na uho. Nekaj tednov za tem je Nyairy igral v nekem dunajskem baru. Kako veselo je bil presenečen, ko je med gosti opazil tudi lepo k o m Vso Margareto. In par ur pozneje je zvedel iz njenih usti da se je prav zaradi njega pripeljala iz Prage na Dunaj. Med grofico in ciganom se je kmalu razvilo intimno ljubavno razmerje. Nekega dne je Margareta v dolgem pismu sporočila svojim staršem, da brez tega ciganskega godica ne more več živeti in da se hoče z njim poročiti. Na to pftotht) se je mati s prvem vlakom popeljala na Dunaj in spravila zaljubljeno hčerko domov v PragO'. A korotiesa svojega cigana ni mogla pozabiti. In neke noči je Skrivaj pobegnila iz Prage v Šo-prcnj in se tam civilno poročila z Jožefom Nyaryjem. Leto pozneje je roidiii'a sina, ki so ga tudi krstilj za Jožefa. Starši so Margareto razdediii« Nekaj let pozneje jc umrla od' žalosti nad razdorom z rodbino« Sin je doraščail in njegov oče jo dvignil pravdo proti sorodnikom matere njegovega sina. radi dediščine. MAŠČEVALEC Kriminalci roman. 46 Drugi dcl. NOVA NALOGA Naslednji dan zjutraj je VV'lliam poklical hišnika k scbj in mu povedal. da odpotuje za ncdoioče.i ča«. Daj mu je vsa potrebna navodila za upravljar-je hiše in denarja. Napotil se je s VVhiterliaple iu &e poda!, potem ko se je med potjo večkrat preipričal, d-a ga miiliče ne zasleduje, na premoga,:-sko ladjo. Tam je dobil svoja dva pomagača — detektiva, ki sta že nekaj dne čakala nanj, da jima da kako novo nalogo, ker se na policiji niso več toliko mrzlično zanima1! Jadka, kajti že precej časa je v Wliiterliapen'vladal popoln mir Jack jima je naročil!, naj poizvesta za tisto Jeinn.v, o 'kateri ga lic suoči izpraševal detektiv. Nakazal jima je v ta namen precejšnjo vsoto denarja, potem pa iste je podal na svoti dom v utici Zapadne obale. Tam ga je že pričakoval Ed-jvard in mu sporočil, da ga E-M.za prosti, na'j ji dovrfi razgovor z "Jimmu. Jack je skcimizgniil z rameni in ni ničesar odgovorili. »Komaj sam jo spoznal, ko je prišla k meni«, je nadaljeval Ed-Vand. »Izgleda, kot dla ne bi bila pri zdravi pameti«. »Al: se je Jim dobro vedel?« »Vzorno. Nobene pritožbe a« bilo čmii.« »No, potem ga Bliža lahko obi-Sče. Toda, povejte ji, da Jim še ni prestal svoje kazni, in da tudi Kjeij še nisem odpustili! Da je ni-isein kaznoval, se ima zahvaliti samo svoji nekdanji zvestobi in pridnosti.« »Še nekaj vam moram povedati, gospodar, je pripomnit Edvard. »Sicer je ta s var’ bdi j zasebnega nzačaja, vseeno pa se mi zdi bolje, če tudi vi veste, namreč: Tom in Molltv sta se zaročila!« 1 Jack se je zadovoljio nasmehnil, potem pa je veselo dejal: »Saj se mi je zdelo. Zadnji dogodek k gotovo opogumil Toma, fco je bil sicer tako plah proti njej. No, konec dober, vse dobro, želim jima obilo sreče.« Stisnil je Edvardu roko itn ta je hii vesel, videč kako zadovoljen Je gospodar. „ »Zdaj pa nekaj drugega«, je še rekel Jack. »V kratkem, bomo jkonovno potovali m® škotsko, ko se vrnemo, pa bom najbrže jfioibil neko sporočilo, ki nas bo Za ddj časa zaposllib. Zdaj mo-mm pa še napisati ipiismo. Po-1|dlr»vll.ieiii!« , BLIŽINO MAŠČEVANJE VČdvard je .odšel v Elizino sobo, $a ji sporoiči Jackov odtok. Oči 1» se ji zasvetile, ko ga je zagledala. Ko je tako stala pred njim, Se lbl?a ze/to lepa — zapeljivo le- Toda Edvard je iti ti pogledal ni E suhoparno spregovoril: ‘»Naš gospodar je dovolil, da se sestaneta z Jimom im ako hoče-to, vas takoj popeljem k njemu.« »O, hvala vam!« je radostno rzikPkniiia, hBncč gftoboko hvalež- nost. »Takoj me pelji-te k njemu, lepo vas prosim, takoj!« Edvard je molče stopal pred njo in zato ni mogel videti, s kakšnim sovraštvom zre vanj Eliza. Ko sta prispela v notranjost »Terorja«, jo je Edvard peljal do n.kih železnilh vrat i vine« v Clevelandu, Razne novice Najnovejši Chaplinov film »Novi . čas«, ki so ga predvajali v New Torku in Londonu z velikim uspehom, je po vsej Nemčiji prepovedan. Vrbsko jezero na Koroškem je pokrito z ledom in se je preteklo nedeljo zabavalo tam veliko drsak cev. Pri tem bi bila pa skoraj utonila hčerka lastnice penzionata »Seegrete« dr. Maričnikove, ki se ji je udrl tenki led, le z največio težavo je dekle še rešil avtomobilski trgovec iz Celovca Adolf Douijak. Dve uri pozneje pa sc je isto pripetilo 221etnemu Valentinu Doujaku od Sv. Valentina, ki ga niso mogli rešiti in je utonil. Z.opet javljajo o velikem požaru v filmskem ateljeju. V prostorih itu-lijansko-čilenske filmske družbe v Valparaišu se je vnel film, ogenj se ee bliskoma razširil in v nekaj tirali upepelil vse poslopje. Pri tem je zgorelo nad 30 oseb, veliko pa jih je odneslo hude opekline. čas učenja Neki danski psiihiaiter se je te-meldlto bavil s problemom, kateri dnevni čas jie najugodnejši za učenje in kdaj so možgani najbolj sprejemljivi. Prišel je dio zaključka, da more človek na pamet povedati po štiriindvajsetih urah tisto, kar je tik, preden je šel spat, še enkrat prečvtal. Cim-večji pa je rok med čitanjem in trenutkom, ko človek zasipi, tem slabši je spomin, tem manj si zapom ni. Po mnenju tega danskega uče-mjalka si takšno stvar naiažje zapomnimo, če si jo vtisnemo v spoirmn, tik preden ležemo spat. -- Toda, kako pa tedaj, če smo zvečer tako utrujeni, da nam oči lezejo vkup, ko smo knjigo jedva vzeli v roko? Klobuki Iz črev izdelovalci klobas boldo kina.h v zadregi, kajti zmanjkalo bo črev za klobase, če se bo uveljavila angleška modna norost. Oblikovalci novih ženskih klobukov so si namreč izmislili klobuke --jz črev. KMbuiku iz klobučevine in slame naj sledi klobuk iz črev. Okusna tla zadeva ravno ni, toda strokovnjaki, trdi jo, da imajo čreva posebno dobre strani za ta na* men. Iz črev se namreč po posebnem kemičnem postopku pridobi materijal, ki teži nekako med svi* lo in mehkim šamoia-usnjem. V barvah se pa dosežejo posebno topi odtenki, povrh pa dajejo že čreva sama na sebi različne vzor ce. Tudi pasove in rokavice nameravajo izdelovati iz črev, i ilii M lil lilij „nk jToa ddr užnop N AstroloSka napoved za 20. februar. Se vedno neugodna konstelacija, ki povzroča nervoznost ir nemir. Za ženske v zdravstvenem pogledu slab dan. Moški so danes nestanovitni, raztresen1, razdražljivi in sploh sitni. To vpliva v marsičem tudi na poklicno življenje. Povzroča nezadovoljnost s poklicom, vzbuja želijo po spremembi poklica. Tudi za promet je dan neugoden, v obratih na motorni pogon treba danes posebne pazljivosti. Za mehaniičnie delavnice in vse obrale. ki imajo opraviti z žetozaiM in ognjem, pa je danes v sptos-nem dober dan. Maribor m— Narodno gledališče. Četrtek, 20, februarja ob 20.: »Ples v Savoju«. Red B. — Petek, 21. februarja : Zaprto . m— Kino. GrauSki; Naš prihodnji vete film je sovjetsko origlnal-no delo »Žana za tisoč rubljev«. -- Union: Šlager letošnje sezone » Zi viijenjsk i k ar n e val«. »n— Žetev smrti. V 88. tetu sta-rostj je na Aleksandrovi cesti 69. umirja zasebnica Alojzija Frasova. Bodi ji tolika zemljica! m— Prof. Sirk razstavlja. Priznani slikar prof. Sirk bo 5. marca t. 1. o tvoril v Skopil ju razstavo svojih izbranih slikarskih del. m— Težave obrtnikov so bile iznesene na občnem zbornu Združenja krojačev in soroidmEh obrti. Krojači so ostro nastopili proti šušmarstvu in koiifekcijski obrti. Spreječa je bito tozadevna resolucija. Pri volitvah je bi izvoiljen stari odbor z g. Franom Reicher-iem na čelu. m— V prostovoljno smrt je šel Posestnik Lojze Petek, doma v K m nareki grabi pni Ljutomeru. Iz nepojasnjenega vzroka se je na 'Ptoidistrešju obesil im ko so ga našli domači, je bil že mntev. m— Kabel Maribor - Beograd bo zgrajen, kakor smo poročali. Ministirstvo je že razpisalio lioita-eijo za nabavo. Kabel bo vodil na Progi Beograd - Vinkovci - Zagreb - Slov. Bistrica - Maribor -državna meja. Med drugim bo kabel omogočil 10 telefonskih vez Ljubljana - Maribor - i nožem Stvo. -m— Angleški večer jc bil v ponedeljek zvečer pri »Orlu«. Pri-redlil ga je tukajšnji Angleški kro-ždk in te nasitopito. tudi mrss. Rtel Lew:is, ki je zapela nekaj an-gleških pesmi. m— Zaplenjen tobak. Obmejni orgaml so v gozdu na Vurmiatu Pri Selnica ob Dravi ’ našli pod večjo škaf o zaboj tobaka za nj lili atije. Tobak je bil tihotapljen in italijanskega zvara. Skrili so ga tam itihotapci. Vso zalogo. 114 zabojčkov, so sedaj 'izročili c ari na r-mioi v Mariboru. Jadranska straža naproša narodne noše, dia sc zglaš'c v (trgovini Zlate Brišnikovc. Celje Preklal mu je glavo v Preteklo nedeljo 16. t. m. zvečer je neznan moški v Ponikvi ri!> j: ž. napadel 26-tetnega pos. sina Slatinska Jakoba. Z ročico mu jc preklal glavo. SlatmŠck Lži že od nedelje v celjski bol-'Ušnldi v popci’nl nezavesti, njegovo stanje je zelo kritično. Napadalca iščejo. V petek je padel, v torek že 'llr,rl. Na Paki pri Vitainju je pre-teklj petek popoldan padel po nek eni bregu 51 letni posestnik kanienik Alojz. Pri padcu si je tako poškodoval želodec in čre-Ll. da je bolečinam v torek ob • podlegel v celjski bolnici. v 'Olihi; imeniki celjske občine ^'•azgnnenii ob uradnih urah na mestnem poglavarstvu v sobi št -■ Vsakdo lahko pogleda, vb'Saii. ali je q .^druženje trgovcev za mesto d,, - i-'ina svojo redno skupščino r in- 0-.,marca ob 18. v tnali dvo- is v doina. točk. NAJNOVEJŠA POROČILA Antala v abesinskih rokah Addis Abeba, 19. febr. Dopisnik agencije »Radio« poroča: Danes dopoldne se je pričela ljuta borba za Antalo. Abesinske čete pod rasom Mulugetom, po številu okoli 50.000 mož, branijo z vso srditostjo ta kraj. Italijani se bore z vsemi svojimi tehničnimi pripomočki. V akcijo so stopile tudi čete rasa Sejnina, ki pritiskajo na Italijane z boka. Italijanom se trenutno še ni posrečilo zavzeti kraja Antalo. Na mnogih mestih se vrše borbe na nož. Konjenica rasa Mulugete, ki je utrpela okrog Makale mnoge izgube, je na nekaterih mestih prodrla. Radi obupnega položaja se Abesinci branijo z vso srditostjo Italijanski naskok na Bendo Italijanski naskok na Bendo ASmara, 19. febr. T.O. poroča, da je italijansko topništvo še vedno v akciji in bombardira raztresene abesinske grupe, ki se umikajo med Belasatom in Antalo. že skoro vsi padli Abesinci so pokopani ali pa sežgani. Ob cestah se nahaja na stotine pobitih konj in mul. Po odredbi rasa Mulugete so vsa naselja med Belasatom in An-talom ter za Amba Aradom popolnoma, izpraznjena. Mnoga naselja so Abesinci zažgali. Radi zmage italijanskih čet se je moral tudi ras Sejum pomakniti proti jugu. Iz domače politike Skupščina spet odgođena Beograd, 19. febr. Včerajšnja seja narodne skupščine je bila zelo kratka. Trajala je dobrih 20 minut, začela pa se je spet z veliko zamudo šele okoli 12. ure. Ker je opozicija nadaljevala z obstrukcijo, je moral predsednik sejo najprej prekiniti, potem pa spet zaključiti in je prihodnjo napovedal šele za torek 25. t. m. Do te odgoditve je prišlo predvsem radi tega, ker je vlada stavila predlog, naj skupščina stavi finančnemu odboru trodnevni rok, da dokonča proračunsko razpravo in predloži plenumu skupščine svoje poročilo. Če finančni odbor tega ne stori v določenem roku, na j skupščina ne glede na delo finančnega odbora po nujnem in skrajšanem postopku konča proračunsko razpravo. Glasovanje o tem se je vršilo v največjem prerekanju. Do nemirov je prišlo že med samim čitanjem vladnega predloga. V splošnem hrupu ni bilo mogoče razumeti besede. Po stenografskih beležkah je bil nadaljnji potek seje naslednji: Predsednik Čirič je dal predlog vlade na glasovanje z besedami: Oni narodni poslanci, ki so proti predlogu, naj vstanejo. Večina je obsedela in predsednik je proglasil, da je predlog sprejet, nato pa je sejo prekinil, ker se nemir ni hotel poleči. Po desetminutnem odmoru se je seja nadaljevala v enako napetem in nemirnem razpoloženju. Kljub grožnjam predsednika Čiriča, da bo uporabil proti razgrajačem določbe poslovnika, opozicija ni po-Dnevni I Pustila. Zato je predsednik ob ' 1 *y O i\ ,^.1* • n i I i Zli« liri:! 1 število vseh mrtvih na italijanski strani ni znano. V načrtu je, da italijanske čete zavzamejo važno strategično točko Benda, ki se nahaja na višini okrog 950 m takoj po pustinjski ravnini Dandali. Iz Ogade na prihajajo zelo netočna poročila, vendar &© doznava, da se vodijo še vedno borbe okoli Sasa Bane in da so nekatera muslimanska plemena, ki se v začetku vojne niso odzvala na mobilizacijo, sedaj stopila v borbo proti Italijanom. Borbe okoli Varau-daba se radi velike povodnji okrog reke Fafan še niso mogle pričeti. hodnjo z istim dnevnim redom še-ie za v torek. Seja finančnega odbora Beograd, 19. febr. Včeraj po* poldne je :mel sejo tudi finančni odbor nar. skupščine, kateri jc prisostvoval v imenu vlade ti* naučni minister Letica. Pred pr e* hodom na dnevni red je poslanec Pinterovič podal naslednjo izja* vo: »Poslanski klubi opozicije v narodni skupščini smatrajo, da je načelna razprava in načelno g/a* sovanje o proračunu čisto politič* ni akt, ki predstavlja nezaupnico vladi. Smatrajo zato, da je fU nančni odbor dolžan razpravljati o proračunu tudi v podrobnostih ter s tem izvršiti svojo posebno nalogo, ki mu je poverjena od narodne skupščine. Zaradi /ega predlagajo, da finančni odbor ta predlog sprejme ter prične pos drobno razpravo o proračunu«. Predsednik finančnega odbora Dimitrijevič je v kratkem govoru naglasil, da želi finančni odbor dokazati svojo miroljubnost in pravilno razumevanje državnih interesov. Zaradi tega daje pred--log poslanca PinteroviČa na glas sovanje. Fečina finančnega od* bora je nato s 15 glasovi sklenila, da se na prihodnji seji, ki bo da: nes popoldne, prične tudi podrob na razprava o proračunu. Gibanje Ljotičevega „Zbora“ V nedeljo in ponedeljek je bila v Beogradu konferenca 94 dele* gatov Ljotičevega »Zbora«, ki ji je predsedoval vodja pokreta D. LjoPč. Razpravljali so v glavnem o potrebi p oživljanja njih akcije med ljudstvom ter o metodah de* jc ................ la za zbiranje pristašev. Posebna 12.20 sejo prekinil ter sklical pri- | komisija bo izdelala program po* k ret a na podlagi že objavljeni# »Osnovnih načel in smernic. Po* kret hoče tudi v bodoče ostati ne odvisen in se ne bo vezal na no* beno obstoječo politično grupa* cijo. Nemima Španija Mudrim, 19. febr. Radi obeta« jočih sc nemirov je bilo izrečenoj obsedno stanje nad Saragoso. Vladne čete so zavzele razne str« teške točke, kjer so postavile strojnice, a po ulicah patruljirajo, vojaški oddelki. Ravno tak polo* žaj je v Valenciji. Ker so čete v strogi pripravljenosti, so levičar* ski elementi opustili vsako kale* nje miru. Pričakuje sc, da bo ob* sedno stanje kmalu prenehalo. Gil Robles, šef narodne stran* ko, je imel danes važne razgovo* re s šefom konzervativne stranke Maurom. Baje je ob tej priliki Gil Robles ponudil Mauru sode* lovanjc pri sestavi nove vlade. Pri novi vladi prihaja v poštev kot minister notranjih del šef re* pubiiikanskc unije Martinez Bari* jo s. Danes ob 5. zjutraj je izšlo uradno poročilo, ki kategorično demantira vesti, da je izbruhnil upor ali da se poskuša zametiti upor. Vest, da je izbruhnil upor na aerodromu Quatros Vicntos, so razširili levičarji, da bi s tem vzbudili vznemirjenje v javnosti in pospešili razvoj političnih od* nosov kot jih oni pričakujejo. Gil Robles je izjavil, da vladi ni potrebno, da trenutno poda ostav ko. Levičarski blok želi, da bi do ostavke prišlo že sedaj in da se čim prej sestavi nova vlada. Levičarski blok, k: je širil vest,! o uporu na aerodromu Quatrps Vicntos, trdi, da so bili aretirani trije oficirji in celo neki generali. Ker se levičarji skupno s soeia* listi eno omladino pripravljajo nai izgrede, je vlada odredila in ukre n itn vse potrebne korake, da se v Madridu ohrani mir. Policijskemu komisarju na madridsk'" železni« ški postaji je naročeno, da sc mo« rajo vsi potniki, ki odhajajo iz Madrida, legitinrrati. Vladne če« te v Madridu so v pripravljenosti vendar sc pričakuje, da levičarji ne bodo več izzivali izgredov. Prebivalstvo je bTo radi levičar« skih poročil zelo vznemirjeno, vendar je ta vznemirjenost po uradnem demantiju o levičarskih' izgredih znatno popustila. M Madridu vlada trenutno popoleg mir. — Avstrijski zunanji minister J6 odpotoval v Firenze, kjer vodi po* svete z italijanskim državnim po šolstva Po stanju 1. novembra 1935 je (bilo v Sloveniji Stil narodnih šol, od tega 13 zasebnih. Skupno so imele osnovne šele 3-917 oddelkov, proračun ki jih obiskuje 185.327 obrok Med šoloobveznimi otroci je 182.325 jugoslovanske narodnosti, 2.287 Nemcev, 650 Madžarov in 65 drugih narodnosti. Na en oddelek je .prišlo povprečno po 17 učencev. Z napredujočim kadrom šoloobveznih otrok sedanja šolska poslopja že zdavnaj L Vič "ne zadoščajo. V vseh poslopjih je bilo 2.692 učilnic za 3.947 oddelkov. Tu je silno kvarno vplivalo dejstvo, da se v eni učilnici gneteta no dva ali pa še več oddelkov in razredov- Spričo gospodarske tesni pa seveda ni moči računati na zgradbo novih • poslopij. Tozadevno je banovina izplačata upravnim občinam 977-900 Din podpore- Na vseh narodnih šolah je 4.133 učnih moči, med temi 2.597 učiteljic in 1.536 učiteljev. Na sprejem v službo pa čaka 86 abi-turijentev in 440 abiturljentk. Učni uspehi so povoljni. V višji razred ni moglo napredovati 18' • učencev. Najslabši srez je bil krški. Meščanske iti srednje šole Po leg pouka opravljajo šole še važno kulturno delo, in to zlasti na polju kmeti jeko-s Iro kovne izobrazbe- Banovina sama je vzdrževala več svojih zavodov, glohonemni. ce in podobno Prav dobro se razvija tudi meščansko šolstvo. V tekočem letu je v banovini 44 meščanskih šol z 9.307 učenci. Stanje srednjih šel je prav tako še povoljno, vendar pa njih okvir že prerašča dotok dijakov. Na vseh srednjih šolah se je za to šolsko leto vpisalo 9.962 učencev. Kulturne organizacije in tisk Poleg šolstva so vi šila važne kulturne naloge tudi različna društva kulturnega in humanitarnega značaja. Skupno je bilo v banovi-! ni 4.782 kulturni društvi, ki so pri- — Vraga, kaj mi mahate, naj ustavim, še nikoli se mi ni tako fctiidilo! A — Zato, gospod šofer, da boste lepo počasi vozili. Kakšen bi pa oil, če hi zdirjali po blatu mimo. redila 3.500 javnih prireditev- Tudi s tiskom smo dobro preskrbljeni. Istotako s knjižnicami. Telesni vzgoji se je posvečala pozornost v okviru možnosti. Začetkom leta 1935 je bilo v banovini 207 sokolskih društev. Zelo razširjene so tudi mladinske organizacije (Pomladki rdečega križa itd.) Proračun: 6 milijonov Smernice prosvetneg . dela so začrtane. Na vseh straneh nujno kličejo potrebe, tako v osnovnem šolstvu, meščanskem in srednješolskem. V mejah možnosti bo treba storiti vse, da visok prosvet. mi nivo ne upade, kjub težkim časom. Proračun za prosvetni oddelek banske uprave izkazuje 5,915.470 dinarjev izdatkov. Ta svota je seveda majhna za tako ogromno delo, in velikih žrtev in truda bo treba, da bomo ohranili svojo presveto zdravo in neokrnjeno Razprava — *5 govornikov Po poročilo prosvetnega načelnika je g. ban sprejemal prijave govornikov za prosvetni proračun. Predhodno je opozoril, naj se govori omejijo na deset minut in da naj gg svetniki lokalne želje predložijo pismeno. Za razpravo o prosvetnem proračunu se je nato prijavilo 25 govornikov, tako da se bo razprava vršila ves dan. Poročilo za smučarje 19. februarja. Kranjska gora-Rateče: 2 C, baro- meter stoji mirno, pooblačilo se je, 10 cm južnega snega. — Planica, Dom Ilirije: — 3 C, barometer nestanoviten, jasno, soinčno, jugovzhodni vel er, na 52 cm podlagi 6 cm srenja. Smuka dobra. Skakalnica uporabna. Drsališče uporabno. — Vršič, Krnica, Tamar: 50 cm južnega snega. -- Bistrica-Boh. jezero: 5 C. pooblačilo se je. vetrovno, snega v dolini ni. — Bleil-Jezero: 2 O, oblačno. — Koča na Gorjušah 18. t, m.: — 3 C, soinčno. mirno. 20 etn srenja, smuka dobra. — Koča na Gorjušah 18. t. m: — 5 C. jasno, mirno. 100 cm snega, sneg solna t. Smuka idealna. — Kolce 18. t. m.: — 0 C. na 100 cm podlagi v m pršiča, jasno. Smuka idealna. — Jezersko 17. t. m.: 1) C, oblačno, mirno, južni veter, snega v nižini 5 cm v višjih legali 20 cm. .Smuka slaba. — Titulescu pojde v Moskvo, tako pravi zadnje Reuterjevo poročilo. V Moškvi bo zaključil pogodbo med Rusijo in Romunijo o medsebojni pomoči po vzgledu francosko - ruskega in češkoslovaško -ruskega pakta. Do obiska naj bi prišlo meseca marca. Trgovinski minister CostineScu in ruski poslanik v Bukarešti Ostrovski pa sta med tem že podpisala pogodbo o plačilnem prometu med Romunijo in Rusijo, s katero so obnovljeni gospodarski odnošuji med obema državama- ki so bili prekinjeni skoro dve desetletji. 19-1 Zastor od Madras tkiva s pestrim v tkivom, stalen v banvi, velik, krila 45X240 cm, draperija 50 X160 cm Din 65.- Odjemalci, kateri želijo kupiti dobro blago pocani, naj zahtevajo brezplačen slovenski katalog ZA BELI TEDEN 1936 Ofarfner.'OIjhr - lagn/b. - Na j več ja trgovska in razpo-šiljatna hiša v Jugoslaviji — Meseca marca bo v Beogradu konferenca zunanjih ministrov Balkanske zveze in bodo pri tej priliki razpravljali tudi o pristopu Bolgarije. - — Bolgarski kralj Boris je včeraj v spremstvu Nj. Vis. kneza -namestnika Pavla poselil Opleniac in položil venec na grob pokojnega kralja Aleksandra. MALI OGLASI Vsake besede 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 8 Din. Oglasniki, ki iščejo eližbc, plačajo samo po 35 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti r,a odgovor 2 Din v zuflmlcnh. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu 0BB0EE3 Gospodarska podjetja Kot: trgovine, industrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne in vsa druga obrtna podjetja prodajamo in posredujemo nakup hitro, vestno in uspešno. Informacije pošiljamo proti predplačilu Din 5.— v poštnih znamkah: Poslovnica Pavle-kovič — Zagreb — Ilica 144. Q0QQQG Dopisnik v slovenskem, srpsko-hrva škem, nemškem, italjan-skem in francoskem jeziku išče primernega zapos-ijenja. Tudi za nekaj ur dnevno. — Sprejema tudi prevode. — Cenjena povpraševanja na upravo lista »Gin® naroda« pod »Ko-respondent 50«. Čitajte! Priporočajte! Širite! „GLAS NARODA“l Izdajatelj: Josip Er. Kiiaflic, — Urednik: Milan Zadnek. — Zn Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek, — Vsi v Ljubljani.