CFJJK. ?в. JANUARJA 1978 — ŠTEV. I — LETO XXXIÍ — CENA i DfNARJF GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Volitve so vse blize, in to je seveda tudi dobilo odraz v NT, predvsem pa ® današnji in prihodnjih številkah. Kot vidite, smo vam danes spet pripravili 24 strani, polnih zanimivega branja, pravzaprav iz vseh krajev našega območja. Radi bi čimveč napisali te zdaj tudi o pustu, pa éal ta stari običaj vedno bolj tone v pozabo, oziroma ga prevzemajo naši vrli gostinci. Vsem, ki se imajo namen prijaviti za naš tradicionalni, šesti, izlet »100 kmečkih žensk prvič na morje« sporočamo, da izrežejo prvi kupon, saj bo pet kuponov veljalo kot prijavnica za prijetno pot. MILAN SENIČAR Z vprašanjem smo zadeli v živo. Odmev je velik. Skoraj nepričakovan. Vse kaže, da bomo o tem vprašćmju dol- Ro, zelo dolg:o razpravljali. Nič zato. Celo dobro. Dobro še predvsem, бе se bo iz vsega tega razglabljanja in kupice pripomb ter predlo, gov tudi kaj izcimtlo. Zlasti to bi radi. Povejmo hi zapiši- mo po pravici. Radi bi rezul- tatov. Mi in vi. V tem »no na istem tiru. Ni nam vse- eno, kakšno je naše Celje. Da je turistično, o tem ni dvoma. Pa smo s tem, kakrš. no je, zadovoljni? že prvi pri. sppvek govori, da je bilo Ce- lje pred leti, pred vojno, dru- gačno. Bolj turistično, Z dru. pimi besedami — tudi bolj Cisto, brez umazanih rek, s čistejšim zrakom itd. Kaj pa njegova zunanja podoba? Kaj Smo napravili, da bi sproti In redno vzdrževali pročelja hiš, da bi urejevali pločnike, skrbeli za cvetice in še za lía j. Tudi tale posnetek pre- lepega pročelja stanovanjske hiše v C:ankar.ievl ulici kaže, da čaka Celjane veliko de- lo. Tudi zato, da ee bo Ce- IH' še bolj uveljavilo kot tu- '"istiriio mest«. Tekst: M. BOŽIČ Foto: D. MEDVED DOGOVOR PRED VOLITVAMI SKUPNA SEJA SINDIKATOV IN SOCIALISTIČNE ZVEZE Danes popoldan bo v Celju skupno zasedanje občin- skega sveta Zvesae sindikatov in občinske konference SZDL, na katerem bodo sprejeli vse p>otrebne volilne dokumeiite in oljenem določili družbenopolitične, vse- binske in programsike zasnove predvolilne dejavnosti v krajevni slcupnosti in temeljnih organizacijah združe- nega dela. Tako bodo na zasedanju sprejeli dogovor o merilih in sestavi družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, sklep o postopku delegiranja delegatov iz organizacije SZDL v družbenopolitični zbor občinslce skupščine, rokovnik za izvedbo predkandidacijsldh, kandidacijskih volilnih opravil ter konstituiranja de- legatskih skupščin in nekatere druge dokumente. Na seji bodo razpravljali tudi o evidentiranih možnih kan- didatih za delegate družbenopolitičnega zbora skupšči- ne občine ter za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skup- nosti. Podobno kot v Celju bosta danes zasedala ob- činski svet Zveze sindikatov in občinska konferenca SZDL tudi v velenjski in žalski občini, medtem ko so bila podobna zasedanja v ostalih občinah našega ob- močja že v prejšnjih dneh. Le v šentjurski občini še niso dogovorili datume o skupnem zasedanju vodstev obeh organizacij. OBMOČJE ZAGOTOVITI USTREZNO SOCIALNO STRUKTURO Pred dnevi je bila v Celju razširjena seja sekretariata medobčinskega sveta ZKS, na kateri je bilo obravnavanih več aktualnih družbenopolitič. nib vprašanj tega trenutka na širšem celjskem območju. Ta- ko so na seji, ki .)o je vodil sekretar Janez Zahrastnik, med drugim največ časa na- menili razpravi o kandidatih za najpomembnejše družbe- nopolitične dolžnosti v obči- nah. Pri tem so bili ugotov- Ijeni mnogi pozitivni premiki v smeri naporov za afirmaci- jo novih, mlajših kadrov in tudi žena, čeprav z obstoje, čimi kadrovskimi predvideva- nji še ne moremo biti po- vsem zadovoljni. Sekretariat je v odnosu do posameznih kadrovskih rešitev izoblikoval nekatera stališča, o katerih bo tekla nadaljnja razprava na sejah občinskih komite,iev in občinskih vodstev SZDL ter ZSS v naslednjih dneh. Sekretariat je opredelil tu- di naloge pri kadrovanju za novi sestav MS ZKS, katere^ ga člani bodo izvolili na se- jah občinskih konferenc ZKS v februarju. Sprejeta so bila stališča, ki zagotavljajo takš- no strukturo tega medobčin- skega vodstva zveze komuni- stov, ki ustreza socialni struk- turi članstva v občinah in ki zagotavlja kontinuiteto v de- lu sveta. Na seji je bila dana tud! ocena o poteku evidentiranja kandidatov za Skupščino SRS in SFRJ ter njene organe. ZIMSKE OPREME NI ! Kolilior smo težko pnčaicovau »ta pravo« zimo z obilico snega, tako smo zdaj, ko smo vse dobili, razočarani. Kajti zdaj, ko imamo sneg, nimamo ustrezne smučarske in druge zimske opreme. Tako je po prvem zapadlem saaegu v navalu ljubiteljev smučanja zmanjkalo ustreznih smučarskih čev- ljev (23. januarja jih niso imeli nikjer v Celju, Žalcu in Veilenju), slab je bil izbor smuči (žal so prevladovale uvo- žene, ki so mnogo dražje pa nič boljše od domačih), nd bUo smučarskih roka- vic (na srečo so dobili nekaj uvoženih s Kitajske po 50 oz. 56 din in jih se- veda takoj pokupili) in glej čudo — ni celo sank! Zdaj pa uživajmo zimsko veselje na katerega smo čakali nekaj dolgih »suhih« let! In še nekaj: na širšem celjskem ob- močju še vedno nimamo večje športne trgovine, kjer bi büo možno na enem mestu kupiti vse. S tekanjem po od- delkih pKJsameznih trgovin samo izgub- ljamo čas in tudi živce. Zakaj je sploh »prišla« zima, če pa nimamo opreme, da bi koristili njene blagodati! T. VKABL MOZIRJE NA POT V FINALIZACIJO IVERNIH PLOŠČ Tudi letošnje nailoge na go- spodarskem in družbenem področju v moEirski občini Sj sestamná del srednjeročne- ga načrta razvoja, so del pri- zadevanj, da bi zlasti v letih do 1980. ujeli zamujeno, oži- vila gospodarstvo, povečali število delovnih mest itd. Po načrtu se bo družbeni proizvod v gospíxlarstvu i>o- večaj za 10 odstotkov. Raču- najo, da bo znašal 690 milijo- nov dinarjev, oziroma 45.000 dinarjev na prebiivaJlca v ob- čim. število zaipoislenih se bo povečalo za 5 odstotkov, na noivtih ТП izpraznjenih delov- nih mestih pa bodo zaposli- li 200 delavcev. Medtem ko računajo na porast realnih osebnih dohodkov za 2 od- stotka, se bo iavoz piovočal za 10 odstotkov. Glavno breme skupnih na- log ima seveda industrija. Predvsem še to velja za les- no, ki bo povečala fizična ob- seg proizvodnje za 'jifcoH 20 odstotkov. Tako povečana rast proizvodnje je bila pred- videna že lani, ki pa žal ni bila dosežena. V letošnjiiih Ob- veziDOstih ne gire samo za povečanje primarne lesne predelave (žagarstvo in siuto- ve liveme plošče), pač i» za povečanje obdelave in dode- lave lesa. Razen tega je letos na vidiku začetefe izgrajeva- nja obrata za finalizacijo ivemih plošč. Ta korak je tu- di del sanacijskega programa TOZD Ivema v okviru delov- ne organizacsiye GLIN. Sicer pa bodo no\'e nalož- be v lesni indvistriji name- njene predvsem v tovarno ivemih plošč v Natziairjah ter v zamenjavo osnovnih sred- stev, zlasti opreme, v g'omje- grajski Smreki. V celoti gre za okoli 152 milijonov dinar- jev skupaj. V lesni indiostriji bodo letos skupaj odprli 37 novih delovnih mest, od tega 27 v GLIN Nazarje. Kovinska industrija, ki ima svojega edinega predstavnika v Ijubeaiiskem obratu, išče hvaležno pot sodelovanja z ravensko železarno. Sicer pa bodo v tem oibratu letos po- večali fizični obseg proizvod- nje za 37 odstotikov in na no- vo zaposliiiU 30 delavcev. Za uresničitev programa bodo in- vestirali okoli 50 milijon'jv dinarjev. Mozirski Eltaroj, kot pred- stavnik teikstilne industrije, bo povečal fizični obseg pro- izvodnje za 6 odstotkov, odprt 35 novih delovnili mest, za in- vesticijske naložbe pa bo pot- reboval 9,6 milij'ooa dinarjev. S hitrimi koraki naprej sto- pa tudi elektroindustrija, ki ima dva predstavnika: tovar- no malih gospodiinjskih aipa- ratov Gorenje v Nazarjah ter dva obrata Iskre — na Ljub- nem in v Solčavi. V tej de- javnosti skuipaj je predvide- na rast fizičnega obsega pro- izvodnje za okoU 18 odstot- kov, na novo pa bodo zapo- siilu 50 delavcev. In teončno je tu še obrait Cinkarne v Ljubiji, ki po podatkih osnutka letx)šnje re- solucije o politiki izvajanja družbenega plana mozirtske občine nima smelejšega in samostojtmega razvoja. MB 2. stran — NOVI TEDNIK St. 4 — 26. Januar 19?^ LASKA DILEMA: PROBLEM DA ALI NE? Ob koncu lanskega le- ta sta kar dva delegata občinske skupščine zasta- vUa delegatski vprašanji o uvedbi dispanzerja za borce. Oba delegata ugo- tavljata, da se stanje ni nič izboljšalo. V enem od delegatskih vprašanj je navedeno, da o tem kri- tično razpravljajo na vsa- koletni konferenci krajev- ne in občinske organiza- cije ZB NOV. Zdravstveni dom v La- škem pa v svojem odgo- voru najprej ugotavlja, da zakon o zdravstvenem varstvu določa posebno službo o varstvu borcev, tia pa ni nobenih navodil ali predpisa o obliki, ob- segu in financiranju te službe. Navzlic temu, sledi v odgovoru Zdravstvenega doma, je strokovni kole- grij zdravnikov sprejel ne- kaj sklepov. Predvsem .|e pomembno to, da naj bo- do borci deležni večje skrbi, sistematično in na dispanzerski način. Evi- denca borcev je posebej označena, vsak zdravnik pa je tedensko rezerviral eno ambulantno uro za borce. Narejen je bil plan sistematskih pregledov borcev, kî je bil, razen v eni ordinaciji, izvršen. Ker so se kljub tem uk- repom nadaljevale kritike na račun zdravstvenega varstva borcev, Je kol^k- tiv Zdravstvenega doma večkrat dal pobudo o predmetnem sestanku s predstavniki ZB NOV. Do takega sestanka ni pri- šlo. še več. Pred mese- cem, približno v času obeh delegatskih vprašanj, je bilo uîîravnîku zdrav- stvenega doma v Laškem dano zaerotovilo, da prob- lemov ni in da so borci zartorollni. Kaj je v resnici — so problemi ali niso? J. K. OBMOČJE j S ^Ц j ^^^^ ^^^и^^ 20 LET DRUŠTVA RAČUNOVODSKIH IN FIN. DELAVCEV Desetì redni 'oiböni гЛххг öla- nov Društva računovodskih in finanônih delawcev v Ce- lju, v petek, 20. januarja, na katerem so hikmti počastili dvajsetletnice uspešnega dela oi^anizacije, ni izzvenel sa- mo v deiavnem, marveč ve- liko boûj v slavnostnem raz- položenju. Toliko boûj, ker je praiv obiračun jxrehojene poti pokazal, da gre v tem pri- meru ne le za najmočnejšo društvo računovodskih in fi- nančnih delavcev v Sloveni- ji (šteje 2^19 članov), ne sa- mo za strokovno organizaci- jo, pač pa prav tako za po- membnega družbenopolitične- ga dejaivnika. Delavci raču- noivodsko-finančnih dejaivnu- sti niso sami sebi namen, temveč so pogojni dejavnik za pravočasno ugotavljanje ne samo finančnih rezultatov v OTgamzacijaih združenega dela, ampak budi za ugotav- ljanje uspešnega ali neuspeš- nega delovanja samouipraviniih organov in samouiM-avljanja v združenem delu spl'ah. To družbeno vlo^ društva je v svojem pozdravnem go- voru še posebej poudaril predsednik občinske konfe- rence SZDL v Celju, Jože Volfand, ko je med drugim dejal: »Danes predstavlja to diru- štvo močno, organizirano, ustvarjalno sitrokovn'o silo, pomembno ne le koit obliko interesnega strotoovnega in poklicnega daruževanja, tem- več tumislek, če lahko enako- vredno ocenjujejo tovrstne objekte v dolini, oziroma več- jih krajih občine ter tista, nekje v hribovitih predelih ali pa manjših obrobnih krajih. Prav gotovo je nemogoče ime- ti enake kriterije za obrat v Žalcu in na primer v Andra- žu. JANEZ VEDENIK BRANKO DEFAR - STRSČEK Odkar ni več v Blatnem vrhu pri Jurkloštru, ga bolj poredko videvamo. Vendar je eno zanesljivo. Ce se bo zbrala mladina, da bi šla po sledeh par- tizanskih enot, se bo na- slikal. Kot pribito! Ven- dar ne nepovabljen. Mla- di Se poskrbijo, da bo med njimi. Striček. Strički so pri- jazni moèaki, ki ujčkajo sosedove otroke ali neča- ke, ki jih jahajo na kole- nu in se sladkajo z dob- rotami, ki se vedno naj- dejo v žepu. Toda stri- ček je bil še mlad, ko je že bil striček. Hočem re- či, da je bil striček, ko je bil bolj mlad, kakor je sedaj. Branko Dejar je v času po prihodu Stirirmj- ste organiziral po Kozjan- skem skrivne bolnišnice. Tudi tisto v Volušu je imel na skrbi. Ranjencem, ki so jih prinesli v kate- ro od teh bolnišnic, je bil kot najboljši stric. Tu- di takrat je staknil kak- šno dobroto zanje. »Izpod smreke sem,« od- vrne, če ga vprašate, od kod da je. Vselej je še- gav. če le gre, vsako reč obrne na veselo plat. če ni izpod smreke, je pa v resnici iz Podsmreke na Dolenjskem. Kadar njego- vi stavki zapojo melodijo iz znanega jezikovnega tri- kotnika, takrat vsak ve, od kod da je. Pa ni važno od kod. Branka Defarja si lastijo mladi iz Laške občine. Od- kar v tej občini odrašča- joča mladež (tudi nekaj pravkar odrasle je vmes), organizira pohode po par- tizanskih stopinjah, je Branko Dejar vedno po- leg. Na pohodih se drži zdaj »zaledne desetine« s kuhinjo, zdaj je na čelu kolone, navadno pa tam, kjer kdo peša, da ga spod- buja in bodri, če je kdo zanesljivo vselej na poho- du, je Branko zagotovo. Bil je zraven, ko so se mladi prvič podali na večdnevni pohod po sle- deh Štirinajste, in bil je zraven vsakič, zraven ho brez pomisleka tudi tok- rat, če ga le zdravje ne bo izdalo, človek, ki je res- nično neštetokrat preme- ril kozjanske hribe in go- zdove, tudi danes hodi kot mladenič. In rad vidi vse, kar je lepega in za- nimivega dala narava. V drevesnih koreninicah naj- de navdih za čudovit obe- sek ali brošo. Iz koščkov lesenih paličic najrazlič- nejšega lesa ustvarja ogr- lice ... Kadar pa ga zane- se, takrat pesni. Kar pre- otožni znajo biti njegovi stihi. Bo letos spet stopal v koloni? Se ga bo znova razveselila deklica iz va- si Okroglo pod Lisco. La- ni sta postala za tistih nekaj ur nerazdružna pri- jatelja. Ko bodo mladi po- hodniki prišli v vas, bo oprezala za stričkom in nastal bo posnetek — tak kot je tale lanski. JURE KRASOVEC PIŠE IVAN SENIČAR NE BODO NAS PREMAKNILI — Znano je, da si Sovjetska zveza in Združene dr- žave Amerike nasprotujejo, kjer si le morejo. To de- lajo iz zgodovinsko opravičljivih, pa tudi zastarelih po- bud. Bistvo teh je, da si zagotovijo nadvlado v svetu, ki pa le postaja sposoben, da si bo »vladal« sam, brez težke ljubezni velikega brata ali zelenih dolarjev sivega strica. Zato je bilo vedno zaželeno in še vedno je, naj obe veliki sili sodelujeta pri razreševanju vprašanj so- dobnega sveta — seveda, radi poudarjamo mi in z na- mi večina človeštva, naj sodelujeta, toda ne na račun tistih, ki jih ni pri zeleni mizi. — Zaradi tega, ker živimo v takem svetu nasprotij, so se ljudje zares zamislili, ko smo bili pred dnevi priča udarcem, ki so prileteli iz Moskve in Washing- tona na komuniste v zahodni Evropi, predvsem na tiste komuniste, ki zagovarjajo tako imenovani »evrokomu- nizem«. V zahodni Evropi delajo komxmisti v zelo tež- kih razmerah. To trdijo Rusi, z njimi pa se najbrž strinjajo tudi Američani. Toda ti komunisti, ki živijo v deželah razvitega zahodnega kapitalizma, ' se borijo seveda za to, da bi v tamkajšnjih razmerah prispevali k družbeni preobrazbi, ki bi pripeljala v socializem. Da pa bi bilo to mogoče, morajo zahodnoevropski ko- mimisti izražati zahteve delavskega razreda v svojih deželah in morajo določati svojo i)artijsko »zunanjo politiko« v skladu s temi zahtevami, ne pa v skladu z željami iz Moskve ali Washingtona. Med tistimi, ki se tako samostojno postavljajo, so predvsem komunistič- ne partije Italije, Francije in Španije. In za njihovo politiko že nekaj časa uporabljamo precej nedoločen iz- raz »evrokomimizem«. In zakaj so »evrokomtiniste« napadli iz Sovjetske zveze in ZDA? Iz Sovjetske zveze in še nekaterih de- žel vzhodnega bloka jüi napadajo zato, ker žeUjo biti samostojne. Zamerijo jim, da ne cenijo i23kušenj Sov- jetske zveze tako, da bi jih ponavljale. Obtožujejo jih, da se oddaljujejo od »pravega« socializma in jih imajo celo za izdajalce. Amerika pa jih ñapeada seveda z dru- gačnim orožjem. Ker je Italija trenutno brez vlade, obstaja pa zgodovinska potreba, da pridejo italijanski komunisti v vlado; ker bodo v kratkem v Franciji vo- litve in imajo francoski komimisti za sabo kar precej- šen del Francozov — se je zdelo ameriški vladi po- trebno, da izjavi svoje nasprotovanje temu, da bi pri- šli komunisti v zahodnoevropske vlade. To je tako, kot če bi Indijci izjavili, da nočejo Carterja v ame- riški vladi. Ameriške izjave so ocenili kot grobo vme- šavanje v notranje zadeve teh dežel, sovjetsko rohne- nje pa ocenjujejo kot neprijetno in zapoznelo zakli- njanje tisitega, ki si lasti očetovstvo še ne nad tretjim kolenom odraslih sinov. — Ostaja pa vprašanje, kakšni so interesi obeh ve- likih sil. Eden od mogočih odgovorov je, da se Ame- ričani bojijo sprememb v zahodni Eîvropi, ki se zdaj skoraj v celoti naslanja nanje; Sovjetska zveza pa je najbrž zadovoljna, da se nanjo »naslanja« socialistična vzhodna Evropa in si ne želi, da bi komimisti v za- hodni Evropi vladah »po svoje«. Na vse te pritiske je odgovoril generalni sekretar KP Španije Carrillo z be- sedami: »Ne bodo nas premaknili!« ŽALEC: FINANCE PO NOVEM V krajevnih skupnostih žalske občine bo finančno po- slovanje po novih določilih steklo pravočasno. Zato je tudi oddelek za splošne zadeve in družbene službe pripravil v sredini tega meseca seminar, na katerem se je zbralo več kot dvajset udeležencev, ki bodo p^osredno ali neposredno delali pri sestavi bilance za lansko leto. Tudi ta dokument mora biti sestavljen po uredbi o kontnem planu in bilan- cah za krajevne skupnosti. Seminar je vodila tovarišica Pinterjeva, direktorica žal- ske podružnice SDK Celje. Četudi se je pred tedni večina krajevnih skupnosti v žalski občini odločila, da bo vodila finančne posle sama, še to ni dokončno. Kaže, da vse bolj prevladuje mnenje, da bi en delavec vodil finančno poslovanje za več krajevnih skupnosti skupaj. Tak način dela je na uvodu seminarja med drugim priporočil tudi načelnik oddelka, Janez Meglič, saj bi med drugim pripeljal tudi do tesnejšega sodelova- nja med krajevnimi skupnostmi na sploh. —nR — G SPORNA SOUDELEŽBA Torkov regijski posvet, ki sta ga ob zaključku javne razprave o predlogu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva sklicala medobčin- ski svet SZDL in medobčinski svet ZSS, je sprožil vrsto vrpašanj in dilem, ki so izredno pomembne za vse zdrav- stvene zavarovance. Obenem pa je razgrnil stališča vseh občin, ki sodijo v celjsko regionalno zdravstveno skupnost, do vprašanj participacije, o kateri so tudi občani in de- lavci v javni razpravi največ govorili. Stališča do soudelež- be, njene namembnosti in višine so bila namreč po občinah kaj različna. Ponekod so jo sprejeli tako, kot je zapisana v predlogu sporazuma, drugod pa so zahtevali vrsto spre- memb. Nekatere občine, kot na primer Slovenske Konjice, so participacijo zavrnile in oblikovale slalisče, naj bi zdrav- stvene skupnosti ohranile sedanjo obliko soudeležbe, seve- da valorizirano za trideset odstotkov. V celjski občini pa je prevladalo — vsaj v zvezi s participacijo — drugačno sta- lišče. Izoblikovali so namreč predlog, naj bi sicer partici- pacijo uvedli, vendar na drugačnih osnovah in v drugačni višini kot predvideva predlog sporazuma. Ob tem je bU zanimiv predlog, naj bi bila soudeležba v stroških zobozdrav- stvenih storitev nižja za vse tiste paciente, ki redno obi- skujejo zobozdravstvene ambulante. V Celju se zavzemajo tudi za to, da bi bili plačevanja soudeležbe oproščni vsi starejši občani, ki so stari nad sedemdeset let, tisti, ki so stari nad šestdeset let, pa bi bili le delno oproščeni plače- vanja soudeležbe. St. 4 — 26. Januar 1978 NOVÎ TEDNIK — stran ti GOLTE BREZ DIREKTORJA KAJ JE S SKUPNOSTJO ZA REKREACIJO? Pravzaprav bd morali za- pisati: še vedno brez direk- torja. Da, in tudi nekatere go- vorice, češ, da je direktor- sko mesto te temeljne orga- nizacije prevzel glavni direk- tor delovne organizacije Iz- letnika, Leopold Pere, so iz- vite iz trte. »Tj seveda ne drži,« je na naše vprašanje odgovoril licopold Pere m nadaljeval: »To tudi nI mogoče. Res pa je, da smo se v kolek- tivu dogovorili, da bomo vsaj trdje najodgovornejši delavci iz skupnih služb de- lovne organizacije, bolj sicer spresmiljali delo na Gol- teh, pomagali več kot je naša dolžnost, da ta kolek- tiv naše temelj organizar čije združenega dela rešuje uspešno svoje probleme in naloge in podobno. Zato smo nekateri večkrat na Gol- teh, zatL) tudi drugače pose- gamo v delo, ki bi ga si- cer moral opravi j aiti direk- tor temeljne organizacije združenega dela. Sicer pa ne gre samo za poriioč treh. Gre za pomoč in razumeva- nje cedotn^a kolektiva. V tem je naša prednost. Tudi moč. V tem se kaže zrelost kolektiva.« Golte so še vedno brez direktorja. Vsi dosedanji poskusi, vsi raapisd za to delovno mesto, so zaenkrat ostali brez odmeva. Ljiudje, tudi resni kandidata za to funkcijo, se ne morejo za- njo odločati, ker nimajo za- gotovila, da jim bo material- na baza nudila vsaj osn'ovne pogoje za normalno oprav- ljanje vseh nalog. Material- na plat ná zagotovljena. Iz- guba je zaradi manih zadev, zaradi položaja talkšnih cent- rov in amortizacije za žič- ne in vlečne naprave, stalni spremljevalec poslovanja. Tu je tista ovira, ki Ljudi od- vrača, da bi sprejemali ■ di- rektorsko mesto na Golteh. In če k temu pride še sla- ba zima, potem je mera pol- na, Izguba še večja. Izletnik je sicer pokazal pot, ki bi vodila k rešitvi položaja. Predlagal je zdru- ženemu delu ustanovitev skupnosti za rekreacijo na Golteh. Predlagal sporazum, ki ne terja ničesair takšne- ga, kar bd lahko rekli ne- vračljiva pomoč, dotacija ali celo samoprispevek, kot so predlog sprejeli v nekaterih delovnih organizacijah. Gre za dogovor na enakopravni bazi, gre za nakup treh vo- zovnic za gondolsko vle&ii- co za slehernega člana ko- lektiva. Za tri vozovnice s 30-odstotnám popustom. Tak nakup odpira še nekatere druge ugodnosti za obisko- valce Golt. Torej, nič take- ga, kar diái po tistem: daj, ne da bi za tLj kaj prejel. Daleč od tega. In vendar ta pobuda, vsaj doslej, ni naletela na večje razumeva- nje. Zakaj? Je bila premalo pojasnjena, je bilo premalo razpraw v delovnih sredinah o njenem namenu, pomenu? Kakor koU že — Golte so tudi zaradi tega še zdaj brez direktorja. Sicer pa se je na Golteh v zadnjem času marsikaj spremenilo. Po enomesečnem obratovanju, je bil'o delo gondolske žičnix3e za kratek čas prekinjeno. Novo vleč- no in protá vrv so morali znova pregledati in skrajša- ti. To je delo, ki je v ta- kih primerih nujno. Tudi zastoj v Moravi je bil raizmeroma hitro rešen. Po treh tednih. Vlečnica, ki je zaradi težje okivaire, sta- la, je dobila novo vrv. In še iwtem, ko so jo napelja- li, je morala 48 ur nepre- kinjeno obratovati. Na praz- no seveda. Sele po tej pre- izkušnji so namestili sidra in vlečnica je minuli petek že prejela svoje prve smu- čarje. Zdaj so vse naprave na Golteh v redu in obratujejo v polno zadovoljstvo števil- nih smučarjev. M. B02IČ PROBLEMSKA KONFERENCA SZDL POTREBNO VEČ DOGOVARJANJA IN STRPNOSTI Pred tednom dni je Občin- ska konferenca socialistične zveze v Celju sklicala prob- lemsko konferenco o zdravst- venem varstvu v celjski ob- čini. Časovno je bila usklaje- na z zaključkom javne raz- prave o dveh izredno po^ membnih dokumentih: samo- upravnem sporazumu o pra- vicah in obvezaiostih iz enot- nega programa zdravstvenega V£.rstT'a v SR Sloveniji in sa^ moupiavnem sporazumu o pra\;cixh in . obveznostih iz občjiiSkega zdravstvenega var- st\ a. V ugodnem referatu, ki ga ]e pripravila predsednica sve- ta za zdravstvo pri OK SZDL ▼ Celju Marija štormanova. Je poudarila, da v Celju še ne moremo biti zadovoljni z obstoječim zdravstvenim var- stvom. Omenila je tudi, da je delegatski sistem v minulem obdobju celo presegel neka- tera pričakovanja, potrebno pa bo še tesnejše sodelovanje 2 delegatskimi bazami, kajti pn oblikovanju stališč mora sodelovati najširši krog lju- di. Tozdi v zdravstvu naj bi * svojih samoupravnih orga- ivih omogočili sodelovanje Uporabnikov in vpliv le-teh na izvajanje zdravstvenega varstva. Razprava, v kateri so veči- noma razpravljali uporabniki, J« nakazala vrsto problemov, bi jih kazalo F>odrobneje osvetliti. Upokojenec Jože Smavc je poudaril, da se ne more stri- njati, ker upokojenci niso iz- bočeni iz participacije, kar so tudi jasno FK>vedali v javni ''azpravi. Sploh pa je javna razpra- va zajela širok krog ljudi v delovnih organizacijah, kra- jevnih skupnostih in družbe^ 'Apolitičnih organizacijah, ^zprave so bile kritične, pri- pombe pa so se predvsem na- •^eáale na participacijo, ker so bili po mnenju diskutan- tov nekateri predlogi previ- soki. Predvsem je bilo go- vora o varstvu otrok in mla- dine, ki náj bi bilo oprožče- no plačevanja, enake zahtev- ke pa so postavljali tudi za ljudi, ki so stari nad 70 let. Popolno in brezplačno zdrav- stveno varstvo naj bi imeli tudi borci narodnoosvobodil- ne vojne. V javni razpravi Je bilo veliko pripomb na orga-- nizacijo zdravstvene službe, čakalno dobo ter na odnose med izvajalcem In uporabni- kom. Vsekakor bo potrebno Se veliko usklajevanja v novo- stih zdravstvene službe, da bosta zadovoljna tako izva- jalec kot tudi uporabnik, predvsem pa bo potrebno še veliko strpnosti, kajti vse na. enkrat ne bo mogoče urediti. Poseben problem predstav- lja v celjski občini odsotnost z dela, ki z leta v leto nara- šča. Nanj je opozoril Milan Loštrek. V letu 1976 je bilo Izgubljenih 562.647 delovnih dni, V prvih desetih mese- cih lanskega leta pa že 516.308 delovnih dni. Vsak dan po- prečno manjka z dela v celj- ski občini 2.000 delavcev. Ta odsotnost 7 dela stane skup. nost približno dve stari mi- lijardi dinarjev, to pa je pri- bllžno toliko kot bi po no- vem pridobili s participacijo uporabnikov. V zdravstvenem va.rstvu v celjski občini je še mnogo ne- dorečenega, predvsem pa še na področju svobodne menja- ve dela, kjer se odpirajo mož- nosti neposrednega sodelova- nja. Zdravstvene službe bodo morale F>ostati bolj elastične kot so bile doslej, morale pa bodo še bolj prisluhniti (ne- kaj so že) potrebam uporab- nikov in jih tudi izpolniti. Samoupravna organiziranost v zdravstvu Je že dala nekaj rezultatov, je v razpravi po- udaril glavni direktor zdrav- stvenega centra v Celju Bemi Strmčnik, ki je tudi menil, da mora samoupravna orga- niziranost potekati tudi med strokovnimi službami. Dosti- krat i>a niso uporabniki do- volj osveščeni ter ne vedo, da Je zdravstvo le del združe- nega dela. Z ustanovitvijo zdravstvene- ga centra v Celju je minulo obdobje dalo v zdravstvu in njegovi samoupravni organi- ziranosti nove kvalitetne spre- membe, ki pa ne rojevajo re- zultatov čez noč. Ta korak resnično lahko opredelimo še- le kot začetek procesa, pred- vsem med bolnišnično in os- novno zdravstveno službo. Za- radi nezaupanja ali drugih vzrokov uporabnika-bolnika poSiljajo na relaciji osnovno zdravstvo, bolnišnica, specia- listična ordinacija, kot pred- met, ki ra vreden posebne po- zornosti. Ustvarjajo se dolge čakalne dobe, preiskave se ponavljajo, kar gre vse v ško^ do bolnika in trošijo se dra- gocena družbena sredstva. Nanizanka perečih proble- mov, ki se v zdravstvu celj- ske občine kažejo že več let. Ima brez dvoma prednost pred vsemi drugimi drtižbe- nimi dejavnostmi. Tako je tu- di menil predsednik občinske konference socialistične zveze v Celju Jože Volfand, ki je opredelil razpravo problem- ske konference o zdravstve- nem varstvu za zelo kritično ter predlagal naj se taka kon- ferenca ponovi čez leto dni. Poudaril je še, da je medtem potrebno še več medsebojne- ga dogovarjanja, saj se ne- kateri problemi lahko rešijo tudi z dobro voljo in pravo osveščenostjo posameznika, tako izvajalca kot uporabni- ka, ZDSNKA STQPAR Pestre delegaeiie KAKO BODO SESTAVLJENE DELEGACIJE SIS 9. marca bomo v tozdih in 12. mar- ca v krajevnih skupnostih vsi delavci in občani volili delegacije za zbore uporabnikov v skupščinah samouprav- nih interesnih skupnosti. Vendar ne za vse interesne skupnosti. Delegate bomo volili le za tiste samouprawie interes- ne skupnosti, za katere pravimo, da so del skupščinskega sistema. Te pa so: izobraževalna skupnost, kulturna skupnost, zdravstvena, raziskovalna, stanovanjska skupnost — enota za so- lidarnost, skupnost invalidsko-po- kojninskega zavarovanja, skupnost otroškega varstva, skupnost socialnega skrbstva in skupnost za zaposlovanje. Istočasno pa bomo volili delegate tudi v skupščino telesnokultume skupnosti. In kako bomo oblikovali delegacije? Čeprav so na portoroškem posvetu o predvolilnih pripravah sprejeli sklep, da bi morali praviloma povsod v Slo- veniji oblikovati posebne delegacije za samoupravne interesne skupnosti, se je vendarle izkazalo, da v vseh obči- nah nimajo ustreznih pogojev za obli- kovanje taJdh delegacij. Kajti obliko- vati splošne delegacije v krajevni skup- nosti ali v tozdu pomeni, vključiti v vsako od desetih delegacij najmanj de- vet delegatov, kar v skupnem seštev- ku znese najmanj devetdeset delega- tov. Zato so se le v nekaterih občinah našega območja odločili oblikovati po- sebne delegacije in sicer v občinah Ce- lje, Velenje, Žalec in Šmarje v vseh ostalih občinah pa bodo oblikovali združene delegacije. To pomoli, da bo- do — glede na velikost krajevnih skup- nosti ali tozdov — povezovali delate za več skupščin interesnih skupnosti v eno delegacijo. Tudi združene delega- cije bodo zato pestro sestavljene. Ta- ko bo naprimer združena delegacija ponekod ixyvezovala delegate le za dve interesni področji (primer: otroško varstvo in socialno skrbstvo ali zdrav- stveno varstvo in telesno kulturo), dru- god pa celo za pet področij (primer: izobraževanje, kultura, otroško varstvo, telesna kultura in raziskovalna dejav- nost). V najmanjših temeljnih organi- zacijah združenega dela, ki zaposlu- jejo manj kot osemdeset delavcev in pa v tistih krajevnih skupnostih, ki oblikovali splošne delegacije. Te bodo podobno kot v sedanjem mandatnem imajo majhno število volivcev, bodo obdobju pošiljale delegate v vse inte- resne skupnosti, po številu delegatov pa bodo nekoliko večje kot F>osebne ali združene delegacije, saj bodo štele petnajst članov. CELJE: ODGOVORNI V SKUPSCINAH Na včerajšnji seji predsedstva ob- činske konference SZDL v Celju so člani razpravljali tudi o evidentiranih možnih kandidatih za najodgovornejše funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih. Podprli so predloge, naj bi prevzel funkcijo predsednika skup- ščine skupnosti stanovanjskega gospo- darstva Marjan Belle, skupnosti za za- poslovanje Franci Sredovnik, razisko- valne skupnosti Miro Jančigaj, skup- nosti invalidsko-pokojninskega zavaro- vanja Milan Loštrek, zdravstvene skup- nosti Franc Horvat, skupnosti otroške- ga varstva Slava Vučajnk, Skupnosti socialnega varstva Irena Bončina, kul- turne skupnosti Aleksa Gajšek-Krajnc, telesnokultume skupnosti Aleš lic, iz- obraževalne skupnosti Franci Berginc in skupnosti socialnega skrbstva Lojze Pavlič. O vseh teh evidentiranih mož- nih kandidatih, kot tudi o ostalih, ki so jih evidentirali za najodgovornejše funkcije v občinski skupščini, pa se bodo dokončno izrekli delavci in ob- čani na kandidacijskih konferencah v krajevnüi skupnostih in v temeljnih organizacijah adružetnega dela. VELENJE: EVIDENTIRANI KANDIDATI Na zadnji seji je predsedstvo Ob- činske konference SZDL Velenje med drugim tudi obravnavalo predloge za možne kandidate vodilnih funkcij v velenjski občini v naslednjem mandat- nem obdobju. Tako so za možnega predsednika občinske skupSčine eviden. tirali dosedanjega sekretarja občinske organizacije zveze komimistov Franja Komna, za predsednike posameznih zborov pa: za zbor združenega dela Ema Rah- tena, za zbor krajevnih skupnosti Tone- ta Hladina in za družbeno-politični zbor Marijo Zužck. Predsednik Izvrš- nega sveta velenjske občinske skupšči. ne naj bi tudi v prihodnje bil Franjo Kljun. Možni kandidati za nosilce vodilnih fimkcij v skupščinah samoupravnih Interesnih skupnosti so: občinska izobraževalna skupnost — predsednik skupščine Franc Avberšek, predsednik izvršnega odbora Alo,jz Fi- Hpančič, občinska skupnost otroškega varstva — Daniela Lipovšek in Elfrida Ambrožič, občinska kulturna skupnost — Peter Krapež in Karel Seme, občin- ska telesnokultuma skupnost — Tone Pečovnlk in Marjan Gaberšek, samo- upravna interesna skupnost za zdrav- stvo — Jože Debeljak In Božo Lcdnfk, občinska skupnost socialnega skrbstva — Martin Primožič in Slavka Mijoč, SIS za stanovanjsko problematiko — Janko Meh In Alojz Batič, občinska raziskovalna skupnost — Cirila Bezlaj in Miroslav žolnir, skupnost invalid- sko-pokojninskega zavarovanja — Alojz Holešek in Vinko Preložnik ter SIS za zapKxslovanje — Franc Lipovšek in Vida Robida. Evidentirali so tudá možne kandida- te za nosilce vodilnih funkcij v regio- nalnih SIS. Na današnji seji (četrtek, 26, januarja) bosta skupno Občinska konferenca SZDL in Občinski sindi- kalni svet sprejela vodilne dokumente ter še enkrat obravnavala predloge možnih kandidatov za družbenopolitič- ni zbor skupščine občine ter za nosit ce vodilnih funkcij v občinski skup- ščini in skupščinah SIS. TONE VRABL ŠENTJUR: PREDLOG IZDELAN v vseh sredinah potekajo v šentjur- ski občini priprave na bližnje volitve. Tako je bila pred dnevi v Šentjurju razširjena seja predsedstva OK SZDL Šentjur skupaj s člani koordinacijske- ga odbora za kadrovska vprašanja. Sprejeli so rokovnik za izvedbo pred- kandidacijskih in kandidacijskih volil- nih opravil ter konstituiranje delegat- skih skupščin. Obravnavali so tudi poročilo o po- teku politične aktivnosti v pripravah na volitve. Ugotovili so, da se politič- na in samoupravna aktivnost v pripra- vah na volitve v občini intenzivneje oblikuje že nekaj mesecev. Začetki po- litične aktivnosti pa segajo v prvo polletje leta 1977. Torej v čas, ko je volilna komisija pri OK SZDL Šentjur sprejela osno-v-ne smernice delovanja in opredelila pomembnejše naloge za celotno predvolilno obdobje. V občini imajo tudi izdelan predlog o sestavi zborov občinske skupščine, oziroma število delegatskih mest p>osa- meznüi zborov. Po tem predlogu naj bi se zbor združenega dela od seda- njih 29, povečal na 35 delegatsîcih mest. sWilo delegatov družbeno-političnega zbora občinske skupščine ostane v do- sedanjem obsegu (25 delegatov), posa- mezne družbeno-politične organizacije рг naj bi v ta zbor delegirale nasled- nje število delegatov: OK SZDL 7 de- legatov, Zveza sindikatov in Zveza ko- munistov po 5, Zveza borcev NOV in ZSMS po 4 delegate. V vseh krajevnih skupnostih tn TOZD je v skladu z volilno zakonodajo opravljen tudi postopek evidentiranja možnih delegatov. Ugotavljajo, da je sestava evidentiranih kandidatov zelo pestra, saj je med njimi precej mla- dih, žena In članov ZK. M. P. 4. stran — NOVI TEDNIK St. 4 — 26. Januar 19?^ GOSPODARSTVO OBČINE LAŠKO V NOVE NALOŽBE DESET NOVIH IN DVE DOKONČANI GRADNJI Osnutek resolucije druž- beno-ekonomskega razvoja občine Laško predvideva v letu 1978 večjo investicijsko dejavnost kot v minulem le- tu. Glede na srednjeročni načrt razvoja od leta 1976 do 1980, je bilo investicij- sko gibanje najbolj ohrom- Ijeno lani, ko je bila ures- ničena komaj petina gospo- darskih naložb v štiriletnem obdobju. Investicijske naložbe v le- tu 1978 predvidevajo vse več- je delovne organizacije v občini. Ce začnemo pri pi- vovarni, ima le ta na sezna- mu razširitev obstoječih zmogljivosti za skladiščenje ječmena in slada. Največja gospodarska organizacija v občini, TIM, ima v načrtu investiranje v treh TOZD. Tako naj bi razširili proiz- vodne zmogljivosti za proiz- vodnjo hladilnih stolpov, rekonstruirali naprave in ku- pili novo opremo za ople- menjevanje bitumenov; v rudniku pa nameravajo z odpiralnimi deli priti do novih zalog premoga. Tudi lesnoindustrijski pod- jetji načrtujeta investicijske naložbe; SOPOTA v Radečah naj bi dobila decimirnico in embalažnico, BOR v Laškem pa skladišče gotovih izdel- kov. Sanacija in z njo poveza- na rekonstrukcija »Volne« bo prinesla raizširitev pre- dilniških kapacitet, medtem ko v radeški papirnici pred- videvajo rekonstrukcijo pa- pirnega stroja. Povečanje pro- izvodnih zmogljivosti pred- videvajo letos tiudi v obratu predelave mesa pri KZ La- ško, začela pa naj bi se tu- di izgradnja nove velebla- govnice MERX v Laškem. V letošnjem letu bosta končani tudi lani začeti investiciji in sicer adaptacija hotela »Jad- ran« v Radečah in izgrad- nja nove proizvodne hale za obrat »Elektrokovinar«. To bi bilo dvanajst večjih investicijskih naložb za leto 1978 v Laškem — za vsak mesec v letu po ena. Izdat- na sredstva bodo uporablje- na v letošnjem letu na pod- ročju kmetijstva, predvsem pri razširitvi kooperacijske blagovne proizvodnje v za- sebnem kmetijstvu. V tem letu si v občini Laško obe- tajo tudi večjo dinamiko ra- sti malega gospodarstva. Z urejevanjem urbanističnih načrtov in redov bo bolj za- živela tudi stanovanjska iz- gradnja, predvsem v druž- beni lasti. Tudi v negospodarstvu so na vrsti nekatere investici- je; izgradnja zdravstvenega doma in šole v Laškem. Zbrana sredstva iz samopri- spevka bodo začele nalagati v razne objekte tudi kra- jevne skupnosti, pri čemer bodo v ospredju še vedno ceste. JURE KRASOVEC SLOVENSKE KONJICE ^^^^S»!^^^^ ^J IZ OCENE IZOBRAŽEVALNEGA DELA Analiza zavoda SRS za šol- stvo, organizacijske enote Ce- lje kaže, da je bil učni iispeh v osnovnih šolah občine Slo- venske Konjice v zadnjih pe- tih letih številčno najvišji v primerjavi z ostalimi občina- mi območja. Praktično so v tej občini že dosegli zgornjo mejo učnega uspeha, ki je v zadnjih petih letih rasla takole: v šolskem letu 1972 do 1973 je bil učni uspeh v povprečju 98,1 odst., v šol- skem letu 1973 do 1974 je bil uspeh 98,0 odst., v letu 1974 do 1975 je bil uspeh 99,1 odst., v letu 1975 do 1976 je bil u .peh 99,3 odst. in v letu ГЈ76 do 1977 je bil uspeh 99,5 o^ist. Izmed 2704 učencev jih v preteklem šolskem letu ni iz .leíalo razredov le 13. Tako er. v konjiški občini dosegli sspomjo mejo v učnem uspe- hu, tako da večjih premikov navzgor v prihodnjih letih ne pričakujejo. Tudi generacijski osip se je v zadnjih letih močno zni- žal in je letos med najnižji- mi na celjskem območju. Za- nimivo je tudi, da so zabri- sane razilike v učnem iispe- hu med posameznimi razre- di, ki so bile še pred leti zelo velike. K tako ugodnim v2gojno- izobraževalnim rezultatom v kcMijiš'ki občini je nedvomno v največji meri vplivalo iz- boljšanje materialnih pogojev za delo na osnovnih šolah. Obenem pa velja izpostaviti še veliko prizadevanje vseh učiteljev za boljšo kvaliteto učnega dela. Zato r bodoče res ne bo mogoče zviševati učnih uspehov, možno pa bo dvigati dejansko kvaliteto znanja učencev. Negativnih ocen je namreč še veliko, ker pa so učenci napredovali tu- di z negativno oceno, so všte- ti med uspešne. V prihodnje bo zato glavna skrb učiteljev izboljšati kvaliteto znanja učencev, ki jo bodo doseg- li predvsem z individualnim delom in dopolnilnim pou- kom. Tako bodo labko tudi sedaj neuspešni učenci do- segli znanje, ki je potrebno za pozitivno oceno. Analiza vsekakor opozarja, da je učni uspeh učencev v veliki meri odvisen od spo- sobnosti in zavzetosti peda- goških delavcev. Prav tako pa tudi od pogojev, v ka- terih učenci in učitelji dela- jo. Zato je učni uspeh učen- cev osnovnih šol boljši tam, kjer je povečana skrb oko- lja vzgoji in vsestranskemu razvoju mladega rodu. FRANJO MAROŠEK KOZJE: V OSMEM RAZREOU 2e nekaj let so razredne skupnosti na naši osnovni šoli v Kozjem zelo aktivne. Posebej živahni smo, kadar imamo obračune svojega dela na oddelčnih konferencali. Letos smo že v osmem razredu in naše konference so skoraj pxravi iaraz reiaiič- nega samoupravljanja. Manjka nam še poguma, da bi svoja mnenja glasno povedali, tudi tedaj, kadar gre za težja vprašanja. Še vedno nas je strah neljubih posledic. Tudi medsebojna kritika je velika težava, saj smo sošolcem vedno pripravljeni spre- gledati kakšno napako. Vsi si želimo čirnboljši uspeh in smo pri tej želji tudi ne- pravični. Naša letašnja polletna oddelčna konferenca je bila uspešnejša od dosedanjih. V mnenjih se nismo preveč razliajali. Le probleme končnega uspeiha smo težko rešili, saj smo vsi navajeni ocene enoivtavno seštevati. Na dnevnem redu smo imeli tudi vedenje in prav tu smo se najslabše odrezali. Večina se je bala zamere. Zato problema nismo najbolje rešili. Ne zdi se mi prav, da je bilo znižano vedenje samo eni učenki zaradi prekrška, ki ga je storil ves raiz- red, četudi z njenim posredovanjem. Oddelčne konference so dobre in resnično omogočajo, da učenci odločamo o sado- vih svojega dela. Veliko rjam še manjka, da bi bih zares odkriti in pravični. Upamo, da bo to uspelo mlajšim, ki imajo oddelčne konference že od tretjega razi eda dalje. Vsi ti bodo samoupravljanje v šoli in razredu temeljiteje spoznali. Po zadnji točki dnevnega reda smo se razšli s sklepom, da se bomo naslednje polletje zares poboljšaJi. Se bomo? Tako redko se držimo obljub. VESNA KODRIC PREOBLIKOVANJE KS REFERENDUM NA OSTROŽNEM, ŠTORAH, N. VASI v celjskih krajevnih skup- nostih Ostrožno, Nova vas in Store se teaneljito pripravlja- jo na prostorsko preoblikova- nje krajevne skupnosti. Ugo- tovili so, da so zaokroženost življenjske problematike, skupni interesi in potrebe ob- čanov, katerih zadovoljevanje je treba smotrno razporejati in zagotavljati v letnih in srednjeročnih pix)gramih raz- voja, p>oglablj'anje samouprav- nih in del^atskih odnosov razlogi, ki narekujejo spre- membe v prostorskem obli- kovanju ter krajevnih skup- nosti. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da po šte- vilu prebivalcev in po obse- gu manjše krajevne skupno- sti veliko lažje zaživijo in se razvijajo kot resnično samo- upravne enote vseh delovnih ljudi in občanov. In da je moč doseči skladno aktivnost vseh prebivalcev le tedaj, če velika večina ljudi živi in ne- posredno sodeluje pri ureja- nju vseh bistvenih življenj- skih vprašanj v okolju, kjer prebivajo. V vseh treh omenjenih kra- jevnih skupnostih so doslej opravili že vrsto zborov ob- čanov, na katerih so obširno spregovorili o vseh razlogih, ki narekujejo prostorsko pre oblikovanje krajevnih skup- nosti. Tako so imeli v štor- ski krajevni skupnosti več zborov občanov po stalnih območjih in na nj:ih obliko- vali stališče o delitvi sedanje krajevne skupnosti na dve novi. Tako bi krajevna skup- nost štore obsegala naselja Store, Pečovje, Laška vas, Prožinska vas, Ogorevc, Kom- pole in Šentjanž, nova kra- jevna skupnost Teharje pa naselja Teharje, Bukovžlak, Slance in Vrhe. Čeprav bo prebivalce novih dveh kra- jevnih skupnosti povezovala v vsako krajevno skupnost po- sebej specifična problemati- ka, bodo tudi v bodoče osta- li prebivalci obeh novih pro- storskih enot vendarle pove- zani. Nenazadnje jih bo po- vezoval skupen razvojni pro- gram, zato bodo na območ- ju obeh novih krajevnih skup- nosti štore in Teharje usta- novili skupnost krajevnih skupnosti. Sedanjo krajevno skupnost Ostrožno bo v bodoče delil na dva zaokrožena življenj- ska prostora potok Koprivni- ca. Tako bo na severnem de- lu še vedno ostala krajevna skupnost Ostrožno, južno od potoka pa bo nastala nova krajevna skupnost Lava. Tu- di na sedanjem območju Ost- rožnega so se na zborih ob- čanov odločali o delitvi kra- jevne skupnosti. V prostor- sko preoblikovanje pa jih je vod'lo predvsem dejstvo, da se na Lavi naseljuje iz leta v leto vse več prebivalcev. Sa- mo v zadnjih štirih letih se je v nova stanovanjska nase- lja na Lavi naselilo domala tri tisoč ljudi, kar zgovorno priča o nujnosti prostorske- ga preoblikovanja sedanje kraje^-ne skupnosti Ostrožno. V Novi vasi je podobno kot na Ostrožnem. Tudi na ob- močju te krajevne skupnos-ti iz leta v leto rastejo nova naselja in se povečuje števi- lo prebivalcev. Zato so se tu- di na območju te krajevne skupnosti na zborih občanov domenili, da bodo oblikovali dve krajevni skupnosti. Meja med obema bo Kersnikova cesta, krajevni skupnosti pa bosta poslej Nova vas in De- čkovo naselje (za novo kra^ jevno skupnost še niso do- ločili dokončnega imena). Občani se bodo o delitvi oziroma prostxsrskem preob- likovanju krajevnih skupnosti odločali z referendumom. Ta pa bo v vseh treh »novih« krajevnih skupnostih 5. fe- bruarja letos. DAMJANA STAMEJCIÖ DELO ZK NA PONIKVI Člani osnovnih organiza- cij ZK v KS in osnovni šoli so v preteklem tednu obravnavali študijo E. Kardelja »SMERI RAZVO- JA POLITIČNEGA SISTE- MA SOCIALISTIČNEGA SAMOUPAVLJANJA«. Na predavanje, katerega so organizirali sami, saj je 6 poglavij in uvodno oceno podalo sedem članov ZK, so povabili tudi delegate delegacij KS in SIS; čla- ne sveta KS in predsedni- ke komisij in vse učitelje ter ostale družbeno-p>olitič- ne delavce iz KS. Udeležba je bila zelo do- bra in na kraju so bili vsi navTOČi seznanjeni z vse- bino o volitvah in z listo evidentiranih kandidatov, ki jo je posredoval na predlog koordinacijskega odbora družbeno-politič- nth organizacij predsed- nik krajevne konference SZDL Oto JELENKO. V. G. LAŠKA POHODNA ENOTA ____ v ^^ NA VRSTI DRUGA ETAPA OD SEVNICE DO DOBRNE Mladinska pohodna enota iz laške občine se že petič pripravlja za pohod. Lani so že drugič začeli pot slavne štirinajste divizije po Šta- jerskem. Pot štirinajste nam- reč delijo na tri etape; Od Sotle do Okroglice, odOkro- glice do Dobrne in od Dorb- ne do Rečice ob Saviniji. Kot lani, bo tudi letošnja kolona štela okoli 150 mla- dih pohodnikov, prostovolj- cev v enotah TO, mladincev iz aktivov ZSMS, iz pobra- tenega Trstenika in Vrbov- ca, ter mladih vojakov Po- stojne in Celja. Kot vsa le- ta dosedaj bo komandant pohodne enote Andrej Mav- ri. Med pohodniki bo veliko šitevilo takšnih, ki pojdejo le- tos že petič ali četrtič na pot. Tudi nekateri fantje, ki so med tem odslužili voja- ke, bodo stopili v kolono. Med udeleženci, bo, kot do- sedaj, skoraj polovica deklet, ki se ne ustrašijo naporov nočnih pohodov, dolgih mar- šev čez zasnežene hribe. In vedno več je iz leta v leto v pohodni vrsti komunistov. Letošnji pohod se bo za- čel v Sevnici. Enota bo ▼ nočnem pohodu prešla vzpe- tine pod Lisco do Okrogli- ce ter se na to spustila v Lokavec. Iz Lokavca bo eno- ta šla po partizanskih ste- zah čez Laziše, Vrh, Olešče, Svetino do Dramelj. Od tu bodo četrti dan prekoračili južno pobočje Konjiške go- re, se ustavili v Crešnjicah in nato nadaljevali pohod čez Lindek v Dobrino, Ker letošnji pohod posve- čajo tudi partijskim, sindi- kalnim in mladinskemu kon- gresu, bo poleg vojaškega izobraževanja težišče na idej- nopolitičnem usposabljanju med pohodom. Kot vsako leto, bodo tudi letos nave- zovali kar najtesnejše stike z občani v vaseh in nase- ljih, skozi katere bodo šli. Ustavljali se bodo pri spo- minskih obeležjih NOV in v znanih partizanskih hišah. Seveda mislijo tudi na kul- turno življenje in zabavo, kar bodo organizirali med pohodom, kot so to nekoč delali vzomiki-partizani. FANIKA LAPORNIK EVIDENTIRANI KANDIDATI V pripravah na bližnje vo- litve so se v torek na skupni seji sestali člani predsedstev občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta. Na seji so sprejeli vse volilne dokumente, raaen tega pa evi- dentirali možne kondidat« za volilne funkcije v občinski skupščini, za občinske samo- upravne interesne skupnosti te«r za člane družbenopolitič- nega abora občinske skupšči- ne. Tako so za možnega kan- didata za predsednika občin- ske skupščine evidentirali Hinka Copa, dosedanjega pod- predsednika izvršnega sveta, za podpredsednika skvvpščine pa Toneta Resnika, veterinar, ja. Po tem predlogu naj bd predsednik izvršnega sveta ostal še naf>r€y Aniton Vrhov- nik. MB St. 4 — 26. Januar 1978 NOVÎ TEDNIK — stran ti Prvi odziv na naše Javno vprašanje je tu. Prvi in prav gotovo ne zadnji. Poleg povab- ljenih vabimo k sodelovanju vse, ki jih zanima to vpraša- nje, ki bi mu radi dali svoj pečat, svoje mnenje. ALI JE CELJE TURISTIČNO MESTO Tako dalles že objavljamo prvi odgovor na naše vpraša- nje: Ali je Celjii turistično mesto? Poslala nam ga je Branka Vizjak, Okopi 13, Ce- lje: Spoštovani tovariš urednik! Dobro, da ste pod naslov naredili »?«! Tako že delno priznavate ali pa vsaj dvomite, da bi bilo to sprejemljivo. Navedene turistične delavce pozivate za njih mnenje. To Je mlajša generacija aU pa mo- goče niso niti Celjani. Zato ne morejo i>oznati Celja, ko Je bilo še resnično turistično mesto. Takrat Je v parku igra- la godba in tam so se zbirali mladi in stari. Zdaj vrešči zvočnik. Celje propada. Posebno sta- ri del mesta. Okolica Je zapuš- čena in zanemarjena. Vse sprehajalne poti so uničene. O vzdrževanju vsaj najbližjih, to Je pot ob zgornjem levew bregu Savinje, nI sledu. Celj.ske delovne brigade po- šiljate kamorkoli, namesto, da bi svoj trud vložile v »svoje mesto«f. O mestnem parku pa ,je prežaiostno razmišljati. Vrtnarstvo se trudi, kakor jim Je sploh omogočeno. Ko pa pridem drugo Jutro, da bi občudovala na novo urejene grede, sem žalostna, ko vidim v nasadu luknje, kjer so »zlo- činci narave« izpulili sadike. Zdaj, v zimskem času, od- metava oskrbnik drsališča zmrzal iz naprav na prostor, ki Je bil preteklo pomlad urejen. Nanosili so zemljo in posadili sadike. Ta skromna in edina zelenica, ki tri Jo naj čuvali, propada zaradi nepra- vilnega odnosa do narave. Na spodnjem levem bregu Savinje urejajo igrišče. Tam je že stala lepo urejena uta, katero nam Je postavilo Gozd- no gospodarstvo. Imam še na- črt, katerega so mi IzročUi in vprašali, če sem zadovoljna. Čeprav ni bilo nujno, da bi Jo podrli zaradi regulacije Savinje, Je bila uničena. Bila je garderoba, stranišče in od- prt pokriti prostor. S tovariškimi pozdravi va.§a dolgoletna naročnica In bral- ka BRANKA VIZJAK DOBRNA DELA ZA GRADNJO NOVEGA OBJEKTA PO NAČRTU Podatki o lanski seeaoni na Dobrm so znani, jxxiatld, ki zadevajo zdravilišče. Sliika je več kot značilna in pričako- vana. Lani je bilo_v zdravüiS- ÖU več gostov kot 1OT6. leta. Za približno 400 več. V tem adravilišču je bilo v minulem letu 7317 gostov. Hkrati s tem pa številke Se povedo, da je bilo za približno 3 odstotke manj nočitev kot v 1976. letu. Lani je bilo nočitev gostov 96 tisoč 439, leto dni prej pa ne- kaj nad 103.000. Manj gostov. Zakaj? Razlogi so zmani. Najprej gre za za- stoj pri pošiljanju zavarovan- cev, ki je veljal skoraj do sep- tembra. Na znnanjšanje števi- la gostov pa je vplival tnidi ne- primeren standard sob, ki Ve- lja za zdravilišče, ki dobrih štL rideset let ni videlo nobene nove gradnje. Sobe brez sani- tarij, a več posteljami... niso več tiste, ki bi jih lahiko po- nujali gostu. Gost, ki pride v zdravilišče, hoče imeti vsaj to- liko udobnosti, kot jo ima do- ma. In Če te ni, se obme. Za- to tudi veliko število takšnih, ki so zares odšli. Toda, tudi na Dobrni se sta- nje spreminja. Gradbišče za postavitev novega zdraiviliško gostinskega objekta je zažive- lo. Na njem delajo tudi zdaj. Novi hotel z več kot 200 po- steljami in vsemi drugimi pro- stori, ki jih mora imeti hotel B kategorije, bo Dobrni odprl nova pota razvoja. Seveda, pa nala^ tudá obvemosti. Gre za kadrovske. Na vse to se v zdravilišču pripravljajo že zdaj, čeprav bodo hotel odpr- li šele proti kX)nou prihodnje- ga leta. že zdaj mislijo na go- stinske in podobne kadre in že zdaj na zdravstvene, ki jih bodo prav tako nujno potre- bovali Dobrna je torej na pragu svojega novega ali — skoraj bi lahiio 2iapisali — povega vzpo- na. Po zasluigri novega objekta, po zaslugi pTizadevaffuj, da nu- dijo gostu vse tisto, kîir miU kot adraviliâôe morajo. M. BOZIC SEHIPETER: OBCNi ZBOR TD Občni aboiri turističnega druÄtva v Šempetru v Sa- vinjski dolini so vselej do- godek, ki v kraju nekaj pomeni. Na njem se vse- lej zbere po dvesto in več članov, domačinov. Lju- dje torej živijo z društ- vom. Zato tudi uspehi, na katere so i>onosni. Zato tudi široka dejavnost, ki se začenja ne samo pri urejevanju Antičnega par- ka in nadaljuje pri jami Pekel, marveč, ki še ima druge odtenke, druga pod- ročja. Jamo Pekel je lani obi- skalo vsega skupaj 26.512 Ij'Udi ali za 21 odstotkov več, kot jih je bilo leta 1976. Med obiskovalci je bilo 786 tujcev. Antični park v Šempetru pa je obiskalo v času od 1. mar. ca do konca oktobra 13.870 domačih in 1.084 tu- jih obiskovalcev, skupaj 14.954 ali za 12 odstotkov več kot leta 1976. O vsem tem in seveda o načrtih za letx>s in pri- hodnje leto bodo rasprav- ljah na 17. občnem zboru, jutri, v petek, 27. januar- ja, z začetkom ob 18. uri v kinodvoranl. MB Zdaj je pot zasnežena in tudi veje so obložene s snegom. Toda še malo prej Je bila tudi ta pot do zdraviliškega doma na Dobmi bolj prijetna, še zlasti, če Je posijalo son- ce... CELJE: POČASTILI SMO PESNIKA 0. ZUPANČIČA Na Prvi osnovni šoli v Celju smo se vneto pripravljali na praznovanje 100-letnice Zupančičevega rojstva. Tako je vsaka razredna skupmost pripravila zadnji dan pouka pred Bimskimi počitnicami svojo proslavo. Povsod so paebrali kratek življenjepis in ntìcaj njegovih pesmi. V vsakem laaredu so pripravili tudi razstavo, na kateri so zbrali Zu- pančičeva dela. Vrh tega so uredili šolsko razstavo, ki je bila odprta od 16. do 20. januarja v hodniku v prvem nad- stropju. Na njej smo razstavili tudi ilustanacije Zupančičevih pesmi, ki smo jih ilustrirali samL Ob slovenskem kulturnem prazaiilcu pa bomo pripravili osredixjo proslavo. MOJCA 2ERJAL, 8. C razred ŠENTJUR: 50 V VELESLALOMU Na prvem letošnjem tekmo- vanju v veleslalomu, И ga je organiziralo SD Vojk» v Senit- jiurju, je nastopilo 50 tekmo- valcev. Pri pion-rkah je zma- gala JavSenakoiva, pri pionirjih Lavbič pred Шерсот in Cäno- kom, pri mladincih JenSterle ptred šporerjem In Horvatom ter med člani Šešerko pred Sotlerjem, špoimom in Plavfitajnerjem. ШЕ Posebnost Celja Je prav gotovo njegov srednjeveški stari grad, domovanje Celjskih grofov. Stari grad je tudi najbolj obiskana celjska izletniška točka, saj Jo obišče vsako leto povprečno po sto tisoč ljudi, v nekaterih letih pa dosti več. Toda, to Je tudi točka, ki nujno potrebuje popravUa, sicer se lahko zgodi, da bo zamrla. To pa bi si Celje ne smelo privoščiti. Foto: MB S TEKOČIM RAČUNOM JE VASA BANKA VEOim ODPRTA Tekoči račun je že marsfkje za- menjal izplačevanje osebnega dohodka in drugih prejemkov »v kuverti« ali na hranikio knjižico. Po mnenju mnogih delovnih Ijiidi ki občanov je takšna oblika demm^ poslovanja bolj pri- pravna tn preprostejša. Ker pa je še vedno tudi mnogo ljudi, ki o teko- čem račimu ne vedo dovolj in se prav zaradi tega zanj ne morejo odločiti, vam želimo na kratko razložiti nje- gove glavne značilnosti in prednosti. Tekoči račun pri Ljubljanski banki lahko odpre vsak delovni človek in občan z rednim mesečnim dohodkom — osebnim dohodkom, pokojnino sili drugimi prejemki. Nujno pa je, da upošteva pravila in ne izrablja zaupa- nja banke, saj bi brez tega poslova^ nje s tekočim računom ne bilo mo- goče. Ko se odločite za tekoči račun, ga lahko brez težav odprete v naj-bližjl poslovni enoti Ljubljanske banke. Ob prvem nakazilu boste dobili čeke in čekovno !karto in svoje prejemke bo- ste imeli na voljo še isti hip, ko bo- do nakazani na vaš tekoči račun. S čeki lahko plačujete skorajda vse in povsod. Z enim v mejah od 30 do 3.000 din, z več čeki pa tudi večje zneske. Pravilno Izpolnjen ček je pla- čilno sredstvo. Pomisieki glede tega, da čekov ponekod ne sprejemajo, so odveč. Zakon o temeljih kreditnega In bančnega sistema namireč pravi: »Ce je pri ra2î>olaganju s sredstvi na žiro račTjn in tekočem računu občanov upo- rabljen ček, za katerega izplačilo je porok temeljna banka, na katea« Je bil ček izdan, so ga temeljna in druga organizacija združenega dela, samo- upravna interesna skupnost, druga družbeno-pravna oseba in družfoeino- politična skupnost dolžne sprejeti.« Seveda pa morate pri plačevanju s čeki paziti, da brez dovoljenja banke ne presežete sredstev na svojem te- kočem računu, saj je to kaznivo. Poslovanje s tekočim računom po- meni 'tudi konec sferbi in težav, ki so povezane z gotovino: skrb, da denar- ja ne izgubite, da ga imate dovolj pri sebi, težave zaradi nepredvidenih iz- datkov, sitnosti z drobižem in še mar- sikaj. S čeki Ljubljanske banke vam je v vsakem tr-Miutku m voljo ves vaš denar. In ne riazadnje — z nakazova- njem prejemkov na tekočI račun za- gotavljate svoji delovni organizaciji do- datna sredstva za poslovanje, kraju, kjer živite, pa potrebna sredstva za razvoj. Plačevanje s čeki pa ni edina pred- nost poslovanja s tekočim račimom. Teh je kar preveč, da bi vam našteli vse, zato naj omenimo le nekatere: — s sredstvi na vašem tekočem ¡ra- čunu lahko ra2^1aga tudi dn^ ose- ba, ki jo za to pooblastite; — kot imetnik tekočega računa ima- te možnost, da Ljubijan^o bariko po- oblastite za plačevanje vaših stalnih mesečnih obveznosti: elektrike, naroč- nin za časopis, radio, televizijo in dru- gih; poslovanje s tekočim računom vae bo torej rešilo tudi teh vsakomesečnih skrbi; -- 20 poravnavanje obveznosti v go- tovini lahko s čeki dvigate gotovino v vseh poslovnih bankah v JugostoviJL Toliko o tekočem računu — na krat- ko. Ce z njim še ne poslujete, vas bo gotovo zanimalo še marsikaj. Povprašajte pri LJUBLJANSKI BANKI — SPLOSNI BANKI CELJE 6. stran — NOVI TEDNIK St. 4 — 26. Januar 19?^ INTERVJU S FRANCEM BANOM ^^ јЦ^ H ^^ ^^ ^^ ^ z ZAGNANOSTJO IN STVARNIMI CILJI DO RAZVOJA Ko s prvimi koraki vstopamo v novo leto, se navadno zazremo nazaj in poglédamò, kaj smo v pre- teklem letu storili uspeš- nega in kje so naše moči zatajile. Katere stvari smo dobro opravili Ln kak.šne so naloge, ki nas čakajo v prihodnje. V konjiški občini oce. njujejo, da so v preteklem letu dosegli dokaj dobre rezultate. Zadovoljni so, saj so tako uresničUi vr- sto nalog, ki so jih zapi- sali v srednjeročni plan razvoja občine. Ob tem pa velja poudariti, da je ravno v zadnjem času, ko- na vseh področjih uresni- Ču.euio zakon o združenem delu in poglabljamo sistem samoupravne demokracije, prišlo do bistvenih spre. memb tudi v zavesti ko- njiških delavcev in obča- nov. Zavedajo se namreč, da lahko le z lastnimi si- lami in napori ter organi- ' zirani v tozdih, krajevnih skupnostih in interesnih skupnostih uresničujejo svoje izvirne interese. Ni torej le politična fraza misel, da se je prav v zad. njih letih bistveno menjal družbenoekonomski polo- žaj delavcev in občanov, saj se prav to kaže v živ- ljenju in delu ljudi ter v njihovi vsakdanji praksi. Več je značilnosti, ki pričajo o doseženih uspe- hih konjiške občine. O njih ter o nekaterih jasnih smereh гаетоја konjiške občine v letošnjem letu, smo se iX)govarjali s Francem Banom, predsed- nikom sveta za dolgoroč. ni razvoj pn skupščini ob- čine Slovenske Konjice. »Menim, da so uspehi mdnjih let, ki jih domala na vseh področjih beleži- mo v konjiški občini, re- «uîtâit združevanja politič- nih, gospodarskih in sa- moupravnih dejaraikov za uresničevanje skupaj obli- kovanih in zastavljenih, na- log. V vseh sredinah smo «e namreč odločno borili m jasno začrtane progra- me razvoja. O njih so raospravljali in jih spreje- mali delavci, zato so po. »tali resnični temelji raz- w»ja tozdov, interesnih skupnosti in krajeTOih »fcuiMiosti.« Ko govorimo o uspehih ln značilnostih preteklega obdobja v razvoju konjl- ike občine, ne gre prezre- ti dejstva, da ste uspeli za- gotoviti hitrejši razvoj go- spodarstva predvsem s tem, ko ste določili trajne nosilce razvoja. Kateri so? »Naijprej naj poudarim, da so to vse delovne orga- nizacije, ki so z jasnimi programi in dobrim go- spodarjenjem že doslej močno vplivale na celoten raajvoj naše občine. Tu gre za delovne organizaci- je Konus, Unior, LIP, Oo- met, Kongrad, ki imajo tudi za v bodoče izdelane smele načrte razvoja. Nji. hov'i programi vključujejo tudi več investicij, s kate- rimi bodo še povečevale in širile svojo proizvod- njo.« V občini menite, da bo- ste T skladu z že sprejeti- mi programi Investirali do zaključka srednjeročnega obdobja preko 60 milijard starih dinarjev. To je mnogo denarja, zato me zanima, na katera področ- ja boste naložili vsa ta sredstva? »Zelo obsežne naložbe predvidevajo v Uniorju — Kovaški indiistriji Zreče. Tako računajo, da bi že v letošnjem letu investirali precej denarja v razširitev proizvodnje in zgradili no- vo orodjarno ter ob njej tudi novo skladišče. Inve- sticija bo za celotno obči- no velikega pomena, saj bo omogočila precejšnje po- večanje proizvodnje v Uni- orju ter ob tem tudi večji izvoz izdelkov na tuje trži- šča. Vzporedno s to inve- sticijo pa bodo v Zrečah veliko vlagali v stanovanj- sko izgradnjo ter objekte družbenega standarda. Ob tem velja omeniti izgrad. njo hotela, s katero so že pričeli, in računajo, da bo zaključen do prihodnje zi- me. Tretje področje inve- stiranja v Zrečah pa so naložbe v nadaljnjo iz- gradnjo turistično rekre- acijskega centra na Rogli. Pri teh načrtih menijo predvsem povečati hotel- ske kapacitete na Rogli in zgraditi novo žičnico na severnem pobočju planote, kjer se sneg zadržuje tja dolgo v pKmilad.« Zanimivo bi bilo še zar pisati, kaj vse kanite letos zgraditi v samih Sloven- skih Konjicah, ki so ven- darle center vaše občine? »V Konjicah načrtujemo T letošnjem letu zgraditi mnoge objekte. Tako se- daj že gradimo prizidek k osnovni šoli Dušana Jere- be., ki bo zaključen tja do poletja. S tem prizidkom bo šola pridobila dovolj prostora za prehod na ce- lodnevni pouk. Tako bo šola Dušana Jereba prva centralna osnovna šola v naši občini, ki bo uved- la celodnevno šolanje učencev. Do ix)letja plani- ramo v Slovenskih Konji- cah tudi dograditev in za- ključek del v novem šport, no-rekreacijskem centru pri bazenu, pa tudi za- ključek drugega dela iz- gradnje rekreacijskega centra v parku. Najpo- membnejša pa bo gotovo naložba v izgradnjo po- slovnega in stanovanjske- ga centra v Konjicah, v ka- terem bo preko tri tisoč kv. metrov prodajnih pa vršm, kjer bo našla svoj prostor tudi knjižnica in kjer bo zgrajenih sto šti- rideset stanovanj. Naj po- vem še to, da bomo v le- tošvijem letu v Slovenskih Konjicah po vsej verjetno- sti dobili še novo tržnico, pripravili bomo vse po- trebno za izgradnjo obvoz- nice, hotela, kulturnega doma in avtobusne posta- je. Skratka, načrtov ima. mo veliko, prav tako pa tudi možnosti za njihovo uresničitev.« Tudi kmetijstvo pred- stavl.ia pomembno gospo- darsko moč v konjiški ob- čini. Kakšni so vaši na- črti za njegov hitrejši in uspešnejši razvoj? »Tudi za nadaljnji raz- voj kmetijstva imamo v občini jasno izdelane pro- grame, katerih nosilec je predvsem Kmetijska za- druga. Ta organizacija bo že letos pričela graditi no- ve poslovne prostore, ki bodo zaključeni tja do konca letošnjega leta. V prostorih sedanje poslov- ne stavbe Kmetijske za- druge bomo tako lahko uredili obrtni center, ki ga v naši občini še kako potrebujemo. Na področ- ju kmetijstva imamo še več načrtov, o njih pa se- daj še ne bi govoril, ker jdh v okviru sveta za dol- goročni razvoj še nismo dorekli.« Načrtov vam v kon.}iški občini par ne manjka. Jih boste tudi uresničili? »Veste, naši načrti niso samo želje. So veliko več. Temeljijo na zelo realnih finančnih možnostih, ki jih imamo v občini in pa — kot sem že dejal — tu- di na jasnih usmeritvah naših delovnih organizacij. In če ob tem upoštevamo dejstvo,- da vsi mi, ki ži- vimo in delamo v naši ob. čini, želimo hitrejši razvoj gospodarstva, želimo še več stanovanj, vrtcev, šoJ, še boljši družbeni stan- dard, potem res lahko po- trdim, da bomo vse naše načrte gotovo tudi ure- sničili.« DAMJANA STAMEJCIC PREJELI SMO 700 LJUDI BREZ PITNE VODE Kljub temu, da so vaščani Pari/elj zavestno glasovali za minuli .samoprisiievek na mi- nulem referendumu in da je bilo lani tudi zapisano v ob- činskem i)roračunu, člani va- škega odbora KS Braslovče za Farižlje še vedno ne vedo, kdaj bo naposled približno 700 prebivalcev dobilo pitno vodo. In to kljub temu, da je bilo ja.sno povedano in za- pisiino, da dajejo samopris- p<;vek tudi za gradnjo njiho- vega vodovoda. Edino, kar vedo .i«', kar slišijo od pristoj- nih na občini v Zalcu: bo, ko bo denar. O vodovodu v Parižljah, ki Je še edino večje naselje v žalski občini brez pitne vode, govori.jo že zelo dolgo. Kma- lu potem, ko se je majhen zaselek zaeel spreminjati v večje naselje, v veliki večini delavcev, ki združu,jejo delo v bližnjih organizacijah zdru- ženega dela. V ilustracijo, ka- ko se jc vas širila, velja ome- niti samo podatek, da je bilo na tem območju še leta 1948 samo 20 hiš, medtem ko jih je danes 170, z,gra,jenih legal- no z gradbenimi dovoljenji. Danes se prebivalcem Pari- želj mašču.ie, ker za gradnjo odobrena zemljišča niso bila komunalno urejena, .še manj pa komunalno opremljena. Zalo ni danes nič čudnega, da zaradi Izredno propustnih tal in 170 greznic nekdaj pit- na voda — talna, ki so jo črpali iz svojih vodnjakov ni več užitna in še manj zdra- va. To bi pokazala ob vsa- _ kem času vsaka preiskava, bili so pa tudi primeri, ko KO v л''odi, načrpani iz vodnja- kov, našli črve. Treba je po- vedati, da so v .çlaA-^nem vod- n.^aki oddaljeni od sosedove greznice le nekaj metrov. V Parižljah vetlo, da zaradi ugotavljanj, kdo je zakrivil napake, 700 ljudi ne bo j)iIo boljše in zdrave vode. /aio so .se zivdeve lotili na pra- vem koncu. Plačujejo samo. I)risi)evek za ovzdigne 2ovneška svobodnika ple- menita Ulrika in Hermana ter vse nju- ne zakonite dediče in potomce za grofe svetega rimskega cesarstva s pridevni- kom Celjski. Listino iz leta 1341 cesar ni štel za veljavno, ker so bile z njo prizadete koristi Habsburžanov, ki ta- krat s podelitvijo niso soglašali. Z isto listino so bile postavljene tudi meje celjske grofije, to je žovneških in lam- berških posesti, metem, ko je v prvi li- stini govor le o gospostvu Lemberg. 1386 — Brata Hans in Rudolf Grasel prodata Hermanu II. in Viljemu stolp v trgu za 390 mark dobrih graákih in dunajskih plenigov. Graslov stolp, ki je stal nasproti cerkve sv. Maksimilijana, so Celjani prezidali in spremenili v svo- jo palačo, v kateri so se poslej najraj- ši mudili.., 1393 — Kralj Sigismund podeli gt4>- fu Hermanu II. Celjskemu naslov grof Zagorski. Odtlej se Celjani podpisujejo Grofje Celjski in Zagorski. 1403 — Herman II. postane ban v kraljestvu Slavoniji. 1408 — Cesar Sigismund se poroči z Barbaro Celjsko. Ob tej priložnosti ustanovi dne 14. decembra »zmajev red«, ki naj poveže njegove zveste pro- ti nevemikom in sovražnikom. Na listi- ni sta podpisana tudi viteza Herman in Friderik Celjska. 1414 —- Herman II. in Friderik II. se skupaj s cesarjem Sigismundom in nje- govo soprogo udeležita cerkvenega zbo- ra v Konstanci, na katerem je bil ob- sojen Jan Hus. Leto p>ozneje sodeluje Friderik II. na velikem konstanškem turnirju. 1420 — Cesar Sigismund podeli v Wroclawu Hermanu II. grofijo Orten- burško z vsemi mesti, gradovi, posest- mi in pravicami. Celjski grofje se рк)- slej imenujejo Grofje Celjski, Orten- burški in Zagorski. 1430 — 1. maja: Cesar Sigismund povzdigne Hermana II, Friderika II. in Ulrika II. v stan ogrskih državnih ba- ronov. 1434 — 13. oktobra umre Herman II. Celjski. 1436 — 30. novembra: Cesar Sigis- mimd povzdigne v praškem Starem me- stu Celjane in njihove dediče v državne kneze. Njihova posest je potlej kneže- vina in državni zajem. Pokneženi so bili na grofije Celje, Ortenburg in Str- mec. 1439 — Vojna med Celjani in vojvo- do V. Habsburškim, ki ni hotel prizna- ti pokneženja Celjanov. Vojna se je končala z medsebojno dedno pogodbo. sklenjeno leta 1443 v Dunajskem No- vem mestu. 1446 — Razprtije med Celjani in Ogri so pripeljale do oboroženih spopa- dov. Celjani so pod vodstvom Jana Vi- tovca vdrli na Hrvaško in v Slavonijo, zavzeli so vče gradov in ogrozili Dal- macijo. Hunyadi je nato pri Borlu vdrl na štajersko, ropal in plenil na ptuj- skem polju ter prodrl do Slovenske Bi- strice. Manjša skupina Ogrov ркх! po- veljstvom Szekelyja je prek Konjic pro- drla skoraj do Celja, kjer so jo odbili. Mir je bil sklenjen šele 1. junia 1447 v Radgoni. 1454 — 13. julija Na žovneku umre Friderik II. Celjski. 1456 _ jj. novembra zarotniki, na če- lu z Ladislavom Hunyadijem ubijejo v Beogradu poslednjega celjskega grofa Ulrika II. ČAS HITRO TEČE Tako pravi kratek kronistični pre- gled. Po smrti zadnjega Celjana se je razvnel velik boj za dediščino. Habs- buržani so ostali, a če bi bilo drugače, bi se dogodki odvijali v drugo smer. Pustimo zdaj romantična sanjarjenja o možnosti, da bi danes bilo Celje Dunaj in obratno. Po letu 1750 je pričel grad propadati in v prejšnjem stoletju so ga uporabljali celo za kamnolom, šele pred dobrimi sto leti so pričeli z varstvenimi deli tn na vso srečo je ostalo vsaj še to, kar lahko danes vidimo. In kaj vi- dimo? Vidimo razvaline, ki so simbol bogate zgodovine, ko je pozni srednji vek prinašal Celju mestni naslov, ko so bili grofje Celjski mogočna, politična, ekonomska in vojaška sila. Zato je celjski grad danes tudi spomenik ne samo celjskih grofov, ampak tudi spo- menik žuljem in trpljenju slovenskega tlačana. Morda smo pred leti bili vse premalo pozorni na to vsebino. Morda so zaradi tega mnogi gradovi pri nas ruševine, pa ne bi smeh biti. To nas zdaj drago stane. Pred kratkim smo objavili v Novem tedniku vest, da bo Turistično društvo zaprlo Friderikov stolp, če ne bo ob- novljen, ker ne more več jamčiti za varnost obiskovalcev. Razgledna ploščad pod restavracijo je spodkopana, obi- skovalci hodijo po lesenih mostičkih. Videti je, da je ostalo vse na pol poti. Pred leti je zavod za spomeniško var- stvo izdelal program sanacije. Po fazah. Prva predvideva arheološki izkop do žive skale. Druga zaščito najbolj ogro- ženih delov zidovja. Tretja popravilo doslej popravljenih, a nestrokovno op- ravljenih poškodovanih delov gradu. Četrta in ostale predvidevajo sanacijo gradu, ki naj bi v končni fazi dal po- dobo, ki jo je imel v času Hermana H. Z gostinskim objektom, funkcijo torej, ki bi ga tudi v turističnem pogledu de- lala še bolj mikavnega in ga oiiranila pri življenju. Zmanjkalo je denarja. Danes je ja- sno, da gre za tako velik projekt, ki se ga ne da kampanjsko iz leta v leto z nekaj starimi milijoni zakrpati. Potre- ben bo samoupravni si)orazaxm, ki bo omogočil združiti večja sredstva v sode- lovanju z republiško kulturno skupnost- jo. Na tak način dobiva novo i>odobo ljubljanski grad. Celjski jo bo moral dobiti, kajti škoda bo z odlašanjem ne- popravljiva. Turistično društvo in Za- vod za spomeniško varstvo sta našla skupen jezik za skupno akcijo. Nehote pa se postavlja vprašanje: so takšne akcije smotrne (takšna, kot je bila doslej opravljena na gradu), če niso prej družbeno in strokovno teme- ljito dogovorjene. Predvsem finančno. Kajti videti je, da sedanja praksa pri- naša silno drago znanost! Struktura te visoke cene seveda vsebuje tudi naš od- nos v preteklosti do tovrstnih spomeni- kov, ki jih nismo imeli za svoje in so bili sramotni simboli fevdalnega izkori- ščanja nemških grofov do slovenskega kmeta. Danes lahko reši ta, nič kaj zavida- nja vreden položaj, le zdrava presoja dejstev, trezna premišljenost, strokov- na tehtnost in ne nazadnje samouprav- na zavest. Ni še prepozno. V prihodnje pa bo treba več previdnosti in manj zaletavosti tudi znotraj strokovnosti, da ne bodo trpeli stoletni kamni in teme- lji zaradi eksponatov, ki se bodo vamo umakniU v tople muzejske vitrine. DRAGO MEDVED 8. stran — NOVI TEDNIK St. 4 — 26. Januar 19?^ LIKOVNI SALON RAZSTAVA IZBRANIH GRAFIK IZ ZBIRKE LIKOVNEGA SALONA Spregovoriti o umetnostni razstavi, ki jo to pot prireja celjski Likovni salon, pome- ni spregovoriti o posebni pri- reditvi, ki je v svojem bistvu odra^ dolgoletnih prizadevanj pododbora DSLU v Celju za ustvaritev dragocene stalne zbirke sodobne slovenske li- kovne umetnosti v našem kul- turnem središču. Celjski likovniki, ki so ak- tivni umetnostni ustvarjalci, bodisi kot slikarji, kiparji in poleg tega Se kot oblikovalca, obenem pa so med njimi pri- znani likovni pedagogi, zna- ni scenarist in disajner ter restavrator, so biM namreč kljub svoji osebrii ustvarjal- ni aktivnosti društveno anga- žirani ob programu, ki je bü osredotočen na likovno estet- sko vzgojo ljudi na celjskem področju in to s prirejanjem občasnih razstav v našem raz- stavnem prostoru, včasih pa celo izven njega — in to ti- stih mojstrov slikarstva, ki- parstva in grafike, pa tudi oblikovanja, ki so si s svojim delovanjem že ustvarili reno- me ali pa imajo zaradi imiet- niškega talenta in zaključene- g& šolanja ter ovrednotene kvalitete vse pogoje, da do- prinesejo na podlagi zahteva- nih programskih kriterijev svoj delež k prezentaciji in- dividualnih in tudi splošnih likovnih dogajanj pri nas. Ob organiziranju teh občas- nih razstav pa so si likovniki v Celju zadali nalogo, da z odkupom eksponatov na teh razstavah v Likovnem salonu, irstvarjajo določeno stalno zbirko, ki naj bi imela svoje jedro v prezentaciji nacional- ne sodobne likovne kulture z nakazanim specifičnim aspek- tom na kreativnost celjskih ustvarjalcev — kot odrazu širših, vsekakor na sloven- skih tleh razvijajočih se li- kovnih tókòv. Pri tem je miš- Ijen prikaz že dovršenih in proučenih del, ki se pojavlja- jo že kot celote in nudijo razlago pojmov sodobne li- kovne umetnosti: in to posa- meznika v našem času, in prostoru in, kar je najvažnej- še: tudi v stilnih smereh, ki so značilne za sodobno slo- venske umetnost. Mislim, da sem dolžna po- sefccl opozoriti, da moramo to stalno zbirko smatrati za lOgično nadaljevanje več kot devetdesetletn^a zbiranja v celjskem muzeju, kjer se ču- vajo dragocene muzealije ne samo naših, ampak celo tu- di tujih umetnostnih ustvar- jalcev in to od 13. stol. vse do vključitve naše moderne — kot sta Jakopič, Stemen ln drugi. Tako lahko rečemo, da imamo v Celju zbrane oh- ranjene umetnostne vrednote, ki lahko prezentirajo konti- nuiran razvoj te vrste kultur- nega delovanja od srednjega veka do danes. Ti dve zbirki sta narodna last, zato jih ču- vamo s posebno skrbjo in s posebnim ponosom. Težave, ki se porajajo ob obeh kolekcijah, so predvsem finančnega in prostorskega značaja, vsekakor pa lahko rečem, da so skrbi dosti eno- stavnejše kot n. pr. med voj- no, ko so biU noši Ijiidje ne- izmerno zaskrbljeni za zakla- de slovenske umetnosti, na katere je neprestano prežaJ okupator z željo, da bi jih uničil in s tem pospešil za- tiranje našega naroda — kaj- ti ni si moč zamisliti nacije brez lastne kulturne dedišči- ne. Svojo pozornost so oku- patorji skoncentriraJi zlasti na dela slovenskih slikarjev impresionistov, pa tudi osta- lih kot so bili Pirfiat, Smre- kar, Gaspari, Pavlovec in dru- gi. Na podlagi svojih izkušenj lahko rečem, da so ljudje na celjskem terenu skrivali umet- nine in drugačno narodno blago povsod, kjer so predvi- devali, da so zaščitene pred okupatorjevo pozornostjo. Marsikaj se je takrat poško- dovalo od vlage, vročine in drugega, naš muzej pa je po vojni skupaj z galerijami po- skrbel, da so se največje ix> Skodibe slikovno restavrirale. Ohranjen je ostal zapis, da Je ležala poškodovana slika na dvorišču Prothasijevega dvorca in, da jo je nekdo pobra: ter odnesel v muzej. Isikazalo se Je, c^ Je bila to slika Riharda Jakopiča, ki predsitavlja znan motiv s Sa- ve. Slika je bila restavrirana ln je zablesetela v vsej svoji lepoti. Do zdaj je bila že več- krat barvno reproducirana v znanih publikacijah. PIŠE MILENA MOŠKON Ce pomislimo danes na se- danjo nacionalno, konkretno likovno kulturo našega naro- da, lahko rečemo, da so se ohranjenemu zgodovinskemu bogastvu pridružile povojne likovne ustvaritve vseh so- dobnikov, tudi diplomantov na prvi slovenski akademiji, med katerimi so si marsika- teri utrli prav zaradi visoke kvalitete pot med svetovne osebnosti umetnosti. Naloga muzejev in galerij Je, da z razstavami posredu- jejo javnosti dosežke likovne umetnosti, da opozarjajo na pojave in rezultate, ki tvori- jo po0'tivne komponente pri histroričnemu razvoju umet- nosti na slovenskih tleh in samo v strogo lokalnih ok- virih. Zavedati se namreč moramo, da so nekoč, da 25daj in, da bodo tudi v bo- doče umetnostne mojstrovine pomenile človeku bogato do- polnilo v njegovem življenju! Delo v galerijah predstavlja odgovcine naloge, vse bolj ziinte\iie, če poznamo vsaj malo kriterije imietnostnoe^- dovinske vede in estetike kot pa, če si jih predstavljamo le kot občudujoči poznavalci! Zato smatram, da je pwslan- stvo, ki ga opravlja celjski Likovni saJoo s svojim pro- gramom lahko izredno pozi- tivno za kulturno življenje v Celju. Celjski Likovni salon pa se ni omejil v svojem delovanju samo na prostor in občinstvo mesta Celja in na likovne ust- varjalce, ki živijo v nJem, pač pa Je v neki meri zajel ce- lotno celjsko regijo ln še do- sti več. Pomislimo samo na razstave, ki so bale prirejene drugod iz celjske galerijske posesti! To veliko poslanstvo Likov- nega salona Je lahko pome- nilo večkrat vzgled in vzor marsikateremu galerijskemu delovanju in snovanju! Današnja razstava nam s svojimi izbranimi eksponati predstavlja le del imietnosme. ga bogastva stalne zbirke so- dobne likovne imietnosti v Celju. Izbor, v katerem žal še niso zastopani številni mojstri Je tak, da nudi mož- nost spoznanja hotenj zbira- telja, konkretno Likovnega sa- lona. Pri tem pa je treba se- veda tudi vedeti, da je bilo marsikatero delo zbirki po- klonjeno ali odkupljeno od rep. kult. skupnosti za Ce- lje. In če bomo znali s svo- jimi željami in pogledi ovred- notiti razstavljene grafike kot sinteze prizadevanj grafičnih ustvarjalnih metod že več kot treh generacij — kot odraz naše dobe, našega prostora, naših (tudi že na znani tkim. ljubljanski šoli) izšolanih ta- lentov ter njihovih uspehov. bomo lahko resnično doživeli lepote in vrednote trajnih li- kovnih imietnin, ki so že pi e- šle iz naše, v vsečloveško last. Od starejše generacije slo- venskih grafikov sta zasto- pana: učitelj številnih ustvar- jalcev France Mihelič s svo- jo stvarnostjo ln sanjskim svetom, Lojze Spacal iz Tr- sta s pravo lesorezmo sve- tovno umetnostjo v svojevrst- ni kraško slovenski varianti. Od srednje generacije: Kar^l Zelenko z virtuozno interpre- tacijo samosvojega človeka in spremljajočih elementov, Vla- dimir Makuc s figurahko, ust- varjeno med realizmom in surrealizmom, Bogdan Bor- čič s posredovanjem simbo- lov morja kot novim smis- lom likovno dojete stvarno- stl, pa Tinca Stegovčeva s svojo občutljivostjo za odtii. jenost, ki vlada rned ljud. mi na cesiti v likovno preteh. tani izraznosti. In naša Nada Lukežičeva s svojo graficxio hvalnico izbranim barvnim le- potam v naravi. Pa Kiar Me. ško, ki ima tudi rafinir;me Ix>partovske liste in Andrej Jemec s čistimi, barvno de- korativnimi abstrakcijami. Ob teh dveh je Pavel Medvešček s svojim, globoko uresniče. nim in oblikovno dovršenim svetom okamenelosti. Mlado generacijo pa predstavljajo Gorazd Sefran kot mojster odlične kvalitete. Zvest Apol. Ionio z obtožujoče noto vsled razvrednotenj specifičnih do- äüvljanj — tudi estetike in .še naš domačin Rimü Spanzel, ki kar blesti v novem rodu slo- venskih grafikov. POBESl DAN^ CELJE! Takšen Je naslov dokumen- tarnega filma o Celju, ki ga snema Viba film. Zgodovina niegovega nastanka seže v čas, ko smo pred leti videli na enem od Tednov domače- ga filma tudi dokiunentarec o Celju iz leta 1954. Njegovo kopijo je dobrodušno posodil za predvajanje Risto Gajšek. Pozneje smo videli tudi na TDF kratek posnetek Celja med to znano filmsko mani- festacljo. Vedno močnejša je bil» želja, da bi dobili v Ce- lju dokumentarni film, ki naj predstavi mesto, njegovo pre- teklost in sedanjost in naj bo trajen dokument nekega razvoja, nekega dejstva. Na razpis kulturne skupno- sti celjske občine se ni javil nihče. Potem Je Stanko Jost, uveljavljeni amaterski filmski režiser v dogovoru s kultur, no skupnostjo napisal scena- rij za film in prevzel režijo. Denar Je zbralo celjsko gos- podarstvo, celjska in repub- liška kulturna skupnost, pro- ducentstvo nad filmom pa Vi- ba, Tako je kamera v rokah profesionalca in odličnega snemalca Jareta Pervanje. Film naj bi po predračunu veljij okoli 47 starih milijo, nov, prvič pa bi ga videli na letošnjem Tednu doma- čega filma. In kaj pravi o nastajajočem delu avtor Stan. ko Jost: »Osnovna Ideja fil. ma Je ta: pod onesnaženjem okolja, pod tem ekološkim problemom, ki je za Celje še kako živ, vendarle živi miar do in razvijajoče se mesto, mlado po razvoju in ljudeh, ki so sposobni delati, ustvar- jati in ne navsezadnje tudi poskrbeti za bolj »bel« celj. ski dan. Film naj govori o preteklosti, bogatem zgodo, vinskem Izročilu, še bolj pa naj opozarja na današnjo stvarnost, na sposobnost ust- varjanja delovnih ljudi, na i njihovo samoupravno stvar, nost.« Vsako delo prinaša težave, tako tudi to. Posneto Je pri- bližno šestdeset odstotkov filmskega gradiva, čaka še zima in pomlad, kajti s sne- manjem so pričeli lanskega septembra. Snemali so v raz. merju ena proti šest, kar po- meni, da so eno prizorišče si.'emali s šestih zornih ko- tov. Montaža bo torej dokaj zahtevna, saj je kar težko v tolikih možnostih ohranjati značilnost dokumentarnosti. Stanko Jost pravi: »To je res, a navsezadnje je tu scenarij, ki nam bo pomagal iz obilice gradiva ohranjati red. Čeprav Je film dokumentarec in bo zaradi dvajsetminutne dolži- ne že kar malce presegel kla- sično dolžino dokumeiitart-a (8—10 minut), ima vendarle svojo dramaturgijo. Bilo )C tudi nekaj težav pri snema- nju, kajti Celje Je menda лпе- fotogenično mesto«. Toda do- kumentarni film naj ne bi imel prevelikega »estetizira- nja« in bi ravno ta nefoto- gfničnost prispevala k vzduš- ju dokumentamostl. Kakorkoli že, dobili bomo film o Celju. O mestu z ne- kaj stoletji staro zgodovino (kot mesto) In sedanjostjo, s katero gradimo temelje za bodočnost. Odgovorna naloga filmske ekipe, vse to prene- sti na celuloidni trak, ki nI raztegljiv, vse to «peljati sko- zi brezkompromisno oko film- ske kamere in vse to opra- vičiti pred ljudmi, ki bodo v tem filmu videli del svojega dela, življenja in ustvarjal- nosti. To, da smo vsi skupaj dali denar zanj, ,fe v tem tre- nutku že nepomembno. Vsa- ke napovedi so nevarne, tve- gane, neljube. Toda ob takš- nem primeru ne tvegamo ni- česar, če prisluhnemo bese- dam avtorja: »Upam. da smo- za.jeli vse potrebno In bistve- no, da bo Celie s filmskega platna prav tako naše kot je takrat, ko v reenicl hodimo po n.ieogovore o pote- ku proslave, drug-e pade vse breme na ramena organiza- torja, najdejo pa se tudi taiki zagrizenci, ki hočejo storiti vse sami. Veliko težav se po- javlja predvsem zaradi časa. Dijöki so vezani na prevoz, sodelujejo pa tudi v dru#iih izvenšolskih dejavnostih. Ven- dar s trdno voljo premaguje- jo tudi te ovire, saj tudi pro- fesorji radi priskočijo na po- moč. Zanimivo je, da vsako proslavo na Gimnaziji Celje oceni ocenjevalec, to je di- jak, ki ocenjuje proslave. Glede na kvaliteto, izvirnost in podobno je proslava oos- njena z od 30—100 točk. Na proslave povabijo sošolce, ostale dijake, profesorje, na nekatere pa tudi starše. Ve- činoma je odmev pri vseh ugoden. Z organiziranjem ta- kih proslav, se dijaki hkrati uče in je to torej v njihovo dvojno korist. Več težav kot organizator- ji proslav, imajo uredniki razrednih listov. Ti morajo zbirati prispevke, a kaj ko jih dijaki vedno ne prinašajo v roku. Vsi pa se tudi ne čutijo sposobne za pisanje prispevkov v razredni list. Ko je to mimo in je Ust urejen, nastopijo težave pri izjdaji. Tekste je treba pretipkati in razmnožiti. Višek literarnega ustvarjanja na šoli pa pred- stavljajo »Brstiči«, literarno glasilo gimnazijcev. Nova oblika kulturnega ut- ripa na gimnazijii so tudi po- govori, ki jih z znanimi kul- turniki pripravlja kulturno društvo na šoli. Dosedanje pogovore so organizirali pred- vsem z ustvarjalci gledaliških predstav, ki si jih dijaki ogle- dajo v dveh šolskih abonma- jih. Tako sta jih v decembru obiskala Tone Partljiič in Franci Križaj, kot oblikoval- ca Oskubljenega jastreba, pretekli teden pa ustvarjalci Čarovnice iz Zgornje Davče. Glede na bogato kulturno življenje na gimnaziji in v želji, da bi le-to še bolj zaži- velo in pa da bi se še dvig- nila tudi kvaliteta proslav, se dogovarjajo, da bi za organi- zatorje priredili tečaj z do- kaj pestro teoretično in prak- tično vsebino. V njem bi di- jaki spoznali vse, od proble- ma kulture v Celju, do teh- nične izvedbe recitala, NADA KUMER MAKRAMEJI V ŽALSKI NARU Likovana pedagoginja Neli Kač z osnovne šole I. celjske čete bo od 6. fe- bruarja dalje razstavljala makrameje v žalski Nami, ki že nekaj časa na veli- kem panoju nudi likovni- kom mesto za razstavlja- nje. Tokrat bomo spoznali posebno tehniko pletenja pri katerem Neli Kač upo- rablja vrvi različne debe- line in kakovosti. Predsta- vila nam bo nevsakdanji izbor, saj makrameji spo- minjajo na tapiserije. Da bi se izognila konvencio- nalni dekorativnosti, je ob. likovala v tem značilnem materialu podobe različnih mask in se tako približa- la na neposreden način določeni oblikovni izpo- vednosti. D. M. St. 4 — 26. Januar 1978 NOVÎ TEDNIK — stran ti REJNICA 20 LET NEPLAČANA LJUBEZEN ZVEZANA Z ODPOVEDJO Ko smo prestopili majh- no hišico Lipovškovih v Vojniku pri Celju se je gnetlo otrok v kuhinji, ne- kaj pa jih je bilo v naroč- ju gospodarja Roka, ki je upokojenec in svoji ženi Ivani pomaga uganjati petero otrok in še svoje tri vnučke, ki zelo pogosto prihajajo na obisk, ena pa je celo ostala pri njih. Kajti vnučke Urška, An- dreja in Tina so si ga vze- le v zakup in ne odjenja- jo z željo, katera se bo zvrstila v dedovem naroč- ju. Nekaj rejenčkov se nam je predstavilo, nekaj pa jih je bilo v šoli. Najsta- rejši, osemnajst let mu je, je Drago Traven, ki je po končani pomožni šoli os- tal kar pri njih. Je invalid in težko dobi zaposlitev. Denar ni vse Medtem se je vrnila iz trgovine mama Ivanka, ki zasluži to ime. Otroci jo namreč kličejo kar za ma- mo, le starejši Ivan ji re- če teta. Ivanka nam je ot- roke tudi predstavila. Tre- nutno ima v reji pet otrok in sicer tri iz Celja, ene- ga iz Velenja in še enega in Šentjurja. Skrbi za Ber- nardka, ki hodi v sedmi razred, za Marjeto, ki hodi v prvega. Dani obis- kuje drugi razred, Zlatka pa ima pet let in obiskuje malo šolo. Pri njih je tu- di še sedemnajstletna Alenka, ki obiskuje go- stinsko šolo v Celju. Dra- ga Travna, ki je pri hiši čisto domač, saj je tu »gor zrasel« in je Ivanka vanj vložila ogromno truda, saj ga je kar naprej nosila po bolnišnicah, i)a smo že omenili. »Imela sem samo eno hčer in to se mi je zdelo premalo, zato sem se za- čela ukvarjati z rejništ- vom. Pa tudi kakšen dinar je na ta način prišel k hiši. Verjemite, vse se ne da poplačati z denarjem. Ce hočem, da so otroci res urejeni, kar malo ostane. Za vsakega dobim okoli sto tisoč. Od tega prihra- nim le toliko, kolikor pri- delam doma. Imam vrt in ml zelenjave ni potrebno kupovati. Za otroke do- Dim posebej še za obleko In šolo, tako da potem tu- di lažje shajam. Kako jih krotim v teh majhnih prostorih? Kuhi- nja je res majhna, zatg pa se učijo popoldne v dnev- m sobi, ker jih moram kar porazdeliti. Pa vam po- vem: če mi eden od ot- rok manjka, vlada prazni- na, ker smo se tako na- vadili živeti skupaj.« Rejnica ne more biti vsaka Mama Ivanka se z rej- ništvom ukvarja že polnih dvajset let. Trenutno nima nobenega dojenčka, vse te, ki jih ima pa zdaj in vse tiste, ki so pri njej odrasli Ш so jo že zapustili, je sprejela kot dojenčke. Po- tem so zrasli pri njej čisto vsi — štiriindvajset jih je bilo po številu. Sprejema- la je stare šest tednov in vse do šestih mesecev. Pri- šli pa so k njej podhranje- ni, slabotni! Vsi рк) vrsti so bili sirote in so mamo Ivanko sprejeli za svojo mater. Pri njej so se celo ženili, zaposlili in si zače- li ustvarjati lastno življe- nje. Mama Ivanka pripo- veduje to s i>onosom, saj se njena vzgoja ne omeji samo na dnevne obroke, ki jih daje otrokom, am- pak se jim zna tudi posve- titi. Ivanka je sicer laična rejnica, a je opravila vse tečaje, ki jih pripravljajo za tiste ženske, ki bi ra- de postale rejnice. Takih sicer ni veliko, vendar je zanimiv podatek, da se je lansko leto v Celju prija- vilo za rejniški poklic de- vetnajst žena, sprejeli pa So jih le štiri, ki so imele pogoje. Naša mama Ivanka se je v dvanajstih letih rej- ništva usposobila in ver- jetno je ena tistih, ki ima največ prakse in tudi po- trpljenja. Kajti vrišča in sitnobe, ki jo stresajo ot- roci, nikoli ne zmanjka. Za dedkovo naročje je stalno borba in če nista dovolj dva, se kobaca k njemu še tretja, zlatolasa Tina. »Od nas se jih je že ve- hko poročilo, pravi mama Ivanka in to pove z veliko mero ponosa in dostojan- stva. še potem, ko si ust- varijo lastno družino zaha- jajo k nam. Saj je razum- ljivo — to so sirote in jaz sem jim nadomeščala ma- ter. In tako kot se otroci vTačajo k materi, pridejo moji rejenci k meni. Tega sem najbolj vesela. Nave- zani so name in zato vam lahko zdaj tudi rečem, da denar ni vse. Veliko lju- bezni moraš imeti, da pre- živiš toliko otrok. Meni se srce trga, če odide eden, pa spet drugi. Pozna se, da so pri meni zrasli od malega in tdui to, da so vsa otroška leta preživeli pri nas. Včasih je vsega že kar preveč, a imam mo- ža., ki mi pomaga krotiti otroke, če ne drugega, jih vsaj pestuje, saj so tudi nežnosti potrebni. Najhu- je je bilo, če sem imela bolne ali pohabljene otro- ke. Nositi sem jih morala na preglede v Ljubljano in to je bilo zelo utrudljivo, če so zdravi, potem že gre.« Odpočila bi se rada Ivankini otroci so čisti in urejeni. Na štedilniku stoji ogromna posoda, v kaiteri se je kuhalo kosi- lo. Za otroke porabi na dan štiri litre mleka, sku- ha pa tudi p>et litrov pu- dinga, ki ga imajo najraj- ši. Drugače pa jedo vse od kraja, ker jih ni razvajala. »Te otroke, ki jih še imam, bi rada spravila do kruha, na novo z dojenčld, pa ne mislim spet začeti. Ek)volj je bilo in rada bi S8 malo spočila. Odkar sem rejnica, in to je dvaj- set let, nisem imela dopu- sta, zato bi rada malo iz- pregla.« Pa bo to še nekaj časa trajalo, saj najmlajši Zlat. ko ima komj pet let. Tudi ostali otroci so še v nižjih razredih, tako da se mate- ri Ivanki dopust še ne obeta. Malo bolje pa ji je kljub temu tudi zdaj. Ni se ji potrebno ukvarjati z do- jenčki, kar je najtežje in najbolj odgovorno delo. Zdaj plešejo vsi okoli nje ali pa se drenjajo okoli dedka. Pa naj si bo- do to vnuki ali pa rejenč- ki. Med njimi ni razlike, zato že poskrbi mama sa- ma. Le kaj bi brez vse te otročadi, za katero skrbi že pohiih dvajset let in jim poleg kruha in mleka daje tudi zvrhano mero ljubezni? To pa je najvaž- nejše, kajti če tega ne bi bilo, bi be nekdanji rejenci ne vračali k njej — k ma- teri, ki jo zna v celoti na- domestiti. Dolgčas ji bo po otrocih Ko jih ne bo več, le kaj bo počela? Res, da ji bo- do ostale vnukinje, a tudi te bodo odrasle. Ostalo pa ji bo zadovoljstvo, da je nekaj otrok usposobila za življenje in jim poleg ma- terialnih zahtev nudila veliko mero ljubezni. Te je polna še zdaj in kar je najbolj pohvalno je to, da se ukvarja s poklicem, ki je najtežji — z materinst- vom in to z dobro voljo in s pohio odgovornostjo. Ta- kih rejnic bi še rabili, a kaj ko nimajo vse tako ši- rokega in radodarnega sr- ca. Poleg tega morajo ime- ti rejnice ustrezne materi- alne pogoje, kar tudi ni lahko doseči. Mama Ivanka jih ima. So sicer skromni, a ker je toliko domačnosti v tisti majhni in topli kuhinjici, se majhnost komaj opvazi. Vse neprijetnosti zgladi oče Rok, ki po vrsti jem- lje najmlajše v naročje in ne enega, ampak vedno po dva. Delo opravlja z nasme- hom, zna pa tudi privzdig- niti glas, če je potrebno. Pet otrok ni lahko krotiti, a Ivanki to nekako le us- p>e. Malo je strogosti, še več pa je ljubezni, ki jo zna deliti na toliko kon- cev. Nobeden od rejencev ni prikrajšan in vsak jo dobi po potrebi, če je kdo bolan, malo več, če pa je nagajiv in zdrav pa se mora vključiti v družin- sko skupnost, ki traja pri Liix>vškovih v Vojniku že polnih dvajset let. Tekst: ZDENKA STOP.\R Foto: DRAGO MEDVED VZGOJNA POSVETOVALNICA POMOČ STARŠEM MLADOLETNIKI NISO ZAJETI V Celju deluje vzgojna posvetovalnica pri Centru za socialno delo že deset let, žal, pa se za njo kaj malo ve. V njej sta zapo- slena dva psihologa, special- ni pedagog in socialni dela- vec. Posvetovalnica je namenje- na osnovn'4>šolskim otrokom in njihoviim staršem, največ pa se obračajo po pomoč šode, ki problematične otro- ke pošiljajo v vzgojno po- svetovalnico. Tu vsakega pose- bej támsko obdelajo in tudi s starši na ta način sodelu- jejo. Obiskujejo tudi druži- ne, saj je dostikrat potreb- no videti okolje, kjer otrok živi. Poleg svetovalnega dela opravljajo v vzgojni posve- tovalnici v Celju tildi različ- na predavanja iz vzg'ojne te- matike. Stalno tudi vodijo seminar za rejnice. Otroci, žal samo celjski, ker ustanova nima regijske- ga značaja, prihajajo v po- svetovalnico zaradi vedenj- skih motenj in čustvene pri- zadetosti. Starši pa se sami od sebe spLoh ne oglašajo, zato prihaja do razkoraka pri vzgoji 'otroka, ki bd jo morali obravnavati enotno. Strokovnjakom dela v vzgoj- ni posvetovalnici sicer ne manjka, saj so lansko leto imeli v »obгaл^lavd« 180 'otrok, radi pa bi videli, da bi pri- hajali k njim otroci, ki bi jih napotili starši sami. Ti imajo verjetno predsodke in odklanjajo pomoč, ki bi ko- ristila njihovim otrokom in sicer še dovolj zgodaj, da vzgojne motnje ne bi bdle tako očitne. Zastavlja pa se še eno vprašanje, ki se je vredno ob njem zamisliti. Kje bi lahko dobili pomoč mladost- niki, kao ti celj ska vzgojna posvetovalnica nudi pomoč samo osnovnošolskim otro- kom? Srednje in p'okldone šole niso zajete, čepraiv je zmaino, da imajo mladostniki ravno v tem obdobju največ težav. Kje se bo odprla ze- lena luč za vse tiste otro- ke in mladostnike, ki zaide- jo v stisko, pa ne vedo kje bi dobili pomoč. Razmišljanja v tej smeri že potekaj'o, vprašanje paje, kdaj bodo postala trdna realnost. ZDENKA STOPAR V ŽALCU MLADIH NI! EVIDENTIRALI 3.249 OBČANOV v žalski občini so doslej evjdentiraU 3249 kandidatov za možne delegate. V krajev- nih skupnostih so za zbor krajevnih skupnosti evidenti- rali 170 ljudi, aa samouprav- ne interesne skupnosti pa 883. V združenem delu so za samoupravne interesne skup- nosti evidentirali 1520 ljudi, za zbor združenega dela ob- činske skupščine pa 676. Med evidentiranimi je 852 mladih ter 981 žensk. 505 je članov Zveze komunistov ter 96 bor- cev. Med evidentiranimi je največ tistih s srednješolsko Izobrazbo. Dejstvo je, da je med evidentiranimi premalo zastopanih mladih do 27 let, pa tudi število žena ni za- dovoljivo. Prav je, da zapišemo nekaj besed o oblikovanju delega- cij za delegiranje delegatov v samoupravne interesne skup- nosti. V 2alcu so se dogovo- rili, da v krajevnih skupno- stih splošnih delegacij ne bo- do imeli, štiri največje kra- jevne skupnosti bodo obliko- vale posebne delegacije, pre- ostalih 15 pa združene. Za te- meljne organizacije ter orga- nizacije združenega dela so se dogovorili, da bodo tam, kjer dela več kot 150 ljudi obli- kovali združene delegacije, kjer pa je тацј kot 100 za- poslenih bodo oblikovali splošne delegacije. O tem, ka- tere so najbolj ustrezne po- vezave samoupranraih interes- nih skupnosti, so v žalski ob- čini organizirali široko javno razpravo in prišli do skla- pa, da bodo najverjetneje ustanovili naslednje štiri po- vezave гШ skupine združenih delegacij: 1. skupina: izobraževanje, raziskovalna deOavnost, otro- ško varstvo. 2. skupina: kultura, telesna kultura. 3. skupina.; zdravstveno zsu varovanje, pokojninsko in in- validsko zavarovalne. 4. skupina: socialno skrb- stvo, zaposlovanje, stanovanj- sko gospodarstva. V 2alcu, Preboldu, na Pol- zeli in v Šempetru, bodo za vsako delegacijo SIS volili po devet delegatov, v ostalih KS, kjer bodo volili združene de- legacije pa po sedem. Splošne delegacije za dele- giranje delegatov v zbor kra- jevnih skupnosti občinske skupščine bodo oblikovali v vseh 19 KS, vanje pa so evi- dentirali po naymanj sedem kandidatov, kolikor jih mora biti tudi izvoljenih. Zapišimo še to, da v 2alcu namenjajo pri samem eviden- tiranju posebno pozornost ka- drovanju. Predvsem zaradi te- ga, ker obstaja določena bo- jazen, da bi posamezni kandi- dati za delegate ne bili pri- pravljeni sprejeti delegatskih funkcij, kar bi seveda zahte- valo dodatno evidentiranije. JANEZ VEDENIK TURISTIČNI SEMINAR 1 Ni naključje, če ima Šent- jur vse več obiskovalcev, vse več izletnikov. Mnogi prihaja- jo v ta kraj tudi po uspeli te- levizijski nadaljevanki o skla- datelj'ih Ipavcih. Tako so ime- li člani domačega turističnega društva zlasti lani polne rolie dela, da so razlagali obisiko- valcem zgodovino kraja, po- jasnjevali delo in življenje Lpavcev, polcazali rojstni hiši, doprsne kipe skladateljev, tu- di spomenik na pokopališču itd. Toda, delo društva, ki je bolj usmerjeno v olepševalno stran, se je poznalo še na dru- gih toriščih. Predvsem v ure- ditvi kraja samega. Na okna in v vrtove je prišlo več cve- tic. Ta cvetlična akcija ni ostala brez odmeva. Na lestvi- ci najlepše ureijenih krajev na širšem celjskem območju je Šentjur zasedel častno sedano mesto. 10. stran — NOVI TEDNIK St. 4 — 26. Januar 19?^ Ko sem obiskal Župančiča na domu, Je stanoval T WoLfovi ulici in v eni tistih starih ljubljanskih hiš, ki so, dokaj čudne: navzgor vodijo mračne stopnice, ki se cepijo in trgajo, kadar se jim zdi, in vedno ta- krat, kadar obiskovalec najmanj pričakuje; stanovanja posegajo na nerazumljiv in nepreračunljiv način drugo v drugo, pwvsod zijajo široka, prihuljena vrata, ki se zde tako vzidana, da škripljejo in da človeka zmotijo in zmedejo, če je sklenil iti naravnost po svoji poti. Kdor vstopi v tako hišo proti poldnevu, začuti bližino kuhinj; njih sfere se dotikajo in v aromatičnih niansah preha- ja^io druga v drugo. Te hiše so tudi samo na zunaj večnadstroiMie, kajti kdor jih ne pozna prav natančno, ne bo znotraj nikdar vedel, kdaj se neha prvo nadstrop- je in kje se začenja podstrešje. V taki hiši je stanoval Oton Župančič, ko sem ga obiskal. Sešla sva se bila y kavami in nato odšla sku- paj na njegov dom. Zupančič je šel po stopnišču na- prej, naglo požiraje s svojim dolgim korakom po dve stopnici naenkrat, dokler ni sunkoma nekje obstal in široko odprl vrata svoje sobe. Vstopila sva. Soba gleda z enim samim široko zevaj očim oknom nekam v tuje hiše, pred njim stoji miza, ki služi obenem za pisalnik, T levem kotu postelja, na desno poleg drugih vrat, ki vodijo neznano kam, še ena miza. ZravCTi nje visoka omara. Od nekod se zdolgočaseno spogleduje popotni kovček, bridki grb naše umetni je; druge oprave menda ni v sobi, če ne štejete k njej morda tudi velike bele peči, sezidane in zgrajene v ljubljanskem slc^, s svo- jo gosposko obšimostjo dokazuje, da bi lahko izvrstno grela, če bi se ji zdelo. Tisti dan pred božičnimi praz- niki je bila nekoliko mlačno razpoložena. Kolikor je soba mrtva m prazna, toliko jo je Žu- pančič s svojim načinom bivanja, s svojim redom in neredom oživil in napolnil. Na obeh mizah leže kupoma krtjige, nametane in spravljene, kakor so ravno padle iz rok. Obadva testa- menta sv. pisma v žepni izdaji, Ilustriran katalog neke monakovske razstave, obširen budistički katekizem, en Bvezek Balzaca, nekaj ruskih knjig in veliko nemških, dva zvezka francoskih filozofskih del iz znane »Bibli- othèque de philosophie contemporaine«, angleški origi- nal Dickensovega »Olivera Twista« in rokopis Županči- čevega slovenskega prevoda. Med knjigami ni videti si- stema ali tendence, marveč le nemirno zbiranje in izbi- ranje, skeptično iskanje odgovorov, odločno stremljenje po lepoti in resnici, a obenem dezorientiranost ali mor- da resignirana konciliantnost. Kakor tipaje sega Zupan- čič po knjigah, jih prebira in odlaga, da odpre nove; kupi na mizah se množe in pesmi tudi. Ne vem, če je kdo pri nas postavil tako izrazite spomenike prehojeni literarni p>oti, kot jih je postavil Župančič s svojimi tre- mi knjigami. Vsaka izmed njih je revija in oddih, vsa- ka novo obzorje. Zdi se mi, da se Župančič v tej sobi dobro počuti. Na i>ol veselo, na pol ironično mi je kazal majhno ko- pje, baje iz husitskih bojev, ki ga je »rešil Slovencem«. V omari ima spravljeno staro angleško vazo, ki je po- nosen nanjo, na mizi se mu široko smeje s pisalne podloge miniaturen portret gospodične dr. Tavčarjeve, ki ji je bil »potrpežljiv učitelj« — kakor pravi napis. Potrpežljivi učitelj pa hodi dobrovoljen z rokami v hlačnih žepih gor in dol, se vsakikrat skrbno ogne sto- la, ki mu je napoti, namesto da bi ga odrinil, ter izza nanosnika vprašujoče pogleduje svojega gosta. iz Nekega dne v decembru preteklega leta sva se sešla T Župančičem v »Unionu«. Bilo je pred poldnevom; po kotih je sedelo le nekaj vestnih bralcev jutranjih časo- pisov, sicer pa so bili prostori skoraj prazni, če izvza- memo levo krilo, kjer je Kristan delal korekturo In Jakopič s tovariši pil črno kavo. Sedela sva sama pri mizi. Zrak je bil svež in dosti hladen, a vendar ne teli-, ko čist, da bi motil kavarniško razpoloženje. Župančič pripoveduje stvarno in s poudarki prepri- čanja. Stavkov ne kroži, lepih besed ne išče, ne iakuša frapirati, temveč povedati to, kar misli. Priznati mo- ram, da sem pričakoval kaj duhovitih paradoksov in da jih nisem slišal. Pri njem je opaziti, da pojmuje kot umetnik svojo nalc^o čisto stvarno. Sila prepričanja In belokranjski naglas, ki zazveni sem in tja v stavku, je posebna pikantnost Župančičeve govorjene besede. Med pripovedovanjem gestikulira na način, ki ga doslej Se nisem nikjer opazil; geste so nekako iztegnjene, dol- ge, precej podobne kretnjam neveščega plavača; včasih iateaia roke, kot bi nosil misli iz prsi. Kadar govori, se mu čelo naguba v tanke, malo vele gube, kadar se sme- je, dobi obraz nekaj otroškega, preprosto navihanega Izraza. Med stavkom mu včasih zmanjka odrešujoče besede, kar se »di, da ga draži. Sploh sem opazil, da je s zvokom besede nezadovoljen, ker ne dosega duhovne lepote in gibčnosti pojma, Župančič si je naročil kavo, prižgal cigareto in go- voril: »Meni je pesem izliv vse notranjosti, zdravja in moči, tako da mora sama zapeti; sicer je lažniva in zato slaba. Verzov bi lahko izdal vsak mesec celo knji- go, če bi menil, da je pesnikova glavna dolžnost tiskati papir; a to ne bi bile pesmi, temveč neodkritost in narejenost v platnicah. Pesem je nekaj popolnoma svo- jega. Vedno pišejo, da samo sanjarimo in da pred re- alnostjo nalašč zapiramo oči. Jaz morem reči, da gle- dam svet prekleto realno in da realno mislim, a kadar pišem, ne kontroliram ničesar več, temveč zapišem verz, kakor se je sprožil sam. Kako se mi p>esem rodi? Dolgo se borim z različni- mi vtisi in doživljaji, se mučim ž njimi in jih sprav- ljam v sklad, dokler ne pride minuta — in tedaj je vse narejeno. Včaisih napišem pesem brez priprave, kajti vse življenje je najboljša priprava. »Duma« mi je blo- dila po glavi ne vem koliko let — že od tistega časa, ko sem napisal »Z vlakom« — leta in leta se mi je ta snov poetično oblikovala. V »Dumi« sem hotel pogledati domov z jasnim očesom in čutečim srcem; zato sem vpeljal dva glasova. Trezno sem hotel pregledati vse, kar je našega, mizerijo in veličino, nato pa preko ro- mantike (ženski glas) in kozmopolitizana (moški glas) delati dalje. Po tem boste razumeli, zakaj dajem posa- mezne pesmi nerad iz rok; saj druga drugo nekako po- jasnjuje in drži. Pesmi se medsebojno komentirajo, posamezne pa so nekako iztrgane iz čustvenega in um- skega kompleksa in zato ne morejo tako vplivati.« »Vaše prve knjige ni več dobiti v knjigotrštvu. Kaj sodite vi sedaj o njej?« »Caša opojnosti je knjiga, ki je ne cenim. Zato bi jo uničil, ko bi bila moja last, pa ni več. Ce bi pome- tal iz nje, kar mi ni všeč, bi morda ostalo kakih deset pesmi. Kar je na Čaši dobrega je to, da je podala pe- riodo mladeniškega zanosa čisto odkrito; drugega ne vidim na njej. Sedaj bi jo dal v stope!« »Kje ste se učili?« »Prva šola so mi bile narodne pesmi, naše, srbske in maloruske. Na malorusko narodno poezijo me je opozoril Krek, ki me je tudi seznanil s Sevčenkom. To je prvotna struja. Potem sem prebiral naše poete — Prešerna, Gregorčiča, Aškerca — in klasike na gim- naziji. Kasneje sem se pečal s Shakespearom, še po- zneje sem bral Verlaina in Dehmela.« »Po prostem ritmu Caše opojnosti bi sklepal, da ste se zgodaj seznanili s tujimi modernimi pesniki.« »Svobodnega verza sem iskal že na gimnaziji. Name ne vpliva nič, česar nisem notranje doživel. Potem se lastna izkušnja strne s tem, kar je že kdo podal in kdo drug našel. V novejšem času sem bral Verhaarena in Whitmana. Poleg tega se sedaj bavim z naravoslovjem In filozofijo. Zadnje mesece sem se pečal s francoskim filozofom Bergsonc«m, kateremu je princip življenja volja — in trdi, da človek nima uma zaradi spekulaci- je, tfmveč zaradi dela — in s Schopenhauerjem.« »Kak cilj ste si zastavili kot poet?« »Meni je i>oezija Izliv neke napetosti v človeku. Ta izliv je tembolj krepak, tem bolj v zvezi z življe- njem, temveč globin in več širin obseva, s čim večjo intenzivnostjo je poet gledal svet in čim intenzivneje živel z umom, voljo in strastmi. Poezija je neka pot do samega sebe in do človeka, neko živo gibanje pro- ti stvarem in središču vsega, približevanje centru. V stvarjenju se človek bliža bogu. To stvarjenje je slepo, a bolj bistrogledo kot ves intelekt. Takrat ču- tim, da ni ničesar okrog mene kot neka moč in žarenje na vse strani. Svet je takrat kot velikanska klaviatura, in če pritisneš in vprašaš: Si tukaj? — ti odgovori v zjvoku duh: Sem. Cimvečji je umetnik, tem obsežnejša je klaviatura in če bi bil popvoln, bi mu pel ves svet. Laž je pa tisto, če človek v trenutkih, ko ni v njem sile, hoče markirati to veličino. To je verzificiranje, hinavščina, umetnost je pa resnica sama. Ko bi bil umetnik ix)r>oln, bi v vsaki dobi vse sprejemal, a tega ne more; zato mu pravite, da se razvija. V tem sta- diju mu polnijo dušo ta vprašanja, v naslednjem se mu obzorje širi, predstavljajo se mu novi problemi, ki jih je treba naskočiti... Glejte, tega niti prav p>ovedati ne morem; v momentu ne najdem primernih besed. Zato ne vem, če so ti slučajni pogovori pravi; tudi oni bi morali čakati svoje ure, kakor čaka skrivnost med prijateljema svoje, ko neklicana in brez zapovedi z Afso močjo odkritosrčnosti bruhne na dan.« »Ali imate s svojimi p?smimi zavedno tendenco?« »Človek stremi za raznimi cilji in jaz mislim, da je poezija sled te poti. Cisto zavedne tendence v meni ni, hočem sploh stopnjevati svoje zmožnosti do zadnje vi- šine, ki naj se razodene v delu. Zato je nujno, da je umetnik subjektiven, a obenem tudi objektiven; v koli- kor se briga za realnost okrog sebe, se gotovo giblje proti objektivnosti. S svojim duševnim aparatom skuša objeti ves svet, drugače je lantast in romantik.« »In kaj ste vi?« »Jaz ne vem, kaj sem in kaj nisem. Le to vem, da vse moje stremljenje gre za objektivnostjo.« »Ali niste med prijatelji Murna najbolj ljubili?« »Da. Stanovala sva v CJukrami. Kadar sem рк) nje- govi smrti pisal kake razglednice, sem vedno hotel na- sloviti tudi nanj, tako živ je bil pred menoj. Toda naj- višje cenim Ketteja. On je druga potenca, mož, medtem ko je bil Mum otrok in ženska; Kette je bil sploh naj- bolj univerzalen človek med nami. Kaj sodim o drugih? Priznati moram, da jih premalo poznam, ker sem bi- val v tujini m tam nisem bral slovenskih knjig. Med- ved po mojem mnenju — kolikor ga poznam, ŠSVe! — ni pravi p>esnik, ker mu manjka zanosa in svobod- nega poleta. Med mladimi se mi zdi Vladimir Levstik človek največjega obzorja; njegova »Mlada Breda« je nekaj tako finega kot malokaj pri nas. To je kakor na- kaznica za naš realistični roman, roman širokega obse- ga in pregleda. Oetko Golar ni intelekt, a ima čisto, bujno in organsko pravljično fantazijo.« »Kaj pišete sedaj?« »V glavi in deloma na papirju imam »Jeralo«; kdaj In kako ga bom končal, ne vem. Prvo poglavje sem napisal že pred osmimi leti, ko sem kot vojak dobil 14 dni samotnega zapora. Cs bi ga pisal sedaj, bi moral biti drugačen. »Jerala« bo satiričen epos; junaka sem poznal osebno. Bil je velikan, do možganov ves zalit od tolšče, človek, pogreznjen v materijo preko glave. Njemu nasproti postavim duha, urnega, gibčnega, vse- obvladujočega — in tako naj se borita obadva principa. Jeralo bi vodil po Slovenskem, zato bi moral tudi sam popotovati. Ko sem se na Nemškem bavil z eposom, sem začutil, da potrebujem domačega zraka in domače zemlje, morai bi na kmete, med naše ljudi.,. Za prihodnji božič ali veliko noč izdam morda zbirko pesmi. — Natakar, čaj!« »Večkrat sem že slišal očitek, da so vaše pesmi pretemne in pretežke?« »Po programu ne morem delati, sicer bi moral poslušati vse nasvete. Kadar pišem, ne mislim ne na te- ga ne na onega, temveč nase; Kar je v srcu, mora v besedo. Kaj morem jaz zato, da ne pojem o lipici in ptičku! Pojem, kar čutim, in ker sem izšel iz naroda, čutim z njim in zanj. Narod je res najvišja instanca pri sodbi o umetnostni vrednosti pesmi, pa ne narod od danes, ampak narod bodočnosti — prihodnja sto- letja nas sodijo! Sicer pa n^islim, da me ljudstvo laže razume, kot se zdi.« »To bi se dalo le statistično dokazati po knjižnicah. Jaz mislim, da ne, ker je treba šolane inteligence, da uživa bralec npr. Samogovore.« »Ni res. Treba je intuicije, to pa ni stvar uma... Toda ostaniva pri umetniku! Od njega zahtevajo, naj ustvarja in obenem pedagogizira. To ni umetnikova dolžnost; umetnik naj ustvarja, kritiki in drugi podob- ni ljudje pa naj pedagogizirajo. Kadar Jakopič naslika sliko, ali naj še napiše razpravo, kako naj jo ljudje gledajo in kaj naj si pri tem mislijo? V momentu ust- varjanja ni sploh nobenih računov več. Takrat človek bruha iz sebe, kar se je dolgo nabiralo v srcu, in se za vse drugo ne meni.« »Kaj menite o naši kritiki?« »Odkrito povem, da vidim na katohški strani neko metodo, ki mi ni všeč, in ki bi se dala dokazati; meto- do, ki je resnični umetnosti po mojem mnenju škod- ljiva.« »Skoraj vsaka leposlovna knjiga je zbirka, ne le estetskih, ampak tudi umskih rezultatov. In če so ti s stališča katoliškega svetovnega naziranja napačni, ali jih mora kritik obsoditi?« aKritik, ki stoji na drugem stališču kot umetnik, sme in mora konstatirati, da se imietnik v svojih um- skih rezultatih moti. Toda zaradi tega ne sme odreči knjigi estetske vrednosti. Boj mora biti, a pošten boj. Vsaj na vrhuncih. Kritik napadi nasprotnika z dezinfi- cirano sabljo in ne z zarjavelo, ki ga ne le poseka, temveč tudi okuži.« Župančič je izpil čmo kavo in čaj ter pokadil mnogo cigaret. Poldne je že bilo mimo, obadva sva bila trudna in sva se kratko poslovila. ЈТЛЈХМ CANKAR, Dom in svet 1911, 76—77 St. 4 — 26. Januar 1978 NOVÎ TEDNIK — stran ti NA SEJMU MODE V LJUBLJANI »ZAKAJ OBE 2IBIJA Z ODPBTIMI OÙMI MIMO MODE ZA MLADE?« SE SPRASUJEJO V VELENJSKEM MODNEM SALONU Vsako leto v janttarjti Je na Gospo- darskem ra^Sitavišču v Ljubljani sejem mode, kjer naái vtü tekstilci in kon- fekcionarjtt pokažejo vse tisto, kar naj bi v bližnjem modnem obdobju nosUL Medtem ko smo prejšnja leta ugotav- ljali pri naših modnih proizvajalcih togost, neelastičnost in neprilagajanje sodobnim modnim tokovom pa tudi nepc^um, lahko zdaj že trdimo druga- če. Tudi naši modni konfekcionarji in kreatorji so se z vso resnostjo in in- ventivnostjo vkijuöüi v modni sodobni tok ter se danes že uvrščajo med naj- boljše, najizvirnejše in najprilagodlji- vejše tovrstne ustvarjalce na svetu. Ta- ko je tudi letošnji sejem mode poka- zal vse, kar trenutno premoremo in la- hko rečemo, da premoremo veliko. Res je, da so vmes ¿e bele lise, vendar na- vsezadnje, kje jih pa ni? Letošnji modni sejem je postregel z vsem — od klasičnih modelov do ek- stremno ekstravî^:antnih. žal pa še ve- dno med tem pogrešamo artikle za malce debelejše ali tiste, ki niso po ju- su, da pogrešamo še več pestrosti pri kreiranju mode za otroke in da nismo — razen redkih izjem — kaj dosti na- redili pri praktični modi za mlade. Naj- večji problem pa je seveda v tem, da vsega tistega, kar je bik) razstavljeno na sejmu v Ljubljani, še dolgo ali pa celo nikoli ne bomo videli v naših tr- govinah. Tako je lju3>ljaniski sejem mo- de iz2!venel v občudovanju narejenega in tarnanju nad tem, da tega vsaj ▼ večini ni moč kupiti. Na ljubljanskem sejmu mode so se predstavah tudi številni tekstilci in kon- fekcionarji s širšega celjskega območ- ja. Teh je pri nas veliko in veliko so v Ljubljani tudi pokazalL Zmaj za celjsko Metko Med najrazpoloženejšimi na зејпш v Ljubljani so bili prav go4ovo predstav- niki celjske Metke, saj so za svoj naj- novejši artikel imenovan Idila dobili najvišje sejemsko priznanje »Ljubljan- skega zmaja«. In priznanje so dobili т času, ,ko se v kolektivu ubadajo z od- pravljanjem težav in ko iščejo tisto pot, ki bi bila najboljša. Direktor Zvone Dežnak: »To je za nas izredno pomembno priznanje in upam, da bomo zdaj vsi v kolektivu imen še več moči za otlstranitev težav, ki so nas tako dolgo pestile.« »Ljubljansk^a zmaja« ste dobili za nov artikeg Idola. In je lepo in kaj vam pomeni »Idüa«? »Nagrajeni artikei Idila, to so pre- vleke iz flanele za postelje. Odločili smo se za veliki karo vzorec v različ- nih barvah. Takšna »idila« je prvič na tržišču, je pa narejena iz 100 odst. bombažne tkanine.« Kako so vašo Idilo sprejeli drugI, mislimo tiste poleg ocenjevalne komi- sije? »Brez posebnega hvalisanja — od- lično.« Kdaj bomo lahko Idilo kupili? »2e prihtxinjl teden!« (Torej v tem tednu že, saj amo se p^ogovarjali prej- Snjl teden! — op. p.) VaSe želje? »Da bi to ljubljansko priznanje büo vzpodbuda za nadaljnl razvoj naše Met- кел Za majhne ni priznan] Tisti dan, k» smo ee mudili na sej- mu mode T loubljanl, so predstaroiki Modnega salona iss Velenja pod vod- stvom direktorja Marjana Gaberška sklicali tiskovno kooiereooo. Vzrok za konferenco? Neraapoloženoat ob tem, da so tudi letos ostaili braz priznanja, skratka, da jih je oko žirije obšlo. Prav tako se je ugodilo tudi lani. Marjan Gaberšek: »Delamo izključ- no za nrHade. Lani smo na sejmu kot prvi predstavili takoimenovani safari stil mode in zanj nismo dobili nič. Le- tos so to »predložile« v ocenjevanje druge tovarne kot »hit sezone« in so dobile zmaja! Kje je tu logika?« Brez vsaikega posebnega laskanja la- hko povemo, da je tudi leitos razstav- ni prostor Modnega salona iz Velenja po domače povedano vžgal. Vžgal za- to, ker so ponvno pokazali noviteto, za katero pa spet niso dobili priznanja. In zdaj trepetajo, da se na prihodnjem sejmu ne bo ponovila letošnja oa. lan- ska zgodba. Marjan Gaberšek: »Mi »naaU« smo dobili občutek, da nikoli ne bomo do- bili zmaja!« Jih bo to morda odvrnilo od njdho- vega osnovnega koncepta — iadedovar nja mode za mlade? Maxjan Gaberéeík: »Kiljub temu, da smo reisioično prizadeti, nae to ne bo odvrnilo od naših osnovnih konceptov in storili bomo vse, da nam nihče ne bo mogel nikoli očitati nazadnjaštva! Kompletna jugosJovanaka tekstilna in konfekcijska industrija se ne pogovar- ja prav, recimo, enotno. Drugje delajo drugače in zakaj se jim ne bi mogli pridružiti tudtt mi? Manjka nam skup- nih modnih dogovarjanj za шргеј. Pre- malo vključuj rano v modo naše fol- klorne elemente. Drugje to znajo in za- to tudi uspevajo.« Kakšen stíl oblačenja gojijo oe. bo- do tudi v prihodnje gojili v Modnem salonu? »Tudi v bodoče bomo gojili takodme- novani prosti stil oblačenja.« Rudi Pur: »Nagraditi bi nas morali že zato, ker ano šli v rizdko, da v na- ših modnih dasežkah ohranjamo doma- čo obrt.« Prav s tem so se tudi predstavili na letošnjem sejmu. Statev in v belo belo- kranjsko nošo oblečeno dekle iz Adle- šičev je dokazovalo, kako se dela do- mače platno. In Velenjčani so se po- vezali s kmetijsko zadrugo v Adlešičih, katerih dekleta naj bi tkala pravo do- mače platno, iz t^ pa bodo т Mod- nem salonu delali oblačila. In so jih že tudi naredili, razstavili, poželi veliko ne samo kurtoaznih priznanj kupcev, žal pa ne tudi komisije. Z Adlešiči so sklenili petletno po- godbo. Tako bodo dekleta, ki poleti de- lajo na polju, pozimi tkala za Modni salon. Brez dvoma bo vsak mlad, ki bo videl te izdelke, z njimi zadovoljen, temu pa pravimo, da so ustvarjalci »zabili žebelj na glavo«. Kot demonstratorka pri tkanju pla- tna na statvi je büa Marinka Adlešoč iz Adlešičev: »Pri nas ta obrt pKJčasi izumira in tako nam je prišlo vabdlo Velenjčanov kar prav za ohranjanje te naše lepe tradicije.« Bajko Mitič, znan jugoslovanski no- gometni delavec, si je tudi ogledal ve- lenjski razstavni prostor, bil navdušen, vendar v izjavi previden: »Modne do- sežke naj ocenjujejo ženske! Nogo- met? To je slabo.« Sploh je bil velenjski razstavni pro- stor v stilu domačnosti, kaj ta poleg predstavitve sitare obrti tkanja platna so postregli tudi s trdo kuhanimi Jajci in domačo zabelo. 200-članslki kolektiv (poprečna starost 22,5 do 23 let), kjer je 95 odst. zaposlenih žensk, se je tako Se enkrat izkazal. T7:k-a,7.a,i tam, kjer smo najbolj »bosa« — v fcreiraiyu mo- de za mlade. Ta moda pa mora biti prijetna, sodobna in ne predraga. »Za- kaj bi vedno hodili v Italijo in Avstri- jo, če pa lahko to naredimo celo bolje tudi doma?« so rekli. In prepriča- ni smo, da so imeli prav pa č^rav se je tudi tokrat zmaj odpeljal mimo njih. Kaj pa ostali? Zmaja Je dobila tudi polzelska Las- tovka, za nogavice seveda. Posebno pil- esnaaje je dobil tudi Konus iz Sloven- skih Konjic. Tudi ostali so pridali svoj delež k pestroephl sejma ta naše mode nasploh. Sicer pa tako: najbolj zado- voljni bomo potem, ko bomo vse raa- stavljeno tudi lahko kupili. Saij navse- zadnje tudi slike z razstave lahko ku- piš! fiejem bM je živ, prodal 1 on je,.. Tekst: TONE VBABL Foto: DRAGO MEDVED Razstavni paviljon na sejmu mode v Ljubljani si je med drugimi ogledal tudi Rajko Mitič, ki opazuje pri tkanju platna Marinko Adlešič. Na levi v ozadju je Rudi Pur. Celjska Metka je dobila najvišje priznanje »Ljubljanskega zmaja« za nov artikel Idilo, ki jo razkazuje direktor Zvone Dežnak. JAKEC, NA PLAN! 2e V prejšnji številki smo povabili velecenjmega Jak- ca Jagra na razgovor v na- še uredništvo. Preko časopi- sa zato, ker mu na njegov naslov, ki ga je navedel v pismu, nismo mogli poslati odgovora, saj je naslov iz- mišljen. Kljub temu se je Jakec zopet oglasil, češ, da je pri- zadet, ker njegov prispevek ni bil objavljen v Pismih bralcev. Če že vi, Jakec, nimate to- liko poguma, da bi zapisali svoj resničen naslov, in pri- imek, potem nikar ne bodi- te »prizadeti«, ker pismo ni bilo objavljeno. Nič nas ne moti, da ne boste več naš zvest bralec. Kajti pišemo in ustvarjamo ta časnik za vse tiste po- štene bralce, ki imajo svoje ime in priimek. UREDNIK KDO BO SPLUZIL? Pravkar zapadli sneg je na- pravil veselje, obenem pa tu- di mnogo težav marsikatere, mu vozniku, posebej pa tam, kjer cesta ni »plužena. 2^ima nas. kdo ie odgovo- ren za pluženja cestnega od- seka, ki ni asfaltiran in p>o- vezuje Zagrad od štev. 126 do Cesta na grad 65. Plačevanja prispevka za asfaltiranje ce- ste do številke 126 smo delež- ni tudi mi, ki imamo zdaj probleme zaradi nepluženega odseka. Tolažimo se z oblju- bo, da bo tudi ta del ceste asfaltiran in s tem pozimi plužen. Prosimo za nasvet, kako naj vozilo v zimskem času spra- vimo do spluženega cestišča. PRIZ.-UDETI STANOVAIX:i Tako težak njusvct bi vam tež- ko dali. Morda pa bodo od- govorni prebirali vaše pismo 1er vam poja-snili kako in kaj. jasnilo pomagalo na nesplu rhonilmo i>a, da vam bo po- ženi cesti. SieO TUDI TAKSNI? Iz nepoznanih, malih to- plic, so na mah zaslovele Atomske toplice v Podčetrt- ku. Zato tjakaij prihajajo mnogi obiskovalci, ki hvalijo zdravilen učinek čudovitih vrelcev. Na žalost pa obenem grajajo nehuman odnos ne- katerih prebivalcev do doma- čih živali. To je najbolj opaz- no v ravnanju s psi in ma- čkami. Tako je dobilo Društvo za varstvo živali v Celju več pri- jav. Za primer pa naslednje: Takoj, ko z glaл'ne ceste za- vije pot v Podčetrtek, stoji nasproti bencinske črpalke hi- ša, pri njej Fva je priklenjen črn volčjak v zelo zanemar- jenem stanju. Brez zavetja pred ujmo in mrazom. Dla- ka mu visi v šopih od ko- že. Ves onemogel zmore sa- mo še hripavo lajati. Topli- ški gostje so se ustavljali ob tem pogledu in se spraševali, kako je mogoč tako krut od- nos do živali. P^ .še prijava o sestrada- nem, mladem psičku, ki je brskal po raznih odpadkih in moledoval pri gostih za hra- no. Ko so ljudje ugotovili lastnika in ga opozorili na stanje njegovega psa, jim je dejal, da pes ni čistokrven m da ga bo tako ustrelil. To pomeni, če pes ni čistokrven, laliko tudi strada. In še to so pisali gostje iz Podčetrtka: začudeno opa- zujemo dan na dan, kako šo- larji obmetavajo pse in ma- čke s kamenji. Kot vse kaže, starši doma niso zmožni privzgojiti mla- dini pravilnega odnosa do ži- vali. Zato je skrajni ča.s, da vnesejo končno naše šole v učni program tudá nadvse važno predavanje: human od- nos človeka do živali. M. F., član Društva za varstvo živali, Celje UREDNIŠTVO: Avtorica te ga sestavka ni skrita za ano- nimnostjo. Iz pisma pa lahko razberemo, da ni samo član Društva za varstvo živali v Celju, marveč tudi njegova funkcionarka, saj v prispev- ku navaja pisma in pritožbe, ki jih je to društvo dobilo. Skoda, da v teh pritožbah tudi ni oznake časa. Toda, ne .glede na to, gre za primere, ki jih moramo obsoditi. Toda, ne povprek, temveč zelo konkretno. Ni- smo vsi ljudje enaki in tudi vsi otroci ne mečjo kamxiov v pse in mačke. Na vsak način pa se stri- njamo, da bi morali doma in tudi v šolah več govoriti o odnosu človeka do živali. Gre za tisto kulturo, ki človeka plemeniti, ki pove brez bt'.seMŠT\(): 2olimo si, da bi ta glas v resnici zale- gfl in du bi čim prej nredili zadevi', o katerih pišete. Mor- da pa na-m bo o njih kaj več nu])isal kdo tudi iz oluinske skui>ščine. Kdo ve? KDO BO POMAGAL? V Pongracu pri Grižah je siromašna hiša, v kateri sta- nujeta Franc Roje in njegova žena Barbara. On je nespo- soben za delo, skoraj nepo- kreten. Ima 78 let -in je že močno oi>ešal. 2ena hodi okoli hiše s palico. Hrano jima dajejo drugi, dobri ljudije. Hiša je na pol ix>rušena. Vrata se ne dajo zapreti. V kuhinji je velik del stene odpadel. V hiši ni elektrike. Po vodo je treba približno četrt uire daleč. Kaj bo, če ne bo nihče po- magal, se sprašujejo mnogi, ki poznajo razmere, v kate- rih Rojčeva prebivata? UREDNIŠTVO: Kaj bo ... ? Vprašanje, ki ga zastavljamo tudi mi in zato sprašujemo socialno skrbstvo v žalski ob- čini, kaj meni napraviti za rešitev človeškega problema? SPORED OD 26.1. DO 1.2.1978 Četrtek, 26. 1.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sre- čanja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.45 Obvestila, ]6.(M) Poročila,, 1G.05 Naši poslušalci čestita- jo in pozdravljajo, 16.30 V živo — stanovanjska proble- matika (vmes ob 17.00 Kronika), 17..30 Zabavni globus, 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 27. 1.: 8.10 Poročila, « 15 V živo — Pust, 9.00 Zaključi dopoldanskega sporeda, 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo, 16.50 Zabavni globus, 17.0« Kronika, 17.15 Lestvica zabavne glasbe, 17.S0 Kulturni feljton, 17.45 Domači an- sambli, 18.00 Zaključek sporeda. Robota, 28. 1.: 8.10 Poročila, 8 15 Dopoldanska sreča- nja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.45 Obve- stila, 16.00 Poročila, 16.05 Našd poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Cocktail melodij, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 29. 1.: 10.05 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30 Mladi mladim, 11.00 Med prijatelji, 11.30 Predstavljamo vam, 11.45 Zabavni globus, 12.00 Naši poslušalci čestita- jo In pozdravljajo, 13.00 Literaina oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Kmétijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 30. 1.: 8.10 Poročila, 8.15 V živo — vi- kendi, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.45 Ob- vestila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo, 16.50 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 No\«e plošče, 17.30 športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 31. 1.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sreča- nja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.45 Obve- stila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 16..50 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodno-zabavne glasbe, 17.30 Reportaža, 17.45 DomaČi zbori, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 1. 2.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sreča- nja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.45 Obve- stila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 16.50 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Vedri zvoki, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz arhiva resne glas- be, 18.00 Zaključek sporeda. MOKRA VSILJIVOST V NUŠIČEVI 12 , VEDRA V SPALNia KOMISIJA VLEKLA LJUDI ZA NOS Stolpnica v Nušičevi 12 v Celju je pravzaprav že naš star znanec: bilo je nekje sredi lansk^a leta, ko so se z visoke zgrad- be, tik nad otroškim igri- ščem, skorajda vedno pol- nim otroškega čebljanja, odtrgale sicer lahke ploš- če iz umetne mase, s ka- terimi je zaradi izolacije obloženo zidovje. Slučaju, najbrž pa bi se temu da- lo reči tudi kako druga- če, je botrovala sreča. Ena izmed plošč je sicer padla na deklico desetih let in jo le lažje poško- dovala, katastrofa pa je bila otrokom Nušičeve 12 pa tudi Nušičeve 14 zaen- krat prihranjena. Na ozkem prostoru s pe- skovnikom in tik naspro- ti stolpnice Nušičeva 14, ki se že nekaj časa nagi- ba kot stolp v Pisi, kar je seveda nenehen vzrok za burne pogovore in ne- dvoumna razglabljanja so- seske, tistikrat ni bilo ot- rok ... Nekako v istem času ali pa nekaj tednov pozne- je, je družina Ota Hrast- nika iz osmega nadstrop- ja v Nušičevi 12 opazila, da je v njihovi spalnici nekaj narobe. Iz stropa je začelo kapljati, najprej počasi, p>otem pa vedno močneje. Hrastnikovim ni bilo jasno, od kod nelju- bi vlažni gost in ker pač ni bilo kaj dosti časa za premišljevanje, so pKxlsta- vili v sumljiv predel ved- ra. Tri vedra. Roziki Leskovšek je na- rava vso zadevo nekoliko omilila: pri njej namreč pušča tik nad pomivalnim koritom pa ji zato ni bi- lo treba ničesar podstavi- ti. Vsiljiva voda pa proni- ca tudi pri ostalih stano- valcih osmega nadstropja, ki jih sicer ob našem obi- sku ni bilo doma, smo pa bili opozorjeni. Pri Ven- giištovih tn še kje. Mokra vsiljivost pa rr prizanesla niti prebival- cem devetega nadstropja. Pri Grumovih se priprav- lja, da bo prodrla na dan v kopalnici, Jermanovi Mariji pa je najavila svoj skorajšnji prihod z. ma- dežem. Madeži so tudi si- cer neprijetna dopolnitev stanoi^anjske opreme v do- mala vseh stanovanjih. Pa naj še kdo reče, če niso tile ljudje v Nušičevi 12 nezadovoljneži. Ni jim bilo prav, kadar se voda m potrudila priti do nji- hovega nadstropja (in to je bilo večkrat), ni jim prav sedaj, ko je imajo preveč, še celo v spalni- ci. V stolpnici so mrzlično začeli iskati krivca. Najprej so se odločili, celo osmo nadstropje, da za stanovanja z neprijet- nim vsiljivcem ne bodo plačevali stanarine, le kur- javo in kar še spada zra- ven. še sedaj ne plačuje- jo. S to svojo odločitvijo so stopili na kurje oko Sta- novanjskemu podjetju, ki je kaj hitro ugotovilo, da je krivec Gradbeno pod- jetje Ingrad. In kot je to že običajno, so začela ro- mati pisma. Pisali so lju- dje iz Stanovanjskega po- djetja, pisali so stanoval- ci Nušičeve 12, mokrega osmega nadstropja. Ingradovi ljudje so se- veda, razumljivo, zagoto- vili, da bo zadeva hitro opravljena, naročili ner- gačem iz Nušičeve 12, naj ta in ta dan ostanejo do- ma, da bo prišla komisi- ja, pregledala stanje na licu mesta in začela ukre- pati, ljudje so vzeli do- pust, da bi pričakali ko- misijo, komisije pa ni bi- lo. In tako so ostali na ce- dilu natanko tako, kot nji- hovi stropi, ki puščajo, vse do pred nekaj tedni, ko 90 vendarle prišli lju- dje od Ingrada in začeli * delom. Zdaj je njim zagodla zima (kakšna na- gajivost narave!) in Miež- nica veselo kapija in us^ piiva prebivalce Nuüiéeve 12, mokro osmo nadstro- pje. Jr4>trudili smo se in od- šli na teraso, ki se kar nekam sumljivo maje, da se delajo valovi na stoje- či vodi (če stanovalce Nu-^ šičeve 12 ne bo prevarala, bodo v najkrajšem času lahko pridobili pomembno rekreacijsko novost: ba- zen.) Streha je razkopana, plošče zložene, povrhu vsega pa je sneg, ki tudi čaka, da bo skopnel io počasi zlezel v stanovanja, v vedra ... Zaradi slabih vremen- skih razmer je delo preki- njeno. Stanovalci pravijo, da voda pronica zaradi pomanjkljivo izvedenih del na terasi ali strehi, kakor hočete. Bržkone bo držalo. Menda so nekateri ostro reagirali na ixjcetje ljudi v Nušičevi 12, ker ne pla- čujejo stanarine za svoja mokra stanovanja in do- dali, da si tega po novem letu ne bodo mogli več privoščiti. Čudna ugotovitev: do novega leta je voda tekla in stanarine ni bilo treba plačevati, odnosno je nlsc hoteli, po novem letu pa voda še kar naprej teče in bo stanarino treba plače vati. Po našem je snežnic: precej vseeno za takšn« datumske mejnike, kot J< novo leto in podobne Obeta pa, da bo iz sam< ljube trme tekla še bolj če strehe kljub slabin vremenskim razmeram r» bodo popravili. Da ne pozabimo: vodi konec koncev uničuje de nar nas vseh, če se ги motimo in kakršno kol odlašanje Je tudi baranta nje z našim, dnižbenin denarjem. MILENKO STRAŠEI CA дEC)D^ГO-ZABAVNIH ME- , Slak i; Avseoik (ffe: Kreže jaše gore: Franc Mihelič )vens'Ki oktet jbavnih melodij je na spo- je petek ob 17.15, lestvic» loih melodij pa vsak to- ijpriljubljenejših narodno- odij ...................•».é».»«.-^....».......«»».«*^«-.. naslov .................................. uredništvo Novega tednika ilvico«. .JOŽE 8KRABEK Pred dnevi so na poko- pališču v Podkrajii pri Ve- lenju pokopali Jožeta Skraberja, znanega druž- benega delavca, rezervne- ga kapetana JLA in pred- sednika organizacije Zveze borcev — prostovoljcev za severno mejo 1918/19 v Šoštanju. Rodil se je 1901. leta v Kontovelu pri Trstu. Že kot mlad fant je okusil strahote prve svetovne vojne. Po razsulu avstro- ogrske monarhije se je odzval klicu generala Ma- istra in kot prostovoljec vstopil v celjski pešpolk, t katerem je bil do de- mobilizacije v Velikovcu. Svojo vojaško pot je na- daljeval tudi v stari Ju- goslaviji kot aktiven ofi- cir. Toda po pohodu oku- patorja se je kmalu vklju- čil med aktiviste OF v Šentilju pri Velenju, za- tem pa je stopil v Slan- drovo brigado. Po demo- nizaciji iz JLA je službo- val do upokojitve v Šoš- tanju in se udejstvoval v raznih družbenopolitičnih Organizacijah. Bil je nosilec številnih Titovih odlikovanj, imel Pa je tudi Maistrovo spo- fnenico in zlato plaketo horca — prostovoljca za severno mejo. V. KOJC цШШШ CELJE: ONKRAJ Ш0Е - Planinci Avta Celje so se na zad- njem občnem zboru odločili, da obi- ščejo tovariše onkraj meje. Ta tiha želja se jim je Uidi uresničila, ko so pred nekaj dnevi odpotovali v Celovec. Veseli so se odpravili na pot z upa- njem, da jih bodo koroški planinci prijazno sprejeli. V prvih trenutkih srečanja je bilo veselje še večje, kajU tako tovariškega sprejema niso priča- kovali. Presenetili so jih s svojo za- vednostjo in trdno voljo, s katero se prebijajo skozi vsak dan, ki je poln borbe za obstoj in pravice zamejskih Slovencev. Lepa planinska koča na Bleščeči pla- nini je lep dokaz njihove trdne volje in vztrajnosti .navkljub težavam, ki so jih imeli s tamkajšnjimi oblastmi. Zgrajena je bila s prostovoljnim delom, njen oskrbnik pa je krepak Slovenec z osmimi križi. Srečanje je poteklo v prijetnem vzdušju in &o ga zaključili s kratkim izletom v okolici Celovca. Ob slovesu pa so se dogovorili za obojestransko sodelovanje. Planinci Avta Celje so se vrnili domov z zavestjo, da imajo nove in dobre prijatelje. DARINKA VRTAÔNIK ŠENTJUR: UCENCI GLASBENE SOLE Ob zaključku prvega polletja so učetnci nižje glasbene šole skladateljev Ipavcev pripravili glasbeno produkci- jo, na kateri so prikazali solidno zna- nje. 25 učencev različnih razredov je na večih glasbilih predvajajo kratke •sflcladbice pred razmeroma številnimi poslušalci (najzvestejši poslušalci so se\'eda vedno starši, sorodniki in znan- ci). Uvod v prireditev je imel otroški pevski zbor glasbene šole, sledila so izrajanja na klavirju in ha-rmoniki. Učencev, ki se učijo ta dva inst.ni- menta, je največ. Razveseljivo je, da so nastopili tildi trije violinisti, ker Je teh na žalost najmanj. Nastopili so še učenci s kitarami, trobentami, blok- flavticami in flavti ob spremljavi kla- virja. Prav je, da daje vodstvo šole gojencem čimveč možnosti za javne nastope, saj prav zaradi takšnih nasto- pov učenci tudi intenzivneje vadijo. E. p,ECNIK LJUBECNA: SNEG NE OVIRA DEL Čeprav je zadnji sneg povzročil ve- liko . težav, delavci zagrebške delovne organizacije Juvent kljub temu ne- prekinjeno delajo na sekimdamem plinovodu. Tako v teh dneh v Lju- bečni varijo del plinovoda do delovne organizacije Ljubečna in delajo v Tr- novljah na vodu med magist-ralnim plinovodom in celjsko plinarno. Iz- vajalci pravijo, da jih tudi slabo vre- me ne bo toliko oviralo, da ne bi do г<Лса opravili del. To pomeni, da bodo celjski porabniki dobili sovjetski ze- meljski plin že poleti, tako kot je bilo obljubljeno, POPRAVITI ZAMUJENO V delo\'ni organizaciji Ljubečna bo- do imeli čez nekaj dni sindikalna občna zbora. Najprej za delavce v Ljubečni, nato pa še v Bukovem žla- ku. Ocenili bodo dosedanje delo ter sprejeli osnove programa za prihod- nje obdobje. Sindikat se lahko v Lju- bečni pohvali z nekaterimi pomemb- nimi uspehi, žal, pa niso bili najbolj zavidljivi na vseh področjih. Tako ni- so v celoti realizirali programa druž- benega standarda in aktivne rekreaci- je. Pravijo, da bodo zamujeno skušali ix>praviti v naslednjem obdob'u. M. BRECL VELFNJF: ROHNIKI POROTNIKI Pred kratkim je nekaj več kot pet- deset sodnikov porotnikov pri občin- skem sodišču v Velenju, in to porot- nikov iz mozirske in velenjske občine, podalo pred predsednikom obeh občin- skih skupščin Nestlom Žgankom iz Ve- lenja ter Francom šarbom iz Mozirja, slovesno izjavo. Ti sodniki-porotniki so bili izvoljeni Ki dobo enega leta, kajti po tenl ob- d(jb>u se bodo sodišča pre(xsnovala. ZORKO KOTNIK ŠENTJUR: PROGRAM PROSLAV Koordinacijski odbor za organizira- nje proslav in praznovanj je sprejel program dela za letos. Med večjimi letošnjimi prireditvami velja zlasti omeniti dva osrednja do- godka. 27. julija bodo na rojstni hiši Milo- ša Zidanška v Dramljah odkrili spo- minsko ploščo, druga večja prireditev pa bo vsekakor občinski prazi>ik. Sicer pa bo odbor skrbel, da bodo stekle proslave tudi ob drugih prilož- nostih. Med prvimi bo tako proslava v počastitev kulturnega praznika. MP PONIKVA: Z VODO BO BOLJE Pisali smo že o problemu s pitno vodo, ki tare prebivalce Ponikve. Zdaj vendarle kaže, da se bo stvar kmalu obrnila na bolje. Delavci ljubljanskega Geološkega zavoda bodo v naslednjih dneh končno opredelili lokacijo vodnih virov, iz katerih bo možno oskrbovati prebivalce кгајетое skupnosti Ponikva z neoporečno vodo. Tako bodo zdaj kmalu lahko pričeli z delom na vodo- vodu, kar bo mnoge rešilo skrbi in težav. ŠENTJUR: PRIDNI ČEBELARJI Družine v Dramljah, na Ponikvi, Planini in Šentjurju, združene v čebe- larsko društvo Šentjur, so s svojimi 105 člani lani delale izredno dobro. V skrbi za dober čebelji naraščaj so lani brezplačno oskrbeli štirim popolnim osnovnim šolam v občini čebelnjake paviljončke. V vsakem sta po dva A2 panja, en polovičar in po dva prašilč- ka. S tem darilom in izbranimi men- troji-čebelarji iz lastnih vrst so znatno poživeli delo čebelarskih krožkov na šolah. O minulem opravljenem delu so se Šentjurski čebelarji pogOTOrili zadnjo nedeljo na svojem rednem letnem občnem zboru. E. RECNIK ŠENTJUR - OKOLICA: NOVA ORGANIZIRANOST Pri Socialistični zvezi v Šentjurju je stekla akcija glede organiziranosti krajevne skupnosti šentjur-okolica. Ta krajevna skupnost šteje namreč 4500 prebivalcev in je tudi po geografski legi zelo razvlečena, kar omogoča do- bro delo in sodelovanje krajanov. Po vsej verjetnosti bosta iz te veli- ke krajevne skupnosti nastali dve, ali pa bodo zriotraj te konstituirali več vaških skupnosti. O organiziranosti pa bodo v kratkem odločali krajani sami. MP LAŠKO:REDKO RAZUMEVANJE ' Samoupravna stanovanjska skupnost si že dolgo prizadeva najti nadomestna stanovanja za tiste, ki jih bo treba iz- seliti iz hiš na bodočem gradbišču no- vega šolskega prizidka. Pri tem je pi-ed dnevi prišlo do presenetljivega dogod- ka. Na sedežu stanovanjske skupnosti se je zglasila Marija Waldeisen. Po- nudila je stanovanje, ki ga sedaj za- seda in izjavila, da se zdaj, ko je os- tala sama, zadovolji tudi z eno sobo, medtem ko Je njeno sedanje stanova- nje družinsko. Waldeisnova je na sta- rwwanjski skupnosti tudi sicer znana občanka, saj je bila v preteklosti ena najbolj skrbnih predsednic hišnega sve- ta v Laškem. VETERINAR DIREKTOR KLAVNICE Od novega leta sem je direktor v klavnici in predelovalnici mesa KZ La- ško Egon železnik, dotedanji veterinar laške veterinarske postaje. Dosedanji direktor Ivan Strašek Je odšel v po- koj in kolektiv klavnice se je odločil za Zeleznika tudi zato, ker je kot vete- rinar gotovo ustrezna strokovna oseba, sicer pa dobro seznanjen z obratom kot tudi s surovinsko bazo. Kolikor je kmetom žal, da so izgubili dobrega ve- terinarja, tako so zadovoljni, da vodi obrat klavnice in predelovalnice človek, ki je seznanjen tudi s problemi živino- reje. MALA ANKETA HURA ZA SNEG Ko so začele padati prve snežinke, se jih ni nihče bolj razveselil kot otroci. Sneg na pragu šolskih po- čitnic! Kaj ni to čudovito? Oni dan, še vedno so se vrtele snežinke izpod neba, smo obiskali otroke različnih starosti, ki obiskujejo pouk na Prvi osnovni šoli v Celju. Bilo je tik prt*! zaključkom polletja, pa še sneg povrhu .,. Žana Radaljac, 1. razred: »Joj, kako sem vesela! Snega in počitnic tudi! S prijateljicami se bom hodila sankat. Zelo rada se sankam. Ko je začel naletavati prvi sneg, smo ga bili tako veseli, da smo kar vriskali od vese- lja. Treba pa je biti tudi prev'den, kajti pred našo šolo kar »frčijo« kepe na. okoli. Ampak, saj sneg ni preterd. Mrzel pa je.« Mateja Hriberšek, 1. raz- red: »Cisto ob pravem ča- su je padel tale sneg. Se- veda sem ga vesela. Vsi se veselimo zime in po- čitnic. Sla bom k stari mami v Velenje in .sanka- la se bom po mili volji. Tudi tam imam nekaj prijateljic in že v naprej se veselim srečanja z nji- mi. Postavile bomo sneže- nega možaka. Velik ko- ren mu bomo dale za nos in gumbke iz premoga. Rada imam zimo.« Anita Brglez, 6. razred: »Zima nas je že nekaj let vlekla za nos. V času šolskih počitnic je bil pravzaprav le malokdaj sneg. Letos je padel kot nala.šč za zimsko veselje. Počitnice bodo tako mno- go lepše. Zame še pose- bej. Z očkom in mamico bom šla smučat na Vogel. Od vseh športov imam smučanje па.јгаје. Bila sem še zelo majhna, ko so me postavili na smuči. Vesela sem počitnic.« Andreja Regner, 8. raz- red: »Zimo in smučanje imam sicer zelo rada, a še raje imam atletiko. Pri Kladivarju treniram sk-ok v daljino in tek če« ovi- re. Med počitnicami bom odšla na priprave v Za- dar, tam pa seveda ni sne- ga. Nič zato, иршп, da ne bo tako hitro skopnel, da se prave zirM ne bi mogla naužiti tum jaz. Vsi smo resnično veseli, da je sneg padel prav na pragu šolskih počitnic. Kajti iz izkušenj vemo, da zna biti zima zelo muha. sta in nagajiva.« Peler Recko, 6. razred: »Hura! Hura! Vsi smo ta- ko p>ozdravljati sneg, ki je pred dnevi začel nale- tavati sprva počasi, po- tem pa vse bolj na gosto. Jaz sem ga bil še poseb- no vesel, ker sem navdu- šen smučar. Med počitjii- cami bova odšla s teto na Ar eh. Naužil se bom smuke, snega in prave zi- me. Redke so počitnice, ko imamo toliko snega kot letos. Da bi bilo le vsako leto tako!« Da so se začele zimske počitnice, lahko u.gotovimo na vsakem najmanjšem gričku. Večje vzpetine so se spremenile v živahna smučišč-a in sankališča. Na mno- gih teko smučarski tečaji. Otroški živ-žav se poleže šele z mrakom, ko so lica že pošteno rdeča, nosek mrzel, očd pa kar se da zadovoljne. Zavoljo zime in počitnic, zatrjujejo otroci. MATEJA PODJED 14. stran — NOVI TEDNIK St. 4 — 26. Januar 19?^ m ZASNEZENR POTA NE VODIJO V RAJ - BREZBRIŽNOST POKLICNIH VOZNIKOV 2e v prejšnji številki Novega tednika smo >b- šimo spregovorili o tem, kaj nam je prinesla in kaj nam je povzročila zima, na katero smo v zadnjih letih zaradi pomanjkanja snega In pravega mraza že skoraj pozahili. Takrat smo pdsali o tem, kako so odgovorni poskrbeli za či- ščenje cest in pločnikov ter ugotovili, da so se ne- kateri izkazali, drugi pa sipet ne. Da se slednjih kritika ni kaj dosti pri- jela, so dokaz pločniki in ceste teden dni po objavi, ko so še vedno tašni, kot so biU. Pa pustimo to! V soboto dopoldne smo se odločili za drugo akci- jo: kako se vozniki s svo- jim jeklenim konjičkom pripravijo za p>ot po cesti, kjer je 25aradi zime otež- kočen promet! Ze pred tem smo opozarjali, da je treba vožnjo prilagoditi trenutnim pogoj етп na ce- sti. Pa" ne samo vožnjo, ampak tudi vozilo mora biti takšno, ki omog^a vamo vožnjo, žal je na- ša akcija pK>kazala, da se tudi tega ne držimo in da so naša opozorila рк> dobna lajanju v luno ... Prejšnje leto je bilo kar se prometa tiče izredno kritično. Kar 134 ljudi je izgubilo življenje na ces- tah, za katere skrbi ÜJV Celje, mnogo je bilo težje ali lažje poškodovanih, ne- kateri so ostali invalidi za vse življenje prav za- radi nesreč oz. posledic, dobljenih na cestah. Se vedno drži prego- vor, da se cesta ne bo pri- lagajala človeku, ampak se mora človek prilagaja- ti cesti. Ob začetku letošnjega leta smo si med drugim zaželeli tudi manj krvne- ga davka na naših cistah. Res je, prav dva dneva novorojenega leta sta bi- la mima, potem pa »jovo na novo« in spet poslu- šamo staro ploščo s sta- rimi melodijami: — tam in tam je prišlo do prometne nesreče za- radi neprilagodljivosti vo- žnje cestnim razmeram, — tam in tam ga je na Ijoledici zaneslo, trčil je v drevo in umri, — tam in tam je ome- jitev, ki jo je voznik pre- koračil, pogumno pognal v škarje, nato je počilo, pločevina se je zvila, lju- dje so v bolečinah zajo- kali, — tam in tam je vozil brez luči in vinjen ter podri pešca, ki je umrl. — tam in tam.., Teh »tam in tam« bi la- hko našteli še veliko več, zanimivo p>a je to, da pri večini nesreč »sodeluje« subjektivni faktor. Kaj to р)Отетп? Preprosto pome- ni to, da bi z malce več previdnosti, zbranosti in discipliniranosti lahko SA- MI preprečili nesrečo! že sam letošnji začetek »pro- metnega leta« je žalosten in če bo šlo tako naprej, bo še slabši, kot lanski. Prav je, da želimo vsako leto nove rekorde in no- ve dosežke, samo v pro- metu bi bil največji re- kord ta, da bi zmanjšali krvni davek, smrtne žrtve, Invalide in ne nazEidnJe tudi številne družinske tragedije, ki se s tem po- javljajo. Zanalašč ne go- vorimo pri tem o »plehov- ju«, saj za tistega se še najde denar, za oživitev mrtvega ali ozdravitev tež- ko poškodovanega pa ni denarja! Stoenka opazuje Sobota dopoldne. Ivan Hribemik, novi komandir Postaje prometne milice v Celju (prej je bil zapo- slen v Žalcu) pripelje be- lo stoenko z ljubljansko registracijo. Poleg njega se vsede inšpektor za pro- met pri Upravi javne var- Zaslužni prometni znak. Nevarnost! Potem smo vr- gU vanj kepo sn^a in vse je bilo v redu. Kako pre- prosto! nosti Celje Franc Stiherl, zadaj pa spodaj podpisani. Namen akcije: ugotovi- ti, kako se vozniki obna- šajo v otežkočenih cestnih pogojih. Cas akcije: med osmo in dvanajsto uro dopoldne. Prva smer: iz Celja pro- ti Šentjurju. Avtobus prevozi rdečo luč Pripeljemo se do želez- niškega prehoda na Te- harski cesti. Na semafor- ju utripajo luči, to je znak, da se bodo zaradi prihoda vlaka spustile za- pomice. Vozimo za Izlet- nikovim avtobusom CE 549-07. Avtobus kljub utri- pajočim lučem zapelje čez progo, takoj zatem se spustijo zapornice. Ko se dvignejo, švignemo za vo- znikom, ki je v štorah avtobus obrnil (vozal je na lokalni progi). Sreča- mo se na postajališču v središču Teharja nasproti Mihiarjevega Janeza. Sledi kratek pogovor med Hri- bemikom, Štiherlom in šoferjem o prekršku. Za- ključek? V ponedeljek se je mo- ral javiti na PPM Ctelje. Razmišljanja o vsem na- daljnjem so odveč, lahko pa rečemo, da takšna vo- žnja ni pravilna. Snežna Kidričeva ulica Vračamo se po Kidriče- vi ulici mimo Oinkame. Inšpektor Franc Stihler takoj javi, da morajo ob- vestiti Cestno podjetje, naj cesto spluži in posiplje s soljo. Bila je namreč tak- šna, kot pravi ledeni sta- dion. Je pa to ena naj- bolj prometnih ulic, po kateri lahko obvoziš mest- no jedro. Ob cesti je prometni znak in na njem snog, ta- ko da ni mogoče ugotovi- ti, kaj pomeni. Kaj je po- tem storil inšipektor Sti- herl, lahko preberete pod sliko. Na koncu Kidričeve, tam kjer je železniški pre- hod za Cinkarno, je še ve- dno v cestišču velika, vsaj 15 centimetrov globoka ja- ma, kjer lahko dobro raz- režeš avtonïobilske plašče, ali uničiš še kaj drugega. Kdo bi moral zasuti tisto luknjo, je verjetno jasno! Pred vstopom na Mari- bor^o je nasproti samo- I>ostrežne večji parkirni prostor in pred njim pro- metni znak, kjer jasno pi- še, da je PARKIRIŠČE za tovornjake 350 m nižje na desni strani. Kljub temu znaku -pa. je parkirišče ob samopostrežni stalno ркзЈ- no. Ker znak ne zaleže več, bo treba postaviti tr- dno zaporo v obliki cvet- ličnih loncev. In še nekaj: IKirkirišče ni asfaltirano in tovornjaki vso umaza- nijo nosijo na cesto. Mirno proti Laškemu Na cesti, ki se vije ob lunazani Savinji proti La- škemu, je bilo v soboto dopoldne izredno malo prometa. Cesta Je büa do- bro splužena in posolje- na. Franc Stiherl: »Letos op>ažamo, da so glavne prometne žile v zimskem času dobro vzdrževane, ne moremo pa tega trditi za stranske ceste.« Potem še rečemo dva tri stavke o prostoru, kjer tisti s tablico »L« iščejo zatočišče in »učijo« než- ni spol »prometne« teori- je. Tja naj bi navozili ne- kaj gramoza, da ne bd bil več možen dohod. Ved- nost: ni problem v inštruk- traži, ampak v izvozu, ker je tam oster ovinek in lahko pride do nesre- če. Po domaČe v Grajski vasi Ob p>ovTatku z laške strani zavijemo proti Žal- cu in naprej do Grajske vasi. Tam je bila tudi red- na miličniška patrola. Ak- cija se je šele prav začela. Naloga: ustavljati avtomo- bile, ki so zasneženi in je zaradi tega zmanjšana vidljivost. Ustavijo svetel »folks- vagen« CE 571-31. Šofer je imel na sprednjem delu ravno takšno linico, da je nekaj malega videl na cesto. To je očistil, žal pa vse še ni büo končano. Ostro miličniško oko se je ustavilo še na avtomo- bilskih plaščih. Sprednja sta bila takšna kot ledena ploskev gladka. Zadaj sta res bila zimska plašča, vendar to ni dovolj za varno vožnjo. Rezultat? Povratek domov! Potem med drugim us- tavijo tudi voznika oseb- nega avtomobila CE 983-23, ki je sicer POKLICNI šo- fer, pri sebi pa ni imel niti enega dokumenta in še svojega imena ni hotel povedati. Avto je moral zakleniti, odpeljal pa se je lahko šele potem, ko je prinesel ustrezne doku- mente. Pred semaforjem v Žal- cu se zaradi utripajoče zelene in prižgane rume- ne ustavimo. Nekaj časa stojimo, nakar nas s pre- cejšnjo hitrostjo obvozi pokUcni šofer MS 73-62, Tudi nJega je ustavila pa- trola, saj je prevozil v križišču rdečo luč in s tem povzročil možnost ne- sreče. Med potjo, ki smo jo nadaljevali proti Velenju in nato nazaj grede po hi- tri cesti do Celja, smo vi- deli še veliko prekrškov, nepremišljenih prehite- vanj, izsiljevanja prednos- ti, neočiščenih šip in sme- rokazov pa registerskih tablic in podobno. V nekajurni akciji smo kljub zmanjšanemu pro- metu ugotovili kaj poraz- no sliko naših šoferjev, med katerimi so prevla- dovali tisti, ki jim je vož- nja po cesti kruh. Ali bo ta akcija, ki je ena izmed mnogih, dala večini misliti, da se bo drugače obnašala na na- ših cestnih poligonih? Mi želimo, da bi. Tekst in foto: TONE VRABL V Grajski vasi smo pregledali največ avtomobilov, med katerimi ni bilo skoraj nobe- nega, ki bi bil brez napake. In s takšnimi vozili se odpravljamo na cesto takrat, ko so vozni pogoji zaradi vremenskih pojavov (sneg, poledica, mokrota, megla in po- dobno) otežkočeni! St. 4 — 26. Januar 1978 NOVÎ TEDNIK — stran ti POPOLDNE PRI PAVLI ROVAN BREZ TRENJA IN BORBE NI ŽIVLJENJA »Delo, delo, ki razrešuje vse, ki nehote učinkuje tu- di na brezsmiselnega poži- ralca žive človeške sile, ki je zmeraj dajalo ključ do vseh skrivnosti življenja in ki danes pri nas ne sa- mo obnavlja, temveč pre- sega starodavno legendo o dejanjih Herkula in bogo- borca Promete j a, — to je resnični junak naše resnič- nosti!« Natanko o tej misli, ki sem jo kdovekolikokrat prebral v knjigi Maksima Gorkega O literaturi in ki sicer sama na sebi ni nič posebnega, nekakšen utri- nek, za vse čase veljaven in že dolgo znan, sem pre- mišljeval med pogovorom za slavljenkino mizo, med enim in drugim stavkom, ki so prepletali kar nekam vznemirljivo vzdušje pri Pavli Rovanovi v Laškem. Pravzaprav se je ves naš pogovor vrtel okoli dela in natanko takšno je bilo tudi življenje Pavle Rova- nove: ves čas vpeto v ust- varjanje, ki smo ga skozi dolga leta lahko zasledo- vali med listi različnih re- vij, časopisov, knjig, ki jih je napisala in v odmevih na vsakdanja dogajanja ta- ko v literaturi kot kjerko- li drugje, zakaj v vsem svojem času je bila neneh- no prisotna tam, kjer se Je čutil utrip življenja naj močneje. Ta utrip jo je med vojno zapeljal v tr- pljenje, po vojni pa v ne- nehno iskanje boljšega, privlačnejšega in pred- vsem ustreznejšega. Diplo- me, ki sem jih videl na stenah, bežen pogled med neštetimi stavki, ki so bili izgovorjeni tisto popoldne, ni mogel zajeti vsega, ne morejo biti merilo nekega ustvarjanja, pač pa so od- mev, bolj ali manj nesle- peč odsev nekega življe- nja. In tako smo p>otovali po pokrajinah duha in iska- nja Pavle Rovanove. Usta- vili smo se kaj pogosto pri naših rojakih onkraj Karavank in laška pisate- ljica si ni mogla kaj, da ne bi o njih govorila kot o svoji krvi, telesu, življe- nju, o nečem pač, kar je zanjo samo p>o sebi umev- no, vpleteno v žit j e in bitje njenega ustvarjalne- ga duha in temeljne resni- ce, ki še danes nekako greriko živi v njeni zavesti. Ponosno in z bridko res- nostjo nam je pokazala njihov Slovenski koledar, govorili smo o Mesnerju, Polanšku, o mladi genera- ciji koroških ustvarjalcev, mimogrede smo se spom- nili Voranca, ki je Pavli drag tovariš v mislih. Nič ni bolj razumljivo kot to, da smo se dotakni- li pisanja, da smo bolj ali manj navdušeno sprego- vorili o lepoti našega jezi- ka, ki se mu Rovanova udinja že vse življenje. »Literatura mora biti le- pa, misel mora biti jasno zapisana, premišljena, do- gnana, nikakor pa ne na- rejena in če je le mogoče, naj izvira iz ljudstva. Ne moem se strinjati z ne- katerimi mladimi, ki ne- nehno iščejo nekakšna no- va pota (četudi to sodi k ustvarjanju in izoblikova- nju pisanja nekega člove- ka) in zaradi tega neneh- nega iskanja novega žrtvu- jejo na oltar, recimo popu- larnosti tudi naš sloven- ski jezik, ga barbarizirajo in mu odrekajo lepoto. Motijo me kopice vulgar- nih besed, nemalokrat na- pisane z izgovorom, da je to pač pogovorni jezik. Menim, da ni tako: naš človek govori lepo: Sledi- ti dobi in utripu te dobe pomeni vse kaj drugega kot ^olj to.« S Pavlinimi misiimi smo se preselili, v duhu seve- da, na pisateljsko sreča- nje na štatenbergu lani, kjer je zagovarjala, vne- to, vroče, brezkompromi- sno, človek bi dejal kar zaletavo, natanko to, kar se je pletlo sedaj, tukaj v Laškem. »In vendar lahko mirne duše trdim — nikoli bolj kot sedaj, da je naša mla- dina dobra, tudi zelo ust- varjalna, da pa na žalo.st manjka razumevanja dru- gje. Kako zelo pogrešam v tem našem času pozorno- sti. Saj ne veste, kako zelo malo Je treba, da daste človeku vzp>odbudo, da ga naravnost zapelje v kolo. voz dela, ne da bi se še sam zavedal. Malce pozor- nosti in že je vaš. Postali smo trdi, nedostopni, va- se zaprti...« Rudarska hči to dobro ve. V nekaterih njenih de- lih lahko prebiramo o ru- darskem življenju, o jek- leno trdem življenju »kna- pa«, vsaka njena misel da- nes pa je 2^olj nadaljeva- nje rasti iz te neizprosne borbe za ljubi kruhek. Na lončeni peči stoji ru- darska svetilka. Besede so Ji kar vrele na piano. O povojnem de- lu v raznih organizacijah, o kulturi, ki se ji je preda- jala z nekakšnim evforič- nim entuziazmom in ki ji še danes ne more reči ne. Kadarkoli Je bilo treba pripraviti kakšno prosla- vo, so poklicali Pavlo. »... in i>omagala sem, kot da je to samo po sebi umevno!« Njena nemima narava, to je bržkone dediščina nenehno vzburkanega knapovskega življenja, ji ne pusti, da se ne bi zno- va in znova prepuščala to- kovom današnjega tolikanj ustvarjalnega časa. Pavla je kljub tolikim letom plodnega dela nenehno v središču dogajanja. Danes je v Laškem, jutri je že na obisku pri rojakih on- stran meje, da jim poma- ga, spregovori besedico to- lažbe, da Jih znova povr- ne v vsakdanji boj za le- poto domačega jezika, čez dan ali dva pa jo že lahko srečamo v Mariboru v lah- kotnem klepetu s pisatelji- co Nado Gaborovičevo ali v Ljubljani pri Potrču. »Prav zdaj nekaj pri- pravljam, človek vendarle ne more obsedeti brez de- \a...« In kar nekam prijetno se sliši, ko pravi, da Je na- ša hiša, naš Novi tednik, pravzaprav njen drugi dom. »Odkar vem zanj, sem sodelovala na njegovih straneh s svojimi črticami, novelami, različnimi od- lomki iz mojih del. . « To je povedala nekako materinsko in recimo tu- di s prijetnim občutkom pripadnosti. Orehova potica Pavle Rovanove, ki sicer trdi, rta malokrat kuha, da pa ta- krat dobro, je to brez dvoma potrdila in vse, kar smo se tistikrat pogovarja- li, je bilo prav tako pri- jetno, nenarejeno in na dušek. Hlastali smo za vsakodnevnimi resnicami In se vedno znova vračali k literaturi. Vsako takšno popoldne je doživetje. Ne bomo se spuščali v vrednotenje deleža Pavle Rovanove v slovenski lite- raturi, o tem bo spregovo- ril čas, nesporno pa je, da je s svojimi liki prinesla vanjo marsikaj lepega. Ne- kaj takšnega, kot je bilo tole popoldne. MILENKO STRASEK Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine LAŠKO razpisuje prosto delovno mesto STROKOVNEGA TAJNIKA SIS ZA VARSTVO PRED POŽAROM Kandidat za razpisano delovno mesto mora imeti naziv gasilskega ča.stnika, večletne delovne izkušnje na področju požarnega varstva in biti družbeno politično aktiven. Čas za prijave je 15 dni od objave razpisa. Vloge z ustreznimi dokazili dostavite Samouprav- ni interesni skupnosti za varstvo pred požarom ob- čine Laško. KOMUNALNA CESTNA SKUPNOST ŠENTJUR PRI CELJU IZVRŠNI ODBOR razpisuje v skladu 8 sklepom 11. seje izvršnega odbora prosto delovno mesto REFERENTA ZA KOMUNALNO UREJANJE, VZDRŽEVANJE CEST IN NADZORNEGA ORGANA POGOJI: — višja strokovna izobrazba gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj — srednja strokovna izobrazba gradbene smeri in 8 let delovnih izkušenj — opravljen strokovni izpit Osebni dohodek po sporazumu. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnje- vanju splošnih in posebnih pogojev do 10. 2. 1978. Nastop službe 15. 3. 1978. Sporočamo žalostno vest, da je umrl Viktor Murko naš sodelavec od ustanovitve podjetja, večkratni predsednik samoupravnih organov in predsednik Osnovne organizacije sindikata. Kolektiv TOZD Javne naprave Celje ŠMARJE PRI JELŠAH RAST ZAPOSLENIH Resolucija o politiki izvajanja družbenega načrta občine Šmarje pri Jelšah za letošnje leto bo te dni odšla med občane s pripombo, da pač ni moč v celoti upoštevati po- stavk, ki so predvidene za posamezna področja in da je ta dokument več ali manj kažipot za doslednejše izpolnje- vanje nalog-. Posamezne ugotovitve v resoluciji lahko torej jemljemo nekoliko z rezervo. Število zaposlenih — če bodo seveda uresničeni neka- teri načrti, ki pa so več ali manj še vedno na papirju — bi moralo predvidoma zrasti skupaj za 6,1%, od tega v gospodarstvu za 6,4%, v negospodarstvu pa za 3,5"/o. Naj- večji porast pričakujejo v gradbeništvu in sicer za 11 "/o, v industriji pa za 4,9%. V Šmarju menijo, da se bo s povečanim številom zapo- slenih v gospodarstvu znatno izboljšala tudi izobrazliena stmktura zaposlenih, kar je vseskozi ena največjih nadlog v tej občini. Pričakujejo namreč, da se bo število zaposle- nih s srednješolsko izobrazbo povečalo za 7,4%, z visoko kvalifikacijo in kvalifikacijo za 6,9'Vb, delavcev z visoko in višjo izobrazbo pa bo več kar za 20,7% ali natančneje od 87 do 105. Pri takšnem stanju se bodo seveda zvečali tudi osebni dohodki in sicer naj bi se nominalno pK>večali za 8,9%, realno pa približno za 3,5%. Glede na predvideno rast za- poslenosti se bo zvečala tudi produktivnost in sicer za 8,1%, če hočejo doseči porast družbenega proizvoda v gosjx)- darstvu za 15%, medtem ko se naj bi produktivnost celot- nega gospodarstva realno povečala za 4,4%. Kot načrtujejo orgunizacije združenega dela, se bo druž- beni proizrvod v tej občini pK)večal nominalno za 21,2%, v celotnem gospodarstvu občine pa po grobi oceni za 16,9%. MILENKO STRASEK 16. stran — NOVI TEDNIK St. 4 — 26. Januar 19?^ KISLE CENE FISE JOŽE PETEK Kmetovalcem priporočamo, naj se pogodbeno in dohodkovno povezujejo z živilsko industrijo in trgovino. Neka- teri pa kar naprej delajo tako, ko da Jim ni mar zaupanja teh kmetovalcev, čeprav brez njega ne more biti sodelo- vanja, ne organiziranega pridelovanja in ne prodaje. Zastopniki sadjarjev in trgovcev so se pri poslovni skupnosti za sadjarstvo Slovenije v septembru dogovorili, da bo odkupna cena prvovrstnih jabolk iz plantažnih sadovnjakov 5,40 din za 1 kg. Trgovina je taka jabolka pro- dajala na drobno po rmjveč 8,15 din. Za drugovrstna jabolka in za stare sorte so določili za 20 do 30 % nižje cene. Ko so bila jabolka obrana in sprav- ljena v skladišča, pa so odkupno ce- no zvišali na 7,15 din, da bi lahko tudi prodajno v trgovini zvišali na 12 din. V eiiakem razmerju so zvišali cene jabolk slabših kakovosti. Nove cene jabolk je sicer evidenti- ral — pomeni, da se je z njimi stri- njal — tudi zavod za cene SR Slove- nije. To pa še ne pojasnjuje, zakaj ta- ko veliko zvišanje. Kaj naj rečejo k te- mu tisti sadjarji, ki so svoj pridelek prodali prej, že ob obiranju? Prodali so ga v dobri veri, da bodo v nasled- njih mesecih odkupne cene zvišane le za toliko, da bodo plačani stroški skla- diščenja. Ali jim bo kdo plačal razliko med takratno in novo odkupno ceno? če ne, bodo pri vsakem kilogramu zgubili okrog poldrugi dinar. Ne le zasebni sadjarji in kooperanti, tudi tisti, ki pridelujejo sadje v družbenih nasadih, če nimajo lastnih hladilnic, da bi lah- ko čakali na ugodnejše cene. Morda se bo ob tem kdo spomnil na dohodkovne odnose, če sadja ne bi prodali za določeno ceno, temveč bi se dogovorili za delitev izkupička v trgo- vini, menda ne bi bili prikrajšani. To bi veljalo le za tista jabolka, ki bi jih trgovci prodali po 11. novembru, ko so začele veljati višje cene. Veliko jabolk pa je bilo prodanih že prej za ozimnico in tudi v trgovini na drobno. Izkupiček je bil veliko manjši. Za taka jabolka ni mogoče terjati razlike, saj so bila že prodana porabnikom. Rizič- nega sklada, s katerim bi izravnavali tako določanje cen, pa nimajo. To je le eden izmed primerov, da trg gospodari z nami in ne mi z njim, kot bi radi z načrtnim gospodarstvom. Tisti, ki naj bi usmerjali trg, se raje prilagajajo trenutnim razmeram, ko da bi načrtovali dolgoročno. Ali niso vedeli, da so lani sadov- njaki v zahodno evropskih državah slabo obrodili? Ali zakaj tega niso upoštevali že v septembru, ko so se dogovarjali za prve odkupne in pro- dajne cene sadja? Površnost ali kaj hujšega? Posledice niso tako malenko- stne, da bi se pred sadjarji lahko opravičili le s prijaznim nasmehom, češ človek ni nikoli dovolj pameten. Tudi pred porabniki sadja menda ne. Pa se še čudijo, zakaj jim ljudje bolj ne zaupajo. AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV IZKUŠNJE PRI DELU MLADIH V SLOV. KONJICAH v konjiškem aktivu mladih aadružnikov je okoli sedem- deset članov, ki več ali manj vsd pridno delajo. To smo la- hko ugotovili že v dveh prejš- njih sestavkih izpod peresa naše dopisnice Ide Tepej, ki je avtor tudi današnjega, za- ključnega članka. Da bi pojasnili vse, kar nas zanima, povabimo razne pre- davatelje, poznavalce posa- meznih področij. Imeli smo predavanja o herbicidih, o ravnanju in vzdrževanju mo- torne žage, varstvu goz- dov pred požari pa o varnem delu s traktorjem ter o ora^ nju z njim. Dekleta, bodoče gospodinje, izobražujemo v gospodinjskem tečaju, ki je bil pretéklo leto v Zrečah. Kar 88 ur so dekleta spozna- vala skrivnosti velikih kuhar- skih mojstrov. Da bi prepričali mlade, ka- ko pomembna so nova dog- nanja v kmetijstvu, smo po- sejali pet novih vrst pšenice in šest koruae na poizkusnih parcelah pri mladincih. Na teh parcelah smo uxx)rabljali tudi nove herbicide. Preizku- šali smo jih na šestih mestih. Kmečki mladinci imajo sko- raj vsi doma traktor s prik- ljučki, le ravnanje z njim je prejkone docela površno. Da bi se naučili orati, piše Ida Tepej, smo izvedli tekmova- nje v spretnostni vožnji in v oranju. Ekipa treh najboljših je šla na odročno tekmova- nje v Žalcu, najboljši pa v Krško, kjer je bilo republiško tekmovanje v oranju in spret- nostni vožnji. Tudi v druge kraje gremo pogledat, kaj bi se lahko na- učili. Lani smo bili na avstrij- skem Koroškem pri mladem kmetu, ki redi prašiče in siM- ra koruzno zrnje. Zelo zanimiva je bila tudi anketa Kaj vem o kmetijstvu, ki smo jo organizirali zato, da bi ugotovili, na katerem po- dročju smo najbolj bosi. Ugo- tovitve nam bodo kažipot za strokovno izobraževanje v bo- doče, bile pa so zelo koristne že v preteklem letu. Pri naših naporih nam pomaga naša za- druga, delno pa tudi gozdiïl obrat GO Celje in pa kmetij- ski sklad pri občanski skupš- čini. Menimo, zaključuje pisa- nje Ida Tepeij, da je takšno strokovno delo za mladca kmeta pomembeno in da bo denar, ki ga vlagamo, rodil bogate sadove. (KONIX?) MELIORACIJA IMENSKEGA POLJA ZEMLJA JE DRAGOCENA Z OSUŠITVIJO PRIDOBILI 150 HA RODNE ZEMLJE Zemlje, ki bi jo s pridom uporabljali v kmetijske na- mene, je čedalje manj. Kme- tijstvu so v glavnem preosta- la le še manj rodovitna, tu- di zamočvirjena zemljišča in logična posledica tega je, da so predvsem v zadnjem ča^ su kmetijci začeli premišlje- vati, kako ta zamočvirjena zemljišča osušiti in jih name- niti izkoriščanju. Precej uspehov so na tem področju dosegli na konji- škem območju, pa še tu in tam, medtem ko drugje bolj аЦ man j razmišljajo o teh možnostih. Precej zamočvirjenih zem- ljišč ima tudi šmarska obči- na, razprostirajo pa se v glavnem v srednjem toku Sotle, od Mestinja pa vse do Bistrice ob Sotli. Največ plodne zemlje bi z meliora- cijami pridobili zlasti na Imenskem FK>lju. Ob toku Sotle je takšnih zemljišč približno okoli ti- soč hektarov, okoli petsto hektarov pa je je na sosed- nji hrvatski strani. Na samem Imenskem po- lju je okrog 250 hektarov za- močvirjenih zemljišč, ki so büa zamočvirjena predvsem zaradi nenehnih poplav reke Sotle. Z zajezitvijo reke pri Vonarju bodo poplave odpad- le in tako bo melioracija upravičena bolj kot kdajkoli. Zamočvirjena zemljišča Imenskega рк>1ја so delno la- stnina TOZD Kmetijstvo Šmarje, delno pa zasebna. V preteklosti so naredili ne- kaj poizkusov, da bi zemljo vrnili kmetovalcu v рк>1по iz- koriščanje, a so se poizkusi zaradi nenehnih poplav v ce- loti izjalovili. Z vonarskim jezom se t>o položaj, kot smo že omenili, docela spremenil in kmetij- ska zemljiška skupnost ter TOZD Kmetijstvo Šmarje že načrtujeta osuševanje Imen- skega polja. Kmetijska zem- ljiška skupnost je že pred časom naročila izdelavo na- črta za osušitev 150 hektarov zemljišč na Imenskem polju, skupaj s Hmezadom pa pri- pripravljata vse potrebno za ustanovitev melioracijske skupnosti kmetov, kar je po- goj za udeležbo na natečaju pri odboru za melioracije Zveze vodnih skupnosti Slo- venije. Melioracije bodo povečale zemljiški fond m pripomog- le k večji produktivnosti, osu- ševanje na Imenskem polju pa bo prineslo še večje mož- nosti za razvoj živinoreje v Obsotelju. MILENKO STRAŠEK NOVOST IZ FRANCIJE: KROMPIR BREZ MOTIKE Po novem lahko pridelujemo krompir brez okopa- vanja, obsipavanja, brez uničevanja plevelov in škod- ljivcev. Po dc^ovoru s kolegi iz Hmezadovega glasila Hme- ljar j vam tudi tokrat v celoti ix)sredujemo prispevek iz njihovega glasila, ki bo prav gotovo zanimal vse prebivalce kot praktičen nasvet, če pa to ne, pa vsaj kot zanimivost. Bodoče krompirišče ni treba preorati, dovolj je, če ga p>oravnate s krožno brano ali pa tudi navadno. Medvrstna razdalja polaganja krompirja na zemlji je 50 do 60 cm, v vrsti pa približno 30 cm. Položen krom- pir pokrijemo s senom, slamo in dobro preležanim gnojem okrog 10 cm na debelo. Prav je, da sta slama in seno že strohnela, ker bi za sveže šlo preveč hran- ljivih snovi na račun Icrompirja. Gtomolji morajo biti stalno pokriti, ker na soncu pozelenijo. Pod slamo ali senom ima rastlina enakomerno vlago skozi vegetacijo in tudi 2—3 stopinje višjo toploto tudi ponoči. To krom- pirju zelo dobro de. S tako njivo nimamo nič dela do pobiranja krom- pirja. Odpade vsa obdelava, zaščita proti plevelom in škodljivcem. Pravijo, da se takšne njive izogne celo koloradski hrošč. Ko pa krompir dozori, ga samo odrgnemo in pobiramo čisto čistega brez zemlje tudi ob dežju. Pravijo, da je neki Francoz »posadil« krom- pir na 4,5 kv. m, jeseni pa ga je dobil celo 50 kg. Se- veda je količina pridelka odvisna od kombinacije in količine gnojil. Pri nas so tako poskusno pridelovali krompir na IPK Osijek v Našicah. Kdor ima pri nas malo žilice za p>oizkuse, bo IK>- ložil krompir na prekopano zemljo v vrtu in naredil tako, kot je opisano, potem pa radoveden opazoval in čakal pridelek. Veliko sreče! POZNAMO ČEBELJE PROIZVODE? PIŠE IVAN RAK Kot čebelji pridelek nam je bü do nedavnega znan predvsem le med. V zadnjem času pa se uveljavljajo še drugi: matični mleček, cvet- ni prah in zadelavina (pro- polis). Stalno uporabljamo tu- di že vosek in to v industriji in gospodinjstvu. Sest televizijskih oddaj »Krilati fai-macevti«, ki jih je pripravUa sarajevska te- levizija,'je zelo povečalo za- nimanje za čebelje proizvode. Zvedeli smo to, kar bi mo- rali že dolgo poznati. Kdor je navedeixe televizij- ske oddaje pazljivo sprem- ljal, teh pa je bilo veliko, je lahko ugotovil, da ostaja naraven, pristen med še ved- no tisti proizvod čebel, ka- terega zdravilni učinek je v celoti raziskan. Zato bom danes nekaj več povedal prav o medu. Naš človek ve o zdravilno- sti medu dovolj. Znan mu je način uporabe, znana zdra- vilnost, znana koristnost za doraščajoče, znana primer- nost uporabe medu namesto sladkorja itd. Toda, zahteve oziroma že- lje porabnika medu so zelo različne. Na splošno najbolj cenimo cvetlični med, svet- lejšega bolj od temnejšega. Med grenkega okusa odkla- njamo. Tekoč med nam je ljubši, kot kristaliziran. V glavnem pa je vse to napač- no! Cvetlični med bi naj bil ob predpostavki, da je zbran na cvetlicah, ki so že tako zdravilne, najboljši. Tudi v zdravstvene namene. No, pa recimo, da je tako. Toda, kje danes dobiti čist ali vsaj pretežno čist cvetlični med? Pogoji za pridelovanje čiste- ga cvetličnega medu so če- dalje slabši (manj paš na cveticah, ker po gnojenju ra- sejo pretežno trave in to v sodobnem kmetijstvu želi- mo!). Ker naberejo čebele manj čistega cvetličnega me- du, se čas za jemanje medu podaljša, sledijo paše na dru- gih rastlinah in med je po- mešan. Ni rečeno, da cvetlič- nega medu ni več, toda, upo- števajmo navedeno. Razen te- ga slovenski čebelar ne sledi dogajanjem v svetu in ne upo- števa, da se čisti med pri- dela le v ustreznih panjih, to je v panjih z nizkimi me- dišči, za čemer stremi ves napreden čebelarski svet. Bar- va pri medu na splošno ne Igra važne vloge. Gozdni me- dovi so temnejši, pa zato nič slabši, ponekod so še bolj cenjeni. Okus medu mnoge prevara. Odklanjamo na pri- mer grenkega, četudi je za zdravilne namene najboljši. Grenak okus kostanjevca je po cvetnem prahu, ki ga vse- buje mnogo več, kot med od drugih cvetic. Kupci medu odklanjajo kri. staliziran (strnjen) med. To- da, vsak naraven med nam- reč prej аЏ,51еј kristalizira. Vsi pa med uživamo zaradi zdravja aH kot hrano. Zato vedimo, da je kristaliziran med povsem enakovreden te- kočemu. Vsalio spreminjanje, popravljanje me>du, njegovi kakovosti lahlio samo ško- duje. Res je, da kupec najraje ' vidi lep, tekoč med. Ker pri- dobivamo pri nas pretežno mešane medove, ki jah čebele bero na različnih cvetlicah, se ti posamezni medi v ko- zarcu ločujejo. Nekateri se- stavni deli medu postanejo tekoči, drugi zrnati, tretji se nabirajo na dnu, kar vse preu moti kupca-porabnika. Poseb^ no opazno je to na pomlad, ko postaja topleje. Kupec me- du je p^pričan, da je kupü narejen med, med z dodat- kom sladkorja itd. Laiku naj bo pri nabavi medu osnovno vodilo, da je kupU med pri poštenem, vestnem čebelar- ju. KONJICE: POVEČANA SKRB ZA GORSKE KMETIJE Resolucija o družbenoeko- nomskem razvoju občine Slo- venske Konjice za letošnje leto izhaja iz smernic druž- benega načrta razvoja v sred- njeročnem obdobju do leta 1980. Od tod izhaja tudi osnovna naloga, ki naj bi jo v prihodnje hitreje in do- sledneje uresničevali na pod- ročju kmetijstva. Predvsem bi radi pospešili proizvodno sodelovanje med kmetovalci zasebniki in kmetijsko za- drugo, ki doslej ni dajalo takšnih rezultatov, da bi z njimi lahko bili v občini za- dovoljni. Zlasti velike so možnosti sodelovanja pri pro- izvodnji govejega mesa in mleka. Obenem s tem pa v ko- njiški občini predvidevajo znaten razvoj vinogradni- štva in sadjarstva, želijo pa še povečati proizvodnjo se- na in ostalih krmnih rastlin. S tem bi zagotovili osnovo za izboljšanje živinorejske proizvodnje. Posebna skrb v naslednjem dveletnem obdobju srednje- ročnega načrta pa bo veljala preusmeritvi gorskih kmetij in s tem tudi razvoju kmeč- kega turizma, ki ima na tem koncu velike možnosti razvoja, saj bi ga glede kon- figuracije in specifičnosti te- rena mimo lahko postavili ob bok Zgornji Savinjski dolini. Precej bo k temu pripomogel nadaljnji razvoj turistično rekreacijskih ob- jektov na Rogli. DAMJANA STAMEJCIC ŠENTJUR:POBOČJA SO OŽIVELA Težko pričakovani sneg, ki je zapadel ravno ob pravem času — na pragu šolskili po- čitnic, je omogočU, da so tu- di na osnovni šoli Šentjur or- ganizirali smučarsko šolo. 140 otrok so razvrstili f>o težav- nostnji skupinah in jim za vadbo oskrbeli 7 smučarskih vaditeljev. Prav je, da so na šoli po- skrbeli tudi za tiste učence, ki jim starši ne morejo 1ш- piti drage smučarske opreme. Na šoli so torej nabavili 30 parov smuči in prav toliko čevljev. Ker v saniam Šent- jurju ni primernih smučišč, saj takih z vlečnicami ne, se bodo smučarji vozili na God- te, Pohorje ali Celjsko kočo. Tečaji smučanja bodo trajali ves prvi teden počitnic. V na- slednjem tednu pa bo steikel tečaj še za odrasle. Tovarna ALFOS bo za svoje člane or- ganizirala poseben tečaj smu- čanja. Tako se torej šentčurci vo- zijo na bele poljane na smu- čišča izven svojega kraja. Smučarska vlečnica na Pod- grad je pred leti nehala ob- ratovati in ker tudi vremen- ske razmere v zadnjih letih niso bile najibolijše, se ni ni- hče pobrigal, da bi jo spusti- li v tek in da bi jo seveda popravili. Skoda. ES St. 4 — 26. Januar 1978 NOVÎ TEDNIK — stran ti ŠENTJUR ENA SAMA VELIKA DRUŽINA SMO, PRAVIJO DIJAKI Čeprav ob glavna cesti, je, vsaj tako se včasih zdi. Kme- tijska šola v Sentjurjiu ne- kam odmaknjena. Le malo- kdo, ki se pelje tam mimo se z mislimi ustavi m stari- mi zidovi dveh zgradb. Pa vendar teče za njimi pisano jD prijetno življenje mladih Xjiudi. Dekleta, ki obiskujejo dvoletno šolo, so prišle sem s trdnim namenom, da si po končanem šolanju prixiobijo poklic kmetovalke-goepodinje. Fantje ixDstajajo pravi kmeto- valci. Pred dnevi so se na naše trkanje široko odprla vrata majlme zbornice in kaj kma- lu smo dobili iizmed učmk dve prijetni sogovornici. Kramljamo o tem in onem. O pouku, o odločitvah in na- črtih, o predmetniku in kuJ- tumo-ffiibavnem življenju, ki teče na šoli. Prijetno domače je- Vida Pikelj obiskuje 11. let- nik. Se eno polletje torej in postala bo, kar.si je želela In izbrala: »Rojena sem na kmetiji. Skupaj z zemljo sem zrasla in z vsem srcem sem navezana nanjo. Ce bi mo- rala še enkrat iizbirati poklic, bd prav gotovo sipet pristala na tej šoli. Po končanem šo- lanju bom citala na kmetiji. Doma sem pri Cemšeniku, v Doberlovem. Z učenjem ni- mam težav. Vsak predmet imam po svoje rada. Vem, da nič ni odveč in da mi bo mor- da nekoč prav vsaka malen- kost koristila pri delu. Naš umdk je zares pester. Učimo se vrtnarstva, strojništva, ži- vinoreje, gospodinjstva, kro- jenja, pletenja, šjjvanja, kvač- kanja in še bi lahko našteva- la. Ras, veliko se naučimo in zato sem prepričana, da bo- mo vse, prav vse, dobre kme- tice in gospodinje. Med po- čitnicami bom šla domov. Šiva- la bom in pomagala na kmetiji. 10 ha zemlje imamo, živino in v kooperaciji še kokoši. Dela čez glavo. Dolgčas mi ne bo. I^ravzaprav mi nI ni- koli dolgčas. Ne doma in ne tu, v šoli. Treba si je pač naj- ti delo ali kakšno dmgo za- poslitev, da čas koristno mi- ne. Preden končam šolanje, bi Se rada naredila izipit za traktor, prav gotovo mi bo tudi ta nekoč koristil.« Vidina in naša sogovornica Nada Brajc je prišla v Šent- jur iz Podbrezja pri Kranju. Kako se je znašla v drugem okolju? Pravi, da s tem ni bilo nobenih težav, saj so v internatu deklet z vseh ve- trov. Različna narečja rn dia- lekte govorájo, ampak zdaj se med seboj že razumejo, če- prav vsaka »vleče« po svoje. Tudi Nadi je bilo verjetno že ob rojstvu zapisano, da si bo izbrala poklic kmeto- valke. Doma je s kmetije in med štirimi dekleti, kolikor jih je pri hiši, si je le ona izbrala ta poklic. Pravi, da je zadovoljna. »Glede na to, da obiskujem prvi letnik, lahko rečem le to, da nimam nobenih težav ne pri pouku in ne pri vklju- čevanju v kolektiv. Pri nas se vsi dobro razumemo. Kot ena sama velika družina smo. Znamo ïffisluhniti drug dru- gemu in to se mi zdi še po- sebej pomembno. Tudi vrsto izvenšolskih dejavnosti imar mo, s katerimi izpolnjujemo svoj prosti čas. Sodelujem pri šolskem športnem društ- vu. Dekleta imamo tudi no- gometno ekipo. Imamo tudi folklorni krožek, ki ga vodi Drago Jančjč. Na^jprej smo se naučili belokranjskih ple- sov, zdaj i>a začenjamo s koz- janskimi. Z veseljem se lote- vamo tudi priprajv na različ- ne proslave in praznovanja. Že zdaj pripravljamo izdelke za spomladansko razstavo, ki je vsako leto na šoli. Kot za- nimivost s te šole naj povem Se to, da se po končanem šo- lanju nmogi dijaki vključijo v društvo absolventov te šo- le. Tako vzdržujejo stik s šolo, predavatelji in se spo- znavajo z novostmi na šoli. Skupno nato odhajajo na raz- ne izlete in kmetijske razsta- ve.« Kaj več je pravzaprav tež- ko dodati. Morda le to, da na šoli, ki je stara, nefunk- cionalna in vse bolj tesna, ži- vijo dijaki in predavatelji v prijetni slogi in razumeva- nju. MATEJA PODJED Vida Pikelj Nada Brajc SIGMA ŽALEC Delovna skupnost skupnih služb vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih nalog: 1. vodenje finančnega knjigovodstva 2. vodenje stroškovnega knjigovodstva 3. materialni knjigovodja 4. opravljanje administrativnih del samoupravnih organov in DPO 5. gospodar, kurir, kurjač POGOJI: pod 1. in 2. se zahteva višja šola ekonomske smeri s 4-letnimi delovnimi izkušnjami ali srednja eko- nomska šola s 6-letnimi delovnimi izkušnjami in od tega 2 leü na vodstvenih opravilih pod 3. se zahteva ekcmomski tehnik z 2-letnimi de- lovnimi izkušnjami pod 4. se zahteva administrativna šola z 2-letnimi delovnimi izkušnjami pod 5. se zahteva poklicna šola kovinske stroke z 2-letnimi delovnimi izkušnjami in vozniškim izpi- tom B kategorije. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju p<^o- jev, naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: »SIGMA« Žalec, Pečnikova 1 — komisiji za delavna razmerja. Osebni dohodek po pravilniku. Uspešen program razvoja ter višja stopnja predelave in finalizacije v ŽELEZARNI ŠTORE narekuje jratrebe po sodelavcih, zato vabimo k sodelovanju: TOZD mehanske obdelave — več KV strugarjev, rezkalcev in orodj'arjev TOZD vzdrževanje — več KV strojnih liljučavničarjev, stru- garjev in inštalaterjev TOZD livarna — več KV livarjev ter — več delavcev za priučitev v livarstvu Tovarna traktorjev v izgradnji — več KV avtomehanikov, strugarjev ključavničarjev in — več delavcev za priučitev na obdelavi in montaži TOZD jeklarne in vaijarne — več KV valjavcev, ključavničarjev in strugarjev ter — več delavcev za priučitev v valjarstvu in jeklarstvu TOZD energetika — 2 dipl. elektronika za merilno službo DSSS — dipl. ekonomista za kadrovski sektor — dipl. ekonomista za finančni sektor — dipl. stroj. inž. za sektor za n^ovogradnje Vabimo vas, da se zaposlite na ustreznem delov- nem mestu, kjer se boste laliko osebno izpopolnili in uveljavili. Pred zaposlitvijo si lahko ogledate obrate, kjer do- bite tudi vse potrebne informacije. Zglasite se laliko osebno vsak dan ali pismeno, v kadrovskem sek- torju Železarne štore. EDINO STEPSKO JEZERO EVROPE Edino stepsko jezero v Evropi je Neusiriler See, na moji med A^trijo in Ma- džarsko na Gradiščanskem. Gradiščanski Hrvati torej ž.l- vijo ob jezeru, katerega po- prečna globina je meter, naj. večja pa štiri metre. Kadar ga veter naj'bolj razpüia, me- ri jezero 356 kvadratnih ki- lometrov, sicer pa je manjše. Jezero obdaja štiri kilometre širok pas ločja. Na tem jeze- ru prirejajo tudi edinstveno tekmovanje. Prečkajo ga peš — plavanje tekmovalca dis- kvalificira. OSNOVNA ŠOLA GRIŽE išče Šoferja D kategorije za polovični in deljeni de- lovni čas. Nastop dela po dogovoru. Prijave v 15 dneh po ob- javi. Kulturna skupnost občine CELJE razpisuje prosta dela in naloge računovodje — administratorke pogodbeno razmerje (2 do 4 ure opravila dnevno) Vlogo naslovite na: Kul- turna skupnost občine Ce- lje, Muzejski trg la/III. Razpis velja do zasedbe. 18. stran — NOVI TEDNIK St. 4 — 26. Januar 19?^ KS ŠENTJUR —TRG BO ŠENTJUR MESTO? POSLUH KRAJANOV ZA SVOJE OKOLJE Krajevna skupnost Sentjur- trg s svojimi 2300 prebivalci se liitro širi in razvija. Po- sebno minulo leto smatrajo v tej krajevni skupnosti za izredno plodno. Vsega na- predka pa brez velikega pri- zadevanja krajanov ne bi bi- lo. Prav po zaslugi krajanov, ki so prispevali 50% predra- čunskih sredstev, je zdaj na območju Šentjurja precej ulic asfaltiranih. Poleg rednega sa- moprispevka plačujejo kraja- ni še prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Vse lepšo podobo dobiva predvsem soseska Pešnica. Tudi tu so na pobudo kra- janov in s pomočjo njihovih sam&pris{>evkov asfaltirali tri ulice. Prebivalci Šentjurja znajo prijeti tudi za lopate in tako so z udarniškimi ura- mi olepšali okolje in asfalti- rali domača dvorišča. Stanovalci blokov so se ze- lo razveselili cestne razsvet- ljave v predelu Pašnice. Zdaj Cestno podjetje nadaljuje z gradnjo ceste iz Šentjurja proti Jakobu, kjer bo, kot vse kaže, letošnji praznik občine. Za plavalnim bazenom na- črtujejo gradnjo stadiona, ki bo med mnogimi zelo dobro- došel. Prav tako tudi motel in blagovnica v samem Šent- jurju. Do leta 1980 želijo v tej krajevni skupnosti asfal- tirati vse ulice in jih tudi osvetliti z javno razsvetljavo. S pomočjo prizadevnih kra- janov se bo torej krajevna skupnost šentjur-trg še na- prej hitro razvijala. Tako ob- stajajo vsi izgledi in možno- sti, da bo tudi šeiatjur po- stal mesto. MP V knjižnici Kultumegra centra v Velenju je bilo tretje srečanje »malih vokalnih skupin«. Od devetih prijavljenih jih je nastopilo šest in sicer kvartet Fraiikolovčani, vokalni kvartet 12 Rogaške Slatine, dekliški kvintet KUD Bukoviqa, žalski vokalni kvintet KPD Svoboda o letu 1871 v Laškem več hiš in Ewsestev. Staroavstrij- ski vodiči so gostišče ime- novali tudi »Milch—Mari- andl« (Mlekarica Marian- ca), ker je bilo gospodi- nji ime Marijana. Danes so v hiši stanovanja. Severno od podjetja »EL. KOV« je prostorna hiša s stopniščem s ceste. Tu je bila kmalu po zgraditvi ceste (1824) gostilna (14). Najprej jo je imela dru. žina Martini, nato Trbovc in od leta 1927 družina Plazniikovih. Gostilna je obratovala do leta 1941. Zdaj je hiša obsojena na rušenje, ker tik ob njej nastaja nova proizvodnja hala »ELKOV«. Zasuknimo se zdaj za 180 stopinj in se pri la- ških toplicah podajmo pod železniškim podvo- zom na drugo stran de- berske doline. Tam je vL la >vHum«. Tu Je büa ne- koč točilnica buteljčnih vin (15) in kavarna. Po prvi svetovni vojni so ob- rat podrli. Na kraju, kjer stoji vila »Debro« je bila pred iz- gradnjo toplic mala go- stünica v kmečkem slo- gu (16). Naš izlet bomo končali v Spodnji Rečici. Pri ka- pelici v desno je na bregu domačija sester Jenčiče- vih. Tu je imela Marija šoter v začetni dobi laških toplic kavarno in kasneje točilnico vin (17). Imela je lastne vinograde v Str. mici. Gostišče Je imelo vediko vrtno uto v zelenju in zveneče ime v nemšči- ni, ki je v prevodu glasi- lo: »Kavama pri Marijinih solzah na Rožnem griču«. Gospodinja je büa prava modna dama tistih časov in k njej so hodüi naj- bolj imenitni gostje laških toplic. Poleg vsega druge, ga je nudila gostom speci- aliteto: kislo mleko z aj- dovim kruhom. Ko je go- spodinja po poroki šla v svet, je gostišče zamrlo. Prišli so do poslopja, kjer je direkcija TIM, bivša rudniška uprava. Tu so posestniki šavsi že v 17. stoletju imeli gostüno (18), pristavo in vinograd, ob potoku pa nüin in ža- go. Zadnji šavsi so bili tudi prvi lastniki gostišča »Hum« v Laškem. Leta 1862 so posestvo v Reciçi prodali Horjaku, ta pa ga je prodala trgovcu Her- manu, Herman cestnemu nadzorniku Muršiču, sled- nji pa premogokopni dru- žbi, ki je podrla dvostran- sko stopnišče s ceste in uredila stranski vhod т stavbo, kot Je še danes. Se ena gostilna je tu blizu. Pri odcepu ceste na Smohor je onstran mostič- ka hiša, kjer Je bila od le- ta 1922 gostilna družine Trbovc (19) in katere lastnik je danes Viljem Guček iz Dobja. Tako. Opravüi smo ob- hod gostišč po desnem bregu Laškega in sicer od Debra do Strmice. Našteli smo devetnajst gostišč, ki so delovala od 17. stoletja naprej do današnjih dni. 3 Pohitela je na desno v gozd, kjer je Šumljal potoček, in napolnila kanglico z vodo. Te mu je dala piti, potem je pomočila ruto v njo, jo ožela, zložila in mu mokro položila na srce. Tri, štiri mi- nute so minule in starček je zasopel: »O, bog, zdaj mi bo srce obstalo!« »Nikar se ne bojte, oče,« je opominjala, »bolje vam bo. Srce vam že bolj mirno bije.« »Da, da, laže mi je zdaj. Hvala bogu! Bog ti povrni! Ti si dobra.« »Kako vam je pa prišlo?« »Moj bog, kako? Leso sem prišel popravljat, da bi živina ne mogla uhajati. Pa mi je srce začelo tako razbijati, kar smo od sebe.« »Vročina pa.delo vas je dalo.« V tem hipu je čula, da nekaj lomasti in po hribu dol je pritekel Tevž,- Dvornikov sin. Ze od daleč je vpil- »Za božjo voljo! Ali se je očetu kaj zgodilo?« »Nič, nič!« ga je mirila Marta. »Slabo jim je postalo: zdaj pa je že bolje.« Tevž se je pognal čez leso in obstal pred njima. Velik in zrasten je bil, svetle, kodrave lase je imel. Male brke in modre oči. Sklonil se je k očetu in ga v strahu vprašal: ■ »Oče, kje vas boli?« »Zdaj nič več,« je šepetal stari, ki se je medtem dvignil. »Samo slab sem.« »Mislil sem si, da se je moralo kaj zgoditi, ko vas tako dolgo ni bilo. Zato sem šel gledat.u »Hudo je bilo. če bi Zvonikove ne bilo, bi bil umrl.« »Ne, ne,« je ugovarjala Marta. »Srce se je raz- burilo — zaradi tega pa še ni treba umreti.« »Kako ti je že ime? Marta si, kajne? Ti si mi pomagala; znaš kakor doktor. Tevž, zahvali se ji!« »Bog ti povrni, Marta,« je dejal mladi mož. »če bom jaz kdaj mogel tebi ali tvojim kaj dobrega storiti, iz srca rad bom storil.« »Saj vendar ni vredno besede,« se je branila Marta. »Saj je krščanska dolžnost, da pomagamo bližnjemu, kadar je v stiski. Vsakdo bi bil to storil. Zdaj pa morava očeta spraviti domov, da si bodo mogli počiti,« »Oče, na hrbtu vas bom nesel,« je rekel sin. »Tevž,« je rekel oče in na jok mu je šlo, »kaj bi počel brez tebe!« »Nošnja bo za očeta prehuda. Laže jim bo, če jih peljeva,« je menila Marta. Snela mu je obkladek, ožela ruto in jo zataknila za pas. Začudno jo je gledal Tevž. Potem je pomagal očetu pokonci in ga krepko podprl. Marta ga je pri- jela pod drugo pazduho in tako sta ga počasi peljala po travniku gor. Dvorniku je bilo 60 let, prisodil bi mu jih pa 70. Nekoč je moral biti postaven mož, zdaj pa je bil sključen, lasje in brada so mu bili beli in lice mu je bilo polno gub. Večkrat so morali počivati. Tedaj je stari vprašal: »Marta, kakor pravi doktor si! Kje si se tega naučila?« »Saj vendar nič ne znam,« je odgovorila. »Ena mojih bratrank je usmiljenka. Poleti je prihajala k nam na počitnice in mi je o boleznih pripovedovala. Veâkrat sem šla z njo h kakemu bolniku in tu mi je kazala, kako je treba bolnikom streči-« »Rada jim strežeš, kajne?« je poizvedoval Tevž. »Res, rada! Lepo je, ako more človek človeku pomagati.« Tevž se tega odgovora ni razveselil; bogve, ka- kšnega je pričakoval. Ker je postala pot ožja, je stari prosil: »Tevž, naj Marta, naj me sama pelje. Ti me pretrdo držiš, ona ima bolj rahlo roko.« Sin je ubogal in čudno! — Zdaj je šlo hitreje. Od zadaj je videž Tevž, kako nežno je Marta držala očeta in kako varno in krepko se je opiral na njo. Pogledi so mu ves čas viseli na ljubki dekletovi po- stavi. Po kakih 20 minutah so prilezli na vrh na Dvor- nikov dom. Ker so bili vsi v travniku, ni bilo niko- gar doma. Marta in Tevž sta spravila očeta gor v izbo, pa sta mu morala dolgo prigovarjati, da je hotel v posteljo. Z žganjem mu je Marta krepko odrgnila noge, dala mu je požirek spiti, nato pa na- ročila, naj počiva in, če le more, naj zaspi — potem jutri ne bo več nobenega sledu o današnji nezgodi. Da bi se ognila starčevi zahvali, je prijazno poz- dravila in naglo odšla. Spodaj jo je povabil Tevž v »hišo«. To je bila velika, lepa soba. V kotu je stala mogočna javorova miza, nad njo je visel križ, na obeh straneh pa dolgi vrsti svetlih podob. Skozi pet okenc je sijalo sonce. Stara lesena ura, ki je segala skoraj od vrha do tal, je počasi tiktakala. »Kako lepa je vaša hiša!« se je zavzela Marta. »Tako lepa naša ni«. »A res?« se je namuznil Tevž. »Ali ti smem kaj prinesti? Mleka in sira morda?« »Ne, ne,« se je branila, »moram domov. Imamo krojača in ob štirih jima moram malo južino dati-« »škoda, da ne utegneš vsaj toliko ostati, da bi še šla na očeta gledat! Kako se ti zdijo?« »Ali jim večkrat tako pride?« »Ze! In ponoči večkrat tožijo, da sape ne do- bijo.« »Ali ste že kaj kakega zdravnika mprašali?« »Da! Nekaj tednov so hodili k temu našemu mlademu: toda pomagalo jim ni nič. Zdaj jih zdravi ona brezniška šintarica.« »Ta? Ta tu ne bo kos. Jaz bi dejala, pojdi z njimi v mesto h kakemu zdravniku!« »Ali misliš, da je tako nevarno?« »Zdaj še ni nevarno, ampak zanemariti take bo- lezni ne smejo.« »Prav praviš. V mesto jih popeljem. Kako je hudo, kadar tako lovijo sapo, pa jim človek ne more pomagati, ko bi tako rad!« »Da, ko bi človek mogel pomagati, ko bi mogel povsod ротадаШл St. 4 — 26. Januar 1978 NOVÎ TEDNIK — stran ti Iz kletke je svet tako velik. Med rešetkami se pora- jajo širjave. Kovina je odzven notranjosti. V ognju so jo žgali, kalili. Postavili pokončno na vodoravni obod in ima zdaj svojo nalogo. Prozaično opravilo ljud- skega sprenevedanja o pravičnosti in zadoščenju. Ima dve strani. Na tisti znotraj, ki združuje sorodnosti te čudne kovinske združbe, se dan nikoli ne prebudi. Zora ostaja zunaj. Popolnoma vseeno je, če kletko obrneš na katerokoli stran, njena notranjost bo ostala nespremenjena. In nič začudenja ne potrebujemo, če se ob predmetih, kot so kletke, zaprti prostori, barake — sprašujemo takoj o tistem dejstvu: zunaj in znotraj. Oboje je prostor, to nas verjetno zbega, četudi bi kdo morda že imel pripravljen odgovor na to uganko, ki je sicer nenavadna, pa vendar ¿g zelo, zelo stara. V. kletki pa je svet tako majhen. $e zvoki se ne mo- rejo poskriti po kotih, kajti tudi koti so majhni, so či- sto navadni kotički, neznatne stvarce, nevredne omem- be. Se tema se skriva v njih, še rešetke s svojimi sen- cami ne marajo zanje. In se zazrem v kot in- vidim svetlobo. Tista mračnost je le namišljena mračnost. Ne maram je, zato je ne sprejemam. S pogledom vrtam vanjo svetlobo, kajti svetloba je energija, ta energija poganja velikanske tibrbine. Te turbine so veliki jezovi, so velika jezera. V teh jezerih spijo tisočlet- na morja, ki so se utrudila in prišla počivat v jezera. Tisočletne živali spijo na dnu, v blato so se zarile, ne- marno nesramne so do sveta, ki ga mi živimo. Niti ža dež ne marajo, ki jim daje hrano. In še nekaj je v teh velikih jezerih; v vsakem je čisto na dnu svetilka, ki ča- ka svojega svetilničarja, da jo dvigne iz tega smrdljive- ga in dušečega blata. Vsak med nami je ta svetilničar. Toda pot do dna tega jezera je zelo dolga. Posebno če si v kletki. Pa čeprav je ta kletka čas, čeprav so rešetke samo smešna prispodoba neke stare obrti, neke daljne pozabe, nekega smešnega cehovskega preigravanja z ljudmi. A to je le njihova zunanja podoba. Prava je da- nes povsem drugačna. Današnja kletka sploh nima sten. Jutranja spalna srajca se je za hip ustavila na zeleni trati. V zraku je bilo čutiti južne vetrove, ki prinašajo vonj Po ognju in dimu, po črni pretorii. Po značilnih blatnih ulicah, kjer še okovi ne bi hoteli ležati v tisoč- letnem suženjstvu. A so ti vetrovi prinašali tudi vonj po praznih slamnatih steblih, ki krasijo vsa neznana kraljestva, ki so že kdaj stopila iz asfalta evropske ci- vilizacije in. včerajšnjega pojmovanja. Ta spalna srajca se je enačila s svobodo, ki je že pred njo tavala po teh zelenih tratah in so jo opevali vsi pesniki, jo utapljali v svoji anakreontiki in se zmerjali s peklenskimi imeni tega stoletja in vseh prejšnjih. Nenadoma se pojavi rdeč, najbrž krvav madež na tej lepi spalni srajci svežega jutra. Pojavi se tam, kjer se rame v lepi, občuteni liniji podaja v roko, kjer se svetloba tako nežno in boleče poigrava z obliko člove- škega telesa, da je to kar otipljivo, da je doživeto kot Velasquez. Tam se je ta rdeči madež naglo razširil in vse je bilo videti, da prihaja po neki daljni žili, po ne- ki daljni poti naravnost iz srca. Velika črpalka je v oto- žni pesmi zapoznele utrujenosti pustila, da je odtekla iz nje ta rdeča tekočina, da se je razlila po beli površi- ni in prižgala številne svetilnike. V tej tišini, ki je ne- mela v zraku, se je oglasila piščau, z dolgim, malce globokim, torej otožnim glasom. Do zavesti še ni prišel. Ko pa je glas še bolj padel, se je dotaknil tudi tistega predela, kjer leži v krvavi in vroči strojnici srce in so vibracije za hip zastale. Tudi vse vzhodne in zahodne poti iz tega rdečega kraljestva so za hip stisnile svoje kantone v strnjeno vrsto zapetih stražarjev, z omejeni- mi pogledi in nevednimi, togimi kretnjami. Glas je zve- nel v tej tišini kot srebro, ki se vsuje mrtvecu iz ust in kane na težko, črno marmorno ploščo. Takrat zaniha- jo zvonovi in na nekem nekdanjem peterburškem trgu se odpre okno in mlada ženska pogleda na trg. Razpu- ščeni lasje sproščeno zavejejo v svežo zunanjo samo, toda zvonovi oznanjajo tudi vonj po kadilu in ogromna kupola bližnje bazilike odpre svoje oči in se rodi dan. Sploh nima prostorske dimenzije, omejitve ali razsež- nosti. Ima samo svojo zakonitost, da preko določenih stvari ne moremo zapluti, ne more zleteti, ne moremo 2 atomi ustvarjati verižnih reakcij, računalnik kljub svoji sposobnosti ostaja le igračka. Današnja kletka je zapisana v težkih knjigah zemeljske oble, je fiksna ideja vesolja, ko smo stopili vanj. Kletka je moda sa- mo okence, skozi katerega pogledaš v jutrišnje vreme. Kletka morda sploh ni kletka. Kaj pa če je čisto na- vadno jabolko, skozi katerega se je prigrizel neznaten črv. Morda je tankovska cev, skozi katero šviga granata in pade v zeleno naročje trave, obleži mrtva, pozablje- na, prekleta granata. Grda starka, s počeno glavo in osivelimi ambicijami sejati smrt izven kletke. Ali v njej sami. Je sploh kakšna razlika. Je v izgubljenem lesku praznega očesa in grdo staro granato prve sve- tovne vojne sploh kakšna razlika? Ali pa med bodečo žfuo in nemo telefonsko številko na drugi strani? Nobe- ne razlike ni v molku in stara granata naj še tako vpi- je in hrešči skozi polomljen zrak, nikoli ne bo dorekla tiste besede, ki bi nas lahko onemela. Potem je vse tiho. Na velikem zelenem travniku se sprehaja v dolgi srajci sveze jutro, s tisto naslado na ustnicah, ki razodeva dolge noči, srebrne ostanke nek- tarja iz velike pojedine nedosanjanega poletja. Kačji pastir je prvi jutranji obiskovalec te dolge srajce, ki opleta med travo in se njeni spodnji robovi družijo s poliiimi, zelenimi sokovi neznanih rastlinskih stebelc. Poigravanje vetra z njihovimi vrhovi ni nič v primerja- vi z vonjem, ki ga širijo čisto pri tleh, da niti ne veš za drobno elektronsko vibriranje v prostoru. Kdaj je že kletka odmišljena iz tega sveta. Tukaj so krila prebod- la zarjo na vzhodu in zdaj režejo atmosfero proti jugu, v tople kraje. V kraje velikih oceanov, temnih in rdečih koral, velikih zvonov na dnu morja, v tistih res velikih morjih, Ш so še večja od tistih, ki prebivajo v jezerih. Mlada žena še enkrat pogleda po trgu, toda nikjer voja- ka, nikjer rdečega huzarja z dolgimi črnimi brki Pov- sod sam mir, nekaj listja po tleh, pa pozabljene stopi- nje v odzvenu težkih verig bojarjev carja Petra. V kletki je čas pozabljen. Ko stopiš iz nje, ali bo- lje — ko te stojijo iz njenega prostora, si v nekem drugem prostoru. Si v modrini očesa tistega, ki te čaka preko ceste, ki te čaka v življenju, pribit na steno lepe rešitve, osvoboditelj, smejoča podzavest. Tako stopiš preko ceste, tam preko, torej nekje daleč ti je ponujena roka. Ta roka ni nujno da je nežna, lepo negovana, niti topla. Samo človeška naj bo, čeprav malo preračun- ljivo k sebi skrčena, pa vendar toliko iztegnjena, da veš, da je namenjena tebi. čeprav je del tistega velike- ga rdečega kraljestva, kjer hrumi črpalka krvavih divi- zij in bataljonov, je dobrodošla, kajti tako kot s črpal- ko je povezana tudi z očmi. Je torej legitimacija, ki žari skozi oči, skozi to modrino, skozi to neskončnost, skozi to življenje, ki poganja tudi drugega. V tem je dragocenost tega stika, te topline, ki se pozneje razgre- je v reaktorje, laserske žarke in podobne pankrte naše vedno opravičljive zavesti. Greš torej tja preko in primeS za roko. In čas se ne ustávi In se pozabljenje ne vrne. Dan visi v zraku, nakovalo bije, giljotina švisne skozi zrak. Tisoč smrti je rodilo tisoč življenj. Na nebu se sprehajajo velikan- ske orgle in dihajo na vsa pljuča. Pod njimi se dviga oblak prahu, kajti veter, ki prihaja iz njihove notra- njosti je orkan vročega plamena, ki vse požge pred se- boj, za seboj pa pušča same zelene preproge, polne življenjskih sokov. Tako se ta smešna pošast vali po nebu in recite, če ne bi bilo zabavno to nekega dne vi- deti tudi na svoje oči 2e zaradi tega, da bi zgorele vse te preklete kletke in stare granate, kajti te dajejo po- tuho tudi novim. DRAGO MEDVED MEDITACIJA Nabiralo se je, kopičilo, mlada učiteljica Mojca ni vzdi-žala. Ta vražji fant ji bo zlomil ždvce, vso jo bo razrval, ponoči spati ne more, prebuja se, v polsnu krili z rokami in se grabi za srce. — Vem, otrok je, pa tudi jaz sem človek. Me sli- šite — človek! Še dolgo je čepela za katedrom in si zastavljala vprašanja: Kdo te je, vraga, poslal v moj razred? Sli- šala sem, o, saj sem vedela, kako predrzen znaš biti, koliko las je posivilo na glavi lanske učiteijiče. Se se spommjam tistega dne. Prišel si, mulèc enajstih''let, predrzno si me pwgiedal v oči. Sprva sem pomislila: Saj si kar fleten fantek! Ti pa si dejal: '' '' — Tovarišica, ste že končali višjo šolo? Ce niste, boste še ob službo. Predrznež, kje si to pobral, kje? Vem, ^ tvoja mati je pred tedni diplomirala na drugi stopnji, oče bo vsak čas doktoriral. Toda, tvoja dva jüi inmta po pet- deset, jaz pa komaj petindvajset. V petindvajsetih letih bom tudi jaz zlezla naprej. Kako bo z mojim napredo- vanjem, mulec, ti ne bom pripovedovala. Tvoja učite- ljica sem. V klop! — Tovarišica, morali bi mi odgovoriti, mene to Sitriiš- no zanima, reče, se kot mokra kura zavleče v ilop in gleda še bolj izzivalno. Učiteljica Mojca si dopoveduje: Brzdaj se, ohrani mimo kri, ne dovoli, da ti uidejo živci. Vprašaj se, od kod fantu ta vprašanja, počemu se ti roga v hrbet, zakaj te gledata starša tako zviška. Kakor da si jima tujka iz devete dežele. Poišči vzrok in razodeta bo vsa resnica. Boš kos nalogi? še malo prej se je zgodilo. Trideset otrok, trideset enajstletnikov, trideset hlastačev po znanju, trideset prizadevnih učencev. Enaintrideseti pa žre živce in tudi roditelj.ski sestanek ni kaj prida zalegel. Pri.šla sta oba, oče in mati, in ko je reva potožila, sta nkrati trikrat ix>udarila. — Tovarišica, učiteljica ste, če je kaj pedagoškega duha v vas. ga boste že ukrotili! Pa ga ni. Ko je vse prekipelo, ko je napravil ne- odpustlijvo predrznost, takrat je zamalinila, roka je padla na rdeča lička, opna nedolžnosti se je v hipu sama pretrgala. Nastal je vik in krik. Roditelja v šolo, ravnatelj skliče komisijo, govori se po vsem naselju: Tovarišica Mojca bo ob službo! Trije so najglasnejši: oče, mati in — ravnatelj. Deset let je o pedagoških, psiholoških in še kakih rečeh molčal. Zdaj pa se je razgovorih Skli- cal je kolektiv, prebral vse o fizični kazni in mlado tovarišico pred vsem pedagoškim svetom lo kraja po- nižal. Svista! je ravnatelj kazalec po zadušnem ozračju zbornice, celo po robu zelene mize je nekajkrat po- trkal, stroge pedagoške oči so tako nevarno izstopile, ko je poudaril. — Tovarišica, ali veste, kaj ste storili? Fi2àèna ka- zen je po zakonu prepovedana. Veste, komu ste to kri- vico napravili? Otroku najbolj ugledne družine! Otroko va starša sta dvajset let člana ZK. Opravljata odgovor- no službo v državni upravi. Izprhajte svojo mlado ш neizkušeno pedagoško vest, če bo v prihodnjem šolskem letu še prazno mesto za vas. Vse mišice so ena sama napeta st-iTJna. Zdaj adaj bo prišel živčni zlom. Ali pKDčemu so kolegice in kolegi umolknili? Kako to, da so sicer v zbornici širne m pikre debate o pedagoški ničevosti ravnatelja. Glejte, naučil se je nekaj pedagoških izrekov tn zsdaj je ko mandant tolikšnega kolektiva. Lizun je, vsakeanu se la- ska samo zato, da bi še dolgo ostal na ravnateljskem stolčku. Komisija za nagrajevanje pa je vstavila v zapisnik: Našemu ravnatelju pol starega milijona za požrtvovalno vodstvo naše šole in veliko razumevanje гза p(.)sameizni- ke v kolektivu. Tovarišica drhti. Najraje bi se pognala iz zbornice in odhitela kdove kam. še je zbrala moč, dvignila je glavo, pogledala tja proti ra\Tiat©lju in skoraj pretdho vprašala: — Tovariš ravnatelj, ali veš, da si pred leij bil nv>j uciteüj? Takrat je bil ravnatelj tovariš Prekoáek. Vse- skozi sem bila dobra učenka. Tebi pa nisem büa sim- patična. Ničesar žalega ti nisem storila, ko si me tako neusmiljeno oklofutal in zapisal ukor. Leta so minila. Končala sem šolo in zdaj sem učitelji-^. Oba sva člana ZK. Pa tudi pretirano užaljena starša sta člana ZK. Ze po tej plati bi morali stvar gledati dnigače. Vem, tiste zaušnice ne bi smela dati. Toda, ü ši md jih dal najmanj deset, i)etnajst. Nisi zaial nehati. Tudi takrat je bilo zapisano, da je fizična kazen prepovedana. Kljiib temu si postal ravnatelj. Meni pa groziš s cesto. Naj- manj dve tretjini učiteljev je proti tebi. Dobri dvé tretjini ti v hrbet kaže zobe. Zdaj si jih zbral, na okó si jih prepričal. Tudi zapisnik bo zlikan po tvoji modi. Jaz pa te pred vsemi vprašam: Ali si komunist, ali si človek? P'rosim, kaj si? Mar si tudi ti v PARTIJI samo zaradi direktorskega stolčka. Komaj petindvajset let imam in sem z veseljem kot učiteljica stopila v raz^ red. Res je, pedagoške akademije še nisem dokončala, zato prejemam tudi manjše osebne dohodke, če sem te kdaj prosila za pomoč, si zafrkljivo odgovoril: No, saj si »končala« šolo, se boš že znašla! In sem se mo- rala. Tudi to vem, kako je bilo z izbiro otrok za moj razred. Morda ti bodo nekateri dali medaljo. Jaz, če bi bila moški, bi ti privoščila nekaj krepkih zaušnic .,, — Preklemana smrklja! vzkipi ravnatelj in prekine sestanek. Razpisi so za vrati. Razumljivo, tovariš rav- natelj bo ostal, mlada tovarišica Mojca pe_ bo najbrž morala potrkati na druga vrata. Ne vem, če se o navedenih učiteljih tudi danes pi- šejo karakterisüke. Ce se, o draga Mojca, gorje ti! DRAGO KUMER 20. stran — NOVI TEDNIK St. 4 — 26. Januar 19?^ Ml IN BODOČNOST: ZDBAVILO ZA OZRAČJE Po njegovem mnenju pretijo veli- ke neprijetnosti predvsem od mnogo prehitrih klimatskih sprememb in pre- komerne otoplitve. M. Budiko pia je prepričan, da lahko na današnji stop- nji razvoja znanosti tn tehnike člove- štvo na zemlji ohrani klimo, ki dì bi- la optimalna za življenje in gospodar- sko dejavnost. S tem v zvezi omenja »zdravilov<, ki so ga sovjetski znanstveniki pred- lagali »za ozdravljenje atmosfere« — vsakoletno izgorevanje po nekaj deset- tisoč ton žveplene kisline v atmosferi. Tako bi se ustvaril v stratosferi ekran kapljic žveplene kisline, s tem pa bi se zmanjšala količina sončne radiaci je, ki prihaja na zemeljsko površino. To- da, sovjetski strokovnjak opozarja, da je FKJtrebno o vsaki intervenciji v atmo- sferske procese razpravljati z izredno previdnostjo, ker je zelo težko predvi- deti vse mogoče posledice. Kako »preveriti« planet? Drugi anketiranec »Literatiuinaje ga- zete«, gruzijski akademik F. Davitaja sicer trdi, da posledice globalne eko- loške krize nikakor ne morejo biti tako usodne kot jih prikazuje Spiegel, vendar ne podcenjuje nevarnosti, o ka- teri teče beseda, on jo le drugače formulira: »Da, globalni efekt steklene- ga vrta lahko ustvari mnogo toplejšo atmosfero našega planeta, vendar se lahko na to navadimo, prav tako kot so se navadidi prebivalci tropskih ob- močij na Zemlji. Mnogo bolj zastrašu- joče pa so velike spremembe v se- stavi ozračja. Izračuni so pokazali, da je človešt^ vo v vsej svoji zgodovini potrošilo za izgorevanje vseh vrst goriva 273 mili- jard ton kisika in da se je v tem istem procesu ustvarilo 322 milijard ton ogljikovega dioksida. Najbolj zar skrbljujoče pa je dejstvo, da 90 od- stotkov uporabljenega kisika tn prav toliko ustvairjenega ogljikovega dioksi- da odpade na zadnjih petdeset let. Ce bomo nadaljevali tako, se bo ko- ličina kisika v zraku zmanjšala do ne- zaželjenih meja. Elnako nevarnost predstavlja tudi povečanje ogljikovega dioksida, И v večjih količinah stru- peno deluje na žive organizme. Na ta način bo skrb za zaščito zraka v glo- balnih razmerah postala eden najtež- jih problemov človeštva.« Da bi ohranili današnjo strukturo atmosfere, bo potrebno veliko časa in izjemnih naporov, nadaljuje Davitaja. Potrebna bo izredna pazljiva manstve- na obdelava in priprava metod ter po- stopkov delovanja na naravno procese. Uresničitev vsega tega bo zahtevala več desetletij, zato je potrebno začeti takoj. Izhod iz sedanjega stanja vidi Da- vitaja v uiporabi takšnih izvorov ener- gije, ki ne zahtevajo porabe kisika in ne ustvarjajo ogljikovega dioksida, ka- kor tudi v iskanju principielno novih tehnoloških procesov, ki ne bodo vpli- vali na naravno ravnotežje sestave atmosfere. »Vidite, zato je to tako zre- la nujnost, ustvariti takšne proizvodne cikluse, pri katerih bi se v procesu ustvarjanja materialnih vrednot absor- biral ogljikov dioksid in v lastnosti »odpadlcaa iziočal kisik.« I>avitaja predlaga tudi druge meto- de bc^titve atmosfere s kisikom in njnega osvobajanja od viška ogljiko- vega dioksida. S tem bi bilo zagotov- ljeno »bočij, če smo pe§ ali na smučeh. Ob seda- njih pogojih bo trajala ne- varnost vsaj do nedelje. CIC SKRB ZA ZDRAVO ZOBOVJE PREDSOf SKEGA OTROKA JE PREDVSEM NALOGA STARSEV Otrok v predšolskem obdobju ima mleč- no zobovje. Po številu jih je dvajset in zrastejo postopoma od šestega meseca (ali pa tudi že preje) do treh let starosti. Upo- rabnostna doba mlečnega zobovja je v pri- merjavi s stalnimi zobmi zelo kratka. Služi pa enaki funkciji kot stalni zobje, le bi- stveno krajši čas. Prav to prehodno ob- dobje mlečnih zob, ki je le rekitivno krat- ko, premoti veliko staršev, da ne posve- čajo zobovju predšolskega otroka večje po- zornosti. Pri tem pa seveda pozabljajo, da je otrok v teh letih v dobi najhitrejšega telesnega razvoja, ki bo prav gotovo moten, če ne bo imel zdravega zobovja, če pri od- rasl^i človeku povzroča pomanjkljivo zo- bovlje želodčne težave, psihične motnje in neestetski izgled, povzroča pri otroku ok- varjeno mlečno zobovje poleg preje nave- denega še slabši telesni razîvoj in zelo ok- varjeno zobovje še negativno vpliva na ves organizem v smislu žariščne infekcije. Starši se večkrat vprašajo, kdaj otroka prvič pripeljati k zobozdravniku? Ali ta- krat, ko starši opazijo prvo okvaro na zo- bu, ali ko otroka začne zob boleti, ali pa v določenem starostnem obdobju? Zobna gniloba se redko pojavi pred drugim le- tom starosti. Poznamo pa že tudi v vsako- dnevni praksi primere, ko posredujemo in že tudi u^)ešno pozdravimo okvare na mlečnikih pri letu in pol starosti. Zato ni prav nič narobe, če skrbni starši pri- peljejo otroka prvič na pregled že pri dveh letih starosti, če opazijo kaj nenavad- nega pa tudi že preje. Tudi če zobozdravnik ne potrdi okvare, je otrok doživel prvi stik z zobozdravnikom prijetno, brez na- silnih bolečih posegov, starše pa za nekaj mesecev pomir'eni. Skrajna meja za prvi obisk pri zobozdravniku pa je starost treh let. Tedaj se tudi izvrši sistematični sploš- ni pregled otroka in je že tedaj ugotovljena gniloba mlečnega zobovja več kot 50 od- stotkov. Od septembra leta 1977 v občini Celje istočasno s pediaArom že pregleda triletnike tudi zobozdravnik in ix)Skrbi, da starši otroke tudi vodijo na popravilo zo- bovja ali pa na redne kontrolne preglede. Najbrž se bodo starši vprašali zakaj ni organizirane skrbi za zdravje zob pred- šolskega otroka, kot je že v veliki meri po- skrbljeno za šolarja: 1. Le določen odstotek otrok je v orga- niziranem varstvu. 2. Tehnična izvedba prihajanja otrok v ambulanto zahteva dovolj vzgojnega kadra, ki i>a je še za samo varstvo deficitarno. 3. Obisk ambulante ni enkraten. Od sa- mega pregleda in ugotovitve dejariskega sta- nja nima otrok ničesar. Potrebno je prihar jati večkrat. Tako pogosti in redni izpadi otrok in vzgojiteljev bi motili program de- la WU, ker zaenkrat skrb za zobovje pred- šolarjev še ni v programu WU. 4. Pri večini malih otrok še vedi» zelo ugodno vpliva na njihovo vedenje v ambu- lanti navzočnost enega od staršev. To je le nekaj bistvenih razlc^v, ki do- kazujejo, da je skrb za zdravo zobovje za- enkrat na ramenih staršev, seveda pa je dolžnost zobozdravstvene službe, da so vsi starši p>ouí0eíii o prednostih zdravega mleč- nega. zobovja in o škodljivostih okvarjenega zobovja v predšolskem obdobju. Naštejemo le neka^ škodljivosti, ki jih povzroča okvarjeno mlečno zobovje: 1. Otrok odklanja hrano, odvisno od stopnje okvarjenosti zobovja. 2. Bolečina vpliva neugodno na samega otroka, večkrat pa na vso družino, ker je pogosto zobna bolečina nekaj časa tako močna, da otrok joka vso noč. 3. Pogosto je treba tako okvarjen mleč- ni zob odstraniti več let pred naravnim iz- padom. Posledica je premalo prostora za izrast stalnih večjih zob in pojavi se vsem dobro znana ortodontska anomalija, katere zdravljenje je dolgotrajno in včasih tudi brezuspešno, ker otrok ne vztraja do konca zdravljenja. 4. Mrtvi mlečni zobje predstavljajo žari- ščen infekt s posledičnimi okvarami na srcu, ledvicah, sklepih ... 5. Lahko pa so vse posledice manj vidne in ohrok le slabo napreduje v raavoju ter je siten, bled in ima pogosto le malo zviša- no temperaturo. 6. Niso redki primeri, ko je potrebno malega poslati v bolnišnico zaradi ix)sledic okvarjenega mlečnika, ki kai hitro pride v absces, ki ga pri otroku največkrat lahko oskrbi j o le v bolnišnici. Tako doživi otrok pravo daljšo ločitev od staršev zaradi bol- nega zoba. Omenjeni razlogi in deloma obrazložene posledice zanemarjenega mlečnega zobovja staršem narekujejo skrb za zdravo zobovje naših otrok, če hočemo zdrave otroke. Naj nam ne bo žal časa, ki ga bomo porabili za včasih pogoste obiske v ambulanti. Pred- vsem ne bodimo nestrpni in ne zahtevajmo preveč od malega pacienta naenkrat. Cesto se dogaja, da mati ali oče želita, da napra- vimo otroku čim več, ker imata tako malo časa. Tega ne priporočamo. Zakaj? Marsi- kdo od staršev je že bü priča do^dku, da otrok nenadoma ne mara več k " zobo zdravniku. Prav gotovo smo otrokove spo- sobnosti potrpežljivosti precenjevali. Otrok takrat ni reagiral, ker se je pokazal juna- ka, vendar se je naslednjemu obisku eno- stavno uprl in ga ne pripravimo več do sodelovanja. Sedaj je umesifeno napraviti daljši odmor in ga pustiti nekaj časa v miru. V fazi mirovanja pa zobje nemoteno gnljejo naprej tn kaj hitro je tu bolečina. Tako največkrat od nestrpnosti in naglice nimamo nič. Torej si 'e le bolje vzeti čas, ker se nam bosta strpnost in porabljen čas bogato obrestovala in ne bomo presta- jali mučnih scen, otrok pa ne bo imel slabih izkušenj z zobozdravmkcm, katerega vemo da bo obiskoval skoraj vse življenje. Se neka, o umivanju zob pri otrocih ter kdaj naj se začne redno umivanje? Ko otroku zrastejo vsi mlečni zobje, naj bi začel z rednim umivanjem — to je pri treh letih. Prav gotovo je še bolje, če se začne redna ustna higiena že prej, seveda pa je to odvisno od higienákih navad staršev in od otrokove sipretnosti. Starši naj bodo strpni in sprva naj bo umivanje zob igra. ki naj počasi preide v navado. Ne priča- kujemo, da si bo naš otrok samokiiciativno umival zobe. Vsak dan siprotii ga je potreb- no opomniti in mu pokazati vrstni red umi- vanja. Nič ni narobe, če se mati tn obrok skupaj umivata zobe seveda vsak s svojim priTx)rom. Tako se bo otrok navadil na ravno prav odmerjen čas umivanja in še bol' z veseljem opravljal vsakodnevno dolž- nost, saj nas otroci tako radi posnemajo. Zato ni odveč pripomba: najprej dobra hieienslca navada pri starcih in odraslih č'?»nlh družine, šele potem .ío lahko i»riča- ku.îemo pri otrocih. Ce pride otrok z ne- nmifiml zobmi v ambulanto, Це nesmiselno karati ga. Opozorilo velja najprej staršem. Ker so pa danes v večini starši zapo- sleni, bi bilo nujno, da čez dan to vlogo prevzamejo Wü, kjer naj bi si otroci to navado utrjevali v higienskih kotičkih pod nadzorstvom vzgojiteljev — verjetno je že ponekod to vpeljano. Zakaj tako poudarjam vlogo staršev in WU pri utrjevanju higi- enskih Mwad? Tam je otrok vsak dan, pri zobozdravniku pa le občasno, kratek čas, Z opozoriH aobozdravnika vsakih nekaj me- secev enkrat ne moremo pričakovati uspeha pri navadi ustne higiene, če ni vsaj sode- lovanja staršev. SKAPIN DR. MARTA Letos pravijo, bo pust kaj kmalu pred /rati s svojimi norčijami. Na to so pomi- »lili tudi pri Tehnomercatorju in pripravili / veleb!agovnici T ali točneje na oddelku Papirnice bogato izbiro pustnih mask, klo- ;)učkov tn drugih »maškaradnih rekvizitov«. St. 4 — 26. Januar 1978 NOVÎ TEDNIK — stran ti IZ TSH: NOVA mmVALNA SKUPNOST Pred dnevi so za&tx>i>niki TKS ir ZTKO občin Ža- lec, Laško in Celje podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi območne tekmovalne skupnijsti. Naloge nove območne skupnosti so po novih usmeritvah te- lesne kulture v naši republiki znane. Gre 25a uresniče- vanje dela s selekcijami, boljšo strokovno in organi- zacijsko povezanostjo in' izvajanjem tekmovalnega si- stema predvsem z vidika razvoja vrhunskega športa, ki mora dobiti svoje korenine v šolah in SŠD. Tako lahko pričakujemo v II. polletju v deki SŠD izredno aktivnost pri vadbi izbranih učencev in njihovem na- stopanju v I., H. in III. seelkciji. V pa'vi vrsti bodo najprej pričeli z delom v tistih špoalnih panogah in igrah, ki imajo prednostno razvrstitev v treh občinah ožje celjske regije. Gre predvsem za atletiko, košarko, rcrfcomet, nogomet, odbojko, nami2ini tenis, alpsko smu- čanje in smučarske skoke. Seveda ob vsem tem ne bodo zanemarjene tudi ostale aktivnosti kot strelstvo, gimnastika, planinstvo, borilni športi in tabomištvo. Posebna strokovna komisija, ki je bila izvoljena na ustanovnem sestanku območne skupnosti, bo poskrbela xa oblikovanje programa in finančnega načrta. To de- lo bo opravljeno še v tem mesecu, na kar bo v prvi Ix>lovici meseca februarja širša konferenca vseh osnov- nih organizacij iz žalske, celjske in laške občine, kjer bodo delegati na demokratičen način izvolili območne odbore za posamezne športne panoge in igre. Na usta- novnem sestanku so se dogovorili, da bo v prvem letu delovanja te skupnosti sedež v Celju, izvoljen pa je bil budi 7 članski odbor, v katerem sta po 2 predstavnika vsake občine z izjemo Celja, ki je v ta odbor imenova- la še sekretarja. Odbor nove območne skupnosti sestav- ljajo: Karel Jug kot predsednik. Vlado Verz^nasi kot tajnik ter člani Jože Geršak (Ce), Stane Valant in Ru- di Veligošek (ŽaJ, GoraiZd Setina in Andrej Mlakar (oba Laško). Prepričam smo lahko, da bo s solidnim delom nove območne tekmovalne skupnosti že v bliž- nji prihodnosti zaznamovati uspešne premike v razvo- ju kvalitetnega športa, povezovanju organizacijskih in strokovnih delavcev, pa solidnejšemu delu v vseh sre- dinah v telesni kulturi. K. J. ROKOMET KDO BO JEDEL POKVARJENO JUHO? Težko je pisati o celjskih rokometaših, ki so v zadnjih letih .4hižili za г-ггог marsika- teremu športnemu kolektivu. Tako so začeli tudi lani, ko so presenetili vse in se uvr- stili v .sam vrh I. zvezne lige. Zal pa je prišlo do nekaterih mailežev, ki upravičeno po- stvaljajo vprašanje o površno stl aH neznanju in o tem. kdo bo jedel ali pojedel po- kvar,jeno juho! Zakaj gre? A'sem ljubiteljt^m rokometa je poznana afera okoli Mihe Bojeviča, ki še zdaj ni reše- na, pa čeprav je od njenega nastanka preteklo že skoraj še.st mesecev. Vse skupaj se Je končalo s tem, da .je Miha odšel na odslužen,je vojaške, ga roka, vse ostalo pa se bo reševalo, ko bodo odgovorni za to imeli čas. Komaj .smo se malce pomirili s tem pro- blemom (ki ni samo ozko ccljski ali slovenski), že je nastopil drugi. Celjani so izgubili tekmo z bjelovarskim Partizanom 10:0 in otlvzemom točke, to pa za- to, ker je nastopil suspendi- ran vratar Tomič. Komu je ta igra potrebna, zakaj in do kdaj bo trajala? Kdo se nor- čuje s tistih nekaj tisoč ljubi- teljev rokometa, ki tako vztrajno hodijo v dvorano Go lovec in z v-sem srcem ter žarom podpirajo na.še igralce? Kdo je dal dovoljenje, da su- spendirani Tomič v.seeno na- stopi? Kdo je tisti, ki pri ce- Ijskeuì rokometnem klubu ne po/na pravil ali sili z glavo .skozi zid in obratno, če to počnejo drugi, zakaj Cleljani »ne zaropotajo«! Veliko je še vpra.šanj, ki bi jih lahko ob tej priložnosti zastavili, ven- dar se naj z njimi ukvarjajo odgovorni in to odgovorno pri klubu. Upamo le, da bo en- krat vsaj eden pri klubu spregovoril in povedal tisto, kar vsi resnični ljubitelji ro- kometa pričakujejo: KJE JE RESNICA in kaj se dogaja v celjskem rokometnem taboru! Objavili smo (edini v celoti!) njihovo odprto pismo glede primera M. Bojevlč pa se ni še vedno nič spremenilo. Kaj pa zdaj? Pošteno bi bilo, da vidimo, kdo ,je tisti, ki se gre dvoboj, zakaj se ga gre in do kdaj se ga bo šel? Mijo Andželović, eden izmed na.jzvestejših celjskih Ljubite- l.jev rokometa (dobil je tudi priznanje kluba!) .je po tekmi s Partizanom s solzami v očeh rekel: »Ogoljufani .smo! To ni več Igra, to je splet neumnosti! Kdo stoji za njimi?« Kljub temu, da je bila iz- java rečena v posebnem afek. tu pa je vseeno vredna raz mlsieka. In to prepuščamo odgovornim v klubu, ki naj rečejo končno »bobu bob«. In še to: Oljani so bili tudi kaznovani zaradi slabe orga- nizacije tekme s Partizanom. Kdo bo to rešil oz. ali bomo res tako dolgo čakali, da nam bodo tisto, na kar smo dioigo čakali, zaprli. To je našo ha- lo Golovec! Celjskim rokometašem želi- mo vse najboljše v elitnem razredu, samo: RAZČISTITI JE TREBA STTARI, KI KR- NIJO (KiLED TE IGRE V NAÍ^E>T MESTU IN OKOLICI! TONE VRABL JUDO ZA SEDAJ V REPUBLIŠKI JUDO LIGI TRETJE MESTO Čeravno nekoliko v senci kolektivnih športov v Celju so celjski judoisti »Ivo Rey a« letos dosegli svoj največji športni uspeh v zadnjih le- tih. V republiški ligi so nam- reč osvojili tretje mesto za Impolom in Mariborom. Impol jim je zbežal za dve točki, Maribor pa je bil bolj- ši samo zaradi boljše razili- ke v tehničnih točkah. Ko pa smo nekoliko pogledali posamezne remítate prven- stva, smo lahko zasledili, da so Celjani naslov republiške- ga prvaka izgubili zaradi smole najboljšega tekmoval- ca Marjana Fabjana, ki za- raxü poškodbe rame ni na- stopil v prvem kolu proti Šiški in Bežigradu, In rav- no ti tekmi sta odločili. Ce- ljani so namreč izgubili tes- no 3:4. Pozneje, kompletni, so premagali vse nasprotni- ke in v finišu še Maribor in Impol. Celjski moštvo, katerega uspešno vodi trener EHišan Tanko, je nastopilo v na- slednji postavi: Oštir, Gro- sek, Spiljak, Drugovič, Ma- joranc, Kovač, Fabjan in Pristovnik. Borili so se de- vetkrat, sedemkrat zmagali in dvakrat izgubili. Zbrali so 14 točk in imeli tehnične točke 37:21. Največje prese- nečenje in uspeh pa so do- segli z zmago nad Maribo- rom 4:3 in Impolom 4:3. ttokazali so, da so dejansko letos ob Olin^piji in prvi ekipi Impola najboljši judo- isti v Sloveniji, Mimo ekipnega rezultata pa so bili odlični tudi celj- ski borci v tekmovanjih po- sameznikov. Fabjan je mla- ddnski državni prvak in dru- gi med člani. Lansko leto je osvojil peto mestiO na evrop- skem mladinskem prvenstvu ki je v svoji kategoriji eden Od najboljših pri nas ter olimpijski kandidat za Mo- skvo. Ob sebi pa ima odlič- »>€ga predstavnika v pionir- ji öjku, ki je državni pj- vak in ob Danici Drugovič, ki je bila tretja na držav- nem prvenstvu in zmagoval- ka memorialnega tekmovanja v Zagrebu. Vsi ti rezuJtati pa so plod načrtnega dela v društvu, ki skrbi za svoj kader. Števil- ni mladi borci, ki prihajajo iz pionirske šole, vadijo po- tem naprej .ix>d vodsttvom pe- tih trenerjev. Najboljši pa se kaj kmalu vključijo v tek- movalne vrste. Pionirji so ce- lo med najboljšimi v Jugo- slaviji. Te dni so imeli člani Ж »Ivo Reya« redni letni občni zbor. Praznovali so 20. let- nico obstoja. In ravno v tem letu so dosegli izredne uspe- he. Toda ti usi)ehi jih niso uspavali. Predsednik društva Jože Tanko pravi: »Zanimanje za judo je v Celju vse večje. Mladi priha- jajo Iz okolice Celja in se vključujejo v naše vrste. Za vse mlade pa skrbi.jo naši marljivi trenerji in inštruk- torji. Zato lahko tudi v bo- doče pričaku,jemo rast naše sekcije in juda v Celju.« V to smo prepričani. Ga- rancija za to je preko 110 članov in številni tečajniki, ki se vsako leto vključijo v delo društva. J.KUZMA Slevlhii pionirji obiskujejo tečaje v judo klubu »Ivo Reya«. Na sliki jih vidimo, kako zavzeto prisostvujejo prikaizu ene izmed veščin med olimpijskim kandidatom Marjanjo. Zato delo tre- nerja Albina Felca ni lahko, ko pripravlja ekipo za težko srečanje proti Crveni Zveadi oy.iroma Partizanu. V vzliodni medrepublišihi ligi le nanireč ni rečeno, kdo bo prvak. Mladinci C-elja so v nadaljevanju prvenstva izgubili proti Je- senicam 2:11. I^onirji tokrat niso igrali. V prihodnjem kolu pa igrajo pionirji v Ufubljani proti Prevo,)am, mladinci pa bodo poči- vali. In Se rezultata sindikalne lige: Aero — Zlatarna 1:8 in Ko- njice — f:m<) 8:3. Vodijo isralcl Zlatarne 12 pred Konjicami 12, Aerom 2 in Emo 2 točke. J. KUZMA KEGLJANJE: PREñr PRVE OVIRE 24 najboljših kegljavk Jugoslavije, ]e r soboto pričelo v Me- đvodali dolge kvalifikacijske boj« za vstop v državno reprrzt-ntanco Jugoslavije, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu letos maja v Luzemu v Svici. Med najboljšo izbrano ekipo 24 teiuiiovalk so bile izbrane iz Crlja Magda Urh, Janja .Marine, Eva Ludvig in Lojzka Bajde ter Vida Bizjak iz Hmezada Žalec. Vse te U-ikmo- valke ijodo imele pet preglednih tekmovanj. Vsako tekmovanje je dvodnevno in s&upaj b« to de.set nastox>ov na lOU huajov. Prva petina je že za njimi. V Medvodah so celjske tekmovalke dobro kegljale. Ker po prihodnjem nastopu, ko l>odo vse nastopile na področju re^publike Hrvatske, odpadle prvih osem likniovalk, lahko sedaj zabeležimo, da imajo vse štiri celjske kkrm srečanju proti Braniku iz Maribora. V zanimivem srečanju s« zmagali gostje z rezultatom 5285:5230. Najboljša pri Aer« sU bUa Urh »4 Ш Ločnikar m keeljev. J. l'u 22. stran — NOVI TEDNIK St. 4 — 26. Januar 19?^ St. 4 — 26. Januar 1978 NOVÎ TEDNIK — stran ti PO SIBIRIJI (7) 70.000 ŠTUDENTOV! POZIMI —55", POLETI VROČINA v mostu, ki šteje več kot 500.()(>0 ljudi, od tega pa na številnili visokošolskih zavo- dih študira kar 70.000 študen- tov, na ulicah mrgoli ljudi. Tudi tu sem se zaman oziral, da bi videl kakšno restav- racijo, kjer bi človek lahko sedel ter popil kozarec vina ali pa česa drugega. Zunaj je bilo prav gotovo kakšnih 35 stopinj. S prijateljico sva se sprehajala po eni izmed ulic in usta so se mi raz- potegnila v nasmeh, ko sem zai,ledal — gostilno. Vsto- pila sva, sedla in čakala. Čakala sva pol ure, potem pa je le pristopila nataka- rica ter nama dala jasno ve- deti, da tu strežejo le hra- no. šele potem lahko člo- vek zraven nekaj popije. Na- redila sva se neumna in vz- trajala pri svojem. Naročila sva namreč liter sovjetske- ga ^ šampanjca, kakršnega la- hko dobimo tudi v naših tr- govinah. ■ Čeprav mi doma na kraj pameti ne pade, da bi ga pil, pa sem si ga v Ir- kutsku neznansko zaželel. No, po daljšem obojestran- skem pregovarjanju se je simpatična natakarica nave- ličala in nama prinesla ste- klenico naročene pijače. Ne- verjetno! V Sovjetski zvezi, v Sibiriji človek vstopi v lokal, sede ter naroči alko- hol. Na veselje sva potem spila še eno steklenico in ko sva pozneje povedala dru- gim iz naše skupine, kaj sva doživela, so se skoraj vsi za- podili v omenjeno restavra- cijo. Naslednjega dne sva obis- kala še nekaj manjših trgo- vin in med njimi prodajal- no ur. Sovjeti slove po izred- no dobrih urah. Ne vem zakaj nekateri trdijo, da niso lično izdelane. To, kar sem videl v Irkutsku, me je pre- PIŠE JANEZ VEDENIK pričalo, da Sovjeti namenja- jo zadnje čase precej pozor- nosti tudi izgledom i>osamez- nih izdelkov in ne le njiho- vi kvaliteti. Ob tem je tre- ba poudariti še to, da so ure izredno poceni. Skoraj- da kot tiste kičaste, ki jih človek lahko kupi na zna- menitem tržaškem Ponteros- su. In potem še sprehod do novega dela vzhodnosibir- ske prestolnice. Tam so le. ta 1952 zgradili hidroelek- trarno, ki proizvede letno 650 tisoč kilovatov. Hidroelek- trarna je v bistvu na Anga- ri, oiroma zalivu Bajkalske- ga jezera, ki sega vse do Irkutska. In ko smo že pri tem še tale zanimiv poda- tek. Po navadi se reke iz- tekajo v morja oziroma v jezera. Tu pa reka Angara teče iz Bajkalskega jezera ш se potem vije naprej proti severu. Zvečer, ko sem pod rjuho spet preklinjal, medtem ko sem v kasete spravljal sov- jetske filme, je nad hote- lom Angara vladal strašan- ski ropot, ki pa se ga člo- vek slej ko prej prav go- tovo privadi. Ropot so nam- reč povzročala letala, ki na irkutskem letališču prista- jajo in vzletajo skoraj vsa- kih pet minut. In preden zaspim, razmiš- ljam o tej šimi deželi ter še pyosebej o Irkutsku, o njegovi zgodovini ter e vlo- gi, ki jo ima danes to me- sto. 70 tisoč študentov. Mla- dih ljudi, ki jih čaka se ve- lika naloga. Ljudi, ki se bo- do že jutri razkropili v pre- dele, o kakršnih se morda niti njim samim ne sanja. Se predno zaspim sam pri se- bi sklenem, da bo to mesto treba obiskati tudi pozimi, ko temperature padejo na 55 stopinj pod ničlo. Tudi to mora biti za turista iz- jemno doživetje. Zdi pa se mi skorajda nemogoče, da se lahko tako zelo ohladi. Pred- vsem zaradi vročine, ki je tam vladala meseca julija. (dalje prihodnjič) TOG^MŒ NEPLAVALEC V REKI SPREE JE IZGUBLJEN Meje so lahko kruta za- deva —- do skrajnosti. Tako je z najbolj straženo mejo med zahodnim in vzhodnim Berlinom. Zaradi togosti te meje je na istem mestu uto- nilo v reki Spree že troje otrok. Lahko bi jih rešili če .. . Tako se začne zgodba na tej neprijazni meji. Na oko- li 100 metrov dolžine pote- ka meja med vzhodnim in zahodnim Berlinom po bre- gu zahodne - Nemčije. Torej so na tem delu reke Spree absolutni gospodarji obmeji organi DDR. Nihče na tem odseku ne tvega skočiti v reko, ne da bi tvegal tudi možnost, da ga prestrežejo s svincem. Nedavno tega je fantič ne- ke turške družine, ki dela v zahodnem Berlinu, pri igri zdrsnil v reko Spree. Do- godek je Imel veliko očivid- cev, toda nihče ni skočil za otrokom, ki se je obupano boril z valovi. Največ so sto- rili tisti, ki so hitro sporo- čili po telefonu bližnji po- liciji. Takrat se je začel za- plet birokracije na najbolj togi meji. Zahodnonemški gasilci so vprašali preko re- ke, če smejo za otrokom v vzhodnonemški del reke. Od- govor je bil, da je treba vprašati višjega po rangu. Tekle so minute, še se je deček tu in tam pokazal iz vode. Ko je prišel odgovor, da bi gasilci smeli s čolnom za utapljajočim se otrokom, je bilo že pozno. Zdaj bi potrebovali potapljača. Toda ne. Potapljaču z zahoda ni- so dovolili v vodo. Zdaj so iz vzhodne strani začeli ak- cijo reševanja. Toda ko so vzhodnonemški potapljači dečka našli, je bilo prepoz- no. » Kot rečeno. To je že če- trti primer. Neplavalcu na tem odseku meddržavne me- je ni pomoči. Tega ne ra- zumejo odrasli, kaj šele otroci. Reševalni ekii»i dveh držav sta bili udeleženi pri reševan.iu dečka, ki je padel v mejno reko Spree, lu toče sko/J Berlin. Rezultat je biil ničen. Otrok je bil mrtev, preden je človeč- nost promanala togost in formalizem na meji. NOVI FEDNIK - Glasilo občinskih orgir«izacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje LâSïo Slovenske Konjice, Šentjur Šmarje pn Jelšah ш Zaiec — Uredništvo: Ceije Gregorčičeva a, poštru predaj 161 Nairjčnina m oglasi: Irg V. Kongresa 10 — Glavni ш odgovorni огеЈтк: Milan Seničar, tehničm urednik: Drago Medved — Redakcija;,Miian Božič. Jure Krašovec, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčlč (odg ui Radia Celje), Damjana Stoinejčič. Zden- ka Stopar Milenko Strašek. Janez Vedenik Гл1е Vrabi — Izhaja vsak četrtek — Izdaje ga CGF »Deloa Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 dui - Celoletna naročruna 180 din polletna Ш) din Za mozemstvo je cena dvojna Tekoči račun 50102 601 'Лт2 CCîP »Delo« Ljubljana — Teieton 22 369, 23-105, oolasi m narr-dnina 22 800» Na južnem delu Irkutska teče Angara iz Bajkalskega jezera. Tu je tudi velika hidroelek- trarna, ena izmed mnogih na Angari. Za turiste pa se tu pričenja vožnja s Strelo do zna- menitega jezera, ki je pravo malo morje. TV NAD FILMOM ČAR MALEGA EKRANA — TEŽAVA ZA FILM Redke so evropske države, kjer so v zadnjih 30 letih za- beležili čez pod miUjarde kino- obiskovalcev letno. V večini držav je »izgubljena« tretjina in celo polovica gledalcev, kar še posebej občutijo v Angliji in Zvezni republiki Nemčiji. Tudi v Jugoslaviji beležimo pri kinoobiskovalcih v obdob- ju 1965. do 1974. dramatičen padec — s 121 na 82 milijonov. Tako je 1. 65. bil Jugoslovan povprečno sedemkrat letno v kinematografu, leta 76. pa le štirikrat. To je povzročilo, da se iz- koriščenost kapacitet naših ki- nematografov neprestano manjša, s 44 % 1. 1970 na 42% v preteklem letu. Sicer pa smo imeli 1. 70. 1592 kinodvo- ran, lani pa 1.414. Med faktorji, ki vplivajo na tako občutno zmanjšanje šte- vila kinoobiskovalcev so vse- kakor razvoj novih oblik izko- riščanja prostega časa, neena- ka kvaliteta filmsikih stvaritev in povečana cena vstopnic. Toda, vsi se strinjajo, da je največji »krivec« za takšno zmanjšanje »mah ekran«, ki dosedanje zveste obiskovalce kdnodvoran zadržuje doma. Car malega ekrana je v njego- vi dosboipnosti, usmerjenosti cen in ... iilmih. Naj zveni še tako čudno, vendar TV ubija film prvenst- veno zaradi prikazovanja veli- kega števila filmov. Za televi- zijske studie ,so igrani filmi z velikih ekranov 4 do 8-krat cenejši od lastne proizvodnje in tako le-ti preplavljajo male ekrane in praznijo kinodvora- ne. Hiter razvoj TV in njen pro- gram povzročata kinematogra- fom vedno težje udarce. Gle- de na leto 65. je število TV sprejemnikov pri nas 1. 75 po- raslo za 482 odstotkov. (Na Cehoslovaškem se je število sprejemnikov povečalo za 70%, Franciji sa 90¥o itd. Isto- časno pa se je v teh dveh dr- žavah zmanjšalo število kino- obiskovalcev za 31 odstotkov.) Svetovna kinematografija — In ne samo ameriška — vlaga strahotne napore, da bi zmanj- šala to »prevlado televizije«, da se prilagodi ali pa sodeluje s tem vedno močnejšim medi- jem. Tako je bil letošnji na- grajenec festivala v Cannesu italijanski film »Oče gospodar« delan za italijansko TV. Tudi pri nas je vedno več prime- rov sodelovanja med TV in producentskimi hišami, ki so se dosedaj ukvarjale izključ- no s financiranjem igranih fil- mov. Marsikatera popularna TV serija je posneta pozneje kot film za predvajanje v dvo- rani, ker je uspeh praviloma zagotovljen. Uspeh ameriške kine- matografije je v tem, da se je prilagodila neenaki borbi med malim in velikim ekranom ta- ko, da dela za TV ali pa ji svoje stvaritve prodaja izred- no drago. Toda kljub temu vsiljenemu sodelovanju je film v vedno večji krizi. Kakšna novost mu lahlviO vrne staro silavo? (KONEC) D03RA ZNAISCA Luč v kinodvoranl je ugasnila. Moški prišep- ne svoji sosedi: »Midva se od nekje poznava. Ko ste prišli, nisem mogel dobro vi- deti vašega obraza...« Ona: »Tudi meni se zdi va- ša roka nekam znana!« LAŽNIVCA Prvi laže: — Onkrat sem videl, kako je nek moški pla- val po Niagarskih sla- povih navzgor! — Verjamem. To sem bil namreč jaz, se zlaže drugi. IVllLO ZA DBAOĐ Neka mama s svoji- mi petimi otroci zasede zadnjih šest prostih se- dežev v avtobusu. Tako je ostal starejši moški na Tvogah in se je na- slonil na svojo palico. Ko je avtobus zavozil v ovinek, je palica zdr- snila in stari možak se je komaj obdržal na no- gah. Pa zine eden izmed petih nadebiidnežev: »če bi si dali gumi na »špico«, bi se vam to ne zgodilo.« Mož pa odvrne bolj materi kot smrkavcu: »če bi tvoj oče dal gumi na svojo, bi imel jaz sedež v avtobusu.« ■гппи Е^АЈУЕСЈЕ PARKIRIŠČE Največje parkirišče za avto. mobile na svetu je v Disney- landu v Kaliforniji. Prostora ima za 12.000 avtomobilov. Namenjeno je obiskovalcem pravljičnega parka Disney- land. NAJVIŠJI IZMERJEN VAL Najvišji val, ki so ga kdaj izmerili, se je leta 1933 dvi- gal 33 in pol metra visoko na Pacifiškem oceanu. Atlant- ski ocean ima razmeroma »manjše« valove. Najvišji do- segajo do 25 metrov v višino.