PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p i • Abb poStaie i gmppo Lena 60 lir Leto XXIV. St. 80 (6973) TRST, sreda, 3. aprila 1968 ODMEVI IN KOMENTARJI PO JOHNSONOVEM GOVORU Iz Hanoja še ni nikakega odgovora na Johnsonove predloge za pogajanja Iz neuradnih izjav pa je možno sklepati, da ho Hanoj Johnsonove predloge zavrnil kot varanje javnega mnenja, dokler se ZDA ne odločijo za popolno in brezpogojno prenehanje bombardiranja ter drugih vojaških dejanj v Severnem Vietnamu PARIZ, 2. — Najbrž so bile vse tiste ocene, po katerih je bila Johnsonova odločitev o delnem prenehanju bombardiranja velik korak k miru, prenagljene. Zmerni opazovalci so namreč takoj o-pozarjali, da je 90-odstotni Johnsonov ukrep močno pomanjkljiv prav zaradi tega, ker ni stoodstoten. Minister za kulturo v vladi Severnega Vietnama Hoang Minil Giam, eden izmed naj bližjih sodelavcev Hošiminha, ki je že nekaj dni v Parizu, je danes zasebno izjavil, da je pesimist glede možnosti, da bi «odprtje» predsednika Johnsona naletelo na ugoden odmev pri vladi v Hanoju. To je povedal danes zvečer radio Luksemburg, zatrjujoč, da je minister Giam ta svoj vtis izrekel svojim francoskim prijateljem, predstavnikom levice, med današnjim kosilom. Giam je izjavil, da je malo verjetno, da bi bili Johnsonovi predlogi sprejeti, predvsem zaradi tega, ker je dobro znano, da je vlada v Hanoju postavljala kot predlog za začetek dialoga pogoj, da se popolnoma in brezpogojno preneha bombardiranje Severnega Vietnama. Sicer pa, je dejal Giam, včerajšnje ameriško bombardiranje več kot 300 km severno od 17. vzporednika, dokazuje, da se bombardiranje ni prenehalo. Po mnenju sevemoviet-namskega ministra bo na podlagi te včerajšnje letalske akcije ne samo deset odstotkov severnoviet-namskega prebivalstva izpostavljenega ameriškemu bombardiranju, temveč petina prebivalstva. Ne da bi hotel kakor koli prejudicirati uradni odgovor hanojske vlade, je dejal minister Giam, lahko vsakdo na prvi pogled presodi, da je malo verjetnosti, da bo Hošiminh Johnsonov predlog sprejel. V odgovornin sevemovietnam-skih krogih v prestolnici LR Kitajske se je baje danes zvečer govorilo, da je vlada v Hanoju sklenila, da zavrne predloge za pogajanja, ki jih je včeraj postavil predsednik ZDA Johnson med svojim znanim govorom. To poroča dopisnik japonske tiskovne agencije iz Pekinga, ki dostavlja, da vlada v odgovornih kitajskih krogih popolna mirnost. Ti krogi baje zatrjujejo, da prav nič ne dvomijo o trdni odločenosti vietnamskega ljudstva, da bo nadaljevalo svoj boj proti ameriškemu imperializmu do njegovega popolnega Poraza, in da torej tudi prav nič ne dvomijo, da bo Hanoj gotovo zavrnil ta zadnji ameriški poskus varanja. V Hanoju je sevemovietnamski radio oddajal vest agencije Tass, v kateri je rečeno, da delna prekinitev bombardiranja ne zadošča za pogoj, ki ga je postavila sever-novietnamska vlada za začetek pogajanj, namreč popolno in brezpogojno prenehanje vseh ameriških vojnih dejanj proti Severnemu Vietnamu. Radio fronte narodne osvoboditve pa doslej sploh še m omenil Johnsonovega govora. Sovjetska agencija Tass navaja odlomke članka iz lista «Quan Dol Bhan», glasila sevemovietnamske vojske. Johnson, piše list, še vedno išče sistem za varanje javnega mnenja. Ta stavek je iz omenjenega članka, ki se lahko označi kot prva uradna reakcija Hanoja na Johnsonov ukrep o prenehanju bombardiranja. ((Johnsonova klika, Piše list, je sicer javno izjavila, da namerava ponovno pregledati strategijo napadalne vojne v Vietnamu, pa še vedno išče sistem za Varanje javnega mnenja in ni sprejela dokončnega in brezpogojnega Prenehanja bombardiranja ter dru-Bih vojaških dejanj v vsej demokratski republiki Vietnamu. Naše ljudstvo, nadaljuje list, hoče mir, toda pravi mir mora priti s pravo neodvisnostjo in pravo svobodo Dokler pa bo nad našo ljubljeno domovino težka senca ameriškega napada, naša dežela ne bo imela Prave svobode in prave neodvisnosti. švedski radio je oddajal poročilo svojega dopisnika iz Prage, v katerem je ta pripisoval severno-Vietnamskemu veleposlaniku v C;SSR izjave, ki jih je sevemo-'detnamsko veleposlaništvo v Pragi kmalu zanikalo ter jih označilo za lažne. Po omenjenem poročilu naJ bi namreč sevemovietnamski Poslanik v CSSR, dejal, da so bevemi Vietnamci zelo srečni spričo Johnsonove mirovne pobude in da se pogajanja za trajno mimo rešitev lahko takoj začnejo. Laburistični list «The Sun» objavlja danes poročilo svojega posebnega dopisnika iz Pariza, kjer ta zatrjuje, da je hanojska vlada ?e pred Johnsonovim govorom ,z Javila svojo pripravljenost, da poš-‘Je v London svojo delegacijo, ki daj bi z Wi’sonom razpravljala o Pogojih za mir. Govori se, da bi angleška vlada naklonjeno giedala na začetek razgovorov s severnovietnamsko delegacijo v Londonu. Delegacija, ki je sedaj v Franciji, se je pred dnevi ze. srečala z angleškimi osebnost Uii- Angleška vlada bi baje rada dala članom delegacije vstopni vi-zum, če bi delegaeiia to zahtevala, seveda pa samo ,.a koristne in konstruktivne razgovore in ne za ka ke propagandne namene. V sever novietnamski delegaciji, ki jo vodi minister zp kulturo Hoang Minh Giam, je tudi namestnik ministra za informaciji Nugyne Minh Vy ter pesnik Do Zuan Oarih, tajnik novo ponudbo za Vietnam sprejela z dokaj previdnim zadoščenjem, pa tudi z neprikritim skepticizmom glede možnosti, da bi pobuda dovedla do pogajanj. Negativni znaki so zlasti dejstva: 1. da Johnson ni o-menil Fronte narodne osvoboditve kot aktivnega udeleženca pri morebitnih razgovorih, 2. le delno prenehanje bombardiranja in 3. napoved, da bo v Vietnam poslanih na daljnjih 13.500 mož. Predsednik mirovnega odbora, ki je preteklo jesen organiziral pohod proti Pentagonu, je tolmačil Johnsonov umik iz boja za predsedstvo ZDA kot «nadaljnji dokaz, da se je njegova politika zrušila in da jo je ameriško ljudstvo zavrglo*. BEOGRAD, 2. — Govor pred- sednika ZDA Johnsona, v katerem nka na neki način, dokler ne bo je napovedal, da ne bo kandidiral za predsednika, in dejal, da je dal nalog za omejitev bombardiranja Severnega Vietnama, je v središču pozornosti jugoslovanskega tiska. Po obširnih poročilih o govoru Johnsona in o odmevih v svetu opozarja jugoslovansko časopisje v svojih komentarjih na po- ... , , .. trebo opreznosti pred dokončno TURIN, 2. — Podpredsednik ocenitvijo Johnsonove izjave. Po- vjetskega ministrskega sveta Leo- prepozno, častno izvleče iz težkega položaja v jugovzhodni Aziji. Smirnov pri Fiatu in Olivcttiju sebno glede njegovega sklepa, da ne kandidira za predsednika, ki bi po mišljenju beograjske ((Politike)) lahko bil samo taktični manever. Skoraj enotna je ocena jugoslovanskega tiska, da sta sklepa Johnsona posredno priznanje neuspeha vojaške intervencije ZDA v Vietnamu in želja, da se Arne- iiiiiiiiiiiiiiiiiiltiiiiiiiiiiiiiiiimi,,miiiiiii,um,,mil,llllllllfl|l|l|(l||mM||||||I|t||||||1||||||||||||||||I|||||||||i|| ŠPILJAK SE JE VRNIL IZ TURČIJE Obojestranska volja za zagotovitev miru Oemirel je sprejel vabilo, da obišče Jugoslavijo BEOGRAD, 2. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Špi-ljak je pri vrnitvi s petdnevnega uradnega obiska v Turčiji izjavil novinarjem, da je zadovoljen z razgovori s predsednikom turške vlade Demirelom in njegovimi sodelavci tako glede obravnavanja mednarodnih vprašanj, pri katerih je prišla do izraza široka stopnja soglasja, posebno pri proučevanju vprašanj Evrope, Balkana in Sredozemlja, kakor tudi glede dvostranskih vprašanj, v zvezi s katerimi je bilo med drugim dogovorjeno, da se vlože napori za povečanje blagovne izmenjave in za razširitev industrijske kooperacije. Dogovorili so se tudi o izmenjavi gospodarskih delegacij, posebno zastopnikov gospodarskih podjetij. Zadovoljstvo z rezultati, doseženimi v razgovorih, je izrazil tudi predsednik turške vlade Demirel v izjavi jugoslovanski televiziji pri odhodu Špilika iz Istanbula in pri tem poudaril, da pričakuje, da bo v bližnji bodočnosti prišlo do razširitve sodelovanja med obema državama. V skupnem uradnem sporočilu, ki je bilo objavljeno ob obisku predsednika zveznega izvršnega sve. ta Jugoslavije, se ugotavlja, da sta se špiljak in Demirel dogovorila o nadaljnjih naporih za povečanje trgovinske izmenjave in gospodarskega sodelovanja, za ureditev odprtih vprašanj, za sklenitev sporazuma s področja socialnega in pokojninskega zavarovanja. Pri proučevanju mednarodnega položaja sta obe strani potrdili iskreno željo svojih vlad, da nadaljujeta napore za popuščanje napetosti, za zagotovitev miru in. mednarodnega sodelovanja. Predsednika sta ugotovila koristnost razvoja medsebojnega dobrega sosedstva balkanskih držav na načelih neodvisnosti, suverenosti, teritorialne celovitosti in poudarila potrebo, da se podpre vsak napor, ki bi prispeval k utrditvi miru in dobrososedskih odnosov na tem področju, špiljak in Demirel sta ponovno podčrtala prepričanje, da bi uresničenje splošne in popolne razorožitve pri učinkovitem mednarodnem nadzorstvu zagotovila pravd mir na svetu, izrazila upanje, da bodo napori za sklenitev sporazuma o neširjenju jedrskega orožja kronani z uspehom, potrdila privrženost svojih držav načelom listine OZN, opozorila na nevarnost, ki jo predstavljajo raz; like med razvitimi in nerazvitimi področji, in poudarila potrebo, da razvite države aktivno sodelujejo pri hitrejšem razvoju nerazvitih držav Pri proučevanju perečih mednarodnih vprašanj, ki predstavljajo nevarnost za mdr, sta se vladna predsednika Jugoslavije in Turčije zavzela za rešitev stanja v Vietnamu na osnovi ženevskih sporazumov, ob spoštovanju zakonitih pravic vietnamskega ljudstva. Izrazila sta upanje, da se bo spor med Izraelom in arabskimi državami rešil v skladu z resolucijo varnostnega sveta z dne 22. novembra lani. Pri tem sta obsodila uporabo sile kot sredstvo za rešitev mednarodnih sporov. Pri ol> ravnavanju vprašanja Cipra, p?* katerem je Demirel prikazal sta-lišče Turčije, je predsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Izrazil željo jugoslovanske vlade po ohranitvi neodvisnosti in zemeljske celovitosti otoka, na katerem naj Grki in Turki uživajo polno enakopravnost in žive v miru in varnosti. Predsednik turške vlade je z zadovoljstvom sprejel vabilo, da obišče Jugoslavijo. Da tum obiska bo naknadno določen Nameščenci pošte so preprečili roparski napad nid Smirnov, ki je na obisku v Ita liji, si je danes ogledal Fiatovo tovarno Mirafiore. Smirnova, ki ga spremljajo sovjetski poslanik v Rimu Nikita Rijov, funkcionarji sovjetskega ministrskega sveta in sovjetske delegacije v Turinu, so sprejeli predsednik Fiata dr. Agnelli, pooblaščeni upravnik in glavni direktor inž. Bono z inž. Nasijem in Gioio. Po pozdravnem nagovoru je Agnelli podaril Smirnovu srebrn model prvega fiatovega avta. Smirnov je izrazil zadovoljstvo, da si je lahko ogledal tovarno Mirafiori, o kateri je poudaril sodobno in učinkovito ureditev Sovjetska delegacija je popoldne odpotovala v Ivreo, kjer si je ogledala tovarno Olivetti. Goste so sprejeli častni predsednik odv. Arrigo Olivetti, predsednik prof. Bruno Vi-sentini in pooblaščeni upravnik inž. Bruno Jarach. Smirnov in njegovi spremljevalci so se pozanimali za gradnjo računskih strojev in za av- Tudi včeraj bombardiranje Vietnama HANOJ, 2. — Ko ameriški viri sami navajajo, da so včeraj ameriška letala bombardirala področje pri pristanišču Tanh Hoa, ki je 328 km znotraj Severnega Vietnama, ter neko drugo mesto 200 km južno od Hanoja, postaja vsako zatrjevanje o prenehanju bombardiranja Severnega Vietnama že neresno. Ne more namreč Johnson odločati, kje naj Severni Vietnam Američani bombardirajo in kje ne, če naj velja zagotovilo, da se je bombardiranje Severnega Vietnama prenehalo Tiskovna agencija Severnega Vietnama je danes sporočila, da so včerajšnja ameriška bombardiranja nad Severnim Vietnamom povzročila človeške žrtve in materialno škodo med prebivalstvom Tako trdi agencija, da so ameriška letala med 9. in 13.30 bombardirala obljudena področja pokrajine Tanh Hoa in približno v istem času so druga letala zmetala na stotine bomb na sedem krajev pokrajine Quang Binh. TRAPANI, 2. — Sovjetska zveza je naročila pri družbi sicilske u-stanove za industrijski razvoj «CaL zaturlflcio Sicilianoii 30.000 parov čevljev, ki jih bodo v kratkem prodajali na sovjetskem trgu. DRUGI DAN ZASEDANJA PLENUMA CK KP CSSR Velika enotnost in soglasnost s stališči tajnika Dubčka Izginulega podpredsednika vrhovnega sodišča Breštanskega so našli obešenega ▼ skrivnostnih okoliščinali - Verjetno samomor zaradi obtožb o krivičnem procesu PRAGA, 2. - Centralm Komite češkoslovaške komunistične partije je danes nadaljeval z delom in se v razpravo posegli številni delegati, ki so v bistvu vsi podprli stališče novega generalnega tajnika partije Dubčka Izvedelo se je tudi, da so člani že prejeli predloge za spremembe prezidija in tajništva partije, kot tudi predloge glede preosnove vlade, vendar podrob nosti niso znane Med spornimi vprašanji je tudi datum sklicanja partijskega kongresa, ki bi moral normalno biti leta 1970 in glede česar se govori, da bo prišlo že prej do izrednega kongresa. Minister za finance Bohumil Su-charda je na zasedanju izjavil, da je treba voditi politiko skrajne varčnosti in je zelo resne, orisal gospodarski položaj. Veliko zanimanje je vladalo za govor Cestimirja Čisar-ja, katerega so študentje kandidi rali za predsednika republike, či-sar je vse pozval, da je treba omogočiti krivcem za stalinistično raz dobje, da izginejo iz političnega življenja brez škandalov in brez procesov. Istočasno pa je tudi de- nino in se peš odpravil preko polj. jal, da se ne sme postaviti zavor; Na tiskovni konferenci je danes in prezgodnih okvirov, da se ne bi načelnik preiskovalne policije Pa- izgubilo zaupanje javnega mnenja. V tej zvezi je tudi predlagal temeljito preosnovo vlade, tako da bo vsak ministc užival zaupanje ljudstva. V to resno razpravo na zasedanju CK je padla kot prava bomba vest, da so našli, v četrtek izginulega podpredsednika visokega sodišča Jožefa Breštanskega, obešenega na drevesu v gozdu v bližini kraja Šabiče okrog 40 km od Prage. Brestanski je izginil v četrtek dopoldne v skrivnostnih okoliščinah. ko s= je ukvarjal z reha bilitacijami političnih obsojencev. Zapustil je svoj urad in bi se moral udeležiti seje na ministrstvu za sodstvo, S seboj je imel črno torbo z dokumenti. Kasneje je neki taksist spoznal v listih objavljeno sliko in je povedal policiji, da ga je peljal iz Prage v Babice. Med potjo sta se mirno pogovarjala o težavah prometa v Pragi. Breštanski je plačal voz- V ZVEZI Z ZADNJIMI DOGODKI pošte. Trije roparji, ki so izvedli skrbno pripravljen napad v trenut- .. ... , , , ku, ko so blagajničarke izročale !tomatlcno obdelav(1 informacij, denar glavni blagajničarki, so o-stali praznih rok, čeprav so bili napadalci dobro maskirani in oboroženi z revolverji in gumijastimi palicami. Odločen odpor nameščencev, ki so se spoprijeli z napadalci in se niso dali ustrahovati, je prisilil razbojnike, da opustijo svoj namen. Dva sta uspela pobegniti, medtem ko so tretjega, ki je skušal pobegniti skozi glavni vhod, zadržale stranke. Aretiranj Miroslav Jankovič, dijak srednje tehnične šole, je odkril svoja ostala dva pajdaša. To sta 20-letni študent Milorad Čirič iz Zaječara in soboslikar Slobodan Papaludis iz Bora, ki baje živi na Reki. Aretiran sodelavec Fichmanna BERLIN, i. — Včeraj so v zahodnem delu Berlina aretirali bivšega sodelavca Adolfa Eichmanna poročnika SS Richarda H. Policija ni javila priimka, vendar se ve, da je aretirani lastnik nekega bara. Obtožujejo ga da je sodeloval pod nacističnim režimom pri uničeva Demonstracije v Braziliji RIO DE JANEIRO, 2. - Včeraj so bile v številnih brazilskih mestih demonstracije proti diktaturi-in nasilju policije. Med demonstracijami v Goiasu je bil neki demonstrant ubit V Riu de Janeiru Je 400 mladincev kljub prepovedi policije demonstriralo. Policijski agenti so jih napadli s tolkali in aretirali kakih 50. Demonstracije so študentje organizirali v znak protesta zaradi smrti nekega študenta med Četrtkovimi manifestacijami v Riu de Janeiru. Med večernimi demonstracijami pa je bila ena oseba ubita, 20 pa je bilo ranjenih, šele vojaškim oddelkom se je posrečilo vzpostaviti «red» Stanovnik v Ženevi ŽENEVA, 2. — Semkaj je dani0 ioi9CV in Še Pisefbn°' da( j! It vr^ePga'SPsletaVSJug“larijeZnejaanw. ta 1942 organiziral transport 5.860 Stanovnik, da bi prevzel položaj ljudi, od katerih je bilo 4.827 iz izvršnega tajnika gospodarske ko-Ilrvatske v Auschvvitz. I misije v OZN za Evropo. Združene države Srednje Afrike FORT LAMY, 2. — Danes so predsedniki treh afriških' držav Joseph Mobutu za Kongo-Kingsasa, Jean Bedel Bokassa za Srednje-afriško republiko in Francois Tom. balbaye za Cad, podpisali ustanovno listino ((Združenih držav Srednje Afrike«. Vse tri države, ki obsegajo področje 4 milijonov kvadratnih metrov z 21 milijoni pre: bivalcev, bodo imele skupne organe, katerih delovanje pa bo nekoliko omejeno. Njihova naloga bo začeti gospodarsko sodelovanje, pri čemer bodo dale v borbi za razvoj na razpolago vse svoje vire. V tej zarezi je Kongo brez dvoma najbolj bogat. Nova zveza, ki ni pogodu Franciji, bo imela tesnejše stike z ZDA. Njen nastanek je treba uokviriti v proces združevanja afriških dežel in je verjetno posledica napovedi o ((organizaciji obrežnih držav reke Senegal«, to je Senegala, Gvineje, Malija in Mavretanije. Neonacisti v Zahodni Nemčiji BONN, 2. — Uradni bilten za-padno - nemškega notranjega ministrstva je objavil nekatere podatke o vlogi ((nacional - demokratične partije«, ki je lani okrepila svoje pozicije in ki se odkrito sklicuje na nacistična načela. V biltenu je rečeno, da je dejanski vpliv te desničarske partije zelo majhen, vendar pa je zaskrbljujoče, da vzbuja med prebivalci ((romantično nacionalistična« čustva. Bilten piše, da je ta partija do-sedaj škodovala Zapadni Nemčiji bolj na zunanjem področju, kot v NIŠ, 2. - Zaradi prisotnosti du- severnovietnamskega odbora za mir. ha nameščencev glavne pošte v Ni- notranjosti NEW YORK 2 - Razna ameri šu se je sinoči izjalovil drzen ro-1 Večina članov ni mladih In so ška pacifistična gibanja so Johnso- parski napad na trezorje glavne | vpisani predvsem člani v srednjih letih, mladi ljudje od 20 do 30 let pa predstavljajo manjšino. Večina članov pripada srednjim slo jem, lani pa se je zvišalo števili: delavcev in je nekoliko manj pro fesionistov. Partija ima 28 tisoč vpisanih, od katerih je bilo 2.400 članov nacistične stranke izpred 1933. leta, odnosno so imeli pomembne naloge med nacističnim razdobjem. Okrog 33 odstotkov članov stranke ima nacistično preteklost. Glede finansiranja partije pravi bilten, da večina sredstev izhaja iz članarine, daril in prodaje raznih publikacij in da ne obsta jajo «dokazi», da bi prejemali sredstva od finančnih krogov in industrijcev. Razgovor Moro-Fanfani zunanjepolitičnem položaju Longo je obiskal francosko partijo - Razgovori med K Pl in nemškimi socialdemokrati - Saragat na zasedanju novega vrhovnega sodnega sveta RIM, 2. — Zunanji minister Fan-fani se je dalj časa zadržal v razgovoru s predsednikom Mo-rom. Kasneje je Fanfani dejal, da se že dalj časa s predsednikom vlade ni videl in da je bilo mnogo stvari o katerih sta se morala pogovoriti. Fanfani je dejal, da je poročal predsedniku «o včerajšnjih zadevah« in da je poročal tudi o pripravah sestanka, ki bo 5. aprila v Luksemburgu o vprašanjih Evropske skupnosti. Fanfani je danes sprejel tudi novega ameriškega veleposlanika v Rimu Hugha Gardnerja Ackley-ja. ki mu je predložil kopijo poverilnih pisem. Gre za tradicionalni vljudnostni sprejem, ko se predstavi neki novi veleposlanik, ki pa je še zlasti zanimiv v zvezi z zadnjimi dogodki v ZDA. Na vabilo komunistične partije Francije je bil v Parizu generalni tajnik KPI Longo 30. in 1. a-prila. Imel je razgovore z generalnim tajnikom Rochetom in drugimi vidnimi predstavniki CK KP Francije o vseh sedaj perečih vprašanjih. Iz Bonna poročajo, da uradni bilten socialdemokratske stranke poroča o razgovoru z Italijanskim komunistom, da bi se bolje upo-znali in da bi iz prvega vira izvedeli vesti o politiki Zapadne Nemčije in o stališčih socialdemokratov. Bilten pravi, da zavračajo kakršno koli sodelovanje s komunisti, da pa istočasno ne nameravajo ignorirati razlik, ki obstajajo med nemško in italijansko komunistično partijo. Zato so socialdemokrati pristali na željo italijanske partije, saj je KPI pomembna politična sila, ki se je ne more ignorirati. Predsednik republike je v svoj-stvu predsednika vrhovnega sodnega sveta prisostvoval zasedanju, na katerem so bili prisotni člani sveta, ki zapuščajo to mesto in novo izvoljeni člani. Predsednik republike se je ob tej priložnosti zahvalil za dosedanje delo in je napovedal, da bo v kratkem na prvem rednem zasedanju novega vrhovnega sodnega sveta obravnaval pereča vprašanja sodstva, ker je treba, da bo sodni sistem bolje odgovarjal zahtevam skupnosti. Zakladno ministrstvo je izdalo okrožnico, ki obrazložuje zakonski ukrep, ki bo v kratkem objavljen v uradnem listu ln v katerem je govor o mesečnem dodatku, ki ga bo prejelo osebje državne uprave. Vsedržavno vodstvo CGIL Je Imelo sestanek s predstavniki deželnih sindikatov in sindikatov kategorij, na katerem so obravnavali zakonske dekrete, ki jih bo izdala vlada do konca meseca v zvezi s pokojninami. Zahtevali so, da pride predhodno do posvetovanja s sindikati. Isto zahtevo je že prej sporočil tajnik CISL Storti. ..■■"»■■■»H (Hill ■■■■■•■•umu,, mn,,mm,, Otroci In delavci pod kolesi vlakov Smrtna obsodba za posadbo «l,uebla»? TOKIO, 2. — Neki častnik ameriške ladje »Pueblo*, ki so jo januarja letos zajeli v vodah Severne Koreje, je pisal ženi, da bodo njega in vseh 81 članov posadke ustrelili, če se ZDA ne bodo opra vičile severnokorejski vladi. To je javil radio Pyongyang. Poročnik Stephen Robert Harris je v svojem pismu ženi navedel tudi pogoje] ki jih je postavila severnokorejska vlada in ki bi jih morale ZDA sprejeti. Ti pogoji so: priznanje ZDA, da je imela ladja »Pueblo* vohunske naloge v vodah Severne Koreje; ZDA bi se morale opravičiti za te kršitve; ZDA bi morale obljubiti, da podobnih akcij ne bo več. Poročnik Harris piše ženi, da bodo prav gotovo ustreljeni, če ne bodo ustregli tem pogojem. «Zato,» nadaljuje poročnik vohunske ladje, «samo vi lahko rešite mene in vseh 81 mojih tovarišev.* Radio Pyon-gyang je oddal tud vsebino drugega pisma, po katerem bodo posadki ladje, če se ZDA ne bodo opravičile Severni Koreji, sodili zaradi vohunstva. V tretjem pismu pa je navedeno da bodo — seveda, če ne bo opravičila — posadko ladje «Pueblo» obsodili po severnokorejskem zakonu, ki določa za vohunstvo smrtno kazen. kritiziral imperialistične sile, ki nosijo vso odgovornost za vojno v Vietnamu. Ti krogi se motijo, je nadaljeval Kosigin, če mislijo, da bodo s silo vsilili svojo voljo drugim narodom. To je razvidno predvsem v Vietnamu, kjer se morajo napadalci dokončno zavedati, da ni druge rešitve kot prenehati z napadom na vietnamsko ljudstvo. Kosigin si bo v prihodnjih dneh ogledal v Isfahanu dela pri ogromni jeklarni, ki jo gradijo s sovjetsko pomočjo Domnevajo, da bodo med razgovori razpravljali tudi o tehničnem in gospodarskem sodelovanju med obema državama. Znano je, da bodo sovjetski tehniki gradili v Iranu poleg jeklarne v Isfahanu tudi jeze in silose. FOGGIA, 2. — Občinski zdravstveni urad v Foggii je prijavil sedišču starše 19 otrok, ki kljub večkratnim vabilom in opozorilom o-trak niso pripeljali na cepljenje nroti otroški paralizi. thy dejal, da so našli truplo obešeno na vrvi. ki je dolga 15 metrov, ki služi za obešanje perila. Vrv je bila večkrat ovita okrog veje starega drevesa. Zraven so našli njegovo aktovko, v kateri ni bilo pomembnejših dokumentov, temveč samo zapiski, pero in osebna legitimacija Načelnik policije je tudi povedal, da je dan prej obiskal Breštanskegt neki skrivnostni obiskovalec, ki se je predstavil v tajnštvu kot osebni prijatelj in rekel, da ima izročiti važne dokumente. Breštanski ga je takoj sprejel. Policija je prepričana, da gre za samomor Vendar pa tudi pravi, da družina, ni navedla nobenih razlogov (Breštanski je imel 42 let in je zapustil dva otroka). Uradnik ministrstva je tudi izjavil, da ni bilo nobene nevarnosti, da bi zapustil svoje mesto Edino resno okoliščino, ki govori za samomor, predstavljajo obtožbe, da je odgovoren za obsodbo, ko so leta 1955 obsodili skupino slovaških delavcev na oc' šest do sedemnajst let zapora z obtožbo »veleizdaje in sabotaže, katere so kasneje vse spoznali za nedolžne Prav o tem vprašanju je Breštanski govoril, preden je zapustil urad, s svojim predstojnikom Lite-rom. Ko sta obravnavala zakon o rehabilitaciji, s katerim se je Breštanski ukvarjal, je neki kolega telefoniral iz Bratislave in mu povedal, da je slovašk' list »Smena* objavil odprto pismo z omenjeno obtožbo. Kasneje je še neki drug kolega telefonira, isto vest. Breštanski je bil miren in ni nič kazalo, da bi ga te obtožbe resneje prizadele. Na zasedanju CK sta Ove pomembni osebnosti dali ostavko. Gre za člana tajništva in za odgovornega za odnose z bratskimi partijami Vladimira Kouckega in za dolgoletnega načelnika ideološke komisije Jirijd Hendrycha. Novi predsednik republike Svoboda bo jutri zapusti) svoje stanovanje in se preselil v predsedniško palačo, kjer so nekdaj prebivali češki kralji. Novotnv se bo preselil v veliko vilo, v kateri so že nekdaj prebivali predsedniki republik in med njimi tudi Beneš. Prebivalci Prage in sosednih krajev so v vel iker. i števili: prišli in podpisali spominsko knjigo v kraljevi palači Nori predsednik pa je prejel iz države preko 20.000 čestitk. VARŠAVA, 1. — štiri fakultete politehnike so danes odprli po desetih dneh prekinitve predavanj. Delo se je redno pričelo brez kakršnih koli incidentov. Včeraj samo v Genovi nemiri na univerzi V Španiji univerze zapirajo Indija je kupila sovjetske podmornice NOVI DELHI, 2. — V odgovoru poslancu, ki je trdil, da Je Indija potrošila 1.353 milijonov dolarjev, to je tretjino državnega proračuna, za nakup podmornic, je indijski obrambni minister Swaran Singh včeraj javil v parlamentu, da je Indija kupila sovjetske podmornice. Znano je, da je SZ imela namen prodati Indiji štiri podmornice, vendar Singh ni navedel točnega števila. Obrambni minister Je tudi najavil, da bodo v Indiji gradili fregate in minolovce, raketne izstrelke za vojsko 825.000 mož in letala vrste «Mig 21». CASERTA, 2. — Trije otroci, dva brata in njun bratranec v starosti 12., 8 in 11 let, so danes izgubili življenje pod kolesjem brzega vlaka Neapelj - Turin. Nesreča se je zgodila y predmestju S. Clpriana nedaleč od Averse, kjer so žrtve stanovale in sicer v trenutku, ko so otroci prekoračili tračnice. Vlakovodja, ki je vozil s hitrostjo 100 km na uro, je sicer opazil otroke in je hitro zavrl, vendar brez uspeha. Na tistem mestu Je malo prej kakih 10 otrok, ki' so bili namenjeni v šolo, prekoračilo tračnice. Oblasti so uvedle preiskavo. BONN, 2. — štirje italijanski delavci so postali v noči med ponedeljkom in torkom žrtve železni- Italijana so biili zaposleni na železniški progi Miihlheim - Duisburg z nakladanjem tirov na tovorne vagone. Z mUhlheimske strani proga ni bila zavarovana In prav s te strani je z vso hitrostjo privozil brzi vlak, ki je treščil v delavce. Predsednik Saragat je preko ministra za delo Bosca izrekel svoj-oem žrtev sožalje. Sožalne brzojavke je sorodnikom tragično umrlih delavcev poslal tudi ministrski predsednik Moro. DJAKARTA, 2. — Indonezijska a gencija Antara je javila, da se je motorni čoln, ki so ga uporabljali Kongresna stranka brez dvetretjinske večine NOVI DELHI, 2. Prvič se je indijska kongresna stranka znašla v višjem poslanskem domu brez dvetretjinske večine. To se Je zgodilo zaradi delnih volitev, ki so bile v nedeljo Stranka, ki ji predseduje Indira Gandi, je zgubila 23 mest, zaradi česar jih ima sedaj 142 od 240. To pomeni, da kongresna stranka ne more več spreminjata ustave brez sodelovanja opozicij skih strank v obeh vejah parla menta ' Kosigin v Iranu TEHERAN, 2. — Sovjetski prvi minister Aleksej Kosigin je danes prispel na sedemdnevni uradni nem delu'Sumatre, nepričakovano z^lraSmTrvto pred' prevrnil. Antara ne omenja vzro sednikom kov nesreče, pač pa dodaja, da je Kosigin je nocoj med večerjo, '4 in in n »n Xnr,< __:_J.'l RIM, 2. — Po dveh mesecih neredov, demonstracij in zasedb fakultet je danes na rimskem vseučilišču zavladal mir. Na filozofski in stavbarski fakulteti so še v teku popravila, na ostalih fakultetah pa se je redno vršila didaktična in raziskovalna dejavnost Živahno je bilo danes le na stavbarski fakulteti, kjer je na zboro Razgovor Naser-Grečko KAIRO, 2. — Radio Kairo je javil, da je imel predsednik Naser sinoči razgovor s sovjetskim ob-... , , , rambnim ministrom Grečkom in s vanju prišlo do besednih spopadov ' člani njegove delegacije. Razgovor med študenti, ki so se pretekle dni j je bil v zasebni rezidenci Naserja udeležili zasedbe, in študenti, ki so I ob prisotnosti vojnega ministra ZAR bili proti zasedbi. Vse je na srečo I gen. Mohameda Favzija in načel- ostalo le pri besedah: zborovanje se je zaključilo ob osmih zvečer, ne da bi prišlo do incidentov. Tudi na drugih italijanskih univerzah se položaj počasi normalizira. izjema je le Genova, kjer je prišlo danes do nove zasedbe. Po živahnem zborovanju so študentje zasedli pedagoško fakulteto v znamenje protesta prot profesorjem, ki se niso odzvali povabilu, da bi skupaj s študenti razpravljali o problemih fakultete. Študentje so izjavili, da bodo prekinili zasedbo, ko bodo uslišane njihove zahteve. nika glavnega štaba oboroženih sil gen. Abdela Moneima Riada. Umrl je znanstvenik Lev Landau MOSKVA 2. — Slavni sovjetski znanstvenik Lev Landau je včeraj umrl v starosti 60 let. Vest je objavila Tass k; je pripomnila, da je smrt nastopila zarad■ posledic avtomobilske nesreče. ki je doletela n, . t™. «je — !££&■ dena ze dvainšestdeset dni, se je danes začela «odprta» zasedba. Štu za izlete no ie/eru Toba v sever obisk v Iran' Med bivanjem Tb.,-A„,..!.j Teheranu bo imel razgovore s srarac rcifflffirssAs —ko - *.&&& jsšs dentje in docenti imajo prost vstop na univerzo, kjer se nadaljujejo razprave in proučevanje univerzi tetnih problemov. V prihodnjih dneh se bodo ustanovile posebne študijske komisije, pri katerih bodo so delovali študentje, asistenti in pro fesorji V Firencah se je aanes preneha la zasedba medicinske fakulteta, v Neaplju pa so študentje zapustili tehnično fakulteto, ki je bila že štiriinpetdeset dni zasedena. Do prekinitve zasedba je prišlo, ker je fakultetni svet v veliki meri sprejel študentske zahteve. MADRID, 2. — Val študentskih demonstracij 'e v zadnjih dneh za jel vso Španije. Na študentske zahteve odgovarjaj! univerzitetne ob lasti z zaporami univerz. V četrtek so zaprli univerzo v Madridu, v ki po nesreči m mogel ne govoriti, niti m slišal ne videt, je bil večkrat na tem, du podleže poškodbam. Le skrajnim naporom zdravnikov. ki so ga štirikrat rešili gotove smrti. ,e ima zahvaliti, če si je skoraj popolnoma opomogel. Končno pa so se morali zdravniki predati Član sovjetske znanstvene akademije Lev L)a vidovič Landau se je rodil leta 1908 v Bakuju, kjer je posečal univerzo Diplomski izpit je naredil v teoretični liziki leta 1927 v Leningradu kje, je ostal dve leti na specializaciji Bil je član številnih znanstvenih misij po Evropi in je pnučeva' teoretično liziko v Harkovu in v Moskvi Landau je bil član številnih tujih znanstvenih akademij in je objavil 120 razprav, ki so jih prevedli v številne jezike. Leta 1962 je dobi. Nobelovo nagrado. ki ao mu jo izročili na bolniški postelji Istega leta so ga odlikovali z redom Lenina Še prej „„-i- - . Po je dobil londonsko nagrado za soboto univerzo v Valencij), včeraj /i2ifco (mo) kolajno Ma Planck pa še univerzo v Sevilji. I (1960) in Stalinovo nagrado (1934j. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 18, najnižja 12,8, ob 19. uri 15 stop., vlaga 58 odst., zračni tlak 1013,2 pada, nebo 3/10 pooblateno, morje mirno, temperatura morja 12,8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA. 3. aurila ŽARKO Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 18.35. — Dolžina dneva 12.54. — Luna vzide ob 7.56 in zatone ob 00.00 Jutri, ČETRTEK, 4. aprila IZIDOR PRED NOVIMI DEŽELNIMI VOLITVAMI Zadnja seja deželnega sveta v prvem zakonodajnem obdobju Svet je v štirih letih odobril 136 zakonov in opravil pomembno zakonodajno delo • Predsednik de Rinaldini je poudaril nujnost dobrih sosedskih odnosov Včeraj je bila zadnja seja pr/e zakonodajne dobe deželnega sveta, ki je trajala štiri leta. 26. in 27. maja bodo namreč deželne volitve. na katerih bodo izvolili nov deželni svet. V začetku včerajšnjp seje so najprej pristojni odborniki odgovorili na vprašanja in interpelacije svetovalcev, zatem pa je predsednik sveta dr. de Rinaldini govoril o preteklih štirih letih delovanja deželnega sveta. Končno je imel poslovilni govor najstarejši svetovalec socialist De Sandre, ki je pred štirimi leti predsedoval prvi seji deželnega sveta. Najprej je de Rinaldini omenil rok za zapadlost deželnega sveta, kakor ga določa člen 14 deželnega statuta, ter druge formalnosti v zvezi z volitvami. Zatem je de Rinaldini orisal delo sveta. Najprej se je zahvalili svetovalcem za njihovo sodelovanje in spoštovanje, ki so mu ga izkazovali. Dejal je, da je bilo njegovo glavno vodilo pri njegovem delu to, «da je treba spoštovati vse ijudi» ne glede na njihove politične in svetovne nazore. Zaradi tega je skušal biti vedno, kolikor je bilo to človeško mogoče, nepristranski. Rekel je, da upa, da mu je to do neke mere uspelo. Po drugi strani pa so mu mnogo pomagali svetovalci, ki so predvsem delovali za blaginjo skupnosti. Deželni svet se je v štirih letih sestal 380-krat in je skupno se. jal 1318 ur. Do 31. marca letos je bilo predloženih 190 zakonskih osnutkov, od katerih jih je odpadlo 123 na deželni odbor, 67 pa na deželni svet. Vsi zakonski osr.ut, ki, ki jih je predložil deželni odbor, so bili odobreni; toda vlada jih je vrnila 32. Po ponovni razpravi o njih jih je bilo 30 odobrenih. Proglašenih je bilo do sedaj 114 zakonov. Od 67 zakonskih predlogov svetovalcev pa so jih odobrili 13. Predsednik je nato naštel seje v vseh petih stalnih komisijah, ki jih je bilo skupno 480. Na sejah deželnega sveta so svetovalci in odborniki spregovorili 9692-krat, ker pomeni, da je povprečno vsak svetovalec spregovoril 161-krat. Seveda ne more biti politična ocena o delovanju deželnega sveta soglasna, saj bi sicer ne bilo niti prave demokracije. Toda z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da so vsi svetovalci učinkovito sodelovali pri dety deželnega sveta To dokazuje njegovo življenjskost. Predsednik de Rinaldini se Je zahvalil za sodelovanje podpredsednikoma odv. Devetagu In sen. Pellegriniju, ki sta mu vedno pomagala. Senatorju Pellegriniju je izrekel želje, da bi kmalu okreval. Zahvalil se je tudi vsem funkcionarjem in osebju, ki so požrtvovalno delali. Prav tako se je zahvalil tisku in rekel, da je resno spremljal delo sveta ne glede na stališča raznih časopisov. Dejal je, da se je deželni čut vedno bolj krepil in da ni bilo v deželnem svetu izbruhov lokalpa-triotizma. Poudali je pomen avto-nomije in decentralizacije centralne uprave in rekel, da je se je večina prebivalcev v deželi zavedala nujnosti ustanovitve dežele. Rekel je, da je prebivalstvo naše dežele zelo patriotično, da pa ravno zato razume, da ima vsako ljudstvo pravico in dolžnost ljubiti lastno domovino in smatrati lastne kulturne in duhovne dobrine za nedotakljive. Svoj govor je zaključil takole: «Tu na meji smo ponosni na svoja izročila in vrednote, ki iz njih izvirajo, ter zvesti branilci teh vrednot, toda po drugi strani odločno želimo, da bodo z bližnjimi narodi vladali vedno odnosi medsebojnega razumevanja in kulturnih in gospodarskih izmenjav, ker hočemo slu; žiti s svojo predanostjo domovini napredku razvoju omike ne le naših ljudi marveč vsega človeštva. Pri tem smo prepričani, da nista napredek ter moralni in tvanil razvoj možna drugače kot v miru in ob spoštovanju dostojnosti človeške osebnosti.« Zadnji je z ganljivimi besedami spregovoril najstarejši svetovalec De Sandre, ki se je spomnil, ka-ko mu je 26. maja 1964 pripadla čast, da je odprl delovanje deželnega sveta. Kakor že prej predsednik de Rinaldini se je tudi on z občutenimi besedami spomnil umrlega svetovalca Giordana Pac-ca ter želel senatorju Pellegriniju. ki se zdravi v videmski bolnišnici, da bi kmalu ozdravel. Dejal je, da je prepričan, da se bo deželna avtonomija vedno bolj krepila in se izboljšale življenjske razmere prebivalstva. Rekel je, da bodo tudi narodne manjšine v deželi končno dosegle popolno zadoščenje ln uresničenje svojih upravičenih zahtev in potreb. Vsem svetovalcem tn odbornikom je izrekel želje za čimvečji uspeh in blaginjo ter zaključil svoj govor s poudarjanjem vzorov demokracije, pravice, svobode In miru. Z njegovimi besedami se je zaključila tudi prva zakonodajna doba deželnega sveta pa je predsednik poudaril, da bi bilo treba doseči kritje za nevarnost obolelosti za tbc. Za to bolezen člani sedaj niso zavarovan;. Poleg tega je dejal, da bi se lahko popolni farmacevtski oskrbi, ki bo kljub temu posredno zagotovljena z udeležbo blagajne 50 odst. stroškov za zdravila. Celotno vprašanje proizvodnje in razdeljevanja zdravil bo kmalu na novo urejeno, da bo omogočilo, da bodo zavarovalne ustanove dajale zdravila, ne da bi porabile toliko denarja Glede obračuna za lansko leto je predsednik Puppd poudaril, da so imeli lani velike stroške za bolnišniško oskrbo, ki pa je bila bolj ali manj na ravni prejšnjih let, stroški za specialistično zdravniško oskrbo pa stalno naraščajo. Lanski obračun se je po mnenju predsednika ugodno zaključil, ker je bil primanjkljaj obveznih zdravstvenih storitev krit, medtem ko je bil ostanek posebne uorav« na ravni prejšnjega leta. Ob zaključku svojega poročila Je sporočil, da bo prihodnjega junija v Trstu zasedanje vsedržavnega odbora federacije vzajemnih blagajn trgovcev. Potem ko sta pokrajinski ravnatelj blagajne in predsednik nadzornega odbora podala svoji poročili, so člani po obširni razpravi soglasno odobrili lanskoletni obračun. Protest študentov pravne fakultete študentje pravne fakultete tržaške univerze se bodo v prihodnjih dneh vzdržali predavanj v znamenje protesta proti fakultetnim oblastem, ki so odklonile vse študentske predloge za izboljšanje študijskih razmer na fakulteti. Tako so sklenili študentje na včerajšnjem zborovanju. Danes zjutraj bo na fakulteti novo zborovanje, na katerem bodo študentje sestavili odgovor, ki ga bodo poslali fakultetnemu svetu. ZAKLJUČNI GOVOR krajinski odbornik Lorenzo Fo-gher in Dušan Košuta. Za senat pa kandidirajo socialisti Alda Tei-nerja in pokrajinskega podpredsednika prof. Elia Apiha. Tako je bilo predloženih doslej za poslansko zbornico že sedem list. Včeraj zjutraj je namreč predložila svojo listo za poslansko zbornico PSIUP. Nosilec liste je dr. Bruno Pincherle, ki mu sledijo Vito Jercog, Luciano Miniati in Ezio Martone, tajnik tržaške federacije. Kot smo že pisali so predložili prvi svoji listi komunisti, nato republikanci, misovci, demokristjani in liberalci. Niso pa še vse te stranke predložile kandidature za obe volilni okrožji za senat. iiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMimiii Predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini podaja zaključno poročilo. Na desni podpredsednik deželnega sveta Devetag, na levi glavni tajnik deželnega sveta IZ MESEČNEGA POROČILA TRGOVINSKE ZBORNICE Nočitve domačih in tujih gostov so se v februarju močno skrčile V trgovini na drobno manjši promet, tudi zaradi manjšega števila kupcev iz Jugoslavije Iz rednega mesečnega pregleda, ki ga izdaja tržaška trgovinska zbornica, povzemamo, da so v preteklem februarju v tržaških hotelih zabeležili 19.195 nočitev Italijanskih in 11.572 nočitev tujih gostov. Ce primerjamo te podatke s podatki za februar lanskega leta, ko je število nočitev doseglo pri domačih gostih 22.360 in pri tujcih 12.195, vidimo, da se je letos zmanjšalo bodisi število prvih (za 14,5 odst.) kakor tudi drugih (za 5.1 odst.). V prvih dveh mesecih leta je število nočitev pri domačih turistih doseglo 38.083 (v ustreznem razdobju lani 42.766), pri tujcih pa 21.380 (v istem času 1966. leta pa 26.991). Nazadovanje ie torej kar občutno. Na tržaškem trgu na drobno so trgovci zabeležili znatno manj prometa kakor v februarju lanskega leta. Tudi kupcev iz sosedne republike ;je bilo letos manj k nam kakor v lanskem februarju. Kljub raznim prodajam oblačil, obutve in podobnih izdelkov po znižanih cenah, se trg ni mogel razgibati. V skladiščih je mnogo neprodanega blaga, pa tudi v trgovinah se blago kopiči zaradi počasne prodaje. Tržišče na debelo se je za spoznanje razgibalo le za nekatere vrste blaga. Tako so se nekoliko dvignile cene mlečnim izdel- Doslej predloženih sedem list za poslansko zbornico Včeraj popoldne so na volilnem uradu na sodišču predložili kandidatni listi za poslansko zbornico in senat združeni socialisti (PSU). Nosilec liste za poslansko zbornico je minister za zunanjo trgovino Tržačan Giusto Tolloy, ki mu sledijo podžupan Lucio Lonza, po- kom, prekajenemu mesu in živalskim maščobam. Povpraševanje po jajcih je bilo normalno. Ponudba vina je bila znatno večja od povpraševanja, tako da je bil ta trg ves mesec miren. Ravno tako niso trgovci zabeležili bistvenih premikov kar zadeva prodaje popra in drugih eksotičnih začimb. Nedavni sporazum med državami članicami ICO je nekoliko razgibal tržišče s kavo, vendar pa trdijo opazovalci, da se pražarji in prekupčevalci s tem blagom še vedno obnašajo kar se da previdno. Tržišče z lesom za gradbeništvo je bilo v februarju normalno, povpraševanje po drugih vrstah grad. benega blaga je bilo umerjeno. Tudi na trgu s kovinami je februar potekel v znamenju običajnega trenda. Na tržaškem trgu z nepremičninami so v februarju zabeležili 280 kupoprodajnih pogodb v skupni vrednosti — po izjavah prizadetih strank — 1.548 milijonov lir. V februarju lanskega leta so na pristojnem uradu zabeležili 330 takšnih pogodb, v skupni vrednosti 1.541 milijonov lir. Ce zdaj upoštevamo skupaj januar in februar, znaša število sklenjenih pogodb na 650, vrednost izmenjanih nepremičnin pa na 3.465 milijonov lir; v ustreznem razdobju lanskega leta DREVI SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Pri odkupu zemljišč za cesto za Prosekom bodo morali pravično ravnati z lastniki Za gradnjo novega odseka pokrajinske ceste bodo porabili 75 milijonov, za odkup zemljišč pa so določili 20 milijonov lir Odobren obračun bolniške blagajne tržaških trgovcev V nedeljo je bila v dvorani trgovinske zbornice letna skupščina delegatov vzajemne bolniške Blagajne trgovcev tržaške pokrajine. Predsednik Puppi je imel por >• Mio, v katerem Je dejal, da je vsedržavna komisija za zdravstvene storitve sestavila osnutek splošnega pravilnika za vse zdravstvene dopolnilne storitve. Pravilnik bo začel veljati takoj ko ga bodo odobrili osrednji organi in bo omogočil pokrajinskim blagajnam, da lahko nudijo svojim članom boljšo zdravstveno oskrbo. Sklepe o izboljšanju oskrbe bodo lahko skupščine avtonomno sprejemale. Glede potreb članov v Trstu Drevi se sestane tržaški pokrajinski svet. Na dnevnem redu so v ‘glavnem točke, o katerih je bilo prnčakovati, da bodo razpravljali na zadnji seji. Toda demonstracije pokrajinskih uslužbencev pred sedežem pokrajinske uprave, kakor tudi neuspeli sestanek, ki je bil preteklo sredo dopoldne med upravitelji in sindikalisti glede vprašanj osebja, ki je stavkalo tri dni, sta preprečili, da sklepi o, znižanju delovnega urnika nestalno zaposlenih uslužbencev in še nekateri drugi ukrepi v zvezi z osebjem niso bili izčrpani. V preteklih dneh pa je prišlo do sporazuma med sindikalnimi predstavniki in pokrajinsko upravo in bodo zato sklepi, ki se tičejo izboljšanja nekaterih pogojev uslužbencev, prišli na vrsto drevi. Na zadnji seji pokrajinskega sveta pa so svetovalci z večino glasov odobrili sklep o gradnji novega odseka pokrajinske ceste za Prosekom. Novi odsek, kot smo že tudi pisali, bc povezoval pokrajinsko cesto, ki pelje z Opčin proti Nabrežini, nekje pri Rovni z Božjim poljem, se pravi, da bo omogočil, da se bodo vsi avtomobili (tovornjaki in osebni), ki ne bodo namenjeni na Prosek, lahko izognili naselju, s čimer bo olajšan promet skozi središče Proseka zlasti ob nedeljah in praznikih. Sklep določa za gradnjo novega odseka pokrajinske ceste 100 milijonov lir. Za načrte in za gradnjo ceste predvidevajo da bodo porabili 75.200.000 lir; 4.800.000 lir je pokrajinska uprava namenila za stroške za razlastitev zadevnih zemljišč, in sicer za profesionalce, ki bodo izvršili postopek o razlastitvi. Za odkup razlaščenih zemljišč pa je pokrajinska uprava določila 20 milijonov lir. Novi odsek ceste je brez dvoma važen. Toda pri tem moramo opo zoriti pokrajinsko upravo, da ne bo pri razlastitvah in odkupu potrebnih zemljišč ravnala tako, _ kot je ravnala z lastniki zemljišč skozi katera so speljali cesto do sveti- plačati lastnikom zemljišč, da pa se ni do sedaj potrudila in ne vemo zakaj se noče potruditi, da bi uredila postopek za izplačilo, ki je povezan, kot so nam sporočili, z ugotovitvijo, koliko so posameznemu lastniku vzeli. To ugotovitev je bila pokrajinska uprava dolžna napraviti še preden je začela graditi cesto. Toda pokrajinski upravitelji se tedaj za to niso niti zmenili in so enostavno vdrli na zasebna zemljišča brez dovoljenja lastnikov. Upajmo, da se kaj takega ne bo več ponovilo in da za nov odsek ceste za Prosekom ne bodo tako krivično ravnali z lastniki zemljišč, kot ravnajo z lastniki po katerih je speljana cesta na Vejno. V petek v Vidmu zasedanje o prehrani Prihodnji petek ob 10. uri bo v parlamentarni dvorani videmskega gradu slovesna otvoritev drugega deželnega zasedanja za prehrano, ki ga priredi deželno odbomištvo za higieno in zdravstvo. Zasedanje bo pod pokroviteljstvom ministrstev za kmetijstvo in zdravstvo. Prvo zasedanje je bilo 11. in 12 septembra 1965 na tržaški univerzi. Za to zasedanje se je potegoval odbornik za zdravstvo Nardini in je imelo velik uspeh. Na drugem zasedanju bodo poglobili razpravo o raznih vprašanjih, ki se tičejo prehrane ter se ga bodo udeležili med drugimi tudi zdravstveni ravnatelji ministrstev za kmetijstvo in zdravstvo. Prav tako pridejo na zasedanje tudi odborniki in funkcionarji odbomdštev za zdravstvo iz drugih avtonomnih dežel Na zasedanju bodo podali sedem poročil in kakih 50 sporočil. Predmet teh poročil je raznolik. Med drugim bodo poročali o pre hrambenem položaju v Furlaniji-Julijski krajini ter o patološkem stanju prebivalcev s posebnim poudarkom na gerontologijo, o prehrani starejših ljudi in o odstranjevanju posledic slabe prehrane ljevalo na videmskem županstvu, v soboto popoldne pa v toplicah v Arta Terme. šča na Vejnl^ Ob tei priložnosti mo- ramo pokrajinske upravitelje še en krat spomniti, da doslej omenjeni lastniki še niso dobili niti ene lire odškodnine in da so bila vsa dosedanja posredovanja na najrazličnejših ravneh neučinkovita. Znano je, da pokrajinska uprava ima denar na razpolago, ki bi ga morala njihovi beko zamrznjenem mesu, o koristnosti slatine itd. Poročila bodo podali strokovnjaki in kliniki, ki uživalo velik sloves v mednarodnih krogih. Po otvoritveni ceremoniji bo prvi predaval prof. Vendramini iz Padove. V petek popoldne in v soboto zjutraj se bo delo nada- Uradna udeležba Gane na velesejmu Tudi Gana bo uradno sodelovala na letošnjem 20. tržaškem mednarodnem velesejmu. S tem se je število tujih držav, ki so doslej priglasile svojo udeležbo na prireditvi, na sporedu kakor znano od 21. junija do vključno 5 julija, povečalo na 10. Gana je zagotovila sodelovanje na enem izmed najvažnejših odsekov vsakoletne tržaške prireditve, namreč na lesnem sejmu. Tu bo prikazala zlasti svoje zmogljivosti in bogastvo svojih eksotičnih vrst lesa, po katerih je v svetu čedalje večje povpraševanje. Poleg tega pa bo Gana poslala strokovno odposlanstvo tudi na zasedanje o mednarodni lesni trgovini, ki bo na sporedu 1. in 2. julija. S SOBOTNEGA OBČNEGA ZBORA Društvena gostilna na Proseku je v lanskem leta dobro poslovala Popolnoma so obnovili točilnico, dvorano, sanitarne naprave, kuhinjo in klet - Vedno manj domačega vinskega pridelka je znašala prva postavka 697, druga pa 4.287 milijonov lir. Po podatkih, ki jih je zbral statistični urad zbornice pri tržaških industrijskih podjetjih, je znašala proizvodnja v železarni It.alsider v Skednju v preteklem februarju 19.492 ton surovega železa in 12.785 ton kokil; tako je proizvodnja prvih dveh mesecev narastla na 42.000' ton surovega železa in na 26.741 ton kokil. V ustreznem razdobju lanskega Ista je znašala proizvodnja surovega železa 43.554, proizvodnja kokil pa 25.353 ton. V tržaških čistilnicah so v februarju predelali 150.095 ton surovega petroleja, kar predstavlja rahlo nazadovanje v primerjavi s proizvodnjo v ustreznem mesecu lani: 167.091 ton. V prvih dveh mesecih leta je količina predelane surovine dosegla 305.528 ton, kar predstavlja nazadovanje za 0,5 odst. v primerjavi s količino, predelajo v ustreznem razdobju lanskega leta, ki je znašala 307.210 ton. Proizvodnja cementa je' v februarju lani 9.620 ton (napredek je torej znašal 3,9 odst.). V prvih dveh mesecih leta je proizvodnja dosegla 19.470 ton, kar predstavlja napredek za 28,6 odst. v primerjavi z letom 1967, saj so te-dej proizvedli 15.410 ton tega blaga. Končno navajajo statistični po. datki še letošnjo proizvodnjo ju-tinih izdelkov: teh so v februarju proizvedli 3.799 stotov, to je 10,2 odst. več kakor v lanskem februarju ; v prvih dveh mesecih pa se je proizvodnja dvignila na 7.907 stotov, ter je bila za 13,2 odst. višja od lanske proizvodnje, ki je znašala 6.983 stotov. Kar zadeva gibanje cen pri najvažnejših blagovnih vrstah, navaja zbornično poročilo naslednje podatke: cena mlečnim izdelkom je ostala neizpremenjena, cena izdelkov iz prekajenega mesa, in živalskih maščob pa je nekoliko popustila. Zaradi znatno večje proizvodnje v domačih kokošnjakih je tudi cena jajc nekoliko zdrknila. Zaradi že omenjenega neravnovesja med ponudbo in povpraševat njem je cena vinu rahlo popustila. Prav tako so se v februarju nekoliko znižale tudi kotacije kave, le pri nekaterih izmed najbolj iskanih sort na našem področju pa so cene ostale na ravni iz prejšnje, ga meseca. Vse ostale cene na trgu so ostale praktično neizpre-menjene. Končno naj zabeležimo še gibanje potrošnje nekaterih vrst blaga: potrošnja tobaka je v februarju dosegla 38.832 kg, v prvih dveh mesecih leta pa 85.398 kg. V primerjavi s potrošnjo v ustreznem razdobju lanskega leta je letošnja prodaja nekoliko narastla, saj so v tržaških trafikah januarja in februarja lani prodali kadilcem 82.211 kg tobaka. Prodaja soli je v prvih dveh mesecih dosegla 3.518 stotov (lani 2 odsto manj ali 3.449 stotov), prodaje mesa pa so znašale 16.987 stotov, to je 0,8 odst. več kakor v ustreznem razdobju lanskega leta (16.851). Potrošnja rib, mehkužcev in lupinarjev je letos znašala 4.056 stotov, to je 9,2 odst. manj kakor v prvih dveh mesecih lanskega leta (4.468 stotov). V soboto zvečer je bil v društvenih prostorih 63. občni zbor društvene gostilne na Proseku, ki se ga je udeležilo 66 od skupno 80 članov. Iz poročila upravnega odbora je razvidno, da so v preteklem poslovnem lotu v društveni gostilni na Proseku prodali skupno 344 hi vina, od tega eno tretji; no domačega. Gostje imajo rajši domače vino, čeprav je dražje, žal pa ga ni dovolj, ker se domača proizvodnja krči. Domačini opuščajo vinogradništvo predvsem zaradi tega, ker imajo velike težave z obdelovanjem vinogradov, trgatvijo itd.. Poti, ki peljejo v vinograde, so namreč zelo strme, ozke in slabe, da sploh ni moč z nobenim vozilom do vinogradov. Upravni odbor je na občnem zboru z zadovoljstvom sporočil, da so v preteklem poslovnem letu izvršili načrte in naloge, ki so jih postavili pred dvanajstimi leti za ureditev gostinskih prostorov in naprav. Popolnoma so namreč obnovili točilnico, dvorano, sanitarne naprave, kuhinjo in klet ter postavili novo in veliko točilno mizo. Velik del sredstev za kritje stroškov je prispevala večina članov z brezobrestnim posojilom. Zdaj bo glavna skrb članov in odbora, da bodo izplačali dolg. Društvena gostilna ima dober obisk gostov in je zlasti zbirališče članov domačega prosvetnega društva, športnega društva in godbe, radi pa zahajajo v to gostilno tudi delavci in izletniki iz mesta. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imela društvena gostilna v preteklem poslovnem letu skupno 10.362.690 lir prometa. (V tem je vključena samo pijača, ker ima kuhinjo v svoji režiji gostilničar). V amortizacijski fond so dali 404.402 lir, tako da je zdaj narasel na 2.672.744 lir, rezervna fond pa znaša 449.127 lir. Raznih stroškov je gostilna imela za skupno 1.871.603 lir, in sicer največ za državne davke (531.779 lir), za luč in vodo (224.655) za geometra pri obnovi obrata (292.281) itd. Ob zaključku občnega zbora so izvolili novi odbor, ki ga sestavljajo Srečko Orel, Josip Husu, Stan ko Furlan, Stanko Prašelj, Danilo Pertot, Miro Ukmar in Albin Puntar. V nedeljo zvečer je bil tudi občni zbor Gospodarskega društva na Kontovelu. Po poročilu upravnega odbora je bila diskusija, zlasti o nadaljnjem upravljanju društvene gostilne in poljskih poteh, ter izvolitev novega odbora. Člani odbora se bodo sestali jutri in si porazdelili funkcije. Tržaški kronisti v Montecatini Term« V okviru zasedanja «Predstave in javno mnenje», ki je bilo v preteklih dneh v Montecatini Terme na pobudo Zveze italijanskih kronistov in Ustanove za letoviščarstvo in zdravljenje v Montecatini Terme, je bil sestanek vsedržavnega sveta Zveze italijanskih kronistov, katerega sta se udeležila tudi Po-nis in Stoka iz Trsta. Na sestanku je predsednik društva kronistov iz Trsta Ponis poroča1 o delovanju tržaških kronistov in predvsem o nekaterih pobudah, ki so zbudile zanimanje v vsej javnosti, kot na primer podelitev «Zlatega sv. Justa* najbolj zaslužnemu Tržačanu, ki deluje izven Trsta. Predsednik Ponis je spregovoril tudi v razpravi na zasedanju «Pred-stave in javno mnenje*. SINOČI V SLOV. KLUBU 150 barvnih diapozitivov o kulturnih spomenikih v Istri in na Koprskem Slovenski klub je sinoči posvetil svoj torkov večer zgodovinskim u-metniškim spomenikom na Koprskem. O zanimivi temi je predaval ravnatelj koprskega muzeja Janez Kramar, ki je številnemu občinstvu pokazal okrog 150 barvnih diapozitivov. Kramar je svoje predavanje razdelil' na tri dele Najprej je pokazal pokrajinske lepote slovenske Istre in južnega delo Krasa, nato pa je orisal umetnostne stvaritve na Koprskem, od gotike preko renesanse do baroka. Posebno pažnjo je posvetil slikarstvu in stavbarstvu. Zadnji del predavanja je bil posvečen znamenitim freskam v Hrastovljah. Freske so bile izdelane leta 1400, na dan pa so prišle šele po zadnji vojni. Važne so predvsem zato, ker pričajo o obstoju samostojne slovanske slikarske šole, ki je nastala že v petnajstem stoletju. Izredno zanimive pa so tudi za etnografa, ki lahko najde v njih živo sliko istrskega življenja pred pol tisočletja. Predsednik Slovenskega kluba profesor Turina se je na koncu pri- ■ srčno zahvalil predavatelju in izrazil željo, da bi še kdaj obiskal tržaško občinstvo. Kri za Vietnam Pokrajinski odbor za mir in neodvisnost Vietnama obvešča vse organizacije, ki so včlanjene v odboru in vse prijatelje, da krvna banka v Trstu, Ul. Pieta 2/3 še vedno zbira kri za Vietnam. Odbor tudi vabi vse tiste, ki želijo dati svojo kri. naj to storijo čimprej. Krvna banka je odprta od 8, do 11. ter od 17. do 19. ure vsak dan. Z Pokrajinska uprava sporoča, da je «sesljanska» pokrajinska cesta med km 0.600 in km 0.900 od 1. aprila do konca meseca zaprta za promet zaradi razstreljevanja min vsak dan (razen v sobotah in nedeljah) od 7.30 do 9.30 in od 13.30 do 15. ure. Danes bo na Trgu Sv. Jakoba ob 11. uri javno zborovanje KPI o vprašanju pokojnin in stališču komunistov. Govoril bo senator Vittorio Vidali. Natečaj Finančno ministrstvo je razpisalo a) natečaj za 320 mest asistenta v staležu tehničnega osebja pri pe-riferični upravi katastra; b) natečaj za 80 mest risarja v staležu tehničnega osebja pri' perifčrični' upravi katastra. Kandidati morajo imeti diplomo nižje srednje šole. Starost od 18 do 28 let. Rok za predložitev prošenj zapade 16. aprila 1968. (Uradni list št. 42 z dne 16. februarja 1968). miiMiiiiMiiiiimimiiiiiiiiiiiimiiimimiimmiimiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiimiiiiiiiiiuiiiiiillMiiiii HUDA PROMETNA NESREČA Z avtom v obcestni zid na mostu čez Glinščico Zdraviti se bo moral vsaj tri tedne ■ Z vespo trčil v nenadno odprta vrata taksija Z avtomobilom se je včeraj ponesrečil 57-letni delavec Giordano Ferrim, ki stanuje v Ul. dei Giar-dini 73. Okrog 18. ure se je peljal v svojem volkswagnu proti Miljam, ko je pri mostu čez Glinščico zaradi nenadne slabosti zgubil nad-zodstvo nad vozilom in trčil v obcestni zid. Pri sunku se je nesrečni vozač poškodoval po ?sem telesu, da so ga morali z rešilnim vozom odpeljati v splošno bolnišnico. Tu so mu ugotovili lobanjski pretres, znake pretresa možganov, rano in udarce na čelu, udarce po prsih in desni nogi. Pridržali so ga na nevrokirurškem oddelku, kjer bo Ferrini okreval v treh tednih. Zaradi prometnega incidenta se je moral včeraj zateči na zdrav- ljenje v splošno bolnišnico tudi 24-letni natakar Alfredo Caggiati iz Ul. S. Fortunato 7, ki se je v Ul. Giacinto Gallina z vespo prevrnil. Do incidenta je prišlo, ker je 42-letni šofer Antonio Nisi pred ve-spistom nenadno odprl vrata svojega taksija, ki je bil parkiran na desni strani ceste Caggiati je tako z nogo zadel v odprta vrata, da je zgubil ravnotežje in se prevrnil na asfalt, s seboj pa povlekel še ženo Clementino, ki je sedela na zadnjem sedežu vespe Žena je ostala nepoškodovana, moža pa so zaradi globoke rane na desnem stopalu sprejeli v ortopedski oddelek splošne bolnišnice, kjer se bo zdravil od 25 do 30 dni. se odpeljala naprej. V Ul. Bolto sta zavila na travnik, k.ier sta vozilo zažgala, da bi tako za brisala vsako sled. Goriško kazensko sodišče ju je sodilo v novembru lani ter spoznalo oba za kriva. Ullana je ob sodilo na 5 let in 4 mesece zapora ter 135.000 lir globe, Višin-tina pa na 3 leta, 6 mesecev in 20 dni zapora ter 90.000 lir globe. Prizivni sodniki so zmanjšali kazen Ulianu na 3 leta in 6 mesecev zapora ter 90,000 lir globe, Visintinu pa na 2 leti in 4 mesece zapora ter 60.000 lir globe. Gospodarsko društvo na Kontovelu ima 80 članov s 118 deleži. Promet društvene gostilne je v lanskem letu znašal 6.297.915 lir, rezervni fond znaša 1.261.435 hr, splošni stroški pa so v preteklem poslovnem letu znašali 1.465,864 lir. ....immmi.....iinniilii.............•■■■■■■•■■•■im... IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Pri numeššanju železnega mostu strmoglavil z višine 20 metrov Oproščena geometer in mehanik, ki sta nadzorovala delo v Italsiderju, ker nista zagrešila kaznivega dejanja Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Corsi, tožilec Brenči, zapisnikar Loi, obramba Antonini) je bdi sodni epilog smrtne nesreče na delu, ki se je pripetila v februarju leta 1965 v ška denjski železarni (Italsider). V železarni je tedaj opravljalo neka dela podjetje Solina. Ob plinskem zbiralniku (gazometer) so morali postaviti kovinski mostiček, ki je bil dolg nekaj čez 7 metrov ter je tehtal okoli 800 kg. Delo pa sta morala opraviti 37-letni Oostelto Causi iz Redipuglie in neki drug delavec. Z žerjavom so dvignili mostiček okoli sedem metrov pod streho zbiralnika, kjer sta bila že pripravljena na delo Causi in njegov tovariš. Causi je zgrabil mostiček, da bi ga naravnal, potisnil na pravo mesto in ga potem pritrdil z železnimi klini. Prav tedaj je prišlo do nesreče, ker je izkočil železen zatikač pri nosilcu žerjava (zatikača sploh niso našli), kar je povzročilo padec mostička. Z mostičkom pa je strmoglavil v praznino tudi Causi (nje gov tovariš se je slučajno rešil). Nesrečnež je priletel z višine skoraj 20 metrov ter se tako poškodoval, da je kmalu nato umrl. Policijski organi in državno pravdništvo so uvedli temeljito preiskavo ter zbrali tudi tehnično dokumentacijo o pogojih, v katerih je prišlo do nesreče. Po zaključku preiskave sta bila prijavljena sodišču 28-letni geometer Gior-gio Faveri lz Feltre in 46-letni mehanik Stenio Plos iz Maiana pri Vidmu. Oba so obdolžili, da sta nenamerno povzročila Causijevo smrt, ker nista pregledala stroja in nista poskrbela za delavčevo varnost. Na sodišču sta oba obtoženca še enkrat poudarila, da se ne čutita kriva. Povedala sta, da sta bila oba delavca, ki bi morala pritrditi mostiček, opremljena z rešilnim pasom. Sploh pa je bilo z razdalje 20 metrov nemogoče ugotoviti, če sta ju pritrdila. Ce pa je izkočil zatikač, je treba to pripisati konstrukcijski napaki žerjava. Sodniki so upoštevali ta zagovor ter so oba oprostili, ker dejanja nista zagrešila. Pred porotnim sodiščem (predsednik Zumin, generalni pravdni!: Mayer, zapisnikar Mosca Riatel) sta se morala ponovno zagovarjati 22-letni Aldo Ulian iz Tržiča, Ul. Pascoli 12 in 21-letni Giampao-lo Visintin iz Tržiča, Ul. Teren-ziana 61. Mladeniča sta bila obtožena, da sta 7. oktobra lani ukradla osebni avto, last Giuseppeja Milocca iz Tržiča, se vozila po mestu, ter nazadnje trčila v zid. Pri tem so je Visintin tudi nekoliko pobil. Ker okvara ni bila prehuda, sta Izgubljcno-najdeno Na občinskem oddelku za ekono-mat v občinski palači, III. naris, soba št. 128, hranijo predmete, ki so bili v marcu 1968 najdeni na javnih prostorih in katere lahko zakoniti lastniki dobijo nazaj vsa k dan v uradnih urah od 9. do 12 ure. Med najdenimi predmeti so: italijanska in tuja Valuta, ure, zapestnice, verižica, zlati obesek, šal, dežniki, rokavice, torbice, fotoaparat, volnena ženska jopa, zavoj s perilom, kavni pribor, električni stroj za loščenje. Nevarni padci Zaradi padca v svojem stanovanju v Ul. s. Sergio 2 se je morala včeraj 68-letna Maria Bona-no vd. Strauss zateči na zdravljenje v splošno bolnišnico. Zdravniki so ji ugotovili zlom levega ramena in jo pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo zdravljenja v enem mesecu, V bližini svojega stanovanja je še 26. marca padel 68-letni Salva-tore, ki stanuje v Miramarskem drevoredu 45. šele včeraj so ga z rešilnim vozom Rdečega križa odpeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo priletni mož zaradi verjetnega zloma leve stegnenice zdravil od 8 do 60 dni. Prav tako je bila žrtev padca 83-letna Giovanna Marini vd. Bru-mati, ki se je v nedeljo ponesrečila na svojem stanovanju v Miramarskem drevoredu 35. Ponesre čenka se je včeraj javila v splošno bolnišnico, kjer bo morala ležati tri tedne zaradi verjetnega zloma desne stegnenice. Včeraj ponoči so neznanci iz volkswagna, ki ga je bil lastnik Carlo Salvi iz Ul. Catullo 10 parkiral v bližini svojega stanovanja, odnesli razne dokumente in nekaj fotografskega materiala. Okradenec je tatvino prijavil agentom komisariata v Koloniji, škoda znaša okrog 50 tisoč lir. Slovenska kulturno gospodarska zveza priredi v mesecu juliju tega leta letovanje otrok v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Vpisovanje na sedežu zveze, Ul. Geppa 9, Trst, od 9. do 12. ure. Gledališča Slovensko gledališče v Trstu Oscar Wilde: »Kako važno Je biti rešena (komedija v treh dejanjih). — Danes 3. aprila ob 20. uri v Ilirski Bistrici; 4. aprila ob 19.30 v Idriji. Verdi V soboto ob 21. url bo v gledališču «Verdi» drugi koncert spomladanske simfonične sezone 1968. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Luigi Tof-folo, kot solist pa bo nastopil violinist Riccardo Brengola. Program obsega skladbe: Pizzetti — (Poletni koncert«, Bruch — Koncert za violino in orkester op. 26, Dvorak — Četrta simfonija op. 88. — Pri blagajni gledališča (tel. 23-988) se nadaljuje prodaja prostih vstopnic. Nazionale 16.00 «11 cavaliere dl La-gardere«. Jean Piaut. Telecolor. Excelsior 16.00 «Si salvi chi pu6». Zabavni film. Louis de Funes, F. Fa-brizi. Eastmancolor. Fenice 15.30 «11 sesso degli angeli«. B. Briems, R. Lunter. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 15.00 «Vivere per vivere«. Režija C. Lelonc. Ives Montand, Antile Gi-rardot. Technicolor. Prepovedano mladim pod 14. letom Grattacielo 16.00 «11 verde prato del-l'amore». Film znanega režiserja A. Varde. Prepovedan mladini pod 18. letom. Hitz (Ulica San Francesco štev. 10) 16,00 «11 sergente Ryker». Eksplozivni Technicolor, igra Lee Marvin. Alabarda 16,30 «Le grandi vacanze«. Zabavni film. Louis de Funes. Filodrammalico 16.30 «Gungala, la vergine della glungla«. Kitty Swan, A. Savage. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 16.00 «Doppio colpo del Ca-maleonte d’oro». Mark Damon, Magda Konopka. Technicolor. Cristallo 16.30 «Come far carrlera senza lavorare«. Robert Morse, Mt-chele Lee. Techicolor Garibaldi 16.00 «Piano, piano dolce Carlotta«. Technicolor. Capitol 16.00 «L'oro del mondo«. K. Povver, Al bano. 'lechriicolor. Aurora 16.30 «Violenza per una mo-naca». K. Schiaffino. 'lechriicolor. Impero 16.30 «Dalle Ardenne alPin-ferno«. Astra 16.30 «Svegllatl ed uccidi«. R. Hofman, L. Gastoni. Technicolor. — Prepovedan mlad:ni pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.15 «11 c;u:nto cava. liere e la paura«. Miroslav Macha-cek, Olga Schenplugova. Prepovedano mladim pod 18. letom Ideale 16.00 «5 settlmane in pallone«. Red Buttons, Peter Lane. Technicolor po romanu J. Verna. Abbazia 16.00 «Bormam>. Vohunski film z R. Kentom in Liano Orfei. Tržaški filatelistični klub «L. Koši bo imel danes 3. aprila redni sesl nek od 19. do 20. ure, v prostor kluba, Ulica dei Montecchi 6. Včeraj-danes .. * ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. aprila 1968 se j>e v Trt rodilo 8 otrok, umrlo pa je 9 oseb UMRLI SO: 9-letna Flavia Innoci ti, 75-letna Maria Matiazzo vd. Pisl ni, 73-Ietna Antonia Vidom vd. M chesi, 54-letna Lucia Pichler por. P sa, 28-letni Franco Guercini, 7CMet Biče Conitini por. Greco, 64-letni f geto Cocolo, 59-letni Giordano Pich 63-letni Giuseppe Živec. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vlelmetti, Trg della Borsa 12; Cen-tauro, Ul. Rossetti 33: Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanCAnna, Erta di S. Arina 10. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.30) Biasoletto. Ul Koma 16; Davanzo, Ul. Berninl 4; Benussl, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Moritorsino 9 (Rojan). Darovi in prispevki Ob današnji obletnici smrti očeta Antona Briščka in v počastitev spomina pok. mame daruje hčerka Pina Brišček - Brecelj 2000 lir za Dijaško matico. IŠČEMO VAJENKE — IRET, Ul. Pe-trarca 8. PO JOHNSONOVI SENZACIONALNI IZJAVI Morda pa le še vse po starem Če za Johnsonovo odločitvijo ni želje in volje po neki popolni, dokončni in resnično pravični rešitvi vietnamske krize, potem je vse skupaj le navadna past Ameriški predsednik Johnson je s svojo izjavo o delni prekinitvi bombardiranja Severnega Vietnama in o tem. da ne bo več kandidiral za predsednika države, odprl vrsto vprašanj. Zakaj, naivno bi bilo prvi vtis o senzacionalnem obratu politične strategije Združenih držav spreminjati že v trden zaključek Nasprotno, poznavajoč bogato politično prakso predsednika Johnsona in odnose sil v ZDA, bi katerikoli obveščen o-pazovalec težko enostavno in brez pridržkov sprejel sugerirano mnenje, da je ta poteza iskrena. Potemtakem ostane le to, da se skuša analizirati ne samo, kaj je Johnsona privedlo do te izjave, ampak tudi, kaj on z njo želi doszči. iiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiimiimiimiimiiiiiiiiimiMiiiiii Stabilizacija Kanalske doline ob pripadanju Rezije Rezija in narodnostno mešani občini Kanalske doline spadajo v Karnijsko skupnost Karnija pa je na podlagi podatkov občinskih ana-grafskih zapisov izgubila v povojnih letih 10.652 ljudi, ki sta jih pobrali migracija in emigracija. Po novem letu so dobile občine nalog, da morajo zbrisati iz svojih občinskih seznamov emigrante, ki so leto za letom odsotni na emigrantskem delu in ki prihajajo domov samo ob največjih praznikih ali pa poletnih počitnicah. Črtanje teh emigrantov iz anagrafov bo povečalo število ljudi, ki jih je Karnijska skupnost morala žrtvovati emigrantskemu molohu Rezija leži v Železnem Kanalu, kjer so občine izgubile povrečno 27 odst. prebivalstva v povojnih letih. Rezija je presegla to povprečje in je izgubila po vojni 1149 ali 34,3 odst ljudi. Sosedni občini Dogna in Rcsiutta sta izgubili še več. človek se sprašuje, ali bo res Rezija s črtanjem svojih številnih emigrantov iz anagramov izgubila nad 40 odst. svojega prebivalstva! Naborjet in Trbiž, ti dve narodnostno mešani občim v Kanalski dolini, imata čisto drugačno situacijo, kakor ostala Karnijska skupnost. Naborjetska občina je izgubila samo 76 ljudi ali 50 odst. in še ti so se povečini preselili v trbi-ško občino. Trbiška občina pa je porasla za 725 oseb ali za 4,5 odst. V teh dveh občinah tudi nimajo kaj črtati, ker imata le prav malo ljudi v emigraciji. Politično je prebivalstvo v občinah Kanalsko doline bolj razčlenjeno kot v Benešk' Sloveniji. Pozna se pa po članstvu v ekstremni desničarski stranki, da se je semkaj doselilo precej nacionalističnih elementov, ki so to svojo miselnost prinesli s seboj v Kanalsko dolino. Vsekakor pa bo tudi samo izvajanje deželnega programa, ki je splošno deželnega pomena — kot cesta Trbiž-Videm, prehod Koko-vo, turizem in obmejne gospodarske prednosti — vplivalo na utrditev demografske stabilizacije, medtem ko se Reziji ne obeta nič dobrega. ar Zelo verjetno sta obe odločitvi, tako ona, s katero je napovedal svoj odstop od volilnega tekmovanja, kot tudi druga o prekinitvi bombardiranja, tesno povezani. Do njih je prišlo v času, ko je Johnson spričo svoje napadalne politike v Vietnamu doživel v svetu vrsto političnih neuspehov, in to tako v vrsti zahodnih dežel kot tudi doma, kjer se njegovi nasprotniki v svojih parolah sklicujejo zlasti na to, da so se ZDA sredi vojne znašle v slepi ulici. Storiti, zatorej, «nekaj», s čimer bi se kritikom, domačim in tujim, mogli izpodbijati njihovi argumenti o ameriškem neuspehu, se je postavljalo kot nekakšen imperativ. Ta »nekaj* pa teoretično navaja na najmanj tri možnosti: 1. da se potegnejo realni zaključki o položaju v Vietnamu in — prizna nujnost umika; 2. da se omogoči maksimalna sredstva za naglo končanje vojne in 3. da se nasprotnik v Vietnamu tako politično «obdela», da bi vsa krivda za nadaljevanje vojne padla na njegova ramena. Prva možnost je spričo konstelacije odnosov v ZDA nesprejemljiva. To bi namreč pomenilo radikalno spremenitev kurza ameriške zunanje politike. Zelo dvomljivo je, da bi vladajoči krogi v ZDA ta trenutek bili sposobni vnesti v svojo praktično politiko tolikšen realizem. Za drugo možnost ZDA — kar je zlasti vidno v teh dneh dularjeve krize - nimajo dovolj moči, neodvisno od tega, da bi se tc tezo težko uveljavilo tudi v primeru, ko bi sredstva obstajala. Ostane še tretja možnost Zdi se, da se Johnsonova izjava opira prav nanjo. Ameriški predsednik ponuja prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama (toda ne vsega) ko: prvi korak k tako imenovani dctskalaciji. Drugi korak bo moral storiti Severni Vietnam. Toda, kakšen oziroma, kateri? Prenehati z infiltracijo ha-nojskih enot v Južni Vietnam? Johnson sa sicer res obrača na Hošiminha, toda ne ravno v najbolj miroljubnem tonu. saj mora «Hanoj razumeti, kako- je... naša moč nepremagljiva.» Ta Johnsonova poteza temelji, torej, na preupostavki, da je vojna v Vietnamu stvar obeh bojujočih se strani: Hanoja in ZDA. Ne obstajajo, potemtakem, ne o-svobodilna vstala v Južnem Vietnamu ne FNO ne teror sa.jgon-skega režima ne ameriški imperializem na tem področju, skratka, ne obstaja nič takega, kar bi bilo imelo povzročiti vojno pod 17. vzporednikom. Pač pa obstajajo hanojski apetiti do Juga in skladno s tem zakonita obramba Saj-gona, ki naj s pomočjo prijateljev Amerikancev zavrne severr.oviet-namsko invazijo. To je stara ameriška teza za svetovno javnost. Pojavlja pa se spet. To pot morda ovita v spektakularno embalažo, vendar smo v bistvu — pri istem. V notranjih ameriških okoliščinah bi pokazana Johnsonova »dobra volja* utegnila imeti kak učinek, zlasti kai zadeva »razorožitev* njegovih strankarskih tekmecev McCarthyja in Roberta Ken-nedyja. Nekako v tem smis.u. Ljudje, poglejte vendar, pojavlja se miroljubni Johnson, najriovejši «golob», ki pa — ljubi bog — ne more biti kriv za to, če Hanoj tako uporno zavrača njegove pobude za mir! In takle miroljuben preosednik bi končno utegnil biti ponovno na-prošen, da še v naprej obdrži krmilo dežele v svojih rokah. Johnsonova rvajnovejsa izjava je v resnici za svet dvorezen meč. Če za odločitvijo, da se preneha z bombardiranjem večjega dela Severnega Vietnama, ni želje in volje po neki popolni, dokončni in resnično pravični rešitvi vietnamske krize, potem bi za mir bilo veliko bolje, če bi je sploh ne bilo. Da to ocenijo, pa je predvsem naloga Vietnamcev. IVAN REGENT: Pred nekaj dnevi smo na tej strani objavili članek o Kubi. V njem je bil govor predvsem o njeni težki gospodarski situaciji. O tem je na stopnišču havanske univerze spregovoril tudi sam Fidel Castro. Izrazil je določeno zaskrbljenost, ki je razvidna tudi iz njegovega obraza na sliki. ut............................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinim»"","'ii'iiiiiiiiiiiiiiiMiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii..... NA »SKODELICI ČAJA* PRI PREDSTAVNIKIH JUŽNOVIETNAMSKE OF Poglavitno je, da se v Vietnama bori naše ljudstvo Zakaj svobodoljubni Vietnamci smatrajo vlado v Sajgonu za «marionetno vla-do» - Do zamenjave ujetnikov še ni prišlo - V zadnji ofenzivi so čete NO F osvobodile nov kos ozemlja - Kaj bi se zgodilo, če bi Amerikanci uporabili taktično jedrsko orožje - O pomoči SZ in Kitajske Prvo vprašanje: «Povejte nam n položaju južnovietnamske vlade generalov Thieuja in Kija po zadnji ofenzivi februarja letos. Zakaj jo imenujete 'marionetno vlado’?* Ngujen Van Dong: «Ni potrebnih mnogo dokazov, ako pogledamo nazaj in se spomnimo ubitega Ngo Ding Diema. prvega ameri-ško-vietnamskega diktatorja, nato pa vseh državnih udarov in spletk, ki so se pletli v .utrjenih bunkerjih na letališču Tihnsonnut pri Sajgonu. Tam stOantteč utrjeni palači generala Westmor_elanda in sedež 'marionetne vlade'. Zdi se pa, da jih zdaj tam ni, ker zadnje čase pogosto obstreljujejo letališče in je zrak povsod še precej razžarjen. «Marionetno vlado pa imenujemo zato, ker gre za vlado, ki se drži na nogah le zaradi tega, da Amerikancem omogoča izgovor, da v Vietnamu vendar branijo interese 'nekoga’. Razen dolarjev nima ta vlada ničesar. Nima več vojske in ne ozemlja, razen utrjenega pasu okrog Sajgona, to pa zaradi tega, ker je prišlo do absurda, da je Sajgon obkoljen z ameriškimi vojskami, sredi Sajgona samega, pa so žarišča uoo-ra. Zato mi 'republikansko vojsko’ imenujemo najemniško. Ti, ki se še bojujejo, se v bistvu bojujejo samo še za denar, za dolarje. Drugi so pobegnili, kolikor niso, pa se spopadov izogibajo. V splošnem je morala 'marionetne vojske’ zelo nizka. Vsak mesec njeni pripadniki prihajajo k nam ali se vračajo na polja, kjer jim Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-ročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutra-nja glasba - 11.40 in 17.40 Radw za šole - 12.00 Igra harfistka Bet-ty Glamann - 12.10 Liki iz nase 12.20 SREDA, 3. APRILA 1968 ... . . tineja - 8.55 Svei pravljic in zgodb Nacionalni program . 9.i0 slovenski pevci - 9.45 Gias- 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po- bena pravljica - 10.15 Pri vas do ročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.06 Zvočni trak - 10.05 Šola - 10.35 Ura glasbe - 11.30 Glasbena an tologija - 12.05 Kontrapunkt ma - 11.00 Turistični napotki 11.15 Slov. narodna glasba - 12.10 Jurij Gregorc: Suita za godalni orkester - '2.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Operetni zvoki • 13.30 Pri- preteklosti - 12.20 Za vsakog 'ke3. 16.00 Oddaja za naj- poročajo‘vam... - 14.05 Igramo za nekaj - 13.30 Glasba iz: filmov . 1705 Mladina in glasba razvedrilo 14.35 Naši poslušalci Pflnph' 17; ° ?napravna nosve- - 17.40 Slovstvo in umetnost - 18.20 čestitajo in pozdravljajo - 15.20 Pacchiorija - 1LL20t5?VSLSrnfo Glasba za mladino - 19.13 G. D. Glasbeni intermezzo - 15.45 Nas tovalmca - 17.30 “ in «lobenswert» je bilo tokrat v njem napisano «ganzungentigend» in or.gerii-gend». S tem spričevalom sem si zaprl vrata v gimnazijo. Kasneje sem večkrat obžalovai, da sen: bil tako nespameten in trmast, toda takrat je ni bilo sile, ki bi me bile mogla prepričati, da je moje početje neumno, aa konec koncev s takim obnašanjem le sebi škodujem Tega, da sem bil po nedolžnem tepen, nisem mogel pozabiti. A ko sem prinesel spričevalo domov, me je za nagrado pretepel še oče. Sijajen način vzgajanja. Toda očetu nisem zameril Saj se je zaradi mojega nemškega šolanja moral marsičemu odreči, čeprav sem dobival vsak dan samo dva krajcarja, oa sem si z njima lahko za kosilo kupil kruh. Kos kruha je moral zadoščati do materinega prihoda iz Trsta ali tudi do večerje. Mojih sanj o nadaljevanju učenja v gimnaziji je bilo konec. V letih, ko sem obiskoval še prve razrede osnovne šole, se je na Kontovelu že močno čutil vpliv tržaškega slovenskega narodnega gibanja, ki ima za prebujanje tržašKlh in okoličanskih Slovencev pa tudi Kraševcev nedvomno velika zasluge. To gibanje, ki je bilo pogojeno v konfliktu med mestom in vasjo, torej v bistvu v razrecmem nasprotju, je pospeševalo zorenje in rast narodne m gospodarske zavesti tržaških mestnih in okoličanskih ter kraških Slovencev, a je podzavestno bilo tudi nosilec gospodarskih teženj m vztrajnih bojev za narodno enakopravnost. Kontovel je bil že tedaj razdeljen na dva tabora. Večina Kontovelčanov, med njimi tudi moja mati in moj oče, je z navdušenjem sledila slovenskemu narodnemu gibanju, ki se je začelo že pred kakimi dvajset ali več leti. Poleg te večine je bila neznatna manjšina, katero so sestavljali deloma pijandure, deloma lum-penproletarci, ki so na kakršen koli način bili gospodarsko odvisni od tržaške občine, ki je bila v rOKah italijanske nacionalistične buržoazije. Tej neznatni manjšini so ostad domačini pravili cikorjaši Med narodnjaki in skupinico cikorjašev se je seveda bil boj in med seboj se niso radi videli in to je prešlo tudi na nas otroke. Pod vplivom tržaškega slovenskega narodnega gibanja sa že v mojih otroških letih ustanovili na Kontovelu pevsko društvo z dramskim odsekom. Dali so mu ime Dantca To društvo, kakor vsa podobna društva v tržaški okolici (na Proseku je bilo pevsko društvo Hajdrih), je pomenilo za tiste čase izredno važno sredstvo za prebujanje narodne zavesti. Treba je odkrito priznati, da so prav. ta društva, ki so jih ustanavljali pod okriljem tržaškega narodnega političnega društva Edinost, izdatno pomagala pri prebujanju in zorenju narodne, gospodarske in prosvetne zavesti tržaških okoličanskih ljudi, preprečevala njihovo poitalijančevanje ter se borila proti 'poniževanju, ki so ga bili okoličani obilno deležni s strani italijanskih nacionalistov in tržaškega italijanskega prebivalstva sploh. Tako poniževanje tržaškega slovenskega okoličanskega prebivalstva je oilo nedvomno odsev nasprotja med mestom in vasjo. Prva veselica prosvetnega društva je bila na Kontovelu velik narodni praznik (organizirala sta jo brata Jaka in Jože Stoka). Veselica je bila v prvi in edini Kontovelski dvorani, do katere se je prišlo po zunanjih stopnicah. Spominjam se, da je na prvi veselici pevski zbor Danica med drugim zapel pesem za mešani zbor Sladko počivaj (pesem matere otroku) in pesem za moški zbor Nos, pri kateri sc si pevci nadeli rdeče nosove iz lepenke. Po pevskih točkan je bila igra enodejanka. Temu delu veselice so rekli beseda Veselico je imela čitalniški značaj. Kontovelske gospodinje so smatrale to veselico za tako velik dogodek, da so za tisti večer vse nacvrle polne sklede sladkih fanclov, to je ocvrtih mišk Veselje je trajalo nekaj dni. Pri tej veselici kakor pri nadaljnjih prireditvah pevskega zbora Danica sta sodelovala, ponavljan predvsem redaj že pokojna brata Jaka in Jože Štoka. Jaka Šo ka je bii verjetno v naši vasi tudi pobudnik za ustanovitev Kontovelskega pevskega zbora in društva. (Nadaljevanje sledi) SINOČI V DVORANI «PRO LOCO V GORICI Otvoritev razstave slovenskih slikarjev v znamenju miru, napredka in kulture Pozdrav predsednikov APAI in 1KPO - Številna udeležba uglednih predstavnikov z obeh strani meje Ob velikem številu predstavni- žanje ljudstev. Izrecno se je za-kov deželne, pokrajinske uprave hvalil predsedniku APAI odv. De-in občine ter predstavnikov raznih | vetagu ter kiparki Carlotyi de kulturnih in drugih organizacij so včeraj ob 18.30 otvorili v razstavni dvorani goriške Pro loco skupno razstavo 10 slovenskih slikarjev s področja Nove Gorice, Gornjega Posočja in Vipavske doline. Predsednik Društva posoških u-metnikov (APAI) odv. Cesare De-vetag je pozdravil številne goste ter se jim zahvalil, da so se odzvali povabilu. Poudaril je, da je ta razstava povračilen obisk slovenskih umetnikov na razstavo, ki so jo pred dvema letoma priredili posoški umetniki v Novi Gorici ter ima namen še bolj zbližati ljudi na eni in drugi strani meje v krajevnem in širšem merilu dveh sosednjih držav. Na goriškem področju je meja že tako odprta, da ljudi ob meji naravnost združuje in prav umetnost, zlasti slikarska s svojim skupnim jezikom, ki ne potrebuje tolmača, združuje v lepoti in dobroti sosede in vse ljudi. Izrekel je dobrodošlico razstavljajočim slovenskim umetnikom tar jim žele! enak uspeh, kot so ga bili goriški slikarji deležni ob svoji razstavi v Novi Gorici. Zaključil je z željo po nadaljujih podobnih manifestacijah, v ozračju pravice, miru in splošnega napredka. Predsednik SKPO iz Nove Gorice Darij Bratoš pa je v imenu te organizacije pozdravil vse zbrane in se zahvalil predstavnikom APAI, ki so tako učinkovito pomagali pri pripravah za današnjo kulturno manifestacijo, ki je zahtevala precej truda in skupnega napora. Prireditelje je pri tem vodila misel in želja, da se s tem pridružijo vsem drugim borcem za zbli- (l or ir n VERDI. 21.00: Operna predstava: «Cavalleria rusticana». CORSO. 17—22: «11 caso difficile del oommissario Maigret«, H. Ruehmann in ,F. Prevost. Nemški barvni film. MODERNISSIMO. 17—22: «1 sel- vaggi«, Peter Fonda in Nancy Sinatra, ameriški kinemaskopski barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE. 17.15: «L’alba del gran giomo», R. Staok in V. Ma. yo. Ameriški kinemaskope v barvah. VITTORIA. 16.45—21.30: «11 grande sentieroii, R. Widmark in C. Bar ker. Ameriški kinemaskope v barvah. Iržič AZZURRO. 17.30—22: «Addio mam-ma», A. Farlel in M. Rosenheil. Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR. 16—22: «Lo spetta- čolo pdii affascinante del mon-do». PRINCIPE. 17.30—22: «Frontiera nord-owest», K. More in L. Bac-cal. Kinemaskope v barvah. K on kr EXCELSIOR. 19—21.30: «Vaghe stelle delTorsa«, Cl. Cardinale. RIO. Zapro. Furlani za njima prizadevanja ter dr. Pelisu, predsedniku Pro loco v Gorici, ki je širokosrčno odstopil razstavno dvorano. Zaključil je z ugotovitvijo, da ta razstava ni le • slučajna kulturna manifestacija ampak člen v verigi bodočih kulturnih manifestacij za še večje zbli-žanje ljudstev ob meji in za še večjo medsebojno povezanost. Obe. nem je izrazil željo po ponovnem srečanju na bodočih razstavah. Kot rečeno, se je udeležilo otvoritve razstave veliko število uglednih predstavnikov javnega življenja na obeh straneh meje. Naj omenimo predsednika deželnega odbora dr. Berzantija, goriškega prefekta dr. Pietrostefanija, podžupana Candussija, predsednika pokrajinske uprave dr. Chientarolija, deželnega odbornika dr. Tripanija, predsednik EPT Del Bena, župana iz Doberdoba Andreja Jarca, podžupana iz Sovodenj Janka Cotiča, poslanca Franca, podpredsednika SK GZ dr. Sancina itd. Gostje so si po pozdravih ogledali razstavljena dela, ki so na splošno zelo ugajala. Razstava bo odprta dva tedna in se bomo k njej še povrnili. Med slovenskimi predstavniki so bili generalni konzul Jugoslavije v Trstu inž. Tepina, podpredsednik občine Nova Gorica Jožko Humar, republiški poslanec kulturnega zbo. ra Slovenije Emil Smole in drugi poleg razstavljajočih umetnikov. Ob priliki razstave je bil izdan tudi ličen katalog v slovenščini in italijanščini z življenjskimi podatki razstavljajočih slikarjev in nekaterimi posnetki njihovih del. Zlate značke za šoferje veterane Ob priliki dneva avtomobilista, kd ga bodo v Gorici praznovali dne 23. maja bo avtomobilski klub v Gorici podelil zlate značke tistim šoferjem, kd imajo vozno dovoljenje 50 ali več let. Prizadeti, ki niso bili odlikovani pri prejšnjih podobnih svečanostih, naj javijo svoje osebne podatke na sedežu AK do vključno 20. aprila. Predložijo naj tudi dokument, kd dokazuje njihovo šofersko dobo. V četrtek ob 20.30 bo CONI Skupno s Penatlonom razdelil nagrade v obliki denarja in medalj društvom, ki so se posebno izkazala v pretekli sezoni. Svečana podelitev bo v restavraciji AUa Tran-salpina v Gorici. Generalni konzul SFRJ v Trstu inž. Marijan Tepina ter konzul Jože Gačnik sta se v ponedeljek mudila na Goriškem, kjer sta se pogovarjala s predstavniki občin Doberdob, Steverjan in Sovodnje. Na sliki sta ugledna gosta v družbi župana Jožeta češčuta ter podžupana Janka Cotiča v Sovodnjah iiiinnMmioiHiumliiiiTiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiitMiiiilii,i,|l„„lll„|„l|llll,l„ll|,M|li|iiiiil|„„|I|,„l|„||lltl„llllni tokrat ni nastopil Orel zaradi šolskih obveznosti in to se je zelo poznalo pri igri. Sistem igre se je moral spremeniti, napad pa je bil zaradi tega manj agresiven. Kljub temu se je Fuč- ka odlikoval in prav njemu gre zahvala, če je Bor osvojil četrti set po izenačenem stanju 13:13. Glede Roburja lahko povemo, da se je od zadnje tekme v Trstu izredno popravil, predvsem v napadu po zaslugi odličnega Casalija. Prvi set je potekal ob veliki premoči Roburja. Odsotnost Orla je močno vplivala na igro «plavih», tako da se niso mogli na noben način upirati nasprotniku. Pri stanju 8:0 "za Robur se je Tržačanov polastila živčnost in od tedaj so bili lahek plen nasprotnika. Set se je tako zaključil s katastrofalnim izidom 15:1. V naslednjem nizu so si borovci opomogli in takoj od začetka zaigrali ostro ter si nabrali prednost, ki so jo obdržali do konca. Tretji set je bil podoben prve- BALINANJE C KATEGORIJA Prvi uradni nastop balinarjev Sd Gaje Športno društvo Gaja s Padrič, tih zbral 4 točke, toda smola v in Gropade je razširilo svoje de-1 zaključnem delu srečanja jima je lovanje tudi na balinanje. Ustano-1 onemogočila skoraj gotovo napravilo je namreč balinarski odsek, dovanje. da bi se lahko tudi starejši dru-1 Druga ekipa je imela več sreče. štveni člani športno udejstvovali Gaja trenutno ne razpolaga z ba- linarskimi igrišči in tako nima te- žav le s tekmovanji, ampak tudi s treningi. Ta igrišča pa ima že v načrtu, dokler pa jih ne bodo zgradili se mora udeleževati le tekmovanj, ki jih organizirajo druga društva v okviru italijanske balinarske C lige. Prvi tak nastop so balinarji Gaje opravili v nedeljo 31. marca na turnirju, ki ga je organiziralo društvo S. Giacomo. Za ekipo s Padrič in Gropade so nastopale tri dvojice, ki so se proti vsem pričakovanjem izkazale zelo dobro, čeprav se nobena ni uvrstila v nadaljevanje tekmovanja. Napredovanje v višje kolo je bilo seveda za še neizkušene igralce Gaje nemogoče, saj druge ekipe nimajo le večletnih izkušenj, ampak so tudi odlično trenirane in pripravljene. Prva dvojica — Guštin Karel in Kalc Karel — je v tekmi z Dopo-lavoro Ferrovario «B» zaigrala dobro in je Guštin že v prvih me- Grgič Silvan in Grgič Karel sta namreč gladko odpravila svoje nasprotnike Dopolavoro Ferroviario «C» s 15:0. Toda v naslednji tekmi proti Ponzianini sta morala po dveumem napetem boju kloniti. V tem srečanju je dobro zaigral posebno Grgič Silvan. Žagar Josip in Grgič Vincenc sta kot člana tretje ekipe morala položiti orožje pred eno od najmočnejših moštev Ariose. Izid tega dvoboja je bil 15.13. KOŠARKA A IT A A Izlili Balinarski odsek Š. d. Gaja. Od leve proti desni stoje: Grgič K., Grgič V., Guštin K.; čepe: Žagar P., Grgič S. in Kalc K. mu z izjemo, da so si tokrat plavi nabrali 4 točke. Končni izid je bil 15:4 za Robur. Vse je sedaj izgledalo, da bodo borovci gladko položili orožje, toda njihova borbenost se je zopet izkazala v igri, ki je bila do konca seta izredno izenačena. Stanje je bilo namreč 13:13, ko je uspelo Fučki z dvema tolčenima žogama doseči še zadnji 2 točki in tako osvojiti set Se zadnji set, v katerem so plavi izkoristili slab trenutek nasprotnika. 2e v začetku so si nabrali dobro prednost, ki so jo obdržali do konca in tako zmagali. S to zmago je padel zastor na letošnje prvenstvo B lige. Slovenski igralci so s tekmami, ki so jih letos odigrali želi večkrat uspehe. Zasedli so odlično tretje mesto kljub temu, da so imeli mnogo premalo treningov in le osem igralcev, od katerih so bili nekateri večkrat zadržani tako zaradi šolskih kot tudi službenih obveznosti. Kljub temu je treba fante pohvaliti, saj so se med štirimi tržaškimi ekipami, ki so nastopile na prvenstvu (te so poleg Bora še gasilci Ravalico, CRDA in Libertas) zasedli poleg drugouvrščenih gasilcev najvidnetše mesto. — EDI)Y — Po sklepu FIP Snaidero-Biancosarti 2:0 Po sklepu FIP, da prisodi tekmo Biancosarti - Snaidero videmski e-ktpd, se je lestvica nekoliko spremenila. Sedaj vodi Snaidero s štirimi točkami prednosti pred dru-govrščenim Biancosartijem. S tem so si Videmčani praktično priborili pravico do vstopa v A ligo. Do konca prvenstva manjkata namreč samo še dve tekmi. Snaidero bi moral zgubiti obe srečanji, da bi ga lahko Biancosarti dohitel, če bi seveda ta zmagal v obeh tekmah. V tem primeru bi imeli obe ekipi enako število točk in bi morali igrati še eno tekmo. To je seveda skrajen primer, ker smo prepričani, da ne bo prišlo do tega. Zato lahko čisto mirno proglasimo Snaidero za zmagovalca. Kljub temu pa bo za vsak slučaj treba čakati do konca prvenstva, ker bi se FIP lahko še enkrat premislil, ko bo zopet pregledal priziv Biancosartija zaradi nepravilne procedure. — amon — Snaidero 20 18 2 1374 1177 36 Biancosarti 20 16 4 1339 1085 32 Splligen Brau 20 12 8 1403 1313 24 Biella 20 11 9 1284 1217 22 Gamma 20 11 9 1375 1394 22 Gira 20 10 10 1191 1224 20 Faema 20 9 11 1302 1333 18 Italtrieste 20 8 12 1142 1213 16 Ausosiemens 20 7 13 t200 1283 14 Italgenova 20 6 14 1177 1270 12 Lloyd 20 6 14 1245 1363 12 Imola 20 6 14 1193 1261 12 Breg-Bor B 3:1 Ženska odbojka: Zarja — Gaja 3:0 BREG — BOR «B» 3:1 (17:15, 15:12, 9:15, 15:13) BREG: Lovriha B., Gerli, Glavi-na, Santi, Lovriha F., Žerjal, Lovriha V. BOR: Morpurgo, Persinger, Bolčina, Može, Spetič, Furlan, Starc, Marc. Prijateljsko predprvenstveno srečanje med Bregom, ki je nastopil brez Škrinjarja in Borom «B», ki je igral brez poškodovanega Grgiča, ni bilo tako živahno, kot prva tekma med obema društvoma pred nekaj dnevi. Obe šesterki sta predvajali bolj umirjeno igro. Bili pa sta dokaj enakovredni, kar kaže tudi izid. Borovcem je srečanje služilo kot preskušnja za bližnje prvenstvo D lige, v katerem bodo letos igrali. V prvem srečanju se bo Bor «B» srečal v soboto zvečer ob 21. uri v Miljah z «B» ekipo tržaških gasilcev. * * * V Trstu Je na stadionu «Prvi maj» v ponedeljek v trening tekmi ženska šesterka Zarje premagala Gajo s 3:0 (15:12, 15:9, 15:4). PLAVANJE Dva nova evropska rekorda v lallinn TALLIN, 2. — Med plavalnim srečanjem Sov. zveza - V. Nemčija so postavili dva nova evropska rekorda. Sovjet Ujičev je preplaval 200 m prosto v 1’56”9 (dosedanji 1’57”6), Nemka Steinbach pa je zabeležila na 400 m mešano čas 5’14”9 (dosedanji 5’22”6>. NATEČAJ ZA «PlVOTE» Pivot je v sodobni košarki osnovni igralec: visok in močan Je pravi steber moštva. Športno združenje Bor je zato sklenilo prirediti poseben tečaj za pivote. Udeležijo se ga lahko vsi fantje med 14. in 16. letom starosti, ki so visoki vsaj 180 cm. Kandidati za tečaj se lahko javijo vsak torek in četrtek od 16. do 18 ure v telovadnici stadiona «Prvi maj» v Trstu, Vrdelska cesta 7. Za pojasnila telefonirati na 63-155 (Kafol). | GRAHAM GREENE: I š Tihi Američan Poslovenil Miroslav Ravbar 40. Tedaj si lahko uporabil domišljijo. Russell bi o tem napisal cel stolpec. Luksuzni hotel, bombniki, somrak. Dandanes ni več somraka, odkar plačujejo honorar po številu besed.» Od daleč se je začul pritajen smeh, nekdo je razbil čašo, kakor prej Pyle. Zazvenelo je, kakor da bi odpadla ledena sveča. «Luči so razsvetljevale lepe žene in pogumne može,» je zlobno citiral Wilkins. «Kam se boste dejali zvečer, Fowler? Ali bi šli na večerjo?« «Sem se že zmenil. Grem v Vieux Moulin.» «Želim vam dobro zabavo. Tam bo Granger. Morali bi delati reklamo za posebne Grangerjeve noči. To je le za tiste, ki imajo radi razgrajanje.« Želel sem mu lahko noč in odšel v sosedni kino. Errol Flynn ali Tyrone Power (ne vem, kako naj bi ju ločil v trikoju?) Je nihal na vrveh, skakal z balkonov in jahal na ne-osedlanem konju ob zori, kakršno poznajo le barvni filmi. Rešil je neko dekle, ubil nasprotnika in živel čarobno življenje. To je bil, kakor je bilo zapisano, film za mladino, toda pogled na Ojdipa, ki prihaja z okrvavljenimi očmi iz palače v Tebah, bi bila gotovo boljša priprava za dandanašnje življenje. Življenje nobenega človeka ni čarobno. Pyle je imel srečo v Phat Diemu in na poti iz Tanyina, toda sreča je opo-teča, in drugi so imeli dve uri časa, da dokažejo, da ga ne bo obvaroval noben čar. Neki francoski vojak je sedel zraven mene z roko v dekletovem naročju, zavidal sem ga za preprostost njegove sreče ali bede, kar je pač to bilo. Iz kina sem šel pred koncem predstave in najel rikšo, da me odpelje v Vieux Moulin. Restavracija je bila obdana z žico pred ročnimi granatami in dva oborožena policaja sta stražila na koncu mostu. Gospodar, ki se je zredil v svoji bogati burgundski kuhinji, me je osebno spustil skozi žično ograjo. V težki večerni vročini je lokal dišal po kopunih in topljenem maslu. «Ali ste iz družbe gospoda Granjaira?« 58 me je vprašal. «Ne.» «Mizo za eno osebo?« Tedaj sem prvikrat pomislil na prihodnost in na vprašanja, na katera bom morda moral odgovarjati. Zato sem rekel: «Za enega,« in zdelo se mi je, kakor da bi glasno rekel, da je Pyle mrtev. Restavracija je imela samo en prostor in Granger jeva družba je zasedla veliko mizo v ozadju. Gospodar mi je od-kazal majhno mizo blizu žične ograje. Na oknih ni bilo šip zaradi varnosti pred razbitim steklom. Nekatere med Granger je vimi gosti sem poznal, zato sem se jim priklonil, preden sem sedel. Granger je gledal proč. Že nekaj mesecev ga nisem videl, samo enkrat od tiste noči, ko se je Pyle zaljubil. Najbrž je kaka moja žaljiva pripomba tisti večer prebila alkoholno meglo, ker je mrko sedel na čelu mize, medtem ko sta mi Mme Desprez, žena zveznega oficirja, in kapitan Du-parc iz tiskovnega urada prikimala in pomignila. Med njimi je bil tudi neki krepak mož, najbrž hotelir iz Pnom Penha, neka Francozinja, ki je še nisem videl, in še dva ali trije obrazi, ki sem jih srečaval v barih. Zdelo se je, da bo družba tokrat mirna. Naročil sem čašo vermuta, ker sem hotel dati Pylu možnost, da še pride. Načrti se lahko izjalovijo. Dokler sem odlašal z večerjo, se je zdelo, kakor da upam na njegov prihod. Nato sem se vprašal, na kaj pravzaprav upam. Mnogo sreče O. S. S. — ali kako se že imenuje njegova tolpa? Vso srečo plastičnim bombam in generalu Theju? Ali sem upal — prav jaz! — na neki čudež: da metoda diskusije, ki jo je pripravil gospod Heng, ne pomeni smrti. Koliko laže bi bilo, če bi naju oba ubili na cesti iz Tanyina. Pri vermutu sem sedel dvajset minut, nato sem naročil večerjo. Malo je manjkalo do pol desetih: sedaj ne bi mogel več priti. Proti svoji volji sem prisluškoval. Čemu? Kriku? Strelu? Premikanju policije tam zunaj ob mostu? Verjetno ne bi ničesar slišal, kajti Grangerjeva družba se je razvnemala. Hotelir, ki je imel prijeten, toda neizvežban glas, je začel peti in ko je počil čep nove steklenine šampanjca, so se mu ostali pridružili, razen Grangerja. Sedel je med njimi s podplutimi očmi in čez sobo bolščal vame. Premišljeval sem, ali bo prišlo do pretepa Grangerju ne bi bil kos. Peli so sentimentalno pesem in ko sem brez teka sedel pri nadomestku za Chapon Duc Charles, sem prvikrat, odkar sem vedel, da je na varnem, mislil na Phuong. Spomnil sem se, kako je Pyle, ko sva sedela na tleh opazovalnega stolpa in čakala Vietmince, rekel: «Zdi se mi sveža kot cvetka«, in sem jaz odgovoril: «Revna cvetka.« Nikdar ne bo videla Nove Anglije in ne bo prodrla v skrivnosti kanaste. Najbrž nikoli ne bo spoznala urejenega življenja. Kakšno pravico imam, da jo manj cenim kakor mrtvece na trgu Garnier? Trpljenje ne narašča s številom: eno telo lahko vsebuje vse trpljenje sveta. Kot pravi časnikar sem sodil samo s pojmi kvantitete in izdal svoja lastna načela, postal sem engage 59 kot Pyle in imel občutek, da zame ne bo preprosta nobena odločitev več. Pogledal sem na uro, manjkalo je skoraj četrt do desetih. Morda so ga vendarle zadržali, mogoče je tisti nekdo, v katerega Je verjel, posegel vmes in sedi Pyle sedaj v poslaništvu ter se muči z dešifriranjem kakega telegrama Nato bo prištorkljal po stopnicah v moje stanovanje na Rue Ca-tinat. Pomislil sem: «če pride, mu bom vse povedal.« Granger je nenadoma vstal od mize in stopil k meni. Stola pred seboj ni videl in se je spotaknil ter položil roko na rob moje mize. Rekel mi je. «Fowler, pridite ven!« Na mizi sem pustil dovolj denarja in šel za njim. Nisem čutil veselja, da bi se z njim pretepal, toda v tistem hipu mi je bilo vseeno, če bi me do nezavesti premlatil. Tako malo načinov je, da bi pomirili zavest krivde. Zunaj se je naslonil na ograjo mostu in oba policaja sta ga od daleč opazovala Rekel je: «Moram govoriti z vami, Fowler!» Bil sem mu tako blizu, da bi me lahko udaril, in sem čakal. Bil je podoben simboličnemu kipu, ki je predstavljal vse, kar sem sovražil v Ameriki —■ bil je prav tako slabo zamišljen kot kip Svobode in prav tako nesmiseln. Rekel je, ne da bi se premaknil: «Mislite, da sem pijan, toda motite se.» «Kaj je, Granger?« «Moram govoriti z vami, Fovvler. Nocoj nočem sedeti skupaj s tistimi Žabarji. 60 Ne maram vas sicer, Fovvler, toda vi govorite vsaj angleško, neke vrste angleško.« Okoren in brez oblike je v poltemi slonel na ograji kakor neraziskana celina. «Kaj hočete, Granger?« «Ne maram Angležev,« je rekel, «in ne razumem, da vas Pyle prenaša. Mogoče zato, ker je iz Bostona. Jaz sem pa iz Pittsburgha in sem na to ponosen « »Zakaj pa ne?« «že zopet.« Poskušal je, da bi se malce ponorčeval z mojim akcentom. «Vi vsi govorite kakor igralci. Vsi ste tako prekleto vzvišeni. Mislite, da vse znate.« «Lahko noč, Granger. Imam še zmenek.« «Ne hodite proč, Fovvler! Ali nimate srca? Ne morem govoriti s tistimi Žabarji.« «Pijani ste.» 58) Francoski izgovor. 59) Vpleten, opredeljen. 60) Francozi. (Nadallevanie sledi) nBiriiNIAI TRSI - UL MONTECOHl b 11 TELEFON 93-808 in 94-638 - PoSt.nl predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Mag^O 1/L Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 374)38 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ul - vnaprej, na 2 250 MI ooliema «400 Ur celoletna Bino Ui - SFRJ posemezna Številka i tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Postni tekoči račun založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Za četrtletna ’ * * * * v telefon 22-21 n tekoč.1 -ač.nn pri Na- 'm rmnio * UufillanJ - 501-3-2 to t oglasi Cena »({lasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca- trgovski 150 rinančno-upravni J5o, osmrtnice 156 Ur - Hall »»i»* 40 lir beseda - Oglasi za r.ržaSko in se naročajo pri upravi. - Iz vseh dmgth ».krajin Italije pri «Sneoo itaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ir tiska Založništvo ozkega flska Trsi___________________________________________________________ SFRJ: AD1T, D2S, Ljubljana Start trg 3/1. goriSko pokrajino