silili POZDRAV Vn. KONGRESU ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE SLOVENSKI Izdaja in si uporabijo za investicije. Izločena sredstva pa se v tem letu na morejo izkoristiti To ne velja za sredstva družbenih investicijskih skladov, sredstva skladov za kreditiranje stanovanjske gradnje, ki se trošijo za gradnjo stanovanj, sredstva vodnih skladov in dotacije, ki jih daje federacija proračunom politično-teritorialnih enot z določenim namenom, in za sredstva republiških proračunov, določera za investicije pred uveljavljenjem te uredbe. Državni organi in ustanove, gospodarske in družbene organizacije, ustanove s samostojnim finansiranjem, banke in hranilnice, kakor tudi gospodarske zbornice in strokovna združenja morajo vplačati kot dohodek federaciji 25 odstotkov sredstev, ki jih uporabijo za zgraditev administrativnih in upravnih poslopij. To se ne nanaša na gradnje za potrebe JLA, sodišč in za zgradbe zveznega izvršnega sveta. i -i-tev, ak obenem izločijo iz teh sredstev na poseben račun pri banki znesek v višini 10 od-s+otkov sredstev, ki se porabijo za zamenjavo osnovnih sredstev. Izločena sr-dstva se ne smejo porabiti v letu 1958 za zamenjavo osnovnih sredstev, lahko pa organizacije in ustanove izločena sredstva uporabijo v tem letu kot obratna sredstva. To ne velja za podjetja cestnega prometa, podjetja zn izdelovanje opeke in strešnikov, rudarska podjetja, kadar uporabljajo amortizacijska sredstva za rudarska dela, za komunalna podjetja in za gospodarske organizacije, ki so odpisale nad 70 odstotkov zneska skupne nabavne vrednosti svojih osnovnih sredstev, razen za gradbene objejte, upoštevajo; pri obračunu stanje osnovnih sredstev dne 31. decembra leta 1957. Sredstva sklada skupne potrošnje lahko gospodarske organizacije, banke, hranilnice in Državni zavarovalni zavod porabijo za investicijske naložbe, ako obenem izločijo iz teh sredstev kot rezervo 25 'stotkov zneska sredstev, ki jih porabijo za investicijske naložbe. Izločeno rezervo lahko prc jsejo v svoj sklad obratnih sredstev. Sredstva iz izločene rezerve, ki ne bodo prenešena v lastni sklad obratnih sredstev, sc ne smejo porabiti v letu 1958. To ne velja V POČASTITEV VIL KONGRESA SO 'VČERAJ ODPRLI CEHE KOMUNALH1H PROIZVODOV IN USLUG Beograd, 21. apir. (Tanjug) Zvezni izvršni svet je sprejel uredbo o cenah komunalnih proizvodov in uslug, ki se jih poslužujejo gospodarske organizacije, državni organi in ustanove. Uredba predvideva, da se cene proizvodov in uslug komunalnih. gospodarskih organizacij ali komunalnih služb in druge odškodnine, ki jSh predpisujejo občinjski dn okrajni ljudski odbori, določaj« po pravilu v isti višini za vse kategorije potrošnikov odnosno koristnikov teh proizvodov hi uslug. Občinski in okrajni ljudski odbori ne morejo določiti, da p&ačajo za proizvo&e in usluge komunalnih gospodarskih organizacij ali komunalnih služb, odškodnino saimo gospodarske in druge organizacije, državni organi in. ustanove, če plačilo teh odškodnin- ni predpisano tudi za ostale kategorije koristnikov in potrošnikov. Prav tako ne morejo predpisati, da gospodarske in druge organizacije za proizvode in usluge komunalnih gospodarskih organizacij aili komunalnih služb plačajo odškodnino, če teh proizvodov in uslug ne koristijo. Proizvodi tn usluge komunalnih gospodarskih organizacij ali komunalnih služb se* prodajajo odnosno izvršujejo za So- , im ,3,.—,r,„ organizaci- je, državne organe tn ustanove po cenah, kf so največ trikrat večje od cen, po katerih plačujejo te proizvode ali usluge ostali državljani. Občinski ljudski odbori tahk0 predpišejo odškodnino za oddajo zemljišč gospodarskim in drugim organizacijam, državnim organom in ustanovam zaradi koriščenja za natovarjanje, iztovarjanje, pretovarjanje, vskiadiščenle ali za druge manipulacije z blagom in proizvodi. Okrajni in občinski ljudski odbori so dolžni vskladiti tard-Že cen za proizvode in usluge komunalnih gospodarskih organizacij in komunalnih služb ter druge predpise o odškodninah z določbami te uredbe najkasneje v roku mesec dni od uveljavljenja te uredbe. Določitev taks in davka na promet Beograd, 21. aprila. (Tanjug). Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o pooblastilih ljudskim odborom za predpisovanje .taks in davka na promet določa med drugim, da se plača za firme letno 20.000 din, za registracijo motornih cestnih vozil razen motociklov do 1000 din, za motocikle do 500 din, a za izkoriščanje zidov in drugih predmetov na javnih mestih za izobešanje in naslikanje reklame do 500 din od kv. metra. Ljudski odbori so dolžni, da vskladijo svoje predpise o' občinskih taksah najkasneje v roku 30 dni od uveljavljanja te uredbe. Povratek letalske delegacije iz Los Angelesa Beograd, 21. apr. (Tanjug). Davi se je vrinila iz Los Angelesa v Beograd delegacija Letalske zveze Jugoslavije, kr je prisostvovala s podpredsednikom zveze Slobodanom Sakoto na čelu 51. generalni konfereci Mednarodne letalske organizacije (F Al). Spremembe in dopolnitve uredbe o davku na dohodek Beograd, 21. apr.' (Tanjug) Po spremembah in dopolnitvah uredbe o davku na dohodek, ki jih je nedavno sprejel zvezni izvršni svet, so republiški sveti pooblaščeni, da predpišejo dopolnilni davek na dohodek iz kmetijstva za proizvajalce niža in višenj (marask). V soglasju z zveznim izvršnim svetom lahko republiški izvršna sveti predpišejo tudi dopolnilni davek na dohodek od pcroizvodn j e in prodaje lesa- Uredba določa, da v primeru, če je zakupnik zemljišča gospodarska, zadružna aii družbena organizacija, plača lastnik davek na dohodek iz kmetijstva za iznos zakupnine po odbitku zemljarine, ki se plača za to aemljrilšče s Istrani zakupnika. Uredba nadalje določa, da *e v primeru, ko se zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih davčni obveznik ni mogel preprečiti zmanjša donos zemljišča. zmanjša tudi katastrski dohodek v Istem odstotku, za katerega je zmanjšan donos zemljišča. V tem primeru se bo odpisala razlika med prejšnjim odmerjenim davkom in davkom, določenim za zmanjšani katastrski donos. Premije za izvoz Beograd, 21. apr. (Tanjug). Na zadnji seji je Zvezni izvršni svet sprejel odločbo o plačevanju prispevka iz prometa s koruzo, ječmenom in ovsom iz lanske letine za priznavanje premij za izvoz. Po tej odločbi bodo kmetijske zadruge, kmetijska posestva, kmečke delovne zadruge in ekonomije plačevale na poseben račun Narodne banke za nakazovanje premij za izvoz znesek 4 din za kg koruze, ječmena in ovsa iz lanske letine, ki ga prodajo v smislu odredbe o jamčenju cen žita iz letine 1957 in 1958. Več gostov Iz tujine je prispelo včeraj dopoldne sTauern-expressom. Med njimi je bil tudi delegat Narodne unije Kameruna Ernest Quandie. Maja 1924 Is podnožja stene gradu so se odlepile ognjene kače. Zavrtel« je skozi zrak. Nad stolpom so se rakete razletele. Grad je zažarel v bogastvu svetlobe. Sivi hrib se je zasvetil v barvah. Srečanja komunistov Jups'avije v preteklosti 1. KONGRES Borba delavskega razreda zoper kapitalistično izkoriščanje je neminovna politična borba. Brez političnih pravic delavski razred ne more voditi svoje ekonomske borbe, niti razvijati svoje ekonomske organizacije. Tudi ne more izbojevati prehoda proizvodnih sredstev v splošno last, dokler ne dobi politične moči. To borbo delavskega razreda je treba razviti v zavestno in enotno ter ji pokazati njen naravni končni cilj — to je naloga socialistične delavske partije Jugoslavije (komunistov). Interesi delavskega razreda so v vseh državah s kapitalističnim načinom proizvodnje enaki. S širjenjem svetovnega prometa in proizvodnje za svetovni trg postaja položaj delavcev v neki državi vse bolj odvisen od položaja deiavcev v drugih državah, osvoboditev delavskega razreda je delo, na katerem imajo enak delež delavci vseh kulturnih dežel. V tem spozna- III. DRŽAVNA KONFERENCA Je bila ob koncu decembra 1923 v Beogradu. Udeležilo se je je 30 delegatov, ki so zastopali nad 1000 članov Partije. NAJVAŽNEJŠI SKLEPI SO BILI: Resolucija o priznanju pravice vsakemu narodu do odcepitve. Prvikrat je bil priznan makedonski narod. Agrarni program. Ustanavljanje frakcij KP v sindikatih. I. KONGRES je bil od ii. do 23. aprila 1919 v Beogradu. Udeležilo se ga je 431 delegatov, ki so zastokali okoli 60.000 članov .-artije (ob koncu 1. 1919). NAJVAŽNEJŠI SKLE-i*I so bili: Podlaga zedinjenja (program). Obsodba II. Internacionale in pristop k III. Internacionali. Obsodba socialpa-trictov in ministeriali-stcv. Začasni statut. Ime: Socialistična delavska partija Jugoslavije (komunistov). nju se čuti m izjavlja Socialistična delavska partija Jugoslavije (komunistov) solidarno z delavci, ki se zavedajo svojega razrednega položaja v vseh deželah. Socialistična delavska partija Jugoslavije (komunisti) se torej ne bore za nove ugodnosti in prednosti, marveč za odstranitev razredne vladavine, pa tudi sarnih razredov ter za enake pravice in enake dolžnosti vseh, brez razlika spola in porekla .. . ... II. socialistična internacionala ni dorasla tej situaciji niti no obliki svoje organizacije, niti po duhu, ki je v njej zavladal in ki so ga v njo prinesle velike socialistične partije. Zato se Socialistična delavska partija Jugoslavije — komunisti — izjavlja proti II. internacionali, hkrati pa proglaša naj c-dločnejše potrebo mednarodne borbe proletariata SPJ (k) ne more delati skupno s tistimi socialističnimi partijami, ki so med vojno glasovale za vojne kredite, podpirale vlade svoje dežele in hočejo to delati tudi danes. SDPJ (k) stopa v tretjo komunistično internacionalo s tistimi delavskimi partijami. ki so na čelu nepomirljive in brezkompromisne razredne borbe proletariata s ciljem, da se uniči kapitalizem in ostvari komunistična družba (Iz: Pcrijaga zedinjenja) III. DR2AVNA KONFERENCA Vodena od osnovnih interesov zgodovinskega pro-gresa, priznava Neodvisna delavska partija Jugoslavije vsakemu narodu pravico suverenosti v določanju svojih odnosov, torej tudi pravico do svobodne odcepitve in osnovanja svoje posebne države, odnosno priključitve k svoji nacionalni državi. Priznavanje pravice samoopredelitve do odcepitve pomeni poslednjo in odločno borbo proti reakciji in ea ostvarti-tev takega političnega položaja, ki bo omogočil polno pravico samoopredelitve neroda. Priznavanje pravice do odcepitve potemtakem nima nobene zveze s tak-o imenovano »amputacijo«, ki bi pomenila samo novo obliko nacionalnega zatiranja. Priznavajoč pravico do odcepitve, Neodvisna delavska partija Jugoslavije s tem ne trdi, da je taka odcepitev vselej tudi primerna (svrsi shodna). Vprašanje primernosti ali neprimernosti odcepitve bo reševala NDP.J v vsaki konkretni zgodovinski situaciji samostojno glede na koristi napredka hi razredne borbe proletariata. Potemtakem priznavanj e pravice do ocepitve s strani NDPJ ne izključuje njene agitacije proti odcepitvi. Cim popolnejša bo svoboda samoopredelitve, tem slabši bo separatizem, ker bodo v večini primerov, zlasti pa pri Hrvatih, Srbih in Slovencih, vse bolj izstopale težave odcepitve, tako zaradi etnografske prepletenosti kakor zaradi geografskih in ekonomskih vezi in prednosti velikega gospodarskega področja ’ za ekonomski razvoj. IH. KONGRES je bil od 7. do 22. maja 1. 1926 na Dunaju. Udeležilo se je je 30 delegatov, ki so zastopali 2900 članov Partije. NAJVAŽNEJŠI SKLEPI SO BILI: Resolucija o narodnostnem vprašanju. Resolucija o sindikalnih zadevah In političnih vprašanjih. Statut. je Partija - toliko bolj je tudi nevarna za buaržuazšjo. V trenutku izživljanja, uničevanja in likvidacije frakcijske borbe omenja IV. kongres vsem članom Partije besede Lenina: »Kdor tudi le najmanj slabi železno disciplino proletarske partiie, ta dejansko podpira buržuazijo proti proletariatu.« V naši Partiji je že daljšo dobo besnela frakcijska borba, ki v jedru ne predstavlja nič drugega kot odsev vpliva male buržuazlje, ki je ovirala našo Partijo v razvoju in dejavnosti. »Potrebna je najstrožja centralizacija in disciplina znotraj politične partije proletariata, da bi mogla odbiti napade buržu-azije in da bi se mogla njena organizatorska vloga pravilno izvajati, z uspehom in zmagoslavno.« (Lenin). IV. kongres pooblašča CK, da v primeru kršitve partijske discipline ali obnove frakcijske borbe uporabi naj strožje ukrepe, vključno izključitev iz Partije, pa najsi bo to kdorkoli, in najsi ' ima kakršnekoli »zasluge« v preteklosti. (Iz: Resolucija o organizacijskih vprašanjih) IV. DR2AVNA KONFERENCA Zaradi krepitve borbe proti nacionalističnemu vplivu in zaradi olajšanja in pospešitve razvoja 'lastnega kadra iz vrst delavcev, ki pripadajo zatiranim narodom, sprejema konferenca sklep, da se v okviru KPJ ustanovita KP Hrvatske in KP Slovenije ter IV. DRŽAVNA KONFERENCA je bila 24. in 25. decembra 1. 1934 v Ljubljani. Udeležilo se je je 11 delegatov, ki so zastopali 2200 članov Partije (oktobra 1933 — 1400). NAJVAŽNEJŠI SKLEPI SO BILI: Ustanovitev ! KP Hrvatske in KP Slovenije ter priprave za ustanovitev KP Makedonije. Tito izvoljen v Politbiro. v najbližji bodočnosti KP Makedonije. Interna ci-onalistični značaj ter partij sko-politična in organizacijska enotnost KP, ki dela na pod roč ju države Jugo- Tiirizenro'--v Sloveni, slovenski komunisti nikakor niso oslabili svoje povezanosti in čvrste enotnosti z bratskimi komunističnimi vrstami ostalih narodov Jugoslavije, temveč nasprotno, v boju proti skupnemu sovražniku se bodo 'te vezi le še okrepile. Komunistična stranka Slovenije, ki v svoji zgodovini lahko pokaže tako lepo število največjih junakov v boju za svobodo vsega ljudstva, se bo ramo ob rami 2 vsemi demokratičnimi silami slovenskega naroda še z večjo odločnostjo borila, da se odbije nevarnost, ki mu grozi s strani fašizma, in da se uresničijo demokratične težnje svobodoljubnega slovenskega ljudstva. (Iz Manifesta slovenskemu narodu) terenci. V. konferenca je jasen dokaz, da so za vselej minili časi zločinske frakcijske in gru- parske igre sovražnih agentov v naših vrstah. In v tem dejstvu je v prvi vrsti njen zgodovinski značaj. 5. V. konferenca je detajlno pretresla politične in organizacijske naloge, ki stoje danes pred nami. Ona je predvsem ugotovila, da je bila politična linija CK pravilna, ugotovila je poedine napake, ki so bile storjene v posameznih deželah v izvajanju te linije, podvrgla je ostri kritiki napake v organizacijskem pogledu, ki so jih pokazale naše organizacije, ter postavila konkretne naloge, ki naj bi pomagale v premagovanju takih napak in slabosti. V. konferenca je naposled eno- njo. Ta program ne bo ostal beseda na papirju. Pisan ni za mimo branje, marveč za živo uresničevanje. To je program milijonov naših delovnih ljudi. Apel, s katerim se naš program konča, bo našel pot v njihove glave in njihova srca ter jih navdihnil za nove bitke in nove zmage pri graditvi naše socialistične domovine, kakor jih bo navdihoval, da bodo prav tako neomajno kakor doslej stali v prvih vrstah svetovne protiimperiali-stične demokratične fronte. Oboroženi z njim (programom op. ur.), kakor tudi z vsemi ostalimi sklepi tega zgodovinskega kongresa, bodo lahko komunisti Jugoslavije še širše razvili plamtečo zastavo naše herojske Partije Proletarci vstii delci, adfaStc sef Organ Centf. Odbora Komunistične Stranke Slovenije Januar 1941, V. KONFERENCA Komunistične Partlič Tngfoslavijc Zveza komunistov je najzaved- nejši organizirani del delavskega razreda, delovnega ljudstva. Lastnosti in vloga komunista, člana Zveze komunistov, se izražajo v njegovi zavednosti, politični in družbeni aktivnosti, nesebičnosti, požrtvovalnosti, predanosti smotrom, osebni moralnosti in skromnosti. (Iz Resolucije VI. kongresa) JOSIP BROZ - TITO: Ko se,m dejal, da je v bodoče najvažnejša naloga KPJ •idejnovzgojnega . značaja, nisem mislil s tem, da prenehajo vse druge vodeče funkcije. Ne! Te ostanejo, prvič, v toliko, kolikor komunisti po sposobnosti ustrezajo za to ali ono funkcijo; drugič, vodilna vloga komunistov ne more biti nekak družbeni privilegij, marveč mora biti prežeta z idejnim vplivom v vodenju in z učinkovitostjo tega vpliva na pravilen socialistični razvoj. Zato Zveza komunistov Jugoslavije ne le zmanjšuje svoje vloge tn odgvornosti za uspešni razvoj socializma, marveč ju še veča, zavrača pa določene škodljive metode, ki se vlečejo iz sovjetske prakse, ki pa so v Sovjetski zvezi privedle komunistično partijo v položaj pomožnega žandarja birokratskega upravljanja.« BORIS KIDRIČ: Pogosto mislijo z novim gospodarskim sistemom sa-x>»yt mo bolj naraven in raci- onalen način gospodarjenja Cena 3 difi n. KONGRES je bi! ... od 20. do 24. junija 1920 v Vukovarju. Udeležilo se ga je 374 delegatov, ki so zastopali 65.641 članov Partije. NAJVAŽNEJŠI SKLEPI SO BILI: Program in statut. Izprememba imena v —Komunistična partija Jugoslavije«. Izključitev centrumašev. Pozdravi Sovjetski Rusiji, mednarodnemu proletariatu in žrtvam jugoslovanske reakcije. I. DRŽAVNA KONFERENCA je bila od 3. do 18. julija 1. 1922 na lunaju. Udeležilo se je je 29 lelegatov. NAJVAŽNEJŠI SKLEPI SO BILI: Borba leve in desne frakcije. Intervencija Kominterne. Resolucije o političnem položaju, o sindikalnem vprašanju, o organizaciji KfJ. o delu v ilegalnosti. II. DRŽAVNA KONFERENCA je bila od 9. do 12. maja leta 1923 na Dunaju. NAJVAŽNEJŠI SKLEPI SO BILI: Pr*znanje pravic narodov do samoodločbe. Navodila za delo legalnih in ilegalnih organizac5’ organizacijsko » KP v sindikatih. Resolucija o notran.ieoerfiiskih za- III. KONGRES Pojmujoč vprašanje sindikalnega zedinjenja koi življenjsko potrebo delavskega razreda za borbo proti ofenzivi kapitala, mora Partija posvetiti največjo pozornost delu v sindikatih. Zlasti je treba naglasiti, da vprašanje zedinjenja ni samo vprašanje propagande in agitacije, marveč predvsem vprašanje drobnega vsakodnevnega dela preko sindikatov v množicah. To je najzaneslivejša pot za osvojitev sindikatov in pridobitev delavskih množic --za razredno borbo proti kapitalizmu. (Iz: Resolucija III. Kongr. o sindikalni politiki Partije) IV. KONGRES Komunistični partiji se M najbolj jasno očituje ide-ja čvrste centralizirane in disciplinirane organizacije z enotno ureditvijo in dejavnostjo v borbi za izvedbo proletarske revolucije in vzpostavitev diktature proletariata. Buržu-azija zelo dobio razume pomen discipline v Komunistični partiji. Kolikor Gr ožja je disciplina, toliko ok' čvrsta in močna RflTECKARflNICCI TONJKOGMflE :£S£U'C£ ECMINJ BISTRICO ■"-Utomu M olZRGREB SBsnjEVO neto gr>v r .17251 ~l »res- I IV. KONGRES je bil aovembra 1. 1928 v Dres- ienu. Udeležilo se ga je okoli 13 delegatov, ki so zasto-oaii okoli 3000 članov. NAJVAŽNEJŠI SKLEPI SO BILI: Najostrejša »bsodba frakcij. Resolucija o gospodarskem in političnem položaju Jugo slavi.ie, o agrarnih zadevah itd. Kongres je opo •oril na priprave za ■ivedbo monarhofašističnc tlkfafure v državi šisliPnr I Založil Pulnilc. dd. v Beogiadu. - Tiskala Dclnilk. tiskarna v Ljubljani Taka je bila zunanja oprema brošure, ki je v celoti objavila gradivo IV. državne konference KPJ v Ljubljani v slovenščini. Zaradi takratnih pogojev ilegalnosti se je večina gradiva KP tiskala in širila 'v podobnih oblikah. Original čuva zgodovinski arhiv CK ZKJ. slavije, s tem sklepom ne bo oslabljena, ker bosta KP Hrvatske in KP Slovenije sestavna dela KP -Jugoslavije in ker bosta imeli v njenem vodstvu svoje predstavnike ter se bosta podrejali skupnemu vodstvu CK KPJ. Konferenca osvaja sklep, da se v najkrajšem času izvedeta ustanovna kongresa KP Hrvatske in KP Slovenije. (Iz: Sklep o poročilu CK in nalogah Partije) USTANOVNI KONGRES KP SLOVENIJE (APRILA 1937) svesti si velike nevarnosti, ki preti slovenskemu na-rodu in zavedajoč se ve-uke odgovornosti, ki leži na delavskem razredu za usodo slovenskega naroda, so smatrali slovenski komunisti za potrebno, da svoje organizacije preosnujejo v Komunistično stranko Slovenije, da bi s tem najjasneje podčrtali svojo pripravljenost boriti se za to, da bi tudi slovenski narod svobodneje zadihal. Prvi, Ustanovni kongres Komunistične stranke Slovenije manifestira trdno voljo slovenskih komunistov, dati na razpolago svojemu ljudstvu vse svoje sile ter izraža njihovo neomajno zvestobo slovenskemu narodu. S tem ua Nedavno se je vršila V. konferenca Komunistične partije Jugoslavije, ki iz več razlogov predstavlja enega najvažnejših datumov v zgodovini revolucionarne proletarske avantgarde v deželah Jugoslavije. Mi se bomo na tem mestu omejili na par ugotovitev, ki same po sebi dovolj jasno govore o orjaškem napredku, ki ga je napravila naša Partija, zlasti v zadnjih letih. 1. Na konferenci je prisostvoval 101 delegat, pri čemer so bili delavci v večini, a poleg njih je bii dobršen procent kmetov. V. konferenca je bila torej številčno-' najmočnejša konferenca, odkar se naša Partija nahaja v nelegalnosti. Dejstvo, da se je pod težkimi pogoji nasilja vlade Cvetkovič-Maček-Korošec moglo zbrati na enem mestu preko 100 najboljših aktivistov naše Partije in da je konferenca mogla nekoliko dni neovirano in intenzivno delati, to dejstvo je jasen dokaz tako porasta moči naše Partije, kakor tudi njene notranje zdravosti in čvrstine. 2. Vsi prisotni delegati so bili izbrani na prehodnih nacionalnih in pokrajinskih konferencah. Pred temi pa so se izvršile rajonske, krajevne in okrožne konference po vseh deželah Jugoslavije. Skozi vse' te konference je šlo okrog pol-drug tisoč naših najboljših aktivistov. Vse te konference so napravile ogromno delo v smislu utrjevanja politične in organizacijske linije naše Partije, obenem pa so dokaz poglobljene notranje demokracije v njej. V. DRŽAVNA KONFERENCA je bila od 19. do 23. oktobra 1940 v Zagrebu Udeležilo se je je 10 delegatov, ki so zastopali okoli 8000 članov Partije. NAJVAŽNEJŠI SKLEPI so bili: POROČILO CK (TITO). RESOLUCIJA O NALOGAH. Konec borbe za konsolidacijo, ki se je začela 1. 1937. Konferenci je bil naknadno iriznan pomen kongresa. glasno sprejela osnovo za resolucijo. To resolucijo spodaj v celoti prinašamo. Ni dvoma, da bodo rezultati V. konference odigrali ogromno vlogo v nadaljnjem delu naše Partije na vseh področjih naše borbe. Po važnosti teh rezultatov m obsežnosti njenih sklepov dobiva V. konferenca skoraj značaj kongresa naše Partije. Dolžnost sleherne partijske organizacije in vsakega partijskega člana je, da podrobno prouče resolucijo ter na temelju tega proučevanja postavijo sebi konkretne naloge na svojem sektorju dela. Naglasiti moramo zlasti, da je V. konferenca — ugotavljajoč tudi pomembne uspehe Komunistične partije Slovenije na mnogih področjih njenega dela — podvrgla. ostri in upravičeni kritiki njene slabosti, pomanjkljivosti in napake, ki jih je napravila v svojem delu . . »V. konferenca je tudii eno-dušno izbrala vodstvo, Centralni, komitet Komunistične stranke Jugoslavije. Čvrsta strnitev vseh komunistov Jugoslavije okoli tega' svojega vodstva bc povedla našo Komunistično partijo novim uspehom nasproti.« (Ponatis iz »Dela«, št. 3, od januarja 1941, ki je objavilo Resolucijo V. konf. KPJ) V. KONGRES Zato je tudi naš progran, ki naj ga danes da ta kongres naši Partiji, posebno važen dokument. Ta program ne določa samo nalog Partije za sedanje obdobje, ampak je tudi dokument za oceno vsega, kar se je naši Partiji posrečilo uresničit' « pred milijonskimi množicami delovnih ljudi naše dežele, sledeč tovarišu Titu v svetlo in srečno bodočnost naše ljubljene socialistične domovine«. (Iz referata Moše Pijade O projektu programa Komunistične partije Jugoslavije). VI. KONGRES Kongres’ sodi, da razvoj kakor po oi.rokn aisko-ekonom-• družbenih odnosov v sme- s,kih metodah. Tako pojmova-ri čedalje večjega nepo- nje gospodarskega sitoma seve-srednega’ delavskega upravlja- da ni netočno, vendar pa je pre-nja in čedalje bolj demokratič- r-ei nepopolno Mislim ia ie 3. Prvič, odkar je naša Partija nelegalna, se je zgodilo, da so bili na konferenci prisotni izbrani delegati vseh dežel Jugoslavije: Srbije, Hrvatske, Makedonije, Crne gore, Vojvodine, Metohije in Kosova, Bosne in Hercegovine ter Slovenije, kar je najboljši dokaz učvrščevanja in razširjanja veži, ki jih ima naša Partija z delovnimi množicami. 4.. Največji uspeh te konference pa je v tem, da je potekala v vseh vprašanjih popolnoma enodušno. V. konferenca ni bila — kakor na žalost vse konference pred njo — rezultat navidezne dvolične »pomiritve« med frakcijskimi vrhovi ali njihovimi ostanki, ampak rezultat popolnega obračuna z vsake vrste frakcijskimi in gru-parskimi ostanki ter najodloč-nejšega čiščenja Partije od odkritih in skritih, zavednih in nezavednih agentov razrednega sivražnika. Temu dejstvu in samo temu je pripisati enoduš-nost, entuziazem in borbeni polet. ki je ves čas vladal na kon- Tovariš Tito med govorom na V. kongresu tem, da je organizirala revolucionarno borbo narodov Jugoslavije in jo vodila pod modrim vodstvom tovariša Tita... V. KONGRES je bi) „ od 21. do 29. julija leta 1948 v Beogradu. Udeležilo se ga je 2336 delegatov, ki so zastopali 468.175 članov in 51.612 kandidatov Partije. NAJVAŽNEJŠI SKLE Pl SO BILI: Pregled narodne osvobodilne vojne in zgodovine KPJ. Odpor proti Ko-minformu. Program in statut. Resolucija n Pri" hodnjih nalogah. n ih oblik oblasti narekuje kot osnovno dolžnost im vlogo komunistov — politično in ideološko delo za vzgajanje množic VI. KONGRES je bil oo 2. do 7. novembra 1. 1952 v Zagrebu. Udeležilo se ga je 2022 delegatov, ki so zastopali 779-382 članov Partije. NAJVAŽNEJŠI SKLEPI so bili: Resume odpora proti Kominformu ter notranja gospodarska in družbena izgradnja. Ideološka in politična načela poti v socializem (samoupravljanje, vloga države, vloga ZKJ). Izprememba imena v Zvezo komunistov Jugoslavije. Statut. Toda trdno sem prepričan, da bo prestal (program op. ur.) tudi praktično oreizkuš- S tem v zvezi je kongres sklenil, da se spremeni ime Komunistične partije Jugoslavije v Zvezo komunistov Jugoslavije. Zveza komunistov pri svojem delu ni in ne more biti neposredni operativni vodja in na-redbodajalec niti v gospodarskem niti v državnem in družbenem življenju, pač pa s svojo politično in idejno aktivnostjo, predvsem s prepričevanjem, vpliva v vseh organizacijah, organih in ustanovah, da sprejmejo njeno Unijo in stališče ali pa stališče posamPvTnh njenih članov. bistveno za celotno problematiko novega gospodarskega sistema, za njegovo sedanjo in bodočo graditev, vprašanje borbe proti birokratizmu oziroma birokratskim ostankom v našem gospodarjenju, vprašanje borbe za resnično socialistično graditev naše diržave, torej vprašanje, kako utrditi, poglobiti in razširiti tisto, kar je tov. Tito v svojem referatu na tem kongresu imenoval zgodovinsko prelomnico v konkretni borbi za socializem, t. j- upravljanje naše ekonomike po neposrednih proizvajalcih samih. Praksa je nedvomno potrdila, da tista smer in tisti prijemi v graditvi novega gospodarskega sistema, ki utrjujejo in razširjajo pravice neposrednih proizvajalcev, prinašajo, hkrati, gledano s čisto ekonomskega vidika, najracionalnejše in najirentabilnej-še rezultate, in da nasprotno birokratski način in metode gospodarjenja — kakor hitro se ne pojavljata samo začasno in kot nujna potreba nekega trenutno težavnega ekonomskega položaja — povzročata gospodarsko stagnacijo, vsestransko zmešnjavo, skratka, zavirata nadaljnji razvoj materialnih pnro-izvajalnih sil. GRADIVO S KOGRESOV IN KONFERENC, RAZEN IZ V. in VI. KONGRESA SO: ZGODOVINSKI Aft-HIV KPJ, BEOGRAD 1950. ZBIRKA II. Prvo srečanje. V letu 1934 je dvaindvajsetletna študentka stala pred ljubljanskim Učiteljiščem. Bil je megled popoldne, ker so oktobru namenjeni megleni popoldnevi. Določili so jo za njegovo, za Rudijevo spremljevalko. »Takrat smo spremljali ilegalce in nismo vedeli, kdo so. Pozneje je bilo drugače — takrat pa nismo vedeli. Nikogar od njih nismo nič vpraševali. Tudi z njim sva molče delila veliko srečanj in skupnih poti po Ljubljani. Rudi je prihajal in odhajal vedno tak —« Kakšen se ji je zdel? Slutila je, da ima štirideset let; bil je svetlih, valovitih las, vedno zelo urejen. Vedno drugačen od drugih. Ni ga mogla tikati. Nosil je s seboj pečat nemirno snujoče osebnosti, nečesa, kar vzbuja posebno spoštovanje. Takoj je reagiral, jo pozval, da ga tika. Se zanimal za njen študij, se velikokrat in dostikrat zanimal za ta študij. Kot da vmes ni odgovornih poti, njegovega poslanstva, vsega, kar ga je tako scela zavzemalo, čemur je bil predan z vsem bistvom. Tako predan, da se je nalezla nove sodbe o »Za svoj narod bi rad umrl stokrat, ne enkrat« S temi besedami se je od življenja, svojcev in tovarišev poslovil Simon Kos, žrtev fašističnega procesa proti članom TIGR, preden so ga 15. XII. 1941 kup a j s štirimi tovariši ustrelili na Občinah. V svojih besedah je strnil vse tisto, kar nam bo vedno vzbujalo spoštovanje do njih, ki so nam s svojimi življenji zgradili most v današnje dni: jnnaško odpoved, pogum in veliko predsmrtno spoznanje nujnosti njihove žrtve, porojene iz predanosti m ljubezni. Iz dolge vrste takih spoznanj ob slovesu (zbrana so v knjigi »Pisma na smrt obsojenih«, o kateri smo na naših straneh že spregovorili) smo izbrali poslovilno pismo Simona Kosa in še nekaj drugih — dokumenti so, ki jih nikdar ne bomo mogli in smeli pozabiti. Pismo SIMONA KOSA s stri: Moja ljuba sestra! Ti pišem še zadnjikrat, draga sest. a. Obračam se na Tebe v trenutku, ko se poslavljam od življenja, obračam se na Tebe predvsem, zato, ker Ti moja najmlajša sestra iji bila vedno angel cele naše družine, bila si predvsem moj angel, ker sem Te ljubil nad vse. Zdaj. ko ostaja še malo ur, kar mi je še živeti, se Ti zahvaljujem za vse, kar si v svoji sestrski ljubezni storila zane. Prosim Te odpuščanja za to poslednjo žalost, ko bo uničila Tvoje dobro srce. Sestra draga, ne žaluj! Bodi veselaNaj bo moja smrt nikjer na poti T oji sreči. T?etn sicer, in poznam Te predobro, da me ne boš mogla pozabiti nikoli, toda ta spomin naj Te ne vznemirja. Moja smrt ni sramotna! Nasprotno, nisem vreden smrti, katero je napravilo toliko velikih mož ... Izpolni, prosim, edino mojo prošnjo, tolaži starše, če jih ni ta strašen dogodek že uničil, če je tako, Zofka, bodi močna, bodi vredna svojega brata, ki je dal svoji zemlji življenje . .. Pomisli tudi, da moja smrt ni najbolj krivična, z menoj morajo umreti tudi taki, ki zapuščajo nedolžne sirote, in to je mnogo bolj bridko kot zame. ki razen vas nimam nobenega. Draga Zofka! Ne umrem rad! Vse moje bistvo se oklepa življenja. toda umreti moramo vsi, nobenemu ni to odvzeto, rejeni smo zato. da umremo. Sej se ne pritožujem,- toda živel še nisem, in morda je bolje tako. Življenje je boj, jaz sem ga izvojev.il, še prelahko, umrem kot žrtev podlega izdajalca, ne, to ni prav, umrem za svoje ideale in to je mnogo, zato sem živel dovolj, ker sem prepričan, da moja kri in kri nas vseh ni tekla zaman. Za svoj nargd bi umrl rad stokrat, ne enkrat. ako se poslavlja od Tebe Tvoj brat Simon S poslednjo prošnjo Ti priporočam starše, z Jožetom sem govoril še pr minut prej. Pismo materi MIRE CIKO-TE, sekretarke mestnega komiteja Komunistične partije v Prijedoru, iz ustaškega zapora v Banji Luki, kjer je po hudih mučenjih čakala na izvršitev ustaške smrtne obsodbe: Draga moja mama, mesec dni je minilo, odkar Ti nisem pisala. Proga je bila pretrgana in pošta ni šla. Jaz pa sem ves ta čas mislila .a Vas vse in skrbelo me je, če ste vsi živi in zdravi. In vidiš, po več mesecih Ti zdaj pišem, žal, zadnje pismo. Obsodba je izrečena. Sedim v celici in čakam, kdaj bodo prišli pome. Nisem sama tu. Pogovarjamo se, pojemo, da, tudi zamišljeni smo. Vendar mi verjemi, mama, ni mi strašno. Zato Ti tudi pišem in hotela ' i Vam vse rti reči, da ne bodite žalostni. Dokler je človena svobodi, mu je videti tak pobožaj strašen. Pa ni. Vživela sem se v to stanje, misel pa, da je tako končalo še tisoče in tisoče ljudi, blaži mojo bolečino in žalost za življenjem. Slišala sem, da je moja čudovita Ljiljana vri Vas. To mi je v veliki n eri olajšalo to stanje. Mirna sem, saj mi je bila ona edina misel in bala sem se, da bo ostala daleč d Vas. Zadnje dni, ko sva bili skupaj v Prijedoru, sem ji obljubila, da bo odšla k svoji babici in sem zdaj zadovoljna, po malem brati in se je s tem gotovo že pohvalila. Tisočkrat jo poljubi in ji reci, da jo mama pozdravlja in jo prosi, naj bo pridna in ubogljiva. Enkrat se bo morda vrnil njen očka, ker upam, da je še živ. To sem ji že rekla, pa ne vem, če si je zapomnila. Zrl, o tem ne morem obširneje pisati. Rada bi vedela, kako Vam je vsem. Ste zdravi? Čestokrat mislim na Tvoje kamne in na bolečine, ki jih trpiš ob teh napadih. Kako je oče' pri zdravju? Naj se ne jezi name. Jeseni sva se poslovila kot so- boste slišali razne govorice, vendar je bilo v moji celotni zadevi vse najbolje in najpo-šteneje. Pozdravite vse Božine in druge znance, Vas petorico pa pozdravljam in ljubim Vaša Mira Banja Luka — črna hiša. # Pismo gimnazijke ANKE KNEZEVIC bratu, v pričakovanju izvršitve četniške smrtne obsodbe, v Podnorici aprila 1944. Ljubi bratec Milo, danes, ko Ti streljajo sestro, za dve leti, taborišče pa jim ni bilo dovolj, dokler me niso ubili. Vendar naj ne mislijo, če so ubili mene in druge, da bodo pogasili naše gibanje in vstajo, naj ne mislijo, da bodo na ta način zadušili gibanje ljudske mladine. Se bolj krepijo tiste, ki bodo ostali. Zato naj vedo, da bo prišel dan, ko se bodo sami znašli na zatožni klopi, pa ne kakor mi, temveč kot izdajalci in uničevalci napredne in trpeče mladine. Tedaj bodo njim sodile naše družine, ki nas bodo preživele. Naša smrt bo njihov pogin, na naših kosteh in telesih pa se že gradi nova, srečna doba, ko bo vsak človek imel enake no-goje in vse pravice do življenja. V smrt grem s trdno vero, da je zmaga naša in v grobu bom srečna, če pride čas, za katerega sem dala življenje. »Na uspomenu -Vanja - 4. X. 34.« Ce bi mi rekli, naj povem, kakšna je in kje živi, kdo je prof. M. B., bi mi v spletu privreli prešerni vtisi. Tako kratke ure sem govorila z njo (in tako malo je govorila); tako vneto sem prestrezala njen razdajajoči mir, ki so ga skovale življenjske burje in njeno bagato skromnost in materinsko srečo, in tako burno mi je dopovedovala, da so njeni spomini dragocenost drobnih osebnih doživetij, ki jih noče razvrednotiti z besedami za druge, da vam bom zdaj komajda enovito povedala, kar želim. In želim vam z besedami odkritosti in skromnosti (ki so njene bešede) razkriti njene spominske utrinke na JOSIPA BROZA. Da bi mi bilo dano, napisati vse tako stavno iskreno, kot je ona govorila. da se je to izpolnilo. Sonce moje majhno, v zadnjih dneh je mnogo prestala, blodeč in bežeč z menoj. Upam, da se bo kmalu popravila, da bo dobra deklica, babici in dedu v veselje. Vem, da jo imate vsi zelo radi, vem pa tudi, da sem Ti, draga mama, povzročila mnogo skrbi, saj je še majhna in razvajena. Vendar ji nikar ne popuščaj, saj se mqra že zdaj privaditi na novo življenje, na življenje, v katerem ne bo imela mame, ki razume otroka in je vedno ob njem. Učite jo na red in delo in naj Ti že zdaj pomaga pri drobnih hišnih opravilih. Njene dobre tetke pa vem, da jo bodo imele rade in da bodo pazile nanjo. Mislim, da bi bilo dobro, če letos še ne bi šla v šolo, ker je telesno slabotna, če pa je možno, naj gre letos v otroški vrtec. Kupite ji tablico in kakšno otroško knjigo, saj že zna ljudeh: tiste edine, ki lahko človeka za vse dolgo življenje — naj bo še tako težko — zalezuje s svojo sončno resnico. »Ta njegov čut za človeka, čas, ki si ga je znal vzeti zanj, za enega in za sto drugih ljudi — tega se spominjam, tega vtisa. In še onega: šel je na Dunaj, pa mi od tam poslal knjigo Franza LTehringa »Zur literaturgeschichte«. Poglejte! In sem videla posvetilo: »Na uspomenu — Vanja — 4. X. 34.« Tako je zvedela, da je Rudi tudi Vanja. Srečanje, ko se je razkril, da je Tito, je hote pozabljala. Ni ji bilo všeč tako ime. Ni se ji zdelo njegovo. »Moji drugovi u Hrvatskoj zovu me Tito,« ji je rekel. In hip zatem že govoril o Krleži in njegovih delih in še o veliko stvareh, ki jih ni z njo, študentko, nihče delil: o religiji, hrepenenjih, ki jih čarajo človeške želje, o poteh revolucije, o naših ljudeh. »Ne vem več, kam sem ga takrat spremljala. Nisva šla proti Ferlanovi hiši, kjer je stanoval pri nekem tehniku, ne proti Ziherlovim, ne spominjam se, kod sva šla. Spominjam se svojega začudenja: navajeni smo bili molčati. Tovariš Rudi pa je pripovedoval, dopovedoval — in znal poslušati. Zdel se mi je zelo informiran, razgledan. In njegovo spoštovanje do kulture je bilo tako veliko.« »Enkrat mi je povedal, da je na pol Slovenec.« Enkrat — in to je bilo zadnjič, ko sta se videla, jo je povabil v Šestine. »Potovala sem s tovarišicami v Adlešiče, kamor smo se namenile zaradi agitacijskih dolžnosti. Od tam sem po ovinkih odšla v Zagreb. Ne vprašujte, kje sva se srečala. Ne spomnim se več. Spominjam se nečesa drugega: kako tople besede razumevanja je namenil mqji žalosti za umrlim bratom. In tako samoposebi umevno je rekel: »V Šestinah imam konferenco. Pojdi z mano. Videla boš, kakšne lepe noše imajo domačini. Take posebno lepe noše.« Njegov čut za lepo je bil pobratim njegovega čuta za človeka. Tega se spominjam najbolj živo. Tako je spoznala Rudija. Takega je poznala. Ni vedela, kdo je. Danes govori o njem z drobnimi, žuborečimi vtisi, ki so zvezani z rojstvom njene vere v ljudi in s čarno patino mladosti. Marina Golouh Janez Vidic: Spomin POČ JE V MODERNI GALERIJI V LJUBLJANI ODPRTA VELIKA RAZSTAVA SODOBNE SLOVENSKE LIKOVNE UMETNOSTI Leon Koporc: Pred ogledalom vražnika. Zal mi je, da sva se vedno kaj prepirdlr in bi bilo lahko življenje mnogo lepše in boljše — mislim na sploh — to zdaj vidim. Koliko nepotrebnih prepiiov in nesporazumov, mi vsi bi morali biti pametnejši, da, a tudi to šele zdaj spoznavam. In moja La-la? Bodi pametna, Lala, in resna. Uči se, delaj in pazi na moje malo, zl 'o drago in bodi mami v ponos. Vem, da je Nadica zadovoljna, ker je z Lji-Ijo. Gotovo je Nadica že velika. Hodi že v šolo? Končala bom to pismo. Mama moja draga, nikar ne žaluj. Naibrž je že moralo biti tako. Zdaj imate Ljiljo. Pazi nase, ker vem, da si slabotna in občutljiva. Pozdravi očeta in poljubi ga, zahvaljujem se mu za vse in oba vaju neizmerno ljubim. Ljilja, Lala in Nada naj mi izpolnijo željo in naj bodo resne in pridne. — Da, morda V počastitev VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije bo nastopil tudi Partizanski invalidski pevski zbor. in sicer v sredo. 23. t. m., ob pol devetih zvečer v dvorani Slovenske filharmonije. Koncert tega odličnega vokalnega ansambla, ki se je proslavil že v času narodnoosvobodilne borbe, bo obsegal bogat spored partizanskih pesmi jugoslovanskih narodov. Vodil ga bo dirigent Radovan Gobec, s harmoniko ga bo spremljal Janez Kuhar, kot solisti pa bodo nastopili Bogdana Stritarjeva, Polde Cernigpj in Jože Gašperšič. si Ti v Skadru na delu, da bi zaslužil košček kruha in da bi prehranil, Ti ~ mali rednik, svojega starega očeta in sestro v zaporu. Zdaj Ti ne bo treba več misliti, kako mi boš pomagal in kaj mi bo.' poslal v temnico. Zal mi je, da Te ni tu, da bi vsaj Tebe videla še enkrat, ko že ne morem drugih bratov. Očeta sem videla v sodni dvorani. Bolje bi bilof da ga ne bi. Razžalostilo me je gledati ga tako starega, ubogega in zaskrbljenega. Njegov 19-letni otrok va stoji na zatožni klopi in sodijo mu podleži. A zakaj': Zato, ker nisem nikomur storila nič žalega, zato ker sem bila poštena, ker nisem nikogar ubila, ker sem pomagala bratom in tovarišem in bila vedno v mislih z njimi. Prav tako si lahko zamislim, kako mu je bilo tedaj, ko so me obsodili na smrt, njegovega rodnega otroka, ki je bil zanj še iz otroških let ideal. Dragi bratec, bodi dober in pogumen, nikar ne toži za me-, noj pred vsakim. Vedi, od koga sprejemaš sožalje. Tvoja sestra odhaja za dobro vas vseh, ki ostajate. Daj bog, da bi bila zadnja žrtev našega ubogega, trpečega ljudstva. Bodi dober in pošten in pojdi po poti naprednih. Bodi pogumen mladinec, pomagaj našim hrabrim partizanom. Vendar, pazi se, da ne padeš v roke tr. podležem, in zločincem, kakor se je to zgodilo meni, Tvoji ubogi, izmučeni sestri. Bodi pošten, čeprav bi Ti rlo za glavo; bolje je pošteno umreti kakor sramotno živeti. Našima dragima bratoma Dragu in Vladu reci, ko ju boš vi--. del, da jima je šla sestra v smrt z željo, da bi ju bila ?3 enkrat videla. Pozdravi ju in poljubi namesto njune uboge, žalostne sestre. Reci jima, da so bile moje zadnje misli namenjene vsem Vam. Povej jima, kako smo preživljali smrt naše drage in mile mame, kako smo trpeli od njene smrti do danes, samo da bi ostali pošteni. Pa nam podleži niso dalj,. Mene so odtrgali od vas Pismo staršem SVETOZARJA MARKOVIČA pred obeše-njem v Novem Sadu leta 1943 Moji dragi in mili starši, obsojen sem na smrt in kazen bo danes izvršena. Počutim se dobro in se popolnoma zavedam tistega, kar sem delal in za kar sem živel. Bil sem vedno Vaš dober sin, čeprav ste zaradi tega dosti pretrpeli. A tako je moralo biti. V smrt grem brez najmanjšega strahu. Nikoli se nisem ničesar bal, pa tako tudi zdaj. ■ Polnih 16 mesecev nisem ničesar vedel o Vas in ne vem, če ste še vsi živi. Hvala vam za vse. Goreče pozdrave vsem in mojim dragim bratom: Ljubu, Urošu in Radu. Topel pozdrav Mari. Močno imam rad, objemam in poljubljam naše otroke: Katico, Brašo in Mico. Pozdrav vsem ostalim. Moja draga Milica bo ostala in bo dobro vzgojila mojo malo Ružico in otroka, ki ga pričakuje. Vaš Svetozar * Pismo ZORE OBRADOVIC-ILIC štiriletni hčerkici iz taborišča v Banjici, kjer so jo leta 1944 ustrelili Lot talko Draga moja Ljolja! Pišem Ti iz zapora v nadi in želji, da Te moje pismo najde živo in zdravo. Nikar ne žaluj za menoj, draga moja punčka, če boš jutri ostala brez mehe. Ti boš sama, moji preživeli tovariši in tovarišice bodo skrbeli za Tebe. Ko boš zrasla, boš razumela, da za poštenega človeka ni moglo biti druge poti kot borba za osvoboditev naše dežele od sovražnikov vseh vrst, borba za socialistično skupnost. Ta borba zahteva veliko žrtev, toda ne bodo brezuspešne, ker je zmago, naša. Zal mi je, Ljoljica moja, ker boš ostala brez očeta in brez matere. Kadar na to pomislim, se mi srce trga od žalosti in bolečine, toda tega ne morem spremeniti. Ostani mi zdrava, draga moja, ubogaj babico, ne dopusti ji, da joče, sedaj nima nikogar razen Tebe. Bodi dc nje pozorna in nežna, kot si bila do mene. Z vsem svojim srcem Te poljublja Tvoja mame Taborišče Banjica, 1944. ■* Pismo, ki ga je napisala AN KA TESIČ-RIMAC vred ustre litvijo v beoarajskem zaporu Dragi moji Mačun in Rada! Pišem vama sedaj ob slovesu. Kmalu bo svoboda, mi odhajamo, toda Ve ostanete. Pr-cl Vama je bodočnost. Nadaljujte naše ideje, kar smo mi s svojim odhodom prekinili. Ljubim življenje, posebne, močno ga ljubim v tem trenutku, toda ni mi žal, ker vem za kaj ga dajem. Edino mi je žal, ker nisem utegnila delati več in ker viserr- imela prej teh izkušenj, ki sem si jih nabrala v teh petih mesecih ? zaporu. Gotovo Vama je znano, da s c ne ujeli na sestanku, on je.. v tem, ker sem tistega dne čisto slučajno srečala onega železničarja. Vendar sem srečna ker sem uspela lokalizirati zadevo, tako da se je ustavila pri meni. Samo taknili so me v skupino najhujših političnih krivcev. Sedaj sem v sobi smrti in čakam, da pridem nn vrsto. Čutim, da se bliža konec naše borbe in negotovosti. Vem da bo ... kmalu praznik ... In sedaj, dragi moji deklici — veliko uspeha. Popazite na mojo Milenko, naj Vama bi, sestrica in tovarišica. Zelo Vaju ima rada in stiska pest Vajina Srbiš ... * Pismo PINA TOMAŽIČA, soobtoženca Simona Kosa, pred ustrelitvijo na Občinah: Mila deklica! Mislil sem, da bo dovolj, kar sem napisal v prvem pismu, F me nekaj sili, da pišem še kaj. Morda spomini, morda dejstvo, da sem dobro spal in da sen. miren in pripravljen. — Sicer pa ne bom mogel povedati vsega, kar bi želel, kar bi hotel in kaj pomagaj o Sesede Zal mi je, da je mojem življenju brez dejanj? bilo le-teh v premalo, žal mi je, da. bom odnesel s seboj to, kar sem nakopičil v možganih tekom dolgih let. Sicer ni mnogo, a vendar sen imel vedno dober namen, da bi koristil človeštvu. Spomnil sem se nenadoma otrok na Krasu in ob Branici. Moji mili, dragi prijateljčki, iver jen sem, da me boste imeli v. spominu, ko sem vam nagajal, ko sem se z vami igral. Kako so bili lepi popoldnevi na Krasu v dolinicah, kako je pelo morje v Cedasu in srebrna Vipava se je mirno vila v sanjavem, bajnem luninem svitu. Lepo je bilo življenje, užival sem vsak njegov trenutek, vsak žarek sonca, najdrobnejšo kapljico dežja. Pa mi ni prav nič žal, če bo končalo. Milijoni ljudi žrtvujejo v teh letih groze svoje življenje in malo jih je med njimi, ki razumejo kot jaz, da ni smrt nič hudega ali celo ■tujna dolžnost napram človeštvu. Preje je bil tu duhovnik in sva se mirno razgovarjala. Rekel sem mu, da je moja pot začrtana in da jo ne izpreme-nim. Ločila sva se kot dobra prijatelja, k je kljub svojemu stanu dober fant. Ponavljam, da mi je le težko zate in za vse, ki boste preveč trpeli zaradi mene. Prav tako mi je bilo hudo, ko sem se ločil od tovarišev in sem jih moral tolažiti. Pa ne ustavljaj se preveč ob meni: življenje kliče in vsakdo,, ki razume njegov klic, mera naprej, mora živeti, kajti človek je le kaplja v morju človeštva. Če bo vreme lepo, bom vesel in bom pozdravil še enkrat naravo in svet. Saj ne bo »nič hudega«, vse bo minilo v hipu in zemlja, ki sem jo vedno ljubil, me bo sprejela in jaz bom njen del, k^ica novih presnavljanj, klica novih življenj. Moja draga, najmilejša, tebi sem dal zadnji poljub, zatb bo moja predzadnja misel. In ti veš, zakaj predzadnja. Živi, treba je živeti in izpolniti svojo življenjsko nalogo, svojo dolžnost napram človeški družbi\ Misli, da te poljubljam nn čelo Pino m Vaje nad Hrkfiko Stvar je prep. usta. Kadar se na radarskem, platnu pojavi bela lisa in začne piskati alarmni signal, se dvignejo letala, natovorjena z vodikovimi bombami, in odletijo na sever in od severnega pola na jug, proti Sibiriji. Letijo proti določeni črti na zemljevidu in piloti čakajo na signal. Ce ga ni, se vrnejo nazaj. Če bi bil, bi leteli naprej, proti ciljem, ki so že dolgo natančno določeni. Radarskih platen je v severni ameriški obrambni črti precej, predmetov, ki lahko povzročijo belo liso in sprožijo signal, pa še več. Takšen predmet, recimo, je lahko tudi jata divjih gosi. In dokler radarski tehniki ne ugotovijo, da gre za gosi, ne pa a dirigirane izstrelke, letijo letala na sever, potem pa na jug, natovorjena z vodikovimi bombami. To, so ugotovili prejšnji teden, dela ameriško st. .teško letalstvo že nekaj let. Za vsak primer. Stvar je preprosta. Pa tudi zelo nevarna. Kaj pa če bi se nekemu pilotu, ki bi bil, denimo,. skrokan ali pa bolan, zazdelo, da je signal preslišal in da je bil v resnici signal poslan? O človešk' zmotljivosti je bilo že precej napisanega. Nič ne pomaga, da poveljstvo ameriških letalskih sil in gospod Dulles zagotavljata, da do pomote ne more priti. Tudi razlage, da mora biti tako, dokler ne bodo imele ZDA svojih balističnih medcelinskih izstrelkov, ker bi s., sicer lahko zgodilo, da bi sovjetske rakete lahko presenetile njihova letala na tleh, kar bi pomenilo toliko kot poraz, ne odtehtajo nelagodnosti, ki jo človek čuti, kadar bere o mladih pilotih, ki držijo, lahko rečemo, v rokah usodo človeštva. Sovjetski protest v Varnostnem svetu OZN je v tem primeru razumljiv. Nobeni državi ne more biti vseeno, če se nekajkrat na teden zapodijo vroti njenim mejam letala, pa čeprav se nikdar ne približajo na >več kot 75 milj« (!). Sovjetski protest je razumljiv in naraven, pa čeprav so ga v Washingtonu takoj označili kot propagando in začeli govoriti o tem, da j-t pravzaprav Sovjetska zveza kriva za sam izbruh povojne hladne vojne, oboroževanja Zahoda in tega, da se Zahod čuti ogroženega, ter se mora nekako varovati. Glede na dejanski današnji politični položaj je razumljivo, da se oba bloka vojaško izpopolnjujeta in se skušata čimbolj zavarovati. Toda razlika je v tem, da delajo Rusi J • v glavnem doma, Američani pa rogovilijo daleč zunaj svojih meja in prav blizu sovjetskih. V tem je nemara edina moralna prednost, ki jo imajo v hladni vojni Rusi. Pričakovati je, da Sovjetska zveza v Varnostnem svetu ne bo uspela in da ' odo predstavniki Zahoda sovjetsko pritožbo zavrnili, če drugače ne, pa z vetom. Toda poročila z Varnostnega sveta bodo šla po vsem svetu. In glede na sovjetsko diplomatsko ofenzivo zadnjih mesecev, na njihovo prekinitev nuklearnih poskusov in začetek ameriških, na to, da je dejavnost ameriškega strateškega letalstva v zadnjem letu dvignila že precej prahu, ni težko uganiti, kdo bo dejanski zmagovalec v tem diplomatskem sporu — pa čeprav bo Sovjetska zveza preglasovana. Je že tako, da v času, ko se p - svetu s hitrostjo plazu širijo zahteve po sporazumu, sestanku na najvišji ravni, razorožitvi, ne morejo naleteti na razumevanje vojaške akcije, ki jih lahko začnejo divje gosi, in ki bi se prav lahko spremenile v katastrofo. A. Furlan Bombniki v Varnostnem sveta Na zahtevo sovjetske delegacije v OZN je Varnostni svet razpravljal o poletih ameriSkih bombnikov nad področjem Severnega tečaja NEW rORK, 21. apr. (Tanjug). Nocoj bo Varnostni svet razpravljal o sovjetski zahtevi za ustavitev poletov ameriških bombnikov z jedrskimi bombami proti sovjetskim mejam. To zahtevo je Varnostnemu svetu predložil v petek stalni predstavnik Sovjetske zveze v Varnostnem svetu Arkadij Sobolev. še pogostejše. To so s potrebo, da bi Z.a razpravo o sovjetski obtožbi, da so ameriške letalske vaje z jedrskimi bombami na področju Severnega tečaja, ki imajo Sovjetsko zvezo za »teoretični cilj«, »provokacija in grožnja miru« vlada na sedežu OZN veliko zanimanje, in sicer iz dveh razlogov; zaradi debate o ameriških oporiščih, v širšem obsegu hkrati z debato o 'nadzorstvu vsemirskega prostora, ki jo je najavila Sovjetska 7. veza za prihodnje zasedanje Generalne skupščine in zaradi uradne potrditve, da se ameri- Brzo javka predsedniku republike Beograd, 21. aprila. (Tanjug) Predsednik republike Josip Broz Tito je dobil brzojavko od predsednika predsedniškega sveta madžarske ljudske republike Istvana Dobija, ki se mu zahvaljuje za čestitke ob madžarskem državnem prazniku. Avstrijska delegacija odpotovala na Dunaj Beograd, 21. apr. (Tanjug) Sinoči je iz Beograda odpotovala na Dunaj avstrijska delegacija, ki je sodelovala v prvem delu drugega zasedanja mešane jugoslovansko - avstrijske komisije. Prvi del drugega zasedanja je bil končan v soboto s podpisom dveh protokolov o delu komisije. Te dokumente bodo predložili vladama v odobritev. Sef avstrijske delegacije opolnomo-čeni minister dr. Heimerle je pred odhodom izjavil, da so člani njegove delegacije in on osebno pod vtisi prisrčnega sprejema in gostoljubja, ki so jim ga izkazali v Beogradu. Avstrijsko-jugoslovanska pogajanja se bodo nadaljevala junija v Beogradu in dr. Heimerle je izrazil upanje, da bodo ob prizadevanju 0'beh delegacij uspešno končanj razgovori. ške. vaje na Severnem tečaj u dejansko opravljajo. Sovjetska pritožba je izzvala splošno presenečenje pri vseh delegacijah zato, ker navedenih podatkov doslej niso priznavali. Ameriška vlada se je zaradi tega ponovno znašla v neugodnem položaju, ker ni pričakovala, da bo njena vojaška dejavnost v tujini na ta način prerasla v mednarodni problem. Ameriški uradni krogi, ki so sovjetsko zahtevo prikazali kot »propagandno potezo«, upajo, da bo prozahodna večina v Varnostnem svetu odklonila sovjetski predlog o obsodbi Amerike. Ameriška vlada pa kljub temu resno gleda na odmev sovjetske pritožbe na svetu. To dokazuje tudi dejstvo, da so vso zadevo sedaj domačemu in tujemu tisku prvič pojasnili. Pred nekaj leti so ZDA čez Kanado in Aljasko zgradile radarsko mrežo, ki so jo imenovale »sistem naglega obveščanja«. Ta mreža, ki je stala 4 milijarde dolarjev, je dolga okrog 4,500 km. Ameriški bombniki na reakcijski pogon, ki nosijo jedrske bombe, izvajajo pa-trolne polete do določene daljave, pri čemer imajo za teoretični cilj sovjetsko ozemlje. Ukaze dobivajo po radiu iz strateškega letalskega poveljstva v mestu Omaha. Po izstrelitvi sovjetskih umetnih satelitov so posta« Avstrijski obisk v Švici Dunaj, 21. apr. (Tanjug) Avstrijski obrambni minister Graf, ki je na 4-dnevnem uradnem obisku v Švici, je bil danes sprejet pri predsedniku švicarske konfederacije dr. Hollen-steinu. Graf je odpotoval v Bern z državnim sekretarjem v svojem ministrstvu Stefanijem, da bi se seznanil z oborožitvijo in izvežbanostjo švicarskih vojaških sil in sistemom civilne mobilizacije prebivalstva. Oba predstavnika avstrij. obrambnega ministrstva sta pred tem obiskala že Švedsko in Francijo le te vaje obrazložili »preskusili pripravljenost« za akcijo v 20 minutah po »obvestilu o sovražnem letalskem pohodu«. Pred desetimi dinevi je predstavnik agencije United Press objavil o teh vajah članek, ki je ostal skoraj neopažen v ameriškem tisku. V tem članku je neka podrobnost, ki je postala sporna za Sovjetsko zvezo in nekatere ameriške liste. Izražajo namreč mnenje,- da bi bombniki lahko šli čez naprej določeno mejo in odvrgli jedrske bombe na sovjetsko ozemlje, samo na osnovi šifriranega radijskega ukaza skupnega štaba s predsednikovo privolitvijo. Na vprašanje, postavljeno v čjanku agencije UP, če bo pilot pritisnil na vzmet in s spustifvi-jo jedrskih bomb pričel tretjo svetovno vojno samo zato, ker po radiu ni uspel ujeti ukaza svojega poveljstva za vrnitev v oporišče, sta obrambni minister in šef štaba ameriških oboroženih sil odgovorila, da do take pomote ne more priti, ker se letala avtomatično vračajo z določene daljave. Strateško poveljstvo dopolnjuje to trditev z navedbo, da so v preteklem letu letala iz stotih oporišč v tujini opravila 100.000 poskusnih pole- tov na oddaljenosti 750 km od sovjetskega ozemlja. »New York Times« ob tem opozarja, -kako občutljiva je meja med mirom in najstrašnejšo vojno. Iz Tofcija poročajo, da je japonska delegacija v Varnostnem svetu dobila navodila, naj glasuje proti predlogu za ustavitev poletov ameriških letal z atomskimi bombami čez Severni tečaj, vendar bo hkrati izrazila nezadovoljstvo nad takimi poleti. Diplomatska kronika Beograd — Z ■ ukazom predsednika republike je bil za opolnomočenega ministra in izrednega poslanika FLRJ v Venezueli imenovan Danilo Lekič, jugoslovanski veleposlanik v Braziliji. Sedež ministra Lekiča bo v Rio de Janeiru. Beograd — Veleposlanik FLRJ v Braziliji Danilo Lekič je bil imenovan za veleposlanika v posebni misiji na svečanostih, ob prevzemu dolžnosti novo izvoljenega. predsednika republike Costarice Maria Echandija. Član jugoslovanske delegacije pri teh svečanostih bo tudi začasni odpravnik poslov FLRJ v Costarici Petar Segvič. Svečanosti bodo 8. maja v San Joseju, glavnem mestu Costarice. Obiskovalci bruseljske svetovne razstave si z zanimanjem ogledujejo »Sputnik I«t, razstavljen v sovjetskem paviljonu. Italijanska volilna pomlad (Od a ate ga (talnega dopisnika) RIM, 21. aprila. Rim proslavlja svoj praznik v prelesti južne pomladi. Dan, ko so pred 2711. leti predniki Remula in Romula položili temelje naselja ob Rumonu, današnji Tiberi, proslavljajo Rimljani atomske dobe s slovesnostmi, ki bodo nocoj dosegle vrhunec z velikim ognjemetom na Pinciu. Sestanki v Moskvi LONDON, 21. apr. (Tanjug). Iz obveščenih krogov v Londonu se je zvedelo, da med tremi zahodnimi silami še trajajo posvetovanja o nadaljnjih korakih glede razgovorov veleposlanikov v Moskvi. Ne ve se še, če bodo zahodni veleposlaniki še naprej odgovarjali na vabila za ločene sestanke s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Uradni predstavniki ne dajejo o tem nobenih pojasnil. Kakor piše diplomatski sodelavec londonskega »Timesa«, je Sovjetska zveza v dosedanjih stikih predlagala, da bi sprejela skupne seje veleposlanikov pod pogojem, da bi bili na te seje povabljeni tudi veleposlaniki nekaterih vzhodnoevropskih držav. Britanski premier Macmillan je danes odgovoril na poslanico sovjetskega premiera Hružčeva z dne 5. aprila, s katero je sovjetski premier obvestil šefa britanske vlade o sovjetskem sklepu, da enostransko ustavi atomske poskuse. Odgovor britanskega premiera je bil danes izročen v Moskvi. Odgovor britanskega premiera je bil kasneje objavljen in je zelo kratek. Ima samo pet stavkov. Izraža prepričanje, da bodo kljub določenim proceduralnim težavam sklenjeni zadovoljivi aranžmaji, ki bi privedli do sestanka zunanjih ministrov in nato do sestanka šefov vlad. »Zdi se mi — pravi britanski premier — da je vprašanje jedrskih poskusov ena od točk, o katerih bi skupno z ostalimi problemi razorožitve lahko razpravljali. Vsak praktičen sporazum na tem področju pa mora biti odvisen od sporazuma o sistemu inšpekcije in nadzorstva.« Premier Macmillan izraža prepričanje, da bi lahko izvedli predlog, po katerem naj bi se sestali tehnični izvedenci, ter proučili aranžmaje za vzpostavitev takega sistema. Zapoznela pomlad blagohotno vpliva tudi na volilne priprave. Včeraj je bilo okoli 15.000 dobro obiskanih zborovanj, to je za 5000 več kot pred tednom. Iz pestre in zamotane štrene je moč plesti dve osnovni, točno določeni niti: krščanski demokrati poudarjajo, da so edini branik proti »komunistični nevarnosti«, ter da je treba zato popraviti položaj, ki je nastal 7. junija 1953, ko niso dobili absolutne večine. »Unita« pa trdi, da »glasuješ proti krščanski demokraciji le, če daš glas za KPI«. V predvolilne priprave je naj-autoritativneje posegla tudi cerkev. »Osservatore Romano« je v soboto potrdil tezo, da je samo krščanska demokracija sposobna zagraditi pot »komunistični nevarnosti«, poudarjajoč, da so glasovi, ki gredo drugim, čeprav antikomunističnim strankam, izgubljeni. Tej ugotovitvi sledi poziv k idejni enotnosti katoličanov na volitvah, ki da ne bodo odraz političnega, 'marveč moralnega spopada dveh svetov, skratka spopada med dobrim in zlom ... »Osservatore« ni preciziral sa--mo odnosa do drugih strank, marveč je zavzel stališče cerkvenih krogov tudi do struj v krščanski demokraciji. V posebnem članku je namreč pojasnil, »da se dobrf katoličani in duhovniki drže daleč proč od takoimenovanih levičarskih teženj v demokrščanski stranki in da takih teženj ne odobravajo.« Konkreten odmev je takoj sledil. Ze včeraj je glasilo milanske kurije desavuiralo k-ršč. demokratski uradni »II Popolo« in diskriminiralo demokrščanskega kandidata v Milanu, Luiggia Granellia, češ: »il Popolo je objavil, da je Granellj obiskal milanskega nadškofa, hoteč s to notico ustvariti vtis, da so odstranjeni pomisleki, ki jih je kurija izrazila v pogledu Gra-nellijeve kandidature. Toda Granellijevega obiska pri nadškofu nikakor ni moč tolmačiti v smislu, da se visoki prelat strinja s politično orientacijo Granellia, oziroma z njegovimi pogledi in idejami.« Ta očitna intervencija v notranje strankine zadeye povsem ustreza prizadevanju krščansko Mikojan obišče Bonn Od našega stalnega dopisnika Bonn, 21. apr. (Po telefonu). Prihodnji petek bo v sojetsko-nemških odnosih označil začetek novega poglavja. Na frankfurtskem letališču bo pristalo letalo s prvim podpredsednikom vlade Sovjetske zveze Mikojanom in 12-člansko sovjetsko delegacijo. Prihod Mikojana je po koncu vojne in po vzpostavitvi diplomatskih odnosov prvi sovjetski obisk v Zahodni Nemčiji na najvišji ravni. Ofenziva FLN Alžirske enote so napadle Philipeville, eno od štirih največjih francoskih oporišč v JUŽiru Pariz, 21. apr. (Tanjug) Mest o Philipeville, v > industrijsko središče in vojno pristanišč e, je bilo zad 1 ur glavni cilj ofenzive alžirskih borcev. K akor so danes ■- Uno sporočili, so odredi alžirske osvobodilne vojske iz treh smeri jurišali na francoske položaje pred Philipe villeom. Prvi spopad; so bil j pozno ponoči. Francoski štab je sporočil, da »zaradi učinkovitega protinapada upornikom n; uspelo prodreti do francoskih voj a ških instalacij«. Čeprav so borbe trajale globoko v noč. n' bilo nobenega sporočila o izid:-napada na eno od štirih največ jih francoskih garnizij v Alžir: ji. Alžirska osvobodilna vojsk: je napadla Philipeville po pred hodnih akcijah na obali Sredo zemlja, ki trajajo že 48 ur Francoske vojaške ;n orožniške kolone so razbib nedaleč od Philipevillea. Po uradnem spo- ročilu francoskega poveljstva je bilo nad 40 članov sil »pacifi-kacije« mrtvih in ranjenih, Al-žirci pa niso imeli izgub. Najnovejšo akcijo na Philipevillu tolmačijo kot razširitev »bitke za petrolej«, ki se je začela ored tremi meseci, ko je francoski vlak s tremi cisternami oetroleja krenil iz Sahare od rugurta do pristanišča Philipe-■/ille. Borci alžirske osvobodilne vojske pa so v zadnjih 24 urah napadi; tudi francoske garnizije pr; Sidi Bel Abesu, Seng-Kluu in Uenzeju. Ni dvoma, da je uradni razlog — podpis nedavno sklenjenega sporazuma o gospodarskem sodelovanju samo — povod za to, da se bo v Bonnu pojavila najmočnejša osebnost sovjetske vlade za Hruščevim in poskusila razčistiti mnoga nejasna vprašanja v odnosih med obema državama. To potrjuje tudi danes objavljeni program bivanja, v katerem je poleg uradnih in protokolarnih obveznosti še dosti časa za razgovore z Adenauerjem, ki se je predvčerajšnjim vrnil iz Londona, zelo zadovoljen z uspehi svojega obiska. Dve osnovni točki, glede katerih sta se zahodnonemški kancler Adenauer in prvi minister njenega veličanstva sporazumela, se nanašata na utrjevanje stikov s Sovjetsko zvezo, tako da lahko bližnje razgovore s sovjetskimi državniki smatramo kot prvi korak z nemške strani v izvajanju londonskih sklepov. Podpis pogodbe je dobrodošel povod in prihod samega Mikojana namesto Gromika, kot je bilo prvotno predvideno, daje izredno priložnost, da se skoro na naj višjem nivoju pristopi k razpravi o pri-lično samostojnih sklepih, sprejetih na Dowr’ - Streetu. Ce upoštevamo, da je bilo v londonskem uradnem komunikeju o razgovorih na prvem mestu poudarjeno prizadevanje Velike Britanije in Nemčije, da se pride do sporazuma s Sovjetsko zvezo, kar bi zmanjšalo napetost v svetu je razumljivo, da bodo v Bonnu ta teden skušali izkoristiti vse možnosti, da ’ ' s tem v zvezi nekaj dosegli. prav kot konkreten cilj razgovorov navajajo nadaljnje utrje- vanje gospodarskega in kulturnega sodelovanja med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo, je popolnoma jasno, da kancler Adenauer in namestnik predsednika vlade Mikojan ne bosta razpravljala samo o izmenjavi baletnih ansamblov ali opernih pevcev. V palači Schonburg se bodo po mnenju bonnskih političnih krogov dotaknili vseh pomembnejših vprašanj, od vprašanja vzhodnonemške meje in združitve, pa do odnosov med Bonnom in Sovjetsko zvezo. Konkretnih sklepov seveda od tega obiska ne moremo pričakovati, toda ti razgovori bodo vsekakor mnogo pomenili v pogledu pojasnjevanja stališč ter merjenja utripa na eni in drugi strani. To bo posebno zanimivo po zadnji seji zunanjepolitičnega odbora Bundestaga, kjer so na osnovi poročila podpredsednika parlamenta uradno razpravljali o možnosti vzpostavitve diplomatskih stikov s Poljsko. Po sedanjem programu si bo sovjetska delegacija po vsej verjetnosti ogledala katedrale v Kolnu, sejem v Hannovru in po želji Mikojana tovarno avtomobilov Volksv/agen ali Deimler Benz. Vsestranske priprave za ta dogodek so postavile v senco bližnjo razpravo o stroških oborožitve in plebiscitu o atomski oborožitvi v Bundestagu. Čeprav so bila včeraj mnoga zborovanja socialnih demokratov, se vse bolj utrjuje vtis, da se kampanja razblinj Medtem ko je Ollenhauer na zborovanju v Bielfeldu včeraj izjavil, da je njegova stranka trdno sklenila, da prepreči oborožitev, je bilo na četrtem plenumu socialno demokratske stranke z minimalno večino sklenjeno, da se v razdeljenem glavnem mestu zaenkrat ne sprejme zakon o plebiscitu. Ta sklep je bil sprejet s 110 glasovi za in 103 proti in rezultat kaže, da se namesto pričakovanega razcepa v vrstah krščanskih demokratov kažejo tudi v socialno demokratski stranki precejšnji znaki neenotnosti. Svobodni demokrati, ki so se na svojem nedavnem kongresu igrali celo z grožnjo barikad proti vladni politiki, ne žele, da pride do plebiscita. Po najnovejših informacijah ne bodo na bližnjem zasedanju parlamenta podprli socialno demokratskega prc 'loga. Tako so iz-gledi, da se z »ustavno in parlamentarno« borbo prepreči atomska oborožitev Bundeswe-hra enaki ničli. Bližnja razprava zelo verjetno ne bo prinesla mnogo več kot nekaj lepih govorov in morda tudi nekaj žolč- nih besed, izrečenili med posameznimi parlamentarci ali skupinami. D j or d je Zelmanovič Prvi rezultati kantonalnih volitev v Franciji Pariz, 21. apr. (Tanjug). Prvi rezultati kantonalnih volitev, ki so bili sinoči objavljeni v Parizu, kažejo, da je vladna kriza povečala zanimanje volivcev, kajti običajno veliko število abstinenc se je zmanjšalo. Po dokončnih rezultatih je od skupnih 1512 mandatov že izpolnjenih okrog 900 mest. Udeležba pri volitvah je .rila 70-odstotna, višja kakor na katerih koli volitvah v povojni Franciji. Največ glasov (23,4 odstotka) je dobila desničarska stranka neodvisnih, slede komunisti (22,3 odstotka), socialisti (17,6 odstotka) In katoličani 10 odstotkov. demokratske desnice, ki bi rada podprla krščanskega demokrata Dosia. Le-ta se nedvoumno zavzema za načrte in težnje konf-industrije, naj bi po 25. maju prišla v Viminale vlada demokristjanov in liberalov. ITALIJA IN AVSTRIJA Zunanji minister Pella se je v Bolzanu dotaknil dveh važnih problemov: deželne avtonomije in odnosov z Avstrijo. V prvi fazi volilne borbe so se krščanski demokrati spustili v ofenzivno polemiko z liberali tudi z obljubo, da bodo v naslednjem petletju uresničili deželno ureditev države, kot jo predvideva ustava. Tudi včeraj je Pella ponovil to obljubo, toda takoj je pripomnil: »Nikakor pa ne gresta skupaj deželna avtonomija in šibka država. To bi pomenilo zaton demokracije«. Ce upoštevamo, da je v Italiji merilo za »šibkost« ali »moč« države odnos med številom glasov, ki jih dobi levica (komunisti in socialisti) in med tistimi, ki jih dobijo ostale stranke, potem je na dlani, da je za krščansko demokracijo deželno ureditev važna predvsem 'oslabitev levice. In res, vladna stranka govori v svojem programu konkretno samo o deželni avtonomiji Julijske Krajine, ki bi zdruijjpvala tržaško, gori-ško in videmsko provinco. Drugi problem, ki se ga je Pella dotaknil, je Južna Tirolska. Kot je znano, se je položaj na tem mešanem ozemlju še poslabšal, ko je sodišče obsodPo italijanskega državljana nemške narodnosti na dosmrtno ječo zaradi uboja italijanskega finančnega stražnika. Italija ne čuti na Brennerju samo pritiska sosednje Avstrije, oziroma njenih ekstremistov in konservativnih krogov, marveč tudi pritisk dela zahodnonemške javnosti. Dva bonnska parlamentarca sta na primer pred nedavnim v Innsbrucku javno zavzela stališče, ki je identično s pogledi avstrijskih ekstremistov. »Nekatepa stališča, nekatere izjave ne služijo medsebojnemu zbliževanju v teh težavnih tre-nutkih mednarodnega življenja«, je dejal Pella očitno cikajoč na Raabove dunajske izjave. Ce je zunanji minister mimo tega sma- tral za potrebno poudariti, da je problem meje med Avstrijo in Italijo nepreklicno rešen, ter da ga ne bo moč nikoli več oživiti ter da se na morebitnem sestanku dveh zunanjih ministrov ne bodo »pogajali, marveč le pogovarjali o Južni Tirolski«, potem je to nedvomno znamenje, da Raaba na svoj.i nedavni poti v Rim niso spremljale samo dobre želje »avstrijskih zakoncev«, ki si ne puste vzeti pravice do ločitve zakona, (kot bi to rad znova izsilil Vatikan), marveč tudi vroče želje tistih skrajnežev, ki bi v Bolzanu najraje postavili svojega deželnega glavarja, istočasno pa bi v najbolj zakotni slovenski vasi na Koroškem z največjim zadoščenjem razbili še zadnji slovenski napis. Miran Šuštar Portugalski predssdniiki kandidoi L iz ab ona, 21. apr. (Reuter) Portugalska politična skupina, ki si je nadela ime »demokratična opozicija«, je imenovala lizbonskega odvetnika dr. Ar-linda Vicentea za svojega kandidata na predsedniških volitvah, ki bodo junija. Ta skupina je prej podpirala bivšega predsednika vlade Francisca Cuno Lealea, ki se je iz zdravstvenih razlogov odločil, da ne bo kandiral za predsednika. Drugi opozicijski delegat je go-neral Delgado, generalni direktor portugalskega civilnega letalstva. Njega podpira neodvisna politična skupina. Druge opozicijske portugalske stranke pa so sklenile, da ne bodo sodelovale pri predsedniških volitvah, poudarjajoč, da vlada ni zagotovila svobodo teh volitev. Dapčevič odpotoval v Argentino Beograd, 21. apr. (Tanjug) Clan zveznega izvršnega sveta Peko Dapčevič je danes odpotoval v Buenos Aires, kjer bo kot veleposlanik v posebni misiji prisostvoval svečanosti, ko bo novi predsednik republike Argentine dr. Arturo Frondizi prevzel svoje dolžnosti. TELEGRAMI DJAKARTA — Vladne čete napredujejo proti uponiškemu oporišču Bukitingu in so zavzele še dve mesti na Sumatri. Uporniki so se iz teh dveh mest umaknili, pri tem pa poškodovali nekaj mostov. Vladne enote so še 70 km oddaljene od Bukitingija. TOKIO — Predsednik turške vlade Adrian Menderes je pri-spel na petdnevni obisk na Japonsko: , NEW YORK — Robert Murphy, posredovalec v francosko-tuniškem spora je po vrnitvi v New York izjavil, da ni pesimist glede možnosti za rešitev francosko-tuniškega spora. Dejal je, da njegova misija ni končana, temveč začasno odložena. NEW YORK — Nizozemski obrambni minister je v New Torku izjavil, da je njegova vlada za vzpostavitev ameriških oporišč za izstrelke na Nizozemskem in v zahodni Evropi. Minister Krasenburg, ki bo med 10-dnevnim obiskom v ZDA obiskal ameriške vojaške naprave, je dejal dalje, da so ameriška oporišča nadomestilo za lovska letala v primeru spopada. KARACl — Po zadnjih informacijah je epidemija kolere in ošpic zajela vzhodni Pakistan, zlasti pa mesto Dako in okoliška mesta. Rdeči križ pošilja cepivo, zdravila in sanitetni material, potreben za boj proti epidemiji. LONDON — V britanskih krogih pravijo, da bi laže našli rešitev spora za Buralmi, če bi bili med Veliko Bratanijo in Saudovo Arabijo vzpostavljeni diplomatski odnošaji. To mnenje so izrazili v zvezi-z izjavo princa Fejsala, ki je dejal, da bi njegova država vzpostavila diplomatske odnose z Veliko Britanijo, če bi bil rešen problem Buraitnija. BOGOTA — Med političnimi neredi v glavnem mestu Colum-bije je bil ubit en študtent, 1£ ljudi pa ranjenih. Neredi so nastali med demonstracijami okrog 30.000 pristašev voditelja iiipa> ralcev, Alberta Lierasa - Camarga, ki je zmagal na parlamenta^ nih volitvah pretekli mesce, e str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / st. 95 - 22. aprila 1958 Nove šole v šoslau.sk! občini Letošnji družbeni načrt posveča precej pozornosti napredku kmetijstva O družbenem načrtu šoštamj-&ke o.bč.ine za. letošnje leto sta že razpravljala občinski ljudski odbor in občinski sindikalni svet. Sestavljen je na podlagi doseženih uspehov in smernic nadaljnjega gospodarskega razvoja. Industrijska proizvodnja najj bi se letos povečala za 80/o in to predvsem s povečanjem proizvodnje v rudniku lignita v Velenju, v kovinskem podjetju Gorenje dn drugod. Zaradi velflcega napredka industrije bo treba mislit} tudi na izboljšanje kmetijstva. Tako računajo na povečanje števila prašičev in perutnine ter zmanjšanje števila konj in ovac. Se nadalje bodo uvajali govedo si-vorjave pasme in stremeli za povečanje mlečnosti od dosedanjih 1100 na 1300 kg na leta Zaradi izredno ugodnih klimatskih pogojev, bodo uredili 8 ha novih nasadov sadnega drevja. Da bi zadovoljili trge v Velenju in Šoštanju bodo povečali vrtnarijo kmetijskega oospodarstva Šalek. Na vsak način pa bodo morale kmetijske zadiruge propagirati pridelovanje povrtnin pri svojih članih in sklepati z njimi tudi ustrezne pogoje. Dosedanje površine z vrtnarskim: kulturami, naj bi povečali od 80 na 160 ha. Kmetijsko gospodarstvo Šalek bo letos uredilo tudi vrtnarski obrat v Šoštanju Obsežna zdravstvena akcija na Koprskem 2e 14 dni poteka v obmorskih občinah (Koper, Izola in Piran) koprskega okraja množični rentgenski pregled (flu-orografija), ki zajema vse odrasle prebivalce z letnicami rojstva do konca leta 1943. Občinski oddelki za zdravstvo so akcijo dobro pripravili in prav malo je ljudi, ki pomotoma ne bi bili prejeli pismenega vabila z označbo kraja, dneva in ure pregleda. To ni majhna stvar, saj bo samo v koprski občini do konca akcije (v nekaj, dneh) pregledanih 22.000 ljudi. Odziv prebivalstva je odličen in discipliniran. Na pregled prihajajo sami tudi tisti redki posamezniki, ki so jih pomotoma spregledali na občinah. To pač dokazuje razvito zdravstveno zavest tudi v teh, do nedavna deloma še dokaj zaostalih krajih. F. M. in bo skrbelo za razne izboljšave. Lani je dalo to gospodarstvo ia trg 50 ton zelenjave, letos pa je bo verjetno za kakih 5 ton več Obseg gradbenih del se bo letos pri podjetju »Gradbenik« v Šoštanju povečal za 12 odstotkov. Podjetje si želi uredit; obrat za izdelovanje lahkega gradbenega materiala iz lurgi pepela termoelektrarne v Šoštanju. S tem bi pocenili opečna izdelke za 50°/o. Promet v trgovini na drobno naj bi se povečal za 8°/o, da bi izboljšali preskrbo potrošnikov, pa bodo v Novem Velenju uredili 10 poslovnih prostorov. V Šoštanju bodo uredili tržno lopo, medtem ko jo v Velenju že imajo. V obeh krajih Pa bodo uredili tudi prodajalni mleka in mlečnih izdelkov. Nujno bi bi bilo potrebnih tudi nekaj manjših trgovskih lokalov v- oddaljenih vaseh. Na področju obrti predvidevajo ustanovitev 18 obrtnih obratov družbenega in zasebnega sektorja. Stanovanj bodo gradili okrog 500, okrog 200 pa jih bo povsem dograjenih in pripravljenih za vselitev. Zdravstveni dom v Velenju naj b' zgradili do tretje faze, nadaljevali bodo regulacijska dela na Paki, gradili šole v Belih vodah, Paki pri Velenju in pripravili gradnjo šole v Šmartnem ob Paki. Nujna je tudi dokončna ureditev nove šole v Velenju Sredstva občinskega investicij- skega sklada za letos znašaao nekaj nad 30 milijonov, v občinskem stanovanjskem skladu pa bo nekaj manj kot 150 milijonov. Iz tega sklada bodo črpali tudi sredstva za gradnjo šol KOMENTAR PO TREH PORAZIH PROTI MADŽAROM Ne zanašajmo se na slakssti drugih Poraz naših nogometašev v kvalifikacijske tekme ne poka-Budimpešti je prišel nepričako- zale velike slabosti naše ekipe, vano samo za tiste, ki ne vedo, Ko so se letos k slabi formi kako načrtno se pripravljajo igralcev pridružile še poškod-drugod na svetovno nogomet- be in bolezni, je bil seveda Šmartno ob Paki — železniška postaja Tečaji za igralce-amaterje Uspešna prizadevanja Sveta Svobod in prosvetnih društev za goriški okraj Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev za goriški okraj prireja ob sodelovanju Goriškega amaterskega gledališča tečaje za recitatorje in gledališke igralce—-amaterje. Odziv je prekosil vsa pričakovanja, saj se je prijavilo nad 100 mladih in starejših ljudi raznovrstnih poklicev, tako d-a so organizatorji v zadiregi, kako ustreč-l vsem naenkrat zaradi pomanjkanja predavatelj ev. Odločili so se tako, da prirejajo tečaje v Ajdovščini, Novi Gorici in Tolminu, vodi pa jib Andrej Jelačin, absolvent igralske akademije. V Tolminu se je prijavilo za tečaj 25 dijakov učiteljišča in več starejših prosvetnih delavcev. V nekaterih krajih obiskujejo tečaje tudi ljudje iz 10 km oddaljenih krajev. Za poseben tečaj je zaprosilo tudj tolminsko gledališče, da bi na njem seznanili igralce z osnovami odrskega jezika in z značilnostmi igre. Za podoben tečaj je zaprosilo tudi delavsko prosvetno društo »Svoboda« iz cementarne v Anhovem, občini Vipava in Kanal ter drugi. Ti kraji bodo prišli na vrsto letošnjo jesen, ko se bodo končale šo-lske počitnice. Računajo, da bodo sedanje tečaje zaključili junija. Obiskovalci tečajev, ki so imeli v začetku precej težav z odrskim jezikom so zelo prizadevni in je že videti uspehe Svoje znanje in izkušnje, ki si jih bodo pridobili na tečajih, bodo prenesli v vasi in industrijske kraje, ka-r bo nedvomno precej prispevalo tako k izboljšanju dramske dejavnosti kako-r tudii k boljši kvaliteti predstav V Kidričevem so volili Isvijci divaške ljudske prosvete Ko' po drugih občinah koprskega okraja, se je tudi v di-vaški občini ta mesec začela revija ljudskoprosvetne dejavnosti, ki naj pomaga izbrati najboljše za okrajno revijo meseca junija letos v Kopru. Dramska družina prosvetnega društva »Josip Jurčič« iz Rodika je uprizorila »Sladkosti rodbinskega življenja«, dramska družina DPO »Svoboda« iz Senožeč pa Finžgarjevo »Razvalino življenja«. S to igro je dvakrat nastopila v lastnem domu, enkrat v bolnišnici TBC in enkrat v Lokvi. Pionirji so dali »Sneguljčico« v Lokvi in Divači. Več nastopov oziroma prireditev pa je še v programu. Tako študira dramska družina prosvetnega društva iz Vrem Ocvirkov »Ko bi padli oživeli«, »Svoboda« iz Divače pa pripravlja »Pegy — srček moj«. Združeni pevski zbori bodo nastopili 1. maja popoldne v Divači in Rodiku. Isti dan so predvideni še raphi nastopi društev »partizan« trn avto-moto društev. y sami Divači bodo na ta dan odprli tudi zdravstveni dom. F. M. V Tovarn,; glinice jn aluminija v Kidričevem so trii dni volili novi delavski svet. Izmed 72 kadidatov so jih izvolili 60. V predvolilnem obdoju so imel} v podjetju enajst predvolilnih sestankov po obratih in izmenah. Volilne sestanke je organizirala sindikalna podružnica, o delu delavskega sveta pa je poročal v vseh obratih predsednik delavskega sveta. V obratu glinice so delavci največ razpravljali o osemurnem delavniku, Delavci-ne-kmetie so zahteval} da bj tudi v tem oddelku vpeljali osemurni delavnik. Po drugi strani pa so delavci, ki imajo doma posestva, zagovarjali 12-urni delavnik. To jim bolj ustreza, ker so potem 24 ur prosti ter lahko doma opravljajo kmečka dela. Živahne so bile tudi razprave o slabostih im sistemu dela bivšega delavskega sveta, ki se ni držal svojega pravilnika. Delavski svet ni pripravljal vnaprej izdelanih elaboratov in predlogov, zaradi česar se člani delavskega sveta niso mogli pripraviti na razpravo Po drugi strani pa so ugotovili, da delavski svet ni izvajal vseh sklepov kot jih je sprejel. Tako so na primer sklenili, da bodo kupili avtobus za prevoz delavcev. Tega niso storili, temveč so za to odobrena sredstva porabili v druge namene. Precej govora je bilo tud glede premijskega pravilnika Ugotovili so. da obstaja pr premijskih pravilnikih drug; sorazmerje kot pri normah oz da so za dosego premij postavljeni lažji pogoji, kot jih imajc delavci v proizvodnji za doseg; norm- V novem delavskem svetu je premalo mladine in žena M. K. . no prvenstvo. Izid 0:2 je pravzaprav še kar ugoden za srečanje z Madžari na madžarskih tleh. Morda bo kdo dejal, da pišemo preveč črnogledo. Toda ni -tako . . . Ze pred tem dogodkom smo naše bralce seznanili s pote- kader takih, k; so bili v izbiri za naj oljšo enajsterico, očitno skrčen. In s tako okrnjeno enajsterico seveda tudi v Budimpešti ni bilo moč pričakovati uspeha. Pripomnili bi tudi, da je bil zvezni kapetan Tir nami č v tej kom priprav madžarske repre- težavni situaciji premalo odlo-zentance. Zapisali smo tudi, da čen. Noče tvegati nobenega ribi se moral zgoditi čudež, če zika in postavlja v A reprezen-bi naša reprezentanca ponovila remi iz leta 1956. In ker čudeža ni bilo, smo tekmo izgubili »čisto po načrtu«. Pa bo kdo dejal — 0d kod tedaj tako optimistične izjave naših igralcev, pa tudi zveznega kapetana pred srečanjem. Na ta ugovor je težko odgovoriti tanco samo igralce, za katere ve. da uživajo velik ugled in ne bodo povsem razočarali. Obenem pa nima korajže, da bi dal priložnost za nastop mlajšim in s tem seveda tudi več obetajočim. Ali ni tako ali tako nelogično, če je v Budimpešti igral v Po vsej verjetnosti pa si je te prvem polčasu samo en igralec letošnjega državnega prvaka bi mo- besede treba razlagati tako: slabo pripravljeni ekipi pred tako tekmo z malodušnimi izjavami prav gotovo ne kaže jemati še poleta-Res pa je samo. da se naša reprezentanca v glavnem za ta nastop niti za udeležbo na Dinama. Alj si res ne gli pomagati še s katerim izmed »plavih« nogometašev? Seveda po toči n} vredno zvoniti. Treba se Je s skupnimi močmi lotiti odgovorne naloge ter do svetovnega prvenstva igrajo siabo- Skoti so celo do-* ma izgubili proti Angležem 0 :4. nič boljši pa niso niti Francozi, ki v Parizu niso znali ukrotiti Švicarjev. Dobro; Paragvajci res niso od muh, saj premagati Argentino ni kar tako. Toda je vse jasno — Paragvajci jn naši bodo prišli v četrtfinale. Takšni premisleki bi nas lahko privedli v katastrofo, kajti nič ni slabšega kot zanašati se na neznanje drugih. Lastne odlike so pač vse drugačni aduti. Zatorej še nekrat — na posel ! _eb PARAGVAJCI PREMAGALI ARGENTINCE V Asunclonu je reprezentanca Paragvaja odigrala med pripravami za svetovno prvenstvo v nogometu na Švedskem že drugo tekmo, v kateri je premagala izbrano moštvo Argentine 1:0. Kakor pravijo poročila, so zaigrali Paragvajci zelo _ hitro in dovršeno ter so v preciznem podajanju povsem onemogočili argentinsko obrambo. Po odmoru so Argentinci delno spremenili moštvo, vendar vzlic temu niso mogli preprečiti poraza, bila tudi paragvajska zeln uspešna. ker J e obramba Svedstem sploh m pripravljala. ■ spraviti na noge taksno .zbra-Smučarskj trening ma Pokljuki no moštvo, kj bo zares dostojno bi naj bil uvod v načrtne tre- zastopalo nas nogomet, ninge, toda ostalo je samo pri Najslabše bi se bilo V *em uvodu. Kar so nato naši trenutku zadovoljiti s ^nitkar *gralcj spet padli v mline klu- imamo premis jev ^ 1 bov. za katere še zmeraj (večkrat celo dvakrat tedensko) bijejo boj za prvenstvene točke. Sedaj je do odhoda na Švedsko komaj še dober mesec dni. °o načrtu bo ves maj zares posvečen vadbi reprezentance. Upamo, da bo moč v teh dnevih še nekaj popraviti, tako da bo naša naprezentanea odpotovala na sever tsaj kolikor to- 'iko vi vrana. Nedvomno pa smo mogo časa za to že zapravili. Pomanjkljive priprave bi bi- ■» opravičljive, če bi že lanske kal) bi si belili glave? Tudi Francozi in Skoti — naši prvi nasprotniki na Švedskem da je v Moskvi ženska košarkarska reprezentanca SZ premagala CSR. 62:46 (27:23); da je angleška plavalka Margaret Edvvards dosegla nov svetovni rekord v plavanju na MO m hrbtno in 110 yardov hrbtno s časom 1:12.4; JUGOSLAVIJE -trf Šahovsko ekipno prvenstvo Prva zmaga LŠK Vrn-jačka Banja, 21. apr. Včeraj se je začelo tekmovanje za XI, ekipno šahovsko prvenstvo države, v katerem so bili doseženi tile izidi: Obračun pri atletski sekciji Odreda prejšnji teden so se zbrali Odredovi atleti pregledali delo minule sezone in. se pomenili pred njimi v letošnji sezoni. In atletinje, da bi o nalogaJi, k.i so Zbranim je naiisvrej poročal o uspehih in neuspehih ekip kot posameznikov tehnični referent Dra-»o Suhi. Zenska članska, ekipa je tudi lani osvojila najvišji naslov v državi leot ekipnj prvak. Uspes-ni pa so bili tudi mlajši mlad mladinke, ki so se uvrstili v final tekmovanju šestih najboljših ekip v državi na četrto mesto, člani in starejši mladinci pa so bili peti. Število članstva je od jeseni naraslo kar za 30%. Nalveč je med njim mladine, in to zlasti s Tehnične srednje šole. ker ie Odre- L0VREHSKE ŽENE SO MflRUIVE Divača — v spredju nova avtomobilska cesta 2ene v Lovrencu na Pohorju priredile zelo koris-ten tečaj za ročna dela. Skoraj že dva meseca se ga udeležuje skoro 50 žena in deklet in uči najrazličnejših ročnih spretnosti. Zanimanje za tečaj je zelo veliko in čeprav bi se moral že končati, so ga žene same podaljšale še za dva meseca. Zaključili ga bodo okrog 1. maja in priredili tudi razstavo izdelkov. Zasluga za tečaj gre agilnemu odboru društva, ki se na vso moč trudi nuditi ženam čimveč koristnega. * Direkcija LIP iz Maribora je sklenila, da bo zgradila za svoje delavce, zaposlene pri obratu v Lovrencu na Pohorju, stanovanjski blolk. Zaenkrat se še niso odločili, kakšen naj bi bil, želeti pa bi bilo, da bj bil čim večji, kajti tudi v tem kraju je pomanjkanje stanovanj še precejšnje. Prostor za stavbo so že izbrali, prav tako so zagotovljena tudi sredstva. Nekateri čebelarji so opazili, kako jim ginejo čebele pred panji. Ugotovili so nevarno bole- Nepozabni spomini Ob tako pomembnem dogodku, kot bo VII. kongres ZKJ, je vredno obuditi spomine tudi na tiste komuniste, ki so gradili temelje naši Zvezi komunistov, a jih že dolgo ni več med nami. Ta misel me je napotila k Francu Kralju- Cinku, komunistu izpred vojne, ki mi je rad pripovedoval o Slavku Šlandru, s katerim je nekaj časa delal, In Tonetu Tomšiču, ki ga je samo enkrat srečal in je takrat dobil o njem nepozaben vtis. »Bilo je februarja 1941«, je začel svoje pripovedovanje. »V Trbovljah se je takrat mudil Slavko Šlander, ki ga je policija mrzlično iskala. Nekoč je prišel k meni in mi dejal, da bova šla nekam na poročanje. Zvečer sva sedla v vlak in se odpeljala proti ltjvbljani. Po poti nisva dosti govorila. Slavko je skoraj ves čas molčal, toda na obrazu se mu je poznalo, da se je zaio-v. globoke misli. Sploh je bila njegova navada, da je vedno, kadar mu ni bilo treba govoriti, snoval načrte za nove revolucionarne akcije. V Zalogu sva izstopila. Nisva dolgo hodila, ko sva naenkrat obstala pred majhnim poslopjem. Sestanek je bil v tesnem, kletnem prostoru. Tu so bili že zbrani organizacijski sekretar CK KPS Tone Tomšič, ki sem ga takrat prvič videl, Miha Marinko in nekateri drugi tovariši. Posvetovanje je trajalo vso noč. Razpravljali so o stanju v posameznih celicah na Štajerskem in tudi midva s Slavkom sva poročala o delu komunistov v revirjih. Takrat je bil v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku precej težek položaj, ker je žandarmerija zaprla dva-' najst komunistov, ki so na rudniških obratih organizirali akcijo za zvišanje plač. Zjutraj, ko smo se razhajali, ?e pristopil k meni Tone Tomšič in se zanimal za moje živ- ljenje. Presenetila me je globoka skrb, ki sem jo čutil v vsaki njegovi besedi. Takrat sem bil zaradi stavke ponovno brez dela in on se je zanimal, če mi to morda greni življenje. ,Veš kaj,’ mi je dejal, ,ti si gotovo utrujen zaradi napornega potovanja in neprespane noči? Jaz ne grem spat, ker imam še važno delo, zato si boš lahko odpočil na moji postelji ...’ V rokah je imel neke pesmi, ki mu jih je nekdo poslal na vpogled. Mislim, da je bila med njimi tudi tista ,Kovači smo’ in še nekatere druge. Pregled pesmi, ki so vspod-bujale delavce v njihovem boju proti izkoriščevalcem, se mu je zdelo tako važno opravilo, da kljub neprespani noči ni hotel žrtvovati časa za počitek. Tudi jaz nisem maral počivati, temveč sem šel k odvetniku zastran zaprtih ko-m.unistov. Nato sem šel na železniško postajo, kjer sem prevzel od Marjance Draksler je-ve kovček s propagandnimi letaki, ki sem jih potem raz-pečal v revirjih. Srečanje s Tonetom Tomšičem, Mihom Marinkom in drugimi tovariši je zapustilo v meni nepozaben vtis. Pozneje sem večkrat razmišljal o tem dogodku in ob spominu na vodilne komuniste sem vselej dobil novih moči za svoje delo. Tisto noč sem spoznal ljudi, katerih življenje je bilo posvečeno samo stvari delavskega razreda. Predanost velikemu idealu jim je dajala moči, da niso poznali utrujenosti, pa čeprav so tudi več noči zapovrstjo prečuli. Kadar sem kdaj pozneje govoril o liku komunista, sem imel vedno pred očmi Toneta Tomšiča. Bil je utelešeni lik komunista in tega je prenašal tudi na ostale, ki so prišli z -.njim v stik. Zlasti pa sta me prevzela njegova človečnost in skrb za ljudi.« S tovarišem Kraljem sva še dolgo kramljala o njegovih doživetjih. Ob pripovedovanju sem spoznal, da je v ljudeh še mnogo podobnih spominov, ki zaslužijo, da jih rešimo pozabe. F. Šetinc zen — pršičavost. čebelarji »o zaradi tega zelo zaskrbljeni in se bojijo za čebelje družine, ki so jim lansko leto nanesle precej medu. Za preprečevanje bolezni so imeli te dni zelo dobro obiskan strokovni sestanek s predavanjem, kako postopati in zatirati bolezen. Upamo, da bodo z najmodernejšimi sredstvi uspeli ohraniti čebele na tem sadjarskem področju Pohorja, kjer so čebele ne samo koristne, ampak tudj potrebne. • V sklopu Rdečega križa je deloval v Lovrencu tečaj za vzgojo ženske mladine, ki ga je obiskovalo 20 deklet. Pred dnevi so tečajnice opravljale izpite in pokazale zelo solidno znanje saj so vse odlično in prav dobro odgovarjale. L P- Laško Prvi maj bodo v Laškem le tos lepo proslavili. Občinsk sindikalni svet bo na večer preč praznikom razvil svoj prapor slavnostno akademijo Pa bod; pripravile sindikalne podružnice ob sodelovanju »Svobode« Laško in »Svobode« Laško-Rud-nik. • Pred dnevi so v Laškem ustanovili moški pevski zbor, ki bo štel okrog 60 članov. Vanj so se vključili 61anj prosvetnih društev in »Svobod« iz Laškega Rečice, Sedraža, Rimskih Toplic in Vrha nad Lašikim. Zbo-bo deloval pod okriljem občinskega sveta Svobod in prosvet nih društev. T. K. Nova Gorica Novogoriško gledališče se je te dni predstavilo občinstvu z dramo -Mrtvi ne plačujejo davkov«. Mladi goriški gleda-dališki igralci-amaterji so se res potrudili in vživeli v vloge, zato so bili ob koncu vsakega prizora deležni lepega priznanja. Igro je režiral član Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta Modest Sancin. Berkovci Na občnem zboru kmetijske zadruge so ugotovili, da so lani vsi odseki dobro gospodarili. Večino dobička so namenili za razne sklade. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da se člani vse bolj zanimajo za umetna gnojila, ki so jih lani kupili nad 50 ton. dov trener Jože Span vodil atletski krožek. Najuspešnejši med atleti so bili Stamejčičeva, Usenikova, Hudobivnikova, Skrjančeva, Penko m Pokom. Pri tem velja omeniti še Odredovo ekipo (Svetina. Tratnik, Pavšič), ki se je zelo dobro plasirala tudi na štafetnem teku po Genovi v Italiji. , Po napotkih najvišjih predstavnikov se je AK Odred povezal s TVD Partizan Tabor in Bežigrad ter sporazumno z upravami teh društev uvedel za mladince m mladinke vadbo v atletiki, ki lepo napreduje. AK Odred bo pomagal društvom tudi pri organizaei.ii; atletskih tekmovanj. AK Odred je v pravem pomenu besede ubral oravo pot množičnosti, v klubovi atletski šoli. ki ie razdeljena na štiri oddelke, je zajete vsega okrog 700 šolske mladine bežigrajskih šol in društev Partizana Tabor ter Bežigrad. Delo s to mladino vodijo Odredovi trenerji prof. Šturm, Pungartnik in Span ter tekmovalci Hiti. Pavčič, Aljančič, plut, Stamejčičeva. Usenikova in Skrjančeva. Po prikazu te dejavnosti je tehnični referent opozoril prisotne na marljivo vadbo in priprave za novo sezono. Odred namerava tudi letos nastopiti z vsemi ekipami v /.veznem atletskem tekmovanju Referat je dopolnil prof. Sturm, Odredov trener, s pojasnilom članstvu glede dobre namere kluba o združttvi z AK Svobodo, ko ie bila ta zaradi že znanih okoliščin tik pred rasulom. Poudaril le. da tega dobrohotnega dela Odreda niso povsod jemali pozitivno čeprav so se o tem zedinili Od-redovci in Svobodašt. V tej zvezi ie omenil referat predsednika AZS na občnem zboru, v katerem ie govoril celo o škodljivosti združevanja. Iz nadaljnje razprave je bilo razvidno, da ,1e bil Odred tudi primoran pričeti s tako široko vadbo v atletiki, kajti sicer ne bi mogel pridobiti novih tekmovalcev, sa; se v vseh pomembnejših krajih okrog Ljubljane poganja ustanovitev novih klubov, ne glede na to. ali bodo ti klubi lahko živali. Zborovalci so se spričo tega upravičeno spraševali, zakaj »nako ne ustanavljajo klubov tudi v drugih podzvezah, zlasti v Celjski, Mladost — Partizan 5.5 : 4.5, Valjevski SK — Sarajevski SK 5.5 : 3.5 (1), Crvena zvezda — Slavija 2 : 7 (1), Maribor — Ljubljanski SK 3.5 : 5.5 (1). Prvi dan sta se končali remi partiji med Pucom in Vidmarjem ml. ter Germekom in Prelnfalkom. Po I. kolu vodi Slavija pred Partizanom in Ljubljanskim SK in Va,Ijevskim SK. XXX Prekinjeno osemnajsto partijo v matchu za svetovno šahovsko prvenstvo je v nadaljevanju Botvinik po 74 potezah odločil zase. Po tej partiji je stanje točk 11:7 v korist Botvinika. JUTRI — METALAC V LJUBLJANI Ponovna tekma conske nogometne lige med zagrabškim metalcem in Ljubljano bo jutri ob 16. uri na stadionu v Šiški. V predtekmi bosta igrali Ekonomska srednja šola in mladinci Ljubljane. ROK FRIJAV ZA »POHOD OB ŽICI LJUBLJANE« PODALJŠAN Prireditveni odbor II. parti-zanskega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« objavlja, da je rok prijav podaljšan do 23. aprila 1358. KRANJSKI DROBIŽ Kranjski Triglav je priredil včeraj pomladni kros, za katerega pa je bilo zelo malo zanimanja. Izidi:_ člani (4 km) — Forjančič 13:11,2. Kordež 13:32.0, člani (2 km) — Ilič (JLA), ekipno: JLA 266,66, Triglav 213,33; mladinci (2 km): Grašič 6:36,8. mladinci (1 km): Pavlin 3:04.3. ekipno: Triglav 277,76, članice (1 km): Jevš-nik' 3:35.7, ekipno: Triglav 216.6S, mladinke (700 m): M Jamnik 2:40,9. Izidi gorenjskega nogometnega prvenstva: mladinci — Mladost : Tržič 3:0 (1:0), člani — Triglav : II : Škofja Loka II 3:3 (1:2), pionirji Triglav : Škofja Loka 1:0 (1:0). Triglav n ; Škofja Loka n 1:0 (0:0). XXX Izidi gorenjskega rokometnega prvenstva: Mladost. II : Iskra 17: S (7:4), Sava : Planika 16:9 (7:4). XXX Košarka: članice — Odred : Triglav 56:23 (22:11). PRVENSTVO LRS V HOKEJU NA TRAVI V prvem kolu republik„ venstva v hokeju na travi sta Maribor in Celje igrala neodločeno 0:0. Murska Sobota pa je porazila Senovo 1:0. F V Zagreb so včeraj prispeli 'eškoslovaškj teniški reprezentanti Javorški, Benda isn Nečas ki se bodo v dneh 25. do 27. t. tn sestali z jugoslovanskimi izbranci v I. kolu tekmovanja za Davisov pokal. Ceškoslovaki so že prvi dan imeli kratek trening na igriščih n.a kal a ti. Jugoslovanska moška in ženska telovadna reprezentanca je preteklo nedeljo izgubila oba mednarodna nastopa proti telovadcem in telovadkam Romunije v Bukarešti. Romuni so zmagali s 662.60:659.80. Romunke pa še izdatneje s 441.60:423.35. Najboljša Jugoslovana sta bila Petrovič na tretjem in Kočiševa na četrtem mestu. Teniški dvoboj med Beogradom ln Zagrebom se je končal s premočno zmago Beograda 4:1. Drugi dan je Nikolič premagal Ke-retiča 6:2. 6:3, 2:6. 6:3, v parih pa sta Panajotovič — Pleševič dobila proti dvojici Jovanovič — Riz-vanbegovič 6:1, 6:4. V oosebni igri izven sporeda je Plečevič premagal Panajotoviča 10:8 6:1 5:3. PRAZNIK LITIJSKIH ATLETOV Preteklo nedeljo so imeli litij ski atleti velik praznik, saj »o po desetih letih dobili urejeno tekališčno stezo in tudi lastne prostore v športni hišici nad igriščem, ki so jo ta dan odprli. Na otvoritvenem mitingu so bili doseženi spričo nove proge, ki je še premehka, le povprečni izidi. Najboljša mesta so v moških disciplinah dosegli Kerfsn. Kukoviča in Kolman, med ženskami pa Premkova. V tekmovanju moških ekip za državno prvenstvo v‘odbojki je beograjska Jugoslavija v Magli-ču zmagala nad domačim moštvom z istim imenom 3:1 (15:8, 11:15, 15:13, 15:6). V prvenstveni nogometni tekmi SPL sta se enajstorid Litije m Javornika iz Rakega na igrišču prve razšlj z neodločenim rezultatom 0:0. Domačini so zastreUa-li enajstmetrovko. Predtekma: Litija B : Usnjar (Šmartno) 2:1 (1:0). —r. CELJSKA PODZVEZNA LIGA V VI. spomladanskem ko:u cr1)-ske podzvezne nogometne lige ni bilo večjih presenečenj idr. Bratstvo (Rog) : Partizan (Soštfn 2:2. Proletarec (Zaig) : Kovinar (Store) 2:1. Bratstvo (Hrast) : Rudar (Vel) 2:1. Rudar (Hrast) • C5elje 4:5. Brežice ; svoboda (Trb) 4:0. Olimp : Sloga (Trb) 1:1. Vodijo še zmeraii nogometaši Brožič s 27 točkami pred Bratstvom (H) 23. Proletarcem in Celjem točk Itd, Bogata dejavnost družbenega razvoja od VI. kongresa do danes osvobodilnega boja. Založniška dejavnost s tematiko iz NOB ja obsežna, do konca leta 1956 je izšlo približno 1.700 izdaj. Organizacija Zveza borcev je pomagala tudi pri predvojaški vzgoji mladine. Na taborjenjih in zborovanjih v okviru programa predvojaške vzgoje je leta 1956 sodelovalo več kot 500.000 mladincev, a leta 1957 nad 530 tisoč obveznikov. Program je razen vojaško-strokovnega pouka obsegal še politični, tehnični in športni pouk. Lahko rečemo, da so organizacije borcev, gledano v celoti, uspešno opravljale te svoje naloge. Toda treba se je še naprej truditi, da se nekatere organizacije izognejo določenih napak v svojem delu, pa tudi nekaterih negativnih pojavov med borci narodnoosvobodilnega boja. Treba se je kajpak pomuditi tudi pri takšnih pojavih, ki kažejo, da so med člani organizacije borcev tudi posamezniki, k’ ne cenijo dovolj izredno velikih naporov in vsega, kar je za udeležence narodnoosvobodilnega boja doslej storila naša družbena skupnost. Zaradi nekaterih nerešenih al! nepravilno rešenih primerov je prišlo pri posameznikih do kritiziranja in omalovaževanja predvsem mlajših kadrov v organih oblasti, političnih in gospodarskih organizacijah. Sreča- V povojnem obdobju smo posvečali mnogo pozornosti in vlagal-, znatna gmotna sredstva, da b; okrepili obrambne sile naše države. Tako našo politiko Je narekoval razvoj mednarodnega položaja po drugi svetovni vojni. ki je bila zanj značilna vse hujša napetost v svetu in neprestana nevarnost nove vojne. Naše povojne izkušnje so pokazale, da je bila politika krepitve na&e ljudske obrambe pravilna in da je imela velik pomen v boju za ohranitev naše neodvisnosti in za mednarodno afirmacijo nove Jugoslavije. Politično in idejno delo Zveze komunistov v armad; je v preteklem obdobju slonelo na sklepih VI kongresa. Komunisti so vztrajno izpolnjevali naloge, ki jim jih je naložil kongres, in t; napori so bili kronani z velikim; uspehi na vseh področjih dejavnosti. To se najjasneje odraža v nadaljnji organizacijski krepitvi armade v celoti, posebno pa še organizacije Zveze komunistov, v še močnejši idejni enotnost: razvitejši politični aktivnosti in popolnejši vsebini. Na še višjo stopnjo je dvignjena socialistična zavest, prav tsito pa tudi strokovna in fizična sposobnost pripadnikov armade, zboljšana je njena tehnična oprema itd. V tem obdobju je zaključeno redno vojaško šolanje vseh vojaških kadrov, vzporedno s tem Pa se je armada staino pomlajevala z mladim; oficirji jn podoficirji. Tako je prišlo iz oficirskih šol in akademij naJ 22.500 oficirjev, medtem ko se je v vojnih akademijah izšolalo skoro 3.000 mladih oficiTjev. V podoficirskih šolah pa se je usposobilo nad 11.000 novih podoficirjev. Danes se v 46 šolah in akademijah še nadalje šolajo in usposabljajo vodilni kadri naše armade. Velike uspehe sta dosegli tudi naša vojna industrija in ladjedelništvo. Industrijska proizvodnja se je povprečno povečala za okrog 11 «/o na leto — kar je mnogo več kakor v prenekaterih drugih evropskih državah. S takim tempom razvoja industrijske proizvodnje se naša armada lahko oskrbuje z osnovnim orožjem domače proizvodnje, prav tako pa so spričo močnejše splošne gospodarske osnove zagotovljena večja sredstva tudi za nakup licenc in orožja v inozemstvu. Prav tako je mogla naša vojna industrija v tem obdobju v še večji meri proizvajati blago za široko potrošnjo. Za potrebe armade je bilo v tem obdobju zgrajenih nad 13.000 novih stanovanj, od tega je sama armada zgradila nad 10.000 novih stano\ranj. Kakor tudi poprej je armada aktivno sodelovala v socialistični graditvi naše države Inženirske in druge enote naše armade ao v tem obdobju zgradile, bodisi z lastnimi silami bodisi s gvojimj materialnimi sredstvi, vsega 692 km novih cest in 45 kilometrov železniške proge, postavile nad 50 mostov7 in 30 predorov itd. Kadar koli je bilo potrebno, so enote naše armade pomagale razbiti led, med poplavami reševati ljudi :n oojek. te. gasile požare, čistile snežns zamete, pogozdovale, popravljale železniške proge in podobno tako da so tudi s temi deh prispevale nekaj milijonov delovnih ur. P,azen tega se je v armadi v tem obdobju usposobilo za mehanike, šoferje, električarje. minerje veziste, kovače pomožno sanitetsko. veterinarsko in drugo osebje nad ?n 900 vojakov. Poudariti moram km doprinos armade tudi dej s* z o da se je v vojaških bolnišm-ah mo tudi pojave nepravilnega odnosa do dela in podcenjevanja določenih poklicev, nesamokri-tičnega odnosa do sebe in neskromnih zahtev glede položaja, funkcij in podobno. Nekateri od teh zapadajo vplivu lokalistič-nih in celo šovinističnih al; različnih drugih malomeščanskih pojmovanj. Razumljivo je, da se je treba predvsem v samih organizacijah energično postaviti po robu takim škodljivim, v bistvu antisocialističnim pojavom, hkrati pa okrepiti tudi sistematično vzgojno delo in skrb za vsakega človeka. Kajti borci narodnoosvobodilnega boja morajo biti najprej — tako danes kot so bili nekdaj — najdosled-nejši čuvarji pridobitev naše revolucije In nosilci socialističnih odnosov med ljudmi. Zveza borcev je posvečala posebno pozornost razvijanju in širjenju mednarodnega sodelovanja bivših borcev, ko je vzpostavljala in' ohranjala stalne zveze z nacionalnim; organizacijami bivših borcev drugih držav in aktivno sodelovala v delu mednarodnih organizacij borcev. S tem svojim delom si Zveza borcev prizadeva ta zbli-žanje med bivšimi borci, a s tem tudi med narodi posameznih držav po načelih aktivnega boja za mir, politike koeksistence in zmanjšanja mednarodne napetosti. razen pripadnikov armade zdravilo tudj približno 70.000 civilistov. Družbena in politična aktivnost voditeljev naše armade je vse močnejša. Kot državljani naše socialistične države aktivno delajo v mnogih družbenih in političnih organizacijah, v organih o-blastj in v raznih svetih. Nad' 15.000 vojaških voditeljev je bilo v preteklem letu v vodstvih organov ljudske oblasti, d-ružbenega upravljanja in družbenih organizacij. Ideološko-politično in vzgojno delo s starešinami naše armade sploh je postalo od VI. kongresa do danes mnogo bolj vsestransko in vsebinsko.. V vseh vojnih šolah in akademijah • je vključena marksistična izobrazba v redni predmetni pouk, v vseh enotah in ustanovah armade pa imajo redne tečaje in seminarje. Vzporedno s tem pa vse starešine in- Politika Zveze komunistov, potrjena na VI. kongresu, v zvezi z nadaljnjo, demokratizacijo našega družbenega sistema, je pozitivno vplivala tako na kulturni kakor na znanstveni razvoj v naši državi. Določen zastoj in zmeda v kulturnem in znanstvenem razvoju, ki jo je bilo občutiti do VI. kongresa in je bila rezultat naših lastnih napak in posnemanja drugih držav, je polagoma prenehal. Prišlo je do vse večjega razmaha v kulturnem in znanstvenem življenju naše domovine. Ko se okoriščamo z bogastvom naših lastnih kulturnih in znanstvenih pridobitev, ki smo jih dosegli v specifičnih pogojih zgodovinskega razvoja naših narodov, hkrati nismo zanemarili, niti ne smemo pustiti vnemar dosežkov človeškega duha prj drugih narodih, zlasti ne tistih, ki temelje na pridobitvah velike oktobrske revolucije. V tem mora biti tako idejni, kakor politični pečat našega kulturnega in znanstvenega življenja socialističen, ker je socializem višja oblika in vsebina družbenih odnosov, ki zanika tesne nacionalne okvire in teži k univerzalni integraciji. Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da smo se v zadnjih letih bolj drzno podal; na pot razvoja našega kulturnega in znanstvenega življenja, o čemer najbolje priča razvoj znanstvenih in kulturnih ustanov, dosežki v posameznih vejah znanost; in umetnosti in naše številne zveze in sporazumi o kulturnem in znanstvenem sodelovanju z mnogim; drugimi deželami. Tu bi rad poudaril, da je za našo socialistično skupnost kot celoto zelo pomembno, da se razvija naše kulturno in znanstveno življenje predvsem v tesnem povezovaniu kulturnega in znanstvenega življenja naših republik. ker moram žal reči. da je bilo v zadnjem času nekaj negativnih pojavov, ki bi lahko škodoval; naš; enotnosti. Tudi v tem vprašanju nosijo veliko odgovornost komunisti, ki ne smejo zapadati vplivu raznih mestnih malomeščanskih krogov 7 lokalističnimi tendencami marveč morajo take tendence od In z no zavračati Danes je v Jugoslaviji velika žeja po znanju po raznoliki izobrazbi. kar je seveda zelo ko. tenzivno proučujejo in sprem-lajo našo družbeno stvarnost in socialistično izgradnjo. K Ideološkemu in vzgojnemu delu s starešinami pa znatno prispevajo tudi domovi Jugoslovanske ljudske armade. V teh domovih je bilo za starešine nekaj deset tisoč predavanj iz raznih strok, priredili so jim veliko število filmskih in gledaliških predstav, organizirali so na stotine razstav, koncertov m prireditev. Politično-vzgojnj in prosvetni program zajema ves vojaški sestav armade, razen tega pa je armada vsak dan obveščena o najvažnejših političnih dogodkih. Za vojake organizirajo kul-turno-szaibavne večere, gledališke in filmske predstave in razna športna in fizkulturna tekmovanja. Samo v zadnjih dveh letih so priredili vojaki v svojih kasarnah nad 27.000 kulturno-zabavnih večerov, v katerih so sami sodelovali s programi, za prebivalstvo pa so pripravili nad 3.400 kultrjrno-umetniiških prireditev. Videli so okoli 3.500 gledaliških in 20.000 filmskih predstav, nad 50.000 športnih in fizkulturnih prireditvah in tekmovanjih pa je sodelovalo nad 750.000 vojakov. V vojaških knjižnicah je nad 2 milijona knjig in brošur. V obdobju od VI. kongresa do danes pa se je naučilo brati in pisati blizu 100.000 nepismenih vojakov. V začetku letošnjega leta se je v armadi znižalo številčno stanje članov Zveze komunistov v primeri s številom članstva • času VI. kongresa. To med drugim pojasnjujejo s poostrenim kriterijem pri sprejemanju v ZKJ po VI. kongresu in s tem, da so del starešinskega kadTa upokojili, ter z dejstvom, da je v tem obdobju odšlo iz armade več članov Zveze, kakor pa jih je prišlo. V zadnjem času pa sprejemanje novih članov v Zvezo komunistov spet raste. Po VI. plenumu CK ZKJ se je zlasti izboljšal odstotek vojakov iz vrst delavcev. Tl in drugi rezultati kažejo da so pripadniki armade, predvsem pa organizacija Zveze komunistov, pravilno razumeli in vztrajno izvajali naloge, ki jih je armadi zastavil VI. kongres. Pri nadaljnjem razvoju JLA bo potrebno za krepitev vseh čl-niteljev, ki so pogoj za boroeno sposobnost vsake vojaške enote, še več naporov. Pri tem bo treba še bolj paziti na proučevanje izkušenj iz našega narodno- ristno za naš družbeni razvoj. Napredek v ekonomskem pogledu, ki je povečal materialna sredstva, In perspektiva, ki jo nudi'naš uspešni razvoj tehničnim, kulturnim in znanstvenim kadrom, pomenijo stimulacijo za kulturno in znanstveno izobrazbo naših delavcev in državljanov. Politični in družbeni razvoj po VI. kongresu je prav-tako ugodno vplival na rast kulturne ravni množic, kakor tudi na znanstveno in kulturno ustvarjanje. Razen tega je postopna likvidacija birokratskega vmešavanje v vse, osvobodila naše znanstvenike, umetnike, kulturne delavce in pedagoge prejšnjih birokratskih zavor in jim nudila možnost za nemoteno ustvarjalno delo. Sistem družbenega upravljanja na področjih kulture in prosvete je povzročil, da je odgovoren za kulturno politiko raznih ustanov in za pravilen socialistični razvoj na tem področju širok krog zainteresiranih državljanov, strokovnjakov, javnih in kulturnih delavcev. Kul-tumo-prosvetni svet Jugoslavije, ki je bil po eni strani ustanovljen kot izraz težnje za bolj konstruktivnim in bolj intenzivnim medrepubliškim sodelovanj em, po drugi strani pa kot izraz potrebe, da bi bolj studioz-no razmišljali o problemih in nalogah, ki so skupne vsej socialistični družbi, je dobil pomembno vlogo pri povezovanju kulturnih ustanov in organizacij s težnjami delovnih ljudi. Napredni družbeni interes delavskega razreda za nadaljnji hitrejši razvoj proizvajalnih sil in družbe kot celote, močno vzpodbuja tako prosvetno dejavnost kakor znanstveno in umetniško ustvarjanje. Kljub velikim uspehom, ki smo jih dosegli v razmeroma kratkem času na področju množičnega kulturnega dela. pa moramo vendarle povedati, da so pri tem delu idejni problemi še vedno osnovni in aktualni. Malomeščanska miselnost ima še danes močan vpliv na precejšnje število ljudi in se zdaj bol; zdaj manj, v tej ali oni obliki upira pravilnemu razvoju socialističnih družbenih odnosov Malome.š-čanščina je še vedno poglavitni nosilec raznih negativnih zapadnjaških m socializmu sovražnih tendenc in vpli- osvobodilnega boja, ki so nadvse koristne pri vzgoji starešin in borcev Jugoslovanske ljudske armade. Pravtako bo treba na moč intenzivno proučevati tisto, kar so dale izkušnje drugih, zlasti pa vse tisto, kar z iznajdbami novega orožja tzpreminja mnoge dosedanje izkušnje in poglede na razna vojaška vprašanja. Zlasti pomembno pa je, da se pri tem delu še močneje potrudimo za to, da ustvarimo in razvijemo samostojnost, iznajdljivost in iniciativo. Pri krepitvi naših oboroženih sil moramo še naprej razvijati in negovati pravilne starešinske odnose, spoštovanje človeka, tovariški duh in zaupanje med mlajšimi in starejšimi ter med starešinami in borci. Kadar govorimo o naši bodoči politiki pri krepitvi obrambnih sil naše države, pri tem ne smemo spregledati, da moramo stalno krepiti močne in trajne vezi med ljudstvom in armado, kakor je bilo to že do zdaj. Ti naši napori morajo stremeti za tem, da vzgojimo pripadnike JLA v zavedne graditelje in neutrudljive borce za izgradnjo naše socialistične družbe, po drugi strani pa moramo v ljudstvu, posebno pa v vrstah naše mladine, tudi v bodoče razvijati vov. Poudariti moram, da določen uspeh malomeščanske ideologije, ki je nadaljevanje buržoazne ideologije in morale, žal najbolj olajšuje idejna neodpornost, slepota in neobčutljivost ne le nekaterih naših organov in ustanov, temveč tudi mnogih komunistov. V zadnjih letih je znanstveno delo zlasti na področju tehnike, medicine in prirodnih ved znatno napredovalo, česar pa ne moremo reči za družbene vede, ki zelo zaostajajo. Osnovna slabost je v tem, da nimamo dovolj kadrov, ki bi znali v skladu z današnjim družbenim razvojem obdelati razne probleme s področij sociologije, filozofije, prava, zgodovine itd. Ena naših najbolj važnih nalog je, da ta nedostatek čimprej odpravimo. Skrb za pravilno šolsko vzgojo naše najmlajše generacije je zelo važna za našo skupnost. Elementarna vzgoja mora biti smotrna in v skladu z našo družbeno stvarnostjo. Oblikovanje mladih generacij v sposobne in zavedne graditelje nove družbe je dolgotrajno in zapleteno delo. V duhu sklepov VI. kongresa je posvetila Zveza komunistov temu vprašanju veliko skrb. Vendar vprašanje prosve- Tisk je zelo pomembno sredstvo v boju za uresničenje socializma in novih družbenih odnosov. V procesu bujnega družbenega dogajanja, v nepretrganem izpopolnjevanju m iskanjif novih oblik za uspešnejši nadaljnji razvoj socialistične družbe — ki ni nekakšna okorela dokončana formula, marveč je nenehno gibanje naprej — ima tisk zelo pomembno, toda tudi zapleteno nalogo. Znati mora osvetliti in tolmačiti dogodke in problem« v notranjem ustvarjalnem procesu. Te svoje naloge tisk ne more opravljati, če ljudje, ki pri njem delajo, ne poznajo osnovnih prvin v procesu družbenega razvoja, če ne poznajo raznih zakonskih in drugih ukrepov, raznih težav in zaprek na katere naletimo v tem procesu, in če v sedanjih okoliščinah popolnoma ne zaupajo v to. da se bodo cilji, h katerim stremi delavski razred in vsa družba, uresničili. ljubezen do naše armade kot nerazdružnemiu delu naših narodov in pomembnemu činitelju našega socialističnega razvoja. Tovariši in tovarišice! Po zaslugi naše dosedanje zunanje politike in doseženih rezultatov v izgradnji socializma, po zaslugi bratstva in enotnosti naših narodov in borbene sposobnosti naših oboroženih sil, lahko ugotovimo, da naše obrambne sile predstavljajo močan čimtelj za zavarovanje neodvisnosti naše države in naše nadaljnje izgradnje. Po svoji moralno - politični enotnosti, po vzgojenosti borcev in starešin. po svoji oborožitvi in opremi, je Jugoslovanska ljudska armada sposobna, opirajoč se na enotnost naših narodov, braniti svobodo in neodvisnost naše soci-cialistične države. Vendar se ne smemo ustaviti pri doseženih rezultatih, ne smemo dovoliti, da bi naše priprave zaostale za realnimi zahtevami, ki bi jih morebitni vojaški spopad lahko postavil tudi pred naše narode. Vsako zapostavljanje krepitve naše obrambne moči bi pomenilo, da ustvarjamo pogoje in dovoljujemo možnost, da nas morebitna vojna preseneti premalo pripravljene, to pa bi morali plačati z velikimi izgubami. ren za pravilno obveščanje javnosti In oblikovanje javnega mnenja v socialistični smeri. Ni pa njegova naloga, da bi samostojno, brez sodelovanja najbolj odgovornih organov družbe, dajal svoje odločujoče ocene najbolj pomembnih družbenih in zunanjepolitičnih dogodkov. Raznih zunanjepolitičnih dogodkov, ki so povezani s splošnimi državnimi interesi, ne moremo obravnavati, kakor bi bilo komu všeč, ne da bi gledali na posledice, ki bi lahko iz tega nastale. To poudarjam zato, ker so pri nas bili in nemara še vedno so nekateri novinarji, ki imajo zgrešeno mišljenje o svobod; in neodvisnosti tiska v naši državi. Svoboda tiska, kakor jo pojmujejo oni, ima tendenco, da bi ustvarila monopol v tolmačenju raznih dogodkov in v oblikovanju javnega mnenja. Tako gledanje izhaja iz nepravilnega razumevanja vloge in odgovornosti socialističnega tiska, precej pa tudi iz ideološke zaostalosti nekaterih novinarjev, ki se še niso osvobodili drobno-buržoazne navlake in ki ne proučujejo in ne poznajo naše stvarnosti. Razen stvari, ki sem jih kritično omenil, pa je treba priznati, da je naš tisk v rrrno-gočem izpremenil svojo podobo. Postal je mnogo bolj informativen in vsestranski in osvetljuje tako notranje kot mednarodne probleme. S pravočasnim reagiranjem na dogodke, hitrostjo in bogastvom informacij vse bolj zadovoljuje naše delovne ljudi, ki se bolj in bolj zanimajo za dogodke znotraj in zunaj naše države. Naš novinarski kader je v glavnem mlad in poln poleta. Zaradi tega je dolžnost komunistov, da se kolikor mogoče trudijo za rast idejnih, političnih in strokovnih kvalitet naših novinarjev. Zaključek Tovariši In tovarišice! Prav na kratko sem govoril o našem notranjem razvoju, o raznih nedostatkih In uspehih, ker vem, da bodo o tem govorili na tem kongresu v korefe-ratih In v razpravi o raznih področjih naše družbene dejavnosti, razen tega pa o vsem tem izčrpno govori naš načrt Programa, poročilo Centralnega komiteja itd. Na koncu bi samo še rad omenil perspektive nadaljnjega razvoja naše socialistične skupnosti in naloge, ki čakajo člane Zveze komunistov Jugoslavije. Tu borbo lahko upravi- čeno ugotovili, da je bilo v naK socialistični Izgradnji obdobje od VI. kongresa do danes iz— polnjeno z bogato vsebino dejavnost! na vseh področjih družbenega razvoja. To obdobje je izpolnjeno z izrednim prizadevanjem in delovno ustvarjalnostjo naših delavcev. Rezultati tega prizadevanja zares naredijo vtis na vsakogar, ki ve, kakšno škodo je utrpela naša država v vojni, kako so jo razrušili in oplenili številni okupatorji ih kako je bila nerazvita ter nacionalno razbita. Danes imamo nadvse enotno socialistično skupnost, za kar se imamo zahvaliti pravilni mark-sistično-leninistični rešitvi nacionalnega vprašanja. Uspelo nam je, da smo ustvarili močno Industrijsko in energetsko bazo za nadaljnji razvoj naše industrije. V kmetijstvu smo naredili velik korak naprej, uničili smo zastarele pojme o kmetijski proizvodnji in že v preteklem letu dosegli z novim načinom dela in večjimi investicijami pomembne rezultate, ki nudijo izredno perspektivb. Naši delavski sveti so dosegli do sedaj velike rezultate v proizvodnji in s tem docela opravičili naša pričakovanja. Naše komune in komunalne skupnosti so že doslej pokazale svoje velike prednosti kot zdrave in učinkovite celice naše socialistične skupnosti. Pravtako je pokazalo tudi družbeno upravljanje na vseh področjih našega družbenega življenja ne le svojo učinkovitost, marveč je tudj s političnega stališča izredno pomembno za pritegnitev vse širših množic k upravljanju države. To množično družbeno upravljanje pri nas je najbolj izrazita podoba socialistične demokracije. Zdaj gre za to, da še bolj vztrajno in odločno nadaljujemo boj za socializem, za nadaljnjo izgradnjo in pravilno socialistično vzgojo, za višji standard naših delovnih ljudi, za odpravljanje vseh tistih napak in slabosti, ki so se v preteklosti kazale v naši vsakdanji praksi in ovirale pravilni razvoj družbenih odnosov jn naš razvoj sploh. Danes imamo še vse pogoje, objektivne in subjektivne, materialne. politične in kulturne, za uspešen in še hitrejši vsestranski razvoj naše socialistične skupnosti. V tem velikem delu imajo člani Zveze komunistov Jugoslavije odločilno vlogo In obveznosti. Delegatom so Izročili članek iz »Komunista« glasila KP Sovjetske zveze Tiskovni urad VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije se je poslužil že ustaljene prak-se_ in načina Informiranja v ZKJ ter izročil vsem delegatom kongresa prevod članka P. Fe_ dosejeva, I. Pomelova in V. Ce-prakova »O načrtu programa Zveze komunistov Jugoslavije«, ki je bil 18. aprila 1958 objavljen v »Komunistu« št. 6, teoretičnem in političnem glasilu Komunistične partije Sovjetska zveze. V tem članku se kritizira načrt programa Zveze komunistov Jugoslavije. 17. številka »Komunista« V današnji 17. številki tednika »KOMUNIST« v slovenski izdafjd lahko beremo ob začetku VH. kongresa ZKJ, ki se je začel včeraj. naslednje: , Ref en* at generalnega sekretarja ZKJ Josipa B-roza Tita »Naloge Zveze komunistov v zvezi z mednarodnim položajem^ in notranjim razvojem socialistične graditve Jugoslavije«. Referat govo-ri o tem. da je treba reševaiti mednarodne probleme z miroljubnimi sredstvi, ne pa s silo: o zunanji politiiki Jugoslavije; o novih socialističnih državah in novih problemih; o notranjem družbenem razvoju in vlogi komunistov; o družbenem upravljanju; o Socialistični zvezi, Ljudski mladini in Jugoslovanski ljudski armadi tiibd. Tednik objavlija tudi; Poročilo Centralnega komiteja o delu ZKJ od VI. do VII. kongresa. ter kulturna in zdravstvena dejavnost Naš tisk in novinarji te in šolske vzgoje ni odvisno samo od zadostnega števila in sposobnosti vzgojiteljskih kadrov, marveč je povezano tudi z našimi materialnimi možnostmi in gospodarskim razvojem. Pomanjkanje šolskih prostorov je še vedno velika ovira pri tem, da bi v izobraževanje docela zajeli vse naše otroke. Tega problema ne moremo več odlagati, temveč ga moramo hitro rešiti. V zadnjem času se naše družbene in politične organizacije vse bolj ukvarjajo s prosvetnimi problemi, posebno z napredkom strokovnega znanja in usposabljanjem novih, mladih kadrov v proizvodnji. Uvedba družbenega upravljanja je prispevala k temu, da s« vse širši krog državljanov zanima za prosvetna vprašanja in pomaga pri njihovem reševanju. V organizaciji upravljanja v prosveti, zlasti v šolskih odborih, imamo že danes okoli 150 tisoč državljanov, med katerimi je precejšnje število komunistov. Zdaj delajo pri šolski reformi in učnih načrtih, ki morajo približati naše šole sodobnim potrebam proizvodnje in nadaljnjega uspešnega družbenega razvoja. Ce upoštevamo naš notranji razvoj, konkretno v naši državi, je ta, zdaj bolj zdaj manj odvisen tudi od zunanjepolitičnih elementov. Tisk lahko zelo škoduje, če njegovo pisanje ni v skladu z interesi države, z interesi izgradnje . socializma, če ni v skladu z dnevnim dogajanjem znotraj in zunaj države. V revolucionarnem obdobju preobrazbe naše države tisk ne more biti nekakšen neodvisen samostojen družbeni faktor, ker morajo biti usmerjene vse akcije ceiotne družbe v isto smer, v smer izgradnje socializma, to se pravi, novih družbenih odnosov Vse kar se tako ali drugače upira .temu cilju, je nazadnjaško in reakcionarno, pa čeprav si nadeva nekakšna demokratična svobodoumna in napredna Imena, vzeta iz arzenala starih, obrabljenih buržoaznih ostankov, ki jih malomeščanstvo še vedno skrbno varuje. Tisk j« pred družbo odgovo- Pred železniško postajo v Ljubljani Belo Zveze komunistov v armadi od VI. kongresa do demes Kot po vsej Jugoslaviji, so tudi . Ljubljančani i veiiKim zanimanjem posiusaii okrog zvočnikov prenos s VII. kongresa. 8 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / at. m - a. aprila isss \ Trgovski potnik Turški premier Adnan Men-deres je z uglednim, spremstvom prišel v misiji dobre volje na Japonsko — tako SO javile agencije, ki so še dodale, da je to njegova prva pot v Azijo. Vendar je pojem »misija dobrevolje« tako splošen, da si človek le težko predstavlja, kaj se dejansko skriva za to — lahko bi rekli — diplomatsko -formulo. V Turčiji pravijo, da bo Menderes skušal spraviti dva azijska soseda: Japonsko in Južno Korejo, kajti po štirih dneh razgovorov s Kišijem in drugimi japonskimi državniki jo namerava mahniti še na Korejo k Sing %n Kiju. Govore celo o neki severo-vzhod-no azijski obrambni zvezi, ki naj bi jo na Menderesovo pobudo sklenili Japonska in Jušna Koreja. Toda čeprav je Turčija »■steber-' Zahoda, je vendar malo verjetno, da Zahod ne bi mogel najti primernejšega posredovalca, če bi dejansko imel v načrtu tako zvezo. Mnogo bol) verjetno je, da so turški uradni krogi prilepili to etiketo Menderesovi misiji le zato, da bi prikrili dejanske vzroke njegove poti, ki nimajo nobene zveze z veliko mednarodno politiko,- temveč so zgolj finančnega in gospodarskega značaja. Zdi se torej, da bo neuradni del Menderesove misije precej pomembnejši od »uradnega«. Znano je namreč, da je Turčija v sila težavnem gospodarskem položaju, da je zadolžena preko glave in da ji upniki dajejo kredite le še zato, ker vedo, da bi v nasprotnem primeru prepadlo vse, kar so doslej vložili v to deželo, tako pa upajo, da bodo morda nekoč — čeprav v daljni prihodnosti — le nekaj dobili nazaj. Razume pa se, da je tistih, ki bi tako tvegali, vedno manj. Zato se je Menderes sedaj odpravil še na Daljni vzhod, na ,Japonsko, ki se je v zadnjem času uvrstila med investitorje na Srednjem vzhodu. Mnogo ji pač ne bo mogel ponuditi v zamenjavo, toda tudi Japon- J Bidauit nima npanga NEVARNI POLETI Od našega stalnega dopisnika PAKIŽ, 22. apr. Današnji dan bo vsekakor odločilen za naodo prihodnjih dni prvega kandidata gosp. Bidaulta. Po vseh znakih gre v resnici samo za prvega kandidata, in bi utegnili že jutri tehtati, kolikšne so šanse njegovega naslednika. Galerija možnih bodočih izbrancev ni siromašna, siromašne so le možnosti izbire političnega programa. Skoraj vsi so ubrani na isto struno — tudi v vseh prevladujejo skrajno desničarske težnje. kor da je mrtev, je vsekakor izjava Molle ta, da socialisti ne nameravajo sodelovati v njegovi vladi in da je skoraj izključena možnost, da bi se v skupščini vzdržali glasovanja in s tem omogočili, da J3Id-au.lt vendarle dobi investituro. Ortodoksni radikali bi storili najbrž isto. O stališču komunistov ni nobenega dvoma. Na drugi strani bi Bidauit dobil glasove neodvisnih, socialnih republikancev, pužadistov, radikalov-odpadnikov, frakcij Edgar Faurovih EGk -in UDSR. Vendar je naj neprijetnejše deistvo, da Bidauit ne mor© z gotovostjo računati z glasovi svojih političnih somišljenikov, ljudskih republikancev. Ob priložnosti glasovanja, ki je zrušilo Gaillarda, sta se mu pridružila le dva poslanca njegove stranke. Molletova sinočnja izjava bo vsekakor odigrala svojo vlogo danes popoldne, ko bo Bidauit snubil svojo stranko. Čeprav bi bilo napačno pod- g V cenJevati čini tel j strankarske lojalnosti, je vendar težko verjetno, da bi ekstremistične Siri aultove ideje potegnile za seboj večino strankinih voditeljev in poslancev, ki so naklonjeni liberalnejšim rešitvam francoskih aktualnih problemov. Ob vsem tem je torej upravičeno odrekati Bidaultu možnost uspeha. Upajmo, da se ne motimo, kajti imena, ki naj bi se pojavila na listi njegovih ministrov, oblj ubl j aj o sam o niajslabše; Pinay, Soustelle, Monice, Teitgen, Duchet. V interesu Francije bd bilo torej, da bi Bidauit še nocoj Vrinil Co-tyju dobljeni mandat in da bi predsednik republike videl v tem nezmotljivi znak. da v današnji skupščini ni moč zagotoviti veodne osebi, ki sedi desno od centra. Vida Hreščakova mm Povod, ki nas sili, da se ob živem Bidaultu obnašamo, ka- VARN0STN1 SVET JE RAZPRAVLJAL 0 SOVJETSKI PRITOŽBI Besedni hoj brez zaključka Sovjetski delegat je umaknil resolucijo o ume riških bombnikih, ko so osMe delegacije zavrnile zahtevo, da bi predložili nadaljevanje razprave TELEG1IMI ska ima v zadnjem času težave v svoji zunanji trgovini. Krog tržišč kamor lahko_ plasira svoje blago, se vedno bolj oži. Med glavnimi japonskimi izvoznimi artikli je tekstil, predvsem bombažni; tekstilne tovarne pa so običajno tiste, ki prve zrastejo v deželah, ki začenjajo razvijati svojo industrijo. Precej pomembno iz vozno blago so razni obrtniški izdelki in igrače, ki jih je še teže predati. Menderes bi bil verjetno pripravljen bolj na široko odprti turški trg japonski industriji, če bi mu Kiši dal v zamenjavo investicije, ki jih Turčija krvavo potrebuje. Vendar pa tudi Japonska trenutno ni v tako rožnatem položaju, da bi lahko kreditirala v prazno. Ameriška recesija je že precej močno okužila tudi Japonsko. Vrsta malih podjetij, ki zaposlujejo največ delovne sile, je propadla, začenja pa se že tudi spomladanska sezona stavk, ki bo kakor kaže letos še močnejša kot prejšnja leta. Turški trg bi zato Japonski trenutno prišel prav, vprašanje pa je, če se bo Japonska pripravljena spustiti v investicije, ki ji ne dajejo nobenih raznih jamstev. A. S. DAMASK — Biro omanskega imama v Damasku je sporočil, da je te dni padlo v boju proti omanskim upornikom več britanskih vojakov. Po istih informacijah so britanska letala v znak represalij nato bombardirala vasi v področju Zelenih planin. OTTAIVA — Kanadsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo prihodnji mesec odpotovala v Sovjetsko zvezo delegacija kanadskih trgovcev in industrijalcev. MOSKVA _______ Predstavniki Sovjetske zveze in Japonske so v Moskvi podpisali dokončno besedilo sovjetsko-japonskega sporazuma v ribolovu. BONN _____ Generalni sekretar Atlantskega pakta Henry Spaak je prispel v Bonn na tridnevni uradni obisk. Ob prihodu je novinarjem izjavil da se bo z nemškimi državniki posvetoval o mnogih političnih in vojaških vprašanjih. KAIRO _____ Britanske čete so vkorakale v sultanat Lahej v Južni Arabiji in zasedle glavne prometne črte sultanata. Britanski vojaki so prišli iz Adena- Sultan Abdel Kerin je trenutno v Adenu, kamor ga je povabil na razgovore britanski guverner. __ PEKING _____ ER Kitajska in ER Madžarska sta sklenili trgovsko pogodbo za obdobje od leta 1959 do 1962. WASHINGTON — Direktor programa za ameriške satelite Hagen je predlagal, da bi ustanovili mednarodno telo, ki bi omejilo število umetnih satelitov Zemlje. Po njegovem mnenju bi veliko število satelitov lahko ogrožalo mir, ker bi v tem primeru težko vedeli, kdaj gre za umetne satelite, kdaj pa za dirigirane izstrelke. NEW DELHI — Prejšnji teden je v Kalkuti umrlo 300 ljudi zaradi epidemije kolere. Zdravstvena služba registrira vsak dan več kot 200 novih bolnikov. ATOMSKE CENTRALE V EVROPI t.rale, ki bodo imele skupno zmogljivost en milijon KWh. Za prvi petletni načrt za izgradnjo central bodo ZDA dale dolgoročni kredit v znesku 100 milijonov dolarjev in z »zelo nizkimi obrestmi«. NEW YORK, 22. apr. (Reuter). Varnostni svet OZN se je sinoči sestal, da bi razpravljal o sovjetski pritožbi zaradi »Izzivalnih poletov ameriških bombnikov z nuklearnim orožjem v smeri sovjetskega ozemlja«. Stalni predstavnik Sovjetske zveze v OZN Sobolev je v svojem govoru povedal, da so ameriška letala pred kratkim večkrat letela čez Severni tečaj v smeri Sovjetske zveze in je zahteval, naj te polete takoj prepovejo. Sobolev je citiral vesti iz ameriškega tiska, po katerih letala odletijo v smeri Sovjetske zveze, ko radarji zasledijo neznane predmete, ki se približujejo ZDA. Potem, ko je povedal, da tudi sovjetski radarji sprejemajo signale, ki se odbijajo od meteorjev, je Sobolev retorično vprašal, kaj bi bilo, če bi tudi sovjetski bombniki takoj vzleteli in bi se obe zračni floti srečali nekje v zraku. Po mnenju Soboleva bi to lahko povzročilo atomsko vojno. Na koncu svojega govora je Sobolev odločno zahteval, naj vlada ZDA takoj prepove polete bombnikov na Severnim tečajem. Dvorana, kjer je zasedal Varnostni svet, je bila nabito polna. Sestanku Varnostnega sveta je predsedoval delegat ZDA Češki diplomat izgnan iz ZDA Washington, 22. apr. (AFP). Ameriško zunanje ministrstvo je obvestilo češkoslovaško veleposlaništvo v \Vashingtonu, da je nadaljnje bivanje trgovinskega atašeja Skokana v ZDA nezaželeno- Ministrstvo je zahtevalo« naj Skokan takoj odpotuje iz ZDA. Poljaki obiščejo Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo Budimpešta, 22. apr. (Tanjug) Uradno so sporočili, da bo poljska partijska im državna delegaciia, k; jo bosta vodila prvi sekretar PZDP Gomulka in premier Cyrankiewic?.. obiskala maja Madžarsko. Delega-iHo bm obicVoiq tu-H’* Komuniio. Bruselj, 22. aprila (Reuter) predstavniki šestih zahodnoevropskih držav članic Evroato-ma so se danes setali v Bruslju da bi proučili načrt za graditev atomskih .central v zahodni Evropi. Istočasno je bil tudi sestanek ministrov držav članic evropskega skupnega trga ___ Francije, Zahodne Nem- čije, Italije in Beneluxa — pod predsedstvom belgijskega zunanjega ministra Victorja Laro cka. Po splošnem načrtu bodo članice Evroatoma do leta 1967 zgradile v zahodni Evropi vrsto atomskih central, ki bodo imele skupno proizvodnjo 15 milijonov kilovatnih ur. Po predlogu, ki so ga na današnjem sestanku sprejeli, bodo v prvem delu izgradnje do leta 1963 zgradili v zahodni Evropi atomske cen- Začetki delavskega upravljanja v Indiji New Delhi, 22. aprila. V indijski državi Asam so uvedli sodelovanje delavcev pri upravljanju v zvezi s plantažami čaja. Po spio.Taz.umu, ki so ga pred kratkim dosegli kongresni sindikati in lastniki plantaž, bodo sveti delavcev iu uprave plantaž skrbeli za tehnično zaščito ter bodo odločevali o delovnem času in nagradah za predloge delavcev. Sveti bodo imeli prav tako posvetovalni glas pri odločanju o zmanjšanju ali povečanju proizvodnje in v vseh vprašanjih organizacije dela. Sveti pa ne bodo razpravljali o plačah in pritožbah delavcev. Člani svetov ne bodo voljeni, ampak jih bedo imenovali skupaj kongresni sindikati in uprave plantaž. Diplomatska kronika BEOGRAD — Prvi veleposlanik Z AR v Jugoslaviji Sabet Aris je danes položil venec na grob Neznanega junaka na Avali. Spremljali so ga vojaški ataše veleposlaništva, podpolkovnik M usta f a Muktar, prvi sekretar Avdel Harim Ataci in tretji sekretar Mohamed Go-har. Z jugoslovanske strani so polagnaju venca prisostvovali šef protokola državnega sekretariata za zunanje zadeve Dalibor Soldatič, v imenu Jugoslovanske ljudske armade pa Radko Perič. s gjSgrggSj "mk Lodge C abot Lodge, ki je ta mesec predsednik Varnostnega sveta. Skupaj s svojo zahtevo je šef sovjetske delegacije Vamostne- PREMIER MINTOFF ODSTOPIL E®ieda žica aa Malti Od našega stalnega dopisnika LONDON, 22. aprila, (po telefonu). Dveletni prep-ir o bodočnosti malega, kamenitega, toda strateško vaznega otočka v Sredozemlju, je preteklo noč dosegel kritično točko Pre-mier Malte Mintoff je nenadoma napravil skrajni korak, glede katerega so v britanskem ministrstvu za kolonije stalno upali, da ga vendarle ne bo napravil: dal je ostavko svoje vlade’ in zagrozil Britancem, da bi jih lahko na Malti doietel položaj, podoben tistemu v Keniji in na Cipru. Čeprav bi Mintoffovo grožnjo lahko pripisali deloma njegovemu neobrzdanemu južnjaškemu temperamentu, jev Londonu vendar niso sprejeli kot popolnoma brezpomembno. Ce nič drugega, bo Mintoffova demonstrativna poteza povzročila nove težave in še bolj zapletla že tako neprijeten položaj na Malti. Hkrati je britanski guverner na Malti pod vzel svoje »varnostne ukrepe« da bi »ohranil zakonitost in obdržal red«. Vse britanske zgradbe so obdane z bodečo žico, vojaki so pripravljeni in okrepljene policijske patrulje križarijo po ulicah. Do malteške krize je prišlo v trenutku, ko sta se Mintoff in Lennox Boyd pred dvemi meseci razšla zaradi cene, ki bi jo morala britanska vlada plačati za pripravljenost Malte, da se priključi metropoli. Cena, ki so jo bili Britanci pripravljeni plačati, je vključevala prispevek 5 milijonov funtov letno malteškemu proračunu ter obveznost, da bodo v prihodnjih treh letih zagotovili normalno delo dokov za mornarico. Mintoff je to zavrnil kot »nesprejemljivo ponudbo«. Ne gre samo zato — je dejal, da Britanija nudi en milijon funtov manj 'F1 Za vedno nas je zaoustil na? d;agi mož. oče, stari oče FRANC TRTNIK upokojenec tobačne tovarne Pogreb bo iz hiše žalosti Zg. Zadobrova št. 92 v četrtek dne 24 IV. 1958, ob 17. uri na poko-oal;5r-e v Polju. Žalujoči: žena Angela, sinovi Franc, Milan. Marjan z družinam- Janez. Jože in Stane ter ostalo sorodstvo. L-iubljana Zg Zadobrova. 22 TV so po zborovanjih v obratih pozdravili kongres s skupno brzojavko tudi mežiški rudarji, železarji na Ravnah, tekstilne delavke Predilnice in tkalnice v Mariboru, kovinarji Tovarne avtomobilov, delavci Impola, Tovarne dušika v Rušah, Tovarne poljedelskih strojev v Mariboru, Tovarne in gimnazije, glasbena šola. TVD Partizan iz Domžal in Jarš, domžalska godba in instrumentalni zbori. Delovni kolektiv tovarne »Toko« pa je sklenil, da bo v počastitev kongresa v petek 25. t. m. s prostovoljnim delom pomagal pri urejanju kanalizacije v Domžalah. -n Vrnjačka Banja, 22. apr. V II. kolu ekipnega prvenstva Jugoslavije v šahu je v najvažnejšem srečanju po končanih prekinjenih partijah Partizan premagal Slavijo s 5:4 (D- Ekipa LSK je slavila v tem kolu zelo izdatno zmago nad Crveno zvezdo 7:3. Od podrobnosti je znano samo toliko, da sta na prvi in drugi deski remizirala Vidmar ml. in Preinfalk proti Vukoviču oziroma And rovi ču. F Olik ve Čl Nogometne tekme med Krimom in Slovanom so doslej skoraj zmerom potekale v naelektrenem ozračju, v nekaj primerih pa so se športno tudi docela okvaril. Tudi danes se je na igrišču Slovana zkralo rekordno število gledalcev (1500), ki so pričakovali trd boj, med njimi pa tudi taki, ki so si obetali zanimive pustolovščine.. Vendar tokrat zapletljajev ni bilo. Kar namreč več let ni uspelo raznim disciplinskim sodiščem, je na tej tekmi opravil dober sodnik. Tovariš Jančič iz Maribora se je odločno lotil odgovornega posla in je pri tem usipeval tako imenitno kakor še nihče izmed njegovih prednikov. Od prve do zadnje minute je hitro in odločno kaznoval vse še tako neznatne prekrške igralcev ter povsem obvladoval igro, igrale in občinstvo. To naj bo v pouk vsem tistim, ki so v prejšnjih časih le prevečkrat poskušali pošiljati na važne tekme sodnike s slabšim znanjem, hkrati pa je tudi pouk sodnikom samim, ki so soodgovorni za delo igralcev na igrišču. n. n Sarajevski SK je izgubil proti Mariborčanom 4.5:5.5. Med ostalimi je na prvi deski Bogdanovič premagal Puca. Mladost je visoko porazila šahiste iz Valjeva 8:2. V dvobojih iz I. kola so Ljubljančani dokončno zmagali proti Mariboru 6:4, Sla-vija pa je Crveno zvezdo odpravila z razliko 6 točk — 8:2. Po II. kolu vodi Mladost s L3.5 točke pred LSK (13), Slavijo (12—1), Partizan (9.5—1), Maribor (9.5), Sarajevski SK (8—1), Valjevski SK (7.5—1) in Crvena zvezda (5). modelarjev. Najaktivnejši so letalci iz Kranja, za njimi pa iz Radovljice in Bleda. Tudi v notranjem tekmovanju so Kranjčani premočno zmagali pred Radovljico in Bledom. Gospodarska aviacija Je tudi napredovala, čeprav je začetek težak in mora še orati ledino. Napredek pa je vsekakor viden. Glavni dohodki pritekajo iz vleka mreže z reklamnimi napisi. Upanje je, da se bo to delovanje še izpopolnilo in da bo mogoče člmprej zgraditi letališče z betonsko stezo in novim han-harjem. To Je nekaj beležk z občnega zbora gorenjskih aeroklubov, na katerem Je bilo 75 delegatov iz vse Gorenjske. B. IJ. TELOVADNA AKADEMIJA V PODPECI Podpeški TVD Partizan Je v počastitev VII. kongresa ZKJ priredil preteklo nedeljo akademijo, ki je bila zelo dobro obiskana. Program Je obsegal vrsto točk, ki so prikazale društveno delo od Iger najmlajših do pravega športnega udejstvovanja starejših Med drugim so gledalci lahko videli vaje za letošnje svetovno prvenstvo, razen tega pa tudi nekatere atletske nastope in prvič še — dvigalce uteži. Za zaključek Je nastopila folklorna skupina, ki se je predstavila z nekaterimi gorenjskimi narodnimi plesi. Vsega je bilo 12 točk z nad 120 sodelujočimi. Največ zaslug' za uspelo '"prireditev imajo požrtvovalni vaditelji, pa tudi domače oblasti so pokazale za to prizadevanje vse razumeva-n1e. P- P- METALEC : LJUBLJANA Ponovljena nogometna tekma I cone med zagrebškim Metalcem in Ljubljano bo na čast VII kongresu danes ob 16. uri na stadionu v Šiški. Predtekma. Vab-Ijeni! Marljivi člani AMD v Šoštanju 'v .vu Mmmm 6 e 66 =!-'■■ <'■ , /S i • v =-• / . I/UBIJANI Kongresne znamke o Poštna direkcija je včeraj dala v promet nove poštne znamke, posvečene VII. kongresu ZKJ. Cena je 15 dinarjev. Znamke so rdečkaste barve, na njih pa je naslikan moški ves v plamenih in z zvezdo v rokah. Znamke bodo v prometu delj časa. Hkrati so začeli žigosati pisma tudi s kongresnimi pečati. Kinopredstva pred predstavništvom »Iskre« V dneh VII. kongresa ZKJ so pred predstavništvom Iskre od 19.30 dalje vsak večer kinopred-stave. Organiziral jih je Zavod za poučni in šolski film ob sodelovanju predstavništva Iskre in Jugoslovanske ljudske armade. Filmi prikazujejo zanimive dogodke iz našega gospodarskega in političnega življenja, predvajajo Pa tudi diafilme iz narodnoosvobodilne borbe. Zvočniki in reportažni avtomobili prenašajo potek kongresa Na vseh večjih križiščih Ljubljane so se včeraj zbirale skupine ljudi in poslušale prenos poteka VII. kongresa, s posebno velikim zanimanjem so sledili besedam maršala Tita. Ponekod, kjer ni bilo mogoče namestiti zvočnikov in ozvočiti tudi predele izven mesta, pa so za VII. kongres ZiKJ pripravili dva posebna reportažna avtomobila, ki bosta tudi v prihodnjih dneh vozila po ljubljanskih ulicah. Avtomobila, ki imata močne zvočnike, sta opremljena tudi z mikrofoni in mag-gnetofoni ter drugimi prenosnimi naipravami. Zanimivo predavanje za Bežigradom Te dni je Zveza upokojencev temena Bežigrad pripravila v dvorani Svobode v Smoletovi ulici predavanje o staranju in boleznih v starosti. Predaval je upravnik zdravstvenega doma Bežigrad Vladimir Orel. Predavanje, ki je bilo namenjene predvsem upokojencem, je bilo zelo zanimivo. Zanimanje poslušalcev pa se je izkazalo v živahni razpravi, v kateri so upokojenci stavljali predavatelju različna vprašanja. F. K. V Avto-moto društvu Šaleške doline v Šoštanju so letos marljivi pni delu. Prva je začela komisija za šolska vprašanja, ki Je priredila tečaj za šoferje-amater-je v katerem je več kot 30 članov. Naslednji tečaj bodo imeli že v juniju. Kljub finančnim težavam m omejenemu voznemu parku se je društvo odločilo, da bo izvedlo tudi neka, športnih prireditev, vsekakor samo v društvenem okviru. Prva taka bo spomladanski kros v nedeljo, 27. t. m., za ostale pa še niso določeni termini. Turistična komisija bo orgam-lzraia več izletov in obiskala razne prireditve drugih avto-moto društev, da bo tako pridobila na izkušnjah in navezala stSlke z njimi. Propagandisti bodo pripravili domačo razstavo Odbor se je odločil da bo na željo opravljal za svoje člane uslužnostne vožnje s 50Vo popustom z društvenim tovornim avtomobilom. Prav tako si bodo člani v skrajni sili lahko nabavljali goriva in maziva pri društvenem gospodarju. M. S. MED NAŠIMI STRELCI Te dni Je bilo končano tekmovanje v republiški strelski ligi. Končni vrstni red Je naslednji: V. Pregare (Lj.) 16, STT (Trbovlje) 12, Brata Kavčič (Škofja Loka) 10, Koper 10, Tempo (Celje) 3, Turnišče (Ptuj) 7, Kajuh (Maribor) 4, Panovec (N. G.) 2 in Borec (Murska Sobota) 1. Na teh tekmah so zabeležili doslej edinstven dogodek, da sta v dvoboju obe ekipi (Borac im Turnišče) dosegli popolnoma enako it e vil o krogov. Med članicami je prva ljubljanska 01ympia z 8 točkami pred Košak; (Martibor)6, Lola Ribar (Celje) 4, Boris Kidrič (Senovo) 2, in Matija Verdnik (Jes.) brez točk. Med mladinci je bila prva SD Oskar Kovačič iz Ljubljane pred Kovinarjem tz Celia. V počastitev Dneva železničarjev je na strelskem tekmovanju kolektiva postaje Šiška sodelovalo okrog 150 tekmovalcev. S 83 krogi od sto možnih je zmagal Franc Langerholz pred Skubicem in veršajem. VISKI PARTIZAN NA CAST VII. KONGRESU 53 pionirjev viškega Partizana se je na čast VII. kongresu udeležilo mnogoboja v vajah na orodju ln atletiki. Tekmovali so v dveh kategorijah. V naslednjih dneh bodo nastopili tudi ostali oddelki. NOGOMET PRED SODIŠČEM Pred dnevi je bila pred okrožnim sodiščem v Ljubljani razprava proti igralcu Krima Milanu Cvertkoviču; ki je lani na tekmi Krim : Slovan poškodoval igralca Slovana (z udarcem 7 roko mu je zlomil nosno kost) in katerega je DS NZS kaznovalo z dosmrtno prepovedjo igranja. Po zasliševali ju vrste prič je bil Cvetkovič obsojen na razmeroma milo kazen: mesec in pol zapora pogojno za dobo enega leta in na povrnitev vseh stroškov. Sodišče je upoštevalo, da je bil Cvetkovič k udarcu izzvan zaradi poprejšnjega naleta nasprotnega igralca v noge. ko Cvetkovič ni imul žoge. Sodišče je ugotovilo tudi krivdo nogometnega sodnika, ki je dopuščal ostro igro in ni že pred tem dogodkom zatrl raznih nepravilnosti. N. D- da je argentinski boksar Ras-qual Perez sinoči v K ar a,kasu obdržal naslov svetovnega prvaka v mušji kategori’iij v borbi z Ramo-nom Ariasom (Venezuela). ... di je na mednarodnem sitiu-čarskem tekmovanju v Rippensteinu (Avstrija) v veleslalomu zasedel prvo mesto Avstrijec Rieder pred rojakoma Obereigneriem in Zimmermannom. USTANOVITEV »OBALNE PLOVBE - KOPER« Na nedavni seji občinskega ljudskega odbora Koper so odborniki izglasovali sklep o ustanovitvi novega podjetja »Obalna plovba — Koper«. DOTRPEL JE V 81. LETU STAROSTI MOJ DOBRI LJUBLJENI MO?. FRANC VOKAČ BIVSl VELETRGOVEC DO POGREBA LEZI NA SVOJEM DOMU NA VICU, TOMAŽIČEVA 1. POGREB NEPOZABNEGA POKOJNIKA BO V ČETRTEK, 24. IV. 1958 POPOLDNE NA ZALAH. URA POGREBA BO OBJAVLJENA NAKNADNO V DNEVNEM ČASOPISJU. LJUBLJANA, 23. IV. 1958 ŽALUJOČA ZENA ANČKA IN OSTALO SORODSTVO Kot znano, je bila skrb za organizacijo tovorne in potniške obalne plovbe na tem področju našega Jadrana dalj prepuščena »Splošnj plovbi« iz Pirana in »Jadrolinije« 2 Reke. Spričo naglega splošnega gospodarskega razvo-ja tega področja v zadnjih dveh, treh letih, pa se je pokazala potreba, da prevzame to skrb posebno specializirano podjetje. Za začetek prevzame »Obalna plovba — Koper« 14 tovornih in potniških iadij od »Splošne plovbe«, sčasoma pa še druge, tudi večje enote od JVM ln »Ja- drolinije«. Ze izdelani perspektivni plan razvoja novega podjetja daje jasno perspektivo, ki mu obeta lep napredek. V stanju izgradnje bo podjetje, dokler se organizacijsko ne utrdi. Ustanovitvena odločba predvideva, da bo to stanje trajalo do konca prihodnjega leta. F. M. St. 98 — 23. APRILA 1S58 / SLOVENSKI POROČEVALEC / lir. 8 2e pivi dan ja bilo poslanih kongresu 2562 pozdravnih brzojavk Malokateri in skoraj bi se lahko reklo, da (doslej noben dogodek ni tako globoko odjekni! Po vsej državi, kakor je odjeknil pričetek VII. kongresa ZKJ. To dokazujejo ne samo nešteti zborovanja po mestih in na podeželju, marveč tudi pozdravne brzojavke, ki neprestano prihajajo v Ljubljano iz vseh delov države. Včeraj do 18. ure je prispelo od raznih kolektivov in ustanov, garnizij JLA, osnovnih organizacij ZK, organizacij Ljudske mladine in Socialistične zveze; od jugoslovanskih diplomatskih zastopstev v tujini ln z jugoslovanskih ladij, ki plovejo po raznih morjih in oceanih, že nad 25S2 pozdravnih brzojavk. V vseh teh brzojavkah žele čim uspešnejše delo VII. kongresu ZKJ in poudarjajo zgodovinski pomen tega kongres, za nadaljnji razvoj Jugoslavije. V vojvodinskih mestih in vaseh so dočakali začetek VII. kongresa v svečanem razpoloženju. Z velikan zanimanjem spremljajo po radiu potek tega zgodovinskega zbora jugoslovanskih komunistov. V vseh večjih industrijskih kolektivih so delavci ob 10 dopoldne za kratek čas prekinil: delo ter se zbrali po tovarniških dvoranah in dvoriščih h kratkim zborovanjem, s katerih s-o poslal; pozdrave kongresu. V njih žele kongresu uspešno delo jn zagotavljajo, da bodo vložili vse sile za uresničitev sklepov, ki jih bo sprejel kongres. Tudi v Beogradu so bila včeraj dopoldne v raznih podjetjih številna zborovanja, na katerih so sekretarji osnovnih organizacij ZK. predsedniki delavskih svetov in sindikalnih podružnic govorili o pomenu VII. kongresa. Z zborovanj so poslali kon- ♦ •» » DA BI NASI BRALCI 5 J REDNO SPREMLJALI J ! POTEK VIJ. KONGRESA ; ♦ ZKJ, BO »SLOVENSKI S t POROČEVALEC« IZŠEL I TUBI V ČETRTEK. 24, APRILA. DNE mi Z S gl! 4 ika 30 din, z3 pru. ?.I.tri \ P o.la (in« telečje meso pa v Kc-:uru in Novem mestu. ?*> j? crlkup jajc. pr: K 7. na Cena na Ljubljana 10 14 11 Celje 9.50 12.50 11.50 Novo mesto 8.50 14 9 Nova Gorica 10 14 12 Koper 10 16 FIŽOL: Ljubljana 62 106 65 Celje M. Soboia 65 00 60 80 Nova Gorica 85 75 ZELJE: Ljubljana — 60 40 ČEBULA: Ljubljana 60 35 M. Sobota 60 Neva Gorica 40 50 JABOLKA: Ljubljana 160 120 Celje M. Sobota 100 130 120 115 OREHI: Celje 20 0 220 210 Nova Gorica 200 220 GOVEDO SREDNJE HVALITE :te*. Ljubljana 136 2S0 Celje 148 280 Nevo mesto 125 280 M. Sobota 120 260 Nova Gorica 118 270 Koper 140 300 TELETA: Ljubljana 192 360 Celje 190 320 Novo mesto 205 330 M. Sobota 175 295 Nova Gorica 205 330 Koper 215 350 PRASlCI: Ljubljana 220 440 Cel.ie 225 380 Novo inesto 220 420 M. Sobota 200 405 Nova Gorica 210 360 Koper 230 45» JAJCA: Ljubljana 14 16 Celje 12 14 Novo mesto li 13 M. Sobota 12 13 Nova Gorica 13 16 Koper 11 16 MLEKO: Ljubljana 25-50 31 Celje 25.50 36 M. Sobota 24.70 26 Nova Gorica 21 32 Koper 25 SUROVO MASLO 72 Ljubljana M. Sobota 440 640 570 f;o:t Nova Gorica 580 680 64 0 MED: Ljubljana 300 360 335 Nova Gorica 310 350 gre-su pozdravne brzojavke, v katerih izražajo prepričanje, da bodo pomenili sklepi kongresa pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju mednarodnega delavskega gibanja ter da bodo zgodovinskega pomena za nadaljnji razvoj in krepitev socialistične demokracije, delavskega samoupravljanja in za izboljšanje življenjske ravni. Ves čas kongresa se bodo nadaljevala podobna zborovanja tudi po manjših podjetjih ter po šolah. Ob tej priložnosti bodo tudi na svečan način sprejemali nove člane, zlasti iz vrst mladine. V Bosni in Hercegovini je vse v znamenju VII kongresa. Raz hiš plapolajo državne in partijske zastave. V vseh večjih industrijskih podjetjih so bila zborovanja, s katerih so delavci poslali pozdra\'e kongresu. Rudarji iz Kreke zagotavljajo v svoji pozdravni brzojavki, da bodo vedno nepokolebljivo sledili Zvezi komunistov in tovarišu Titu ne glede na vse težave. Podobne brzojavke so poslali tudi rudarji iz Banoviča. delavci tovarne sode in koksarne v Lukavcu, tovarne soli v Tuzli in mnogi drugi. Makedonija je dočakala VII. kongres v prazničnem razpoloženju. Mnoge osnovne organizacije ZK in SZDL so imele na večer prej in včeraj dopoldne svečane sestanke, na katerih so govorili o pomenu VII. kongresa. Delavci iz tovarn kakor tudi zadružniki s podeželja so poslali kongresu pozdravne brzojavke. j-etjih slavnostni zbori, na katerih so razpravljali o pomenu VII. kongresa. Danes bo veliko zborovanje v reški luki. Prebivalstvo z največjo pozornostjo spremlja potek kongresa ob radijskih sprejemnikih in zvočnikih, ki so nameščeni na javnih trgih in ulicah. Manifestacije ob severni meji Maribor, 22. apr. Maribor in vsa severna Slovenija v zastavah in slavnostnem razpoloženju spremljata potek VII. kongresa. 2e včeraj so bila v nekaterih večjih delovnih kolektivih manifestacijska zborovanja, ki so jih sklicale osnovne organizacije ZKS. Na njih so govorili o zgodovinskem pomenu VII. kongresa, o dosedanjem in bodočem programu ZKJ ter s pozdravnimi resolucijami želeli ude-' ležencem kongresa uspešno delo pri določanju smernic nadaljnjega razvoja socialistične demokracije. V Mariborski tekstilni tovarni se je zbralo nad 1500 delavcev, govorila pa je sekretarka tovarniškega komiteja Nada Kebri-čeva. V »Metalni« je govoril zbranim inž. Ljubo Robnik. Danes dopoldne so se zbrali prebivalci v Radljah ob Dravi na javnem zborovanju, kjer je dr. Alfonz Debeljak govoril o pomenu VII. kongresa, nato pa so zbrani poslali pozdravno brzojavko maršalu Titu in VII. kongresu. Podobno zborovanje je bilo sinoči v Vuzenici in v drugih obmejnih krajih. Danes glinice in aluminija v Kidričevem, Tovarne brusov, Delavnice železniških vozil in drugih kolektivov. jp. Zanimanje v radarskih revirjih Trbovlje, 22. apr. Radio je omogočil, da so poslušali slavnostni začetek VII. kongresa ZKJ tudi delovni kolektivi. V nekaterih podjetjih so se zbrali ob sprejemnikih že pred 10. uro. Govorili so o pomenu kongresa ter poslali pozdravne brzojavke, nato pa poslušali radijski prenos iz kongresne dvorane. Marsikje so delavci izrazili željo, da bi poslušali referat tovariša Tita ter se obvezali, da bodo izostanek od dela nadomestili pozneje. V kovinarski šoli v Trbovljah so sprejeli v ZK 11 mladincev, ki so se takoj sestali in poslali pozdravno pismo delegatom kongresa. Tudi nekatere druge organizacije ZKS pripravljajo sprejeme novih članov. S. Spored proslav v Domžalah Domžale, 22. apr. Tudi v Domžalah so se dostojno pripravili na počastitev ,VII. kongresa ZKJ. V ta namen je občinski odbor SZDL ob sodelovanju kulturnih in športnih organizacij (med njimi »Partizana«) pripravil pester kulturni spored, ki bo trajal od 22. do 28. t. m. Nastopila bodo kulturno-prosvetno društvo iz Radomelj, Svoboda iz Doba. mladinska zbora osnovne šole SE o NEDELJSKI TEKMI Z MADŽARI Sence na stadionu NEP Pretirane optimistične izjave naših nogometašev pred nastopom v Budimpešti niso bile na mestu. Le odkod in zakaj takšni samozavestni občutki? Morda zato, ker naši sosedje niso več v nekdanjem bleščečem sijaju ali kaj? Povrh tega so naši živeli v zmotnem prepričanju, da bo tekma prinesla rehabilitacijo jugoslovanskemu nogometu, pa čeprav ta dozdevno imenitna predstava ni imela posebnega pomena v mednarodnem merilu. Oh. Kako vse drugače je bilo topot v ogrskem glavnem mestu kakor pred dvema letoma, ko smo izbojevali s slavno Puskasovo četo nadvse časten remi — 2:2. Zdaj lahko živimo le še od sladkih spominov varljivega vnanjega bleska, ki naj bi ga obdržali vsaj mladi namestniki Mitiča. Bobe-ka. Horvata. Vukasa ... Vse iluzije so se razblinile v nič — na treh frontah poraženih do nog le najmlajšim je uspelo rešiti izgubljeno čast. Toda to je tako malo. da ne moremo biti zadovoljni. Ko smo gledali naše Igralce, posebno napadalce, ki so se vlekli kakor sence, nismo mogli verjeti, da je to izbrana jugoslovanska reprezentanca. V tolažbo smo iz istega mesta rajši obujali lepe spomine na tistih — 2:2 . . . Kje je Vukas. ki je s pretkanimi potezami blestel po krasni zeleni preprogi peštanske-ga stadiona in spravljal v obup čvrsto madžarsko obrambo, obenem pa zasenčil idola Puskasa in njegovega neločljivega kolega Kocsisa? Takih mojstrov je zelo. zelo malo. Naš nedeljski napadalni ansambel pa je bil reven, pa še kako! Saj nazadnje ne gre samo za poraz, temveč za prikazano igro, kakršno že dolgo ne. Naš napad ni bil sposoben, razen častne izjeme, niti enkrat ustvariti matne pozicije. Naši napa-padlci so se preveč obotavljali, zadrževal: žogo in tako omogo- čali nasprotniku, da je vselej pravočasno organiziral neprehod- no obrambo, ob kateri so se dosledno razbijale naše blede iluzije. Vse preveč slabega Je bilo na tem stadionu, da bi bilo še vredno izgubljati besede o naši ekipi. Kaj pa Madžari? Morda drži primerjava nekega novinarja, ki je dejal, da je madžarska enaj-storica brez Puskasa in Kocsisa podobna guljažu brez paprike. S Cziborjem na levem krilu je pomenila ta vigrana in udarna trojka nekoč resničen strah in trepet za slehernega vratarja. Toda tudi brez teh so Madžari še vedno profesorji v bučni areni. Njihova odlika je hitro osvajanje terena z menjavanjem mest in s streljanjem na gol z vseh količkaj ugodnejših položajev. O, da bi imeli krili, kakršna sta Sandor ln Fenyvesi — nadvse hitra in prodorna. Pa slavni Grosics — no, Krivokuča Je nalogo opravil prav dobro — ki mu naši napadalci niso dali možnosti, da bi 3e izkazal kaj več. Samo enkrat, v zadnjih minutah, je dokazal visoko kvaliteto. Silovit in izne-nadni Zebcev strel z glavo je ujel tako čudovito, da je nad 100.000 gledalcev za trenutek onemelo. Njegovo ime Je donelo po areni še potem, ko je zastor na odru * žalostnih dogodkov že zdavnaj padel. Maloštevilnim gledalcem iz Slovenije pa vzlic športni tegobi ni bilo žal tridnevnega izleta z udobnim Putnikovim avtobusom, s katerim so nam bili med drugim omogočeni ogledi obnavljajoče Budimpešte, nazajgrede še Gradza, da ne omenimo še drugih prijetnosti) ki jih lahko doživiš samo na dobro organizira- nem potovanju. St. L. 1 Odkup krompirja je znatnejši skoro na vseh področjih — delno i.u izvoz, delno za potrebe notranjega trga. Večje zanimanje je po vzročilo porast nabavne cene v Pomurju, kar velja ’ predvsem za kvalitetni in sortirani krompir. Od povrtnin prodaja trgovska mreža zelje iz Dalmacije, broko-le, pojavil n-e je tudi prvi grah. Z ostalo zeflesjavo je boljše založen kmečki trg. Na trgu z živino ni sprememb. V prvi polovici aprila so cene na drobno narasle za goveje meso v Celju, Kopru, Mariboru, Novem mestu in Trbovljah za 10 do mmmm mm* Strelska sekcija VII. gimnazije v Ljubljani je priredila v čast kongresa tekmovanje v streljanju z zračno puško za vse ljubljanske srednje šole. Med 34 mladinskimi in pionirskimi ekipami sta zasedli najboljši mesti vajenska šola kovinske stroke med mladinci in n gimnazija med pionirskimi ekipami. (M. T.) GORENJSKI LETALCI V NOVI SEZONI Dve dejavnosti razvijajo gorenjski letalci, in sicer v letalski šoli in razvijanju gospodarske aviacije za ta alpski center v Lescah. Več skrbi so doslej posvečali letalski šoli, v kateri je lani 76 -jadralcev izvedlo več kot 1500 poletov ter 37 padalcev več kFLEX« čisti vse madeže masti. olja. znoja itd »Flex« moraš imeti doma in na poti CE NEGUJEŠ SVOJE LICE z mastno kremo, potem zahtevai samo ULTRAGIN — šport kremo. Ni ena najcenejših. zato pa Je kvalitetno na višku! V.A vFČri i i <' A «A«-o 'pouxV.ous' P UT N I K SLOVENIJA .o&-o-e£čdL PRVOMAJSKI IZLET S POSEBNO LADJO PO SEVERNEM JADRANU od 1. do 3. maja. Odhod iz Ljubljane 1. maja s posebnim vlakom ob 3. uri. Na izletu ogled zgodovinskih znamenitosti starega mesta PULE, dvodnevno bivanje na MALEM LOŠINJU in večurni postanek na RABU. Cena 3.950 dinarjev, v ce-n; so vračunani vsi stroški izleta vključno prehrana in prenočišča. Sindikalne organizacije! Omogočite Vašim članom, da praznujejo letošnji prvi maj na PRIJETNEM IN ZANIMIVEM PUTNIKOVEM IZLETU S POSEBNO LADJO PO SEVERNEM JADRANU! Prijavite se še danes v poslovalnici PUTNIKA SLOVENIJA, kjer boste dobili tud-; ostala potrebna pojasnila v zvezi z izletom. GLEDALIŠČA Sreda, 23. aprila ob 20.30: Willia-m Shakespeare »Ukročena trmoglavka«. Izven in za podeželje. (Katarina Duša Počkajeva.) (Vstopnice so že v prodaji.) Četrtek. 24. aprila, ob 20.30: Ber-tolt Brecht »Svejk v drugi svetovni vojni«. Izven in za podeželje. Vstopnice so že v prodaji. Drama SNG kupi knjige Kreftove »Velike puntarije«. Prosimo, oddajte knjige v tajništvu Drame v dopoldanskih urah. Našli smo zlato zapestnico. 'Dobite jo v tajništvu Drame. PIVOVARNA UNION LJUBLJANA zaposli takoj pet nekvalificiranih delavcev 2164-R POSLOVNE PROSTORE za svoje predstavništvo v. Ljubljani, Išče zagrebška tovarna. V poštev pride tudi souporaba poslovnih prostorov. Ponudbe pod šifro »POSLOVNI PROSTORI« v ogl. odd. 2149-R Najraznovrstnejše in najnovejše proizvode jugoslovanske obrti, opremo za moderno stanovanje in sodobno pohištvo, razstavo obrtnega podmladka, razstavo slaščičarske umetnosti in obrtne fotografije ter proizvode domače dejavnosti boste videli na L mednarodnem sejmu obrti v Jugoslaviji OBIŠČITE BEOGRAJSKI SEJEM OD 26. APRILA DO 5. MAJA kjer vas bo prijetno presenetila največja Razstava modernih plastik na prostem naših priznanih umetnikov. Ne ’ vabite, da b0 od 26. aprila naprej vsak dan ob 18. In 20. uri Mednarodni festival mode. Sodelovale bodo znane nodne hiše iz Jugoslavije. Cehoslovaške, Madžarske. Francije ir, Italije — Izkoristite 25-odstotm popust na železnici in rečnih ladjah, ob času prvomaj skih praznikih pa \veekend karte s 50-odstotnim po-' -stom. 2135-R Verdi Rudol- nocojšnjega baletnega večera v Operi Je jrz tehničnih razlogov spremenjen. V prvem delu večera bomo izvajali Chopinov balet »Silfide«, drugi del pa izpopulnjujejo trije stavki iz Rozinove Simfonije, ki so v koreografij! povezani pod skupnim naslovom »Triptihon«. Balet »Silfide« dirigira Ciril Cvetko, glasbeno vodstvo premiere »TnLptiho-na« pa ima Bogo Leskovic. MESTNO GLEDALIŠČE v Ljubljani — Gledališka pasaža Sreda. 23. aprila, ob 20.30: Nušič »Dr.« Izven. Četrtek, 24. aprila, ob 20.30: Rat-tigan »Globoko sinje morje«. Izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestn! dom Sreda, 23. aprila ob 20.30: A. Koren »Ambasador«, veseloigra. — Red D Vstopnice tudi v pro-daji. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Levstikov trg št. 2 Sreda. 23. aprila ob 20.30: Frane Milčinski »Zvezdica zaspanka«. Četrtek, 24. aprila, ob 17: L. No-vv — v. Taufer- »Mojca in živali«. Ob 20.30 Oscar Wilde »Srečni princ«. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE v Ljubljani, Komenskega 12 Sreda, 23. aprila, ob 20,30: Hans Tietnayer »Mladost pred sodiščem«. Četrtek, 24. aprila ob 20.30: Jerzy Lutovvski »Dužuma služba«. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju Sreda. 23 aprila ob 20: Radovan Gobec: »Planinska roža«. Izven Četrtek 24. aprila ob 20: »Vzrok«. Premiera. Uprizoritev študentov Dijaškega doma v Kranju. Izven. NARODNO GLEDALIŠČE v Mariboru Sreda. 23. aprila ob 19.30: Verdi »Aida«. Red LMS-2. Četrtek. 24. aprila ob 14.30: Maug-ham »Zakonska matematika«. Red LMS-4. Neka: sedežev v prodaji s 50”/o popustom. Ob 19.30: Smetana »Prodana nevesta«. Red A. Nekaj sedežev v prodaji. PRIMORSKE PRIREDITVE v Kopru Gostovanje Ljudskega gledališča iz Celja: Sreda, 23. aprila v Piranu: Djuro Kislinger: »Na slepem tiru« — ob 20. Četrtek. 24. aprila v Izoli: Djuro Kislinger »Na slepem tiru« ob 20. KONCERTI Partizanski invalidski pevski zbor priredi 23. aprila ob 20.30 koncert partizanskih pesmi Jugoslovanskih narodov v dvorani Slov. filharmonije. Dirigent prof. Radovan Gobec, spremljava — Janez Kuhar, solisti — Bogdana Stritarjeva. Polde Črnigoj. Jože Gašperšič. Vstopnice so v prodaji v Biroju ta informacije nasproti kongresnih prostorov na Titovi c. in pr! blagajni slovenske filharmonije. K Srednja glasbena šola v Ljubljani bo priredila v počastitev Vil. kongresa ZKJ dne 24. aprila ob 20. ur; v velikj dvorani Slovenske filharmonije koncertni nastop solistov in orkestra. Nastopijo: Marija Kocijančič — klavir. Nevenka Rovan — violina; Marko Munih — klavir; Olga Skalar — violina. 'Izvajali bodo dela: Mozarta. Sibeliusa. Škerjanca tn Čajkovskega. Solistične točke spremlja orkester Srednje glasbene šole pod vodstvom dirigenta prof. Vinka Šušteršiča, K BEETHOVNOVA DEVETA SIMFONIJA v petek, 25. aprila, in v ponedeljek, 28. aprila, obakrat ob 20.30. Dirigent dr. FABIEN SE-VITZKV solisti NADA VTDMAR- bogdama stritarje-MIRO BRAJNIK in ZDRAVKO KOVAČ. Opozarjamo na izredna koncerta, ki bosta pod vodstvom enega najbolj znanih ameriških dirigentov. Vstopnice od 360 do 600 dinarjev pri dnevni blagajni. Abonent) Slovenske filharmonije in Koncertne direkcije ter skupine izven Ljubljane (glasbene in druge šole, sindikati itd.) imajo popust. Brljave sprejema uprava Slovenske filharmonije. K MONSTRE KONCERT združenih pihalnih godb LM in JLA (150 godbenikov) bo v Križankah v četrtek, 24.aprila, ob 20.30. SPORED: Weber: Oberon, uvertura; Beethoven: V. simfonija; Friedman: Slovanska rapsodija in Gotovac: Kolo iz opere »Ero«. Dirigenta: Rudolf Starič -in Jože Brun. Vstopnina 50 dinarjev. Prodaja vstopnic na dan koncerta od 10. ure dalje ori blagajni v Križankah. ZAHVALE RADIO SPORED ZA SREDO Poročila: 5.05, 6.00, 7.90, 8.00, 13.00, 15.00, 19.30, 22.00, 22.55. 5.00—8.00 Pisan glasben-, spored; 6.40—6.45 Naš jedilnik; 8.05 Narodni motivi v skladbah Rubina in Simonitija — V. Rubin: Suita na makedonske teme — R. Simoniti: Potrkan ples; 8.25 »Zaori pesem borbe in zmage . . .« (pesmi jugoslovanskih partizanov); 9.00 Predvideno za prenos VIL kongresa ZKJ; 13.15 S pesmijo in plesom po naši domovini; 14.05 Radijska šol a za srednjo stopnjo (ponovitev): Naš velikan; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Rezervirano za reportaže s kongresa; 15.40 Avgust Cesarec: Divji kostanj: 16.00 Predvideno za prenos VIT. kongresa ZKJ; 19.30 Radijski dnevnik: 20.00 Opera Petra Konjovičfl »Koštana« — Izvajajo solisti, zbor in orkester beograjske opere — Dirigent: Krešimir Baranovič: 22.15 Rezervirano za reportaže s VU. kongresa ZKJ: 22.40 Melodije za lahko noč; 23.00 23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). TELEVIZIJSKI PROGRAM SREDA. 23. aprila 20.00 TV dnevnik: 20.15 Kratek film: »Dan oddiha«; 20.30 Dokumentarni film: »Železna vrata« (Djerdjap); 20.45 »Šveik« češki celovečerni umetruški film RAZPISI RAZPIS Na podlagi 89. čl. uredbe o ustanavljanju pod j. in obrtov razpisujemo mesto upravnika Mizarske zadruge Ljubljana-Vič. Ljubljana, Postojnska 58. Pogoji; kvalifikacija mojstra oziroma visokokvalificiranega delavca mizarske stroke in primerna praksa. Prošnje kolkovane z državno takso 180 dinarjev in občinsko tajkso 95 dinarjev z življenjepisom predložite do 30. aprila občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana-Vič, Trg mladinskih delovnih brigad štev. 7. Komisija za imenovanje in odstavitev direktorjev gospodarskih organizacij pri občanskemu ljudskemu "odboru Ljubljana-Vič. R RAZPIS RAZPISNA KOMISIJA Narodne in univerzitetne knjižnice razpisuje mesto knjižničarja. Pogoj: popolna srednja šola ln znanje francoščine. Prošnio vložite do 6 mala 1958 PREDAVANJA Društvo ekonomistov v Ljubljani priredi v četrtek, dne 24. aprila 1958, ob 17. urj v Trgovinski zbornici v Ljubljani, Beethovnova 10, javno predava,nne tovariša dr. Leona Jerovca, šefa oddelka za organizacijo dela in produktivnost Pri Tekstilnem Inštitutu o temi: »Organizacijske in ekonomske komponente avtomatizacije«. Dotrpel le naš ljubljeni brat IVAN GABER Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 23. aprila 1958, ob 16. uri iz Zal Jakobove mrliške vežice. 2alujoče družine Subert Jožica z možem, Marjanca Papež z možem ter ostalo sorodstvo. Ljubljana. 22 aprila 1958 SPLOŠNO gradbeno podjete »STAVBENIK« — Celje s obrati steklarstvo, mizarstvo in pleskarstvo čestita vsem delovnim kolektivom za praznik — 1. MAJ. Za nadaljnje sodelovanje se priporoča kolektiv. 2115-R Ob smrti našega dragega očeta in deda JANEZA SKUBICI se zahvaljujemo vsem za Iskrene Izraze sožalja in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se čč. duhovščini in vsem darovalcem cvetja. — Vsem prisrčna hvala 2alujoče družine Jezeršek-Zalokar, Ločniker Ljubljana, 22. aprila 1958. Sporočamo žalostno vest, da je po daljši in hudi bolezni umrl naš uslužbenec Karl Kos dentist Pogreb zaslužnega pokojnika bo v sredo, dne -.'-i aprila ob 15.30 z Zal. Uprava in sindikalna podružnica Zdravstvenega doma Ljubljana-Centei ZAHVALA Ob smrti našega brata mr. ph. AVGUŠTINA ISKRE se prisrčno zahvaljujemo primariju bolnišnice dr. Fleisu. zdravniku dr. Lorgerju in dr. Majhnu, ki so ga vestno in požrtvovalno zdravil; in mu lajšali zadnje trenutke življenja. Nadalje se zahvaljujemo Farmacevtskemu društvu Slovenije za plemeniti dar v korist študentov farmacije v njegov spornih, nato vsem organizacijam in društvom v Podčetrtku, šolski uprav; in učencem, prijateljem in znancem ter vsem prebivalcem Podčetrtka, ki so našega dragega pokojnika spremili k večnemu počitku ter okrasili njegovo kirsto s cvetjem tn venci Užaloščena rodbina ZAHVALA Ob smrt.; našega ljubljenega strička FRANCA ROZINE soboslikarskega mojstra v Litiji, se najiskreneje zahvaljujemo duhovščini, obema govornikoma za tople poslovilne besede, pevcem, darovalcem cvetia in vsem številnim prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: ZAHVALA Vsem. kd so našega ljubljenega očeta FRANCA ZAVRŠNIKA spremljali na zadnji noti. Iskrena hvala. Posebno zahvalo smo dolžni prim. dr. Flajsu, dr. Sevšku iz Celja. dir. Ločniškarju in dr. Homanu za izredno požrtvovalnost v času njegove bolezni. Žalujoča hčerka Anica z možem in sinčkom Vransko ?1 nori la 1958 UMRLI Sporočamo žalostno vest, da nas Je nenadoma zapustila naša draga mama. sestra in teta ROZALIJA ŠKEDELJ vdova Pokopali smo jo v ponedeljek, f/j-JB-prala, ob 16. uri na pokopališču v Uršnih Selih. Žalujoče družine: Kapler ln Arh -- MALI OGLASI CEMENTNINAR za dela v delavnici dobi takoj zaposlitev pri Z. Suč. Ljubljana, Savlje 2. SOBOSLIKARSKEGA in pleskarskega pomočnika samo kvalificiranega, pomožnega delavca in vajenca sprejme Janežič, Vodovodna c. 76. Ljubljana. 864S-1 UPOKOJENKA, katera bi hotela opravljati sama nekaj ur dnevno gospodinjstvo dobi svojo sobo ln brezplačno hrano. Naslov v ogl. odd. 8632-1 PRIDNO ZENO z lastnim prenočiščem potrebujem za pomoč v gospodinjstvu vsak dan od 7. do 15. ure Nudim hrano ln 5900 din mesečne plače. Levstikova ulica 7-n, desno. 8633-1 NATAKARICO sprejmemo za 1. maj tn za ob nedeljah. Gostilna »Triglav«. Šišenska 48 8627-1 KOMBINIRAN BEL OTROŠKI VOZIČEK zelo dobro ohranjen Je naprodaj. Kalaš Majde Vr-•hovnikove ul. 12-1 (bloki) 8655-4 DOBRO GOVEJE SENO prodam. Poljanska c. 51. 8649-4 KUHINJSKA OPRAVA, lepa nova in tridelna sobna omara na oreh pleskana je ugodno naprodaj. Ogled: Zaloška 6 — pleskarstvo. 8648-4 KOMPLETNEGA KLANGA prodam Pismene ponudbe pod »Klang« v ogl. odd. 8647-4 MODERNA SPALNICA, kuhinja, kavč. vse novo. naprodaj zaradi selitve. Cena je zelo ugodna Ogled popoldne. Naslov v ogl Odd. 8639-4 ZAZIDLJIVO PARCELO prodam Kozarje 105. 8653-7 ZA VSELJIVO STANOVANJE dam posojilo ali ga kupim. Jarc. Svetosavska 26. 8650-7 OPREMLJENO SOBO v centru iščem. Odsoten sem od 8. — 20 Plačam visoko najemnino Ponudbe v ogl odd. pod »Visoka najemnina« 8631-9 PROSIM NAJDITELJA ženskega visokega semiš čevlja, da ga vrne prott nagradi. Prešivalnlca. Cesta na Loko 37 a. 8638-10 ŽENSKA ZAPESTNA URA je bila izgubljena 21. a,j?rila od Inštituta LZS Ljubljana, Celovška c. 258 do Trate. Poštenega najditelja prosim, da jo odda pri vratarju Inštituta LZS 8836-19 BELEŽKO (notes) sem izgubil 21 aprila. Prosim najditelja, da sporoči naslov ali vme proti nagradi. Gaberšnik. Strossma-jerjeva 4. 8634-10 ZLATA VERIŽICA je bila najdena Naslov v ogl. odd 8630-10 MOTORNO KOLO GUZZI 500 ccm dobro, s prikolico, registrirano proda po ugodni ceni Kunc Stanko. Dol Logatec 8606-4 PORAVNALNO ln debelinsko skobelni mizarski stroj prodam. Kočevar Jože, Prebold 61 8584-4 VRTNO GARNITURO sestoječo se ;z miz in stolov za gostinske namene kupi uprava Narodnega doma. Dol. Logatec. 8604-5 STANOVANJE V LJUBLJANI, tud; nedograjeno kupi ali dogradi na svoje stroške industrijsko podjetje. Ponudbe pošljite v ogl odd pod »Ljubljana«. R 1136-9 150.906 brezobrestnega posojila nudim tistemu, ki ml odstopi enosobno stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Cimpreje«. 8104-9 NEOPREMLJENO SOBO potrebujem. Dam visoko nagrado. Ponudbe pod »Cimpreje« v ogl. odd. , 1958-9 KDOR MI PRESKRBI opremljeno ali neopremljeno sobo dobi nagrado. Naslov v ogl. odd 8817-9 PRAZNO. OPREMLJENO SOBO ali kabinet potrebujem Dam visoko nagrado. Ponudbe pod »A-15« v ogl. odd. 1958-9 POTNIKI NA GLAVNI CESTI Trst — Reka POZOR! Gostilna »Žabnik« v Obrovem vam v vsakem času solidno postreže z izvrstno istrsko kapljico in domačimi Jedili. Obiščite nas. Ob praznovanju 1. maja čestitamo vsem cenjenim gostom in domačinom. 8132-11 USLUŽBENKA s primerno izobrazbo za mezdno ali finančno knjigovodstvo dobi zaposlitev v tekstilni tovarni v Ljubljani Naslov v ogl. odd. fR 1195-1 2 KLJUČAVNIČARJA. ki imata veselje za priučitev za tkalskega mojstra dobita zaposlitev v tekstilni tovarni v Ljubil ani Naslov v od. odd. R 1194-1 TRAKTORISTA za traktor »Fer-guson« sprejme takoj Kmetijsko posestvo Zadobrova. Ljubljana — Polje. Sams-ko stanovanje je preskrbljeno. Javite se osebno ali pismeno na gornji naslov. R 1193-1 PLETILNI STROJ 10-80 brezhiben. prodam. Naslov v ogl. odd 8128-4 KMETIJSKA ZADRUGA LESE pošta Brezje. Gorenjsko, sprejme takoj računovodjo. Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Samsko stanovanje je zagotovljeno. R 1190-1 KMETIJSKA ZADRUGA Ribno pri Bledu sprejme dva pastirja enega za nižinski pašnik s pričetkom 6. 5. do 21. 10 1958. dru- gega pa za planino s pričetkom 10. 6. do 29. 9. 1958. Starost ni važna. Lahko sta tudi upokojenca. Plača in ostalo po dogovoru. Ponudbe do 30. 4. 1958. PPDJETJE V CENTRU Ljubljane išče blagajnika in pomožno moč za knjigovodstvo. Nastop službe takoj! Naslov v ogl. odd. 8657-1 KRAVO prodam. Stibelnik. Kor. Bela. 8658-4 MONTAŽNO HIŠO z dvema ali večimi dvosobnimi komfortnimi stanovanji kupi Staniča za praktičnu nastavu i oglede Veterinarske fakultete v Krnjači. Beograd. Podjetja, ki se bavljo z izdelavo takšnih obiektov. naj pošljejo svoje ponudbe z natančnim opisom prostorov, časom. ki je potreben za izročitev in vrednost; objekta. Podjetja lahko priložijo tudi svoje posebne predloge. Ponudbe spre-iemamo do 15 maja 1958 R 1149-1 MALO POSESTVO v okolici Celja vzamem v najem. Naslov SF Celje. S660-1 NOVEJŠA STAVBA s stanovanj skim prostorom, takoj vseljivo električna razsvetljava, rodu. v vrtom in vinogradom pri No vem mestu Je poceni naprodaj Ponudbe podružnici Slovenske ga poročevalca v Novem mesti: pod »Rabim denar«. 8659-1 NISEM PLAČNICA nobenih dolgov svojega moža Navršnika Ivana, Kavče 31. Velenje. Na-vršnik Štefka. Kavče 31. Velenje. R 1192-11 PREKLICUJEM ŽALITVE. ki sem jih izrekla proti 2!tko Francu iz Slavine in se mu zahvaljujem. da je odstopi! od tožbe. Nadoh Tvana. gosood!n1a Slavina 6. R 1191-11 70«/, DRV IN PREMOGA prihranite, če uporabljate Bešeničev patent samogrelec,-ki ga lahko postavite na vsako peč ali štedilnik. Z njim lahko popolnoma brezplačno segrejete Vašo sobo. Samogrelec lahko kupite v vsaki trgovini z železnino v Sloveniji. »Peč» zanatska meta-lopreradjivačka radnja Rijeka Kvaternikova 36 R 1188-1 SPORED ZA SREDO KINO »UNION«: zaprto! KINO »KOMUNA«: italijanski film »ŽELEZNICAH«. Igrata Ple-tro Germi in Silvija KošCin.a. Predstave ob 15, 17, 19 in 33.15. Ob 10. matineja istega filma. KINO »SLOGA«: od 14. do 24. ure non-stop »PROGRAM KRATKIH FILMOV«, sestavljen iz domačih kratkih filmov: FN 16, Obzornik št. 7, Grafika človeku, Drvar, Praznovanje kamna. V senci magije. Ptice prihajajo, Pa strašno bi bilo, Peter Dobrovič in Dan odmora. Ob 10 matineja Istega programa. »KINO VIC«: poljska filmska ko- medija »KLOBUK GOSPODA ANATOLA«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21 Ob 10 matineja istega filma. Posebni dodatek: »IZVOLITEV PREDSEDNIKA REPUBLIKE«. »KINO SISKA«: ameriški barvni vistavision film »GORA«. Igrata Spencer Tracy ln Robert Wag-ner Tednik F. N. 16. Predstave ob 15. 17,' 19 in 21. Ob 10. matineja istega filma. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih razen v Slogi od 9. do 11. ure in od 14 dalje, v Slogi-pa od 9 do D in od 13 dalje. MLADINSKI KINO »LM«. Kotnikova 8: Zaprto. •TRIGLAV«: amer. barvni clne- mascope film »PIKNIK«, brez tednika. V gl. vlogi: Wllliam Holden in Kirn Novak. Predstave ob 16. 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 15. dalje. Danes zadnjikrat. •LITOSTROJ«: amer. barvni film »WEEKEND V VALDORFU«, ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. ŠENTVID »SVOBODA«: nemški film »LUC LJUBEZNI«, ob 17. in 19, uri. GUNCLJE: ameriški film »RE- VOLVERAS« ob 17. in 19. VEVČE: mehiški film »MEHIKA V PESMI«. ČRNUČE: ameriški film »VZHODNO ZAPADNA STRAN«, ob 19.30. DOMŽALE: ameriški barvni film «SKRIVNOSTNO MOČVIRJE«, ob 18. in 20. KAMNIK »DOM«; francosko-av-strijsk) barvni film »BEL AMI«. DUPLICA: ameriški film »GOSPA MINTVER«. ob 20. BLED; italijanski film »SLEPO DEKLE IZ SORENTE«, ob 17. in 20. uri. NOVO MESTO »KRKA«: ameriški film »ONSTRAN GOZDA«. ČRNOMELJ: italijanski barvni film »SCAMPOLO« ob 20. KRANJ »STORZlC«: premiera ameriškega barvnega cinema-scopskega filma s stereofonskim zvokom »TRIJE ZA REVIJO«, ob 16. 18. in 20. KRANJ »SVOBODA«: francoski film »PODZEMLJE PARIZA«. Ob 19. url. RADOVLJICA: Jugoslovenskl film »NASA POTA SE RAZHAJAJO« ob 17.30 in 20. IESENICE »RADIO«: ameriški film »OBSOJENEC«. ob 13. in 20. uri. JESENICE »PLAVŽ«: Zaprto. ŽIROVNICA: ameriški barvni film »MOZ IZ KOLORADA«, ob 19.30. DOVJE: jiaponski barvni film »VRATA PEKLA«, ob 19. MURSKA SOBOTA: ob 17.30 in 20. nemški film »STOTNIK IN NJEGOV JUNAK«. PTUJ: ameriški film »K A PTT A N Zlaodnb ln osvežujoče učinkuje P € D f S A L za kopanje hotečih in vnetih nog Lekarne-parfumerije. Dežurna lekarna: •» Studenci* — Gorkega ul. 18. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 8.00—8.C5 Domače ve- sti; 8.05—8.15 Objave in reklame; 8.15—9.00 Pester spored solisfltčne In ansambelske glasbe; 9.00—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Loubljana: 17.no—17.10 Domača poročila: 17.10—17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 17.30— 17.40 Domači pesniku im pisatelji: Janez Švajncer: Rumena rokavica, črtica; 17.40—10.00 Domači napevi; 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Liubljana Delovni kolektiv tovorne JARŠE Domžale želi za t. MAJ vsem svojim cenjenim odjemalcem, poslovnim prijateljem in vsem delovnim kolektivom naše socialistične domovine mnogo novih uspehov. PRIPOROČAMO KAŠE PRIZNANE LANENE IN POLLANENE TKANINE. 2480-R mm VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOViNE IU PREBIVALSTVU OBČINE DOMŽALE NAJISKRENEJE ČESTITAMO K MEDNARODNEMU PRAZNIKU 1. MAJU 1958. — ŽELIMO, DA BI GA PRAZNOVALI V SREČI IN ZADOVOLJSTVU IN DA BI NAM BIL VZPOD BUDA ZA NOVE DELOVNE USPEHE. HKRATI POZDRAVLJAMO DELE ©ATE KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE. ■■■■■■■■ Zadružna hranilnica in posojilnica UUBUANA, Miklošičeva cesta 4 opravlja vse bančne posle za lem* tl Jake zadruge, kmetijska posestva in podjetja. — Zbira in upravlja vso sklade kmetijskih gospodarskih organizacij. Hranilne vloge obrestuje po 5% in Izdaja hranilnike za mladinsko Stednjo. Organizira šol s ko-mladinsko štednjo. Jamči za varnost bi tajno9t hranilnih vlog. VSEM SVOJIM KOMITENTOM 2 E LIMO SREČNO PRAZNOVANJE 1. MAJA. — PO ZDtRAVXJAMO TUDI DELEGATE Vit KONGRESA ZK JUGOSLAVIJE. 2570-B. Saturnus TOVARNA KOVINSKE EMBALAŽE — LJUBLJANA PROIZVAJA: Reenovretno pločevinasto embadažo za pre-hnanbeno, kemično in farmacevtsko industrijo. Artikle široke potrošnje. Dele za avtomobile in bicikle. Blektroitoplotne aparate. Li/tografiirane plošče in eloksArane napisne ploščic«. VSEM DELOVNIM KOLEKTI-. VOM ŽELIMO VESELO PRAZNOVANJE 1. MAJA. HKRATI POZDRAVLJAMO DELEGATE KONGRESA ZKJ. 24&4-R Ljubljana želi vsem svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem srečno praznovanje 1. MAJA Hkrati pozdravljamo delegate Vil. kongresa ZKJ HKRATI POZDRAVLJAMO DELEGATE KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE. 2455-R Pozdrav OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZRO OBČINSKI ODBOR ZVVI OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR RK LITIJA delegatom VIL kongresa ZKJ UMIllllHIHMHimillllllllllHlHIItHHHIllllllUllllIlHIHIIIIHI ii-ii m irniii»»w»mimnKiiiimniinMmtmnKr™mimitOTfmmmimunM)iiM Tovarna kovčkov in usnjenih Izdelkov Nudimo v»e vrste izdelkov iMn]tirw kovčke, kovčk« iz lepenka, aktovke, DOMŽALE Hotnice, denarnice, rokavice itd. Delovni kolektiv čestita veem delovnim kolektivom In vsemu delovnemu ljudstvu la največji delavski praznik 1. MAJ 1958 2481-R Kolektivi industrijskih, obrtnih In ostalih podjetij: MLINSKA INDUSTRIJA DOMŽALE »MLINOSTROJ« Tovarna mlinskih strojev DOMŽALE- STUDA KAROSERIJSKA DELAVNICA VIR-DOMŽALE ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA DOMŽALE Podjetje »MESO8 DOMŽALE REMONTNO PODJETJE DOMŽALE Slaščičarna »BISTRICA« DOMŽALE KMETIJSKO POSESTVO DOMŽALE PAPIRNICA KOLICEVO-DOMZALE TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA DOMŽALE OBRTNO AVTOLIČARSKA, TAPETNIŠKA IN SEDLARSKA DELAVNICA DOMŽALE GOSTINSKO PODJETJE z obratoma: Restavracija »PRI POŠTI« in BUFFE DOMŽALE Trg. podjetje »PLANINA« DOMŽALE »NAŠA KNJIGA« DOMŽALE ČEVLJARSKA DELAVNICA DOMŽALE GRADBENEGA PODJETJA DOMŽALE čestita za 1. MAJ prarnik dela vsemu delovnemu ljudstvu. 2482-H Delovni kolektiv Tovarne klobukov, slamnikov in konfekcije UNIVERSALE D O M 2 A L E iskreno čestita za praznik dela 1. maj vsem delovnim kolektivom. 2483-H OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZRO OBČINSKI ODBOR ZVVI OBČINSKI ODBOR RK USNJARSKA SOLA DOM 2 A L E OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI KOMITE LMS DOMŽALE Tople čestitke pošiljamo vsem kolektivom in ostalim delovnim ljudem za delavski praznik 1. MfiJ 1958 in jim želimo mnogo uspehov pri njihovih delovnih naporih. ' H / suomtm poeocevslec j *•»-». «« diŽAicfca i mt - —— ' ' ' - ■ —— —■ ■ . i - ■— ■ i Med borci u litrske osvobodilne vojske §% ■ ■ || g iv* I* ® * J*0#CUliWOOD Posredovalec Murpny v alžirski vojni orpe redkokdaj se dogaja, da Skušal sem preprečiti, da bi - francoska. On je morda edl- se, da so se Američani spet za- tev Severne Afrike m to je za gjMSI Le redkokdaj se dogaja, da bi francoski vojaki in oficirji, če niso Alžirci ali pa legionarji, zbežali na stran alžirske armade. V teh primerih gre le za posameznike, ki so jih pretresli PISE: VLADO STOPAH zločini, storjeni na ukaz njihovih nadrejenih. To je na primer napravil narednik francoske amade Noel Favreliere. Helikopier se je vrnil prazen Moj polk, pripoveduje Fav-reliere, osma kolonialna pa- Alžirci zasovražili Francijo, katero so nekoč ljubili. Jaz sem — ameriška, živ dokaz, da niso vsi Francozi Francozi v kolonialisti im da niso vsi padalci SS. Tako je narednik Favreliere zavrgel rdečo beretfko, simbol kolonializma. Drugi pravijo: ameriška V Sa-kiet SLdl Jusefu so imeli ranjenci to prednost, da so biili na tuniškem azemiju. Poanoč je bila takoj organizirana. Obi- skovalec bolnišnice ranjenih v Sakietu je zabeležil tale razgovor: — Kaj se je zgodilo dečku, ki leži? Francoski vojaki peljejo zvezanega alžirskega ujetnika v helikopter. Po'kratkem poletu se helikopter vrača prazen... dalsfka (rdeče beretke) je ope- — Oslepel je. Nikoli več ne riral južno od Tebese. Zjutraj bo videl. so čete nagnale vse civiliste na _ Iq ti_ mali> kdo ti je na_ kup pri vodnjakih. Opisali so pravU %(> na roki? jih kot »sumljive osebe« m mi _ _ . w ukazali, naj jih stražim. Prisi- ~ Boinicar-jca. lili smo -jih, da so nosili na . - Hotel sem vedeti, kdo te ramenih težke kamne. »Tako *e ra^11l v n> o? jih boste laže nadzorovali,* mi ~f?ta a; ' — Kje si bil tedaj? je rekel kapetan. Jaz sem moral stražiti dva zapornika. Eden od njiju je imel izredno dolgo črno brado in imel trideset let, drugi pa dvajset. Popoldne je bradatega ujetnika helikopter odpeljal v smeri Tebese. Toda po kratkem poletu nad nekim hribom se je helikopter vrnil v taborišče brez ujetnika. Malo kasneje sem vprašal kapetana, kaj namerava napraviti z osumljenci in preostalim zapornikom. Odgovoril mi je: »Osumljence bomo izpustili, zapornika pa borno v gozdu zatolkli.« Ali naj bi bil postal udeležen pri zločinu ter se dva meseca kasneje vrnil v Francijo? Ponoči sva z Mohamedom Salahom. tako je bilo jetniku ime, odšla iz taborišča. Sedem dni sva potrebovala, da sva prispela do alžirske armade. Po poti nama je pomagalo prebivalstvo. Nekega civilista so francoski vojaki ubili, ker so pred njegovim šotorom našli najine sledi. Alžirski vojaki some zelo lepo sprejeli. Med njimi se zavedam. da služim pravi Franciji. Odhajal sem iz šole. — Si ti videl letala? — Sem. Čigava so bila? — Francoska. Mali ranjeni dečko je dejal ni, ki tak© misli. Drugi pravijo tekli k politiki uspavanja. Mislimo, da bi odločen pritisk alžirski vojni Angloameričanov na Francijo uporabljajo ameriško orožje. Z lahko privedel tudi do spre-amteriškimi bombniki bombar- memb v 'njeni severnoafriški dirajo vasi. Posledice niso Iz- politiki in vrnil perspektivo ostale. Borci obtožujejo Arne- miru, temu delu sveta, ričane. VPRAŠANJE: Nekatere dele- Seveda je treba razlikovati gacije menijo, da ste zaradi zunanjepolitične poglede vodil- sprejema dobrih uslug izgubili »ih ljudi FLTJ in poglede novo priložnost, da bi alžirski skromnega boirca alžirske voj- problem postavili pred Var- ske, ki ne more razumeti fines nosrtni svet. Kaj mislite o tem? mednarodne diplomaltske ,igre. ODGOVOR: Mi se niismo od- Borci gledajo na probleme rekli zahtevi za sklicanje iz-takole: pri nas je okupator redne skupščine OZN v bližnji (oni Francoze imenujejo oku- prihodnosti. Res pa je, da mo-patorje). Okupatorji nas tolče- ramo upoštevati tudi razvoj jo z ameriškim orožjem, ki jim misije dobrih uslug z ozirom ga ZDA dobavljajo brez pre- na dejstvo, da je alžirski pro- s tank a. ZDA torej pomagajo blem v okviru sevemoafriške- nadSiim sovražnikom, ga. Toda, £e se bo misija kon- Memda so vsaj stokrat posta- čala z neuspehom, se bomo vr-vlli eno in isto vprašanje: »Po- nili na našo akcijo in zahtevali jasnite mi, zakaj ZDA pomaga- sklicanje izredne skupščine, jo Francozom? Saj so močnejše od Francije. Če bi Američa- NadZOTStVO mejd ni rekli: čujte Vi, ta.m v Pa- VPRAŠANJE: V ameriškem rižu, nehajte ubijati te Alži-rce, , i sl. n mnogo pišejo o možnosti, ali... bi bilo ^ vojne konec. da Ham.marskjold poslal Amerika itega ni rekla. Amen- opazoval.ee OZN za nadziranje ka je pro-ti naši revoluciji.« meje med Tunizijo in Alžirijo-To stališče alžirskih borcev ni bil to morda dejanski se je naglo spremenilo, ko so j francoske diplomacije, ko slišali za misijo »dobrih uslug«. je sprejela Murphyjevo misijo? Ta misija je vzplamtela upanje ODGOVOR: Mi bomo z zado-v alžirskih vrstah. »Na® spo-pad vol j st v O'm sprejeli posredova-s Francijo, so govorili komiisaii- nje generalnega sekretarja v ji borcem, postaja mednarodni sporu s Francijo. Toda bodimo problem. Amerika je prevzela j0,gleni! Smatramo, da bi moral vlogo posredovalca.« Upraviče- i-, ^ njegov prvi korak, kakor rto ali ne so Muirphyjevo misi- smo ga £e veokrat prosili, da jo raszumeli in tolmačili kot jzvede resolucijo zadnje Gene-pritisk Amerike na Fiancijo, da ralne skupščine, ter da se je pobi^ sprejela miroljubno rešitev -in-?,- v spodbujanju Francije na alžirskega vprašanja. pogaijnja s FLN. Pogajanja naj Na četnih sestankih so borci bi bila s posredovanjem tuni— govoirili: »Morda vojna ne bo ško-mairoških dobrih uslug. Ta več dolgo trajala.« Take misli resolucija je edina zakonita »o se pojavile po dolgem času. osnova za akcije Združenih na- . rodov v Severni Afriki. Če je »Politika Uspavanja« £e treba vsiliti neko nadzor-Medtem ko so po oddaljenih stvo, potem bi to moralo biti prostranstvih Alžira mnogo sa- nadzorstvo nad tem, kako fran-njarili o vlogi Murphvja in nje- coske sile izkoriščajo Tunizijo govi dobri volji, so najvidnejši kot svoje oporišče protti alžir-predstavniki FLN gledali na skl vojski. Govori se o palestin-misijo s precej več zadržano- skem premirju. Smešno vzpo-siti. V tem pogledu je zelo za- rejanje! Mi nismo v vojni s Tu-nimiv razgovor z alžirskim nizi j o in ves sivet ve, da konec predstavnikom FLN pri OZN koncev mi hočemo izbrisati to M’Hamedom Jazidom. mejo, ki ne bi imela nobenega VPRAŠANJE-; Zelo site zadir- smisla v združeni Seveimi Žani do misije dobrih uslug. Afriki. Kakšno je dejansko stališče VPRAŠANJE: Nekateri kriti- FLN do tega problema? zirajo diplomacijo Severnoafri- ODGOVOR: Trudimo se, da čanov, ki se, kakor pravijo, ne ne bi storili ničesar, kar bi ško- premakne z mesta, ker kakor dovalo Tuniziji v* njenem spo- se zdi, ignorira francosko-ame-ru s Francijo. Razume se, mi riško zavezništvo in sanjari o smo previdni. Naša previdnost spremembi ameriške politike v izhaja iz velikih izkušenj, ki korist alžirske neodvisnosti, jih imamo o zahodni politiki do Kaj mislite o tem? Severne Afrike. Zdi se, da se ODGOVOR; Ni mogoče reči, \Vashingjton bolj želi izogniti da stojimo na mestu. Od lam-problemu kakor pa, da bi za- skega oktobra smo napravili vzel določeno stališče. Bojimo velik korak na poti za združi- Ameriški in britanski posredovalec Murphy in Beeley v razgovoru s tuniškim predsednikom Burgibo tev Severne Afrike in to je za nas bistveno. Mi poznamo stvarnost franeosko-ameriškega zavezništva. Zaradi tega smo šli tako daleč, da smo pred ameriškim javnim mnenjem, odkrito povedati, da smo .tehnično, če ne tudi politično in ideološko v vojni z ZDA. Posojilo 625 milijonov dolarjev, odobreno Franciji, je podaljšalo vojno v Severni Afriki in izvleklo Francijo iz resnih gospodarskih težav. V zadnjih letih so ZDA stalno popuščale Franciji. V času zadnjih razprav o Alžiriji v Generalni skupščini se je naše »delo v kuloarjih« bolj spopadalo z namerami ameriške delegacije kakor francoske. Ml smo razkrinkavali, in bomo še, vsako podporo, ki jo Zahod nudi Franciji v njeni vojni v Severni Afriki. Sklenili smo, da' ne bomo izgubili nobene možnosti za materialno in finančno pomoč nezahodmih držav. Naša dežela je v vojni, v kateri -so diplomatske poteze šele drugorazrednega pomena. To pomeni, da nam minimum političnega realizma nalaga dolžnost, da odrežemo francoski kolonializem od njegovih zahodnih zaveznikov. Mi računamo na razvoj ameriškega javnega mnenja, ki bi lahko privedel do spremembe uradne politike Washingtona. Enim simpatije, drugim podporo VPRAŠANJE: Vi site spravili ameriške dopisnike v smeh, ko ste izjavili, da Amerika daje svoje simpatije Severini Afriki, svojo podporo pa Franciji. Ali to pomeni, da vi zavračate vsako možnost spremembe v ameriški politiki? ODGOVOR: Nikakor. Kakor sem vam že dejal, mi iskreno mislimo, da je možna sprememba ameriške politike. Tak razvoj bi lahko koristil ZDA in zahodnemu svetu. VPRAŠANJE: Toda kaj bo naredila FLN, če teh sprememb ne bo? Kako se bo usmerila? ODGOVOR: Če ZDA ne bodo prisilile Francije, da bi s pogajanji rešila severnoafriški problem, nam ostane samo perspektiva vojne in samo vojne. Tedaj ne bomo odklanjali nobenih zvez. VPRAŠANJE: Vi trmasto zagovarjate stališče, da bi ZDA marale izvajati pritisk na Francijo* Ali ne mislite, da bi ameriško posredovanje izzvalo internacionalizacijo francoisko-severnoafriškega spora? Ali ne bi bila to sprememba vaše linije, ki je doslej obstajala v zahtevi direktnih pogajanj s Francijo? ODGOVOR: Treba je delati razliko med internacionalizacijo problema in internacionalno rešitvijo. Vojna v Severni Afriki je sedaj internacionalizirana. Povzroča skrbi mednarodnim ustanovam. Naš spor s Francijo je sod smodnika, ki ga poizna vsaka država. Ko govorimo o ameriškem pritisku na Francijo, ne mislimo na mednarodno rešitev. Ta pritisk bi moral biti v tem, da bi se Francija pogajala z nami s pomočjo tuniško-maroških dobrih uslug, kakor je bilo določeno v zadnji resoluciji OZN. Mi smo se pripravljeni pogajati s Francijo. Mi ne kažemo nobene nespravljivosti. Privolili smo v to, da razpravljamo na osnovi resolucije, ki jo je francoski zunanji minister Pineau označil kot francosko zmago-Kaj naj storimo več? (Nadaljevanje jutri) RIŠEi MlUl MUSTER* 17C- Z roba jase je ( i dogodek opazoval Pierrot. Olajšano Je zavzdihnil in se skril nazaj v gozd. Vitka vrba pa je pokleknila in se nagnila nad prepad. Bush McTaggart je izginil. Padel je kot velika klada in jezerce se je zgrnilo nad njim s pljuskom, kot da bi se zmagoslavno smejalo. V Nepeesi je kar igralo od maščevalnega zadovoljstva. m -• .: •••; - -. --- k-v \ " - mn 179. Ko se je McTaggart dvignil na površino, je začel s sunkovitimi zamahi plavati proti bregu. Pogledal je navzgor in opazil Nepeesin obraz, uokvirjen v prelepe kite, ki so se spustile nizko čez rob prepada. Porogljivo ga je gledala. Se vedno ga je hitela zmerjati: »Surovež, žival!- in metala proti njemu vejice in kamenčke. 180. Ko je McTaggart priplaval do brega, je Nepeesa odšla. Stekla je čez jaso in padla očetu v objem. Razburjeno je dihala in se veselo smejala. --Dala sem mu odgovor, ki ga zasluži, oče! Ohladil se je v jezercu!- 2e se mu je iztrgala iz rok in izginila v gozdu. Pierrot ni pohitel za njo. -Gromska strela!- je vzkliknil in se nasmejal. Mokri lasje so mu padli na čelo. Popravil si jih. je, a so mu takoj spet padli nazaj. Zatorej jih je pustil pri miru in si leno pretegnil ramena. »Ne greš v vodo?« »Za zdaj ne. Kje je Felek?« »Ostal je na onem bregu, ker je tam močnejše sonce. Prej ogoriš.« »Zakaj si se pa potem vrnil?« »Jaz? Hotel sem se porazgovoriti s tabo.« Szretter je dalj časa molčal. Ravnodušno, nekoliko zaspano je gledal vsevdilj isto sinje, brezoblačno nebo. Kosi v rakitovju so žvižgali na moč glasno. »Poslušam,« je rekel nazadnje. Al ek je sedel poleg njega, skrčil kolena, naslonil glavo nanje in jih oberoč objel. »Kdaj se imaš sestati s tistim človekom?« »S katerim človekom?« »Saj veš, s tistim zavoljo orožja.« »Ah, to! To ni tvoja skrb. Sam opravim.« »Misliš?« »Celo prepričan sem.« »Potlej se pa motiš, zakaj to bova opravljala skupaj.« »S tabo?« »Z mano?« »Prosim te. V domišljiji lahko počneš, kar se ti poljubi. In končajva- že to, če ti je prav?« »Rad. Ce ti je le pogodu. Ampak...« »Še ampak?« »Name odslej nikar več ne računaj. To ti odkrito povem. Da ne bo kakih nesporazumov.« »Hvala ti za odkritost.« »Ni za kaj! Rajši si čestitaj na sposobnosti. V dvanajstih urah izgubiti od štirih ljudi tri, to nikakor ni slabo.« Szretter je silovito planil, bled, s spremenjenim obrazom. Alek ga je pogledal s porogljivim nasmeškom. »Samo prosim te, Jurek, nikar ne počenjaj neumnosti. Prihrani svoje finte za druge. Zelo dobre so, ali name ne vplivajo.« - Trenutek še je zdelo, da bo Jurij vzrojil. Vendar pa se je obvladal in se znova zleknil po trav,’ »Kaj pravzaprav hočeš?« »Ničesar nočem.« »Zahtevam.« »O, čedalje lepše!« »Saj.« »A ti je toliko za besede?« . »V tem primeru da.« »Naj bo! Kaj torej zahtevaš, kakor praviš?« »Poslušaj, od včeraj se je naš položaj spremenil. Bilo nas je pet, ostali smo trije. To je premalo. Sleparija. To je treba čimprej spremeniti. Sedaj imamo nekaj denarja, orožje...« »Nimamo ga še.« »A ga bomo imeli. Mora na>s biti več.« »Recimo. Torej?« »Ti boš organiziral eno petorico, jaz drugo. Z enakimi pravicami.« »Recimo. In dalje?« »Dalje? Vse naše delovanje bomo vskladili. Midva bova dispozicijski center. Ostali bodo — izvrševalci. Če gre za našo akcijo, moramo predvsem spraviti skupaj veliko denarja. Vseeno, kako. Kakor koli. Denar mora biti. Organizirala bova dva normalna tajna vojaška oddelka. Iz takihle zadev nastanejo velike reči. Boš videli« Szretter se je obrnil na bok in si z roko podprl glavo. »Nič novega si nisi izmislil.« »Vem.« »Ponavljaš moje zamisli.« »Seveda. Ampak ti si hotel voditi vse sam. A meni to ni všeč.« »Od kdaj?« »Od začetka.« »In gotovo hočeš, da ti takoj odgovorim?« »Ne, ne takoj. Počakal bom. Recimo, čez četrt ure. Medtem odplavam k Felku in se vrnem čez četrt ure. Premisli ta čas.« ■ Szretter ga je spremljal z očmi. Hodil je nalahko, z deškimi koraki. Njegove preveč razpotegnjene noge so bile od zadaj videti še daljše in še bolj suhe. Ob bregu se je ozrl na Jurija in se nagajivo nasmehnil. »Pa nikar se ne jezi, stari!« je zaklical. »Jeza škoduje lepoti.« * Szretter se je zleknil vznak. Spet je imel nad seboj vedro, brezglasno nebo. Toda sonce se je pomaknilo nekoliko više in bleščeča svetloba mu je začela tlepiti oči. »Zatorej je zaprl veke. Segreti zrak se je tresel od rahlega brenčanja muh. V rakitovju je kratko zažvižgal kos. Utihnil je. Od daleč se mu je odzval drugi. Spomladi in poleti ob praznikih popoldne, začenši od štirih, petih, so se po običaju zgrinjale množice ljudi v Balabanovviczevo kavarno. Balabanowicz je že leta in leta slovel zaradi odlične ledene kave in imenitnega sladoleda. Med okupacijo je bila kavarna, prav tako kakor »Monopol«, dostopna edinole Nemcem in šele sedaj, odkar so pred nekaj dnevi odprli poletno verando, je spet dobila svojo predvojna podobo, tolikanj značilno za začetek -Drevoreda tretjega maja* onEvnivis LD KOLEDAR Torek, 22. aprila: Leonida XXX Ne današnji dan lota 1870 se je rodil VJad&mir Iljič Lenin. Vse svoje življenje je posvetil delu za ljudstvo, xi ga je carski režim v Husiji nečloveško zatiral. Zaradi stalnega preganjanja je odšel leta 1900 v tujino, kjer je svoje revolucionarno delo nadaljeval. Po petih letih Izgnanstva se riie Lenin vrnil v domovino, da bi neposredno vodil revolucionarno gibanje. Pod njegovim vodstvom je rusko delovno ljudstvo oktobra leta 1917 v veliki socialistični revoluciji izbojev?-'o zmago. * NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20.— 7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IV PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom BEŽIGRAD: dr. Orel Vladimir, Titova 7L tel. 32-380. Zdravstveni dom SISKA: dr. Gašoerlin Janez, Černetova 3L tel. 22-331. Zdravstveni dom VIC: dr Štrukelj Milan, Prešernova l-rn, tel. 21-797. V odsotnosti zdravnika kličite tel. 20-497. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska 31. od 8.— 14. ure, tel. 21-797. Zdravstveni dom CENTER: dr. Pupis Hubert. Miklošičeva 24, tel. 39-151. Za otroke do 7 let starosti kličite od 7. do 20. ure, tel. 39-151. Zdravstveni dom MOSTE: dr. Petek Anton, Titova 29-b tel. 32-700. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. Zdravstveni dom RUDNIK: dr Krejii Fedor, Privoz 18. tel. 20-767. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 28-500. V soboto dežurna služba že od 18. ure dalje. Vaši materialni ali časovni_ poro: vam morda ne dopuščajo zdravljenja v zdravilišču. Z majhnimi stroški lahko doma zdravite bolezni jeter, žolča, že-. odca in črevesja, čire, zaprtje, hcmeroide z rogaškim »DONAT« -.Telcem. Bajcu Ladotu za uspešno opravljeni šoferski izpit. Čestitamo kolegi! Planinsko društvo Ljubljana— matica priredi 1. maja skupinski zlet na Sedmera jezera. Prijave do 27- ajprila. Planinsko društvo Ljubljana- matica priredi 26. aprila skupin- tki izlet na Lisco. Prijave do pet- ka- Filatelistični klub Ljubljana vabi članstvo na udeležitev pogreba pokojnega tovariša Antona Sterleta, soustanovitelja in večletnega odbornika kluba. Vabi odbor. Geografsko društvo Slovenije vabi na diskusijski sestanek Odseka za znanstveno delo. ki bo v TC-rek, 22. aprila 1958, ob 19.30. v prostorih Geografskega inštituta na Univerzi. Dr Cene Malovrh bo poročal o problemih ekonomske geografije in ekonomike prostora. PARP-G1N T je najuspešnejše sredstvo pri gnojnih procesih v ustni votlini- Nudijo ga lekarne in drogerije. najnovejše: HRANILNO n ČISTILNO MLEKO KOLLVIVOOD za nego polti nudijo drogerije. Po dolgem, težkem trpljenju nas ,ie za vedno zapustila naša ljubljena mama, hčerka in t-.-itr MILA POHAR roj. Kolenc Pogreb drage pokojnice bo v torek, 22. tega meseca ob 16. na Mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: hčerka Lenka, oma, sestra Štefka z družino, brat Ivan z družino ter ostalo sorodstvo. Celje, 21. aprila 1958. ORIGINAL ULTRAGIN — šport kremo dobiš v vseh .parfumerijah Ta krema te ne bo razočarala. MEDEN, POSLOVALNICA MIKLOŠIČEVA 30. 'Privoščite svojim otrokom CEBELNT MED, vir zdravja, energije in skladnega telesnega razvoja. »FLEX« slovi za čiščenje mastnih madežev in ga lahko kupiš v vseh trgovinah, k: prodajajo milo. Paz; na znamko »FLEX«. ,.Vou>. V:oas' KLINICNO PREIZKUSE v O KREMO! GLEDALIŠČA D RAJNI A Torek, 22. aprila, ob 20.30: Euge-ne Gladstone 0*Neill »Dolgega dneva potovanje v noč«. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Sreda, 23. aprila ob 20.30: william Shakespeare »UkroČelna, ■trmoglavka«. Izven in za podeželje. (Katarina Duša Počkajeva.) (Vstopnice so že v prodaji.) V petek, 25. aprila, bo v Drami premiera »Ane Karenine« Leva Nikolajeviča Tolstoja. Avtor dramatizacije je dramaturški kolegij MHAT pod vo-dstvom N. D- Volkova. Ljubljansko uprizoritev režijsko pripravlja kot gost Bal-bina Battelino-Baranovičeva, scenograf je Vladimir Rijavec, kostumograf pa Mija Jarčeva. Naslovno vlogo igra Sava Severjeva Karenina Stane Potokar, Vron-skega Boris Kralj, v ostalih vlogah pa nastopa ves dramski ar-sambel. — Začetek premiere ob 20.3« OPERA Torek, 22. aprila ob 20.30: Wagner »Večni mornar«. Gostuje Drago Bernardlč. član zagrebške Opere. Sreda, 23. aprila ob 20.30: Baletni večer: Marjan Kozina »Tripti- hon«. Bojan Adamič »Naše ljubljeno mesto«. Premiera. Prodaja vstopnic za vse dramske in operne predstave, ki bodo v počastitev VII. kongresa izven abonmaja, bo pri dnevni bla- gajnl v Operi vsak dan od 11. do 13. ure ih od 17. do 19. ure ter pol ure pred pričetkom predstav. Začetek vseh predstav bo izjemo-ma ob 20.30. Pia in Pino Mlakar sta^ kot ko-reo«rafa in režiserja večera pripravila novo baletno premiero v Operi: Marjana Kozine »Triptihom« in Bojana Adamiča »Naše ljubljeno mesto«. V »Triptihomu«., ki je povzet po treh stavkfih Ko-zinove Simfonije: Ilova gora, Padlim in Bela krajina, .so Združene tri koreografske vizije, ki ponazarja/jo notranjo podobo upora proti zavojevalcu, žalosti za žrtvami; in naposled pomladnega prebujenja zemlfle in ljudi. »Naše ljubljeno mesto« pa je iz drobnih zunanjih prizorov sestavljen mozaik ».rvo utripajočega, mesta. Glasba je ljubezniva in ritmična in nudi zato plesalcem mnogo možnosti za razmah, izživljanje in tu in tam tudi komične poudarke. Pri uprizoritvi sodelujejo vsi solist-; in baletni zbor naše Opere, glasbeno vodstvo večera ima dirigent Bogo Leskovic, inscenacijo je zasnoval akademski kipar Jakob Savi n šok, kostume pa akademski slikar kostumov Alen- Za vedno je dcftrpela naša ljuba, draga žena in mama B02IČ LJUDMILA Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 22. apirila 1958, ob 15. uri. Žalujoči: mož in otroci. ka Bartl-Serševa. .t-remvera bo v sredo, 23. aprila, v počastitev VH. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Začetek predstave ob 20.30. MESTNO GLEDALIŠČE v Ljubljani Torek. 22. aprila ob 20.30: Dtlrren-matt »Obisk stare gospe«. Izven. Zadnjič. Sreda, 23. aprila ob 20.30: Nušič »Dr«. Izven. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE v Ljubljani — Križanke Torek, 22. aprila ob 20.30: Platon-Sovre »Poslednji dnevi Šokirata«. Vstopnice so na razpolago od 10. do 12. in dve ur; pred začetkom pri gledališki blagajni. Rezervacije na tel. 22-011. Šentjakobsko gledališče Mestni dom Sreda, 23. aprila ob 20.30: A. Koren »Ambasador«, veseloigra. — Red D. Vstopnice tudi v prodaji. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Levstikov trg št. 2 Torek, 22. aprila ob 20.30: Oscar Wilde »Srečni princ«. Sreda, 23. aprila ob 20.30: Frane Milčinski »Zvezdica zaspanka«. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE v Ljubljani, Komenskega 12 Torek, 22. aprila ob 20,30: Jerzy Lutovvski »Dežurna služba«. Sreda, 23. aprila, ob 20,30: Hans Tiemayer »Mladost pred sodiščem«. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju Sreda, 23. aprila ob 20: Radovan Gobec: »Planinska roža«. Izven. NARODNO GLEDALIŠČE v Mariboru Torek, 22. aprila ob 20: Shaw »Pygmalion«. Gostovanje v Slovenjem Gradcu. PRIMORSKE PRIREDITVE v Kopru Gostovanje Ljudskega gledališča iz Celja: . Torek 22. aprila v Ilirski Bistrici: Djuro Kislinger »Na slepem tiru«, ob 20. Sreda, 23. aprila v Piranu: Djuro Kislinger: »Na slepem tiru« — ob 20 KONCERTI Velika kulturna akademija študentskih skupin bo v počastitev VH. kongresa ZKJ dne 22. apu-ila 1958 ob 20.30 v veliki dvorani Slovenske filharmonije. — Nastopili bodo slušatelji igralske akaderm-je in atodemije za glasbo, aka- demski oktet, folklorna skupina »France Marolt«, zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec« in akademski pevski zbor »Tone Tomšič«. Vstopnice so v predprodaji pri blagajni Slovenske filharmonije od 16. aprila 1958 dalje. K MONSTRE KONCERT združenih pihalnih godb LM in JLA (159 godbenikov) bo v Križankah v četrtek, 24- aprila ob 20.30. Spored: Weber: Oberon, uvertura: Beethoven: V. simfonijJa; Friedman: Slovanska rapsodija in Gotovac: Kolo iz opere »Ero«. Dirigenta: Rudolf Starič in Jože Brun. Vstopnina 50 dinarjev. Prodaja vstopnic na dan koncerta od 10. ure dalje pri blagajni v Kri- zankah. PREDAVANJA Planinsko društvo Ljubljana-matica priredi 24. aprila ob 20. uiri v Domu železničarjev predavanje tov. Kambiča »Po Italijii« z barvnimi diapozitivi. — Predprodaja vstopnic je v pisarni. P Sporočamo žalostno vest, da je umrla tovarišica Cecilija Mazovec članica SZDL in ZB, sodelavka narodno-osvobodil-nega pokreta ter mati otrok borcev in aktivistov Izrekamo iskreno sožalje. OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB PRODAMO: DVA BOBNASTA SUSlLNA STROJA DVA ŠIROKA FULARDA DVA OZKA FULARDA OKROGLI EGALIZIRNI STROJ MERILNO DUBLIRNI STROJ PREDGREVAC VODE (EKONOMAJZAR) KRIŽNO-NAVIJALNI STROJ Cena po dogovoru. Ogled strojev je možen vsak delavnik od 6.—14. ure. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič RAZPIS Po sklepu 1. rednega zasedanja delavskega sveta podjetja »INDUPLAPTI« JARŠE in na osnovi člena 7 temeljnega zakona o štipendijah razpisujemo štipendijo za stomatologa na medincinski fakulteti Po podeljevanju štipendije imajo prednost otroci, katerih starši so pri nas zaposleni in pa sirote iz NOB. Višina štipendije je določena z odlokom o višini štipendij, Ur. 1. FLRJ štev. 33-1955. Prošnje pošljite do 30. IV. podpisani komisiji. Komisija za štipendije pri podjetju »INDUPLATI«, Jarše, p. Domžale. 2136-R K ' A Z P I S . Komisija za usl/užhenske Zodcve pn občanskem ljudskem od/boru Slovenska Bistrica razpisuj e na podlagi 33., 36. in 37. člena Zakona o javnih usilužbencih delovna mesta v' upravi občinskega Ijifiid&kega odbora Slovenska Bistrica. V od-dedku za finance: 1. Referenta za družbeni plan 2. Finančnega ‘inšpektorj a V oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve: 3. Referenta gospodarsko planiranje dn analize 4. Delovnega inšpektorja 5. Kmetijskega inšpektorja 6. Gradbenega inšpektorja 7. Tržnega inšpektorja- 8. Pisarniškega uslužbenca V odseku za notranje zadeve: 9. Sefa odseka V sanitarnem inšpektoratu: 10. Sanitarnega inšpetkitorj a V krajevnem uradu Pragersko: 11. Sefa krajevnega urada V raznih oddelkih: 12. 3 strojepiske Za delovna mesta pod zap. štev. 1. 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 9 zahtevamo najmanj srednjo strokovno izobrazbo in ustrezno [prakso. Za delovno mesto pod zap. štev. 10 zahtevamo visoko strokovno izobrazbo.- Za delovna mesta pod zap. št. 8 in 12 zahtevamo nižjo strokovno izobrazbo. Za delovna mesta- pod. zap. štev. 11 zahtevamo nižjo strokovno izobrazbo. najmanj petletno prakso am izpit za matičarja* Za vsa delovna mesta je določena plača po zakonu o javnih uslužbencih in naj višja ustrezna položajna plača. Razpis bo zaključen s 25. majem 1958. Pravilno kolkovane ponudbe, iz katerih mora biti razVMna šolska in strokovna izobrazba ter potek dosedanjega službovanja, naslovite na Komisijo za uslužbenske zadeve občinske?^ lUidskega odbora Slovensko TELEVIZIJSKI FROGKAM TOREK, 22. aprila 29.00 TV dnevnik; 20..15 Donče-vič: »Pismo materi v Zagorje«, TV adaptacija; 20.30 Film »Pre-spa«; 20.45 Miletič-Boldin: »vizi- je«, balet; 21.15 »Kanal«, • poljski celovečerni umetniški film. ZAHVALE ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našega dragega moža, očeta in brata KARLA ROBINIKA na njegovi zadnji poti, mu daro- vali cvetje, prisrčna hvala. Posebej se zahvaljujemo zdravniku dr. Leb-ingerju za njegov nesebični trud, društvu lovcev za lepe poslovilne besede, gasilcem in godbenikom ter pevskemu zboru. Žalujoča družina Rob in ek in ostali. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta im starega očeta PETRA PREBILA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in vsem. ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in c vetij-e ter za vsa izražena sožalja, posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Rudiju Pavlimu, ki mu je s po-žrtvovalLnosfcjio lajšal njegovo bol. Žalujoča žena 'im hčerka z družino. MARIBOR p UT H I K t I A UMRLI Umrla je naša dobra ljubljena mama MAKIJA STRUMBEU iz Iške Loke pri Igu Pogreb bo v torek ob 16. url na Igu. . Žalujoči: sinovi, hčerhe, vnulcl- nje in vnuki. Iška Loka, Ljubljana, Barber-ton, Garson Canada. RADIO SPORED ZA TOREK Pooročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 13.(H), 15.00, 19.30, 22.00, 22.55. 5.00—8.0-0 Dobro jutro! Cpisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30 —6.40 Reiklacne; 6.40—6.45 Naš jedilnik; 8.05 Koncert pihalne godbe JLA, dirigent Jože Brun - 9.00 »Rdeči prapori vihrajo . . .» (pesmi borbe, svobode in dela); 10.00 Predvideno za prenos otvoritve VII. kongresa ZKJ; 23.15 Glasbena medigra; 13.30 »S to pesmijo Smo zmagovali« (poje Invalidski pevski zbor); 14.00 Nastop folklornih ansamblov »Kolo«, »Taneč« in »France Marolt«; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Rezervirano za reportaže s kongresa; 15.40 Na Sutjeski grrob do groba; 16.00 Predvideno za prenos zasedanja VH. Kongresa ZKJ 19.00 Lahka glasba; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Koncert primorskega akademskega zbora »Vinko Vodopivec« p. v. Antona Nanuta;; 20.30 Radijska igra — Ivan Potrč, prir. Herbert Grtm: Zločin (zadnja pot dveh revolucionarjev). V glavnih vlogah Stane Sever. Branko Miklavc in Vladimir Skrbinšek. Režija: Miirč Kragelj; 21.22 Veliki zabavni orkestri igrajo za razvedrilo; 22.15 Rezervirano za reportažo s VH. Kongresa ZKJ; 22.40 Zabavne melodije; 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). Torek, 22. aprila Dežurna lekarna: »Pri gradu«. Partizanska c. 1. RADIO SPORED ZA TOREK 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8.15—8.35 Domače napeve izvajajo Dravski flesarji in Pohorski fantje, pojeta Sonja in Milan; 8.35-14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte!; 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročifla; 17.10—17.30 Zabavna glasba; 17.30—18.00 Med našimi pevci in godci: 18.00—23.00 Prenos sporeda Radiia Liuhljana. MALI OGLASI KVALIFICIRANO NATAKARICO sprejme gostilna »Rri Mraku« Ljubljana, Rimska 4. Nast-op po možnosti l. maja. S590-1 FRIZERSKO POMOČNICO sprejmemo v stalno službo. Naslov v ogl. odd. S588-1 PEKARNA NOVO MESTO sprejme takoj štiri kvalificirane pekovske pomočnike. (Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe (pošljite na gornji naslov. MATERIALNEGA KNJIGOVODJO sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Po-goj: ustrezna strokovna izobrazba in praksa v industrijskih, podjetjih. Mogoč je ,takojšnji nastop. Naslov v ogl. odd. K 11S1-1 RADIO ZA VOLKSWAGEN 25.003 din. škattje za kontne kartica, registratorje po 100 'din, namizno .pisarniško svetilko in japonsko okrasno veliko vazo pripravno za izložbo prodamo. Ogled: Ljubljana, Mestni trg 17. R 1165-4 DOBRO OHRANJEN MOPED Co- libri 50 con prevožene km. kupim. Stanje in ceno navedite v ponudibi na Avtomoto. .društvo Kamnik. 3600-5 STARE RABLJENE PISALNE MIZE kupimo. Ponudbo pošljite KoVinski industriji Ig pri Ljublj ami. RU72-5 KUPIM: Slovensko italijanski slovar — novejši: Italijansko vaidinico Grad: Slovnico .staro- slovanskega cerkvenega jezika Hamm; Pastoralno psihologijo in Psihologijo dela — Trstenjak Naslov v upravi. 8393-5 KOMFORTNO 2 stanovanjsko hišo izven skupnosti v Ljubljani, 2 min. od tramvaja zamenjam za leipo enodružinsko hišo z vrtom in sadovnjakom. V poštev pridibjo kraji od Medvod do Jesenic. Lahko nudim 2'/: sobno komfortno stanovanje v centru Maribora. Pismene ponudbe pod »Ugodna zamenjava« v ogl. odd. 8598-7 PARCELE za gradnjo malih hišic, zazidljive, tiik Smartinske ceste .prodam. Ravnik. Beme-kerjeva 22. 8595-7 STANOVANJE nudim pošteni osebi, ki bi mi v dopoldanskem času pazila otroke. Naslov v ogl. odd. 8607-9 POSOJILO dam za sobo v Ljubljani. Naslov' v ogl. odd. 8599-9 NEOPREMLJENO SOBO potrebujem. Dam visoko nagrado. Ponudbe pod »Clmpreje« v ogl. odd. 1958-9 PRAZNO, OPREMLJENO SOBO ali kabinet potrebujem. Dam visoko nagrado. Ponudbe pod »A-15« v ogl. odd. 1958-9 DOZIMETER št. 10103 (predmet je je aluminijast v obliki nalivnega peresa) sem izgubil pri Tro-mostovju dne 18. IV. ob 14. uri. Poštenega najditelja prosim, da ga odda proti nagradi v ogl. odd. 8589-10 RABLJENA MOTORNA KOLESA vseh vrst lahko dobite po izredno ugodnih cenah pri tvrdki »Universal Imioex«. Trst-Trieste, Via Cellini 2-H. 8020-11 ZENSKO, tudi upokojenko, ki bi pazila na odetnega otroka od 7.—2. ure, potrebujem. Naslov v ogl. odd. 8615-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — pridno, pošteno, lahko začetnico sprejmem takoj ali s 1. majem. Plača, dobra. Kolodvorska 8, pritličje. 8621-1 ZDRAVSTVENA POSTAJA Dobrovo v Brdih razpisuje delovno mesto: medicinske sestre za patronažno službo in bolničarke za splošno ajrahul aruto. Nastop službe takoj. Za podrobnejša pojasnila se obrnite na ZP I>o- brovo v Brdih. R 1184-1 Cp slovenski POROČEVALEC sprejme moškega in žensko za delo v eScsipeditu. Ponudbe sprejemamo do 30. 4. 1958 v sekretariatu. GOSTINSKO PODJETJE PIVKA proda naslednja osnovna sredstva: 2 express-apa; nam bil,o vseeno, katera enota j© na vrsti: legionarji, kolonialne čete ali rekruti. Najprimernejše noči za pobeg so tiste, ko se stražarji opijanijo. Tako smo počasi ugotovili slabe točke stražarjev in o tem obvestili pet ali šest j etnifcov. 13. julija ob osmih zjutraj so nas postrelili na dvorišču. Direktor taborišča nam je prebral telegram generalnega rezidenta Laeosta, s katerim je ukazal izpustitev iz tabarišča nekaterih zapornikov: starcev, otrok in bolnikov. Pomilostitev je bila v zvozi s 14. julijem, francoskim narodnim praznikom. Moja premestitev Dve ur,i kasneje so me obvestili. da me bodo poslali drugam- Bilo mi je popolnoma jasno, kaj te besede pomenijo. Uprava taborišča je zasumila, da vodim med uporniki ilegalno organizacijo in je podpisala mojo smrtno obsodbo. V sporazumu s svojimi prijatelji sem se odločil, da bom pobegnil. Trije jetniki naj bi me bili spremili. DobiLi smo se pri $ »TEDENSKA TRIBUNA« • v Ljubljani že y sredo ROVIGO — Okrog 3000 hektarov obdelane zemlje na področju delte reke Pad je popravljeno. Delavci so se vso noč trudili, da bi zajezili vodo. ki je na širini 80 m predrla nasip. Iz poplavljenega področja so evakuirali 600 ljudi. CATANIA — Iz severovzhodnega kraterja vuhkana »Etne«, naj večjega aktivnega vulkana v Evropi, še vedno teče žareča lava. Doslej je pritekla že 2,5 km proti staremu polju lave. Erupcija se je začela pred dvema dnevoma. Strokovnjaki pa menijo, da za vasi, ki leže na področju Etne, ni nevarnosti. KALKUTA — V bližini Can-dragoreje v Indiji se je na reki Gang prevrnil čoln, ki je prevažal potnike. Menijo, -la se je utopilo 17 ljudi, 23 potnikov pa so rešili. 1VASHINGTON — Menijo, da da bo ameriško letalstvo konec tedna poskusilo izstreliti raketo z dosegom 5000 milj v vsemdrje. To bi bila začetna-faza programa v okviru, katerega bi morala raketa doseči Luno. Poskus bodo napravili verjetno v poskusnem centru za iztrelke v Cape Ca-naveralu. Predstavnik obrambnega ministrstva pa je pri tem poudaril, da za sedaj nimajo načrtov za iztrelitev rakete na Luno. Kakor se je zvedelo, bo ra keta sestavljena iz štirih balističnih izstrelkov srednjega dosega in dela rakete »Van-guard«, ki jo je izumila mornarica. Bela hiša je pretekli mesec sporočila, da se pripravijo za »raziskovanje Lune« ter uporabijo raketne objekte, s katerimi bodo raziskali vsemirje v bližini Lune. 175. Da, smehljala se mu je, čeprav se ga je bala. Njegov obraz se ji še nikoli ni zdel tako hudoben in grd, kakor v tistih trenutkih. Preden je mogla spregovoriti, se ji je približal, ji z dlanmi objel obraz in zaril grobe prste v njene svilene lase. »Ka Sakahet!« je zaklical. »-Tvoj oče mi je dejal, da mi boš sama odgovorila. Pa ne potrebujem odgovora!« 176. V Nepeesi sta oživela bes in sovraštvo. Jezno je odbila njegove roke. V njenih očeh je plamtela tolikšna jeza, da je vsiljivec ža trenutek obstal. Pogledi so ga naratmost žgali. Z drhtečim glasom je Vitka vrba spregovorila: "Žival črna! Le kako si upaš? Glej, pripeljala sem te do svojega jezerca, da bi ti dala odgovor !+■ 177. Ko je iztegnila roko proti prepadu, je RIcTaggart za trenutek pogledal v globino. Takrat se je Nepeesa nasmejala in ga smejoč se sunila v hrbet. »Izvedel si moj odgovor, gospod iz Lac Baina!« je porogljivo vzkliknila. McTaggart je na robu pečine omahnil. Med zaničljivim mladenkinim smejanjem je z glavo navzdol padel v globoko jezerce. i »Kaj se je zgodilo?« je vprašal Felek. »Ne vidiš? Nekakšna svojat je zasedla naš prostor.« Zares, v oddaljenosti kakšnih sto korakov, na mestu, kjer se je že izdaleč videla zelena trava, bohotnejša ko kje drugje, tik ob bregu, v senci košate vrbe je že ležalo dvoje ljudi, moški in ženska. »Da bi ju strela!« je zagodrnjal Felek. »A kaj bi si gnali to k srcu! Dajmo, fantje, hajdimo pa slecimo se!« Al ek ga je zadržal. »Počakaj, kaj se ti tako mudi?« »Rad bi se že slekel, zlomka, in mirno poležal.« »Pojdimo dalje. Tudi tam je dobro, takoj za ovinkom.« »Ampak čemu? Za božjo voljo, kakšniste. Ljudi se boje...« »Ali si gumpast. Pri teh zijalih se še odkrito porazgovoriti ne bomo mogli.« »Kaj potem? Saj se nam ni treba. Jaz bi se rad sončil.« Szretter je kratko in odločno pretrgal pričkanje. »Ne čvekajta toliko! Gremo!« »Ampak jaz pojdem na naš prostor,« si je pridržal Felek. »Kakor hočeš. Jaz pojdem dalje.« Felek je vzdihnil. »Za božjo voljo, ali ste čudni ljudje...« Nekaj časa so šli molče skupaj Nenadoma se je Felek ustavil. »Samo poglejta, kakšna čedna punca. Imenitna, bogme da Delajta, kar hočeta, jaz ostanem.« Delal se je, kakor da popravlja nekaj pri čevlju in zaostal Sele čez nekaj časa je obotavljajoč se odšel za tovarišema. A ko je opazil, da je Alek mimo gredoč pozdravil onadva, ki st« ležala na travi, se je premislil. Kljub temu pa je šel zel--počasi, tako da si je parček lahko natanko ogledal. Oba sta bila mlada, ona svetla plavolaska, rahlo zagorela, tako da so imeli lasje zlatorumeno barvo, on postaven temnolasec. Felka je obšla zavist. »Prekleto!« je zamrmral sam pri sebi. »Tema dvema se. gode.« In dohitel je tovariša. »Ti, Alek! Kaj ju poznaš? Kdo sta?« »Kolega mojega brata.« »Ta poba. A ona?« Alek je skomignil. »Ne vem. Gotovo kakšna kurba.« »Eh? Nikar ne govori. Cisto nič ni podobna kurbi.« »A mora biti podobna?« »Kaj pa. Lahko jo spoznaš.« »Eh, čvekanje!« se je porogljivo zasmejal Alek. »Komu smo pa mi podobni?« Felek je rahlo zardel. »Mi? Kaj misliš s tem? Da smo mi kaj?« Alek ga je pokroviteljsko potrepljal po rami. »Veš, Felek, fest fant si, samo včasih si počasne pameti Naj ti kar Jurek razloži, komu nismo podobni.« Stopil je s steze in se razgledal po obrežju. Tu je rasla dosti bohotna trava. Nizka vrba s čudno skrivenčenimi vejami je metala na zemljo nekaj sence. V bližini ni bilo nikogar. Od tod si imel razgled daleč na ravne loke in polja — vse tja do dimnikov cementarne v Beli, ki so se videli na obzorju. »Pridita!« je poklical tovariša. »Imeniten prostor.« Hitro se je začel slačiti in čez nekaj časa se je že vzravna) v svojih rdečih kopalkah. Onadva sta kar naprej stala na stezi še enkrat ju je poklical, a ko to ni zaleglo, je skomignil, se obrnil na peti, hitro stekel na breg in skočil v vodo. Dobrih deset sekund ga sploh ni bilo videti. Nazadnje se je prikazal na sredi ;eke, stresel z glavo, si vrgel mokre lase nazaj in začel v hitrem kravlu plavati na drugi breg. »Dobro plava,« je odobravajoče zamrmral Felek. »Se bova slekla, a?« Szretter je privolil brez besede. Prvi je bil nared Felek. Skril je v čevlje strgane, prepotene nogavice in medtem ko si je natikal bombažne hlačke, se je neodločno ozrl na Szretterja, ki si je sedeč na travi počasi odvezoval čevlje. »Greš v vodo, Jurek?« »Pojdi, ja^. bom malo poležal.« Ffelek je še zmeraj omahoval. Prestopal se je z noge na nogo in si z rokami otiral poraščene prsi. »Pojdi no že!« je postal Szretter nestrpen. >Ti je mar treba pestunje?« Alek je medtem splezal na drugi breg in poskakujoč otresal vodo s sebe. »Felek!« je zaklical. »Pridi, imenitna voda. Topla.« Ko je Felek nazadnje zaplaval, se je Szretter razpravil in se zleknil na travi. Roke si je položil pod glavo. Sonce je svetilo od zadaj, zatorej je imel oči lahko odprte. Visoko visok® nad njim se je razprostiralo nebo, brezmadežna sinje, nepremično in brez enega samega oblačka. Na nič ni mislil. Nenadoma ga je obšla utrujenost in zaspanost. Nad njim so švigale lastovice in predirlji o cvičale. Nedaleč nekje je prepeval čriček. V rakitovju so požvižgavali kosi. Nenadoma je vse utihnilo in nastala je tišina, prav tako neizmerna in nepremična, kakor jo bilo prostrano in nepremično nebo, ki se je razprostiralo nad njim. Zaprl je oči in z napetostjo, ki ga je vsega prežela, čakal, da bo kakšen zvok zmotil ta moreči mir. To je trajalo zelo dolgo, vsaj zdelo se mu je. 2e je hotel sesti, ko je zaslišal šelest trave v bližini. Odp:1 je oči. Poleg njega je stal Alek. Vodne kaplje so se lesketale na njegovi temni kožL