PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 70 lir
Leto XXVI. St. 4 (7498)
TRST, torek, 6. januarja 1970
V OZRAČJU VELIKE NAPETOSTI
Sestanek tajnikov KD, PSI, PSU in PRI
o obnovitvi vlade levega centra
niso
nare-
Glasilo PSI «Avanti» piše, da dili pomembnih korakov naprej - Izredno sklicanje CK PSI - Izjave štirih tajnikov
RIM, 5. — Danes so se od 11.15 do 13.30 sestali tajniki štirih »Irank levega centra: Forlani za KD, De Martino za PSI, Ferri za PSU in La Malfa za PRI na sedežu KD na Trgu del Gesu. Po sestanku so dali vsi. štirje tajniki kratke izjave, ki pa ne povedo mnogo in so bili o poteku sestanka tudi drugače izredno zaprti ter oprezni. Očitno »e noče nihče izreči in tudi ni prišlo do običajnih indiskrecij, kar govori o splošni opreznosti.
Po sestanku je tajnik KD Forlani
sprejel novinarje v svojem študiju in jim dejal, da so imeli odkrito in koristno izmenjavo mnenj o politično programskih vprašanjih, ki »e nanašajo na predlog za ustanovitev koalicijske demokratične vlade levega - centra. Ta vprašanja kodo ponovno poglobili v prihod-nfth dneh.
Na vprašanja, če so naredili korak naprej v primerjavi s prejšnjimi sestanki, je Forlani ponovil, da je bli razgovor odkrit in koristen in vztrajal na tej formulaciji in dodal, da se bodo v prihodnjih dneh ponovno srečah. Forlani je v tej zvezi dejal, da se bodo videli, da prouče nekatera posebna parlamentarna in lokalna vprašanja ter vprašanja lokalnih odborov.
Tajnik PSI De Martino je napovedal, da se bo vodstvo stranke sestalo v četrtek, glede sestanka pa je bil zelo kratek «izmenjali smo stališča*. Vprašali so ga tudi, če so govorili o primeru Ravenne, na kar je De Martino dejal, da samo mimogrede in da ne gre za pomembno vprašanje.
Na vprašanje, če se bodo ponovno sestali, je De Martino pritrdilno odgovoril, vendar «po zasedanju centralnega komiteja PSI*.
Ta odgovor predstavlja tudi prvo uradno napoved, da se bo sestal CK PSI, ki bo ponovno obravnaval odnos do vlade in do obnovitve levega centra.
_ Tajnik PSU Ferri je dejal, da je prišlo do koristne in odkrite izmenjave mnenj o političnih in programskih vprašanjih v zvezi s predlogom o ustanovitvi organske koalicije levega centra. Ta vprašanja bodo ponovno poglobili v prihodnjih dneh.
Na vprašanje, če so naredili korak naprej v primerjavi s prejšnjim sestankom, je Ferri odgovoril, da so šU bolj v bistvo stvari.
Tajnik PRI La Malfa pa je izjavil, da so objektivno izven večine in da so zato mnenja, da je njih stališče bolj objektivno. Zdelo se jim je, da obstaja stvarna možnost, da se približajo stališču treh strank Večine. Republikanci so vztrajali, da se o problemih globalno razpravlja in to o gospodarski politiki in o reformah institucij. La Malfa je potrdil, da so govorih tudi o dogodkih v Ravenni.
Dopoldne se je sestalo tajništvo PSU pred sestankom štirih tajnikov, na katerem so se dogovorili 0 stališču stranke. Ponovno se bodo sestali v prihodnjih dneh.
Kot smo že ugotovila, ne izhaja i* teh lakoničnih izjav štirih tajnikov nekaj posebno novega in tudi iz njih ne moremo oceniti, kakšni so bili stvarni rezultati razgovorov. Zato je še toliko bolj za-biimiv jutrišnji uvodnik «Avanti», obiWiava štiristranski sestanek ® ugotavlja, da je lahko dal omete1'« rezultate, saj gre za stališča, ki so aetlo oddaljena. Zaradi tega Položaj tudi ni zabeležil nekaj bd-^veno novega in so potrebni novi dapori, nova poglabljanja in nova prečanja, da se ugotovi, če je v kratkem razdobju možna obnovi-®ev ldvega centra.
List nadaljuje da gre za politika. v katero verujejo in ki Je lahko učinkovito sredstvo za napredek dežele, seveda če zna glede pomike programov, metod in ciljev biti v skladu z velikim gibanjem Prenovitve države in če se bo objavljeni levi center vključil v de-mvske boje.
To so zahteve svobode in razvo-" demokracije, gospodarskega in 0i'vttlzaciijskega napredka, okrepit-jte oblasti delavskega razreda in ‘Judskih množic. Vse te težnje se *d®o izčrpale z rešitvijo nekaterih Najtežjih sindikalnih sporov, tem-Je treba odločno zavrniti lahko predvidene napade, da bi se °mejHo s tako težavo izbojevane ‘kteežke delavcev.
“Avamtin zaključuje, da je stali' socialistov jasno in da niso zahtevali nobenih prejudicev za obno-vitev levega centra, ki pa mora bi-v ozračju resničnega reformatorja in ki mora biti sposoben, da bo učinkovito ustvarjal in da bo 'rQdil državo v težavnem toda de-tebsko pozitivnem razdobju. Obno-levega centra torej zavisi de-|®hsko od ustanovitve nove politike, kar je težavno, toda ne nemogoče.
V krogih socialistične levice pa 80 izrazili določeno presenečenje *ftradd bližnjega sklicanja centralnega komiteja PSI, pri čemer se sprašujejo, če naj bd CK razpravljal o ratifikaciji socialističnega Vstopa v vlado in kar naj bi bilo y nasprotju s stališči, ki jih Je iz-Pazila baza stranke. Predstavniki
levice se tudi sprašujejo, če je zato politično pristojen. CK (formalno prav gotovo), ali če ne bi bilo treba sklicati izredni kongers, saj gre vsekakor za zelo. težko odgovornost.
. Poslanska zbornica se bo sestala v torek, 13. januarja ob 16.30. Na dnevnem, redu so vprašanja in nadaljevanje razprave'o zakonu o financah dežel.
KAIRO, 5. — Predsednik sudanskega revolucionarnega sveta Nd-meirk , je izjavil egiptovski agenciji «MEN», da ZDA, Zahodna Nemčija in Izrael pripravljajo v južnem Sudanu «drugo Biafro». -Nieiry , je dodal, d£f ima njegova vlada v rokah dokumente, o tej zaroti. Poudaril je, : da skuša njegova vlada
lja novo politično ljudsko organizacijo, ki bo ustanovljena v prihodnjih petih mesecih ter da sestavljajo petletni razvojni načrt, ki ga bodo začeli izvajati prihodnjega julija.
Nobene vesti o obnovitvi sovjetsko-kitajskih pogajanj v Pekingu
MOSKVA, 5. - Nobene vesti iz kitajske prestolnice o poteku pogajanj med sovjetsko delegacijo, ki jo vodi podminister za zunanje zadeve SZ Vasilij Kuznjecov, in kitajskim predstavništvom. Verjetno je, da so se srečanja obnovila že včerajšnje jutri, po prihodu načelnika sovjetske delegacije, ki se je bil udeležil zasedanj vrhovnega sovjeta ZSSR in plenuma CK KPSZ, odkriti vse zarotnike. Sudanski vo- kjer je tudi poročal o poteku po-ditelj je -tudi sporočil, da priprav-1 gajarij in prejel ustrezna navodila.

Uradna sodna preiskava o atentatih: vse znova
POLOŽAJ V JUŽNEM VIETNAMU
Južnovietnamska senatna komisija potrdila pokol v vasi Son My
Senat pa je izglasoval resolucijo, ki delno sprejema poročilo komisije - Osvobodilna fronta je napovedala štiridnevno premirje ob budističnem novem letu
RIM, 5. — Vse kaže, da misli preiskovalni sodnik v Rimu, dr. Michele Cudillo, začeti preiskavo o milanskih in rimskih atentatih znova, od vsega začetka. Iz sporeda razgovorov z obtoženci in pričami izhaja namreč, da se ni kdovekaj zmenil za obsežni sveženj zapisnikov, s katerim mu je postregla policija, in da misli vse podatke še enkrat preveriti in poiskati v njih, kolikor se to da, neko notranjo logiko. Pri tem pa je tudi sklenil ubrati pot, ki se razlikuje od tiste, po kateri so bili krenili agenti političnih oddelkov milanske in rimske kvesture. Tako je določil za četrtek srečanje in razgovor s profesorjem Lilianom Paolucdjem, generalnim direktorjem milanskega šolskega patronata. Ta je namreč oseba, kateri je taksist Rolandi nekaj dni po atentatu, ko je bilo mesto še pod vtisom strašnega pokola, v svojem avtomobilu zaupal, da je peljal neko sumljivo osebo na Trg Fontana, prav pred vhod
v Kmečko banko, v kateri je četrt ure pozneje eksplodirala bomba.
Policija je res zaslišala Rolan-dija, ki se je na prigovarjanje Paoluccija javil karabinjerjem, ni pa nikoli stopila k direktorju šolskega patronata, ne glede na to, da je medtem objavil tisk njegove izjave, iz katerih izhaja, da je Rolandi vsaj enkrat lagal, ali da se nekdo izmed dveh laže. Rolandi je namreč policiji povedal (vsaj tako izhaja iz zapisnikov), da je Val-predo (tega je spoznal po slikah, ki so mu jih pokazali na milanski kvesturi, nato pa še drugič v Rimu) peljal v Ul. Santa Tecla, nedaleč od Kmečke banke, ne pa pred njen vhod. Tisk je Paolucci-jeve izjave, ki so Rolandija spravljale v drugačno luč, objavil, toda kljub temu ni nihče stopil predenj in zahteval točnih pojasnil o pogovoru v taksiju, ali pa organiziral srečanje med obema, enakovrednima pričama.
IKIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllJlllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliillllllllllllllllllllllllllllll
PO VDORU IZRAELSKIH VOJAKOV NA LIBANONSKO OZEMLJE
Libanonsko-izraelska komisija razpravljala o 23 ugrabljenih libanonskih civilistih
Libanonska vlada se je pritožila v varnostnem svetu Predsednik britanske spodnje zbornice na obisku v^ZAR
funkcionarji izjavili, da Libanon ni odgovoren za ugrabitev izraelskega državljana, ki ga imajo sedaj v rokah gverilci El Fatah v neki svoji postojanki v Jordaniji. Poleg tega se je zvedelo, da je mešana komi-
BEJRUT, 5. — Tu so sporočili, da se je včeraj sestala mešana libanonsko - izraelska komisija za premirje in razpravljala o 23 libanonskih civilistih, ki so jih ugrabili izraelski vojaki ob nedavnem vdoru na libanonsko ozemlje. Komisija se je sestala v Al NakoUri ob libanonsko - izraelski meji. Libanonci so zahtevali vrnitev ujetnikov, niso pa ničesar omenili v zvezi z vrnitvijo izraelskega nočnega čuvaja, ki so ga prejšnji teden ugrabili na izraelskem ozemlju gverilci «EI Fatah«.
Zvedelo se je, da so libanonski
sija za premirje poslala stališče Libanoncev in Izraelcev glede tega vpiašanja načelniku opazovalcev OZN na Bližnjem vzhodu generalu Buliu, ki bo zadevo sporočil glavnemu tajniku OZN U Tantu.
Libanonski ujetnik izstopa iz kamiona na izraelskih tleh
Medtem se je v Belrutu razvila precejšnja polemika. Opozicija napada vlado, da je sama kriva, 6e je prišlo do ugrabitve izraelskih civilistov ih do sedanje napetosti z Izraelom. Opozicija trdi, da je vlada odgovorna za nastali položaj, ker je podpisala znane kairske sporazume s palestinskimi odporniškimi organizacijami. Bivši predsednik republike Chamoun je danes izjavil časnikarjem, da je bil podpis cmenjeneiea sporazuma dejanska ((kapitulacija Libanona)). Praiv talko je ostro napadel vlado vodja Zavezniškega nacionalnega bloka nacionalne liberalne stranke Raymond Edde, ki je dejal, da je njegova stranka nasprotovala prisotnosti oboroženih sil, ki niso pod poveljstvom libanonske vojske, je že tedaj bila prepričana, da bodo nastale posledice, ki se sedaj občutijo. Po njegovem mnenju je izraelski napad le odgovor za napade gverilcev proti Izraelu.
Libanonski predstavnik pri OZN je danes poslal predsedniku varnostnega sveta protestno pismo proti «hudim izraelskim napadom proti Libanonu 2. in 3. januarja. V pismu Je rečeno, da omenjena vojaška napada sledita grožnjam izraelskih voditeljev, ki povzročajo nevaren položaj za mir to za varnost Libanona to celotnega tamkajšnjega področja. Libanonska vlada v svojem protestnem pismu ne zahteva sklicanje varnostnega sveta, kljub temu pa izraža prepričanje, da bo varnostni svet ((resno vzel v poštej nastali položaj*.
Odbor mednarodnega rdečega križa v Ženevi je danes potrdil, da Je dobil poziv bedrutske vlade, naj se zanima za 23 libanonskih civilistov, M so jih ugrabile izraelske čete preteklo soboto na libanonskem ozemlju.
Glasnik palestinske organizacije El Faitah je danes v Amanu izjavil, da se bodo morali Izraelci raz-govarjaM neposredno z El Fatahom za izpustitev nočnega čuvaja, ki so ga ugrabili na izraelskem o-zemlju. Dejal je, da El Fatah ne bo sprejel nobenega posredovanja Libanoncev ali mednarodnega rdečega križa.
V zvezi z vestmi, da se nameravajo Izraelske oblasti raagovarjatl z libanonsko vlado za izmenjavo Izraelskega nočnega čuvaja s 23 libanonskimi civilisti, Je glasnik El Fataha izjavil, da bo njegova organizacija delovala izključno v lastno korist to je poudaril, da je usoda Rosenwasserja odvisna od tega, koliko bodo izraelske oblasti zanj storile. Opazovalci v A-manu menijo, da hoče El Fatah s tem svojim stališčem zmanjšati pritisk Izraela na Libanon zaradi delovanja arabskih gverilcev.
Iz Kaira poročajo, da je danes zjutraj prispel na uradni obisk v ZAR predsednik britanske spodnje zbornice Horace King, gost egiptovskega parlamenta. King bo o-stal v ZAR teden dni to se bo raz-govarjal z diplomatskim svetnikom predsednika Naserja in z zu-njanjim ministrom Riadom. Razgovori se bodo nanašali predvsem
na položaj na Bližnjem vzhodu V Parizu so sporočili, da so vesti o «dobavi francoskega orožja ZAR brez osnove in sad fantazije*. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je s temi besedami zanikal vest, ki jo je objavil neki britanski list, češ da se Francija dogovarja z Združeno a-rabsko republiko za sklenitev pogodbe o dobavi orožja v vrednosti 150 milijonov šterlingov. Francoski veleposlanik v Kairu je danes prispel v Pariz V dobro obveščenih krogih poudarjajo, da njegov prihod ni v zvezi z glasovi o morebitni dobavi francoskega orožja Egiptu. Hkrati pa so v Parizu spo-
SAJGON, 5. — Južnovietnamski senat je danes po daljši razpravi odobril resolucijo, s katero samo delno sprejema poročilo preiskovalne senatne komisije, ki jo je vodil senator Tran Van Don. V resoluciji ne uporabljajo izraza »pokol«, ki ga uporablja poročilo komisije o dogodkih v vasi Son My v My Laju. Resolucija pravi, da so bili ti dogodki osamljeno dejanje ene same enote, ki ni izraz politike ZDA. Nato resolucija poziva predsednika republike Nguyen Van Thieumada, naj si prevzame odgovornost za zaščito prebivalcev, ki živijo na negotovih področjih in izraža željo, da bo sajgonska vlada, ko bo prevzela vodstvo vojne, izboljšala sodelovanje med ameriškimi in južno-vietnamskimi četami.
V poročilu, ki ga je senatu predložila komisija pod vodstvom Tran
Van Dona, ki je tudi predsednik senatne komisije za obrambo in vidna osebnost južnovietnamske o-pozicije, je rečeno, da obstajajo dokazi pokola v vasi Son My v My Laju in da so ameriški vojaki Id. marca 1968 v tem kraju umorili več kot sto južnovietnamskih civilistov.
V poročilu je med drugim rečeno: ^Predsednik vietnamske republike mora prevzeti odgovornost za pokol v vasi son Mi na področju My Laja pred zgodovino in pred lastnim ljudstvom. Zakaj predsednik prikriva, da je prišlo do tega pokola? Zakaj je predsednik izjavil, da je to vprašanje zaključeno, medtem ko je senat vršil preiskavo?*
Neki drug član komisije pa je izjavil časnikarjem, da niso našli nobene žive priče, ki bi opisala pokol tako kot so ga opisali časniki. Nato je obsodil sajgonsko vlado, da je zgubila nadzorstvo nad vasjo son Mi in da ni vedela, kakšne vojaške operacije so tam vodile ameriške čete. Med razpravo v senatu so nekateri senatorji skušah zagovarjati stališče vlade. Kljub temu pa, kot je razvidno iz resolucije, senat priznava, da so ameriški vojaki u-morili civiliste v vasi Šon Mi, čeprav je skušala vlada to prikriti.
Medtem je baje zaključila svoje delo tudi ameriška vojaška komisija, ki je bila šest dni na področju My Laja in je zaslišala okrog 30 prič v zvezi s pokolom v vasi Šon Mi. Komisija, ki jo vodi general William Peers, se je vrnila v Saj-gon. Predstavnik komisije je izjavil, da je bila preiskava zelo koristna in učinkovita.
Radio osvobodilne fronte je sporočil, da bodo partizani spoštovali štiridnevno premirje od 5. do 9. februarja, ob budističnem novem letu. Letošnje budistično novo leto bodo praznovali 6. in 7. februarja. Južnovietnamska vlada pa še ni ničesar sklenila v zvezi s premirjem ob budističnem novem letu.
Glasnik ameriškega vojaškega poveljstva v Južnetn Vietnamu je sporočil, da je bilo 1. januarja letos v Južnem Vietnamu 474.400 a-meriških vojakov, ali 900 manj kot teden poprej.
To število je za 9600 oseb manjše kot znaša najvišje število vojakov v Vietnamu, ki ga je odobril
te marinesov 55.100, letalstvo 58.400, obalna straža pa 400 mož.
'Podpredsednik ZDA Agnew je ob svojem obisku v Bangkoku zagotovil prvemu tajskemu ministru, da ZDA ne bodo nasprotovale umiku 12.000 tajskih vojakov iz Južnega Vietnama.
robili, da francoska vlada izvaja predsednik Nixon, in sicer 484.000. embargo nad orožjem to strate- | Poleg omenjenega števila je
škim vojnim materialom talko za Izrael kot za vse druge arabske države, ki so neposredno v vojni z Izraelci, in sicer za Sirijo, Jor-danjio in Egipt. Vesti o dobavi francoskega orožja Egiptu je danes zanikal tudi kairski list «Ai Ahram*.
ladjah v Južnem Vietnamu še 29 tisoč pripadnikov vojne mornarice in 600 obalnih straž, ki niso vključeni v ameriške vojaške sile na ozemlju Južnega Vietnama. Vojaške sile ZDA v Južnem Vietnamu so takole razdeljene: vojska ima
Podpredsednik ZDA Spiro Agnew v Nepalu
KATMANDU, 5. — Na poti v Afganistan je ameriški podpredsednik Spiro Agnevv obiskal Nepal. Pri tem je prišlo do lažjih spopadov študentov in mladincev s policijo, ki pa je že prej — po pritisku ameriških agentov varnostne službe, ki skrbijo za podpredsednika — aretirala več stotin dijakov in s tem preprečila, da bi se obisk ameriš kega visokega predstavnika spre-
vrgel v poulične boje.
V pogovorih med Agnevvom in nepalskimi oblastmi so te poudari.e predvsem željo po najboljših odnosih z velikima sosedoma, Kitajsko in Indijo, k čemur je moral ameriški gost pod silo razmer pritrditi.
Danes bo Spiro Agnew obiskal, v okviru svoje «turneje» po azijskih državah, ki bi jih rad pridobil za politiko ZDA v Vietnamu, se Afganistan.
Ostro Je na politično potezo ZDA reagirala v svojem mednarodnopolitičnem komentarju sovjetska «Pravda».
Pompidou obišče ZDA
PARIZ, 5. — Predsednik francoske republike Pompidou bo obiskal ZDA 24. februarja in bo obisk pričel z dvodnevnimi razgovori z Ni-xonom. V ZDA bo nekaj čez teden dni in bo obiskal New York, San Francisco, Chicago in Houston.
Glede položaja na Srednjem vzhodu je Pompidou dejal, da je izredno zaskrbljen zaradi razvoja dogodkov in da se položaj dve leti in pol samo slabša. Glede notranjega francoskega položaja pa je bil optimist, češ da bo letošnje leto dokaj u-merjeno in brez »velikih rizikov*.
ZA IZREDNE DOSEŽKE V GOSPODARSTVU
Podeljene nagrade «Borisa Kraigher j a»
Venci na mestu, kjer se je slovenski gospodarstvenik in politik smrtno ponesrečil
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA. 5. - Predsednik gospodarske zbornice Slovenije je danes v navzočnosti predsednika skupščine Slovenije Sergeja Kraigherja, predsednika republiškega izvršnega sveta Staneta Kavčiča, predsednika Zveze komunistov Slovenije Franca Popita in drugih o-sebnosti izročil nagrajencem letošnje nagrade »Boris Kraigher*, ki se vsako leto dodeljujejo za izredne zasluge in dosežke v gospodarstvu. Nagrade so prejeli ravnatelj konfekcije »Lisca* iz Sevnice Vinko Božič, ravnatelj železarne Ravne na Koroškem Gregor Klančnik, ravnatelj trgovskega podjetja »Prehrana* iz Ljubljane France Nebec, ravnatelj koprskega pristanišča Danilo Petrinja in profesor gospodarske fakultete v Ljubljani dr. Ivan Turk.
Na obletnico smrti Borisa Kraigherja so ob cesti blizu Sremske Mitroviče, kjer se je Kraigher smrtno ponesrečil pred tremi leti na današnji dan, ko se je vračal z avtomobilom iz Slovenije, položili
330.300 mož, mornarica 30.200, eno-j vence zveznega izvršnega sveta,
..........................iiiiiiiiiimiiiitntittlliliiliiiiiii....................
V SREDO SESTANEK Z MINISTROM ZA DELO
Velik odjek pisma sindikatov predsedniku republike Saragatu
Odločno stališče predstavnika CISL Stavka uslužbencev finančnih ustanov
zvezne skupščine, izvršnega sveta Srbije in občinske skupščine Sremske Mitroviče. V imenu zveznega izvršnega sveta so vence položili podpredsednik Mišo Pavičevič in član zveznega izvršnega sveta Marko Bulc in Trpe Jakovlevski.
B. B.
Volkspartei o «paketu»
BOČEN, 5. — Danes se je sestalo vodstvo Suedtiroler Volkspartei, ki je preučevalo načrt ustavnega zakonskega osnutka, ki ga je predložil vladni odbor. Preučili so samo tretjino tega načrta in 16 točk od skupnih 60. Podrobno so primerjali ta načrt z določbami »paketa*.
Po sestanku je predsednik dr. Magnago dejal novinarjem, da je v bistvu vladni zakonski predlog v skladu z besedilom »paketa* in da ne obstajajo različna tolmačenja.
Vodstvo Volksparteia se bo ponovno sestalo v sredo zjutraj.
RIM, 5. — Pismo treh generalnih tajnikov sindikalnih konfederacij predsedniku republike Saragatu je naletelo na izreden odjek v ita lijanskem javnem življenju, saj gre za zelo resno vprašanje, ko so sindikalne organizacije vseh usmeritev opozorile predsednika republike na dejstvo, da so na tisoče delavcev in sindikalistov prijavili sodišču, a-li so v preiskavi, zaradi dogodkov, ki so se pripetili med zadnjimi stavkovnimi boji. Zato vlada tudi veliko zanimanje za sestanek, ki bo v sredo, ko se bo s sindikalnimi organizacijami sestal minister za delo Donat Cattin.
Namestnik generalnega tajnika demokristjanskega sindikata CISL Vito Scalia je o tem vprašanju govoril v Catanii na zasedanju tamkajšnjega generalnega sveta sindikata in ugotovil, da nekateri pn litični ljudje in novinarji govore o apokalipsi, ko pa si sindikat nikoli niti v sanjah ni zamišljal, da bo zamenjal stranke, ali da bo pret voril parlament v neko ustanovo brez oblasti. Tako stranke kot parlament so nenadomestljivi instru menti demokracije. Oni, ki širijo take teze, so v slabi veri in spa dajo v krog tistih, ki so se že odločili proti delavcem in njih in teresom. Take težnje je očitno do kazalo na tisoče prijav, ki so liri
uperili proti delavcem, ki so krivi, ker so stavkali. Scaglia je nada ljeval, da je zanimivo, da zahtevajo od sindikata, naj se omeji samo na gole pogodbene zahteve, prav iste osebe, ki so pred kakirn letom zahtevale, da sindikati podpro programiranje. Očitno je, da se skuša s sindikatom ustvarjati alibi za celotni sistem z vsemi svojimi krivicami in skratka sindikat izkoristiti kot nekaj podrejenega, ki naj podpira mehanizem nespremenljivega dobička delodajalcev. Programiranje je v takih načrtih v rokah gospodarjev in je za njih nesprejemljiva zamisel programiranja ie form, ki jih zahteva dialektika delavskih bojev in njih sila.
Scalia je zaključil, da bi politiki bolje napravili, če bi izkoristili več časa in talentov za iskanje novih odnosov med strankami in sindikati, da bi se ustvaril nov socialni od nos, ne pa kot sedaj ko izgubljajo čas za iskanje negotovih in nezadostnih vladnih ravnotežij.
Danes so po vsej Italiji stavkali uslužbenci finančnih ustanov in so stavko proglasile sindikalne orga nizacije CGIL, CISL in UIL ter av tonomni sindikati zaradi spora o izenačenju plač. Stavkovni boj se bo nadaljeval v prihodnjih dneh z ločenimi stavkami, ki so že napo vedane do 17. januarja. Istočasno
tudi r.s bodo delali nadur.
Že 42 dni stavkajo delavci Sicil-marmi in Sicilgesso v bližini Tra-panija, ker protestirajo proti odpustu šestih delovnih tovarišev in ker se v obeh podjetjih ne izvaja vsedržavna delovna pogodba. Pred tremi dnevi so postavili šotor na Trgu Vittorio Veneto pred prefekturo ir so ustanovib' stalni odbor, h kate remu so pristopili tudi politični predstavniki in parlamentarci. Danes je prispela v Palermo medsin dikalna delegacija, ki je imela po noven sestanek z deželnim odbornikom za delo. Vendar do sedaj po gajanja niso ničesar rodila, ker ni nikoli prišel ne pogajanja lastnik obeh podjetij.
Tajništvo CGIL je pozvalo ostale sindikalne organizacije uslužbencev prometa in industrije, da se sestanejo in da sklepajo o skupnih pobudah, da bodo podprli sindikalno borbo uslužbencev mestnega prometa. V širšem okviru pa se je treba dogovoriti za moderno politiko prometa, ki je tesno povezana tudi s sindikalno borbo uslužbencev.
V Milanu se je zaključil vsedržavni kongres zobozdravnikov, ki so med drugim sprejeli stališče, da je treba tudi v Italiji ustanoviti zo bozdravstvene fakultete, kakor ob stajajo v vseh državah evropske Skupnosti.
Obsodbe in stavke v Španiji
MADRID, 5. — Sodišče za javni red je obsodilo na dve leti zapora in na globo 25.000 pezet profesorja Jose Luisa Mendeza Perrina z obtožbo ilegalne propagande. Profesor je napisal roman, v katerem je orisal partizansko borbo za obrambo »demokracije v Galiciji*. Gre za rokopis v jeziku »gale-ga* in ki nikoli ni bil objavljen. Policija ga je zaplenila pred le-> tom, ko so med izrednim stanjem izvršili preiskavo na stanovanju profesorja.
Sodišče za javni red je tudi obsodilo pet Baskov na po dve leti zapora z obtožbo propagande in ilegalnega združevanja.
Iz Ovieda poročajo, da že od sobote stavka okrog 8000 rudarjev v premogovih rudnikih v Asturiji. S stavko nadaljujejo kljub temu, da je ravnateljstvo napovedalo odpuste in zaporo rudnikov, če se v sredo ne vrnejo na delo.
Predsednik jordanske vlade obišče Nemčijo
BONN, o. — Uradno so potrdili, da bo Zapadno Nemčijo obiskal predsednik jordanske vlade Talhou-ni, kar se bo prvikrat zgodilo. Diplomatske odnose med Zapadno Nemčijo in Jordanijo so prekinili 1967. leta, ko je Nemčija priznala Izrael, jeseni 1968. leta pa so jih obnovili, ko je obiskal Zapadno Nemčijo jordanski kralj Hussein.
LONDON, 5. — S 1. januarjem je postal izvršen vladni dekret, ki pooblašča fuzijo dveh pomembnih petrolejskih družb »Sohio* in «BP Oii Corporation*, ki je najpomembnejša družba velikega ameriškega koncerna «BP». Danes popoldne so uredili vse podrobnosti za fuzijo.
VARŠAVA, 5. - Češkoslovaški ministrski predsednik Oldrich Čer-nik bo obiskal Poljsko na uraden obisk v prihodnjih dneh.
PRED SKUPNIM EVROPSKIM TRŽIŠČEM
Norveški socialdemokrati dajejo prednost organizaciji «Nordek»
V tem soglašajo z ostalimi skandinavskimi socialdemokratskimi strankami, ki težijo k ustanovitvi severnega skupnega tržišča
VIŠARJE V SNEGU
OSLO, januar — Kakšen je odnos zacijo, ki bi se kosala s Skupnim
skandinavskih držav do Skupnega evropskega tržišča? Kako na severu Evrope presojajo možnosti sodelovanja s skupnim evropskim tržiščem, ki bi prineslo nekaj pozi tivnega za te države?
Še pred nekaj leti so se skandinavske države potegovale za vstop v Skupno evropsko tržišče, toda v zadnjih časih se je ta njihova vnema precej ohladila. Dve politični resoluciji, ki sta bili objavljeni ko nec lanskega leta na Norveškem, pričata o rastočem odporu proti morebitni vključitvi te države v Skupno evropsko tržišče. Še leta 1967, ko je norveška vlada že drugič postavila svojo kandidaturo za vstop v organizacijo Skupnega evropskega tržišča, tak odpor ni obstajal. Pozneje pa, ko so postale vedno bolj stvarne perspektive u stanovitve skupnega tržišča sever nih dežel (»Nordek*), se je zelo gprememlo gledanje številnih gospodarskih in političnih krogov na Norveškem glede umestnosti pristopa v širšo evropsko organizacijo skupnega trga.
V ospredju se je znašla Zveza norveške socialistične mladine, Iti pripada norveški laburistični stranki. Zveza je objavila izjavo, ki dejansko zahteva, naj Norveška u-makne svojo kandidaturo za članico SET. V resoluciji je rečeno med drugim: »Gospodarski blok Skupnega evropskega tržišča nam bo o-n^mogočal socialistično politiko*. Na drvgi strani pa je v dokumentu r*>č-ro: »Nasprotno pa je interes Norveške, da se organizira severni trg, kar bi omogočilo uresničenje naših političnih ciljev*.
Zveza mladih kmetovalcev je sprejela podobno resolucijo. Tudi po mneniu te organizacije predstavlja »Nordek* nadomestno rešitev gospodarskega vprašanja v okviru skuonega tržišča, ki bi omogočila boPšo obrambo norveških interesov. Ta stališča pa nasprotujejo uradni politiki norveške vlade in težnjam kmečke stranke, ki je članica 9ti-i* stranske koalicije in kateri pr; pada ministrski predsednik Per Bor-ten.
Vendar pa je še bolj pomembno dejstvo, da je socialdemokratska vladna opozicija zgubila baje vse svoje navdušenje glede Skupnega evropskega tržišča. Leta 1967 je vodja socialdemokratske stranke Trygeve Bratteli prepričano govoril o »evropskem poslaništvu* v svetu ter je poudaril potrebo, da se Norveška vključi v evropsko sodelovanje. Reakcija voditelja opozicije na koncu vrhunskega srečanja v La Haye pa je bila precej hladna Bratteli je odbil vključenje v evropsko tržišče v bližnji hipotetični bodočnosti ter je izjavil, da je_ u-stanovitev severnega tržišča važna in pomembna sama po sebi. »Orga. nizacija "Nordek”, potem ko bi bila ustanovljena, bi nudila severnim dr žavam močno gospodarsko organi-
evropskim tržiščem*.
Opazovalci menijo, da vstop v Skupno evropsko tržišče ne predstavlja več za Norvežane pomemb no prednost. Morda je na spremembo norveškega stališča vplivala precej možnost, da bi Angli ja postala član SET, kar bi pomenilo, da bi s tem pristopom skupnost postala manj «politična».
Voditelji strank in sindikatov so cialdemokratskih teženj severnih držav, med katerimi sta bila švedska in finska premiera Olof Palme in Mauno Kojvisto, so se sestali na delovnem sestanku v okolici Stockholma tik pred božičem, da bi izdelali skupen načrt. V poročilu, ki so ga objavili, so socialdemokratski predstavniki poudarili potrebo, da je treba ustanoviti organizacijo »Nordek* neodvisno od morebitnega razvoja odnosov med SET in državami kandidatkami.
Udeleženci sestanka so dobesedno izjavili: «Nordek» bi utegnil imeti velik pomen za razvoj strokovnih kadrov, za pouk in za znanstvene raziskave, kakor tudi za dvig življenjske ravni in za napredek delavske stvari v severnih državah*.
Po mnenju socialdemokratskih predstavnikov severnih držav ne bi smel biti »Nordek* niti nekakšna čakalnica za vstop v SET, a z druge strani niti ovira za združenje s to organizacijo. O vprašanju pogovorov s sestimi državami SET, naj bi se govorilo v bodoče, toda kar se tiče »Nordeka*. bi morale prizadete države sprejeti ustrezne sklepe že v prvem letošnjem polletju.
Tako se je na severu Evrope u-stvarila nekakšna socialistična fronta, ki daje prednost gospodarskemu in političnemu sodelovanju med državami severne Evrope. Nadalje, če se upošteva, da Finska lahko sklene le rahlejše zveze s SET, potem to pomeni, dn ho socialistič na solidarnost v '	nih država!-
onemogočila razčl- pristop do sameznih držav k	ropski gospo
darski skupnosti.
Morda je nekdo pričakoval, da bosta socialdemokratska vlada v Bonnu in morebitna vključitev An glije v skupno tržišče pod vod stvom laburista Wilsona, vplivali na severne socialdemokrate v smisl", da postanejo bolj naklonjeni SET. V resnici pa se je zgodilo prav nasprotno. To si lahko razlagamo verjetno s tem, da nekatere socialdemokratske stranke severne Evro pe (Danska in Norveška) upajo, da bodo prišle spet n* oblast, če se bodo oprle na Švedsko, kjer vse kaže, da bodo tamkajšnji laburisti ostali na oblasti še več let.
Sprememba stališča norveške socialdemokratske stranke do vpraša nja vključitve Norveške v SET bo utegnilo precej zavirati začetne raz govore s to organizacijo, ki se bodo začeli 1. julija letos. Nobena stran ka, niti kmečka, niti radikalna in
niti krščanska ljudska stranka (tri manjše stranke, ki spadajo v vlad no koalicijo) niso preveč navdušene za te razgovore. Do sedaj se zdi, da je samo konservativna stranka verna načelu prednostne kandidature za vstop v SET. Res pa je, da ima vladna koalicija v Stortingu (norveška poslanska zbornica) samo dva glasova, večine.
CATANZARO, 5. — Včeraj se je v Catanzaru porušil del obzidja starega gradu, ki so ga -zgradili leta 1840 in je sedaj služil za jetrviš-nioo in zakopal pod seboj avto fiat 1100, v katerem so bili karabinjerski podčastnik, njegova žena in njuna dva otroka. Vsi štirje so pod ruševinami umrli. Reševalci se bojijo, da je pod ruševinami še drugo vozilo, na katerem naj bi bilo približno 30.000 kubičnih metrov ruševin.
SMUČARSKI SKOKI
Na novoletni turneji
Wirkola prvi v Innsbrucku Quek pa na skupni lestvici
Na Višarje, ki jih pokriva bela snežna odeja, je posebno med praeniki prihitelo mnogo smučarjev, kljub temperaturi, ki je letos dosegla v tem kraju tudi 20 stopinj pod ničlo
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111011111111111111111111111111111»
VREMENSKE NEPRILIKE PO SVETU
V Argentini nnd 100 mrtvih ker se je porušil jez «Frias»
Iz Hong Konga poročajo o potresu, ki naj bi prizadel Kitajsko
Vreme v Jugoslaviji
BUENOS AIRES, 5. —- Iz Argentine poročajo, da je zaradi poplave, ki jo je povzročil jez, ki se je porušil, umrlo nad 100 ljudi. veliko je ranjenih, mnogo oseb ne najdejo, ogromna pa je tudi materialna škoda. Do poplave je prišlo nekaj pred 18. uro po lokalnem času v mestu Mendozi, ki leži med Santiagam del Čile In Buenos Airesom. Pred tem je v Argentini že več dni deževalo In deževnica je napolnila reke, da je bil njihov pretok daleč nad poprečjem. Reke, ki tečejo s Kordiljer so se s svojo vodno maso na tak način uprle v jez «Frias» nad Mendozo, da je betonska zgradba popustila in se zrušila, blatni hudourniki so nato zajeli mesto. Blatna voda je odnašala s svojim tokom drevesa In avtomobile, zdi se, da je voda uničila v mestu nad 500 vozil, ker je bilo ob času naravne nesreče, v nedeljo zvečer, veliko prometa po mestnih ulicah. Položaj se je poslabšali, ko so se utrgale električne žice In je zmanjkalo luči. Oblasti so mobilizirale vojaško silo, da je pomagala pri reševanju. Danes zjutraj je bil pogled na poškodovano mesto
..............>■»>..........
HUDA PROMETNA NESREČA V VERCELLIJU
PET OSEB JE UMRLO NAD 30 JE RANJENCEV
S športnim avtom se je petdesetletnik zaletel v pogrebni sprevod
W
Puščica na »liki kaže mesto, na
VERCELLI, 5. — Huda prometna nesreča, ki se je dogodila v Ver-celliju je terjala 5 smrtnih žr tev in 30 ranjenih. Ko se je namreč po mestnih ulicah odvijal žalni sprevod za krsto neke ženske, ki je včeraj umrla, se je vanj čelno zaletel 50-letni Mario Borzoni s svojim športnim avtomobilom sim ca 1200 coupč. Borzoni je ločen od »voje žene in se je v avtomobilu vozil s 49-letno Gelsino Zampa; kljub zasneženi cesti in snegu, zasadi katerega je moral vključiti
katerem se je 50-letnl Mario Borzoni (v kotu slika), z avtomobilom zaletel v pogrebni sprevod
brisalce. Je vozil z veliko hitrostjo na cesti Vercelli — Casale Monfer-rato, ko je za sabo pustil zadnje mestne hiše v Vercelliju je še pospešil hitrost in vozil približno 100 kilometrov na uro. Tedaj je naenkrat zagledal pred avtomobilom črno oblečenega moškega, ki je krilil z rokami, da bi voznika opozoril na nevarnost. Zdi se, da je to Borzonija, ki je povzročil že precej prometnih nesreč, zmedlo in je nadaljeval *vojo pot. Podrl je moškega, in zdrvel v množico v pogreb-
nem sprevodu ter vijugasto nadaljeval pot. Na mestu je poleg prvega moškega umrl tudi 10-letni Robertino Montrucco, pozneje pa sta med prevozom v bolnišnico u-mrla Maria Corradino in 12-letni Aurelio Doni. Dve uri pozneje je v bolnišnici izdihnil še župnik Giuseppe Bianchetti.
Policija je uvedla preiskavo, Izdala pa je že zaporno povelje za Maria Borzonija, ki ga je podivjana množica takoj po nesreči hotela ubiti.
še strahatnejši. Voda je porušila mnogo hiš, ponekod pa se je nakopičilo nad meter vlsotoo blato. Kljuib strahotnemu razdejanju v mestu ni panike.
Število mrtvih se veča
Računajo, da bo verjetno število mrtvih naraslo, ker so poplave prizadele tudi številne kraje v okolici mesta. Za sedaj so prekinjene vse telefonske, cestne, železniške in letalske zveze med poplavljeno pokrajino ln ostalimi kraji v Argentini. Predsednik republike Juan Carlos Ongania je sklical izredno stanje in odločil, da bodo prizadetim krajem poslali »zvezno« pomoč. Kljub temu, da mesto nadzorujejo, so včeraj nekateri nepridipravi ponekod Izkoristili priliko ln kradli. Zvezo z Buenos Airesom so vzpostavili po nadzornem stolpu na letališču. Ko se je v mestu prekinil električni tok, je ostalo brez luči 250.000 prebivalcev.
Mendoza je starodavno mesto, ki so ga ustanovili Spanci leta 1560, poleg tega je eno najlepših mest Argentini. V mestni okolici so številni trtni nasadi ln sadovnjaki, ki jih je pred kratkim poškodovala toča, sedaj pa popolnoma uničila voda. K lepoti mesta prispevajo tudi številne stavbe iz kolonialne dobe
že leta 1934 Je reka Mendoza preplavila bregove ln poplavila znaten del mesta. Takrat Je poplava povzročila 18 mrtvih.
Včeraj pa so blatne vode, ki so razbile jez «Frlaz» pretekle 25 kilometrov pobočja, nato pa v obliki dveh metrov visokega zida udarile ob mesto ln najprej poplavile in odnesle s seboj barake mestne periferije, kjer živijo revnejši meščanski sloji. Po podatkih, ki Jih Je dopoldne zbrala občina, naj bi bilo nad sto mrtvih, vendar so doslej našli le trideset trupel. Pri reševanju prebivalstva pomagajo tisti, ki so poplavi ubežali, vojaki, policijski agenti ln delavci, ki morajo lz blata izkopati topla utopljencev, številne prebivalce, ki so ostali brez stanovanja, so nastanili po bolnišnicah in vojašnicah.
Dva druga jaza grozita
Nekoliko strahu Se vedno povzroča možnost, da bi se porušila še dva druga jezova «La Payago-yos» in «Los Potrerlillos«, ki sta oba zgrajena na reki Mendoza ln bi v primeru, da se porušita zaradi prevelike količine vode, poškodovala še tisti del mesta, ki ga včerajšnja poplava ni prizadela.
Tudi iz Tokia poročajo o smrtnih žrtvah. Pri brodolomu dveh ribiških čolnov Je namreč Izgubilo življenje 25 oseb. Prvi čoln, ki je znašal 47 ton nosilnosti, se je potopil s 13 ribiči pri rtu Nojima, ki leži vzhodno od Tokia. Pred brodolomom so s čolna poslali klice na pomoč, ker je na krovu nastal požar. Drugi ribiški čoln se Je potopil v južnem delu Kitajskega morja ker so ga visoki valovi med nevihto prevrnili. Na njem je bilo 12 ribičev. O tej nesreči Je poročal čoln, ki Je plul v bližini.
Potres na Kitajskem
Kongkonškl časopis «China MaM» piše o potresu, ki naj bi prizadejal kitajsko mesto Kun-mlng. O tem potresu pa kitajski radio ln tlak ničesar ne poročata. Mesto Kumnlng v pokrajini Yun-nan je pomembno železniško središči za zveze s Severnim Vietnamom, po pisanju «Chlne Matla» ga Je prizadel močan potres, ki Je porušil številne stavbe In pustil mnogo oseb brez strehe.
Tudi iz švlce poročajo o gripi. Epidemija Je zajela mnoge kantone, med katerimi je najhuje pri-
zadet okraj Valais, kjer je za posledicami gripe umrlo veliko starejših oseb. šolske oblasti so odločile, da za nekaj časa zaprejo vse šole, v Martignyju pa so prepovedali obiske v bolnišnici. Po vsej Švici je približno 50 odstotkov odsotnosti med osebjem na železnici, bolnišnice pa so prenapolnjene z bolniikl.
Vreme v Italiji
RIM, 5. — Danes je bil v Rimu najtoplejši dan v letošnji zimi. Zaradi južnega vetra se je namreč temperatura dvignila na skoraj 14 stopinj nad ničlo. Dopoldne se je nebo po delni pooblačitvi razjasnilo, k temu je pripomogel tudi veter, ki piha s hitrostjo 24 kilometrov na uro.
Po včerajšnjih zelo slabih vremenskih razmerah se je danes v Milanu vreme nekoliko izboljšalo. Včeraj so namreč morali zapreti letališči Linate in Malpensa zaradi snega in megle, ko pa je danes začelo v Milanu deževati so letališči ponovno odprli, ob 11. dopoldne so letališče Linate zaradi premajh ne vidljivosti ponovno zaprli in preusmerili letala na letališče Malpen sa.
V Benetkah so danes sirene zopet najavile »visoko vodo* ob petih zjutraj. Poplava je trajala do 10 dopoldne, potem pa se je unesla. Voda je zopet preplavila mnoge trgovine v Benetkah in v Chioggi, predvidevajo pa, da se bo »visoka voda* v naslednjih dneh še večkrat pojavila.
Kar se tiče gripe v Italiji je v Milanu prof. Carlo Sartori, glavni ravnatelj zavoda Gasilni iz Genove izjavil, da se je po uvedbi cepljenja število odsotnih po šolah precej zmanjšalo. Povedal je tudi, da se gripa bolj širi v deželah, kjer je beljakovinska prehrana revna, tako je bilo na primer v Novi Gvineji 2000 smrtnih primerov na milijon 750.000 prebivalcev.
BEOGRAD, 5. — Po zadnjih podatkih zvezne inšpekcije za ceste so vse glavne ceste v Sloveniji in vsi mejni prehodi prevozni. Za mejne prevoze je obvezna zimska oprema. Promet je otežen na cestah Maribor-Ptuj-Varaždin, Novo mesto-Metlika in Posfojna-Rupa, kjer je prepovedana vožnja z vlačilci in s prikolicami.
V	Črni gori so za promet zaprte ceste Nikšič-žabljak-šavnik, Mate-ševo-Andrijevica in Daljevica-Me-taljka. Na cestah Nikšič-Plužine, Murine-Peč in Cetinje-Njeguši je promet zelo otežen.
Na Hrvaškem je zaradi snežnih usadov prekinjen promet preko Plit-vičkih jezer. Na mnogih cestah posebno na odsekih Karlovac-Slunj in Karlovac-Severine je promet oviran, ker se sneg tali.
V	Bosni in Hercegovini so še vedno mnoge krajevne ceste neprevozne. Na glavnih prometnih žilah se promet skoraj normalno odvija,
INNSBRUCK, 5. — Tretji dan nemško - avstrijske novoletne skakalne turneje je prinesel izredne rezultate. Več skakalcev je preskočilo dosedanji rekord skakalnice na Berg Islu, pa tudi skoki sami so bili taki, da so zadovoljili tudi naj večjega smučarskega »sladokusca«. Zopet so se najbolje odrezali skakalci iz vzhodnih držav, zlasrti iz Vzhodne Nemčije In Sovjetske zveze, slabše kot običajno pa so se odrezali čehoslovaM. Precej so se tokrat popravili Norvežani, ki so z Winkolo osvojili tudi prvo mesto. V. Nemec Queok je s skokom 99 m postavil nov rekord skakalnice.
Nastop Jugoslovanov je bil tokrat nekoliko boljši, kot v dosedanjih dveh tekmovanjih, vendar pa tudi v Innsbrucku niso preveč izstopali. Najbolje se je uvrstil Zajc, ki je bil 33.
Rezultati
1.	Wirkoia (Nbr.) 248,5 (98-92*5)
2.	Ouecfc (V. Nem.) 246 (99-91,5)
3.	žeglamov (SZ) 237 (92,5-92,5)
4.	Napalkov (SZ) 232,1 (92-90)
5.	H. Schmidt (V. Nem.) 227,6 (92-90)
6.	R. Schmidt (V. Nem.) 225,8
7.	Baiohder (Avs.) 224,8
8.	Pawlusiak (IPiol.) 216,2
9.	H. Schmid (švi.) 212
10.	Grosche (Z. Nem.) 201,8
29.	Aimoni (It.) 199,2 (83,5-85)
33. Zajc (Jug.) 197,8 (84-81). Skupna lestvica po treh tekmovanjih
1.	Queck (NDR) 691.2
2.	Wiirko!a (Norv.) 688,3
3.	Napalkov (SZ) 675,2
4.	Raška (ČSSR) 659,8
5.	žeigtanov (SZ) 657,4
6.	Schmidt (NDR) 657,4
7.	H. Schmidt (NDR) 657,0
8.	Grini (Norv.) 648,0
9.	Holmi (ČSSR) 644,6
10.	Matouš (ČSSR) 644,5
11.	Mark (Norv.) 642,1
12.	Schmidt (Švica) 641,6
13.	Kasaja (Japo.) 636,7
14.	Ki eh! (NDR) 363,6
15.	Ohlmewer (ZRN) 631,4
Očancu Cerviju gre na bolje
SANTTLLARIO CENZA (Reggio Emilia), 5. — Oče sedmih bratov antifašistov, ki so jih nacisti ustrelili 1. 1943, se še vedno bori s smrtjo. 95-letni «papa Cervi« občasno celo vstane z bolniške postelje ter opirajoč se na palico, napravi nekaj korakov po sobi. Zdravniki menijo, da je prognoza še vedno pridržana, toda upajo, da oo njegova klena telesna konstitucija vzdržala napad gripe, ki Je starega očaka priklenila na bolniško posteljo ter mu povzročila hude motnje na dihalih in na srcu Alcide Cervi leži v sobici z dve-mi posteljami, kjer mu strežete hčerka Dianina in snaha Evelina Castellettd.
lllllltllllllllllllllllllllimillllllllimilllllllHIlumJIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllUlllllllllilllllltlllllll
PRED SODIŠČEM V EDGARTOWNU
Ponovna preiskava smrti Kopechnejeve
Postopek je sprožil tožilec Dinis zaradi nepojasnjenih okoliščin dekletove smrti
EDGARTOVVN, 4. - Danes se je začela pred sodiščem preiskava o smrti mlade tajnice Mary Jo Ko pechnejeve, ki je spadala v tako imenovani »kotel* družine Kennedy-jevih in ki je v juliju lani utonila v ribniku pri otoku Chappaquiddick.
V primeru, ki ga obravnavajo v Edgartownu, ne gre za nikakršno sodno obravnavo, kjer bi sedel na zatožni klopi neki obtoženec. Sam senator Edward Kennedy, ki je o-srednja osebnost te zapletene za deve, ki meče čudno luč na vso njegovo rodbino, nastopa na razpravi le kot priča in ne kot obto ženec. Sodnik Boyle je že včeraj pojasnil časnikarjem, da je preiskn vo zahteval javni tožilec Dinid in da ta ni naperjena proti nikomur.
Senator Kennedy se je že moral zagovarjati pred sodiščem, kjer je izjavil, da se čuti krivega smrti svoje tajnice. Sodišče ga je spozna lo za krivega ter ga obsodilo na nekaj mesecev zapora ter mu začasno odvzelo vozniško dovoljenje
Ta razsodba ni pomirila javnega tožilca Dinisa, ki je vztrajno zah teval, da bi se opravila obdukcija pokojničinega trupla. Njegova zah teva je propadla, ker so se ji uprli Kopechnini starši. Tožilec pa kljub
delnemu porazu ni odnehal ter je zahteval, naj sodišče skrbnejše preuči prave vzroke smrti mladega dekleta. Tu je treba pripomniti, da javni tožilec ni sprejel tezo utopitve, temveč je domneval, da je ob stajala možnost, da je Kopechneje-va umrla zaradi drugih razlogov Tožilec Dinis je zastopal to stališče, ker so preiskovalni organi našli krvave madeže na obleki ne srečnega dekleta.
Časnikarji so seveda obsuli se natorja s ploho vprašanj. Kenned/ je v svojem odgovoru potrdil prejš nje izjave. Zelo pomembno je, da je popolnoma zanikal pisanje nekega ameriškega časnikarja, ki je pred kratkim objavil knjigo v ka teri trdi, da je bila Kopechnejeva v trenutku nesreče sama v avtu.
Sodnik Boyle je zasliševal Edwar da Kennedyja celo uro. Nato je zaslišal še številne druge priče, ki so bile v trenutku nesreče blizu kraja žaloigre in ki so bile povezana na ta ali na drugi način Kennedyjevo skupino.
Preiskava je tajna. Kennedyjevi pravni zastopniki so to zahtevali že pred časom, ker menijo, da bo sa mo tako mogoče zagotoviti nepristranske razsojanje.
30.	Aiimanl (It.) 605,7
31.	Zajc 602,0 38. Mesec 582,9 49. Dolhar 571,0 54. Jurman 566,1 62. Štefančič 552,9
Smučarski teki v Bohinju
Ob Bohinjskem jezeru se bodo danes in jutri v teku in štafet! pomerili smučanj! ln smučarke iz Sovjetske zveze, Romunije, Zah. Nemčije, Bolgarije, Poljske, češkoslovaške, Avstrije, Italije ln Jugoslavije. Med člani je favorit Nemec Walter Dernel, ki sl Je na svetovnem prvenstvu v Oslu priboril 'bronasto kolajno in je bil na olimpijskih igrah v GnendUiu deveti na 15 in. 30 km. Medi favoritinjam! v ženski konkurenci sta zahodni Nemki Enderie ta Mer-klasava. V jugoslovanski reprezentanci je 15 članov, 12 mladincev in 15 žensk. Danes dopoldne bodo na sporedu tekme na 15 km, oziroma na 10 km za ženske in mladince. Jutri pa bo štafeta.
BOB
i
Evropsko prvenstvo dvosedov
1. Italija, 2. Z. Nemčija
CORTTNA D’AMPEZZO, 5. — N* evropskem prvenstvu v dvosedežnem bobu je zmagala Italija pred Zahodno Nemčija Lestvica je namreč taka:
1.	Gaspari - Anmano (It. 1) 5’28”12
2.	Floth - Bader (Z. Nem.) 5’23”15
3.	Zimimerer - Tjtschneider (Z. Nem. 2) 5’25”07
4.	Baturone - Rosa! (špa. 1) 5’27”19
5.	Delle Karth - Gratl (Av.) 2 5’27”29
llliuiiniuuuimimliiniumimimuiiil..................iiiiniminuraiiiiliiiiiiiiiiiiuiiiimiiiililliiiiiiliiiuiiuiil«
SMUČANJE
Thoni: v nedeljo prvi včeraj diskvalificiran
HINDELANG, 5. — Tudi nastop v slalomu v Hindelangu je v nedeljo potekal v znamenju dvoboja med zastopnikom Italije, Gustavom Tho-odjem, in Francozom Patrickom Rus-selom. Najbolje so se odrezali kot skupnost Francozi, ki so z odličnimi vožnjami zasedli drugo, tretje in četrto mesto. Toda vse račune jim je prekrižal Thoni, ki je z izredno vožnjo zmagal s prepričljivo prednostjo skoraj ene sekunde.
LESTVICA:
1.	Thoni (It.) 97’'88
2.	Russel (Fr.) 98”74
3.	J. Augert (Fr.) 99”19
4.	Duvillard (Fr.) 99”36
5.	Kidd (ZDA) 101”12
6.	Bleiner (Avs.) 101"17
7.	Schranz (Avs.) 101”19
8.	Penz (Fr.) 101”37
9.	Messner (Avs.) 101 "39
10.	Cochran (ZDA) 101"80
■ • •
ADELBGDEN, 5. — Enaintridesetletni Avstrijec Karl Schranz je zmaga! na mednarodnem tekmovanju v veleslalomu v Adelbodenu. Tako se niso uresničile napovedi, po katerih bi moral tud! v tem kraju odnesti prvo mesto predstavnik Italije, Thbnri. Ta je namreč po prvem spustu vodil pred Schran zotn z naskokom 5 stotink sekunde, pred ostalimi pa precej več. V drugem spustu pa Je Thdnl zgrešil dve vrati in to je bilo zanj u-sodno: diskvalificirali so ga
Tekmovanje Je bilo zelo naporno ln težko, saj je od 100 tekmovalcev prispelo na cilj le 34. Med temi Je bil tudi Jugoslovan Pesek, ki je bil 24.
Lestvica
1,	Karl Schranz (Av.) (1’41”85 + 1’40'9’D 3*22’76
2	Serpp HeokelmdMer (Z. Nem.) (1'42'78 +1'40’95) 3’23’'73
3	Dumeog Glovanoll (Svl.) (l^^Ol 1’40”83) 3’23”84
4	Russel (Fr.) 3'24”65
5.	Penz. (Fr.) 3'24”70
6.	J. P. Augert (Fr.) 3’26"29
7.	Bleiner (Av.) 3’2T’20
8.	J. N. Augert (Fr.) 3’28"14
9.	Olataud (It.) 3'28”34
10.	Roestl (Svl.) 3’28”09
Kolikor bi Thtinl v drugem spustu ne zagrešil napake bi prepričljivo zmagal, saj je dosegel fantastični čas 1'39”40.
• • *
Lestvica za svetovni pokal
1.	Ruesel (Fr.) 76 točk
2.	Thoenl (It.) 70
3.	J. N. Augert (Fr.) 69
4.	Schranz (Av.) 50
8.	Duvillard (Fr.) 26
8.	Bellner (Av.) ln Mline (Av-9tral.) 25
8.	Huber (Av.) 22
9.	Heckelmlller (Z. Nem.) ln Daetwyler (Svl.) 20 Lestvica po državah
1.	Franclja 477 točk
2.	ZDA 222
3.	Avstrija 199
4.	Švica 79
5.	Italija 72
C. Z. Nemčija 44
7.	Avstralija 25
8.	Kanada 19
9.	Poljska 4
10.	Norveška ta švedska 1
Odlične Francozinje v Oberstaufnu
OBERSTAUFEN, 5. — V Oberstaufnu so Francozinje zmagale premočno v nedeljskem veleslalomu: osvojile so prvi dive mesti, odlično tretje mesto pa je pripadlo ZDA. Presenetila je avstrijska mladinka Prollova, ki se je v ostri konkurenci nepričakovano uvrstila na 5. mesto.
Lestvica
1.	Jacot (Fr.) 1’38”86
2.	Macohi (Fr.) 1'39”05
3.	Cochran (ZDA) 1’40”1B
4.	Budge (ZDA) 1’40"64
5.	Proll (Avs.) 1’40"77
6.	Gabi (Avs.) 1’40”81
7.	Zryd (Švi.) 1’40"90
8.	Steurer (Fr.) 1’41”05 Lestvica za svetovni pokal
1.	Jacot (Fr.) 96 točk
2.	Macohi (Fr.) 71
3.	Cochran (ZDA) 70
4.	Nagel (ZDA) 50
5.	Raiuiter (Av.) 41
6.	Laffongue (Fr.) 34
7.	Budge (ZDA) 24
8.	Steurer (Fr.) ln Prbll (Av.) 22
10.	Mir (Fr.) 21 točk -
MILAN, 5. — Četrtfinalni tekmi za nogometni pokal Italije, ki so Jih prejšnjo sredo odgodill zaradi vremena, bosta 14. januarja (Ju-ventius - Bologna) ln 21. januarja (Initer - Torino).
SPDT bo organiziralo 1. februarja 1970 v črnem vrhu nad Idrijo
4. zimske športne igre zamejskih Slovencev za društva in posameznike.
Tekmovanja se bodo odvijala v naslednji), panogah:
SMUČANJE
a)	elani in članice: veleslalom
slalom
tek na 2 km (samo člani)
b)	začetniki In začetnice: veleslalom
tek na 2 km (samo začetniki)
c)	naraščaj: veleslalom
v kategorijah 1956 - 1958
1959	- 1960
1960	- 1963
č) sankanje (naraščaj)
d)	ekipno tekmovanje naraščaja (od 3 do 5 tekmovalcev) v postavljanju sneženega moža.
Ostale podrobnosti bodo objavljene v prihodnjih dneh.
KP FRANCIJE PROTI ROGERJU GARAUDVJU
Spopad zaradi praške in pariške «pomladi»
fakqi je vodstvo francoskih komunistov mobiliziralo ves svoj aparat, da bi zrušilo vpliv svojega najuglednejšega teoretika - Kakšne protiteze je «upornik» postavi!
Roger Garaudy je član polit-^ja KP Francije in njen najvid-nejši teoretik. Zadnji čas je postal najzanimivejša politična oseb aost Francije. Mesec dni pred 19 kongresom partije je proti pred kongresnim tezam partijskega vod-*tva postavil svoje lastne protiteze, in sicer one iste iz knjige «Ve-jjki preobrat socializma*, ki jo je M sam napisal
Te protiteze je zdaj Garaudy konkretiziral v člankih ter izjavah Vodstvo francoske KP je spričo lega mobiliziralo ves svoj organizacijski aparat, da bi zrušilo nje go v vpliv.
Za ortodoksno krilo KP Francije
Škofija
prijavlja
sodišču
vernike
Z »oporečniki* se srečujemo že Povsod. Množice »oporečnikov* nasprotujejo naši družbeni ureditvi in jo hočejo sprevreči, popraviti, prikrojiti svojim pogledom ali željam. S tem prihajojo pogosto v kontrast, v nasprotje tudi s pozi-Hvnim, to se pravi s sedaj veljavnim zakonom. Razne vrste «oporeč-ništva* srečujemo tudi v političnih strankah in gibanjih, celo v sami — cerkvi.
Sicer je res, da ni bila cerkev nikoli povsem brez notranjega odpora ali trenja, saj so tudi razne ločine posledica notranjih nesogla-sij o cerkvenih naukih in raznih fhedanjih, pogosto pa tudi ali pred 'sem v zvezi z družbenimi odnosi v cerkvi sami. Seveda so bili takšni primeri v cerkvi bolj pogosti Pred davno dobo, kajti sledilo je -.■■'•go »premirje* Zadnje čase pa, *t0 postaja družbeno prenavljanje P° svetu vedno bolj živahno, je to zajelo tudi samo cerkev in vedno več je dogodkov in dogajanj, ki dokazujejo, da zahtevajo verniki več besede v cerkvi. Glede tega hi mogli navesti veliko primerov.
Eden izmed načilnih primerov *°Porečništva» je primer iz Cankove blizu Murske Sobote v Slo-Veniji. Cankova je nekoliko večja severozahodno od Murske Sobote, tik jugoslovansko avstrijske incje in cerkveno-upravno spada P°d mariborsko škofijo. Že več me-socev je velika župnijska cerkev v Cankovi zaprta in zaklenjena. Zaklenili so jo verniki v protest Proti imenovanju novega župnika. f° njihovem bi morali tudi oni — ***ej verniki — odločati o tem, ko-ka bodo višje cerkvene oblasti ime-Ppvale za njihovega dušnega papirja.
Mariborske škofijske oblasti pa niso hotele upoštevati in verski so novoimenovanemu župniku zaklenili cerkev in tudi župnišče. Prišlo je celo do hujših sporov samimi verniki, ker so bili ®ni odločno proti škofijskemu skle-Pu, drugi pa popustljivi. Krajevne Polasti so vso zadevo prepustile Cerkvenim oblastem, ker so predstavniki cerkve obljubili, da bodo ^devo sami uredili. Ker pa zade-,a traja predolgo in ker je prišlo A ho hujših izpadov med tistimi, zastopajo stališče cerkvene hie *rbjje, ter tistimi, ki zastopajo tališče, da ima tudi preprost ver-‘k nekaj besede v upravljanju jOokvenih zadev, je mariborska .kofija prijavila okrajnemu sodi-, 0 y Murski Soboti enajst verni-'2 inkovske župnije zaradi /Potenja verskih obredov* v can-'ski cerkvi.
je Rogeir Garaudy že davno «en-fant terrible*. Njegova nesoglasja s partijskim vodstvom v tem ali onem vprašanju, pa so doslej ostala brez posledic. Do globljega >n očitnejšega preloma je prišlo pred preteklo leto, a figurativno to danes prikazujejo kot spopad zaradi «praške in pariške pomladi*.
«Praška pomlad* pod Dubčkovim vodstvom je najprej bila sprejeta v najšiiirših vrstah KP Francije, da, celo v njem vodstvu, kot naj ustreznejša usmeritev za franco sko pot v socializem. Za KP Francije so tokratne češkoslovaške izkušnje bile dobrodošle tudi glede na njene odnose z ostalimi strankami levice. Sprejetje češkoslova ške orientacije je pomenilo izbiti iz rok francoske Socialistične stranke argumente, na osnovi katerih ni KPF, potem ko bi z ostalimi silami levice prišla do oblasti, svoje sopotnike likvidirala.
Z določenimi omejitvami kar zadeva oživljanje češkoslovaške reak cije, je KPF v ocenah in izjavah svojega najvišjega vodstva tudi formalno izražala željo, da bi Dubč kov podvig uspel. Tako je, razum ljavo, mislil tudi Roger Garaiudy.
Dogodki p„ so se začeli razvijati po docela drugi poti. Za praško je prišla tudi «pariška pomlad*, maj 1968, s študentskimi barikadami in dolgotrajno stavko nekaj de setin milijonov francoskih delavcev. Za Garaudyja je to predstavljalo prelomni trenutek krize kapitalistične družbenega sistema in nezadržnega pomikanja proti socialistični družbi. Ta stavka je zanj bila najpomembnejši dogodek v zgodovini francoskega delavske ga razreda, ker se je pojavil spon tano ter se razgorel v revolucio narno gibanje množic, h kateremu so spontano pristopili študentska mladina, intelektualci in druge de mokratične sile vse dežele.
Roger Garaudy je bil in je ostal prepričan, da je »majska revolti cija* bila prežeta s težnjo po pre vzemu lastne usode iz rok kapitalistov. To prepričanje temelji na dejstvu, da v tem primeru ni šlo za običajno in celo ne klasično ge neralno stavko, marveč za revolucionarno gibanje proti preživelemu izkoriščevalskemu sistemu, za gibanje, ki je iz njega vzniknila ne premagljiva želja delavskega razreda in ostalih delovnih slojev po samoupravljanju na vseh področjih družbenega živlejnja. *
Strategija in taktika vodstva K P Francije in njenih sindikatov (Ge neralne konfederacije dela), pa sta bil! drugačni. Smatrajoč: -da še ni nastopil čas za radikalne ukrepe, in se upirati zahtevam no samoupravljanju, je vodstvo KPF v toliko utišalo majsko gibanje, da je njegove zahteve omejilo na za dovoljitev običajnih ekonomskih zahtevkov.
Po drug; plati je za »praško pomladjo* prišla tudi «praška jesen*. KP Francije je, presene tila s tem mnoge svoje politične zaveznike in nasprotnike, nemudoma obsodila vojaško intervencijo varšavskega parka na Češkoslo vaškem. Prvi je to storil generalni sekretar partije VValdeck Rochet. Tako je KP Francije ono, kar je bila izgubila maja in junija, znova v dokajšnji meri pridobila zdaj. Znotraj partije je tedaj prišlo do dramatične krize. Njen ortodoksni del ni mogel razump ti, da tudi SZ lahko pogreši, a še zlasti ni mogel zapopasti, da bi kak njen ukrep mogla obsoditi KP Francije.
Vendar je zmagala večina, ki se ni strinjala z vojaško interven cijo. Njen najvidnejši predstavnik, Roger Ga,raudy, je v svoji obsodbi in analizi posledic vojne inter-
vencije že takrat šel dlje od svoje partije, kar je bilo označeno za kršitey partijske discipline. Prejel je ukor, a je navzlic temu ostal član politbiroja, vtem ko je Thorezova vdova, Jeannette Ver-mersch, iz njega ogorčeno izstopila.
Kasneje se je ta razcepljenost čedalje bolj poglabljala, pač od visno od tega, kako je francoska KP naposled začela usklajevati svoja stališča s sovjetskimi, da bi končno na moskovski konferen ci komunističnih in delavskih partij praktično končala tam, kjer je nekoč že bila. Obsodba vojne intervencije se je spremenila v »neodobravanje*. Kasneje je KP Fran cije docela molče sprejela Dubčko-vo odstranitev, kot tudi odstranitev pobudnikov «socializma ljud skega tipa*, in se, konec konca, vzdržala slehernega komentarja v zvezi z dogodki na Češkoslova
!
IZIDOR PREDAN:
ŽELJA
Do grla sem sit Pariza,
Bruslja, New Yorka, Stuttgarta,
Ottawe, Ziiricha, Canberre.
Do grla sem sit visokih palač, tisočerih luči in bogatije sveta, ki mi na šobe zapira vrata.
Naveličan sem ropotajočih mašin po fabrikah, belgijanskih minjer, švicarskega mraza in gospodarjev, avstralskih plantaž in kanadskih gozdov.
Štuf sem nositi valižo po svjetu.
Domov želim
gor pod Matajur, v mojo staro, kumarno, zakajeno hišico, kjer me čaka moja mama, joče in kliče, naj se vrnem.
Me ne ustavi več nobena sila, noben grom,
zdaj, zdaj vrnem se na dom!
(Nadaljevanje na 6. strani)

NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
GEORGU K. ŽUKOV:
Spomini in razmišljanja
Večkrat se zgodi, da smo nad knjigami, ki so delo znanih avtorjev, od katerih pričakujemo vse najboljše, razočarani. Po tem ko smo v slovenščini dobili spomine dveh velikih osebnosti druge svetovne vojne, Churchillove in de Gaullove spomine, nam je zdaj Državna založba Slovenije postregla s knjigo spominov sovjetskega maršala Georgija Konstantinoviča Žukova.
Pod naslovom SPOMINI IN PREM1ŠLJANJA prihaja torej med slovenske bralce knjiga enega največjih sovjetskih poveljnikov druge svetovne vojne in tudi velike vojaške osebnosti iz povojnega obdobja. Toda kakor lahko ugotovimo, da je koristno in edino jirav, da smo dobili to knjigo spominov tudi na slovenski knjižni trg. tako lahko že v začetku našega poročila o knjigi zapišemo, da nas avtor v njej malce razočara. Morda smo od slavne osebnosti pričakovali preveč. Morda pa tudi še ni čas, da bi pisec povedal vse, kar bi sicer lahko, morda so taki spomini bili potrebni sedanjemu razvoju sovjetskega političnega življenja. Dejstvo je, da nas spomini maršala Žukova puste hladne.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POBUDA, KI BI SE ZNALA RAZVITI
«Ruska zima» se je tudi letos obnesla
Čeprav je bilo letos že 10.000 tujih gostov, to še ni veliko, če upoštevamo, da imajo gostje na voljo kar hočejo
Comecona v Moskvi. To, kar Jo za zahodno Evropo skupno J« za lest dežel vzhodne Evrope, oziroma za vse soclaUsUč-vzhodne Evrope, razen Jugoslavije In Albanije, Comecon. *** vidimo im» «nola.liatiftna skupnost mogočen sedež a tridese-
Mmi nadstropji.
Tudi Sovjeti začenjajo odkrivati turizem. Posebej še zimski turizem. S tem se ne ukvarjajo le gostinci, pač pa tudi ljudje na mnogo višjih in drugačnih položajih. Ministrica za kulturo SZ Kalar.na Furcova je tujim novinarjem spregovorila o «Ruski zimi*, to se pravi o prireditvah pod tem ime nom, ki «naj zbližajo ljudi vsega sveta ne glede na njihove politične poglede*, tako «da bi se mogli vsi ljudje spoznati z na j večjimi dosežki sovjetske kulture in umetnosti*. In tega ni malo.
Predstavnik sovjetske agencije za turizem — Inturist — je pojasnil, da je letošnja »Ruska zima* šesta tovrstna prireditev v Moskvi in da je tudi ta v celoti uspela, kajti dogovorjenih je bilo veiiko gostov z vseh celin, iz Amerike, Evrope, Afrike, Azije m ceio iz Avstralije. Če upoštevamo dejstvo, da je prvo »Rusko zimo* obiskalo 8.500 tujih turistov, v glavnem ljubiteljev umetnosti, in da se je letošnjih prireditev v okviru «Russe zime* udeležilo malo manj kot 10.000 tujih turistov, je uspeli neizpodoiten, pa čeprav se vedno ne moremo govori u o kakih izrednih rezultatih, o kakem velikem zimskem turizmu, ko pa vsaka količkaj pomebnejsa športna prireditev zimskega značaja pritegne vec gostov, kot jih je ta prireditev, za katero mora-mo reci, da je na zares visoki ravni.
Kaj je pravzaprav prireditev ki nosi ime »Ruska zima*?
Moskva sprejema od 25. decembra, torej od božiča, pa do 5. januarja tuje goste z zelo bogatim programom. Res je sicer, da tujca, posebno tistega z Juga, sprejme najprej oster mraz, ioda hkrati sprejme Moskva tujega gosta s svojo gostoljubnostjo in z vrhunskimi dosežki svoje kulture, in sicer z deli Čajkovskega, Rahmaninova, Hačaturjana in Rim-skega-Korsakova. V slovitem gledališču «Bolšoj» in v drugih dvoranah nastopajo najboljši orkestri in ansambli, kot na primer plesni ansambel Berioška, plesni ansambel mojstra Mojsejeva, nadalje nastopa zbor sovjetske armade, čudoviti zbor sovjetske mornarice; tuji gost more prisostvovati konoertom Moskovske filharmonije in drugih slovitih ansamblov, na katerih nastopajo kot dirigenti ali kot solisti vrhunski umetniki, kot na primer sam David Ojstrah.
Tuji turisti, ki prihajajo na »Rusko zimo*, imajo tudi dovolj časa na razpolago, da si ogledajo Tretjakovo galerijo, ki je prav gotovo ena največjih in najbogatejših galerij na svetu. Ob letošnji »Ruski zimi* je bila za to priložnost pripravljena posebna razstava velikega ruskega umetnika Rjepina. Tuji gostje ob tej priložnosti obiščejo tudi Leninov muzej, razgledajo si stalno razstavo dosežkov sovjetske ustvarjalnosti na tehničnem in gospodarskem področju itd.
Tuji turisti, ki si preko agencije »Inturist*, privoščijo »Raško zimo*, imajo na razpolago najboljše hotele in restavracije, »Inturist* pa organizira za tiste, ki jih bolj zanima notranjost dežele kot pa bogastvo moskovskega kulturnega življenja, izlete v slikovito Pocknoskovje ali v druge znane turistične kraje okoli Moskve, ali pa celo krajše obiske Leningrada, Kieva, Krima in drugih centrov velike Sovjetske zveze. Seveda so to krajši izleti za dan dva z letali.
Kdor sl je že večkrat privoščil »Rusko zimo* meni, da so v najboljšem položaju tisti, ki raje ostanejo v sovjetski prestolnici, namreč tisti, ki si po gledaliških predstavah, koncertih in baletnih prireditvah, zaželijo spoznati Mo-
skvo. Dovolj je, da sedejo v enega izmed avtobusov «Inturista» in da se «sprehodijo» po mestu, do Kremlja, do stalne razstave dosežkov sovjetskega gospodar-stva in tehnike, do restavracije «Zlati klas* in drugih restavracij, kjer postrežejo gostu z najrazličnejšimi specialitetami in z znanimi gruzinskimi vini, armensk.mi konjaki in drugimi izbranimi pijačami. Morda pa je še najbolj, ce se človek, ki hoče doživeti rusko zimo z malo začetnico, odpravi v prirodo, namreč da sede v klasično rusko trojko in se z njo odpravi v okolico Moskve. Člove.iu se zazdi, kot bi postal junak kake novele starih ruskih klasikov; v rokah mladega koči-jaža v, ukrajinski noši trojka kar zdrvi po snegu globoko v gozdove, kjer vlada popolna tišina in se čuje le topot konjskih kopit ter zvončkljanje kraguljčkov na opremi konj.
Ne bomo pretiravali, če bomo rekli, da marsikdo, ki je novoletne praznike prebil v Moskvi v okviru «Ruske zime*, ne bo teh dm zlepa pozabil. So to nepozabni dogodki za tistega, ki uživa v visoko kakovostnih kulturnih prireditvah moskovskih gledališč in koncertnih dvoran, kot tudi za tistega, ki se zadovolji s skromnejšim programom, z izletom v okolico Moskve na Šilce prave ruske vodke.
Rekli smo že, da so prireditve, ki nosijo naslov »Ruska zima*, letos privabile v Moskvo 10.000 gostov iz tujine. Ni to veliko, toda tudi ne tako malo. Organizatorji prireditev računajo, da se bo ta zvrst zimskega turizma ob nesla. Tega mnenja je tudi Katarina Furcova, ki je izrazila željo, da naj bi ta prireditev prerasla v širšo manifastacijo, ki »naj bi pritegnila v Mosikvo stotisoče ljudi z vsega sveta*. Morda to niti ni težko dosegljiv smoter, če se upoštevajo dejstva, da »Ruska zima* resnično veliko nudi in da bi lahko nudila še več, ker je načrtovana zedo na široko, namreč za vse okuse. Vendar pa je treba na koncu dodati, da Sovjeti še vedno z nekakšnim strahom odpirajo vrata tej sicer tako obetajoči in pozitivni pobudi.
OB 400-LETNICI KMEČKEGA UPORA
Film o Matiji Gubcu bo snemal V. Mimica
Za začetna dela so sredstva že zagotovljena
Pred časom smo zabeležili vest, da nameravajo v Jugoslaviji na Hrvaškem proslaviti 400 letnico Gubčevega kmečkega upora z vrsto prireditev. Med drugimi prireditvami bo tudi poseben sim pozij zgodovinarjer, razpisana so razna dela in te dm smo mogli v jugoslovanskem dnevnem tisku brati tudi vest, da bo o ten, dogodku napravljen tudi film, ki ga bo režiral jugoslovanski režiser Vatroslav Mimica.
Iz jugos ovanskega tiska nadalje povzemamo, da je del sredstev za ta film že zagotovljen, kajti iz sklada za razvoj kulturne dejavnosti v Socialistični republiki Hrvaški so v la namen že namenili večjo vsoto denarja. Vrh tega se ve, da bo film delalo filmsko podjetje «Jadran-film» in do so se prve priprave že začele.
Po izjavah režiserja so bi'a sredstva, ki so bila že dodeljeno., namenjena prvenstveno za zbiranje zgodovinskega materiala ter za pripravo scenarija, kar bo zahtevalo polno leto dela, saj gre vendar za zelo zapleteno temo, za dogodke, ki so se odigrali pred 400 leti in za katerimi so ostali le redki sledovi, še manj pa je zapisanih zgodovinskih dogodkov. Ko bodo vse te priprave končane, se bo 1971 in 1972 začelo konkretno delo pri snemanju filma, tako da je gotovo, da bo film dokončan ob času, to se pravi do februarja 1973,^ ko bodo osrednje proslave kmečkega u-pora, ki ga ie vodil Matija Gubec.
Kdo bodo avtorji scenarija in scenografije za film. Vatroslav Mimica še ni mogel povedali nič donkončnega, ker se še ni z nikomer dogovoril, vendar je namignil, da je v stikih z nekate rimi najbolj znanimi hrvaškimi predvsem zagrebškimi pisatelji ter z nekaterimi likovnimi umetniki, ki kažejo zanimanje za to temo. Film o Matiji Gubcu in o ponesrečenem kmečkem uporu, ki ga bo pripravil Vatroslav Mimica, bo po vsej verjetnosti večja stvaritev. To se da sklepali iz več razlogov. Predvsem je treba vedeti, da je Vatroslav Mimica eno najbolj znanih imen v jugoslovanski filmski umetnosti. Čeprav se je začel uveljavljati in se krepko uveljavil z risanim filmom, se
iiiiiiiiiiiiMaiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuNuiiniiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiin
je izkazal tudi v igranem filmu, s svojim velikim umetniškim ču lom. Ljudje, ki sledijo njegovemu umetniškemu razvoju od vse ga začetka, zaupajo v njegove velike sposobnosti in še posebej poudarjajo to. da se doslej ni še nikoli spustil v komercializacijo filmske dejavnosti, pač pa je težil vedno in izključno za umetni škimi cilji.
Kakor je znano, je Vatroslav Mimica po rodu iz Dalmacije in ko so ga vprašali, kako to, da se on, ki je po rodu z morja, loteva filma, ki nima z morjem nobene zveze, pač pa je arnbier. tiran v Hrvaškem Zagorju in če hočemo v najširše panonsko področje. je Mimica v šali odgovoril z vprašanjem;
tl n zakaj me ne vprašate, kako to, da sem. v času narodnoosvobodilne borbe prišel ptav v Zagorje in prav tu v Zagorju zaključil vojno kol komisar brigade, ki je nosila ime po Matiji Gubcu, o kateiem nameravam sedaj posneti film?*
Tema o kmečkem uporu iz 1573. leta ni v filmu nova. Prvi film, ki je bil sneman na Hrvaškem, je obravnaval prav to temo. Bilo je to 1919. leta, ko se je kmečkega upora pod vod stvom Matije Gubca, lotila Marija Jurič-Zagorka, ki je posnela to filmsko temo za podjetje rCroa tia-film». Bil je to prvi hrvatski igrani film. Seveda je bil to nem in skromen film, morda znosen, sprejemljiv pac za tedanje razmere, ko je bil film nasploh šele v začetku svojega razvoja in ko tudi podjetje «Croatie* ni moglo razpolagati z kdove kolikšnimi tehničnimi m finančnimi sredstvi.
predvsem pa nam ne povedo vsega tistega, kar bi radi zvedeli iz te sicer zajetne knjige.
Knjiga je obširna in avtor spominov posega, kot je to običajno, v svojo mladost, mladost preprostega kmečkega fanta, ki so ga poslali v uk za krznarja, pa ga je potem, komaj izučenega, v svoj vrtinec potegnila prva svetovna vojna in revolucija. Zdi se, da je v teh svojih spominih na mlada leta, na prvo svetovno vojno in revolucijo pisec spominov najbolj pristen, najbolj neposreden in najbolj oseben, čeprav ti spomini seveda niso tisto, kar od vojskovodje pričakujemo.
Tudi v naslednjem razdelku knjige, ko se je Žukov neposredno po revoluciji kot komandant raznih konjeniških polkov potikal po zahodnih garnizijah Sovjetske zveze lahko zasledimo več tiste osebne neposrednosti, ki naj bi bila za spomine velikih mož poleg avtentične pripovedi o dogajanjih, bistven sestavni del takih spominskih del. Posebno poglavje je posvečeno vojni z Japonci na ozemlju Mongolije, nakar sledi poglavje, ko je Žukov poveljeval Kijevskemu vojnemu okrožju neposred no pred začetkom sovražnosti.
Več kot dve tretjim knjige pa sta nato posvečeni drugi svetovni vojni, od izbruha sovražnosti, preko bitke za Stalingrad pa vse do zmage v Berlinu. Knjigo zaključuje odstavek iz povojnega obdobja, ko se je Žukov udeležil konference v Potsdamu. Sklepna beseda prinaša samo še slavospev sovjetskim vojakom in sovjetskemu ljudstvu za junaško zadržanje v odločilnih letih druge svetovne vojne.
Poudarek knjige je v avtorjevih spominih na drugo svetovno vojno Prav v teh svojih spominih pa je pisec najmanj oseben, najbolj zadržan in si očitno prizadeva, da bi bil kar najbolj objektiven, da ne bi komurkoli prizadejal krivice Pri tem pa hoče biti pred vsem vojak, ki se v po itična vprašanja sploh ne vmešava, sprejemajoč stanje takšno kakršno je. Nie-govi spomini izzvene zato v tem delu marsikje kot spomini vojaka na vojaške operacije, kot neka zgodovina vojaških dogajanj v drugi svetovni vojni z rahlo osebno noto. Tako so v tem delu spomini Žukova precej suhi. stvarni, vse preveč vojaški in premalo širše zanimivi, čeprav je v njih podano avtentično tolmačenje vojaških o-
peracij in dogajanj na frontah.
Pomanjkanje subjektivnih ocen bo bralec zelo pogrešal, predvsem pa še nečesa drugega. Žukov gre molče mimo tistih dogajanj, ki so v času med obema vojnama pretresala Sovjetsko zvezo, to je raznih čistk, preganjanj, deportacij in podobnih akcij, za katere bi ne mogli trditi, da mu niso bili znani. Pač pa je tolike• zanimiv, da daje v svojem pripovedovanju tudi prikaz in oceno Stalinove osebnosti v času druge svetovne vojne. Žukov je pri tem zelo previden in se le malokje spušča od opisa neposrednih srečanj s Stalinom v globljo oceno Stalinove osebnosti. Vendar je pn tem njegova ocena Stalina prej pozitivna kot negativna in nekje celo omenja krivično kritiko Stalina.
Prav tako gre molče mimo nem-ško-sovjetskega sporazuma v začetku druge svetovne vojne, preko delitve Poljske med Sovjetsko zvezo in Hitlerjevo Nemčijo. Bralec bo zapazil, da v letu 1941 omenja rsrbsko revolucijo», fc« je JugotUb vij o odvrnila od osi Rim-Berlin. Poudarja tudi, da je bila sovjetska armada na dan Hitlerjevega napada na Sovjetsko zvezo pripravljena in da niso točni očitki sovjetskim poveljnikom, da napadu niso pričakovali. V knjigi je torej precej takih odstavkov, precej takih mnenj in sodb, za katere obstaja dvom ali so pravilna.
Tako moramo spomine Žukova marsikje brati z veliko rezervo, marsikje se z njim ne moremo strinjati, marsikje mu lahko tudi očitamo, da je bil preveč vojak, suhoparen in stvaren in da se v spominih ni dotaknil tistega, kar bi tudi zanimalo bralce. Morda bi bil zato slovenski izdaji na pot koristen uvod. kritičen in stvaren, ki bi slovenskemu človeku prikazal pomembnost Žukova kot vojskovodje, pa tudi oomanjkljivosti njeaomh spominov Žukova-človeka.
Knjigo moramo pač vzeti tako kot je. z njenimi pozitivnimi in slabimi stranmi z zanimivostmi in vojaškimi podrobnostmi, ki večine bralcev ne pritegnejo, s privlačnostjo in suhoparnost'0 oziroma brezosebnostjo pripovedi. Moramo jo prebrati s kritičnimi očmi, ker nam tako pove več, kot sicer.
Sl. Ra.
žukova knjigo Spomini In pre-mišljanja dobite tudi v Tržaški knjigarni.
Iz Trsta smo v teh novoletnih dneh prejeli med mnogimi drugimi od osebe znane »neznane pršuone*. še naslednje voščilo:
SPAŠTA VAN TAVARŠ
UREDNIK!
Naj leto 1970 dodeli kar vaša gnada se želi!
Silna muč narave
nej slabust v’n us’kuo ustave
zdrava miso, sreje zdravo,
čreva brez — madruona
iz srca želi, paznana v’n pršuona.
* * *
Uoščen še usej drušč’ne pr «Primorsken dneuneke»
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Natančno določite svoj delovni program in ga do pičice izpolnite Skušajte biti bolj trezni v čustvenih zadevah.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Napravite vse, da bi odpravili neko nevarno nasprotovanje. Zahvaljujoč se svojemu konjičku, se boste kar lepo odpočili.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Izkoristite simpatijo, ki jo do vas kaže neka znana oseba. Bodite bolj odprti do ljudi.
RAK (od 22.6. do 22.7.)) Zaradi svoje konkretnosti bo neki vaš predlog zelo cenjen. Razumevanje v družini.
LEV (od 23.7. do 23.8.) Nastopili bodo novi in zelo obetajoči delovni pogoji. Iskren razgovor med prijatelji.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Skušajte znova okrepiti svojo že dokaj razmajano avtoriteto, čustva: prehodno nerazumevanje.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nikar ne podcenjujte nekega na videz nepomembnega spora. Čustva: prejeli boste zelo iskren in koristen nasvet.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Posredovanje, ki bo čez čas prineslo dobre plodove. Danes bo sreča naklonjena vsem mladim.
STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Ne pozabite obiskati kraja, U vam ja
bil priporočen. Razvedrili se boste v veseli družbi.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Udeležili se boste zabavnega in obenem poučnega izleta. Omogočite prosto pot svoji domišljiji.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne zavrnite pomoči, ki vam bo nesebično ponudena. Začasno premirje med vami in ljubljeno osebo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ogibajte se tega, da bi bili čez mero kritični in za vsako ceno polemični. Poplačana bo vaša iskrenost.
PREJELI SMO
ITALIAMUSICA - Anno 1, n. 6 -Milano, 10 dicembre 1969. L’ASTROLABIO - Ann0 VII, N. 51 — Roma, 28 dicembre 1969. TECNOSINTESI - Anno V, n. 44 — Milano, dicembre 1969. GAZZETTINO DELLA SCUOLA -Anno VIII, n. 13 - Padova, 15 novembre 1969.
I NOSTRI CANI - Anno XV, n. 12 — Milano, dicembre 1969.
GLAS KOROTANA - št. 3 - Dunaj
1969
KAPLJE — Idrija, december 1969. KNJIGA 69 - št. 10 11 - Ljubljana. PIONIR - letnik 1969 1970, št. 5 -
Ljubljana.
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila;
8.30	Revija godal; 9.00 Maša; 9.45 Bachova Toccata; 10.00 Ljudske pesmi; 10.50 Papandopulo, Sinfo-nietta; 11.15 T. Curk: Razglaše-nje Gospodovo; 12.00 Pratika; 12.15 Motivi iz filmov; 12.30 in
13.30	Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.30 Jeza: »Božična pravljica naših dni*; 16.55 Orkester; 17.20 Program za mla dino; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Harmonikar Sony; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Slov. balade in roman ce; 19.25 Jazz; 19.45 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.30 Čajkovski; «Pikova dama*; 21.35 Pogled za kulise.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 6.40 Glasba ze dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Otroški kotiček; 8.30 Operne arije; 9.00 Glasbeni tris; 9.30 Plošče; 10.15 Prisluhnimo jfim skupaj; 10.45 Zna ni pevci; 11.00 Praški simf. orke ster; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Mali ansambli; 15.30 Melodije; 16.00 O morju in pomorstvu; 16.20 Poje Marjana Deržaj; 16.30 Program za mladino; 17.10 Melodije; 17.30 Popoldanski recital: 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Poje Michele; 22.10 Motivi za vsakogar; 22.35 Glasba za lahko noč.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila:
8.30	Jutranje pesmi; 9.30 Maša; 10.19 Glasbeni spored; 12.38 Iz dneva v dan; 13.15 Program s Ce-lentanom; 14.00 Za dobro popoldne; 16.30 Program za mladino:
TOREK, 6. JANUARJA 1970
18.00	Aktualnosti; 19.00 Plošče;
20.00	Verdijeva opera »Falsiaff*.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Dirigent Toscanini; 10.00 Ra dijska priredba; 10.15 Gigliola Cin quetti; 10.55 Telefonski pogovori; 12.30 Glasbeno-govomi spored.
14.05	Zakaj in kako?; 14.30 Natečaj za nove pesmi; 15.03 Mala en ciklopedija; 16.50 Znanstveni problemi; 17.55 Glasbeni aperitiv;
19.05	Pevci; 20.10 Glasbeno tekmovanje «Ferma la mušica*; 21.00 Canzonissima.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.50 Baročne kantate; 12.20 Operna glasba;
13.00	Mozart in Haydn; 14.00 Skladbe za pihala; 14.20 Berliozova Uvertura opus 21; 15.30 Simfonični koncert; 17.40 Jazz; 18.00 Mezzosopranistka Verrett in pianist Favaretto; 18.45 Mamila sko zi stoletja; 19.15 Koncert; 20.15 1 Virtuosi di Roma; 21.30 Mednarodni festival sodobne glasbe.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 8.45 Stravinski, balet Agon; 9.10 Polifonija; 10.20 Vzporedna glasba; 10.55 Telemannove skladbe; 11.45 Mojstri interpretacije; 12.30 Operna glasba; 13.30 Portret avtorja: Viotti; 14.25 Sodoona ital. glasba.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 7.45 Inform. oddaja; 8.04 Opema matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Ansambel J. Kampiča: 9.45 Slov.

vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Glasba mladih; 14.25 Plesni orkester IvTV; 15.40 B. Smetana: iz 2. dej. »Prodane ne veste*; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Beethovnova dela; 18.00 Ak tualnosti; 18.15 V torek na svide nje!; 18.45 Dr. F. Sušnik; Letni časi — zima; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel L. Slaka;
20.00	Melodije; 20.30 K. R. Tschen: Klavdija, 21.10 lahka glasba;
22.15	Jug. glasba; 23 06 Mile Ne delkovski: Pesmi; 23.15 Slov. pevci zabavne glasbe; 23.40 Godala v noči.
ITAL. TELEVIZIJA
11.00 Maša; 12.00 Pravica otro ka; 12.20 Poljudna znanost; 13.00 Slikanice; 13.30 Dnevnik; 14.00 Zimski šport slalom za ženske. 16.45 Spored za najmtajše: 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za mladi no; 18 45 Glasbah program; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnev mk; 21.00 Canzonissima (zaključ ni večer); 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
17.25 Pagnol-Bnssoni: Merluzzo.
19.00	Nemščina; 21.00 Dnevnik;
21.15	Doba nuragov: 22.05 Nea pelj R. Vivianija.
JUG TELEVIZIJA
20.00, 23.05 Poročila; 12.35 Po snetek slaloma žensk; 13.30 Bi schofshofen:	Smučarski skoki,
17.40 Nove dogodivščine Huckle berryja Firma; 18.05 Mednarodiu smučarski teki v Bohinju; 18.15 TV obzornik; 18.30 Glasbena od daja; 19.00 Propagandna oddaja;
19.05	Poslovna politika podjetja: 19.30 Epidemiologija v prometu;
narodne; 10.15 Pri vas doma; 12.10 19.50 Cikcak; 20.35 J Mankiewicz:
Trije impromptuji F Schuberta; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od
Izhoda ni — film: 22.20 Veselje v glasbi.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,7. najnižja 6,4, ob 19. uri 9,4 stop., zračni tlak 994,9 stanoviten, vlasa 91 odst,, veter ll km/h severozahod, nik, nebo oblačno, 21,7 mm dežja, morje skoraj mimo, temperatura morja 8,4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 6. Januarja
TRIJE KRALJI
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16,36 — Dolžina dneva 8.50 — Luna vzide ob 6.45 in zatone ob 14.36 Jutri, SREDA, 7. januarja ZDRAVKO
«PREVKHITEV> POLITIKE LEVE SREDINE
Tajniki petih strank bodo proučili sporazume
Kritične pripombe tržaške federacije KPI
Odposlanstva strank leve sredine (KD, PSI, PSU in PRI) ter Slovenske skupnosti, ki so se obvezale, da bodo sprejele sporazum za ponovni zagon leve sredine v naši občini, so se na zadnjem sestanku sporazumela, da skličejo te dni sestanek tajnikov strank. Na tem sestanku bodo proučili rezultate sestankov vodstev posameznih strank, ki so razpravljala o sporazumih, o katerih so se že okvirno dogovorili. Kot smo že poročali, se je zadnje sestalo vodstvo PSI, pri čemer pa se niso vsi strinjali s sodelovanjem v okviru leve sredine ter je zato tajnik Giuricin tudi podal ostavko. Ni še gotovo, vendar je možno, da se sestanejo predstavniki strank že jutri. Pojutrišnjem se bo sestalo tudi vodstvo PRI in razpravljalo o sporazumu.
le nad 300 prijav za izlet
Včeraj se je za naš izlet v Rim, Neapelj in na Capri prijavilo nadaljnjih 22 izletnikov, tako da je skupno število v Trstu vpisanih izletnikov preseglo številko 280. Če k temu dodamo še naše čita-telje iz Gorice, tedaj se je do včeraj za izlet prijavilo točno 306 čitateljev in naročnikov našega dnevnika.
Za vpis na izlet je še 4 dni časa, namreč do sobote, 10. januarja. Po dosedanjih prijavah sodeč, lahko računamo, da bomo dosegli število 400, ki je potrebno, da bomo lahko v Rim odpotovali s posebnim vlakom.
Vse naročnike in čitatelje prosimo, da se prijavijo v določenem roku, kajti po 10. januarju prijav ne bomo več sprejemali. Kot je znano, moramo do takrat dokončno naročiti, oziroma potrditi število sob v rimskih in neapeljskih hotelih. Zato še enkrat prosimo vse interesente, da s prijavo pohitijo.
UREDNIŠTVO
upošteva dozorevanje enotne zave sti delavskega razreda, kar je edino možna alternativa politiki preteklosti. Vse sile, ki se sklicujejo na svoj levičarski izvor, bi se morale združiti in se lotiti reševanja najbolj nujnih vprašanj mesta in ozemlja.
Včeraj na gen. konzulatu SFRJ
Župan Lovriha izročil 100.000 lir za Banjaluko
Župan dolinske občine Dušan Lovriha je včeraj dopoldne izročil generalnemu konzulu SFRJ v Trstu inž. Marjanu Tepini znesek 100.000 lir kot prispevek dolinske občinske uprave za žrtve potresa v Banjaluki.
Predstavnik SFRJ v Trstu se je županu prisrčno zahvalil za človekoljubno gesto in zagotovil, da bo denar takoj odposlan v Banjaluko, kjer se je položaj po novih potresnih sunkih v teh dneh še poslabšal.
Obveščamo tudi, da lahko vsakdo, ki namerava še prispevati za tako hudo prizadete ljudi, odda svoj prispevek v našem uredništvu ali v
PRED VAŽNO DELAVSKO SKUPŠČINO V ARZENALU
Jutri nova štiriurna stavka tržaških javnih prevoznikov
Avtobusi, tramvaji in filobusi v Trstu in Miljah ne bodo vozili od 10. do 14. ure * Tekstilni delavci odobrili «listino zahtev»
Vesti o novih naročilih za podjetje ((Arzenal - Sv. Marko« niso na sindikalnem področju povzročile večjih pretresov ali komentarjev. Delavci se namreč že dali časa pripravljajo na drugo akcijo, ki zadeva v prvi vrsti obliko in način premestitev delavcev iz ladjedelnice v novo podjetje pod okriljem arzenala. Delavci v arzenalu so s tem v zvezi zaskrbljeni, ker itak primanjkuje dela v podjetju, nekateri že dalj časa čakajo na delo in se pač boje, da bo združitev z premeščanjem delavcev iz enega podjetja v drugo zgolj formalnega značaja in da se bo število čakajočih «v barakah« samo povečalo.
Z druge strani pa gre tudi za resnejša vprašanja, ki so normativnega značaja in terjajo jasnih in nedvomnih dogovorov med kolektivom in upravnimi organi. O tem bodo razpravljali na skupščini. ki se je bodo udeležili tudi sindikalni predstavniki s tajnikom zveze kovinarjev Pinom Burlom na čelu. Predvidevajo, da bo na skupščini izdelan okviren načrt dogovora z upravo, ki pa ga bo mora-
la ta sprejeti. Vsekakor bodo v listina formulirani točni predlogi za ureditev kočljivih vprašanj normativnega značaja v zvezi z združitvijo ladjedelnice z arzenalom in bomo o teh podrobneje poročali po skupščini sami.
Poleg tega bo jutri nova štiri-uma stavka delavcev in uslužbencev javnih prevoznih podjetij. Delavci in šoferji tržaškega ACEGAT, miljske ACNA in openskega tramvaja bodo namreč stavkali od 10. do 14. ure.
Skupščine so bile pred dnevi tudi v tekstilnih industrijskih podjetjih. Teh je bilo vsega pet: po ena v tovarnah FILSNIA in «Ju-tificio triestdno«. tri pa v podjetju «Cotonificio San Giusto«. Na vseh skupščinah, ki so bile sindikatom priznane brez vsakega spora, so nastopili pokrajinski voditelji zvez tekstilcev. Delavci in delavke so izvajanja sprejeli z navdušenjem in v razpravah pokazali veliko pripravljenost na borbo, pri tem pa se večkrat sklicevali na uspehe drugih strok, katerim naj bi sledil uspeh te, doslej najrevnejše in
upravi.
imiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmHiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiimniiiinimniiniiiiiiiiiiiiiimimmiimi.....milili.milili..
PO BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH POČITNICAH
Jutri se spet nadaljuje pouk na osnovnih in srednjih šolah
Santo na osnovnih in nekaterih srednjih šolah zaključek trimesečja m ocene - Na drugih šolah zaključek I. polletja in ocene 7. februarja - Opozorilo učiteljicam, ki nimajo še službe
najbolj izkoriščane, stroke. V glavnem so po vseh podjetjih sprejeli načelna stališča vsedržavnih tajništev treh enotnih sindikatov, o katerih smo pisali v naši nedeljski številki- -------------
Razdelitev zavojev otrokom uslužbencev deželne uprave
Včeraj zjutraj so v mali dvorani gledališča »Verdi« razdelili otrokom uslužbencev deželne uprave darilne zavoje, kot je navada za svete tri kralje, ko obdarijo otroke vse javnih uslužbenucev. Podobna obdaritev je biila tudi v Vidmu.
V Trstu so bili pri obdaritvi otrok navzoči predsednik deželnega sveta prof. Ribezzi, podpredsednik deželnega odbora Moro in odbornik Varisco. Otrokom od dveh do enajstih let starosti so razdelili 252 zavojev. Pred razdelitvijo zavojev je predsednik Ribezzi na kratko spregovoril in pozdravil vse navzoče in jim želel vse najbolje v novem letu.
Danes ob 10.30 bo podprefekt vikar dr. Miceli kot nadomestnik vladnega komisarja prisostvoval tradicionalni obdaritvi gasilcev. Ob 10.15 pa bo vladni komisar prisoten na slovesnosti, ki jo bodo priredili v karabinjerski vojašnici v Istrski ulici.
Kot znano, so se mestni stražniki za letos odpovedali tradicionalnim darilom v korist raznih dobrodelnih ustanov.
GLASBENA MATICA — TRST
Jubilejna sezona 1969—1970
V	PETEK, 9. JANUARJA 1970 OB 20.30
V	MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA
SOLISTIČNI KONCERT
VANDA GERLOVIČ - sopran JOŽE STABEJ • bas IGOR DEKLEVA - klavir
Spored obsega dela skladateljev Beethovna, Chopina, Griega, Kozine, Rahmaninova, Schuberta in Ukmarja ter vrsto slovenskih ljudskih pesmi v priredbah skladateljev Prelovca, Štritofa, Adamiča, Lipovška, Merkuja in Osterca.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
___________ kulturni dom -------------
FRAN ŠALEŠKI FINŽGAR
V'
NASA KRI
igra v štirih dejanjih
Kostumograf: ALENKA BARTLOVA Režiser in scenograf: VIKTOR MOLKA
V	sredo, 7. januarja oh
V	četrtek,	8.	januarja	oh
V	soboto,	10.	januarja	ob
V	nedeljo,	11.	januarja	ob
20.	uri	(DIJAŠKI	ABONMA	za
sredo)
20.	uri	(DIJAŠKI	ABONMA	za
četrtek
20.30	(ABONMA	RED A)
16.	uri	(ABONMA	OKOLIŠKI)
Pri PSU pa čakajo, kaj bodo storili socialisti.
V zvezi s temi pogajanji za preveritev delovanja leve sredine je izdala težaška federacija KPI pred nekaj dnevi poročilo, ki pravi med drugim:
Nobeno mesto ni imelo večje škode od levosredinske koalicije in nobeno mesto nima več interesa kot Trst. da se oobme stran« in nadaljnje po novi pote. Zaradi tega je zelo škodljivo igračkanje v krajevnem merilu o dozdevni preureditvi leve sredine in o njeni obnovitvi. žal se ne morejo temu igračkanju izogniti niti nekateri krogi PSI, ki ostajajo orodje KD in socialnih demokratov, da se ne hi spremenila sedanja politika ter da bi nadalje vodili to politiko s stališča ((politične podrasti«.
2e mnogo let se te preveritve omejujejo zgolj na ponovno porazdelitev stodčkov, čeprav se pri tem sprejemajo razni dokumenti, ki naštevajo smotre, kateri ostanejo le na papirju. Medtem pa puščajo vnemar važna vprašanja mesta, ali pa predlagajo zgrešene in protidemokratične rešitve.
Na noben način ne bo mogoče Izboljšati položaja in dati novega zagona preživetim političnim ((formulam«, če se odrekajo demokraciji in spoštovanju ljudske volje, kot je n pr. zadeva Delavskih za. drug, ali če se potrjujejo zgrešene urbanistične izbire, če se popušča v zvezi z deželnim načrtovanjem, ali v zvezi z dejavnostjo kreditnih zavodov in deželne družbe «Friu-lia« ali pa z ustanovami, ki bi morale popeševati dejavnost pristanišča. trgovine in industrije. Na vsak način je zgrešeno ponovno predlagati gospodarske in politične izbi re, ki so vedno škodovale.
Kdor vztraja na tem stališču, je v nasprotju s splošnim vsedržavnim stališčem, ld je bolj dosledno, hkrati pa predlaga ponovno vzpostavitev oblike tistega političnega sodelovanja, ki jih je tržaško ljudstvo v svojih borbah za rešitev tržaškega gospodarstva že odločno zavrnilo. Hkrati pa se odmika od delavskega gibanja, ker ne razume njegovih potreb, ker se vdinja vlodinim stališčem.
V interesu Trsta te, da se čdm-prej prebrodi ta položaj ter da se
Po dolgih božičnih in novoletnih počitnicah, ki so trajale dobra dva tedna, se .jutri nadaljuje pouk na vseh šolah. Konec je počitnic in praznikov, saj jih trije kralji-mo-drijani vedno odpeljejo, da nimajo starši še večjih stroškov. Kako in kje so učenca preživeli počitnice? Nekateri so morali ostati kar doma zaradi gripe, drugi so šli s starši na izlet, marsikateri, zlasti dijaki višjih srednjih šol, pa na smučanje. Gripa ni prizanesla tudi otrokom in profesorjem. Zaradi tega je bilo v decembru precej u-praivičeno odsotnih in je seveda trpel pouk. Vreme se je zdaj nekoliko zboljšalo, oziroma ni več mraza, gripa je ponehala, toda rada sp potuhne in snet ppiavi,.naš domači izrek pa govori, kako so nam ((trije kralji burjo popeljali«. Mor-da je letos ne bodo, ali pa z zamudo. Ce bo spet burja in mraz. ni izključeno, da se bo ponovno oglasila tudi gripa. Kaj pa ima to opravka s šolo? Seveda ima. Star-naj dajo otrokom primemo, vi-
da se ne prehladijo, in naj se prid- bodo za veliko noč, ki je letos ženo učijo. Kdor je zamudil pouk , lo zgodaj, 29. marca. Medtem bo zaradi gripe, mora takoj ponoviti'.praznični, prosti dan pouka, samo snov in nadoknaditi, kar je zamu- v četrtek, 19. marca, praznik sv.
snov in nadoknaditi, kar je dii. Potem bo prepozno in vedno bolj težavno.
Ob božičnih in novoletnih praznikih se je zaključilo prvo trimesečje. Zdaj se začenja drugo, ki se bo zaključilo okrog velikonočnih praznikov. Učenci v osnovnih šolah niso še prejeli spričeval, učitelji so jim pred začetkom počitnic povedali ocene. Na srednjih in višjih srednjih šolah pa je letos nekoliko cfrugače. Po navodilih ministrstva za šolstvo so namreč profesorski zbori odločali, ali bo šolsko leto razdeljeno v tri trimesečja, ali pa v dve polletji. Le na nekaterih slovenskih srednjih šolah so sklenili, da ostanejo pri starem s trimesečji, v drugih srednjih in višjih srednjih šolah pa so se odločiii za razdelitev šolskega leta v dve polletji. Tako bo na teh šolah objavljeno ocenjevanje I. pod-letja 7. februarja.
Naslednje, bolj kratke, počitnice
ši____ _... _____ .
taminsko hrano, otroci naj pazijo,
.......................................Illliuillllllll.inillllllllllllHIlil.
TUDI VČERAJ GROŽNJA « VISOKE PLIME»
Vodu je spet vdrla v nižje prostore gledališča Verdi
Na srečo so gasilci v dobri uri izsušili prostore - Gosta megla na Krasu
Tržaški obali je včeraj spet pre-1 uri dela popolnoma izsušili prostore,
tila visoka plima. Marsikdo se je včeraj namreč zbal, da se bo ponovilo hudo razdejanje, kakršno je v noči med 25. in 26. novembrom prizadelo našo pokrajino. To pa zato, ker je v včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah voda zaradi visoke plime preplavila pomole in nabrežja ter si kot po navadi ob takih neprijetnih prilikah poiskala nove odtoke v podzemskih in pritličnih prostorih poslopij ob obali. Tako je na primer morska voda spet prodrla v spodnje prostore gledališča Verdi. Komaj si je vodstvo gledališča za silo opomoglo od nedavnega neurja, ki je prizadejalo veliko škodo, je moralo včeraj že zopet poklicati na pomoč gasilce. K sreči pa je bila poplava tokrat lažjega značaja in so gasilci v dobri
Podobna usoda je, kot rečeno, doletela tudi ostala okoliška poslopja. vendar so lastniki brez večjih težav rešili zadevo. Zaradi dežja je voda ponekod prodrla na dan tudi iz odtočnih kanalov, a brez hujših posledic.
Če se je v mestu spet pojavilo vprašanje visoke plime, se je na zgornjem podeželju spet pojavila megla, ki povzroča nevšečnosti posebno avtomobilistom. Posebno gosta je bila v včerajšnjih jutranjih in večernih ter nočnih urah in je bila vidljivost zaradi tega omejena na nekaj metrov. Promet se je zaradi tega odvijal počasi, kljub temu pa ni prišlo na podeželskih cestah do neprijetnih zapletljajev in prometna policija zato ni imela veliko dela. Tudi na mejnih prehodih se je promet odvijal brez težav.
Jožef S
V osnovnih šolah letos ni težav zaradi knjig, ker so na razpolago vsi učbeniki, ki jih učenci dobijo brezplačno, večje ali manjše težave pa so na srednjih in višjih srednjih šolah- Nekateri novi učbeniki so izšli, drugi se tiskajo, v veliko pomoč so dijakom in profesorjem učbeniki iz Slovenile, za nekatere učne predmete pa se ni še našla primerna rešitev.
Ob zaključku bi radi opozorili slovenske učiteljice, ki so dokončale učiteljišče in nimajo še službe, na možnost zaposlitve v občinskih otroških vrtcih. Ne gre za veliko število razpoložljivih mest, vendar nekaj lahko je. Zadeva pa ni važna samo zaradi službenih mest, ampak predvsem zaradi delovanja slovenskih otroških vrtcev v tržaški občini. Tržaška občina ima tri slovenske otroške vrtce s 6 mesti otroških vrtnaric. Kakor smo izvedeli, večkrat potrebujejo osebje za suplence in ne najdejo slovenskih otroških vrtnaric. Dobro bi bilo, da bi se nekaj slovenskih učiteljic, ld že imajo diplomo učiteljišča, so brez službe in imajo veselje do dela v otroških vrtcih, vpisalo na šolo za otroške vrtnarice. Lahko se vpišeio tudi samo na tečaj in potem polagajo izpit Najprej hi dobile zaposlitev kot suplentke. potem pa bi lahko dobile tudi stalno mesto. S tako diplomo pa bi imele možnost za suplencp in natečaje za stalna mesta tudi v italijanskih otroških vrtcih.
Požar v dimniku in na podstrešju
V poslopju s številko 158 v Ulici Molino a Vento je včeraj zjutraj nastal hud požar. Zaradi preobilnega kurjenja so se vnele saje v dimniku in sprostili so se visoki plameni. Stvar sama po sebi bi ne bila prehuda, saj se pozimi zelo rade vnamejo saje, ne da bi prišlo do hujših posledic. Tokrat pa so plameni prišli do lesenih tramov in se hitro razširili po starem ostrešju. Gasilci, ki so jih prestrašeni stanovalci poklicali, so imeli za poldrugo uro trdega dela. Morali so na podstrešje in tam skušati ukrotiti plamene. Ko jim je to končno uspelo, so morali še podrobno pregledati, če ogenj še kje tli. škoda, ki jo je požar povzročil, še ni točno določena, vendar sklepajo, da znaša okrog 300 do 350 tisoč lir.
Urnik trgovin
Slovensko gospodarsko združenje javlja umik trgovin aa danes: Danes, 6. .januarja bodo vse trgovine zaiprte, razen mlekarn, ki bodo poslovale od 7. do 12., cvetličarn, M bodo odprte od 8. do 13. ter pekam, slaščičarn in podobno, ki bodo poslovale od 8. do 21.30.
■ Zaradi postavitve ograje v Ul. Fetronio okrog nekega gradbišča, kjer sedaj podirajo, potem pa bodo gradili novo poslopje, je župan odredil naslednje prometne ukrepe: a) uvedbo stalne prepovedi par. kirania za vsa vozila v Ul. Pe-tronio vzdolž ograje; b) uvedbo prepovedi parkiranja samo ob delavnikih od 8. do 17. ure na nasprotni strani ograje in sicer le takrat, kadar to zahtevajo dela sama.
niHIIIIIIIIIIIIHIIIKIIII
....................................................................Hill......lili'.....IIIIIIIIII.....................................................................................................................................................
Adi jo, barkovljanska šestica
m • • •
Občinski svet je precej časa od tega odločil, da mora občinska u-stanova ACEGAT ukiniti tramvaj št. 6 in ga nadomestiti z avtobusom. Že nekaj mesecev je od 21. ure do šestih zjutraj vozil avtobus, podnevi je pa redno vozil stari tramvaj. Bila je to najdaljša tramvajska proga. Peljala je od Sv. Ivana po Drevoredu R. Sanzio, mimo Vrdele po ulicah Giulia in Bat-tisti, mimo Portici di Chiozza po Ulici Carducci do Oberdankovega trga, po Ulici Ghega in Miramar-skem drevoredu do Barkovelj. Glavni postaji sta bili namreč ob svetoivanski cerkvi in za barkov-Ijanskim portičem.
To ni bila običajna proga, še posebno ne poleti in ob lepšem vremenu. Za Tržačane je bila tradicija, da so se ob prvih toplejših spomladanskih dnevih odpravili na sprehod po lepi barkovljanski obali, vse poletje so hodili potem na kopanje, jeseni pa izrabili sončne dneve, da so se nekoliko razhodili In zavžili malo svežega zraka ob morju. Edino pozimi je bila to navadna proga.
V torek 30. decembra je torej
odpeljal zadnji tramvaj od Sv. Ivana v Barkovlje in se nato ob 21.23 vrnil v mesto, kjer je zadnjič zavozil v skladišče. Pn barkovljanski postaji se je nabralo precej ljudi, ki so hoteli prisostvovati tzadnje-mu potovanju». Nekateri so tudi slikali tramvaj, da bi o njem imeli zadnji spomin. Med temi je bil dr. Ancona, ki se je dolgo let boril, da ne bi ukinili takih tradicionalnih prevoznih sredstev. Še posebno se je boril za tšestico*. Poleg njega je bilo seveda nekaj poklicnih fotografov, nekaj članov ravnateljstva Acegata in še nekaj domačinov.
Pogovorili smo se z voznikom zadnjega tramvaja, s človekom, ki je skoraj 26 let uslužbenec Acegata. Ime mu je Angelo Paoli. Začel je obujati spomine in nam povedal, kako je vozil stare vozove, ko so še obstajali tramvaji na progah št. 1, 2, 4, 5, 7, 8, 9, 10 In 11. Tramvaje so začeli ukinjevati približno pred desetimi leti. Prve so izginile proge 5, 7 in 11, od katerih so 5 in 11 nadomestili s filobusi. Nekaj časa kasneje so ukinili tramvaj št. 1 in 10, nato še 2. Zad-
nji je bil na vrsti spomladi 1968. leta tramvaj št. 8, ki je že precej časa vozil samo zjutraj in zvečer, ko so se peljali delavci. Paoli nam je potem podrobno opisal vse mogoče in nekoč obstoječe oblike vozov in prikolic, ki so bili samo približno podobni sedanjim. Ko nam je to govoril, je dobil njegov glas otožen prizvok. Navezan je bil na to sicer neokretno prometno sredstvo, ravno tako, kot je bila nanj navezana večina Barkovljanov in Svetoivančanov, ki so se vsak dan vozili z njim.
V torek zjutraj je prišlo v Bar-kovljah pri kopališču Saturnia do lažjega trčenja. Tovornjak z materialom je namreč nameraval prečkati tračnice, ko je tramvaj privozil in je tovornjak zadel ob njegovo stran. Ta skoraj neznaten incident je sprožil v tramvaju zelo zanimive razgovore. Nihče v tistem trenutku ni pomislil, do kakšne nesreče bi bilo prišlo, ko bi tovornjak vozil hitreje. Večini se je hudo zdelo, da je tovornjak trčil. v tramvaj zadnji dan njegovega življenja. Starejše ženske so tedaj za čele obujati spomine. Bil je govor
Vsem bazovskim naročnikom in čitateljem Primorskega dnevnika želi srečno novo leto
raznašalec R. ČAČ
Razstave
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
Obvestilo odbora za proslavo 25-letnice slovenske šole
Odbor za proslavo 25-letnice obnove slovenske šole ima sejo v petek, 9. januarja ob 16. uri na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Fabio Filzi 8.
Člani odbora, ki zastopajo osnovne šole, se zberejo eno uro prej, t. j. ob 17. uri.
Orkester «Miramar» odpotuje na turnejo
Harmonikarski orkester Mira-mar* odpotuje danes zjutraj na štiridnevno turnejo v Italijo, kjer bo imel nastope v Anconi, Foggii in Brindisiju. Z orkestrom, ki ga bo vodil dirigent Oskar Kjuder, bo nastopal tudi zelo znani italijanski harmonikarski virtuoz Gervasio Marcosignori.
Po povratku se bo orkester «Mi-ramar» 18. t.m. predstavil občinstvu tudi v «Kulturnem domu*.
iiiLuiiiiiiiiiMiiiiiiHiii Hum ■■■111111111111 |||,||l|,l||,,,,,„„|||,|||||||| || |||||||l|||mi|||||l|||||||||||l||||,||||||||||||
KORISTNA POBUDA USTANOVE ERSA
Novi šolski center za kmečko mladino
Tesna povezava šola-dom - Tak center bi morali ustanoviti tudi za slovensko kmečko mladino
V četrtek sestanek mladinske konzulte
Mladinska konzulta za tržaško občino se bo sestala v četrtek, 8. jan. ob 19.30 v dvorani občinskega sveta.
Med raznimi vprašanji na obširnem dnevnem redu so med drugim imenovanje študijske komisije za najnujnejša vprašanja univerze ter proučitev prošenj za vstop v kon-zulto, ki so jih predložila razna združenja.
12. t. m. v mlramarskem centru
Seminar o trdnem stanju snovi
Mednarodni center za teoretsko fiziko v Miramaru. pomembna znanstvena ustanova, ki je odvisna od dunajske atomske agencije (AIEA), je izdelal zelo bogat program delovanja za leto 1970.
S svojim delovanjem bo center začel 12. t. m., ko bo otvoritev seminarja o trdnem stanju snovi. Seminarju, ki bo trajal tri mesece in na katerem bodo razpravljali predvsem o nepopolnih kristalih, bo prisostvovalo nad sto znanstvenikov.
Med letom bo center priredil tudi študijska srečanja o jedrski fiziki, o fiziiki plazme ter o teorijah osnovnih delcev. Srečani se bodo udeležili številni znanstveniki z vsega sveta.
V	Nemškem kulturnem inštitutu
bodo od 8. do 27. t.m. razstavljali tržaški slikarji Bombe, Čara, Giiia-cigh, Cornachin, Monai in Stravisi.
* * *
V	galeriji Rossoni na Korzu Italia se nadaljuje razstava del slikarja Silvestra Godine, ki je na štiri veli- . ke panoje razobesil večje število svojih olj večjega in manjšega formata .Kot po navadi, ima nekaj domačih motivov, nekaj motivov iz o-koiice mesta ter iz Dalmacije in nekaj slik, v katerih je upodobil svoj priljubljen motiv — cvetje.
444
Razstava del, ki jo je v galeriji Tribbio odprl 27. decembra tržaški slikar Bruno Ponte, vzbuja zanimanje med ljubitelji umetnosti in čeprav je bilo določeno, da bo trajala do 10. t.m., je vodstvo galerije sklenilo razstavo podaljšati za teden dni, tako da bo trajala do 17. tjm.
4 4 4
V	galeriji Russo v Pasaži Rossoni se nadaljuje kolektivna razstava, pri kateri sodeluje z enim ali dvemi deli kakih dvajset tržaških likovnikov vseh smeri in tendenc. Razstava bo odprta le še nekaj dni, do 9. t.m.
Eden 15.00 «Topaz». Hitchcock. Te-chnicolor.
Nazionale 14.30 «Boon «1 saccheggia-tore«. Steve MacQueen. Tečhni-color.
Fenice 15.00 «La collina degli sliva-11». Terence Hilli, Bud Spencer. Woody Strode, Lionel Šlander. Tech nicolor.
Grattacielo 14.00 «11 prof. dott. Gui-do TersHli, Primario della clinica villa Celeste delle Piccole Ancelle dell’Amore misericordioso, Conven-zionata con le Mutue«. Alberto Sordi. Technicolor.
Excelsior 14.30 «La bella addormen-tata nel bosco«. Kratkometražni film «11 mio amico Ben-iamino«. Technicolor.
Ritz 14.00 «11 prezzo del potere«. Giuliano Gemma, Van Johnson. Technicolor.
Filodrammatico 14.30 «Vivi o prefe-ribilmente morti«. Nino Benvenu-ti, Giuliano Gemma. Technicolor.
Alabarda 14.00 «Ehi amico, c e Sabata, hai chiuso«. Lee Van Cleef. Colorsccope.
Aurora 15.CO «Nell’anno del Signore«. A. Sordi. C. Cardinale, N. Manfredi. Technicolor.
Cristallo 15 00 «1 lunghi giorni delle aquile». Technicolor.
Capitol 15.00 «Amore mio, aiutami«-Alberto Sordi. Monica Vitti. Technicolor.
Impero 15.00 «11 commissario Pepe«. Ugo Tognazzi.
Vittorio Veneto 15.00 «Dove osano le aquile». Richard Burton. Technicolor.
Ideale 14.00 «L’uomo, 1’orgogHo č 1J vendetta«. Franco Nero, Tina Admont. Technicolor.
Abbazia 14.30 «Franco, Ciccio e 8 pirata Barbanera«. Technicolor.
Astra 15j00 «L’imboscata». Dean Martin. Technicolor.
KINO «|RIS» PROSEK
danes ob 16. uri barvni briljantni film Walt Disneya:
IL PIU’ FELICE
DEI MILIARDARI
Igrajo: F. Mac Murray — T. Stele — G. Garson.
o prvih tramvajih, ki so jih še vlekli konji, o prvih električnih tramvajih z velikimi prikolicami in potem o avtobusih, ki naj bi prevzeli tramvajevo mesto. Čeprav vsi vemo za ugodnosti, ki jih ta ukinitev prinaša, to je razširitev obal ne ceste in pospešitev prometa, nam je vendar za odpravo tega tradicionalnega prometnega sredstva vsaj nekoliko žal. Spominjamo se časov, ko smo še hodili v šolo in je bilo najlepše skakati m prikolico in z nje, ko se je tramvaj že premikal. Včasih je tudi kdo padel, toda kaj za to, ko pa je bilo tako zabavno! Starejši se mogoče še spominjajo tudi raznih dogodkov s prikolic. Pravili so mi, da so se včasih slučajno srečevali delavci — vsi so se namreč vozili s prikolico, ker je bilo tam kajenje dovoljeno — in večkrat je tudi zadonela pesem. Na mrzlih avtobusih, kjer mora človek vtakniti kovanec v stroj, da dobi listek, ni mogoče nič podobnega. Moderni promet in napredek zahtevata svoje, tempo, ritem, brezbrižnost, za sentimentalizem mu ni mar.
NADJA KRISČAK
Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) je dala pobudo za ustanovitev centra za strokovno 1-zobrazbo kmečke mladine v Ldgna-nu. V prvi letnik se je vpisalo okrog 20 gojencev, ki bodo imeli svoj internat v prostorih poletne kolonije. Stvar je zanimiva, ker ne gre za običajno kmetijsko šolo ali tečaj, ampak za novi način strokovnega in praktičnega pouka ter povezave šole z domačim okoljem, to je s kmetijami, s katerih prihajajo gojenci. Take šole že nekaj let uspešno delujejo v Franciji. Zelo koristno bd bilo, da bi preučili možnost za ustanovitev takega centra tudi za slovenske gojence — kmečke sinove iz naše dtežele, ker pač nimamo nobene kmetijske šole.
Največja značilnost novega centra je v tem, da se bosta pouk in praksa izmenično dopolnjevala in izpopolnjevala. Po tednu strokovnega pouka v šoli, bo sledil teden praktičnega dela na kmetiji itd. Gojenci bodo pri kmečkem delu doma lahko takoj koristno uporabili, kar so se v šoli naučili, to pa bo vpldvaio tudi na Starše in vzbudilo njihovo zanimanje. Novi način bo seveda terjal tudi nove oblike odnosov med profesorji in gojenci. Profesor se ne bo mogel omejiti le na predavanje snovi, ampak bo maral navezati z go jenci neposreden stik, razgovor o vprašanjih, ki se tičejo krajev in njihovih kmetij. Poleg tega bodo profesorji med šolskim letom večkrat obiskali kmetije svojih učencev, da z njimi in s starši globlje preučijo probleme. Starši bodo i-meii svoja združenja in bodo razpravljali ter predlagali rešitve problemov organizacijskega značaja, sodelovali pa bodo tudi pri izdelavi učnega in delovnega načrta, ki bo upošteval razmere in potrebe kmetij. Tako se bo razvil dialog šola - dom, kmetovalci bodo izpopolnili svoje strokovno znanje, njihovi sinovi pa se bodo konkretno seznanili z vprašanji svojega kraja in kmetij. Ustanova ERSA bo spodbujala vezi šola - dom In razširila analizo na okolje, v katerem gojen ci živijo.
Gojenci imajo v internatu na razpolago kuhinjo, jedilnico, dnevno dvorano, triiposteljne spalnice. Sami marajo skrebti za čiščenje učilnic, jedilnic in spalnic ter postrežbo v menzi, kar bo krepilo čut skupnosti.
Šolanje je brezplačno, kakor tudi prevoz s prevoznimi sredstvi ustanove ERSA.
Zdi se nam, da Je zamisel o ustanovitvi centra in o taki ureditvi, zlasti glede odnosov in sodelovanja med šolo in starši, zelo dobra. želimo jim najlepše uspehe. Z zanimanjem bomo sledili razvoju novega centra in izkušnjam, ki bodo prav gotovo zanimive Pri tem pa bi radi ponovno poudarili, da bi bilo zelo primemo in potrebno, da bd ustanova ERSA pomislila na ustanovitev takega centra tudi za slovensko kmečko mladino.
Zastrupitev z gorilnim plinom
Kmalu bi bil gorilni plin povzročil zopet žrtev. 58-letna Laura Rurrnni por. Coceani se je odpravila na obisk k mačehi, 65-letni Štefaniji Scarimboli vd. Rumini. Prišla je do vrat njenega stanovanja v Ulici del Pozzo 4 pri Sv. Jakobu, ko je začutila močan vonj po plinu. Prestrašena je poklicala na pomoč, nato pa poskusila vdreti vrata, ki k sreči niso bila zaklenjena. Vstopila je v stanovanje. Mačeha je nezavestna ležala na postelji Coceanijeva je takoj odprla okna, da bi prezračila sobo, in nato nemudoma telefonirala reševalni e-kipi Rdečega križa, ki je kmalu nato prišla in odpeljala nezavestno žensko v bolnišnico. Sprejeli so jo na oddelku za oživljanje, kjer 50 ji dali takoj kisika in jo skušali spraviti k zavesti. Ruminijeva je bila že v predsmrtnem stanju, zdravje, so si seveda pridržali pro-zdracje, so si seveda pridržali prognozo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 11. ure)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14. Man-zoni, Largo Sonnlno 4. INAM. Al Cedro, Trg Oberdan 2. Al Gemelli. Ul. Zoruttl 19/c.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.31 do 1.30)
AlTAngclo d’Oro. Trg Goldoni 8. Cipoila, Ul. Belpogglo 4. Al due Luc-cl, Ul. Glnnastlca 44. Mlanl, Drevored Mlramare 117 (Barkovlje).
Gledališča
POL1TEAMA ROSSETTI
Danes ob 16.30 je na sporedu drama Maria Prosperija «Preganjanje lin smrt Gi rolama Savonarole« v izvedbi Stalnega gledališča iz Turina. Za četrtek je najavljena prva izven-abonmajska predstava Nicholsove I-gne «Joe Egg« s katero bo gostovala skupina Alberta Llonella in Carle Gravine. V režiji Maria Misslrolllja in kostumih Giancarla Bignardija nastopajo še Clnzia De Carolis, Paola Bacci, Mario Erpichinl In Rima Fran. chettl. Glasba Benedetta Chiglia. A-bonenti na sezone Stalnega gledališča imajo običajni popust.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 5. Januarja 1970 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 35 oseb.
UMRLI SO: 58-letnl Giuseppe Vidmar, 794etnl Antonio Satn, 80-letol Ugo Trevisan, 65-letni Nino Borto-luzzl, 59-letna Laura Bellen por. Mo-ro ,95-letna Eugemia Iurcev, 58-letna Emil la Gornik por. Crovatini, 82-lct-ni Matteo Baruzza, 744etnl Mario Lorenzini, 31-letni Teodoro Penco, 684etnt Giuseppe Galione, 36-letna Fulvia Gon por. Ielusslg, 61-letnl Policarpo Versi, 714etna Cecilla Gin-rlssevich por. Dapretto, 68-letni Giuseppe Vrabez, 634etnl Rlccardo Ce-šari, 79-letnl Francesco Duimovich, 76-letni Renato Degano, 83-letni Ni-colč Dumlclch, 61-letnl Francesco Dornik, 844etnl Carlo Attarl, 78 let-na Francesca Liublolch por. Coni. 91-letna Paola Kubesch vd. Gradagni, 83-letni Francesco Ruzzier, S9-!etna Marta Medeotti, 42-letna Vittoria Vi-sini, 63-letna Plerlna Biasutto por. Berlot, 83-letni Paolo Ghersa, (8-let na Anita De Lorenzi por. RUossa, 754etna Maria Kalinlcenko por. Cain-panl, 71-letna Stefania Gerdol vd Lice, 68-letna Adele Rosso vd. Gio-vanntnl, 51-letnl Samuele Pisclon, 71-letna Teresa Ciret, 72-letna Gluseppi-na D’Alberto.
KINO Nfl OPČINAH
danes ob 15. uni barvni bri-ijatni film:
UFA PAPA’ QUANTO ROMPI! Igrajo: Gemes Gamer in Mau-rece Ronet.
SPD Trst organizira v nedeljo, IL
t.m. avtobusni izlet v Trbiž ob pri' liki smučarskega tečaja. Cena: 1.20® liir za člane im 1.400 Idr za nečlan*' Vpisovanje v Ul. Geppa 9, tel. 31-11®' Odhod bo ob 6.30 iz Trsta z začetiK* Ulice Fabio Severo, ob 6.45 s Pr®-seka izpred šole, ob 6.50 iz Kril* izpred avtobusne postaje, ob 6.55 i* Nabrežine izpred avtobusne postaj*'
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. dr. J*' žeta Dekleve daruje Miliče skraP 2000 lir za prosvetno društvo SlavK° Škamperle. V počastitev spomina poK' Antona Škrinjarja daruje Antonij* Pečar 1000 Mr za Dijaško matico. ’ počasiitev spomina pok. dr. Jož*1* Dekleve daruje dr. Gojmir Demša* z družino 2000 lir za spomenik pa®' Um partizanom na Opčinah. Nam*' sto cvetja na grob pok. Herman* Birse daruje Marija Trampuž 100° lir za prosvetno društvo Ivan Cai1' kar. V počastitev spomina pok. df-Jožeta Dekleve darujeta Jože FuKs 3000 in Slavko Pertot 1000 lir za D*' Jaško matico.
Ob priliki partizanskega sllvestr* vanja 1970 daruje Anton Sosič (Gr' gov) 1500 lir za spomenik padM,,1 partizanom na Opčinah.
Namesto cvetja na grob pok. Hef' mana Birse darujejo prijatelji 9.25* lir za Dijaško matico in 9,250 lir ** prosvetno društvo Ivan Cankar. * Isti namen darujejo družina M. Si* ga 5000 in dr. M Adamič 2500 8' za športno združenje Bor.
Nrmesto cvetja na grob pok. s*' strične Francke Milkovič daruje Ah* Grgič (Bazovica št. 208 ) 2000 lir ** prosvetni dom v Bazovici.
V	počastitev spomina ljubljene s* stre in tete Meri Augustl poklanjal0 brat Drago in nečaka Aljoša In Pa* lek 10.000 lir kot Je objavljeno * nedeljo, 4 t.m
ZAHVALA
Ob prerani Izgubi naše predrage hčerke in sestre
PAVLE OLENIK
se iskreno zahvaljujemo č. g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, godbi iz Brega, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kakršen koli način počastili njen spomin in .jo pospremili na njeni zadnji poti.
Mačkolje. Dolina, Koper, Nova Gorica, 6. januarja 1970.

NEDELJSKE PROMETNE NESREČE
Silovito trčenje dveh avtomobilov v megli in mraku na trbiški cesti
Nesreča se je pripetila na trhiški cesti pri odcepu proti Gabrovcu Štirje ranjeni . Soferka z «roza karlo» zavozila pod tovornjak
Ceste so bile v nedeljo zavite v stranili oba razbita avtomobila, meglo, zraven pa je rahlo pršilo. Druga nedeljska nesreča se je vse to je bilo najbrž vzrok silovi- pripetila pred vojašnico Beleno, kjer 8® točenja dveh avtomobilov na se je neizkušena avtomobilistka žalski cesti, v bližini odcepa za rila s svojim «renaultom» v tu--brovec.	vornjak, ki je bil ustavljen pred
vojašnico. Ženska še ni imela svojega vozniškega dovoljenja, pač pa samo »roza karto*. Ob njej je sedel brat z rednim vozniškim dovoljenjem, na zadnjem sedežu pa mati. Vse tri osebe so se zaradi moč nega sunka, ki je celo premaknil tovornjak za nekaj metrov, precej hudo poškodovale.
46-letna Bianca Perso vd. Bassa-nese iz Ulice de Marchi št. 1 je mirno vozila po Ulici Revoltella, ko je nenadoma iz neznanega razloga izgubila nadzorstvo nad vozilom. Zavila je ostro proti desnemu rj-bu cestišča in trčila v kamion. Ves prednji del avta se je zmečkal pod zadnjim delom tovornjaka.
Prisotni so nemudoma telefonirali Rdečemu križu. Vse tri so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jih sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Persijeva je zaradi sunka trčila z glavo v vetrobran in se pri tem precej močno
Bilo je okrog 19. ure zvečer in Poleg megle se je zgrnil nad prometno trbiško cesto tudi mrak.
Vidljivost je bila zato slaba in luči avtomobilskih žarometov niso mogle zadoščati. Nasprotno, ob takem vre Wenu so lahko ustvarile še večjo zmedo. V takih pogojih je prišlo Qo prometne nesreče, ki bi lahko miela mnogo hujše posledice.
Ob omenjeni uri je s stranske ceste v Gabrovec privozil na glavno cesto avtomobil lancia appia z re gistracijo TS 38847. V njem sta se Peljala 44-letni Gaetano Cozzi iz Ul.
F. Severo št. 76 ter njegova 39-letna zena Maria. Gaetano, ki je avtomobil upravljal, je hotel zaviti na levo, v smeri Opčin. Pri tem pa ni Pravočasno opazil, da v isto smer s precejšnjo brzino drvi drug avtomobil — fiat 850 coupe šport z re gistracijo GO 44157, ki ga je upravljal 25-letni Diego Luigi Savio iz 01. SanfAmbrogio št. 53 v Tržiču.
Tudi Savio se je prepozno zavedel nepredvidene ovire in ko je sunkovito pritisnil na zavore, je bilo že prepozno. Fiat 850 se je čelno zaletel v prednjo desno stran tržaškega avtomobila ter ga tako moč no odbil, da se je nekajkrat zavrtel okrog svoje osi ter obtičal ob levem robu cestišča.
O nesreči so mimovozeči avtomobilisti takoj obvestili osebje Jldeče-ga križa ter orožnike s proseške postaje. Kmalu nato je bilo na kraju trčenja že nekaj avtomobilov, ki so s svojo plavo svetlobo turobno razsvetljevali cestišče in okoliško pokrajino, zavito v meglo. To so bili avtomobili orožnikov in Rdeče; ga križa, s katerim so^ vse štiri ranjence odpeljali v splošno bolnišnico.
Huje sta se pri trčenju ranila Potnika trziškega avtomobila, Savio ln njegova sopotnica, 25-letna An-namaria Mauro iz Ul. Flavia št. 60, ker sta se med drugim porezala z razbitinami vetrobrana, ki ga je Mauro prebila z glavo. Prvega so sprejeli na ortopedskem oddelku za radi zloma leve roke, drugo pa na nevrokirurškem oddelku zaradi hudega udarca v glavo in številnih ran po obrazu. Oba se bosta morala zdraviti približno dva tedna.
Na nevrokirurškem oddelku so sprejeli tudi voznika prvega avto mobila, ki se je potolkel po obrazu, prsih in se porezal po levem ko molcu. Okreval bo v tednu dni. Njegovo ženo pa so po prvi pomoči odslovili iz bolnišnice s prognozo okrevanja v nekaj dneh zaradi lai-Jih udarcev jw desni nogi.
Na kraju nesreče je bil promet Precej časa otežkočen in so ga morali orožniki s Proseka, katerim 80 priskočili na pomoč tudi kolegi z glavne postaje v Istrski _ ulici.
Urejevati, dokler niso s cestišča od-
Dodatno poročilo o neki pravdi pred tržaško preturo
0 tožarjenju med dr. A. in dr. B. s komentarjem: ^...žalostno je...»
Po c glasilu slov. demokratov v Italiji >, kaže, da se je prva runda končala 0:0 - Voščilo B. A. za slov. «paket»: ...samo s složnim nastopom bomo dosegli... zaščito naših življenjskih narodnih pravic*
udarila. Poleg tega se je ranila po desnem kolenu in se tudi udarila v prsi. Okrevala bo v 20 dneh. Približno v treh tednih bo ozdravela mati, 73-letna Gemma Bittoni, ki se je precej hudo udarila v levo nogo in se ranila po obrazu 41-letni brat Aldo Persi se je samo laže ranil in odrgnil po o-brazu in desnem kolenu, če ne bodo nastale komplikacije, bo oz dravel v enem tednu.
INTERVJU S KONZORCIALNIM ZIVINOZDRAVNIKOM
Odlično zdravstveno stanje živine v Gorici, Steverjanu in Sovodnjah
Pri pregledu so ugotovili samo tri primere okužbe za tbc ■ Priporočilo na previdnost pri nakupu
Avto jo je podrl, ko je prečkala ulico
Na nevrokirurškem oddelku so včeraj zjutraj sprejeli 801etno gospodinjo Margherito Pugliese por. Valich s Stopnišča Bonghi št. 194. Ženska je malo prej prečkala Ulico Revoltella izven zebrastega prehoda, ko jo je podrl 39-letni Loris An-tonioli iz Ul. Borgomino 17 s svojim fiatom 600. Zensko je takoj naložil na avto in jo odpeljal v bolnišnico, kjer je dežurni zdravnik ugotovil, da se je udarila v kolena in v spodnji del hrbta ter se odrgnila po rokah in obrazu. Okrevala bo približno v enem tednu.
■lliiimiiiiniuillillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuuiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiliniiiliiiilii
DEJAVNOST DEŽELNE UPRAVE
Dokončna ureditev uradov in položaj deželnega osebja
Izjava odbornika za osebje Varisca
Med pozitivnimi rezultati dejavnosti deželne uprave v preteklem letu je tudi začetek dokončne ureditve uradov in položaja deželnega osebja. Gre za važno deželno obveznost, ki ni le v prid osebju namreč tudi ustroju uiprave same, saj bo na ta način postala bolj učinkovita in gibčna. Lani so v praksi uresničili zakone, ki se nanašajo na uslužbence in na notranjo organizacijo deželne uprave.
Osebje so uvrstili v stalež bodisi da je šlo za čisto na novo zaposlene uslužbence, bodisi za uslužbence, ki so bili premeščeni v deželno upravo iz drugih javnih u-prav. Vse to je zelo zaposlilo pristojne urade, saj je šlo za utrudljivo in zapleteno delo. za kar so morali izdata tudi zakone o tolmačenju dveh osnovnih zakonov, to je zakona o pravnem položaju in plačah osebja ter zakona o ureditvi uradov deželne uprave in deželnega sveta.
Poleg tega je bilo treba uvrstiti v stalež osebje, ki le zaposleno sedaj in razpisati javne natečaje za razna še prazna mesta različnih stopenj. Doslej je stalež. ki predvideva skupno 1.500 uslužbencev, zaseden s 75 odstotki. Med uslužbenci jih je tudi 450, ki so spadali pod ministrstvo za kmetij-
bodatno k našemu kratkemu po-T°čilu, ki smo ga prejšnji mesec objavili o sodni razpravi (od 18. *c. jfl69) ^ tržaški preturi glede Pravde med dr. Agnelettom in dr. Berdonom povzemamo iz zadnje številke tržaškega mesečnega *gla-*'{o slovenskih demokratov v Ita-•jji* še poročilo o isti zadevi tega ~sta, ka'erega odg. urednik je dr. B Marzi-Marc, znani prvak Slo-t>*ns'ce demokratske zveze v Trstu; oplenjeno poročilo je namreč zelo Poučno in se dobesedno glasi:
«V četrtek 18. t.m. bi se moral v,-šiti pred tržaško Preturo kazenski Proces: na zatožni klopi sta sedela dr. Agneletto in dr. Berdon. Na točetku razprave je sodnik odločil, da se mora razpravo o enem delu ?btožnice prepustiti višjemu sodi-medtem ko je prenesel za nedoločen čas proces za tisti del, v katerem obtožnica dolži dr Berdo-na’ da je žalil čast dr. Agneletta ? tem, da ga je 6. julija 11., ob koncu razprave pred tržaškim pridnim sodiščem (na kateri je dr. Agneletto zahteval, da dr. Berdon ~~ in ostali dani Odbora za pomoč razlaščencem — podajo obračun o knanih dolinskih 35 milijonih) izzivalno vprašal najprej, kam je pa dal denar «ki ga je dobil od “*fer-ja»(!!) in nato, da je ponov n° žalil Ur. Agneletta s tem, da ?u. je zakričal «Vi boste morali ?*ti obračun za tistih 70 milijonov, ,l ste jih prejeli od Ufficio zone " confine*.
, °r- Agneletto ni reagiral na prve ?®seUe dr. Berdona, ko je pa sli-***• da je ta izustil še drugo klc-£et°. s katero ga je smrtno žalil, *l' mu je praktično očital, da se j denar prodaja Italijanom, ga T? Pozval, naj svoje besede pono-a Ko jih je dr. Berdon ponovil, , ie dr. Agneletto, v odgovor, .Pričo vseh enostavno oklofutal. Ta o odgovarja zdaj tudi on pred onikom za to klofuto.*
.	,r- Berdon je še isti dan, ko
!r Je vse to zgodilo, urno prijavil ; ' Agneletta sodišču. Slednji pa šbi V °^ prijavo proti dr. Berdonu in ko je zvedel, da ga prvi toži torej drugega ni preostalo. , ^“noumevno je, aa je dr. Agne-vitv? dal dr. Berdonu najširšo pra-doka- da resničnost sv°je trditve
«Naj si bo kakor hoče, žalostno je da se dva slovenska izobraženca. tožarita in to za takšno zadevo. Sodnik bo odločil, čigava je krivda in kdo je koga izzval; mi samo dodajamo, da se v dolgi zgodovini Slovenskih odvetnikov v fr-stu še nikoli ni zgodilo kaj sličnega Take epizode škodijo ugledu posameznikov in vse naše skupnosti, še najhujša pa je škoda, ki jo povzročajo naši stvari. Kako naj namreč naš človek še komu kaj verjame, ko se tisti, ki bi mu morali dajati zgled, obnašajo tako kot da bi zmerjanje in kleveta bila edina argumenta političnega boja.* Namesto komentarja (ki ni potreben) dodajamo zadnji stavek članka, ki ga je objavil na prvi strani iste številke «Demokracije» B. A. (verjetno gre za prvi črki imena in priimka dr. B. A., predsednika tržaške SDZ), ki je 12 dni po omenjeni sodni obravnavi zapisal sledeče voščilo:
»Naj gre zato ob Novem letu vsem primorskim Slovencem voščilo, da bi politični voditelji raznih naših strank in gibanj dojeli, da je samo v slogi moč in da bomo samo s složnim nastopom, ki si ga vsi naši ljudje žele, dosegli učinkovito uveljavitev in zaščito naših življenjskih narodnih pravic.* Med politične voditelje spada namreč tudi dr. B., ki predstavlja (po poročilu *Kat. glasa»j ti vodstvu tržaške Slovenske skupnosti (SS) skupino SNOS (Slov. narodno obrambno skupino).
Odborništvo za industrijo v novih prostorih
Deželno odbomištvo za trgovino ln industrijo se bo jutri preselilo v Ul. Trento št. 2 (v palačo Rei-ner). Doslej Je imelo odbomištvo svoje prostore v Miramarskem drevoredu št. 9. Uradi odbomištva bodo začeli že z jutrišnjim dnem redno delovati v novih prostorih.
stvc in gozdove. Od teh je 138 gozdarjev raznih činov, Id so prešli iz državne v deželno službo z vsemi uradi vred.
O položaju deželnega osebja je dal izjavo pristojni odbornik Va-risco in izrekel svoje zadovoljstvo, da so končno uredili položaj osebja, ki je v službi. To pomeni važen korak k organski notranji ureditvi deželne uprave, ki bo zagotovila naglo delovanje birokratskega aparata. Se posebej je Varisco poudaril zakon o deželnem gozdarskem zboru ter zakon o razlagi pravnega položaja osebja. Pred Kratkim pa ie deželni svet odobril še zakon o odpravninah. Varisco ie tudi povedal, da so že razpisali natečaje za notranje napredovanje ter objavili praviIniKe za prve javne zunanje natečaje v zvezi s spopol-nitvi.jo staleža deielnega osebja.
Slabost v gostilni
ga je privedla do smrti
V nedeljo zvečer je na-nevrokirurškem oddelku izdihnil 52-letni Samuele Pissio»"iz Ul. del Monte 7. Moža so sprejeli v bolnišnico v soboto zvečer s pridržano prognozo. V gostilni Tevere se je namreč zgrudil na tla zaradi nenadne slabosti in tam ga je tudi našlo oseo-je Rdečega križa. Njegovo že zelo hudo stanje se je v nedeljo še poslabšalo in ob 22.10 je umrl.
«Friuli-Sera»
Šele včeraj nam ie uspelo doseči, da bomo prejemali v zameno za naš dnevnik videmski večerni dnevnik Friuli Sera. ki izhaja vsak dan opoldne v Vidmu, čeprav je dnevnik začel izhajati že pred tremi leti, saj je v podnaslovu zapisano, da z letošnjim letom izhaja že IV. leto.
Gre torej za tretji dnevnik (poleg tržaškega «11 Piccoio* in našega «Primorskega dnevnika*) v deželi Furlanija - Julijska krajina. Po ukinitvi »Piccoio sera* sta bila v naši deželi namreč samo dva dnevnika.
Friuli Sera izhaja v majhnem formatu (polovica običajnega) na 16 malih straneh v dveh barvah in na papirju, ki je boljši od običajnega papirja za dnevni tisk v Italiji. Razširjen pa je očitno le v mestu Videm (in delno v videmski pokrajini), kar pomeni, da bi podoben večerni list lahko izhajal tudi v štirikrat večjem Trstu, ki je poleg tega tudi glavno mesto dežele.
Med drugimi vestmi je v sobotni številki objavljena tudi novoletna
Čeprav se ne razpravlja mnogo pri notranjem ministrstvu, česti-
o živinoreji na Goriškem, pa vendar ta predstavlja važno postavko v kmetijstvu naše pokrajine, saj šteje nad 18 tisoč glav goveje živine sive alpske ali šekaste furlanske pasme, ki so porazdeljene v nad 3000 hlevih povečini malih kmetovalcev, oziroma živinorejcev.
Največ hlevov imamo v goriški občini in sicer nekaj nad 360; med te spadajo seveda tudi živinorejci iz Štandreža, Podgore, Oslavja, Pev-me in Šentmavra. V Števerjanu imajo okrog 100 hlevov z govejo živino, v Sovodnjah (v vsej občini) okrog 165, ter v doberdobski občini okrog 130.
Živinorejci iz Gorice, Sovodenj in Števerjana imajo skupen živino-zdravniški konzorcij, ki ga vodi ži-vinozdravnik dr. Tomba. Obrnili smo se do njega, da bi izvedeli, kakšno je zdravstveno stanje živine v treh občinah ob obratu leta.
Dr. Tomba nam je povedal, da se je cepljenje proti slinavki in park ljevki v teh občinah uspešno zaključilo ter je pohvalil živinorejce, da so mu pomagali pri tem delu ter omogočili, da je poteklo vse v najlepšem redu.
Obenem so izvedli pri goveji živini tudi preizkušnjo za jetiko, ki je dala zelo pozitivne rezultate. Ugotovili so samo tn primere okužbe za tbc in sicer enega v štandre-žu, enega v Gorici — mestu in enega v Števerjanu. V Sovodnjah nimajo niti enega primera okužbe goveje živine za tbc To je zelo ugodno zdravstveno stanje, zlasti če ga primerjamo s sosednimi pokrajinami, kjer je odstotek okužbe mnogo višji. Zato konzorcialni živmo-zdravnik priporoča našim živinorej cem, naj pazijo pri nakupu novih živali, da bi z njimi ne prinesli bolezni v domače hleve. Živino naj
tamo.
Ulici zaprli za promd
Prejšnji dan so pričeli urejati ulici Toncig in Petrogalli. Zavoljo gradbenih potreb bosta ti dve ulici popolnoma ali dedno zaprti za promet, dokler delo ne bo dokončano.
Ponovna uvedba poldnevnega prostega dneva
živine
javnih lokalov, da bo po 7. januarju panavno pričela veljati prefektoma odredba o poldnevnem počitku med tednom za trgovine in javne lokale (kavarne, bare, gostilne, vinotoče itd.).
Jutri 4-urna stavka v mestnem prometu
Uslužbenci mestnega avtobusnega prometa bodo v sredo 7. januarja ponovno stavkali v okviru vsedržavne stavke. Zavoljo te njihove odločitve ta dan štiri ure ne bo javnih prevozov, in sicer dopoldne od 10.30 do 12.30 in popoldne od 17.30 do 19.30. Ob tem času ne bodo mestna podjetja uvedla nobenih nadomestnih voženj.
ČLANEK DR. CIANA «V QUADRANTE EST*
Ovrednotiti slovensko narodno skupnost v videmski pokrajini
Pisec poudarja pomen evropskega odporniškega gibanja za navezovanje s slovenskim svetom ter sodelovanje vseh sil na vladi in v opozieiji za svobodnejši in pravičnejši red
Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča trgovcem ter lastnikom
V politično informacijskem biltenu Krščanske demokracije «Qua-drante est* objavlja pokrajinski tajnik goriške federacije dr. Rolando Cian članek, ki vsebuje politične smernice za bližnje delovanje, predvsem pa za izvolitev občinskih svetov v bližnji pomladi. Osnovna misel tega članka je združena v naslovu: «Za politično linijo, ki ne bo predstavljala samo formule, ampak bo proti izključevanju na podlagi predsodkov prinašala novosti*.
Na drugi strani 21. številke govori o mednarodni politiki in vlogi naše dežele. Upoštevajoč geografsko lego, tragične izkušnje preteklosti ter nagnjenje prebivalstva k pomirjenju in napredovanju, kot
DANES ZAKLJUČEK PRAZNIKOV
Dirkalni avto bo vlekel staro kočijo po Gorici
Povorka skuteristov po mestu in čez mejo ■ Blagoslov vozil na Peči
Z današnjim praznikom treh kraljev se zaKijčujejo božični in novoletni prazniki in z njimi tudi sol-sse počitnice, ki so trajale dva tedna. Ker je prav v tem času najhuje razsajala azijska gripa, so počitnice kar prav prišle, da se z njo niso v še večji meri okužili tu-učenci in dijaki. Ker kaže, da
kupujejo le v takih hlevih, ki so, se e se(jaj nekoliko unesla in jih zdravstveni organi proglasili kot i mor(^a ne bo oviraia šolskega po-neokužene in naj zahtevajo za vsa- ujca
ko kupljeno živinče tudi potrdilo oj Danes praznujemo »befano*, ki zciravju.	t je v navadi v južnih predelih Ita-
ysekakor je zdrava živina zelo i lije, tudi otroci tistih državnih u-
službencev, ki zaradi svojih služ-
važna, saj s tem pridobi na vred nos-i tako njeno meso v primeru zakola, kot tudi mleko krav mlekaric, ki je boljše in gre temu prj-
benih dolžnosti živijo v naših krajih. Tako bodo danes ob 10. uri v kino dvorani Stella Matutina raz-
merno tudi bolje v promet. Seveda ' delili' darilne zavoje otrokom polipa bo treba v bodoče misliti tudi I cistov in policijskih uradnikov v na žnižanje režije pri delu živino- j Gorici. Že v nedeljo pa so razde-rejcev ter bo treba tudi na tem lili kakih 200 darilnih zavojev otro-področju misliti na racionalnejše kom družin finančnih stražnikov.
metode dela, kot je to nujno potrebno tudi tudi na drugih področjih kmetijstva, da se znižajo visoki proizvodni stroški, ki čestokrat ovirajo prodajo živinorejskih proizvodov na tržiščih.
Prvi dve telefonski kabini v Gorici
Te dni sta začeli delovati prvi dve telefonski kabini, ki ju je družba SIP postavila v Gorici in sicer na Korzu Itaija pri parku Rimembranze ter pri Rdeči hiši. Cez nekaj dni bodo odprli še dve taki javni govorilnici in sicer na Sempetrski cesti in na Katerinije-vem trgu. Kabine so enakega tipa kot jih postavljajo tudi po drugih večjah mestih ter stanejo povprečno po pol milijona Mr vsaka.
»Befano* bodo praznovali danes
tudi mestni stražniki v Gorici z tradicionalnim zbiranjem darov na glavnih mestnih križiščih, kjer bodo zasebni vozniki in njihova združenja poklonili svoje darove. Predstavnik družbe Ford za Goriško Paolo Gratton pa namerava danes dopoldne pokazati na gorških ulicah dirkalni avto s 150 KM, ki bo vlekel staro kočijo s kočijažem.
Tudi moto klub »P. Medeot* bo v proslavo praznika mestnih stražnikov organiziral povorko skuterjev, ki bo ob 10. uri odpotovala izpred bara Ferigo v Ul. Roma, napravila krog po nekaterih mestnih ulicah ter po vsej verjetnosti tudi košček poti preko državne meje.
Tudi na -Peči bodo imeli na ta dan slovesnost blagoslovitve avtomobilov, ki so uvedli v zadnjih letih. Blagoslovitev bo po maši, ki bo ob 10. uri, in sicer pred vaško cerkvijo.
Danes v Rupi pogreb Andreja Ožbola
Odlikovanje za dr. Loricchia
Notranji minister Restivo je podelil naslov častnega prefekta dr. Adrianu Loricchiu, za izredne zasluge in zmožnost pri opravljanju njegovih poslov. Kot podprefekt je dr. Loricchio služil po raznih mestih Italije in med drugim tudi v izjava Staneta Kavčiča, preds. JS Gorici. V zadnjem času je oprav-SRS.	| ]jal službo generalnega inšpektorja
m iiiiiii i muhi im im iiiii ii ih nuni iiiiim im m min mn mi iiiiiiiii umi iiiiiiiiiiii iiiii iii iiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiii iiiii
OPOLNOČI PRED KAVARNO GARIBALDI
Dva ranjena pri trčenju treh avtov na križišču
Skuterist is Doberdoba se je zaletel v avlo, ker so ga oslepile luči
Prejšnjo noč kmalu po polnoči čenju je bil ranjen 25-letni Edoar-se je pripetila na križišču pred (do Kesch iz Gorice, Ul. Nievo, ki kavarno Garibaldi v Gorici promet- se je peljal v fiatu 850, ter Ga-
na nesreča s trčenjem treh avtomobilov, pri čemer sta bila tudi dva ranjena.
Okrog 0.20 se je peljal s fiatom 850 od postaje proti središču mesta 22-letni Roberto Job, doma iz Gorice, Na Majnici 26. Na omenjenem križišču pa je hotel prečkati Korzo s svojo lancio appia iz Ul. IX agosto v Ul. XXIV maja 24-letni Gabriele Peric, doma iz Doberdoba, Beme 50. Appia je trčila v fiat 850 s tako silo, da je odletela v tretji avto volksvvagen, ki ga je šofiral 48-letni Valneo Pontoni, ki je hotel zaviti iz Ul. XXIV mag-gio proti Korzu in postaji. Pri tr-
V Gradišču nad Prvačlno ata slavila zlato poroko Maksimilijan Kerševan in Jožefa, poročena Kodrič. Rodila ata ae v Gradišču v letu 1895 ter se v Gradišču «vzela» v lelu 1919. Ko sta se poročila, je bila vas porušena. Maksimilijan je takoj zgrabil za delo in se kmalu uveljavil kot napreden kmetovalec na spodnjem Vipavskem. Oba slavljenca sta bila velika narodnjaka. Takoj sta Se vključila v narodnoosvobodilno borbo kot aktivista, sin in hčerka pa sta bila aktivna partizana. Pred novim letom jima je predsednik občinske skupščine Nova Gorica Rudi šimac toplo čestital k lepemu jubileju (na sliki)
briel Peric iz Doberdoba; oba so pridržali v splošni bolnišnici v Gorici na zdravljenju; cestna policija je ugotovila tudi precejšnjo škodo na vseh treh vozilih.
Prejšnji večer nekaj pred 21. uro se je pripetila druga prometna nesreča v Stražicah, v Ul. Colombo pri št. 4, kjer se je mopedist 24-letni Stojan Makovec iz štandreža, Mihaelova ul. 279, ki so ga oslepile avtomobilske luči, zaletel v u-stavljen avto nemške znamke iz Miinchna. Pri trčenju si je Makovec zlomil levo nogo in v splošni bolnišnici so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju.
Dokumentarni filmi o poletu na Luno
Ameriška informativna služba bo v sodelovanju z Italijansko-ameriško zvezo za deželo Furlamija-Jul. krajina prikazala v mali dvorani UGG v Gorici dva barvna filma o ameriških jx>letdh na Luno. Prvi z naslovom «Amerika v vsemirju» govori o delu prvih desetih let.
Drugi nosi naslov «Apollo 11 — velik napredek za človeštvo«. Oba filma bodo vrteli kot rečeno v mali dvorani UGG dne 9. januarja ob 21. url. Vstop je prost za vse.
Ogenj na podstrešju 100.000 lir škode
Včeraj ob 18.30 so poklicali goriške gasilce v podstrešno stanovanje v hiši štev. 18 v Ul. Rabata, kjer stanuje Aliče Centazzo. Najemnica si namreč ogreva stanovanje s pečko «beki» na drva. Ker so bila verjetno vratca peči odprta je padlo nekaj žerjavice ven, ta Je zažgala kose papirja in drv ln ogenj se je brž razširil na pod, tramovje in na pohištvo. Gasilci so delali skoro poldrugo uro preden so popolnoma pogasili ogenj. Povzročeno škodo cenijo na okrog 100.000 lir.
Prispevajte ta
»IRSKO MATICO!
Danes popoldne bodo na pokopališču v Rupi pokopali 69-letnega Andreja Ožbota, ki je v nedeljo popoldne po kratki bolezni umrl v splošni goriški bolnišnici. Pogreb bo krenil iz mrtvašnice ob 14.30.
S	pokojnikom izgubljamo zavednega Slovenca, čigar poštenost, ljubezen do naroda in napredne stvari ga je v najhujših časih za slovenski narod postavila v vrsto požrtvovalnih aktivistov Osvobodilne fronte, za katero je veliko delal, dosti žrtvoval in se izpostavljal. V letu 1944 so ga četniki tako pretepli, da so ga skoraj pobili. Zavoljo hudih notranjih poškodb, ki so mu jih prizadejaii, je nosil dolgoletne posledice.
Andreja Ožbota srečamo takoj po prvi svetovni vojni kot mladega glasbenika v mirenski godbi na pihala, ki je uspešno delovala do leto 1927, dokler je fašizem ni razpustil skupno z ostalimi slovenskimi društvi. V njej je bil dolga leto in prav do zadnjega tudi blagajnik. Godbo so po osvoboditvi obnovili ter je igrala na vseh pomembnih prireditvah v mirenskem okolišu do leta 1947.
Pokojnik je bil eden izmed ustanovnih članov Goriške nabavno -
prodajne zadruge ter njen dolgolet-n’ odbornik. Bil je naš zvesti vsakodnevni čitatelj.
Eno izmed prvih, če ne celo njegovo prvo delovno mesto je bilo v tržaški ladjedelnici, kjer je začel kot mlad fant in ji je posvetil vse svoje življenje, celih 45 let. Večidel tega razdobja se je na delo vozil s kolesom in šele prav pred i,-pokojitvijo si je nabavil motocikel ia se z njim vozil v CRDA. Zaradi pridnosti in sposobnosti je vodil skupino električni hvarilcev ter bil tudi sam eden izmed prvih elek tričnih varilcev v tovarni.
Vsa leta je živel v Rupi, v svoji rojstni vasi. Lanskega maja je zgubil ženo, s katero je imel dve zavedni hčerki, Karmelo, ki je poročena v Sovodnjah. in Anico, ki je poročena v Štandrežu.
Vsem užaloščenim sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje.

Z* krvno banko v Gorici so darovali: uslužbenci pokrajinske u-mobolmce 15.000; Banca cattolica del Veneto 10.000; sostanovalci iz Ul. Pasubio v počastitev spomina polk. Gallina; Vittorio Monolo 20 tisoč; uslužbenci tajništva na go-riškem županstvu 11.600; uradniki tekstilne tovarne v Podgori 8.400; Toio in Etea v počastitev spomina prijatelja Millesija 5000; prijatelji člani filatelistične zveze v počastitev spomina Lucije Goljevšček 12.500.
je razvidno iz naše najbolj odprte meje na svetu, bo moraia naša dežela Furlanija - Julijska krajina z novimi pobudami v prometu, trgovskih izmenjavah in turizmu poiskati razlog za človeško sožitje.
Dr. Cian poudarja potrebo po poglabljanju in točnejši definiciji — v okviru spremembe zgodovine — razlogov, na katerih temelji politika stranke relativne večine. Pri tem izhaja iz izkušenj «Mitteleu-rope», italijanskega preporoda, v katerem so bili Italijani ob strani zatiranih, demokratičnih zamisli socialistov in katoličanov za demokratični razvoj, ki naj zagotovi narodno enotnost in svobodo ter neodvisnost vsem zatiranim ljudstvom, kakor tudi evropskega odporniškega gibanja, ki je ponovno odkrilo v spopadu z nacifašistično napadalnostjo globoke vezi s slovanskimi narodi, ki so ponovno plačali 7 največjim številom žrtev in uničenjem nemško ekspanzionistično politiko.
Na takšnem obzorju se mora italijanska politika vsebolj odpirati proti Vzhodu in dokazati, kako koristna je politika med državami, dasiravno se navdihujejo pri drugačnih političnih in gospodarskih i-dejah. Z gospodarsko politiko do vzhodnih držav je potrebno uravnovesiti privlačnost osi Tirensko morje — Ren.
»Takšna miroljubna politika se bo mogla utrditi z izgradnjo pro-tosinhrotrona in s spremembo tradicionalne zamisli obrambe, ki bremeni naše ozemlje z omejitvami vojaških služnosti. V tem smislu želimo, da dežela nadaljuje s političnimi in zakonskimi pobudami, ki naj temeliito spremenijo sedanji režim vojaških služnosti.
S temi pogledi je povezano tudi vprašanje nadaljevanja politike ovrednotenja slovenske narodne skupnosti ne samo v pokrajini Trst in Gorica, ampak tudi v pokrajini Videm, zavoljo dejansko obstoječih razmer v Nadiških dolinah in v Kanalski dolini.*
»Naša dežela Furlanija - Julijska krajina in naša stranka se bosta tako mogli postaviti na čelo politike spoštovanja in človečanstva,* piše dr. Cian v svojem članku. Ob zaključku poudarja dolžnost KD, da jemlje prijatelje in nasprotnike za takšne kot so, ne za bolj hudobne in ne za lažje kot bi želeli, in da se izkoristijo vse sile strank na vladi in v opoziciji, ki naj preprečijo prekucniške rešitve ali reakcionarne udare, da se Italiii odpre svobodnejši in pravičnejši demokratični razvoj.
CORSO. 15.00 «Nell’ anno del signore,), Claudia Cardinale, Nino Manfredi. Ital. barvni film. Jutri ob 15.00 - 22.00.
VERDI. 14 30:	«James Bond,
agente 007 al servizio segreto d! Sua Maesta«, G. Lazenby in D. Rigg; ameriški kinemaskopski film v barvah.
MODERNISSIMO. 15.30-22:	«Gli
specialisti«, J. Holiday, G. Mo-schin. Italijansko-francoski kine-maskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan.
VlTTOKlA. 15.00: iiSalvare la fac. cia», N. Castetnuovo in P. Pitagora ; italijanski tiim v barvalo, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 15.00: «Spartacus», K. Douglas, L. Olivier, J. Simons; kinemaskopski film v barvah.
Iršič
A2ZURKO. 14.00: «1 iunghi giomi delie aquile», H. Andrews ln M. Caine. Kinemaskope v barvah. EXCELS10K. 14.00: «11 prof. Gui-do Tersilli primario della clinica Vlila Celeste convenzionata con le mutue», A. Sordi. Ital. bavrni film.
PRINCIPE. 14.00: «Pensando a te», Ronlma Power In Al Bano. V barvah.
SAN MICHELE. 14.00: «Ciccio per-dona, io no», F. Franchi in C. Ingrassia. V barvah.
/VutKi Iroru-u
SOČA (Nova Gorica): »Lahka žena«, italijanski film — ob 18. in 20. uri.
DESKLE: Prosto.
RENČE: «Male vrline«, veliki grehi« — ob 19.30.
ŠEMPAS: «Helga», zahodnonemški barvni film — ob 19.30.
KANAL: «Tri ure ljubezni«, jugoslovanski film — ob 19.30. SVOBODA (Šempeter):	»Maroko
7», angleški barvni film — ob 18. In 20. uri.
PRVACINA: «Velika kača«, ameri-ški barvni film — ob 19.30. DUTOVJE: Prosto.
DEŽURNI LEKARNI
GORICA
Danes ves dan m ponoči je odprta SORANZO. Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
TRŽIČ
Danes ves dan ln ponoči je t Tržiču odprta lekarna »AUa salu-tea — dr. Fabbris, Ul. Cosulich št. 117 — Tel. 72480.
lil

■SHSTn wtrK\
■v»T»;i	''-•-•-•j r.v.M	!•!•!•!•!• J
Iss &
lil
)p
■
AM ,M ti
•Bologna • Roma	1:1
•Cagliari - Torino	2:0
•Fiorentina - Palermo 3:1 •Inter * Sampdoria	3:2
•Juventus - Bari	1:0
•Vicenza - Milan	1:0
•Lazio - Brescia	1:0
•Napoli " Verona	2:1
LESTVICA
Cagliari	15	8	6	1	16	6	22
Juventus	15	8	3	4	20	10	19
Inter	15	7	5	3	19	12	19
Fiorentina	15	8	3	4	22	19	19
Vicenza	15	7	3	5	19	12	17
Milan	15	6	5	4	17	12	17
Napoli	15	5	6	4	11	9	16
Torino	15	6	4	5	11	13	16
Verona	15	5	5	5	14	13	15
Roma	15	4	6	5	15	21	14
Bologna	15	2	9	4	12	13	13
Lazio	15	5	3	7	13	15	13
Bari	15	3	7	5	5	11	13
Sampdoria	15	1	8	6	10	16	10
Palermo	15	2	5	8	13	24	9
Brescia	15	2	4	9	8	19	8
PRIHODNJE KOLO Bologna - Inter, Cagliari -Sampdoria, Milan - Brescia, Napoli - Vicenza, Palermo - Juventus, Roma - Bari, Torino -Lazio, Verona - Fiorentina.
B
Arezzo - Como Monza ' 'Atalanta Catanzaro - Piša
Genoa
Reggina
Modena
Reggiana
Jaranto
Piacenza
Varese *
Catania •Livorno Cesena ' Mantova ■ Perugia - 'Ternana Foggia LESTVICA
2:0
1:0
0:0
1:0
1:0
0:0
1:1
2:2
1:0
1:0
Foggia	16	9	4	3	19	8	22
Varese	16	8	6	2	15	6	22
Reggina	16	7	7	2	19	11	21
Mantova	16	6	8	2	17	8	20
Catania	16	6	8	2	15	10	20
Piša	16	6	5	5	lo	10	17
Ternana	16	5	7	4	14	10	17
Arezzo	16	4	9	3	9	11	n
Monza	16	5	6	5	9	8	16
Reggiana	16	3	10	3	9	11	16
Modena	16	4	7	5	9	11	15
Atalanta	16	3	8	5	13	11	14
Perugia	16	4	6	6	11	13	14
Catanzaro	16	3	8	5	8	13	14
Taranto	16	1	11	4	9	14	13
Genoa	16	3	7	6	7	13	13
Como	16	4	5	7	13	23	13
Cesena	16	3	6	7	10	16	12
Livorno	16	2	8	6	7	12	12
Piacenza	16	4	4	8	10	20	12
PRIHODNJE KOLO Arezzo - Modena, Cesena - Livorno, Como * Atalanta, Fog-;ia - Ternana, Genoa - Reggia-la, Mantova - Perugia, Monza Piacenza, Piša - Catania, Reg-;ina - Taranto, Varese - Catan-taro.
A SKUPINA
o:
vi £■
IZIDI
Lecco - Treviso		2:2
Le gnano - Alessandria odgodena		
Novara -	Biellese	1:0
Padova ■	Sottomarina	0:0
Rovereto -	- Marzotto	2:2
Trevigliese	- Triestina	(prek.)
Solbiatese	- Udinese	3:0
Venezia	Verbania	0:0
Seregno -	Monfalcone	(da-
nes na sporedu)		
LESTVICA
Novara	16	9	4	3	1	11 22
Treviso	16	6	9	1	21	11 21
Solbiatese	16	7	7	2	21	9 21
Rovereto	16	8	5	3	17	9 21
Triestina	15	8	4	3	16	9 20
Lecco	16	7	6	3	19	14 20
Seregno	15	8	2	5	21	14 18
Alessandria	15	6	4	5	16	13 16
Legnano	14	6	3	5	16	9 15
Udinese	16	3	9	4	13	18 15
Biellese	16	6	2	8	17	18 14
Padova	16	3	8	5	8	9 14
Sottomar.	16	5	4	7	13	18 14
Trevigliese	15	2	9	4	8	16 13
Verbania	16	3	7	6	14	16 13
Derthona	15	3	6	6	5	13 12
Venezia	16	2	8	6	10	13 12
Pro Patria	14	1	7	6	8	16 9
Marzotto	16	1	7	8	7	21 9
PRIHODNJE			KOLO			
Alessandria - Venezia, Bielle-e - Trevigllese, Marzotto - Mon-alcone, Pro Patria - Udinese, tovereto - Novara, Solbiatese -leregno, Sottomarina - Lecco, 'reviso - Derthona, Triestina -,egnano, Verbania • Padova.
3. AMATERSKA NOGOMETNA LIGA
Zarja premagala Tecnoferramento s 4:1 poraz Devina, Vesne B in Primorca
Zarja — Tecnoferramenta 4:1 (1:0)
V	nedeljski na igrišču pri Sv. Alojziju je Zairja gladko in prepričljivo odpravila Tecnoferraimen-to Predvsem v drugem polčasu je bila igra basovske ekipe zelo u-činkovita in padli so kar štirje goli. To je precej razburilo nasprotnike, ki so nešportno reagirali. Sodnik je bil prisiljen prekiniti tekmo štiri minute pred koncem, ker ga je branilec Pinto brcnil in tako fizično obračunali z njim.
Zarja je začela precej ležemo In je dopustila nasprotniku, da je na sredini igrišča prevzel vajeti Igre v svoje roke. V tem delu je Zarjina mreža prestala največjo nevarnost. Proti sredini polčasa pa so se «belo-rdeči» popravili In njihova igra je postala bolj nevarna in učinkovitejša. Zadetek je bil plačilo za to. Do konca prvega polčasa je prišlo do nekaj nevarnih akcij pred Babudirovrmi vrati, ki pa so ostala še nedotaknjena.
Zarja je v druvem polčasu takoj v začetku navalila, a gol so dosegli nasprotniki. Igra je postala živčna, a v glavnem so akcije potekale na polovici Tecnoferramen-te. Ta ekipa se dobro brani in večkrat je tudi poskušala s protinapadi presenetiti Zarjlno obrambo. Bazovski ekipi se tedaj ((Odpre« in v nasprotnikovi mireži obtičijo kar tri žoge. ka.r razburi nasprotne igralce, žagar in Valentič si tako razdelita naslov najboljšega nederiskega strelca. Oba sta namreč zabila po dva gola, a njuni zadetki so bili tudi sad lepe igre soigralcev.
V	prvem polčasu doseže Zarja gol v 8. minuti. Voiko Križmam-čič poda Komarju. Ta pošlje žogo do Valentiča, ki sam pred vra-tarem neubranljivo realizira.
V	8.’ drugega dela igre pa Tecnoferramenta nepričakovano izenači. Po strelu iz kota nastane pred bazovskimi vrati zmešnjava, ki jo izkoristi Cemecca, ki neubranljivo izenači. Zarja pride do ponovnega vodstva komaj v 32.’ Akcija Delise - žagar, slednji ostro strelja in žoga konča pot v mreži. Dve minuti kasneje zapravi žagar edinstveno priložnost, ki pa jo po pravi v 36.’ ko potroji rezultat iz zelo težkega položaja. Preteče le minuta in žoga je spet v mreži Tecnoferramemte. žagar je leipo podal Valentiču, ki je tako dosegel četrti gol za Zarjo. Pinto je tedaj nešportno reagiral in sodnik je prekinil tekmo. Končna odločitev bo tako padla za zeleno mizo in na podlagi sodniškega zapisnika.
f. v.
Libertas Prosek — Devin 3:2 (2:1)
Tokrat Devinčanom ni uspelo priti dc zmage, čeprav bi jo zaslužili, saj so pokazali lepo, hitro igro. Prosečani pa se morajo zahvaliti za zmago tudi sodniku, kajti pre-mnogokrat je zatisnil oko njim v korist.
Kronika:
V	prvih 10’ napadi Devinčanov in hitri protinapadi Libertasa. Deset minut kasneje z lepim protinapadom desno krilo Libertasa doseže prvi gol, ki je za Devinčane kakor mrzla prha, a si kmalu opomorejo in pet minut kasneje izenačijo. »Modri* ne odnehajo in dalje pritiskajo na «proseška vrata*. Dvakrat strelja Devin, a za las ven. Medtem pa z drugim, hitrim protinapadom doseže Libertas drugi gol. Tako se konča prvi polčas.
Drugi del tekme je verna slika prvega. »Modri* napadajo in končno v 25’ izenačijo z levim krilom.
Sedaj so Prosečani «na tleh* in le sodniku ter sreči se lahko zahvalijo za dober konec. Devinčani so v napadu in v 35’ je Pertot sam pred vratarjem, a branilci Libertasa ga zrušijo. Sodnik pa tega ne vidi! Zadnjo minuto presenečenje: devinski branilec vrže po nepotrebnem žogo v kot. Prosečani streljajo, pred devinskim vratarjem nastane gneča in žoga je v mreži. 3:2 za Libertas Prosek.
T. A.
COOP — Vesna B 3:1 (0:1)
STRELCI: v 22’ R. Košuta; v d. p.: v 22’ Mervich; v 29’ živec; v 39’ Andri (enajstmetrovka!.
COOP: Mačehi, Cherin, Mervich, Fumai, Fabert, Ritani, Andri, A-gostini, Živec, Danieli. Caussi; št. 12 Covi; št. 13 Toffoli.
VESNA B: Tretjak, D. Košuta, Antončič, Pičulin, F. Sulčič, Sedmak, Perissutti (E. Košuta), Z. Košuta, R. Košuta, Grmek, Birin; 12 Gruden; 13 E. Košuta.
SODNIK; Bisacco (Trst).
KOTI: 7:4 za Coop.
OPOMBE: v 10’ je D. Košuta dobil pismeni opomin zaradi grobe i-gre. V 40’ d. p. je sodnik izključil Z. Košuto zaradi nešportnega obnašanja do sodnika, ko je dosodi! enajstmetrovko v korist enajsterice Coop.
Zmaga je pripadla Coop z visokim izidom. Dva polčasa tekme — dve lici. V prvem polčasu je Vesna B stalno napadala in bila v premoči. Večkrat je prodrla v nasprotnikov kazenski prostor Imela jr številne priložnosti za gol, ki so jih napadalci zapravili, čebra v so bili večkrat v položaju, ko je bolj težko žogo poslati izven oicvira vrat kol pa v mrežo. V prvem polčasu so sicer dosegli zadetek, kar pa je bilo premalo.
V	drugem polčasu so oa kriški fantje odpovedali, zmanjšalo jim je sape, kar je očitna posledica pomanjkanja treninga. Vse premalo se zavedajo, da je šport disciplina, ki zahteva trening. Tako ie torej Coop prišel do izraza in zadal kriškim fantom tri gole. Ta ooraz bi jim moral služiti v svarilo, saj nasprotnik Križanov ni bil nepremagljiv.
Kronika:
V	13’ se je prva priložnost ,nu dila Vesni s Perisuttijem, ki jp sam pred vrati dobesedno podal žogo vratarju. V 18’ prosti strel Pi-čuBna do R. Košute, ki je, sam pred vrati, poslal čez prečko. V 20’ ponovna priložnost za Vesno B. po levi strani je prodrl R. Košuta in slabo streljal, pritekel je Peri-suti, ki je iz razdalje dveh metrov zadel vratnico pri nezavarovanih vratih. V 22’ končno častni zadetek Križanov. Z. Košuta izvede kot v sredo kazenskega prostora do Perisuttija, ki zadene ponovno vratnico, odbito žogo prestrpže R. Košuta, ki jo pošlje v mrežo. V 30’ dosodi sodnik domačim enajstmetrovko za prekršek, ki ga sploh ni bilo, in Živec zapravi priložnost s strelom čez prečko. Deset minut nato se izkaže z lepim posegom Tretjak.
V	začetku drugega polčasa je Vesna še tu pa tam napadala vse do 22’, ko je Mervič iz prostega strela izenačil: dolg strel z roba kazenskega prostora se je Tretjaku izmuznil iz rok v mrežo. V 29’ je Živec ušel najprej Sedmaku nato se F. Sulčiču ter sprožil paraboli-čen strel, ki je obtičal v levem kotu vrat. V 39’ zopet osebni prodor Živca, ki je skušal s strelom čez glavo preigrati F. Sulčiča, ta mu je namero preprečil z roko, kar je sodnik kaznoval z enajstmetrovko: Andri jo je spremenil v končni rezultat.
K. Košuta
Stock — Primorec 1:0 (0:0)
Pred tekmo je eden izmed voditeljev Primorca izjavil: »Vedno napadamo 80 minut, prav v zadnjem trenutku pa nam nasprotnik zabije gol in zmaga.* Zgrešil je le za pičlo minuto, kajti v 79., je Stock prešel v vodstvo po naglem protinapadu, potem ko je izkoristil napako trebenske obrambe.
Trebenci niso zaslužili poraza. Napadali so ves čas, ustvarili so tudi mnogo priložnosti za gol, držala pa se jih je izredna smola. Često je kazalo, da bo žoga končno le obtičala v mreži, žal pa so bili napadalci pred vrati precej zmedeni, ali pa strogo kriti, kot na primer mladi Pavel Kralj, ki je stalno imel ob sebi dva nasprotna branilca. Medtem ko je imel Stock v obrambi stalno najmanj dva moža, čeprav je napadal, je bil Primorec bolj neorganiziran, saj so vsi igralci stalno silili v prvo vrsto ter pri tem puščali nezavarovan hrbet. To se jim je kasneje tudi maščevalo. Ko pa so bili v napadu, se niso razširili v obliki pahljače, pač pa so težili proti ceni.ru igrišča ter se pri tem često ovirah. Kljub vsemu pa je Primorec napravil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da bi branil vsaj točko. Čeprav je igral proti enemu najboljših moštev 3. kategorije, je začel s hitrim napadalnim tempom, s katerim je stalno spravljal nasprotnika v žagalo. Tržačani so se pri napadanju posluževali hitrih protinapadov. Edino tako so se lahko izmuznili hitrim tre-benskim napadalcem ter precej budni obrambi. Branilci so se res izkazali, toda če bi držali svoje položaje, bi si v prvi vrsti prihranili nepotrebno tekanje, nato pa bi bilo lažje vsako nadzorovanje nasprotnih akcij. Na splošno je Primorec igral dobro, manjka pa mu odločnosti v odločilnih trenutkih Vse to pa se da s časom odpraviti, kajti Trebenci so v tem prvenstvu odigrali najmanj tekem ter je zato razumljivo, da ni moštvo tehnično dobro pripravljeno. Imajo pa vsi igralci izredno voljo do igre, vodstvo pa vztraja na domačih fantih ter ima popolno zaupanje vanje, čeprav jim kdaj pa kdaj spodrsne.
Primorec je v prvem polčasu popolnoma prevladoval, medtem ko
je Stock prišel pred vrata Treben-cev le trikrat. V drugem delu igre je bila v začetku opazna napadalnost gostov, prav v zadnjih minutah pa so prevzeli pobudo Tržačani in si zagotovili obe točki. Primorec je imel tedaj dve možnosti za dosego gola, joda najprej je zgrešil Živec, takoj za njim pa Bogdan Čuk, ko je zastreljal žogo pred praznimi vrati.
Radi
AUSTINA
BERLIN, 5. — Znana nemška športna revija «LedchitatMetik» je objavila lestvico najboljših atletov v zadnjih desetih letih. Povsem nepričakovano je na prvem mestu novozelandski atlet Peter Sneli, ki je bil olimpijski prvak na progi 800 m v letih 1960 in 1064. Poleg tega je v letu 1964 bi Jolimpijski prvak tudi na progi 1500 m. Sneli je postavil več rekordov.
Lestvica:
1.	Peter Sneli (Nova Zelandija)
2.	Jožef Schmidt (Poljska)
3.	Valerij Brumel (SZ)
4.	Randy Matson (ZDA)
5.	Ralph Boston (ZDA)
6.	Rom Clarke (Avstralija)
7.	Al Oerter (ZDA), Tammie Smith (ZDA) in Gyula Zsi-vot-sky (Madžarska)
10. Bob Hayes (ZDA).
ltiiiii>iiaiixa«tiiiiiiiiiiiiiiailiiiiiaisiiiaiiJiiiiiitiiiifciiiKifii!ii1IKIiail||l|l||l,,lll,||,,|I|,|,l,,|aa|la,IIIBI1lt||||1||t|a||
2. AMATERSKE LIGE
Neuspešno kolo Brega Vesne in Juventine
Rosandra
STRELCI:
Vesna 2:1 (1:0)
v 6’ Bazara; v d. p.: v 11’ Barbiani: v 42’ Bilci.
SODNIK: Faorli (Portogruaro).
KOTI: 7:9 za Vesno.
Po enotedenskem odmoru je Vesna tokrat nastopila na nabrežin-skem igrišču proti Rosandri iz Bo ljunca.
Tekma je bila hitra in tehnično dobra, moštvi sta prikazali lep nogomet ter nudili gledalcem mnogo razburljivih trenutkov.
Hitri napadi enajsteric niso popustili niti v zadnjih minutah tekme, ko je bilo stanje izenačeno in so se gledalci že sprijaznili z neodločenim izidom. Prav v teh zadnjih minutah tekme je Rosandra zadala Vesni gol, in jo obsodila na poraz.
Rosandra se je predstavila Križanom kot homogeno moštvo, ima dobro obrambo in odličnega vratarja, ki je s svojimi izrednimi posegi večkrat rešil svoja vrata. Obenem ima moštvo tri hitre napadalce, katere Frartoli kot režiser stalno zalaga v sredini igrišča z dobrimi podajami in s tem ustvarja zmedo v nasprotni obrambi.
; Vesna je Rosandri bila enakovreden nasprotnik, žal so napadalci
večkrat po nepotrebnem zapravljali ugodne priložnosti. V sredini igri-
niiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||iai||,ll||l,|||„l,||,|l„|,|,,lllllllll|||llll|||||||||||||||||||11|||||||||||||||
NA PROGI 5.000 M
Korica zmagal v Sao Paolu
SAO PAULO, 5. — Po odličnem tretjem mestu na tradicionalnem polnočnem Silvestrovem teku v Sao Paolu, je Jugoslovan Dane Korica zabeležil na atlets«era tekmovanju v tem mestu še en pomemben u speh. Na progi 5.000 m je namreč zmagal z dobrim časom 14’29"6. S tem časom je na cilju prehitel za dve desetinki sekunde znanega japonskega tekača Savakija, za 27 sekund pa Čilenca Grosserja.
V okviru istega tekmovanja so priredili še nastope v nekaterih drugih disciplinah. V teku na 10.000 metrov je bil Italijan Cindodo tretji s časom 30’05"4, prvo mesto pa je zasedel zmagovalec Silvestrovega teka, Mehikanec Martinez (30’04”6) pred rojakom Silvidijem (30’04"8).
HOKIJ NA UDU
ŽENEVA, 5. — Letošnjega svetovnega prvenstva v hokeju na ledu ne bo v Kanadi, prav tako pa na njem ne bo nastopila Kanada sama. Kanadčani so se namreč u-
žalili, ker ostale države udeleženke prvenstva niso hotele pristati na to, da bi v posameznih reprezentancah lahko igrali tudi profesionalci. Kanadčani so zato u-makmili svojo reprezentanco s prvenstva, razen tega pa so se odrekli tudi organizaciji te prireditve. Prvenstvo bodo zdaj organizirali na švedskem. Na mesto Kanade so povabili ZDA, izpraznjeno mesto v B skupini pa naj bi izpolnila Italija.
ODBOJKA
V	okviru ženskega mladinskega prvenstva bi morali v nedeljo odigrati na stadionu «1. maj» dve tekmi. Obe pa sta odpadli, ker se Breg in Gaja nista predstavili na igrišču. Tako sta OMA in Zarja premagali svoja nasprotnika z 2:0 brez borbe.
V	prvenstvu mladincev so zabeležili naslednje izide:
Bor — Kras 2:1
Polet — Gaja 2:0 h. b.
Kras — Polet 2:0
šča je Barbiani tokrat delno odpovedal, Milič je pozitivno zaigral, žal pa ni mogel onesposobiti gonilne sile nasprotnikov Frantoli.ia, saj taka igra njemu ne prija. Tokrat se je slabo odrezala obramba, ki je bila drugače steber ekipe in nosi precejšen del krivde za oba prejeta gola, posebno pri drugem, ko je pustila dva nasprotnika v kazenskem prostoru sama, tako da sta brez težav potisnila v mrežo iz kota streljano žogo ter dosegla zmagonosni gol.
K. Košuta
Juventina — Libertas
0:2 (0:1)
Ponoven poraz Juventine in njeno predzadnje mesto na lestvici bi utegnili prepričati vse tiste, ki ekipe ne poznajo ali je niso videli igrati, da je nien položaj na lestvici zaslužen in da sc igralci slabi. V resnici pa ni tako: če pogledamo le zadnjo tekmo z Libertasom iz Trsta, bomo videli, da je od 90 minut igre bila 75 minut v napadu prav Juventina. Štandrežci so začeli že v prvih minutah oblegati vrata gostov. V 25’ gre Libertas v protinapad, žoga zadene 'prečko in napadalec gostov jo pošlje v gol. Juventina ne klone in ponovno napada. V drugem polčasu izsili e-najstmetrovko, ki :o strelja Ferfo-lja, a preveč v sredo in vratar jo ubrani, štandrežci z Monticom dvakrat zadenejo tudi prečko. V 30' drugega polčasa Libertas podvoji rezultat. Šele ta drugi gol je dal Libertasu toliko gotovosti in poguma, da se je spustil v napad, kajti dotlej ga je domača ekipa pritisnila k obrambi.
Tudi v nedeljski tekmi se je ves napor in prizadevanje izjalovilo zaradi napak obrambe.
D. R.
Isonzo SPI — Breg 3:1
Breg je gostoval v nedeljo v S. Petru ob Soči im je odigral proti tamkajšnji ekipa Isonzo tekmo, v kateri je doživel poraz s 3:1.
PBSSESSSSHi
Američanka Naglova bo ostala v Franciji
Znana ameriška smučarka Judy Nagel se bo preselila v Francijo To svojo odločitev je sprejela pred dnevi, ko je izjavila, da bo na mednarodnih tekmovanjih še nadalje branila ameriške barve, vendar pa bo trenirala skupno s francosko državno reprezentanco. Njeno odloči tev (glede treningov s Francozi) pa mora zdaj odobriti še smučarska zveza ZDA.
7. KOLO MOŠKE D LIGE
Ekipa iz Ferrare premočna za Borove košarkarje
Peter Starc (17 točk) najboljši strelec v tržaških vrstah
QUATTRO TORRI: Patroncini 10, Zanotti 19, Nardi, Magnoni 4, Rossi 4, Mariotti 14, Negri 7, Pupillo, Toši, R. Mariotti 16. BOR: Adrijan Zavadlal 7, Boris Fabjan 8, Branko Lakovič 14, Aleksander Sirk 2, Peter Starc 17, Rajmund Kralj, Silvan Ambrožič 2.
Sodnika: Fogarolo (Padova), Giar-dini (Bologna).
Borovi košarkarji so v nedeljo gostovali v Ferrari, kjer so odigrali 7. kolo D lige proti moštvu Quat-tro Torri. Tudi v nedeljo so «plavi» morali kloniti nasprotniku, ki je sicer povsem zasluženo zmagal, razlika v koših pa je vseeno prehuda kazen za borovce. Naši košarkarji so tako pri odbitih žogah kot po prikazani igri kljubovali domačinom. Ti pa so bili izredno točni pri metih od daleč in so tako razbili Borovo cono (najprej 2-1-2, nato 3-2).
Borovci še niso osvojili prve zmage v tem prvenstvu. Moštvo še nima svoje »osebnosti«, igralci se ne zavedajo lastnih možnosti, kar je seveda odraz neizkušenosti. Ekipi vedno manjka nekaj: danes so i-gralci borbeni pri odbitih žogah, slabše pa zaigrajo v napadu; v naslednji tekmi so točni v metih, odpovejo pa v obrambi itd. To je tudi pomanjkanje izkušenosti, in predvsem pomanjkanje košarkarske tradicije.
Čeprav moštvo ni doseglo pozitivnih izidov na igriščih pa se je po drugi strani ustvarilo v ekipi pravo prijateljsko vzdušje, ki je nedvomno izredne važnosti za nadaljevanje prvenstva in tudi vsega našega košarkarskega udejstvovanja.
b. 1.
Ostali nedeljski izidu naših moštev:
Mladinsko prvenstvo
Bor — Italsider 31:70 (18:35)
* * *
Prvenstvo naraščajnikov
Polet - Tricolore 2:0 b. b.
Italsider — Bor 66:26 (29:8)
* * *
Prvenstvo naraščajmo
CMM — Polet 70:8 (40:4)
sto Jelerjeva, pred Krajzeljevo, Martinčevo, Durnovo in drugimi.
Pri moških dvojicah sta zmagala Vecka in Korpa pred Janškovcem in Marušičem, pri ženskah pa Martinčeva in Jelerjeva pred Cvetkovo in Durnovo.
LETALSTVO
SYDNEY, 5. — Danes se je zaključil letalski rally London - Syd-ney, ki se je začel 18. decembra. V zadnji etapi se je uvrstil na prvo mesto avstralski pilot Jack Masi ing, ki je preletel progo 500 km v 1 uri in 10 minutah.
Po neuradni končni lestvici naij bi prvo mesto osvojila angleška pilota W. Bright in F. Buxton. V ženski kategoriji je zmagala Shei-la Scott.
D A IN K S
Danes bodo odigrali naslednja srečanja:
Mladinsko prvenstvo Ob 11. uri v telovadnici Ul. Della Valle
CRDA — Bor
• » •
Prvenstvo naraščajnikov Ob 11. uri na Opčinah
Polet - Ricreatori
• * *
Ob 11. uri v telovadnici Gionastice Triestine
Lloyd B — Bor
AVTOMOBILIZEM
MONTE CARLO, 5. — Kar 25 držav se bo udeležilo mednarodnega avtomobilskega rallyja v Mon-te Carlu. Na startu bo 220 avtomobilov, v zastopstvu 37 avtomobilskih hiš.
NAMIZNI TENIS
Vecko prvak Slovenije
LJUBLJANA, 5. — V namiznoteniškem prvenstvu Slovenije v Ljubljani je med moškimi zmagal Vecko, ki je v odličnem srečanju premagal Korpo s 3:1. Tretje mesto je osvojil Žekš z zmago nad Klevišarjem s 3:2.
Pri ženskah je osvojila prvo me-
tMmM	
Bologna - Roma	X
Cagliari - Torino	1
Fiorentina * Palermo	1
Inter - Sampdoria	1
Juventus - Bari	1
Vicenza - Milan	1
Lazio - Brescia	1
Napoli - Verona	1
Catanzaro - Piša	M
Genoa - Catania	l
Livorno - Reggina	2
Udinese - Solbiatese	2
Rimini - Prato	X
KVOTE	
13 — 5.552.500 lir	
12 --	118.600 lir	
111 Ji 11	B J
1. —	N v.	
2- — 1. Perma	1
2. Moustache	2
3. — 1. Possenza	X
2. Siamese	X
4. — 1. Farms	X
2. Burgano	X
5 — 1. Saltamarin	1
2. Spalato	2
S. — 1. Marsiliana	2
2. Shaker	X
KVOTE	
10 — 4.623.363 lir	
9 —	82.560 Ur	
Spopad...	
(Nadaljevanje s 3. strani)	
---	VUŠJOILVUIII.
Po teh naglih preobratih so s« začele priprave za 19. kongres. Politbiro je pripravil predkongresne teze, s katerimi se Garaudy ni strinjal. Medtem je bil tudi predmet zelo ostrega napada zaradi svojega intervjuja beograjskem' ((Komunistu*. In, naposled, ko st je konec decembra lani pojavila njegova knjiga »Veliki preobrat so cializma«, je član Politbiroja ir marksistični filozof Roger Garaudj bil izložen taksni napadalni kam panji, kakršne se ne pomni.
Vendar mu niti na misel ne pa de, da bi se umaknil. Nasprotno uporno in javno vztraja, da se njegovi osnovni predlogi vnesejf v predkongresne teze. A pri terr se sploh ne ozira na to, da ga posamezni člani Politbiroja, tak> sto v javnih izjavah, že progi šajo za izključenega iz omenjene* partijskega organa. Tudi sam G raudy je mnenja, da po 19. ko gresu ne bo več v partijskih f rumih, poudarja pa, da se bo : naprej boril kot «navaden voje partije* za uresničitev svojih id« v katerih opravičenost in perspe tivnost je popolnoma prepriča
VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA
Črna vojska
«Sicer je škoda takega dekleta, naravnost škoda. Tako mlado meso...«
Cez pograd se je oglasil Zapf, ki je včasih pritegoval Heldu:
«Ali je imela še trdo meso?«
«še popolnoma trdo, prav kakor popek, ki začenja brsteti.«
Po kratkem molku se je Zapf spet oglasil:
«Toda za take reči je treba imeti denar, kajne?«
«Krono, nič več!« se je hvalil Held. «He, Erbman, drži no za vrv, sicer ne bova danes gotova.«
Erbman je med kvantanjem izpustil vrv, da Je Heldu omahnila puška na tla. Pri tem Je z odsotnimi očmi strmel v Helda, od njega se je pa obračal po pogradih, kakor da bi tam iskal zaščite.
Palirju, ki sicer tudi ni bil svetnik, je bilo Heldovega kvantanja dovolj; zato se je osorno zadrl:
«Nehaj že s svojimi čenčami! Kdo te bo pa poslušal!«
Potem sta se s Heldom začela prepirati. Medtem se je Erbman izmuznil s hodnika in Held ga je opazil šele med vrati.
«Ha, ha, bajonetpucer že gre...!« se je nesramno zakro-hotal, za njim pa še nekateri drugi.
Erbmana ni bilo več na spregled in Held je moral naprositi Talerhofovca Petriko, da mu je prijel za vrv. Kmalu nato je odšel Kalivoda Iz barake, toda vrnil se je zelo hitro, kakor da bi ga kdo podil. Obstal je pri vratih in prestrašenih oči strmel po pogradih. Naposled je zasopel:
«Bajonetpucer visi za straniščem...«
Vse je planilo iz barake in jo ucvrlo proti latrini. Zadaj za plankami jo res visel Erbman, obešen na puškino vrv, privezano za žobelj, ki ga je bogve kdo tja zabil. Njegov bledi, podolgovata obraz še ni utegnil posineti, toda izbuljene oči in konec jezika, ki mu je pokrival spodnjo ustnico, so pričali, da se je do smrti zadrgnil. Medtem ko so nekateri tekli po sanitetnega četovodjo Kafko, so drugi prerezali vrv in skušali obešenca oživita. Toda vsi napori so bili zaman. Ko je prišel Kafka, mu ni preostalo drugega kakor položiti mrtveca na nosila in ga odpremiti v zasilno mrtvašnico zadaj za barakami. Nosili so ga nepokritega skozi špalir radovednežev, ki so prid-egnili iz vseh barak. S čudnimi občutki je moštvo strmelo v Erbmanov posineli obraz, na katerem se Je zrcalila neizrečena bolečina in težko očitanje. Mnogi so se obračali stran...
Na prvo stotnijo je legla težka mora. Nihče se ni brigal za divjanje feldvebla Roma, ki je razsajal, ker so brez komisije prerezali obešenčevo vrv, dobro vedoč, da si hoče Rom izkričati le svojo kosmato vest. Vojaki	so	nemo obsedeli	na	pogradih, vsak je stremel predvse in	se	izogibal očem	svojega
soseda. Nenaden Erbmanov konec	jim Je pričaral pred	oči
kratko življenje, ki so ga z obešemcem skupaj preživeli, in ta spomin je vsakogar spominjal, ali	ni	morebiti tudi	on	kaj
pripomogel k temu obupnemu dejanju. Mnogi sd niso imeli kaj očitati, toda stotnija si je morala priznati, da ga je pomagala tirati v pogubo. Dokler je živel, nihče ni imel pra-
vega poguma postaviti se na njegovo stran.
Segal se je prvi poskušal otresti neprijetnega vtisa ter je s prisiljenim nasmehom dejal:
«Ta je bil še bolj uren od Careja, kajne, Almer?«
Toda Almer m imel niti toliko poguma, da bi se nasmehnil.
Held si je dolgo dajal opravka pri svoji prtljagi, vedoč, da ga vse gleda. Nenadoma se je Palir zadrl nanj z grozečim glasom:
«No, ali si zdaj sit? Ali sc se ga nažrl?«
Ker se Held ni ganil, je Palir še dodal:
«Tega imaš ti na vesta, da veš!«
Erbman je ležal v mrtvašnici, medtem ko so brzojavno obvestili njegovo ženo, da je mož mrtev. Kljub temu, da je bila tista dan nedelja, je f ral tar Suhajda z nekim novim rekrutom vežbal na ozkem prostoru med barakami maršajns. Njegov glas je monotono odmeval po taborišču:
«Smer bajonetpucer, ena dve, ena dve...«
Prihodnje jutro je navsezgodaj stala pred mrtvašnico ohlapna, vodenična žena kakih tridesetih let, oblečena v žalno obleko, ter ponavljala vsakemu, ki je prišel mimo:
«Vedela sem, vedela, da moj mož ne bo preživel vojne...«
Za krilo se je je držalo dvoje majhnih deklic s plašnimi očmi.
Usoda, v tem primeru v osebi če tov od j e Erdkfiniga, se Je nad Heldom kruto maščevala. Zaman se je veselil prostega nedeljskega popoldneva ter prihodnje noči, kajti Erdkonig ga je še s tremi tovariši določil za stražo v mrtvašnici: posledica je bila, da nd Held nikdar več razkazoval svojih pornografskih serij...
XI
Bataljonska komanda se ni malo trudila, da tudi Iz takega moštva, kakršno je bilo pri bataljonu, zvari neko vojaško skupnost, ki bi ga trdneje povezala kakor pa gola disciplina.
Več kakor vse pridige o tovarištvu in vojaškem duhu je
v tej smeri storil sam četovodja Erdkonig s svojim mirnim ponavljanjem:
«Mir! Vsi skupaj ste Soldati enega cesarja!«
Toda česar nista niti on niti komanda mogla doseči neposredno, se je rodilo iz odpora proti raznim metodam. Med moštvom je začela rasti rahla skupnost, plod zmerjanj, špang in arestov, in je kar nenadoma udarila na dan.
Infanterista Holcman In Barfuss, ki sta bila med najvztrajnejšimi in najdomišljavejširni zanesljivci, sta neke nedelje zvečer pila v mestu z vojaki 27. pešpolka. V isti gostilni so sedeli tudi tudi Amun, Janoda in Demark. Vojaki 27. polka so začeli to trojico izzivati:
«Kuš, Talerhofbataljon!«
(Nadaljevanje sledi)
1 REDNISTVO: TRST - UL MONTECOH1 6, H., TELEFON 93-808 In 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 Ur - vnaprej, četrtletna 2 700 Ur' polletna* 5.200 lir, celoletna 9.600 Ur, letna naročnina za inozemstvo 15.500 Ur, SFRJ posamezna Številka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Slrlnl enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir * Mali oglasi 50 Ur beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo prt upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubbllcitk Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.