DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo Id oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Ntfrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaš« mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Stev. 57 Sobota, 21. julija 1934 Leto IX Tendenca na levo Sodelovanje socijalistov in komunistov v Franciji. — Enak poizkus na Cehoslovaškem V Franciji so sklenili v nedeljo, dne 15. t. m. socialisti in komunisti enotno fronto, v svrho pobijanja fašistične nevarnosti. Socialistični svet francoski je sprejel tozadevno resori*;*'0 S ^71 glasovi. Proti je bilo 366 glasov; glasovalo pa ni 67 gla-S°Y" Konferenca je pooblastila stalni odbor, da dogovor v tem zmislu s komunisti podpiše. Resolucija se nadeja, da bo enotna akcija v nadaljnjem privedla obe stranki tudi do organične enotnosti, kakor so socialisti vedno želeli. Zaradi učinkovitosti boja proti fašizmu in vojni nevarnosti se naj organizirajo skupne demonstracije po vsej Franciij ob dvajsetletnici napovedi vojne dne 2. avgusta 1914. Socialistično - komunistični pakt naj v bistvu vsebuje naslednje določbe: Dokler traja pakt in tudi izven skupni akcij se morajo opustiti vse medsebojne žalitve in vsi medsebojni boji. Skupne manifestacije se morajo ba-viti samo z določenim ciljem ter so na njih nedopustna vsakršna prerekanja o strankinih doktrinah in taktiki strank. \ k°rbi proti fašizmu gre za c ‘flfflbo demokratičnih svoboščin. Vse, ki hočejo te svoboščine bra-ni‘Ji se naj povabi, da se udeleže skupne socialistično - komunistične akcije. Pri skupnih akcijah je sistematično nasilstvo izključeno. Socialistični svet apelira na javnost, da se zavzame za bivšega dunajskega župana Seitza, Gabrielo Proft in Helo Prostranicky (člane predsedstva avstrijske socialne demokracije). Glede resolucije je bilo na konferenci nekaj pesimizma. Tudi Leon j Ufn, ki je bil doslej nasproten sode-sj.Vaniu s komunisti, je pesimist, mi-. Pa, da pomeni ponudba sodelova-n'a morda le izpremembo dosedanje moskovske politike. Prav pomemben je pa sklep fran-C° i ,^a socialističnega sveta glede nadaljnjega postopka. Svet bo ta svoj pKlep sporočil socialistični delavski ”jernacionali, ter jo naprosil, da se v Moskvo za pojasnila, če je B°aelovanje iskreno in X 0 * le mogoče ustvariti vsaj na e’ P°dlagi mednaroden pakt Dosi, za sodelovanje. c . . delovanje Ponudili komunisti so-CchosloVasično bi bilo, da I Čl r k n ma ■ , ■ r% frt n internacionalo^* naPravi med °bc,na listična že naDr’ . ,akor i° >e socia' tretjo, ker sta qU a med druž° in rodno organizirani t stranki medna' francoski apel na š te*a razlo^a >e sko internacionalo °Cla,ističnw delav' vičen in s stalila ^°P°lnoma °Pra' nja nujen. Zakaj ?elavskega giba-dogovor sklene rneH6, SC lozadcvn' na, je potem tu medn«?1!™30’0 n3'0' za sodelovanje, dokle 0 a podlaga tudi ni mogoče govoriti n* !*** Politiki in taktiki, ,stofmerni Pakti lahko nanašajo 1P deže'ni izmere ali pa potr^ "a dežeInc stranke. Posamezne Delavski boji v Ameriki Genaralna stavka v San Frančišku Gospodarski načrt predsednika Roosevelta, ki je sicer kapitalistično-fašističen, ima dve načeli, ki bi bili vstanu omiliti trenutni gospodarsko-socialni položaj. Zedinjene države so gospodarsko jako razvite. Tam je industrializirano skoraj vse gospodarstvo. V industrijo ne Spadajo samo tovarne, rudniki itd., marveč tudi agrarna produkcija, promet itd. Ob tem razvoju je Roosevelt zahteval skrajšanje delovnega časa ob neokrnjenih plačah in zaposlitev čimveč nezaposlenih, ker javna skrb ne more trajno nositi bremen za nezaposlene. Mnogo delodajalcev se je načrtu upiralo in le polagoma se uveljavlja. Podjetniki ne morejo razumeti, da bi kdo smel posezati v njih kapitalistično gospodarstvo. Skoraj vse delodajalske organizacije in trusti se pa odločno upirajo temu, da bi se kdo vmešaval v mezdne razmere med delodajalci in delavci. Podjetniki bi že še akceptirali nekatere reforme predsednikove, nočejo pa akceptirati predloga, da naj ostanejo plače iste, če se skrajša delovni čas in če se namesti več delavcev. Ne ozirajo se prav nič na moralno načelo nekaterih gospodarskih teoretikov, ki pravijo, da je kapitalizem v dobri konjunkturi ob velikem izkoriščanju delavstva nagrabil ogromne rezerve in da mora te rezerve sedaj v krizi vsaj deloma porabiti v omiljenje so-cialane krize s tem, da se ohrani primerni nivo mezd in da se zaposli čimveč nezaposlenih sodržavljanov. Tega podjetniki nočejo razumeti, se upirajo in usiljujejo delavskim organizacijam borbo za ohranitev delovnih nogojev. Tudi splošna stavka v San Frančišku ima to ozadje, ki je eden nai-večjih bojev v Zedinjenih državah, ki se kar vrste neprestano po raznih krajih in posameznih industrijah. Stavkovno gibanje v San Frančišku se je pričelo že maja meseca. V stavko so stopili pristaniški delavci ker so podjetniki odklonili, da bi delavski zastopniki sodelovali v -uradu za preskrbo dela. V tem uradu so hoteli gospodariti delodajalci sami. Delavske strokovne organizacije so pa zahtevale zase izključno pravico kontrole nad tem uradom. Vrhutega so delodajalci zahtevali še znižanje mezd. Zahteva sta pa vedli do najostrejšega spora in do splošne stavke. Washingtonska vlada je prvotno intervenirala, toda brez uspeha, zato prepušča rešitev spora lokalnim oblastem. San Frančiško je največje pristaniško milijonsko mesto v Kaliforniji. V tem mestu in okolici je stavkalo že v torek okoli 165.000 delavcev in delavk vseh strok. Stavkovno gibanje posega z naglico tudi na okolico in daljnje kraje, zlasti pristanišča. V stavko je stopilo najprej 4000 nameščencev obeh cestnih železnic. V Birminghamu (Alabama) je pričelo stavkati 18.000 delavcev. Poziv na splošno stavko je bil izdan že 15. t. m. obenem z apelom, da tiste organizacije, ki še niso sklenile splošne stavke, sklenejo to čimprej. Na podlagi sobotnega sklepa je že v nedeljo stavkalo v San Francisku 45.000 organiziranih delavcev, v sosednjih pristaniščih pa 35.000. Jasno je, da je bilo mesto v nedeljo zjutraj kakor mrtvo. Župan mesta je zagrozil s silo, pripravil je okoli 10.000 vojakov in civilnih formacij, ki stražijo notranje dele mesta. Zunanje dele mesta je zasedlo de- lavstvo, ki hoče preprečiti dovoz stavkokazov in življenskih potrebščin v mesto. Z stavkokazi je že bilo več krvavih spopadov, ker jih brani županova obramba. Kljub temu je San Frančiško izoliran. Ne tanki, ne topovi, ne strojne puške niso vstanu nadomestiti onega, kar lahko da družbi delavska roka. Mestno prebivalstvo je v silnem strahu. Bogataši beže iz mesta; nad stotisoč jih je že poiskalo zavetja v begu in še vedno beže. Pričakovati je, da še pride do prav resnih konfliktov ter da bo končno moral odje-njati prešerni kapitalizem ter računati z delavskimi zahtevami, ki branijo samo svoj socialni sedanji položaj ter zahtevajo vpogled pri uradu za preskrbo dela. To sta dve važni zahtevi. Življen-ski standard je danes povsod nizek. Kako torej pride delavstvo do tega, da bi dopuščalo, da mu usili bogati kapitalizem še bolj pasje življenje. In, če podjetniki ne klonijo niti ta-kozvanim poravnavalnim sodiščem, ki so obvezna, z namenom hujšega izkoriščanja, zakaj bi delavci, ki branijo samo svojo borno eksistenco? In delodajalci naj poslujejo v uradu za preskrbo dela? Kaj to pomeni? To pomeni zniževanje plač, ker se ne bodo ozirali na minimalne plače pri dodeljevanju delavcev; dalje pomeni to protekcionizem, ker bodo dodeljevali delavce samo podjetnikom, če jim bo všeč, če se ne bodo bali konkurence itd., ne pa onim obratom, ki po obratnih razmerah in kapitalnih močeh lahko zaposlijo večje število delavcev. Te nevarnosti vidi delavstvo, zato se upira. Ta največja ameriška stavka utegne trajati daljšo dobo. Angleški rudarji za Sesturni delovni dan Zveza angleških rudarjev je sklenila na svoji seji, da predloži podjetnikom, da se takoj uvede v rudnikih sedemurni in pozneje šesturni delovni dan brez reduciranja plač. Organizacija vztraja na tej zahtevi. Ce pride v rudarski stroki do stavke, bo v interesu rudarjev proglašena eventualno splošna stavka. Rudarji pričakujjo, da podjetniki te odgovornosti ne bodo prevzeli nase. Brazilija je dobila novo ustavo ki med drugim vsebuje tudi določila, da mora biti v industriji udeležen predvsem domači kapital. Tudi vodstva obratov morajo biti v rokah domačinov. Wallischevi tovariši pri februarski obrambi Leobna, obtoženi veleizdaje, so bili obsojeni 18. t. m. od graškega sodišča. Od 18 obtožencev so bili trije oproščeni, ostali pa obso-ieni na skupno 17 let in 2 meseca težke ječe. Papen padel v nemilost Nemški podkancler je baje že petkrat prosil za sprejem pri državnem predsedniku, od katerega pa ni prejel nobenega odgovora. Politični krogi smatrajo, da je Papen padel v nemilost in doigral svojo vlogo. Proslava o odpravi suženjstva ▼ Angliji. V Angliji se vršijo velike priprave za proslavo stoletnice odprave suženjstva v angleških kolonijah, ki se bo vršilo ta mesec. Pred sto leti je dobilo v Angliji nad 700.000 sužnjev svobodo. Na Cehoslovškem so se komunisti s svojo ponudbo obrnili na narodne socialiste ter češke in nemške socialne demokrate. Češki narodni socialisti se imenujejo socialiste, so samostojna stranka, vendar pa podpirajo socialne demokrate v delavskih vprašanjih. Sodelovanje s komunisti so naravnost odklonili. Tudi češki in nemški socialni demokrati na Cehoslovaškem So se posvetovali o komunističnem predlogu. Obe stranki sta ponudbo zaenkrat vljudno odklonili, ker komunisti v Nemčiji niso bili lojalni in tudi sami doma imajo večkratne enake izkušnje. Dalje so češki in nemški socialni demokrati v vladi. S sedanjo taktiko so ščitili demokracijo in socialne pravice delavcev, ker so v državi soodločevalen faktor. Ce bi v sedanjem trenutku šli v opozicijo daleč na levo, bi se porušila demokratična večina in nastopila politična desor-ganizacija, kateri bi nujno sledila reakcija, ki se že nekaj let trga za oblast v državi. Pakt bi služil v sedanjem trenutku samo komunistom za akcijo. Razumljivo pa je, da tudi čehoslo-vaški socialni demokrati načelno niso proti enotnosti, ki bazira na realnem in lojalnem sodelovanju, vendar se pa mora to vprašanje urediti mednarodno, to je, med obema internacionalama. Danes je najnevarnejši pojav mednarodna fašistična reakcija. Proti tej se mora naperiti vsa borba, ker so za napredek delavskega gibanja in njega akcijsko sposobnost potrebne predvsem najširše svoboščine. Vprašanje socialistično - komunističnega sodelovanja je torej zopet v razpravi. Naloga obeh internacional je, da to vprašanje lojalno rešita in uredita modalitete, da se delavstva ne bo več zavajalo v medsebojna klanja in preganjanja. Cilj je isti: osvoboditev delavstva izpod kapitalističnega jarma. Kdaj in kako naj doseže delavstvo ta cilj, je pa taktično vprašanje enotnega delavstva. Temu cilju ne služi cepljenje delavskih vrst. Pomen sedanjega delavskega gibanja v Ameriki Zgodovina Zedinjenih držav ne pozna delavskih bojev v taki izmeri, v kakršni se vrše sedaj že vse leto. Vzrok temu pojavu so gospodarske razmere. V Zedinjenih državah so imeli, kakor v Angliji, povečini dobro konjunkturo. Obe državi sta bili dominantni na svetovnem trgu, zato nista imeli konkurence ter sta obe kot dobaviteljici gospodarsko pro-spevali. V teh dobrih časih sta razmeroma dobro plačevali delavstvo in ga polno zaposlovali s krajšimi izjemami. Delavske organizacije v teh razmerah niso mislile na to, kam vodi neprestana eksploatacija kapitalističnega gospodarstva, marveč so s •svojimi organizacijami, ki so se že kmalu osnovale, zahtevali samo u-godne delovne pogoje in čimprimer-nejše plače. S tem in podpiranjem članstva je bila naloga strokovnih organizacij končana. V dobi prospevajočega kapitalizma delavske organizaije niso imele težkih bojev, danes v krizi pa postajajo delavski boji težki tudi v nekdaj gospodarsko cvetočih državah. Kapitalizem se je izpopolnih in lahko vrši svojo nalogo s stroji z večjim dobičkom kakor z delavci. Delavci so postali nepotrebni tudi v Ameriki. Zakaj je tako, se vprašujejo delavske organizacje. Zakaj? In odgovarjati morajo, da niso več člani gospodarskega sistema, ker jih ta izloča. Gospodarski sistem živi, tehnično dovršena produkcija ne rabi delavcev. In če je delavec prej tudi bil postranski člen v splošnem gospodarstvu, je postal sedaj deloma popolnoma nepotreben. Tu je jelo delavstvo v »blagoslovljenih« deželah spoznavati, da eksistirata na svetu dva tabora, tabor kapitalistov in tabor delavcev, ki se ves čas dejansko že borita za dobiček dela, odkar obstoja kapitalistični pospodarski sistem. Angleško delavstvo je to že pred leti spoznalo. Tudi v Ameriki se pojavlja to spoznanje že več let. Toda strokovne organizacije do lani tega načela niso hotele pripoznati, dočim se sedanji boji vrše že pretežno v nijansah razrednega boja. To spoznanje velikih ameriških strokovnih organizacij, lci so se doslej nekako odtegovale sodelovanju mednarodnemu delavskem gibanju, je ena največjih pridobitev splošnega delavskega gibanja. Velikanska stavka v San Franciscu to potrjuje, čeprav se širijo o tem gibanju diskreditujoče vesti, češ, da so delavce nahujskali komunisti (danes je vsak komunist, ki zahteva pravico), da je stavka ustavljena, ker so zaupniki spoznali prevare, ter zahtevali razsodišče v sporu s podjetniki, toda z odločno zahtevo, da sprejmejo razsodbo tudi delodajalci. Delavstvo s tem ni nič popustilo, marveč hoče le nuditi priliko za spo- razum; če pa sporazuma ne bo, pojde ogromna borba dalje, v kateri stojita na eni strani delavski in na drugi pa podjetniški razred. Gospodarski proces s tem dokazuje amerikanske- mu delavstvu, da to tvori poseben j pomena. razred, delodajalci pa poseben v družbi. Zaraditega je ta že mesece trajajoča borba ameriškega delavstva s podjetniki m vlado zgodovinskega Socialna demokracija in bolgarski režim Proglas bolgarske socialne demokracije Dne 12. t. m. je bolgarski ministrski predsednik govoril v Sofiji o vzrokih državnega udara in o načrtih svoje vojaške diktature. Simon Georgijev je navedel, da je dežela bila konec maja v žalostnem položaju. Potrebna je bila nadstrankarska vlada. Ker se stranke niso zedinile, je prevzela inicijativo vojska, da reši domovino. Z naCrtom je soglašal kralj. Vlada ima namen ustanoviti avtoritaren in strokovnjaški režim s tem, da pritegne k sodelovanju glavne faktorje gospodarskega in kulturnega življenja ter zastopnike poklicev. Parlament naj bo korektiv na-sprotstev med gospodarskimi skupinami. Vlada je v mnogih okrajih uvedla zakonitost in državno avtoriteto, zalsti s tem, da je razpustila mace-donske revolucionarne organizacije in s tem zadušila medsebojna obračunavanja z revolverji, puškami, bombami in strojnimi puškami. Pri razorožitvi komitačijev je zaplenila vlada 81.938 pušk, 47 strojnih pušk, 64 revolverjev, 15 avotmatičnih pištol, 7767 bomb in 701.308 patronov za puške. S sosedi hoče nova vlada živeti v miru. Odnošaji z balkanskimi državami se v kratkem normalizirajo in politika bo usmrjena v okrepitev miru na Balkanu. * Bulgarski socialni demokrati so izdali ob prepovedi političnih strank v Bulgariji poseben protest, v katerem pravijo med drugim: V izvrševanju svoje državljenske in socialne pravice glasno protestiramo proti brutalni kršitvi ustave in zakonov dežele, proti razpustitvi političnih strank, proti uvedbi drakonične cenzure, proti prepovedi čsopisja in proti raz-veljaljenju vseh pravic bulgarskega ljudstva. Državni udar z dne 19. maja je protiljudska akcija, z usodnimi vplivi za deželo. Vse ljudstvo po mestih in vaseh je odločen nasprotnik vsakega državnega udara in vsake diktature. Akcije majhne peščice zarotnikov in majhnega dela častnikov ljudstvo ne odobrava. Diktatorska nagnenja vlade tirajo deželo v usodne krvave puštolovščine. Posezanje vojske v politično življenje dežele s postavljanjem in odstavljanjem vlad vojsko demoralizira in korumpira. Ljudstvo, ki po 19. maju šele prav resno trpi pod gospodarsko krizo, zahteva kruha, svobode, miru in mirno, varno življenje. Ne mara ne tiranije, ne samovolje in nereda. Ne mara biti brez pravic in biti sluga tujih interesov. Sedanja vlada ne stori nič novega v razmerah dežele. Njen čin spada v področje razdiranja, ne pa izgradnje. Nadomestiti se mora čimprej z vlado, ki bo slonela na političnih silah dežele, ki so zopet uveljavila u-stavo, državljanske svoboščine in parlament, odpravila cenzuro ter nudila deželi vse možnosti in predpogoje za razvoj svobodnega, ustvarjajočega duha in za politični in socialni napredek. V imenu najvišjih interesov ljudstva zahtvamo, da takoj prenehajo vsa ustavi nasprotna in nečloveška dejanja. Usodno vprašanje trenutka je, če se ostane na nevarni poti prelivanja krvi in pustolovstva. Vlada ljudskega blagostanja na podlagi ustave to je najbolj goreča želja vsega ljudstva, ki molče in z bodalom v srcu protestira proti državnemu udaru. Naj bodo nezamrljive besede velikega Mirabeaua: »Molk narodov je najzgovorneji nauk za vse vlade in kralje,« nauk za vse. Poljska na razpotju? Poljski političarji odklanjajo sodelovanje pri vzhodnem paktu, češ, da ga ne potrebujejo, ker so si zavarovali hrbet proti Rusiji in Nemčiji, z baltskimi državami pa šele sklenejo tozadevne pogodbe. Francoski zunanji minister Barthou je Poljsko resno pozval k sodelovanju, če ne, bo morala Francija odstopiti od pogodbe iz leta 1921, na podlagi katere je mnogo žrtvovala za Poljsko. Poljska pa pristanek še dalje odklanja, češ, da mora počakati na razvoj dogodkov. Poljske opozicionalne stranke zahtevajo, da se Poljska pridruži Franciji in Mali antanti, češ, da je ta koalicija danes največjega pomena z nadaljnjo usodo srednje Evrope. Za poslanika Cehoslovaške države v Moskvi je bil imenovan Bogdan Pavl. Za sovjetskega poslanika v Pragi pa je imenovan Sergej Alek-sandrovski, ki je te dni že predložil akreditive predsedniku republike v posebni avdijenci. Doma in po svetu Jugoslavija je odpovedala Italiji pogodbo za trgovino z lesom, ker je Italija sklenila z Avstrijo slično pogodbo, v kateri pa nudi Avstriji veliko večje ugodnosti in carinske popuste kakor nam. Ko je Jugoslavija zahtevala, da se ji priznajo iste trgovske ugodnosti, je Italija to odbila. Radi tega je Jugoslavija pogodbo odpovedala. Zakon o mestnih občinah je bil objavljen v »Službenih Novinah« dne 19. t. m. Zakon je s tem stopil v veljavo. — Volitve bomo najbrže imeli še letos. Hude poplave imamo tudi v Ju-gcslaviji. Zlasti v okolici izliva Kolpe v Savo. Bosanska Kostajnica je deloma pod vodo, popolnoma preplavljenih je več okoliških vasi, kakor tudi več krajev severne Bosne. Škoda se ceni na 6 milijonov dinarjev. Neznaten uspeh je dosegla avstrijska vlada s svojim pozivom, da morajo vsi posestniki eksplozivne snovi oddati do določenega termina, dne 18. t. m. Pozivu vlade se je odzvalo le^ par ljudi. Atentati se kljub drakoničnim odredbam nadaljujejo. Avstrijski tisk se bridko pritožuje nad zakrkrnjenostjo opozicije, ker je množina oddanega materijala malenkostna. ^ Istočasno se pa vrše še vedno novi atentati. Velikanske poplave, v tem letnem času nekaj nenavadnega, so težko prizadjale vso Galicijo. Veliki deli Krakova, Lvova, Ržesova, Stanislavova in drugih mest so pod vodo. Reke Visla, Sana, Pripjat in druge so katastrofalno narasle in še vedno naraščajo po 20 cm na uro. Škoda je neprecenljiva, ker je tudi petrolejsko okrožje vse preplavljeno. V valovih je našlo smrt več sto ljudi. Člani vlade so se podali v kraje katastrofe. Železnice so na mnogih krajih pretrgane. Rudniška nesreča v Nemčiji, V rudniku Marienstein pri Schaftlachu v Nemčiji so začeli uhajati iz rova strupeni plini, pri čemer so se trije rudarji zastrupili. Tudi pri težavnih reševalnih delih se je lažje zastrupilo več reševalcev. Ogromen predor pod reko Mer-sey so otvorili te dni v Angliji. Pri gradnji tega predora je bilo zaposlenih skoraj 9 let več tisoč delavcev. Predor je dolg 1 km 800 m, širok 14 m. Hud potres v Panami je dne 18. t. m. domala porušil mesto Dairis. Potres je zahteval kakor se domneva mnogo človeških žrtev in povzročil ogromno škodo. Če sl z narožnino v zaostanku, jo poravnal takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izkljutno z lastnimi sredstvi. — ione Maček: 87 Stucai ItunAccgec, Hodili so v skupinah, a tudi posamezno. Oba mlada rudarja sta jih dohitevala in prehitevala. Bili so stari izdelani kmetje in prevžitkarji, ki so jedva postavljali nogo pred nogo, bile so izgarane kmetice z od dela zateklimi in razpokanimi rokami, bile so stare ženice, ki so vso pot vrtele molek med prsti, bili so kmečki fantje in dekleta, hlapci in dekle, ki so si že pred meseci izprosili pri svojih gospodarjih dopust za romanje na Kum in so potem ves čas o tem sanjali, ker jim je to pomenilo redko in odlično spremembo v enoličnem in težkem življenju, ki jim je pomenila več kakor bogatim potovanje na Riviero, ko so mogli vsaj par ur pozabiti na svojo realnost in prepuščajoč se trenutku, dati razmaha svojim domišljijam in se nekontrolirano izživljati. Bili so med njimi otroci, šolarji, ki so venomer tožili, da jih bole noge in da so žejni in bile so tudi matere, ki so vse oznojene in zasopihane nosile v naročjih svoje dojenčke. Večina teh kmečkih ljudi je šla bosa, čevlje so pa skupaj zvezane nosili obešene preko ramen. Njih noge niso bile vajene obutvi, doma po poljih in hlevih so hodili navadno bosi. A tudi oni, katerim hoja v obuvalu ni delala preglavic, so enako storili, iz gole štednje. Ce si kmečki človek kupi par čevljev, že vnaprej izračuna, kako dolgo morajo vzdržati, zato njih uporabo skrčuje na minimum. Koža na bosih podplatih, ki je že utrjena, se ne obrabi in ne raztrga, in če se tudi, saj sproti nova raste, pri čevljih pa ni tako. Za nove podplate je treba šteti denar. Zdelo se jim je skrajno potratno, da so ljudje iz zasavskih rudnikov, ki so mimo njih hiteli proti istemu cilju, tako lahkomiselno trgali svojo obutev po ostrem kamenju in nek postaren možanec, ki je svoje kvedraste škornje nosil na palici obešene za pleči, se je celo pikro obregnil v Janeza, ko je šel mimo: »Vi imate pa gotovo dosti čevljev doma, da se vam jih nič škoda ne zdi.« »To ravno ne, ali bos ne bi mogel niti pet korakov napraviti. Bi me preveč bodlo.« »Mene pa nič ne bode. Grem lažje bos ko obut.« »Seveda, vi ste že navajeni, ker tudi doma hodite pri delu bosi. Mi pa ne moremo v jamo hoditi bosi. Zato imamo bolj občutljivo kožo.« Očividno pa starca s tem ni prepričal. On je bil slej ko prej uverjen, da je tehle knapov samo prevzetna zapravljivost in baharija. Pot se je vlekla zdaj v desno, zdaj v levo, zdaj navkreber, zdaj položno navzdol. Prišli so do križ-potja, kjer je stal lesen kažipot. Ena roka je kazala v smer odkoder so prišli: »Cez Matico v Hrastnik.« Druga je kazala proti zapadu: »Cez Dobove v Trbovlje in v Zagorje.« Tretja je kazala naprej v hrib, na Kum. Še eno pičlo uro, pa smo gori, so se tolažili. To je dalo potnikom novih sil; skoro bodo na cilju. Moški so si preložili suknjič iz enega ramena na drugo, ženske so snele naglavne rute in si s predpasniki obrisale pot raz lic in so šli naprej. Kmalu so zaslišali ubrano in blagodoneče pozvanjanje. Pri svetem Joštu so trijančili. »To se pa sliši že čisto blizu. To mora biti že tamle za ono skupino dreves.« »Le počakaj, boš še precej časa šel,« je miril Janez Francetovo nestrpnost. »Pa kako da še ni nič videti cerkve?« »Je tudi ne boš videl prej, da boš gori. Gozd sega tik pod vrh.« »Kaj pa zvonijo sedaj?« »Menda vabijo k večernicam.« Šli so molče dalje. Nekateri so začeli zaostajati; sedli so ob poti in se začeli obuvati, kajti ne spodobi se, da pridejo na sveti kraj bosi. Tudi ne bi bilo priporočljivo, gori je gotovo že precej naroda, pa lahko kdo z okovanim čevljem stopi na boso nogo. Zvonenje je prihajalo vedno bližje in je bilo slišati kakor da zvone že nekje nad glavami utr i-jenih romarjev. V ogledalu Blagor samodopadljivim! Ob otvoritvi protiorezbožniške razstave je govoril njen preuseunik ur. Grivec tudi tako-le: »opnčo grozeče brezbožnosti je potrebno, da se aaruzifo vsi, ki jim je še mar vera, morala, kultura in družabni red, v enoten složen nastop.« Analizira,mo malo te argumente: za-raai vere si ne bomo delali sivih las, saj je lo za nas stvar vsakega posameznika, kako Si uredi svoje razmerje -• ----*—"*• stva- ri. Morala ie pa že boli kočljiva, vendar je Pojmov in predstav o morali mnogo. Ce vzamemo moralo, ki je bila poloficijelno, če ne povsem službeno, od zabožnikov predstavljena v srednjem veku za časa inkvizicije m ki io dandanes predstavlja zabožni-ški režim n. pr. v Avstriji (da sploh dalje ne gremo), potem to moralo kar mirno prepustimo zabožnikom in njih slogi, sami pa . terjamo zase svojo. Če vzamemo precej slične pojme o kulturi Imorda o oni, ki je gorela v protireformacijski dobi v naših krajih ali pa oni, ki so jo širili verni konkvistadorji v Južni in Srednji Ameriki, ali pa križarji po vsej Evropi ali pa ono, ki je bila puhtela z nemških grmad v lanskih konkordatnih časih v Nemčiji) se nam tudi ne bo kolcalo za njo. Če pa je komu žal za današnjim družabnim in gospodarskim redom, v katerem na desetmilijone ljudi stra-Ju (če ne omenimo ničesar drugega), naj kar ostane v njem, mi pa pojdemo naprej J boj za novega. Tako je s temi stvarmi, ra na tej razstavi vidimo še celo vrsto drugih stvari: n. pr. kako zabožniki vtihotapljajo v Rusijo cele grmade svojih stvari. To nas preseneča, ker smo bili vedno prepričani, da je spoštovanje državne oblasti za zabožnike eno najosnovnejših etičnih načel. Ju pa vidimo rovarjenje proti držarvni oblasti. Ali ni to morda herezija-krivoverstvo? In ko človek vse vidi, se vpraša samo to: kje je oni opravičeni razlog, ki bi dajal pravico komurkoli smatrati svojo zabožniško propagando in reklamo za bolj moralno in b°lj kulturno in bolj dopustno kakor pa je ncezbožniška. To je vprašanje, ki bi ga mo-rali zabožniki rešiti predvsem, potem bi lahko šele začeli s svojimi jeremijadami o težkem boiu za obstanek. Pa bo še težji, zato skrbijo sami. _______________ Kranj O Delavski zbornici so se razpisali prečastiti gospodje v »Gorenjcu« za to, da so mogli spet enkrat udariti po teh prešmen-tanih marksistih, ki samo delavski denar zapravljajo. E, gospodje, pa ste se urezali! Nimajo vsi ljudje malh, v katerih izginjajo milijoni težko prisluženega denarja, ne da bi kdo vedel kam gre ta denar in kako se upravlja. Delavske zbornice vodijo o svojih prejemkih in izdatkih točne javne račune. V proračunu je pa vsako leto naprej točno določeno, koliko bo dohodkov in kakšni bodo izdatki. Kontrole nad tem pa ne vodijo samo delegati Delavske zbornice, ampak , , ministrstvo za socialno politiko. De-,a^S i Pernica ne more napraviti nobenih 'zdatkov, h; j;), minister ne odobri. Tudi Pmče uradnikov — med njimi so tudi krščanskosocialni — so take kot jih odobri minister. Toliko v pomirjenje. Gospodje, ki stikajo v proračunu Delavske zbornice naj rajše enkrat prezračijo proračune njim tako k srcu prirasle n«nv.».a «... jn naj tam pogledajo radi plač in drugih izdatkov, zlasti tudi to, kar jih tako zelo zanima, koliko ' •> žrtvuje za brezposelne verne delavce in delavke. Nadalje naj gospodje poskrbe, da bo bira odpravljena in štolnina v suladu z veljavnim zakonom, pa bo marsikateremu revnemu človeku pomagano za ka-lljre?a hi p0 mnenju prečastitih gospodov okoli »Gorenjca« morala skrbeti Delavska zbornica. Koncem konca naj si prečastiti kpspodje tudi prečitajo štatut Delavske zbor-da bodo vedeli kakšen delokrog ima a institucija. Vsak delavec pri nas ve, da -klavska zbornica po zakonu sploh ne moče biti podporna institucija za brezposelne, empask, da je ia naloga poverjena Borzam bela. Za Borze dela pa vemo, da imajo tako nesrečno sestavljen štatut, ki ga je napravil krščanski socialec dr. Gosar, da gre največ od delavcev nabranega denarja namesto za podporo brezposelnih — za zidanje hiš in v rezervne fonde. Ako bi se n. pr. cerkev odrekla kongrui bi bilo takoj veliko desetmiliionov v državni blagajni na razpolago za podporo brezposelnih. To bi bilo končno tudi pravično, ker katoliško časopisje tako rado grmi proti dvojnemu zaslužkarstvu. Tu pa je dvojno zaslužkarstvo tako izrazito kot nikjer drugje. Delavske zbornice vrše svoje naloge v skladu z zakonom. V njih imajo delavci besedo. Skrbite, Prečastiti gospodje, da bodo tudi pri vas odločali verniki, da si bodo postavljali svoje Pastirje, jim določali dohodke in dodeljevali delo, potem še le skrbite za Delavske zbornice. Veste, kaj pravi pismo: »Hinavec, zakaj vidiš pezdir v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne!« Gospodje se kitijo s pavovim perjem. V predalih žlahtnega »Gorenjca« našteva nek prečastiti gospod kaj vse so krščanski socialci za kranjsko delavstvo že dobrega storili. Stoterim nudijo streho, stoterim dajejo hrano itd. Kako ie že rekel Kristus tistim, ki se javno bahajo s svojimi dobrimi deli? »Resnično, resnično Vam povem, (prejeli so svoje plačilo.« Mi bi gospodom njihovega bahanja pa še kljub temu ne zamerili. če bi res tudi kaj iz svojega prispevali za to ubogo delavsko paro. Ali vse kar gospodje tako velikodušno nudijo delavstvu so plačali revni delavci sami. So plačali smo rekli in še plačujejo. Gospodje pa dajejo ime, se puste častiti kot delavski dobrotniki in love kaline na svoje limanice. •' ne dajete ničesar iz svojega, za to se udi nikar ne kitite s pavovim perjem. Kar slavcem dajete, na to imajo pravico. In se eno bo bržkone res, da so dohodki v te namene večji kot pa izdatki. Ljubljana »Napredni« brivci v Ljubljani so za nedeljsko delo. Obiskovalec brivnic ali pa »napredni« brivec se je oglasil v »Slov. Na-roau«, kjer zagovarja s praznimi frazami nedeljsko delo v brivnicah. Dopisnik je vsekakor jako »napreden« človek, ker trdi, da je uvavanje nedeljskega dela »napredno« v času, ko je gospodarska kriza in ko ves civilizirani svet priznava, (da je nedeljski počitek moralna pravica delavca. Kakor kak »pilher« trdi, da so brivci zaradi strank tu in ne nasprotno. Brivci, ki so dobro situirani, se jim mudi na izlet in isto-tako pomočnikom, da si privoščijo globlji požirek. Po mnenju tega dopisnika se tujci, ki prihajajo v Ljubljano, menda ves teden ne obrijejo, samo zato, da dajo ljubljanskim brivcem zaslužiti. Tujci imajo tudi lepši u-tisk, če najdejo v Ljubljani obrite ljudi. Ne-zmiselno bi bilo ponavljati vso modrost dopisnika, ker je že iz teh navedb razvidno, kako inteligentnega in naprednega obiskovalca imajo ljubljanski brivci ob nedeljah. To ni le žalosten pojav, marveč bolj smešen. Brivska obrt ni najbolj cvetoča, to je resnica. Vsekakor pa zaslužijo brivci in brivski pomočniki nedeljski počitek, to tembolj, ker je dovelj časa in prostora v brivnicah, da se tudi tak napreden Ljubljančan med tednom »milostno potrudi« v brivnico. Take nazore so imeli stari kronani fevdalci, danes pa je imajo samo še puhli domišljavci brez glave in brez srca. PROMENADNI KONCERT DELAVSKE GODBE »ZARJE« bo v soboto, 21. julija 1934 ob 29. uri v Zvezdi. Na sporedu bo poleg drugih lepih točk tudi »Vzbujenje duhov«, Venček ruskih narodnih pesmi »Od Urala do Bajkala« in »Delavski pozdrav«. — Opozarjamo na to delavstvo Ljubljane in okolice, da se tega promenadnega koncerta delavske godbe »Zarje« udeleži. ii za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. ===== Maribor Truplo tragično preminulega dijaka Walterja Pongratza so minulo sredo prepeljali iz Maribora v Gradec. Poleg potrtega očeta, ki je avstrijski emigrant, se je pred mrtvašnico splošne bolnice zbralo lepo število sodružic in sodrugov, delavski pevci so zapeli dve v srce segajoči zalostinki, pogrebne obrede pa je opravil svečenik sta-rokatoliške veroizpovedi, nakar ie autofur-gon mestnega pogrebnega zavoda odpeljal krsto proti državni meji. Predavanje o III. delavski olimpijadi. V sredo, dne 18. t, m. se je pod okriljem »Svobode« vršilo v (predavalnici Delavske zbornice predavanje o poteku III. delavske olimpijade v Pragi. Predaval je sodrug Eržen, ki je v nad eno uro trajajočem referatu na zanimiv način orisal potek te ogromne olimpijade in utise, kd so jih mariborski izletniki dobili med vožnjo z novim mestnim avto-karom v Prago in nazaj. Poslušalci so si ogledali tudi številne slike in fotografije praške olimpijade. Koncerti olepševalnega društva v mestnem parku. Mariborsko olepševalno društvo je letos priredilo že več koncertov v mestnem parku. Za te koncerte so bile angažirane menda že vse mariborske godbe, ignorira pa se očividno godba Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev, ki letos pri teh koncertih še ni nastopila. Ugotavljamo to in kličemo v spomin vsem onim, ki obiskujejo parkkoncerte dn plačujejo članarino olepševalnemu društvu. Vodstvo olepševalnega društva pa pozivamo, naj javnosti pojasni, če morda smatra, da je .mestni park namenjen samo *.. i• »Slovenec« je objavil veselo vest, da bodo v kratkem tudi v Mariboru priredili protibrezbožno razstavo. Mariborčani se seveda te nadvse potrebne razstave hudo veselijo, zlasti oni, ki jih ne tarejo druge skrbi. Ravnateljstvo M. P. je pred kratkim sklenilo znižati vozne cene na mariborski otok po 16. uri ob delavnikih na Din 1.— za osebo. V tej svoti je všteta tudi vstopnina. Obisk češkega pisatelja. V Maribor je prispel znani prevajalec Cankarja in drugih slovenskih pisateljev v češčino, pisatelj dr. B. Vyhiral iz Olomuca, ki je potoval delj časa po Jugoslaviji po nalogu znanstvene ustanove slovanskega instituta v Pragi, da prouči in sestavi poročilo o jugoslovanskih muzejih in knjižnicah. G. dr. Vvbiral je obiskal tudi naše uredništvo in knjižnico Delavske zbornice, da se informira o njenem poslovanju. Pevski odsek »Svobode« Maribor priredi v nedeljo, dne 22. julija 1934 izlet v Ruše, kjer bo imel ob 16. uri na vrtu gostilne Magdič vrtni koncert z malenkostno vstopnino Din 2.— za osebo. Odhod iz Maribora iz koroškega kolodvora s popoldanskim izletniškim vlakom. Povratek z vlakom zvečer. Vsi prijatelji društva in petja prijazno vabljeni, da nas bo čim več pohitelo k našim ruškim sodrugom. — Odbor. Pločnik na zapadni strani Aleksandrove ceste asfaltirajo od kolodvora proti Krčevini. Želeli bi, da se asfaltira po vsej dolžini, tudi pred parcelami, ki še niso zazidane, sicer se ne bomo rešili prahu in blata. Vlom. V noči od srede na četrtek je neznan vlomilec vdrl v konfekcijsko trgovino krojača Cverlina v Gosposki ulici. Vlom je opazil lastnikov sin, ki je pozval stražnika, nakar se ie začela dirka za vlomilcem, ki pa je ušel na ta način, da je razbil veliko šipo v izložbi in izginil v smeri proti parku. Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6. Celje Pogajanja v Westnovi tovarni, katerih se udeležuje za Delavsko zbornico s. Golmajer, za SMRJ pa s. Leskošek iz Ljubljane, so se vršila preteklo sredo ves dan in, kakor posnemamo iz poročil referentov na velikem shodu, ki se je vršil ta dan zvečer pri Zelnem travniku, niso za enkrat dosegla nikakih bistvenih rezultatov. Shod sam je tako po izredno veliki udeležbi, kakor po splošni razburjenosti kazal, da sta sila in pomanjkanje prikipela do vrhunca. — Delavski zaupniki in njihova organizacija je predložila vodstvu tovarne predlog da se upelje v tovarni 40-urni delavnik, da naj se zaposlijo vsi delavci, ne da bi polovico tedna praznovali in določi naj se vsaj tako minimalno plačo, da so bo dalo z njo shajati. V tovarni je skrajšani delovnik uveden že blizu 4 leta in so ljudje v tem času zaslužili manj, kakor bi za najbornejšo hrano potrebovali. Seveda v tem času niso mogli niti misliti na nakup obleke in perila. Kar so takih stvari imeli še iz boljših časov je sedaj po 4 letnem skrajšanem delu popolnoma porabljeno in če ne bo kmalu kake pomoči, bodo morali brez srajc hoditi na delo. Tako daleč je že prišlo. Westnovim delavcem ni mogoče očitati, da v svojih zahtevah niso skromi, saj so par let molče trpeli in čakali na boljše čase. Sedaj pa ne morejo več in merodajni faktorji, bilo v vodstvu tovarne, bilo pri oblasti, naj se zavedajo, da tako ne more iti več dalje. — Vse te želje in položaj bo razložila posebna deputacija tudi g. banu in prihodnjo sredo se bodo oogajanja zopet nadaljevala. V četrtek, 26. t. m. ob 18. uri se bo pa vršil zopet pri Zelenem travniku shod, kjer bodo zaupniki poročali, kaj so dosegli pri g. banu in pri po- gajanjih v tovarni. Med delavstvom vlada velika enodušnost in trdna zahteva po odpomoči, ki je gotovo nad vse upravičena. Vstaja avstrijskih delavcev. Knjižica, ki v poljudnem' in živem tonu opisuje gigantsko borbo avstrijskega proletarijata, je ravnokar izšla in stane izvod samo 5 Din. Lično knjižico, ki vsebuje 80 strani teksta, krasi še 15 lepih in uspelih slik, ki drastično osvetljujejo takratne dogodke in razblinjajo v nič podle klerikalne laži o gradnji raznih skritih trdnjav itd. — Knjiga je tako interesantna in politično poučna, da bi jo moral imeti vsak delavec, nameščenec in intelektualec vedno pri rokah. — V Celju se knjižico dobi v podružnici uprave »Delavske Politike« pri s. Dani Svet-kovi. Zaupniki naj v svojem okolišu zberejo naročnino in denar za knjigo in naj jo pribavijo pri omenjeni sodružici. Sezite po knjižici, ki je vredna najtoplejšega priporočila. SK Olimp : SK Celje 2:0. Preteklo nedeljo se je vršila v Celju finalna pokalna tekma med SK Olimpom in SK Celjem, v kateri je zmagal Olimp v razmerju 2:0 (0:0). Olimpova zmaga ni slučajna, kajti pred kratkim se je vršila že ena tekma med tema kluboma, pa je Olimp še boljše odrezal, namreč 7:2. — Razmočen teren kluboma ni dopuščal prevelikega manevriranja — tekma sama na sebi je bila pa jako razgibana, hitra, ostra ali fair, tako da so gledalci prišli na svoj račun. Celjski prvak SK Celje je trenotno v slabi formi. Njegov napad je decimiran, ker je zadržan njegov glavni bom-barder Trifunovič, pri zadnji tekmi je moral pa še Zupanc v obrambo, ker jo je Koprivšek pri srečanju z Atletiki skupil na nogo. Napad zato ni predvajal nikakšne skupne igre, nasprotno je pa Olimpov deloval povezano kakor stroj, tako da tudi Maričeva tehnika ni mogla postaviti izjeme v pravilu, da je skupna igra, četudi le srednje kakovosti, uspešnejša kakor individualno znanje, pa tudi še tako veliko. Sicer je pa tudi Olimpova obramba slednjič prišla na to, da se napadalca ne sme pustiti na 5 m pred gol, temveč da se mora čimpreje interve- nirati. K tako častnemu rezultatu je pa v marsičem mnogo pomagal Olimpov vratar, dočim ima celjanski na vesti, vsaj en, če ne oba zadetka. Potek igre je bil pa na športni višini brez hotimičnih surovosti, tako da smo dobili zopet malo upana, da se bodo razmere tudi v nogometnem športu počasi vendarle normalizirale. Jesenice Izlet Jeseničanov v Celje »Delavska Politika« je že poročala o našem izletu v Celju. Pomislili smo, se odločili, nabrali udeležence in denar, naročili posebni vlak za 500 ljudi in pripravili vse kakor je treba. In vlak se je odpeljal v soboto 7. t. m. popoldne s 446 udeleženci iz jeseniškega revirja, v Lescah jih je pristopilo še 14, v Ljubljani pa 25, tako da nas je bilo 485, ko smo se pripeljali v Celje. Vso pot je bil najlepši red, vozove smo okrasili, vzeli s seboj godbo in harmonikarje, k vsakemu vozu smo dali dva reditelja pa je šlo. Kako ie bilo v Celju, kjer so nas celjski sodrugi sprejeli kar najlepše, kako je bilo na koncertu zvečer, kako je bilo pri rajanju in počitku do jutra: je delno že poročala »DP«. Drugega dne, v nedeljo, smo imeli krasno obiskan in uspel shod v dvorani hotela Uniona, potem promenadni koncert naše godbe, popoldne pa izlete v okolico: na grad, na kopanje, v mestni park itd. do večernega vlaka, ki se ie vračal ob 9. uri zvečer nazaj na Gorenjsko. Spet je šlo vse v redu kakor mora iti pri discipliniranih ljudeh. Sodrugi so zasedli vsak svoje mesto, zaupniki in reditelji so storili svoje in vlak je odbrzel ob velikem pozdravljanju celjan-skih sodrugov in sodružic v temno noč. V Hrastniku je bil poln kolodvor sodrugov, ki smo jih opazili ob oknu in so nas burno pozdravljali. Zelo prijetno so nas iznenadili s svojim pozdravom. In Trboveljčani, kjer smo stali eno minuto, ti so nas pozdravili, vedoč, da smo njih soborci, njih sotrpini in niih sodrugi. Naša godba je odigrala pozdravno koračnico in trboveljski sodrugi so burno pozdravljali vlak 'eseniških železar-jev. Nekaj sodrugov rudariev, ki so bili v rovih, ie poslalo vodstvu jeseniških izletnikov celo pismene pozdrave iz rovov. Hvala njim in vsem, ki so pokazali tolikšno razumevanje za proletarsko vzajemnost. In vlak je puhal skozi temno noč v jutro, dokler ni ob 1 zjutraj spet izkrcal jeseniške izletnike doma... Lepo je bilo in še kdaj bo treba obiskati kake sodruge in proletarce kje, da si medsebojno navdamo od proletarske bpr-henosti in si podžgemo srca za nadaljnje borbe «Jo končne zmage. — Fotografije z izleta se dobe v Delavskem domu v zadr. prodajalni. i > »Neplodna« opozicija. V očeh večin, ki se le umetno vzdržujejo, je glavni greh opozicij vedno ta, da le kritizirajo, k delu jih pa ni mogoče spraviti. Očitek te vrste smo brali pred kratkim v zvezi z vprašanjem »beračenja otrok«, češ, da so opozicijski govorniki in odborniki ropotali in glasovali pri proračunski seji obč. odbora zoper postavke, ki so namenjene socialno skrbstvenim nalogam in potrebam. Dotični dopisnik je prav drzno špekuliral s tem, da javnost ne bo opazila razločka med načelno kritiko proračuna in med stališčem k uporabi izdatkov. Zato ie pošteno zamolčal, da je na pr. opozicija kompaktno glasovala na eni kasnejših sej za odobritev uporabe izdatkov za podpore revnih občanov. Razgovoril pa se ie obširno o tem, naj opozicija ne prihaja z nasveti okrog »beračenja otrok«, ako glasuje zoper proračun. ■- *• - ■» Na ta način bi volilcem najbolj učinkovito predočil njih greh, da so šli in kar 852 glasov oddali opoziciji, t. j. da so jih zmetali v vodo, med tem ko jih še 816 ni. — Driš. Ljubljanski sodrugi na Jesenicah. V soboto, dne 21. t. m. se pripelje ob 9.50 uri dopoldne posebni vlak ljubljanskih in meščanskih kovinarjev na Jesenice, kjer ostanejo dva dni. Ljubljanski in moščanski sodrugi, ki jih bomo Jeseničani sprejeli kar najlepše, si bodo po predhodnem sporedu dopoldne ogledali tovarne, popoldne ogled Jesenic in okolice, zvečer kino in dramska prireditev k uvodu k delavskemu športnemu dnevu' SK. Enakosti, drugega dne zjutraj odhod na Bled skozi Vintgar, opoldne okrog 2. ure povratek, popoldne zabava na Jesenicah. zvečer ob 7. uri povratek v Ljubljano. Ljubbanskim kovinarjem-sodrugom želimo predvsem iskreno dobrodošlico med nami in upamo, da se bodo počutili tu kakor sodrugi med sodrugi. Kino Radio predvaja v soboto dn nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo ob slabem vremenu tudi ob 3. uri ) popoldan romantičen film »Pod tropskim soncem« z Lupe Velezovo v glavni vlogi. Dodatki običajni. Prihodnji spored: Noč pred zaroko z Liano Haid in drugimi v glavnih vlogah. Studenci pri Mariboru I. Delavsko kolesarsko društvo podružnica Studenci bo priredilo v soboto, dne 21. julija ob pol 20. uri (pol 8. uri) partijo v mesečini v Sp. Polskavo. Sodelujeta centrala in podružnica Pobrežje. Udeleženci se naprošajo, da vzamejo svetiljke seboj. Gostje dobrodošli. Za obilno udeležbo prosi odbor. — Družnost! Filip Uratnik: Zakaj je potreben zakon o minimalnih mezdah? Naslednja slika nam bo pojasnila na najbolj nazoren in tudi najbolj kratek način, zakaj je potrebno, da se regulirajo minimalne mezde potom zakona: GlAVAfi POVMKtl* JAM£C MAME MEZDNE RODBINE MRIJC 2 ZMfl. Plačo HATtGOtUJI MtaCMo pi>fo do n PoTKikmi mesecm ZASLUŽEK UH 1 «.03 Tli«.. i-cfefaient voofiirji: «5o -1JO 5oo *»2©' STAL tl DELAVSTVA SE JE PO RAZ DE ~ Lil VAL MA MEZDNE KATEGORIJE TAKOLE : DvtTvOBftiO fcOMBAŽEVIM TK AH IM ZENSKE A B GRADNJA CEST IN VODNIM ZCftACB MOŠKI POPftAc.JeNi ZASLUŽEN i oziaoM NA SUOfftMI 2MAČAJ 155 K2&0 3 TO« S*> 5 27J 39 X* M 273 ii (PO CINAH HBB ) To sliko čitajte, sledeč puščicam, takole: 133 delavk (največja skupina delavk) v tovarni A je služila mesečno Din 290.—, kar zadostuje za živila in del obleke samske delavke in kar bi ne zadostovalo niti za polovico živil rodbine. Vse ostale potrebščine za življenje se morajo pokrivati iz drugega zaslužka. V tovarni B pa služi 280 delavk (največja mezdna skupina) mesečno 720 Din. S tem so krite vse potrebščine samske delavke, pri rodbini bi bila krita vsa živila in del obleke. Obe tovarni (A in B) izdelujeta isto vrsto blaga. Pri gradnji cest so šteti vsi delavci, ki so bili zaposleni v Sloveniji v tej stroki 30. junija 1933. Prva kolona pomenja tu dejanski zaslužek ob času, ko je delavec zaposlen, Ker pa se more delati le 8 mescev v letu, je treba služiti poleti tudi za zimske mesce. Zato znaša pravi zaslužek (v zgornji tabeli popravljen zaslužek) le % dejanskega zaslužka. Ako čitamo to tabelo po zgornjem navodilu, vidimo, kako nezadostni so postali zaslužki te stroke. Ako bi priobčili tako sliko za vse naše delavstvo, bi videli: Da je del delavstva, ki ne more kriti s svojim zaslužkom niti potrebščin za samca. Da je drugi del, pri katerem zaslužek za kritje potrebščin za samca zadostuje. Da je tretji del, pri katerem zaslužek potrebščine za samca sicer presega, da pa je le malo delavcev te skupine, katerih zaslužek dosega eksistenčni minimum za celo rodbino. V prvo skupino bi smeli spadati le učenci in drugi mladostni delavci, ki se svoje stroke šele uče. Torej v glavnem delavci do 17. leta, kvečjemu do 18. leta in le v izjemnem slučaju delavci, ki so vstopili v uk kasneje, kakor s 14. letom. V drugo skupino bi smeli spadati delavci obojega spola v starosti, v kateri je dotična skupina pretežno neporočena. V tretjo skupino bi morali priti delavci v starosti, v kateri je dotična starostna skupina pretežno poročena. Tak je tudi naš obstoječi mezdni sistem. On uvršča v nizke mezdne kategorije pretežno delavce in delavke pod 25. leti. Delavke ostajajo v drugi kategoriji tudi po tej starosti. Njih plače se sicer po 25. letu tudi dvigajo, a v splošnem bolj počasi. Pri moških delavcih pa mora mezdni sistem v starejših letih v večji meri računati z verjetnostjo, da so tudi vzdrževatelji rodbine. To je eden izmed razlogov, ki pojasnjujejo, zakaj moške mezde v razdobju med 25. in 35. letom znatno naraščajo. Rodbinski eksistenčni minimum pa dosežejo zaslužki rodbinskih poglavarjev le v redkih primerih. Tu morajo pomagati zaslužki žene in otrok, ako so mogoči. Kjer pa niso mogoči, pada življenski nivo rodbine pod povprečje. Eden najvažnejših momentov, ki prihaja v poštev pri določanju delavske mezde, je starost delavca, poleg tega igra svojo vlogo seveda tudi kvalifikacija, krajevne draginjske razmere in slično. Tak je naš normalni mezdni sistem. Pričakovali bi nemogoče, ako bi pričakovali, da je v stanu pri sicer nespremenjenih gospodarskih, socialnih in političnih razmerah kak zakon ta normalni mezdni sistem bistveno spremeniti. To nemore biti svrha in namen zakona o minimalnih mezdah. Njegova svrha more biti le v tem, da izloči nenormalne izrastke tega mezdnega sistema. Kakšni so ti nenormalni izrastki? V številkah, ki smo jih v uvodu navedli, so primerjane na podlagi dveh konkretnih primerov ženske mezde v dveh tekstilnih tovarnah naše banovine (A in B). V eni je ženska delovna moč normalno plačana. V drugi, ki izdeluje isto blago, je plačana delovna moč tako, kakor se smejo plačevati samo učne moči. Večina nezaposlenih delavk ne krije niti izdatkov za svoje potrebščine. To so industrije, ki bi jih lahko imenovali parazitske industrije, ker morajo kriti manjkajoči del zaslužkov zaslužki drugih. Imenovali bi jih lahko tudi dumping industrije, ker ustvarjajo produkte pod takimi pogoji, kakor se ne bi mogli ustvarjati, če bi se uvedli ti pogoji za vso delovno silo v gospodarski zajednici. Take industrije vrše nelojalno konkurenco, na katere pobijanju ni zainteresirano samo delavstvo, temveč vsa solidna obrt in industrija. Zgornji primer iz tekstilne industrije seveda ni edini te vrste. (Konec prihodnjič.) Hrastnik Povsod vidijo strahove. Dne 5. julija t. 1. se je zbralo prebivalstvo Hrastnika pred rudnikom, da sprejme v svojo sredo izne-mojslc in gladine rudarje, ki so skoro tri dni prebili v jami v boju za poslednji košček kruha in jih pozdravi. Ko je iz rova prispel tudi poslednji miož, je spregovoril s. Malovrh, ki je v prisrčnem nagovoru čestital rudarjem k njihovi zmagi v težkem boju in jim v imenu vsega ostalega delavstva izrekel dobrodošlico. Nato je zapel pevski zbor »Svobode« »Delavski pozdrav«, godba pa je zaigrala delavsko koračnico. Vsi navzoči so bili vzhičeni nad tem lepim sprejemom in obenem globoko ganjeni. Rudarji pa so si tak sprejem v resnici tudi zaslužili. Našel pa se je nekdo, kateremu vse to nikakor ni hotelo iti v račun. Takoj jo je iztuh-tala modra glava. Rekel je, da smo katera ni za tako življenje, mora takoj spet nazaj odkoder je prišla. Sicer je že radi zaslužka primorana biti gostom všeč, saj druge plače kot samo milo napitnino itak nima in še od tega mora večkrat plačati gospodu šefu na mesec Din 180 za točilno takso. Službo pričenja ob 11. uri in traja do 2. ure zjutraj, navadno pa se ta delovni čas vsak teden parkrat podaljša do 4. ali celo 5. ure zjutraj, če .pa gre potem uboga reva popoldne za eno ali dve uri spat, pa že gospod kavarnar pisano gleda. Vsi gostilniški kakor tudi kavarniški nastavlienci bi morali imeti vsak teden en dan prosto pri nas v večini slučajev tega sploh ne poznajo tako, da se uiboga natakarica lahko ubije pri svojem delu. RuSe ci »Prijatelj Prirode »Prijatelj Prirode« podružnica Maribor. V nedeljo, dne 22. t. m. izlet v Dogoše. Odhod ob 7. uri zjutraj od Kralja Petra trga. V pondeljek, dne 23. t. m. družinski večer. Začetek ob 20. uri v društvenem lokalu, Ru-šikf> cesta 7. V nedeljo, dne 29. julija izlet na Pohorje k Bolfeniku. Odhod ob 5. uri zjutraj iz Frankopanove-Stritarjeve ulice. Vse pride enkrat prav. »Dr. Reisman Vas hodi v Ruše farbati!« Tako se je izrazil neki gospod v računskem oddelku, ko je nek delavec zahteval izplačilo bolniškega tedna. Dodal je še, da tovarna ni nora, da bi plačala zakonitih 48 ur bolniškega tedna, ako se dejansko v tovarni dela le 36 ur v tednu. Z imenovanim gospodom ne bodemo debatirali, ali je tovarna primorana plačati 48 ali 36 ur bolniškega tedna, ker bo o tem ob priliki razsodilo sodišče. Vprašati se pa moramo, kakšen interes ima dotični gospod v tej zadevi, da pomaga ovirati izvajanje obrtnega zakona, ki itak tudi njemu donaša koristi. Sploh pa se zadnji čas množijo pritožbe proti temu gospodu glede njegovega občevanja z delavci. Res čudno, ko pa vemo, da je bil za časa državnozborskih volitev zelo vljuden. Sedaj pa bi včasih naj-rajše tega ali onega, ki pride na izplačilni dan predčasno po svoj denar vrgel iz pisarne. Vemo, da je dotični gospod naučen v tem poslu, ker v natakarski stroki je »ven metanje« večkrat potrebno. Upamo pa, da si bode gospod kljub temu premislil, predno bode v svoiem novem poklicu pri delavcih preizkušal priučeno prakso. Farbarije od strani dr. Reismana si pa naj ta gospod dobro zapomni, kolo časa se vrti, mogoče bode tudi on potreben takšne farbarije. — Fi-nis. Rezultati z olimpijade (1. nadaljevanje.) Met krogle: Schopk (ČSR) 1238 cm, Fro-lik, Syrovv (oba ČSR). Met diska: Ignacek (ČSR) 37.70 m, Uleh-la, Žitek (ČSR). Kopje z mesta: Gorrisch (ATUS) 4729 cm, Schuster (ČSR). Kopje z zaletom: Helgesen (Norveška) 4918 cm, Bezchleba, Jelinek (oba ČSR). 4X1C0 m Štafeta: Norveška 46.2, Praga, Plzen. Švedska štafeta: Francija 2:12.1, Brno, Plzen. Pctoboi: Jelinek (ČSR) 334.48 točV, Richter (ATUS) 322.86 točk, Breite (ATUS) 317.96 točk. Desetoboj; Schuster (ČSR) 68^.41 točk, Pukl (ČS^) 659.81 točk, Dedoch (ČSR) 650.83 točk. Žene, 60 m: Deakova (Madjarska) 8.1, Ražko-va (ČSR) 8.2, Dudasova (Madjarska) 8.3. 100 m: Deakova (Madžarska) 13.0, Raž-kova (ČSR) 13.4, Jančurova (ČSR) 13.6. 200 m; Deakova (Madjarska) 28.6, Jančurova (ČSR), Lamos (Madjarska). Skok v višino: Ražkova in Špačkova (obe ČSR) 129 cm, Kovaloveka (ČSR) 125 cm. Krogla: Špačkova (ČSR) 8.92 m, Popova, Ražkova (obe ČSR). Šport SK Dobrna : SK Svoboda. V nedeljo se bo vršila na igrišču Svobode ob pol 6. uri popoldne prva kvalifikacijska tekma med Dobrno in Svobodo za vstop v I. razred. Druga tekma se vrši prihodnjo nedeljo v Trbovljah. Zmagovalec obeh tekem pride v finale z ljubljansko Reko, ki velja za favorita. Toda samo »velja«. — V nedeljo bo 'program zelo pester: Ob 15. uri rezervi Železničar : Svoboda, ob tričetrt 17. uri pro-pogandna tekma najmlajših nogometašev III, in IV. jun. Železničarja, ob pol 18. uri kvalifikacijska tekma Dobrna : Svoboda. Sirite naS list! PET KNJIG II izda letos Cankarjeva družba svojini članom. In sicer: 1. Koledar Cankarjeve družbe za leto 1935. 2. Beer: Zgodovina socialnih bojev, I. knjiga. 3. Beer: Zgodovina socialnih bojev, II. knjiga. 4. Pavel Nizovoj: Ocean, ali kakor ie pravi ruski naslov: Pod severnim nebom. 5. Ivan Molek: Sesuti sfolp. Japonska vlada je po svojem poslaniku protestirala v Moskvi, ker je baje neko sovjetsko letalo krožilo nad japonskimi utrdbami na mand-žurski meji. I Najboljši cviček Is o« tka I _ vina toCI _ ■ VINARNA A. BRIŠKI ■ Ljubljana, palaCa „araflka‘ kupujte svoje potrebščine pri naSih inserentih. CENE GOVORE! Plasti za dame te od Din 190*-Obleke za moSke te od om 170*-Obleke za fante k od om 60'- Doselen Je naS cilj — Oblekli smo vje ljudi dobro In poceni! Prepričajte se o vsem brez-obvezno v naših prodajalnah TIVAR-OBLEKE Ti*fr* (iikKrnfe. d <1 v 0l**k v Marthore. -- VonjorcH Izdala i* »remt« Viktor Erik« ir Maribor*.