Sploine vestl. VPLIV LAJIKOV NA UCITELJSKA IMENOVANJA. Minis.tr. Prosvete Kralj. Srba, Hrvata i Slovenaca. O. N. Br. 50575. 4. VII. 1928. u Beogradu. Dodatno k tuik. odloku O. N. Br. 21.617/25 po predlogu pro* svetnega loddelka Vel. župana v Mariboru in na osnovi el. 50. drž. šol. zakona z dne 14. V. 1869 odnosno 2. V. 1883 o d 1 o č u j e m da vstopita v komiisijo za stalno nameščenje učiteljstva osnovnih in meščanskih šol pri Vel. župa= nu ljublj. in marib. oblasti s pravico glasovanja po dva za* stopnika šolskih oboin, ki ju do* loči oblastni odbor. Pomočnik ministra prosvete: R. Jojič is. r. Učiteljska imenovanja so bila vedno naj« bolj boleča rana na telesu učiteljskega stanu. Največ nasprotstev in največ škode je dona* šalo šo!i in stanu kvarno reševanje tega vpra= šanja. Politični faktorji niso hoteli dati iz rok svojega vpldva prd učiteljsikih imenova» njih. V zadnjem času se je strnilo vse po=šteno učiteljstvo, brez razlike strankarske pripadnosti in je pričelo resno deJovati proti temu, da bi se delile učiteljske službe po strankarski pripadnosti, delovati pa je pn= čeio skupno vse učiteljstvo tudi proli temu, da bj sc sestavljale komisije za učiteljska nameščanja, ki bi že po svoji sestavi vzbujaic predsodek, da najde v njih zaslombo protek» cijonizem in partizanstvo. Strnjen učiteljski stan se mora boriti proti temu, ker zahteva interes stami tako in je izdajdca stanu oni, ki dela drugače! Po prevratu so se inameščanja učitelj= stva vršila v Sloveniji s strani višjega šols skega sveta. Zakonito podlago za to je dajal avstrij« ski državni šolska zakon od 14. maja 1869, ki je s §§ 48. in 50. normiral nastavljanje učiteljstva, ter dokončni šolski in učni red z dne 2. maja 1883, v §§ 105., 109. in 110. Ti osnovni členi so imeli podrobno o.snovo v deželnih šolskih zakonih za bivšo Kranjslko in Štajersko, odnosno Koroško, 'na podlagi katerih je posloval višji šolski svet kot prav* ni naslednik deželnih šolskih svetov. Višji šolski svet je bil sestavljen na pod^ hgi zakonitih določil, ki so veljala za bivše deželne šolske svete, t. j. §§ 37. in 38. dež. zak. za bivšo Štajersko od 8. februarja 1869 in §§ 38., 39., 40. in 41. dež. zak. za Kranjsko od 8. novembra 1912 ter je imel na podlag: teh tudi kompetenco učiteljskih imenovanj. Ob uveljavljenju zakona o obči upravi ter zakona o oblastni in sreski samoupravi je bil pa višji šolski svet ukinjen, v.si posli istegf pa so bili prenešeni na velike župane, odnosno prosvetne oddelke pri velikih žu* panih. Za učiteljska nameščanja so stopili iz» ven veljave gornji zakoni, ker je med tem stopil v veljavo tudi 'kakon o civilnih urad« nikih in državnih uslužbencih, ki je točno določal, da veljajo za uradniška — torej tudi učiteljska nameščanja čl. 52., 61. in 62. čin. zakona. Na podlagi čl. 61. čin. zak. je ministr' stvo prosvete izdalo uredbo O. N. br. 21.617 od 23. aprila 1925, s katero je določik>, da se v krajih, za katere ne velja čl. 35. srb. zak. o narodnih šolah iz leta 1904. izpopolnjujejo učiteljska mesta po razpisu. Izbor kandida« tov izvrši posebna komisija pri velfem žu« panu, ki v zmislu čl. 62. čin. zak. izbere dvo* jico ter minister prosvete potrdi enega iz predloga. V komisiji so: veliki župan ozir. nam. prosv. inspektor, obl. šol. nadzornik za osn. šole, eden učitelj osnovine šole in eden učitelj meščanske šole. Tako se je vršilo dosedanje nameščanje učiteljstva! V Ikoliko se je izvajal in v koliko ¦k,ršil 51. 62. čin. zakona ni potreba po.sebe pojasnjevati. Še ta sestava komisije, sesto« jeca iz samih uradnikov, ni uživala zaupanja učiteljstva, kaj šele nova komisija, v kateri bodo lajiki, kot izraziti zastopniki strank, ki jim bo še manj temelj za nameščanje 51. 62. čin. zak. in bodo gledali ter si prizadevali, da bodo gojili protekcijonizem, personalno benificijalno politiko in podcljevanje služb po strankarski pripadnosti. Da je to v veliko škodo šoli in uoiteljskemu stanu, ki se počasi s tem demoralizira, tega ne pomisLjo! Temu se pač mora upreti strnjeno uči* teljstvo brez razlike politične pripadnosti. Med tem je bila pa na podlagi 51. 148. fin. zakona za leto 1927./28. izdana zakonita ured« ba O. N. br. 28.038 od 2. maja 1927, o oJblast* nih in krajevnih šolskih odborih, ki vsebuje popolnoma novo sestavo in nov delokrog oblastnim šolskim odborom. S to zakonito uredbo so izgubile popolnoma vso veljavo tozadevne določbe v staTih zakonih, torej predvsem §§ 49. in 50. drž. šol. zak. iz 1. 1869., §§ 105., 109. in 110. dok. šol. in učnega reda iz Ieta 1883. ter §§ 37. in 38. dež. zafc. za Šta* jersko iz Ieta 1869. in §§ 38., 39. in 40 ter 41. dež. zak. za Kranjsko iz leta 1912. Sklicevanje n,a § 50. avstr. šol. zak., »da morajo na podlagi tega sodelovati pri name» stitvah učiteljstva činitelji, ki šo;lo vzdržu« jejo«, je brez vsake pravne podlage, ker so z uredbo o oblastnih šolskih odborih gornji členi razveljavljeni in je taka zahteva tudi neupravičena, ker uredba o oblastnih šolskih odbordh, ki iso edini pravni naslednikd bivših deželnih šolskih svetov, ne predvideva tem nikake kompetence prd učiteljskih namešča^ njih. Namestilne ik.omisije niso pravni na= sledndki dež. šol. svetov in zato sklicevanje na § 50. avstr. šol. 'zak. pri njih ni cpravičeno. Neopravičena je pa ta zahteva, da sode= lujejo lajiki pri mameščanju učiteljstva tudi zategadelj, ker se to ne vrši pri nobeni drugi stroki državnega uradništva in bi se po tej logiki moralo zahtevati tudi sodelovanje la* jikov pri nameščanju sreskih poglavarjev, sodnikov, poštarjeV in ielezničarjev in vseh drugih državndh uradnikov. Da to ni niti v iuteresu sLužbe in ne v interesu šole ali stanu, je jasno! Nešteto slučajev in vsa zgodovina učiteljskcga stanu kažc, da pritegndtev laji= kov k imenovanjem učiteljsfcva ni bilo v in= teresu šole in ne učiteljskega stanu. S tem se je zanašal le protekcijonizem in partizan* s'tvo v uoiteljska mameščanja, kar je često — ne samo vznemirjalo — ampak celo sistemas tično demoralizujoče in korumpirajoče delo= valo na učiteljskd stan. Zato mora učiteljstvo brez razlike stran= ikarske pripadnosti zaklicati: lajiške roke proč od učiteljskih imenovanj, ne uvajajte še več pr.otekcijonizma in partizans.tva v uči= teljsko službo, če hočete dobro šoli, narodu in državi! Ne odrekamo pa v zmislu moder= ne demokracdje sodelovanja naroda pri dru* gih vprašanjdh, ki zadevajo šolo — čemur je v.polnem obsegu -ugodeno z uredbo o kra» jevnih in oblas.tnih šolskih odborih. Na gospoda ministra prosvcte apelir.i javno slovensko učiteljstvo, da iz gornjih tehtnih razlogov in argumentov svojo uredbo o lajiškem vplivu na učiteljska imenovanja razveljavi ter svojo uredbo O. N. br. 2161/ od 23. aprila 1925 izpremeni tolfeo, da bodeta sodelovala v namestilni komisiji vedno skupno oba zastopnika učiteljstva, ki naj ju učiteljstvo samo izvoli v namestilne komisije po načinu, kakoT jo bil predviden za izvolb tev strokovnih drugov v disciplinske senate. Učiteljski zastopniki naj imajo pravico po> dati tudi svoje oddvojeno mišljenje, ki ga ob utemeljenih razlogih g. minister uvažuje. Kakor za Hrvatsko naj se tudi za Slovemjo osnuje centralna komisija za nameščanje.^ v kareri naj ima slovensko učiteljstvo — enarco kot hrvatsko — svoje izvoljene zastopnike. _ To je minimalna želja slovenskega uči» teljstva do g. ministra prosvete. ki je izved« Ijiva z enostavno izpremembo ur^.lbs O. N. br. 21.617. ' • Interes šole in stanu zahteva, da UJU krepko zastavi v tej smeri svoje sile in da stoji v lastnem interesu uičteljstvo strnjeno za organizacijo! — Današnje tajniško porpčilo naj dele« gati prečitajo še pred pokrajinsko skupščiiio, ker ga tam tajnik ne bo čital in se bo vrsila debata o njem na podlagi tiskanega poročila. Današnjega »Tovariša« in onega s praviii UJU naj prinesejo delegati s seboj na skup= ščino v Celje. — Prispevki aktivnih in upokojenih drž. nameščencev za Zvezo nabavljalnih zadrug. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo razgiaša uradno: Po nalogu ministrstva fi= nanc, generalne direkcije državnega računos vodstva z dne 27. junija t. 1. DR br. 83.298 se bodo v zmishi 51. 14. uredbe o izpremembah in dopolnitvah uredbe o na'bavljalnih zadru^ gah drž. uslužbencev in o zve'zi teh nabavljab nih zadrug (»Ur. list« štev. 187/53 ex 1928) oziroma v zmislu 51. 1. uredbe o zvezi nabav« ljalnih zadrug z dne 5. decembra 1920 (»Ur. list« štev. 29/9 ex 1921) izza julija t. 1. dalje v 36 enakih mesečnih obrokih za Zvezo nabav= ljalnih "zadrug odtezali prispevki, in sicer po 10 Din na mesec od prejemkov vseh aktivnih uslužbencev I., II. in III. kategodje in po 5 Din na mesec od prejemkov vseh ostalih oseb, omenjenih v 61. 1. druigocitirane uredbc. Med .slednje spadajo vsi zvaničniki in služi^ telji ter vse osebe, ki prejemajo podporo alf pokojnino iz državne blagajne. Računovod* stvu finančne delegacije in vsem njegovim odseikom je naročeno, da prično takoj z odte« zanjem prispevkov, — Za delegata: Spindlcr. — Ker smo tik pred pokrajinsko skupščino, prepuš5amo njej, da govorijo zbrani dele^ gati v imenu celokupnega učiteljstva v tej zadevi. — Ker smo ponovno čuli, da oblastni šolski odbor izvršuje disciplinske preiskave pri šolskih upraviteljih, prosimo v.se priza' dete šolske upravkelje, da to v lastnem inte» rcsu točno in brez vsakih pretiravanj poros čajo na poverjeništvo, ki bo storilo primerne korake, ker učiteljstvo nikakor ne more pri» poznati oblastnega šolslkega odbora kot upravičeno disciplinsko oblast za kake pre« iskavc proti učiteljstvu — pa bodisi tudi če so v zvezi s krajevnimi šolskimi odbori. — IV. redni občni zbor Zveze društev kmetskih fantov in deklet v Ljubljani. Dne 10. junija 1928 se je vršil IV. redni občni zbor Zveze društev Ikmetskih fantov in de? k,let v vrtnem salonu restavracije pri »Levu« na Gosposvetski cesti 16. Na občnem zboru je bila poleg drugih sprejeta sledeča resolu« cija: »Obcni zbor društva kmetskih fantov in deklet pozdravlja idejni pokret med slos venskim u5itelj»tvom, ki teži za tem, da prl» ibliža učiteljstvo narodu in ga napoti k smo« trenemu tizvenšolskemu delu. S tem delom, predvsem z ustanavljanjem kmetijskih in go= spodinjskih nadaljevalnih šol, fantovslkih in dekliških krožkov, s sodelovanjem pri gospo^ darskih in prosvetnih ustanovah in društvih, naj pomaga učiteljstvo našemu kmetskemu ljudstvu pri njegovem prizadevanju po boljši splošni in strokovni izobrazbi in izboljšanju njegovega gospodarskega položaja. Pozdrav« ljamo ta stremljenja učiteljstva zlasti še zato, ker hoče učiteljstvo družiti s tem k skupne* mu, pozitivnemu delu ves narod tam, ikjer je to skupno delo nele možno, ampak iz narods nih in gospodarskih razlogov tudi nujno po* trebno. — Pozivljamo svoje članstva, da pri* haja z razumevanjem tem stremljenjem na« šega učiteljstva nasproti in da se radevolje odzivlje njegovemu vabilu in pozivu v zade« vah, ki merijo na spopoJnitev splošne in strokovne izobrazbe kmetske mladine. Po« zivljamo pa tudi uoiteljstvo, da se odzove prošnjam naših društev za pomO'5 pri izobra* ževalnem in vzgojnem delu, ki ga skušajo vršiti naša društva. Pri tem vzgojnem delu naj se polaga največja važnost na to, da se razvija med narodom tako razpoloženje, da bo mcgoče sodelovanje med vsemi stanovi za gcspodarsko in ,s tem kulturno povzdigo vsega naroda na podlagi interesov temcljj nega sloja tega naroda, to je kmet.Sikega sloja, predvsem pa malega kmeta. Vzgojo v tent socialnem duhu smatramo za predpogoj skupnega in pozitivnega dela tam, kjer je to delo možno in nujno potrebno.« — Likvidacija Edinstva. Uoiteljsko dru» štvo »Edinstvo« za novomeškii srez je na ob* čnerfl zbonl dne 23. junija likvidiralo. — S tem je izvršena likvidacdja vsega i»Edinstva«, izvzemši radovljiškega okraja. — Obmejno šolstvo. Zelo razveseljivo dejstvo je, da naš stanovski list v zadnjem času prinaša več člankov o obmejnem šol« stvu. To je znamenje, da rti vse v redu. Mi vsi premalo cenimo po^men in smoter obmej* nega šolstva. Če pa se kateri upa kaj pisati o tej zadevi, je kmalu osovražen ali pa njegov glas je »glas vpijočega v puščavi«. Prav po« tr&bno je, da bi večkrat izšli članki v stanov skem glasilu o naših obmejnih šolah. Da celo potreibna je v našem glasilu posebna rubrika »Obmejno šolstvo«. V tej rubriki bi se mo? ralo vse, kar ovira napredek teh šol ne glede na osebo, politiko, brez pardona bičati. Iz vsega tega sledi, da učiteljstvo samo — močna edinstvena organizacija bo rešila obmejno šoLstvo državi in učiteljstvu v prilog. Člandk v »Učiteljskem Tovarišu« z dne 21. junija 1928, štev. 49. nam pove marsikaj, kar si člo^ vek ne bi mislil, da je sploh mogoče pri nas. Govori o razmerah v Prekmurju, kar pa se lahko zgodi nekoč tudi pri nas kje na bivšem Štajerskem ali Koroš>kem. Ta članek pa nam tudi razkriva, da so res <neke tajne sile. ki de» lujejo proti procvitu naših oibmejnih šol. Ka=> ko je sploh mogoče, da so pri nas take raz= mere? Odgovor je lahak. Po 104etnem osvo» bojenju nimamo še osnovnošolskega zakona. ki mora tudi enkrat urediti to prepereče vpra^ šanje. Dosedaj so izšli nekateri dobri odloki, ¦ki urejajo razmere na obmejnih osnovnih šo» lah. Izšla pa je tudi naredba, ki pa se hvala Bogu dosedaj pri nas še ni uveljavila. Na* redba, ki pravi, da starši lahko sami določajo narodnost. Ta naredba se baje hoče uveljaviti tudi pri nas v obeh oblastdh. Kakšne bodo posledice te naredbe? Po naši severni meji in pa po bivših nemškutarskih trgih se bodo na podlagi te naredbe zopet otvorili nemšlci raz= redi, v katerih se bodo nadalje vzgajali iz naših otrok — janičarji. To pa iz tega razloga, ker oni starši, ki so bdli prej v .nemških šolah po naših nasprotnikih zastrupljeni in so še, bodo zopet dali otroke v te nemške razrede. Naše matere bodo zopet radile nemške ozi= roma madžarske otroke. Redili bodemo zopet gade na lastnih prsih. Izgovarjali se bodo zo« pet nekateri z manjšinsikim pravom. Kaj rnanj* šinsfco pravo! Da bi ga le vse države tako iz« vajale kakor mi. Manjšinsko pravo menda ja ne more zahtevati od nas, da bi v lastni dr= žavi janičarje vzgajali. Mi ne silimo, da bi Nemec postal Slovenec. Pravimo samo to: Roke proč od naše mladine, ki je in mora biti naša. Merodajne faktorje pa opozarjamo, naj te naredbe ne uveljavijo, ampak razvelja« vijo. Naša stanovska organizacija pa naj gleda, da se tudi v bodočem osnovnem šolskem za= konu uredi vprašanje obmejnega šolstva en* krat za vselej. Priporočljiva pa bi ibila tudi v okviru poverjeništva UJU LjubTjana anketa šolskih upraviteljev obmejnih šol s strani šol* ske oblasti vsaj enkrat v letu. Taka anketa bi igotovo razoistila marsikatero vprašanje, ker pregovor pravi: »Več gfav več ve!« — Kaa rel Jakopec, šolski upravitelj. — Zvišanje prispevkov za bolniško zavaa rovanje. Mdnrster za socialno politiko je na podlagi sklepa ravnateljstva Osrednjega ura* da za zavarovanje delavcev odobril zvišanje prispevlkov za bolniško zavarovanje in to za urade, kateri so letna poslovanja zaključili z deticitom. Taikih uradov je za enkrat 13. Tudi za trgovsko društvo »Merkur« v Zagrebu se zvišajo prispevki. Nevarnost zvišanja pri* spevkov grozi vsem uradom, kateri bi v svoj jem poslovanju ne mogli vzdržati ravnotežja. Zato je važno, da tudi Slovenija budno pazi na problem zavarovanja. Zlasti j.e važno red« no plačevanje prispevkov, katerega pa danes ni. — Prispeviki so bili zvišani od 6 na 7%, odnosno od 6 na 6"5% in to od 1. julija 1928 dalje. — Državni zavod za zdravstveno zasčito mater in dece v Ljubljani razpisuje natečaj za sprejem gojenk v šolo za sestre. Opozarja se na razpis v »Uradnem listu« št. 63/1928 s pripombo, da imajo učiteljice v učni dobi olajšave, kar se tiče teoretičnega in praktlč« nega pouka. Podrobnejše informacije >se dobe v označenem zavodu (Lipičeva ulica) vsak dan tekom dopoldneva. — 25sletnica mature. Pred časom sem izdal oklic glede praznovanja naše 254etnice odkar smo se poslovili od XX.stoletne avite culture v Kopru. Do danes sem prejel le eno vprašanje! _al, da nam je nova državna mej^ odtrgala tov. Kendo, Legišo, Škofa in Šuca, da nam je zadržala v Trstu Čoka. Toda tu* kaj smo ostali. Neikaj nas pride na pokra* jinsko skiipščino v Celje in tam se pogovo* rimo o piroslavi, za katero imamo v avgustu dve lepi priliki — t. j. na glavni skupščini v Mraiboru 11.—13. avgusta ali pa o priliki II. izobraževalnega tečaja (20.—25. avg. t. 1.). Ako nam je še kaj do lepih spominov, po» tem preživimo gctovo par veselih ur med seboj. Ako pa nam je zob časa še to zabris sal, potcm ostanimo doma. Zato maturantf 1. 1903. na noge in na veselo svidenje. O tem obvestite tudi zgoraj imenovane. — Mervič Anton. — Na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani so se vršili od 5. do 13. junija pod predsedstvom univ. prof. dr. Nikole Radoj* čiča kot ministrskega odposlanca zselo&tni izpiti. K i'zpitom se je prijavilo 45 kandidatk, in sicer 44 rednih gojenk in 1 izrcdna kandidatka, ki ji je ministrstvo prosvete dovolilo polagati dopolnilni izpit v svrho nostrifikas cije zrelostnega dzpita. Izpit jc napravilo 37 kandidatk, med temi devet z odliko; 8 kan= didatkam se je dovolil ponavljalni izpit v jesenskem roku. Izpričevalo zrelosti so pre* jele gdčne.: Amon Viktorija, Berglez Marta-, Bezeljak Vida (z odliko), Brcnlk Marija, Bu» čar Nikola.ja (z odliko), Čeh Ana, Dobnikar Ivana (z odliko), Dolenc Matilda, Erker Ber« ta (z ¦odliko), Gale Ana, Golob Frančiška, Illebec Marica, Jernejec Ivana, Kalan Vero* nika, Kocjan Angela, Koderman Milena, Kostl Ljudmila, Krušič Hilda, Matzele Ma= rija, Merhar Feliksa (z odliko), Merhar Ma= rija (z odliko). Mlakar Nada, Oražem An= gela, Pavletič Irena, Pizzulin Ana, Potokar Rafaela, Punčuh Julijana, Rihar Rozalija, Svetina Frančiška, Šegula Ivana (z odliko), Šetinc Daniela, Šiška Ana, Švigelj Marija. Tavčar Vlasta (z odliko), Torelli Ana (z od« liko), Vrhovnik Marija, Zupančič Natalija.