PRIMORSKI DNEVNIK PoStnina plačana v eotovtnl A.bb postale I gruppo Cena 50 lir Leto XXIII. St. 67 (6651) TRST, torek, 21. marca 1967 PREKINJENA NAPOVEDANA STAVKA ZA 31. MAREC rnLnmjLiiH nHruvLUHiiH oihviih lh ji. ivihulo Dosežen sporazum med državo in uslužbenci o preureditvi državne uprave in plačah Sestavili bodo posebno komisijo, ki bo razpravljala o podrobnostih - Izvršni odbor Volkspartei bo ponovno zasedal v četrtek - 48-urna stavka pristaniških delavcev RIM, 20. — Na ministrstvu za reformo državne uprave je bil sprejet načelen sporazum s sindikalnimi organizacijami državnih uslužbencev za reformo javne uprave, preureditev plač in s tem je bil tudi rešen sindi kalni spor in je bila prekinjena stavka, ki bi morala biti 31. marca. Na sestanku so bili prisotni ministri za reformo državne uprave Bertinelli, za zaklad Co-ioinbo in za proračun Pieracoini. Po sestanku so izdali skuono u- tadno sporočilo, ki deli zapleten ••tem dogovorjenih načel in ukrepov na dva dela. V prvem je govora o ukrepih, da se izboljša sistem državne uprave, in se poudarja načelo, da teži reforma državne uprave k (povečanju produktivnosti in zmanjšanju stroškov. V tem okviru je predvidena preureditev Uradov, široka decentralizacija, po. drobnejša določitev pristojnosti raz-Mh ministrstev in raznih uradov ter 'tudi znižanje števila generalnih ravnateljstev. Dogovorili so se za Saporo sprejemanja v državno služ- bo, zmanjšanje števila mest stalnega staleža tudi s premeščanjem osebja Iz ene uprave v drugo in z zamenjavanjem osebja med različnimi upravami. Ne bodo uvedli novih doklad. Poleg tega se bodo pričela pogajanja o delovnem urniku, da se omogoči večja produktivnost. Posebne norme bodo predvidene tudi za zagotovitev sindikalnih svoboščin. Drugi del se nanaša na zvišanje plač in na preureditev plačilnega sistema, za kar je bil predviden povprečen višji izdatek v višini 2,4 ■UH..............................................................................miniti........lunini............................■■■■■■■■ polemika zaradi «deklaracije o hrvaškem jeziku» Srbohrvaščina je enoten jezik poudarjajo glasila SZDLJ SO U; ugotovili srbski in hrvaški jezikoslovci že leta 1855, ponovno pa leta 1954 - «Ijekavščina» in latinica ter «ekavščina» in cirilica pa sta v SFRJ popolnoma enakopravni BEOGRAD, 20. — Deklaracija o Uazivu in položaju hrvaškega književnega jezika, ki jo je društvo književnikov Hrvaške sprejelo na tvojem plenarnem sestanku 15. t.m. v Zagrebu in poleg društva podpisalo še 17 književnih, znanstvenih ih drugih kulturnih ustanov Hrvaške, je vznemirila duhove tako na Hrvaškem kot v Srhiji. ((Deklaracija« nastopa proti sklepu najugodnejših srbskih in hrvaških kulturnih zastopnikov leta 1954 v Novem Sadu, na katerem je bila proglašena srbščina in hrvaščina za enoten književni jezik. Kljub temu pa zahteva spremembo tistega člena u-stave, v katerem se v skladu z novosadskim sklepom uporabljajo na. kivi srbohrvaški oziroma hrvatsko-srbski jezik. Deklaracija pa zahteva zagotovitev enakopravnosti hrvaškega jezika, ki da se v praksi «v zvezni upravi, v JLA, diplomanti, političnih organizacijah itd.» Potiska na položaj lokalnega narečja. Deklaracija zahteva, da se kajamči dosledna uporaba hrvaškega književnega jezika v šolstvu, novinarstvu, javnem in političnem življenju, kar pa je že zajamčeno od Prvega dne ustanovitve socialistične Jugoslavije. ^•imiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiilillHl DANES Najprej je deklaracijo hrvaških kulturnikov obsodilo glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvaške «Vjesnik», ki ugotavlja, da gre za politično a ne za kulturno akcijo, katere končni smoter lahko prinese samo škodo interesom hr vaškega naroda. V odgovoru ((Borben in v člankih podpredsednika sabora Hrvaške dr. Miloša Zanka, ki jih je pričel objavljati zagrebški ((Vjesniki), se z dokazi pobijajo posamezne trditve deklaracije, češ da je v zvezni skupščini in zvezni upravi zapostavljena hrvaščina, in dokazujejo, da so vsi zakoni, sklepi in odloki objavljeni v «ekavščini» in v cirilici za srbsko književno področje ter v «jekavšči-ni» in latinici za hrvaško področje. Uradni list in tedensko glasilo Zveze komunistov «Komunist» prav tako izhajata v štirih jezikih. «Bor-ba», glasilo SZDLJ, se poleg v srbščini tiska tudi v Zagrebu v hrvaščini. Enotni program Jugoslovanske radiotelevizije pa je rezultat dogovora med posameznimi samostojnimi študiji. Železnice in poštna u-prava sta že zdavnaj decentralizirani itd. V Francoski Somaliji je v nedeljo 6» odst. volivcev glasovalo za ohranitev nadaljnjega francoskega nadzorstva. Toda pristaši neodvisnosti trdijo, da so oblasti sleparile in Pritiskale na volivce in včeraj je Prišlo tudi do demonstracij proti Franciji, med katerimi je bilo 11 •hrtvih in 22 ranjenih. V samem Slavnem mestu Džibutiju, kjer je Prebivalstvo bolj razvito, je glasovalo za neodvisnost 70 odst. volivcev, proti pa so glasovali volivci v notranjosti. Somalski minister za Informacije je omenil de Gaullovo izjavo pred osmimi leti, da Francija nikoli ne bo zapustila tega ozem-lja zaradi njegove strateške m tr-Sovskc važnosti. Na otoku Guamu je bil včeraj napovedani sestanek Johnsona, Ruska in McNamare s sajgonskim Predsednikom m predsednikom vlade generalom Kijem. Johnson je Po sestanku izrekel zadovoljstvo nad novo ustavo v Sajgonu, Rusk Pa je izjavil, da se ni govorilo o Posebnih vojaških ukrepih; če pa je gen. Ki zahteval večje vojaške napore ZDA, je govoril «po tiho®. McNamara je povedal, da bodo število ameriških vojakov povečali na 47(1.000 mož. Pekinški radio je Johnsona obtožil, da namerava zaostriti Vojno v jugovzhodni Aziji. Hkrati so' se v južnem Vietnamu spopadi hanadjevali, ameriška letala pa so bombardirala zlasti jeklarne Sever bega Vietnama. Ob zaključku svojega obiska \ Sovjetski zvezi je avstrijski kancler Klaus izjavil, da pogajanja Avstrije z evropsko skupnostjo trajajo že šest let, pri čemer pa ima Avstrija vedno pred očmi svojo nevtralnost. Sporočil je, da so se s Kosiginom sporazumeli, da bi bila konferenca o evropski _ varnosti koristna, in da so govorili tudi o raketnih izstrelkov zemlja-zrak za avstrijsko armado. Kosigin pa je izrazil zadovoljstvo, ker se bodo posvetovanja z Avstrijo za pripravo konference oli evropski varnosti nadaljevala in je povabil avstrijskega predsednika Jonasa na uraden obisk v SZ. Kancler Kiesinger pa je v Bon hu v izjavi za neki tednik poudaril, da so odnosi s Francijo tesenj-Si kot z ZDA, s katerimi so od' nosi «včasih protislovni,® medtem ko se tudi «s Francijo ne skladajo vedno.® Za mejo na Odri in Nisi je izjavil, da bi njeno priznanje škodovalo združitvi Nemčije, ter da bi bilo sedanje stanje utrjeno. Za pristop Anglije v gospodarsko skup-bost pa je kancler rekel, da je predvsem vprašanje časa. Podpredsednik sabora Hrvaške dr Žanko v obširni razpravi, katere zadnji nadaljevanji bosta objavljeni še jutri in pojutrišnjem, ugotavlja, da je bilo na sestanku naju glednejših kulturnih zastopnikov hrvaškega in srbskega naroda v Novem Sadu leta 1954 uresničeno to, kar so ugotovili najuglednejši za stopniki srbskega in hrvaškega na roda že pred več ko sto leti (leta 1855 na sestanku na Dunaju), da sta srbščina in hrvaščina enoten jezik. Na podlagi tega sklepa je posebna komisija lingvistov obeh narodov izdelala skupen pravopis^ ki je izšel leta 1960. Ustavno določilo, ki govo ri o srbohrvatskem oziroma hrvat sko-srbskem jeziku ni delo politikov, ugotavlja Žanko, temveč delo generacije znanstvenih delavcev in velikih rodoljubov. Žanko prav tako ugotavlja, da v «Deklaraciji» ni znanstvenih argumentov, temveč samo politika in to čudna politika. Istega mnenja je tudi beograjska «Politika®, ki v redakcijskem komentarju ugotavlja, da se vsa vprašanja, ki se tičejo enakopravnosti jezika in kulture narodov Jugoslavije, lahko rešujejo na način, kot se rešujejo v skupščinah, in na način, ki bo nadalje krepil samostojnost dn enakopravnost narodov in na tej osnovi razvijal bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije in krepil enotnost jugoslovanske skupnosti. Vsa vprašanja s področja odnosov med naro di se lahko razpravljajo samo skup no na demokratičen način in v de mokratičnem ozračju. «Politika» so di, da ((Deklaracija« ne izpolnjuje teh pogojev. ((Politika« prepušča o-ceno same ((Deklaracije« hrvaški kulturni in politični javnosti in istočasno ostro obsoja reakcijo nekaterih krogov v Srbiji, konkretno skupine književnikov na skupščini Srbije 19. t.m. v Beogradu, «ki je izkoristila ((Deklaracijo« kot neposreden povod, da bi pokazala svoje nacionalistično in reakcionarno razpoloženje«. Tako so se srbski in hrvaški nacionalisti, ugotavlja «Polltika» znašli v Istem kolu. Ti posamezniki v naši sredini skušajo jemati ugled Zvezi komunistov ln političnemu vodstvu s pravljicami, da je Zveza komunistov ((izgiV.la bitko« v mednarodnostih odnosih in da morajo sedaj druge sile stopiti na čelo bitke. Ugledni beograjski list ugotavlja, da ni prav nobenega razloga da se takšni pojavi kot je ((Deklaracija« hrvaških kulturnikov in poskus skupine srbskih književnikov, da se z odgovorom prilije olje na ogenj, dramatizirajo. ((Prepričani smo, zaključuje ((Politika«, da bodo napredne sile, a posebno sile v kulturni in znanstveni javnosti, tudi tokrat pokazale svojo politično zrelost in sposobnost, da v svoji sredini obračunajo z nacionalizmom, ki je sprožil sile, katere pa se bodo obrnile proti njim samim.« B. B. odstotka vsako leto v petletnem razdobju. Za letos je že v proračunu predvidenih v ta namen višji izdatek 25 milijard lir, za leto 1968 pa predvidevajo višji izdatek 75 milijard lir. Tako sindikalni predstavniki kot zainteresirani ministri so sporazum ugodno ocenili. Tajnika CGIL Lama In Mosca sta ugotovila, da so ■povprečni povišek po 2,4 odstotka na leto ocenili kot sprejemljivo osnovo za pričetek pogajanj. Prav tako je pomembno, da so se dogovorili, da bodo o specifičnih vprašanjih raznih sektorjev razpravljali posebej in bodo v tem okviru reševali ta v prašanja. Tajnik CISL Ar-mato je dejal, da je bil s tem sporazumom razbit «zid zapore plač«, razdelitev bremen na celotno pet-letje pa bo preprečilo negativne posledice na cene. Minister za reformo javne uprave Bertinelli je dejal, da so se dogovorili, da bodo imenovali komisijo, ki se bo delila na dve podkomisiji, ki bosta vzporedno obravnavali preureditev državne uprave in gospodarska vprašanja. Sindikalne organizacije so se obvezale, da bodo komisiji sporočile pismene predloge. Komisija bo pričela de-lati takoj po veliki noči in torej v prvih dneh aprila. Minister za proračun Pieračcini je poudaril, da sporazum upošteva osnovna načela, ki jih vsebuje petletni načrt: nujnost reforme javne uprave ln povezavo zvišanja plač s krepitvijo produktivnosti. Minister za zaklad Colombo je povedal, da so sindikati zahtevali 3-odstotko povprečno letno zvišanje izdatkov, predstavniki države pa so ponujali 2 odstotka in so se kasneje sporazumeli na 2,4 odstotka. Obe vprašanji sta med seboj tesno povezani ln država bo zvišala plače, samo če bodo predhodno urejena druga vprašanja v zvezi s preureditvijo državne uprave. Drugače pa prihaja v javnem življenju že do mrtvila, ki je običajno pred vsakimi prazniki in ki je tudi že nekako normalno pred velike nočjo. Zato bo ta teden tudi manj zasedanj parlamenta in predvsem ni bilo zasedanj v ponedeljek. Izvršni odbor Stidtiroler Volkspartei je zasedal v nedeljo in v ponedeljek na sedežu «RiiItur Institut« v Bocnu, vendar še vedno brezuspešno. Ponovno se bodo sestali v četrtek, 23. marca. Predsednik dr. Magnago je dejal novinarjem, da upa da bodo v četrtek končali razpravo. Na vprašanja, zakaj se zadeva tako vleče, je odgorovil, da niso vsi člani izvršnega odbora povsem obveščeni in da je zato treba podrobno pojasnjevati razna vprašanja. Na vprašanje, kako ocenjuje dosedanje zasedanje, pa je dejal, da ne more dati niti optimistične niti pesimistične ocene, ker bi lahko takšno izjavo raz lagali kot poskus posrednega pri tiska na izvršni odbor stranke. Da nes so pričeli obravnavo mednarod nih jamstev sporazuma in o normah, M predvidevajo izvajanje določil, ki jih vsebuje «paket». Minister za zdravstvo Marlotti Je poslal okrožnico pokrajinskim organom s katero ponovno opozarja na spoštovanje zakonov pri poskusih na živalih. Istočasno je tudi opozoril, da morajo imeti ustanove, ki niso pod neposrednim nadzorstvom države, posebno dovoljenje od ministrstva za zdravstvo, če nameravajo izvrševati take poskuse. kladajo ladje, kar je drugače v izključni pristojnosti pristaniških družb delavcev. VOJNO POSVETOVANJE NA GUAMU Johnson je obljubil generalu Kiju da bo poslal ojačenja v Vietnam Gen. Ki je zahteval tudi napad na Laos in Kambodžo * Številni spopadi v Južnem Vietnamu Zaupnica indijski vladi NOVI DELHI, 20. - Indijska vlada Indire Gandi je dobila danes v parlamentu zaupnico. Opozicija je predložila resolucijo o nezaupnici, ki je obsojala ravnanje osrednje vlade pri sestavi krajevne vlade v državi Rajastan. Resolucija pa je bila zavrnjena z 257 glasovi proti 162. V novem parlamentu ima kongresna stranka 279 sedežev, opozicijske stranke pa skupno 230. Dejstvo, da je za resolucijo glasovalo 162 poslancev, je po mnenju opazovalcev znak, da je opozicija de zorganizirana. AGANA (Guam), 20. — Ameriški predsednik Johnson je prišel davi na otok Guam. Z njim so prišli tudi državni tajnik Dean RuSk minister za obrambo McNamara in ravnatelj CIA Richard Helms. Že od sobote sta na Guamu novi ameriški poslanik v Sajgonu Bunker in dosedanji poslanik Cabot Lodge, ki ga je Johnson sedaj imenoval za potujočega poslanika. Četrt ure pozneje sta prišla saj- gonski predsednik general Tieu in predsednik general Ki. Cez 45 minut se je začelo posvetovanje. Takoj v začetku je general Ki poudarjal vojaško plat. Prikazoval je, da so ((severni Vietnamci na begu in ne morejo več vzdrževati važnih ofenzivnih akcij«. Dalje je dejal, da so letalski napadi na Severni Vietnam «skoraj paralizirali komunistični vojni sistem«, bombardiranje z bombniki «B 52» v Južnem Vietnamu pa je «dezorientiralo gverilce«. General Ki je pozval Johnsona, naj poveča vojaški pritisk. Poleg tega je izjavil, da se predstavniki osvobodilne vojske ne morejo vključiti v morebitno koalicijsko vlado v Sajgonu. General Ki je pozneje razdelil časnikarjem prepis svojega govora. Med drugim je v svojem govoru postavil naslednja vprašanja: «Do kdaj se bo dovolilo nasprotniku, da uporablja Kambodžo kot svetišče? Do kdaj se bo dovolilo, da se uporabljajo poti za oskrbovanje po laoškem ozemlju? Do kdaj se bo dovolilo, da v pristanišče Hajfong prihajajo vojaške dobave? Do kdaj bo dovoljeno severu, da pošilja vojake in orožje na jug čez demarkacijsko črto?« Državni tajnik Dean Rusk je na tiskovni konferenci izjavil, da na sestanku niso govorili o vojaštvu ali posebnih vojaških ukrepih. Trdil je, da so predvsem govorili o nevojaških zadevah Na vprašanje, ali je res, da je general Ki med delovnim kosilom pred uradnim sestankom zahteval večje ameriške vojaške napore v Južnem Vietnamu, je Rusk odgovoril, da je sedel daleč od generala Kija ter da ni slišal nič takega. Pripomnil je: NiiiiiriiiuiM it iiiiiiiiiiiiii iiiiiii n Hlinili 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111 iiuiiii .................................................. URADNI PODATKI 0 REFERENDUMU V DŽIBUTIJU Dvomljiva in sporna večina proti takojšnji neodvisnosti «Ce je to zahteval, je gotovo govoril potiho.« General Westmoreland je trdil, da ni zahteval, naj pošljejo nove vojake v Južni Vietnam. McNamara je s tem v zvezi izjavil, da bo število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu doseglo 470 tisoč mož, kakor je bilo predvideno, «če ne pride kaj nepredvidenega«. Vztrajal je, da je treba nadaljevati bombardiranje Severnega Vietnama, general VVestmoreland pa je izjavil, da bo vojna še dolga in trda. Predsednik Johnson je na sestanku izjavil, da je pobuda sedaj na strani zavezniških sil. McNamara je izjavil, da je Johnson v odgovoru generalu Kiju, ki je omenil Kambodžo in Laos, odgovoril, da je njegova politika v tem, da še dalje «zadostijo vojaškim potrebam poveljnikov na bojiščih, dokler bo to gospodarsko mogoče®. Po sestanku je Johnson objavil izjavo v kateri izreka zadovoljstvo nad novo ustavo, ki so jo pripravi li v Sajgonu. Dejal je, da je ta u stava «važna etapa na poti ustano vitve predstavniške vlade v Vietna mu». Sajgonska delegacija bo odpo tovala jutri zjutraj v Sajgon, John son pa bo s svojimi sodelavci nada ljeval posvetovanja. Uradno sporočilo o posvetovanju s sajgonskimi voditelji pravi, da «mora Severni Vietnam spoznati, da so zaman njegovi napori, da bi se polastil Južnega Vietnama®. Sporočilo zatem hinavsko dodaja, da so Johnson, general Tieu in general delavcev. Nesreča se je dogodila v kraju Cuccia di Stefanaconi, 78 kilometrov od Catanzara. Delavci so pravkar skopali nekaj metrov v skalo in so se pripravljali, da postavijo oporne tramove, ko se je skalovje usulo nanje. Na kraj nesreče so prišli gasilci, ki so začeli odstranjevati skalovje in so hkrati podložili obok predora, da preprečijo nove usade. Njih delo pa ovira hud mraz, in tudi voda, ki je v predoru. Na kraj nesreče je prišlo večje število sorodnikov in prijateljev delavcev, ki so zaposleni v predoru. V mestu se je 70 odstotkov izreklo za neodvisnost - Demonstracije v Džibutiju 11 mrtvih in več ranjenih - Izjave somalskega ministra za informacije DŽIBUTI, 20. — V Francoski Somaliji je bil včeraj referendum, na katerem se je po uradnih podatkih 60 odstotkov vo-livcev izreklo za nadaljnje francosko nadzorstvo na tem ozemlju. Francoske oblasti so skušale prikazati pravilnost in brezhibnost referenduma, vendar pa Vsedržavna sindikalna tajništva organizacij pristaniških delavcev so proglasila 48-urno stavko, ki se bo pričela v torek, 28. marca. Stavko so proglasili v zvezi z reševanjem raznih vprašanj, prvenstveno pa ker so proglasili ((funkcionalno avtonomijo pristanišču v PlomMnu. Gre pristaši neodvisnosti obtožujejo oblasti številnih potvorb in pritiska na volivce. Danes zjutraj so bile v Džibutiju velike demonstracije proti Franciji, med katerimi je bilo 11 mrtvih m 22 ranjenih. Uvedli so policijsko uro od 18.30 do 6.30. Uradni podatki, ki jih je objavilo francosko ministrstvo za prekomorska ozemlja, so naslednji: za nadaljnje nadzorstvo Francije sc je izreklo 22.523 volivcev, t. j. 60,47 odstotka, za neodvisnost pa se je izreklo 14.734 volivcev. V Džibutiju samem pa se je 70 odstotkov volivcev izreklo za takojšnjo neodvisnost. To ustvarja veliko zadrego za Francijo, ker ta izid predstavlja voljo po neodvisnosti najbolj razvitega dela prebivalstva v primerjavi z večino, ki se je izrekla proti neodvisnosti in k: jo predstavlja bolj nerazviti in zaostali del prebivalstva v notranjosti ozemlja. Somalski minister za informacije Jusuf Aden Dukah je danes izjavil: -»Ljudstvo Francoske obale Somalcev je zgubilo bitko zaradi sleparij, toda ni zgubilo vojne.® Bukah je predvsem omenil izjave generala de Gaulla med njegovim obiskom na tem ozemlju julija 1959, ko je izjavil, da Francija «ne bo nikoli zapustila obale Somalcev zaradi njene strateške in trgovske važnosti®. «Kaj smo mogli torej pričakovati?® se je vprašal minister in je poudaril, da Francija «ne more reci, da ni organizirala referenduma, da bi dosegla svoje smotre. Glasovanje mesta Džibutija, ki predstav- za‘sistem, ko lahko podjetja z last- lija 'trdno večino «ne®, bi'bilo do-no delovno silo nakladajo In raz- I volj, da prepriča svetovno javnost o težnjah prebivalstva obale Somalcev. Somalska vlada je zelo zadovoljna z obnašanjem prebivalstva obale Somalcev. Sovraštvo Francije do opazovalcev Združenih narodov je jasen dokaz dejstva, da ihiu nekaj prikrivati.® Davi je prebivalstvo v Džibutiju odločno reagiralo, ko so bili objavljeni uradni izidi. Okoli 9. ure (ob 7. uri po srednjeevropskem času) je šlo na ulice na tisoče Somalcev, ki so odločno protestirali. Po uli vrsto obljub, da bo Francija skrbela za dvig življenjske ravni doma- čega prebivalstva, ki da se mu odpirajo nove možnosti dela in napredka. Ozemlju bodo dali novo ustavo. Nato je pozval prebivalce ne glede na njihovo etnično pripadnost, «naj pozabijo spore in naj si zapomnijo, da so samo Francozi®. VVASHINGTON, 20. - Predstavni* ameriškega državnega departmaja je sporočil, da bo podpredsednik r Humphrey od 27. marca dalje obiskal nekatere evropske prestolnice. Od 28. do 31. marca se bo udeležil v Bonnu sestanka voditeljev ameriških diplomatskih predstavništev V Evropi i- fj ' f- V soboto zvečer v Ljubljani Umrl je Marij Pregelj LJUBLJANA, 20. — V soboto okrog 23. ure, po prestani operaciji črevesnega karcinoma, žara. di pljučne embolije je umrl e-den najpomembnejših sodobnih slovenskih in jugoslovanskih sli* _ kar jev in grafikov Marij Pregelj, Ki poudarili, da so odločeni iskati »in pok. pisatelja Ivana Preglja. «mirno rešitev® in da se bodo v ta Rodil se je leta 1913 v Kra-namen stalno posvetovali med drža- nju, akademijo je doštudiral v vami, ki sodelujejo v vojni na arae- Zagrebu, poučeval kot profesor riški strani. Sporazumeli so se, da v Ljubljani in prebil okupacijo «je potrebna budnost na finančnem — ........ Politični opazovalci so mnenja, da bo izid ferenduma še bolj zu-ostril nasprotja med borci za neodvisnost in tistimi, ki sprejemajo nadaljnjo podložnost pod Francijo. cah so postavili tudi barikade in spopadli so se s pripadniki tujske legije, vojske in orožništva. Razbili so tudi več trgovin Arabcev, ki se zavzemajo za podložništvo pod Francijo. V mesto so prispeli fran coski padalci. Popoldne je guverner Saget sporočil, da je med spopadi bilo 11 mrtvih in 22 ranjenih; 19 ranjenih je v bolnišnici. Nocoj je guverner izjavil, da bi število žrtev utegnilo še narasti. Dejal je, da je sedaj njegova glavna naloga vzpostaviti red ter da se predvideva izgon še drugih Somalcev, «katerih položaj ni v redu». Aretirali so 15 pripadnikov ljudskega gibanja za neodvisnost. Med temi sta predsednik stranke Musa Idris in tajnik Hasan Gouled. Voditelji tega gibanja so nocoj sporočili, da bodo spodbijali pravilnost referenduma. Francoski minister za prekomorska ozemlja Billotte je v svojem komentarju izjavil, da «je zmagal zdrav razum, nad katerim se Francija veseli: Francoska obala Somalcev odklanja avanturo®. Zatrjeval je, da je referendum potekal v največjem redu ter da bo to ozemlje ostalo francosko prekomorsko ozemlje. Naštel je celo Klaus o posvetovanjih s sovjetskimi voditelji iiiiiinninniiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHHiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiHiiiiHiiiHiimifiiiiiiiiiiimiiHHiiHiiHiiiiiHHiiHiniiiiiiHiiiiiiiiiiiuHiniiiHiiiiiiiimiHi HUDE POSLEDICE VELIKIH NALIVOV V BRAZILIJI Sto mrtvih in mnogo ljudi brez strehe zaradi številnih zemeljskih usadov Mnogo hiš porušenih, velike težave pri pošiljanju pomoči RIO DE JANEIRO, 20. - V brazilskem obalnem mestu mestecu Caraguatatura je zaradi velikih nalivov vrsta zemeljskih usadov povzročila smrt nad sto ljudi. Nad tisoč ljudi pa je ostalo brez strehe. Prekinjene so telegrafske in telefonske zveze. Prekinjeno je tudi dobavljanje vode in plina. Mestece, ki je na severni obali države Sao Paulo, je zajel ogromen vrtinec vode, ki je opustošil vse, kar je srečal na svoji uničujoči poti. Tudi v središču mesta se je porušilo več hiš, med katerimi tudi hotel, ki je pri tem porušil še drugi dve palači. Usadi, ki jih je povzročila voda iz reke Cumburi, so porušili številne hiše v predmestjih. Celo morje blata in 'kamenja je poplavilo mesto do središča. Oblasti so odredile izjemno stanje. Ker se je porušilo več kilometrov ceste, ki veže mestece s Sao Paulom, in zaradi slabega vremena, ki še divja na tem področju, je pošiljanje pomoči zelo težavno. Morje je razburkano in pošiljanje pomoči po morju je nemogoče, ker mestece niti nima pristanišča. Slabo vreme je povzročilo veliko škodo tudi v državi Rio de Janei-kjer se je v kraju Marica po do škodo na električnih napeljavah. Reka Paraiba je znova prestopila bregove in na stotine kmetov je moralo zapustiti domove. V Rio ae Janeiru sta izgubili življenje dve osebi. Zaman vsi poskusi da bi rešili ladjo «Torrey Canyon» rušilo več hiš. V tej državi je zgubilo življenje šest ljudi. Prestolnica države Miteroi je utrpela hu- LONDON, 20. — Vsi poskusi, da bi rešili liberijsko petrolejsko ladjo «Torrey Canyon», ki je v soboto nasedla v plitvini kakih 15 kilometrov od britanskih otokov Sorliges, so bili brezuspešni. Ladja Je ena največjih tovrstnih ladij na svetu. Na ladji je bilo 36 članov posadke, ki so se odpeljali na kopno in na njej je ostal samo kapitan Pastrengo Rugiati. Ladja je prevažala 118 tisoč ton nafte v 18 rezervoarjih. Od teh so bili trije preluknjani, ko je ladja zadela ob skalovje, drugih sedem pa je poškodovanih. Iz ladje je steklo že precej nafte, tako da se daleč naokoli širi velik madež nafte, ki je do sedaj onesnažil sto kvadratnih milj površine. Ogromni madež se počasi premika proti jugu in njegova po- vršina se vedno bolj širi. Enote britanskega vojnega torodovja in ribiški čolni spuščajo v morje velike količine detergentov, da bi preprečili, da bi se nafta približala bližnjim plažam. Holandski vlačilec ((Utrecht« je zaman skušal ladjo odvleči; močni kabli so se pretrgali. Nov poskus bodo morda napravili v četrtek, ko bo izredno visoka plima. Britanska vlada je določila 500 tisoč šterllngov za čiščenje morja, ki jih bodo morali vrniti krivci, ko bo preiskava zaključena. Jutri bodo zajjoslill pri čiščenju morja dvajset ladij, če bi veliki madež zajel plaže, bo vlada plačala odškodnino krajevnim oblastem. Laburistični poslanec Dunwood je ugotovil, da je na ladji sedaj še sto tisoč ton nafte. Ker razmišljajo o možnosti, da v celoti Izpraznijo rezervoarje, Je vprašal, ali ne bi bilo bolje zažgati ladjo in bi s tem uničili tudi nafto. Minister za o-brambo pa Je izjavil, da bi se nafta razlila po morju, če bi se ladja razklala na dvoje. Poudaril pa je, da vlada ne more odrediti, naj se lad- ja zažge, brez poprejšnjega dovolje-lastnice ladje. Predstavnik te družbe je sedaj v Plymouthu. Pod tajnik ža obrambo si je davi ogledal ladjo ln popoldne je bilo v Ply-mouthu posvetovanje. Zvečer je podtajnik za obrambo izjavil, da je lastnik mnenja, da je še verjetno, da se ladja reši. MOSKVA, 20. — Avstrijski kancler Josef Klaus je na tiskovni konferenci poročal časnikarjem o rezultatih svojega uradnega 'obiska v Sovjetski zvezi. Jutri bodo o tem objavili uradno sporočilo. Klaus je izjavil, da je bil njegov obisk v Sovjetski zvezi uspešen. Pogovori so potekali v zelo prijateljskem ozračju in obe strani sta si pojasnili vsaka svoje stališče. Na vprašanje o odnosih Avstrije z evropsko gospodarsko skupnostjo je Klaus izjavil, da Avstrija ne namerava niti vstopiti v to skupnost niti se ji pridružiti. Gre samo za ureditev gospodarskih odnosov Avstrije s to skupnostjo. Pogajanja trajajo že šest let in o teh je avstrijska vlada stalno obveščala države, ki so podpisale državno pogodbo z Avstrijo. To pomeni, da je bila tudi Sovjetska zveza podrobno obveščena o pogajanjih. Pripomnil je, da je to danes še bolj potrebno, ker so v zadnji stopnji pogajanj. Toda vedno imajo pri tem pred očmi nevtralnost Avstrije. Na vprašanje, ali Sovjetska zveza sprejema avstrijsko stališče, je kancler odgovoril, da sta si obe strani izmenjali mnenje. Avstrijci so stalno poudarjali gospodarsko plat zadeve. Dodal je, da ni skupnega stališča. Nato je Klaus izjavil, da je avstrijska vlada prostovoljno obveščala sovjetsko vlado o svojih pogajanjih, in je dodal, da je povsem normalno, da Avstrija zaradi svoje nevtralnosti obvešča podpisnice državne pogodbe o svojih pobudah. Zatem je Klaus sporočil, da je s sovjetskimi voditelji govoril tudi o stanju v Evropi. Sporazumeli so se, da bi bila konferenca o evropski varnosti koristna, toda Avstrija je poudarila, da bi bilo treba tako konferenco skrbno pri praviti. V zvezi s skupnim tržiščem je Klaus izjavil, da je Avstrija spočetka govorila o pridružitvi k tej skupnosti, kar naj bi bil prvi korak za vstop vanjo, danes pa je za «ureditev» gospodarskih odnosov s to skupnostjo, ker se zaveda, da bi bil avstrijski pristop k tej skupnosti nemogoč. Na koncu je kancler izjavil, da so s tem v zvezi sporočili sovjetskim voditeljem statistike in indekse, ki kažejo, da ureditev odnosov s to skupnostjo ne bi imela nič nolitičnega. Vprašanje sovjetske reakcije na to -»ureditev® ni bilo načeto. Dokler ne bo dosežen sporazum, ni moč govoriti o sovjetski reakciji. Danes se je Klaus pogovarjal z glavnim tajnikom KP SZ Brežnje-vom ob navzočnosti obeh zunanjih ministrov. Klaus je na tiskovni konferenci izjavil tudi, da so govorili tudi omenili tudi vprašanje raketnih izstrelkov zemlja-zrak, s katerimi bi želela Avstrija opremiti svojo vojsko. Po tiskovni konferenci se je Klaus udeležil večerje v Kremlju. Jutri bo odpotoval v Kijev, zvečer pa se bo vrnil na Dunaj. sektorju® in «so ugotovili, da program za pomirjenje in razvoj začenja dajati spodbudne rezultate®. General Ki je na tiskovni konferenci izjavil, da je Johnson pripravljen poslat, ojačenja, «če jih bodo ameriški in južnovietnamski voditelji potrebovali®. Ki je trdil, da je njegova vlada pripravljena začeti pogajanja s Severnim Vietnamom in da se ne bi uprla navzočnosti delegatov osvobodilne fronte. V zadnjih 24 urah je bilo v Južnem Vietnamu vec spopadov med ai—wjHmi in osvobodilnimi silami. Na j večji spopadi so bili 50 kilometrov severno od Sajgona, kjer je oddelek 2500 vojakov osvobodilne vojske napade! ameriški oddelek, ki ga je spremljala oklepna enota. V boj sta posegla tudi topništvo in letalstvo. Drugi spopad je bil 25 kilometrov jugozahodno od Sajgona, kjer je močan oddelek osvobodilne vojske napadel ameriške enote. Včeraj so ameriška letala že drugi dan zaporedoma bombardirala severnovietnamske jeklarne, 45 kilometrov severno od Hanoja ter dve električni centrali oddaljeni pet kilometrov od teh jeklarn. Plaz zasul sedem delavcev CATANZARO, 20. - Danes popoldne je med kopanjem v predoru za v nemškem in italijanskem ujetništvu. Po vojni je postal redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani; v stanovski organizaciji je nekaj časa kot predsednik vodil Zvezo likovnih umetnikov Jugoslavije. Razstavljal je doma in v tujini, posebno priznanje je dobil s Prešernovo nagrado. Kot odličen grafik se je lotil tudi ilustracij: od domače pregljevske tematike do homerske monu- mentalnosti. Poleg del v zaklad- •) niči ljubljanske Moderne galerije in drugih jugoslovanskih galerij so ostali za njim velike zidne slikarije in mozaiki: od ljubljanskega gradu prek trboveljskega doma kulture in spomenika internirancem na Rabu do umetniških dekoracij slovenske skupščine in zveznega izvršnega sveta. ((Intelektualno in samosvoje stoječ, je Pregelj sredi modernih tokov likovne umetnosti znova ovrednotil človekov lik, ki mu je osrednji motiv. V tehniki avantgarden, sicer pa družbeno in intimno angažiran, je v svojih delih spet in spet izpo- : vedoval od antike do danes pri- sotno dramatičnost človekove u-sode,» piše o pokojnem slikarlu -v današnjem ljubljanskem ((Delu« Bogdan Pogačnik. Pogreb bo jutri, v torek, 21. jv luvu nopuujvui v jji vuui V4 4,01 — » J železniško progo Battipaglia Reggio t.m. ob 15.30 na pokopališču v Calabria zemeljski plaz zasul sedem [ Dravljah. Domači, slovenski in avstrijski atleti so se v nedeljo zbrali v Nabrežini, kjer so pomerili svoje sile v mednarodnem teku čez drn in stm, ki ga Je organiziralo športno združenje Bor. Predsednik prirediteljev Dušan Košuta Je ob zaključku v pozdravnem govoru poudaril mirovno poslanstvo športa ter se zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je ta že tradicionalna manifestacija v celoti uspela. Pred- sednik Bora se Je za darovane pokale in kolajne zahvalil nabrežln-skemu županu, deželi, pokrajini ln tržaški občini, SKGZ, našemu dnev-niku, trgovinski zbornici, italijanski in jugoslovanski TV, krajevni turistični ustanovi itd. Na sliki: predstavnik celjskega Kladivarja (desno) s trofejo Bora. tekmovalec kranjskega Triglava (levo) s pokalom dežele Furlanija - Julijska krajini. Več o krosu berite na & strani. Vr*m« včeraj: najviISJa temperatu- ** 13.5, naJnBja 5.8, ob 18. url 11.7 •toplnje, zračni tlak 1014* raste, vlača 35 odat., veter severovzhodnik 15 km na uro, nebo 2 desetinki pooMa-8eno, morje razgibano, temperatura morja 8.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 31. marca Bilka Sonce vzide ob 6.07 In zatone ob 18,17. Dolžina dneva 12.10. Luna vzide ob 12.10 in zatone ob 3.51. jutri, SREDA, 22. marca Vasilij IZVAJANJE POBUD OKROGLE MIZE Študijski odbori zbornic proučujejo možnosti trgovinske izmenjave z ZDA Odbor za trgovinsko menjavo o koristnosti investicij ameriških kapitelov v industrijsko proizvodnjo v naši deželi Deželno združenje trgovinskih zbornic Je prevzelo nase nalogo, da Izvede načrt podrobnejše proučitve gospodarskih vprašanj, ki so jih domači in tuji strokovnjaki sprožili ob nedavni okrogli mizi o trgovinski menjavi med deželo Furianijo-Julijsko krajino in Združenimi državami Amerike. Kakor smo poročali za časa zasedanja okrogle mize — ki Je bila 17. In 18. januarja letos v glavni dvorani trgovinske zbornice — so zbrani strokovnjaki nanizali vrsto gospodarsko-tehnič-nih vprašanj, ki naj M se pozneje poglobila s sodelovanjem širšega kroga v okviru naše dežele. Nalogo, da Izvede ta načrt, pa je prevzelo deželno združenje trgovinskih zbornic kot organizacija, ki Je najbolj poklicana, da spregovori v tej Izrazito gospodarski zadevi. Združenje trgovinskih zbornic je doslej že prevzelo nekaj konkretnih ukrepov. Tako Je sestavilo tri študijsko odbore, od katerih je eden zadolžen, da prouči možnosti razvoja sedanjega trgovinskega poslovanja; drugi, da prouči posebne potrebe kmetijstva in živinoreje; tretji pa da prouči pristaniško problematiko in pa vprašanja, ki zadevajo trgovinske povezave po morju. Za člane treh odborov so bili v glavnem imenovani strokovnjaki, ki so sodelovali pri omenjeni okrogli mizi. Dne 20. februarja se je na tržaški zbornici sestal odbor, ki skrbi za razvoj trgovinske menjave. Na sestanku so vzeli v pretres predvsem vprašanje, kako usmeriti prizadevanje tukajšnjih poslovnih krogov, da bi se obseg blagovne menjave med Furlanijo - Julijsko krajino in Združenimi državami Amerike v prihodnje kolikor mogoče razširil. Odbor je sklenil povabiti trgovinske zbornice iz Trsta, Vidma in Gorice na sodelovanje, in sicer tako, da se pri svojih včlanjenih indu-strijoih in trgovcih pozanimajo, kako le-tl sodijo o možnostih in potrebah po razširitvi blagovne menjave z Ameriko. Odbor je nadalje izrazil prepričanje, da bi s primerno propagandno akcijo lahko v Združenih državah uspeli, da bi Američani investirali nekaj svojega kapitala v industrijskih obratih Furlanije - Julijske krajine. Nalaganje ameriških kapitalov na našem področju bi bilo po mnenju strokovnjakov lahko koristno povezano z vzajemno proizvodnjo industrijskih izdelkov, pa tudi z izkoriščanjem ameriških licenc po deželnih Industrijskih obratih. Drugi odbor, namreč odbor za probleme pomorstva in pristaniških dejavnosti, se je sestal 13. marca. Na sestanku so se strokovnjaki dogovorili, da se bodo zavzeli za ponovno uveljavitev Severnega Jadrana v okviru mednarodne trgovinske menjave po morju, ter da si bodo pri tem prizadevali predvsem za to, da se v tem sklopu posebno poveča obseg izmenjave čez tržaško pristanišče. Odbor bo zdaj proučil tudi način, kako olajšati izvoz industrijskih Izdelkov, ki se proizvajajo v deželi Furlaniji - Julijski krajini. In sicer s primernim izboljšanjem pomorskih in kopenskih zvez iz našega pristanišča v čez-morje in v zaledje, ter z znižanjem tarif za prevažanje blaga po morju. Odbor za razvoj kmetijstva in živinoreje se še ni sestal, vendar Je prvi sestanek napovedan v najkrajšem času in sloer se bodo strokovnjaki sešll v Vidmu. Tudi ostala dva odbora Imata na sporedu več srečanj v kratkem razdobju nekaj tednov. Ko bo gradivo, ki ga bodo zbrale vse tri komisije dovolj tehtno in konkretno, bodo predstavniki odborov pripravili poročilo o svojem delu za deželno upravo. Ta bo potem v sodelovanju z generalnim konzulatom Združenih držav Amerike v Trstu pripravlja okviren načrt, po katerem se bo pozneje razvijalo prizadevanje tukajšnjih poslovnih krogov za pospešitev trgovinskega in industrijskega sodelovanja z ameriškimi gospodarskimi krogi. Zadnja pot dr. Giuseppa Pogassija Včeraj popoldne ob 15. uri je bil pogreb znanega tržaškega antifašista odvetnika dr. Giuseppa Pogassija, ki je umrl v soboto po krajši bolezni. Pred mrtvašnico v Ul. Pleta se je nabralo veliko število pogrebcev, da se poslednjič poslovijo od človeka, ki je odigral tako vidno vlogo v tržaškem protifašističnem in delavskem gibanju ter bil kot izvoljen na listi KPI tudi več let svetovalec in vodja komunistične svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu. Poleg vodilnih predstavnikov tržaške federacije KPI, med katerimi smo videli poslanko Marijo Ber-netičevo, tajnika federacije prof. Paola Šemo, organizacijskega tajnika federacije Claudia Toneta, deželnega tajnika KPI Silvam Bac-cichija in skoraj vse komunistične občinske, pokrajinske in deželne svetovalce ter še druge partijske funkcionarje, so bili tudi tržaški župan inž. Spaccini, bivši dolgoletni župan dr. Franzi!, tajnik občine Carminelli, mnogi odborniki in svetovalci, predstavniki številnih strank, med katerimi za PSIUP dr. Pincherle, za PSU Arnaldo Pittoni, Cesare in drugi, deželni odbornik Stopper, predsednik SKGZ Boris Race, pokojnikovi stanovski kolegi v zastopstvu odvetniške zbornice, dr. Frane Tončič, dr. A. Kukanja in drugi v imenu društva slovenskih odvetnikov «Pravniki, znani protifašistični borec in pokojnikov soborec iz let po osvoboditvi Tone Ukmar in drugi. Pogrebni sprevod se je ustavil v Ul. Manzoni, kjer se je od pokojnika poslovil tajnik tržaške federacije KPI prof. Paolo Šema, ki je na kratko orisal pokojnikovo življenje, njegovo politično dejavnost v vrstah tržaškega protifašistične- ga gibanja in občinskem svetu. Iz Ul. Manzoni je pogrebni sprevod krenil naravnost m pokopališče pri Sv. Ani, kjer so na pokojnikov grob položili vence tržaške občine, tržaške federacije KPI, sorodnikov in prijateljev. Živahen promet v tržaškem pristanišču V tržaškem pristanišču je v zadnjem času nenavadno živahno. Včeraj je bilo na primer v njem 33 ladij, od katerih so morale nekatere čakati po več ur na prostor ob operativnih pomolih. Ladje dovažajo zlasti mnogo španskega in alžirskega vina, namenjenega v Švico, na Madžarsko in v Zahodno Nemčijo, poleg tega pa izkrcavajo v pristanišču tudi mnogo agrumov in raznega kosovnega blaga. Tudi dovoz surovega petroleja je aktiven. Drevi v Križu zborovanje za Vietnam Drevi ob 20.30 bo v dvorani kina v Križu zborovanje za mir v Vietnamu. Govoril bo univerzitetni študent Stojan Spetič. Nato bodo predvajali film «Nebo in zemlja» Jorisa Ivensa, ki je bil posnet na vietnamskih bojiščih. Nagrada Drcherju V Padovi so razdelili nagrade «Zlati S» za najboljše primerke embalaže za prehrambene izdelke. Eno izmed nagrajenih podjetij je tržaška pivovarna Dreher («B.P.D. V. S.p.A. - Fabbrica Birra Dreher«). Pivovarna je bila nagrajena za novo embalažo «c!uster pack«, v kateri prodaja po 6 steklenic piva po 33 centilitrov. Zaprta cesta Pokrajinska uprava sporoča, da bo od jutri dalje in dokler ne bodo končana dela, zaprta za promet ((komenska,) pokrajinska cesta od križišča pri Trnovci do križišča za Gorjansko. Začeli bodo z deli za obnovitev cestišča. Promet bo usmerjen skozi Praprot in Sempo- laj. —------rr—vj J Zadela ga je železna palica V podpalubju neke ladje, zasidra, ne ob pomolu blizu skladišča štev. 71 v Novem pristanišču, kjer je delal za podjetje «ex Huetter«, se Je sinoči ponesrečil 38-letni delavec Guido Gasparini iz Ul. Rossi 64. V glavo ga je zadela železna palica, ki je iz nepojasnjenih vzrokov padla z roba odptine podpalubja ter ga ranila po glavi in desnem sencu. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Okreval bo v 8 dneh. C Na pobudo oddelka za zveze z javnostjo pri finančnem ravnateljstvu in sporazumno s trgovinsko zbornico, bo dr. Guido Nassiguer-ra ob asistenci dveh davčnih uradnikov danes zvečer ob 19. uri v dvorani v Ul. S. Nicolo 5 predaval o Izpolnjevanju davčnih prijav Va-noni, ki jih Je treba oddati do 31. t. m. Tiskovna konferenca KPI o pristaniški ustanovi Jutri ob 17. uri bo na sedežu KPI v Trstu, Ul. Capitolina 3, tiskovna konferenca tržaške federacije KPI o temi: «Zadnji dogodki v zvezi s pristaniško ustanovo in stališče ko. munistov«. Govoril bo inž. Antoni-no Ouffaro. Prof. dr. Ivo Frangeš v Slovenskem klubu Univerzitetni prof. dr. Ivo Frangeš bo drevi gost Slovenskega kluba. Predaval bo o poeziji Vladimira Nazorja. Prof. Frangeš je eden izmed vidnejših profesorjev filozofske fakultete v Zagrebu in odlično pozna hrvatsko in jugoslovansko književnost sploh. Predavanje o Nazorju bo posebno zanimivo, saj gre za najplodnejšega hrvatskega pesnika. Nazor je književnik velikega formata, lirik, epik, pripovednik, romanopisec, prevajalec in tudi pisec učbenikov. Njegovo literarno delovanje_ je trajalo nad 50 let. Več o Nazorju nam bo povedal dr. Ivo Frangeš. ki je znan tudi v Italiji, kjer je nekaj let predaval m univerzi v Firencah. Frangeš je doma iz Trsta in odlično obvlada italijanski jezik in književnost. PROSLAVA S. MEDNARODNEGA DNEVA INVALIDOV DELA Podelitev častnih značk raznim invalidom dela Ceremonije v mali dvorani gledališča «Verdi» so se udeležili tudi predstavniki vseh oblasti V nedeljo so v Trstu slovesno proslavili 8. mednarodni dan invalidov dela. Glavna prireditev je bila v mali dvorani gledališča ((Verdi« in so se je udeležili predstavniki vseh. oblasti, in sicer med drugimi tudi predsednik deželnega sve. ta de Rinaldini, glavni komisar Cappellini, župan Spaccini, odbornik Visentini v imenu predsednika pokrajine, kvestor Parlato in drugi. Proslavitveni govor je imel pokrajinski predsednik vsedržavnega združenja invalidov dela komtur Zocco. Dejal je, da so pred 18 leti prvič proslavili žrtve na delu In da je od takrat bil dosežen velik napredek. Zdaj proslavljajo dan inva. lidov dela po vsem svetu ne glede na jezik, narodnost in politično pripadnost. Zocco je tudi rekel, da so na pokopališču pri Sv. Ani še pred to proslavo brali mašo v spomin padlim na delu. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Spor okrog premestitve pedagoške fakultete tržaške univerze v Videm Začetek razprave o posameznih členih zakona za razvoj živinoreje v deželi Na včerajšnji seji deželnega sveta so nadaljevali razpravo o zakonskem osnutku za razvoj živinoreje. Začeli so namreč razpravo o posameznih členih zakona in odobrili tri. K zakonskemu osnutku so svetovalci KPI, PSIUP in MSI predložili veliko število spremi-njevalnih predlogov. Običajna večina je zavrnila kar devet spremi-njevalnih predlogov KPI in PSIUP k prvim trem členom zakona ter odobrila le enega, ki se je tikal majhne spremembe besedila. Predvsem je večina zavrnila večje število spreminjevalnih predlogov, ki so se tikali nagrad in prispevkov spolovinarjem, ceš da se je treba držati državnih zakonov, ki urejujejo pogodbene odnose med spolovinarji in gospodarji. Nadalje je večina odobrila nekaj spreminjevalnih predlogov misovcev, ki so se tikali nepomembnih popravkov besedila. Danes se ho razprava o osnutku nadaljevala in vse kaže, da tddi zaključila. V začetku seje so bili na vrsti vprašanja ln resolucije. Predsednik1, Berzanti' je1 odgovoril na vprašanja svetovalcev Romana (KD), Bertolija (PSU), Morellija (MSI) in Traunerja (PLI) glede zahteve po premestitvi pedagoške fakultete tržaške univerze v Videm oziroma fakultet in inštitutov sploh. Do iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii IZVAJANJE SKLEPOV CIPE Delavnice mostov in žerjavov vključene v družbo Finmeccanica Obrat naj bi v kratkem modernizirali in razširili Včeraj je bil v našem mestu občni zbor delničarjev Združenih jadranskih ladjedelnic; na njem so delničarji sprejeli sklep o odstopu obrata Officlne Pont! e Gru državni družbi Socleta Costruzioni Mec-caniche Industriali, ki deluje v sklopu Finmeccanica. S tem aktom, ki pomeni nov korak na poti postopnega Izvajanja sklepov Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje, preide obrat Offlci-ne Pont! e Gru kot neodvisna proizvodna enota Iz ene državne družbe (Fincantieri), v drugo, Finmec-canico. Število osebja in vodilnih kadrtav, ki znaša okoli 250 ljudi, bo ostala tudi v naprej neokrnjeno Po zagotovilih pristojnih krogov pa naj bi se obrat v kratkem moderniziral in razširil ter potenciral z novimi proizvodnimi odseki. Podrl je pešca in nato zbežal Brezvestni avtomobilist je sinoči nekaj minut po 23. uri na Furlanski cesti, na odseku med svetilnikom in jugoslovanskim konzulatom, podrl 24-letnega begunca Um-berta Schamautza lz begunskega taborišča v Padričah in nato zbežal, ne da bi ponesrečencu priskočil na pomoč. Ranjenega Schamautza so nekaj časa potem dvignili bolničarji RK in ga odpeljali v bol. nišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi več u-darcev in ran po glavi, čelu in hrbtu. Begunec, ki se bo zdravil 8 dni, je povedal, da je hodil po omenjeni cesti. Za njim Je nenadoma privozil avtomobilist in ga povozil. NI znal obrazložiti, kam je izginil avtomobilist in kakšen je bil tip avtomobila. V teku je karabinjerska preiskava. Z lambrete se je prevrnil V Ul. Pindemonte blizu stavbe štev. 1/3 je včeraj popoldne z lam-breto TS 33898 zaradi nekaj kapelj dežja zdrsel In se prevrnil 14-letni dijak Ettore Benedetti iz Ul. D’A1-viano 92. Pri nesreči se je pobil in ranil po čelu, obrazu, ustnicah, levem kolenp, glavi ter izgubil spomin. Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice se bo moral zdraviti dva tedna. Spotaknila se je Ko je včeraj popoldne 59-letna levem kolenu z verjetnimi kostnimi poškodbami. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico in s prognozo okrevanja od 7 do 30 dni sprejeli na ortopedski oddelek. Nesreča delavca v pristanišču Na delu v Novem pristanišču se je včeraj zjutraj ponesrečil 38-letni delavec Carlo Crevatti iz Ul. Ri-sorta 1, uslužbenec pristaniškega podjetja «ex Scaramelli«. Blizu skladišča štev. 63 je Crevatti pomagal pri raztovarjanju blaga z neke ladje. Ko je stal na pomolu, so ga po nosu in obrazu oplazile jeklene vrvi, ki so se utrgale, ko je žerjav dvigal težak tovor, da bi ga položil na odprt železniški vagon. Crevattiju so prisotni delovni tovariši priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto RK. Delavca so odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na otorinolaringoiatričnd oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh zaradi ran po nosu z verjetnim zlomom kosti, po zgornji ustnici in levi obrvi. tega vprašanja nimajo različnih stališč le različne stranke, marveč poteka nekaka meja tudi med nekaterimi strankami samimi, in sicer po krajevni pripadnosti. Tako so na primer tržaški demokristjani nasprotni decentralizaciji tržaške univerze s premeščanjem fakultet v Videm ali ustvarjanju novih v glavnem mestu Furlanije; medtem pa furlanski demokristjani to odločno zahtevajo. Pred dnevi so furlanski študentje tudi trosili na univerzi letake, v katerih so med drugim trdili, da smatrajo Tržačani Furlanijo za kozjo deželo ter da ne smejo imeti Furlani nasproti Tržačanom manjvrednostnega čuta. Ti letaki so se končavali z besedama: «Sveaisi furlans!« Predsednik Berzanti je v svojem odgovoru najprej omenil besede! ki jih je izrekel 23. novembra 1965, ko so razpravljali o vprašanjih višjega šolstva v deželi. Takrat je med drugim dejal, da je težnja Furlanov po ustanovitvi inštitutov ia fakultet v Vidmu pozitivna, saj potrjuje njihovo predanost najbolj svetlim in plemerutim duhovnim izročilom, kar bi konec koncev bilo v korist vsej deželi. K temu je treba dodati zemljepisne in družbene zahteve in potrebe, da se kulturne ustanove čimbolj približajo prebivalstvu. Zato je odbor posredoval pri pristojnih organih predvsem pa pri akademskem senatu, da bi ustanovili v Vidmu fakultete in inštitute. Akademski senat je šele 22. februarja letos sprejel zadevni sklep, s katerim je izključil vsako možnost premestitve fakultet v Videm kakor tudi ustanovitve vzporednih tečajev pedagoške fakultete v tem mestu. Pri tem je svet navedel razne razloge. Predsednik Berzanti je izrekel spričo teaa sklepa svoje nezadovoljstvo kakor tudi nezadovoljstvo deželnega odbora. Dejal je, da bi bil moral akademski senat upoštevati poleg vzrokov, ki govore proti ustanovitvi pedagoške fakultete v Vidmu tudi vzroke, ki govore njej v prid. Odbor bo zato še nadalje vztrajal, da se to vprašanje pozitivno reši v prid Furlanom, kljub vsem težkočam. So namreč še druge možnosti poleg ustanovitve vzporednih tečajev pedagoške fakultete prijavnem mestu Furlanije nove fakultete ali nove tečaje, ki jih še ni na tržaški univerzi. Glavno vprašanje je namreč v tem, da se ustvarijo v naši deželi pogoji za čim-večji gospodarski in družbeni razvoj, za kar sta potrebna tudi znanstveni in kulturni napredek. Univerze so namreč središča študija, raziskav ter znanstvenega in kulturnega delovanja. Ravno zato je odbor vedno smatral tržaško univerzo kot središče za širjenje kulture in znanosti v vsej deželi in jo tudi podprlo. Odbornik Giust je odgovoril na vprašanja svetovalcev Colonija v Vidmu. Odbor si bo odslej prizadeval, da bi ustanovili v g! za koncerte. Med, njimi je « Verdfi!' 'slvfedUšfUTirite- (KD), Wondricha (MSI) in Traunerja (PLI) glede državnih podpor opernim gledališčem. Rekel je, da so z zakonom o ureditvi opernih gledališč, ki ga je odobril 1. februarja ministrski svet na predlog ministra Corone, nadaljevali v zakonodajni preureditvi vsega sektorja prireditev, kar so začeli z zakonom o kinematografiji z dne 4. novembra 1965. Namen zakona je, da se zagotovi opernim gledališčem takšna osnova, ki jim bo omogočila boljše delo za širjenje kulture. Glavni namen zakona je zagotoviti denarna sredstva gledališčem ter ustanovam, ki se ukvarjajo z glasbo v Italiji sploh. Ravno zaradi pomanjkanja denarja so gledališča v siaini krizi. Z novim zakonom se bo zagotovil skladen razvoj opernih gledališč. Pri tem bo seveda važna tudi izbira raznih glasbenih manifestacij in bo omogočeno bolj učinkovito nadzorstvo nad uporabo javnega denarja. Zakonski osnutek upošteva enajst avtonomnih opernih gledališč ter dve ustanovi za ' ........... tudi naš rije pri razdeljevanju sredstev z več strani močno kritizirali. Predvideva se namreč letni prispevek 12 milijard, ki jih bodo razdelili na podlagi povprečja izdatkov o-permh gledališč v zadnjih treh letih. Na ta način bi pravzaprav nagradili prav tista gledališča, ki imajo največ dolgov v škodo gledališč, ki so varčevala, kot na primer naše gledališče. Seveda pa je treba upoštevati, da prispeva za «Verdi»v precej tudi dežela. Odbornik je že sporočil ministru za turizem in prireditve svoje pridržke glede zakona. Odbornik Dal Mas je odgovoril na interpelacijo svetovalca KPI Seme glede nesreče na delu, ki se je pripetila dvema delavcema v Tržaškem arzenalu. Rekel je, da je odborništvo za delo in socialno skrbstvo takoj po nesreči interveniralo pri deželnem inšpektoratu za , , delo, da bi zvedel, kako so pote-1 brrela Arouta, ki je povzeta po pove-kali dogodki. Odbornik je nato na- s h Anitona Čehova, v izvedbi igral- _______________________v. . ' ske skuncne Gnili« T Zatem je predsednik prebral poslanico predsednika republike vsem invalidom dela v Italiji, na kar so vsi navzoči počastili spomin padlim na delu z enominutnim molkom. Spregovoril je tudi ravnatelj zavoda za zavarovanje proti nesrečam na delu (INAIL) dr. Grandi, ki je poudaril plemeniti pomen ceremonije in izročil predsedniku Zoccu zlato kolajno za njegove zasluge, ki si jih je pridobil pri dvajsetletnem delu pri vodstvu združenja po-nesrečnih delavcev v Trstu. Grandi je nato dal častni znački novima velikima invalidoma Mariu Posarju in Ruggeru Cendarju. Navadne značke pa je izročil Domenicu Muggii, Stanislavu Guštinu, Matildi Prinčič, Romanu Klariču, Mariu Deboniju, Brunu Košuti, Stefanii Ženi in Ernestu Stipančič. «Večer brazilske glasbe» v Avditoriju Brazilski konzulat v Trstu je sinoči priredil v Avditoriju «Večer brazilske glasbe», kateremu je prisostvovalo veliko število ljubiteljev glasbe, ki so skoraj napolnili dvorano. V uvodu je zbrane pozdravil novi brazilski konzul v Trstu gospod Augusto Graeff, ki je v svoji simpatični portugalski italijanščini izrekel nekaj lepih misli o našem mestu, o zainteresiranosti Brazilije na gospodarskih stikih s tržaškim em-porijem, o kulturnih stikih med Italijo in Brazilijo ter zlasti še o glasbi, ki jo je mogoče razumeti ne glede na jezik in druge narodnostne razločke. Prvi del večera je bil posvečen ljudski glasbi na ritem «sambe». V registrirani oddaji smo slišali osem modernih aranžmajev sambe in bos-sa nove v izvedbi znanih orkestrov in solistov. V drugem delu je so pranistka gospa Terezinha Simas D’Aguiar, soproga funkcionarja tukajšnjega brazilskega konzulata, ob klavirski spremljavi pianistke Livie D’Andrea Romanelli, zapela šest sa mospevov v priredbi znanih brazil skih komponistov, tretji del pa je bil posvečen klasični brazilski glas bi, v katerem smo slišali zopet v registrirani oddaji dva preludija Vlile Lobosa na kitari, skladbo «Cho-ro» Camarga Guarnierija v izvedbi čelista Alda Barisona ob spremljavi dunajskega simfoničnega orkestra in ljubiteljem glasbe dokaj znani preludij «0 Guaranh slavnega skladatelja Carlosa Gomesa. Večer je bil' brez dvoma zanimiv, zlasti njegov drugi del, v katerem nam je pevka s- spojim kultiviranim izvajanjem nudila'živ in neposreden prikaz brazilskih folklornih motivov, med katerimi sta najbolj ugajala Osicalda de Souze živahni «Jurupa-na» in «Gaviao Penero». V prvem delu bi si želeli prikaz izvirnih ljudskih pesmi brez modernih aranžmajev, ki bi bolj učinkovale, zlasti še, če bi bile podajane živo, to je v neposredni izvedbi kakšnega tipičnega ansambla ali solista. Pesmi in skladbe je napovedoval Gian Maria Bugatto. V fogerju Avditorija so bili razstavljeni nekateri primerki tipičnih brazilskih ljudskih glasbil in folklore. j. k. GledaNšča Teatro Štabne Danes ob 20.30 v Avditoriju prva predstava Igre »Ta čudna žival« Ga- vedel, kako se je zgodila nesreča, ko je padla z višine 6 m kovinska kletka, ko se je pretrgala njena vrv, pritrjena na žerjav. Rekel je, da inšpektorat še vedno proučuje vzroke nesrečo ter je predal zadevne dokumente tudi državnemu pravdništvu. Sicer pa je inšpektorat ugotovil, da so varnostne naprave v arzenalu zadovoljive in da ustrezajo predpisom ter dejal, da se je število nesreč na delu v zadnjih letih v arzenalu celo skrčilo. Kar se tiče zahteve, naj bi izvedli deželni organi natančno preiskavo, je odbornik odgovoril, da so za to poklicani drugi organi. Vendar je deželno odborništvo za delo spodbujalo organe, ki morajo skrbeti za varnost na delu, naj čimbolj vestno opravljajo svoje naloge, zlasti v kovinski in gradbeni industriji. ske skupine Giulio Bosetti-Glulia Laz-zarlel. Med ostalimi izvajalci so še Antonio Salines, Megda Mercatali, Luigi di Sales, Euro Foni. Franco La. tini. Režija Jose Quaglio, scene in kostumi Maurlzto Monteverdi, originalna glasba Gtancarlo Chlaramello. Za abonente gledališke sezone Teatra Stabtle so predvideni popusti. V sredo ob 18.30 bo v Časnikarskem krožku na Korzu Itaka 12 sre Čanje občinstva z igralcema Gluliom Bosettljem in Glulio Lazzarini, ki !-grata v Aroutovem delu «Te čudne živali« glavni vlogi. Vstop prost. Verdi Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za tretjo predstavo Zandonaijeve opere »Julija in Ro. meo», ki bo za red C v vseh prostorih drevi ob 20.30. Dirigent Ottavio Žilno, režija in scene Gianrico Ba-cher. Živahno nedeljsko jožefovanje v Rimanjih Preložitev letošnjega cerkvenega praznika sv. Jožefa na soboto ni povzročila sprememb v tradicionalnem praznovanju v Ricmanjih, ki je bilo v nedeljo, to je 19. kot pač vsa Rakar3iz riža1543 'v UL Roma prod let°’ čefJav V tu(j\ v soboto proti banko «cTAmerica e d’Italia» stopi- večeru bilo po gostilnah in osmicah la iz avtobusa proge štev. 30, se živahne je kot v preteklih letih. je spotaknila na stopnički in tako i Precej lepo nedeljsko dopoldne je nerodno p Jean Saxon FUodrammatico 16.00 «La Celestin* P... R...» Daliah Laavvi, Marilu lo. Prepovedano mladini pod 18. le' tom. , Moderno 16.30 «Miao... miao... ba... arrlba...« Speedy Gonzales n* maček Silvestra. Barvne risanke. Cristallo 16.45 ((Cammina non corre-re» Technicolor. Gary Grant. h Garibaldi Danes počitek. Jutri 0 16.30 «1 4 volti detla vendetta« Le Barker. Technicolor. Aurora 16.00 «Maigret a Pigalle«. Capitol 16.30 «Non faccio la guerra. facclo 1’amore« Technicolor. Cat«e-rine Spaak. Impero 16.30 «Come lmparai ad amaj re le donne« Prepovedano mladi« pod 14. letom. . Vittorlo Veneto 15.30 «Modesty 0)^ se» Technicolor. Monica VMM. D'r" Bogarde. . Ideale 16.00 «Un bikini per Didi« ke Sommer, Bob Hope. Technicolor- Astorla (Ulica Zorutti flloDus St '. 16.00 «1 due colonnelli« Toto, ter Pldgeon. Astra 16.30 «La montagna dei setl falchi«. Abbazia 15,30 »La mla terra« Tt&J nlcolor. Rock Hudson, Jean Sll,n' mons. Razstave Pri centru «Arte Vlva» — Feltrf' nelli v knjigarni Feltrlnelll na Fort Italla 3 razstavlja do 25. t.m. s11** Sylva no Bussotti svoje «zvočne risbe*. Razstava je odprta Ob delav«‘' kih od 17. do 19, ure. * • * V četrtek, 23. t.m. ob 18,30 bo J foyerju Kulturnega doma otvorit«' razstave, ki Jo prireja tržaSkl »‘j’ venski slikar prof. Avgust OernK*®)1 Mali oglasi ORIGINALNI nadomestni deli z« spodinjske stroje. Via Mantegna 3 — tel. 734221, Skladišče. Darovi in prispevki V počastitev spomina pokojneg Mirka Keteja darujeta družini per", 10,000 lir za zgraditev spomenika P80' Hm partizanom na Opčinah. Ivana Antonimi daruje 1000 lir z* Dijaško matico. V počastitev spomina pok. daruje Armido Ukmar 5000 lir z8 u jaSko matico. SOŽALJE Prosvetno društvo Prosek-K«n^ vel izreka družini Cuk iskreno žalje ob težki izgubi drage žene mame. go* in PEVSKI ZBOR PROSEK .kon- TOVEL izreka globoko sožalje s'., jemu članu Pepiju Čuku ob sibr njegove matere. . Sožalju se pridružujejo športno društvo »Primorje« s >' seka. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti dru g?ga zdravnika. Je treba telefoni ratl na Sl e v 90.235 20. t. m. nas je za vedno zap^1 naš dragi Franc Zivic Pogreb bo jutri, 22. t. m. ob j*’ uri iz mrtvašnice glavne bolniŠWC Žalujoči Adriana, Brud® in družina Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustil naš dragi ANTON MAVER (Čebrov) Pogreb dragega pokojnika bo danes, v torek, ob 16. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče na Katinari. Žalostno vest sporočajo: sinovi Anton in Vlrgil z družinama, Danilo in Teodor, bratje in sestre ter drugo sorodstvo. Lonjer, Trst, Ljubljana, 21. marca 1967 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas Je zapustila naša nepozabna mama in nona KATARINA MASTEN por. ČUK Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 21. t. m., iz hiše žalosti na Proseku št. 115. Žalujoči: mož Pepi, sina Pepi z ženo Božo in Ivan z ženo Miro ter vnukinji Sara in Tanja Trst, 21. marca 1967 21. marca 196T IZPRED TRŽAŠKEGA POROTNEGA SODIŠČA V družinskem prepiru je sin z nožem do smrti zubodei očetu 20. LETNI OBČNI 2BOR SPD V GORICI Tragični dogodek je bil posledica neurejenih družinskih razmer - Odkod sinu Armandu morilni nož? Pred tržaškim porotnim sodiščem očeta, sploh ne pozna. To okolišči- | na vsaj zaradi prikrivanja trupla (predsednik Rossi, prisedni sodnik Ligabue, tožilec Brenči, zapisnikar Strippoli, obramba Morgera) se je včeraj zjutraj začela obravnava proti 22-letnemu Armandu Bernardini-ju iz Ul. Costalunga 286, ki je ob tožen, da je 17. julija predlani ubil z nožem svojega očeta Guerrina. no je potrdila tudi njegova mati. novorojenčka. Ko se je mož vrnil Preiskovalni organi so prijavili sodišču Armanda Bernardinija pod obtožbo, da je zabodel svojega očeta ter povzročil njegovo smrt, čeprav ni hotel, da bi to njegovo dejanje imelo take posledice. Primer mladega Armanda je, žal, posledica neurejenih družinskih odnosov. Guerrino Bernardini iz Milj, se je leta 1937 poročil z Olgo Go-riup ter imel z njo tri otroke. Naj starejša hči je sedaj poročena ter živi v Švici. Zakon pa se je kmalu skrhal. Že med zadnjo vojno je Guerrino začel piti ter je postajal vedno bolj nasilen v družinskih odnosih. Tragedija se je stopnjevala iz dneva v dan, iz leta v leto, dokler se ni končno razbesnela v krvavem dogodku, ki se je odigral v juliju leta 1965. Še preden pa opišemo morebitne vzroke žaloigre, je treba prikazati potek silovitega prepira, ki _ se je razvnel v Bernardinijevi družini tistega usodnega večera. Že nekaj dni prej se je Guerrino Bernardini skregal doma z ženo zaradi nekih posojil, ki jih je ta najela pri njegovem delodajalcu Panfiliju v Ul. Conti. Zvečer 17. julija je moški prišel domov v družbi s svojim prijateljem Vittoriom Kersovanijem s Trga Goldoni. Prijatelj se je ustavil pri njih le za kratek čas. Nekaj pred polnočjo ga je Guerrino spremil do avtobusne postaje. Pripomniti je še treba, da je Guerrino dejal ženi, takoj ko je prišel domov s prijateljem, naj stopi do bližnje gostilne po vino in cigarete. Ženska se je nekoliko zamudila, ker je bila baje bližnja gostilna že zaprta. Ko se je vrnila domov, jo je mož ozmerjal. Takoj, ko je Guerrino odšel iz hiše, da bi spremil Kersovanija do avtobusne postaje, je Goriupova o-pazila, da dežuje. Zato je naročila sinu Armandu, naj gre hitro za očetom ter naj mu ponese suknjo in dežnik, kar je mladenič tudi storil. Od kod torej ta nož? Porotnike zanima ta okoliščina, ker bi hoteli u-gotoviti, če gre le za nepremišljeno dejanje ali pa za kaj hujšega. Armando je izpovedal, da je imel v omotu, ki ga je hranil v svojem skuterju, nož, ki pa baje ni isti, ki mu je služil pri uboju očeta. Ali je morda sin iztrgal očetu iz rok neki drug nož? Teh okoliščin ne utegneta pojasniti niti mati in niti sin. Pomembno bi utegnilo biti pričevanje soseda Silvia Godine. Ta je prišel baje takoj po uboju na verando ter okregal žensko, ker so njeni kalili nočni mir. Baje je tudi dejal, opazivši Guerrina v nezave- sti, naj Goriupova takoj pokliče po- liciste. Ženska mu ji menda odgovorila, da noče tega storiti, ker bi spravila v nesrečo svojega sina. Na Kraju naj še pripomnimo, da iz zapora je zvedel za to dogodivščino in od tedaj se je začel v družini pravi pekel. Vsi so se sicer izselili v Švico, toda po kratkem času so se vrnili v Trst. V Švici se je baje Guerrino neki dan strašno opil ter potem uganjal na javni ulici razne nečednosti. Zato so ga švicarske oblasti izgnale iz države. Oče in sin Armando se nista sovražila. Armanda so v zaporu v Reggio Emilia pregledali psihiatri, ki so menili, da je duševno popolnoma zdrav. Bernardinijevi so pred leti stanovali v Skednju. Podlegla je poškodbi Včeraj zjutraj je na ortopedskem oddelku bolnišnice izdihnila 85-let-na gospodinja Maria Medelin iz Ul. Meucci 2, ki si je 10. novembra so se prepiri v Bernardinijevi hiši verietno z*omila desno stegne-____a 11 ? i • i , « ... i nir.n nri nprnnnpm naanu dama. zaostrili okoli leta 1952 ko ie hil inic0 Pri nerodnem padcu doma. Guerrino *»*V*5|» *S S kazen. Tedaj se je Goriupova za pletla v ljubezensko razmerje z nekim mladeničem. Postala je noseča, toda pri sedmem mesecu je zgubila otroka. Bila je pozneje tudi obsoje- topedski oddelek s prognozo okrevanja od 60 do 90 dni. Žal so kasneje nastopile komplikacije in nesrečnica je včeraj podlegla zadob-ljenim poškodbam. iiiiimiiiiimmiiiiMiiiiMiiiiittiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiMiiimiiiimmimiiiiiiiiimi HUDA NESREČA NA OVINKU POD KONTOVELOM Po trčenju z vespo v zid padla na spodnje cestišče Vozača so sprejeli v Bolnišnico s pridržano prognozo Avto s tremi potnicami s ceste pod Konkonelom Nad velikim ovinkom pod Konto-velom, na kraju imenovanem Na ključu, sta se predvčerajšnjim zve- čer ponesrečila prijatelja, ki sta se proti Trstu vozila na vespi TS 23444. Oče in sin sta se vrnila domov po 20 minutah. Stanovanje Bernardini-jevih je bolj skromno. Z dvorišča se pride po stopnicah na verando, kjer sta vhoda v dve stanovanji: prvo je Bernardinijevo, a drugo ni bilo tedaj zasedeno. Z verande se pride v kuhinjo in potem v spalnico. Bilo je torej že nekaj čez polnoč, ko je prišlo do krvavega obračuna. Sin Armando je hotel večerjati ter je zato pozval očeta in mater, naj se nehata prepirati. Nenadoma je oče potegnil z mize prt ter vrgel na tla z velikim truščem vse kar je bilo na njej. Očetovo dejanje je sina silno razkačilo. Armando je odrinil stol, vstal ter se zakadil vanj. Začela sta se biti s pestmi in metati. Sin je baje potisnil očeta ob zid, držeč mu roki visoko dvignjeni ob steni. Potem pa je Armando nenadoma zbežal proti izhodnim vratom, toda še preden je prišel do praga, mu je bil oče za petami. Kaj se je potem zgodilo, ni bilo do sedaj še pojasnjeno. Gotovo je, da je Armando nenadoma zbežal iz hiše ter stekel na bližnjo policijsko postajo. Oče pa je menda šel na verando, kjer se je zgrudil na tla. Goriupova je prišla nekoliko pozneje tja, opazila moža na tleh ter ga odvlekla do bližnjih vhodnih stopnic v sosedno stanovanje. Se prej je zlila moškemu na glavo vedro vode. Nato je sedla na stopnico, prislonila moževo glavo v naročje ter mu jo močila. Policisti so jo našli, ko je še opravljala to delo. Razen Goriupove ni nobene priče, ki bi utegnila pojasniti, kako so Potekali dogodki v tisti usodni noči. Upoštevajoč dejstvo, da gre za očetomor in da je oila edina neposredna priča dogodka prav mati, je včeraj predsednik Rossi izjavil, potem ko je poklical Goriupovo na pričanje, da je ne more oprostiti pr”e Vanja, ker gre za zločin, kjer so zapleteni najbližji sorodniki. Zato jo je zaprisegel ter jo opomnil, da mora izpovedati resnico. Vespo je navzdol po omenjeni cesti vozil 21-letni Enrico Merlae iz Ul. Orlandini 29, na zadnjem sedežu pa se je peljal 18-letni Giacomo Rudin iz Ul. San Giacomo in Monte 12 Malo pred ovinkom je Merlae iz ne pojasnjenih razlogov izgubil oblast nad vespo in zapeljal na levo stran cestišča. Tam se je vespa zaletela v obcestni zid s tako silo, da je oba mladeniča zaradi protiudarca vrglo čez zid, da sta po vratolomnem pad cu približni 4 metrov padla na spodnje cestišče. Goriški planinci so buditelji narodne in planinske zavesti Plodno delovanje društva - Pozdravi gostov iz Ljubljane, Nove Gorice in Trsta - Pohvala predstavnika SKGZ odv. Sancina ■ Izvolitev novega odbora V prostorih kluba «S. Gregorčič« na Verdijevem korzu v Gorici je bil v nedeljo dopoldne 20. redni letni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Gorici. Za razliko od prejšnjih let smo videli na občnem zboru tudi zastopnike PZS iz Ljubljane, ter zastopnike planinskega društva iz Trsta in Nove Gorice, poleg članov društva iz Gorice in bližnje okolice, ki so se udeležili zbora v običajnem številu. Vse je pozdravil predsednik Karlo Kumar, zlasti pa goste PZS in drugih planinskih društev. Obenem je podal tudi poročilo o splošnem delovanju društva ter se zahvalil društvenim odbornikom zlasti pa tajnici Jožici Smetovi, za njihovo prizadevanje pri delovanju društva. Po čitanju zapisnika lanskega obč nega zbora je podala dolgo in izčrp-no poročilo o lanskoletnem delu tajnica Smetova. Iz njega je razvidno, da je lani pristopilo 14 novih članov, eden prof. Milan Bekar med drugim navedel, da je društvo obogatilo lani svojo planinsko knjižnico s 13 novimi knjigami, Sledili so pozdravi gostov. Podpredsednik PZS iz Ljubljane Tone Bučar je podčrtal velik pomen dela, ki ga opravlja SPD na tako važnem področju, kot je slovenska narodna skupnost v zamejstvu. Društvo je buditelj ne samo planinske, ampak tudi narodne zavesti ter mnogo pripomore za ohranitev slovenskega bistva. Sicer pa planinstvo ne pozna meja in v tem prav-cu skrbi za dobre medsebojne odnose. Priznal je, da mora SPD računati predvsem na lastna sredstva in s tem v zvezi je govoril tudi o reorganizaciji PZS v novih razmerah. Zaključil je z željo po nadalj-nih uspehih društva pri njegovem delu ter da bi se v bodoče medsebojno sodelovanje še bolj razvilo. Tudi predstavnik planinskega društva iz Nove Gorice, Jelenc, je želel uspešno delovanje SPD ter mu tudi članki prof. Antona Morassija in grofa Coroninija v slovenskem prevodu. Priprave za obnovo Rimskih toplic je umrl (in so se ga zbrani spom-. prinesel pozdrave Novogoriških pla- nelom, kjer so na povratku z izleta sestri in njuna prijateljica z avtom zapeljale s ceste. Pri nesreči so se le laže ranile in vse se je zaključilo samo s precejšnjo mero strahu in seveda z razbitim avtom. 26-letna Silvana Derossi z Opčin, nili z enominutnim molkom), 9 pa jih je odstopilo. Društvo šteje sedaj 218 članov. Odbor je imel 12 sej, priredili so 32 izletkov, ki se jih je udeležilo 807 izletnikov. Precej obširno govori poročilo o proslavi 20. obletnice obnove društva po zadnji vojni, katere zunanja proslava je bila 3. Julija v Kobaridu. Poročilo navaja podrobnosti z vsakega izleta, bodisi družinskega kot visokogorskega. Dalje je govora o medsebojnih stikih z drugimi planinskimi društvi, zlasti onstran meje. Društvo je priredilo več do- £ ‘ J!i.,V„,nf,dea1ia bro obiskanih planinskih predavanj Oba vespista sta se pri nesreči hudo ranila. Najhuje se je pobil Merlae, ki se je močno pobil po glavi, medtem ko se je Rudin pobil po prsih in ranil po nogah. Oba ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer so nezavestnega Merlaca nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Rudin se bo na ortopedskem oddelku moral zdraviti 20 dni. Do podobne nesreče, vendar z mnogo lažjimi posledicami je prišlo tudi na ostrem ovinku pod Konko- pri podjetju «Herz» najela avto 850 NA 437582 in se v družbi 27 letne sestre Claudie Derossi por. Buxton, ki stanuje prav tam in 28 letne pri jateljice Nadie Delisejeve iz Ulice Gravisi 4 okrog 13. ure odpeljala na katerih so predavali udeleženci visokogorskih tur in prikazali številne barvne diapozitive, član društva prof. Slavko Rebec pa je zmagal pri fotografskem natečaju pla- Jutri zvečer se bo znova sestala komisija občinskega sveta v Tržiču, sestavljena iz predstavnikov šestih strank, da prouči možnosti obnovitve Rimskih toplic. Seji bosta priso stvovala občinska odbornika za zdravstvo Fragiacomo in za javna dela Morpurgo. ZA IZGRADNJO INFRASTR L K TUR 450 milijonov deželnega prispevka za industrijsko cono v Tržiču Dežela je doslej prispevala milijardo 250 milijonov lir Dežela je te dni odobrila nadaljnji prispevek konzorciju za industrijski razvoj Tržiča. Prispevek zna ša 450 milijonov lir; z njim se je vsota vseh do sedaj izplačanih vsot v korist konzorcija za industrijski razvoj Tržiča zvišala na milijardo 250 milijonov lir. Služijo za izgradnjo infrastruktur na območju Mo-ščenic (Liserta) in Schiavettija-Brancola. 450 milijonov lir predstavlja tretji prispevek dežele ter skoraj v celoti ustreza vsoti, ki jo je zaprosil konzorcij. Poprejšnji znesek, ki ga je dežela prispevala konzorciju, bo služil za nakup velikega žerjava za potrebe pristanišča Por-torosega. Zvedeli smo, da bo konzorcij v kratkem oddal na dražbi prva dela v Moščenicah. V tem kraju projek- je Schiavettija in Brancola urediti dohode ter jih uskladiti s splošnim regulacijskim načrtom. Tekmovanje mladinskih ansamblov v Števerjann Kot smo že poročali, prireja PD »Briški grič« iz Steverjana za praznik Prvega maja tekmovanje mladinskih godbenih ansamblov na »Dvoru« v Steverjanu. Za tekmovanje je določenih več nagrad in sicer: Prva nagrada pokal društva in , 70 tisoč lir; druga nagrada 40 tisoč lir, in tretja 20 tisoč. Vsi ostali udeleženci bodo prejeli manjše nagrade. Vpisovanje pri odborniku Saveriju Rožiču v Gorici, Ul. Mu- tiranje ni naletelo na nobene težave, medtem ko so morali za področ-1 donnina 34. ......................................................................"""" V PROSVETNEM SEDEŽU NA VALERISCU na popoldanski izlet. Derossijeva je zapeljala po državni cesti proti Trstu. na omenjenem ostrem ovinku pod Konkonelom pa je izgubila oblast nad avtom, ki je najprej zapeljal na levo, se nato obrnil in zdrvel s ceste na desni mimo dveh velikih dreves. Avto je zapeljal po strmem pobočju redkega gozdička proti progi openskega tramvaja in se po desetih metrih končno zaletel v tri drevesa ter se ustavil. Ponesrečene ženske so s policijskim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jim dali prvo pomoč. Silvana Derossijeva se bo morala zdraviti 6 dni, ostali dve pa samo tri dni. Močno poškodovan avtomobil so dali odstraniti policisti. ninskega društva iz Trsta s filmom o proslavi 20. letnice SPD v Kobaridu. SPD je letos februarja po daljšem presledku zopet priredilo planinski ples v Gorici, ki je prav lepo uspel. Igrali so veseli planšarji iz Ljubljane. Poseben odbor je dvorano lepo okrasil v planinskem slogu. Poročilo se zaključuje z zahvalo odbornikom in drugim, ki so pripomogli k uspešnemu delu društva, še posebej pa se zahvaljuje predsedniku Karlu Kumarju. Sledilo je poročilo blagajnika Košute, ki izkazuje aktiven položaj društvenega obračuna, ter poročilo gospodarja Petra Čermelja, ki je iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiHiniiu NEDEUSKE PROMETNE NESREČE Avtomobilist do smrti povozil pesta na trbiški testi pri Opčinah nincev. Predsednica slovenskega planinskega društva iz Trsta dr. Sonja Mašera je čestitala SPD k lepim uspehom, ki so bili doseženi lani ter še posebej njegovi tajnici Smetovi. Omenila je, da imata planinski društvi iz Gorice in Trsta podobno delovanje, naloge in težave ter priporočala, naj bi v prihodnje, kjer se bo le dalo, delovali skupaj, ker bi na ta način dosegli še večje uspehe. Pri tem je omenila smučarske ln plezalne tečaje, ki so jih priredili v Trstu. Pozdrave SKGZ je prinesel dr. Peter Sancin, ki je poudaril, da so uspehi SPD vidni tudi iz pregleda njegovega 20-letnega dela o lanskem jubileju, še posebej je pohvalil starejše člane društva za njihovo delo v tej in v drugih organizacijah ter jih priporočal v zgled mladini, ki bo morala poprijeti za njimi. Predsednik kluba «S. Gregorčič« Marko Waltritsch je tudi pohvalil delo SPD ter za bodoče priporočal še več izletov v bližnjo goriško oko-lico in v Beneško Slovenijo za povečanje medsebojnih stikov. Preglednik računov Stanko Medvešček je ugotovil, da so računi v redu ter predlagal razrešnico staremu odboru. Sledile so volitve novega odbora, v katerega so bili jž-voljeni: Jožica Smetova, Peter Čermelj, Slavko Rebec, Borut Leban, Karel Kumar, Emil Doktorič, Artur Košuta, Karel Nanut, Ivan Delphi, Ivo Marinčič, Ivan Bregant, Stanko Medvešček in Zdenko Vogrič. Predsedujoči najstarejši odbornik Peter Čermelj je nato sklical sejo novega odbora za sredo 22 t m ob 20.30 uri na sedežu SPZ v Ul Ascoli l/l. Zaključil je s priporočilom, naj se člani udeležijo popoldanskega sprehoda na Kalvarijo. Na občnem zboru p. d. «Briški grič» o podali obračun opravljenega dela Avto so karabinjerji zaplenili, ker lastnik ni bil zavarovan Hudo ranjen avtomobilist pri trčenju na Opčinah Na začetku obravnave je predsed nik Rossi prečital obtožnico in na to zaslišal Armanda. Obtoženčevo pričanje je bilo nekoliko zmedeno, ker se Armando ne spominja dobro vseh dogodkov. Med drugim trdi celo, da noža, s katerim je zabodel Na trbiški cesti pri električni centrali na Opčinah se je predsinočnjim pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je zgubil življenje 31-let-ni delavec Giovanni Cattarini z Opčin, Volpijeva ulica 28. Bilo je o-krog 21.30, ko je Cattarini hodil po desni strani ceste proti Ul. Nazio-nale. Vračal se j j domov po popoldanskem sprehodu. Nenadoma je za Cattarinijem z avtom fiat 1199 TS 35675 privozil 62-letni Mario Visno-vitz od S.M M. Spodnje 1789, ki je skupaj z ženo in sinom prihajal iz Sesljana. Visnovitz je v zadnjem trenutku opazil pešca, ko ga je osve-til z žarometi. Hitro je zavrl avto, toda trčenje je bilo neizbežno in sunek tako močan, da je nesrečnika vrglo na pokrov motorja. Avto je nato zapeljal še približno 35 metrov dlje s Cattarinijem ne prednjem po- del na cestišče, kjer je obležal v predsmrtni nezavesti. Na kraj nesreče so nekaj minut kasneje prihiteli bolničarji RK in karabinjerji. Ponesrečenega Catta-rinija so nujno odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nemudoma sprejeli na nevrokirurški oddelek s strogo pridržano prognozo. Toda bilo je že prepozno, ker je nesrečnik 10 minut po sprejemu izdihnil zaradi prebitja lobanje in drugih kostnih poškodb. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico. Po opravljenih formalnostih na trbiški cesti so karabinjerji zaplenili Visnoritzev avto, ki ni bil zavarovan. krovu. Kj se je končuo vozilo u-stavilo, je Cattarini hudo ranjen pa UHO «1K1S» P KOS K14 predvaja danes, 21. t. m. ob 19.30 barvni film: I BEATLES IN AIUTO! (BEATLES NA POMOČ) Nagrajen na festivalu v Rio De Janeiro Žrtev 'iude prometne nesreče je predvčerajšnjim ponoči postal tudi 39-letni delavec Livio Vorues s Trga tra i Rivi 6, ki je od Fernetičev proti Trstu vozil fiat 500 TS 52847. Ko je prispel na Opčine do križišča Ul. Nazionale in Prjseš' ■ ceste, se je v zadnji del njegovega avta z vso silo zaletel 23-letni Fulvio Zu-gna iz Ul. Politi 5, ki je vozil fiat 1100 TS 66690. Sunek je bil tako močan, da je Vorues v notranjosti svojega vta z glavo udaril v vetrobran in streho, s hudo pobil po tilniku in čelu in začel močno krvaveti. Ponesrečenega Voruesa so z vojaškim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Pri prometni nesreči, ki se je pripetila v nedeljo večer okrog 21. u-re v Sesljanu, »o se ranili štirje potniki v avtomobilu, ki je zapeljal s ceste. Za volanom avta je sedel 19-letni Adrijaa Kolarič iz Ul. San Pantaleone 26, ki je bil v družbi 18 letne Tullie Ulčigraj, njene 15-letne sestre Silve in l5-letnega dijaka Di-na Motike iz Ul. Cesca 9. Kot je trdil Kolarič, ga je pri vožnji proti Trstu zaslepila močna luč žarometov nekega avta, ki je privozil nasproti. Zaredi tega je izgubil nadzorstvo nad avtom in zapeljal s ceste na desno. Pri nesreči so se vsi štirje potni i laže ranili po obrazu in udih ter se bodo morali zdraviti v bolnišnici od najmanj 7 do največ 20 dni. a market BOGATO IZBIRO SPECIALITET PRAZNIČNE DNI VAM NUDIJO Pri nakladanju lesa se je ranil Sinoči ob 18. uri so nudili prvo pomoč v goriški civilni bolnišnici 55-letnemu Emlliu Furlaniju iz Gorice Ul. Aqulieia 65. Ko je pol ure prej nakladal na železniški postaji les na tovornjak podjetja Capra-ra, mu Je spodrsnilo, da je padel in se ranil na tilniku. Okreval bo v desetih dneh. Danes v Ljubljani otvoritev Tominčeve razstave Predsedniško poročilo je prebral Ferdinand Komjanc ■ Poročilo tajnika Ivana Humarja - Izvolitev novega odbora Prosvetno društvo «Briški grič* Steverjanu je imelo prejšnji teden svoj redni letni občni zbor, ki sta se ga - poleg številnih članov — udeležila tudi podpredsednik SPZ Vid Primožič in tajnik prof. Silvan Križmančič. Otvoril ga je — v odsotnosti predsednika Bruna Štekarja, ki je obolel — Ferdinand Komjanc, ki je dejal, da so od zadnjega občnega zbora pretekla že štiri leta. Omenil je številne težave, ki so jih morali odborniki premagati, da je društvo moglo uspešno zaživeti, tako da je danes med najaktivnejšimi na Goriškem. Zahvalil se je vsem odbornikom za sodelovanje, s katerim je bilo mogoče začeti lepo tradicijo prirejanja praznikov na prostem, kar so pozneje posnela vsa ostala društva. «Gostovanja našega društva v Jugoslaviji, sodelovanje ansamblov iz matične domovine pri nas, srečanja slovenskih in italijanskih zborov, folklornih skupin in drugih ansamblov pri nas, v Steverjanu, vse to je PRIMORSKI DNEVNIK V GORICI se je preselil v nove prostore v Ul. 24 Maggio 1/1., tel. 33-82 (nad Garibaldijevo kavarno). nedvomno pripomoglo k razvijanju kulturnih stikov med tukaj živečima narodoma in med sosednjima državama, kar ustvarja zdravo podlago za dobre odnose v tem delu sveta.* Danes, v torek, bodo v Narodni I Dosedanje izkušnje bodo ugodno galeriji v Ljubljani otvorili razsta- j vplivale na nadaljnje delovanje vo goričkega slikarja Josipa Tomin- društva, potrebno pa je, da se ca, ki jo je pripravila ravnateljica Narodne galerije dr. Anica Cevc. Poleg predstavnikov republike Slovenije in raznih ustanov se bodo današnje otvoritve udeležili goriški župan Martina, odbornik De Simone, grof Guglielmo Coronini ter drugi predstavniki iz Gorice in Trsta. Na razstavi bodo prikazali kakih 80 Tominčevih del. med njimi tudi precej tistih, ki so bila že razstavljena preteklo leto v pokrajinskem muzeju v Gorici ter so jih meseca januarja letos poslali v Ljubljano. Za to priliko so izdali obširen katalog, v katerem je napisal daljši članek o slikarju prof. France Stele, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dober poznavalec Tominčeve umetnosti. V katalogu so mladina aktivneje vključi v delo društva, odrasli pa sodelujejo z dragocenimi nasveti. Predvsem pa je potrebno, da člani ne mislijo, da so samo odborniki dolžni za kaj skrbeti in kaj narediti, ampak da morajo vsi priskočiti na pomoč, kadar se prirejajo prireditve. nje ter tako zaključili leto 1961. Naslednje leto so odprli svoj sedež, nakar so sledili kulturni večeri; proslavili so prvi maj, zgradili cementno ploščo za ples, priredili so gostovanje Planšarjev iz Ljubljane, nastop kotalkarjev i2 Trsta ter vrsto plesnih zabav in tekmovanj v briškoli. V letu 1965 so imeli v gosteh zabavni ansambel Bardorferji iz Ljubljane ter Tamburico iz Pittsburga v ZDA. Lanskega prvega maja so priredi li revijo pevskih zborov, praznik grozdja, nastop kotalkarjev iz Tržiča. Predaleč bi prišli, če bi hoteli povedati, kje vse je števerjanski pevski zbor nastopal in kam vse je prosvetno društvo prirejalo izlete. Od svoje obnovitve do danes je razvilo tolikšno dejavnost kot malokatero društvo SPZ. Sledila je diskusija, v katero so posegli številni prisotni. Saverij Rožič je dejal, da so bile nekatere prireditve na dostojni višini, zavoljo tega so zahtevale precejšnje finančni; izdatke. Omenil je napore, da bi se obdržal mešani pevski zbor (on sam je brezplačno prevozil mnogo kilometrov, da bi pripeljal pevke k vajam), vendar napori niso rodili zaželenih uspehov. Prof. Silvan Križmančič, pevovodja števerjanskega zbora, je dejal, da bi morala mladina v večjem številu sodelovati v zboru, zakaj s tem se bo zbor pomnožil z novimi svežimi glasovi. Slavko štekar je načel vprašanje obogatitve prosvetnega delovanja ter predlagal ustanovitev igralske družine ter predavanj z različnih področij, zlasti pa za mladino, ki bi se marsikaj lahko naučila, kar zadeva vzgojo, higieno in polobno; skratka, potrebna bi ji bila šola za življenje. Sledile so tajne volitve, na katerih so bili izvoljeni naslednji člani upravnega odbora: Bruno Steka r, Ferdinand Komjanc. Ivan Humar, Franc Maraž, Darinko Trpin, Marjan Bučinel, Ivan Mikluš in Saverij Rožič. V nadzorni odbor so izvolili Cirila Klanjščka, Draga Maraža in Bruna Gravnerja. k ‘j zdraviti 7 dni zaradi zloma nosna kosti in Campagnolo 5 dni zaradi zloma reber. Trojica je bila na izletu v Postojni, kjer je obiskala jamo Na povratku so trčili v bližini Vipave z j nekim jugoslovanskim vozilom. Na i. pomoč so jim najprej prihiteli sopotniki z dragega avtomobila in nato še rešilni voz Jugoslovanskega rdečega križa. Sedem ranjenih v dveh nesrečah Dve hudi nesreči sta se pripetili j v nedeljo ponoči v okolici Tržiča: I' I) sedem oseb je bilo ranjenih, od ka- \-terih ena hudo. Na pokrajinski cesti Tržič-Gradež L je zapeljala s ceste simca s štirimi ; fL potniki. Voznik 44-letni Felice No- <’< vacchi iz Ul. Terenziana 32 v Trži- •.)) ču si je zlomil hrbtenico, poškodo- : i val mozeg ter zadobil šok. Njegovo : , zdravstveno stanje je zelo slabo. Od V t 10 do 20 dni se bodo zdravili ostali trije potniki, ki so prav tako iz Tržiča, in sicer 43-letni Vincenzo No-vacchi, 41-letni Francesco Leghissa in 44-letni Alfredo Taboga. Na povratku iz Škocjana so se zaradi brzine prevrnili trije mladeniči, ki se bodo v bolnišnici v Trži- j1.; ču zdravili po 15 dni, in sicer voz-nik 29-letni Mario Visintin, 25-letni ' Licinio Russi in 26- letni Luciano Zorzin. Obe vozili sta skorajda neuporab- / ni, zlasti prvo, ki je zapeljalo s ceste. Sledilo je poročilo tajnika Ivana Humarja, ki je omenil vse pomembne dogodke v društvenem delovanju, obnovljenem po daljšem presledku leta 1960. Iz njega povzemamo samo najpomembnejše prireditve. Prireditev s plesom na dan vaškega patrona, ustanovitev pevskega zbora in izvolitev novega odbora na občnem zboru. Priredili so praznik grozdja in martinova- Na delu v Safogu se je ponesrečil Včeraj ob 17. uri so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 38-letnega Angela Basso iz Gorice, Drevored Colombo 34. Ugotovili so mu udarec v glavo iMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiimiiimiiMiiiiiimiiitiiitiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiuiiiiiitifiii Požar suhljadi • koper Gasilci s Trga Niccolini so morali sinoči, skoraj istočasno, gasiti kar dva požara suhljadi. Pri Sesljanu n azgomji strani obalne ceste se je razplemtel požar na približno 60.000 kvadratnih metrih površine in je skoraj dosegel borov gozd. Gasilci so še pravočasno pogasili ogenj, preden so začeli goreti bor.i Druga skupina gasilcev pa je na Lovcu pod Ul. Marchesetti na pašniku last 70-letnega Melhiora Čoka lz Lonjerja 422 gasila požar, ki se je razširil na 6000 kvadratnih metrih površine. V obeh primerih je škoda malenkostna. • SEŽAN A • NOVA GORICA • KRANJSKA GORA DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan in ponoči je v Ronkah odprta lekarna «Alla stazio-ne» dr. Matitti — Vermegliano — Viale Garibaldi 3 — tel. 75046. LEKARNA V TRŽIČU Ves dan in ponoči Je dežurna lekarna «Alla salute«, dr. Fab-bris — Panzano, Ul. Cosulich 103, tel. 72-480. NA ZBOROVANJU V NEDELJO V GORICI Avto prevozniki proti povišku občinske trošarine na nafto Č« občinska uprava ne bo odstopila od te namere, bodo začeli v nedeljo s stavko Goriški avto prevozniki ki so včla-1 vim kontingentom nafte bo obči-njeni v svoji zvezi, so imeli v ne- na kasirala skoro 125 milijonov lir; deljo dopoldne zborovanje, na katerem so odločno protestirali proti nameri občinske uprave, da bi povišala občinsko trošarino na nafto proste cone. Ako občina ne bo dala zagotovila, da ne bo izvedla tega povišanja, bodo avtoprevozniki in podjetje Ribi v nedeljo začeli s stavko za nedoločen čas. V tem smislu so na zborovanju soglasno sprejeli sklep in poverili svojega podpredsednika Gastona Giannesinija, naj to sporoči županu Martini. Po mnenju avto prevoznikov bi z nameravanim poviškom občina odvzela vso korist avto prevoznikom. Do sedaj je pobirala trošarino v višini po 10.5 lire od litra in z no- z nameravanim poviškom trošarine na 15 lir za liter pa bi se ta dohodek občine povišal na 178.5 milijona lir. Na zborovanju zveze, v katero je včlanjenih 70 od sto goriških avto prevoznikov, je predsednik In-terbartolo poročal tudi o drugih problemih in zadevih, ki se tičejo zveze in njenih članov. Govorili so o pospešenje carinskega postopka pri Rdeči hiši, kjer so carinski organi skušali ustreči potrebam in zahtevam blagovnega prometa. Proučili so tudi tarifno lestvico za prevoze in predsednik je priporočal vsem, naj jo upoštevajo. Ob zaključku je priporočal avto prevoznikom, naj se vpišejo v svojo zve zo, kolikor tega še niso storili. 't: l Gorica ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Basso se je malo prej | ponesrečil na delu v SAFOG, kjer ie 7snv>eLn Irpt rv,ph<,„iu P-; ^i„ > AZZURKO. 17.30—22. «Un mondo nuovo«, C. De la Ross ln N. Ca- VERDI. 16.30: «La resa del conti«, Lee Van Cleef in T. Milian; barv-m kinemaskopskl film. CORSO. 14.30, 18, 21.30: «11 dr. 21-vago«, Omar Sharif, Julie Cristle, v kinemaskopu in barvah, ameriški film. MODERNISSIMO. 16.30: «Le sta- gioni del nostro amore«, E. M. Salerno In Anouk Aimeb; čmobe-11 italijanski film, mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. Danes zaprto. Jutri oh 17.15—21.30: «Anno 79 — la dlstru-zione dl Ercolano«, S. Paget m I B. Harris. Kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17.15: «Grlngo, get- ta il fuclle«, J. Richardson ln 1 Milland; Italijansko-španski koo- ; produkcijski film v barvah. I rž ir je zaposlen kot mehanik. Pri delu v oddelku mu je namreč padel na glavo neki tram in ga poškodoval. Na izletu v Postojno so se ponesrečili V nedeljo popoldne so z rešilnim vozom jugoslovanskega Rdečega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 30-letnega Oliviera Bisa- j EXCELSIOR. Zaprto, ra iz Pordenona, 29-letnega Umber- RIO. 19—21.30: «Psico», Hitchcockov stelnuovo. PRINCIPE. 17.30-22: «Agente S3S — operazlone uranio«, A. Alder in M. 0’Brien. Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR. 16—22: «Dyango», F. Nero. Barvni film. K on kr ta Trevisanuta iz Zoppole ter 39 letno uradnico Carmen Campagnolo lz Pordenona. Prvega so pridržali na opazovanju zaradi zloma desne roke ln verjetnega zloma medenice; Trevisanut se bo moral film. A. Perkins in Vera Miles. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna AL CORSO, Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43. POHIŠTVO SELVA TRŽIČ RAZSTAVA: ULICA VALENTINIS, 18 Tovarna: UL Ceriani 9 KATOLIŠKA CERKEV SE PRILAGAJA RAZVOJU Kakšne so naloge kristjana v političnem življenju Zanimiva tiskovna konferenca monsignorja Vallainca Zasluge papežev Janeza XXIII. in Pavla VI. - Stališče patra Roberta Tuccija o vprašanju ideološkega pluralizma V Vatikanu se je pred nedavnim vršila zanimiva tiskovna konferenca. Časnikarjem je odgovarjal monsignor Fausto Vallainc, ravnatelj vatikanske dvorane za tisk. Nekatera vprašanja so bila kočljiva in celo izzivalna, za kar so dali povod prav novi odnosi med Vatikanom in Jugoslavijo. 0-menjeno je bilo pismo papeža Pavla VI. Titu, v katerem je bilo rečeno, da so katoličani vedno pripravljeni dati svoj zavestni delež —skupnosti, ki ji pripadajo. To da je v duhu dolžnosti, ki jim jo nalaga njihova vera. Monsignorju Vallaincu je bilo postavljeno tudi vprašanje: »Ali je prišlo do kakih izprememb v stališču cerkve do držav, kjer so se uveljavile ideologije, ki jim cerkev nasprotuje?* Vallainc je odgovoril, da do nekih bistvenih sprememb ni prišlo, to stališče je že staro, vendar je nedavni vatikanski koncil poglobil doktrino in je v to stališče bilo vnesenih nekaj »novih odtenkov*. Ne gre samo za strpnost, marveč tudi za dialog in določeno sodelovanje. Ali se lahko razvijeta dialog in sodelovanje med cerkvijo in državami, ki ne priznavajo božjega zakona in vsaj v teoriji ne spoštujejo tako imenovanega naravnega zakona? Lahko, je odogovoril monsignor In to pojasnil: »Obstajajo univerzalne človeške vrednote (splošni napredek, socialna pravica in mir), ki predstavljajo odlične možnosti za srečanje in sodelovanje med ljudmi na različnih ideoloških po-! zicijah. Mar ni papež Pavel VI. j; izjavil, da bi se rad o miru raz-govarjal z voditelji Kitajske?* Po zaslugi papežev Janeza XXIII. in Pavla VI. je koncil o teh vprašanjih lahko razpravljal in sklepal, od predloženih »shem* je napravil nove zakone, a nekaterih je duh sožitje krepko zakoreninjen. Precej je tudi takih, ki iz najrazličnejših vzrokov nasprotujejo takemu novemu stališču cerkve, pri čemer je moč opaziti tudi zagrizenost in neznanje. Tudi vprašanja na omenjeni konferenci so značilna. Celo nekaterim časnikarjem, ki so blizu Vatikana, kot da ni bilo vse jasno, vtem ko so drugi, razumljivo želeli s takimi vprašanji cerkev v določenem trenutku »kompromitirati*, kolikor bi odgovori bili nov dokaz : za to, kako je ona »stopila po napačni poti*. Po tolikšnih deklaracijah obeh papežev in koncilskih ' zaključkih, pa v odgovorih ne more več biti onega starega križarskega sovraštva. Dialog in sodelo-:; vanje se ne ustvarjata lahko, na-1 sprotno, ponekikrat celo zelo težko. Vendar so očitni napori cer-kve — in to v več smereh — da . bi do tega prišlo v obojestranskem : interesu. : Pojav je zelo kompleksen, u- okvirjen v navideznih protislovjih. Vtem ko cerkev po eni strani sprejema tako pomembna — za mroge presenetljiva — politična stališča, se ona po drugi istočasno — depolitizira. Tega ne more vsakdo lahko razumeti. Vendar je to po trebno razumeti, ker se sicer sodobna cerkev ne more postaviti na pravo mesto v sodobnem svetu. Nedavno tega se je v nekem časopisu pojavil naslov: «Jasna izjava jezuita Roberta Tuccija: Kristjan, ki se ukvarja s politiko, naj misli na domovino, ne na cerkev.* Šlo je za poročilo o nekem predavanju patra Roberta Tuccija, jezuita in ravnatelja glavnega vatikanskega časopisa »Ci-vilta Cattolica*. Zelo zanimivo in aktualno predavanje. Cerkev ima svoje bistvene verske smotre, je avtonomna in neodvisna od politike — pravi Tuc-ci. Od družbe zahteva, da ji ne nasprotuje, obenem pa je njena dolžnost, da ne izvaja nobene oblasti — tako neposredne kot posredne — v državi ali nad njo. Prav je, da se kristjani zanimajo za javne in politične stvari, vendar samo takrat, če so za to spo sobni. Cerkev jih spodbuja na to, da delajo v družbi, vendar ne za to. da bi tudi cerkev angažirali kot politični dejavnik. Vse to pravzaprav ni nič novega, vse to je vsebovano v koncilskih zaključkih. Je pa Tucci občutil potrebo, da raztolmači tudi nekaj kar je za mnoge sporno, vtem ko se obširnejši in enostavnejši odgovor na to v koncilskih tekstih ne najde. Gre, namreč, za vprašanje, ali se lahko kristjan zavzema za isto politiko kot nekristjan. Odgovor patra Tuccija je na- slednji: »Seveda se lahko. Kristjan mora v politiki stremeti za izboljšanje ustanov, tako da bi se lahko razvijal čedalje bolj human socialni red, na osnovi katerega se bodo razvili svoboda, odgovornost, družbeni red, v katerem bodo vsi državljani sodelovali pri sprejemanju odločitev. On se mora vedno zavedati, da imajo po-zemske stvari svoje lastne zakone in vrednote, ki jih je treba spoštovati. Kristjan se v politiki mora ukvarjati s časovnim in po-zemskim, s skupnimi dobrinami, ne pa z reševanjem duš. Napačno je ukvarjati se s politiko zaradi apostolata. Politično angažiran kristjan, ki bi predvsem mislil na interese cerkve in se zanje boril, bi se ukvarjal s klerikalno in ne s krščansko politiko. Končno pa bi se spremenil v »longa manus* cerkvene hierarhije in — morda tudi nezavestno — branil zadnje ostanke neke anahronistične cerkvene svetovne oblasti. Ali lahko katoličan sprejema ideološki pluralizem? Odgovor patra Tuccija na to vprašanje je zelo zanimiv in poučen za aktualno prakso. V tem je tudi stična točka z omenjenimi odgovori monsignorja Vallainca. Katoličan mora sprejeti ideolo-IVE MIHOVILOVIČ (Nadaljevanje na 6. strani) P'meimu, finemu po m lu til lop poztViuo ...............................mu....... JAPONCI SE LOTEVAJO DVEH PEREČIH PROBLEMOV Z vlakom skozi 100 kilometrov dolg japonski «megalopolis Najdražje gradbeno zemljišče na svetu - Ne več le v širino, pač pa tudi v Prenaseljenost bodo skušali reševati tudi z omejevanjem rojstev višino Z mestnim vlakom, ne tramvajem, se vozimo proti Mitaki. Mi-taka je del velikega Tokia. Vlak v trenutkih drvi z brzi-no 100 km na uro. Na peti postaji od glavnega tokijskega kolodvora, odnosno po 40 minutah vožnje, se začnem ponovno nervozno obračati. Bojim se. da bi moj sicer zelo ljubeznivi tokijski znanec Micuisan izgubil potrpljenje, vendar pa ne morem nič proti temu, da ga že v tretjič vprašam: «Kaj smo še vedno v Tokiu?* «V Tokiu smo, seveda* — mi pravi Micuican. Tujcu je zares težko razumeti iiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiuiini, uiiiiiiiiiii, mini, iiiiiiimimimiimiuiiiiiHiiiiiiiimi Izid natečaja RTV Ljubljana Zavod Radiotelevizija Ljubljana objavlja izid natečaja ob 25. obletnici Radio OF «Kričača» in desetletnici jugoslovanske televizije za oddaje, ki naj bi obogatile slovenski televizijski program. Strokovne žirije za posamezne zvrsti oddaj -so pregledale prispela dela in do 15. 3. 1967. sprejele naslednje sklepe: 1. IZVIRNA TV IGRA: prva nagrada v znesku 6.000 N Din za delo «Balada o temi*, avtor Saša Vuga, Ljubljana; druga nagrada v znesku 4.000 N Din za delo «Odluka», avtor Duško Roksandič, Zagreb; tretja nagrada v znesku 2.000 N Din za delo «Ana iz mladosti*, avtor Nermina Tomičič - Ferizbegovič, Zagreb; četrta nagrada se ne podeli. Žirija predlaga za odkup naslednja dela, s pogojem, da avtorji pristanejo na predelavo: a) »Ukradena igra* (šifra 505-5) b) «Somrak špijonov) (šifra Kobra) c) «Vreme prolazi, dragi* (šifra On in ona) 2. SERIJSKA TV IGRA: prva in druga nagrada se ne podelita; tretja nagrada v znesku 4.000 N Din za delo «Mali oglasi*, avtor Aleksander Marodič, Ljubljana. 3. SCENARIJ ZA TV FILM: prva nagrada se ne podeli; druga nagrada v znesku 2.000 N Din za scenarij za igrani TV film «Hodi po soncu*, avtor Gitica Jakopin, Ljubljana; tretja nagrada za scenarij za TV film »Sinje*, avtor Sandi Sitar, Ljubljana; četrta nagrada v znesku 1.000 N Din za reportažo «Mali erveni putnici*, avtor Ivo Strahonja, Zagreb. 4. IZVIRNA TV OPERA: na natečaj ni prispelo nobeno delo. 5. IZVIRNI TV BALET: prva nagrada se ne podeli; druga nagrada v znesku 4.000 N Din za baletno glasbo «... Novosti... Večerne novosti...*, avtor Igor Kuljerič, Zagreb; tretjt nagrada se ne podeli. žirija je predlagala odkup naslednjih dveh del, s pogojem, da avtorja pristaneta na predelavo: a) «Ratna priča* (šifra 1966) b) »San* (šifra NMV-12) Žirija sodi, da je pri vseh delih potrebna predelava scenarija. 6. IDEJE ZA ENKRATNO ZABAVNO GLASBENO ODDAJO S SINOPSISOM IN 7. IDEJE ZA SERIJSKE ZABAVNOGLASBENE ODDAJE: Žirija je bila enotnega mnenja, da v obeh skupinah ni dela, ki bi bilo primerno za nagrado. Predlagala je odkup ideje naslednjih del: a) »Teleobjektiv* (šifra RODEČ XY) b) »TV-potjernica* (šifra EKRAN 3936) c) delo brez naslova (šifra ABA) 8. HUMORISTIČNA TV ODDAJE MOZAIČNEGA TIPA: Na natečaj ni prispelo nobene delo. Med poslanimi deli je bilo nekaj takih, ki so bila naslovljena na napačno zvrst, prispelo pa je tudi nekaj takih, ki ne sodijo v nobeno zvrst natečaja. Ker bi naslednji dve deli utegnili zanimati TV program, vabimo avtorja, naj sporočita svoj naslov kul-turnnemu uredništvu TV: a) «Homo sapiens* (prispelo brez šifre) b) «Telekino, pozor!* (prispelo brez šifre) Vabimo avtorje del, ki so bila predlagana za odkup, naj sporočijo svoj naslov direkciji TV programa, Ljubljana, Tavčarjeva 17. Kuverte s podatki o avtorjih del, ki niso bila nagrajena, se neodprte komisijsko uničijo. Avtorji nagrajenih del bodo dobili posebna obvestila o tem, kako jim bodo nagrade izročene. RTV Ljubljana •lllllllllllllllllllllllllllHIIIMIIIimmiHMIIHMIINlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllll OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neustrez---------------------------------------------STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Po- na poslovna pobuda s strani sodelavcev vam bo ustvarila precej tež-koč. Bodite potrpežljivi in omogočite prijatelju, d se zave storjene napake. BIK (od 21.4. do 20.5.) Umaknite se nekaj časa v ozadje in pojavite se spet, ko se bo vihar polegel. Pazite se pred spletkarji in opravljivci. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne padite v izkušnjavo, da bi svoje sodelavce hoteli presenetiti z nekaterimi nesprejemljivimi novostmi. Deležni boste nezaželenega obiska. RAK (od 22.6. do 22.7.) Zagotovljen vam je uspeh v nekem zelo drznem in tveganem podvigu. Ugodne perspektive za vse zaljubljence. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nemirno In zmedeno vzdušje v poslovnem svetu naj vas ne skrbi preveč. HOROSKOP Zahtevajte povračilo za moralno škodo, ki vam je bila storjena. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Poverjeno vam bo delo, v katerem boste lahko pokazali vse svoje sposobnosti. Doživeli boste zanimivo čustveno pustolovščino. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne pretiravajte s svojo grobostjo v poslovnih stikih. Neko novo prijateljstvo vam bo povrnilo vero in zaupanje v ljudi. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ni izključeno, da bi na trgovinskem področju ne doživeli občuten poraz. Ne izzivajte družinskih članov s svojo brezbrižno aroganco. brali boste plodove svojih naporov, ki pa ne bodo prav obilni. S pomočjo vašega dobrega poznavanja ljudi se vam bo posrečilo poravnati težji spor. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ni priporočljivo, da bi pretiravali v svoji športni dejavnosti. Udeležili se boste uspešne družabne prireditve. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne tvegajte, da bi uresničili pobudo, ki vam jo izvedenci odsvetujejo. Postavite se po robu temu, da bi vas krotivičili pretirani napadi ljubosumnosti. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Omejite obseg svoje dejavnosti v pogledu kvantitete, da bi na ta način okrepili njeno kvaliteto. Nekemu dobrotniku izkažite svojo hvaležnost tudi z dejanji, ne samo z besedami. razmerje in razdalje v Tokiu. Pred nekaj leti sem se vozil prvič z vlakom iz Jokohame proti Tokiu. Vlak je nepretrgoma drvel —skozi mestna naselja in se ustavil le trikrat. Po pol ure ož-nje, prav ko sem začel med potniki poizvedovati, če smo že vedno v Jokohami, mi je bilo rečeno, da bomo čez minuto ali dve že na glavnem kolodvoru v Tokiu. Tedaj sem tudi zvedel, da smo na poti iz Jokohame (ki šteje okoli 2 milijona prebivalcev) do Tokia, ki šteje nekaj več kot 11 milijonov prebivalcev, kar mimogrede zdrveli skozi Kavasaki, mesto, ki šteje skoraj milijon prebivalcev. Tu, torej na samih 100 km živi nad 14 milijonov ljudi! Ne le ožja okolica Tokia, pač pa ves južni del otoka Honšua, ^i m(t tu pogosto pravijo megaltJpo-lis ali velikansko mesto, je brez dvoma tisto področje, ki je najbolj gosto naseljeno na vsej zemeljski obli. Vremenske razmere tega področja so prav gotovo mnogo bolj povoljne kot v severnem predelu, na Hokaidu ali na drugih otokih, ki tvorijo Japonsko. Zato so na Honšuu, južno od Tokia, na samih 500 km zrasla vsa večja mesta Japonske. Računajo, da v tem megalopo-lisu živi okoli 45 milijonov ljudi, torej skoraj polovica prebivalstva Japonske, ki je po površini le nekoliko večja od Italije, prebivalstva pa ima skoraj dvakrat toliko kot Italija. Prenaseljenost tega dela Japonske skrbi vse Japonce. Ker zaradi pogostnih potresov niso gradili nebotičnikov, pač pa največ nizke lesene hišice, so se japonska mesta večala le v širino, vsako mesto se je v razmerju s prebivalstvom močno razširilo. Če bi v tem smislu mesta naraščala tudi v bodoče, bi v kratkem ne bilo več gradbenega zemljišča za nove gradnje. Nekatere podrobnejše statistike prikazujejo to stanje v mnogo bolj perečih in zaskrbljujoči luči: kot vidimo, so mesta zelo obsežna, ogromna in vendar odpade na vsak stanovanjski prostor v povprečju kar šest oseb. Ko je analiziral strukturo zgradb v Tokiu, je tukajšnji dnevnik «Asah Ewening News» omenil dve največji katastrofi Tokia v preteklosti: gre za potres od 11. novembra 1855, ko so našteli 106 tisoč mrtvih, ter potres od 1. novembra 1923, ko so izpod ruševin Tokiu in Jokohame potegnili 150 tisoč mrličev. O prenaseljenosti tega dela Japonske, še posebej Tokia, najzgovorneje priča skoraj neverjeten podatek: v Ginzi, to je v najožjem trgovskem središču Tokia, je gradbeni teren najbolj drag na svetu. Leta 1966 so za kv. m gradbene površine v Ginzi plačali 1.700.000 jenov. Vse to alarmantno opozarja Japonce na dramatično stanje in na nujnost, da se čimprej začne to vprašanje reševati. Prvi napori za reševanje tega vprašanja se že opažajo. V zadnjih letih se v Tokiu in tudi v drugih večjih mestih «dežele vzhajajočega sonca* začenjajo graditi zgradbe tudi od 5 in 6 nadstropij. Zgradb, kot je na primer hotel «New Otani*, ki ima 17 nadstropij, pa je zelo malo. Zakaj pa se lotevamo tega vprašanja? Pobudo za ta prikaz nam je dala sledeča novost: pred dnevi se je dvignilo nad Tokiom jekleno ogrodje bodočega nebotičnika, ki bo imel kar 36 nadstropij in v katerem bodo poslovni uradi in trgovine največjih japonskih arhitektov, ki so se tehnike visokih gradenj lotili po temeljitih proučevanjih posledic potresa v makedonski prestolnici Skopju ter posledis potresa v Či- lu. Prvi je bil leta 1963, drugi pa 1965. Kaže, da bodo izredno draga gradbena zemljišča v Ginzi pa tudi nekoliko manj draga gradbišča v drugih delih Tokia in Japonske nasploh v bodoče izkoriščali na bolj racionalen način. Kaže torej, da se bodo tudi tu začela mesta «širiti» v višino in v globino. Posebno poslednje je zelo značilno za japonska velika mesta, kajti na Japonskem je vedno večje število tistih zgradb, ki segajo po več nadstropij pod zemljo, da ne govorimo o celih trgih s številnimi trgovinami in lokali, na katere naletimo pod kolodvorskimi zgradbami v Tokiu, Osaki, Kiotu in drugod po Japonskem. Drugi ukrep, s katerim namerava japonska vlada najti izhod iz te kritične prerrarsttjenosti se sicer še ne opaža, vendar se o njem precej govori, pa čeprav z dokajšnjo previdnostjo. Zdi se, da niso neutemeljene govorice, da se bo v japonskem parlamentu v kratkem začelo razpravljati o zakonu, ki naj zakonsko uredi problem omejitev rojstev. Govori se, da bi mogel takšen zakon stopiti v veljavo že do leta 1970. Po tem, kar se je zvedelo o tozadevnem zakonskem načrtu, zakonski pari v bodoče ne bodo smeli imeti več kot tri otroke. Če bo ta zakon izglasovan, bo prav gotovo vzbudil veliko razburjenje med japonskim ljudstvom. Patriarhalna tradicija, ki se je doslej praktično ni lotil še nihče. Čeprav je gotovo, da bo ta zakon, če bo izglasovan, zelo nepopularen, pa se ga bodo Ja-panci strogo držali, kajti tradicija številnih družin je stara, prav tako stara pa je tudi nekakšna nacionalna disciplina. Japonski državljan se strogo drži zakonov ,ki jih izglasuje parlament. R. Z. OB ČLANKU ENNIA MASER ATI J A Štiridesetletnica črnega leta 1927 2. j Neprekinjen, intenziven in inteligenten nadzor bo nudil odlične raz- * loge za razpust («non si ritiene opportuno adottare un provvedi-mento simultaneo e d’ordine generale, ma e invece consigliabile ad-divenire alla loro graduale per quanto rapida soppressione. Una vigilanza continua, intensa ed in-telligente, non manchera di forni-re ottime ragioni di scioglimen-to*). Ob citiranju tega odstavka ministrske okrožnice izreka Mase-rati domnevo, da ni bil smatran za umesten enkratni splošni zakonski odlok zaradi eventualnega razvoja popuščanja v odnosih z beograjsko vlado. Toda teh «odličnih» razlogov ni bilo mogoče iztakniti. Avtor citira nekaj primerov iz poročil podrejenih policijskih oblasti. Tako navaja za hrvatsko čitalnico na Reki poročilo, ki pravi, da »ni opaziti razlogov za poseg, ker ni ugotovljeno, da bi se v društvu ukvarjali z aktivnostjo proti režimu in državnim ustanovam*. Tudi za Podporno in prosvetno društvo »Domoljub* v Rukovcu (občina Ma-tulji) navaja poročilo «dosedanja skromna aktivnost društva se omejuje samo na medsebojno gmotno pomoč med člani*. Toda iskanje «odličnih razlogov* je samo podaljšalo obstoj le nekaterih društev, ki niso večinoma niti za leto dni preživela v avgustu in septembru 1927 razpuščenih društev. Na naši koži se je ponovila v izdatni meri basen o volku in jagnjetu, ki sta pila pri istem potoku. Pa vendar nismo postali — jagnjeta. Ne odgovarja zgodovinskim dejstvom, da «niso slovenske in hr vaške organizacije znale in niso mogle konkretno nasprotovati ukrepom, ki so jih sprejele fašistične oblasti* («le associazioni slovene e croate non seppero ne poterono contrastare concretamente le mi-sure adottate dalle autorita fa-sciste*). Dejstvo, da se je že v avgustu, torej ko so šele začeli razpuščati društva, ustanovila ilegalna organizacija TIGR in da je decembra izšla prva številka ilegalne «Borbe», dokazuje, da ni mogoče govoriti o »pomanjkanju pripravljenosti, spoprijeti se z realnostjo totalitarnega režima* («man-canza di preparazione a sostenere la realta di un regime totalita-rio»). Maserati se v tem delu članka moti. Nadaljnja proučevanja naše zgodovine ga bodo privedla do spoznanja, da smo Slovenci — v nasprotju s sedanjimi njegovimi trditvarai — našli »nove metode odpora in borbe, ustrezne novim razmeram* («metodi nuo-vi di resistenza e di lotta ade-guati ad una siluazione nuova»). Popolnoma nevzdržno je tudi, da Maserati navaja kot dodatne razloge za zatrtje našega javnega življenja notranje razprtije v sami manjšini. «A questi motivi (misli fašistično namero popolnoma zatreti naše javno življenje) se ne aggiungevano pero altri, generati da contrasti soprattutto al livello delle direzioni organizzative pro-vinciali del movimento slavo nella Venezia Giulia,* piše Maserati, nakar prikaže osamosvojitev goriške in istrske podružnice Političnega društva «Edinost» (1933. leta) in tej sledečo svetovnonazorsko diferenciacijo med goriško in tržaško »Edinostjo*. Ta diferenciacija je utegnila kvečjemu pozitivno vplivati na tekmovanje in boj med obema strujama kvalitetno kakor tudi kvantitetno na organizacijsko dejavnost. V neizbežno zadre go bi spravili avtorja članka, če bi ga pozvali, da z dejstvi podkrepi zgoraj navedeno zmotno trditev. Posebno obširno se Maserati v nadaljevanju svojega članka zadržuje na usodi «Tržaškega podpornega in bralnega društva*. Društvo je bilo ustanovljeno 25. julija 1881 in je imelo leta 1907 1355 članov. Leta 1921 (24. maja) je generalni civilni komisariat za Julijsko Benečijo potrdil društvena pravila. Kasneje so se pravila še menjala, da se uskladijo z novo italijansko zakonodajo o socialnem zavarovanju. Delovanje društva je dovolj točno opisano in našteti so mnogi funkcionarji društva. Tako so med drugim imenovani predsednik Andrej Čok, podpredsednik dr. Josip Vilfan, Franc Kravos, Viljem Modrijan, Marij Trampuž, Anton Sluga, Štefan Lovrečič. Še 1. IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Trije v razstavišču ENDAS V razstavišču ENDAS se prvič predstavljata z večjim številom slik mlada absolventa umetniške šole Giorgio Ferletti in Claudio Sivini, ki jima z bakrenkami dru-guje že znani Goich. Ferletti se nam v osmih oljih in štirih temperah kaže kot slikar prefinjenih barv, s katerimi ploskovno prekriva podlago zasnov, dočim z dežjem ostrih potez bolj risarsko, toda zrahljano v točnosti obrisov, podaja vsebinsko bistvenost rahlega ekspresionistično abstraktnega priokusa. S lem doseže prijetno zračnost slik, ki pa kljub temu kompaktno drhte v naponu ustvarjalne napetosti. To je opazno posebno v oljih pokrajine okrog Šentflorjana in v učinkovitem «Križanju», katerim se v mnogem približujeta še podobi s trebuša-timi jadrnicami, z bragozzi in pa pogled v slikoviti vrvež dejavnosti tržiške ladjedelnice. Brezhibna obdelava del nakazuje v Ferletti-ju rast in razvoj odličnih vrlin, ki že vidno izstopajo tudi v nekaterih temperah, kot n.pr. v uravnoteženosti barv in oblik podobe počivajočih glumačev. V drugačno smer geometrične abstraktnosti pa se razvija Sivini v svojih posrečenih kolažih in enem tisku. V teh s prelepljeva-njem prozornih barvanih papirjev doseže nenavadno nežnobarvne učinke, podobne lazuram, Za njih podlago pa rabi poleg kovinskih plošč Uidi zrcalna stekla, ki s premičnostjo odsevov gledalca u-slvarjajo neobičajno tajinstven čar. Z iznajdljivostjo rabi tudi zlato peno, da z njo poudari dragocenost najdb v delu «Arheološke izkopanine», in pa vzvišenost duha v kolažu «Rojstvo ideje». Veliko domiselnost v izbiri raznih materialov kaže tudi kolaž furnirjev na juti «Pustinja Tatarom, ki je naslov knjige znanega pisalelja-slikarja Dina Buzzatija. Tudi Si-viniju smemo prerokovati uspešen umetniški vzpon, zlasti še v zahtevnejšem sodobnem krasenju. Poznavalce Goichevih ustvaritev pa tokrat gotovo preseneča iskreča se pestrost, ki jo je nepričakovano pričaral na svoje iztolkljane bakrene plošče. Pričel je namreč nanje pritrjevati umetne bisere in dragulje, barvane steklo in naravne kristale. Tako je ustvaril učinkovitejšo enačico dela «Svetlobe in zvoku, ploščo s satelitom na zvezdnatem nebu ter uCvetje m trnje», ki pa prehaja že v kiparstvo. Najboljše delo pa je gotovo «Brazilija», kjer je z vnašanjem mask dosegel izrazito folklorno ob-čutenost. MILKO BAMBIČ Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Zvočne razglednice - 12.00 Lel ja Rehar: »Uoljčenca je vre leti* - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 »Musiči del Friuli* - 17.20 Italijanščina - 17.35 Glasba za vaš transistornik 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Klarinetist G. Brezigar, pri klavirju B. Bidussi -18.50_ Za vedro razpoloženje - 19.10 Plošče za vas - 19.30 Zvoki, uglašeni na temo - 20.00 Šport - 20.35 Scarlatti: «žalostna Mati božja* -22.15 Motivi, ki vam ugajajo -22.45 Črni cvet. Trst 12.05 Mali ansambli - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.55 Življenje Scipia Slataperja - 14.45 Tenorist S. Rosolen. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 - Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.15 Vesela glasba - 10.35 Orkestri - 11.00 Lastovke se vračajo - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Operna panoram, - 15.00 Orkestralne melodije - 15.45 Slov. narodne - 16.00 Za mlade poslušalce - 16.20 Glasbeni portreti - 17.00 Tretja stran - 17.40 Današnji pevci - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Harfist H. Blanko - 22.15 Orkester Gleason. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Pevci lahke glasbe TOREK, 21. MARCA - 9.10 Glinka, Noble, Strauss itd. - 10.05 Iz operet in glasbenih komedij - 10.30 šola - 11.30 Operna antologija - 12.47 Ženska danes -13.33 Pisan spored - 14.40 Ital. pesmi - 16.00 Spored za mladino - 16.30 Nove francoske plošče -18.15 Lahka glasba - 19.05 Nabožna oddaja - 19.30 Luna park - 20.20 G. Bottino: »Le spiagge della luce* - 21.45 Simf. koncert. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.15 Pet celin -11.00 Filmske novosti - 11.42 Pesmi desetletja - 14.00 Juke box - 14.45 Glasbeni koktail - 15.00 Vrtiljak pesmi - 15.15 čelist Pierre Pournier - 16.00 Rapsodija - 17.05 Ital. pesmi - 17.35 B. Runeborg: »Hotel Sydney» 18.05 Orkester -18.35 Enotni razred - 20.00 Glasbena oddaja: Pozor na ritem -21.10 Jazz - 21.40 Dokumentarec. III. program 18.30 Lahka glasba - 18.45 New Orleans - 19.15 Koncert - 20.30 J. Thibaudeaux: Javni park - 21.00 Glasbene improvizacije - 22.30 Prejeli smo. Slovenija 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola -9.25 Slov. narodne - 9.40 Iz glasbenih šol - 10.15 Iz Wagnerjevih oper - 11.00 Turistični napotki -11.15 Plesni zvoki - 12.00 Na da- našnji dat, - 12.10 »Fantje treh dolin* in Dorko Škoberne - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Češki spevi in plesi - 14.05 J. Gregorc: Pomlad - 14.25 Iz jug. orkestralne glasbe - 15.20 Zabavni intermezzo - 15.40 V torek na svidenje - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Orkester RTV Ljubljana - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Iz naših relejnih postaj - 18.50 Na mednarodnih križ-potjih 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razg*ednice - 20.00 Ljubljanski komorni zbor - 20.20 Od premiere do premiere - 21.20 Pesem godal - 21.35 Radio Koper - 22.15 Studio Beograd - 23.05 Orkester Count Basie. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Šola - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Violinist Igor Ojstrah - 19.00 Nabožna oddaja - 19.45 Športne vesti 20.30 Dnevnik -21.00 Film «La fortezza nascosta* - 22.50 Gremo v kino - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.30 Francoščina - 19.00 Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnik - 21.15 Športni tednik - 22.00 Knjižne novosti 22.30 Gospodarski in socialni napredek. Jug. televizija 18.25 Poročila - 18.30 Srečanje s Františkom Čapom — reportaža - 18.50 Svet na zaslonu: Indonezija po Sukamu; Ali je Kongo na novi poti? - 19.40 TV obzornik in svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 20.05 Ameriški celovečerni film - 21.50 Poročila. februarja 1927 je komisar javn« varnosti III. okraja poročal, da sestavljajo odbor društva osebe z dobrim moralnim obnašanjem, četudi «in materia politica ritenute di sentimenti sloveni*. Do junija 1927 niso policijski organi v svojih poročilih smatrali «Tržaškega podpornega in bralnega društva* /a nevarno. Toda v juniju je zapihal ostrejši veter in poročilo okrajnega komisarja javne varnosti, poslano kvesturi 23. junija, zveni že nekoliko drugače. Četudi društvo ne razvija nikake slovanske propagande, pravi poročilo, je sestavljeno iz «elementi slavofili contrari al regime ed alle nostre istituzioni*. Po okrožnici, ki jo je kvestura razposlala vsem komisariatom in komandi karabinjerske divizije 5. avgusta 1927 in v kateri neprikrito poziva podrejene, da sestavijo podrobna poročila o političnih smotrih in protidržavni aktivnosti društev, so bila poročila takoj ubrana na še ostrejšo noto. Že 23. avgusta sporoča komisariat, da je vodstvo «Tržaškega podpornega in bralnega društva* sestavljeno «dai mag-giori e noti esponenti delTirreden-tismo slavo i quali sotto la ma-schera dello scopo statutario mi-rano a tener salda 1’organizzazio-ne slava fra gli allogeni, favoren-do il distacco fra essi e !’elemen-to italiano, e proponendosi čutne programma massimo* «la redenzto-ne della popolazione slovena com* preša nel territorio del Rjgno*. Kaže, da prefekturi ni zadostovala gornja argumentacija za razpust društva, ki je razvijalo le socialno, podporno dejavnost. Poskušali so poiskati razlog za razpust v upravnih nepravilnostih. Toda postopek v tej smeri, ki ga je prefektura poverila svojemu funkcionarju dr. Bizjaku (Bisiacchi), ni dovedel do zaželenih rezultatov. Končno je bilo «Tržaško podporno in bralno društvo* 21. decembra 1928 razpuščeno. Maserati končuje svojo študijo z opisom usode in smrti predsednika «Tržaškega podpornega in bralnega društva* Andreja Čoka, ki je bil 6. septembra 1940 aretiran v Gradežu, kjer je bil v internaciji. Na drugem tržaškem procesu 14. decembra 1941 je bil obsojen na 12 let ječe, v kateri je umrl že peti mesec po obsodbi. Do tu Maseratijeva študija. Na znamenitih sestankih obmejnih pokrajinskih fašističnih tajnikov so bili sprejeti sklepi tudi o zatrtju slovenskega časopisja. Toda tu je šla zadeva bolj počasi. Četudi je bil za izvedbo vseh sklepov postavljen rok 1. oktober 1927, so bile pred tem rokom ukinjene samo »Novice* (tednik, ki je izhajal v Trstu) in sicer z dekretom od 29. septembra 1927. Ostali časopisi so bili zatrti v naslednjem letu. V črno leto 1927 pada tudi konec slovenskega šolstva. S proslulo Gentilejevo reformo je vsako leto izginil na slovenskih šolah en razred. V šolskem letu 1926 27 je zadnjič deloval peti razred. V naslednjem letu 1927-23 bi morali biti sto venski še šesti razredi, a povečini so bili že z zaključkom šolskega leta 1926-27 predčasno ukinjeni. Toda povrnimo se k Maseratije-vemu članku. Dejali smo že v uvodu, da je njegovo delo hvale vredno in bi moralo biti tudi spodbudno za mlade slovenske zgodovinar; je na naših tleh, da bi se poglobil* v proučevanje naše preteklosti in polpreteklosti. Zelo koristno pa b* bilo za Maseratija in druge italijanske zgodovinarje, da bi si ustvarili povsem jasno sliko o zgodovinskih dogajanjih na stičišču italijanskega in jugoslovanskih narodov v vseh časih. Že na prvi strani svoje študije piše Maserati v pripombi (torej izven okvira zastavljene si teme) naslednje: «La storiografia jugoslava sostie-ne che ancor prima del l'a v ven to del fascismo vi sarebbe stata nel-le autorita di governo italiane una deliberata volonta di snazionalizza-re le minoranze giuliane.* V do; kaz temu naj bi bil med drugim* večkrat citirani dokument, ki ga je nepral 13. decembra 1918 poročnik Sem Benelli in v katerem je ta italijanski pisatelj predlagal razpust vseh hrvatskih čitalnic v Istri, četudi je v nekaterih italijanskih krogih, specifično pri vojaški komandi v Pulju, obstajala orientacija nasprotna jugoslovanskim manjšinam, »non sembra,» nadaljuje Maserati, «si possano in-quadrare queste iniziative in un preciso indirizzo politico del governo liberale (1’Italia prefascista era uno Stato democratico o quanto-meno credeva d’esserlo) rivolto a snazionalizzare le minoranze della Venezia Giulia*. Fašizem je bil samo najbrutal-nejša oblika italijanskega nacionalističnega šovinizma, ki ima v odnosu do vzhodnih slovanskih sosedov zelo stare korenine že takoj v dobi po marčni revoluciji 1848. Ta; kratna «pomlad narodov* naj bi veljala le za nekatere. Saj piše Attilio Tamaro (citirano po Apihovi knjigi «Italia, fascismo e anti-fascismo nella Venezia Giulia*) «ii partito liberale-nazionale attraver-sa allora (v časih avstrijske vladavine) una fase che, per molti versi, si puo chiamare veramente percorritrice del fascismo* in nadaljuje «si ebbe un vero squa-drismo, con le cosidette squadre, o comitati d’azione composte per lo piu di giovani che eseguivano gli atti piu radicali, attaccavano gli slavi, bastonavano socialisti ed austriacanti, affiggevano procla- D. P. (Nadaljevanje sledi) lis! V*.....yWmMm V-^fllll MMi mm lil gm HSks! sm |P VELIK USPEH MEDNARODNEGA KROSA ZA NAGRADO BORA V NABREŽINI Angelino, Graf in Žuntar zmagovalci Nabrežinski župan Drago Legiša prvi starter - Velik obisk gledalcev Dobra organizacija - Gostje iz Slovenije in Avstrije zelo zadovoljni Vreme je bilo v nedeljo zjutraj kot nalašč za športno prireditev. Jasno nebo in toplo sonce. Zasneženi vrhovi Julijcev na severu so bili tako lepo vidni, kot bi bili čisto blizu, če vsemu temu dodamo še borov gozd, ki obkroža nabrežinsko občinsko nogometno igrišče, s papirnatimi zastavicami posejani travniki in gmajna ter državne zastave Italije, Jugoslavije in Avstrije, Ki so plapolale v lahnem spomladanskem vetriču, dobimo prav praznično sliko in počutimo se na prijetnem izletu v naravi. Tekmovanje v krosu je tako doživelo uspeh še preden so atleti startali. Prireditev se je razživela približno pol ure pred startom. Prihajali so gostje iz Slovenije, Avstrije in tekači domačih klubov. Slovesna naravna slika, zastave in odlično pripravljena proga so jih takoj prevzele in prvi start je bil nestrpno pričakovan. Naraščajniki — tek na 3000 m Častni starter tega teka je bil župan občine Devin-Nabrežina Drago Legiša. 25 atletpv se je zagrizeno pognalo v tek takoj po strelu. Po prvem krogu na igrišču so bili še vsi atleti v skupini, na prvih mestih pa so že bili favoriti, med vsemi Tržačan Angelino. Atleti so kmalu izginili v gozdu in se bližali stebroma občinske meje na cesti Križ-Nabrežina, organizacija pa je poskrbela, da so gledalci na igrišču dobivali vesti o teku s polovice proge in od točke, 500 metrov pred ciljem. Prvo sporočilo: v vodstvu Angelino, Kuhar, Petrello in Kopei-nig. Za njimi Ilovar na čelu manjše skupine. Skoraj ista slika, ko so prišli tekači na igrišče in začeli drugi in zadnji krog. Naskok Angelina ni bil velik, atlet pa je dajal vtis, da obvlada položaj. Petrello in Kranjčan Kuhar sta se trudila, da bi ubežnika dohitela. Bilo pa je zaman. Angelino je zmagal s 7 sekundami naskoka, z isto razliko pa je Petrello v dolgem finišu prehitel Kuharja. V manjših presledkih so prihajali na cilj vsi ostali. Prav drobni avstrijski tekač Rudolf Ko-peinig, za glavo nižji od ostalih tekačev, ki se je po prvem krogu čvrsto držal med prvimi, je malo zaostal, z devetim mestom pa je vseeno požel veliko priznanj. Mladinci — tek na 5000 m Na startu ponovno 25 tekačev, takoj po strelu pa pravi sprint Avstrijca Grafa, kateremu je sledila vsa znana elita, očitno presenečena od tako hitrega začetka. Tržačan Peres se je trudil na vse kriplje, da bi se pridružil Grafu. Že prvo poročilo s proge pa je pravilo, da se naskok veča in da je Peresu trdo za petami tudi Kranjčan šraj. Po prvem krogu je bilo jasno, da Grafa ne bo nihče dohitel. Njegov tek je dajal vtis moči. Peres in Šraj sta se še naprej trudila, da bi Na cilju nedeljskega krosa 1. 2. 3. 4. 5 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 20. NARAŠČAJNIKI (5000 mi Angelino Gianni Petrello Giovanni Kuhar Jože Ilovar Dušan Donno Giuseppe Eržen Peter Gregorič Zlatko Baruffo Tommaso Kopeinig Rudolf Tepina Marjan Asseltl Max Cigtenečki Marjan Sagadin Milan Cante Roberto Minut Aldo Duše Glno Tamaro Bruno Di Vora Giuseppe Sumberaz Roberto Križnik Damjan Siciliano Silvestro Grauner Franco Doria Rtnaldo MLADINCI (5000 m) Graf Franz. Božič Rudi šraj Bernard Peres Antonio Brečko Emil Svet Peter Zore Boris Hafner Franci Bizjak Zdravko Vrankar Viki Cirello Giorgio Caussl Roberto Drobne Alojz Marn Milan Kralj Iztok Kolenc Matjaž Pacchioni Paolino Flamini Fabio Del Blanco Paolo Marchesan Mario Bossl Lucio Pojavnik Marjan Vascotto Elio Loganes Sergio ČLANI (8500 m) Žuntar Drago Štros Rok Mlani Lauro Danelutti Attilio Ivančič Franc červan Franc Sitar Janez Lazar Ivo Male Rudi Intemperante Giovanni Gobec Janez Milocco Domenico Stupan Anton Komesarovič Franjo Millonig Hubert Tabakovič Munlb Arban Fulvio Aicholzer Peter Cvirn Ludvik Degano Giancarlo Bembi Egidio Calllgaris Fabio Casco Ermanno Hočevar Slavko Sterpin Claudio Cherbancich Carlo ASC ACEGAT Trst CSI Trst Trlgiav Kranj Kladivar Celje CSI Trst Kladivar Celje AK Gorica CSI Trst ASKO Villach Triglav Kranj ASC ACEGAT Trst Kladivar Celje Triglav Kranj CSI Trst CSI Trst GS San Giacomo Trst CSI Trst Libertas Videm ASC ACEGAT Trst Kladivar Calj« ASC ACEGAT Trst ASC ACEGAT Trst ASC ACEGAT Trst 1T08"0 11’15”3 11’22'T 11’28”4 11’31”5 11’38”6 Nova Gorica 11‘41”0 11’45"2 ir47”2 11'51"0 11’52’T 11’55’T 11’59’’8 12’31”2 12’32”1 12'55”0 13'04''9 131P”3 13’23”2 13'82”0 13’59”5 f.t.m. f.t.m. ASKO Villach ŽAK Ljubljana Triglav Kranj CSI Trst Kladivar Celje Kladivar Celje ŽAK Maribor Triglav Kranj Kladivar Celje Kladivar Celje CSI Trst GS San Giacomo Trst Kladivar Celje Triglav Kranj Kladivar Celje Delfin Koper ASC ACEGAT Trst SG Triestina Libertas Videm Italcantieri Tržič GS San Giacomo Trst Kladivar Celje GS San Giacomo Trst CSI Trst 17’25”0 17’43”2 17'43”5 17’56”8 18’07'T 18’07”5 18’14”0 18’14”9 18’40”3 18'47”3 18’56”7 18'58”2 19'27”4 19’32”5 19’34”7 19'38”2 20’02"7 20’20”3 20’49"8 20'51”9 21T0”3 21’31”3 22’20”0 22’22”7 Kladivar Celje ŽAK Ljubljana Italcantieri Tržič Libertas Videm ŽAK Maribor Kladivar Celje Triglav Kranj 28’36”0 28’36”6 29’45”0 29’48”0 29’49”1 29’56”8 30’10”3 AK Gorica - Nova Gorica 30’25”3 Kladivar Celje GS San Giacomo Trst ŽAK Maribor Libertas Videm žAK Maribor Kladivar Celje ASKO Villach Kladivar Celje SG Triestina ASKO Villach Triglav Kranj Libertas Videm GS San Giacomo Trst ASC ACEGAT Trst Libertas Videm Triglav Kranj ASC ACEGAT Trst GS San Giacomo Trst EKIPNA LESTVICA IN NAGRADE KLADIVAR Celje točk 96 Trofeja BOR Triglav Kranj 63 CSI Trst 56 ŽAK Maribor 32 ŽAK Ljubljana 30 ASKO Villach 28 ASC Acegat Trst 27 Libertas Videm 21 AK Gorica-Nova Gorica 19 GS San Giacomo Trst 16 Italcantieri Tržič 15 30’41”4 30'50”4 31’17”7 3T23”1 31’40'’6 32'IT'O 32’14"7 32’15”3 32’58”9 33’07”0 33’51”4 33’51”5 34’02"5 34’41”9 35’08’T 35’08”2 35’31”2 f.t.m. Pokal dežele Fur. - Jul. krajine Pokal trgovinske zbornice Pokal nabrežlnske občine Pečat tržaške občine Pokal Primorskega dnevnika Pokal SKGZ SG Triestina Delfin Koper razliko zmanjšala, hiter tempo pa je medtem že prinesel na prva mesta vse najboljše in sicer Božiča, Brečka, Sveta in še nekaj tekačev iz Slovenije. Edina, ki sta se še dostojno upirala nadmoči gostov, sta bila poleg Peresa še Cirello in ob drugem prehodu sta bila sama | Celotna prireditev se je zaklju-v vodstvu Štros in Žuntar, nekaj čila v sesljanski restavraciji Eden, za njima Miani, nato pa Danelutti in červan, ki zaradi pomanjkanja treninga ni mogel poseči v borbo za prva mesta. Od tega trenutka naprej je bila vsa pozornost naper- Caussi, omagala pa sta med drugi- j jena na vodečo dvojico, ki je štal-mi Flamini in Pacchioni, kandidata no večala prednost. Ob vsakem kro-za boljša mesta. Naskok Grafa se gu so gledalci pričakovali, da bo je neusmiljeno večal. Peres je bil utrujen in je začel popuščati, nasprotno pa se je odlikoval Božič, ki je do tedaj hranil najboljše moči. Dohitel je Šraja na drugem mestu. Grafa je sprejel na cilju buren aplavz, občinstvo pa je vžgal oster in dramatičen finiš za drugo mesto. Šraj je prvi pritekel na igrišče, nekaj metrov za njim pa Božič, ki si je s skrajnimi močmi zagotovil častno mesto, samo tri desetinke sekunde pred Kranjčanom. Peres je občutno zaostal in skozi cilj je pritekel povsem izčrpan. Sledilo je kar 6 atletov iz Slovenije, Tržačan Cirello pa je bil komaj enajsti. člani tek na 8500 m Člani med tekom po gozdičku Tekmovalcev za tek na 8500 m je bilo največ in tudi zanimanje je bilo za člansko konkurenco največje. V vrstah Kladivarja je obolelega Kovača zamenjal Červan, jugoslovanski rekorder na 10.000 m in atlet svetovnega slovesa. Prvo presenečenje takoj po startu. Miani se je junaško pognal v vodstvo in že ob izhodu z igrišča je imel 10-15 metrov naskoka. Prvo poročilo s proge je hiter začetek Mianija potrdilo, saj je naskok atleta Italcantieri iz Tržiča znašal že okoli ega Da čila od Žuntarja, Štrosa in Dane-luttija tudi po prvem prehodu na igrišče. Po polovici drugega kroga pa je trojica Mianija že dohitela in ŠZ BOK se toplo zahvaljuje vsem, so na kateri koli način prispevali, da je tekmovanje v krosu lepo uspelo. Posebna zahvala pa gre še upravi občine Devin-Nabrežina in Avtonomni turistični ustanovi iz Sesljam^ katerih pomoč in sodelovanje sta bili odločilni. Žuntar potegnil in pustil Štrosa za seboj. Nasprotno pa je Štros stalno diktiral tempo in žuntar napada, katerega je občinstvo pričakovalo, ni izvedel. Poročilo 500 m pred ciljem: v vodstvu Štros, 5 metrov za njim Žuntar, tretji Miani z zaostankom skoraj ene minute. Oči vseh so bile obrnjene v gozd. Skupaj sta pritekla na igrišče Žuntar in Štros. Da je bil Žuntar v težavah dokazuje dejstvo, da je na igrišču kmalu zgrešil progo in obrnil na levo namesto proti cilju. Zadnjih 50 metrov sta atleta začela skupaj, vsak na eni strani tekališča. Številni Celjani so navijali za Žuntarja, obilo simpatizerjev pa je imel tudi Štros, ki je s solidnim tekom osvojil del gledalcev. Do izraza je le prišla večja spretnost Žuntarja v finišu in zmaga, je bila njegova. Dobro minuto za to dvojico je prispel Mia-n>. ki je ohranil tretje mesto pred močnim finišem Daneluttija. červa-na je premagal tudi Ivančič. Zaostanki so bili občutni. Kmaiu po končanem tekmovanju je sledilo nagrajevanje. Prvim šestim vsake kategorije so podelili kolajne, trije zmagovalci so dobili še posebno priznanje, pokale in plakete pa je prejelo prvih sedem društev. mM »a im DUNAJ. 20. — Včeraj in danes se Je nadaljevalo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Tekme so se zaključile z naslednjimi Izidi: SKUPINA A SZ — ZDA 7:2 (3:0, 2:0, 2:2) Kanada — Finska 5:1 (2:1, 1:0, 2:0) CSSR — V. Nemčija 6:0 (3:0, 2:0, 1:0) SKUPINA B Romunija — Italija 7:2 (4:1, 2:0, 1:1) Jugoslavija — Poljska 3:3 (0:2, 2:0, 1:1) Avstrija — Madžarska 5:4 (2:1, 1:2, 2:1) Župan D. Legiša predaja pokal devinsko-nabrežinske občine predstav, niku ŽAK Maribor 1? ' *“* ........ Predsednik SKGZ B. Race poklanja pokal Zveze predstavniku Acegata kjer je turistična ustanova iz Ses-ljana nudila gostom in organizatorjem kosilo. Veliko je bilo govora o tekmovanju in gostje so bili nad vsem navdušeni. Tekmovanje samo in pa obisk na tako lepem delu Tržaške bosta ostala vsem v nepozabnem spominu. —lin— Izidi nedeljskih tekem lil. KATEGORIJA SKUPINA L Z nedeljske tekme Primorje — Vesna. Tretja žoga Križanov v mreži Prosečanov NIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||IM||||||||||1I|||||||||||||||||||||||||||||IJIIIIIIMIIIIIIIIIII1JIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||J|||||||||||||IIIIIIIIIIIIII1||||||||||||||III|||||II||||| VESNA -PRIMORJE 3:0 (0:0) Slovenski derby v znamenju premoči kriške enajsterice STRELCI: v 17’ d.p. Mlchelini (V), v 19’ d.p. R. Košuta, v 39’ d.p. Canazza (V). VESNA: Štolfa; Sulčič D., Pichieri; Ralmondo, Canazza, Renner; Finotto, Michellnl, R. Košuta, De Michele in Sulčič S. (k). PRIMORJE: Scheriani; Babudrl, Delise; Sardo, štinko, Milič; Živec, Milano, Zužlč, Fragiacomo (k) in Verginella. OPOMBE: Igrišče povsem v dobrem stanju, približno 800 gledalcev, vreme oblačno. Sodnikovi opomini: v 27’ De Miohele (V) zaradi ugovarjanja. V 17’ d.p. se je resno poškodoval Babudrl (P), ki je moral nato zavzeti mesto levega krila. Veliko število prekrškov: Vesna 26, Primorje 17. KOT JE: 5-4 za Vesno. SODNIK: Fogar iz Tržiča. «Velikl slovenski derby» se je zaključil v korist Križanov, ki so odpravili Primorje z neoporečnim rezultatom 3:0. Canazza in drugi so uveljavili svojo premoč šele v drugem polčasu, medtem ko je prvi del igre potekal v popolnem izenačenju (in ne samo glede na rezultat). Tako visokega rezultata tudi najbolj optimistični kriški navijači si gotovo niso pričakovali. Enajsterici sta namreč v tem prvenstvu dokazali, da se po močeh uravnovešata: Vesna se je znala uveljaviti zaradi svojih odličnih re žtserjev (Michellnl, Renner, Sulčič S.), popolnoma pa je odpovedala v napadu, kjer je edini Renato Košuta ogrožal nasprotne obrambe; Primorje pa se je zlasti izkazalo s prodornim napadom (žu-Žič in Verginella predvsem). Torej enajsterici sta se v nedeljo predstavili s- tema različnima fiziognomijama: Primorje nevarno v napadu, Vesna nepremagljiva na sre-dipl igrišča. Trenerja obeh enajste rič sta takoj pokazala, da sta že pred tekmo dala stroga navodila, številke so bile poslednja stvar. Tako je Finotto s številko 7 prevzel žužiča, srednjega napadalca Primorja in Izredno nevarnega strelca, na nasprotni strani pa se je Babudrl (2) postavil za petami Renata Košute, živec (P) je moral paziti na Michelinija (V), Milič na Rennerja itd. Taktika in pretakti-ka — torej. Pri vsem tem pa je po našem mnenju trener Primorja Fragiacomo zagrešil veliko (u-sodno) napako. Hotel je čim bolj okrepiti sredino igrišča, da bi ranil v živo nasprotnike (in v tem je imel prav), toda pri tem Je popolnoma prezrl svoj napad (Verginel-lo, žužiča). Skratka: prilagodil se je nasprotniku, ni pa uveljavil svojega najboljšega orožja (prodornost napada). Z dvema napadalcema, kot je igralo v nedeljo Primorje, gotovo ni mogoče zmagati in tudi ohraniti neodločen rezultat je povsem problematično, kajti v nogometu velja še vedno pravilo, da Je najboljša obramba prav napad. Primorje je torej prezrlo napad. Vesna, ki se je večkrat nevarno predstavila pred nasprotnikovimi vrati, pa tega ni zagrešila. Poleg treh golov so namreč Križani zadeli še dve prečki z Rennerjem v prvem polčasu in s Košuto eno minuto pred koncem igre. Izvedli so 13 nevarnih strelov v Scherianije-va vrata (Primorje samo 3), kar jasno dokazuje, da so plavi «bolj hotell» zmago in ne neodločen rezultat. Poleg tega so Križani tudi zaigrali bolj preprosto od nasprotnikov. Sicer je trener Vesne Canazza stavil za Zužlčevimi petami Finotta, desno krilo, toda to Je bi- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 V ženski odbojkarski B ligi Porzio Bor B 3 2 V nedeljo je druga ženska ekipa Bora gostovala v Vidmu, kjer je nastopila proti Porziu. Tekma je bila zelo grda in povsem raztrgana. Borovke so tako okusile že drugi zaporedni poraz na tem prvenstvu. Po prvih dveh setih bi ga sicer gladko zaslužile, a so se v nadaljevanju igre opomogle in če bi italijanska federacija razpolagala z boljšimi in nepristranskimi sodniki, bi tudi zmagale. Na žalost pa ni drugih sodnikov in zadovoljiti se moramo s temi, ki pa oškodujejo vedno Borovo postavo, ker ne piskajo nošenih nož. Po našem mnenju so namreč plave mnogo boljše v prstni tehniki od ostalih ekip (izjema je le Breg). V začetku tekme naj povemo samo to, da so nasprotnice vodile celo s 14:1 in da so napravile le štiri menjave. Tudi v naslednjem nizu ni bilo bolje. Borovke so sicer pri stanju 6:2 v korist Porzia reagirale in po večkratni menjavi izenačile na 11:11. Pri tem stanju so slovenske predstavnice pogrešile zapovrstjo kar štiri servise in si tako zapravile set. V tretjem delu je prišlo v Borovih vrstah do menjav, ki so oživele igro tržaškega moštva. Porzio je bil takoj prisi- borovke so pravočasno osvojile še i pa zato, ker so s čekiči zelo slabo podajale na sredino in je mo- dve točki in tako izenačile stanje na 2:2. Potrebno je bilo odigrati še poslednji in odločilni set. Po začetnem vodenju Bora je stopil na plan sodnik, ki je dopuščal nošene žoge. To je seveda veljalo za domačinke in v nekaterih primerih tudi za borovke. V predtekmi za promocijsko prvenstvo je bazoviška ZARJA po zagrizeni borbi odpravila drugo postavo PORZIA s 3:2. Izid tekme B lige: •Porzio — Bor B 3:2 (15:3, 15:11, 9:15, 14:16, 15:11). Postavi PORZIO: Boeri, La Chiusa, Ca-saleggi, Zamparutti, Banda, Goras-so in Colauttl. BOR: Pernarčič Silva in Sonja, Skerlavaj, Bandelj, Rauber, Pahor, Rogelja in Bezeljak. SODNIK: Brezigar (Gorica), stranska — Flebus in D’Affaia (Videm). t. v. Casagrande Breg 3 2 Po dolgi in precej napeti tekmi je ekipa Casagrande iz Sacila premagala Sesterko Brega s 3:2 (15:6, 13:15, 5:15, 15:4, 15:5). Brežanke so zaigrale precej slabše kot prejšnjo ljen na predajo in tako tudi v za- , nedeljo v Vidmu. Predvsem napad četku četrtega seta. Pri zadnjih je bil tokrat zelo pomanjkljiv in točkah so domačinke izenačile, a I igralke so vse premalo tolkle, to ralo veliko drugih žog čez mrežo. Vsemu temu lahko še dodamo slabo igrišče na odprtem pod precej vročim soncem, ki ga Brežanke niso navajene, medtem ko domačinke trenirajo zunaj celo leto. Lanskoletne zmagovalke niso pokazale nič novega, nimajo skupne igre in tudi osebna tehnika ni izredna. Vse pa so zelo dobro atletsko pripravljene in med njimi je veliko posameznih igralk, ki bi z dobrim trenerjem veliko dosegle. V prvem setu so domačinke takoj povedle ter gladko zmagale. V drugem so se Brežanke že nekoliko ambientirale na igrišče in zaigrale so precej požrtvovalno, tako da niso zapravljale žog ter so set tudi osvojile. V tretjem setu so plave gladko zmagale ter tako pričele tudi četrti set, ki je bil odločilen. Zal so nekoliko popustile in set so osvojile nasprotnice, kot so tudi zadnjega zaradi nervoze, ki je vladala v vrstah Brega. Izgubljena priložnost, ki jo bodo morale slovenske predstavnice nadoknaditi z zmago doma, če bodo hotele ostati na prvih mestih lestvice. Postavi CASAGRANDE SACILE: Maso, De Savi, Camdlotti, Presotto, M., Presotto G., Benedet, Giacon, Bot-tecchia, Del Santo. BREG: Cuk, Bandi, Racman, Gla-vina Foraus, Slavec N., Sedmak, Slavec D. K. V. lo neobhodno potrebno, kajti običajni stopper Ralmondo bi bil za Žužiča prepočasen. Ostali so igrali na svojih običajnih mestih. Canazza, prosti, branilci na nasprotnih krilih, Renner, Michelini, Sučič S. na sredini igrišča, Ralmondo, De Michele in Renato Košuta pa kot pravi napadalci. Kronika. Prvi polčas gotovo ni očaral številnega občinstva, ki se je zbralo ob robu nabrežinskega igrišča. Igra je bila v glavnem osredotočena na sredini igrišča in gledalci so se lahko tako ogreli le zaradi nekaterih osebnih ((dvobojev«, kot med Zužlčem in Finottom, Renatom Košuto in Babudrijem, slednji je bil gotovo eden izmed najbolj pozitivnih na igrišču. Tako je šele v 29’ prišlo do resnejšega strela v vrata. De Michele je namreč izrabil zme- do pred Scherianijem in močno streljal v nezavarovana vrata in žoga se je odbila od več igralcev. Marsikdo je namignil na enajstmetrovko. Odlični sodnik Fogar pa je kmalu pomiril duhove.- V 35’ je ponovno De Michele resno zaposlil Scherianija z močnim strelom, šele v 40’ je Primorje resno' ogrožalo nasprotnika. Verginella je namreč za las zgrešil cilj. V 43’ prečka, ki jo je zadel Renner, nato pa žvižg. Drugi polčas. Igra je postala živahnejša. Prosečani so poostrili ritem, toda v 17’ so nogometaši Vesne prišli v vodstvo. Michelini je z močnim strelom v kazenskem prostoru presenetil Scherianija. 1:0. V tej akciji se je resno poškodoval mladi Babudri, ki Je le s težavo sledil Košuti. Ta ga je 2’ kasneje presenetil in z močnim strelom povedel rezultat na 2:0. Gol, ki jih tudi v A ligi redko vidiš. Primorje je popolnoma odpovedalo. Križani so bili od tedaj naprej absolutni gospodarji igrišča. In tako Je v 39’ Canazza zapečatil rezultat na 3:0 z zadetkom z glavo po strelu iz kota. Najboljši posamezniki: med zmagovalci Canazza, Michelini in Sulčič D„ v vrstah Primorja pa Delise. Babudrl in delno štinko. Sodnik Fogar je odlično opravil svoje delo. —edson— Aurisina —■ Primorec Roianese — Lib. Barcolana Tecnoferramenta — Viani Vesna — Primorje Coop — Lib. Prosek 1:0 2:0 i 2:1! 3:0 * 3:0 SKUPINA M S. Sergio — Esperia Campanelle — Muggesana B S. Anna — Don Bosco Rosandra Z. — Flaminio Virtus — Breg 2:1 3:1 0:0 3:0 3:1 JUNI0RJI S. Sergio — S. Anna Triestina — CRDA Breg — Ponziana Roianese — S. Giovanni Arsenale — Primorje (p.f.) Campanelle — Union Edera — Aurisina 2:1 0:0 1:2. 0:2 2:0 ^ 4:0 2:2 ODBOJKA ŽENSKA A LIGA Bergamo 3 Bor 0 Prva ženska šesterka Bora je soboto zvečer gostovala v Bergair in odšla z igrišča poražena. Dom činke so z boljšo igro odpravi Bor s 3:0 in v setih 15:10, 15: 15:8). Tako je Bor obtičal na pre zadnjem mestu lestvice. Preosta. mu še ena tekma in to v Pale mu, katero pa mora, če se ho« rešiti izpada, zmagati s 3:0. V n sprotnem primeru ima UISP Sest se boljši količnik. SD BREG priredi 27. t. m. izlet na Vogel. Cena 1.800 lir. Danes zadnji dan vpisovanja pri vaških zastopnikih. V sredo tekma ženskega promocijskega prvenstva: BREG — SOKOL na stadionu «Prvi maj« s pričetkom ob 20. uri. Po tekmi bo trening ženske ekipe od 21. ure dalje. __^ V četrtek bo na stadionu prijateljski troboj v moški odbojki med ekipami Brega, Sokola in Zarje. Začetek ob 20. uri. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIHIHIIIIIinilllliliniHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIHIIIIIIIHIlllllllHIIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHHIIIIIIIIIIII V TEKMAH III. KATEGORIJE IN MLADINCEV Brežani ponovno poraženi Zelo lep nastop mladinske enajsterice V nedeljski tekmi z Virtusom so Brežani pokazali le senco svoje forme. Brez idej so tavali po igrišču in v prvi polovici tekme se je gledalcem zdelo, da gledajo skupino izletnikov, ki brca žogo po travniku. O lepi igri ni bilo sence, akcije so bile improvizacija -posameznikov, ki niso nikdar slišali o kolektivni igri. Polagoma pa se je pojavila boljša homogenost Virtusa. ki je bil_v začetku brez volje kot Brežani. Ti so goste popolnoma nadvladali ter odnesli zasluženo zma go. Edina dva, ki sta kolikor toliko skušala krpati igro plavlh sta bila Švara in Raiča, a njun trud je bil zaman. Kot je bila grda in nezanimiva tekma prvega moštva, tako je bila lepa in agonistična tekma mladincev s Ponziano. Zmagala je Ponziana z golom, ki ga je dosegla v zadnji minuti tekme, potem ko so mladi Brežani pred navdušenim občinstvom vodili skozi celo tekmo. Izredni tehnični igri Ponziane, ki je pokazala zelo lep in moderen nogomet s povezavo vseh sektorjev, z napadom, v katerem so vsi streljali v vrata iz vseh položajev, se je Breg upiral z izrednim agonlzmom, z zares dobro obrambo, v kateri so vsi zaigrali odlično, -ter z napadom, ki je dal vse iz sebe in ki mu je nekajkrat samo izredni vratar Dapas preprečil zadetke. Vseeno je rezultat krivičen in Breg sl je popolnoma zaslužil neodločen izid. VIRTUS — BREG 3-1 (M) VIRTUS: Giursi; Schiemer, Mo-setti; Brezigar, Dagn, Schiemer M.; Ulcigrai, Ballarin, Fava, Roversi Quaia. BREG: Baloš; Kozina, Zocchi; Švara, Maver, Bertesina; Žerjal, Raiča, Klabjan, Grahonja, Valentič. KOT JE: 4-4. Medel začetek z brcanjem brez smisla. Prva priložnost je prišla šele v 24’ ko je Quaia v zmedi zapravil ugodno priložnost. Le 2’ kasneje je Ulcigrai v zelo hitrem protinapadu prodrl sam nred vrata plavih ter realiziral. B‘režani so nemudoma odgovorili, vendar je bila njihova igra zmedena in jim zato ni uspelo prodreti v obrambo domačinov. Do zadetka je prišlo v 34’, ko je Švara premagal Glurstja z izredno točnim kazenskim strelom. Do konca polčasa sta nato o-be ekipi skušali nekoliko reorganizirati svoje vrste, kar je uspelo samo Vlrtusu, čigar očitna premoč je prišla do izraza v drugem polčasu. Vseeno pa je bila prva priložnost 2a plave v 20’, a Žerjal je ni znal izkoristiti. Odgovor Virtusa je prišel 4’ kasneje, ko je Ballarin izkoristil luknjo v obrambi plavih ter realizrial. Brežani sploh niso poskušali odgovoriti in Roversl je v 38’ poslal šibak strel Iz daljave proti Vratom. Baloš Je žogo prijel samo z eno roko in usnje se mu je izmuznilo ter se zakotalilo v mrežo. Do konca tekme ni bilo več večjih priložnosti in končala se Je v popolnem mrtvilu. Mladinci BREG — PONZIANA 1-2 (1-0) BREG: Rapotec; Komar, Hrvatič; Lovriha, Metlika, Opara (Veljak); Samec, Mikuš, Rodella, Be-taros, čuk. PONZIANA: Dapas; Francolla, Maranzana; Zuliani, Zanpador. Rautnik; Masd, Presselli, 'Gašperutu. Ferrlni, Rosso. KOTJE: 7-3 za Breg. Zelo hiter začetek in prve akcije so za Ponziano, ki že v 3’ z Gašperutu jem zgreši cilj. Breg se hitro zave in Samec se v 10’ reši nasprotnika ter prodre v kazenski prostor, toda Dapas se mu vrže pod noge in reši Brežani so še vedno prevladovali in Rodella doseže v 20’ krasen gol z akrobatskim skokom. Ponziana takoj reagira in njeni napadalci so večkrat ogrožali Rapotca, ki pa je bil vedno na mestu in je Izvršil nekaj lepih posegov. Napad Ponziane se je izkazal za izredno tehničnega in povezanega, v vrata pa so tolkli vsi. Tako zadene v 35’ Masci drog. V drugem polčasu se je napetost še stopnjevala In igra je postala zelo lepa z izmeničnimi napadi obeh ekip. V 2’ Dapas reši na poseg Ro-delle. Kljub srditim napadom gostov drži obramba plavih zelo do- bro, zlasti Lovriha Je zelo živahe V 15’ je streljal Presselli, Rapot je odbil in Rosso Je sam pred vr ' ’«• tar jem z glavo zgrešil. V 22’ nt1 lepka akcija tekme. Brežani sl vri krat izmenjajo žogo. ki jo do Mikuš, preigra tri nasprotnike t;; nato poda točno na sredino Velj ; l" ku, ki si žogo popravi s peto, t ’ j nato mojstrsko prodre v gosto e h rambo Ponziane, ter nemudon;. *■' strelja. Dapas (vratar prvega nr'1'.f štva Ponziane) mu z Izrednim s) H kom reši zadnji trenutek. Tri n|i|i nute kasneje izkorlsU Gasperu' trenutek raztrganosti v obram Brega in z glavo izenači Plavi se takoj pognali v napad in Veljj je v 32’ poslal pred vrata zelo U no žogo, toda Cuk je prišel do n [ trenutek prepozno in tako je za nje upanje splahnelo. Zadnjo n nuto pa je sodnik prisodil Ponz: ni kazenski strel. Streljal Je M, ranza ter realiziral. Brežani so \ zadovoljili, škoda le, da so Im« smolo In so popustili prav v zs njih minutah. K. V f : iiiiiiiimiHiiiiiiittiitiHiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiMiiiiiimitiiHitiiiiminiHiiniiiiiHiiHitimmiHH« ROSANDRA ZERIflL - FLAMINIO 3:0 (1:0) j Grobost gostov ni rodila sadov \\ ROSANDRA ZERTAL — Karlicek, Parovel, Lombardo. Vignall, Gio- 1' vannini. Capriglione, Baszara, Kocj.iančič, Di Donato. Bercoia, Demch FLAMINIO — Danrano A„ Brandi, Zullich, Ordinanovich, Zuppa ni, Bagattin, Damiano F., Ferugllo, Mingardl, Rornacaris, Vascotto. Note — V 40’ d.p je sodnik izključil zaradi oporekanja Mingaicija KOTJE 6:4 za Rosandro. Čeprav sta manjkala dva igralca viednosti Sante.lija in Ceppe, ki sta ju zamenja n Dl Donato 'in Denich, Je Rosandra v nedeljo gladke odpravila s 3.) Flaminio. že v začetku je igra zašla po tiru grobo-sU, katere so se posluževali branilci Flaminia in katero je sodnik dopuščal, zaradi česar je bila Ro-sandra prisiljena sprejeti borbo. In i prav disciplini igralcev Rosandre strel Zuppanija. V 3’ d.p. podvojitev rezultat hitra .zmenjava Bertoia - Bazzari Bertoia s strelom slednjega, ki končal v mreži. Po odgovoru F mlnia, v 34' tretji gol, ki ga Je c segel Denich po predložku z des čigar obramba Flaminia ni n gla prestreči. S. B se je treba zahvaliti, le se položaj ni poslabšal. V prvem delu je igra potekala v rahli premoč’ Rosandre, ki je v nadaljevanju vzela vajeti v svoje roke in je razpolagala z nasprotniki kakor je hotela. Prvo nevarno akcijo je v 22’ izvedel Bertoia, čigar prosti strel je končal na prečki. Dve minuti kasneje prvi gol: Di Donato je z desne preigral nasprotnika in predložil na sredo, kjer Je Ml Denich brez moči proti dvema nasprotnikoma. žoga pa Je prišla Bazzari pod noge, ki Jo je brez oklevanla poslal neubranljivo v mrežo V 30' nevaren prodor Fornasaris - Damiano, ki pa je poslal usnje z ugodnega položaja visoko nad prečko. V 35 oster strel Bazzare in odličen poseg vratarja gostov. V 39’ in 45’ je moral Karlicek poseči z dvema krasnima paradama obakrat na 1. — 2. — 3. — 4. — 5. — 6. — Bernini Heron Gibeppe Blonda Poldo Lingotto Orson Jet Imponente Canduceo Estrone Sol Pizzodeta KVOTE 12 — 1.164.731 lir II — 66.084 » 10 — 6.613 » 1 S ) j« X 1 1 I j i x X rib M ;M A M IZIDI •Atalanta — Vicema Cagliari — Juventus Foggia — •Fiorentina •Mantova — Venezia Brescia — 'Milan •Napoli — Bologna •Roma — Inter •Spal — Lazio •Torino — Lecco B 0-0 0-0 1-0 2-1 1-0 2-1 0-0 4-1 1-1 IZIDI •Arezzo — Padova 2-2 •Catania — Livorno 2-1 •Catanzaro — Novara 2-0 •Palermo — Modena 2-2 •Piša — Potenza 1-1 •Reggiana — Alessandria 2-1 •Reggina — Genoa 0-0 •Sampdoria — Salernitana 1-0 •Savona — Messina 0-0 •Varese — Verona 3-1 LESTVICA LESTVICA Varese 26 14 8 4 32 14 36 Sampd. 26 12 12 2 33 15 36 Inter 25 16 6 3 47 14 38 Catanzaro 26 11 8 7 32 29 30 Juventus 25 12 12 1 32 11 36 Potenza 26 10 10 6 24 20 30 Napoli 25 14 6 5 36 15 34 Palermo 26 9 10 7 23 18 28 Bologna 25 12 7 6 35 22 31 Messina 26 9 10 7 29 25 28 Cagliari 25 11 9 5 30 12 31 Modena 26 9 10 7 32 33 28 Fiorentina 25 10 9 6 42 25 29 Reggina 26 8 11 7 25 19 27 Milan 25 8 12 5 27 22 28 Reggiana Livorno 26 10 26 9 7 9 8 9 25 27 24 25 27 26 Torino 25 6 15 4 23 21 27 Novara 28 9 7 10 21 23 25 Mantova 25 4 18 3 17 18 26 Padova 26 6 13 7 21 23 25 Roma 25 8 9 8 25 25 25 Catania 26 8 8 10 20 24 24 Atalanta 25 OO 00 <0 21 32 24 Genoa 26 7 9 10 18 20 23 Brescia 25 6 11 8 18 28 23 Savona 26 9 5 12 30 33 23 Spal 25 6 8 11 20 27 20 Verona 26 5 11 9 21 26 23 Lazio 25 4 12 9 15 27 20 Piša 26 5 12 9 15 20 22 Vicenza 25 5 10 10 20 34 20 Salemit. Arezzo 26 8 26 6 6 12 7 13 20 31 28 35 22 19 Venezia 25 3 8 14 17 40 14 Alessand. 26 5 8 13 25 38 18 Foggia 25 4 5 16 17 44 13 Prihodnje tekme (26. t.m.) Lecco 25 1 9 17 13 38 11 Alessandria - Messina, Catania - * * * Sampdoria, Catanzaro - Livorno, Zaradi mednarodnih tekem Ci- Genoa - Potenza, Modena - Arez- odigrali Borovi košarkarji. Plavi so namreč premagali Grado 62:47. Poleg tega pa so poskusili obrambo na moža, ki jo bolj malo vadijo, predvsem pa se je na tem srečanju nudila možnost vsem desetim igralcem, da so stopili na igrišče. Mislimo, da je prav to najbolj pozitivna stran tega srečanja, in sicer, da so borovci lahko uvrstili tudi svoje rezervne igralce in jim nudili priliko, da si pridobijo izkušnje tudi v prvenstvu. Borovci so na splošno solidno zaigrali, niso pa ponovili lepe tekme proti POM. Predvsem je tokrat zmanjkala realizatorska moč in s tem se je seveda tudi kvaliteta igre znatno zmanjšala. Vsekakor pa bi hoteli omeniti res pozitiven nastop Borovega pivota Ambrožiča, ki je bil daleč najuspešnejši v metih. Dosegel je namreč zavidljiv odstotek 75, in sicer od 8 strelov je bil kar šestkrat uspešen. V o-brambi je prestregel 80 odbitih žog, v napadu pa 5. Skratka, res dobro! . iimi im inimiiiMitiill ll■l■llllrlll■lIl>l ■l■lll■■lllll■ll miuiim miiiii TREVISO-TRIESTINA 1:0 (1:0) Tržačani brez treh stebrov drugi pa v slabem dnevu per - Italija (v sredo) in Italija-Portugalska (27. t.m. v Rimu) v nedeljo ne bo prvenstva A lige. zo, Padova - Savona, Piša - Palermo, Reggina - Varese, Salernitana - Novara, Verona - Reggiana. V zadnjem uradnem kolu promocijskega prvenstva Plavi s precejšnjo lahkoto: Bor-Grado 62:47 (28:21) BOR: Savo Spacal 21, Ambrožič 12, Rudež 7, Zavadlal 6, Fabjan 2, Borut Spacal 1, Babuder, Čermelj, Carli in Lakovič 13. GRADO: Mittino, Olivotto, Corazza, Vio, Regolln 19, Boemo 11, Di Mercurio 5, Scaramuzza 8, Dovier 4 in Olivotto E. Sodnika Ascari in Comelll iz Gorice. Nedvomno je bila nedeljska -tek--------------- ma najlažja, kar so jih do sedaj Gradežanov, ki so atletsko popolnoma odpovedali. Tudi v drugem delu igre več menjav v vrstah Bora: Carli namesto Ambrožiča, Čermelj namesto Zavadlala. Serija rezultatov drugega polčasa po 2’ Bor - Grado 28:21, 30:23, 32:29, 36:31, 40:33, 44:35, 48:38, 50:39, 52:39, 55:39, 62:47. Sodnika nista razočarala. —edson— TREVISO: Zabeo, Sirena, Palladin, Fuser, Bressan, Bustta, Gal-tarossa, Spangaro, Fava, Zanardello, Simonato. TRIESTINA: Colovatti, Da Rold, Martinelli, Sadar, Capitanio, Del Piccolo, Ridolfi, Scala, Tomasi, Ferrara, Gentill. SODNIK: Fiorenti (Rim). Približno 3500 gledalcev. Sodnik je opomnil Spangara in Del Pic-cola Kotov je bilo 6:6. Triestina je morala tudi iz Tre-visa praznih rok Kljub -požrtvovalnosti in precejšnji spretnosti na -redini igrišča, kjer sta Sadar in Capitanio večkrat spravila v zadrego nasprotnike, so Tržačani klonili minimalno razliko, ki pa, tudi glede na moč nasprotnika, ni sramotna. Vse bi se lahko končalo drugače, ko bi napadalci predvsem Ridolfi in Gentiii, ne zgrfešili veliko število priložnosti. Kljub temu, da je Treviso skozi vseh 90’ izvajal terensko premoč, sta imeli moštvi enako število priložnosti: obe o-brambi sta v nekaj primerih odpovedali. Zanardello pa je bil v 27’ edini, ki je znal prisebno izrabiti dober predložek Galtarosse. Triestina ima za ta poraz več opravičil. Predvsem razlika med njo in nasprotniki, ki so bili vsaj na papirju nedvomno favoriti in so poleg tega igrali še na domačem grišču. Drugo, še važnejše opravičilo je bila odsotnost treh standardnih elementov kot so Kuk, Beor-;hia in Ive. Kuka je nadomestil mladi, a obetajoči Capitanio, ki je bil eden najboljših na igršču. Več Škatle je povzročila odsotnost Beor-:hie. To pa zaradi dvomljive odločitve Radia, ki je poslal na mesto eve zveze krilca Ferraro in Del 'iccola v obrambo. Ferrara je zaigral požrtvovalno, a brez jasnih pojmov, obramba pa je bila močno »slabljena, ker je Del Piccolo v ne-:aj primerih odpovedal. Iveja pa je ramenjal Tomasi, ki ni razočaral, čeprav je pokazal veliko neizkušenost. Omenili smo že, da je poraz povzročila neučinkovitost napada. Ri-iolfi, ki je navadno najboljši stre-em moštva, je tokrat popolnoma odpovedal, Gentilija pa Je v nekaj primerih spremljala smola. V začetku je bila "'Triestina nevarnejša: že v 7' je Ridolfi z glavo »slal žogo za las nad prečko. V 14’ e Tomasi lepo poslal pred vrata, lomača obramba se je zmedla to-ia Ridolfi, sam pred vratarjem, ni izkoristil priložnosti. Domačini so izvedli prvi nevarnejši napad v 20’, toda Fava je streljal netočno. V 27’ pa je v zmedi pred tržaškimi vrati Zanardello prisebno izrabil predložek Galtarosse in povedel svoje moštvo v vodstvo. To je zmedlo Tržačane, ki so bili nekaj minut v popolni oblasti .gostov. Colovatti je moral v več primerih posredovati, toda to je opravil zelo- spretno in sigurno. V 40’ je Galtarossa za las zgrešil cilj, v 43’ pa je Colovatti spretno odbil v komer oster strel Fave. V začetku drugega polčasa so gostje znova pritisnili na plin. V 47’ je Scala izvedel oster, a netočen strel, v 52’ pa je Gentiii preveč okleval in ga je Sirena prehitel. V 55’ je prišlo do najbolj kritičnih trenutkov za domačine. Scala je izvedel prosti strei, Gentiii pa je žogo poslal proti mreži in ukanil Zabea, toda Paladin je rešil pred vratmi. V 84’ so se Tržačani rešlii s precejšnjo dozo sreče: Gal- tarossa je streljal močno in ukanil Colovattija, toda Martinelli je rešil na črti. še zadnja možnost za goste: prosti strel Martinellija, žoga do Scale, ki pa ji preveč okleval in zamudil priložnost. uk Atalanta — Vicenza (0-0) X Cagliari — Juventus (0-0) X Fiorentina , »-»-Foggia (0-1) 2 Mantova — Venezia (2-1) 1 Milan "c Brescai (0-1) 2 Napoli — Bologna (2-1) 1 Roma — Inter (0-0) X Spal — Lazio (4-1) 1 Torino — Lecco (M) X Palermo — Modena (2-2) X Piša — Potenza (1-1) X Rapallo — Monza (M) X Rimini — Maceratese KVOTE (1-0) 1 13 — 166.988.700 lir 12 — 4.840.200 » A SKUPINA C! IZIDI •Como — CRDA 1-1 •Cremonese — Piacenza 2-1 •Pro Patria — Biellese 0-0 Rapallo — Monza 1-1 •Solbiatese — Marzotto 2-0 •Trevigliese — Entella 1-0 •Treviso — Triestina 1-0 Udinese — Mestrina 2-0 •Verbania — Legnano 2-0 Prihodnje tekme (26. t.m.) Biellese - Udinese, ORDA • Pro patria, Entella - Como, Legnano-Rapallo, Mestrina - Cremonese, Monza - Marzotto, Piacenza - Treviso, Trevigliese - Solbiatese, Triestina - Verbania. LESTVICA Monza 25 15 7 3 37 11 37 Como ZB 13 9 3 38 15 35 Treviso 25 13 8 4 28 24 34 Udinese 25 11 9 5 36 25 31 Verbania ZB 11 7 7 28 21 29 Biellese 25 !) 9 7 24 25 27 Rapallo 25 8 11 6 21 16 27 Legnano 25 10 6 !) 41 33 26 Entella 25 7 10 8 18 20 24 CRDA 25 6 12 7 15 22 24 P. Patria 25 !) 5 11 29 33 23 Piacenza ZB 8 6 11 22 26 22 Trevigliese 25 9 4 12 29 30 22 Triestina ZB 4 12 9 17 30 20 Marzotto 25 6 7 12 19 29 19 Solbiatese ZS 6 7 12 16 21 19 Mestrina 25 4 9 12 12 23 17 Cremonese 25 S 4 16 21 47 14 In že, ker smo pri posameznikih, bi pohvalili tudi Rudeža, ki se je posebno uveljavil v obrambi, poleg seveda Sava Spacala, ki je tudi v nedeljo dosegel svojih 21 točk. Prvič je za Bor uradno nastopil v prvenstvu dvometraš Carli, ki ni razočaral. Nasprotniki? Kot smo predvidevali. Nevami so bili le z Regolinom, ki je z meti z razdalje večkrat presenetil Borovo obrambo. V obrambi so bili precej pomanjkljivi, na odbitih žogah tudi, v protinapadih pa malo nevarni. Za borovce torej ni bila težka naloga zagotoviti si zmago. Statistična tabela je dala za pla-ve naslednje Izide: 62 metov — 26 zadetkov, 44 odst. (ni slabo). Posamezniki: Ambrožič 75 odst. (8:6) Zavadlal 50 odst (6:3), Savo Spacal 42 odst. (19:8). Plavi so imeli na razpolago 18 prostih strelov, realizirali so jih 11, to je 61 odst. (precej dobro). 9 odbitih žog v obrambi je ulovil Rudež, 8 Ambrožič in Lakovič: v napadu pa 5 Ambrožič, 3 Rudež in Lakovič. Za pet osebnih napak je predčasno zapustil igrišče Zavadlal. Kronika. Prva peterka Bora: Savo Spacal, Ambrožič, Rudež, Zavadlal in Lakovič (cona 2-3). Gradežani pa so tudi začeli s cono, toda z 2-1-2. Uvodne minute so bile še kar izenačene, toda kmalu nato so se borovci oddaljili za 8 točk. Borov trener je izrabil priliko, da so plavi prešli v obrambo na moža. Neokretnost borovcev v tem načinu obrambe so seveda izkoristili nasprotniki, da so se nevarno približevali domačinom, vendar jih niso nikdar dosegli. Serija rezultatov po 2’, Bor — Grado 2:0, 6:4, 10:4, 14:6, 16:8, 18:13, 24:13, 26:17, 28:21. V tem prvem polčasu so borovci veliko menjali in sicer: Sava Spacala z bratom Borutom, Rudeža s Fabjanom, Zavadlala z Babudrom. Drugi polčas. Borovci so zopet začeli s standardno peterko in tudi z običajno cono 2-3. Vseeno pa se niso mogli korenito oddaljili od nasprotnikov. šele proti koncu srečanja so plavi dokončno strli upe V MOŠKI KOŠARKARSKI A LIGI Zorzijeva peterka klonila Oransodi ORANSODA - SPLOGEN BRAU 82:66 (9:27) ORANSODA: Burgess 6, Merlati 8, Recalcati 19, Sarti 15, De Simone 18, Frigerio 8, D’Aqulla 8, Valentini, Rovatti, Barlucchi. SPLtlGEN BRAU: Medeot 15, Turra 1, Rossi 10, Ponton 2, Krainer 2, Tomasi 14, Pozzecco 10, Bosinl 2, Green 10, Comelli. SODNIKA: Bianchi (Livorno) in Menichetti (Firenze). Po zadnjih uspešnih serijah tokrat ni uspelo goriški peterki ponoviti podviga. Zorzijeva ekipa je namreč morala v nedeljo kloniti močnejši peterki Oransoda, katero vodi odlični jugoslovanski trener Stankovič. Znano je namreč, da Je hotel jugoslovanski tehnik ob prihodu v Italijo sestaviti ekipo, ki naj bi se najbolje približala modernemu košarkarskemu moštvu. Tako je spremenil Oransodo v ekipo velikanov, ki naj bi imela najnevarnejše orožje v strelih z razdalje s skoka in absolutno premoč na odbitih žogah. In v tem je Stankovič tudi uspel, čeprav je moral za ta svoj «cilj» žrtvovati celo fantastičnega, toda nizkega Djerdo. In proti takim veliKanom so bili v nedeljo Goričani popolnoma brez moči, tako da so morali kloniti celo za 16 točk (66:82). Poleg običajnih vrlin pa so igralci iz Cantuja v nedeljo zares presenetili zaradi učinkovitih protinapadov, kjer je bil JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA Samo pol izkupička za Olimpijo ia Maribor Olimpija je slabo začela povratni del prvenstva I. zvezne lige. V nedeljo je imela v gosteh Radničkega, kateremu je morala prepustiti dragoceno točko. V tekmi najboljših pa je Partizan zadal vodečemu Sarajevu poraz in se mu tako približal za tri točke. Tudi Rijeka je mo- rala poražena z igrišča. V II. zvezni ligi pa je leader lestvice Maribor zašel v slab dan in se je moral zadovoljiti, res je tudi, da je bil v gosteh, le s polovičnim izkupičkom. Ta delni spodrsljaj pa se Mariboru ne bo dosti poznal, saj imajo vijoličasti še lepo prednost pred drugouvrščenim Šibenikom. lllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllHIllIllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillil V 4. KOLU MOŠKE ODBOJKARSKE C LIGE DRUGA ZAPOREDNA ZMAGA ZG0NIŠKE ŠESTERKE KRASA Veter motil potek igre z ACLI na odprtem Prva prvenstvena izkušnja na njih odprtem odbojkarskem igrišču v Zgoniku bi se kmalu slabo končala za Krasove belordeče barve. Vzrok tega nepredvidenega zavrtijaja ni bila tokrat otopelost igralcev na igrišču, temveč je imel odločilno besedo vsiljiv veter, ki je najbolj škodoval krasovcem, ki so pred- vajali tehnično igro. Stvari na igrišču so se odvijale takole: ob začetku tekme je bilo brezvetrje in sonce je precej močno pripekalo, vendar ni veliko motilo -poteka igre. Prvi set je Kras igral proti soncu in z zadovoljivo igro dobesedno pregazil nasprotnika, ki je komaj nanizal tri točke. Tudi v drugem setu so domačini pritisnili in si že nabrali precejšen naskok. Tedaj pa je nenadoma začel pihati veter, ki je zadajal žogi varljive parabole. Ob tem stanju pa je bil najbolj oškodovan Kras, ki je gradil svojo običajno igro, vendar so včasih tudi najlepše podane žoge postale s pomočjo vetra, neuporabne. ACLI pa se je s tem okoristil, ker gostje skoraj niso imeli pojma o skupni igri in o tolčenju ter so kar metal; čez mrežo prve žoge. To jih je v prvem setu drago stalo, nato pa jim je z očitno pomočjo vetra uspelo iztrgati dva seta. Krasu pa bi lahko očitali le to, da je preveč trmasto vztrajal pri visoko podajanih žogah. Kljub vsemu pa so Krašovci zmagovito zaključili tudi drugi set. V tretjem setu je bilo stanje že 9:1 za Zgoničane, ob me- Recalcati kot vedno neusmiljen realizator. Tudi proti nasprotnikovemu protinapadu Goričani niso našli primerne protiutež! in tudi večina igralcev se ni resno potrudila, da bi skušala ustaviti živahne košarkarje Oransode. Le Medeot (v tem delu prvenstva zares v odlični formi) in Tomasi sta se resneje potrudila. V vrstah Oransode pa so v glavnem vsi elementi zaigrali res dobro in pokazali redko uigranost. Skozi celotno srečanje se je vidno odražala premoč gostov, ki so že prvi polčas zaključili z 12 točkami razlike 39:27, nato pa so razliko obdržali v drugem delu igre in zmagovito osvojili srečanje z 82:66. REZULTATI A LIGE •Ignis — Simmenthal •AlTOnestA — Petrarca Aramls — Noalex •Fargas — Butangas Oransoda — Splilgen Brau Cassera — *Candy 88:72 79:64 75:71 67:63 82:66 78:63 njavi servisa pa so nasprotniki nanizali, zgolj po zaslugi servisov, vrsto točk. Krašovci so bili prav nastavljeni na igrišču in s čekiči čakali žogo, vendar se je velikokrat zgodilo, da je žoga v zadnjem trenutku menjala smer, kar je imela za posledico slabe podaje. Tako se je zgodilo, da so krasovci izgubili zaupanje, saj je iz trenutka v trenutek postajal večji problem odbiti še tako lahko žogo, ker je veter enkrat zapihal v eno, enkrat v drugo smer. To je kvarno vplivalo na živčni sistem igralcev in v vrstah Krasa je na žalost ponovno prišlo do nešportnega obnašanja. V takšnih okoliščinah si je ACLI s pomočjo servisov in plasiranih žog osvojil tretji in četrti set. V odločilnem setu je tudi Kras menjal taktiko in ob menjavi igrišča že vodih 8:3. Nasprotniku pa je zopet uspelo izenačiti. Pri stanju 13:13 je ACLI imel servis v svojo korist, vendar ga ni znal izkoristiti. Kras pa je takoj izrabil servis in nanizal nadaljnji dve točki, ki sta pomenili zmago za domače barve. Kaj naj rečemo o tekmi? Kras je odpravil marsikatero vrzel pri graditvi igre, vendar je imel tokrat veter glavno .besedo. Ni pretirano, če rečemo, da bi brez vetra Kras gladko zmagal v treh setih. Upati je le, da ne bodo v bodoče vremenske neprilike ovirale rednega poteka igre, ker bo s tem igra pridobila na lepoti. Na velikonočni ponedeljek, bo Kras gostoval v Turjaku proti tamkajšnji Libertas. Tekma bo precej ostra, ker bo zmagovita ekipa ostala še v borbi za boljše položaje na lestvici. Postavi. KRAS: Morpurgo, Vilhelm, živec, Budin, Škrk, Emili, Vojko, Zvonko in Boris Simoneta. ACLI: Fontanine, Premate, Os-stch, Melon L., Melon R„ Tamaro, Scher in Riccardi. Izidi. KRAS — ACLI (Trst) 3:2 (15:3, 15:13, 14:16, 14:16, 15:13) Sodnik: Marcon. —bs— NAMIZNI TENIS Na državnem turnirju v Bergamu 1. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Olimpija — Radnički 1:1 (1:0* Hajduk — Rijeka 1:0 (1:0) Partizan — Sarajevo 2:1 (1:1) žeijezničar — C. zvezda Sutjeska — Beograd Čelik — Vojvodina Dinamo — Vardar Velež — Zagreb LESTVICA 3:4 (0:1) 1:0 (0:0) 2:0 (1:0) 2:0 (1:0) 1:1 (1:0) Sarajevo 18 12 4 2 30:10 28 Partizan 18 10 5 3 32:13 25 Dinamo 18 9 6 3 24:13 24 C. zvezda 18 8 6 4 34:29 22 Hajduk 18 8 4 6 29:17 20 Radnički 18 9 2 7 21:18 20 žeijezničar 18 9 2 7 24:23 20 Vojvodina 18 6 7 5 25:23 19 Vardar 18 8 3 7 29:30 19 Velež 18 5 6 7 20:21 16 Zagreb 18 5 4 9 21:35 14 Beogra 18 4 5 9 17:22 13 Olimpija 18 5 3 10 19:26 13 Rijeka 18 4 5 9 19:26 13 Sutjeska 18 4 5 9 17:36 13 Čelik 18 3 3 12 11:26 5 II. LIGA (ZAHOD) Bosna — Lokomotiva 0:0 Borac — Šibenik 1:4 (1:2) Borovo — - Istra 7:0 (4:0) Varteks - - BSK 0:0 Bratstvo — Famos 2:1 (1:0) Leotar — Maribor 0:0 Sloboda - — Segesta 3:1 (l:D Slavonija — Aluminij 1:1 (l:D Trešnjevka — Rudar 1:1 (l:l) LESTVICA Maribor 20 14 6 0 32:0 34 Šibenik 20 11 4 B 38:25 26 Sloboda 20 11 3 c 32:18 25 Lokomotiva 20 10 5 6 37:25 25 Rudar 20 8 8 4 21:21 24 Trešnjevka 20 8 7 5 26:17 23 BSK 20 8 5 7 32:28 21 Slavonija 20 8 5 7 29:26 21 Segesta 20 8 4 8 34:32 20 Borovo 20 5 9 6 34:28 19 Aluminij 20 7 5 8 21:28 19 Varteks 20 4 9 7 20:19 17 Famos 20 5 7 8 28:33 17 Leotar 20 4 9 7 23:31 17 Bratstvo 20 4 8 8 24:34 16 Bosna 20 2 9 9 16:28 13 Borac 20 5 3 12 24:43 13 Istra 20 2 6 12 15:41 10 Izreden uspeh igralcev Bora Boris Košuta, Edi Bole, Adrijan Tavčar in Edi Košuta so veselo presenetili v soboto in v nedeljo v Bergamu, kjer so želi nepričakovane uspehe v najrazličnejših kategorijah. V I. kategoriji se je Boris Košuta uvrstil na drugo mesto, v dvojicah I. kategorije sta Boris Košuta in :::::::::::::: :::::::: CARLO LEVI MM SO KAMNI Pokazal nam je svoje statistike o družinah banditov, kjer so glad, nepismenost in brezposelnost najbolj značilne kon-itante v vaseh, kjer je večina prebivalstva, kakor imajo tod navado reči «industriali», to pa pomeni, da moški, ki se brez zemlje in poklica zaman trudijo, nimajo možnosti posedovati zemljo ali pa imeti poklic, ki bi jih redil in omogočil, da bi ne umrli od lakote. Vse te stvari so znane slehernemu, ki jih hoče spoznati, toda Danilo nam jih je hotel pokazati resnični luči: resnične stvari, imajo namreč zelo jasen jelk, jasnejši jezik od vseh besed in statistik. Odšli smo skupaj z njim po bednih in smrdečih ulicah v Vallone; vstopali mo v hiše brez poda, v hiše polne muh in umazanih voda n znova smo videli kot v številnih vaseh in pokrajinah Juga, sivi obraz bede; moške brez dela, brezposelne brez -olje in hrepenenj, matere brez mleka, podhranjene otroke, ;i so bili bolj podobni okostnjakom. V Ulici Silvia Pellica, v lekakšni strmi globeli med razpadajočimi bednimi kočami em nasproti hiše, kjer se je v preteklih letih skrival neki nameniti bandit, videl sobo v kolibi brez luči, podobno šte-ilnim drugim, kjer živi eden mladih ljudi, ki jih je sem-;aj privlekel Dolcijev zgled, neki godbenik iz Ženeve, ki je postal ribič med ribiči na tem majhnem in nerodovitnem morju, ki je brez rib tudi zaradi piratstva divjih ribičev, red katerimi oblasti blagohotno zatiskajo oči. Malo više se je mlad človek shujšanega obraza in ves premražen od tuberkuloze, ovit v volnen šal, skušal ogreti na soncu. V njegovi popolni oslabelosti pa so oči vendarle gledale Danila z lučjo upanja in v vseh očeh sem opazil prav tako gotovo nedoločno upanje ter se mi je zdelo, da sem v njih samih lahko tudi prebral odblesk upanja. Isti migljaj porajajočega se upanja, podobnega strnjeni senci, smo zasledili tudi na obrazih ubogih iz Partinica, kamor bi nas Danilo rad spremljal. Videli smo spet običajen, tragično monoton prizor bede, morda je bil ta prizor še bolj žalosten, ker to je bila beda mesta in zato je bil tudi z občutkom samote in zapuščenosti večji; beda je bila v različnih okrajih nedaleč drug od drugega zelo različna. Tu je bilo področje, ki mu pravijo Madonna in se razprostira zadaj za staro občinsko zgradbo z njenim velikim, praznim trgom, in to je področje banditov, kjer je velika večina moških po zaporih in v ozračju čutiš nezaupanje, ponos in divji protest na zaprtih obrazih žena, na zaprtih vratih in na praznih ulicah. To je bil okraj kravjih pastirjev, mož, polnih sil, ki jih je kasneje spodbudila njihova lastna krepost k temu, da so s silovitostjo odgovorili na žalitev stvari, se uprli na najbolj prvinski način in odšli z Giulianom, da bi živeli. Spine Sante so bolj bledikaste; samo nekaj ulic više ležijo in nekaj korakov proč od cerkve in kavarnice, kjer smo se zjutraj ustavili. Trop otrok, shujšanih in lepih, se je med potjo nabral okoli Dolcija in klicali so ga po imenu: «Danine, Danine,» in bili srečni, da so lahko izgovarjali to ime, kakor da bi izgovarjali čudežno formulo. Skupaj z Danilom smo vstopali v vse hiše in povsod smo rahlo naleteli na najbolj osnovne probleme nekega suženjskega sveta, katerega meje so bile lakota in bolezen; in še enkrat sem bil, kakor toliko let poprej, prisiljen, ne da bi hotel, spet ponovno priklicati si v spomin staro, skoraj že pozabljeno zdravniško znanje. V Spinah Sante odgovor na žalitev sveta ni bil banditizem, temveč še slabši in bolj srce trgajoči odgovor — bolezen in blaznost. Ceste so bile prašne in umazane, toda med umazanijo nisi našel ostankov hrane niti pomarančnih lupin niti listja niti zeljnih betov niti škatel in niti kosti: mršavi psi so zaman vohljali. V maloštevilnih hišah živi sedemnajst prijavljenih umobolnežev in kdove koliko jih je še, ki niso tako očitni in hrupni. Neki mladenič je nepremično sedel na stolu in stara mati nam ga je pokazala ter ga zaman poskušala pripraviti do tega, da bi spregovoril; ta apatični, shico-frenični molk je trajal že leta. Pred drugimi vrati je stal s pobešenimi rokami neki mladenič suhega obraza in ugaslih oči, in bil takrat miren, toda, tako so mi pravili njegovi bližnji, z napadom lakote pride tudi napad blaznosti. Stopili smo v tretjo hišo, kjer smo videli nekega moškega, ki je bil zaprt v kletko. Majhna sobica, v kateri je živela vsa družina, je bila pregrajena z železno pregrado, podobno kletki za divje živali in v kletki je hodil sem ter tja mladenič z živalskim izrazom in strašnimi, črnimi očmi. V sosednji hiši je ležal poglavar družine v postelji, ne da bi se ganil že mesece, zaprt v negativni svet, poln nekakšne črne tesnobe. Dovolil je, da smo se približali njegovi postelji in si je potem pokril kakor mrtvec svoj obraz z rjuho. Prihajala je noč in odpeljali smo se proti Palermu. Trg v Mondelli s stojnicami rib vzdolž obale je blestel v lučeh. Po toplem in mehkem zraku se je razlival vonj po algah, morskih «prepelicah», vmes pa se je šopiril vonj po pečenih medancanah kakor cvet s tisočerimi cvetnimi listi, pa spet vonj po hobotnicah, ki so jih vrgli v velike vrele kotle, jih potem vroče, vse vijoličaste in kodraste, potegnili ven, jih razrezali na mizi in vmes si ugledal belino hobotnične notranjosti in baročne volute njenih lovk. Iz velikih košar iz vrbovega protja, ki so jih potapljali v morje, so prihajale na dan gore ježkov, ki so jih ribiči odpirali z enim samim spretnim zamahom noža in odkrivali rumeno žveplo in jod njihovega drobovja. (Nadaljevanje sledi) Tržačan Simeone Crechici z izredno igro odpravila vse nasprotnike in tako osvojila zelo prestižno zmago. V III. kategoriji srečamo Edija Boleta na 4. mestu, Adrijana Tavčarja pa takoj nato na 5. mestu v konkurenci nad 100 igralcev, še odlično mesto za Edija Boleta v III. kategoriji — 3. skupina, kjer je bil tretji. V dvojicah I. kategorije pomembno 8. mesto Edija Košute in Durazzana (Soffitta) ter 9. mesto Edija Boleta in Dal Colleja (Vicenza). Še zadnji in največji uspeh Edija Boleta v mešanih dvojicah III. kategorije, kjer je z Mi-lančanko Parolini celo zmagal. Vsi ti uspehi in še razne druge dobre uvrstitve so prinesli Boru tudi odlično 3. mesto v ekipni lestvici, za kar so osvojili pokal, ki ga je darovala «Coca-Cola». O turnirju bomo podrobneje poročali v naslednjih dneh. T-ar. .........I,,",,"I,I",",I,,"I""",IIIIII„HI,T„>III,1III1IIIIIII1||„|„|I„|„„IIHI|||I||I„„„|1|I,||,I1||1„|IIH SOŠKI JUNIORSKI DERBY 5:3 (2:3) za Juventino v tekmi s S o vodenj d JUVENTINA: Pelicon, Makuc E., Pavlin, Kulot, Tomažič, Firrin-cieli, Ožbot, Pellizzari, Makuc M„ Collini, Furlan. SOVODNJE: Stanzani, Cotič, Pellegrini, Fajt, ' Petejan, Tomšič, Gruden, Malič, Sfiligoj, Plorenin, Ortolan. STRELCI: Fiorenin (S), Collini (J), Sfiligoj (S), Malič (S) Kulot (J); d. p. Tomažič (J), Collini (j), Makuc (J). SODNIK: Barbesco iz Krmina. Ker so v nedeljo moštva druge amaterske lige, kakor Juventina in tretje lige, v kateri je Sovodnje, počivala, lahko danes poročamo le o srečanjih mladincev. To je tudi edina možnost, da se vidi tekma med Sovodenjci in Štandrežci, naj-bližnjimi slovenskimi sosedi ob spodnjem toku Soče. Glavni moštvi se namreč ne moreta srečati, ker pripadata dvema različnima ligama. Edina možnost, da se pomerita, jima je lani nudil sedaj že tradicionalni pokal Primorskega dnevnika in pa pokal štandreža. Vendar so navijači obeh ekip vseeno prišli na svoj račun. V nedeljo sta se ob desetih srečali na štandreškem igrišču enajsterici mladincev obeh vasi. Igra je bila zanimiva in, kakor je že navaaa pri tekmah na tej ravni, golov je bilo mnogo, številni goli, ki jih zadajo ali dobijo mladinci, nastanejo predvsem zaradi tega, ker imajo igralci premalo izkušenj in dopuščajo infiltracije predvsem v o-brambi. Pa tudi vratarji morajo še nekoliko zrasti po postavi in izkušenosti, preden bodo kos vsem žogam, ki jih pošiljajo v njihova vrata. Tudi tekma Juventina-Sovodnje se ni izognila tem načelom. A kljub temu, da sta se obe ekipi borili za prestiž, je bila tekma korektna, V prvem polčasu so prevladovali Sovodenjci in so ga tudi zaključili z enim golom razlike v svoj prid. Že takoj v začetku so šli v napad in dosegli prvi gol tekme, ki ga je dosegel Fiorenin. Nekaj minut za tem je prišlo izenačenje, ki ga je dosegel Collini z lepo osebno akcijo. Juventina je nekoliko popustila in dovolila budnejšim Sovo-denjcem nov napredek. Drugi gol je bil Sfiligojev, ki ga je dosegel z enajstmetrovko. Vratar Pelicon je sicer pravilno ocenil, kam bo šlo usnje, dotaknil se ga je, za las prepozno. Po kratkem presledku nezanimive igre je prišel tretji gol, kateremu je bil povod kot, ki ga je streljal Malič. Minuto pred koncem polčasa je dobila kazenski strel Juventina. Izvedel ga je Kulot. in imenitno poslal v kot med vratnico in prečko, kjer ga niti hitri poseg vratarja ni utegnil več odbiti. V drugem polčasu se je Igra spremenila. Sovodnje je klonilo Juven-tini, ki se je pognala v napad in ni gostom dovolila nobenega dosežka več. Sama pa je realizirala kar tri gole, tako da je z velikim presežkom nadoknadila izgubo v prvem polčasu. Tudi štandrežcem je bila prisojena enastmetrovka, ki jo je streljal Tomažič in izigral vratarja, ki se je vrgel na levo, medtem ko je žoga šla v desni kot vrat. Malo zatem je Collini privedel svojo ekipo v vodstvo, ko je dosegel četrti gol. Sovodnje ni reagiralo in je dopustilo še peto točko, ki jo je naredil Makuc M. in srečanje se je končalo z zasluženo zmago Juventine za 5:3. D. R. iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiil||ll|,l,ii,llllllllllllllll|lllllllll„nf Kakšne so naloge kristjana v političnem življenju (Nadaljevanje s 3. strani) ški pluralizem — pravi pater Tuc-ci — in ne sme stremeti za katoliškim integralizmom (da mora biti vse katoliško in v skladu s cerkvijo). Katoličan ne sme postavljati zahteve po tem, da ga smatrajo za edino sposobnega u-stvariti neko boljšo družbo, ampak mora priznati obstoj tudi drugih nosilcev avtentičnih vrednot. Prispevek mnogih ideologij pomeni o-bogatitev za onega, ki upravlja. Potemtakem je svobodno in pošteno sodelovanje katoličanov z onimi, ki mislijo drugače, koristno, seveda ob obojestranskem spoštovanju. Cerkev spoštuje vse politične strukture, vendar je koncil, ne da bi to neposredno izrazil, dal prednost demokraciji, v svesti si, da pa tudi ta ni popolna. Kristjan spoštuje demokratična pravila, vsekakor bo zakone branil tudi pa svojem prepričanju, kot bo pošteno sprejemal one, ki jih je bi; la sprejela večina, pa četudi bi bili v nasprotju z njegovo vestjo. Obstajajo dežele, v katerih je samo ena stranka, ki ima oblast v rokah. Ali sme katoličan oddati svoj glas tej stranki? Pater Tucci je mnenja, da je takšno vprašanje klerikalno. Delo cerkve je omejeno na moralno poučevanje, vernik pa mora biti svoboden, da sam odloči. Svoboden in odgovoren. V določenih zgodovinskih okoliščinah in razmerah predstavlja ena sama stranka nujnost. Pater Tucci je na področju teologije velika avtoriteta. Ravnatelj je, kot rečeno, časopisa, ki je v kompetenci Vatikana. Na tem mestu v glavnih obrisih prikazane njegove misli dokazujejo obenem evolucijo samega časopisa. «Stam-pa» je zapisala, da je »Civiltš Cattolica* v preteklosti bila polna materialov, na osnovi katerih naj bi se čitatelji seznanjali s »klerikalno koncepcijo države*, vendar je danes drugače. Koncil je napovedal obnovitev cerkve, glasilo jezuitov pa namerava biti zvest tolmač te obnovitve. Pater Tucci ni izrecno omenjal cerkve v socialističnih deželah, toda to ni bilo niti potrebno. Vse je popolnoma jasno. Seveda j« ta jasnost potrebna in koristna, da bi se pravilno razumela praksa. UREDNIŠTVO: TRST — UL MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1. Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej, četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur. celoletna 7.700 lir — SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za .FRJ: AD1T, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Ne—-’.ni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnt 250, osmrtnice 150 Ur. — Mali oglas’ 40 Ur beseda — Oglasi '.r Jaške tn goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societži Pubblicltk Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega liska. Trst