Leto LXVI Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v torek, dne 1. februarja 1938 štev. 25 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Cek. račun. Ljub-11una št. 10.65(1 in 10.544 za inserate; Sara jevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praea-' una j 24.797 Uprava: Kopitar-|eva ulica štev. 6. Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02. 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Obnovite v poslovanja našega zadružništva Vsa naša javnost je z veseljem sprejela vest, da je delo za obnovo likvidnosti našega zadružništva lepo napredovalo. Po letih krize je bila to najradostnejša vest o boljši bodočnosti naših denarnih zavodov, zlasti pa zavodov malega človeka in našega kmeta: podeželskih zadrug. S tem se začenja nova doba poslovanja za naše podeželske zadruge, ki je že toliko zaželjena in nujno potrebna našemu narodu. Ureditev kmečkih dolgov z dne 26. septembra 1936 je dala i kmetom - dolžnikom i njih upnikom jasno sliko, kako bo treba poslej plačevati dolgove. S tem je uredba prekinila dotedanjo prakso samih odlogov plačil in sličnih ukrepov, ki niso prinašali drugega kot novo zmedo v gospodarstvo, niso pa prinesli onega ozdravljenja, ki je bilo tako nujno potrebno. Uredba je doživela mnogo kritik, upravičenih in neupravičenih, priznati pa ji je treba vsaj eno, da je napravila jasno sliko, kaj morejo pričakovati denarni zavodi od svojih dolžnikov-knietov. Z ureditvijo kmečkih dolgov pa je postalo zopet še bolj aktualno vprašanje likvidnosti denarnih zavodov. Z ureditvijo kmečkih dolgov po septembrski uredbi je bila dana tudi podlaga za obnovo likvidnosti predvsem onih zavodov, ki so imeli največ kmečkih terjatev. Vse do zadnjega je akcija za obnovo likvidnosti vseh naših denarnih zavodov le počasi in postopno napredovala. Zal smo pri tem zamudili mnogo psihološko ugodnih prilik, ko bi lahko vprašanje likvidnosti rešili z mnogo manjšimi težavami in žrtvami kot sedaj. Toda zaman je govoriti o zamujenih prilikah. Nekateri zavodi so si pomagali sami, pri drugih, kjer je bil merodajno zastopan inozemski kapital, je bilo z likvidnostjo vse drugače kot pri domačih zavodih, ki so bili navezani sami nase. Večja mesta v Sloveniji so si poskrbela posojila pri Državni hipotekami banki in jih dala na razpolago svojim hranilnicam, ki so postopno začela oproščati zamrznjene vloge. Pokazalo se je tudi, da je bil položaj mestnih zavodov lažji, ker je pri njih vendar le stalno bilo nekaj življenja, dočim so najslabše odrezali oni zavodi, ki so imeli pretežno kmečke terjatve. To so bile v prvi vrsti naše podeželske zadruge, organizacije malih ljudi, ki niso mogli iz lastnih sredstev izvesti likvidnosti in se tako postaviti na lastne noge. Tudi so z izboljšanjem konjunkture mnogi dolžniki mestnih zavodov postali zopet pla-čeviti, tako da so aktiva mestnih zavodov bila vedno boljša, kar je vse imelo za posledico lažjo obnovo likvidnosti. V takem položaju je bilo potrebno, da se tudi našim zadrugam preskrbe potrebna sredstva za obnovo likvidnosti, da se obnovi zaupanje vsaj sedaj, ko že drugi uživajo blago-dati izboljšanja konjunkture. Tudi moramo misliti na bodoče kreditiranje našega kmeta, ki je v letih krize ostal brez pravega in najcenejšega vira kreditov. Vse to je narekovalo čimprejšnjo in uspešnejšo akcijo za obnovo likvidnosti naših zadrug. Velik korak je bil napravljen s tem, da sta Narodna banka in Poštna hranilnica sklenili lansko leto dajati denarnim zavodom — Narodna banka bankam in regulativnim hranilnicam, Poštna hranilnica zadrugam — posojila na dobro-imetja pri Privilegirani agrarni banki in na 3% državne obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov do 50% zneska, ki ga lahko zavodi dajo v zastavo za posojila. To je pomenilo, da bodo lahko zavodi dobili znatne vsote gotovine na terjatve, ki bi jim sicer prišle plačane šele v dolgi vrsti let. Samo za Slovenijo se ceni, da bo Poštna hranilnica dala takih posojil zadrugam okoli 100 milijonov dinarjev, kar pomeni znaten napredek v primeri s prejšnjimi časi, ko je bilo vprašanje kmečkih dolgov sploh vedno — odlagano. Še večji napredek akcije za upostavitev likvidnosti naših zadrug pa je bil napravljen s posojilom naše banovine za zadruge. Kot je našim čitateljem znano,b je naša banovina razpisala posojilo 63 milijonov dinarjev za sanacijo zadružništva. Podpisala je to posojilo skoraj v celoti Poštna hranilnica, ki je s tem pokazala, da si je v svesti svoje naloge, ki jo ima pri obnovitvi likvidnosti našega zadružništva v zvezi s kmečkimi dolgovi. 'To posojilo je potem prejela Zadružna zveza v Ljubljani kot največja osrednja organizacija slovenskega zadružništva in kjer je imela tudi ogromna večina naših kmečkih zadrug svoje naložbe. S tem je omogočeno, da Zadružna zveza oprosti del vlog, katere izplača včlanjenim članicam, ki bo lahko zopet s temi in drugimi sredstvi lahko veliko več izplačevala svojim vlagateljem kot prej. Pri številnih zadrugah bodo zadostovali prav majhni zneski za pomirjenje potreb zlasti malih vlagateljev, pri nekaterih zadrugah bo treba dati nekoliko več na razpolago vlagateljem. Prepričani pa smo, da bo ogromna večina vlagateljev dvignila samo ono, kar v resnici potrebuje in da bo pustila svoje vloge naprej v zavodih, do katerih ima lahko popolno zaupanje. Tudi je pričakovati, da vlagatelji ne bodo trosili eventualno dvignjenih zneskov za potrebe, ki niso nujne. S sedaj na razpoiago stoječimi zneski je ■torjen prvi korak za popolno obnovo likvid- Franco prodrl rdečo fronto pri Granadi Nacionalistična Španijo ie dobila novo vlado Salamanca. 31 januarja, b. Uradno poročajo, da so nacionalistične čete v teku včerajšnjega dne z nenadnim sunkom prodrle republikanske fronte pri Granadi Nacionalistične sile so s silovitim naskokom razbile republikansko fronto v širini 2П km ter v naglem tempu prodrle 5 km globoko. Republikanci so imeli ogromne izgube, ker jih je nacionalistični nenadni naskok zelo iznenadil. Nacionalisti so davi odločno nadaljevali ofenzivo, ker hočejo izkoristiti svoj prvi uspeh in se utrditi na zavzetih položajih, s katerih bodo ofenzivo naglo nadaljevali. Sevila, 31. januarja b. General Queipo de Liano poroča, da so nacionalistične čete prebile republikansko fronto 20 km na široko in sicer pri Granadi. Nacionalisti so zavzeli več važnih gorskih postojank, ki jim bodo omogočile uspešno nadaljevanje ofenzive. Nacionalistična letala so v nedeljo silovito bombardirala katalonsko prestolnico Barcelono. Uradno poročajo, da je bilo 280 smrtnih žrtev, okoli 700 pa ranjenih. Materialna škoda je velika. Nacionalistične eskadre so izvršile napad med 9—11. Pojavile so se nenadoma nad mestom ter vrgle več ton boinb. Bombardiranje ki je bilo eno izmed najstrašnejših v dosedanji španski državljanski vojni, je trajalo 5 minut. Med ubitimi je mnogo baskovskih otrok, ki so bili v svojem taborišču. Življenje si jih jc rešilo le 27. Salamanca, 31. januarja. AA. Nacionalistično poveljstvo je izdalo tole poročilo: Sovražnikovi napadi na sektorju Jace so bili odbiti. Nasprotniki so imeli velike izgube. Cel rdeči bataljon je bil uničen. Čete nacionalistične južne armade so včeraj izvršile več operacij na sektorju Grania Tore-jermoza s popolnim uspehom. Zavzele so vrhove gorovja Ceuio in vse višine okrog Marduena. Tako sedaj kontroliramo vse področje okrog svinčenega rudnika. Na teruelski fronti smo odbili vse rdeče napade. Nacionalistične čete so uničile 6 tankov sovjetskega izdelka. Ujeli smo nad 300 častnikov in miličnikov. Na bojišču je obležalo 415 ubitih in mnogo vojnega materiala. i1 Nova vlada San Sébastian, 31. januarja. AA. Te dni bo objavljena naslednja lista nove španske vlade: predsednik general Franco, minister za zunanje zadeve general Jonlano, prosvetni minister San Rodrigue*, pravosodni minister grof Rodez, minister za javno varnost general Matincz Anido, minister vojske general (trga, minister vojne mornarice admiral Seruela, minister za letalstvo Cin-delan, minister za trgovino in industrijo Suansez, minister za javna dela Pena. minister za kmetijstvo (iomcz Pu, minister portfelja Raymondo Fer-nandez Huesta. Nekateri izmed njih so si pridobili veliko zasluge že za časa Prima de Rivera. General Jor-dano je bil visoki komisar v Maroku, Rodriguez je bil član narodnega predstavništva, Martine/. Anido minister za notranjo zadeve, Suansez je bil član uprave tovarn orožja. Fernandez Iluesta generalni tajnik španske unitaristične stranke, grof Rodez pa šef stranke tradicionalistov. Nacionalna vlada je sklenila izdati štiri nove serije znamk, in sicer po 20 santimov violetnn barve s sliko katedrale v Cavadongi, po 30 santimov katedrale v Palmi na Mallorci, po 50 santimov s sliko Alcazara v Segoviji in po' 1 peseto j sive barve s sliko katedrale v Leonu. Te marko I bodo v prometu le od 10. februarja do 11. de-' cembra i. 1. Princesa Julijana rodita — hčerko Samo 51 topovskih strelov Amsterdam, 31. jan. c. Nizozemska je dobila prestolonaslednico! T? vest je danes dopoldne ob 9.59 zajela vso Nizozemsko in vse njene razsežne kolonije po svetu. Vsega ljudstva se je polastilo silno navdušenje, ki ponekod presega skoraj da že vse meje. Veseli dogodek na nizozemskem dvoru je potekel v redu. Preden so začeli topovi bobneti svojih 51 strelov, ki spremljajo rojstvo princese na kraljevskih dvorih, so že s posebnimi velikimi Sie-mensovimi aparati vest naravnost z gradu Soestdijk razglasili vsem uredništvom listov, vsem radijskim postajam, vojaškim posadkam in državnim uradom. Po vseh pristaniščih so začele tuliti sirene in po vseh cerkvah je zvonjenje naznanjalo, da je izpolnjeno pričakovanje nizozemskega naroda. Nad vasmi in oddaljenejšimi naselji so se pojavljala letala in tudi oznanjala, da je kraljevska družina dobila princeso. Prestolonaslednica .lulijana je rodila v gradu Soestdijk, kjer je bivala že poldrugi mesec. S svojim soprogom princem Lippe Busterfeldom se je poročila v decembru leta 1930. Že poroko so v vsej Nizozemski proslavili zelo veselo. Tem bolj radovedno pa je bilo sedaj ljudstvo na veseli dogodek v kraljevski družini. Že sedaj vlada Nizozemski kraljica in po njej bo zavladala princesa Julijana. Po določilih dinastičnega reda namreč soprog kraljevske princese ne more biti kralj. Sedaj pa se je v nizozemski kraljevski družini rodila zopet hčerka in če ne bo moških otrok, tedaj bo po določilih ustave tudi v tretje po vrsti vladala na nizozemskem prestelu kraljica. Naravno je, da so množice napeto pričakovale, ali bo sedaj rojen moški potomec. Ko je danes dopoldne zadonelo samo 51 strelov, pa navdušenje ni bilo nič manjše Vse okoliščine so bile že tako znane, da so vsi računali na dogodek kmalu po prvi polovici meseca januarja. Časopisi so pisali samo še o tem in slike so vsak dan kazale, kako nosti naših zadrug. Seveda je treba to izvesti postopno, da ne doživimo razočaranj, ki so možna. Vedeti pa moramo tudi, da je po tolikih letih nelikvidnosti še vedno toliko nezaupanja, da ga je težko odpraviti z enim samim zamahom in da mora nujno biti vsaka akcija za upostavitev likvidnosti oprezna. Smatramo pa, da bodo naši ljudje znali ceniti pomen te akcije in da bodo rade volje podprli to akcijo, ki gre za to, da obnovi enega najvažnejših gospodarskih faktorjev našega podeželja, naše kmečko zadružništvo. Poleg obnove likvidnosti našega zadružništva moramo misliti še dalje, na obnovo posojilo dajalne funkcije naših zadrug. To je še bolj važna stvar, saj smo v dolgi dobi 6 IpI imeli priliko videti, kaj je pomenilo zadružništvo kot posojilodajalec našemu kmetu in kako zelo se je razpaslo pri nas oderuštvo z vsemi slabimi posledicami. Pot do tega pa je še dolga in težavna in kdaj bomo prišli zopet do starega stanja, je v največji meri odvisno od obnove likvidnosti naših kmečkih zadrug. Vsekakor moramo biti hvaležni, da je akcija za upostavitev likvidnosti doživela zdaj odločilen napredek. Kdor ve, koliko truda je stalo prepričati prav vse tnerodajno faktorje izven naših krajev, ki niso poznali dovolj zgodovine, pomena in uspehov našega zadružništva, da je bila omogočena tako velikopotezna akcija, zna tem bolj ceniti sedanji uspeh. Se bolje pa bo cenila to akcijo bodočnost, ki bo pokazala, kako prav je bilo, da smo obnovili likvidnost našega zadruž ništva, čeprav s težkimi žrtvami. postavajo vojaki okoli topov in čakajo na znak, kazale so nestrpne časnikarje, ki vihte na vsak migljaj z gradu svoje fotografske aparate in vsi mednarodni filmski žurna'i so že izčrpali vse motive pričakovanja in jih razvijali po vseh platnih evropskih in svetovnih kinematografov. Toda »veselega dogodka* še ni bilo. Baje so se začeli prav hudo razburjati razr.' trgovci, ki so si nabavili ogromne skladovnice spominkov, ki so nosili napise >Januar 1938« Kakšna izguba, če ne bi tako rekoč v -»zadnjem trenutku« usoda ne upoštevala žalosti teli trgovcev in za nekaj ur pravočasno poslala veselja v dobrodušno Nizozemsko. Veselje se je takorekoč bliskovito razneslo po vsej deželi. Že prej je bilo objavljeno, da je vlada proglasila dan dogodka na d"oru za narodni praznik Iz šol so takoj izpustili vso mladino, ki je šla vzklikat po ulicah. V starodavnih mestih so se na ulice vsipali glasniki v starodavnih oblekah raznih obrtniških in stanovskih organizacij in v svečanih sprevodih z raznih trgov oznanjali, kaj se je zgodilo na dvoru. V«e hiše so zasijale v zastavah in napis »Naj živi dinastija nassausko-oranska« je pač najskromnejše, kar si je nabavila vsaka hiša. Stara pristaniška mesta so si tudi že poprej določila spored proslav in način proglasitve. Novorojena princesa je sedaj bodoča prestolonaslednica. če se za njo ne rodi princ, ki po določilih dinastičnih uredb postane takoj prestolonaslednik. Princesa je že dobila tudi ime, in sicer so ji doličili ime Kma Amsterdam. 31 jan. m. Iz dvorca Soestdijk poročajo, da je zdiavstveno stanje Nj. Vis. presto-lonaslednice .lulijane in njene princesinje zelo dobro. Ilolandskn vlada je na današnji dan po rojstvu princesinje objavila ukaz, s katerim podeljuje amnestijo za v:,e disciplinske kazni v vojski in mornarici. Razkroj Kitajske Pekinška vlada proglaša Cangkajšeka za upornika Šanghaj, 31. jan. b. Na severnem Kitajekem so Japonci izvedli spremembo in razpustili vlado samostojnega H o p e j a. To pokrajino so prikl jučili pod oblast vlade v Pekingu. V razložitvi zaradi razpusta poudarja japonska vlada, da je program hopejske vlade identičen z onim pekinške vlado in zaradi tega obstoj hopejske vlade ni bil več jiotre-ben. Od jutrišnjega dne preneha vlada v Hopeju, njeno dolžnost pa bo prevzela vlada v Pekingu. Predsednik samostojne vlade v Pekingu je danes v imenu vlade izdaj proglas na narod, v katerem izjavlja, da se nova kitajska vlada v Pekingu za vselej loči od Čangkajškove vlade, ki jo ne samo odklanja kot vrhovno oblast na Kitajskem, marveč jo proglaša tudi za nezakonito. Maršal Čangkajšok, tako pravi proglas, jo potrosil ogromne vsote denarja za borbo proti Japoncem, za IhitIio. v kateri je do zdaj padlo 1 milijon nedolžnih kitajskih žrtev, a končni uspeh teh ogromnih žrtev je bil. da so Japonci ozemlje zavojevali, pri čemer je zaradi vojnih operacij trpela kitajska zemlja. Nova kitajska vlada bo tesno sodelovala z Japonci, da vzpostavi red in mir na Daljnem vzhodu in da enkrat za vselej reši Kitajsko od komunistične nevarnosti. Sanghaj — prestolnica bodoče Kitajske Pariz, 31. januarja. Dopisnik »Pariš Soir< v Sanghaju je obiskal poveljnika japonske mornarice admirala llasepavo in poveljnika su-hozomske vojske generala Matsuija, da i/povesta svoje namene na Kitajskem. Prvi je dopisniku odgovoril, dn bo japonskn mornarica bržkone morala zasesti otok Hninan, čeprav tega ne bi rada storila. Toda dokler zasedba Kantona ni določena, Japonci tudi tega otoka ne bodo zasedli. Admiral je odločno izjavil, dn nikdar ne ho napadel Ilongkongn General M a t s u i je bil bolj gostobeseden iu je izjav il, dn je nezadovoljen s Francozi, ki v francoski koncesiji dopuščajo protijaponsko propagando. Ako se bo to nadaljevalo, se bodo Japonci razjezili iu bodo morali storiti gotove korake. Glede bodoče organizacije Kitajske meni general Matsui, da bo pač treba najprej organizirati večje število neodvisnih kitajskih vlad na severu, v sredini in na jugu Kitajske. Toda končno bo treba ustanoviti eno samo vlado ki bo imela svoj sedež v .šanghaju. Mesta IlankavB on noče zasesti, čeprav bi to storil silno lahko, toda Japonska ne želi, da bi se razdejanje, ki se je zgodilo v šanghaju, spet ponovilo. On l>o raje počakal, da se utrde samostojno vlade v Pekingu, v šanglinju in v Kantonu. To bo največji udarec za Čnnknjšku, ki ga osebno pozna, o katerem dobro ve. da ni komunist in dn tudi nikoli ne ho in dn hoče Ruse samo izkoristiti, da uresniči svojo osebno častihlepnost. Z njim se Japonci ne bodo več pogajali. Pomoč velesil Kitajski ni igruln bogve kakšne vloge. Vendar pa mu je znano, da so v kitajski armadi nemški genernlstuhni s v e t o v o I c i. Nemški general I'nlkenliaiisen je še vedno v Čankajškoveni štabu Toda to Japoncev nc vznemirja. Vojna !>n še dolgo trajala. Lahko se |x)-daljša še na celo leto. Šanghaj, 31. jan. b. Med Šanghajem in Nan-kingoin vodijo Japonci velike borbe z. uporniki. Japonci poročajo, da so en oddelek upornikov obkolili tet jih 900 poklali. Pekinig, 31. jan. A A. Avtonomna antlkoinuni-stična vlada v vzhodnem Hopeju, ki obstoja že 25 mesecev, je sklenila včeraj sporazum z vlado v Pekingu, po katerem je slednja prevzela oblast tudi v vzhodnem Ilopeju. Zemnnska vremenska napoveil. Polagoma se Ih> razvedrilo vreme |м> /sej državi, zalo pa se bodo temperature nekoliko znižale. Dunajska vrenienaska napoved. Pretežno jasno. na hribih topleje Zagrebško vremenska napoved: Pričakuje sc padec temperature, jasneje. Dr. Milan Hodža Češkoslovaška jo priložnost šestdesetletnire svojega ministrskega predsednika dr. Milana Ilodže izkoristila, da s številnimi proslavami, organiziranimi po vsej državi, in z obširnimi prikazi v tisku, poudari pomen osebnosti dr. Hodže za rast češkoslovaške države in izrazi tudi hvaležnost češkoslovaškega naroda, da jo v hudem razdobju zgodovine dobil na čelo vlade moža, ki je velik po duhu in velik po srcu, ki ima v sebi vse predpogoje, da je voditelj svoje državo na eni strani, na drugi pa tudi njen upoštevani močni predstavnik na zunaj. Jugoslavija se temu jubileju od vsega srca pridružuje. Ne samo iz ljubezni do češkoslovaškega naroda, s katerim jo vežejo kri, kulturne nujnosti in zahteve zgodovine, ampak tudi iz spoštovanja do ministrskega predsednika dr. Hodže, ki ima po naši državi že čisto rodbinski sloves, ko da bi bil naš, kar se more trditi le o redkih drugih državnikih. Življenje češkoslovaškega ministrskega predsednika je v političnem oziru zelo burno. Toda šele pozno so ga njegove izredne sposobnosti dvignile na površje in v ospredje, da je dobil priložnost, svoje znanje in svojo energijo postaviti v službo velikih interesov vsedržavne skupnosti. Rodil se je dne 1. februarja 1878. leta v Sučanih blizu Turčenskega sv. Martina na Slovaškem. Svoje študije je napravil delno na Slovaškem, delno v Šopronu in v Sibiu, od koder je šel v Budimpešto in v Cluj, kjer je končal pravo. Že po krajih, kjer je iskal izobrazbe, se je moglo sklepati, da bo ta mladi, bistroumni dijak enkrat poklican, da stopi v borbo z Madžari in da bo v tej borbi skušal zbrati okrog sebe tudi druge narodne manjšine, ki so trpele pod madžarskim jarmom. In res. Iz dijaka je postal takoj politični borec. Že 1. 1898. je vstopil med časnikarje pri ^Slovenskem listui v Ružemberoku na Slovaškem, dve leti jiozneje pa se je povzpel že više in je v Budimpešti ustanovil svoj lastni list »Slovensky Denlk« (Slovaški dnevnik), ki mu je tri leta pozneje 1. 1903. dodal še -»Slovaški tednik«. Lista sta zelo prospevala in sta bila pogumna klicarja k borbi za osvoboditev Slovakov. L. 1905 so 27 letnega Hodžo že izvolili v budimpeštanski parlament, in sicer v Kulpinu, kjer žive Slovaki pomešani s' Srbi. V parlamentu je navezal živ-ljenske stike z voditelji Srbov, itoinunov in Čehov. i možmi, ki vsi stojijo danes na vodilnih mestih v osvobojenih nacionalnih državah, ter se vrgel v boj proii raznarodovanju Slovakov. Leta 1906 je skupaj z dr. Maniom, Vajda Vojevodom in Pribičevičem ustanovil prvi slovanski parlamentarni manjšinski klub. ki je postal izhodišče sistema!' ie narodnostne borbe. Dr. Hodžo so mnogo preganjali. Zapirali so ga, kaznovali z denarnimi globami, a njegovega poleta niso zlomili. Leta pred vojno je bilo njegovo ime čisto v ospredju politične borbe na Madžarskem, njegovo ime je pomenilo program. Med svetovno vojno je šel najprej v arest, potem pa je bil poslan v cenzurni oddelek tiskovnega urada. To priložnost je izkoristil, da je napravil še doktorat iz filozofije leta 1916 na Dunaju. Dr. Hodža je bil tisti, ki je prav za prav Slovake in njihov program včlenil v medvojno češko zunanjepolitično akcijo in je tudi v imenu Slovakov odklonil avdijenco pri cesarju Kurlu, ki gu je klical k sebi, da bi rešil svoje cesarstvo pred navalom slovanskih narodov. Takoj po prevratu je organiziral slovaški narodni odbor in ie bil tudi med tistimi, ki so njegovo prvo osvobodilno izjavo sestavili. V povojni dobi je najprej služil v diplomaciji v Budimpešti in v raznih razmejitvenih komisijah. L 1920 je bil izvoljen za |K»slanca in je nepretrgano ostail član parlamenta do današnjih dni. L. 1921 je postal vseuči'.iški profesor v Bratislavi. V vladi je prvič sodeloval I. 19Л0 (vlada dr. Tusarja), 1. 1922 je postal minister za poljedelstvo iu ostal v resoru do 1926, ko se je preselil v ministrstvo za prosveto. L. 1932 je postal zopet poljedelski minister. L. 1935 pa je prišel na čelo češkoslovaške vlade kot prvi ministrski predsednik slovaškega porekla Dr. Hodža ima veliko darov. Izboren jurist, izobražen filozof, izpiljen pisatelj, sijajen govornik, ki je vedno polni! dvorane, lin diplomat, strokovnjak v gospodarskih vprašanjih, državnik, ki govori osem jezikov s popolno literarno dovršenostjo — med njimi tudi srbohrvaščino — toda v zgodovini bo njegov lik ostal pred-vsom v zvezi z načrtom o preureditvi Podonavja. S to mislijo se bavi že dolgu leta. ji je posvetil največ znanstvenega in političnega truda ter se počasi približuje njeni uresničitvi — mimo vseh ovir, ki se mu kopičijo nu pot. Za njega obstoji Srednja Evropa iz 11 držav, h katerim spadajo tudi velesile, toda prava Srednja Evropa, ki je res samo to in nič več, pa obstoii iz 6 držav, to je, Jugoslavije, Češkoslovaške, Romunije, Avstrije. Madžarske in Bolgarije. To so države, ki imajo svoje življenjsko živčevje samo v Podo-navju, medtem ko imajo Italija, Nemčija, Francija, Poljska, svoja slavna težišča drugod in so v Podonavju le delno interesirane. Dr. Hodža pravi, da je zatorej treba teh 6 držav spraviti v neko skupnost, ki bi jih povezala na polju gospodarskega sodelovan ja. Sredn ja Evropa je bila dolga leta politično razdrta, razdeljena v dva nasprotujoča si tabora. Malo zvezo in Rimsko trozveao. Dr Hodža se tega ni ustrašil in je vedno delal na to, da bi se našli mostovi, ki bi združili ti dve tvorbi in počasi le omogočili sodelovanje med njima. Zato je bil dr. Hodža med prvimi, ki se je na raznih poljedelskih konferencah v Bukarešti. Belgradu, Sinaju. Varšavi, zavzemal za to misel in je končno tudi takoj z veseljem pozdravil italijanski predlog, naj pride do zhližanja med obema skupinama. Kot ministrski predsednik je italijanski predlog sprejel kot temelj za nodalinia posvetovanja To. kar vidimo danes, da se Madžarska približuje državam Male /.veze, da se je Avstrija približala Češkoslovaški, je delno tudi zasluga dr. Hodže. tako po zamisli kakor tudi po vztrajnih naporih, ki jih je dr. Hod/a žrtvoval svoji veliki zamisli, du je treba podonavsko kotlino organizirati in šele organizirano potem spraviti v stik z velesilami »Pot v Berlin gre skozi organizirano Po-donavje.« Dr. Hodža še ni na cilju, toda prepričani smo, da bo s pomočjo drugih državnikov, ki ga razumejo, mosrel doseči to. o čemer je sanjal več kot 20 let in za kar je delul vso povojno dobo. Slovenski narod pošilja to.mu borcu in tvorcu, ki stoji na čelu češkoslovaške vlade, k njegovi 60letnici svoje iskrene čestitke. Zahteva po slovenskem šolstvu „bombastična fraza..." »Slovenčevi« Članki o našem šolstvu so vzbudili splošno zanimanje ne samo mod nami, ampak tudi v takozvani jugoslovenski javnosti, ki so jo naša izvajanja najbplj zadela. Prvo se je seveda oglasilo ^Jutror. Je pa to glasilo v svoji polemiki zopor naš list popolnoma (»zabilo na najnovejšo taktiko JNS, ki gre za tem. da bi bivše jugoslo-vene prikazalo kot najboljše Slovence ali sloveno-boree, kakor so centralisti in unitaristi iz Knaf-ljeve ulice leta in leta zmerjali liste, ki so zagovarjali samosvoi narodni značaj Slovencev in pravice slovenskega jezika 1er kulture. Kakor hitro se je namreč »Slovenec« dotaknil šolskega vprašanja, se je v »Jutru« vzbudil stari protislovenski furor in ie v svojem odgovoru na naš članek označilo naša izvajanja, da morajo zrnsti slovenske učne knjige iz slovenskega narodnega značaja, nravstvenega nazora in kulturnega kroga, kot >pretiravanja in Bombastične 1er pulile fraze«, in lo komaj dva tedna potem, ko je glavni politični ideolog slovenske JNS napisal v »Jutru« uvodnik, v katerem se zaklinja, da jugoslovenslvo absolutno ni v nasprotju s slovenstvom I Da je slovenstvo samo ovčji kožuh, v katerega se je preoblekel jugoslovenski unitaristični volk, smo vedeli od samega začetka, zdaj se je »Jutro», ki mu je zahteva, da mora šolslvo v Sloveniji biti vkorenlnjeno v slovenski kulturi, v slovenskem narodu in njegovem nravstvenem nazoru, bombastična fraza, samo izdalo, kakšno ostudno hinavščlno uganjajo v opoziciji naši unitaristi, kolikor gre zn ubogo slovenstvo, ki ga prej ko slej želijo likvidirati. Oglasil se je pa tudi belgrajski »Krug«. ki izhaja namesto bivše »Javnosti«, v katero so odlagali svojo politično modrost tudi slovenski jns-arjl. V svoji polemiki proti nam pa dokazuje »Krug«, da mu je zgodovina slovenskega naroda popolnoma neznana, ko trdi, du je pod uvetro-ogrsko monarhijo pač imela šolsko avtonomij Hrvatska, nikakor pa no Slovenija, ki da se je borila za naj-elemenlnrnejše pravo svojega jezika v šoli. Če bi bili jugoslovenski modrijani iz »Kruga: brali vsaj Oruden-Malovo »Zgodovino slovenskega naroda«, bi bili videli, du smo slovensko ljudsko šolo dobili že za Časa ilirskega režima ln da ie ta ljudska šola sčasoma postala pravi branik nase narodnosti in da je bila nacionalna v najodličnejšem i>omenu besede zato, ker so si slovenski rodoljubi znali narodno ljudsko Solo priboriti prav tako kakor Hrvati. Res pa je, da so nam ni posrečilo dobiti slovensko srednjo šolo iu lastno univerzo. Vendar pa so slovenski profesorji na naših gimnazijah znali haš v srednji šoli in z njeno pomočjo zanetiti slovenskega narodnega duha in tudi jugoslovansko narodno zavest, Ui so se je naša pokoljenja navzela v naših srednjih šolah, fzvojevali stuo si tudi svojo šolsko avtonomijo, ki je bila, kar se tiče ljudskega šolstva, tako popoliia, da bi si jo mogla vsaka država vzeli za vzor, in naša zahteva danes je in bo ostala, dn to šolsko avtonomijo, raztegnjeno seveda tudi na srednjo Solo in na našo slovensko univerzo, dobimo nazaj in jo novim razmeram primerno gradimo naprej. Zanimivo pa je tudi. da ta slavni ' >Krtig< v svojem uvodniku spet označuje kot ideal jugo-slovenov narodno, duhovno in kulturno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, v katerem eo moramo Slovenci utopiti in svojo bit ter jezik žrtvovati. Seveda se lo nikoli ne bo zgodilo, ker je to proti volji slovenskega naroda, toda zabeležiti je to treba, in sicer zato, ker, kar piše »Krug« oziroma bivša »Javnost«, to je program tudi našega »Jutra«, ki .je ta list vedno citiralo, in ker je to glasilo tudi v resnici ideološko glasilo celokupne JNS pod vodstvom njenega vodje Petra Živkoviča. Torej, gospodje, slovenstvo naj vam le bo samo »bombastična fraza« in »pretirauost«, saj se slovenski narod, hvalabogu, za vas ne zmeni. Napredovanja proiesor'ev Belgrad, 31. jan. AA. V imenu Nj. Vel. kralja so z ukazom kraljevih namestnikov na predlog prosvetnega ministra napredovali: v 4. pol:, skupino 1. stopnje direktor nepopolne mešane realne gimnazije v Mariboru Ivan Prijatelj, prof. na prvi realni gimnaziji v Ljubljani .luš Kozak, profesor na realni gimnaziji v Celju Srečko Brodar, profesor na prvi realni gimnaziji v Ljubljani Lapajne, profesor na drugi realni gimnaziji Silvo Kranjec, profesor na drugi realni gimnaziji v Kranju Franjo Koblar, profesor na realni gimnaziji v Vinkovcih Rudolf Rister, profesor na 3. moški realni gimnaziji v Zagrebu Srečko Dja-monja, profesor na ralni gimnaziji v Sisku Veko-slav Zadrovec. profesor na 2 realni gimnaziji v Ljubljani Anton Sovre, profesor na 4. realni gimnaziji v Zagrebu Vladimir Orlič, profesor na učiteljišču v Osjeku Dušan Zebič, profesor na učiteljišču v Ljubljani Rudolf Koprivnik, profesor na učiteljišču v Osijeku Zvonimir Zlatar, doslej v 4, pol. skupini 2. stopnje. V i. pol. skupino 2. slopnje: prof. na ženski realni gimnaziji v Osijeku dr. Miroslav Polak. profesor na realni gimnaziji v Osijeku Josip Mencinger, profesor na realni gimnaziji v Vukovaru Josip Grecl, profesor na 1. realni gimnaziji v Ljubljani Franjo Grafenuuer, profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani tir. Ernest Turk, profesor na gimnaziji v Šibeniku Sinikovič. jirofesor na drugi moški realni gimnaziji v Zagrebu Ivan Ivšič. prof. na 1. realni gimnaziji v Ljubljani Rudolf Sodnik, profesor na realni gimnaziji v Sisku dr. Mate Hraste. profesoi na 4 realni gimnaziji v Zagrebu Mutabdjija, direktor nepopolne realne gimnazije v Murski Soboti Ivo Zobec, profesor na 4. realni gimnaziji v Zagrebu Peter Javor, profesor na učiteljišču v Pakracu Anto Rubeša. profesor na uči teljišču v Čakovcu Franjo Jelačič profesor na učiteljišču v Osijeku Herman Vidakovič, doslej v 5 poiožajni skupini V a pulniaino skunino" profesor na realni gimnaziji v Varaždinu Ante Neunarevič. profesor na realni gimnaziji v Sisku dr. Josip Rozman, profesor na 2. realni gimnaziji v Ljubljani dr. Roman Šnvnik. profesor na realni gimnaziji v Varaždinu Avgust Kice profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani Branko Golubnvič. |irofesor na realni gimnaziji v Varaždinu Josip Knštelan, prof. na ženski realni gimnaziji na Sušaku Zora Rehničar. profesor na realni gimnaziji v Celju Ivan Mlinar, jirofesor na klasični gimnaziji v Ljubljani dr. Ivan Vrečar, prof na 3. realni gimnaziji v Zagrebu Nada Javor, prof na klasični gimnaziji v Ljubliani dr Milan Grošelj, prof. na realni gimnaziji v Novi Gradiški Svetozar Lončar, prof. na 2 realni gimnaziji v Ljubljani Maks Stnnnvnik. prof. na realni gimnaziji v Celju Franco Ro'šek. prof. na 3. realn gimnaziji v Ljubljani Rafael Bačar. prof. na uči teliišču v Čakovcu Miroslav Iskra, prof. na učiteljišču v Mariboru Danica Glinšek. prof. na učiteljišču v Mariboru Bogomir Tepli, strokovni učitelj na realni gimnaziji v Mariboru Peter Cestnik, stro kovni učitelj na prvi realni gimnaziji v Ljubljani Josip Čop. doslej uradniki v 6. pol. skupini. V 6 poloiaino nkuvino: prof. na realni gim naziji v Ljubliani Alofzii Sivec. prof na 1. realni gimnaziji v LiubHani Peter Zavrtanik. prof na realni gimnaziji v Kranju Roris Rupnik. prof. na ft. realni gimnaziji v Ljubliani Tvan Mlinar, prof na prvi rnnlni gimnnrlii v Ljubliani Silvester Ure skvar, prof. na učiteljišču v Ljubljani Ivan Želez nov, prof. na učiteljišču v Ljubljani Stanko Gogala, strokovni učitelj nn realni gimnaziji v Virovitiei Vladislav Rustja, strokovni učitelj na prvi realni gimnaziji v Novem mestu Stane Jurko, strokovni učitelji na klasični gimnaziji v Ljubljani Rajko Pirnat, doslej uradniki v sedmi poiožajni sku|>ini V 7. poloiajno skupino: prof. na kiasični gimnaziji v Ljubljani di Ferdo Kozak, prof. na klas. gimnaziji v Ljubljani Milan Cigler, prol. ua 2. realni gimnaziji v Ljubljani Emilija Brane, prof. na realni gimnaziji v Novem mestu Franc Ahlin, prof. na realni gimnaziji v Gospiču dr. Cvetko Škarpa, prof. na realni gimnaziji v Novem mestu Milan Jovanovič, prof. na realni gimnaziji v Slavonskem Brodu Olaf Globočnik, prof. na realni gimnaziji v Osijeku Vera Horvat, jirof. na klas. gimn. v Ljubljani dr. Franc Jaklič, prof. na realni gimn. v Mariboru dr. Franjo Crnek, prof. na 3. realni gimn v Ljubljani Antor. Oven, prof. na 1. moški realni gimn. v Zagrebu Davorin Križ prof, na realni gimn. v Mariboru Milica Oslrovski, prof. na drugi realni gimn Filip Perič, prof na klas. gimn. v Ljubljani Vlasta Tominšek, prof. na klas. gimn Stanko Sila, prof na realni gimn. v Kočevju Sla vica Kajietanič. prof. na realni gimn. v Kočevju Miroslav Gorše, prof. na 2 realni gimn. v Ljubljani Stanko Sever, prof na 1, realni gimn, v Ljub liani Miroslav Adiegiï, prof. na realni gimnaziji v Koprivnici Franjo Dolenc, prof. na realni gimn. v Novem mestu Marija Kovač, prof. na 1. realni gimn. v Liubljani Anatol Andreič, prof. na klas. gimn v Mariboru Ivan Šedili, prof. na 3. realni gimn v Ljubljani Ciril Arko prof. na 2. realni gimn. v Ljubljani Silva Antič, prnf. na realni gimn v Kranju Martin Fortuna, prof. na realni gimn v Kranju Franc Tomšič, prof. na 3. realni gimn. v Ljubliani Ciril Šmelineer, prof. na 2 realni gimn. v Liubljani Diva Kuljis, prof. na klas. gimn. v Ljubliani Elizabeta Kozina, prof. na realni gimn v Ljubliani Ana Stirn, prof. na 2. realni gimn. Anica Kosovel, prof. na relni gimn. v Liubljani Anton žužek. prof. na 3. realni gimn. v Zagrebu 'erena Lončar, strokovni učitelj na realni gimn. v Požegi Ivan Blažek, strokovni učitelj nn realni gimn. v Celju Cvetko ščult. strokovni učitelj na realni gimn. v 0ftiško« in »Uroševo 'iivnico«. Na tem prostoru bo Narodna banka zgrn dila petnadstropno palačo, ki bo stala nad 30 mi liionov dinarjev. V tej palači bo tudi novo kino gledališče z 1320 sedeži. Prihodnje dni bn pričelo "raditi veliko paločo na prostoru bivše »Albanije« Drž. hipotekurna banka. Požar v Mostah preprečen Tovarna Mergenthaler je bila v nevarnosti Ljubljana, 31. januarja. Nocoj ob 7.21 je bila jiostaja ljubljanskih poklicnih gasilcev obveščena od gospe Mcrgentbaler-ieve iz Most, soproge lasntika znane usnjarne, da je izbruhnil v tovarniškem skladišču nevaren požar. Takoj se je odpeljalo z motorko pod poveljstvom podpoveljnika g. Ogrina 8 poklicnih gasilcev, ki pa so našli požar že zadušen, ker so ogenj domačini z raznimi aparati sami pogasili. Vnela se je namreč slama v skladišču tik glavnega tovarniškega poslopja. Nevarnost je bila zelo velika in bi ogenj lahko uničil tovarno. Le jtozornosli uslužbencev tovarne in poklicnih gasilcev se je zahvaliti, da ni nastal katastrofalen požar. Ogenj je razvil velik plamen, ki je segel že do podstrešja. Ogenj je najbrž naetal zaradi malomarnosti kakega prenočevalca v slami, ki je vrgel žareč ogorek v slamo. Skoda k sreči ni velika. Ljubljanski poklicni gasilci eo se po 20 minutah vrnili v Mestni dom, kjer so bili pripravljeni že tudi prostovoljni gasilci, katerim pa ni bilo treba stopiti v akcijo. • Danes dopoldne se je v stanovanju na Mestnem trgu 11 ponesrečila 52 letna upokojena tohač-na delavka, ki je jiadla s stola, ko je čistila omaro. Dobila je hude poškodbe, na glavi. Mestni reševalci so jo prepeljali v bolnišnico. Pravilnik za sprejem sester - usmiljenk v državno službo Belgrad, 31. jau. m. Soeialni minister Cvetkovič je na podlagi $ 182 uradniškega zakona predpisal navodilo za sprejemanje sester usiniljenk v državno služIm. Po teh navodilih se sestre usiiii-Ijeuke lahko sprejmejo samo za tako delo, ki ga opravlja bolni carsko osebje, po potrebi tudi za druge pode v bolnišnici. Za to delo prejemajo sestre brezplačno stanovanje v ločenih prostorih, kurjavo. razsvetljavo, pranje perila, brezplačno hrano in kot predpisuje starešina ustanove v sporazumu s predstojnigtvom nagrado v denarju, ki se določi glede na nagrado v nadurah in ki ne sme biti večja od 15 din dnevno. Sestre usiniljenke imajo po teh navodilih pravico na petnajstduevne počitnice letno s pravico na nagrado. Če sestre olwle pri delu, imajo pravico na brezplačno zdravljenje v bolniš-uici za osem dni in pravic« do nagrade. V primeru daljše bolezni pa mora družba namesto obolele sestre poslati namestnico. Obolela sestra pa ima pravico za uadaljuje zdravljenje po taksi, ki je predpisana za člane Okrožnih uradov. Sestre usmiljen-kfc, ki so zajHideue v državnih ustanovah, p« določilih teh navodil, ne spadajo pod ohvezuo zavarovanje P» zakonu o zavarovanju delavcev in uredbi o podpornem fondu pomožnega osebja v državni službi. Sestre usiniljenke se ne morejo uporabljati za ona dela, ki jih ue dovolijo predpisi njihove družbe. Gornja navodila določajo tudi odpovedne roke. Navodila so stopila v veljavo z, današnjim dnem i objavo v »Službenih novinah«. Smrtni strel Maribor, 31. januarja. Danes pojKildne ob 4 se je javil v jetnišnici mariborskega okrožnega sodišča 25-IefnI delavec Rudolf Kovačič iz Sv. Benedikta v Slov. goricah. Izjavil je, da je v nedeljo zvečer v pretepu v Trotkovi z lovsko puško ustrelil 24-letnega |X)so-stnikovega sina Frana Breznika, po domače Pu-heca, iz Lokavcev. Kovačič je prišel v nedeljo zvečer v Trotkovo v fantovsko družbo, kjer pa so ga začeli izzivati. Razjezil so je in zgrabil puško 1er ustrelil v družbo. Strel je zadel Breznika v trebuh. Kovačič je bil prepričau, da je Breznik inrtev V jetnišnici pa so mu povedali, da je bil Brežnlk smrtnonevarno ranjen in prepeljan v mariborsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. V Sodni ulici 23 se je poskusila zastrupiti 16-letna Lucija G. Poskus samomora je izvršila na ta način, da je použila kar 12 aspirinov naenkrat. V tukajšnji bolnišnici so ji nudili pomoč. Dr. Sto adinovič v S. Karlove h Novi Sad, 31. jan. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Stojadinovič se je mudil snoči v Sreniskih Karlovcih, kjer je obiskal predsednika narodne skupščine Si. Ciriča, pri katerem je ostal tudi na večerji. Na večerjo je bilo povabljenih tudi nekaj drugih prvakov JRZ iz Srem. Karlovcec in Novega Sndn. Ponoči se je predsednik vlade z avtomobilom vrnil v Belgrad. Predsednik narodne skupščine pa se je odpeljal v prestolnico danes popoldne. Zbor banovinskih us užbencev Belgrad. 31. jan. m. V dnevih od 29. do 30. januarja je bil v Novem Sadu kongres hanovin-skih uslužbencev, kateremu so prisostvovali zastopniki iz sedmih banovin. Izvoljen je bil no\ zvezni upravni odbor. Predsednik je banovinski inšpektor dr. Štefan Subotin iz Novega Sada. prvi podpredsednik Jože Pire, višji računski inšpektor, drugi podpredsednik -levo Nikoli? iz Skoplja. glavni tajnik pa Mladenovič, tajnik hanovinskega ra- čunskega ravnateljstva v Subotici. Izrečeno je bilo priznanje delu Društva banovinskih uslužbencev dravske banovine in toplo pozdravljeni so bili delegati tega društva predsednik Jože Pire, tajnik Miha Graiula in nadupravnik Jože Cegnqr.v?iWi zvezna uprava se je zglasila tudi v kabinetu notranjega ministrstva. Namesto odsotnega rçsorçpe-ga ministra dr. Korošca jo je sprejel ( minister dr. Krek, katerega je zvezna uprava med drugim prosila, da bi se ua merodajnih mestih zavzel, da bi bilo v finančni zakon vnešeno določilo, po katerem bi se banovinski uslužbenci v vseh pravicah izenačili z državnimi uradniki in da bi se po zakonu o samoupravah ščitile pravice banovinskih uslužbencev. Letalski pokal kralja Petra II Belgrad, 31. jan. m. Ravnatelj Aero-puta g. Sondermayer je izjavil, da je bil pred kratkim v Berlinu na konferenci predstavnikov skoraj vseh aerokluliov v Evropi. Na tej konferenci so bile določene nove zračne linije, od katerih bo imela dosti koristi naša država. Te linije mora odobriti še vlada. Na sestanku Družbe za zračni promet v Parizu je bil sprejet predlog jugoslovanskega Aerokluba za svelovne letalske tekme, ki bodo še letos. Za te tekme je dal prekrasen pokal kralj Peter H. Organizacijo tekem za svetovno prvenstvo bo izvedel jugoslovanski Aeroklub. Prihodnje leto bodo svelovne tekme z jadralnimi letali. Pripravil jih bo zmagovalec ua letošnjih tekmah. Dr. Mačkova lista za volitve v senat zavrnjena iz formalnih razlogov Zagreb, 31. januarja, b. Dance je okrajno " ' : j"i,u«w». uuiiua |f okrajno aodisce sprejelo sklep zaradi predloga, ki eo ga dali dr. Maček in tovariši, v katerem zahtevajo, , ........................ , пшииш ttllllUVUJO, a se jih vnese v popis volivcev za senatne volitve, ki bodo 6. februarja. Predlog je podpisalo 27 narodnih poslancev, ki so bili izvoljeni 5 maju 1935 na Mačkovi listi. Okrajno sodišče ni upoštevalo predloga i/, formalnih razlogov, ker podpisniki j) red,log a niso predložili jiotrdi), odnosno legitimacij narodne skupščine, kakor to predpisuje § 12 o volitvah senatorjev V îneri-tum se sodišče ni spuščalo, ker predlog s for-ina.ne strani ni bil v redu. Rekurza proti temu ni. Okrajno sodišče je končalo z ureditvijo podpisov vo.ivnili kandidatov za senatne volitve ter ima v savski banovini 669 oseb volivno in glasovalno pravico: od teli jo 93 svetnikov, 48 narodnih poslancev, 17 mestnih županov, ostali pa so župani manjših občin. Belgraishe vesti Heli/rad, 31. jan. m. Danes se je mudil v Za-grebu ravnatelj zagrebške baiiovinske hranilnice Lovinčič ter je zaradi uredbe o samoupravnih hranilnicah posredoval pri upravniku Drž. hip. banke Vojinu Dudžičiču Kakor znano, je glavna zahteva prečanskih samoupravnih hranilnic, da jim spet vrnejo pupilni denar, ki se sedaj po zaslugi JNS mora pošiljati v Drž. hip. banko v Belgrad. Na današnjem sestanku, ki ga je Lovinčič imel z upravnikom Drž hip. banke, je bilo sklenjeno, da se bo v najkrajšem času vršila konferenca, na katero bodo pozvani zastopniki samoupravnih hranilnic in nn kateri se bo definitivno razpravljalo o vprašanju pupilnega denarja v zvezi z novo uredbo o samoupravnih hranilnicah. Belfirad, 31. jan. m. V Belgradu se mudita zastopnika Združenja zemljiškoknjižnih uradnikov sekcija Ljubljana Zilierl in Rigler. V zadevi zboljšanja gmotnega položaju zemljiškoknjižnega urad-ništva sta bila sprejeta pri ministru dr. Kreku. Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Milan llodža, ki obhaja danes 60 letnico svojega rojstva ■ВИГСППa 4-.li * чшљлх^-лм-и-а «t . ч& ...-v P. Kazimir Zakrajšek: Skrb za naše sezonske de avce Zopet nam je začelo naše javno časopisje poročati o velikih transportih sezonskih delavcev iz naše banovine na tuje in nam jih bo sporočalo redno do spomladi, ko bodo tisoči odhajali v Nemčijo in Francijo po kruh. ki ga pri nas zmanjkuje. Kakor je bridko in poniževalno za narod, ki se sebe zaveda in ima kaj narodnega ponosa, da morajo njegove najboljše in najbolj zdrave moči odhajati za sužnje tujim narodom, tako je pri naših revnih razmerah to za narod potrebno zlo. da se zmanjša naša nezaposlenost, zmanjša beda našega podeželskega človeka. Zato moramo s krvavečim srcem biti še veseli, da nam kdo hoče dati v stiski kruha. Toda ali pa bomo, ali smemo to izseljevanje samo gledati, ne da bi pomislili, v kako neizmerno gorje in prekletstvo lahko postane tudi nam kot narod, kot celota? Ne da bi se vprašali, kako se bo tem sužnjem godilo na tujem? Kako jih bo tujina izkoriščala? Kako nam jih bo zastrupljevala in nam v dno duše zastrupljene v jeseni vračala domov? Ne! 2e zaradi nas samih, zaradi njihovih domačih, zaradi naših vasi in zaradi naših Čistih poštenih slovenskih družin tega ne smemo in nikakor ne moremo 1 Nikakor nam ne more biti vseeno, kakšni se bodo vračali jeseni domov moralno, narodno, versko! Ko se bodo vrnili domov, se bodo razkropili po naših vaseh, po naših hišah. Gorje nam, če se bodo vrnili zastrupljeni! Zastrupili in okužili nam bodo do sedaj še zdrav in čil narod. Do sedaj smo s sezonskimi delavci doživeli že velika in žalostna razočaranja, doživeli smo primere, ki so nas morali pretresti do kosti. Prezrimo za sedaj primere, ko se je z našimi sezonskimi delavci marsikje postopalo slabše kakor s sužnji, da se delavske pogodbe, narejene z njimi tu doma, niso držale, da je dobila slovenska dekla namesto pogojenih 15 krav v dnevno oskrbo kar pO 40 ali celo še več, da se jim je dalo stanovanje slabše kot psu, da se jim je dajala hrana tako borna, da so stradali, da se jim ni dalo nikdar prostega časa, ne nedelje proste za verske dolžnosti in za oddih, da so jim gospodarji od-trgovali in zadrževali borni zaslužek, da je gospodar oskrunil zakonsko ženo, ki je šla na tuje iskat kruha svojim otročičem itd. So gospodarji, ki so izkoristili neznanje jezika in nepoznanje razmer ubogega sezonskega delavca, češ, saj se nima nikomur pritožiti, in z njimi tako ravnali. Da. prezrimo za enkrat vse te primere, o katerih nam piše ravnatelj Borze dela iz Murske Sobote, da so to samo izjeme, če tudi morda marsikje le pre pogoste. Mislimo tu samo na moralno in versko ska-ženost. G. Klekl nam je pravil, da je dobil sporočilo, da je v Franciji slovenski človek, ki je bil v Moskvi in se šolal za agitatorja komunizma in bil poslan v Francijo, da tam med našimi sezonskimi delavci širi komunizem. Pravijo, da je tam še več takih okuževalcev naših ljudi. Ker Rafaelova družba nima potrebnih denarnih sredstev, vsega tega ni mogla preiskati, da bi mogla priti z dejstvi pred javnost, kar je seveda ogromna naša škoda Dalje vpoštevajmo dokazano dejstvo, da naš človek ni ne po svojem značaju, ne svoji vzgoji dorastel težkim razmeram, v katere v tuiini naenkrat pride, da ni močan dovolj za velike skušnjave, v katere pade glede vere, morale, da je zlasti glede pijače posebno slab. Vsi, ki smo bili na tujem, vemo, kako zelo potrebuje naš človek na tujem očetovskega vodstva iu varstva, kakor ga je bil doma navajen. Zato ti tisoči naših sezonskih delavcev kriče po naši pomoči in našem varstvu in naši skrbi. Z vsakim transportom moramo skrbeli, da bo šel ž njimi tudi slovenski duhovnik in odločen in pošten socialni delavec, ki bosta v tujini stala ob strani našemu delavcu, ko si bo v potu svojega obraza s težkimi žulji služil svoj grenak kruh, da bosta zanj skrbela, ga ščitila pred izkoriščanjem, pred krivicami, pred zablodami in ga nam ohranila poštenega in vernega, kakor je odšel od doma, da ga bosta obiskovala v bolezni, bosta skrbela, da se bodo pogodbe, narejene z njimi tu doma, tudi strogo izvrševale in držale. Navajala ga pa bosta tudi k varčnosti in skrbela, da bo njegovo suženjstvo na tujem koristilo njemu, jije-govi družini in državi, ki so ga tujini posodili. Toda zato je potreben denar Da, potreben je! Toda moramo ga dobiti na vsak način, naj nas stane, kolikor hoče! Koristi države in naroda so na tehtnici! Saj gredo ti ubogi ljudje v tujo sužnosl tudi za koristi naše skupnosti, državne in narodove, tudi za koristi našega splošnega gospodarstva. Prinesli bodo vsak sicer le skromen zaslužek, toda veliko število teh malih svotic bo pomenilo za naše narodno gospodarstvo veliko. Vsak sezonski izseljenec mora, kakor vsak drug izseljenec plačati pri odhodu iz držaje glavarine 100 din. Ce se jiii izseli 500, pomeni to za izseljenski fond 50.000 din. Ta denar se sme po določilu § 33 izseljenskega zakona iz leta 1923 porabiti samo za koristi izseljenca samega, zato. je bil ustanovljen. Pri sezonskih delavcih, če se cela vsota porabi samo za tako oskrbo sezonskih delavcev, je že dobro porabljena. Po mojem bi se ta glavarina sploh ne bi smela za nič drugega porabiti, kakor samo za koristi sezonskega delavca samega. Zato ga je zakon predpisal in ga je moral izseljenec za to plačati. To je pa že lepa vsota. Poleg tega pa naj bi naš» oblasti, ki nadzirajo nabiranje teh delavcev, zahtevale od družb, ki te delavce nabirajo, da pri tem reševanju sodelujejo s svojimi podporami Tako naj bi dale te družbe temu dvema narodnima nadzornikoma prosto vožnjo tja in nazaj in naj bi prispevale gotovo vsoto za njiju življenje in plačo na tujem. Družba sv Rafaela zato prosi vse kompetent-ne oblasti, da se za to pereče vprašanje socialne oskrbe naših sezonskih delavcev takoj zavzamejo in začno takoj iskati sredstev in načinov, kako ga urediti. Neizmerno in nepopravljivo škodo imamo že zaradi tega, ko sm v prvih letih našega slovenskega izseljenstva, ko nam je na leto do 20.000 ljudi zbežalo na tuje, vse to mirno gledali in niti z mezincem ganili za nje. Kakor bi to bili kak culukafrski narod in ne samo naša lastna slovenska kri. Naj nas la žalostna izkušnja sedaj iz-modri. Če smo takrai delali tako velik in neod-pusten in nepopravljiv greli, ga sedaj nikar! Danes smo starejši in — upam vsaj — tudi zrelejši narod. Zato naj te dobro mišljene vrstice najdejo razumevanje in upoštevanje pri vseh, ki lahko pomagajo. Banski svet sklican Banski svet drav.-ke banovine se sestane dne 14. februarja 1938 ob 10. dopoldne v Ljubljani Predmet zasedanja br obravnavanje banovinskega proračuna za leto 1938-39 s pripadajočimi pravilniki v smislu člena '1 »Pravilnika o organizaciji in delu bauskih svetov«. Slava pekovske čete Ljubljana- 31. januarja. Danes, na pravoslavni praznik sv. Atanazija, patrona pekov, je pekovska četa dravske divizije praznovala svoj godovui dan. Domačin, g. kape-tan Peter Markovič, je v ta namen dal lepo okrasiti s cvetjem in zelenjem veliko, moderno urejeno dvorano krušnih peči kakor tudi sosedne prostore. Vhod v vojašnico je krasil slavolok, po vsem dvorišču so bile razobešene državne zastave. Častniki so pri vhodu v paradni uniformi sprejemali goste. Vojaštvo je bilo praznično razpoloženo. Triglavski polk je poslal svojo priznano godbo. Proslavo je počastil divizijski poveljnik general g. Tonič osebno. Vse vojaške edinice so poslale svoja zastopstva. Bana je zastopal načelnik g. dr. Orel, mestnega župana podžupan g. dr. R a v n i h a r , škofa kanonik g. dr. K 1 i n a r. Zastopane so bile mnoge gospodarske in kulturne ustanove. Po cerkvenih obredih je imel domačin kapetan g. Markovič zelo prisrčen nagovor na vojake, v katerem jim jo naslikal sv. Atanazija kot vzornika, ki ga morajo v nesebični požrtvovalni službi posnemati v blagor kralja in domovine. Po končanih obredih je domačin povabil goste v stransko dvorano, kjer jih je nad vse gostoljubno pogostil, častniki so s priznano ljubeznivostjo gostom osebno stregli. Sredi cvetja in zelenja se je razvila prijetna razgibanost, kjer so se poživljala prijateljsjtva med civilisti in vojsko. Popoldne je bilo »vojaško veselje«. Ves dan so prihajali k pekovski četi številni prijatelji naše hrabre vojske in so bili veseli, da so mogli v njeni družbi preživeti godovni praznik pridnih pekov naše vojske. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. 60 letna vdova se utopila Cerknica, 30. januarja. V soboto do|>o41ne. dne 29 januarja, so domači pogrešili sorodmco Donat Anionijo p. d. Damjanovo I ono. 00 let staro vdovo iz Cerknice, ki je od moževe smrti živela pri svojih sorodnikih. Bila je povsod priljubljena zaradi svoje poštenosti in vestnosti /lasti je rada obiskovala bolnike in jim stregla v bolezni. V cerkvi je bila skoraj sleherni dan pri sveti maši in pogostokrat tudi pri sv. obhajilu. Zadnje čase pa je bilo opažati na njej znake duševne zmedenosti, ki «o se pa samo cd časa do časa ponavljali. Vendar nihče ni mislil, da je zadeva tako resnega značaja. Zato so ee tein bolj začudili, ko je v soboto zjutraj ni bilo doma. Obveščeni so bili o tem sosedje. ki so jo šli iskrt. Našel jo je okrog 10 dopoldne Ponikvar Jože ml. utopljeno v strugi cerkniškega potoka ob tako zvani »Ločici« nad Ser-kovo žago Voda je tam plitva komaj 40cm globoka. Utopljenka je imela glavo v vodi, z roko pa se je krčevito oprijemala za vejo. Blizu nje na grmu ob vodi so našli ruto Poklican je bil zdravnik g dr. Pintar, ki pa jc nrogel ugotoviti samo smrt. ki ie nastopila že pred več urami. Prav tako so bili obveščeni tudi orožniki, ki so ugotovili dejanski stan, nakar so rajnico na nosilnicah odnesli domov. Od doma je morala v poznih nočnih ali zgodnjih jutranjih urah, kjer je v duševni zmedenosti tavala okrog — sledovi so kazali pot tudi na pokopališče — nato pa je po vsej verjetnosti zašla na omenjeno mesto, kamor je baje hodila nabirat zgodnje cvetlice, kjer jo je dohitela smrt. Kamniški že'odec Kamniški mesarji in gostilničarji so v preteklem letu spravili precej svojega blaga v denar. Zaklanih je bilo lani 159 volov, I bik, I? juncev, 35 junic, 55 krav, 5 telice, 217 telet, 215 prašičev, 2 kozliča in 4 ovce. — Potočilo pa se je 1.451 hI vina. 13.80 lil mošta, 201.84 lil piva.l 970 litrov špirita, 2 563 i žganja, konjaka in ruma 278 1 in 506 I likelja — V celotnem območju tukajšnjega finančnega oddelka se je potočilo 2.853.91 lil vina, 1599 lil vinskega mošta, 194.26 lil piva. 58.23 lil žganja, 9 19 lil likerja. 1.25 hI konjaka, 2.70 hI ruma ter 33.55 lil špirita. jj^ J ј^ Q Najlepši glasbeni in pevski film sezone! UNION Čar bohemov S™»? IIIHIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIII Telefon 22-21 Predstave ob 16., 19*15 21 "15. P° motivih Pucciniieve opere Boheme. Zakaj ne bi poskusili sreče! Slika predstavlja dva pisalna stroja, ki sta določena za nagrade naročnikom dnevnega »Slovenca«. I. »Rheiiimetall-Borsig« je mali portahel pisalni stroj s 44 tipkami, z vozičkom in vzvodi, ki se lahko snamejo brez strokovnega znanja. Ta pisalni stroj ustreza za vsako trajno pisarniško delo. Izžrebani naročnik bo lahko izbral ta stroj v kakršnikoli barvasti prevleki (beli, modri, zeleni itd.). Glavni zastopnik »Rheinmetall-Borsig« strojev je g. Ivan Fortič, Dvorni trg 3/1. v Ljubljani. Ta pisalni stroj je razstavljen v izložbi dro-gerije »Herinest na Miklošičevi cesti 30 v Ljubljani. II. »Kappel Fibs« je mali prenosni pisalni stroj s 40 tipkami, ki ustreza za trajno pisarniško delo. Dolžina valja je 21 cm. To nagrado je dobavila tvrdka »Radioval«, Ljubljana, Dalmatinova ulica 13, in si ga pri tvrdki »Radioval« lahko ogledate. Iz dosedanjih objav morejo cenjeni bralci videti, da smo poskrbeli za res prvovrstne nagrade in da bo žrebanje, ki ho 21. februarja t. L, za vsakogar poseben dogodek. Do žrebanja imajo pravico: 1. Vsi novi naročniki, ki se naroče na dnevnega »Slovenca« najmanj za tri mesece in plačajo vsaj do 19. februarja t. I. trimesečno naročnino. 2. Vsi sedanji naročniki, ki so na dnevnega »Slovenca« naročeni že najmanj tri mesece in bodo imeli naročnino plačano za mesec februar. Ostale nagrade so: Nevestina bala, moška obleka z izvrstno uro, pet modernih plugov, pet brzoparilnikov, pel radijskih aparatov, en kompleten kuhinjski pribor, dva fotoaparata, dve stenski uri, dve žepni uri, petdeset drugih lepih nagrad. Ne čakajte, ampak hitite po nagrade! LASTNIŠTVO »SLOVENCA«. Roland Porgelès: Kaj sem doživel v Rusiji? 12 (Nadaljevanje.) Gospodične, uslužbenke »Potnika«, so dobro naučene iu nikoli ne pridejo v zadrego. Tudi sicer so videti kaj verodostojne. »GosjKidična, koliko pa zaslužijo bolničarke na kliniki, ki smo jo prejle videli?« »Tristo rubljev na mesec in še druge ugodnosti imajo. Ilrana jih ne stane skoraj nič.« To ni resnica. Zaslužijo samo sto in za kosilo — njih edini obed — plačajo poldrugi rubelj. Neka Angležinja z naočniki pa vendar vzame beležnico, vsekakor hoče po povratku o tem poročnti. Ali revice res ne vedo. da je vendar vsakomur — zlasti še skromno plačanim uslužbenkam državne policije — strogo prepovedano dajali najmanjše podatke iz gos|>odarskega življenja? Seveda: prepovedano poročati, da postrežnice jk) bolnišnicah zaslužijo komaj osemdeset rubljev in jedo ostanke bolnikov, da morejo ostati pri življenju — tako poročali bi se reklo norčevati se iz propagande. Bilo bi izdajstvo in sabotaža — in triletna ječa. j Gospodični tolmačici je to znano, zato ti ne bo nič povedala. Nikar se več ne meni zanjo, ako si hočeš ogledati kako zanikrno bolnišnico, kjer eo bolniki stlačeni v slabo oskrbovanih sobah. Če pa imaš priporočilo in če so funkcionarji Voksa o tebi poučeni, te bodo prav gotovo peljali v zasilno bolnišnico Skifasovski, kjer veliki učenjak profeeor Judi n vbrizgava bolnikom tik pred smrtjo kri iz trupel. Pokažejo ti najboljše, nikakor najslabšega Ob lej svoji domišljavosti pa Sovjetska Rusija ne premore bolnišnice, ki bi se mogla primerjati z našo v Beaujonti, ali delavskega doma, šole ali kakršnekoli dobrodelne ustanove, ki bi se | dala enačiti z našimi v Sureenes. Občudovanje zi- I jalastih potnikov temelji veelej na popolnem ne-poznanju splošnih razmer. Naj še pomislim na boljševiško predavateljico, ki se sklicuje na otročnicel Če zvem, kje govori, se ne bom ganil z mesta... redko imaš priliko, da bi se zabaval. Ali ne bi bila sledila zgledu svetniškega zdravnika iz lion6ke pokrajine, ki je vedrega duha in najboljšo volje — bil je razreden socialist — prišel v Moskvo, pa se je kmalu prepričal, da mu organizatorji njegovega strokovnega, zdravniškega jiotovanja kažejo samo reklamne naprave. Pa se je vsako jutro prvi v hotelu dvignil iz postelje in odbrzel v druge bolnišnice, kjer je začudeno strmel ob sovjetskih razmerah v vsej njih žalostni resnici. Ne očitam režimu siromaštva, marveč nesramno in neprestano bahaštvo o lastni večvrednosti, medtem ko je položaj v resnici slabši kakor pri sosedu. Ko sem že omenil otročnice, hočem navesti šc eno prevaro. Levičarski sociologi pravijo, da so v Sovjetiji noseče ženske proste vsakega dela, da lepo v miru žive in pričakujejo poroda. To je ogabna laž! Nasprotno — zanje je še slabše preskrbljeno kakor pri nas. Neovrgljiv dokaz najdete v »Pravdi«, ki vsekakor ni pisana v protirovolticionarnem duhu. Leta 1930 se je pričelo v sovjetskem tisku obširno I>osvetovanje. ki naj bi dognalo, ali so ženske naklonjene zakonu proti odpravi plodu ali žele, kot prej. spočenjati le po svoji volji. Pa so odgovorile ielefonistke moskovske centrale v skupnem pismu, da nočejo rodili otrôk za prejemek desetih rubljev mesečno. — Deset rubljev, toliko stane šest litrov mleka! Tako čudovito je sovjetsko skrbstvo. V resnici mati, ki dobi ob porodu pet in štirideset rubljev hranarine — ne zadošča niti za perilo — v nadaljnje ne dobi več kot devetdeset rubljev za devetmesečno dojenje, kar znese točno deset rubljev na mesec. Spričo tako bedne pod-j>ore nam stavijo za zgled sovjetsko človekoljubnost. »Vse se mi tako zdi, da se brijejo norce iz nas.« Potniki so zvečine kaj nezaupljivi, a še vedno premalo. Njih skupna prevara tiči v veri. da se lahko popolnoma zanesejo na »Potnik« in da dobe najbolj zanesljiva poročila. Isto bi bilo. kakor če bi prosil kaplana, naj ti zaupa tajnosti svojega škofa. Njih naloga ni. da vodijo, marveč da pridobivajo zase. Skratka: če ne razumete ruščino ali če nimate s seboj zanesljivega tolmača, ki ni v sovjetski službi, se boste vrnili prav tako nepoučeni, kakor ste prišli. Za dnevnih 225 frankov — 125 v potovanjskem razredu — imaš komaj pravico, da so sprehajaš na vrvici in zavezanih oči. Vendar ni treba nikomur jemati jioguina. kajti moram priznati, da ti ni treba vselej iz hotela. pa vendar lahko vidiš mnogo zanimivih stvari. Tako se na priliko gospa soproga jezi, ker so preproge raztrgane, pokrovi umazani in blazine polne madežev. Mož ji da zaenkrat prav. »Kje jo ravnatelj?« pritlrvi v dvorano. Vi ste pn res dobri ! Mislile nemara, da ste v Franciji? Saj ni ravnatelja tukaj. Ali če že hočete — eden je, pa nima nobene besede. Pravi gos|>o-dar je tale tnali pisač, ki ga je sicer povsod dovolj, a nikjer nič ne napravi. Tipičen ogleduh, oko st ranke. Hotel, kakor vsaka sovjetska ustanova vobče. bodisi tovarna ali Gledališče, liolnišnica ali skladišče je pod upravo trojke: tehnični ravnatelj, predstavnik sindikata in komunistični od[>oslanec. Zadnji lahko za vsako malenkost vrže delavca na cesto in ker so vse naprave odvisne od GPU, odpuščeni več nikjer ne bo mogel dobiti zaposlitve. Vse te etroge naredbe pa le niso zadele v živo značilne ruske brezbrižnosti, ki jo spričo okorelega uradniškega sistema še večja. V Leningradu, bivši evrojiski prestolnici, se je tudi v porevolucijski dobi ohranil prejšnji način življenja. Tamkajšnji veliki hoteli se zato morejo primerjati onim na zapadu. Toda v Moskvi, ki je ze azijateko mesto, so nekdanje carsko palače slabše oskrbovano kol naše kolodvorske restavracije. Nihče se ne mara posebno potruditi. Vsakdn vrši službo določeni čas — in konec. Servijeti so raztrgani in tudi kopalnica ne deluje. Zvečer sem se česlokrat zabaval, ko sem ugotavljal posledice te splošne brezbrižnosti v veliki obedniri hotela »Metropol« (jaz sem ga imenoval le »Nekropol«), kjer traja klavrni obed cele dve uri ob hrupni spremljavi pravcatega sejmskega orkestra. Sredi velikega okroglega poslopja, čigar razkošje priča o nekdanji modi, se skriva bazen z dnom iz mozaika, kamor so včasi ruski princi bržkone metali svoje čaše. V bazenu žive ribe vseh vrst, strelice. krapi, šminki, ki jih umazani kuhar jemlje iz vode kar pred očmi gostov. Večkrat med tednom je bilo opaziti, da plavajo ribe s trebuhom navzgor. Stoječa in izkvarjena voda jim seveda ni ugajala. Upravitelj hotela je pozval natakarje, ki so prihajali s Črpalkami; oglasila ee je godita in lov na poginule živalce. Sčasoma je bila to velika privlačnost. V hotelu kje drugod na svetu bi dal gospodar ali upravitelj premen jati vodo in očistili ribnik. Sicer pn — nemara pričakuješ, da bodo državni uslužbenci storili več nego le svojo dolžnost? Saj ne bodo zaslužili niti kopejke več. Odposlanec sindikata se je hal, da bi volivci napram njemu poslali nerazpoloženi. Tajnik strank - zopet je bil preveč zaposlen z opazovanjem služabniška, ki izven službe nimajo pravice govoriti z gosti. In tako so ribe poginjaie dalje —-- Drobne novice Milijoni so čitali knjigo DODRA ZEMLJA Milijoni so gledali film DODRA KUHA Milijone je navdušila DOSRA ZEMLJA Film v nemškem jeziku, Paul Muni — Luis* Ralnei Danes ob 11, 19. in 21-30 url. Najnovejši žurnal. — Rezervirajte vstopnice. Koledar Torek. 1. februarja: Ignacij (Ognjeslav), škof, mučenec. — Ta mesec dan naraste od 9 ur 41 mi-II u t za 1 uro 21 minut na 11 ur 2 minuti. Sreda, 2. februarja: Svečnica. Darovanje Gospodovo Osebne veefJ . i'uročila sta se v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. inž. Vicko Turn še k in ga. mag pliarm. Ksenija R a v n i b a r. Priči sta bila nevestin oče, ljubljanski podžupan in bivši senator g dr. Vladimir Ravnihar in nevestin stric, svetnik Stola sedmorice v p g. Rudolf Sterle. Mladima poročencema želimo obilo sreče! _ — Pri korpulentnib ljudeh se izkaže naravna »Franz-Joselova« grenka voda kot zanesljivo in priletno delujoče sredstvo proti zaprtju katera se uporablja brež po sebne dijete »Franz-Josefova« grenka vo da se dobi v vseh lekarnah drogeriiah iu trgovinah i mineralnimi vodami. Osi. ru* 8. M. 80474/35. — Praktični učiteljski izpiti bodo v bodoče za vse učitelje pripravnike iz dravske banovine eaiiio pred državno komisijo za praktične učiteljske izpite v Ljubljani. Učitelji pripravniki, ki so izpolnili pogoje za opravljanje izpita in so namenjeni v tem šolskem letu delati izpit, naj se lakoj prijavijo za izjiit ln naj vložijo prošnjo za določitev termina. Izpiti bodo po skupinah do trideset kandidatov. Prošnje je treba kolkovati z državnim kolkom za 10 ln 20 din ter Jih poslati po uradni poti na naslov: Državna komisija za praktične učiteljske izpite v Ljubljani. Prošnjam je treba priložiti: 1 diplomsko izpričevalo, 2. državljansko izkaznico, oboje v originalu, 3. kratek življenjepis, kolkovati s kolkom za 4 din, 4. izvod iz ushižbenskega lista. Izjavo o zdravstvenem stanju bo vsak kandidat(tka) podpisal pred pričet-kom izpita. Prva skupina bo pričeia z izpiti 3. marca tega leta. — Odškodnina za vojno škodo. Zadnja vojna je povzročila civilnemu prebivalstvu zelo veliko škodo. Države so smaira.e za svojo dolžnost skr-beti za to. da so njih po vojni oškodovani državljani dobivali tozadevno odškodnino. Tudi naša država je preskrbela in dala vojno odškodnino svojim državljanom bivše Srbije in Črne gore. Niso pa dobili še seda j nobene odškodnine njeni drž.avljnni. knterim je vojna prizudejala veliko škodo na njih imovini, nahajajoči se v krajih, pripadlim 7 mirovno po?odl>o Italiji. Ti oškodovanci so ostali dosedaj pozabljeni, četudi so že leta 1020 prijavili svojo tozadevno odškodninsko zahtevo našemu ministrstvu za socialno oskrbo, pri katerem njih prošnje '.ože nerešene. Zn ukre-nitev potrebnih in umestnih korakov za dosego končne rešitve te pereče zadeve so sklenili nekateri oškodovanci napraviti potrebne korake V ta namen vabijo vse no vojni oškodovane Jugoslovane. ki so bili oškodovani v Italiji, da pridejo v četrtek, 3. februarja 1938, ob 4 popoldne v pisarno dr Protnerju Mateja, odvetnika v Ljubljani, TyrSeva cesta 38. — Uprava češkoslovaških železnic nudi z ozi-rom na 20. obletnico Češkoslovaške republike obiskovalcem CSR iz tujine v sezoni od L maja do 31. oktobra 1938 izjemoma eplošen 50% popust in sicer že po 6 dnevnem bivanju na CSR. Ta jio-pust velja za obiskovalce tako fisl. zdravilišč, kakor tudi drugih krajev CSR in to ne le za jioto-vanje nazaj, ampak sploh z» vsa posamezna po tovanja po CSR. Da dobi inozemski obiskovn'ec CSR omenjeni jxipust, se mora izkazati pri blagajni le s svojim potnim listom in zato ni potreba. da si potniki nabaviio kontrolne listke, ki so bili predpisani v prejšnjih letih. — Protituberkulozna zvezo v Ljubljani obvešča vsa šolska vodstva in uprave občin, da bo poslala prvo letošnjo številko svojega glasila »Delo proti tuberkulozi« vsem šolam in občinam — tudi onim. ki nieo naročene na glasilo —, ker je v tej številki poročilo o končnem uspehu protituberku-lo7nega tedna 1037, iz katerega je razvidno v koliko so se posamezne šole in občine odzvale v tem tednu. Glasilo nnj se Protituberkulozni zvezi ne vrača. Zveza ponovno apeli rn na V6a šolska vodstva in uprave občin, da se naroče na naše glasilo, ki stane letno le 10 din. kar je ponovno tudi kr banska uprava s svojimi okrožnicami priporočala. — Espéranto v službi turizma. Razširienosf esperanta se že izkorišča danes v rnnope praktične namene. S posebnin uspehom se uporablja espéranto v službi turizma. Dežele z razvitim tujskim prometom (Italiia, Avstrija, Francija. Švica) upo-rabliaio espéranto za propagando svojesra turizma že dalj časa Da se je izkazala ta propaganda koristna. nniholj dokazuie dejstvo, da se ceperantski propagandi j-;csveča vedno večjo pažiro. Korist tuirstične jtropagiinde 6 pomočio esperanta najbolj dokazuje usf>eh "Esperantske turistične komisije v Tulitinii (Estonska). Čeprav ee ne more trdili, dn je Estonska к turističnega vidika posebno zani: miva dežela, ie v letu 1937 F.snerantski urstirni komisiji v Tilinnu uspelo privabiti v dojelo 740 tujcev iz 1<1 fžav. Pri nas e bilo izdanih samo nekaj turističnih prospektov o Sloveniji, za ostale kraje se na ni napravilo -e ničesar. — Trgovina H. Nični an. Linbljana. Kopitarjeva ul. 2 razstavila v svnii izložbi krasen kip Kristusa Kralja, kateri je naročen za kapelico v Železnikih. Kip je lesen — in domače ročno «lelo. — Stroj . . . .. Tržiškl orožniki so te dni zaplenili v vasi Senično, v občini Križe pri nekem kmetu dobro ohranjen opalogruf, ki je nedvomno služil Kdo je lastnik tega opalografa, še ni ugotovlieno. — Ponesrečenci in poškodovane! i. dežele. Ljubljanska bolnišnica jo sprejela včeraj ve? jione-srečencev in poškodovancev. V bližini Kresnic je vlak podrl 32 letnega Karla Trebcu s Kresnlških Poljan In ga nevarno poškodoval. — Pri smučanju si je zlomil levo roko 15 letni mizarski vajenec Ivan Car Iz Srednie vasi v Loškem potoku. — Rli-7.u Gornjega Grada Je včeraj montiral 31 lelni šofer Alojzij Založnik, doma iz Notranjih Goric, na tovorni avto novo gumijasto kolo. Pri montirn-nju pa se Je kolo razletelo in hudo ranilo Založnika, ki je ran jen |>o obrazu in ima razbite vse čeljusti. — V litijski predilnici je stroi odrezal 70 letnemu preddelavcu Ivanu Trobenlarju dva prsta na desni roki. - Na Duplici v Kamniku je v nedeljo zvečer prišlo do hudega prelenn. med katerim je bil ranjen 25 letni kurjač Andrej Koželj, doma iz Komende. Neki pretepač ga je najprej večkrat 7. nožem oklal v glavo, nato en je obstrelll z revolverjem v roko in nogo. Koželjeve poškodbo so zelo hude. — Prrpnvedan lisk Z odlokom notrntijega ministrstva ic prepovedano uvažati v nr.So drfavo In razširjati v njej brošure >Weg und ZieL in »Tvorba«;, ki sta izšli v Pragi, in »Marxiatibche Tribune*, ki je izšla v Parizu —Velik vlom v Zagrebu. V prostore tvrdke Celeritas na Ilici v Zagrebu, ki se bavi s prevoz ništvom, so v noči na nedeljo vloimili neznani vlomilci, ki so s silo odprli blagajno ter odnesli iz nje 83.000 din. V blagajni eo našli tudi ključe od druge blagajne ter odnesti za 30.000 din dragocenosti. — Nepalski princ v Zagrebu. Zanimivega gosta je imel v nedeljo Zagreb. Tja je dospel namreč nepalski knez Dakalnyna Baka s evojo ženo Kri-šmo, ki je sestra nepalskega maharadže. (Nepal je popolnoma neodvisna država v Himalajskem pogorju.) Oba gosta eta prišla iz Monakovega ter sta v najlepšem zagrebškem hotelu Esplanade najela sedem sob. V ponedeljek popoldne eta nadaljevala pot v Belgrad, od tam pa bosta čez dva ani odpotovala v Grčijo. Z nep>alskim princem je ttidri mnogo spremstva. —Na zabavo vabi predpust. Z užitkom pležete, če negujete telo in noge s Sanojiedom, ki odpravi tudi von, po potu. Zahtevajte v lekarnah, droge-rijah in parfumerijah. Drogerija Jančigaj, Ljubljana. Dov. min. nar. zdr. 31.316. — Z avtom v Gorico—Trst, namesto 30. jan.: od 9. do 11 febr. Prijavite se čim prej za jiodrobna navodila; plačila do 6 febr. dojwldne. »Družina božjega eveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. Marlnaranl RUSI Lj tih* jan a Dne 1. februarja 1938 Gledališče Drumn: Torek 1. februarja: »Veronika Dese-niška«. Ked Sreda -- Sreda, 2. februarja: Ob 16. »Peterčkove poslednje sanje*. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol — Ob 20. »Dr.c Izven. Znižane cene od 20 din navzdol — Četrtek, 3. februarja: Gospodična Julija, Suubač. Bed Četrtek — Petok, 1. februarja: Zaprto. — Sobota, 5. februarja: Dva tucatu rdečih rož, piemiera. Opera: Torek, 1 februarja: Boheme. Red A Gostuje Josip Gostič - Sreda, 2. februarja: Ob 20. Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Prirpflitv, in ?abave Zn telovadno ukademijo fantovskega odseka Trnovo, ki bo na Svečnico ob 8 zvečer v Frančiškanski dvorani, v.adu veliko zanimanje. Pre-skrbite si pravočasno vstopnice v pisarni >I'ax et bonum« ali v Trnovskem prosve nem domu. »Sumljiva oseba« na odru Rokodelskega doma. Na svečnico, 2. t. ni. ob pol osmih zvečer bodo vprizorlll na odru Rokodelskega doma velezani-mivo in znbavno Nučičevo komedijo »Sumljiva oseba«. Noj nihče ne zamudi prilike, da ne bi obiskal te predelavo. Praznik sv. Janeza Boska, ustanovitelja sale-zijanske družbe, bodo obhajali na S c 1 u na svečnico, 2. februarja. Poj>oldne ob 5 bo proslava v novi banovlnskl dvorani, Polog govora, deklama-cij in pevskih ločk o don Bosku bodo uprizorili krasno tridejansko igro »Zareče oglje«. Vabimo vse prijatelje don Boskovega dela. Frančiškanska prosvota M. 0. Ljubljana vpri-70ri drevi ob R v frančiškanski dvorani na svojem XXII. prosvetnem večeru dve predpustni burki, in sicer: Linhartovo veselo igro v dveh dejanjih »Županova Micka« in OgrlnČevo enodejanko Kje jc meja?«. Prodprodaja vstopnic po 6, 4 in 3 din v pisarni »Pux el bonum« v franč. pasaži. Člani z legitimacijami imajo popust. Predavanja Podružnica Slomškove družbe za linM|an«ko okolico priredi na Svečnico ob pol dosetih v Roko-di Iskem domu v Ljubljani zborovanje. Govorila gosjxxla profesorja dr. Jože Pogačnik in ruvnatelj Anton Dokler. Pridite polnoštevilno! Prosvetno društvo Sv. Krištof. V četrtek, dne 3. februarja bo v dvorani prosvetnegn društva predavanje o aktualnem problemu sedanjega časa. V primeru zelo slabega vremena predavanje odpade. Dravi,je. Sadjarska podružnica Šiška priredi propagandno predavanje v sredo, 2. februarja t. 1. ob 10 v cerkveni dvorani v Dravljah. 0 važnosti in pomenu sadjarstva bo predaval viš. sad. liadz. v p. g. M. Humek kot predsednik Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo. Vabljeni so posestniki okoliša. Pod okriljem Prirodoslovnega društva bo predaval g. dr. Slavko Rakovec o temi: >Kamni v človeškem organizmu«. Predavanje bo drevi ob 18.15 v predavalnici Mineraloškega instituta univerze. Diskusije društra >.Pracnika* o predhodnem načrtu za obči državljanski zakonik se bodo vršile dne 3. februarja točro ob pol 16. pop., v dneh 10., 17. in 24 februarja pa vsakokrat ob 10. pop. v prostorih Advokatske zbornice, Dvorakova ulica. Predmet: lastninsko pravo. Sestanki Fantovski odsek - šiška ima drevi ob 8 v samostanski dvorani svoje redno predavanje. Predava gosp. Zupan o sodobnem športu. Udeležim obvezna. Ljudska univerza v Ljubljani bo imela svoj redni občni zbor v četrtek, 10. februarja, na drž. dvorazrodni trgovski šoli v Ljubljani, Gregorčičeva ulica. Pričetek ob 18. K temu občnemu zboru se vabijo vsi člani. Dekliški krožek Prosvetnega društva Trnovo ima drevi ob 8 svoj redni sestunek. Na sporedu je lctirurno predavanje. Udeležba obvezna za vse članice. Nove članice vljudno vabljene. - Odbor Kino Kino Kodeljevo. telef. 41-04. Drevi ob 20. nov spored: Kočijaževa pesem«: (Paul Hôrbiger) in šjinnska romanca« (Doroten Wieck). Lekarn« Nočno slufcho imajo lekarne: mr. Leustek. Ites-lieva c. 1: mr. Bnhovec, Kongresni trg 12 in inr. Koniotnr. Vič. Cerfciena glasba na svečrr'čo Cerkev sv. Jotefa. Ob 8 sveta maša z blagoslovom. med katero napravi zadnje slovesno ob Kubo p- »uperlor Rudolf Pate i« D. J. Iivaja se: »Božična maša«, zl. I Lelter, »Marija, kako si i lepa«, zl. p. H. Sattner. Po povzdigovanju: »V ' naročju božje Matere«, zl I. Gruber, -»Rajske strune zadonite«, zl. V Stolcer. K blagoslovu: »V zakramentu«, zl. dr. Fr. Kimovec. Vse spremlja vojaški orkester. Cerkev M. B. v Križankah. Ob 10 slovesen blagoslov sveč, nato slovesna sveta maša. Izvaja se: »Missa in Deot, zl. K. Kempter. Graduale: >Suscepimus Deus«. zl. P. Griesbacher, ofert. Diffusa est gratiasvečen spominu požrtvovalnega delovanja blairopokojne in njenega bla-gopokojnega soproga dr. Jenka na slovanskem kulturnem m humanitarnem področju. — Dr. L. : Jenko-Groyor za žalujoče ostale. 1 I)ar mestnim revežem. Gospod Vodnik Alojzij, kamnosek v Ljubljani, Kolodvorska ul. 34, jo daroval mestnemu socialnemu uradu za mestne reveže 30(4) din (tritisoč). Mestno poglavarstvo ee durovalcu za plemeniti dar iskreno zahvaljuje. J I Brivski in frizerski saloni v Ljubljani bodo na Svečnico od pol 8 do 12 dopoldne odprti. — Pisarna združenja je odlsej na Sv. Potra cesti 49, dvorišče. — Uprava. I Namesto venen na krsto umrlega stricu Aleksandra I ukežn je daroval /vezi bojevnikov za Colaricev sklad, ki podj>iru iz skromnih sredstev nn j|M)lrebnn'še obubožane bojevnike, tajnik Zvoze Rudolf I.ukež lOO din z željo, dn se In znesek podari najpotrebnejši, vojni siroti. Iskrena hvala! 1 Avtobusi o rope Ljubljana—Tržič bodo dne I februarja 1038 zaradi dobrodelne prireditve Zveze šoferjev dravske banovine, podružnica Tržič, vozili od |>o'. 19 dalje do 21 vsake pol ure. Zadnji redu; voz odpelje kakor običajno. Voz-nina za udeh ženee te dobrodelne prireditve je tja in nazaj polovična. i Prometna nesreča na Zaloški cesti. Včeraj ob 2 popoldne sta pred vojaško bolnišnico na Zn- : lo'ki cesti trčila tramvajski voz in neki kmečki ' voz, na katerem Je med drugimi sedela 88 letna prevžltkarica Marija Paierieva iz Vevč 30. Pri trku je dobila Pajerleva živčni pretres, tako da je morala takoj v bolnišnico. Drugih človeških nezgod ni bilo pač pa sta nekoliko pokvarjena oba voza. ' 1 Tatvina denarja. Šivilji Mariji Fležnrjevi je ; bilo iz stanovanja, Ulica na Grad 3, ukradeno 1500 dinarjev gotovine in 3 stari avstrijski goldinarji, vredni 80 dinarjev. Za tatom ni sledi. I Neljub obiskovalec cerkve na Viču. Pred dvema tednoma je neznan moški vlomil v lesen nabira'nik v župni cerkvi na Viču ter odnesel približno 200 din denarja Pred približno tremi dnevi | pa se je najbrž isti tat zopet poiavil v cerkvi in skušal vlomiti v nabiralnik. Vendar so ga opazili, nakar je vlomilec jTobesrnil. Ta ljubitelj cerkvenega denaria je star okoli 25 let suhega obraza ter je bil oblečen v rjavo suknjo. Na glavi je imel klobuk. МагЊог m Brat poreško-puljskega škofa umrl. V Ciril Metodovi ulici 14 je umrl v visoki starosti 71 let višji finančni svetnik v pokoju Jakob Pederzolli. Pokojnik, ki je že več let užival svoj jiokoj v Mariboru, jo bil brat poreško-puljskega škofa dr Trisuno Pederzollija Ponreb bo jutri, v sredo, ob 13 na |x>breško pokopališče. Naj počiva v miru! m Brezposelnost v Mariboru raste. Mariborska mestna občina zaposluje pri Pomožni akciji 170 ljudi To število še vedno nurušča, dasi zu-itiorc vodstvo pomožne akcije s skrajnim naporom zbrali potrehiui sredstva za njihovo zaposlitev. Na delo pa jemlje res le tuke družinske očete, kjer ie skrajna potrebu po pomoči. Opaža pa se, dn število brezposelnih v Mariboru raste ni Pomožna akcija bi morala že sedaj zapos-1 je v« ti najmanj 300 ljudi, du lii lahko vsem upravičenim jirosLlcein ugodila To pa zaenkrat ne more, ker daje banovina od leta do leta manj prispevka iz fondu za pobijanje brezposelnosti. Letošnjo zimo je bil priejjevek najnižji ter znaša jedva 120.000 din; lo ni niti petina tega, kar dobiva banovina za svoj podporni fond iz Maribora. m Pohorska Politika«, to zanimivo vsakoletno glasilo mariborskih veselih planincev izide ludi !et imel prof Slodnjak iz Ljubljane. Zupančičeve pesmi pa bo recitiral režiser ljubljanske drame Ciril Debevec. m Združenje prevozniških obrtov v Mari-Ixiru ima v soboto 10. februarja ob pol 20 v Gambriuovi dvorani redno letno skupščino. m Bilance in letna poročila ustanov. Mestno poglavarstvo v Mariboru ojxizarja vse ustanove, da morajo najkasneje do 31 marca t. I poslati bunski upravi, če se poslovunje razteza na več banovin, pa ministrstvu prosvete, poleg bilance tudi letno poročilo o svojem deiu m Mariborski planinci se drevi zbirajo na volikl planinski prireditvi v unionski dvorani. in Pokopališki odsek, kateregu je na svoji zadnji seji mestni občinski svet izvolil, se je že sestal in konstituiral. Ta odsek čakajo velike naloge, da reši vprašanje ureditve mariborskih pokopališč, ki naj bi se v bodoče razvijale |>o enotnih smernicah. m Obsojen bivši občinski funkcionar. Prejeli smo: Ni res, da se sodišče ni zadovoljilo z obrambo njegovega zagovornika odvetnika dr. Lipolda, ki je skušal obtoženca naslikati kot žrtev jjolitičnega preganjanja. Res pa je, da sem obrazložil, da znesek 777 50 din le pomotoma ni bil vkn.jižen in da ga je Jurij Montaln, ko se je pomota ugotovila, tudi jioravnal. Z odličnim spoštovanjem dr. Franjo Lipold. m Obsojen bivši občinski funkcionar. K uo-tici pod tem naslovom, ki jo popravlja g. dr. Lipold, prijximinjamo, da je bil Jurij Montaln obsojen na 1 mesec zapora nejjogojno. m Smrlna kosu. V Slovenski ulici 40 je umrl Franc Markovlč, star 79 let. — V Kettejevi ulici 7 je umrla vdova jjo strojevodji drž. žel. Magdalena Schmulz. stara 73 let. Svetila jima večna luč. m Nesreču pri delu. Pri .Sv. l^ovrcncu na Pohorju sc je ponesrečil 32 letni delavec I.eo-|K>ld Repatič. Podrli so se nanj hlodi ter so mu zadali hude poškodbe. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. m Mladina zajiušča dom. Mariborska poli' ci ju je dobila letos nenavadno veliko število prijav zaradi mladih beguncev, ki so jx)begnili od staršev. Tako je včeraj prijavil zopet železničar Ivan Predan iz Wolfove ulice, da trni je izginil njegov 13 letni sin Ivan ter se še do dunes ni vrnil. Fant je močne postave, okroglega obraza. črnih las, oblečen v rjave hlače, črn suk» njič, Hubertu? plušč ter pokrit з športno čepico Celje c Krik uničene mladosti, igra velikih Fran-člškovlh križarjev iz LJubljane, je privabilu v nedeljo v mestno gledališče veliko množico občin-sva, ki ga sicer ne vidimo pri gledaliških prireditvah. Prijazna beseda gorečega misijonarja Je zadoščala, da se je gledališče napolnilo. To priznanje je požrtvovalno in idealno stremljenje mladih in navdušenih borcev za katoliško akcijo tudi zaslužilo, tem bolj, ker Je dramo napisal eden od njih, mlad sedinošolec. Pisntelj je tudi sam na dovršen način podal glavno vlogo — brezversko vzgojenega Louisa, sinu bogatega tvorničarja, ki ga spreobrne življenjska žrtov katoliškega dijaka, sorodnika in tovariša. G. Vladko Kos jo 6pretno rešil nalogo režiserja. Naj nam iz mladegU rodu zraste prav mnogo tako agilnih in navdušouih fantovi - ...... _i KINOM E T R'0'Р O L ■Samo danes še prekrasen film Kruljcv tenor (Der Postillon von Lonjumeau). c V proslavo šestilesetletnice Otona Župančiča nuni bo predaval g. prof. dr. Anton Slodnjak iz Ljubljane v Četrtek, dne 3. februarja, v okvirju Ljudskega vseučilišča v Celju v veliki dvorani Narodnega doma. režiser narodnega gledališča v Ljubljani g. Ciril Debevec pa bo recitiral najznačilnejša Župančičeva dela. V torek, dne 8 febr. pa ho vprizorilo Narodno gledališče v Ljubljani v celjskem mestnem gledališču Zupančičevo tragedijo >Veronika Deseniška«. Slavnostno besedo bo imel pisatelj liions. Franc Ks. Meško. KINO UNION Danes premiera filma Žena brez okov V glavni vlogi Mttrlcna Dietrich. c V nedeljo je iztrgala smrt iz rok skrbne matere in očeta 5 letno Burger Marinko, hčerko bnnovinskega inž. Burgerja Josipa iz Celja Marinko bodo prepeljali danes v Ljubljano, kjer jo bodo položili k počitku na pokopališče pri Sv. Križu. V Prečni ulici je umrla 78 letna zasebnica in svakinja sodnega nadsvetnika v pokoju g. dr. Stepančiča Matilda Barilli, na Glavnem trgu 17 pa 81 letna hišnica Filipič Marija. Na.i jim sveti večna luč, svojcem naše iskreno sožalje 1 c Kuratorij Celjskega počitniškega doma za mladino se zahvaljuje Krajevni protituberkulozni ligi za jx>d|>oro 10.000 din. Celjska Protituberkulozna liga je s tem velikodušnim darom zojiet dokazala, da pravilno razumeva svoje naloge, kakor tudi i ionien novega Počitniškega doma za mladino. c V Celju je umrlo v mesecu januarju 40 oseb, 14 v mestu, 2« v bolnišnici. litiSa V nedeljo, 30. januarja, je |io kratki bolezni mirno v Gosj>odu zaspal g. Anton Čeme, železničar v pokoju, v 73, letu starosti. Pred tremi tedni so je podal v Lekenak, da bi obiskal svojo hčer, gos|io Leganovo. Zdrav jo zapustil svoj dom v: upanju, da se prav lako zdrav [K>vrne. Toda huda bolezen ga je priklenila na bolniško fiosteljo. Upal je, da se še vrne, toda bolezen se je slabšala. Edina njegova želja je bila, da bi umrl doma in bil pokojnin v domači zemlji, Z vso skrbjo so ga prepeljali v soboto z avtom v Lilijo. Toda samo za nekaj ur. V nedeljo zjutraj se je preselila njegova duša k Bogu |x> plačilo. Bil je vzoren mož, mož molitve in dela. odločen in veren katoličan. Vestno je opravljal |)obožnosl prvih petkov. Bil je član »Prosvetnega društva« in njegov dobrotnik. Veselil se je vsakega napredku in razvoja katoliških organizacij. Dobremu očetu bodi plačnik Vsemogočni! Njegovi družini iskreno sožalje! Prosvetno društvo uprizori drevi ob 8 in na Svečnico ob 3 popoldne krasno igro jGozdarjevi olroci«. Igra bo uprizorjena na odru v novo urejeni dvorani Ljudskega doma. Slovenska Riitrica Sprememba na meščanski šoli. Bačič Rogornl», referent za meščanske šole v ministrstvu prosvete v Belgradu. je prestavljen za upravitelja meščan ske šole v Kulo v donavski banovini. Za vršilca dolžnosti upravitelja meščanske šole v Slovenski Bistrici je imenovan Rupnlk Josiji. ————— odlična kakovosti v pločevinastih dozah po 2'/, litra, Vsebuje 60, 70,n80rib cena za dozo 45 dinarjev postavljeno na vsako ialezmCtao postajo kupca, ako se naroči najmanj 6 doz, plačljivo po povzet,u, dobite pri ,NASI ttiBI' SPLIT, prolsvodnja marlniran h in preHalaniti rib Slinavka in parkljevka v Sloveniji Kraljevska hanska uprava objavlja v informacijo Interesentom: V dnevnem časopisju se neprenehoma objavljajo krajša ali daljša poročila o slinavki in parkljevki v evropskih deželah. Iz njih se je izvedelo, dft so močno okužene Francija. Belgija, Nemčija. Anglija, Nizozemska, deloma tudi flvlca, Češkoslovaška in druge. Tudi za Madžarsko so poročali, da |e okužena s slinavko in parkljevko, vendar Je bilo to pozneje preklicano. V časopisnih poročilih so tudi navedena števila okuženih živali, ki so precej velika in tudi izgube dosti ol>čulne. V časopisih je bilo tudi sporočeno, kako nekatere države zatirajo slinavko in parkljevko. Tako na Angleškem vse obolele živali pokoljejo, tudi v Švici se je to nekaj časa prakti-elralo ali so potem ta način zatiranja kuge opustili. Ker je bilo v preteklem letu vollko sezonskih delavcev iz Prektnurja v Franciji in Nemčiji, se je upravičeno mislilo nn to, da se bo slinavka in parkljevka prej nli slej zanesla tudi v naše kraje in tO v prvi vrsti v dravsko banovino ali pa v savsko batiovlno) pa tudi v vsako banovino, od koder so odšli ljudje za zaslužkom v okužene države, Ta slutnja se je prekmalu uresničila. V začetku meseca novembra Se je vrnila iz Francije manjša skupina sezonskih delavcev in točno po inkubacijski dobi, ki pride v poštev pri slinavki in parkljevki, se je pojavila v vasi Mala Polana občine Polana, okraja lendavskega, kuga in to ravno v onem dvoren, v katerega se je vrnila neka oseba iz Francije. !)elonm, ker jo že slabost naših ljudi, da vsako kugo kolikor mogoče dolgo prikrivajo ali pa tudi zaradi tega, ker ee pri živini često pojavljajo bolezni na gobcu pa tudi na parkljih, ki so zelo sllčna slinavki in parkljevki, bolezen ni bila prijavljena pravočasno, temveč šele, ko je bilo okuženih že več dvorcev. Na sumljivo sli njen je je postal pozoren mlečni kontrolor in je svoja opažanja Iirijavil okrajnemu načelstvu, lo pa kraljevski lanski upravi. Kraljevska banska uprava je takoj poslala na llče mesta svojega posebnega odposlanca, ki jo Ugotovitev okrajnega živinozdravnika potrdil. Na-io so se odredile obširne varnostno mere z namenom, da bi se čimpreje ugotovilo, ali ni še kaka druga vas okužena. Zaprti so bili vsi prehodi preko Mure, banska uprava pa je poslala na lice mesta 7 veterinarjev, kl so v teku enega tedna preiskali vse sumljive in ogrožene občine in lo: celo občino Polano, ogrožene občino Gaberje, Čren-Ševcl. Genterovcl In Turnišče. Uspeh te preiskave je bil ta, da je bila ugotovljena slinavka in parkljevka le v 7 dvorcih vasi Mnla Polana. Obolelo pa je skupaj 24 goved. Niso pa obolele svinje. Vse lo je bilo opravljeno v času od 24. novembra pa do začetka decembra. Ko je bilo ugotovljeno zdravstveno stanje v ogroženi in vseh ogroženih občinah je okr. načel-stvo v Londavi izdalo vse potrebne veterinarno-policijske ukrepe za zatiranje te nevarne kužne bolezni. Ukrepi pri slinavki in parkljevki so zelo strogi. Morali pa so se tudi strogo izvajati, ker je bil ta primer omejen samo na eno vas in so oblasti polagale veliko važnost na to, da ostane kuga omejena samo na to vas. V vas samo je bil | poslan specialni odposlanec živinozdravnik, ki jo i imel nalogo dajati potrebne nasvete, kontrolirati, | ali se prebivalstvo drži odrejenih ukrepov in izvršiti ftnli dezinfekcijo, oziroma nadzorovati izvrševanje dezinfekcije. Okuženi dvorci so bili stavljeni .pod.strogo za[x>ro in straže so čuvale noč In dan* da nihče ni šel iz svoje hiše v kako drugo hišo. Po vasi jo patrolirala žandarmerija. Na vseh vhodih in izhodih v in iz vasi so bile straže, ki so vsakega pasantn in pa vsako vozilo dezlnficirale. Tako je v Mali Polani ostala kuga omejena samo na teh 7 dvorcih. Čeprav so ljudje ubogali in se pokoravali dosti strogim odredbam, se pa tega niso držali vsi. Neki samozvani pomočnik pri prvi pomoči je moral zanesti slinavko in parkljevko tudi v sosedno vas Veliko Polano. kjer je bila kuga prve dni meseca decembra. Tega dne sta bila okužena dva dvorca. Tudi v Veliki Polani so bili odrejeni isti veterinarno-iiolicijski ukrepi ali se kuga dalja časa ni mogla ustaviti. Skupaj je bilo okuženih 12 dvorcev in obolelo je 48 glav živine. Zadnji primer je bil 29. decembra 1937 in od tedaj je kuga prenehala Zelo verjetno je, da ho sedaj tudi v tej vasi mir. 29 decembra 1937 pa je okrajno na-čelstvo v Lendavi obvestilo kraljevsko bansko upravo, da se je pojavila slinavka in parkljevka tudi v bližini vasi Gomilica. ki pa spada pod občino Tvrnišče. Ponovno je bil po odrejenih veterinarjih izvršen pregled vseh ogroženih vasi in tudi to pot se je ugotovilo, da je kuga ostala omejenn zaenkrat le na vas Gomilico. Okrajno nafelslvo pa je odredilo tudi za to vas iste ukrepe kol za vasi Mn'a in Velika Polnila. V Goniilici je dosedaj okuženih 10 dvorcev in obolelo je 48 goved. Zadnji primer okuženja in izbruha kuge je bil javljen 13. januarja in od tedaj je stanje nespremenjeno. Potrebne varnostne odredbe pa niso bile izdane samo za okužene in ogrožene vasi. Ker je bilo |K>|K>lnoma gotovo, da je bila kuga vnesena v Jugoslavijo iz Inozemstva, je bilo žočijo mehurčki, kuživo iz telesa okužene živali in se kuga potemtakem prenaša samo 5o |к> okuženih predmetih. Zato so bili ti predmeti, to je hlev, gnoj. gnojnica, posodo, ljudje in živali čimpreje razkuženi iu se je potem počakalo z drugo končno razkužbo Iako dolgo, da so živali popolnoma zdravele. Mogoče jo lo tudi vzrok, da se slinavka ni širila, ker je bilo žo kolikor mogoče v najkrajšem času onemogočen prenos kuge. V Mali Polani je slinavka in parkljevka prenehala in je že proglašena zn ugaslo, v Veliki Polani bo 7, zakonom iu pravilnikom določen rok polokol te dni in, če no lio kakega presenečenja, bo tudi v vasi Velika Polana s kugo še ta mesec opravljeno. V Goniilici pa je stanje danes še vedno odprlo, dejstvo pa. da že od 13. jan. t. I. ni bilo nobenega novega primera, opravičuje optimizem, da bo mogoče primer izbruha kuge na dan 13. jan. t. I. le zadnji. V prihodnjih 10 dneh pa se bo odločilo, ali не bo lahko slinavka in parkljevka v Jugoslaviji proglasila za prestalo. Pa ludi če se bo to uresničilo, še s leni daleč riiso odstranjene vse nevarnosti. Sezonski delavci se najbrže še niso vsi vrnili in dokler ta dotok ljudi iz okuženih držav ne bo prenehal, je še vodno nevarnost, da se nam kuga ponovno zn-nose v našo državo. Od živinorejcev samih bo odvisno. ali bo slinavka in parkljevka ros končno likvidirana. In če se bo še kjo iznova pojavila, bo uspešno zatiranje mogoče tedaj, če bodo pri toni sodelovali vsi brez izjeme. Že primer v okraju Lendava nam je prinesel velikansko škodo. Šo večja pa bo škoda, če se bo pojavila slinavka in parkljevka v več okrajih ali več banovinah. Tedaj pa bo že mnogo več za izvoz zaprtih okrajev in največ bodo to občutili ravno živinorejci, torej največ kmetje, ker bo zapora izvoza imela brezpogojno za posledico padanje cen živine. Zato je v prvi vrsti njihova hioralna dolžnost, da кпце no prikrivajo in raznašajo. temveč vestno sodelujejo pri zatiranju slinavke in parkljevke. Nemški avtomobili v Jugosavi i Pretekli teden ie bil v Belgradu za nnše gospodarstvo pomemben dogodek. Novo ustanovljena delavnica nemške avtomobilske industrije *Ne-mnčki autoservis« je začela dne 28. januarja poslovati Delavnica leži na periferiji Belgrada ter obsega površino 2800 kina, vodi jo pu inž. Moser. Ob tej priliki je prišel v Belgrad posebni odposlanec in zaupnik drž. kanclerja Adolfn Hitlerja g. Jakob Worlin, član upravnega odbora Mercedes-Benz tvornic, ki je imel ob tej priliki ludi govor, v katerem je poudaril pomen nove delavnico za nemško avtomobilsko industrijo, ki tudi hoče imeti delež pri vedno bolj naraščajoči motorlzaciji nase države. Dejal jf. da hoče s temi delavnicami nemška avtomobilska industrija omogočiti voznikom nemških voz. da stalno «krbe za svoja vozila. Ne gre za konkurenco avtomobilskim trgovcem niti obrtnikom, ampak za to, da imajo vozniki na razpolago vodno dovolj nadomestnih delov in strokovni pregled vozil od časa do času po nemških specialistih. V Belgrad so bili poslani specialisti vseh vodilnih tvrdk. ki pa bodo tu le prehodno, dokler ne bodo prepustili mesta po njih izvežba-nhn delavcem. Bafa in kavarniška koncesija v L ubl ani Z ozirom na to, da so po poročilih /, avtentičnega mesta potegujejo za kavarniško koncesijo tvrdki Bafa v njeni palači, ki jo ima zgraditi na mostu sedanje, nekateri posamezniki, nam je Zve za združenj gostilničurskih obrti za dravsko bano- j vino poslala izjavo, v kateri v imenu svojega članstva obsoja akcijo, ki se jo razvila iz sprotne reklame in drugih razlogov priti interesom domačih gostinskih podjetnikov. S tako akcijo se ubija podjetnost domačinov, ki bi jih žo v naprej uničili, če bi dovolili, da se nasproti njim gradi tuje konkurenčno podjetje, Se prav posebno zaradi tega, ker jo v najožjem središču Ljubljane samo danes že 7 kavarn, prav tako liajmoderueje urejenih. Veletvrdkl Bafa res ni potrobna kot proti-usluga, da v Ljubljani zida novo poslopje, kavarniška koncesija, saj zasluži že s svojo produkcijo in prodajo čevliev In drugih stvari lahko toliko, kolikor ji je potrebno za amortizacijo pri nas investiranega kapitala. Borza KINO SLOGA Sr.Yo «t „Ladja sužniev if velika niuieko delo, v katerem je podana krvava leRenda o ladulem irgovcu s črnimi ui i)i kl nam v oietrtaijiv h sueunh prtditavlfa ir-lovico svoje službe je opravljal kot vodja orožniških postaj. Vse svoje življenje je bil zaveden Slovenec in ves se Je posvetil svoji družini. Naš jubilant Je vkljub šestim križem še čil in krepak ter opravlja svojo sedanjo službo uvozniškega kontrolorja pri celjskem magistratu v veliko zadovoljstvo predpostavljenih. Ob njegovi šestdesetlot-nici mu iskreno čestitamo in kličemo na mnoga letal Jugoslovanska kn|!çiarna v Ljubljani Dr. Franc Gflvec: Kristus v cerkvi je naslov knjigi, na katero smo že nekajkrat opozorili čl-tateije v našem listu. Delo jo založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vpz. 60 din. Pisatelj, ki uživa velik sloves med sodobnimi slovanskimi bogoslovcl, zlasti po svojem globokem poznavanju vzhodno Cerkve, jo v tej knjigi, ki je nekako dopolnilo svoječasne knjige o Cerkvi (1924) zajel bistvo Cerkve, ki ima od nekdaj tra-gično usodo, ila jo napačno razumejo iil čestokrat krivo vrednotijo. On jo pa pokaže tako, dn se tudi nasprotniku odpre pogled v njen čudoviti organizem, njeno upravičenost in resnični odnos, ki vlada med njo, ki je mistično tolo Kristusovo, lo jo edino družbo, ki lio preživela vse čase, in kot edina rešitev v razburkanem valovanju našega času. Vsa tn izvajanja so tako prepričevalno, jasno in preprosto napisana ne samo za bogosloven, ampak tudi za laiškoga inteligenta. Podlaga izvajanjem mu je predvsem evangelij, sveti Pavel, sveti Tomaž Akvinski in klasični učitelji Cerkve sploh, dalje najsodobnejši bogoslovci, ki so zrasli v duhu našega časa in ga živo razumejo (Lippert. Adam, Guardini, Serlilianges in drugi). Vsa knjiga je prežeta religiozne resnico v sodobni obliki in prepričani smo, da bo marsikateri Boga iščoči dvomljivec in nasprotnik segel po njej. Radio Programi Radio Ljubljonei Torek, 1. /cOr.: U Šolska ara: Naši gozdovi gosp. Rafael llaiar) - 12 Odmevi ij Poljske (plošče) - 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldtnski koncert Radij. orkestra — H Napovedi - 18 Pester spored (Radijski orkester) — 18.1! Krščanstvo In naoloiialUiin (c. dr. Franuo Volier) — t!l Napovedi, porodit., -■ 10.So Nae. urn — 19.50 Zabavni 7. voftil l tednik — 20 lloilčne pesmi poje komorni Ebor deloma s spremljavo Rad. ork-.Mtra (voili g. dr. Fr. Klmovec) — 'JI llnoh: Veliku lokata in Гшга v d-moln (plošče) — 21.1(1 I.alika glasba (igra Kndijsk1 orkester) - i! Napovedi, poročila — S3.15 Prc-nos plesne glasbe iz Kaziue. Dragi programii Torek, i. febr. Helgiail: 20 N'nr. pesmi, 2П.М Sinf. koneert — Tagreb: 51 !*» Koralni koneert, 'JI Ork. in vokal. koncerti 22.20 Plesna glasba - Dunaj: 10.40 Izmenjava programu н ftvieo, 20.40 Moder, balada. 20.45 Veseloigra. 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: w Vok. koneert, 2'i.:io Plošče. 21.30 Cigan, orkester. 22.50 Pihala — Ilhn Hari: 17.15 Sopran, 21 Vojaška godba, 22.20 Komorni koneert — Vraga: 19.15 Plesni tečaj. 21 Orkestr. koncert, 22.15 Plašna glasha — Varšava; 20 Ples. glasha, 21 Sinfon. koneert, 22 Plesnn glasba — Sofija: 20 Vok. koneert, 20.45 Komorna glasba, 32 Tenor — Rrr-lin: 19.10 Francoski skladatelji, 20 Serennde — Kànio*-bern: 19.10 D'Atbertova opera Nižavai — Hamhurii: 19.10 Operni odlomki — Vratlslaua Trst-Milan: 20 Ver dljcva opera 'Othello« — l.ipsl;n: Oonlzettljva opera l.ueia liiinimermoor« — K/itn: 2fl.:i0 Plesni večer — Stuttuart: 10.15 Operetna glasba, 21 TTiindlov ciklus — Hrromnilster: 10.40 Izmenjava programa z Dumi jem (švic. poeiui) — Strasbourg! 21.90 Opera. Kulturni obzornik Italijansko kn'iga o Jugoslaviji Politična zbližanja privabljajo tudi kulturna. Medsebojno spoznavanje je pa k temu prvi znak. Po političnih pogodbah med Italijo in Jugoslavijo se je tu in onstran mejo začutila potreba, da se spoznamo iz oči v oči, ne skozi pobarvana očala. Takemu namenu ima nalogo služiti tudi knjiga îJugoelaviaf (Jugoslavija), katera je izšla pretekli mesec v zbirki Stati o colonie« (Države in kolonije). Zbirko izdaja »Ietituto per gli etudi di politica internazionale« (Zavod za študij mednarodne politike) v Milanu. Izšlo bo 100 zvezkov, vsak mesec po eden. Doslej jih je izšlo že osemnajst. Zadnji opisuje Jugoslavijo (»Jugoslavia«, str. 44, 4: cena 3 lire). Te brošure so pomembne fl>-sebno zato, ker zajema iz njih zemljepisno znanje o sosednih državah zlasti široka plast srednjega izobraženstva in pa tudi strokovnjaki za priročno porabo. Knjiga se deli v tri dele: 1. Dežela in pr<«bi-valci; 2. Upravna razdelitev: 3. Gospodarstvo. Pri-dejan je mnjhen zemljevid (1:3.000.000) in šest slik (Cerkev sv. Marka v Zagrebu, pogled na Ljubljano z Grada, pogled na Split, sotočje Save in Donave pod Beluradoni, rimski most v Mostarju in Dubrovniški zaliv.) V prvem delu so statistični podatki precej točni. Zdi se, da je pisatelj, ki se pa ni podpisal (1) črpal iz zadnjih virov. Ni pa imel viseli na razpolago ali pa se jih tudi ni držal, ker sicer mu ne bi ušle izpod peresa take napake, kot eo n. pr. pri naznačenih dolžinah za meje. Žal. da Je treba povedati, da dela celotno delce vtis naglice in povnšnosti. Na kratko obravnava podnebje. Tretji odstavek opisuje gorovje (natančna raba pojma »uvalat). Dobri, a strnjeni so vodopisni po- datki; lo odstotki, koliko voda so izteka v posamična morja, so netočni. V primeri z drugimi jo pre-cej ohširen odstavek o narodnostih, posebno o manjšinah. Italijanov našteva 9370. malo dalje pa 10.000, Noincov pol milijona. (Napačno pristavlja, da imajo 300 šol, v resnici pa 761). Približno enako našteva Albancev in Madžarov. V nadaljnjem odstavku obravnava posamezne pokrajine (Slovenijo, Hrvatsko in Slavonijo, Vojvodino, Staro Srbijo, Bosno in Črno goro ter Dalmacijo). Pri Sloveniji omenja, da so prišli Slovenci do Furlanije, kjer da je bil v Čedadu izdan najstarejši datirani slovenski rokopis. Za regionalnimi opisi sledi nn devetih straneh zgodovinski oris Jugoslovanov. Zdi eo. da se je pisatelj v glavnem držal Stanojeviča. V uvodu v svoj oris pravi italijanski sestavijalec, da se Je narodna zavest zbudila šele v 19. stoletju. Bržkone je v naglici prezrl delo sv. Save, pri nas pa protestantske pisce in protirefor-matorje, pri Hrvatih eininentno narodno tradicijo prvih hrvatskih kraljev in ninskih škofov. Slovenska zgodovina je odpravljena s petimi vrsticami in pol; češ, da »niso imeli v preteklosti samostojne zgodovine« Cesarjev in kraljev in vojska in viteških pohodov ne. kulturne zgodovine pa obilo in tudi izrecno politične od prvih klicev za zedinjeno Slovenijo do zdmžitve Jugoslavije. V drugem delu je obravnavana ustava, uprava (površno), sodstvo (docela napak) in prosveta. Temu odstavku je odmerjenih pet vrstic. Zato je naravno. da pisec niti našteti ni mogel okoli 9000 osnovnih šol, 17 šol za lepe umetnosti, 19 trgovskih višjih šol. 44 kmetijskih, 700 obrtnih, 10 bolničar-ekih, 7 akademij in 5 univerz; te eo nnštete. Zadnji del obravnava gospodarsko stanje Jugoslavije. Številke v tem poglavju so še najbolj zanesljive. Sodim, da jih je pisec zajel iz uradne »La Yougoslavie par les chiffres 1937«. Bolj kot zgoščena natrpanost s številčnimi podatki, bi bravcem pokazali nazorno sliko črteži ali pa karta. Pri tem poglavju je popolnoma Opuščeno hankarstvo in finance. Pri obravnavnju prometnih razmer pa : morska in obrežna plovba, aviatika. pošta, brzojav, radio. Ob koncu bi pričakovali slike o splošneni kulturnem stanju. Ta pa povsem manjka. Ni govora ne o književnosti, ne o prosvetnih organizacijah, ne o športu, ne o zdravstvu, ne o socialnem skrbstvu itd. Morda to eploh ni bilo v načrtu; v tem primeru ! je pa slika o sosednem nnrodu in njegovi državi i nepopolna in italijanski bravec te knjige ne ho i imel točnega vtisa. Vendar je pa treba pohvalno ugotoviti, da so številčni podatki v veliki večini točni in da bo zvezek lahko dobro služil kot priročnik srednjemu izobraženetvu. R. B. Revije in časopisi »l.ovrc«. I. XXV. 1938. št. 1. — S to številko je slovensko lovsko glasilo stopilo v svoje jubilejno leto. Že lani v zadnjih številkah (nov., dec.) jo dr. Bevk objavil zgodovino lista, v tej Številki pa predsednik dr. V. Krejči podaja v uvodnem članku nnčelne misli, po katerih se bo ravnal novi urednik A. M a z I u. V njegovem članku me je zelo neprijetno zadel doceia neslovenski stavek: -»Spremembe so diralo v naše še ne dosti urejene prilike«! Urednik Muzlu opisuje mesec januar v pomenu za lovca, V. Kapus priobčuje svoje lovske spomine z Jelovce Kune«, Ado Ma-karovič nadaljuje iz lanskega letnika zanimivo studi jo o bajki o Z I a t o r o g u kot ostanku lovske prakiilturo. Naslanja se nn Glonarjevo razpravo (v CZZN) ter jo dopolnjuje. Spis je zanimiv zn slovensko folkloro in mitologijo, zlasti primerjalno mitologijo, kajti rezultat je, da bajka resnično ni specifično slovenska, temveč je ostanek lovske prakulture ter se le zaradi Dogane in Triglava uvršča v staroslovensko bajeslovjo. Luckninnn opisuje lov nn uanisa. Vole A. opis :>Na mrliovišču«, inž. ftivic-Žtiidaršič pa dajeta pre- gled lovskih predpisov. Bogat je oddelek vlz lovskega oprtnike«, kateremu sledi še društveni vestnik in še posebni pasji oddelek (kinološki). »Rejec malih živali«, 1. V., št. 1. — List de luje za umno organiziranje reje domačih malih živali ter je glasilo rejskega gibanja v Sloveniji, zato je potreben vsakemu gospodarju in ljubitelju domačih živali. Od prave reje bo imel sam gospodarsko korist: skromen dohodek, ki ga s pravim razumevanjem problema lahko poveča. Urednik Inkret Alfonz iz Senkovega turna pripoveduje v leposlovni obliki načela pravega perutninarstva, prof. Pongov piše o napakah kol učiteljici za bodočnost ter je to načelo prenesel v perutninarstvo, dalje piše o važnosti race in o iGospod inženir — gospod tehnik« bi pripomnil, da so prav te dni rešili ta problem na Poljskem tako (z zakonom v sejmu!), da so ludi tehniki deležni naslova inženir, akademski inženiri pa »dipl. inženir«. >Zika<, 1. IX., dec., januar 1938. — Časopis ima naslov 5družinski list«, v bistvu pa je časopis, ustanovljen v reklamne svrhe kot propagandno sredstvo za Žiko-kavo, torej nekako Iako, kot je svoj čas slovel - Domači prijatelj«, ki si je vod vodstvom Kvedrove pridobil veliko zaslug za slovensko moderno literaturo. In tudi >2ika si pridobiva vedno več priznanih pisateljev za so-truduike Tako pišejo v to številko Joža Lovren-čič- Anton Ingolič (Splavarji). Bačar Hatao!, Kaè Janko. V. Pirnat itd. List urejuje Mirko 1'ugelj. Odkrita stara Ptolomeja v Afriki Na vzhodni obali Libije, kakih 100 kilometrov vzhodno od Bengazija, kjer je danes le revna arabska vas, je nekdaj stalo lepo mesto Ptolomeja, v prvih stoletjih rimskega cesarstva sloveče trgovinsko središče Cirenajke. Maršal Balbo je ukazal tukaj izkopavat; in preiskcvati, kuj bi se našlo. Dve leti so izkopavali in so odkrili znamenite reči. Važni deli nekdaj tako slovečega mesta so že odkriti ter so čez dve tisočletji na novo vstali na beli dan Med drugim so izkopali velik vodnjak, ki obsega 20.000 kubični! metrov Dalje so odkrili zelo lep mavzolej s stolpom, mogočno mestno obzidje z močnimi utrjenimi stolpi, en slavolok s 3 prehodi in še več drugih imenitnih poslopij. Na zidovih so odkrili še povsod reliefe, kipe in napise. Med napisi je najbolj važen Dioklecijanov edikt iz leta 301. v katerem je ta cesar določal cene. Med najbolje ohranjenimi kiparskimi deli je zlasti važnih sedem reliefov, ki kažejo sprevod v čast Rakhu. V Ptolomeji človek šele dobi nekaj pojma, kako so živeli ljudje za časa vladanja kraljice Kleopatre. Štorklje so prijazni someščani Belgijsko mesto Briigge slovi po svojih lepih labodih, ki domujeio v tamkajšnjih krajih Holand-sko mestece Nimwegwn pa slovi po svojih prijaznih štorkljah, ki jih |e na stotine v močvirjih tamkajšnje okolice. Tudi v mestu samem je polno štorkelj, in sicer se vsako pomlad znova vračajo v mesto vedno štorklje iste družine, ki je lani gnezdila tam. Meščani so sc štorkelj že pred stoletji tako navadili, da imajo te živalice za srečonosne. In so um po pravici lahko hvaležni. Ko je pred 100 leti mestece Nimwegwn bilo v nevarnosti, da pogori, so bile štorklje, ki so mesto rešile. Tako glasno eo nenadno začele tolči s krili in klepati e kljuni, da so meščani bili opozorjeni. Nič hudega sluteči Nimwežani so začeli paziti in odkrili v svojo veliko grozo, da se nekje v mestu razvija nevaren požar. Ker so bili budni in niso šli spat, so požar preprečili in mesto rešili, sicer bi bilo pogorelo vse mesto, Zato je ljubezen med štorkljami in meščani še večja. Sploh meščani pravijo, da so se štorklje izkazale za kaj pridne in dobre someščane. To zimo pa je neki okoliški kmet ujel mlado štorkljo, ki je bila poškodovana na krilih in ni mogla leteti z drugimi vred na jug. Vzel jo je pod streho ter ie lepo zanjo skrbel. Sedaj sta tako velika prijatelja, da je v veselje vsem prebivalcem To štorkljo nameravajo sedaj poslati meščani v kraljevi dvorec, kjer kraljičina Julijana pričakuje, kdaj se v njeni hiši pokaže štorklja. Berndt Itosemayer se odpravlja na svojo zadnjo dirko. Št. 44. Razdedinjeni vitez spoznan Pred kraljičinim prestolom je vitez pokleknil na koleno. Ko so mu razsodniki bodisi iz radovednosti bodisi, ker so bojna pravila tako velevala. sneli šlem z glave, je Kovena zagledala pred seboj znani obraz. Od začudenja bi bila skoraj glasno zavpila. Vendar se je premagala in je spregovorila, dasi z razburjeno naglico: •Gospod vitez, tale venec vam polagam na glavo v nagrado za vašo veliko hrabrost! Nekaj lii|K)v je poniolčala, nakar je nadaljevala: -»Ne mogel bi ga t> i t i deležen bolj vreden, kakor ste Vil« Ni pa Se izgovorila zadnje besede, ko se je razdedinjeni vilez pred njenimi nogami zgrudil in omedlel. Vse se je razburilo. Cedric, ki je spoznal svojega sina Ivanhoeja, je brž prihitel. da bi ga odstranil iz Rovenine bližine. Toda bojni razsodniki, ki so opazili, da je sulica prehodla naprsni oklep razdedinjenegn viteza, so že odnašali ranjenca. Kneza Ivana je hudo potrla novica, da je razdedinjeni vitez bližnji prijatelj njegovegii tirata Riharda Levjesrčnega. Že je hotel oditi, ko niti je sel nenadno prinesel listek, na katerem je bilo zapisano: »Pazite se! Hudič se je snel!« K nez je prebledel ko zid ter je pokazal listek de Brazyju in Valdeinarju Fitzurseju. »To f)oineni, da je moj brat Rihard spet na Angleškem!« je klical. »Takoj moramo od tod!« Fitzurse pa ga je opozarjnl, da bi docela za igral naklonjenost ljudstva, ko bi ne dopustil streljanja z loki. Nato so glasniki oznanili, da bo streljanje z loki še istega popoldneva. Ker so v začetku ruske revolucije boljševiki uničili skoraj vee rusko izobraženstvo, je zmanjkalo tudi učiteljev zn ruske ljudske šole. Tudi pozneje so sovjeti precej čistili med šolami samimi. Zato eo morali za učitelje ljudskih šol nastavljati ljudi, ki navadno niso bili kos svojim nalogam. Sam ljudski komisariat za prosveto je javno izrekel sodbo, da so pomanjkljivih uspehov ljudskih šol krivi zlasti učitelji sami, ker niso dovolj ne j>olitično ne strokovno izšolani. Zato so ustanovili posebne tečaje za učeče učitelje, v katerih se učitelji zlasti j>olitično vzgajajo. Saj je politika prva zadeva, vse drugo pride šele daleč za njo. »Učiteljska ja Gazela«' od 3. januarja letos pa je razmeram v teh tečajih ali seminarjih, kakor jih imenujejo, [>osvetila cel članek, iz katerega posnemamo: »50 učiteljev mesta Gorki je prišlo na politično izobraževalni tečaj v I.eninovo šolo. Začeti bi se imelo ob 7 zjutraj, toda do pol osmih še ni bilo nobenega «učitelja blizu. Nato pa je prišla voditeljica seminarja tovarišica Marinina ter naznanila: -.Danes izostane predavanje o zgodovini narodov v Sovjetski Uniji. Danes bomo jemali zgodovino komunistične stranke.« — Najprej je izpraševala: »Tovariš Skupov, pripovedujte nam kaj o gospodarski krizi na koncu H), stoletja in o revolucionarni vstaji 'JO. stoletja.« Tovariš Skupov dolgo molči, nakar začne jecljati:» Gospodarska kriza je nastajala v teh gospodarskih panogah: rudarska industrija, tekstilna industrija...« Sledi dolg premor. Nazadnje pravi: »Danes rajši ne bom govoril«, nakar mu voditeljica seminarja odvrne: Sram vas je lahko, zlasti še, ker ste zgodovinar.- Pa ludi to ga ni omečilo. Samo jecljal je: »Ne, ne, danes že ne! Rajši drugič!« Pokliče drugega učenca«. Ta pravi, da danes ne more govoriti, ker je preveč zamudil. Nato jk> abecednem redu kliče še druge. Pri tem se izkaže, da 40% »razreda« sploh ni v šoli. Ko je voditeljica izgubila vse upanje, da bi koga pregovorila, da bi govoril, je začela klicati: »Prostovoljci, naprej!« Oglasila se je neka ženska. V svojem otroško naivnem govorjenju pripoveduje dobesedno vse, kar je brala v učni knjigi Mstislav-skega. Med njenim »predavanjem« pa ves »razred« tako razgraja, da ženska nazadnje preneha ter se umakne v evojo klop. češ: »Nočem več govoriti!« V tem je zvonec naznanil, da je konec ure» Dve tašči umrli na dan poroke V kraju Misefa na Madžarskem se je ženil 23 letni kmečki sin Lacislav Nagy, in sicer je vodil pred oltar najlepše dekle v vasi. Ko pa so svatje sedeli na ženitnini, je med največjim veseljem kap zadela ženinovo 60 let staro mater, ki se je zgrudila in na mestu mrtva obležala. Ko je to žalostno novico zvedela 82 let stara mati nenadno umrle gospe Nagy, je tudi njo zadela kap. Stara mati se zaradi visoke starosti ni mogla udeležiti ženit-nine, marveč je ležala v svoji dvoriščni sobici. Novica o smrti hčere na poročni dan njenega sina pa jo je tako pretresla, da jo je zadela kap. Ta dvojna smrt matere in sestre je prevzela tudi brata gospe Nagv in ženinovega strica, ki je bil tudi med svaii. Tudi on je omedlel in je malo upanja, da bi se popravil. »Pomagajte! Pod evojo poeteljo vidim dvoje velikih moških nog!« V Los Augelesu je eksplodiral v neki hiši plin in raznesel pno steno hiše. Smrt nemškega avtomobilskega dirkalca Sovjetski učitelji na šolskih klopeh i dirke. Konkurenčna tovarna Mercedes-Benz je ustu-• vila svoje poskusne dirke iu tako je Rosemayer 1 sam dirkal za svojo tovarno. Razvijal je velikansko naglico 2e pri prvi vožnji tistega dneva je nu koncu povedal, da bi ga bil velik zračni vrtinec j skoraj potisnil na cesto. Vendar je šel še drugič I na progo, s katere pa se ni več živ vrnil. Rosemayer je ravno razvil največjo naglico, da bi končal še to vožnjo, ko je njegovo vozilo naenkrat zašlo, kakor trde očividci, ki so vse gledali, v hud zračni vrtinec. Silen veter je zgrabil avtomobil ter ga čez glave gledajočih članov dirkalne komisije nesel 500 metrov daleč, nakar ga je treščil na neko pobočje, kjer je voz razbit obležal. Rosemayera je že poprej vrglo iz voza. Mož je zletel nn tla in inrli v obležal. Prihiteli zdravnik dr. Gliiser je mogel ugotoviti le smrt. Rosemayer je bil poročen s slovečo letalko Elly Beinhor, ki se je vneto udeleževala delovanja svojega moža. Vsakokrat je žena sedla v svoje športno letalo in gledala, kako mož dirka. Tako je bila menda tudi priče njegove žalostne smrti: Z njegovo smrtjo izgubi, kar naglašajo listi, največ tovarna Auto-Union, ki pač ne bo mogla tako kmalu dobiti nadomestila za takega dirkača. Albanski kralj Zogu, ki >e je le dni poročil z 22 letno madžarsko grofico Geraldino Apjionyi. Športni svet je v petek zadela huda novica da se je na veliki avtomobilski dirki na državni dirkalni cesti Frankfurt na Maini — Darmstadt smrtno ponesrečil sloveči nemški dirkalec Berndt Rosemayer, ki je dirkal na avtomobilu tovarne Auto-union. Dirkal je za poskušnjo. Velike avtomobilske tovarne namreč bogato plačujejo drzne dirkače, ki naj pokažejo, da so vozovi njihovega izdelka sposobni največje brzine. Navadno potem taki dirkači svojo nalogo končajo tako, kakor jo je sedaj končal dirkač Rosemayer. Mož je bil še precej mlad in je že kot mladenič rad sila vrtoglavo vozil, da so mu nazadnje morali vzeti šoferske listine. Potem pa se je poboljšal in je začel nastopati kot dirkač imenovane tovarne. Udeleževal se je vseh velikih dirk v Nemčiji in drugod po svt Iu, kjer je vedno dirkal na račun svoje tovarne na njenih vozovih, a na riziko svojega življenja. Tako se je tudi v petek udeležil tiste poskusne Letalska predrznost japonskega Z letalom se je zaletel s polovico letala vrnil 1б(о1С(1 ^ letalom se je zaletel v sovražnica ter se Neverjetno predrzno dejanje je pred dnevi storil japonski letalski častnik, ki je bil prideljen kot pomorski letalec japonskim letalskim silam na Kitajskem Kaj takega se le redko bere v letopisih bojevnikov. V zračnem boju z drugim kitajskim letalcem si ni vedel drugače pomagati, kakor da se je predrzno zaletel v svojega sovražnika ter ga vrgej na zemljo. Pri tej priliki je Japonec izgubil dve tretjini nosilnih kril svojega letala. Vendar se mu je posrečilo, da je s svojim tako poškodovanim leta-iom srečno pristal za japonskimi črtami. Letalec Kašimura je zastopnikom časnikarjev podal tole poročilo o tem nenavadnem dogodku: »•Ko sem letel z drugimi tovariši vred nad kitajskimi postojankami, se je zgodilo, da sem se ločil od drugih japonskih letal. Napadlo nas je namreč 25 kitajskih letal. Kar štirje so se navalili name. Takoj sem se spustil navzdol, obrnil ter sem tako prišel sovražniku za hrbet. Od zadaj sem sestrelil eno kitajsko letalo. Druga tri kitajska letala pa so sedaj vsako od svoje strani letela name. Med letom so venomei streljala. Nikakor se nisem več mogel umakniti Nazadnje mi ni bilo nič drugega več mogoče, kakor zaleteti se v najbližjega na sprotnika ter ga vreči. To se mi je tudi posrečilo Sovražno letalo je padlo na zemljo, ker je pri sunku mojega letala izgubilo propeler. Moje letalo pa je pri tem udarcu izgubilo dve tretjini svojih nosilnih kril. vendar še ni padalo. K sreči sta se obe drugi sovražni letali preplašili in sta se umaknili. Najbrž ju je bilo groza tako se bojevati. Jaz sam pa sem bil že obupal, da se boni mogel srečno vrniti za japonske položaje. V tem razmišljanju, kaj naj ukrenem, sem se pa spomnil da je moje letalo kupljeno z denarjem japonskega naroda. To me ie podžgalo ter dalo moči. da sem se lotil nemogočega ter sem nazadnje letalo res privedel nazaj nad Šanghaj, čeprav samo polovico letala.« Težava pa je bila, ko se je letalo hotelo spustiti na tla. Petkrat je moral poskušati, da bi pristal, in šele petič se mu je posrečilo, pa še takrat se je pokvarjeno letalo postavilo na glavo. Vendar je letalec bil nepoškodovan. Preseneti Ivo odkritje zdra nîkov vrača mladost uveli gubasti koži ■ Neki dunajski medicinski strokovni Vist objavlja poslednje zmagoslavje znanosti, ki bo zadivilo svet. Dognan je bil ne samo vzrok gub, marveč tudi način, kako jih je mogoče odstraniti. Materam pa celo tudi starim mamicam se lahko vrne čista sveža polt njihovih dekliških dni. Ženske petdesetih pa celo tudi šestdesetih let lahko spet dobijo gladko in nenagubano mladostno kožo. Gube izhajajo od tega, ker koža s staranjem izgublja nekatere bistvene redilne elemente. Te elemente zdaj pripravljajo iz ekrbno odbranih mladih živali. Čim dobi človeška koža spet te elemente, jo osvežijo in pomladijo. To so presenetljivi rezultati raziskovanj, izrrSenih na dunajskem vseučilišču pod vodstvom profesorja dr. Stejskala. Izključno pravico izkoriščanja odkritja tega profesorja «t j« z ogromnimi stroiki pridobila tvrdka Tokalon. Njen ekstrakt Živih kožnih celic, ki s« imenuj« »BioceU, >• lahko najde samo v kremi Tokalon (rožnate barve). Pri kemičnih preizkušnjah, pri ženskah od 60 do 70 let so bile gt&« odstranjene v šestih tednih (glej izčrpno poročilo v Dunajskem Medicinskem Vestniku). Uporabljajte vsak večer rožnato kremo Tokalon, hranilo za kožo. Ona hrar.i in pomlaja kožo med tem ko Vi spite. Gube kmalu izginejo. V nekaj tednih boste za leta in leta mlajši. Čez dan uporabljajte belo kremo Tokalon (brez maščobe). Ona razkraja zajedalce, krči povečane znojnice in napravlja najtemnejšo in najodpornejio koio mehko, belo in gladko. Uspeïni rezultati so zajamčeni ali pa se Vam vrne denar. Državno prvenstvo v drsanju Drevi oh 20.3(1 in jutri ob 8 oz. 10. Minister dr. Miletič je pokrovitelj tekmovanja. Drsališče SK Ilirije pod Cekinovim gradom si je ponoči od nedeljo na ponedeljek že toliko o|K>-moglo od južnega vremena, da so drsalci včeraj zjutraj in zvečer mogli absolvirati svoj trening. Pri sedanjem stanju vremena je navzlic toplini opoldanskim uram precej gotovo, da se bodo mogle prireditve prvenstva Jugoslavije v umetnem drsanju danes in jutri v redu izvesti. Uvod v tekmovanje predstavlja л»« današnja produkcija v prostem drsanju, $3*T>o. pričela ob '20.30. Videli .bomo 10 do 12 nastopov' posameznih tekmovalk rtv' tekmovalcev tor ekshibicijo dvojice Silva Palme-Biber. Oni del občinstva, ki stalno spremlja trening naših drsalcev, že ve, da bo ta večerna produkcija na lepi stopnji in da bo izreden športni užitek, kakor ga ne more nuditi nobena druga športna panoga. Produkcija bo trajala dobro uro in ne šteje k jutrišnjemu prvenstvenemu tekmovanju, k; ee v celoti izvede v dopoldanskih urah. Pričetek obveznih vaj bo ob 8 zjutraj, nakar se pribl. ob 10 prične za občinstvo najzanimivejši del tekem, to je tekmovanje v prostem drsanju, ki ga začno dame, nadaljujejo junior.ji in zaključijo se-niorji. Tekmovanje je deljeno na tri skupine: v prvenstvo seniorjev, ki je najvažnejše, v prvenstvo junior.jev in v damsko prvenstvo. Slednje ima najštevilnejše prijave itt je zaradi starta 2 tekmovalk iz Celovca razširjeno v mednarodno tekmo. Razpis smučarskih tečajev Akailrnmlii športni klub priredi v semestru! ni h počitnicah tri smučarsko tečaje na Črnem vrhu nad •Jesunieaini. 1. Nadaljevalni tečaj za one, ki že nekoliko obvladajo smuške like, od (i. do 17. februarja. — 2. Zatetntški tečaj od 11. do 17. februarja. — 3. Dum-ski lečaj od 11. do 17. 1'chruarjn. Slroški so predvideni 1111 ca. 15ki jih plača ASK. Po končanih tečajih se bo vršilo dne 17. febr. tekmovanje tečajnikov in tečajnic v alpski kombinaciji. Vsaj prvi trije od vsake skupine bodo prejeli praktična darila. Prijave za nadaljevalni tečaj sprejema Л8К, Miklošičeva centa б. do 4. februarja vključno. Za ostala dva tečaja pa do 8 IVbrnarja. Vesti športnih ivez, klubov in društev T' avtobfieu »o KureSiek, e katerim gredo udeleženci smuških tečajev Zvezo /,n tujski promet na Svečnico na Kurcšček. jp še imka.i prostih mest. Odhod ob 7 zjutraj izpred Nebotičniku, cona 15 din. Prijave j l«-i ZTezi iu v Mljetarni Putnik do 13. Ko/esar*kn drttMeo * Ljubi ja niča* naznanja, dn jc ! umrl njegov dolgoletni član c. I.aniberger Franc; va- j bimo vse člane in člunice društva Ljubljanica , da se v čim večjem 51 e v i i u udeležijo pogreba, ki bo nn Svečnico, dne februarja ob pol t popoldne v Pobru-n.iah pri Ljubljani. Uradna vremensha poročita Tujsknpromctnih zvez Slovenije, JZSZ, SPD od 31. I. 1(138. Haleče-Pla»u-u, S/O m: —7, sončno, mirno, pršič, 1№ cm, dnrntiščc in skakntntee nporabnn. Planica Tamar, r/rts mi.. -^-7, sončno, .mirno, li cm pr-šiča na tU podlage. Krriitjsfta fTora, ira nt: —li. barometer se dviga, sončno, mirno, pršič 8.5 em. sunkaiiš&e in drsališče npor. I'ršič. loin m: pršič. 18(1 cm. Dovje-Mojtlrana, 650 m: +1, pooblačeno, mtrno. im Л5 cm. Itled. №rtn: —2, barometer se dviga, sončno, stflho vetrovno. Osrenjen sneg 30 eni. jezero za drsanje deloma uporabno. Pokljuka-Sporthotct. iionin: —6, sončno, Vi eni prsičn na len podlagi', skakalnim uporabna. So. Janez ob Uoh. jm.. 5.10 m: —3, sončno, mirno, 711 snega, deloma spihail. Kota .na Zelenici. i:>34 m: —8. sončno, i>0' pršič,i nn "Л)0 osrenjenega snega. h'nfrr. W»; —7. sončno, 4il pršiča na 90 osrenjenega snega Krvavec. 1740 m: —fi, sončno, 135 cm suhega snogn, pn robovih spihsn. Skofja Loka. li« m.' —t. 5 om osren.ienega »nega nn lil podlage. Polževo, fr.'o hi: —4. sončno. 7 pršičn na 111 podlage. Senjorjev tlum. 1ST2 m: — B. sončno, mirno. Knrn pnil Knno. 13»/ m: —10. sončno, mirno. 311 pršiča na Sli podlage. KurrSček. »31 m: —5. sončno, mirno. 10 pršičn. na 1Л podlage. ZFO Smučarji - tekmovalci ZFO — pozor! V nedeljski številki Slovenca z dne 30. f. m. не je pri objavi vrinila tiskovna pomota. V stavku. Ici govori o obligatnih prijavnicah bi moralo stati, da se te prijavnice naročajo pri ZFO in ne pa pri JZSZ-i. Državno razredna loterija Žrebanje V. glavnega in zadnjega razreda tekočega 35. kola srečk se izvrši v smislu loterijskega načrta v času od 15. februarja do vkliučno 11. marca letos, in sicer: v BEOGRADU: 15., 16., 17., 18., 19 , 21., 22., 23., 24. in 25. februarja, in v LJUBLJANI: 1., 2., 3., 4., 5., 7., 8„ 9., 10. in 11. marca letos. Pri tem žrebanju bodo 11. marca izžrebane štiri premije in sicer: po 400.000 -, 500.000 - 1,000 000 - in 2,000.000 - din. Razen teh premij bo izžrebanih veliko število drbitkov po 200 000'-, 100.090 -, 80.000 -, 60 000 -, 30 00λ . 40.000 , 35.000 30.000 -, 23.000 -, 20.000 -, 13.000 -, 12.000 -, 10.000 - ln drugih meniših dobitkov. Skupna vaota dobitkov pri tem žrebaniu znaša Din 56,921.000 — ki se izplačajo brez vsakih odbitkov. V najsrečneišem primeru se more v zvezi s premijo in dobitkom pri tem žrebanju zadeti na eno srečko D№ 3,200.000*— Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Osebe, ki že igrajo v 35. kolu, naj svoie srečke IV. razreda zamenjajo za srečke V. razreda na|dal|e do 10. februarja letos. Oni pa, ki še nimajo srečk, pa se žele udeleževati igre pri V. glavnem razredu, iste lahko nabavijo pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih podpro-dajalcih, ki so v vsakem večjem kraju, s plačilom cene in sicer: za eno celo sreCfco Din looo — polovično Din 500 — tetrtlnsho „ Din 230 — Podrobna pojasnila o loterijskem na.rtu in sob.šnem pravilniku dobite na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. Radio postaia v Beogradu bo med mevnimi vestmi vsakega dne žrebanja objavila ludi re7ultat žrebanja za dobitke po D n 5000 m več. Z naku iom srečk državne razredne let, rje vsak posameznik poleg osebne koristi, ki 10 more met1, obenem n« ma a na'odnemu bla 'ostaniu, obrtništvu, industriji in voinim 'rvslidom, ker se čisti dobiček od prodale srečk sorazmerno razdel. v ome-niene namene. Zahtevajte povsod „SLOVENCA" Naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je umrl, previden s svetimi zakramenti, v 01. letu starosti, gospod Andrej Magister »taroupokojenec tobačue tovarne v hiralnici sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9, odkoder bo v torek, 1. februarja ob 4 popoldne pogreb k Sv. Križu. Ljubljana, dne 31. januarja 1938. Sorodniki in prijatelj staroupokojenrr - sodelavec. Odvzeta nam je. poklicana med angelce, naša MARINKA naš predragoceni zaklad. Umrla je po zelo kratki bolezni v otroški dobi še ne izfKilujenili šest let. Blagoslovitev trupelca bo na Svečnico pred hišo v Bezenškovi ulici 4 v Celju ob pol 10 in nato pogreb na pokopališču v Ljubljani ob 2 popoldne. Celje, dne 30. januarja 1938. Žalujoči starši Pavla in inž. Jo žc Burger, njen bralec J u ž e k in sorodstvo. ГЧСГ.»-rt 1 Maurice Leblanc: 25 Izredne pustolovščine Arsena Lnpina. Otok tridesetih krst Obrnila ee je, se pritisnila na steno in s prosto roko tipala. Kor tli začutila lestve, se je nekoliko obrnila. Lestvn se je premestila. Brez dvoma takrat, ko je s prenaglim zagonom skočila v jamo. Desni železni kavelj se je zmaknil in lestvo je držal samo še drugi kavelj; tako se je majala kot nihalo. Lestve ni bilo mogoče doseči, VIII. GROZNI TRENUTKI. Če bi bila Veronika sama, bi se je zojief polastil obup. Toda pred Štefanom, o katerem je slutila, da je zelo slab in gotovo izčrpan vsled ujetništva, je imela toliko moči, da se je premagala in povedala je 'kakor nokaj navadnega: »Lestva e guga... ne moremo je več doseči.« Stefan jo je ves otopljen pogledal: .V tem primeri»... v toni primeru... ste izgubljeni.« Zakaj bi bila izgubljena? je v suiehu vprašala. >Beg ni.več mogoč.« »Kako? Séveda je. In Franc?« »Franc?« »Gotovo! Čez eno uro največ se bo Francu posrečilo; da se bo izmuznil io ko bo videl leslvo, naju bo poklical. Lahko ga bova slišala Samo potrpljenje moravfi imeti.* »Potrpljenje!« se je zgrozil. »Čakati eno uro! V tej uri bodo gotovo prišli. Nadzorstvo je stalno.« »Nn dobro, bova pa molčala.« Pokazal je na vrata, na katerih je bilo majhno okence. »In to okence,« jc rekel, »vedno odpirajo.« Videli naju hodo.i: Saj je zraven oknica. Zapriva jo.« »Vstopili bodo skozi vrata.« »Tedaj je ne zapriva in ohraniva mirno kri. Štefan.c »Bojim so za vas.< Ne bojte se zame, nc zase. V najslabšem primeru sva pripravljena za obrambo,* je pristavila in in it |K>kazala revolver, ki ga je vzela iz očetove orožarne in ga imela vedno s seboj. »Ah!- je rekel, »bojim se, da se niti braniti ne Ixiva mogla. Imajo druga sredstva.« Katera? Ni odgovoril. Pogledal je naglo proti tlom in Veronika je v hipu preiskala čudna tla. Bila so iz granita, v katerem je bil ob stenah vsekan velik kvadrat. Kljub temu da je bila zareza že precej nejasna, jo jo vendar zapazila. Takoj je uvidela, kaj to pomeni. Tla so se dala izpod makni ti. ■ Past? je vprašala in zona jo je spreletela. Ne. ne, to je pa prehudo,- je zatrjeval Štefan. , >K.aj pa?« Ne vem. Najbrž je le sled nekdanjega stroja, ki nič več ne deluje. Vendar...« ■»Véiidnr?« »To noč, ali bolje lo jutro, je bil tu spodaj čuden ropot. Rekel bi |>oskusi. ki so bili prekinjeni: razen lega je tako dolgo. Ne, to nič več tie deluje in ga ne morejo več zabiti, oni.- >Kdo, O.n i ?< Ne da bi čakala odgovora, je nadaljevala: »Posluiiajte. Štefan! Imava samo nekaj minut časa, morda manj. kakor misliva. Prej ali pozneje bo Franc prost in bo nama prišel na pomoč. Okoristiva «e s tem kratkim časom, da si poveva, kur nama je potrebno. Mirno si razloživa. Noben« I takojšnja nevarnost nama ne preti. To ne bo izgubljen čas.« Veronika je na zunaj kazala mirnost, ki je sama ui čutila. Dr. se je Franc rešil, o tem ni dvomila; toda ali st Iki približal oknu in videl lestvo, tega ni mogla trditi. Ko ne bo videl svoje matere več tu. bo šel po podzemlju in pohitel v Prieuré. Vendar se je obvladala, se usedla na granitni pomol, ki ji je nadomestoval stol in začela Štefanu pripovedovati o dogodkih, ki jih je doživela. Strašna je bila pripovest, ki jo je Štefan poslušal odprtih ust iu z aiozo nn obrazu. Zlnsli Honorinina enirt in Hergemontov umor sta na po-trla. Obu je enako ljubil »To, Štefan,« je rekla Veronika, ko je povedala, kaj vse je prestala po mučenju sester Arcliignal, rje koristno, dn veste o odkritju pod zemlja in o razgovoru s Francem. Vse. kar sem njemu prikrila, morate vedeti, da se moreva boriti proti sovražnikom Odkimal je. ■Kakšni sovražniki? je dejal. Tudi sam si stavljam kljub vašim razlagam isto vprašanje, ki si ga ne morem razložiti. Imam vtis. da smo vrženi v veliko dramo, ki «e igra že leta, stoletja in v katero smo zašli samo za trenutek, ko se vrši tragični prevrat, ki ga je pripravljal človeški rod. Mogoče se motim Morila gre le za navadne dogodke, v sredi katerih se premetavamo mi, ne da bi nam bilo mogoče sklicevati sp na drug vzrok kot na slučajno domišljijo. V resnici pn ne veni nič več kot vi l"tn letna me obdaja. Istn žalost in iste bolesti me tarejo. Nenavadni dogodki, ne umnost, strašni zločini in besnosl iz barbarskih čnsovl* -Da. iz barbarskih časov in to me nnjboli bega in mi dela toliko preglavic. Kaj veže pre j teklost s sedanjostjo, naše prcgaujulce z ljudmi, j ki so uekoč prebijali po teh kotlinah in katerih dela segnjo do nas na tako nerazumljiv način? Na kaj se nanašajo vse te legende, ki jih poznam sicer samo iz Honoriniue blaznosti in iz pogibeli sester Arehigmu?« Govorila sta tiho in prisluškovala. Štefan je poslušni Sum z ozkega hodnika. Veronik« pa je gledala proti strmi obali v nadi, da bo slišala Francovo znamenje. »Zelo zamotane legende,« je rekel Štefan, nerazumljive tradicije, ki jim je treba določiti, kaj je babjevernegn m kaj je morebiti ritnice. Iz te zmesi govorenja sta kvečjemu mogoči dve misli; ena. ki se nanaša na prerokbo o tridesetih krstah in druga, ki se tiče bivanja zaklada ali čndežnegn kamna.. »Torej smatraj.' kol prerokbo,« je rekla Veronika. »Nekaj teh besed «em brala na Maguenocovi risbi, ki sem jo potem še našla lia Uolnier-aux- Fées.« 0;i. prerodba, ki sega v nedoločeno dobo. ki stoletja grozi Sareku. Vedno so mislili, da bo trideset pečin, ki obdajajo otok in ki jih imenujejo trideset krst. imelo svojih trideset žrtev, ki bodo umrle strašne smrti iu da bodo med temi tridesetimi žrtvami štiri ženske, ki bodo umrle na križu To je ostalo v spominu od očeta ilo sina, od rodu do rodu. To je izraženo v verzu, v pol-stihu na Dolmen-aux-Fées: Za trideset krst. trideset žrtev...« in: Štiri ženske na križu.: Dobro. Ali vendar so živeli v miru in zadovoljstvu. Zakaj je nenadoma letos izbruhnil strah?« •»Temu je največ kriv Maguenoc. On Je bil tisto čudno in skrivnostno hitje; bil jp čarovnik, lekar, zdravnik in slepar: poznal je tek zvezd vrline rastlin in radi so ga spraševali za pretekle stvari kakor tudi za prihodnje. Maguenoc jo torej naznanil, da bo leto 1917 Usodno.« »Zakaj?« JAVNOSTI ! Iz Beograda se pošilja po pošti pismo s firmo: Makso Tomič, trgovina s čevlji, Novi Sad, Vodnikova ulica 4, v kuverti na: »Bata« jugosl. tvornice gume i obuče, d. d. Borovo, katero je baje naš direktor Tomo Maksimovič napotil gospodu prof. dr. Bajkiču, v katerem želi dokazati, kako mi poizkušamo, da pridemo na nedovoljen način do odobrenja za otvoritev tovarne usnja. To pismo so poslali naši konkurenti in so falzificirali podpis gospoda Maksimoviča. Oseba, katera je na kuverti označena kot po-šiijalec, Makso Tomič, sploh ne obstoja v Novem Sadu, ne kot oseba, ne kot čevljarska delavnica, po uradnem poročilu uprave policije v Novem Sadu št. 1931, in Obrtnega združenja za mesto Novi Sad št. 165-938. V zadnjem času so začeli čevljarji protestirali proti neopravičenemu dviganju cen obdelanega usnja in usmerjati svojo borbo proti tvornicam usnja. To falzificirano pismo ima namen, da že v naprej vsako akcijo za znižanje cen usnja razglasi za delo korup. cije. Iz strahu, da ne dobimo odobrenja za otvoritev tovarne usnja in da z našo proizvodnjo ne znižamo cene usnju, kakor smo to storili pri obutvi, oni že v naprej blatijo one, kateri bi se v splošnem interesu zavzeli za otvoritev take tvornice z usnjem. S tem odvratnim falzifikatom so prišli naši neprijatelji, da bi našo firmo oblatili z blatom, v katerem žive. Ko jim klevete, s katerimi so obsipali našo družbo, in klevete, katere so okrog njega pletli, niso uspele, ker jih je naše delo razpršilo, so se lotili tega zahrbtnega in podlega falzifikata. Proti neznanemu izvršilcu tega falzifikata bomo vložili tožbo pri državnemu pravdništvu. Pa bi zopet razbili vsako sumnjo o falzifikatu tega pisma, se obvezujemo izplačati vsoto 100.000 dinarjev tisti osebi, katera bi dokazala, da to ni falzifikat. jugosl. tvornice gume i obuče d. d. Borovo MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din f—; ženllovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo lakol pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelilna vrstico po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. 7 Н2Ш Na Kurescek pelje na SveCnteo avtobus ob 7 zjutraj Izpred Nebotičnika (prijave pri Putniku) ln ob pol 8 zj. izpred Mestnega doma (prijave 36-88). IICBS Majerja 1500 din dam onemu, ki mi preskrbi službo delavca. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1139. (a) Trgovski lokal v večjem industrijskem kraju takoj oddam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod zn. »Trgovski lokal« St. 1468. (n) s 5 delovnimi močmi na polovico sprejmem. Knez Sulkovskl, Bresternica, p. Maribor. (b) Starejši gospod išče samostojno kuharico, ki bi opravljala tudi hišna de'a ln majhen vrt. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dobra služba« 1176. Hočete li najboljše in najcenejše? - Vsakovrstno pohištvo, trgovinske opreme, stavbna dela vseh vrst izvršuje zajamčeno solidno mizarsko podjetje ALlilN BELAK, Maribor, Miklošičeva 2, Slovenska ulica. — Najnižje cene! (t) Vsnkovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CtEKNE, juvelir. Ljubljana VVolfova ulica 6L 3 Razno Specijalna popra- vliarije elektromotoriev in dinatn. Kvalitetni elektri -materijal in elektromotorji svetovnoznane firme Siemens« vedno na zalogi. Franio Peržinlit konces. elektropodjotle, LJubljana, Gosposvetska c. 16. telefon 23-71. Velika prodaja ACtSlfllf Alf od letnega in zimskega blaga po zelo znižanih cenah pri tvrdki: I. F. Goričar - Ljubljana Sv. Petra cesta 29 in 30 tako na pr : krepdešini meter od Din 14.— naprej ostanki volnenega blaga meter od Din 18.— naprej ostank barhenta za domače obleke od Din 11.50 naprej Ostanki žameta meter od Din 16.— na-prei, flanelasti meter od Din 5.50 naprej, ostanki za plašče in kostume meter od Din 26.— naprej, ostanki moških štofjv meter od Din 35 — naprei kakor tudi razne pletenine in trikotaža, zimske rjuhe in deke 1er sploh vsemu zimskemu blagu globoko znižane cene! »» Siovenčcva" podružnico Ljubljana, furseva cesta i palača Poštni doml Pri hrlpl, prehladu, nahoda poskusite novo sredstvo VUTOX ki Vam more pomagati in Vas osvoboditi teSav. Dobiva ee -v v.eh lekarnah. Steg a. d., Beograd. Reg. 8. P. br. 941 » dne 22. X. 1837. Kupujte pri trgovcih hi inserirajo SLOVENCU"! Zadovoljni bosfe/ v t* Vzajemno posojilnico r. Z. 7. o. Z. v Uublfani, mniošiteva cesta ? nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po do po dogovoru. Nove vloge in stare vloge izpod 5 000 Din se na zahtevo vsak čas v celoti izplačajo. Nedvignjene stare vloge izpod 5.000 Din se bodo smatrale s 1. majem 1938 za nove vloge. Vsaiemna posojilnica dale hrathorotna posojila. Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 28. oktobra št. 6. telefon 37-33. Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stanovanjskih hiš In vil. Го-oblaščenl graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) ODDAJO: Elegantno sobo v strogem centru ob sod-ntJI, separlrnno, s kopalnico, z novim modernim pohištvom, takoj oddam, informacije- Itesljeva 1 .-iti telefon 48-27, (s) I Pohištvo i Spalnico jesenovo, kombinirano a cvetličnim Jesenom, 12 kosov, proda za 6000 din Josip Stolfa, mizarstvo, ICrašnja, p. Liukovlca. S Д • I« lil», Kvalitetne spalnice In kuhinje prodaja najugodneje pohištvo Muten-6ek Celovška cesta 268. Najboljši trboveljski premog brez prahu koks, suha drva I. Pogačnik ioh.rlt.». 9 Telefon 20-SS »Kappel« pisalni stroji nemški kvalitetni Izdelek. Najboljši material, lahek tek, najmodernejša konstrukcija. Večletno jamstvo. — Tudi na obroke. V vseh velikostih ln cenah prt gen. zastopstvu Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova 44 nasproti hotelu »Meran« H" Vsetn sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je danes za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Vadav Plachota krojaški mojster in posestnik v 77. letu starosti. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 2. februarja ob pol dveli popoldne iz hiše žalosti, Galjevica 3, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Maribor-Krsice, dne 31. januarja 1938. Barbara, soproga; Bogomil, Vaclav, Ivan, Stanislav, sinovi in ostalo sorodstvo. + Dobri moj mož, naš oče in stari oče, gospod Anton Černe železničar v pokoju nas je dne 30. januarja, previden s sv. zakramenti, v starosti 73 let, neutolažene za vedno zapustil. Pogreb lio v torek, dne 1. februarja ob 4 popoldne na župno pokopališče v Litiji. Rajnega priporočamo v molitev in blag spomini Litija, dne 30. januarja 1938. Žalujoča žena in družine: Cerne, Legan, Lanc. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cec Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič