U^riska Domovi im
J.!.23?........
lie UNGUA@€ ONiV
NO. 224
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 19, 1968
SLOVCNIAN
&tQRNSN& N€WSPA#i£
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
Odločnejši nastop naj
skrbi m mir na šolah
Na visoke šole se morata vrniti mir in i'2d, v razprave pa razlogi in hladen razum namesto fanatizma in strasti, ki so se pojavile tekom izgredov lani in letos.
WASHINGTON, D. C. — Nemiri na visokih šolah so postali Ponekod resna ovira rednemu študiju, opravljanju nalog, ki jih te ustanove imajo. Pojavlja se Zahteva po odločnem nastopu ne •te proti študentom, ki nemire °rganizirajo in se jih udeležujmo, ampak tudi proti tistim profesorjem in predavateljem, ki jim dajejo moralno in tudi dejansko podporo. Ponekod so kili prav predavatelji vodniki celotne akcije.
Na letnem skupnem zborova-dju Narodne zveze državnih in iz javnih sredstev vzdrževanih Univerz in kolegijev so zastopniki teh ustanov izrazili bojazen, da utegnejo nemiri še rasti in se širiti. Zastopnik zveznega mestnega kolegija v Washingtonu, k-C„ ki je bil ustanovljen komaj Pred dvemi meseci, je dejal, da kader dobro discipliniranih in ^agnanih belih radikalov in Crnih separatistov opušča akademska načela za svoje revoluci-°riame cilje”.
Predsednik držav nega prometnega odbora Virginie L. F.
0Well, bivši predsednik Odvet-diške zbornice ZDA, je ugotovil, a je veljalo do lanskih izgredov da Columbia univerzi za moder-
Vesoljsko vozilo Zood 6 se vrnilo na Zemljo
MOSKVA, ZSSR. — Tass je včeraj objavil, da se je vesoljsko vozilo Zond 6, ki je pretekli te den obkrožilo Luno, vrnilo na Zemljo na naprej določenem mestu v ZSSR. Pristalo je na kopnem potem, ko je zmanjšalo svojo brzino s “potopitvijo” zemeljsko ozračje. Vesoljsko vozilo je opravilo zelo podobno nalogo kot Zond 5 v septena bru, vendar kakih podrobnosti o tem še niso objavili.
Moskovska “Pravda” je pretekli teden objavila, da je potovalo v Zond 5 v vesolje tudi nekaj želv, mušic in črvov. Strokovnjaki so hoteli dognati obseg in nevarnost radiacije na živa bitja. Želve so se vrnile žive in zdrave na Zemljo, četudi so izgubile eno desetino svoje teže in so pokazale nekatere spremembe v sestavi celic v jetrih. Nobene bistvene spremembe ni bilo v njihovi krvi.
Sodijo, da bi utegnilo biti vesoljsko vozilo Zond 6 večje in sposobno ponesti s seboj na Luno tudi ljudi. Teh v njem ni bilo, ni pa izključeno, da so potovale v njem do Lune in nazaj kake živali, pes ali kaj sličnega. Za sedaj je vse to samo ugibanje. Upajo, da bodo Rusi v bližnji bodočnosti o tem kaj več povedali.
[J0 biti popustljiv do bojevite Nove levice” in Študentov za eifiokratsko družbo. Opozoril je Udeležence zborovanja, da bo u-£oditev levičarskih študentovih zahtev nujno privedla do hicenja sedanjega načina viso-°šolskega študija. Na koncu je .Vložil, da je rešitev tega na-^ a v odločnem nastopu proti skrajnežem, študentom in ^davateljem. Te je treba iz stanov čim preje odstraniti.
Noke šole morajo služiti po-avljenim nalogam in ciljem. * i morajo središča študija, ra-- ^S'kega preudarjanja in raz-
j^v^anja. Strastna zagnanost, atizem in strahovanje tam ne
imeti mesta, so izjavljali Ueženci zborovanja.
Rdeči posvet v Budimpešti
^mMPEŠTA, Madž. kj e^° so se zbrali tu zastopni-r‘ad 50 komunističnih partij,
— V
da
})js,S.e Pogovore o svetovni komu-gan!cni konferenci, h kateri pri-s0 Moskva kljub sporom, ki astali v komunističnem sve-
2aradi
sovjetsko-satelitskega ^ v čsr.
hiSti^n^renca v°dnikov
^ost
komu-
partij na bi obnovila Pa'Nftvv komunističnem bloku, °Casno obsodila vse, ki za-aJ° moskovsko linijo.
da
kesali
si brezobziren pri vožnji, boš zaradi
• • • •

Vremenski
prerok
pravi:
Obia-
n°’ vetrovno z naletavata snega.	Najvišja
snega, mrzlo, okoli 35.
Francozi ga res pijejo
PARIZ, Fr. — Francozi so najhujši pivci alkoholnih pijač na svetu. Okoli 12% je “prekomernih pivcev”. Povprečno popijejo v Franciji na leto 6 bilijonov steklenic vina ali 120 na vsakega prebivalca dežele na leto, poleg tega pa še okoli 400 milijonov litrov raznih žganih pijač ali nekako 8 na vsakega prebivalca.
Skupno popije povprečno vsak prebivalec Francije na leto 27.5 litrov čistega alkohola v raznih vrstah alkoholnih pijač. Za Francozi pridejo Italijani s 24 litri čistega alkohola na osebo letno, nato Švicarji z 12.5 litri, v ZDA pride povprečno na osebo 8 litrov čistega alkohola.
Biafa poroča o več uspehih na bojiščih
Uradno poročilo iz glavnega mesta Biafre trdi, da so njene čete bile v zadnjih dneh uspešne v raznih spopadih s silami Nigerije. UMUAHIA, Biafra. — Oborožene sile Biafre, ki so dobile v preteklem mesecu večje količi ne orožja in streliva preko Gabona in Slonokoščene obale, dveh republik, ki sta Biafro radno priznali, so v zadnjem tednu na več odsekih uspešno nastopile proti zveznim vojaškim silam Nigerije. Uradno poročilo pravi, da so biafranske čete potisnile nigerijske čete jugovzhodno od mesta Aba nazaj za 7 milj in zavzele dve stra-tegično važni postojanki. V tem boju naj bi padlo 305 sovražnikov in Biafrani naj bi zajeli en tvornjak, orožje in strelivo. Na področju Aba-Owerri so zvezne čete izpraznile dva preje zasedena kraja.
Poročilo nigerijskega vojaškega poveljstva je par dni preje objavilo, da so nigerijske čete odbile na več področjih napade aiafranskih sil.
Med tem ko se je vojaški položaj obrnil za Biafro nekoliko na boljše, je položaj prehrane še vedno skoraj obupen. Rdeči križ in razne katoliške dobrodelne organizacije dovažajo z letali vsako noč hrano na nezasedeno ozemlje Biafre, kjer živi stisnjeno na malo ozemlje z nekako
Hov! Predstavniški dom liberalnejši od starega
WASHINGTON, D. C. — V Kongresu so že pretresli vseh 435 kongresnikov in prišli do sklepa, da novega Domovega sestava ne kaže opisati’ kot nekaj konservativnega. V Domu je 243 demokratov in 192 republikancev, toda to ne pomeni dosti. Važna je presoja vsakega posameznega kongresnika. Pri tej presoji se je pokazalo, da je med 37 novimi obrazi večina nagnjena k naprednim idejam, dočim je bila večina tistih, ki niso več v Domu, praviloma zelo konservativna. Predstavniški dom ni torej kar sam po sebi konservativno usmerjen.
Ako se bo torej Nixon odločil za napredno gospodarsko in so-cijalno politiko, ne bo naletel v Predstavniškem domu na toliko odpora kot Johnson. Liberalni demokratje bodo gotovo glasovali za njegove zakonske predloge, med republikanskimi kongresniki je pa 50 takih, ki so bili že 1. 1964 Nixonovi pristaši, sedaj jim je pa treba dodati še precej novih. Bolj se je Nixonu treba bati tistih reakcionarnih južnih demokratskih kongresnico v, ki so obenem tudi načelniki raznih odborov. Ti bodo v svoji
UČITELJI V NEW TORKU SO SE VRNILI V RAZREDE
Štrajk učiteljstva v mestu New Yorku, ki se je začel 9. septembra, je bil včeraj končan, ko je učiteljstvo z glasovanjem odobrilo dogovor, na temelju katerega se bodo odstavljeni učite Iji vrnili v šole Ocean Hill Brownsville šolske ga okraja. Krajevni šolski odbor tam je začas no odstavljen.
Iz Clevelanda in okolice
NEW YORK, N.Y. — Včeraj je učiteljstvo mesta New York odobrilo dogovor, ki so ga njegovi predstavniki sklenili s šolsko upravo po posredovanju mestnega župana J Lindsayja in državnih šoskih oblasti. Glasovanja se je u deležilo le 40% članstva, ki pa so glasovali z veliko večino za konec štrajka. Štrajk je prikrajšal 1.1 milijona šolarjev na okoli 900 javnih šolah mesta za 36 dni rednega pouka Štrajk se je začel 9. septembra 1968, pa bil z dogovorom prekinjen, pa se začel znova, ko dogovor ni bil izvajan, kot so štrajkujoči učitelji zahtevali. Sedaj upajo, da bo dogo vor izvajan v taki meri, da ne bo prišlo do obnove štrajka Povod za štrajk jo bila odpu-
stitev večjega števila učiteljev v preteklem maju v krajevnem šolskem okrožju Ocean Hill-Brownsville. Krajevni odbor po določilih samouprave nima pravice nastavljati in odpuščati učiteljstva, ta pravica je pridržana glavnemu šolskemu odboru. Krajevni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki prebivalstva, je tr-
tradicijonalni konservativnosti dil’ da učiteljstvo njegovo delo
želeli pokopati vsak predlog Ni-xonove administracije, ki se jim oo zdel napreden.
V finančnih zadevali bo novi Predstavniški dom ' %etnc še bolj konservativen, kot je bil se-
75 milj premera okoli 6 milijo-j danji. To se bo čutilo posebno nov ljudi. Ti dovozi krijejo ko- Pri socijalni zakonodaji, maj najnujnejše potrebe. Pri'	_______o______
Svetlobno leto
Svetlobno leto je merilo za dolžino v astronomiji. Predstavlja pot, ki jo napravi svetloba v enem letu.
tem obstoji nevarnost, da bodo ti poleti s hrano in zdravili v Biafro še bolj omejeni, ker nigerijska letala letališča, na katerih letala v službi Mednarodnega Rdečega križa in katoliških doborodelnih organizacij pristajajo, skoraj redno bombardirajo.
Ray Bliss bo zamenjan?
WASHINGTON, D.C. — Načelnik glavnega narodnega odbora republikanske stranke Ray-Bliss, ki ima veliko zaslugo za letošnjo republikansko zmago pri volitvah, bo zamenjan z nekom iz Nixonove okolice, ki ne
Kanada ima 20.9 milijonov prebivalcev
OTTAWA, Kan. — Dominion-ski statistični urad je objavil, da je prebivalstvo Kanade doseglo včeraj 20.9 milijonov o-seb. Posebna ura, ki so jo namestili in pokazali javnosti v preteklem juliju, kaže, da se število prebivalstva pri sedanjem naraščanju poveča za 36.2 osebe na uro.
Vsakih 8.7 sekund se v Kanadi rodi po en otrok, vsakih 171 sekund pa pride v Kanado po en nov priseljenec. Vsake 204 se-
bo samo organizacijski strokov-!kunde nekdo umrje, vsakih 423
nak, ampak tudi idejni in programski vodnik stranke.
sekund pa se nekdo seli iz nade.
in načrte sabotira. V koliko je bilo to res ali ne, je še odprto vprašanje, sodišče, ki je odpustitev 10 učiteljev preiskalo, je tako obtožbo zavrnilo kot neutemeljeno in odločilo, da morajo biti odstavljeni učitelji sprejeti nazaj v službo.
Odgovorni ljudje se niso dovolj potrudili, da bi spor spravili s sveta tekom počitnic in tako zagotovili miren začetek rednega šolskega pouka. Spor je zato sprožil štrajk, ko krajevni šolski odbor ni maral sprejeti odstavljenih učiteljev na njihova stara mesta. Ko je prvi kompromis propadel je dobival spor bolj in bolj tudi rasni prizvok. Prebivalstvo Ocean Hill-Brownsville šolskega okraja je namreč do preko 9 desetih črno in portorikansko, odstavljeni učitelji pa so sami belci. Krajevni šolski odbor je namesto njih nastavil črnce. Ker je okoli dve tretjini vsega učiteljstva v New Yorku j udov, je štrajk sprožil gonjo ne le proti belcem na splošno, ampak še posebej proti
judom.
Danes se je po vseh šolah New Yorka začel reden pouk. V Ocean Hill-Brownsville šolski okraj se bo vrnilo 79 belih učiteljev šele v četrtek, ko bo dovolj poskrbljeno za njihov nemoten nastop. Krajevni šolski odbor je bil začasno odstavljen, prav tako tudi šolski upravitelji v njem, ki jih je ta odbor nastavil. Šole v tem okraju bo nadziral posebni državni šolski odbor. Posebni tričlanski odbor učiteljstva bo v smislu dogovora o končanju štrajka sprejemal pritožbe učiteljev.
Zadnje vesti
Nekaj pripomb k zadnji seji Severno-atlantske obrambne zveze
CLEVELAND, O. — Sever-no-atlantska obrambna zveza — NATO ima vsako leto v decembru redno ministrsko sejo, ki se je udeležujejo ministri (zunanji, obrambni in finančni) vseh 15 članic. Seja ja namenjena pregledu dosedanjega letnega dela in načrtom za bodoče. Je torej mešanica političnega in administrativnega dela, zato se mednarodna javnost zanjo navadno ne meni dosti.
Letos je bila pa seja prestavljena iz decembra že v november. Ruska invazija v Češkoslovaško je namreč nekatere članice NATO tako preplašila, da so zahtevale čimprejšnji sestanek. Zahtevo je sprožila invazija sama, pravi pritisk za sejo je pa dala znana ruska načelna izjava o “pogojni suverenosti”, sedaj znana pod imenom “Brežnje-va doktrina”. Trdi namreč kratkomalo, da imajo države v socijalističnem taboru pravico, da s silo zasedejo vsako komunistično državo, ako na-
stopi tam nevarnost, da bi komunizem propadel. Tako stanje je nastopilo v Češkoslovaški, zato je bila invazija nujno potrebna.
Svet je takoj razumel, da se ta teorija da porabiti za vsako invazijo v vsako državo. Zato je zavladal nemir tudi med državami NATO. Seja NATO je zato uradno sklenila, da tega načela ne prizna pod nobenim pogojem in nikjer, ni pa pri tem imenovala nobene države. Posamezni ministri — tudi ameriški državni tajnik — so pa v svojih izjavah šli še dalj in menili, da se Moskva moti, ako bi hotela gornjo doktrino rabiti napram, recimo, Avstriji, Jugoslaviji ali Albaniji, drugi so vključevali arabske dežele itd.
Iz vsega tega je nastal po svetu, — tudi v Ameriki — zaključek, da je NATO razširila svoje varstvo na Avstrijo, Jugoslavijo, Albanijo itd., kar pa ni res. Tako mnenje je morda izrazil ta ali oni poli-
tik, toda izjava veže le njega in ne njegove države. Še posebno to velja za našo delegacijo. Saj je po 20. januarju ne bo več, kako pa naj za poznejši čas veže Nixonovo administracijo?
Vse to omenjamo z ozirom na novice, da je NATO “razširila cone svoje obrambe”.
Strokovnjaki so na seji obravnavali tudi možnosti, kako bi se morala NATO obnašati, ako bi Moskva ponovila v Evropi podobne invazije, sklepa pa. ni bilo narejenega nobenega. Če bi bil narejen, bi ga morale odobriti vse vlade držav članic NATO.
Na seji so govorili tudi o tem, kaj bo z NATO. Prihodnje leto poteče namreč veljavnost pogodbe NATO. U-deleženim delegacijam je hitro odleglo, ko je Francija izjavila, da bo smatrala NATO za nekaj potrebnega, ako posebni dogodki ne bodo spremenili sedanjega odnosa sil v Evropi. S tem je pomirila vse tiste, ki so se bali, da bo De
Gaulle stopil tudi iz pogodbe, kot je lani iz vojaške organizacije. To se ne bo zgodilo, ako si Francija ne premisli. Verjetnosti ne bo, kar čuti ravno sedaj na lastni koži, kako je njeno gospodarstvo postalo kočljivo šibko in kako hudo mu je potrebna pomoč mednarodnih gosp odarskih krogov.
Končno so na seji govorili tudi o novem Nixonovem režimu. V državah NATO je namreč Nixonova zmaga marsikaterega presenetila, zato so bili sedaj vsi radovedni, kaj jim bo Rusk povedal o namerah Nixonove zunanje politike. Kar je povedal, je pa ostalo tajno.
Za obravnavanje tekočih zadev je ostalo malo časa. Verjetno bodo vsi predmeti prišli na vrsto, kakor hitro bo bodoči Nixonov državni tajnik pri. pravljen, da razloži zunanjo politiko republikanske administracije.
I. A.
JL
WARREN, O. — General Motors Corp. je objavila, da bo zgradila pri Lordstownu 7 milj od tod in 60 milj vzhodno od Clevelanda novo, veliko tovarno, ki bo zaposljevala okoli 1,800 delavcev, ko bo I. 1970 začela obratovati. Zgradba nove to varne bo po cenitvah stala okoli 6 milijonov, njena oprema pa okoli 50 milijonov.
PARIZ, Fr. — Sinoči je govoril preko radia in televizije predsednik vlade Maurice Couve de Murville in zagotavljal Francoze, da je njihov frank trden in se jim ni treba bati za njegovo bodočnost. Napovedal je vrsto ukrepov, ki naj ga utrdijo in zavarujejo. Frank je prišel v težave v preteklem maju in juniju zaradi splošnega štrajka in njemu sledečega povišanja plač in cen. Razširile so se vesti, da bo vrednost franka uradno zmanjšana. To je povzročilo beg od franka in zmanjšalo francoske zlate in devizne rezerve v manj kot pol leta za 2.5 bilijonov dolarjev.
KENT, O. — Včeraj in v nedeljo je okoli 400 črnih študentov zapustilo univerzitetni kampus in izjavilo, da se ne bo vrnilo, dokler ne bo univerzitetna uprava preklicala kazni vsem (črnim) študentom, ki so preteklo sredo na nedovoljen način protestirali proti najemanju tamkajšnjih študentov za policijo v Oaklandu v Kaliforniji.
GLASGOW, Vel. Brit. — Železne mreže na oknih tovarne pohištva so onemogočile rešitev 24 v tovarni zaposlenim osebam, ko je v njej izbruhnil
1 nenaden požar. Ujeta dekleta so kričala pri oknih in prosila pomoč, dokler niso omagala v dimu in ognju. Poslopje je bilo skladišče za alkoholne pijače, predno so ga preuredili v tovarno.
SAIGON, J. Viet. — Obsežni
Na okrevanju—
G. Henrik Kremžar, ki je nedavno prestal težko operacijo v St. Vincent Charity bolnici, je sedaj na okrevanju v Manor Nursing Home, 17322 Euclid Avenue, in se naj lepše zahvaljuje vsem dobrim ljudem za bolniške obiske, tolažilne karte in pisma, za molitve in pozdrave. Hvaležno se vseh spominja.
“Pristavska noč”—
Slovenska pristava sporoča, da so vstopnice za njeno prireditev “Pristavska noč” 18. januarja 1969 v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue naprodaj pri odbornikih.
V	Euclidu nižji davki—
Mestni odbor je včeraj sklenil znižati davek na nepremičnice ra $2.2 na $1000 davčne vrednosti in ukiniti davek na razsvetljavo, ker je mestni davek na dohodnino prinesel v mestno olagajno več, kot sc pričakovali.
V	Clevelandu pri starem—
Mestni finančni direktor je priznal, da bo mestni dohodninski davek prinesel okoli 1.5 milijona dolarjev več, kot so uradno predvideli, toda ta denar je že določen za uporabo in zato znižanje davkov po zgledu Euclida ne prihaja v poštev.
Stekesov priziv zavrnjen—
Pravni zastopnik mestnega župana C. Stokesa je na okrajnem sodišču pred sodnikom H. M. Garvjem iz Muskingum okraja zahteval zavrnitev obožbe župana Stokes in zahtevo po njegovi odstavitvi, ki jo je postavil volivec Roy F. Richards, češ da je župan prispeval k kršitvi zakonitosti in reda v Clevelandu, ko je odprl sklad Cleveland Now črnim nacionalistom, korakal po mestu obdan z oboroženo stražo črnih nacionalistov in ko je umaknil belo policijo iz Glen-villa 23. julija letos, ko je prišlo tam do napada črnih nacionalistov na policijo. Sodnik je zahtevo odklonil.
Nenavadna “megla”
LOS ANGELES, Calif. — Nad tem mestom, pa včasih tudi nad drugimi velemesti, posebno tam, kjer je veliko industrije, se nabere včasih toliko umazanije, da leži ta nad mestom kot nekaka megla. Imenujemo jo “smog” in sestavljena pretežno iz izpušnih plinov avtomobilov in drugih motornih vozil, iz dima in pepela pri sežiganju odpadkov ter od toplote, ki puhti od igradb.
Tako z nesnago zasičeno o-iračje je skrajno škodljivo človeškemu organizmu in povzroča najrazličnejša obolenja dihalnih organov. Srečna so mesta, ki so na odprtem in vetru, kjer se “smog” le redko nabere in se nikdar ne drži dolgo.
Začetek železarstva
Prvo jeklo v Ameriki je bilo izdelano leta 1728 v Connecticutu.
boji južno od Da Nanga so po trditvah gen. Hoang Znan Lama, poveljnika 1. kora v severnem delu republike, začetek rdeče zimske ofenzive. General trdi, da pošiljajo rdeči preko Demilitarizirane cone na jug svoje sveže čete in vojne potrebščine. Danes so rdeči napadli z raketami in minami 16 raznih mest v Južnem Vietnamu, pravi današnje vojno poročilo.
jlMEllSK/l POIIOl/IIKA
5ii7 St Clair Ave, — HKndenwn 1-062* — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
rublishe-i daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
&,» Zdnižene države:
$16.00 na leto; $8,00 za pol leta; $S.dO za 3 Ca Kanado in deželo izven Združenih držav:
?	$13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 £or 8 months; $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
v $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
lifično filozofijo ne bo daleč od Nixonove. Nixon bo torej lahko oral s to koalicijo, seveda ne bo smel skakati čez ojnice. Johnson je to večkrat napravil, zato se je pa koaliciji tudi pošteno zameril. V tem je tičal razlog za počasno zakonodajno delo v zadnjih par letih.
Pri takem stanju bo Nixon le težko grizel najtrše politične orehe kot so mir v Vietnamu, rasno vprašanje v domači politiki, mir in red v naši deželi itd. Najtežja bo pre-skušnja z mirom v Vietnamu. Tega bo moral v 4 letih tako ali tako skleniti, druge probleme bo pa skušal samo načenjati.
Skratka: Nixon je zaenkrat še preslaba politična osebnost, da bi mogel vtisniti svojemu režimu nekaj posebnega, kar bi bilo zvezano z njegovim imenom. Mož se pa še lahko razvije v vodilno ameriško politično osebnost. Upajmo, da mu pri tem Kongres ne bo metal polen pod noge.

Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 224 Tuesday, Nov. 19, 1968
Nixon in Kongres
Naša ustava razmejuje pristojnosti predsednika in Kongresa. Predsednik je gospodar federalne uprave, pri čemur uživa veliko neodvisnost. Le Kongres mu lahko v določenih slučajih, pod določenimi pogoji in na predvideni način lahko stopa na prste. Kongresu je ustava prepustila zako nodajo, ki jo predsednik lahko le vetira, pa še njegova veto-pravica je omejena: ako Kongres ponovno izglasuje vetira ni zakon, novo glasovanje uniči predsednikov veto, ako doseže dvetretjinsko večino.
Človek bi mislil, da taka načelna razmejitev pristojnosti ne more roditi dosti trenj in prepirov med Belo hišo in Kapitelom. Pa temu ni tako. Le redke so dobe, ko ni nobenih sporov med obema. Na drugi strani ima predsednik praviloma cel trop svojih zaupnikov, ki nimajo druge naloge, kot da se vrtijo v Kongresu in skrbijo, da predsednikovi predlogi in ideje ne izginejo v kongresnih arhivih.
Kje pa je vir trenj, sporov in spopadov med predsednikom in Kongresom? Kratko povedano: v boju za politično moč. Te ustava ne razmejuje in jo ne more razmejevati, ker se ne da razmejevati. Predsedniku je za njegovo sodelovanje s Kongresom neobhodno potrebna. Čim več jo ima, tem lažje uveljavlja svoje poglede v zakonodajni politiki.
Čim več politične moči hoče imeti tudi Kongres. Saj brez nje ne more po svoje predelati zakonskih predlogov, ki prihajajo iz federalne administracije. Brez nje tudi ni mogoča uspešna kontrola predsednikovega dela. Samo politično močen Kongres lahko vodi uspešne preiskave, lahko zavre smer zakonodaje, ki bi jo rada uresničila federalna administracija. Kaj vse to pomeni, smo videli v dobi Johnsonovega režima. Ko je Johnson prevzel federalno upravo, mu je kombiniran političen ugled pokojnega predsednika Kennedyja in njegov dal tako politično moč, da je Kongres skoraj 3 leta sledil brez večjega oklevanja Johnsonovi zakonodajni politiki. Johnsonov vpliv je začel hitro pojemati šele v drugi polovici 1. 1966, takrat je pa tudi zastala doba hitrega zakonodajnega dela, ki traja še danes.
Tako smo prišli do Nixona in vprašanja, kako bo on oral s sedanjim Kongresom. Da najdemo odgovor, moramo najpreje presoditi politično moč predsednika in Kongresa.
Nixon velja v politični javnosti za “moža organizacije”. Ne bo le gledal, da je federalna uprava dobro organizirana, bo tudi hotel, da je vsaka njegova akcija dobro zastavljena. Ni pa Nixon mož idej. Kar jih ima, jih je nabral v delu za republikansko stranko. Ne bo jih pa mogel podpreti z osebnim političnim ugledom, ker mu ga usoda še ni dala. Poleg tega je njegova politična preteklost zbirka u-spehov in porazov, taka mešanica pa more le izjemoma kaj prispevati k političnemu ugledu in vplivu. Le majhno spoštovanje vzbuja njegova zmaga pri volitvah, saj je zanj glasovala le manjšina vseh volivnih udeležencev. Razlika med številom njegovih volivcev in Humphreyjevih je tako majhna, da je bolje, da jo človek kar prezre, saj Nixonovemu političnemu ugledu sploh nič ne koristi. Lahko bi njegovo zmago smatrali tudi za poklon sreče, kar se lepo sliši in Ni-xonu ne more škodovati. Samo zavist se lahko zaletava srečo; zavist pa ni ravno priporočljiva človeška lastnost.
Kakšen je sedanji novi Kongres? Malo je v njem novih obrazov, še manj pa novih politikov, ki bi bili znani po svojem vplivu in ugledu. Je pa med njimi nekaj takih, ki bodo v Kongresu prišli do veljave, toda šele po 4 letih. Člani Kongresa le počasi lezejo proti višku, imajo.zmeraj prehudo konkurenco. Prevladovali bodo v novem Kongresu stari demokratski in republikanski politiki, ki bodo skrbno pazili, da jim Bela hiša ne jemlje osebnega vpliva in ne kvari političnih poslov. Važno je tudi, da imajo o vseh perečih domačih in mednarodnih vprašanjih že svoje izdelano stališče, ki ga ne bodo nikomur žrtvovali in le s težavo popuščali v drobnarijah. Vsi vodilni senatorji in kongresniki sedijo na Kapitolu že po 15-30 let; če jim kaj manjka, je le spoštovanje do federalne administracije in njenega gospodarja.
Bo torej nekaj prirodnega, da v Nixonu ne bodo iskali neko novo politično zvezdo, saj je bil sam v Kongresu, pozneje pa podpredsednik pri Eisenhowerju; od katerekoli strani ga ogledujejo, nekaj novega na njem ne bodo odkrili. To ne bo Nixonu moglo koristiti.
Kolikor toliko važno je tudi dejstvo, da je Bela hiša v rokah ene stranke, Kongres pa v rokah druge. Nixonu bi praviloma tako stanje moralo le škodovati, pa mu ne bo preveč. Demokratje imajo res v Kongresu številčno večino, ki bo na trajala le tako dolgo, dokler ne bodo izvoljeni kon
J
BESEDA IZ NARODA

A
ŠEPET POD TURNOM
Piše rojak iz Washingtona
WASHINGTON, D.C. — Le zakaj in čemu mora človek tako klavrno pogoreti? Tako sprašujem samega sebe že nekaj dni, pa še ne najdem pravega odgovora. Glejte, človek se potrudi za narodov blagor, stori s peresom in gofljo vse, kar je le mogoče, potem pa nenadoma čomf, in po glavi jo dobi, da se stegne kot Prešernov hrast, ki “leži tam rop troljivosti požrešne ...” Res, da je nehvaležnost plačilo tega sveta, a upapolno človeško srce še vseeno pričakuje vsaj malo trohico razumevanja. Tako pač mine slava sveta!
Da vse skupaj ne bo postalo dvoumno, kot na primer pri Ceglarjevi kravi, moram takoj povedati, da vse gornje ni dvoumno in se zatorej ne tiče gospodov Humphreyja in Nixona, premaganca in zmagovalca. Pa si zaradi tega tudi ne belim glave. Saj je po sestanku is sedanjim predsednikom bodoči predsednik tako glasno zatrobil v demokratsko trobento, da — skoraj si ne upam zapisati. Hec pa bi le bil, če bi Nixonu tudi u-radno pristopil v demokratsko stranko ...
Ne. Kar sem uvodoma napisal, se tiče le mene in ne volitev. Saj če bi kandidiral in čeprav bi bil poražen, bi vseeno bil slaven, kajti vsaj nekaj mesecev bi bili vsi listi polni mojega polnega imena in ne le začetnic! In kolika slava za naš rod in družino in ameriško slovenšč’no celo ... Tiče se mene, samo mene. Mene, ki sem lansko zimo postavil svojo peresniško obrt in mo-dost v službo časti naše fine kranjske klobase. Kako opojni so bili občutki zmagoslavja takrat, ko sem videl, da se je moj premili ino preljubi slovenski narod dvignil za čast svoje klobase! Nihče ne bo nikdar vedel, koliko zadoščenje sem občutil ob zavesti, da sem jaz bil tisti, ki je ameriško slovenščino zdramil iz stoletnega spanja in ji prikazal simbol njene samobitnosti: klobaso! Ne da bi ga vsaj malo pokusil, sem bil vseeno od veselja pijan, ko sem zvedel o eno-
mera še hujša, je nemškim klobasam dano takorekoč častno mesto. O sveti Perun, mar še ži viš? Če je dotični dotičnik mesar, potem bi ga morali sloven' ski mesarji uradno razmesariti. To se pravi, odvzeti mu mesarsko čast. Razumljivo je, da bom predsedniku te sicer slavne in zaslužne organizacije poslal zelo ostro protestno noto in mu zagrozil z vsem, kar si bom mogel izmisliti v tej bridki uri razočaranja. Ako ne bi bil član te organizacije, bi nedvomno takoj izstopil. Le zakaj se more človeku kaj takega pripetiti kljub njegovi najboljši volji in trdni veri v slovensko stvar?
DROBTINICE. — O prihodu Miklavža iz nebeške srenje v prestolico sem že kratko omenil pred par tedni. Iz razgovora z našo dično gospo tajnico društva škofa Barage KSKJ sem izvedel ša nadaljne podrobnosti. Miklav-ževanje se bo vršilo v soboto, 7. decembra, ob 6h zvečer v cerkveni dvorani St. Thomas The Apostle Church. Cerkev in dvorana sta ravno nasproti Sheraton Park hotela. Saj veste, tam, kjer se vsi diplomatje zbirajo. Ko bo sveti .Miklavž opravil vse svoje krščanske dolžnosti, bo pa prosta zabava za starše. Na razpolago bo pijača, slovensko domače pecivo in, veste kaj? Kranjske klobase in nihče jih ne bo klical drugače kot kranjske klobase. Za to bom že jaz poskrbel, če bo treba. Vsaj enkrat. Bojim se, da se bom zaradi takega uspeha tako raznežil, da si niti ne bom upal jesti, klobase namreč. Kar gledal jih bom, lepo in pobožno, kot mamce svetega Krištofa na božji poti...
Od povratnikov se pa veliko izve. Baje se v Ljubljani bojijo sedaj Rusov ravno tako, kot smo se mi partizanov. Ne vem, kaj naj bi k temu rekel: da se zgodovina včasih nekako po svoje ponavlja, ali pa da se kolo sreče nekam čudno vrti. Imam pa zaradi tega mirno srce, kajti kot nemaščevalen človek tudi jaz nočem, da bi Rusi paradirali po Ljubljani. Smo imeli dovolj izkušenj s Švabi in Lahi, in prekmurski rojaki, ki so si leta 1945 lahko ogledali Ruse na lastne oči, mi zatrjujejo, da posekajo vse. Čemu ne? Kak izvjestno, so
K moji 60-lefnici
MILWAUKEE, Wis. — Ne boste brali o velikih šolskih uspehih. Poudarjam pa, da je šolsko zrelostno spričevalo za vsakogar uradna listina, po katerem eni ustvarjajo plemenito in uspešno življenje, za druge pa je to dokument, da lahko delajo vsakovrstne neumnosti. Toda človek samo s spričevali, brez vsake življenske skušnje, je kot drevo, ki raste v puščavi. Raste, Bog ve zakaj? Jaz, dokler bom zavedno živel, bom hvaležen Vsemogočnemu, da mi je naklonil umakniti se domači revoluciji in mi dal možnost za študij naj višje vrste v italijanskih in nemških koncentracijskih taboriščih v drugi svetovni vojni. Podrobno opisovati bi bilo predolgo. Kot mlad človek sem v teh prilikah spoznal, kaj je človek, kakšen je v nesreči, kaj je družba, kaj je resnica enega ter resnica drugega. Brez te univerze bi bil ne-vednež in slabič v vsem življenju. Toda spomin na neko mladostno resnico mi še danes ne gre iz glave in ne smeh z ustnic. Bila je neka odvratna učiteljica, ki je odrejala red v učenju po očetovem poklicu. Tako so v prvih klopeh sedeli in bili najboljše redovani sin svetnika, sin mesarja, katerega oče ji je pošiljal naboljše meso in klobase, sedel je v prvi vrsti tudi advokatov sin, sin bogatega kmeta in sin vinskega trgovca, ki je včasih v beli kuverti za praznike in počitnice poslal učiteljici pozdrav z jurjem. V zadnjih klopeh smo sedeli železničarjev sin, sin malega kmeta in sploh sinovi očetov nedonosnih poklicev. In s tako potjo si je pridobilo zrelostna spričevala lepo število takratnih študentov, a zato danes nezrelih ljudi. To sem zapisal kot dokaz več, da zapuščajo vtisi iz lepe mladosti zelo globoke sledi v duši.
VESTS
Razgovor v kartuziji Pleterje
dušnih demonstracijah sloven-
skh rojakov na jugoslovanskem Rusi vedno prvi v vsem. dnevu v Minnesoti, kjer so, ne Slišal pa sem zanimivo zgod-da bi se jim sline cedile, bojko-jbo. Baje je neki časnikar vprašal
tirali	cl	C-Dr-V	1 • '	„ m: i. _	4    :-I -•	1
tirali vse slovenske klobase, ki
niso bile označene kot slovenske ali kranjske! še zamorci ne znajo tako skupaj potegniti! Veselje branilcev na Slevici ob pogledu na bežeče Turke ni moglo biti večje in slajše od mojega ob misli na “unstranske glor’je” naših klobas. In zdaj? Ko sem najviš-je letel, sem najnižje čofnil. Spoznal sem, da moji napori v resnici niso rodili tolikega sadu, kot sem pričakoval, oziroma verjel. Nekdo — in upam, da se mu prva klobasa po tem pisanju ne bo zataknila v grlu tako, da bi izglodalo, da vsemu svetu kaže jezik — si je javno drznil ignorirati, prezreti našo kranjsko klobaso in objaviti v vodilnem slovenskem tedniku Amerike
maršala Tita, kaj misli o dvo-
strankarskem sistemu. O tem se je namreč že nekaj pisalo in še več govorilo v Jugoslaviji še v času, ko je Stalinova slika še nekaj veljala na Češkem in ne šele potem, ko je dobri vojak Švejk dal Stalinovo sliko pod streho, da so muhe nanjo Pardon, nazaj k zgodbi. Tito je rekel, da je dvostrankarski sistem navadna oslarija, o kateri ni vredno razpravljati, kajti Jugoslavija je zanj zrela in zato ji ne bi koristil. Baje je stvar u-temeljil takole: čim bi ustanovili
Ker sem vedno ljubil svobodo, je razumljivo, da sem sovražil vsako delo, ki je bilo omejeno na ure, prostor in povelje. (Sedaj vidim, da to ni tako hudo.) Ljubil sem svobodni poklic — poklic umetnika. V mladih letih sem pisal pesmi. Težko je delo pisati romane in pesmi, najprvo mučiš sebe samega, predno kaj napišeš, nato trpinčiš urednika revije, da ti jo natisne, če ti jo sploh natisne, in potem mučiš tiste, ki jo bero. S pisanjem ni bilo nič, nato sem se vrgel na slikanje. Včasih sem z dletom in kladivom v roki poskušal ustvariti kako umetnino. Nič, bili so sami zmazki. Poskusil sem s petjem in muziko. Dejali so, da sem imel lep glas, toda dobra družba in krokanje so mi ga napravili hripavega, torej zopet nič. Poizkusil sem, da bi bil igralec ali pa režiser. Po dolgih letih skrivnostnega hrepenenja in v zavesti, da imam neprekosljiv igralski talent, mi je pri neki skušnji v gledališču takratni dobrozna-ni režiser brez usmiljenja v pristn i ljubljanščini zasolil: “Prjatu, pojdi raje foglovše štri-hat, ne pa igrat!” Torej, kar mi je ostalo v krogu svobodnega poklica, je bilo spoznanje, da imam odličen talent poslušati, sprejemati in dojemati umetniške dosežke drugih. Radi tega talenta sem že od mladih let stalno obiska val ljubljansko o-pero, dramo, koncerte in umetniške razstave. Isto pot sem ubiral potem skozi drugo svetovno vojno v Italiji, Franciji in Nemčiji in zdaj obiskujem umetniška ustvarjanja v Ameriki. Ivan Cankar je zapisal: Ni važno, koliko je človek videl in slišal o-per, dram, koncertov, slik in ki-
V začetku oktobra se je poja vila na slovenskem knjižnem trgu knjiga “Sveti Bruno” s pri poročilom za nove redovniške poklice v kartuziji Pleterje. Sko-ro istočasno ali malo prej pa so se širili glasovi, da bodo kartuzijo Pleterje razpustili; o tem smo brali tudi v nekaterih časopisih Da bi zvedeli resnico, smo napravili obisk v Pleterje in tam nam je prijazni pater Ciril, samostanski ekonom, na naša vprašanja takole odgovarjal:
Slišali smo in brali, da bo Slo venija izgubila še zadnjo kartuzijo. Kako je prišlo do te novice" Po domače bi odgovoril, da sc naši visoki samostanski zidov' še prenizki in številna vrata slabo zakljenena. Okrog zaprtih ir. obzidanih samostanov je vedno veliko radovednosti in domišljije. Sedaj nimajo naši predstojni. ki več namena, da bi samostar razpustili; o tem se je govorile sicer v preteklosti, sedaj pa želimo za vsako ceno samostan pomladiti z novimi redovniki.
Koliko redovnikov živi sedaj i kartuziji? Kdaj je bilo števila večje? Koliko kartuzijancev more samostan sprejeti?
Prav sedanje nizko število redovnikov je dalo povod za govorice in predloge o spremembi samostana. Sedaj nas je tukaj le šest duhovnikov-menihov in 14 bratov. Pred vojno je bilo v tej kartuziji 25 duhovnikov in 4C bratov. Pleterski samostan more sprejeti največ 30 duhovnikov in 45 bratov.
Ali ste v samostanu samo ju~ goslovanski državljani. Kaj mislite o redovnikih iz tujih krajev? Kje so vaši samostani? Koliko vas je?
Sedaj so v samostanu vsi brat-
ijivo — to je vse, česar je trebs človeku, da spozna umetnost in jo uživa.
Imel sem starokopitno vzgojo, oče in mati sta mi kar naprej ponavljala: Najvažnejša je glava. Kar imaš v glavi, ti nihče ne vzame. Kakor si boš postlal tako boš ležal. Kdor nima v glavi, ima v rokah ali nogah, je dejal oče, kot bi hotel reči, da noge niso nič vredne. To je bilo včasih! A danes, če imaš še tako polno glavo, si zaslužiš revno življenje, toda če imaš dobre in hitre noge, pa četudi krive, si pri nogometu in drugih športnih igrah prislužiš težke milijone, slavo in spoštovanje. Torej pregovori, ki so včasih držali in bili resnični, danes ne veljajo več.
(Še pride)
— Gornje jezero je dolgo 350 milj.
IZ NAŠIH VRST
Chicago, lil. — Spoštovani! Najprej bodite vsi skupaj pri A-meriški Domovini prav lepo pozdravljeni. Tukaj Vam pošiljam ček za naročnino za prihodnje leto 1969.
Z Ameriško Domovino
je Slovenci in Hrvati; duhovniki pa smo trije Slovenci, dva sta Hrvata in eden je Nemec. Skušnja kaže, da vsak redovnik-me-nih najlaže živi v svojem izrednem poklicu v domačem kraju. Zato je cilj vsakega našega samostana, da ima svoje člane iz dežele, kjer samostan stoji. Tu o-menim, da so Pleterje edini naš samostan v Jugoslaviji. Nekaj kartuzij imamo še v Italiji, Španiji in nekaterih državah Za-padne Evrope. Sedaj pripravljajo kandidate za prvo kartuzijo v Severni Ameriki. Vseh redovnikov nas je okrog tisoč.
Vidim, da sprejemate ob ponedeljkih in četrtkih veliko turistov. Kaj jim kažete v kartuziji? Kaj pravijo o samostanu številni turisti, dijaki, delavci, ki vas obiskujejo?
Našim obiskovalcem pokažemo glavne zanimivosti kartuzije:	predvsem menihovo celico,
za katero se najbolj zanimajo; dalje veliko knjižico s 30,000 knjigami, križne hodnike, kapelice, glavno cerkev in seveda tudi samostansko pokopališče z lesenimi križi brez napisov, brez cvetja. Ob slovesu navadno turisti pravijo, da je vse lepo in dobro in prav, seveda samo za —-en dan!
Naše bralce bo zanimalo, kako pridobivate nove kandidate za samostan, kaj mislite sedaj ob tako majhnem številu napraviti, da bi se zbudilo zanimanje za kartuzijo v Pleterjih?
Tu bi vam moral kaj več povedati, a kmalu se bo oglasil samostanski zvon in moram tudi jaz k molitvi skupnega brevirja. Torej kaj mislimo napraviti? Mi v samostanu ne mislimo nič posebnega napraviti, ker ne moremo, ker po pravilih ne smemo. Kartuzija v vsaki deželi je last in skrb in ljubezen vseh dobro-mislečih vernikov. Na te dobre ljudi tudi mi računamo. Če bodo dušni pastirji dali naše knjige v roke plemenitih fantov, če bodo dobri verniki veliko tudi za samostanske poklice molili M žrtvovali, če boste v semeniščih in zavodih, kjer imate že dosti dijakov-pripravnikov, g o v orili tudi o velikem pomenu molit' venega in delovnega življenja v samoti kartuzije, tedaj trdno u-cam, da se bo naše število kmala dvignilo in naša slovenska kaf' tuzija bo zopet zaživela.
Še eno vprašanje: kako je bil° v kartuziji med zadnjo vojno?
O vojni vsi neradi govorimo M najboljše bi bilo, da se vse hitr° pozabi, odpusti in nikoli več ne ponovi. Kratko pojasnim tako-Naš samostan leži pod Gorjanci; ločen od sveta, sam zase med hribi in gozdovi. Kdor je kdaj' koli — tudi med vojno — P°' trkal na naša vrata, smo mu odprli, smo ga poslušali, smo m11 pomagali, čeprav je nad porto 23 vse prošnje jasno napisano: Pr°' simo za razumevanje (za ra20'
sem
mevanje namreč, da vsega ne
zmoremo). Resnično nismo vsega zmogli, a kar smo mogli, sm° naredili, že med vojno smo P° razmerah hiše na samem začeli
zelo zadovoljen. Prosim, če kaj ^ dobronamerni predkoncilski di^' vidite Kotičkovega strica, ga le- log z vsemi, ki so se nam pribli' po pozdravite. Upam, da ni bo- žali. Tako delamo vedno in tako
grešni odboii in komisije. Kakor hitro bodo stari konserva-j članek, ki razlaga vse mogoče|n°koe vzkliknil Stalin, ko mu je ti\ni demokratski veljaki zasedli svoja vodilna mesta v vsehjposebnoisti, značilnosti in kako- Djilas povedal dobro črnogorsko teh kongresnih organih, bodo pa takoj obnovili Z republi-jvosti skoro vseh vrst ameriških Šalo. Da, to je res globoko... Kanci znano konservativno večino, ki s svojo povprečno po- klobas — razen naše. Da je za-1	BC
novo stranko, bi vsi ljudje za-jpov, temveč, kako jih je gledal, pustili komunistično stranko, se'kako jih je poslušal. V gledali-vpisali v novo in potem bi zopet šče, v koncertno dvorano je tre-vladala samo ena stranka. Ka- ba vstopiti brez predsodkov: ko globoko, kako globoko!” je kdor hoče biti razočaran, je brž
razočaran, kdor hoče biti navdušen, je navdušen. Srce željno le-
pote, oko nepokvarjeno, čisto uho in dušo za lepoto sprejem-
lan, ker ni še prišel v Chicago. Lani je ob tem času priromal na soboto, letos ga pa še ni.
Tudi Ženski košarici lep poklon in priznanje. Hvaležni smo za lepe nasvete. Od časa do časa se pojavi tudi kolonica “Zdravje”. Tega smo vsi zelo potrebni, zato tudi to radi čitamo.
Naj se končno spomnim clevelandske plesne skupine Kres, ki je nedavno nastopila v Chicagu. Prav lep pozdrav vsem mladim, veselim plesalcem!
Bog Vas živi!
Joseph Virant
mislimo z dobro voljo nadaljeVa" ti.
Hvala vam, pater Ciril, za le^ razgovor. Mnogi rojaki na Pn' morskem in po svetu bodo z ve' seljem in hvaležnostjo brali, ka] sva govorila, kar ste predla9a 1 in pojasnili. Vsi iskreno žeZb,l°' da bi se ta edina kartuzija Vzhodu pomladila, da bi mol^ in pokora iz tega mirnega kTaia pod Gorjanci bila še naprej l,e lik in stalen blagoslov za vso ^ šo domovino.
F. Štuhec, SVB. (Katoliški glas, 7. nov.
tl
$)
k
it
»ič
iti
iif
?ji

k
'L
ih*
N
V,
9tl
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Ob zlatem jubileju osvobojenja - naši cilji bolj _ čisti, naš idejni narodni program bolj viden
Vedno bolj se ostvarja ta ideal v našem prepričanju in jasnem hotenju, vedno bolj se nam odmika malodušnost in občutek
Že zadnjič sem omenil nekaj ^°brih in lepih sadov, ki se ka-No ob praznovanju slovenske-§a narodnega praznika, ob 50-ktnici narodnega osvobojenja. nemoči. ... Slovenija zori v nas ^osebno razgibanost so pokazali Slovenci v Argentini, ki jih je za etošnje praznovanje obiskal Predsednik NO za Slovenijo dr.
^Iha Krek. Ko človek prebira P°ročila, slike in govore, ki jih Prinaša “Svobodna Slovenija”,
^es s ponosom gleda na sestre j*1 brate tam doli pod južnim križem in jih občuduje, koliko ^ttiorejo. Domovi in organizacije ar tekmujejo, kdo bo doprine-Sel lepši “pušeljc” na oltar narodnega praznovanja in kdo bo t0Plejše sprejel naj višjega sionskega predstavnika v svo-°dnem svetu dr. Miho Kreka.
, ^i pa vse to praznovanje ne-;aj Veseljaško površnega. Je nabrano in prihaja iz globin fesnosti. Koliko študija in resne.
Premišljevanja ter razprav-je bilo treba za vse te go-V°ro, konference, nagovore in iz-lave pri sprejemih. Vse to jh qd-§°Vorno in resno delo, ki ima očmi usodo naroda, bodoč-
Post
politične emigracije in na-
>o življenje. Sam predsed-Jlk NO za Slovenijo je dejal: “V za-splošno narodovo korist r ara biti človek previden. Mo-sv biti dvakrat vesten ... Naj-znejše je, da sem pri vsakem t°raku siguren...” V takem nem delu se klešejo misli, o-^njemo svoje cilje, cilje naše-- delovanja kot emigracija in 2 vtega klesanja, snovanja potem Cenja vstajati kot sonce izza
^hega
obzorja idejni narodni
;§a in .•Pjer
tli
Argentini. V tem prvem V ,So bile povdarjene tri toč-Sjjj, °brodošlica in veselje nad Slo^m, priznanje NO za in hvaležnost pred-^ 1 u za njegov obisk. ^\iJ^a^Prei smo Slovenci... V s1qv ^ delu govora je nanizan loVi^ki Program- “• ■ • Ob pri-S.b bot je današnja, se mi ^avrimerno- da se obnovijo ^ riačelnih stališč, ki dajejo jo U^nos^ smisel in smoter Knotranie oblikujejo ...
1>,'6dseuba zdomstva> ki i ° ie §• ^i, ^ začel čutiti prej kot
0 je znamenje obiskova-^PjuPOmin ^ budnemu sprem-NestH^azv°ja zgodovine in
Ideal
in dozoreva v slehernem slovenskem človeku. Vprašanja o zvezah z ostalim članstvom so drugotnega značaja in ne sodijo neposredno v idejni narodni program.”
3.	Zahteva po osebni svobodi. “Ko se zavzemamo za svobodno Slovenijo, pa to vključuje tudi zahtevo po taki notranji ureditvi, da bo užival polno svobodo tudi vsak poedinec. Zato z odklanjanjem zunanje odvisnosti Slovenije zavračamo vsestranske svobode. Danes smo tako kot prej v ostrem nasprotju s komunističnim režimom, ki še vedno pomeni veliko nesrečo za slovenske ideje in gazi naravne svoboščine poedinca. S komunistično ideologijo ni razgovora, s komunistično politično akcijo in režimom pa ne pogajanj za sožitje ali celo kombinacije. Ko razumemo in pomilujemo brate in sestre doma, če morajo sprejemati stvarnost in se ji do svoje meje prilagoditi, pa moramo odločno odklanjati poskuse in vzpostavljanja stikov emigracije z režimskimi osebnostmi, ker vidimo v tem nemožato poniževanje, slabljenje in rušenje edine formirane opozicije, ki je v emigraciji.”
4.	Zaupanje, da so gornja stališča lastna tudi gostu in v programu NO. “Zaupamo, da so ta stališča tudi v mislih našega gosta in v programu odbora, ki mu predseduje. Zavedamo se vseh vrst težav, ki jih ima naše predstavništvo pri svoji politični akciji. Vsak od nas na sebi izkuša, kakšno moralno odpornost mora gojiti, da vzdrži pritisk o-kolja in razmer. Izdelan delovni program za vsako eventualnost, predvsem pa popolnoma jasen cilj, sta najbojši pomagali za u-spešno prizadevanje vsake ustanove. K čiščenju cilja in študiju delavnega programa pa smo poklicani vsi in moremo vsaj tako sodelovati z Narodnim odborom za Slovenijo, ki mu želimo čim bolj ravno pot pri delu za cilje, ki jih ima skupno z nami vsemi. Gospodu predsedniku pa voščimo, naj mu Bog daje pomoč v zdravju in vseh drugih živi jenskih pogojih za uspešno in srečno delo, ki si ga je naložil kot težko breme. Ponavljamo mu izraze naše hvaležnosti in izrekamo spoštovanje.”
Izjave iz govora predsednika “Zedinjene Slovenije” so deloma navedene v skrajšani obliki, deloma po smislu deloma dobesedno. Brez dvoma bodo veliko pripomogle k čiščenju ciljev, ki jih imamo pri svojem delu, in k i z k r i s t a liziranju najboljšega idejnega programa.
Posprava misijonske prireditve
O misijonski prireditvi v Torontu, ki je bila v nedeljo, 20. oktobra letos, sem že pisal. Vendar pa mi še ni bilo dano, da bi povedal slovenski javnosti, kakšne uspehe je ta prireditev prinesla za tiste, za katere se je misijonska družina v Torontu tru dila, to je za naše sloyenske misijonarje.
Precej časa smo potrebovali, da smo misijonsko prireditev pripravili. Zato je tudi posprava te prireditve vzela nekaj več časa. Misijonski krožek, ki ima ime po naj večjem slovenskem družine svobodnih j misijonarju škofu Frideriku Ba-drzavnih n a r o d o v1 ragh je imel svoj reden sesta-
W0§ram.
^ tem programu je zlasti lepo ^v°ril predsednik “Zedinjene genije g. B. Fink na seji, ki ^Je je udeležil tudi predsednik ^ Za Slovenijo dr. Miha Krek. VoavHe misli iz njegovega nago-. ra bodo koristile tudi Sloven-
N
v?tu' Njes°v šovor
sice ^ti na §^avne de^e *n
severnoameriškem kon-bi se dal
er:
dobrodošlica predsedniku ^ dr. jVL Kreku. Člani
uprav-nadzornega odbora “Ze-so se z vese-
Ij^de Slovenije
^Šli .
predsedniku NO g. dr. je prišel med nje,
1:1:1 2brali, da izrečejo dobro-
hco
Jreku, ki
P°vdarNa proslavam slov.
^ °dllega praznika, da omogoči, V^Gobnovij° in utrdijo osebne W ^ vezi med naj višjo
° politično institucijo ter skuPino svobodnih Sloven-
slo-
V tem
Na tem sestanku so člani s svojim odborom naredili obračun vsega dela za misijonsko prireditev. In obračun je bil nadvse razveseljiv. Ker je prireditev zajela veliko množico Slovencev, je prav, da slovenska javnost zve za ta uspeh.
Ga. blagajničarka Kramarje-va je poročala, da je bilo prodanih blizu 3000 t. zv. vstopnic. Izkupiček od teh vstopnic je znašal $1159.00. Ko so člani prodajali te vstopnice in nabirali darove za misijonsko prireditev, so nabrali poleg darov tudi $568 denarnih darov. Ker je bila prireditev na misijonsko nedeljo malo dolga, je bil vmes odmor, da so se ljudje pokrepčali. Pri tem okrepčevanju je kuhinja naredila $129.00 čistega dobička. Tako se je nabralo $1856.00; od te vsote je pa treba odšteti še $284.00 za stroške. Za naše slovenske misijonarje bo tako ostalo $1572.00.
Z vso naglico se bližajo božični prazniki in tudi naši misijonarji bi radi postregli svojim vernikom s kakimi darili. V ta namen je Baragov misijonski krožek nabrano vsoto že razdelil in sicer med 18 misijonarjev in misijonark. Nekaj malega bosta pa dobila tudi zavod škofa Rožmana v Argentini in Baragovo misij onišče istotam,
Bog plačaj vsem, ki so pripomogli do tega uspeha. Brez dvoma bodo teh žrtev in darov deležni najbolj potrebni. -
Župnijske vesti
Vsako nedeljo popoldne je v slovenski cerkvi na Manning Ave. verouk med tretjo in četrto uro, kjer pripravljajo male otroke na sprejem prvega sv. obhajila.
Društvo Katoliških mož (NIJ) je imelo v nedejo, 10. nov. 1968, svoj redni mesečni sestanek. Na sestanku so obravnavali dve glavni misli: duhovnik je priporočal udeležbo duhovnih vaj za može in fante; g. dr. Tone Arko je pa predaval o ameriških načrtih za polet na Luno. Sestanek je bil dobro obiskan. Udeležilo se ga je tudi nekaj nečlanov, ker jih je zanimalo predavanje dr. Arkota iz Clevelanda. Predava-
odbora. Za predsednika je bil izvoljen g. L. Ponikvar, za podpredsednika pa g. A. Adamič. Blagajniške posle je prevzel g. K. Kromar, tajniške g. C. Preželi. Tiskovni referent pa bo g. O. Mauser.
Na občnem zboru se je razvila živahna debata o razširitvi organizacije in o raznih spremembah v njej. Prevladovalo je mnenje, ki ni bilo naklonjeno prevelikim spremembam. Obilo u-spehov novemu odboru! ’
Por.
Predsednik NO za Slovenijo je takole prosil:
Svoj veliki govor dne 26. oktobra 1968 je takole zaključeval: “Če naj končno še kaj prosim za bodočnost, Vam bom rekel samo to, kar bi povedal vsak izmed vas: Prvo: ohranjujmo in čuvajmo pridobljeno! Skrbimo, da bo vse, kar je ustvarila prva generacija emigrantov, tudi ostalo v drugem in nadaljnih rodovih. Skrb za vključevanje mladine v našo skupnost ni prevelika, raje jo je premalo kot preveč. Naj dokaže vaša naselbina, da je znala ohraniti Rožmanov zavod, srednješolske narodne tečaje in osnovne šole v petem in desetem rodu prav tako velike kot v prvem. Naj bi se pri vas dokazalo, da ni nemogoče preprečiti potopitve narodnostne skupine v morju tujine.”
“Drugo. Pri nas pravijo: “Družine, ki s hišo drži, se Bog veseli.” Družina, narodnostna skupina smo. Vsak prepir in razdor moti lepoto in uspešnost te družine. Pa vendar je prepirljivost znana bolezen emigracije. Stalno bolezen je treba stalno zdraviti.”
Tako lepe, tako dobre in skrbne besede predsednika NO dr. M. Kreka ne veljajo nič manj v Torontu in Kanadi, kot onim v Argentini.
ste Dobrovci in nekdanji dobrovski romarji raztreseni onkraj velike luže toliko prispevali, da smo lahko popravili ves nastavek nad kupolo in je še malo ostalo za letos, ko smo delo nadaljevali in hvala Bogu in Mariji tudi srečno dokončali. Obnovili smo tudi zunanjščino kapele, kar je bilo že tudi silno potrebno. So pa dmačini in sedanji romarji toliko prispevali, da smo brez dolga in je še nekaj dinarjev ostalo, kar bomo porabili prihodnje leto za obnovo mežna-rije in župnišča, ki nista v naj-lešem stanju zaradi večkratnega prezidavanja; iz šole v občinski prostor, nato v prosvetni dom in končno med okupacijo v zasilno župnišče. Mežnarija je pa že tako stara, da nujno potrebuje obnove. Če hočemo za tisočletnico sprejeti kake bolj odlične goste, škofe in še koga, moramo tudi zanje pripraviti malo boljše — dostojnejše bivališče.
Morda dobrotniki že težko čakajo slik obnovljene cerkve, katere sem obljubil, da jih jim bom poslal. Dal sem že cerkev slikati
Moški dobijo delo
IŠČEMO DELAVCE
PRIKROJEVALCE POMOČNIKE
strukturnih jeklenih izdelkov.
Dobri delovni pogoji v moderni tovarni, odlične robne koristi. Vprašajte za Mr. M. Burr King, 382-6613—Ext. 276.
THE AUSTIN COMPANY Steel Fabricating Div.
1245 E. 222 St.
Euclid, Ohio 44117
(227)
ti v trpljenju in junaštvu, ki so ga oni pokazali, ker se ravno do krvi nismo ustavljali, vsaj po večini ne.
No, še eno stvar bi kmalu prezrl. Gabrci se pripravljajo, da bodo na novo pozidali zvonik pri cerkvi. Do zdaj je bilo to nemogoče. Zdaj se razmere toliko boljšajo, da se bo to dalo. Imamo sliko nekdanjega zvonika, po kateri dober inženir napravlja načrte tja do Velike noči. Tudi nekaj denarja in materijala imajo že zbranega. Zdaj, ko smo obnovili farno cerkev, bomo skušali še podružnice preobleči in popraviti.”
Sporoča tudi, da je zato bolj pozno odgovoril, ker je pripravljal spise za tisk, ki jih bo v par letih objavila Mohorjeva družba med svojimi rednimi knjigami, in pravi:	“Tudi tukaj je malo
na barvni film. Pa gre prekopi- napredka, ker smo zahtevali
ranje na papir malo počasi. Ko bo to narejeno, bom dal delati barvne razglednice, ako ne bo tisk predrag. Pa upam, da bo šlo. Toliko v vednost, da ne bo kdo mislil in se pritoževal, da ne držim besede-obljube.
Pri nas kaj posebnega novega ni. Stanje gre kar naprej in je sedaj še kar znosno nasproti prejšnjim časom. Seveda je pa še to in ono, kar bi želeli, da se spremeni. Morda bo čas še kaj prinesel. Naša naloga je, da vzdržimo in vztrajamo. To je sila prvih kristjanov. Kajpada se mi z njimi ne moremo, primer j a-
... ne-
^tw.0 kNcanje k delu za bo-
> %st p^Je k
sl°venskega naroda. San-, srtl0> ker ne priznavamo
V > stani
. . - ~“~^ja v domovini in
h°^kviv S SVoj™ odporom ter 'W 1111 prizadevanjem pri-S j^0 novo dobo. Pri tem JaVeilcprej Slovenci in samo l' Slovenija kot enako-V, elan
CM
svet in uresničljiv., ne.k
v četrtek, dne 7. novembra.
in z mnogimi vprašanji, ki so se porodila v glavah poslušalcev.
Popoldne istega dne je imel v cerkveni dvorani pri Mariji Pomagaj kazanje skioptičnih slik g. Tone Zrnec CM, ki je letos v poletju obiskal Baragovo deželo. Na potovanju je posnel kakih 200 barvastih slik. S kazanjem teh slik je hotel predavatelj širiti zanimanje za našega svetniškega kandidata.
V	veži cerkve pri Mariji Pomagaj prodajajo božične karte. Zavoj 15 kart stane $1.50. Prodajo ima v oskrbi Vincencijeva konferenca, ki istočasno nabira tudi darove, da bo mogla za Božič obdarovati potrebne bolnike in reveže.
Borci so zborovali
V	nedeljo, 10. novembra, je bil občni zbor Društva SPB. Naj takoj v začetku poročila povda-rim, da je bil občni zbor precej dobro pripravljen. To je bilo o-pazno po udeležbi in iz poročil odbornikov.
Poročali so: blagajnik O. Mauser, ki je bil istočasno tudi tajnik. Iz poročila je bila razvidna njegova velika delavnost. Kratko poročilo je podal tudi tiskovni referent g. L. Ambrožič st. Predzadnji se je oglasil podpredsednik g. J. Kranjc in nazadnje predsednik g. C. Pre-želj. Člani so vsa poročila sprejeli s hvaležnostjo. Za nadzorni odbor je poročal g. I. Peterlin, ki je tudi predlagal odboru raž-rešnico. Občni zbor jo je sprejel in nato prešel na volitve novega
spremembo v vodstvu družbe, sicer je ne bomo več podpirali.”
Vsem dobrotnikom se zahvaljuje in. jih lepo pozdravlja. Posebej še pozdravlja patra Odila ter dr. Puca in gospo.
Če bi kdo mogel in hotel še kaj podariti za popravo župnišča, mežnarije ali za novi stolp v Gabrju, naj pa pošlje kar na naslov: Kredit Union, 618 Manning Ave., (pod št. 1569 “Dobrova Trust”), Toronto 4, Ont., Canada; ali pa na moj naslov: L. A., 61 Malamute Cres., Agincourt, Ont., Canada.
L. Ambrožič st.
Okinawa je še problem za našo diplomacijo
Ti?di f@ spada pod “Obljuba dela dolg”
TORONTO, Ont. — Dobrovcem in vsem dobrotnikom za obnovo božjepotne cerkve na Dobrovi sem obljubil, da jim bom dal končni obračun nabranega telj je bil nagrajen z aplavzom denarja. Da se je ta zadeva nekoliko zavlekla, je bila deloma kriva moja bolezen, deloma pa to, da je od časa do časa kapnilo še kakih par dolarjev v blagajno. Tako je tudi še po zadnji pošiljki v septembru, ki sem jo poslal na Dobrovo ($200), kapnilo v Kreditno zadrugo, kamor smo nakladali vse pošiljke za Dobrovo, od nekega dobrotnika še 50 dolarjev.. Tako je bilo vloženo v Kreditno zadrugo pod št. 1569 “Dobrova Trust” $2,589.64, kar je bilo odposlano takole: Za pločevino je prosil g. župnik, naj pošljemo ameriško valuto. Zato smo kupili 1000 U.S. dolarjev, kar je zneslo v kanadski valuti $1,086. Drugo, $1,451 smo poslali v kanadskih dolarjih in sicer takole: prvič $751, drugič $500 in tetjič $200. V Kreditni zadrugi je sedaj še $52.64. Samoumevno je, da smo tudi amerikanske dolarje, ki so prihajali, nakladali tu v kanadski valuti.
Iz Amerike je bilo odposlanih naravnost na Dobrovo $428, in sicer takole: Mrs. U. T. je poslala $210, Mrs. Kastelic $101, Mr. K. T. $117. Skupaj $428. Iz Avstralije je bilo poslanih 100 avstralskih dolarjev.
Morda se bo našel še kak dobrotnik, da bi spravili skupaj še par stotakov. Potrudite se, prosimo!
Koncem oktobra sem dobil od g. župnika z Dobrove, nekdanjega profesorja škofovih zavodov, naslednje pismo: “Morda že težko pričakujete pismo in potrdilo za priloženi ček. Sporočiti vam moram z vso hvaležnostjo, da
CLEVELAND, O. — Otok O- želo do kinawa nam je še zmeraj v spo-. vrnila, minu iz druge svetovne vojne, saj je bitka zanj zahtevala izredne človeške žrtve, po vojni je pa otok postal glavno oporišče naše narodne obrambe v vzhodni Aziji. To je bil razlog, zakaj si je Amerika pridržala v mirovni pogodbi z kontrolo nad otočjem Ryukyu, kamor spada tudi Okinawa. Japoncem seveda to ni prav in stalno poskušajo pripraviti našo de-
tega, da bi jim otočje Naša administracija se pa za to ne more odločiti, pač pa skuša potolažiti prizadete otočane s tem, da jim daje vedno več pravic do samouprave. Otočje ima že danes občinsko samoupravo s širokimi pristojnostmi. Župan je tam že pravi vladar, Japonsko kajti naše vojaštvo se v civilno upravo ne meša, pač pa jo podpira.
Otočani s tem niso zadovoljni. To se je pokazalo pri sedanjih
občinskih volitvah. Udeležili sta se jih liberalno-demokratska in socijalistična stranka. Zmagala je socijalistična, ker je bolj radikalna v zahtevi, da se mora A-merika umakniti z otočja. Socijalistična zmaga bo pa imela posledice tudi na Japonskem. Podprla bo japonske nacionaliste in silila vlado na nova pogajanja z Ameriko. Vplivala bo pa tudi na vladno liberalno-demo-kratsko stranko samo. Stranka bo ta mesec izbirala novega predsednika. Sedaj je predsednik stranke obenem tudi predsednik vlade Sato, ki skuša biti zmeren v pogajanjih z Washing-tonom. Za predsedniško mesto se pa poteguje tudi bivši zunanji minister Miki, ki si bo skušal pridobiti tudi predsednika Sato, da bo moral postati bojevitejši.
Ta lahko rodi sitnosti za našo diplomacijo, ki na zahtevo naših vojaških krogov ne more biti popustljiva glede Okinawe. To bo pa sililo naše diplomate k taktiki odlaganja pogajanj do konca vojskovanja v Vietnamu. Po vojni bodo naši vojaški krogi bolj dostopni za nove kompromise. Sedaj pa o njih niti slišati nočejo.
Krajevni promet je obsežen
NEW YORK, N.Y. — Čeprav se v naši deželi vozimo izredno veliko z osebnimi avtomobili po rednih opravkih, je krajevni promet na javnih prometnih sredstvih vseeno obsežen in tako seveda tudi ta sama. V rednem prometu v vseh ZDA je skupno trenutno okoli 92,000 voz cestne železnice, rapidov in avtobusov.
CLEVELAND,!}?
Moški dobijo delo
Iščemo delavca — mesarja
Mesarsko podjetje išče delavca za izdelavo klobas. Kličite 486-1944.	(227;
MALI OGLASF
NOVA MODNA ZVRST — Kratka krila so _ nadomestila kratke široke, spodaj zavezane hlače, kot so jih nekdaj nosili pazi. Slika je bila posneta v Londonu na Angleškem.
V	najem
Oddamo štiri sobe zakoncem, v Collinwoodski okolici. Kličite po 5. uri zvečer 541-8626.
(224)
POZOR
Kadar nameravate kupiti ali prodati vašo hišo, lot, prazno zemljo ali farmo, kličite nas. Točna postrežba.
JOHN KNIFIC REALTY
481-9980	820 E. 185 St.
(Tues.X)
V	najem
Na 1257 E. 74 St., zgoraj oddamo 6 sob in kopalnico. $80.00. Kličite 721-7050.	(228)
Willoughby Hills
Nova zidana ranch hiša, priključena garaža za 2 avta, lot 100 x 400. $32,900.
Imamo tudi en aker zemlje, kjer se lahko zgradi hiša po Vaši želji.
South Euclid
836 Trebinsky Rd., zidana ranch hiša, priključena garaža za 2 avta, družinska soba, elegantno planirano. Obiščite naš model. $39,900.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	RE 1-1070
(228)
V okolici Sv. Vida
E. 60 St. velika družinska 10-sobna hiša, moderna kuhinja in preproge, 2 kopalnici. Cena $7.000. Kličite Jack Lorenz,
MAINLINE REALTY 431-8182	221-9381
(19,21,22 nov)
Jerzy Žulawski:
NA SREBRNI OBLI
ROMAN
Zaradi tega smo se skraja močno čudili množici pečin, razmetanih svobodno po tleh. Toda kakih deset ur kasneje, dio je zavladala naravnost pošastna vročina, se nam je sam od sebe razkril vzrok, ki je namesto vode krušil skale. Vozili smo se mimo pečine, zelo podobne našemu marmorju, ko se ji je z vrha utrgala mogočna skala in zdrknila v brezno, kjer se je raztreščila
vedala. Takrat smo nataknili svojemu vozilu nekakšne “šape”, ki so mu pomagale naprej približno tako kakor noge živali. Na ta način smo premagovali štrleče čeri in se vzpenjali po strminah.
Na Zemlji smo delali nešte-vilne poskuse s svojim projektilom, spremenjenim v vozilo, toda težav tako dolgega potovanja si nismo niti predstavljali. Gotovo bi bili poginili sredi pošastnih puščav, ker se ne bi bili mogli niti geniti, da je privlačnost Lune za polovico večja.
Tri dni je že od sončnega vz-i hoda, a na dan smo napravili komaj po dvajset kilometrov. Vročina je bila peklenska. V zatohlem in razgretem zraku našega vozila, ki ga je njegovo gibanje neprestano pretresalo, se je Woodbella znova lotila mrzlica. Rane, ki jih je dobil ob padcu projektila na površino Lune, so mu začele znova nagajati. Sreča, da smo vsaj trije ostali nepoškodovani! Še zdaj me spreleti groza, če se spomnim tistega strašnega pretresa.
Najprej se je še v prostranstvu razlegla gluha eksplozija min, pritrjenih pod projektilom, ki naj bi zmanjšale hitrost padca,
na tisoč kosov. Vse to se je dogodilo v pošastni, mrtvaški tišini, kajti brez zraka ni glasov. Samo tla pod našim vozilom so se stresla, kakor da se je Luna zamajala v svojih oseh.
Strašni zob Sonca je odgriznil kos tega kamenitega sveta. Skale, ki jih ponoči stiska mraz s svojim železnim obročem, se podnevi raztezajo na tisti strani, ki je izpostavljena žgočim žarkom. Ker je v senci vedno hladno, se kamen razteza neenakomerno. To neenakomerno krčenje in raztezanje je potemtakem vzrok krušen ju in pokanju skal.
Naš voz je na njegovi poti močno zadrževalo ostro kamenje, razmetano po neizmernem prostoru. Včasih so kolesa odpo-
CHICAGO. ILL.
MALE HELP
Opportunity	Journeymen!
MACHINISTS
Acme Gridley Operators
B. & S. Setup and Operate
Milling Machine Operators
Inspectors (layout or floor)
Experience required. Openings on first and second shift. Previous job shop experience required on above openings.
MISSEL CORP. OF AMERICA
27600 Lakeland Blvd.
Euclid, Ohio 44132
An equal opportunity employer
(230)
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE
Cheerful reliable woman for 2 yr. old boy. Mon-Fri. $25 wk.
676-0949 after 7:30 p.m.
(224)
HOUSEKEEPER-COOK Child Care. Reliable Woman Stay or Go. 5 day wk. 487-1818
(224)
HOUSEKEEPER
Care for elderly woman. Good home. Private Room. $100 month. 827-8403
CLEANING WOMAN RELIABLE. 1 DAY WEEK. NO CHILDREN. GOOD SALARY. — GOOD TRANSPORTATION. MORTON GROVE AREA.
965-7414 after 5 p.m.
(225)
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
WILMETTE — BY OWNER Best Schools & Transp.
7 Rm. brk. & stone bi-level. 2 Is car att. gar. 60x140 cor. fam. rm. w/-fireplace. Extras! Hi 40’s. Open House Sun. 3500 Greenwood.
AL 6-1636 after 5	(224)
6 FLAT, 5% Rms. Yel. brk. bldg. Enclos. porches, w/jalous. windows. Cab. Sinks, tiled bath, Owner’s Apt. w/inside stairway to prvt. laundry-workrm. Low $60’s. 1700 W-5600 No. Owner. — 878-3857.
__________________________ (224)
LISLE — 2 bedrm. brick home. Private owner.
Mid 20’s. 971-3569
(225)
HICKORY HILLS.
10 Room brick house. Unfinished. $28,000. Lot 155’ frontage x 130’. Phone 458-8532 after 4 p.m.
(227)
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — COCKTAIL LOUNGE PRICED FOR QUICK SALE
$40,000	343-9224
(225)
BEAUTY SHOP—E. RODGERS PK. 10 DRYERS —
GOOD ESTABLISHED BUSINESS. $6,500.	262-0213
(225)
MALE HELP
CARGO HANDLERS
UNIVERSAL AIRLINES has full time openings at Willow Run Airport for cargo handlers. Duties to load and unload Company aircraft. Must be at least 18 years of age and have valid driver’s
license-	,	' • jaaawaBiifci
STARTING RATE $2.15 PER HOUR
Write or wire:
UNIVERSAL AIRLINES
Willow Run Airport, Ypsilanti, Mich.
An Equal Opportunity Employer
potem je zazvenelo jekleno obrambno ogrodje, ki smo ga potisnili ven s pritiskom na poseben gumb, in... Ne, tega ni moči popisati. Videl sem še, kako se je Marta v svoji viseči mreži prevrnila in se privila k Tomažu, slišal, kako je O’Tamor zaklical: “Glejte, tu smo!” Nato sem izgubil zavest.
Ko sem odprl oči, je ležal O’Tamor v krvi, Woodbell v krvi, Varadol in Marta sta omedlela. Iz razbitega jeklenega ogrodja smo potem napravili križ na O’-Tamorovem grobu.
Naši kronometri so kazali 98 ur po sončnem vzhodu, ko smo onemogli od trujenosti in vročine naposled opazili, da se bližamo vrhu vzpetine, po kateri smo lezli s takšno težavo. Vse te štiri zemske dni, ki so komaj slaba četrtina “Luninega dneva”, nismo mnogo spali, zato smo sklenili, da se ustavimo in si odpočijemo. Zlasti Woodbell je potreboval spanja in miru.
Voz: smo ustavili v senci skal in legli k počitku. Po dveh urah sem se zbudil čil in zdrav. Drugi so še spali. Nisem jih hotel buditi, oblekel sem zrakohran in zapustil voz, da preiščem okolico. Brž ko sem stopil iz sence, mi je bilo, kakor da sem zašel v razpaljen plavž. Z neba ni več lila vročina, marveč ogenj! Tla so mi žgala noge celo skozi debele podplate zrakohrana. Moral sem zbrati vso svojo voljo, da se nisem spet umaknil v voz.
Nahajali smo se v plitvem grlu, ki je delilo dva kopičasta vrhova iz žive skale, preval med vrhovoma pa je prehajal v planoto, ki se je širila proti zahodu. Obe kopi sta mi zakrivali razgled na sever in jug. Samo proti vzhodu sem videl pot, ki smo jo pravkar pustili za seboj. Gledal sem na kamenita polja, polna kotlin, razpok in vrhov, in nisem verjel svojim očem, da se nam je posrečilo prebiti čeznje z našim velikim težkim vozom.
Na Zemlji, kjer je težnost šestkrat večja, bi bilo kaj takega nemogoče.
V tistem trenutku sem začutil, da se me nekdo dotika. Ozrl sem se: za mano je stal Varadol in mi dajal nekakšna obupna znamenja. Ker nisem imel s seboj cevi za govorjenje, sa nisva mogla sporazumeti. Videl sem samo, da je bled in zelo razburjen. Mislil sem, da se je Tomaževo
stanje poslabšalo, in odvihral v voz. Brž ko sva stopila v kajuto, se je Varadol sklonil k meni in mi dejal:
“Ne budi ju in poslušaj! Zgodilo se je nekaj strašnega. Zmotil sem se.”
“Kaj?” sem vzkliknil, ker nisem razumel, kaj hoče.
“Nismo padli na Sinus Medii.” “Kje smo torej?”
“Pod Eratostenom! Na prevalu, ki spaja to žrelo z Apenini.” Stemnilo se mi je pred očmi. Po fotografskih posnetkih Lunine površine sem vedel, da se potemtakem nahajamo na gor skem hrbtu, ki se na zahodu skoraj navpično spušča k velikanski ravnini Morja nalivov.
(Dalje prihodnjič)
ZGODOVINSKO ODKRITJE — Arheologom se je posrečilo najti pod površino farm v okolici znanega obeliska pri Heliopolisu pri Kairu ostanke starega templja iz srednje dobe starega E-gipta.
Imenik raznih društev
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Veronica Gerich; podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani
ml. podpredsednik Charles Winter, ml. slov. podpredsednik John Škra-bec, zapisnikar Edward Arhar slov. zapisnikar Rudolf Kolarič, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Road, blagajnik Anton Oblak.
—	Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši.
—	Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI
Duhovni vodja: Rev. Raymond Hobart; predsednik Jack Šimenc, 799 E. 159 St.; 1. podpredsednik Frank Žnidar, 2. podpredsednik Zdravko Novak, koresp. tajnik Frank Hudak, 16405 Trafalgar Ave., tel. 481-3104, zapisnikar Louis Koenig, blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Road, maršali Joseph Sajevic in Rocco La Penta, načelnik programov John Petrič, načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St., tel.: KE 1-8622; mladinski načel. Frank Žnidar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani.
DR. SV. REŠNJEGA TELESA
Ustanovitelj Rt Rev. Msgr. John J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice: Mrs. Mary Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v med seču pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Arthur Zanutič, predsednik John Hočevar,
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Miss Ivanka Majer, druga podpreds. Miss Carolyn Budan, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss Jo Ann Stwan; nadzorniki: Ivanka Majer, Jo Mary Hochdorfer, Miss Geraldine Urbančič, namestnik John Perencevic. Garderoba: Mary Batis. Glasbeni arhiv: Mollie Frank Mojster odra John Perencevic. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer, V SND. soba št. 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Fkank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Turek. Arhivar John Snyder. Pe-
vovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Margaret Švajger, tajnica Marija Sekne, 1144 Norwood Rd., blagajnik Franc Kovačič. Odborniki: Miroslav Boh, Anka Mihelič, Lojze Mohar, Slavka Žitnik. Nadzornika: Franc Sever, Majda Stanonik. Pevovodja ing. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6:30 zvečer v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Leo Wolf, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc, 2004 Nelowood Rd., East Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapis-nikaricaMary Rose Tomsik. Nadzorni odbor: Betty Rotar, Mary Dolšak, Clarence Rupar. Glasbeni odbor: Angie Žabjek, Pete Tomšič, Tony Primc. Arhivarki: Mary Pečjak, Dolores Kaferle. Veselični odbor:	Stefi Tolar, Angie Žabjek,
Jennie Primc, Mary Dolšak, Tony Kolenc. Pevevodji: Reginald Resnik, Vlad. Malečkar. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, 1. podpredsednik John Culkar, 2. podpredsednik Joe H a b i a n , tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Avenue Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik August Dragar, podpredsednik Ivan Hauptman, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave. Tel. 531-6196, blagajničarka Urška Štepec, zapisnikar Anton Medved, I. Hauptman, Z. Zakrajšek, S. Ger-din in S. Gaser, oderski mojster Slavko Štepec, arhivar S. Gaser, kuhinja P. Stanonik, bara L. Mohar in F. Kastigar, reditelja P. Trpin in F. Stanonik, knjižničar F. Jenko, nadzorniki V. Vrhovnik, P. Omahen in. F. Urankar. Seje vsak 1. ponedeljek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob osmih zvečer.
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA”
Uradniki za leto 1968-69
Vinko Zgonik, predsednik, Frank Kokal, podpredsednik, Mary Ulyan, tajnica, 736 Radford Dr., Richmond Heights, O. 44124, tel. 442-1346.
Josie Mihalič, blagajničarka, John Evatz, zapisnikar, Frances Modic, Louis Stavanja, Edward Leskovec, nadzorniki.
Društvo ima svoje redne seje vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio.
Slovenski domovi
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik Harry Blatnik, blagajnik John Taucher, finančni tajnik Stanley Pockar, zapisnikar Joseph Fortuna, dopisovalni tajnik Mickey Dancull, 13390 Settlement Acres Dr., tel. 884-8217, nadzorni odbor: Albert Marn, Anton Zak, Joseph Trebeč. Seje so vsaki drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsed. Tony Zak, podpredsed. Joseph Birk, taj. Frank Bavec, blag. John Tavčar, zapis. Julia Pirc; Nadzorni odbor 5 članov, Frances Tavčar predsednica, Gospodarski odbor 5 članov, Eddy Kenik predsednik, Prosvetni odbor 6 članov, John Perencevich predsednik. Janko Rogelj, častni predsednik. Seje vsak drugi torek v mesecu ob 8 uri zvečer, v sobi štev 1 staro poslopje.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Tony Zadeli; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Ray Bradač, Steve Kasunic, Frank Zigman. Seje za 1. 1968 prvi ponedeljek v mesecu: april, junij, avg., okt., dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Joško Jerkič, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876, blag. Frank Janša, zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Molly Legat, Josie Škabar in Frances Julylia. Kuharica Albina Mersnik; Frank Rupert, stric; Angela Bar kovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zvečer v AJC na Recher Ave.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik Edward Leskovec, tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, Jos G. Brod nik; gospodarski odsek: predsednik John Troha, John Evatz; Joseph F. Petrie Jr., direktorij John Adams, Albert Pestotnik, Louis Modic, Stephen J. Kasunich, častni predsednik Frank Žagar. Charles J. Starman, poslovodja, tel. 531-9309; Joseph Petrič, hišnik, tel. 481-1721.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik Cyril Štepec, blagajnik John Trček, zapisnikar Frank Hren, tajnik Al Marn, tel. 681-6650, gospodarski odbor: Henry Bokal, Richard Richard Spilar, Dan Pavšek, nadzorniki: Joe Hribar, Joe Kozar, Frances Somrak, pomočniki: Frank Sustarsich, Louis Zavodnik, John Jevnikar, Eugene March. Poslovodja Anton Bokal, tel. 681-9675. Mesečne seje vsak 4. torek v mesecu ob 7.30 zvečer.
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road
Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Frank Mihelich, tajnica in blagajničarka Agnes Stefanic, zapisnikarica Anne Žele nadzorniki: Frank Bitenc, John Cech in Mary Dolšak, gospodarski odbor: Andy Božič, John Korošec, Louis Furlan, Frank Mihelich.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Rose Vatovec, tajnica Stella Mahnič, blag. in zapis. Man Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rolih, Angela Mago-vec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair
Predsednik: Frank Grdina; podpredsednik: Joseph Nemanich; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar;
upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar-Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Vinko Rožman, Anton Meglič, Ferdinand Sečnik, Tony škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve-Telefon: 361-5926 ali 432-0142.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik Milan Dolinar, pod" pred. dr. Mate Resman, tajnik Milk® Pust, blag. Berta Lobe; odborniki-Frank Urankar, Frank Kastigah Matt Novak, Elmer Kuhar, Janez Skubic, Feliks Breznikar, Lojze Petelin, Frank Lovšin, Andrej Kozjek, Lozje Mohar.
V BLAG SPOMIN
OB DEVETI OBLETNICI ODKA^ JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA IN MAMA
Uršula Zobec
Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 19. novembra 1959
Gospod, daruj ji mir, naj večna luč ji sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči:
soprog FRANK, otroci in ostali sorodniki
Cleveland, Ohio, 19. nov. 1968

K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Dlinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ...............................................
NASLOV ............................................
MESTO ..............................................
DRŽAVA .............................. CODE
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebn0> da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko* Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 441^
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO