Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja!: Za celo leto predplačan 1& gld., za pol leta 8 gld., za čelrt leta 4 gld., za jedea
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Zt celo leto 12 gld., za pol lel.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mescc 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številko po 1 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npruvnlfitvo in ekspedlclja v „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovann pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vaak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva telefon-štev. 74.
&tev. 23,
V Ljubljani, v soboto 28. januvarija 1899.
f ^etsiilc XXTII
Državni zbor.
Dunaj, 27. jan.
Včeraj so bili zbrani zaupniki nemških opozicijskih strank, da se posvetujejo o »postulatih« avstrijskih Nemcev. Kakor poročajo levičarska glasila, so se vse stranke zjedinile v tem, da so-stavijo svoje narodno-politične zahteve brez ozira na katere-koli spravno dogovore z vlado in desnico. Z drugimi besedami: Nemci zahtevajo, naj desnica in vlada padeta na kolena pred Kaiserjem, Pergeltom, Sttirghom in morda še pred Bielohla-vekom in Mittermayerjem ter ponižno prosita, da napišejo svoje želje in zahteve, o katerih še sami niso jedini. Poročila namreč povedo, da levičarji nestrpno pričakujejo trenotka, ko se zruši večina in omaje ministerski stol grofu Thunu. Le v tem še niso jedini, kako bi izvršili ta svoj genijalni načrt. Vprašati hočejo svoje zaupne može po vseh avstrijskih kronovinah, koder lazijo z židovsko robo nemški agentje. Kedar dobe potrebnih informacij o zatiranju nemškega ljudstva v severnih in južnih deželah, tedaj stopijo na javni oder z dolgo spomenico, da bode svet strmel o barbarskih razmerah v Avstriji.
Skoda za čas in trud. Mi jim že danes lahko sostavimo v dveh stavkih ves njihov program: ki slove: 1. Proč z jezikovnima naredbama!, 2. nobenih dogovorov s sedanjo vlado in večino, ali z drugimi besedami: nova ncmško-liberalna vlada naj si sostavi novo večino !
To je vsa modrost sedanjih nemških zastopnikov, ki posnemajo v vseh malenkostih ogersko opozicijo. Ti ljudje so naravnost smešni, v petdesetletnem narodnostnem boju se niso ničesa naučili. In vender je med obstrukcijo na Ogerskem in pri nas velika razlika. Ogerska opozicija ima "vsaj svoj program, ki mora biti podlaga spravnim obravnavam. Ona ne zahteva, naj se večina podvrže manjšini; ves boj je naperjen le proti osebi barona Banffyja in ne proti liberalni vladi kot taki. In pri nas ? Nemška opozicija zahteva popolno kapitulacijo večine in vlade. Odklonila je povabilo grofa Badenija v poletju I. 1897 k sprav-
nim obravnavam; isto je storila minolo poletje ter zahtevala »sporazumljenje med češkim in nemškim narodom« brez vlade in vsacega me-šetarja.
To je politika svojeglavne negacije! Kako pa si ti ljudje mislijo spravo, katero naj dožene ljudstvo, narod? Ali-naj se to zgodi na velikanskem taboru, koder naj so objema Wolf s Horico, Prade s Pospišilotn? Kdo naj govori v imenu naroda? Ali ne od njega legalno izvoljeni zastopniki? In kje naj se'to zgodi. Češki deželni zbor so Nemci zapustili, češ, da so ondi za njo neugodna tla. In v državnem zboru uganjajo sramotno obstrukcijo, da sploh preprečijo vsako mirno besedo, ki bi ugladila pot do sprave. Desnica je opetovano naglašala, da je vedno pripravljena za spravo na podlagi popolne jednakoprav-nosti; a o tej nočejo levičarji slišati niti besede. Skratka: dolžnost je vlade same, da poprime ini-cijativo, da vlada. In če desnica ostane solidarna, mora vlada, čim preje tem bolje, obrniti državni voz na drugi tir in, čc ni drugače, z radikalnimi sredstvi.
Današnja seja je pokazala, da je § 14 zopet pred durmi. Zapisnikarji so čitali v prazni zbornici razne peticije in interpelacije, trikrat se je vrstilo glasovanje po imenih in konec je bil — pretep. Soc. demokrat Daszynski je namreč zahteval, da prideta na vrsto v prihodnji seji na prvem mestu nujna predloga glede odprave § 14 iz ustave in ogerske nagodbe. Ta predlog je utemeljeval dolgo in široko, češ, da naj preneha ob-strukcija in se parlament sam ojači za delo, da vlada ne dobi prilike za § 14, oziroma za absolutizem. Dr. Kramar mu odgovarja, da desnica gotovo odobruje mnoge nagibe in argumente poslanca Daszynskega, toda ta poziv naj obrne na levico, katera jeclina jemlje parlamentu veljavo. Mej govorom dr. Kramara nastane med levičarji nepopisen krik, češ, da on nima pravice govoriti v zbornici, v katero je pripeljal policijo.
Mej Kramačevim govorom je baje časnikar Penižek na galeriji ploskal. To je bilo za levičarje rudeče sukno. Kričali so vsevprek, da mora
v • mmn^i 3KtnrMo.nm». \ s«
Penižek iz zbornice. \Volf, Ilochenburger, Girst-mayer in drugi kot levi drve na galerijo in s silo tirajo Penižka s sedeža. V istem hipu pa mlado-češki poslanci obkolijo Wolfa ter ga rahlo po-sade na hladno. V zbornici nastane velika vznemirjenost, ministri se po vrsti umaknejo, predsednik dr. pl. Fuchs pobaše svoje stvari in zaključi sejo . . .
To je parlament, tako delajo kričači justa-ment politiko ! In če vprašaš kogar koli od generalnega štaba: kaj bode iz tega, odgovori ti na-gubančenim čelom: Bog sam vo! Da, tudi tu velja stari rek: Parturiunt montes, nascitur ridi-culus rnus!
Plače državnih slug.
Danes je bil v zbornici predložen sklep go-spodske zbornice glede uravnave plač državnim slugam. Kakor sem že včeraj sporočil, jc gospod-ska zbornica premenila samo zadnji paragraf, da namreč stopi zakon v veljavo isti dan, ko ga vlada objavi, a ne 1. jan. t. 1., kakor je sklenila poslanska zbornica. Posl. Prochazka zahteva, da proračunski odsek že v prihodnji seji predloži svoje poročilo, katero bodi kot prva točka dnevnega reda. Predsednik dr. Fuchs da na glasovanje prvi predlog, da namreč odsek že v prihodnji seji poroča. Ta predlog je bil soglasno vsprejet. O drugem predlogu pa predsednik ni dopustil glasovanja, češ, da mora on preje v rokah imeti poročilo, predno je more postaviti na dnevni red. Ako odsek do prihodnje seje dogotovi poročilo poslavi je gotovo na dnevni red.
Interpelacija.
Posl. S p i n č i č in tovariši so danes predložili interpelacijo na trgovinskega ministra zaradi krutega postopanja proti slovenskim delavcem v tižaškem skladišču in znanih prevar, o katerih jo »Slovenec« te dni obširneje poročal.
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. januvarija.
Spravna akcija. Znano je, da so pred nedavnim posebno gališki listi ogrevali se za spo-
LISTEK.
Proti katoliškemu konviktu.
(Članek, ki bi ga —- lahko bil spisal znani dr. K. S. ali S.
K„ ali tudi S. R. v »Rodoljuba.)
Že zgodovina nas uči, kako nepotreben je katoliški konvikt. V prvih začetkih zgodovine ne nahajamo nikjer katoliškega konvikta. Le berite Ilelhvalda, pa bodete videli, da je to res. Jaz ga prebiram rad. Naši klerikalci pa ne bero druzega, kot včasih nam levite. Pa bi imeli mnogo dru zega dela.
Delo samo pa je oni činitelj, ki ustvarja vrednost, to veliko resnico proglasili so na shodu v Erfurtu socijalni demokratje.
Ti socijalni demokratje so torej zelo učeni in prebrisani možje, ker razglašajo tako globoke misli.
Jaz sem že marsikaj bral, pa vendar obču-
dujem te ljudi. In ti učeni in prebrisani soc. demokratje tudi ne marajo katoliške gimnazije.
Pa naj bi jo marali mi Slovenci ?! Ko smo prihajali pred stoletji iz Azije, kje je bil takrat katoliški konvikt? Pa še živimo, čeprav nas je malo. Nas je malo Slovencev, 17a milijona. Boljše glave so redke. Tega, mislim, mi še z besedami ni treba dokazovati. Vse te boljše glave šle bi v katoliški konvikt. Tu bi se jih počasi nakupičilo precej. Ker pa po narodno gospodarskih načelih, katere jaz poznam zelo dobro, cena vsakej stvari tem bolj pada, čem več je stvari na ponudbo, no bodo potem boljše glave visoko v ceni. To pa bode izguba za narodno bogastvo in velik korak nazaj, kajti sedaj so tako drage, da za nobeno ceno ne morem dobiti boljše glave. To je žalostno. Vse to pa moramo zapisati na rovaš katoliškemu konviktu.
Za tak zavod naj naš ubogi narod plačuje desetino 1 Saj smo jo plačevali nekdaj, in jaz bi jo
plačeval tudi še sedaj prav z veseljem, ko bi jo bilo treba plačevati od dobrih mislij. Ta bi ne bila občutljiva.
Vže zadnjič sem pozival v »Rodoljubu« kmeta, naj pogleda okolu sebe, ko gre v družbi s sejma. »Vidiš, kako . . . trezni so.« Upam, da bode kmetu jasna vsa socijalna beda, ki jo kažejo te pretužne besede. Trezen iz sejma domov! Tako se zatira sedaj naš narodni maček in peha v proletarijat, ker nima glave, kamor bi so položil. Namesto da bi torej mej narodom gojili mačka, pa hočejo klerikalci denar porabiti za katoliški konvikt!
Zato pa jih jaz pobijam. Take nakane treba pobijati z vso duševno silo, kolikor jo pač človek ima. Jaz se ne udam in nikoli ne pojdem v Ka-noso. To pa že radi tega ne, ker bi tam našel Henrika IV. in pa Bismarcka. Jaz pa sem po starem pregovoru rajši kot v Kanosi tretji, prvi pri »Rodoljubu«.
/
f

razumljenje mej avstrijskimi narodnostmi in dajali nasvete, kje in kako naj se prične s spravnimi pogajanji. Toda v zadnjem času so tudi ti dospeli do prepričanja, da je sprava v sedanjih razmerah nemogoča. Oficijozni »Czas« izjavlja mej drugim, da je nemška ljudska stranka glavna ovira za sporazumljenje mej čehi in Nemci. Zadnji sklep te stranke, pravi imenovani list, je vzel gotovim krogom vso nado na kak vspeh. Temu nasproti odgovarja dunajska Židinja, znana zagovornica brezobzirnega boja za pretirane zahteve avstrijskih Germanov, da se ta krakovski list zelo moti, kajti upanja na kak uspeh je sedaj ravno tako malo kakor poprej, dokler ostanejo v veljavi jezikovne naredbe. — Poljski list »Riforma« nas je pa iznenadil z neko drugo vestjo. Pravi namreč, da je za kulisami opazovati veliko delavnost in da se vedno pogosteje označuje moravski namestnik baron SpensBooden kot oni mož, ki bi mogel pričeti in vspešno voditi kompromisna pogajanja mej čehi in Nemci. List pripominja tudi, da bi bil ta državnik v slučaju odstopa grola Thuna najpripravnejši kandidat za mesto mini-sterskega predsednika. — O Thunovem nasledniku sedaj govoriti bi bilo pač vsekako še prezgodaj in je nejevolja, ki jo je provzročila ta vest v nekaterih nemških krogih, gotovo še prezgodnja.
Jezikovna navedba za Šlezijo. Nemško nacijonalni listi, posebno pa dunajska židinja, se pečajo z najnovejšo naredbo pravosodnega mini-sterstva glede rabe slovanskih jezikov pri sodiščih v Šleziji. V resnici pa to ni nikaka prava jezikovna naredba, marveč le naročilo podrejenim uradnikom, naj strankam ne delajo ovir, ako žele in zahtevajo občevanja z oblastvi v lastnem, bodi si poljskem ali rusinskem jeziku. Gotovo toraj ni na mestu, da se radi tega napoveduje vladi nov, brezobziren boj. Toda, saj je znano, da kričaški elementi komaj čakajo prilike.
Kompromisna pogajanja na Ogerskem še niso dognana, akoravno vodi celo akcijo baje najvplivneji mož Koloman Szell. Vkljub temu namreč, da je vlada in liberalna stranka opustila misel na nagodbo in dovolila, da se za sedaj to vprašanje odstavi z dnevnega reda, vendar velik del opozicije še vedno zahteva, da mora pred vsem odstopiti baron Banffy. Ta zahteva je con-ditio sine qua non, kakor pri naših Nemcih jezikovne naredbe. Nadalje pa tudi nočejo privoliti v vladno zahtevo, da bi bil bodoči zbornični predsednik minister Perczel. Dosedaj se ni udala še nobena stranka in se najbrže z lepa še tudi ne bo. Napoveduje se že tudi, da je Koloman Szell obupal nad vsakim vspehom in da bo v kratkem proglasil svoje poslanstvo za dovršeno. Baron Banffy pa le še vedno upa in se zanaša na zaupanje, ki ga vživa v večini.
Anarhistična zarota v Aleksandriji. Včeraj smo že omenili, da je italijanski poslanec de Nicolo v imenu svojih anarhističnih in socialističnih somišljenikov interpeloval zunanjega ministra Canevaro, v katerem štadiju da se nahaja
Laž življenja in resnica življenja.
Spisal I. Joergensen.
(Daljo.)
Pri oknu sem sedel in gledal v zvezdnato ponočno nebo. In moja podoba — podoba, ka-koršno mi je to jutro pokazalo ogledalo — se je zopet prikazala pred menoj in gledal sem samega sebe v neizprosnem ogledalu svoje vesti — gledal sem sebe, kakor še nikdar ne do tega dne, in groza me je bila pred mojim lastnim obrazom .. spominjal sem se zvezdnate noči kakor je bila ta — v domovini — pred davnim časom. Stal sem pred hišo in opazoval nebroj zvezd na nebu, imel sem pri sebi karto o zvezdah, po kateri sem spoznaval zvezde in njih imena. Mati je prišla k meni in ognjevito sem jej pripovedoval o neiz-mernosti svetov, o tisočih in stotisočih solne, o njih velikosti, o rimski cesti in zvezdnatih mre-, nah v daljni daljavi na kraju nebesa. In ona je molčč poslušala mojo učenost ter skrbno na-me pogledovala, konečno pa je vzdihnila, rekoč: »Ohrani le svojo dušo, sinko, več dobri Bog od tebe ne zahteva!« In šla je v hišo, jaz pa sem ostal zunaj, sam, kipeč mladostnega hrepenenja po vednosti In duša moja se je odpirala in širila, kakor da bi hotela obseči vse neskončne svetove.
preiskava proti zarotnikom na nemškega cesarja. Minister je odgovoril, da zadeva še ni redena in da želi ugodne rešitve za Italijane. Italijanski list »Don Chisciotte« pa prijavlja sedaj neko drugo vest. Pripoveduje namreč, da je pruski notranji minister Recke izjavil, da je bil res nameravan velik napad na nemškega cesarja. Ta vest ne more biti prav nič pretirana, kajti vsak razsoden človek si ni mogel tedaj drugače misliti, ker se je zarota z bombami odkrila ravno oni dan, ko bi bil moral cesar Viljem dospeti v Aleksandrijo. In vendar je naznanilo nemškega ministra zelo razburilo italijanske kroge, ki v zgoraj omenjenem listu spravljajo na dan gorostasno, še le sedaj izmišljeno laž, da je bil napad samo fingiran in da je bombe preskrbel samo policijski prefekt v Aleksandriji, hrepeneč po posebni odliki in nagradi. Poslal je moža z bombami v Parinijevo kavarno, kamor je kmalu nato prišla policija in navidezne krivce, ki so pa res anarhisti, zasačila. Tako laže italijanski list in dostavlja, da ima vlada zato dokaz v rokah. — Tu se pač vidi, kako bi radi odvrnili gojitelji anarhizma od sebe vsak sum, mej tem pa še nadaljevali svoje črno delo Položaj na Kubi je jednako onemu na Filipinih vse drugačen, kakor so si ga predstavljali osvoboditelji Amerikani. Tudi na Kubi se je pojavilo v zadnjem času gibanje, ki Amerikanom ne more biti po volji. Tudi tukaj so se vzdignili »osvobojeni« prebivalci proti svojim »osvoboditeljem« in znani vstaški vodja Gomez, ki so ga Amerikani povodom zadnje vojske že do stokrat proglasili mrtvim, je na čelu celemu gibanju. — Najnovejša poročila iz Havane namreč javljajo, da zbira Gomez vse vstaške moči v provinciji Santa Clara in da namerava ž njimi odriniti proti Ha-vani. Tam se hoče vtaboriti in pričakovati stvari, ki imajo priti. Veliko število kubanskih častnikov je že ostavilo Havano ter se napotilo v imenovano pokrajino, da se združijo z Gomezovo armado in prevzemo poveljstva raznim oddelkom. Položaj postaja z vsakim dnem bolj resen in kakor se kaže, bo moral prestati ameriški imperializem še celo vrsto britkih izkušenj. Kakor na Filipinih, tudi na Kubi ne bo preje miru, dokler se ondotni prebivalci popolno ne oslobode ptujega jarma. Kajpada trajnega in stalnega miru tudi še potem ni pričakovati, ker se bodo vedno prepirali mej seboj razni rodovi.
Cerkveni letopis.
f Kanonik Rihard Frank,
katerega je včeraj zakrila hladna zemlja na novomeškem pokopališču, se je porodil v Ljubljani dne 2. aprila leta 1827 kot sin zdravnika dr. Franka. Po dovršenih študijah je bil 30. julija leta 1850 posvečen v mašnika. Služil je najprej kot subsidiarij v novomeškem kapiteljnu, ki je štel tedaj le dva kanonika; druge tri prebende so bile začasno izpraznjene. Potem je šel kot kapelan v Št. Jernej in od tod kmalu v Črnomelj, kjer je ostal par let. Na to so ga premestili v Ribnico, kjer je jako priljubljen delal celih 12 let ter po
Prišle pa so druge noči . . poletne noči. Takrat pa se je zdelo, kakor da bi zvezde prav nizko visele nad zemljo in kakor da jo ves nebes kakor velik pisan travnik, tako da bi jaz le stegnil svoje roke, pa da bi odtrgal velike zlate cvetke.
Take noči pa ni hladno pihljala ledena neskončnost astronomije, le prijeten vonj sem od Kythere*) se je razprostiral nad sanjajočo zemljo.
Tedaj pa sem pozabil na vse, raiven na jedno — na gorko noč, v kateri so vonjali balzamovi topoli. To je bilo, kar sem želel celo življenje risati kot arabesko na rob svojega računskega dnevnika. Tu smo sanjali! Tu sem hitel jaz — in Ti in mi vsi dionyzično opojeni ven v svetlo noč — tu smo srečavali gozdne vile na bogatorosnih stezah ter objemali škrate na mehkem mahu, obdajala pa nas je prozorna meglica in omamljajoča mesečina. Ah, Artemida — Artemida — lepi so bili tvoji logi, ko je mesec sijal mej belimi brezami in je bilo vse tako samotno ter je vse trepetalo pričakujoč lepe pomladi . .
(Dalje sledi.)
*) Otok na južnem delu Lakonijc, znan po CeSčenju Venere, ki se je tukaj iz morskih pen prikazala na suho.
smrti dekana Ign. Holcapfelna upravljal začasno tudi ribniško župnijo in dekanijo. Po dohodu novega dekana M. Skubica se je preselil leta 1868 kot župnik v Tržič na Gorenjsko, kjer je ostal 12 let. Leta 1880 pa se je povrnil nazaj v Novo Mesto kot kanonik. In tukaj je po kratki mučni bolezni zatisnil svoje oči 24. t. mea. v 72. letu svoje dobe.
Frank je bil izvrsten duhovnik, vseskozi zna-čajen mož. Njegov koščen, resen obraz z mar kantnimi, izrazovitimi potezami, njegova odločna, trda beseda in njegov krepak moški korak je kazal že na vnanje jeklenega moža. Zunanjost njegova je človeka na prvi hip mogla osupniti in nekako odbiti, a kdor je imel priliko več občevati ž njim, spoznal je kmalu, da se pod trdo skorjo skriva najblažje mehko srce, srce vneto za vse dobro, sočutno ljubeznjivo srce, ki ne zna sekati ran, temveč jih le celiti in zdraviti. Kot takega usmiljenega Samarijana se je rajni povsod in vedno kazal. In on je imel v to lepo priložnost, ker si je, največ po dedščinah, nabavil precejšnjo imetje. Sam za-se je potreboval zelo malo, zato je tem ložje in tem raje razsipal okoli sebe, kjer je le opazil, da je pomoči treba. Marsikak novomeški dijak je z njegovo zdatno pomočjo dospel do zaželjenega cilja. Večino svojega premoženja je razdajal že sam v življenju v različne dobre namene, a tako, da levica ni vedela, kaj je dala desnica. Preostalemu syojemu imetju je postavil kot glavnega dediča novomeško kapiteljsko cerkev, spomnil se pa tudi z zdatnimi svotami novomeških revežev, tržiške župnijske cerkve, bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji, samostana šolskih sester v Šmihelu itd.
Pokojni se je vedno z nekim ponosom zavedal svojega duhovskega stanu in čeprav ni bil iz pristno slovenske rodbine, pokazal se je vselej, kadar je bilo treba, v dejanju zavednega Slovenca. Govoril ni veliko; a kadar je izpregovoril, povedal je tehtno in tako odločno, da je že iz par besedij žarelo popolno moško prepričanje in samozavest. Prepirati se ni imel navado; ako njegova trezna, premišljena beseda takoj na prvi hip ni obveljala, potem je omolknil in molčal dotlej, da je bil vprašan za svet. A če tudi njegova želja ni obveljala, zato ni nikomur zameril, a tudi svojih pomislekov ni zakril. V tem se je jasno kazala njegova odkritosrčna ponižnost, ki pa seje vedno družila s kremenito, jekleno odločnostjo. In uprav ta dvojna krepost v jednoti ga je delala ljubez-njivega in prikupljivega vkljub navidezni nepri-Ijudnosti. Zato se mu je človek v dvomih sicer z nekim strahom, ki je bil pa bolj izraz spoštovanja, nego kaj drugega, a vendar zaupno in z veseljem približal, češ, ta-le mi ne bo nič prikril, temveč povedal vse, kar misli.
Po vseh teh odličnih znakih ume se samo ob sebi, da je bil gospod Frank vzoren duhovnik, pobožen mož. Že od nekdaj ni ljubil družbe; a odkar se jo preselil kot kanonik v Novo Mesto, živel je pravo samotarsko življenje, posvečeno le Bogu. Med drugimi lepimi lastnostmi omenim le to, da je vsak dan pred kosilom, navadno tudi zvečer, počasi korakal v cerkev, kjer se je po četrt ure ali še dalje pomudil v pobožni molitvi. Dosledno vsak petek pa je molil še poleg tega tudi križev pot od postaje do postaje. Zaradi or-ganične hibe sicer ni gladko govoril, a vendar je zelo rad šel na prižnico in v spovednico prav do zadnjega. Zadnjič je govoril še v nedeljo imena Jezusovega.
Pešal je močno že kaka štiri leta; napadala ga je omotica, morda uprav zato, ker se je premalo gibal na prostem. Jedenkrat se je na stop-njicah skoro ubil, tako nesrečno je padel. A dasi onemogel je po smrti prošta P. Urha leta 1897 vendar le vodil upraviteljstvo novomeške župnije in dekanije. Teden dnij pred smrtjo ga je napadala naduha, ki ga je že dolgo trla, z vso silo. Takoj se je uvidelo, da ni več upanja na ozdravljenje. Udan v voljo božjo je prejel svete zakramente in 24. t. mes. zatisnil svoje oči za vselej. Povodom njegove smrti so kolegijatnemu kapiteljnu izrekli sožalje: prevzvišeni knez in nadškof goriški Jakob, kranjski deželni predsednik baron Hein, vsa novomeška oblastva in mnogi drugi. Pogreb 27. t. m. je vodil mil. gospod prošt dr. Seb. Elbert ob asistenciji nad 20 duhovnikov, oo. frančiškanov in usmiljenih bratov. Zadnjo čast so skazali pokojnemu tudi okrajni glavar pl. Veste-
Priloga 23. štev. »Slovenca" dne 28. januvarija 1899.
neck in zastopniki vseh oblastev v Novem Mestu ter mnogo ljudstva od blizu in daleč. Ob njegovem odprtem grobu sem se domislil krasnih be-sedij svetega pisma, ki veljajo o pokojnem gospodu Franku v polni meri: »Dispersit, dedit pau-peribus, justitia ejus manet in saeculum saeculi, cornu ejus exaltabitur in gloria.« Sladko spavaj, zlata duša!	J- B.
Tedenski koledar.
Nedelj a, 29. jan. : 1. predpepelnična, evang. O delavcih v vinogradu. Mat. 20. — Ponedeljek, 30. januv.: Martina d. m. —Torek, 31. jan.: Peter Nol. sp. Molitev N. G. — Sreda, 1. februv.: Ignacij šk. m. — C e t r t e k, 2. febr.: Svečnica. — Petek, 3. febr.: Blaž šk. — S o -bota, 4. febr.: Andrej Korz. — Solnce izide dne 1. februvarija ob 7. uri 28 minut, zaide pa ob 5. uri. — Lunin spremin: Zadnji krajec 3. februvarija ob 6. uri 22 min. zvečer. — Dan zraste v februvariju za 1 uro 25 min. -Mu-sica sacra: V nedeljo, 29. januvarija v stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: mašo zl. P. Ram-pis, graduale in tractus A. Foerster, ofertorij dr. Fr. Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Četrta maša zl. J. N. Skraup, graduale Foersterjev, ofertorij Bro-sigov.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. januvarija.
(Presvetli knez iu škof ljubljanski) se je odpeljal danes na Dunaj, kjer se bo mudil nekaj dnij.
(f Prelat dr. Andrej Čebašek.) Presvetli knez in škof Anton Bonaventura je sporočil stolnemu kapitolu svoje sožalje z nastopnim pismom : Prav v srcu čutim s prečastnim kapitolom britko izgubo, ki je vas vse zadela z naglo smrtjo pre-blagega prelata dr. Andreja Cebašeka. Bil je mož poln ljubezni do Boga, do Jezusa v presv. Reš-njem Telesu, do sv. katoliške cerkve, do bogo-slovske vede in do lastnega naroda. Vse njegovo življenje, njegove goreče molitve pred taberna-keljnom, njegova živahnost na profesorski stolici, njegovi navdušeni govori pri raznih priložnostih, znamenitih za cerkev in dobri slovenski narod, njegove brošure o raznih predmetih, njegove denarne žrtve za dobre namene nam ga pokazujejo v najlepši luči, da nam je zares vsem sijajen vzor. Žal mi je za to še prav posebno, da moram še danes opoludne odpotovati na Dunaj in da potovanja ne morem odložiti, pa se ne morem udeležiti pogreba preblagega prelata, ki je bil moj profesor, moj vodja v semenišču, moj dobrotnik in odkritosrčen prijatelj. Opomnim pa, da bom za pokoj njegove duše molil in maševal.
(Sožalje) povodom smrti stolnega dekana sta izrekla stolnemu kapitolu tudi deželni predsednik ekcelenca baron H e i n in ljubljanski župan Ivan Hribar.
(Potovanje v Pariz.) V Ljubljani se je osnoval odbor (predsednik župan Hribar, podpredsed-sednik ces. svetnik Murnik, tajnik kanonik Sušnik, blagajnik notar Plantan in odvetnik dr. Val. Kri sper), ki pozivlje Slovence, da se vdeleže razstave v Parizu 1. 1900. Cena potovanju je 260 gld., pot traja približno 4 tedne. Čas, kedaj da se vrši potovanje, se določi pozneje. Poziv odbora objavimo v prihodnji številki.
(Osebne vesti.) Načelniku rudniškega ravnateljstva v Idriji, nadsvetniku Jos. Cermaku, podelil je cesar povodom vpokojenja naslov dvornega svetnika. — Deželni predsednik je imenoval deželno-vladnega praktikanta Ed. Grunna de-želno-vladnim koncipistom za Kranjsko.
(Repertolr slovenskega gledališča.) V nedeljo, dne 29. t. m. se igra prvič v sezoni narodna igra s petjem »Revček Andrej ček«. — Dne 31. t. m. se bo pela četrtikrat "VVagnerjeva opera » L o h e n g r i n «. — Dne 2. februvarija se bode predstavljala biblijska drama »Jožef v Egiptu« s predigro »Jožefovi bratje«. — 4. februvarija ima kapelnik g. H. Benišek svojo benefično predstavo. — Dne 7. februvarija pa se vprizori izvirna narodna drama v petih dejanjih s petjem »Rokov njači«. Pri igri sodeluje cel ženski in moški operni zbor.
(Vseslovenska delavska slavnost.) Pripravljalni odbor nujno prosi gospode, ki so se lani zavzemali za prepotrebni sestanek slovenskega delavstva, da takoj po večjih slovenskih krajih zasnujejo krajevne odbore ter sestavo istih naznanijo g. Luki Smolnikarju, stolnemu vikarju v Ljubljani. Tako bi se spravila agitacija za slavnost v najlepši tir. Vabila na slavnost bodo skoro izšla. Na delo z vsemi močmi!
(Novo RaifTeisenovo posojilnico) ustanovili so na Robu. Zadružna pravila s prvim načelstvom so že vpisana v zadružni register.
(Zakoni v vodnem pravu.) Ravnokar je izšla zbirka zakonov in ukazov o vodnem pravu, o pospeševanju zemljedelstva v okrogu vodogradja, o neškodljivem odvračanju gorskih voda, o melioracijskem zakladu, o melioracijskih zajmih in o napravi in opuščanju vodnjakov, ročno izdaje 9. zvezek, izdal deželni tajnik Jožef Pfeifer, natisnil in založil A. Klein & Comp. Ne glede samo na to, da so nekateri listi teh zakonov že popolnoma pošli, je knjiga zlasti tudi dobro došla zavolj pridejanega jej skrbno izdelanega registra.
(»Furor teutonicus«.) Iz Celovca, dne 25. januvarija. Glasilo poslanca Dobernika »Freie Stim-men« je prineslo zadnjič dobro spečeno raco o nekem ukazu pravosodnega ministerstva, naj se pri nastavljanju uradnikov ozira tudi na znanje slovenščine. Stvar je napravila po listih dosti šuma in oficijozni listi so hiteli, da pomirijo razburjene duhove in živce razdraženih Nemcev. S posebnim zadovoljstvom javlja tukajšnji uradni list, da je ona novica nacijonalnih »Fr. St.« povsem — zlagana. Kajpak napolnuje patrone naše ljube »Celovčanke« vse z zadovoljstvom, kar je naperjeno zoper Slovence, in da naj uradniki, ki imajo največ opravka baš s Slovenci, razumejo tudi slovenski, tega njih slavnoznana »pravico-ljubnost« kajpakne zapopade! — »Freie Stimmen« so dalje hudo vznemirjene po vesti o bojda na meravanih preosnovah na tukajšnem c. kr. učiteljišču, katerega voditelj Knappitsch je izmed prvih agentov za nemški »schulverein«. Omenjeni listič, ki hira za kronično sušico, zahteva od deželne vlade, naj ona da osrednji vladi potrebna pojasnila o jezikovnih razmerah na Koroškem, ki so po pisavi tega lista povsem drugačne, »als sie von den Deutschfressern jenseits der Karawanken zu Verhetzungszwecken dargestellt werden«. — Dalje pogreva listič znano puhlico o »novi slovenščini« češ, da večji del koroških Slovencev ne razume »die beim sauren Krainenvein muhsam zusammengebrante neuslovenische Sprache«. Več odgovarjati na kozlarije Dobernikovega lističa ni treba, samo opozoriti sem hotel na novi izbruh starega — »Furor teutonicus!«
(Nova slovenska posojilnica na Koroškem.) V Železni Kaplji je pričela z novim letom poslovati posojilnica za Belo in okolico. Posojilnica je bila že pred letom ustanovljena, a iz raznih vzrokov je pričela delovati še-le sedaj.
(Tri shode) priredi prihodnjo nedeljo, dne 29. t. m. katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem«. Ob 10. uri je shod v K a m e n u (podjunska dolina) pri Novaku. Razpravljalo se bode o snovanju kmetske zadruge. Ob '/,11, uri je shod pri Jurnovcu v Goričah na Žili in popoludne pri Sodarju v Crešnjah ob St. Juriju s sledečim vsporedom: 1. Poročilo o delovanju deželnega zbora. Poroča gosp. dež. poslanec Fr. Grafenauer. 2. Govor: »Kmet in socijalna demokracija«. 3. Govor: »Kako najsi pomaga kmet?« 4. Slučajni govori in nasveti.
(Koroški liovičar.) Proračun celovškega mesta kaže za 1. 1899. 280.156 gld. potrebščine. — Celovški mestni zbor je v II. inštanu dobil proces zoper tovarno za plin, ki se ustavlja upeljavi električne luči v Celovcu. — Dne 7. in 8. febr. bodo pregledovali črto nameravano železnico iz Celovca v Rožno dolino. — Koroško veliko posestvo šteje za dež. zbor 103 volilce. Dopolnilna volitev namesto odstopivšega poslanca S. Rainerja bode dn<5 18. febr. — Pri celovški pošti je bilo 1. 1898. denarnega prometa vkup 12,081.057 gld. — Tujcev se je lani zglasilo v Celovcu 21.006; 1897. leta 19.993. in 1896. 1. 18.089. — Umrlo jo lani v Celovcu 696 oseb; 1897. leta 553 in 1896. 1. 637.
(TamburašI) igrajo jutri, v nedeljo 29. t. m. v gostilniških prostorih v »Katoliškem domu«. Začetek ob peti uri.
(Iz Senožeč), 26. pros. Ž rtv a prve letos se snegom pokrito zime je bil včeraj Blaž Modic iz Volč, hiš. br. 3 na Blokah, star 70 let; a njegov 18 let stari sin France so je rešil. Gnala sta včeraj med 3. in 4. uro popoldne skozi Senožeče proti Divači »trajbo« (voli za tržaško mesnico). Ker je od zora daljo neprenehoma medlo, da je sneg 25 cm visoko zapadel, soju ljudje svarili, naj no hodita čez Gabrk; a šla sta, in žal, svojo trmo drago plačala: očeta so našli danes zjutraj v dolini za Gabrkom mrtvega, sin je pa sinoči pozno v noč, ves otrujen, malo živ dospel v Divačo bre/. volov, a danes je našel očeta v mrtvašnici v Senožečah. Več volov je pozgubljenih.
(Poročilo o seji mestnega zbora) smo radi pomanjkanja prostora odložili za prih. številko.
(Nezgoda.) Iz Št. Petra na Krasu, 27. jan. Pretočeno noč se je vračal iz Postojine Tomaž Kaluža, bivši krčmar in trgovec iz Nerina, po že-leznični progi domov. Mogočo se je hotel ogniti prihajajočemu vlaku ter tako zašel na kraj nasipa, pod katerim so ga v jutro še nekoliko živega našli delavci ; umrl je, predno so ga pripeljali domov.
(Splašil se je) danes dopoludne pred Kastner-jevo prodajalnico konj hlapcu slaščičarja Šumija, ki dovaža slaščice raznim odjemalcem. Voz so je prevrnil in iz njega je v največjo veselje otrok padala večja množina sladkarij. Konj jo dirjal skozi Židovske ulice in vender se ni pripetila ni-kaka nezgoda.
(Sejmi po Slovenskem od 30. januvarija do 4. februvarija.) Na Kranjskem: 30. v Vinici in na Rakeku; 1. v Šturiji; 3. v Žužemberku, na Krškem, v Lukovcu in Loškem potoku. — Na slov. Štajerskem: 30. v Št. Juriju ob Tabru; 31. v Ponkvi in Dobovi; 1. na Ptujem; 3. pri sv. Mariji v Jarenini, Št. Jakobu pri Kol-biji. — Na Koroškem: 3. v Frežah in v Pa-terjonu. — Na Primorskem: 31. v Cevdatu; 3. v Šmarji, Ilrpcljah, Glemoni in v Dutovljah.
Društva.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda na Pivki.) Iz Št. Petra na Krasu: Vabilo k veselici, katero priredi družba sv. Cirila in Metoda podružnica »Pivka« v Št Petru na Krasu dne 2. februvarija v prostorih g. Ivana Korošca. Pri veselici sodelujejo iz prijaznosti kvartet »Pivških pevcev« ter »Šentpeterski tamburaši«. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K, za obi-telj 2 K. K obilni udeležbi vabi odbor. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Petje. 3. Tamburanje. 4. Petje. 5. Tamburanje. 6. »Ženski jok«, vesela igra v jednem dejanju, — Prosta zabava. — Med posameznimi točkami in po vsporedu svirala bode za veselo mladino izborna godba na lok. — Ta vabila poslal je odbor vsem rodoljubom in narodnim društvom na Pivki ter v okolici ter vabi tem potom še enkrat vse, da se gotovo odzovejo temu vabilu. Ako bi kedo ne dobil vabila, naj blagohotno oprosti ter 'embolj gotovo pride, da se vres-niči želja, katero goji odtior, da se snidejo pri tej veselici vsi Notranjski rodoljubi, ne samo prav iz bližnje okolice, temveč tudi iz Postojno, Trnovega, Ilirske Bistrice, Divače in drugih krajev.
»Naša straža."
Ustanovniki: Gg. Janez Novak, dekan v Radovljici 50 K., Tom. Kajdiž, dekan in deželni poslanec v Moravčah, 10 K., Matevž Lončar, posestnik v Tržiču, 10 K., Vid Janžekovič, kaplan v Cadramljah, 10 K., Jernej Vurkeljc, kaplan v Gornjem gradu, 10 K., Janez Kalan, kaplan v Kamniku, 10 K., Miha Tavčar, častni kanonik v Žu-žemberku, 50 Iv., dr. Fran Kos, hišni posestnik v Gorici, 50 K., Lavrencij Herg, stolni dekan v Mariboru 40 K, Ignacij Orožen, stolni prošt v Mariboru, 50 K., Janko Vreže, katehet v Mariboru (z všteto udnino) 10 K., Fran Birk, stolni vikar v Ljubljani, 10 K., med. Ivan Bajec v Gradcu 10 K., Ivan Skuhala, dekan v Ljutomeru, 10 K., Franc Brglez v Ljutomeru 10 K., Josip \Veiksel v Ljutomeru 10 K., dr. Franjo Rosina, odvetnik in deželni poslanec v Ljutomeru, 20 K.
Udje: Gg. Ant. Vraz pri Sv. Antonu v Slovenskih Goricah, 2 K., Ivan Jodl, kaplan tam, 2 K., gospa Marija Lončar, posestnika soproga v Tržiču, 1 K., Jožef Kolenc, tržan y Gornjemgradu,
1 K., Jakob Savinšek, organist v Gornjemgradu,
1	K., Val. Benkovič, posestnik v Kamniku, 1 K., Josip Kosec, župnik v Kamenoah, 2 K., Anton Pfajfar, župnik v Leskovcu, 2 K, Vilko Paulus, kaplan v Šmarji, 2 K., Andrej Drobnič, dekan v Šmarji, 2 K., Fr. Marešič, župnik v Lipoglavu,
4	K., Fr. Avguštin, župnik v Kopanji, 2 K., Jos. Novak, župnik v Žalini, 2 K., Andrej Pipan, župnik v Polici, 2 K., Mat. Sitar, župnik v Št. Jurju,
2	K., Konr. Tekster, župnik v Višnjigori, 2 K., Jan. Debelak, kaplan v Šmarji, 1 K., Jos. Lavrič, kaplan, 1 K., Jan. Mihelčič, administrator v Zati-čini, 2 K., Jos. Ateneder, župnik na Polzeli, 2 K., Jur. Žigan, trgovec na Polzeli, 2 K., Leop. Kunst, posestnik tam, 1 K., Miha Klemenčič, mestni župnik v Črnomlju, 2 K., Jurij Karlin in Fr. Zupančič, kaplana v Črnomlju, vsak 2 K„ Št. Sokolšek, župnik pri Sv. Jurju na Žili, 2 K., Andr. Oražem, mlinar v Briksenu, 2 K., Fr. Reš, trgovec v Go-renčah pri Rudi, 2 K., Sim. Greiner, župnik pri Sv. Jakobu ob Celovcu, 2 K., J. Kovačič, naduči-telj pri Sv. Jakobu v Rožu, 2 K., Matej Štiker tam 1 K. 40 v., Jan. Flašberger, posestnik v Ve-likivasi v Ziljski dolini, 1 K., Stanko Peharc, kaplan v Stariloki, 2 K., Jakob Kumar, kaplan v Konjicah, 2 K., Janez Jančič, kaplan tam, 2 K., Matija Eferl, kaplan pri sv. Rupertu na Laškem, 2 K, Lavrencij Petovar, poštarja sin v Ivankov-cih, udnina za leto 1899 1 K., Andr. Stritar, duh. v pokoju v Mostah, 4 K., Jan. Tavčar, župnik v Lešah, 2 K.
Darovi.
Za Jeranovo dijaško mizo: Profesor msgnr. Anton Zupančič mesto venca na grob svojemu profesorju dr. A. Čebašek u 5 gld. — G. A. Hočevar, župnik na Brezovici 2 gld. — Štir-jakar 6 gold. 50 kr. — G. J. Brence, župnik v Preski 1 gld. — G. I. Tavčar, župnik v Lešah
5	gold.
Za gimnazijsko kapelo vKranju sta darovala p. n. gospod Luka Brgant, župan v Kamniku 15 gold. in neimenovan duhovnik v Ljubljani 10 gold.
Bog plačaj!
Telefonska in brzojavni poročila.
Celoveo, 28. januvarija. Pri današnji prizivni razpravi med slovenskimi strankami se je nemško obravnavalo in protokoliralo. Zastopnik dr. Brejc je proti temu protestiral in zapisnika ni podpisal.
Dunaj, 28. januvarija. V državni zbornici so se danes zasliševali razni poslanci in časnikarji zaradi včerajšnjih izgredov v zbornici. Predsednik je sklical k sebi poslance Wolfa, Hoferja in Peško, Prochasko in Vychodila. Zaslišan je bil tudi židovski časnikar Penižek, ki je zakrivil včerajšnje škandale ; ta je obžaloval in prosil zbornico oproščenja.
Dunaj, 28. januvarija. Prihodnja seja poslanske zbornice je v torek. Po dogodkih mej včerajšnjo sejo se je sostavil o podrobnostih zapisnik in zaslišali očividci. Listi poročajo, da sta bila poslanca Pospišil in Wolf precej tepena in da je prvi krvavel.
Dunaj, 28. januvarija. Načelnika poljskega kluba viteza Javorskega je sinoči podrl na tla nek fijakarski voz. Ranjen je na čelu, toda rana ni nevarna.
Dunaj, 28. januvarija. Javorski, ki je bil včeraj povožen, je noč dobro prebil. Zdravnik pravi, da bo v 14 dneh lahko zapustil sobo. Sočutje za načelnika izvrševal-nega odbora desnice je splošno.
Dunaj, 28. januvarija. V seji obrtnega odseka je trgovinski minister baron Dipauli pojasnil svoje nazore glede obrtne reforme ter izjavil, da uvidi rešitev obrtnega stanu le v izdaji novih norm za pospeševanje pravega, zdravega napredka. Obrtnega stanu ne bo rešil numerus clausus, ampak le združenje in opustitev boja proti produkcijskim oblikam.
Dunaj, 28. januvarija. V mestnem zboru je vprašal odb. Forster, je li župan voljan prepovedati Čehom yvstop v mestno posredovalnico za službe. Župan dr. Lueger je od-
vrnil, da tega ne stori, ker bi se s tem le še bolj poostrila narodna nasprotstva.
Krakovo, 28. januvarija. Pri včerajšnji dijaški besedi so dijaki protestovali, da se profesorji učenjaki kakor Baudouin preganjajo zaradi njih političnega prepričanja. Dijaki so imenovanemu profesorju drugi dan napravili v šoli veliko slavlje.
BudimpeSta, 28. januvarija. Voditelji disidentov so izročili Banffy-ju predloge opozicije. Pričakuje se splošno, da se dožene dogovor.
Kolonija, 28. januvarija. »Kolner Zei-tung" objavlja članek, ki poživlja Nemčijo, naj se spravi s Francozi. Poštena sprava s Francosko bo zboljšala razmere Nemčije z Rusijo ter tudi Avstriji in Italiji olajšala stališče nasproti Rusiji. Svetovna politika zahteva, kakor je dejal Goluchovski, da se evropske koristi neutralne velesile združijo, to naj bo poglavitni namen evropske politike za bližnja leta.
Masava, 28. januvarija. Iz zanesljivih virov je posneti, da pomeni mir, ki se je sklenil mej Ras ^lakonnen in Ras Mangašo, popolno zmago neguša Menelika. Ras Man-gaša je odslovil vojake ter jim dovolil, da se smejo podati k Meneliku v Šoo.
Čisto medicinično ribje olje.
Deželna lekarna
pri Mariji Pomagaj.
Čubar, Primorsko, septembra 1898. Blag. g. MIlan Leustek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog nepro-cenjeno dobrog in pristnog medlolnskog ribjo g olja katerog že dle časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr.
Pozdravljam in ostajam Vam udani 729 13	Anton Ožbolt, trgovec in posestnik.
Steklenioa 50 kr., 6 ateklenlo 2 gld. 50 kr. Razpoillja vsak dan z obratno poito
deželna lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani,
Besljeva oesta itev. 1, poleg mesarskega mosta.
BCeteorologidno porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736'0 mm.
a a a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celzija	Vetrovi	Neb«	*	-9 ■tli *	• K gs; *»
27	9 zvečer	744 0	20	p. m. svzh.	oblačno	
28	7. zjutraj 2. popol.	741-6 1 739-3	1-1 2-5	^sr. jjvzh. si. jug	oblačno n	00
— - r - ,-----------— |	— -	—• v— rs	Ji
Srednja včerajšnja temperatura 2 6". normale: — 2-0°.
Vabilo
k
občnemu zboru
okrajne posojilnice y Krškem,
ki bode
v nedeljo, dnč 5. marca 1899. 1.,
ob II. uri dopoludne v zadružni pisarnici.
Dnevni red:
1.	Nagovor ravnatelja.
2.	Račun načelstva in poročilo nadzornikov.
3.	Volitev načelstva in nadzornikov.
4.	Nasveti.
Opomba. Ako bi ta zbor (ob 11. uri) ne bil sklepčen, začel se bode ob polu 12. uri drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati.
V Krškem, dnč 24. januvarija 1899. 65 1-1_Načelstvo.
Epiki prodajal!
speoerljske stroke, samostojen in hiter delavec, zmožen slovenskega in nemškega jezika, vojaščine prost, ki more položiti kavcijo, dobi stalno službo.
Prošnje s prepisi spričeval je poslati do 10. februvarija t. 1. predstojnlitvu I. ljubljanskega urad-nlikega konsumnega druitva v Ljubljani, ter je ob jednem naznaniti, kakšna plača se zahteva.
Vstop zadetkom marolja t. 1.
62 3--3	PredstojnUtvo.
Prostovoljno se prodd
lepo posestvo
z vrtom, kmetijo, travnikom in gozdom v Ponikvah. Hiša je jednonadstropna, pripravna za gostilno in vinsko trgovino; leži tik velike ceste med postajama Dobrepolje in Velike Lašče na Dolenjskem.	71 3—1
Več poizve se pri trgovcu Andreju Peterlln-u v Ribnici, ali pa pri gostilničarju Alojziju Pogačnik-u v Ljubljani, Frančiškanske ulice štev. 6.
76 2-1
Prijazna
mobljevana soba
B9" odda se takoj "^H v Florijanskih ulicah št. 3. IL nadstr.
da v 11 nje m 78 3-1 Florijan Lisjak, Štepanova vas št. 48.
Služba organistain cerkvenika
je izpraznjena na Rovih,
p. Radomlje, ž. p. Jarše-Mengeš. 79 3-1 Nastop 1. sušca. — Več pove ondotni žup. urad.
Ženitovanjska in priložnostna darila, Veliki polom.
V	Novem Torku in Londonu čutijo tudi f evropejske dežele. To je nagnilo neko veliko trgo-' vino s srebrnino, da oddš. vso svojo zalogo proti
mali odškodnini lastnih stroškov. Pooblaščen sem, da izvršim to razprodajo. Slehernemu pošljem za gld. 6*60, naslednje predmete:
6 finih namiznih nožev z angleško ostrino, 6 vlilo iz amerik. patent-srebra, 6 jedilnih žilo iz amerik. patent-srebra, 12 žllolo za kavo iz amerik. patent-srebra, 1 žlloo za zajemanje Juhe iz amerikan-
skega patent-srebra, 1 zajemnik za Juho iz amer. patent-srebra,
1	zajemnik za mleko iz amerik. patent-srebra,
2	posodlol za JaJoa iz amerik. patent-srebra, 6 angl. Vlktorlja-skledio, 2 lepa namizna svečnika, 1 oedllo za čaj, 1 fine kleiloe za sladkor.
44 kosov za le gld. 6'60, kar je prej stalo 40 gld. Amerikansko patent-srebo je bela kovina, ki 25 let ohrani barvo srebra, za kar jamčim. Najboljši dokaz, da ta inserat
ni sleparija,
je to, ker izjavljam, da slehrnemu vrnem denar, komur blago ne ugaja. Ta lepa zbirka je posebno primerna za
krasno božično in novoletno darilo
in sploh za vsako boljše gospodinjstvo. Dobiti je le v	98 4-1
A. Hirschberg-a
glavni zalogi blaga iz amerik. patent-srebra. Na
Dunaji, II., Rembrandstrasse 19/9. Telefon St. 7114.
V	provincijo pošiljam proti po- v • vzetji ali gotovemu denarju.	ir
Štupa za snaženje 10 kr.	J^JRo
Pristno le s tu pristavljeno varstveno znamko. ^ Nekatera priznanja: Pošiljatev sem prejela, zelo zadovoljna, prosim blaga še za 6 gld. 60 kr. Kalosvar.	Baronica Banfff.
Prejela sem poslano in sem zel6 zadovoljna. Gaad, Ogersko, 1. sept. 1898. Grofica C. Chotek-Gudenus. Z Vašo garnituro sem čez vse pričakovanje zadovoljen; priporočil Vns bom svojim znancem. Kuttenplan.	Karol Janisch, predstojnik postaje.
Prečastiti duhovščini se priporočam za slikanje
cerkva,

Imam na razpolago tudi krasne
vzorce
(škice) v barvah tiskane,
A)
v	v raznih slogih, kakor tudi
mnogo spričeval. 73 261

| Cerkvena mizarska dela. §
Podpisaneo izdelujem zlasti oekvene klopi in spovednloe po vzorcih in po lastnem načrtu ter se za taka dela priporočam Čast. duhovfičini in cerkvenim predstojništvom. Zagotovim izvrstno delo in nizke cene. Že desetim cerkvam sem izdelal klopi v največjo zadovoljnost.
Da je moje delo res trdno in lepo, spričujejo . , klopi po farnih cerkvah v Dobu, Radomljah, na Rovu, Brdu, Goričici, v Msravčah, Pečali, Komendi ?p in v novi cerkvi vodiški, pa spovednica na Holmcu. ^ w Postavljanje novih klopij v cerkvi traja le 5 do 1 *' .'n 6 dni.
Josip Stupica na Viru,
61 2-1	pošta Domžale.
Friderik Homann v Radovljici sprejme v svojo trgovino z mešanim blagom
ki dokaže dobro službovanje ter je zanesljiv in spreten. — Sposoben za samostalni posel ima prednost.	66 3—2
Mlad, izvežban
iz dobre hiše želi vstopiti v kako večjo trgovino z mešanim blagom na deželi, kjer bi imel priliko poleg pisanja tudi prodajati.
Prijazne ponudbe sprejema pod itov. 18 upravništvo »Slovenca<.	69 2—2
Liniment. Capsici compos.
352 li lekarne Bloiiter-Jeve v Pragi 24-7
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubliono domače zdravilo kar kratko kot 759 40—16
Richter-jev liniment s,sidrom'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidrou kot prliti«.
Riohter jeva lekarna
pri zlatem levu ▼ Pragi,
Vipavska vinarska zadruga,
odlikovana na letošnji jubilejski razstavi s
srebrno kolajno,
oddaja
1.	masna vina letošnja
2.	fina namizna vina »
3.	rulandec letošnji . .
4.	renski rizling letošnji s cvetlico (buketom . .
5.	renski rizling 1. 1896 in 1897 s fino cvetlico .
663 38
hktl. po gld. 25 do 28
20
>» 30
» 35 >» 45
25
loco Postojina do preklica. Najmanjša kvantiteta je 56 litrov. — Večjim odjemalcem primeren rabat.
Zadruga postreže tudi s finimi dezertnimi in buteljskimi vini.
Glede mašnega vina sklicuje se na priporočilo in določbe v »Škofijskem Listu« II. štev. V Ljubljani na Bregu št. I je tudi zastopništvo
zadruge s skladiščem vina razun mašnega.
IVAN KORDIK, Ljubljana,
Prešernove ulice št. 10—14,
priporoča svojo veliko zalogo
jedilnega orodja
za neveste in gostilničarje
kakor tudi
dobitkov za 52 8-3 tombolo
in druge igre.
Nizke cene.
Nj. svetosti
LeonaXIII.
lekarnar „prl angela" v Ljubljani, Dunajska cesta.
Železnato vino.
Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v
Zeleznatem vinu
lekarnarja Pieooll Ja v Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega
učinek
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za bleda, sloke (suhe) in bolehave otroke.
Cena polliterski steklenici 1 gld.
3SJC Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki.	827 10
HERBABNY-jev podfosfornasto-kisli
Ta 29 let z največjim uspehom rabljeni prani sirup raztaplja slez, upokojuje kaielj, pomanjiuje pftt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redll-nost, telo Jači in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostij.	896 f20—5)
Cena steklenloi 1. gld 25 kr., po pošti 20 kr. več za zavijanje. (Polsteklenic ni.)
Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Herbabny-jev apneno - železni sirup. Kot
znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime, ,.Herbabny" vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti.
Osrednje skladišče:
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII. 1. Kaiserstrasse 73 in 75.
V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju in v kronovinah.
SV Ženini in neveste!

ne zamudite prilike, ko ti omislite potrebne stvari za rabo pri skupnem hiševanju, obiščite in oglejte si veliko zalogo 14 10 — 7
namizne oprave
iz kina- in pravega srebra,
poročnih in drugih prstanov, uhanov, okraskov, stenskih ln žepnih ur ln verlžlo zlatih, srebrnih in nlkelnastih, vse po najnižjih cenah.
Vabim na innogobrojni obisk vse slav. občinstvo ter pošiljam ilustrovane cenike po pošti zastonj.
P« /S, J or| urar in trgovec z r r. ijuaen, blciklji in šivalnimi stroji v Ljubljani, nasproti rotovžu.
S
P
m

Od vseh avstrijskih škofov potrjeni in od vls. c. kr. mini-sterstva za uk ln bogočastje pripuščenl
mali, srednji in veliki
m ali Krnski
v slovenskem Jeziku, kateri je v rabi po avstrijskih ljudskih šolah od tekočega šolskega lota nadalje, se dobiva
malt po IS kr., srednji po 32 kr. in veliki po 40 kr.
y prodajalnici katol. tiskovnega društva y Ljubljani
(H. Ničman) Kopitarjeve ulice. Razprodajalci dobe primeren popust.
%


Dva plinova motorja
vsaki imajoč dve konjske moči, sta radi pomanjkanja prostorov
W za nizko ceno na prodaj.
Natančneje pove Adolf Hauptmann v Ljubljani, Sv. Petra cesta.	70 3_2
je najboljši in najčistejši primeseh h kavi !
Cestite gospodinje?	221 50-45
Zahtevajte in kupujte le-to kavo!
Dobiva se v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljah.
4 '
Odvetnil*
DR IVAN GLASER
uljudno naznanja p. n. občinstvu, da je otvoril
49 3-3
v Mariboru,
Tegetthof-ova ulica štev. 22, v pritličju na levo.
U V A -V A	J*-V-V J> Ji> JI t. V, V- V- V- Vi\> V; '.> '.> '.) '.1 v\
Usojam si p. n. odjemalce zlasti na mojo oblastveno dovoljeno
iT razprodajo
garantirano pristne
KM deloma lastnega izdelka opozarjati, pri koji sem cene za
jf^ 10 do 30 kr. pri kilogramu znižal.
Razločiti treba je tako garantirano pristno žimo od one ne-fi pristne s fibrizmo namešane, ki je kvalitativno za 50% slabeja U in ki se v zadnjem času čim dalje v večji množini v kupčiji pojavlja. M Istotako znižal sem ceno pri „crin d'Afrique" (morski travi) od 8 na 7 kr. kilogram. En gros še ceneje.
iz c. kr. dvornih kletij na Dunaj i in
iz c. kr. dvorne distilerije Pfau in dr. na Reki so dobiti v konditorlji
NB. Kupujem vsako množino
konjskih in govejih repov
po najboljših cenah, katere dam potem '^čistiti in v žimo spresti
"v JLjubljani 91 na Kongresnem trgu (Zvezda) št. 8
U^m Zaloga mestne elektrarne. -gat
Naznanjam uljudno prečast. duhovščini in slav. občinstvu, da sem prevzel založništvo in izdelovanje
V	zalogi imam poleg lastno izdelanih cerkvenih oprav in cerkvenega orodja veliko različnih
lestencev, držajev in opor iz bronca, železa, stekla itd.
za električno razsvetljavo v cerkvah, sobah, dvoranah, delavnicah itd., izvršenih v najslovitejših tovarnah za električno pripravo. — Vsako naročilo izvršim točno in natančno po izvirnih tovarniških cenah.
Po nizki ceni prirejam staro lestence in svetiinice za električno razsvetljavo.
V	obilna naročila se uljudno priporočam velespoštovanjem
910 10_10 Leopold Tratnik,
v Ljubljani, Sv. Petr« cesta 27.
JKs" llustrovani katalogi in ceniki raznih slovitih tovarn so na ogled na razpolago.
Oklic
Iti sklicuje zapuščinske upnike.
C. kr. okrajno sodišče Škofja Loka opominja vse tiste, ki bi kakor upniki imeli kaj tirjati iz zapuščine dne 21. decembra 1898 brez poslednje volje zamrlega kmetskega posestnika Janeza Kalana vulgo Krevsa iz Škofje Loke, Kapucinsko predmestje štev. 6, da k temu sodišču pridejo
dne februvarija 1899
ob 9. uri dopoludne svoje tirjatve napovedat in jih tudi izkazat, ali pa do tistega dne svojo prošnjo pismeno vlože, ker bi sicer iz zapuščine, ako bi pošla s poplačanjem napovedanih dolgov, ne imeli nič tirjati, razun če bi kako zastavno pravico imeli.
Škofja Loka, dne 21. januvarija 1899.
Zastopstvo mestne elektrarne
iiiei
NAZNANILO!

iina velikansko prednost yoerm nova, v podobi razvidna znamenita iznajdba omogoča mnogo
la/iii tok kakeršen sedaj ne doseza noben drugi zistem. Četudi so bila ravno Fuch-Styria-kolesa tudi doslej izmed najboljših, bodo v bodoče J	' vsled omenjene iznajdbe mnogo nadkrlllla vse druge zisteme, bodo vsekako nedosegljiva. Daje se za njih dobroto najsolidnejše, ne-
omejeno jamstvo.	c\ i
Sola za pouk v vozarenju je na razpolago. Mehanična delavnica
na novo urejena, je v najboljšem redu. Popravila prevzemajo se v prodajalnicl na Mestnem trgu nasproti mestni hi« (rotovžu), kjer je tudi zaloga bioikljev.
a
<a
5?
Plakate in cenike pošiljam po pošti zastonj.	z vsem spoštovanjem
I li. OTJI>li:]X urar in trgovec s ]Rucli-Styria in ITelieal-kolesi
v Ljubljani na Mestnem trgu nasproti rotovžu.
53 2
I > n n a j s k a borza.
Dno 28. Januvarija.
Skopni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, G00 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista « . . • .......
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld. 45		kr.
101 »	25	»
120 »	15	»
102 »	10	>
119 »	80	»
97 »	95	>
939 .	_	»
360 i	76	>
120 »	45	>
58 i	95	»
11 »	78	»
9 »	65	»
44 >	40	»
0 »	69	>
Dne 27. Januvarija.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	174	gld.	—	kr.
5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	159	»	50	»
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194	»	50	»
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	»	80	>
Tišine srečke 4%, 100 gld.......138	»	60	»
Dunavske vravnavne srečke 5°/„ ....	130	»	75	»
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	»	65	>
Posojilo goriškega mesta.......112	»	—	»
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98	»	25	»
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	98	»	30	»
P rijoritetne obveznice državue železnice . .	223	»	50	»
» » južne železnice 3% .	180	»	10	»
» » južne železnice 5°/0 .	126	»	—	>
» » dolenjskih železnic 4°/0	99	>	50	»
Kreditne srečke, 100 gld. ......	198 gld	16
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	170	»	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»	25
Rudolfove srečke, 10 gld.......26	»	25
Salmove srečke, 40 gld........85	»	—
St. Genčis srečke, 40 gld.......84	»	—
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	»	—
Ljubljanske srečke.........24	»	25
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	154	»	25
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3512	»	50
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. .	432	»	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	64	»	75
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	116	»	—
Montanska družba avstr. plan.....218	»	05
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	179	»	—
Papirnih rubljev 100 ................127	»	25

Nakup ln prodaja
I vsakovrstnih državnih papirjev, sreik, denarjev itd. | Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev narodll na borzi.
Menjarnična dolniška družba
„11 K BI C U
L, Vllollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.

ta
XJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti XJf naloženih glnvnie,