Primorski dnevnik
n Začel izhajati v Trstu
1945- njegov
rw?hodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-r a 1943 v vasi Zakriž nad PiL, nim> razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. sep-n^bra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v ovgu prj Gorenji Trebu-- °b 18. septembra 1944 °° 1- maja 1945 v tiskarni Slovenija« pod Vojskim 'driji, do 8. maja 1945 P® v osvobojenem Trstu, ler je izšla zadnja števil-*a- Bil je edini tiskani par-‘‘Zanski DNEVNIK v za-P^njeni Evropi.
primorski
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 238 (14.068)
Trst, petek, 22. novembra 1991
Skoraj povsem uničeni Vukovar, mesto prikazni in strahov, obiskala skupina tujih novinarjev
Zvezna vojska s srbskimi pomočniki okrepila ofenzivo na hrvaških bojiščih
Demantirane vesti o grozljivem poboju 41 otrok - Novo pričevanje o pokolu Hrvatov pri Zadru Iz Dubrovnika z novimi begunci izplula francoska ladja Rance - Ali je Osijek naslednji cilj JA?
ZAGREB — Grozljiva vest agencije Re-|^er o pokolu 41 otrok v Borovem naselju, je predvčerajšnjim pretresla ves svet, je kot vse kaže, neresnična. Srbski fotog-Goran Mikic, ki je trdil, da naj bi hrvaš-^ gardisti pomorili otroke, je včeraj svoje Navedbe korigiral in izjavil, da ni videl niti etlega trupla, zgodbo pa je brez preverjanja Posredoval naprej na podlagi izjav nekate-pripadnikov srbske vojske. S tem v zve-velja še enkrat povedati, da je hrvaška ^lada odločno zanikala te govorice in zahtevala mednarodno preiskavo.
Zato pa se pojavljajo nova pričevanja o tein, da naj bi četniki in zvezna vojska v Vasi Škabrnje v okolici Zadra na grozovit hačin pobili najmanj petdeset civilistov. Jest je posredoval polkovnik hrvaških gar-distov Srečko Bajlo v Anconi, kjer koordi-hira pošiljanje humanitarne pomoči za Hruško. Bajlo je zagotovil, da je vest o ma-sakru dobil iz povsem zanesljivih virov. Do Pokola pa naj bi prišlo že pred dnevi, ko so Se iz vasi na zahtevo vaščanov, ki so se bali maščevanja Srbov, umaknili gardisti. Ta Ulhik naj bi izkoristili četniki, ki so po tr-
ditvah Bajla vaščane pobili med spanjem, vas zravnali z zemljo in se umaknili.
Vse tudi kaže, da srbsko-zvezna armada pripravlja še hujšo ofenzivo. V Vzhodni Slavoniji je položaj po padcu Vukovarja iz dneva v dan hujši, napadi pa so zdaj usmerjeni v Osijek, ki naj bi bil po trditvah nekaterih naslednji cilj jugoarmije. Vasi v okolici so že skoraj vse v rokah JA.
Podobno je v Dalmaciji, kjer je bilo streljanje slišati tudi v okolici Splita, zgodaj zjutraj pa je zletel v zrak Masleniški most v bližini Zadra. Za porušenje tega strateško izredno pomembnega objekta vojska obtožuje Hrvate, ti pa trdijo, da naj bi se most porušil, ko je v eno izmed postavljenih min - te naj bi podstavila JA že pred časom -pod mostom udarila strela. Napeto je tudi v okolici Dubrovnika, kjer se sicer pogajanja nadaljujejo, iz dubrovniškega pristanišča pa je tudi izplula francoska ladja Rance s približno 280 begunci. V Dubrovnik je včeraj dopoldne prispela grška ladja Rodos, ki je tako kot prej San Marco in Rance pripeljala humanitarno pomoč. V prisotnosti francos-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Skozi mrtvo mesto se sprehajajo le še kolone vojakov	(Telefoto AP)
Po neslavnem zasedanju VSS je Združenje sodnikov potrdilo stavko 3. decembra
Cossiga sedaj sprožil polemiko z Occhettom in nepričakovano napovedal možnost odstopa
Vranitzky končal obisk v Italiji
Achllle Occhetto
Francesco Cossiga
RIM — Ostre polemike na institucionalni ravni so se včeraj preselile na politično. Za to sta poskrbela predsednik Cossiga in tajnik DSL Occhetto. Politično vročico pa je dodatno dvignila potrditev stavke sodnikov, ki bo 3.decembra. Kljub občasno kar strupenim izmenjavam mnenj na osi Kvirinal Višji sodni svet, je slednji včeraj le zasedal. Plenum je bil razburljiv in celo nenavaden, saj je podpredsednik Galloni odvzel besedo kar sedmim svetovalcem, ki so hoteli razpravo o tako imenovanih prepovedanih argumentih oziroma o tistih argumentih, ki Cossigi niso po godu. Svetovalci so bili zaradi avtoritarnosti podpredsednika zelo razburjeni in so zagrozili, da bodo svoje pravice zahtevali preko tiska, to je preko sredstva, ki so se ga doslej spretno izogibali.
Po izjavah, ki jih je dal Occhetto v sredo na srečanju s predstavniki Združenja sodnikov, so se odnosi med DSL in predsedstvom republike močno pokvarili. Occhetto je namreč prepričan, da je Cossiga prepovedal razpravo v VSS samo o takih dosjejih, med temi je preiskava v zvezi s prodajo orožja Libiji, ki se tako ali drugače nanašajo na nekatere politike in na prostozidarje. Cossiga je ob takih izjavah vzrojil, rekoč da se »Occhetta ne boji, kot se ni bal Berliguerja. Occhetto je sramotno žalil naj višje predstavnike vlade in sodstva.
Naj me le postavi pred parlament, jaz ga bom razgalil pred ljudstvom«.
Razumljivo je, da na reakcije ni bilo treba dolgo čakati. Socialist
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM — Avstrijski kancler Franz Vranitzky je včeraj končal dvodnevni uradni obisk v Rimu, katerega ena glavnih tem je bila poleg južnotirolskega paketa jugoslovanska kriza. Po pogovorih z Andreottijem in De Michelisom se je Vranitzky včeraj sestal še s predsednikoma obeh domov parlamenta Jottijevo in Spadolinijem in s tajnikom PSI Craxijem, sprejela pa sta ga tudi predsednik republike Cossiga in papež Janez Pavel II. Tudi ta srečanja so bila v glavnem posvečena Jugoslaviji, pri čemer je Vranitzky zagotovil, da Avstrija s priznanjem republik ne namerava prehitevati EGS, vendar bi se po njegovem mnenju položaj bistveno spremenil, če bi Markovičevo vlado zamenjala srbska garnitura, kar bi se lahko primerilo že v naslednjih dneh.
Deželni svet potrdil veljavo vseh nedeljskih referendumov o okolju
NA 3. STRANI
□ □ □
Danes v Kulturnem domu v Gorici posvet SKGZ o izzivih in možnostih
gosi
1
Ulil
arstva v Sloveniji
NA 8. STRANI
O zaupnici slovenski vladi skupščina še ni glasovala
LJUBLJANA — O zaupnici vladi - po zahtevi liberlanih demokratov - se je včeraj v slovenskem parlamentu veliko šušljalo, zgodilo pa se ni še nič. Poslanski klub Demosa se je sicer dvakrat sestal, predsednik Lojze Peterle je najavil svoj nastop, na katerem naj bi sam predlagal nezaupnico vladi, vendar dr. France Bučar ni dobil v roke nič pisnega. Na glasovanje o zaupnici bo tako treba počakati do ponedeljka.
Odpovedana je bila tudi že napovedana novinarska konferenca, nazadnje pa so o interpelaciji razpravljali le poslanci zbora združenega dela. Glede sprejetega reba-
lansa proračuna so sprejeli informacijo ministra za finance Duša Šešoka, s pripombo, da ne more v prihodnje skupščine sproti obveščati in ji v primeru potrebe rebalans dosledno predlagati. Sprejeli so še sklep naj se uvede postopek o vprašanju zaupnice vladi.
Kljub številnim pripombam pa je vladi uspelo prepričati poslance, da so sprejeli zamrznitev plač, ki so bile septembra v gospodarstvu za 45 odstotkov višje od povprečja. Poleg že objavljenih praznikov, ki jih je pripravila vlada, bodo v Sloveniji imeli prosto še 31. oktobra, ko praznujejo evangelisti dan reformacije, (dd)
Dežela Veneto za žrtve vojne
BENETKE — Deželni svet Veneta je soglasno sprejel resolucijo o položaju na Hrvaškem in o humanitarnih pobudah za žrtve jugoslovanske vojne. Resolucija med drugim navaja, da se bo deželni svet v najkrajšem možnem času sestal na izredni seji v Dubrovniku, potem ko se bo o predlogu dogovorila s tamkajšnjo mestno oblastjo. To nalogo je svet poveril predsedniku Carraru. V primeru, da bo mogoče to svojevrstno pobudo uresničiti, bo prvič, da se neka italijanska krajevna uprava uradno sestane na tujem.
Na podlagi iste resolucije bodo v ponedeljek izglasovali predlog o ustanovitvi izrednega sklada za pomoč žrtvam vojne. Sredstva bodo črpali iz proračuna za leto 1992, 600 milijonov pa bodo takoj namenili občinam v Venetu, kjer se že nahajajo zdomci iz Slavonije, Istre in Dalmacije. Deželni svet je tudi odločil, da bo na Hrvaško, ki je tudi članica delovne skupnosti Alpe Adrija, poslal delegacijo solidarnosti.
Sankcije ES še poglobile težave, v katerih se je znašlo slovensko gospodarstvo
V pričakovanju »pozitivnih« ukrepov se ponuja rešitev v obmejnih računih
Jugoslavija in Irak skupaj proti sankcijam
LJUBLJANA — Slovenski gospodarski položaj se naglo slabša. Industrijska proizvodnja je bila oktobra za 17% nižja, kot v istem mesecu lani, ko že tako ni bila visoka, saj se znižuje že nekaj let zapovrstjo. Rezultati neindustrijskih gospodarskih dejavnosti so še slabši: turizem, promet in trgovina so zabeležili velike izpade zaradi vojne v Sloveniji, pretrganih prometnih tokov in splošne slabe gospodarske konjukture.
Skupaj z vsem tem se je oktobra število brezposelnih povečalo za 10 odstotkov, delo pa zaman išče okrog 80 tisoč ljudi. Naglo in nezadržno raste samo inflacija. Oktobra so se cene industrijskih proizvodov povečale za 24,2%, cene na drobno za 21,5%, življenjski stroški pa za 22,4%. To je prvi mesec uvajanja slovenske valute in tolar je v enem mesecu izgubil skoraj četrtino svoje vrednosti. Realna življenska raven se je zato v oktobru tudi znižala za približno toliko.
Toda še v začetku leta in zlasti proti maju je kazalo, da se stvari obračajo na bolje. Zmanjševali so se pokazatelji upadanja proizvodnje, gospodarske rasti itd. Znani ekonomist dr. Mencinger je ugotavljal, da je vse to odraz nekaterih bistvenih sprememb v slovenski družbi, večjega podjetništva, tržne usmerjenosti, usmeritve na Zahod ob istočasni ohranitvi vsaj dela jugoslovanskih trgov. Podjetja so v bistvu sposobna in zdrava, ljudje sposobni in delavni. Podjetja so že izvedla delno prestrukturiranje, zmanjšala izdatke, iskala nove trge in podobno.
Ta proces pa je zabeležil brutalen udarec s slovensko vojno, ko je JLA napadla in skušala pokoriti Slovenijo. Sledila je vojna na Hrvaškem, ki je prekinila vse povezave s Srbijo in dobršnim delom ostalih južnih trgov, ko je izginil pomemben del slovenskega kapitala investiranega na Jugu ali kot žrtev brezobzirnega sbrskega ropanja slovenskih in hrvaških podjetij ali kot žrtve vojne vihre.
Naslednji zelo resen udarec je prišel z uvedbo slovenske valute, ki je bila nujnost, saj bi bilo drugače še slabše. Pa vendar do valute je prišlo v izredno težavnih okoliščinah slabe plačilne bilance, pomanjkanja osnovnih valutnih rezerv, nepriznavanja slovenske suverenosti. Prekinitev odnosa z dinarjem je bila nujna, saj sta z njim Srbija in JLA plačevala izdatke vojne in vojnega gospodarstva. Toda tudi udarec za Slovenijo je bil zelo hud.
Zadnji, predvsem pa nepričakovani, udarec predstavljajo represivni ukrepi ES. Že res, da so napovedovali, da bodo izvzete kooperativne republike in da so na
prvem mestu omenjali Slovenijo. V praksi pa ukrepi veljajo za vse in so dejansko v znatni meri prizadeli prav Slovenijo, relativno pa so manj boleči za Srbijo. Slovenija je namreč že preusmerila svoje blagovne tokove na Zahod, Srbija vztraja na Vzhodu, predvsem pa uvaja avtarhično vojno gospodarstvo. To je revščina in lakota za vse, toda tak sistem je skoraj imun za blokade in pritiske od zunaj.
Slovensko gospodarstvo se je znašlo v velikih težavah, saj so najpomembnejše izvozne panoge povezane z Zahodom in z bogatimi trgi Italije in Nemčije, delno Avstrije in drugih držav ES. Prav te vezi pa so se zaradi omejevanja uvoznih dovoljenj ali zaradi ukinjanja valutnih olajšav ali pretrgale ali so bistveno ošibljene. V pogojih izredno ostre konkurence bi morala plačevati slovenska podjetja uvozne carine v vrednosti tudi do 15 odstotkov, v določenih primerih pa mnogo več. Za to-
liko bi se ali podražili izdelki, ali bi ta odstotek utrpela podjetja. Slovenija nestrpno pričakuje 2. december, ko naj bi ES uveljavila dvostranske ukrepe in z njimi rešila te probleme za kooperativne republike.
V resnici pa je ostala za Slovenijo še vedno možnost reševanja težav, ki se je izkazala že pogosto v preteklosti. Promet po obmejnih italijansko-jugoslovanskih sporazumih namreč poteka nemoteno. Tržaški, goriški in sejemski sporazumi, s svojimi listami A, B in C, z listami blaga, za katero se plačujejo nizke carine ali so celo oproščene carine, z rednim in že utečenim poslovanjem predstavljajo resnično in konkretno rešitev trenutnih težav. Vse kar se izvozi v Italijo na tak način, je blago, ki lahko nemoteno kroži na celotnem teritoriju ES. Omejitev je le v tem, da se je treba posluževati krajevnih podjetij, ki pa so za te posle odlično usposobljena.
S tem pa se najbrž ponovno in slikovito dokazuje potreba in nujnost ratifikacije cele množice sporazumov, ki so bili podpisami med Italijo in Jugoslavijo in katerih veljavnost se je tudi v tem razdobju izkazala za izredno koristno. Najbrž ne bi bilo treba čakati, pregledovati posamezne dokumente, kar je zapleten in zamuden posel. Najbolje bi bilo, če bi slovenski parlament, morda enostransko, vnaprej ratificiral vso to zapleteno dvostransko dogovarjanje in na ta način dal celotni materiji slovensko pravno osnovo. S tem bi izginili izgovori za morebitna zavlačevanja, narejen pa bi bil zelo pomemben korak v nadaljnjem in resničnem procesu priznavanja slovenske državnosti in suverenosti. To priznanje namreč ni enostranski akt, temveč zapleten sistem urejanja cele vrste na videz drobnih, v resnici pa zelo konkretnih dvostranskih vprašanj.
BOGO SAMSA
TEHERAN — Irak in Jugoslavija, državi, proti katerima so uvedene gospodarske sankcije, si® včeraj obsodili gospodarske sankcije in ocenili, da gre za grožnjo državam v razvoju. Vodja jugoslovanske diplomacije Trajko Traj; kovski, ki je govoril na otvoritvi petdnevnega zasedanja Skupin6 77 v Teheranu, je protestiral pro^ odločitvi, da se proti Jugoslaviji uvedejo trgovinske sankcije. Trajkovski je poudaril, da bi takšna odločitev lahko pomenila nevaren zgled, ki bi kasneje zadel tudi druge države v razvoju.
Iraški minister za trgovino Mohamed Mehdi Saleh pa je povedal, da so na tej konferenci mnog6 države izrazile obžalovanje ob sprejetih ukrepih OZN proti Iraku po invaziji na Kuvajt leta 1990.
Na teheranski konferenci p°j skušajo države v razvoju uskladiti stališča pred konferenco OZN 0 trgovini in razvoju, ki naj bi bil3 februarja prihodnje leto. (STA)
ZDA dobro poznajo krivce za spopade na Hrvaškem
LJUBLJANA — Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je danes sprejel veleposlanika ZDA v Beogradu VVarrena Zimmermanna, ki se mudi na krajšem delovnem obisku v Republiki Sloveniji. V pogovoru je sodeloval tudi zunanji minister Dimitrij Rupel. Milan Kučan je VVarrena Zimmermanna obvestil o zunanjepolitični dejavnosti Republike Slovenije, ki imajo za cilj doseči polno mednarodno priznanje naše države in vzpostavitev normalnih pogojev gospodarskega sodelovanja s svetom. Pri tem je posebej poudaril, da je mednarodno priznanje Slovenije ključ do začetka učinkovitega reševanja jugoslovanske krize. Kučan in Rupel sta podčrtala, da Republika Slovenija pričakuje tudi od
uradnega VVashingtona večje razumevanje za svojo konstruktivno pozicijo in delovanje ter da ZDA ne bodo s svojim počasnim prilagajanjem novi stvarnosti ovirale demokratičnega razvoja v državah, ki so zamenjale komunistično enoumje s pluralistično parlamentarno demokracijo.
Warren Zimmermann je dal vedeti, da bodo ZDA slej ko prej vzdržane, ko gre za hitro priznanje Republike Slovenije in drugih novih držav na jugoslovanskih tleh, čeprav se v Washingtonu krepi spoznanje, da bo do priznanja prej ko slej prišlo. Veleposlanik je dal vedeti, da ZDA pozorno spremljajo dogajanja na tem področju in da znajo razločevati, kdo je krivec za zaostrovanje in krvavo vojno na Hrvaškem.
Veliko število beguncev že presega materialne zmožnosti Slovenije
LJUBLJANA — V Sloveniji je že okrog 21.500 beguncev s Hrvaške. To so osebe, ki imajo begunski status, po nekaterih ocenah pa je v Sloveniji še šest tisoč, po drugih pa celo deset tisoč Hrvatov, ki begunskega statusa ne morejo dobiti oziroma do njeg3 niso upravičeni. Te podatke je na novinarski konferenci predstavil poveljnik slovenskega štaba za civilno zaščito Miran Bogataj. Dejal je, da število beguncev že presega materialne in druge zmožnosti Slovenije. Slovenijo je oskrba beguncev doslej stala več kot pet milijonov mark, skrbi pa jih odnos Republike Hrvaške do svojih beguncev. Hrvaška tudi samovoljno zaseda določene slovenske objekte v Istri, zato tja ni mogoče premestiti dela beguncev. Slovenija si bo v prihodnje prizadevala za še večjo internacionalizacijo begunskih problemov, saj vse kaže, da vojne še ne bo konec in je pričakovati nov val beguncev.
Sovjetske republike prevzele dolgove do tujine
MOSKVA — Včeraj popoldne so se v sovjetski prestolnici končala štiridnevna pogajanja med predstavniki sedmih industrijsko najrazvitejših držav sveta in sovjetskih republik o žgočih valutnih in dolžniških problemih Sovjetske zveze. V zaključnem dokomentu se je osem republik obvezalo, da si bo brezpogojno naložilo »kolektivno breme« povračila sovjetskih dolgov do tujine, razviti svet pa jim bo v zameno podaljšal nekatere izplačilne roke in jim odobril nov kredit v znesku milijarde dolarjev, s katerim bodo lahko poravnale prve obroke.
Po štirih dneh intenzivnih pogajanj je bilo včeraj v Moskvi čutiti veliko zadovoljstvo za dosego sporazuma, ki ga je večina pogajalcev
opredelila za zgodovinskega. Podpisale so ga Ruska federacija, Armenija, Belorusija, Kazahstan, Kirgizija, Moldavija, Tadžikistan in Turkmenistan, medtem ko so Ukrajina, Uzbekistan, Gruzija in Azerbajdžan podpis odklonile. To pa osrednje sovjetske vlade preveč ne skrbi, saj je prepričana, da se bodo sporazumu v naslednjih dneh, ko bodo znane njihove kvote, pridružile tudi ostale republike.
Ruski predsednik Boris Jelcin pa je včeraj začel tridnevni obisk v Bonnu, kar je njegov prvi državniški obisk v tujini, odkar je postal predsednik Ruske federacije. Kancler Kohl mu je pripravil sprejem, kakršen je predviden za delovne obiske šefov držav, čeprav Ruska fe-
deracija še ni mednarodno priznana država. Sicer pa je Jelcinova beležnica polna pomembnih razgovorov z bonskimi voditelji, ki bodo zajeli tako ekonomsko sodelovanje kot zunanjo politiko. Med temami razgovorov sta tudi predvidena rekonstrukcija republike Volge za nemško manjšino in vprašanje Honeckerjeve predaje nemški pravici.
Sovjetski predsednik Gorbačov pa je medtem na obisku v Sibiriji izjavil, da je pripravljen, da ne kandidira na prihodnjih predsedniških volitvah, če naj bi bilo to potrebno v dokaz, da ga pri njegovih prizadevanjih po ohranitvi političnega centra v bodoči konfederaciji suverenih držav ne vodijo osebni interesi.
nadaljevanji s 1, strani - nadaljevanji s 1, strani
Evropski parlament sprejel novo resolucijo o Jugoslaviji
• Zvezna vojska
kega ministra za humanitarna vprašanja Coucherja pa se nadaljujejo pogajanja med predstavniki JA in dubrovniške občine. Cilj pogovorov je normalizacija življenja v Dubrovniku in prenehanje zdaj že 54-dnevnega obleganja.
Iz Vukovarja, Osijeka in vse Vzhodne Slavonije pa se še naprej valijo reke beguncev, izredno pereče pa je še vprašanje ranjencev. V sredo ponoči sta se sicer hrvaška vlada in vojska dogovorili, da bi hrvaška stran v Bosanski Rači prevzela 300 ranjencev in 1.000 vukovarskih beguncev, ki so noč na sredo preživeli v Sremski Mitroviči.
Včeraj pa je v Vukovar odpotovala tudi skupina 140 tujih novinarjev. Slika, ki se je v tem hrvaškem Stalingradu ponujala njihovim očem, je bila grozljiva. Mesta ni več, devetdeset odstotkov zgradb je porušenih in v spomin prihajajo slike mest, ki so bila med 2. svetovno vojno zravnana z zemljo. V mrtvem mestu ni več
ljudi, so le kupi ruševin, med katerimi se sprehajajo kolone vojakov (na sliki AP). Koliko od 32.000 nekdanjih prebivalcev je umrlo v tem krvavem spopadu, je nemogoče oceniti. Glede na ruševine, bi moralo biti število žrtev velikansko, toda večina prebivalstva je že prej pobegnila iz mesta, tako da so srbski in zvezni topovi, tanki, minometi in letala s svojim smrtonosnim tovorom največkrat zadeli že povsem izpraznjene zgradbe.
• Cossiga
Amato in liberalec Altissimo menita, da gre za neodgovorno dejanje, tajnik KD Forlani pa poziva k ohranitvi mirne krvi, sicer bo vse to privedlo do poplnega politično institucionalnega razdora. Orlando va mreža je uradno izrekla zahtevo po obtožbi Cossige, zahtevi so pridružili tudi radikalci. Za Kvirinal sta obe zahtevi »prava neslanost«.
Presenečenja, če to sploh še so, pa niso končala. V intervjuju za
prvo TV mrežo RAI je Cossiga še enkrat napovedal odstop, a z novo utemeljitvijo. »Te možnosti nisem opustil, kot bi nemara mislili. Država in institucije, se bodo slej ko prej znašle pred politično oblastjo, ki ne zna več ne upravljati ne obvladati položaja. Če se mi bo zdelo, da je treba državo postaviti pred tako brutalno sliko, bom odstopil,« je dejal predsednik in dal razumeti, da bo do tega lahko prišlo takoj po tradicionalnem novoletnem sporočilu javnosti.
In še stavka sodnikov. Oklicali so jo v znak protesta proti poltič-nemu vmešavanju v sodstvo. Vest so negativno ocenili PSI, PLI, PRI, PSDI, misovci, ki v glavnem menijo, da bo stavka povzročila več škode kot koristi. KD se še ni izrekla, medtem ko opozicija protest sodnikov v celoti podpira. Kako pa Cossiga? »To ni stavka, kajti stavka je sveta, zgodovinska pridobitev delavcev. Sodniki in VSS pa že dolgo ne delajo več, zato se tudi ne bi mogli vzdržati dela...«.
STRASBOURG — Po odobritvi gospodarskih sankcij proti Jugoslaviji, je Evropski parlament sinoči v zvezi z njimi odobril tudi resolucijo, ki so jo predložile socialistična skupina, skupina evropske ljudske stranke, skupina enotne evropske levice in demokratična evropska skupina. Resolucija je v veliki večini upoštevala besedilo predloga, ki sta ga dan prej predstavila italijanska parlamentarca Cassanmagnago Ceretti in Tržačan Giorgio Rossetti.
V uvodnem delu izraža resolucija globoko zaskrbljenost spričo nasilja, pobijanja in rušenja v Jugoslaviji, čeprav se striktno izogiba imenovanja agresorja, kot je to primer v drugi, nesprejeti kompromisni resoluciji. Evropsko skupnost poziva, naj si še naprej z vsemi močmi prizadeva za ustavitev ognja, za mirno rešitev krize, za preprečenje nasilnega spreminjanja meja in za zaščito pravic človeka in manjšin. Evropski par-
lament podpira odločitev o ukinitvi veljavnosti sporazuma EGS 0 kooperaciji z Jugoslavijo in podpira namen članic skupnosti, da v okviru OZN sprožijo vzpostavitev mednarodnega embarga na izvoz nafte v Jugoslavijo. Pri tem pa je za Evropski parlament nesprejemljivo, da bi ta embargo prizadel vse prebivalstvo bivše Jugoslavije, zato zahteva takojšnje sprejetje konkretnih kompenzacijskih ukrepov. Glede mednarodnega priznanja republik pa EP meni, da 9a morajo spremljati natančna jamstva o spoštovanju človekovih, manjšinskih in narodnostnih pra' vic, vključno z oblikovanjem določenih oblik avtonomije ob spoštovanju mednarodnih meja. V zadnjem členu resolucija govori 0 potrebi po pomoči tistim območjem ES, ki bodo s sankcijami ES do Jugoslavije posredno prizadete, in to predvsem Grčija in severovzhodna Italija.
pRimorski dnevnik
petek, 22. novembra 1991
alpe-jadran □ stran 3
V Trstu
Predstavništvo Slovencev danes z Unijo Italijanov
TRST — V Trstu bo danes Uradno srečanje med predstavniki slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine y Sloveniji in Hrvaški. Italijanska unija bo namreč gost Predstavništva Slovencev v Italiji, ki ga tvorijo dve krov-&1 organizaciji, to sta Slovensko kulturno gospodarska Zveza in Svet slovenskih or-jJanizacij, ter neketere stran-za katere glasujejo slo-vnnski volilci, to so Odprta slovenska skupina gibanja za komunistično prenovo, Slo-venska komisija PSI, Slovenska komponenta DSL in Slo-venska skupnost. Avtonomno so v tem predstavništvu zastopane Slovenske organiza-ctje Videmske pokrajine.
Današnje srečanje bo priložnost za izmenjavo informacij in mnenj med manjšinama ter za morebitne dogovore o sodelovanju in skupnih pobudah na področju nveljavljanja manjšinskih Pravic ter sploh za utrjevanje miru in sožitja v tem prostoru °b meji, kjer lahko odigrata manjšini pomembno vlogo.
Po prvih urah razumljive zmede
Položaj v centrih s Hrvati se umirja
VIDEM — Po prvih za marsikoga šokantnih urah, se položaj v treh zbirnih centrih hrvaških beguncev v Furlaniji Julijski krajini razmere umirjajo. Zastopniki prefekture so včeraj ves dan uradno preštevali ubežnike. V vojašnici Monte Pasubio v Červinjanu so 166 gostom za kosilo postregli s fižolovo mineštro, mesnimi zavitki, sadjem in zelenjavo, otrokom pa so popoldne ponudili še kakav s piškoti. Organizacijski stroj je po začetnih težavah stekel dokaj brezhibno. V vojašnici je skupno zdaj 372 beguncev, novim pa so pri namestitvi pomagali tisti, ki so tam že od septembra. Krajevne oblasti so potrdile vest, da je okrog 50 beguncev izrazilo željo, da se vrnejo na Hrvaško, zdaj pa s predstavniki italijanskega in mednarodnega Rdečega križa preverjajo, ali je to izvedljivo.
V	Segualsu, kjer je nameščenih 60 beguncev, je neko žensko včeraj zjutraj obšla slabost. Pospremili so jo v bolnišnico v Spilimbergu, kjer so uogotvili znižanje pritiska. Nekaj otrok pa so pregledali zaradi prebavnih motenj.
V	Lignanu, kjer zdaj biva 122 otrok dubrovniške sirotišnice, je dan minil v znamenju spokojnosti. Odgovorni pri poletni koloniji Oda Efa pripravljajo nekaj otroških predstav, da bi kratkočasili otroke.
Po vsej deželi se medtem stopnjuje solidarnostna akcija. Rdeči križ je že v torek odprl poštni tekoči račun (št. 16050338, naslovljen na Rdeči križ - Videmski odbor, Ul. Sabbadini 12), včeraj pa je združenje videmskih trgovcev pozvalo svoje člane, naj prizadete oskrbijo z oblačili in obutvami.
V nedeljo ljudsko glasovanje o varstvu okolja
Deželni svet potrdil vse referendume Lovci utemeljujejo nasprotovanje
Deželni svet je na včerajšnjem popoldanskem izrednem zasedanju brez razprave sklenil, da bo v nedeljo glasovanje o vseh petih referendumih, kljub temu, da je dežela v času od njihovega razpisa spremenila zakona o krajinskih vinkula-cijah (z novim urbanističnim zakonom) in o lovu v parkih. Sklep sveta, da potrdi referendume brez razprave, so ostro kritizirali Zeleni in še odločneje pozvali k udeležbi na volitvah.
Trije od petih referendumov o varstvu okolja, o katerih se bomo izrekali v nedeljo, se neposredno tičejo nekaterih določil v zvezi z lovom. Že smo zapisali, da je Združenje lovcev pozvalo volilne upravičence, naj bojkotirajo ljudsko glasovanje, kar je izzvalo pravo ogorčenje med naravovarstveniki, ki so lovce označili za strahopetce. Reagirale so tudi številne dotlej mlačne stranke, ki so se zavzele, zato da bi se ljudje vendarle odzvali referendumu, čeprav se mnoge do tega niso opredelile.
Toda, zakaj lovci nasprotujejo referendumu? Glede prepovedi lova v naravnih parkih navajajo, da zakon določa območja (okrog 15 odstotkov celotne površine), na katerih je zaščita favne popolna, na ostalih predelih pa, pravijo lovci, je nujno treba zmanjšati število primerkov določenih vrst živali. Prekomerna živalska populacija je
namreč povzročiteljica bolezni, ki v nekaterih primerih povzročajo morijo divjadi.
Glede referenduma o tem, da je treba ukiniti določilo, ki nadzorstvo nad lovskimi rezervati poverja Združenju lovcev, pa taista organizacija pravi: 1., ni razloga, da bi nazdorstvo odvzemali tistim, ki ga dobro opravljajo (lovci tridjo, da se hvala njim nekatere vrste živali razmnožujejo, za postopno poginjenje drugih pa niso krivi); 2., o najpomembnejših vprašanjih, ki se tičejo lovske sezone (določitev koledarja, seznam vrst živali, itd.) odločajo javne ustanove, kompetence Združenja lovcev so zgolj tehnične; 3., naravovarstveniki morajo šele dokazati, da so sposobni bolje upravljati rezervate; 4., birokratski zapleti, značilni za javne ustanove, odsvetujejo, da bi jim po-verjali upravljanje rezervatov.
Glede ukinjanja majskega lova na dve vrsti divjih petelinov pa lovci trdijo, da tem vrstam pri nas ne grozi izginotje in da jih lovci z omejenim iztrebljenjem ščitijo.
Velja vsekakor opozoriti, da bi bojkot referendumov o lovu razveljavil tudi referenduma o določilih v zvezi z zakonom Ga-lasso in o deželnem razvojnem načrtu glede cestnih povezav. Kaj o tem menijo lovci? Zakona sta preveč zapletena, da bi se o njih z »da« ali »ne« lahko izrekali navadni smrtniki, zato pa kratkomalo pozivajo ljudi, naj ostanejo doma.
S seje svetovalcev Gorske skupnosti za Nadiške doline
Dežela objavila seznam prispevkov iz zakona za obmejna območja
Nov deželni zakon bo nudil GS mnogo več pristojnosti
67 slovenskih društev in organizacij si bo razdelilo 200 milijonov lir
ŠPETER Z veliko večino gla-ji°v (proti je volil le predstavnik ~SL Zuanella) so svetovalci Gor-ske skupnosti za Nadiške doline odobrili proračun za leto 1992 ter hiletni programski načrt za obdobje 1992/94.
S tem v zvezi je predsednik Giuseppe Chiabudini v svoji prora-cOnski izjavi dejal, da se gorskim skupnostim obeta lepša bodoč-dost, ki bi znala tem organizmom Ugotoviti več pristojnosti. V pri-Pravi je namreč deželni zakon, ki ?aj bi v večji meri upošteval dejavnost teh teles.
Kar zadeva Gorsko skupnost za Nadiške doline, bi nova zakonska d°rmativa pomenila kakovostni £orak v prizadevanju za dobrobit krajanov. V pristojnosti Gorske skupnosti so danes le postavke, ki Zadevajo gradbena dovoljenja ter s°cialno skrbstvo.
Po novem pa bi se dejavnost skupnosti razširila tudi na obrtniško. turistično, industrijsko in Jduečko področje. Ob tem bi GS dodelili tudi nekatere pristojnosti v zvezi s civilno zaščito, šolskimi ?radnjami, urbanističnimi posegi dl dejavnostjo v okviru zakona za dkinejna območja.
V nadaljevanjnu posega je Predsednik Chiabudini ugotovil, Qa je bila doslej nadiška Gorska skupnost postavljena na rob deželnega dogajanja in da sama deželna uprava je do nje pokazala Premalo zanimanja, kar se sicer d°gaja za vsa hribovita območja v
V	razpravi so svetovalci vsebinsko razširili predsednikova razmišljanja in predlagali tudi nekaj stvarnih postavk, da bi gorski skupnosti zagotovili večjo prodornost v dolinah.
S tem v zvezi velja omeniti po-s®9 Firmina Mariniga (PSI), ki je nožaloval, da v predsednikovem Programskem sporočilu, kakor Udi v zapisani dokumentaciji ni nesede o vlogi in prisotnosti slo-Venske narodnostne skupnosti. Po njegovem mnenju pa bi prav to narodnostno specifiko morala gorska skupnost boljše izkoristiti.
Na zasednju skupščine je tekla eseda tudi o nezadovojstvu us-Uzbencev kar zadeva notranjo or-9anizacijo dela in premajhno za-nunanje, ki ga do tega vprašanja nnže sam predsednik. Ta stališča s° uslužbenci Gorske skupnosti 'teh je 37) izrekli na sindikalni
skupščini.
V	nadaljevanju seje so imenova-r nadzornike za leto 1991. To so Kenzo Marseu, Giuseppe Paussa
in Giuseppe Blasetig. Ob tem so se zmenili za odškodnino upraviteljem. Predsednik bo dobival 968 tisoč lir mesečnega bruto dohodka, podpredsednik 532 tisoč lir, člani upravnega sveta pa 435 tisoč lir	RUDI PAVŠIČ
Umeščena komisija za enakopravnost žensk z moškimi
TRST - Minilo je že skoraj poldrugo leto, odkar je deželni svet z zakonom določil umestitev posebne komisije za enake možnosti med moškimi in ženskami, a računski dvor je šele v teh dneh registriral dekret z imenovanji članov komisije, ki bo tako naposled lahko začela delovati. V njen so predstavnice številnih organizacij žensk, komisija pa bo skrbela za izvajanje načrtov, ki naj bi prispevali k resnični enakopravnosti žensk v naši deželi.
Deželni odbor je na predlog odbornika za šport in prosti čas Cisi-lino odobril prispevke za slovenske organizacije v skupnem znesku 200 milijonov lir iz 46. člena zakona za obmejna območja. Prispevka so bile deležne sledeče organizacije in društva, ki so vložile prošnjo:
Tržaška pokrajina: Združenje cerkvenih pevskih zborov (5.000.000), Združenje slovenskih vodnikov (3.000.000), Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (2.000.000), Mladinski center Finžgarjev Dom (3.000.000), Glasbena matica (2.000.000), Kulturno društvo Grbec (1.000.000), Kulturno društvo Gruden (3.000.000), Kulturno društvo Lipa (1.000.000), Kulturno društvo Tabor (4.000.000), Godbeno društvo Prosek (5.000.000), Pevski zbor Mirk (3.000.000) Svet slovenskih organizacij (7.000.000), Pevski zbor Pri-morec-Tabor (3.000.000), Godbeno društvo Parma (5.000.000), Folklorna skupina Stu Ledi (3.000.000), Kolesarski klub Adria (2.000.000), Šentjakobsko kulturno društvo (1.000.000), Harmonikarski ansam-
bel Glasbene matice Synthesis 4 (2.000.000), Tržaški oktet (6.000.000), Godalni kvartet Glasbene matice (5.000.000), Smučarski klub Brdina (5.000.000), Mladinski zbor Kresnice (1.000.000). Devin-Nabrežina: Smučarski klub Devin (1.000.000), Dekliški pevski zbor Devin (5.000.000), Godbeno društvo (5.000.000). Milje: Društvo miljskih Slovencev (2.000.000). Dolina: Kulturno društvo Slavec (2.000.000) Kulturno društvo Primorsko (3.000.000), Kulturno društvo Mačkovlje (4.000.000), Godba Ricmanje (5.000.000), Kulturno društvo Vodnik (3.000.000), Pevski zbor Vodnik (3.000.000), Pevski zbor Venturini (3.000.000), Kulturno društvo Vesna (2.000.000). Goriška pokrajina: Kulturni dom (7.000.000), Center za glasbeno vzgojo Komel (2.000.000), Katoliško kulturno društvo Filej (2.000.000), Kulturno društvo Smrek (1.000.000), Kulturno društvo Štan-drež (3.000.000), Kulturno društvo Župančič (3.000.000), Športno kulturno društvo Naš prapor (1.000.000), Zbor Bratuž (4.000.000),
Združenje cerkvenih pevskih zborov (3.000.000), Zveza slovenskih kulturnih društev (6.000.000), Športno društvo Dom (1.000.000), Kulturno društvo Podgora (3.000.000), Kulturno društvo Paglavec (1.000.000). Doberdob: Kulturno društvo Jezero (1.000.000), Kulturno društvo Hrast (5.000.000), Kulturno društvo Kras (1.000.000), Harmonikarsko društvo Kras (5.000.000). Ronke: Kulturno društvo Jadro ji.000.000), Občina (1.000.000), Župnijski rikreatorij (1.000.000). Števerjan: Kulturno društvo Briški grič (1.000.000), Katoliško kulturno društvo F.B. Sedej (4.000.000). Sovodnje: Kulturno društvo Rupa-Peč (3.000.000), Kulturno društvo Sovodnje (3.000.000), Kulturno društvo Skala (3.000.000), Športno-kulturno društvo Vipava (1.000.000). Videmska pokrajina: Kulturno društvo Rečan (3.000.000). Špeter: Zbor Matajur (3.000.000), Zbor Pod Lipo (2.000.000). Tipana: Folklorna skupina Naše Vaši (3.000.000). Trbiž: Slovenski krožek v kanalski dolini (2.000.000).
Zeliščarja Ljubo Svetina in njegova žena prof. Jelka pomagata klientom z obeh strani meje
Zdravstvene težave rešujejo s kapljicami in mazili
Zeliščarja Ljubo in prof. Jelka Svetina v svojem laboratoriju (foto Jelinčič)
V današnjem času je naravno zdravljenje vse bolj razširjenje, pa tudi nujno, saj nam vse bolj onesnaženo okolje in vrtoglavi ritem življenja vse bolj strežeta po zdravju. Eden od najbolj koristnih in učinkovitih sistemov ohranjanja lastnega telesnega ravnovesja brez bolezni je prav gotovo redno in sistematično uživanje naravnih zelišč. Zato smo pred kratkim obiskali
znana zeliščarja, sicer Dolinčana po rodu Ljuba Svetino in njegovo ženo prof. Jelko, ki že vrsto let »zalagata« mnogo Tržačanov, pa tudi domačinov s slovenske Primorske in od drugod s svojimi zdravilnimi kapljicami in mazili.
Ljubo in Jelka Svetina, namreč stanujeta v Pomjanu nad Šmarjami pri Kopru, tam pa tudi profesionalno
opravljata svojo domačo obrt. Prej sta sicer živela v Piranu, vendar je bilo tam vse premajhno in pretesno, tako da sta sedaj »domača tovarna« in »trgovina« z zelišči na lepi razgledni točki nad Tržaškim zalivom, od koder je videti, če je seveda zrak kristalno čist, tja do Dolomitov.
Ljubo in Jelka vodita obrt za predelavo in ekstrakcijo zdravilnih zelišč popolnoma sama. Sama nabirata zelišča po še neonesnaženih področjih v Istri okoli Buzeta in Hrvojev, sama nato te nabrane »trave« sušita, nato pa jih z modernim vakuumskim strojem za ekstrakcijo spreminjata v kapljice oz. mazila. Ljubo in Jelka sta opravila več raziskav na zeliščarskem področju, prodajata pa produkt, ki sta ga sama »iznašla«. To sta dve vrsti kapljic, ki sta ju imenovali Reatival in Herbacyl in ki koristita za jačenje obrambnega sistema človeškega organizma oz. proti prehladom, revmatskim težavam, kožnim vnetjem, za povečanje cirkulacije krvi in še za drugo. Te kapljice pa dobita iz raznih zelišč, kot so poprova meta, pelin, ptičja dresen, žajbelj, repinec, črn trn, tavžentroža in še iz drugih.
Kdo so uporabniki teh kapljic? To so seveda ljudje z zdravstvenimi težavami, z visokim krvnim pritiskom, z luskavico, mnogo je takih, ki imajo zaradi sevanj in pretirane uporabe zdravil imunološki sistem popolnoma uničen, še taki, ki imajo težave z neješ-čnostjo in še z drugim. Od kod pa prihajajo njihovi »klienti«? Prej se te-
lefonsko najavijo (003866/56415), približno polovica jih je iz Italije, polovica pa s Primorske. Mnogo je tudi zamejskih Slovencev, nekaj jih je celo iz Veneta in Poadižja. Klienti so v glavnem stalni in »stari«, saj prihajajo že nakaj let, vsi pa so v glavnem zelo zadovoljni z zeliščnim zdravljenjem.
»Kot diplomirana zeliščarja, ki sva svoje produkte redno registrirala pri pristojnih republiških zdravstvenih organih,« sta nam povedala Ljubo in Jelka, »se najprej s svojimi odjemalci temeljito pogovoriva, šele nato pa jim predpiševa zdravljenje. Večina teh odjemalcev je z zdravili zelo zadovoljna. Tako se je zgodilo, da je neki otrok, ki je bil že vrsto let neješč, nenadoma spet dobil željo po hrani, spet drugi, ki je bil oslabel zaradi dolgoletnih zdravljenj s sevanjem, si je popolnoma opomogel in nanovo zaživel, mnogi pa so celo v šali rekli, da nama bodo postavili spomenik...«
Kaj pa bi, še predno nastopi nujno zdravljenje zaradi očitne bolezni, ljudem svetovali? »Nujen je povratek k naravi,« sta nam v en glas potrdila fi-toterapevta in zeliščarja Ljubo in prof. Jelka Svetina. »Vriniti se moramo k hrani, ki so jo uživali naši dedi, k skromni, a neverjetno zdravi. To so pač žitarice, kuhana zelenjava... Več moramo zauživati rastlinskih beljakovin, pa tudi manj pretiravati z mesom in moderno konzervirano hrano. Narava ima vedno prav...«
DUŠAN JELINČIČ
Solidarnostna akcija s pobratenimi Bujami
Iz Nabrežine poziv za pomoč beguncem
Prihodnjo sredo v Slovenskem klubu o tržaški židovski skupnosti
Večer z ministrom Jelkom Kacinom dovolj živahen uvod v letošnjo sezono
Upoštevajoč vedno hujše stanje v bližnjih jugoslovanskih republikah zaradi silovitih vojaških spopadov, ki so privedli do dramatičnega umika civilnih beguncev s hrvaških območij, na katerih divja vojna, namerava Občina Devin-Nabrežina sprožiti konkretno solidarnostno pobudo v pomoč prizadetemu prebivalstvu. Predvsem tistemu iz pobratene občine Buje v Istri, s katero goji že dalj časa tesne prijateljske stike. Na podlagi verodostojnih virov izhaja, da se trenutno v bujski občini nahaja skoraj 2.500 beguncev, med katerimi je 300 otrok od enega do štirih let starosti. Na osnovi predvidevanj bo stanje le-teh v zimskih mesecih postalo dramatično zaradi pomanjkanja hrane, zdravil itd.
Da bi delno olajšala izredno hudo stanje ter prispevala v korist prizadetega prebivalstva, je de-vinsko-nabrežinska Občina odprla tekoča računa pri bančnem zavodu Cassa di Risparmio di Trieste ter pri Kmečki in obrtni hranilnici in posojilnici v Nabrežini za zbiranje denarnih sredstev, ki jih bo nato s primernimi jamstvi nakazala bujski občini s pomočjo pristojnih organov Mednarodnega Rdečega križa.
Devinsko-nabrežinska občina poziva zato vse občane, družbene
in gospodarske sile, trgovce ter lastnike javnih obratov, naj po svojih močeh prispevajo za to pobudo. Vsakdo lahko nakaže prostovoljni denarni prispevek na sledeča tekoča računa, naslovljena na »Sklad solidarnosti Občine Devin Nabrežina za begunce v pobrateni občini Buje«:
—	tekoči račun štev. 6687/2 pri bančnem zavodu Cassa di Risparmio di Trieste - podružnica v Sesljanu;
—	tekoči račun štev. 65346/6 pri Kmečki in obrtni hranilnici in posojilnici v Nabrežini.
Devinsko-nabrežinska Občina se obenem zavzema za organizacijo nabiralne akcije raznega materiala, zdravil, dolgotrajnih živil itd. V zvezi s to humanitarno akcijo pa bo v prihodnjih dneh objavila v tisku splošna navodila o vrsti potrebnega materiala ter mesta na občinskem ozemlju, na katerih ga bo zbirala.
Medtem je že v polnem teku zbiranje papirja ter raznega šolskega materiala v otroških vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah de-vinsko-nabrežinske občine. To bodo namenili otrokom-begun-cem, ki se trenutno nahajajo v bujski občini.
Po tiskovni konferenci se je slovenski minister za informiranje Jelko Kacin v sredo zvečer srečal še z občinstvom. Vabilu Slovenskega kluba se je odzvalo precejšnje število ljudi, gosta iz matične domovine pa je zbranim v mali dvorani Kulturnega doma predstavil Ace Mermolja. Kot predsednik ZSKD - torej organizacije, v katero je včlanjeno tudi tržaško društvo - je že uvodoma pojasnil okoliščine, v katerih je Slovenski klub odprl vrata v letošnji sezoni. Po daljši nedelavnosti se je namreč za oživitev že tradicionalne klubske ponudbe zavzela skupina ljudi, ki pa želi prav s prirejanjem niza večerov v prvi vrsti privabiti k organizaciji vse, ki jim je usoda Slovenskega kluba pri srcu in ki mislijo, da je živa prisotnost slovenskega društva v mestu res pomembna.
Posebej je Mermolja posvetil pozornost članu slovenske vlade, ki si je s svojimi odločnimi nastopi na tiskovnih konferencah v Cankarjevem domu zaslužil odmeven sloves prav v dneh, ko je Slovenija doživljala vojni napad jugoslovanske armade. Prav tako, kot smo ga bili navajeni gledati (in poslušati) na televizijskih ekranih, je Jelko Kacin nastopil tudi v sredo zvečer. Po daljšem uvodu -tema večera je bila Slovenija na
križišču Evrope - je slovenski minister v slikovitem jeziku, polnem prispodob za še tako politično zapleten argument, dokaj »suvereno« (včasih celo odrezavo) odgovarjal na vprašanja občinstva. Vprašanja pa so bila vsebinsko zelo podobna zanimanju, že prej izraženem na tiskovni konferenci. Posebej je minister Kacin poudarjal mednarodno priznanje slovenske države, predvsem kot nujen pogoj za gospodarski razvoj, pa tudi za politično ravnovesje. Ob tem je bil govor še o narodnostnih manjšinah oz. neslovenskem pre-
bivalstvu, o odnosu do Hrvaške, 0 predvidevanjih za bodočnost.
Prihodnji teden bo gost SloveH' skega kluba Nathan Giorgio Wie' senfeld, podpredsednik tržaške z1' dovske skupnosti. Srečanje bo v sredo zvečer, tokrat v Gregorčiče' vi dvorani (ul. Sv. Frančiška 20l Tema večera pa bo, v nizu SpoZ' najmo Trst, posvečena prav zg°' dovinski prisotnosti Židov v na' šem mestu. DAMIANA OTA
Na sliki (foto Križmančič):
činstvo na letošnjem prvem klubskem večeru.
Do hudih dogodkov naj bi prišlo v osnovni šoli San Giusto v UL Trissino
Škandal zaradi nasilja nad otroki
Za referendume bodo volitve samo v nedeljo
V pričakovanju nedelje, ko bomo lahko glasovali na deželnih referendumih, tržaška občinska uprava opozarja upravičence na nekaj podrobnosti, ki jih ne gre pozabiti. V prvi vrsti na novost, da bodo volišča odprta le v nedeljo, 24. novembra, in to od 8. do 21. ure. Vo-lilci morajo imeti pri sebi volilno potrdilo in osebni dukument s sliko. V poštev pridejo tudi osebne izkaznice in drugi dokumenti, ki so sicer zapadli, a se iz vseh drugih podatkov da točno razbrati identiteto volilca. Kdor še ni prijel volilnega potrdila, naj se obrne na občinski volilni urad, ki bo v nedeljo odprt ves dan. Občina nadalje sporoča, da se volilci lahko izrečejo le za enega oz. za nekatere od petih razpisanih referendumov, tako da od predsednika volišča zahtevajo le zaželjene glasovnice.
Da bi vsem omogočila pravico do udeležbe na referendumih, je občina posebej poskrbela za motorično prizadete: v pritličju vsake šolske stavbe, kjer je volilni sedež, bo namreč postavljeno posebno volišče, z ustreznim zdravniškim potrdilom pa prizadeti lahko volijo tudi na eni od 16 šol, ki nimajo arhitektonskih pregrad.
V	Trstu je sprožila velik škandal vest o grobem ravnanju z otroki v prvem razredu osnovne šole San Giusto v Ul. Trissino (na sliki D. Križmančiča). Škandal je sprožil dnevnik Trieste oggi, na katerega so se očitno obrnili starši prizadetih otrok. Včeraj je televizijska mreža Teleguattro posvetila dogodku daljšo oddajo, kjer je tekla beseda prav o tem dogodku.
V	prvem B razredu, naj bi se dogajale izjemno hude stvari. Učiteljica Franca Kiren - ki vsekakor zavrača obtožbe in trdi, da se v razredu ni dogajalo to, kar trdijo otroci in starši - naj bi se z malčki obnašala skrajno brutalno. Sami otroci in starši so novinarjem povedali, da je tistim otrokom, ki so bili v razredu preveč glasni, zavezala usta z obližem in obvezami. Malega Gi-annija naj bi celo zaprla v temno skladišče in to samo zato, ker je pri telovadbi izjavil, da ga bolijo noge. Giannija^ naj bi tudi zavezala za stolico. Žrtve učiteljice naj bi bili tudi drugi otroci, kot na primer Shirley in Andrea. Mali Nicola pa je narisal rizbo in prikazal učiteljico kot strašilo, ki grozeče drži v rokah kavelj. Učiteljica je otroke tudi močno kregala in se nad njimi znašala. Žrtve naj bi bili zvečina
fantki, ki so ostali po teh dogodkih očitno presunjeni. Starši so med drugim sklenili, da ne bodo pošiljali otrok v šolo, če ne bo prišlo do preiskave in zamenjave učiteljice ter poslali šolskemu skrbništvu obtožbo. Po nekaterih verzijah naj bi o teh dogodkih vedela tudi pomožna ravnateljica Matilde Antignano, ki jo je šolski skrbnik Čampo poklical takoj potem, ko je o dogodkih bral v časopisu (točneje v sredini izdaji tržaškega dnevnika).
Ob tej aferi je seveda stekla preiskava, saj so obtožbe na račun učiteljice France Kiren izjemno hude, prav tako so hude obtožbe na račun ravnateljice, ki naj bi vedela, a naj bi skušala dogodke prikriti. Sam šolski skrbnik in tržaški politični predstavniki so seveda previdni. Takšno ravnanje z otroki bi prav gotovo pripeljalo učiteljico pred sodišče, obenem pa bi morali podvomiti o njeni uravnovešenosti. Vsekakor je škandal velik in je
med ljudmi vzbudil veliko ogorčenja. Sedaj je bistveno, da se razkrije vsa resnica, saj zadeva ne ostati nedorečena in to zaradi otrok, njihovih staršev in tudi obtožene učiteljice. Množična obči'3 imajo namreč ogromno moč in lahko dogodke predimenzionirajo aU pa jim jemljejo pravotežo. Vsekakor je vsako nasilje nad otrok1 vredno najostrejše obsodbe, še toliko bolj, če se dogaja v šoli. Izjav0 staršev in otrok so bile v tem specifičnem primeru iskrene, v vrtincu mnenj pa smo na primer brali dokaj različni izjavi šolskega skrbnika, kar je lahko že interpretacij3 novinarja (s tem seveda nočemo nikomur odrekati verodostojnosti).
Ta skrajni primer seveda odpif3 nelahko vprašanje odnosov med vzgojitelji in otroci. O nelahkih odnosih med posameznimi učitelji iu učenci smo večkrat slišali. Vedno je šlo za posamezne primere, ki P® so bili vzrok hudih sporov med starši, učnim osebjem in seved3 otroci. Pri teh primerih je bistven3 vloga pristojnih šolskih oblasti, s3) puščajo nerazčiščene obtožbe i® sumi hude posledice. Primer šoje San Giusto pa je tako skrajen, d3 morajo biti odgovori oblasti jasni in nedvoumni.
Včerajšnji sklep deželnega odbornika za tehnične službe Braide
Denar za popravilo cerkva in župnišč
Štivanska cerkev	(Foto Magajna)
Deželna uprava je včeraj namenila 553 milijonov lir za popravilo in gradbeno obnovo nekaterih cerkva in župnišč v vseh štirih pokrajinah. Prispevkov v tržaški pokrajini bodo med drugim deležne župnije v Ricmanjih (popravilo župnišča in cerkvice v Logu), v Križu (obnovitvena dela v cerkvici sv. Roka), v Zgoniku (popravilo zvonika in cerkve sv. Mihaela), v Nabrežini (gradnja nove cerkve v naselju Kamnolomi) in v Devinu (popravilo štivanske cerkve).
Prispevke so razdelili na predlog odbornika za gradnje in za tehnične službe Paola Braide na osnovi deželnega zakona št. 53 iz leta 1985, ki določa izredne finančne posege za popravilo in tudi za gradnjo cerkva in župnišč.
Do leta 2000 bo dežela Furlani-ja-Julijska krajina v ta namen razdelila nekaj več kot tri milijarde lir v obliki posojil in izrednih finančnih prispevkov.
VSAK PETEK V DISKOTEKI EURFORIA V DEVINU
GLASBA 60 - 70 LET V ŽIVO IN D.J.
Prvi ples DANES, 22. t. m.
od 21. ure do...?
ZABAVA ZAGOTOVLJENA
Vabila dobite:
□	v NABREŽINI - Gostilna Silvester
□	na PROSEKU - Bar Lukša
□	na OPČINAH - Bar SKD Tabor
□	v ZGONIKU - Gostilna Guštin
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
GOSTUJE DRAMA SNG LJUBLJANA John Millington Synge
SVETNIŠKI VRELEC
Režija GEORGU PARO
Danes, 22. t. m., ob 20.30 ABONMA RED A in D jutri, 23. t. m., ob 20.30 ABONMA RED B, E in F v nedeljo, 24. t. m., ob 16.00 ABONMA RED C in G
Sinhrotron: odločen poziv deželni vladi
Predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti bo v Prihodnjih dneh sprejel slovenske podpisnike sporazuma ° protivrednostih za gradnjo sinhrotrona pri Bazovici. Kot znano, je ta dogovor (med podpisniki so med drugimi Kmečka zveza, KGS, SDGZ in Združenje vzhodnokraških yasi) v marsičem ostal mrtva črka, kar vzbuja med prizadetim prebivalstvom upravičeno Zaskrbljenost in nezaupanje v javne ustanove, ki so se za nekaj obvezale, teh obljub pa doslej niso držale.
Na zatožni klopi je predvsem Občina Trst, deželna vlada pa se bo morala enkrat za vselej izjasniti o usodi tako imenovanega zakona za razvoj Krasa. V kratkem razgovoru z deželnima svetovalcema Brezigarjem in Budinom ter nekaterimi predstavniki slovenskih organizacij se je predsednik deželne uprave obvezal za srečanje, do katerega naj bi prišlo v kratkem. Deželna komisija za splošne zadeve se bo z zakonskim predlogom za Kras najbrž znova ukvarjala prihodnji teden.
Občina bo aktivirala zbirni center	Zbirko planinskih črtic izdala založba Obzorja
Richetti poziva občane Dolharjeva razmišljanja
naj pomagajo beguncem
Tudi tržaška občinska uprava se je aktivirala pri zbiranju pomoči za hrvaške prebivalce in še posebno za otroke, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje opustošene domove v Dalmaciji in se zateči v našo deželo. Župan Richetti poziva Tržačane, naj denarne prispevke položijo na TEKOČI RAČUN ŠT. 16050338, MEDNARODNI RDEČI KRIŽ, VIDEMSKI POKRAJINSKI ODBOR, BLAGAJNIŠKA SLUŽBA, UL. SABBADINI 12, VIDEM (Croce Rossa Internazionale, Comitato Pro-vinciale di Udine, Servizio Tesoreria, via Sabbadini n.12 — Udine).
Občinsko odborništvo za civilno zaščito pa je aktiviralo center, kjer bodo zbirali blago za najnujše potrebe. Center bo v kasarni Belle-no v Ul. Revoltella 29, delovati bo začel jutri, 23. novembra, od 12. do 18. ure. V tem trenutku so najbolj potrebne posteljice, odeje, oblačila, nekvarljivi prehrambeni izdelki za otroke, plenice in igrače.
Za vse dodatne informacije naj zainteresirani telefonirajo na občinski Urad za civilno zaščito, tel. 393646 od 12. do 18. od jutri dalje.
Poziv Sindikata slovenske šole tajništvom CGIL-CISL-UIL
Za priznanje slovenske republike
Sindikat slovenske šole je poslal deželnim in vsedržavnim tajništvom CGIL-CISL-UIL, njihovim referentom za šolo ter sindikatom iz Bočna in Doline Aosta pismo, s katerim jih poziva, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, tako na narodni kot mednarodni ravni, da se prekliče gospodarski embargo za Slovenijo, ki je dejansko že ločena od bivše Jugoslavije, pa tudi za vse tiste republike, ki so žrtev agresije ali so ji tuje. Sindikat nadalje poziva kolege, naj si pri tem prizadevajo tudi za takojšnje priznanje teh republik na osnovi načela samoodločbe, kar edino lahko nudi vsaj minimalno možnost za njihovo sožitje.
Zavlačevanja pri reševanju vojne na Balkanu, nepriznavanje načela o samoodločanju, embargo za vse republike bivše Jugoslavije, vse to — ugotavlja SSŠ — neposredno krepi vojaško agresijo in skrajno otežkoča boj za preživetje.
na »Romanju v Julijce«
Sinoči so v Tržaški knjigarni predstavili novo knjigo dr. Rafka Dolharja Romanje v Julijce. Zbirka planinskih črtic je izšla pri založbi Obzorja in to v prestižni zbirki planinskih knjig Domače in tuje gore. Avtorja in zbirko je predstavil njen urednik France Vogelnik. Uvodoma je dejal, da zbirka proslavlja 25-let-nico in da uvršča med naslove dela najbolj znanih planincev in piscev svetovne in domače planinske literature. Sprva so v zbirki objavljali predvsem prevode, ko pa se je slo-
Sesljan: ministrstvo omejilo načrt Fintour
Skupna zazidljivost v Sesljanskem zalivu ne sme presegati prostornine 190 tisoč kubičnih metrov, sedanjega pristanišča ne bo mogoče sPreminjati, projektanti pa bodo morali posvetiti večjo pozornost zaščiti °kolja. Tako je dokončno sklenilo ministrstvo za kulturne dobrine, ki je ? tem v zvezi torej precej korenito spremenilo prvotni načrt, ki ga je v ittienu družbe Fintour izdelal znani genovski arhitekt Renzo Piano.
Fintour je v zvezi s tem sklepom včeraj izdala tiskovno noto, v kateri podčrtuje, da smo sedaj končno pred odločitvijo, ki v vsakem Primeru predstavlja jasno in gotovo izhodišče za turistično razvoj zaliva. Cardarellijeva družba se je zaradi zelo težke finančne situacije izognila Vsakršni vsebinski oceni tega ministrskega sklepa. Fintour se je, kot 2nano, zaradi velikih dolgov pred kratkim za las izognila stečaju, njena nsoda pa je vsekakor sedaj v rokah sodišča in predvsem upnikov. Družba bo do 8. januarja prihodnjega leta, ko je sklican formalni sestanek z uPniki, poslovala pod nadzorom sodišča, vse pa kaže, da bo prisiljena Prodati zemljišča v Sesljanskem zalivu, komu in za kakšno ceno pa še ni ^ftcino.
Pintar v torek gost slovenske DSL
Razstavo so odprli včeraj v prostorih tržaškega velesejma
»Jobbing 91« ponuja mladim vpogled v delovanje podjetij
vensko planinstvo povzpelo v svetovno špico, so dali prednost domačim kvalitetnim piscem.
Urednik je naglasil, da so se za izdajo Dolharjevih planinskih črtic odločili pred slovenskim viharjem, izšla pa je sedaj, ko Slovence navdaja novo upanje, da bo nad našimi gorami in nami zasijalo novo sonce. Dolharjeva planinska pot, ki jo avtor prečiščuje in premišljuje v svoji najgloblji intimi, se pričenja na kraških obronkih in ga nato pelje vedno dlje od mestnega vrveža v tišino Julijcev, od Kanalske doline do najvišjih višav. Lok se vzpenja in se potem ponovno vrača v mestni vsakdan. O knjigi je spregovoril tudi sam avtor. Dejal je, da je knjiga nastajala v tiskarni v hudih časih, vendar je kljub temu izšla, saj življenje in delo tečeta dalje. S knjigo je želel opozoriti Slovence na tudi manj znane vrhove in poti na Krasu ter v Kanalski dolini in jih tako povabiti na različne, pa tudi manj prehojene poti. Objavil je nekaj črtic, ki so že izšle v knjigah, ki so sedaj razprodane, veliko pa je tudi novih spisov. Večer je zaključil Aleksij Pregare, ki je prebral nekaj odlomkov iz knjige in pričel prav z opisom poti na Kokoš, ki se začenja pri spomeniku Bazoviškim junakom.
Na sliki (foto Križmančičj: avtor podpisuje izvode svoje zbirke
■ Pokrajinska uprava obvešča, da je zaradi asfaltnih del začasno prepovedala parkiranje na Proseš-ki cesti na Opčinah, točneje na odsekih od št. 2 do št. 50 in do št. 1/1 do 237. Dela bodo predvidoma trajala en teden.
Slovenska komponenta Demokratične stranke levice prireja v to-rek, 26. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku javno Srečanje s predsednikom vlade v senci republike Slovenije Emilom M. Pintarjem. Ugledni gost bo uvodoma spregovoril o sedanjem položaju in 0 Perspektivah nove Slovenije, posebno pozornost pa bo posvetil sporni zakonodaji o lastninjenju. Na proseškem srečanju bo govor tudi o poteku mednarodne konference o Jugoslaviji v Haagu, o kateri je predvčerajšnjim tekla živahna debata v slovenskem parlamentu. Pozitivne oce-Ue o poteku konference so prišle predvsem iz vrst opozicije. Pintar, ki je član Stranke demokratične prenove, bo orisal tudi svoje poglede in Programe slovenske levice.
Včeraj dopoldan so v prostorih tržaškega velesejma odprli drugo izdajo razstave "Jobbing 91", ki je namenjena možnosti za izobraževanje, strokovno izpopolnjevanje, znanstveno raziskovanje in zaposlovanje v deželah Alpe-Jadran. Na tržaški razstavi, prva je bila pred dvema letoma v Vidmu, so prisotna velika podjetja in univerze iz naše dežele, Avstrije, Štajerske, Madžarske, Hrvaške in Slovenije.
V Prosvetnem domu na Opčinah bo tečaj umske psihodinamike
■ Rimski sedež INPS pošilja te dni starim in sedanjim kmečkim zavarovancem izpisek njihove pokojninske dobe. Ker so na izpisku navedeni Podatki večkrat pomanjkljivi, vabi Patronat KZ vse prizadete naj se nemudoma zglasijo v njegovem uradu, da se podatki preverijo in v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti ali napak namudoma vloži prošnja za vnos popravkov.
Patronat KZ obvešča zainteresirane, da imajo tisti, ki so se vpisali v kmetijsko zavarovanje leta 1957, ob koncu letošnjega leta možnost doseči Predčasno starostno upokoj-tev. Pri tem pa patronat opozarja, da je možno tudi to, da vsi prispevki niso pokriti zaradi različne zakonodaje, ki je peljala v letih 1957-61. Tisti, ki Jih to zadeva lahko preko Patronata KZ vložijo prošnjo za odkup manjkajočih let najkasneje do 31. dec. letos. Tudi v tem primeru naj se prizadeti čimprej zglasijo na Patronatu KZ v Ul. Cicerone. (en)
Jutri in v nedeljo bo v Prosvetnem domu na Opčinah tečaj mentalne dinamike, ki se bo nadaljeval še 29.in 30.novembra.
Prvi del tečaja se bo začel jutri ob 15. uri in bo trajal pet ur; prav toliko bo trajal tečaj naslednjega dne, v nedeljo, ki pa bo potekal v dopoldanskih urah.
Tečaj bo vodila prof. Helena Bizjak, ki je podoben tečaj pred časom že vodila v prostorih KD A. Sirk v Križu. Pred nekaj dnevi je imela informativni sestanek tudi v prostorih Prosvetnega društva na Opčinah, kjer je obrazložila namene tečaja o mentalni dinamiki, povedala pa je marsikaj tudi o zdravilnih pritiskih na razna mesta telesa, ki lahko olajšajo bolečine in zmanjšujejo druge telesne težave, vse po vzoru stare kitajske medicine in masaže, ki jo uporabljajo na Japonskem.
Mentalna dinamika je veda, stara več tisoč let, ki se ukvarja z umskimi sposobnostmi človeka. Namen tečaja je doseči, da udele-
ženci dojamejo, da imajo tudi sami določeno psihično moč, ki jo lahko koristno uporabljajo v vsakdanjem življenju. Res je, da zahteva udeležba na tečaju neko žrtev -udeleženci morajo nekaj dni posvetiti tej problematiki, vendar so uspehi, po izjavah prof. Bizjakove, zelo dobri, saj pripomorejo k temu, da dobi človek vero vase in v svoje sposobnosti in s tem tudi moč, da pomaga sam krojiti svojo usodo.
Drugi del tečaja bo potekal, prav tako v Prosvetnem domu na Opčinah 7. in 8. decembra, v soboto bo v popoldanskih urah, v nedeljo pa v dopoldanskem času. Tečaj bo namenjen zdravljenju z bioenergetskimi pritiski (akupresuro, refleksno masažo stopal in tehniko zen - šiatsu).
Vsi, ki so se že prijavili za sodelovanje na obeh tečajih, so v glavnem o vsem že obveščeni. Ostali se lahko pozanimajo še za dodatne podatke v Prosvetnem domu na Opčinah, (ni)
Namen prirediteljev je vzpostaviti neposreden stik z univerzitetnimi študenti, diplomiranci in mladimi menedžerji. Zainteresirani, in seveda tudi drugi obiskovalci, se bodo lahko seznanili s ponudbo širšega tržišča, v neposrednih stikih z odgovornimi posameznih podjetij pa se bodo lahko seznanili, kako poteka delo v posameznih industrijskih sektorjih. V tem smislu so se že včeraj pričeli specifični seminarji. Jobbing pa ni namenjen samo predstavitvi dejavnosti, ampak je njegov cilj tudi v tem, da podjetja vzpostavijo stike z mladimi in jim nudijo tudi konkretne možnosti za zaposlitev. Prav preko Jobbinga je več mladih strokovnjakov že našlo ustrezno delo.
Na včerajšnji otvoritvi je bila prisotna tudi slovenska delegacija, ki jo je vodil namestnik ministrice za delo Ivo Lapajne. Prireditev je namreč zasnovana na širšem sodelovanju in se zato obrača tudi na mlade strokovnjake v okviru Alpe-Jadrana in drugih držav. Odpiranje tržišča in možnosti novih naložb narekujejo podjetjem tudi to izbiro, da zaposlijo strokovnjake v tistih državah, s katerimi sodelujejo.
Na sliki (foto Magajna): med včerajšnjim odprtjem razstave "Jobbing 91"
■ Predsednik vlade Giulio Andreotti je včeraj sprejel predsednika Jadranskega zavoda združenega sveta Corrada Belcija, ki mu je orisal bogat program za leto 1992, s katerim bo prestižni devinski zavod praznoval desetletnico ustanovitve. Andreotti je zagotovil svojo prisotnost, pri tem pa poudaril pomembno vlogo, ki jo zavod odigrava pri širjenju in eksperimentiranju mednarodnega bakalavreata v Vzhodni Evropi.
Zapustila nas je naša draga
Rafaela Tomadin
Pogreb bo jutri, 23. t.m. ob 12. uri na pokopališču v Barkovljah.
Žalostno vest sporočajo brat Romano z ženo Ano, sestri Josipina vd. Brissi in Vida s možem Rudijem, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo.
Trst, 22. novembra 1991
+ V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babi-* ca, prababica in sestra
Giustina Umek vd. Ražem
Pogreb bo jutri, 23. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Pesek.
Žalostno vest sporočajo sinova Marjo in Rudi, hči Marija z družinami, sestra Albina in ostalo sorodstvo.
Gročana, Trst, 22. novembra 1991
Zadnji pozdrav pranoni
pravnuka Devan in Diego
Ob izgubi dragega očeta izreka Greti iskreno sožalje
ŠZ Gaja
Danes v Dolini predstavitev »mape« kulturnih delavcev
Uprava občine Dolina sporoča, da bo danes ob 18. uri v sejni dvorani na županstvu v Dolini predstavitev »mape izbranih del pesnikov in likovnikov« občine.
Za uresničitev te pobude so prispevali s svojimi deli pesniki Irena Žerjal, Aleksij Pregare, Boris Pangerc, Marij Cuk in likovniki Boris Žuljan, Desiderij Švara, Fa-bio Smotlak in Demetrij Cej.
Predstavitve se bodo udeležili deželni odbornik dr. Silvano An-tonini Canterin, slovenski minister dr. Janez Dular, kritik Carlo Milič in književnik dr. Denis Poniž.
__________gledališča_________________
Kulturni dom
Drama SNG iz Ljubljane gostuje danes ob 20.30 za abonma red A in D, jutri, ob 20.30 za abonma red B, E in F ter v nedeljo, ob 16. uri za abonma C in G s predstavo SVETNIŠKI VRELEC.
Gledališče ROSSETTI
Pri blagajni gledališča, pri osrednji blagajni v Pasaži Protti, na univerzi in po šolah je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev za gledališko sezono 1991/92. Do 10. decembra so na razpolago posebni abonmaji (red prost) za deset predstav.
Danes ob 20.30 ponovitev Shakespearovega dela RIHARD II, ki ga uprizarja skupina Glauca Maurija. Igra Roberto Sturno. Režija Glauco Mauri. V abonmaju odrezek št. 2, red prost. Vstopnice so na prodaj pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 26. t. m. do 1. decembra bo v gledališču Rossetti gostovalo Stalno gledališče iz Bočna s Fassbinderjevim LIBER-TA' A BREMA. Režija Marco Bernardi. V abonmaju: odrezek št. A. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Gledališče VERDI
Jesenska simfonična sezona 1991
Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev.
Mestni Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27)
V	torek, 26. t. m. ob 20.30 bo na sporedu zaključni koncert. Nastopili bodo CONCERTO DEI MAESTRI, na programu Schubert, Dvorak in Brahms.
V	četrtek, 28. t. m., in v nedeljo, 1. decembra, ob 18. uri bosta na sporedu koncerta izven abonmaja posvečena Mozartu. Pod vodstvom Lii JLA bo nastopil orkester gledališča Verdi.
Operna in baletna sezona 1991/92
Jutri ob 17. uri (red S) ponovitev Rossinijeve opere L ITALIANA IN ALGERI. Dirigent Bruno Campanella, režija Stefane Vizioli.
Naslednja predstava bo v nedeljo, 24. t. m., za red G.
La Contrada - Gledališče Cristallo
Sezona 1991/92.
Od 30. t. m. do 8. decembra bo gostovala rimska gledališka skupina Compag-nia delLAtto z delom Pavla Kohouta PO-SIZIONE Dl STALLO.
La Contrada - Predstave za otroke
Gledališče La Contrada je tudi letos pripravilo ciklus pravljic za najmlajše z naslovom 'Ti racconto una fiaba«. Do februarja se bo zvrstila cela serija znanih in manj znanih, a vendo zelo priljubljenih, pravljic za malčke.
Jutri in v nedeljo, ob 11. uri bo na sporedu Andersenova pravljica GRDI RAČEK v priredbi Giorgia Amodea. Nastopata Giorgio Amodeo in Cristina Primavera ob klavirski spremljavi Carla Moserja.
Informacije pri gledališču Cristallo (tel. 9484671/2).
Gledališče Silvio Pellico
UL Ananian
Danes, ob 20.30 bo gledališka skupina I Commedianti ponovila predstavo v narečju MARINELLA.
Ponovitvi jutri ob 20.30 in v nedeljo ob 16.30.
razna obvestila
Kulturni center S. Kosovela v Sežani organizira prevoz in ogled baletne predstave VVolfanga Amadeusa Mozarta A—DEUS jutri, 22. t.m. Odhod avtobusa iz Sežane ob 17. uri z avtobusne postaje. Rezervacije na ZKO (Zveza kulturnih organizacij) Sežana, telefon 67-73736.
Uprava občine Dolina vabi na predstavitev mape izbranih del književnikov in likovnikov v občini, ki bo danes, 22. t.m., ob 18. uri v dvorani občinskega sveta v Dolini. Dela bosta predstavila likovni kritik Karlo Milich in književnik dr. Denis Poniž. Kulturni dogodek bo popestril Marko Ferri s kitaro.
Vabimo vse otroke mestnih osnovnih
šol na »KREATIVNO DELAVNICO«, ki bo jutri, 23. t.m. in v soboto, 30. t.m. od 16. do 18. ure v KD »L Grbec« — Ške-denjska ul. 124.
izleti
Sindikat upokojencev SPI—CGIL organizira 8. decembra izlet v Polcenigo. Vpisujeta kriška sekcija Zveze upokojencev in Mario Turel (tel.220266).
SK Devin organizira avtobusni izlet in silvestrovanje v Budimpešti od 30. decembra 1991 do 2. januarja 1992. Informacije in vpisovanje J. Purič, tel. 327196 in B. Škerk, tel. 200236 od 19. do 20.30.
IZŠLA JE PRVA REDNA ŠTEVILKA
Prodajne točke: Fortimato — Trst, Katoliška knjigarna — Gorica, kiosk — Trg Oberdan, Prosvetni dom — Opčine, kioska na Opčinah, kiosk na Proseku, kiosk na Kontovelu, Knjigarna Terčon Nabrežina, kiosk v Križu.
priredi danes, 22. novembra, ob 20.30 v PROSVETNEM DOMU na Opčinah
SLAVNOSTNO AKADEMIJO
ob 20. obletnici obstoja
PROGRAM:
-	nastop mladinskega pevskega zbora VESELA POMLAD
-	slavnostni govor - podelitev priznanj - nastop
TRŽAŠKEGA OKTETA.	Vabljeni
TRŽAŠKA KNJIGARNA
_______IZŠEL JE
SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA V. DEL
dobite ga v TRŽAŠKI KNJIGARNI — Ul. sv. Frančiška 20
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
GOSTUJE DRAMA SNG LJUBLJANA
John Millington Synge
SVETNIŠKI VRELEC
DANES, 22. t. m., ob 20.30
Razpored predstav in abonmajev pod rubriko gledališča
PEVSKI ZBOR »VASILIJ MIRK«
vabi na 19. srečanje štirih zborov v Kulturni dom na Proseku
jutri, 23. t. m., ob 20. uri
NASTOPAJO:
MePZ »ZARJA« - Železna Kapla MePZ »SVOBODA« - Stražišče Kranj MePZ »BRATOV MILA VEZ« - Brežice MPZ »VASILIJ MIRK« - Prosek
razstave
V	Bridarjevi hiši v Devinu - Ul. Dante bo do 24. t. m. na ogled razstava "KAMEN 2000" PRETEKLOST IN PRIHODNOST. Urnik: ob delavnikih od 17.00 do
19.30	in ob praznikih od 9.30 do 12.30.
V	galeriji Rettori-Tribbio bo še danes na ogled razstava tržaškega slikarja Irenea RAVALLICA.
V	novi galeriji CiPi ( Ul. San Pelagio 6b) bo še danes odprta razstava tržaške slikarke Laure BONIFACIO COSMINI.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita bo do 28. t. m. na ogled razstava slikarke MIRELLE SCHOTT SBISA'. Urnik ogleda: 10-13, 17-20, ob praznikih 10-13.
V	galeriji Studio d’Arte Nadia Bassa-nese na Trgu Giotti 8 je na ogled razstava že preminulega rimskega slikarja TANA PESTA.
V	galeriji Torbandena - Ul. Tor Ban-dena 1 - je na ogled razstava z naslovom Umetnost v Trstu od leta 1890 do 1945.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 18 bodo jutri, 23. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja FRANCA DEGRASSIJA.
Na gradu sv. Justa - Bastione fiorito je do 8. decembra na ogled razstava fosilov z naslovom FOSILI: POGLED V NAŠO PRETEKLOST.
V	galeriji Malcanton (Ul. Malcanton 14/A) bo do 30. t. m. na ogled razstava slikarja Fulvia RIŽA. Urnik: 17-19.30, ob nedeljah 10.30-13.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 A proposito di Henry, r. Mike Nichols, i. Harrison Ford.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Scelta d’amo-re, i. Juha Roberts.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.00 La leggenda del re pescatore, r. Terrv Gilliam.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 La vita, l'a-more e le vacche, komični.
NAZIONALE II - 17.30, 22.15 11 grande inganno, i. Jack Nicholson.
NAZIONALE III - 15.15 Barton Fink.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Rapsodla d'agosto, r. Akira Kurosawa, i. Richard G ere.
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Johnny Stecchino, i. Roberto Benigni.
MIGNON - 15.30, 21.00 Don Giovanni.
EDEN - 15.30, 22.10 L'attico della per-versione, pom., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.10 Insieme per lor-za.
LUMIERE - 16.30, 22:15 Indiziato di rea-to, i. Robert De Niro.
ALCIONE - 17.00, 22.15 New Jack City.
RADIO - 15.30, 21.30 La signora lo vuo-le caldo.porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
koncerti
Societa dei concerti
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 25. t. m., ob 20.30 bo v
gledališču Rossetti nastopil MARIA TIPO ORPHEUS CHAMBER ORCHES-TRA.
Športna palača pri Čarboli
V	sredo, 27. t. m., bo na sporedu koncert GINA PAOLIJA »Malto come un gatto«.
Predprodaja vstopnic pri blagajni UTAT v Pasaži Protti.
Gledališče Rossetti
V	nedeljo, 8. decembra, ob 21. uiTce-lovečerni koncert RAY CITARLESA.
Predprodaja vstopnic se prične danes pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Tržaški jazz krožek
V	ponedeljek, 16. decembra, ob 21.uri bo na sporedu koncert pevke bluesov CHINA BERRY.
Milje - Gledališče Verdi
V	nedeljo, 24. t. m., ob 21. uri koncert skupine Mick Talbot. Po koncertu bosta DJ Mauro 15 in Lucky B. predstavila glasbo Acid Jazz.
Gledališče MIELA
V	nedeljo, 24. t. m., ob 11. uri bo nastopil pianist LUGA FERRINI. Na sporedu Scarlattijeve, Lisztove in Brahmsove skladbe.
V	ponedeljek, 25. t. m., ob 20.30 bo na
sporedu koncert mskega harmonikaša FRIEDRICHA LIPSA. Koncert prireja orkester Miramar.
__________mali oglasi________________
PRODAM nezazidljivo parcelo z vinogradom, 2.200 kv.m, v Boljuncu. Tel. 228422.
PRODAM fiat panda 30 CL, plave barve, letnik '85. Tel. 0481/533908 od 13. do 15. ure ali zvečer.
PRODAM autobianchi Al 12 E za 700.000 lir. Tel. ob urah kosila na št. 422836.
PRODAM renault 5, GTR 1200, trojna vrata, star tri leta, prevoženih 23.000 km, v odličnem stanju, za 7.000.000 lir. Tel. 946635 ali 381616 - Igor Simonič.
PRODAM fiat Panda 750 CL, rdeče barve, prevoženih 46.000 km, v odličnem stanju, opremljena z avtoradijem, cena
4.500.000	lir. Tel. 214527 v večernih urah.
PRODAM kombi furgon fiat 238, 10.000 q nosilnosti, 140.000 prevoženih km za 2.000.000 lir, primeren za težke prevoze. Tel. (0481) 882123.
PRODAM marbella 900 lx, rdeče barve, prevoženih 22.000 km za 5.750.000 lir. Tel. 43019 od 13. do 15. ure.
OSMICO je odpri Jožko Colja v Sama-torci št. 21.
MILIČ je odprl osmico v Zagradcu.
OSMICO je odprl v Nabražini Ušaj.
TRGOVINA JESTVIN v Bazovici v Ul. Gruden 33 išče resnega vajenca ali delavca. Zainteresirani naj se javijo v trgovini v popoldanskih urah.
URADNICA z večletno prakso v knjigovodstvu išče službo, tudi part time. Tel. 812309 v dopoldanskih urah.
LEKCIJE angleščine nudi študentka. Tel. 820502.
GEOMETER, 22 letno dekle z dveletno prakso na geološko—geotehničnem področju, z znanjem angleščine, nemščine, strojepisja, dela na kompjuterju, vodenja administracije in tajništva išče zaposlitev. Telefon 040—226275.
PRODAM obdelano njivo (nezazidljivo) 3400 kv.m v Štandrežu. Telefon 0481—20002.
PRODAM avtomobil Alfa Romeo šport wagon 33, sive barve, letnik '88, prevo-ženik 38.000 km. Telefon 53396 ob urah obedov.
DAJEMO v najem gosinski lokal. Telefon 812353 ob jutranjih ali večernih urah.
PRODAM lončeno peč na drva znamke Asolana 84 x 75x 45 cm, vrata iz termičnega stekla. Tel. 040—422093.
PRIDNA in resna 39 letna ženska vešča hišnih opravil, likanja in šivanja išče stalno ali občasno zaposlitev v Trstu ali okolici. Telefon 040—225973 od 6. do 8. ali od 20. do 22. ure.
PRODAM Fiat pando 45, letnik '82, bele barve. Telefon 225786.
25 letnik išče katerokoli resno zaposlitev v Gorici ali okolici. Telefon 0481—882561.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 22. novembra 1991
CECILIJA
Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 16.29 - Dolžina dneva 9.16 - Luna vzide ob
16.39	in zatone ob 7.54.
Jutri, SOBOTA, 23. novembra 1991
KLEMEN
PLIMOVANJE DANES: ob 2.49 najnižja -17, ob 8.47 najvišja 57 cm, ob 15.45 najnižja -69 cm, ob 22.21 najvišja 32 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,2 stopinje, zračni tlak 1006,5 mb pada, veter 12 severovzhodnik s sunki 62 km na uro, vlaga 75-odstotna, dežja je padlo 8 desetink mm, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 13,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Gianluca Gabrielli, Alessio Trebbi, Filippo Seriani, Pamela Gabrovec, Chiara Ronchese, Xiao Daniele Cheng, Martina Štefanic.
UMRLI SO: 49-letna Annamaria Luchi, 80-letna Giuseppina Pagan, 70-letna Alba Kaiser, 66-letna Anita Pomasan, 86-letna Onorina Balos, 78-letna Narina Levi, 91-letna Valeria Compara, 88-letna Bianca Razza, 77-letna Anna Krota, 77-letni Luigi Pesarino.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 18. do nedelje,
24. novembra 1991 Normalen urnik lekarn:
8.30	- 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije, Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 35, Žavjje, Ul. Flavia 89.
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Istrska ulica 35 (tel. 727089).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Danes goduje v Ricmanjih Cilka Blagi. Da bi bila vedno tako vesela in zdrava, ter da bi še naprej prepevala v domači cerkvi ji želijo cerkvene pevke in organistka Marija.
Lara, ob tvojem 24. rojstnem dnevu, ki ga danes praznuješ, ti iz srca želimo vse najboljše mama, oče, nona in Ful-vio.
razne prireditve
Sindikati upokojencev CGIL, CISL in
UIL prirejajo JAVNO ZBOROVANJE O AKTUALNIH VPRAŠANJIH, ki bo v Ljudskem domu v Križu jutri, 23. novembra, ob 15.30.
Glasbena zadruga Ars nova vabi na ROCK - ŽUR s skupino AGROPOP jutri, 23. novembra, ob 21. uri v ŠKC v Zgoniku. Vabila dobite: v Nabrežini - Gostilna Silvester, na Proseku - Bar Lukša, na Opčinah - Bar SKD Tabor in v Zgoniku -Gostilna Guštin
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom,
jutri, 23. t. m. , od 15. do 20. ure ter v nedeljo, od 9. do 13. ure TELO GOVORI - TEČAJ MENTALNE DINAMIKE. Vodi prof. Helena Bizjak, tehnika sprostitve proti stresu, pomoč v stiski. Informacije na tel. št. 211936 - ura kosila.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3 vabi jutri, 23.t.m., ob 18.30 na srečanje s pisateljico Zoro Taučar. Recital odlomkov iz njenih del bodo podali člani gledališkega krožka Skk.
Knjižnica P. Tomažič in tovariši -SKD Tabor. V torek, 26. t. m., ob 20.30 srečanje z avtorjem knjige IGRA ZA VSE ŽIVLJENJE JOŽKOM LUKEŠEM. Avtorjev prizor SREČA NA ŠTIRIH KOLESIH bodo izvajali mladi igralci pod mentorstvom Olge Lupine. Na večeru sodelujeta MPZ in ŽPZ Tabor bo vodstvom S. Grgiča. Prisoten bo tudi predsednik založbe Fontana iz Kopra Danilo Japelj. Vabljeni!
v oiuiusKuveni aomu v oazovici, oc 191 rojstnem dnevu A. M. Slomška, bo v nedeljo, 24.t.m., ob 17. uri SLOMŠKOVA PROSLAVA. Nastopajo: mladinska skupina iz Ponikve (rojstni kraj A.M.Slom-ška), pevski zbor Vesela pomlad iz Opčir in otroški zbor »Slomšek« iz Bazovice.
PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU prireja jutri, 23. t. m., ob 19. uri na sedežu TPK »Sirena«
PROSLAVO OB 100 LETNICI USTANOVITVE
PROGRAM:
—	pozdravni nagovori
—	zgodovinski oris (M. Pahor NŠK)
—	nastop PZ »M. Pertot« Barkolj6 Sledi družabnost. Vstop z vabili
Privekala je mala
META
in osrečila Maurizia in Silvo Lovrenčič-Srečnima staršema čestitajo, novo-rojenki pa želijo vso srečo v življenju nono Zlatko, nona Lidija in teta Alida
Na fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani je diplomirala
TATJANA GREGORI
Ob tem življenskem cilju ji čestito in želi še mnogo uspehov
Ritmični odsek ŠD Kontovel
____________prispevki_________________
Ob 14. obletnici smrti dragega moža Alojzija Žagarja daruje žena Danic (Padriče 38) 15.000 lir za KD Slovan.
V	spomin na Ninota Tretjaka daru) mama Bruna 40.000 lir za MPŽ Vesna-
V	spomin na Karla Škabarja daruje]
Elvinovi sošolci 130.000 lir za Sklad M1 ja Čuk.	.
V	spomin na Zoro Sega vd. Danieli da rujeta Justa in Anica Daneu 25.000 Ur 23 SKD Tabor in 25.000 Hf za cerkveni peV' ski zbor Sv. Jerneja z Opčin.
V	spomin na svoje pokojne darujeta Sidi in Gino Verginella 20.000 lir za sp®' menik padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na Dragico Starc (Ciino) darujeta^ Majda in Rado Mennucci 15.000 lir za ŠD Kontovel in 15.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
Popravek: V spomin na gospo Nadjo Žerjal darujejo Pini, Boži in Marta z Dol' fijem 40.000 lir za Svetoivanski cerkveni pevski zbor in 40.000 lir za Marijin dom pri sv. Ivanu.
V	počastitev spomina Ernesta Subana daruje hči Neva z možem Marjanom Dolganom 500.000 lir za Dom upokojencev v Novi Gorici.
V	spomin na drago teto Pino Doles darujeta Mirjana in Nino Parovei 20.000 Ur za SKD Barkovlje.
V	spomin na dragega očeta Silvestra Pregarca, ob 35. obletnici smrti, darujeta Silva in Ljonka 20.000 lir za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina na pok. gospe Pepko in Nadjo Dolenc daruje Irma Kra-us z družino 50.000 lir za openski cerkveni pevski zbor.
Namesto cvetja na grob pok. Marije Debenjak darujejo Marija Zupančič ter Eda in Edi Kalc 50.000 lir za vrtec v Gro-padi.
Namesto cvetja na grob Ivana Tretjaka darujejo Pavla, Berta, Justina in ostale
60.000	lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Ninota Tretjaka daruje Danila Vidau 25.000 lir za spomenik NOB v Križu in 25.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Valerija Bordona darujeta žena Milka in hči Milva 2 družino 100.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Coretti Maria daruje 20.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
Ob dnevu mrtvih darujeta Lucia in Maria Hollstein 100.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
V	spomin na pok. Nadio Dolenc Žerjal darujeta Justina in Milko Cibiz 20.000 Ur za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob pok. Nadje Dolenc Žerjal daruje Marjetica z družin0
50.000	lir za odkup sedeža Sklada Mitj3 Čuk.
Namesto cvetja na grob pok. Nadje Dolenc Žerjal daruje Danila Žerjal 50.000 lir za CPZ Sv. Jernej z Opčin.
V	spomin na drago ženo in maffl0 Nadjo daruje Sandro Žerjal z družin0
100.000	lir za CPZ Sv. Jernej z Opčin.
V	počastitev spomina Antona Stegl3 darujeta Livija in Vladimir Wilheim
30.000	lir za opremo Doma na Brdini.
V	spomin na Petrovo mamo Nadjo Dolenc Žerjal darujeta Ingrid in Marko Ban
50.000	lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
V	spomin na Pepko in Nadjo Dolenc ter na gospo Franko Černič daruje Ljudmila Jogan 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk-
Ob obletnici smrti dragega moža 1° očeta daruje družina Jogan 20.000 Ur 23 Glasbeno matico.
V	spomin na Nadjo Dolenc por. Žerjal darujeta Rosana in Milan Pasarit 50.000 lir za cerkveni pevski zbor M. Kogoj 00 Sv. Ivana.
menjalnica
20. 11. 1991
TUJE VALUTE	FIXING	BANKOVCI TRST 1180.—
Ameriški dolar		..	1210,95	
Nemška marka		755,35	748.—
Francoski frank ....	221,15	217,—
Holandski florint .,	.	670,39	660.
Belgijski frank		.	36,677	35,50
Funt šterling		. 2171,35	2150.—
Irski šterling 		. 2016,95	1980. -
Danska krona		.	194,453	192,—
Grška drahma		6,652	6,30
Kanadski dolar		.	1065,95	1030.
Japonski jen 		9,34	9,20
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Švicarski frank		852,03	845."
Avstrijski šiling		107,324	106."
Norveška krona		192,31	189."
Švedska krona		206,92	203."
Portugalski eskudo .	8,653	8,20
Španska peseta 		11,923	11,30
Avstralski dolar		956,80	910."
Jugoslov. dinar 		—	13."
ECU		1541,—	—
Slovenski tolar		—	18."
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tele!.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-31*»
Slabost ga je obšla med vrnitvijo iz New Yorka
Domenico Modugno od včeraj v bolnišnici
Nasilno nastopanje vidnih ameriških rock zvezdnikov
. PARIZ - Ob vrnitvi iz ZDA, kjer Je pravkar končal zelo uspešno Urnejo, je popularni italijanski Pevec Domenico Modugno tvegal Srčni infarkt. Zasilni pristanek lirskega letala New York - Rim v ^rizu in hitra zdravniška pomoč P® sta preprečili hujše posledice. Vceraj popoldne se je popularni šinimo počutil že bolje in se je Pogovarjal z novinarji, ki jih je sPtejel v svoji bolniški sobi.
bomenico Modugno, ki se je Pred nekaj meseci vrnil na sceno P° dolgi bolezni (leta 1984 ga je ftarnreč zadela možganska kap in tedaj je moral pevec skozi dol-9° obdobje rehabilitacije preden j6 lahko spet pel), je začel svojo Pjdiejo po ZDA 10. novembra v Isew Yorku in sicer v znani kon-oertni dvorani Carnegie Hall. ^ato je nastopil v Chicagu, Torontu in nato spet v New Yorku. pbblika ga je povsod sprejela zelo Navdušeno in Mimmo je na vseh Oastopih, kjer je pel svoje stare in Oajbolj popularne pesmi, doživel Pravi triumf. Tudi zato se je s svo-Pro menadžerjem Aragozzinijem 2e začel dogovarjati o novih tur-Oojah. Januarja naj bi pel v latin-ski Ameriki, maja naj bi spet vrnil v ZDA, v kratkem pa naj bi izdal Ploščo z nekaj novimi pesmimi.
Turneja je od Modugna očitno zahtevala znaten napor. Med podatkom je pevca na letalu obšla Nabost. Zabolelo ga je v prsih in v trebuhu, zdravnik, ki je bil med Potniki, ga je pregledal in sveto-val takojšnjo hospitalizacijo. Zato le komandant letala sklenil zasil-110 pristati v Parizu.
Po prvem zdravniškem pregledu na letališču so Modugna sprejeli na kardiološki oddelek bolnišnice Robert Ballanger v kraju Vil-lepinte nedaleč od francoskega glavnega mesta. Zdravniki so popoldne potrdili, da je pevcu grozil infarkt, toda s hitro terapijo so preprečili hujše posledice. Zdravstveno stanje Modugna je sedaj zadovoljivo, toda iz previdnosti bo moral ostati še nekaj dni na opazovanju.
Nekaj ur po sprejemu v bolnišnico je bil Modugno že dovolj pri moči, da se je lahko pogovaarjal z novinarji. Reporterji so mu, na nasvet zdravnikov, sicer prikrili svoj poklic in so se predstavili kot njegovi občudovalci. »Močno me je zabolelo v trebuhu,« je dejal pevec med pogovorom, »toda sedaj se počutim že veliko bolje.« Pojasnil je nadalje, da ga je med turnejo motil bronhitis. Vsekakor pa je odločno zanikal, da bi slabost bila posledica napornega nastopanja. »V prejšnjih letih sem nakuril marsikatero hujšo, tudi med boleznijo, in se mi ni zgodilo nič. To so pač stvari, ki so ti usojene in te doletijo.« Ob odhodu je Modugno vprašal lažne občudovalce za poklic in slednji so ga skušali prepričati, da so učitelji.
Popularnemu Mimmu, ki se bo čez nekaj dni vrnil v Italijo, če bodo zdravniki ugotovili, da mu zdravje ne povzroča več težav, sta naslovila brzojavki z željo, da bi čimprej okreval, predsednik republike Cossiga in podpredsednik vlade Martelli.
NEW YORK - Rockerski zvezdniki so včasih tudi nevarno nasilni. Tako je imel Billy Idol (na telefoto AP) v prejšnjih dneh opravka s pravico, ker je v neki restavraciji s pestjo udaril neko žensko v obraz. Policija ga je zaslišala in ga nato izpustila začasno na prostost, potem ko so ga fotografirali za policijsko kartoteko, gradivo pa dopolnili s prstnimi odtisi.
Težave z možmi postave sta zaradi opolzkih dejanj na odru imela tudi pripadnika skupine GG and the Murder Junkies Kevin Allin in Donald Sachs, ki sta se med koncertom podelala in sta nato z govnom obmetavala publiko. »Šlo je za eno najbolj nemoralnih in neokusnin scen, ki sem jim bil priča,« je pozneje izjavil novinarjem policist, ki je posegel.
Na ameriških TV ženska prej žrtev in nato zmagovalka
NEW YORK - Recept je precej enostaven: neodvisna ženska, ki se je običajno uveljavila tudi v službi, postane nenadoma žrtev osebne tragedije ali pa je izpostavljena krivičnim obtožbam. Njen dotedanji svet se razblini, mož jo zapusti, otroci ji obrnejo hrbet, družbene strukture so proti nji. Ob koncu nesrečnica s svojimi lastnimi močmi uveljavi svojo resnico, vendar za ceno hude psihološke stiske.
Taka je osnovna nit scenarija vsaj dvanajstih filmov, ki so jih ameriške televizijske mreže prenašale v novembru in katerim bo sledila še vrsta nadaljevank s podobno vsebino. November je v ZDA eden najpomembnejših mesecev za doseganje gledanosti (kar se nato odraža v reklamnem prilivu), saj prvi mraz sili ljudi, da ostanejo zvečer doma in sedejo pred televizijo. Po oceni zavodov, ki merijo gledanost, v jesenskih večerih presedi pred televizijo okoli 58 odstotkov žensk, gledanost pa se dvigne na 65 odstotkov ženske publike, ko so na sporedu dramatični filmi, v katerih imajo ženske nosilno vlogo.
V proizvodnji nanizank je ameriška televizija, ki je izredno pozorna na gledanost, takoj ugotovila uspešnost recepta. Od 250 nanizank, ki so v programu za letošnjo sezono, jih bo vsaj polovica govorila o ženskah, ki se same borijo zoper psihološko in fizično nasilje. Izhodišča so najrazličnejša: od žensk, ki so žrtve moža-sadista, do žensk, ki so po krivem obtožene zločinov, razpečevanja mamil, žrtve najboljše prijateljice... Ob koncu vseg tragedij in težav pa je obvezen srečen konec. In vse te protagonistke imajo obličja znanih in uveljavljenih igralk.
Kako si izvedenci razlagajo pojav? Ali gre tu za televizijsko maščevanje moškega, ki znese svoj srd nad žensko vsaj v televizijski fikciji? Po oceni psihologinje Carole Lieberman je v taki oceni zrno resnice. Televizijski scenaristi so pretežno moškega spola in v pripravljanju scenarijev radi dajejo duška svojim sadističnim fantazijam. Toda posel je posel in tudi scenaristi ne morejo prezirati problema gledanosti, predvsem pa dejstva, da je večina žensk verjela bolj tajnici Aniti Hill kot pa sodniku Thomasu. Zato tudi v nadaljevankah ženske ob koncu zmagajo, čeprav samo v zadnjem trenutku in za ceno velikih - seveda namišljenih in televizijskih - muk.
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 1
5.50	Nad.: La pietra di luna
6.55	Aktualno: Unomattina J0.05 Gospodarstvo ‘0-25 Otroška oddaja D.05 Nan.: Un anno nella vita (i. Wendy Phillips) N-55 Variete: Piacere Raiuno, vmes vreme in vesti J3.30 Dnevnik - Tri minute H.00 Piacere Raiuno U.30 Nanizanka: Cose dellal-tro mondoi
.5.00 Dok.: Profondo verde J6.00 Glasba: Zecchino d'oro "■35 Odprti prostor "■55 Danes v Parlamentu Jo-00 Kratke vesti :°05 Variete: Fantastico bis
18.40	Kvarkov svet: Gran Pa-radiso, raj kozorogov
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.40	Film: Un maggiolino tutto matto (kom., ZDA 1969, r. Robert Steven-son, i. Dean Jones, Mic-
. hele Lee) 22-45 Dnevnik
23.00	Aktualno: 1 . gala za W.W
24.00	Dnevnik in \ 0-30 Danes v Pari 0.40 Rubrika oki
1.00	Dok.: Lomba
RAI 2
6.00	Nanizanke in risanke
9.00	Izobraž. odd.: Campus
10.00	Film: II cavaliere miste-rioso (pust., It. 1945, i. Vittorio Gassman)
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik ob trinajstih
13.20	Gospodarstvo in rubrika o medicini
13.50	Nad.: Ouando si ama,
14.50	Santa Barbara
15.35	Film: 11 ladro della Gio-conda (kom., It. 1966, r. M. Deville, i. George Chakiris)
17.30	Vesti in Iz Parlamenta
17.40	Rubrika o košarki
17.55	Glasba: Rock cafe
18.05	Dnevnik in šport
18.25	Nan.: Miami Vice - Im-magine allo specchio
19.05	Nad.: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Variete: I fatti vostri (vodi F. Frizzi)
23.15	Dnevnik - Pegaz
23.55	Nočni dnevnik
24.00	Vreme in horoskop 0.05 Glasba: Rock cafe 0.10 Filmske novosti
0.20 Film: Duello mortale (dram., ZDA 1941, r. Fritz Lang)
^ RAI 3	|
10.25	Boks: SP diletantov
12.00	Aktualno: Krožek ob 12 (vodi G.B. Amidei)
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Šola se obnavlja
15.45	Šport: ženski nogomet Italija-Nemčija, 16.00 biljard, 16.30 rokomet
17.00	Dok.: Pred 20 leti
17.30	Dnevnik - On the road
17.45	La rassegna: pregled tujega tiska in televizije
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby, nato vremenska slika
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Varieteja: P. Chiambret-ti - II portalettere, 20.05 Blob. Di tutto di piti
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Chi l'ha vi-sto? (vodta L. Di Majo, Alessandra Graziottinj
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Film: II ladro di Parigi (kom., Fr. 1967, r. Louis Malle, i. J.P. Belmondo, Genevičve Bujod)
0.45 Dnevnik in vreme
1.10	Variete: Fuori orario -Cose (mai) viste
[ fjf' TV Slovenija 1	~|
8.50	Video strani
9.00	Mozaik (pon.), Klub Klobuk, 10.10 nadaljevanka Ljubezen in sovraštvo, 11.00 Euroritem
13.30	Dnevnik
14.40	Video strani
14.50	Mozaik. Svet na zaslonu
15.20	Sova (pon.), vmes nan. Taksi, nad. Film oživi, nato Jazz, blues...
16.45	Poslovne informacije
16.50	Poročila
16.55	Slovenska kronika
17.05	Mozaik(pon.): Tednik
18.10	Oddaja za mladostnike: Tok Tok
19.00	Risanka in TV okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Forum
20.20	Dok. serija: Najdaljše sovraštvo
21.15	Nan.: Zgodbe Stiga Trenterja
22.20	Dnevnik in vreme
22.45	Sova, vmes nanizanka Pri Huxtablovih, film Nedolžnost (Švica 1986, r. Willi Hermann, E.M. Modugno, A. Haber), sledi erotični variete Dražljivo
1.10	Video strani
| gg TV Koper
13.00	Športne oddaje
14.50	Otroška oddaja
15.30	Nan.: Agente Pepper
16.30	Tutti frutti juke box
18.30	Risanke
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes variete Pronto... chi ciacola? (pravljice, risanke, igre)
20.30	Nad.: Rayanovi
21.00	Aktualno: Mappamondo
21.30	Nad.: Luomo di Shel-ford (6. del)
22.20	TV dnevnik
22.30	Dok.: Biblijska ozemlja
23.00	Nan.: Agente Pepper
P	TV Slovenija 2	~
17.10	Euroritem (12. del)
17.30	Regionalni programi TVS: Studio Maribor -Tele M
19.00	Videomeh (pon.)
19.30	TV Dnevnik Sarajevo
20.00	Žarišče
20.30	Ex libris: Kabaret
21.30	Mozart na turneji
22.25	Program HTV
23.50	Yutel
0.50 Program HTV
c
CANALES
Ž00 Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanka: Arnold
°85 Film: Le donne hanno sempre ragione (kom., ZDA 1957, r. N. Johnson, i. David Niven, Ginger Rogers)
11.50	Kviz: II pranzo e servito
12.40	Canale5News
12-45 Variete: Non e la RAI
14.30	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
15.55	Kviz: Baciando baciando
6.00	Otroški variete
18.00	Kvizi: Ok il prezzo e giu-sto, 18.50 Baciando baciando, 18.55 La ruota della fortuna (vodi Mike Bongiorno), 19.45 II gioco dei 9 (vodi Gerry Scotti),
. vmes (19.40) News 9-25 Striscia la notizia 0.40 Variete: Bravo bravissi-mo (vodi Mike Bongior-no)
2.45	Variete: Rivediamoli 815 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00)Canale5News 1-20 Striscia la notizia 1-35 Nanizanke non stop
RETE 4_________________
8.00	Buongiorno amica
8.05	Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.30 La valle dei pini, 9.40 Valeria
10.30	Kviz: Čari genitori
11.20	Nad.: Stellina
12.00	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.45	Seiiora, 15.15 Ven-detta di una donna, 15.45 Cristal, 16.30 General Hospital, 17.05 Febbre damore
17.50	TV4 Vesti
18.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi)
18.25	Kviz: Gioco delle coppie
19.00	Nan.: Cristina, TEuropa siamo noi
19.35	Nad.: Primavera (i. Car-lota Sosa), 20.30 Manuela
22.30	Nanizanka: Avvocati a Los Angeles
23.30	Film: Lo šport preferito dalTuomo (kom., ZDA 1964, r. John McGiver, i. Rock Hudson, Paula Prentiss)
1.55	Nanizanke non stop
ITALIA 1______________
6.25	Vreme in Odprti studio
7.00	Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky - La governante, 9.30 Chips - Punto di rottura,
10.30	Magnum P.I.
11.30	Odprti studio
11.45	Varieteja: Mezzogiorno italiano, 13.45 Benny Hill Show
14.15	Film: Il fantabus (fant., ZDA 1976, r. James Frawley, i. Joseph Bologna)
16.30	Nanizanki: Il mio amico Ultraman - Acgue agita-te, 17.00 A-Team - La gu-erra dei taxi
18.00	Variete: Mondo Gabib-bo, nato vreme
18.30	Odprti studio
19.00	Variete: Benny Hill Show
19.30	Nan.: I guattro della scu-ola di polizia
20.30	Film: Un biglietto in due (kom., ZDA 1987, r. John Hughes, i. Steve Martin)
22.30	Aktualno: L istruttoria (vodi Giuliano Ferrara)
0.30 Odprti studio in šport
1.05	Nočni spored
ODEON_________________
13.00	Risanke
15.00	Nad.: Happy end (i. Jose Wilker)
16.00	Film: Il sospetto (dram., ZDA 1941, r. Alfred Hitchcock, i. Cary Grant, Joan Fontaine)
18.00	Nad.: Rosa selvaggia (i. Veronica Castro)
19.30	Risanke
20.00	Dok.: Človek in zemlja
20.30	Film: Soffici letti dure battaglie (kom., VB 1973, r. Roy Boulting, i. Peter Sellers, Curd Jiirgens)
22.00	Reportaža: Colombia anno zero
22.30	Film: Progetto 3001 dup-licazione corporea (fant., 1973, r. Paul Hunt, i. Otis Young)
TMC___________________
8.30	Dok.: Prijateljska narava
9.00	Nan.: Le spie, I giorni di Brian
11.00	Nad.: Vite rubate
11.45	A pranzo con Wilma
12.30	Nan.: Doris DayShow
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Ottovolante
14.35	Risanke: Snack
15.00	Film: Una časa per sempre (dram., ZDA 1978, r.
Delbert Mann, i. Henry Fonda)
16.35	Rubrika: Ženska TV
18.20	Dok.: Ves Ido
18.35	Kviza: Arriva la banda,
19.45	Telelotto (vodi Raf-faele Pišu)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Amore e rabbia
(dram., VB 1987, r. Antho-ny Hopkins, i. Michael Bvrne)
22.15	Aktualno: L appuntame-to
23.00	Variete: Festadi comple-anno (vodita G. Cinguet-ti in Lelio Lutazzi)
0.05 Večerni dnevnik 0.25 Boks: SP diletantov
2.25	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI___________
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Košarka: liga BI
17.00	Risanke
18.00	Nad.:Lapadroncina
19.00	Večerne vesti
19.30	Nanizanka
20.00	Rubrika: Občina
21.30	Nad.: Nelson (i. Kenneth Colley, G. James)
22.45	Nočne vesti
0.15 Rubrika o motorjih
TELE 4______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Halo, dober dan! Tu 362875; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Radijska priredba: Odiseja (r. Boris Kobal, 4. del); 11.45 Priljubljene melodije; 12.00 Iz četrtkovih srečanj; 12.30 Lahka glasba; 12.40 Srečanje oktetov Primorske v Ricmanjih; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti - Od Milj do Devina; 15.00 Zvočne kulise; 15.30 Rock zvezde; 16.00 Mi in glasba: altistka M. Valetič, pianistka A.L. Sanvitale, violinistka M. Manfio; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 10.45 Spot; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do trinajstih; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Čestitke poslušalcev; 17.00 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.00 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 JS Digital predstavlja Klasiko; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Slovenija; 23.00 Nočni program.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasba je...; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti;
10.00	Pregled tiska; 10.40 Svet družine;
11.00	Slovenska literatura; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Želja po glasbi; 14.10 Koledarček; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Politika in aktualnosti; 17.10 Rock-slovar; 17.35 Promocija plošče; 17.50 Rubrika; 18.05 Filmska glasba; 18.45 Studio 12; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja, Dobro jutro z Majdo; 20.00 Mix Time.
Glasovali bomo lahko samo v nedeljo od 8, do 21. ure
Zadnji pozivi strank in gibanj pred nedeljskimi referendumi
Odprli jo bodo jutri v liceju Ul. Seminario
Fotografska razstave o vojni na Goriškem
Kampanja za prve deželne referendume se bo danes zaključila z zadnjimi, doselj sicer ne prav številnimi pozivi volilcem. Jutri bo čas za premislek, volišča pa bodo odprta samo v nedeljo od 8. do 21. ure.
Kampanjo je spremljala dokajšnja brezbrižnost strank, saj mnoge sploh niso zaprosile za mesta na tablah za propagando in seveda niso dale nalepiti nobenega plakata. Še manj je bilo shodov ali drugih volilnih pobud. Bolj kot stranke so se torej v kampanji angažirala razna združenja: naravovarstveniki s pozivi k udeležbi na volitvah in za glasovanje DA odpravi spornih zakonov v zvezi s problemi okolja, lovci pa z manj opaznim vendar dokaj kapilarnim prigovarjanjem k neudeležbi oz. k glasovanju NE.
Nekatere stranke so se vsekakor oglasile. DSL poziva volilce k udeležbi in 5-kratnemu DA in poudarja, da so referendumi temeljno sredstvo demokracije in neposrednega odločanja občanov. Gibanje mladih socialistov prav tako poziva k udeležbi in se opredeljuje za 5 DA. SSk se je opredelila za prosto izbiro njenih volilcev, ki naj odločajo med DA in NE po svoji presoji. Negativno stališče je zavzela le do referenduma o zakonu Galasso. K temu gre dodati še poziv, ki so ga v prejšnjih tednih podpisali skoraj vsi goriški občinski in pokrajinski svetovalci. V njem, mimo vsebinskih opredelitev glede posameznih vprašanj, pozivajo volilce, naj glasujejo in s tem potrdijo svojo demokratično zrelost in čut odgovornosti.
Odločno zavzeti za uspeh referendumov pa so seveda zeleni in številna združenja naravovarstveni-
kov, ki med drugim opozarjajo na pomen uspeha tudi za pozitivno rešitev problemov kot so obvoznica pri Štandrežu, gradnja drugih cest (na primer drž. cesta skozi Dol), marina pri Starancanu, zaščita Soče, Krasa, Brd in drugih krajinsko dragocenih območij.
Zeleni bodo danes zaključili kampanjo za 5-kratni DA z dvema shodoma: ob 10.30 na Trgu Liberta v Krminu skupaj z drugimi političnimi silami, ob 17. uri pa pred Ljudskim vrtom v Gorici (v primeru dežja na pokriti zelenjavni tržnici).
Poziv SKGZ k udeležbi
Pokrajinski odbor SKGZ za Goriško poziva volilce Furlanije-Julijske krajine, da se v nedeljo polnoštevilno udeležijo deželnih referendumov, ki obravnavajo važne probleme varstva okolja. Referendumi nasploh predstavljajo edinstveno priložnost, da državljani neposredno odločajo o tematikah, ki zanimajo celotno skupnost in s svojim glasom lahko spremenijo ali ukinejo zakone, s katerimi ne soglašajo.
Važnost nedeljskih referendumov potrjuje tudi dejstvo, da Dežela v zadnjih dneh skuša kar se da spremeniti zakone, ki so podvrženi referendumom, z namenom, da bi le-te razvrednotili.
Pokrajinski odbor SKGZ torej potrjuje bistveno važnost referendumov, kot sredstvo neposrednega odločanja volilcev in zato vabi vse, da se jih v nedeljo polnoštevilno udeležijo.
Mednarodni glasbeni festival AH Frontiers, ki ga prirejata pokrajinsko odborništvo za šolstvo in mladinsko problematiko ter združenje More Musič iz Tržiča, ponuja nocoj novo srečanje. Po krstnem nastopu v Sloveniji včeraj v novogoriškem Kulturnem domu, bo drevi ob 20.30 koncert v avditoriju Fogar v Gorici. Nocojšnji gostje bodo Boris Kovač & Sudsevdah Ensemble. Sledil jim bo ameriški glasbenik Gary Lucas, ki bo igral na 'drugačne strune". Jutri pa bo v Fogarjevi dvorani ob 20.30 nastop skupine Dra-cup 2 in John Surmana.
Prireditelji festivala so letošnji spored še dodatno obogatili z zanimivo fotorazstavo "Warnews -fotografska kronika Slovenije: 27. junij - 10. julij 1991". Razstavo, ki jo Pokrajina prireja v sodelovanju z zadrugo Eikon iz Gorice in pod pokroviteljstvom Kmečke banke, bodo odprli jutri ob 18. uri v galeriji jezikovnega liceja "Paolino d'-Aguileia" v Ul. Seminario. Na njej bodo razstavljali posnetke o dogajanju v vojnih dneh na Novogoriškem Sebastiano Visintin, Pi-
Sklenjen dogovor s konzorcijem CONGAFI
Nove oblike posojila hranilnice CRG za goriške podjetnike
opraviti svojo nalogo za ublažitev teh negativnih posledic, čeprav bi seveda lahko od njih zahtevali še kaj več, začenši s podaljšanjem rokov za poravnavo raznih davščin. Mimo tega gre podčrtati, da negativni trend po vsej verjetnosti ne bo kratkotrajen, poleg tega pa je že zdaj potrebno računati, da se stare razmere ne bodo nikoli več povrnile, saj je ob krizi zdaj v teku tudi temeljita prestrukturaci-ja družbenogospodarskega sistema v Sloveniji in v ostalem jugoslovanskem prostoru.
Izhajajoč iz teh ugotovitev, je Goriška hranilnica sprožila novo pobudo za utrditev sodelovanja s Konzorcijem za jamstvo posojil (CONGAFI) goriških trgovskih podjetij. Kot sta se dogovorila predsednik hranilnice dr. Antonio Tripani in predsednik konzorcija Elio Franco, bo konzorcij odslej ne samo nudil jamstva za posojila, ampak bo tudi opozarjal, katera sicer perspektivna trgovska podjetja bi potrebovala posebno finančno podporo zaradi trenutnih neugodnih tržnih razmer. Skratka, gre za nove oblike kratkoročnih in srednjeročnih kreditov ob tistih, ki so že v veljavi.
Predsednika Tripani in Franco sta ob sklenitvi tega sporazuma naslovila tudi poziv krajevnim upraviteljem, naj se odločneje zavzamejo za krajevno gospodarstvo.
Danes v Kulturnem domu v priredbi SKGZ in Kmečke banke
Posvet o gospodarskih izzivih in priložnostih za Slovenijo
Kot smo že napovedali, bo danes popoldne z začetkom ob 16. uri v Kulturnem domu v Gorici posvet na temo »Gospodarski izzivi in priložnosti za neodvisno Slovenijo«, ki ga prirejata SKGZ in Kmečka banka. Spored je naslednji: Ob 16. uri pozdravna nagovora predsednika Kmečke banke Ksaverija Lebana in predsednika goriške SKGZ Borisa Perica; ob 16.30 prof. Darko Bratina, docent na Univerzi v Trstu in ravnatelj SLORI: Možnosti in tveganja novih nacionalnih držav v okviru bodočega skupnega evropskega prostora; ob 16.45 dr. France Arhar, guverner Banke Slovenije: Značilnosti slovenskega bančnega sistema v evropski bančni strukturi; ob 17.30 dr. Andrej Ocvirk, podpredsednik vlade Slovenije: Slovensko gospodarstvo med državo in trgom; ob 18.15 mag. Vojka Ravbar, namestnica ministra za zunanje zadeve: Perspektive Slovenije v mednarodni gospodarski izmenjavi; ob 19.00 Gianni Bravo, predsednik Trgovinske zbornice v Vidmu: Predlogi za razvoj in sodelovanje med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo, ter dr. Antonio Scarano, goriški župan: Pred novo gospodarsko stvarnostjo v Sloveniji.
Jutri in v nedeljo 33. Cecilijanka
Na letošnji 33. reviji pevskih zborov Cecilijanki bo jutri in v nedeljo v Katoliškem domu sodelovalo 19 zborov z Goriške, Tržaške, Koroške in Slovenije. Jutri bodo nastopili: mešani zbor Štandrež (dir. Valentina Pavio), moški Štmaver (Gabrijel Devetak), pevska skupina Sovo-denjska dekleta (Sonja Pelicon), mešani zbor Oton Župančič iz Štan-dreža (Miran Rustja), Nonet Brda (Radovan Kokošar), dekliški zbor Alenka iz Števerjana (Anka Černič), moški zbor Skala iz Gabrij (Rozina Konjedic), ženski zbor Audite nova iz Štarancana (Gianna Visintin), moški zbor Trta iz Žitare vasi na Koroškem (Jože Starz), in mešani zbor Hrast iz Doberdoba (Hilarij Lavrenčič).
V nedeljo pa bodo sodelovali: mešani zbor Lojze Bratuž (Stanko Jericijo), moški zbor Mirko Filej (Zdravko Klanjšček), mešani zbor Bi-Ije-Orehovlje-Miren (Andrej Budin), ženski zbor društva upokojencev iz Nove Gorice (Julija Faganel), mešani zbor Podgora (Mirko Špacapan), zbor Fantje izpod Grmade (Ivo Kralj), mešani zbor Rupa-Peč (Zdravko Klanjšček), dekliški Devin (Herman Antonič) in mešani zbor F.B. Sedej iz Števerjana (Tomaž Tozon). Revija bo posvečena 400-letnici smrti Jakoba Gallusa in jo prireja Zveza slovenske katoliške prosvete.
Gospodarska in politična kriza na jugoslovanskem območju se močno odraža tudi v naših obmejnih krajih. Najbolj prizadeti so trgovci na drobno, izvozno-uvozna podjetja, špediterji, prevozniki in drugi. Z odobritvijo paketa izrednih ukrepov so osrednje državne oblasti pokazale, da nameravajo
Izvrstni glasbeniki na 3. koncertu sezone v Katoliškem domu
Irena, Alenka in Tomaž prebudili dvorano
To, kar organizatorjema koncertnega življenja v Katoliškem domu, Slovenskemu centru za glaseno vzgojo Emil Komel in Glasbeni matici, ni uspelo uresničiti na prvih dveh koncertih letošnje sezone, jima je zagotovo uspelo na tretjem večeru v soboto, 16. novembra: izviren program predstaviti v izvedbi izvrstnih glasbenikov. In občinstvo, na žalost tudi tokrat ne ravno številno, je postalo mehkobno, spontano se je odzivalo na glasbeno dogajanje na odru, se povsem predalo njegovim čarom. Prireditelja sta pri sestavi sporeda letošnje koncertne sezone v Katoliškem domu očitno zelo naklonjena vokalni glasbi, še posebno solopetju, kar je hvalevredna poteza, saj je Gorica nekoč že cvetela z uspehi pevske kulture.
V zadnjih letih si predvsem glasbeni pedagogi v Centru Emil Komel entuziastično prizadevajo v mestno glasbeno življenje vpeti nekdanji pečat in čutijo se določeni premiki: tako na samih nastopih gojencev Centra kot tudi na večerih, ki v zadnjem mesecu plemenitijo Katoliški dom. V letu, ko se ves glasbeni svet spominja obletnice Mozartove smrti in glasbene ustanove tekmujejo v veličini poklonov temu geniju klasicizma, se v Gorici zgodi mali koncert, ki pa po svoji prodornosti, drobni privlačnosti prav v ničemer ne zaostaja za luksuznimi prireditvami v dvoranah večjih glasbenih središč. Nismo sicer slišali velikih Mozartovih oper ali odlomkov iz njih,
zato pa lahko prepoznali Mozarta kot duhovitega mojstra malih skladbic. Sonata za violino in klavir v B-duru, KV 454, Trije samospevi za soprav in klavir (Oiseaux, si tous les ans; Ridente la calma,- Als Lui-se die Briefe ihres ungetreuen; Liebhabers verbrann-te) in "Schon lacht der holde Fruhling" Arija za sopran, violino in klavir, KV 580 so v interpretacijah sopranistke Irene Baar, violinista Tomaža Lorenza in pianistke Alenke Šček prinašale prav vse bogastvo Mozartove glasbene govorice. Elegantna in prijetna Irena, neumorna Alenka in z violino povsem neraz-družljivi Tomaž so klasicističnim biserčkom v drugem delu koncerta dodali še romantične drobne skladbe Antonina Dvoraka (letos se namreč spominjamo tudi 150-letnice Dvorakovega rojstva): štiri ciganske melodije za sopran in klavir op. 55 in Sonati-no za violino in klavir v G-duru op. 100. In če smo v prvem delu koncerta občudovali igrivost, lahkotnost in žlahtnost interpretov, smo v nadaljevanju večera odkrivali neizmerno notranjo izpovedno moč vseh treh nastopajočij. Slišati "Když mne stara matka" v interpretaciji Baarove in... se za minutko, dve odtrgati od neuglašenosti današnjega časa, se zasanjati in potoniti v taktih te brezmadežne melodije. "...Solze so ji vlažile oči..." Namesto solz je pevka v oči poslušalcev vnesla lesk sreče, navdušenja in svetlobe.
TATJANA GREGORIČ
Pozitivna ocena gospodarske razstave Juliaexpo v Minsku
Predsednik Goriške trgovinske zbornice Enzo Bevilacgua je izrazil zadovoljstvo nad uspehom, s katerim so v ponedeljek odprli v beloruskem glavnem mestu Minsku sejem Juliaexpo ’91. Kot smo že poročali, je za to razstavno prireditev dalo pobudo Slovensko deželno gospodarsko združenje, na njej pa sodeluje 27 podjetij iz Furlanije-Julijske krajine ter skuša predstaviti komercialno in proizvodno ponudbo iz Italije in še posebej iz naše dežele.
V tiskovnem poročilu Trgovinske zbornice je rečeno, da je pobuda že dala nekaj konkretnih rezultatov, med temi sklenitev pogodbe za ustanovitev mešanega podjetja v Belorusiji s soudeležbo proizvajalcev pohištva iz naše dežele. Poleg tega zbornica podčrtuje važnost navezave neposrednih stikov s posameznimi republikami bivše SZ, ki zdaj hočejo voditi samostojno politiko tudi na gospodarskem področju.
erluigi Bumbaca, Marco SalateO' Nadja Valentinsig, Marko Čuhef Marko Marinčič, Vojko Cuder, D°' vorin Koron in Bogdan Božič. Gre za novinarje in fotoreporterje štirih goriških časopisov 11 Piccolo, Messaggero Veneta, Primorskega dnevnika in Primorskih noviC' Razstava bo odprta do vključno °-decembra s sledečim urnikonv ponedeljek - petek (8.00-13.06, 15.30-18.30), ob sobotah in nedeljah (8.00-13.00).
Odpovedan obisk
Podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk bo danes sicer redno sodeloval na posvetu SKGZ v Gorici, ne bo se pa udeležil drugih srečanj, ki so bila napovedana (srečanje s Primexom, odprtje obrata ABK v Vrtojbi, srečanje 5 SDGZ). Razlog so druge nujnejše obveznosti.
Prav tako je včeraj odpadla okrogla miza s predsednikoma
vlad Slovenije Peterletom in FJk Biasuttijem. S tem v zvezi moramo opozoriti na spodrsljaj organizatorjev, ki našega dnevnika predvčerajšnjim niso obvestili o odpovedi srečanja, tako da smo še včeraj objavili vest, da srečanje bo. S tajništva deželnega odbornika Brancatija so namreč pravočasno obvestili druga dva goriška dnevnika o odpovedi, pozabili Pa so na Primorski dnevnik. Včeraj so se nam sicer opravičili in zagotovili, da se kaj takega ne bo ponovilo.
___________prispevki______________
Namesto cvetja na grob drage Franke Ferletič darujejo bratranci Ladi, Adrija-na, Rossana, Nadja in Stefano 250 tisoč lir za društvo prostovoljnih krvodajalcev Doberdob.
Namesto cvetja na grob Franke Ferletič por. Černič darujejo starši učencev O.Š. na Proseku 125 tisoč lir za Sklad Mitja Čuk - Gorica in 125 tisoč lir za O.Š. Prosek. V isti namen darujejo učitelji O.Š. na Proseku 60 tisoč lir za O-S-Prosek.
V	spomin na Franko Ferletič daruje Franjo Rojec 50 tisoč lir za društvo krvodajalcev iz Sovodenj.
V	spomin na Dorico Pavletič Černič darujejo ravnatelj, učno in neučno osebje DTŽIO Jožef Štefan iz Trsta 360 tisoč lir za Sklad za gradnjo in opremo onkološkega inštituta v Ljubljani.
razna obvestila
PŠD Naš Prapor in KD Briški grR
prirejata plesni tečaj. Prvo srečanje bo nocoj ob 21. uri v Kulturnem domu na Bukovju. Prijave sprejema Denis Uršič (tel. 31867).
Uprava Pokrajinskih muzejev prireja danes ob 17.30 v prostorih vojnega muzeja na goriškem gradu predavanje univerzitetnega profesorja Gustava Cornija 0 Nemško-avstrijski invaziji (1917-1918).
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da je še nekaj prostih mest na tečaju ruščine (80 ur) in tečaju za fiskalno ažurniranje pri vodenju malih obratov (40 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu zavoda v Gorici, Ul. della Gorce 3, tel. 81826.
NŠK in Ljudska knjižnica Damir Fei-gel prirejata knjižničarski tečaj o ureja; nju šolskih knjižnic in delu z mladinu bralci. Tečaj bo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 14.30 do 18. ure od 25. t.ffi. do 16. decembra v čitalnici knjižnice Damir Feigel, kjer sprejemajo prijave še danes od 10. do 17. ure (tel. 531733).
kino
Gorica
VITTORIA 19.45-22.00 »Tentazione di Venere«. I. Glenn Glose.
CORSO 17.30-22.00 »La vita, l amore e le vacche«.
VERDI 17.30-22.00 »Scelta d'amore«.
Tržič
COMUNALE 20.30 koncert violončelista Mishe Maiskyja.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 20.00 »Mladoletni agent«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Robin Hood«, 22.30 »Superseks, transeks«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D' Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska 2, Ul. Manlio 14 a/b, tel. 480405.
Ob zaključku 10. jubilejnega slovenskega knjižnega sejma
Parada založb in pisateljske obrti
Tisti, ki se s pisanjem, urednikovanjem, trženjem ali ocenjevanjem knjig poklicno ukvarjajo, se bodo lahko po napornem tednu, prebitem med stojnicami in v dvoranah s predstavitvami novosti, malce odpočili; z literarnim večerom večine priznanih slovenskih književnikov se je v torek zaključil 10. slovenski knjižni sejem. Na njem so založniki iz Slovenije, zamejstva in tujine demonstrirali svoje početje pred obiskovalci, to pa tako, da so v enem tednu prikazali vse tisto, kar so storili v enem letu - tako kot pri maturi so ob tistem sproti prikazali še vse za nazaj, zato je sejem tako naporen.
Čeprav so organizatorji sejma upravičeno ponosni, da je bilo na njem predstavljeno več knjig kot kadar koli prej, pa tudi obisk bo verjetno rekorden, se domačemu leposlovju in založništvu ne obetajo nič boljši časi - prej obratno. Od
osamosvojitve sem je prodaja knjig padla za več kot polovico - frapanten in zaskrbljujoč podatek - kar je ob padcu kupne moči in manjšega zanimanje za literaturo v času vojnih strahot in velikih političnih premikov doma in na Hrvaškem gotovo tudi posledica spremenjenega odnosa do »lepe črke«-, pisatelji in pesniki, ki so od Prešerna, ki je zastavil Slovenstvo kot projekt, pa vse do borcev za demokracijo in človeške pravice kontinuirano mehčali politiko in opevali končni narodov smoter - državo. Zdaj, ko smo jo /že skoraj/ dobili, so pesniki »odveč«, nepotrebni v družbenem življenju in obsojeni na »splendid isola-tion«, cenjeni in razumljeni le zaradi svoje veščine, ne pa tudi političnega naboja, ki jo je njihovo početje do sedaj nosilo v sebi. Pisanje se s tem res vrne samo k sebi in svojim častilcem, a za ceno manjše odmev-
nosti - ter zmanjšanih naklad in subvencij.
Politična aktivnost pišočih se, žal, pozna tudi pri kvaliteti domačega leposlovja, saj je modernistična generacija, ki bi morala v svoji literaturi združiti izkušnje in zrelost, zaradi bolj pragmatičnih opravil skoraj utihnila - z izjemo tistih, ki so kljub nepopularnosti poklica ostali zvesti pesnenju, obeh Milanov, Jesiha in Dekleve, na primer. Čeprav je kazalo, da bo mlajša generacija uspešno zapolnila vrzel, pa vsaj v prozi in dramatiki - ta je sploh na psu -ni sproducirala velikih del. Nič bolje ni pri prevodni literaturi, saj se celo prevajanje in izdajanje kultnih avtorjev, kot sta Stephen King in Boris Vian ne splača, da o rahlo sterilni in dolgočasni skribomaniji kakšnega Marcela Prousta - občudujem prevajalski in založniški napor pri njegovem izdajanju -sploh ne govorimo.
Presenetljivo je, da od malih založnikov, ki so obetali sprevreči razmerja moči v založništvu, ni dosti ostalo, razen izrednega Korošca Wieserja z izredno kvalitetnimi in najlepše opremljenimi knjigami, in Založbe Mihelač. Cenena ezoterika, astrologija, zdrava prehrana in instant modrosti vzhoda, torej vse tisto, kar nosi s seboj new age, še ni izbruhnilo.
Obiskovalcev je bilo veliko, žal predvsem na račun šoloobvezne mladeži, vajene videa in računalnikov in množične kulture, ki se je - tudi zaradi vstopnine - počutila kot v muzeju Gutenbergove galaksije -in v skladu s futurističnim revoltom proti muzejem in institucijam kulture sploh primerno razgrajala. Morda upravičeno -gnali so jo na sejem, za katerega Ministrstvo za kulturo meni, da je tržna prireditev, zato jo je minimalno subvencioniralo.
MATEJ BOGATAJ
Spominske prireditve o Balantiču
Letos teče sedemdeset let, odkar se je rodil pesnik France Balantič. Ob tej obletnici pripravljajo v Kamniku niz spominskih svečanosti, s katerimi naj bi počastili spomin slovenskega književnika, katerega človeška, umetniška in drugačna usoda je vsem dobro znana.
Spominske .prireditve bodo stekle v Kamniku v torek in bodo trajale vse do sobote, 30. t.m. Najprej bo v torek ob 11. uri v kamniškem razstavišču Veronika konferenca za novinarje, na kateri bodo predstavili prireditve. V istem razstavišču bo v četrtek ob 18. uri odprtje razstave o življenju in delu Franceta Balantiča, čemur bosta sledila predavanje prof. Franceta Pibernika in recital Balantičevih pesmi. V petek bo prav tako ob 18. uri predstavitev knjižnih novitet Mohorjeve družbe o Balantiču in zamolčani literaturi, prireditve pa se bodo končale v soboto z mašo (ob 15. uri), slavnostno akademijo (ob 16. uri)in odkritjem spomenika pesniku (ob 17. uri).
V tržaškem občinskem razstavišču palače Costanzi
Zavrelove podobe za otroštvo
V soboto so v občinskem razstavišču palače Costanzi odprli antološko razstavo ilustratorja Šte-Pdna Zavrela, ki zajema razdobje tridesetih let, kot nas opozarja tudi naslov razstave: Trideset let ilustracij za otroštvo. Še do konca novembra si lahko ogledamo omenjeni pregled knjižne ilustracije in odsek, ki razstavo dopolnjuje v prostorih bližnje državne ljudske knjižnice. Tu so razmeščene tiskovine z Zavrelovimi deli, od lepakov, katalogov, knjig v različnih jezikih, do fotografske dokumentacije freskiranih obokov in sten, ki jih je umetnik niojstrsko poslikal.
Raznolikost tehnik, ki se jih ilustrator poslužuje, izbira pestre motivike in dinamičen razpored har-nroničnih barvnih skladov nas privabijo v svet poezije. Prav zaradi tega, ker so vrednote, ki jih Zav-rel s svojim slikovnim bogastvom posreduje, univerzalnega značaja, spoznamo v njih spodbudno nmetniško sporočilo in prav tako zazvenijo v duši odraslega človeka.
Ni naključje, da je doživelo prav naše mesto krstno postavitev prvega obširnega pregleda Zavrelove dejavnosti, saj se je kot češki politični pri-bežnik leta 1959 za krajšo dobo ustavil tudi v Trstu. Zavrel šteje med protagoniste otroške knjižne ilustracije, ki so s svojim ustvarjalnim zagonom in načrtnim delom bistveno preobrazili sodobno evropsko otroško literaturo.
Zavrel se nam predstavlja kot vsestranska osebnost. Kot filmski akademik je sodeloval s slavnimi osebnostmi, kot je na primer Irji Trnka; na rimski likovni akademiji se je izpopolnil v filmski animaciji z Luzzatijem. V Miinchnu je nato študiral še scenografijo in gledališko kostumografijo. Med svojimi številnimi potovanji po Evropi je vzljubil likovno dediščino naših prednikov. Vsa bogata iz-
kustva je znal spojiti: ustvarjal je kot animator risanih filmov in bil tudi galerist. Leta 1971 postane soustanovitelj založbe Behoem Press. O kvaliteti in vzgojnem pomenu knjig, ki jih berejo otroci že v 35 državah, nam izpričujejo številne nagrade in priznanja, ki jih je bil deležen. Kot je Zavrel pripomnil ob odprtju razstave, ostaja največje zadoščenje ilustratorskega dela prav to, da bo otrok spontano segel po knjigi in jo z užitokom bral.
Zavrel se ne posveča izključno vzgoji otrok, svoje izkustvo zna posredovati tudi številnim ilustratorjem, ki redno zahajajo na njegov dom; tudi njegove spodbude v tem smislu postanejo važen doprinos za sodobno knjižno ilustracijo, če pomislimo, da so številni mladi talenti izoblikovali oseben način izražanja tudi po njegovi zaslugi.
Ob razstavi je izšel bogato opremljen katalog, za katerega, kot za celotno organizacijo, je poskrbel študijski center »A. Alberti« iz Trsta. Gre za pravo strokovno publikacijo s prispevki izvedencev za področje knjižne ilustracije in literature; bogato je opremljen s kvalitetnimi barvnimi reprodukcijami.
Ob razstavi delujejo likovne delavnice; predvideni so tudi vodeni obiski razstav za šoloobvezne otroke, za katere se je treba predhodno prijaviti na tel.: 371403.
Slednje, kot tudi na seminarjih o didaktiki prenosa literarnega teksta v podobo, bo predaval strokovnjak in Zavrelov dolgoletni sodelavec Massimo Mostacchi.
Kot se za take pomembne razstave spodobi, bo potovala tako po Italiji, do prestolnice, nato v tujino: na Dunaj, v Pariz, Miinchen, Ziirich, Ljubljano.
JASNA MERKU
V ljubljanski galeriji Z D SLU
Grafike Vecchieta
Tržaški grafik Franko Vecchiet je v galeriji Zveze društva slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani odprl razstavo svojih najnovejših del
Film Art Fest
V ljubljanskem Cankarjevem domu so v ponedeljek odprli filmski festival Film Art Fest, ki bo trajal do 2. decembra. Izbor na letošnji prireditvi je presenetljivo tematski, čeprav so filmi zbrani z vseh vetrov, saj je že ob bežnem kritiškem preletu mogoče potegniti nekatere vsebinske koordinate: mladost kot zakladnica vseh travm (Ridley, Singleton, Julien), bratstvo-sestrstvo kot ključni intersubjektivni odnos (Enyedi, Leigh, Penn) oder kot resnica življenja in ogledalo filma (Rivette, Szabo, Forcier).
V ponedeljek v gledališču Miela na pobudo ansambla Miramav
Harmonikar Lips gostuje v Trstu
V ponedeljek, 25. novembra, bo v gledališču Miela Reina ob 20.30 koncert ruskega harmonikarja Frid-riha Lipsa, ki ga prireja ansambel Miramar.
Fridrih Lips (1948) je v harmonikarskem ambientu že legendama osebnost, pač med prvimi, ki so naše glasbilo povzpeli med ostale koncertne instramente.
Študij je pričel pri petih letih v rodnem Jerman-želinsku, dokončal pa v Moskvi leta 1970 na glasbenem zavodu »Gnesinih« pod vodstvom S.M.Kolopova.
Leta 1969 je zmagal na mednarodnem natečaju harmonikarjev v Klingenthalu (DDR) in pričel tako svojo solistično kariero, ki se je dotaknila vseh svetovno najpomembnejših glasbenih centrov (Anglija,
Francija, Japonska, ZDA); poučuje na glasbenem zavodu »Gnesinih« v Moskvi, kjer je njegovo pedagoško delo zlasti opazno v številnih transkripcijah iz klavirskega, orgelskega in simfoničnega repertotarja. Veliko sodobnih skladateljev mu je posvetilo svoja dela.
Program, ki ga bo predstavil naši publiki, se obeta kot izredno zanimiv, saj bo izvajal dve deli Sofije Gubajduline, ki sta mu svečani in sta nastali v sodelovanju s skladateljico samo (De profundis, Et expec-to), Bdellmannovo orgelsko »Gotsko suito« in Bachovo »Ciaccono« za violino v lastnih priredbah, pa še Der-benkovi »Rusko suito« in »Toccato za harmoniko«.
Dve desetletji življenja leksikona CZ Sove
Leta 1973, ko je izšel prvi leksikon Cankarjeve založbe, popularna Sova, je bilo opravljeno pionirsko delo. Od takrat se je v dveh desetletjih marsikaj spremenilo. Temeljna sprememba na leksikalnem področju je, da imamo danes precej jasno vedenje, v čem se pravzaprav enciklopedija loči od leksikona. Skupen jima je le jedrnat jezik, njuna sporočilna vloga pa je različna.
Enciklopedija je sicer tudi enako organizirana, vendar je njena
informatika razvrščena zgodovinsko. Pri pojmih razloži, definira pojem, nato pa ga spremlja od nastanka do današnjega stanja ali do njegovega zatona. Pri osebnostnih imenih ravna enako. Enciklopedija je torej vir časovnih informacij.
Poglavitna naloga leksikona pa je, da ni vir vseh mogočih informacij, temveč da kratko in jedrnato razloži stvari ali pojme, s katerimi prihajamo v stik bodisi vsak dan bodisi naključno, pa jih
še ne poznamo in ne razumemo, ter da o tem pojmu da čimveč uporabnih informacij. Vsem takim slovarjem je skupen enoten pristop, tj. abecediranje nosilnih gesel, lahko pa se notranje spet razdelijo na tematskega, recimo na splošne pojme in na imenskega, ali generalno splošnega. Sova je postavljena abecedno obče.
Vrednost leksikona Cankarjeve založbe, ki je pred dvema desetletjema prišel v popolnoma prazen prostor, je nesporna.
Po sinočnji zmagi v četrtfinalu italijanskega pokala
Stefanel v finalni skupini
STEFANEL - FERNET BRANCA
101:79 (59:43)
STEFANEL: Middleton 29 (11:13, 6:13, 2:4), Pilutti 8 (2:2, 0:2, 2:9), Fučka 13 (1:3, 6:9, 0:1), De Pol
1	(1:2, —, —), Bianchi 23 (2:4, 3:3, 5:7), Gray 23 (3:5, 5:9, - ), Meneg-hin 3 (1:2, 1:3, —), Cantarello 4 (2:4, 1:5, —), Vettore, Sartori 7 (0:3, 2:6, 1:1).
FERNET BRANCA: Cavazzana
2	(—, 1:2, —), Aldi 7 (5:8, 1:2, —)-Zatti 10 (2:2, 4:5, —), Monzecchi, Gabba (—, 0:1, —), Schmidt 32 (8:9, 6:14, 4:13), Del Cadia (0:1, —, —), Minelli, Masetti 13 (4:5, 3:4, 1:2).
SODNIKA: Baldini in Duranti iz Pize; PON: Sartori (31), Cavazzana (36), Meneghin (39) in Pilutti (40)
TRST — V povratni tekmi četrtfinala italijanskega košarkarskega pokala je Stefanel kot predvideno premagal ekipo Fernet Branca iz Pavie. Ze od samega začetka pa je bilo razvidno, da bo poglavitno vprašanje to, ali bo Tržačanom uspelo nadoknaditi 18 točk zaostanka iz prve tekme (91:109) in se tako uvrstiti v polfinale. Nazadnje jim je le uspelo, čeprav so matematično gotovost dosegli le šest
sekund pred koncem, ko je Middleton z dvema prostima metoma zapečatil usodo Oscarjeve ekipe.
Sicer pa so si Tržačani največ prislužili že v prvem polčasu, ko so z agresivno igro mož moža in presing obrambo ter hitrimi akcijami v napadu skoraj izničili zaostanek. V tem delu tekme se je še zlasti izkazal Gregor Fučka, ki so mu očitno reprezentančni nastopi vlili novega poguma. Žal pa je v drugem polčasu moral z igrišča zaradi poškodbe gležnja.
Drugi del tekme je bili zanimiv predvsem zato, ker so Tanjevičevi varovanci stalno vodili z dvajsetimi do šestindvajsetimi točkami razlike, Oscar in tovariši pa niso popustili in so tako obdržali negotovost prav do poslednjih sekund. V Stefanelovih vrstah sta v tem delu največ pokazala Middleton, ki je dosegel odločilne koše, in Bianchi, ki je uspešno zadeval iz razdalje.
Poleg zmage pa gre zabeležiti, da je Stefanel ponovno zaigral prepričljivo v napadu (če izvzamemo običajno slabo izvajanje prostih metov) in je, kot kaže, po dvotedenskem premoru prebrodil
krizo, ki ga je pestila. Tanjevičeva ekipa bo morala to seveda potrditi tudi v prvenstvu, začenši že z nedeljsko domačo tekmo.
MARKO OBLAK
Ostali izidi
Messaggero Rim - Benetton Treviso 89:91 (45:47), prva tekma 90:91, kvalificiran Benetton.
Knorr Bologna - Glaxo Verona 94:93 (50:50), prva tekma 108:91, kval. Knorr.
Philips Milan - Scavolini Pesaro 80:85 (46:45), prva tekma 84:80, kval. Scavolini.
Uvrščene ekipe bodo »final four« odigrale 5. in 6. marca 1992 na igrišču, ki ga morajo še določiti. Para pa sta naslednja: Knorr -Scavolini, Stefanel - Benetton.
Rosi ubranil naslov
PERUGIA — Italijanski boksar Gianfranco Rosi je ubranil svetovni naslov v supervelter kategoriji (po verziji IBF). Rosi je v sinočnjem dvoboju poo točkah premagal izzivalca, Američana Gilberta Baptista. Za Rosija je bila sinočnja že deseta zmaga v 11 srečanjih za svetovni naslov.
Za točke svetovnega smučarskega pokala
Jutri start v ZDA
Teniški turnir masters
Seleševa brez težav
NEW YORK — Jugoslovanka Monika Seleš se je brez težav uvrstila v četrtfinale teniškega turnirja masters v New Yorku: v samih 37 minutah je s 6:1, 6:0 odpravila Francozinjo Julie Halard. To je bila sploh najhitrejša zmaga v zgodovini dosedanjih mastersov.
Za uvrstitev v četrtfinale pa se je precej namučila Američanka Capriatijeva, ki je s težavo spravila na kolena Francozinjo Tauzia-tovo (5:7, 6:0, 7:6).
V	3. srečanju dneva je Novotno-va (ČSFR) s 6:0, 3:6, 6:3 premagala Maleevo-Fragniererovo.
Spored četrtfinala: Navratilova (ZDA) - Sanchez (Šp.); Graf (Nem.)
-	Novotna (ČSFR); Sabatini (Arg.)
-	Capriati (ZDA); Seleš (Jug.) -Fernandez (ZDA).
Maxiconu pokal
TREVISO — V finalu za 1. mesto italijanskega odbojkarskega pokala je Maxicono Parma s 3:2 (13:15, 5:15, 15:8, 16:14, 15:12) premagal Mediolanum Milan. V finalu za 3. mesto je Sisley iz Tre viša s 3:0 (15:13, 15:11, 15:13) odpravil II Messaggero Ravenna.
V	predsinočnjem polfinalu je Sisley izgubil proti Mediolanum Milan s 3:2 (15:13, 17:16, 7:15, 6:15, 15:13).
Z moškim slalomom in veleslalomom, ki bosta jutri in v nedeljo v Park Cityju v ZDA, se bo začela nova smučarska sezona za svetovni pokal, ki naj bi v treh letih povsem spremenil dosedanje lice in razmerje moči. Zaenkrat bodo povišali število tekmovalcev, ki bodo prišli do točk: s sedanjih 15 ga bodo dvignili na 30. Tudi točkovanje bo drugačno: prvouvrščeni ne bo dobil 25 točk kot doslej, temveč 100, drugouvrščeni 80 in tako naprej do 30., ki bo prejel eno točko. Medtem bodo točkovali tudi tekme za evropski pokal.
Cilj teh novosti je, da se tekmovalci ne bi vse bolj posvečali specializaciji. Zato bodo prihodnje leto uvedli novosti tudi pri startnih listahFIS, za katere bo prišlo v poštev točkovanje v svetovnem pokalu, na olimpijskih igrah, na svetovnem prvenstvu in na raznih pokalnih tekmah.
Letošnji koledar za svetovni pokal pa je naslednji:
MOŠKI
23.-24.11. Park City (ZDA) - SL, VL; 29.-30.11. Brekenridge (ZDA) - SL, VL; 7.-8.12. Val D Isere (Fr.) - S, SG; 10.12. Sestriere (It.) - SL; 14.12. Val Gardena (It.) - SL; 15.12. Alta Badia (It.) - VL; 17.12. Madonna di Campiglio (It.) - SL; 21.-22.12. St. Anton (Av.) - S, SL, K; 4.-5.1.92. Kranjska gora (Sl.) - SL, VL; 11.-12.1. Garmisch Partenk. (Nem.) - S, SG; 18.-19.1. Kitzbiiehel (Av.) - S, SL, K; 21.1. Adelboden (Švi.) - VL; 25.-26.1. Wengen (Švi.) - S, SL, K; 1.-2.2. Mege-ve Chamonix (Fr.) - VL, SG; 8.-23.2. Albertville (Fr.) zimske olimpijske
igre; 29.2-2.3. Morioka Shizukuis (Jap.) - S, SG; 7.-S.3. Panorama (Kan.) - S, SG; 14.-15.3. Aspen (ZDA) - S, SG; 18.-22.3. Crans Montana (Švi.) - SL, VL, P.
ŽENSKE
30.11-1.12. Piancavallo (It.) - SL, VL; 7.-8.12. Bormio-S. Caterina (It.) - SL, SG; 14.-15.12. Arosa (Švi.) - S, SG; 21.-22.12. Serre Chevallier (Fr.) - S, VL; 5.-6.1.92. Oberstaufen (Nem.) - SL, VL; 11.-12.1. Schruns Tschagguns (Av.) - S, SL, K; 16.1. Hinterstoder (Av.) - VL; 18.-19.1. Maribor (Sl.) - SL, VL; 25.-26.1. Morzine (Fr.) - S, SG; 1.-2.2. Grindel-wald (Švi.) - S, SL, K; 8.-23.2. Albertville (Fr.) zimske olimpijske igre; 28.-29.2. Narvik (Nor.) - SL, VL; 2.3. Sundsvall (Šve.) - SL; 7.-S.3. Vail (ZDA) - S, SG; 14.-15.3. Panorama (ZDA) - S, SG; 17.-22.3. Crans Montana (Švi.) - VL, SG, P.
LEGENDA: S - smuk, SL - slalom, VL - veleslalom, SG - superveleslalom, K - kombinacija, P - paralelni slalom).
Sovjetska enotna na Ol v Albertvillu in Barceloni
MOSKVA — Z izjemo treh baltskih republik bo Sovjetska zveza na prihodnjih olimpijskih igrah v Albertvillu in Barceloni še vedno pod skupno zastavo, morda poslednjič. Tako je sklenilo 12 sovjetskih republik, ki so se odločile, da na prihodnjih igrah predstavijo eno samo ekipo, ki pa bo zelo številna: v Albertvillu bo 350 tekmovalcev, v Barceloni kar 860.
Kvalifikacije za evropsko nogometno prvenstvo
Na seznamu udeležencev manjkata samo še dve ekipi
Francoski napadalec Amara Simba je tudi na srečanju proti Islandiji (zmagala je Francija s 3:1 in tako potrdila izredno formo, saj je v osmih srečanjih dosegla prav toliko zmag) pokazal svoje akrobatske sposobnosti.	(AP)
Šest od osmih reprezentanc, ki se bodo od 10. do 26. junija prihodnje leto v štirih švedskih mestih (Stockholm, Malmd, Norrkdp-ping in Goteborg, kjer bo 17. januarja žrebanje dveh skupin) udeležile finalnega dela evropskega nogometnega prvenstva, je po predsinočnjih srečanjih torej znanih. To so poleg organizatorja, Švedske, še Francija (zmagovalec 1. skupine), Škotska (sk. 2), Sovjetska zveza (sk. 3.), Jugoslavija (sk. 4) in Anglija (sk. 7).
Manjkata še dve enajsterici, ki pa bosta razen izjemnih presenečenj Nemčija in Nizozemska. Nemčiji (sk. 5) zadostuje že neodločen izidi v srečanju, ki bo 18. decembra proti Luksemburgu. Nizozemska, ki brani celinski naslov, pa bi se znala uvrstiti tudi v primeru tesnega poraza v tekmi 4. decembra v Atenah proti Grčiji. Gotovo pa ne bo hotela tvegati in čakati, da Grčija 22. decembra zasuje Malto z zadetki.
Do konca kvalifikacij za Euro 92 morajo odigrati samo še pet srečanj, od katerih pa sta samo dve odločilni (Nemčija - Luksemburg in Grčija - Nizozemska). Ostala tri, med katerimi je tudi Italija - Ciper, ne morejo nič več spremeniti, razen če Nizozemski ne spodleti v Atenah, tako da bi tekma Malta - Grčija, s katero se bodo kvalifikacije končale, pridobi na pomenu.
Poraz Italije
ZHONGSHAN (Kitajska) — Na svetovnem ženskem nogometnem prvenstvu je v srečanju C skupin6 Nemčija z 2:0 (0:0) premagala Italijo. Kljub porazu se je Italija uvrstila v nadaljnjo fazo in se bo v nedeljo v četrtfinalu pomerila z Norveško.
Cruzeiru superpokal
BELO HORIZONTE — Južnoameriški nogpmetni superpokal j6 osvojil brazilski Cruzeiro, ki je v povratnem srečanju s 3:0 (1:0) premagal River Plate iz Buenos Airesa. Prva tekma se je končala z zmago Argentincev z 2:0.
Evropski parlament odločno proti UEFA
STARSBURG — Evropski parlament je v posebno resoluciji, za katero so glasovale vse skupine z izjemo skrajne desnice, odločno opozoril, da so sporazumi med UEFA in EGS o petem tujem nogometašu in kupoprodaji igralcev v nasprotju s sporazumi, ki veljajo v evropski skupnosti. Po mnenju evropskih parlamentarcev namreč treba nogometaše obravnavati kot vse ostale delavce EGS in jim mora zato biti zagotovljena svoboda gibanja, poleg tega pa je treba preprečiti kakršnokoli diskriminacijo (po sporazumu med UEFA in komisijo EGS naj bi namreč od L julija 1992 v vsakem društvu lahko igralo največ pet tujcev, o njihovih prestopih pa naj bi odločale najprej nogometne oblasti).
Danes v Dobrni pri Celju podelitev Bloudkovih priznanj
LJUBLJANA — Najvišjih priznanj na področju telesne kulture in športa v Sloveniji, Bloudkovih nagrad in plaket, bo letos šest oziroma dvajset. To so sporočili na včerajšnji tiskovni konferenci Odbora za podeljevanje priznanj Stanka Bloudka.
Kakor je povedal predsednik Evgen Bergant, je odbor dobil dovolj predlogov: za nagrade pet organizacij in 18 posameznikov, za plakete šest organizacij in 30 posameznikov. Strokovni svet za vrhunski šport SZS pa je predlagal 23 športnikov in športnic. Po temeljitem
ocenjevanju se je odbor odločil, kakor se je, še zmeraj pa sta dve slovenski občini - Ormož in Šentjur, v katerih še nihče ni dobil Bloudkovih priznanj te ravni, kakor je ugotovil sekretar Marko Trškan.
Skupaj z letošnjimi priznanji je bilo v letih 1965-1991 podeljenih 70 nagrad in 608 plaket. Vrednost letošnjih priznanj je
40.000	tolarjev za nagrado in
15.000	tolarjev za plaketo. Slovesna podelitev 27. Bloudkovih priznanj za leto 1991 bo v Dobrni pri Celju danes, 22. t.m., ob 17. uri, in sicer v dvorani Zdraviliškega doma.
MONTOI/5
Danes ob 14.20
NA HIPODROMU MONTEBELLO
VSEDRŽAVNA DIRKA IRIS
DIRKA Z MILIJONSKIMI NAGRADAMI
Nova smučarska sezona se bliža z naglimi koraki
Mladina Resco ima pester program
Na sliki vidimo smučarje in trenerja, ki bodo Mladino Resco zastopali v Meddruštveni združeni smučarski tekmovalni ekipi Slednjo bodo predstavili v sredo, 27. t.m. v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška v Trstu. Z leve proti desni: Borut Bogateč, Giorgio Pitacco, Karin Mezgec, Nastja Milič, Fjona Mezgec, zadaj trener Andrej Žvab.
Bliža se čas, ko bomo spet pričeli z delom na snegu. Za sezono 91/92 j6 Mladina Resco izdelala pester program. Tekmovalci so s pripravami pričeli že v avgustu. Pod vodstvom Bogdana so pridno pridobivali na kondich ji z željo, da bi čim bolje pripravljeni pričakali zimsko sezono.
V program so vključene vse starostne kategorije, seveda z večjim poudarkom na najmlajših. Smučarske tečaje bosta vodila E. Bogateč in B. Milič. Predvideno je tudi zimovanje, in sicer od 28.12.91 do 4.1.1992 na Trbižu-
Kot prejšnja leta, se bo zimovanja udeležila tudi skupina rolkarjev, s čimer bo dejavnost popestrila z nordijj sko disciplino. Na zimovanju bo tudi začetniški tečaj »teka na smučeh«, hi ga bosta vodila I. Rupnik in B. Bogateč. Za tekmovalno ekipo bosta skrbela A. Žvab in B. Vidmar. Priznanje za uspešno delo v društvu pa pomeni vključitev trenerja A. Žvaba in šest tekmovalcev v združeno zamejsko smučarsko ekipo. Tu pa prav gotovo izstopata sestri F. in K. Mezgec.
Kot cilj pa ima Mladina Resco seveda izboljšanje dosedanjih rezultatov na tekmah FISI in tržaškem prvenstvu.
Poleg omenjenega bodo organizirali, če bo za to zanimanje, tudi avtobusne izlete. Nadalje so izdelali lep® stenske koledarje, ki ponazarjajo naše delovanje. Vsi, ki bi želeli imeti koledar, naj se obrnejo na Enija Bogatca (tel. 213518), ki bo nudil tudi vse informacije o zimovanju. (EZA)
Ta konec tedna v košarkarski D in promocijski ligi
Derbi Bor Radenska - Breg
^ košarkarskem promocijskem prven-Vu se obetajo zelo zanimiva srečanja, 5?) je na sporedu slovenski derbi med °rom in Bregom, drugouvrščeni Sokol P® bo skušal zaustaviti zmagovito pot odilne St. Azzurre. V bitki za obstanek 0 Cicibona gostovala pri zadnjeuvršče-?e®u Scogliettu, v ostri konkurenci D "Se pa bo Kontovel gostil Staranzano. Glede derbija Bor - Breg menimo, da zmagovalec že vnaprej znan, saj je Bo-r°va ekipa še nepremagana in razpolaga 2 zelo konkurenčno postavo, ob tem pa "astopa še na domačem igrišču. Z druge strani je doslej Breg igral pod pričakovanem, še vedno bo odsoten Fabrizio Ko-r°šec, pred nekaj dnevi na se je hudo Poškodoval še Pavel Fe :a. Kljub vse-""t pričakujemo zanimivo srečanje in "Parno, da bo lepa igra prevladala nad ®9onizmom in živčnostjo, ki se navadno Pfajata na derbijih.
Sokolovci bodo skušali obdržati nepremagljivost na domačem igrišču, kar pa "e bo lahko, saj prihaja v goste še nepremagana St. Azzurra. Gostje se zlasti odli-PPjejo z dobro skupinsko igro, najnevar-PajSi igralci pa so Ciriello, Spolaore in
nbema.
Cicibona, ki je trenutno v slabi formi, starta odločno na zmago proti povpreč-Pamu Scogliettu, trener Mari pa lahko končno računa na skoraj popolno postavo.
Glede tekme Kontovela D lige in na-Povedi naših ekip smo se tokrat obrnili “o enega izmed stebrov Mednove ekipe, ‘gorja Civardija.
‘gor, kakšno je vzdušje ekipe pred novo važno tekmo?
Kontovelec Igor Clvardl
»Stanje ekipe je dobro, saj smo redno trenirali, po zadnjem porazu pa smo se pogovorili s trenerjem in z odborniki, kar mislim, da bo vsem nam koristilo.«
Kaj misliš o ostalih tržaških predstavnikih D lige?
»Lestvica ponazarja vrednote ekip, saj je Don Bosco res najboljši, nekaj več pa pričakujem od Interja iz Milj in SGT, In-ter 1904 pa se je z odhodom Pozzecca znašel v velikih težavah.«
Kako bi ocenil dosedanji doprinos sebe in soigralcev?
»V prvi vrsti sta Budin in Gulič, ki sta gonilna sila ekipe. Jan je večkrat neustavljiv, Štefan pa je trener na igrišču. Zaslužita si 9. Čuk je naš bojevnik, po daljši odsotnosti pa se je uspešno vrnil
tudi Štoka. Obema bi dal 8. Sterni in Grilanc sta večkrat pokazala, kaj znata, morda pa bi si zaslužila večjo minutažo. Ocena 7/8. Glede sebe sem v glavnem zadovoljen, saj sem odpovedal le na dveh tekmah. Nekaj več pričakujem od Pauline, prvenstvo pa je še dolgo, tako da bo gotovo pokazal, kaj zna. Isto velja za Rebulo, medtem ko je Kralj doslej igral le dvakrat, ni pa razočaral. Vsem trem bi dal 7. Š trenerjem Mednom sem zadovoljen, saj se z njim lahko pogovarjaš, najbrž pa nam bi moral posredovati kakšno novo varianto pri napadu določenih obramb. Ocena 7/8.«
Napovedi:
Metalplasma - Jadran: najbrž se bodo jadranovci maščevali po zadnjem porazu, saj si ne smejo privoščiti takih porazov. Upam v presenetljivo tekmo Petra Ažmana, ki bi po mojem moral več igrati. Končni izid: +15.
Kontovel - Staranzano: reagirati moramo z odločno zmago. Pričakujem velik doprinos Pauline in Rebule. Končni izid: + 15.
Bor - Breg: borovci so za razred boljši, saj razpolagajo z odličnimi igralci. Brežani pa se ne smejo vnaprej vdati. Protagonista bosta Štefan Persi in Marko Salvi. Končni izid: +10 za Bor.
Sokol - St. Azzurra: sokolovci presenečajo, po mojem pa imata največ zaslug D. Starc in trener W. Vatovec. Verjamem v nov uspeh Nabrežincev. Končni izid: -f 5.
Scoglietto - Cicibona: plavi razpolagajo z dobrimi posamezniki, slabša pa je skupinska igra. Vsekakor pričakujem zmago Marijevih fantov. Končni izid: + 7. (V- Jogan)
Bor Radenska po petih kolih
Igralec	Toč.	Tek.	Pov.	Prosti meti	3 T
B ARINI	32	4	8	8/12(66,6)	—
_M. B ARINI	1	2	0,5	1/ 4(25 %)	—
J. BAJC	—	—	—	—	'	
_M. DEBELJUH	36	4	9	11/16(68,7)	3
J>. PECCHI	13	1	13	9/10(90 %)	—
_L PERČIČ	15	4	3,7	1/ 2(50 %)	—
J. PERSI	25	4	6,2	9/16(56,2)	—
_A. PIERI	99	4	24,7	29/41(70,7)	6
_L. PORETTI	57	4	14,2	15/23(65,2)	—
_M. SIMONIČ	—	—	—				—
JL SMOTLAK	49	4	12,2	11/18(61,1)	2
JL TUL	2	4	0,5	2/ 2(100%)	—
J5KUPNO	331	4	82,7	96/142(67,7%)	11
Breg po petih kolih					
Igralec	Toč.	Tek.	Pov.	Prosti meti	3 T
I. CANCIANI	6	4	1,5	6/ 8(75 %)	—
I. CORBATTI	75	5	15	12/18(66,6)	9
P. FERLUGA	6	4	1,5	0/ 2( 0 )	—
B. KNEIPP	64	4	16	17/30(56,6)	1
D. KOVAČIČ	27	5	5,4	7/ 8(87,5)	2
F. KOROŠEC	88	3	29,3	13/21(61,9)	1
M. KRASNA	2	1	2	—	—
M. SALVI	65	5	13	9/18(50 %)	—
A. SALVI	0	4	0	0/ 2( 0 )	—
B. ŽERJAL	51	5	10,2	13/21(61,9)	—
R. ŽERJAL	48	4	12	9/14(64,2)	1
M. BANDI	—	—	—	—	—
SKUPNO	434	5	86,8	86/132(65,1%)	14
V nedeljo v telovadnici Pristaniških delavcev v Briščikih
Prvo kolo 4. Jadranovega turnirja Igre pod košema
Po uspešnem startu 6. trofeje Jadran bo to nedeljo na sporedu uvodno kolo turnirja Igre pod košema za najmaljše minikošarkarje (letnika 1982 in mlajše). Turnir je predvsem igra in zabava, saj imajo najstarejši udeleženci 9 let, ogromno pa je takih, ki se bodo prvič podali za oranžno žogo.
V nedeljo popoldne bodo štiri tekme, igrali pa bodo v telovadnici »Er-vatti« v Briščikih. Letos se je vpisalo kar pet naših društev (Breg, Polet, Bor, Sokol in Kontovel) ter Postojna, Nova Gorica in Divača iz bližnje Slovenije.
Sistem turnirja predvideva sedem kol, kjer se bodo vsi pomerili med sabo, junija prihodnje leto pa bo v Novi Gorici zaključna prireditev.
Ob tekmi sami se bodo posamezne ekipe pomerile tudi v štafeti z vodenjem žoge, v prodorih z leve in desne, v metih iz raznih pozicij in v prostih metih. Srečanja so netekmovalnega značaja, saj organizator skuša predvsem dati pozornost vzgojnemu momentu in zato prireditelj tudi računa glede tega na pomoč trenerjev in staršev. (V.J.)
SPORED 1. KOLA
NEDELJA, 24.11.
14.00: BREG - POLET
15.00: DIVAČA - POSTOJNA
16.00: BOR - N. GORICA
17.00: KONTOVEL - SOKOL
Državni mladinci
Jadran Farco na 4. mestu
Končal se je prvi del mladinskega državnega prvenstva in košarkarji Jadrana Farco si po 7 kolih delijo četrto mesto s Pallacanestrom iz Pordenona. Naj omenimo, da prvih pet ekip se uvrsti v nadalnji del tega prvenstva.
IZIDI 7. KOLA
Jadran Farco - Rex Videm 101:97; Benetton - Grup PN 92:57; Pall. PN -Bernardi GO 77:74; Latte Carso - Ste-fanel 73:84.
LESTVICA
Benetton 12; Stefanel in Rex 10; Jadran Farco in Pall. PN 8; Bernardi Gorica 6; Grup PN 2; Latte Carso 0.
JADRANOVCI V ŠTEVILKAH.
OBERDAN 129 točk (pov. 18,4); PM 41:51 (80,3); 8 tri točke; GERLI 2 (0,5); — ; —. DANEU 32 (6,4); 12:16 (75); 2. CRISMA 209 (29,8); 42:66 (63,6); 5. PET-
TIROSSO 26 (5,2); 2:12 (16,6);	. AŽ-
MAN 121 (17,2); 27:43 (62,7); —. STERNI 28 (4); 4:14 (28,5); —. SOSIČ 33 (5,5); 3:5 (60); 6. ŠKABAR 2 (0,6); —; —. BERDON 7 (2,3); 1:2 (50);	. BRIŠČIK 9
(2,2); 3:6 (50); —. GODNIČ 20 (2,8); 10:19 (52,6); —.
SKUPNO: 618 (88,2); 145:234 (61,9); 21 (3). (VJ)
DEČKI
CICIBONA - STEFANEL B 57:64
(26:28)
CICICBONA: Jagodic 4 (0:2), Caser 6, Košuta 8 (0:4), Štokelj 4 (2:2), Omari, Velinsky 6; Umek 10 (0:2), Škerk, Ber-tocchi, Starc 19 (1:6), Gergic.
Cicibonaši so v letošnji prvi tekmi nezasluženo izgubili. Tekma je bila vsekakor precej izenačena. Naši so dobro začeli, tako da so po prvi četrtini celo vodili. Prednost so obdržali do konca tretje četrtine, a so nazadnje klonili proti fizično močnejšemu nasprotniku. Pohvalo si zasluži Boštjan Starc, ki je bil z 19 točkami najboljši strelec tekme.
V	prihodnjem kolu bodo cicibonaši igrali z ekipo Stefanela A. Upajmo, da bodo naši pokazali večjo borbenost in da bodo dobro nadaljevali prvenstvo.
PROPAGANDA
TURNIR SPITFIRE PROPAGANDA POLET - LIBERTAS 58:86 (28:42)
POLET: Genardi 8 (0:1), Budal 2 (0:1), Lakovič 6, Peric 1 (1:2), Drasič 5 (1:2), Petaros 12 (0:2), Krt 1 (1:2), Sosič 2, Senica 22 (1:8).
Poletovi mladi košarkarji so v drugem srečanju turnirja Spitfire v organizaciji športnega društva Libertas odigrali srečanje prav s postavo organizatorja in tudi tokrat žal utrpeli poraz, vendar odigrali mnogo boljše v primerjavi s prvo tekmo, ko so se pomerili s premočno postavo Poggi Bas-ket.
Tržaški vrstniki so bili tudi precej boljši od naših, predvsem boljša sta bila dva igralca: Favretto in Spangaro, ki sta že prerasla svojo kategorijo in ki sta v bistvu tudi najbolj zaslužna za izdatno zmago Tržačanov. V Poletovih vrstah so tokrat vsi prišli do točk, vendar bi lahko igrali mnogo bolj prizadevno v obrambi, saj so prejeli vrsto košev zaradi lastne nepazljivosti.
V	prihodnjem srečanju turnirja Spitfire bodo poletovci v gosteh igrali proti močni peterki Don Bosca, v nedeljo, ob 11.30 v Istrski ulici. (Cancia)
naše odbojkarske ekipe v mladinskih ligah
MLADINKE
V	petem kolu sta se pomerili vodilni ekipi Sagrada in ARF Ar-rows iz Tržiča. Tržičanke so od-hesle ves izkupiček in imajo sedaj štiri točke prednosti. Na drugo fiesto se je povzpela 01ympia, ki j0 pospravila tretji zaporedni par točk. Soča SCAME je bila prosta.
OLVMPIA - TORRIANA 3:1
(15:9, 11:15, 15:8, 15:9)
OLVMPIA: Bevilacgua, Bratina, Brisco, Bulfoni, A. Corsi, Carraro, Domjane, Zotti.
V	svojem četrtem nastopu so ig-talke Oiympie dokaj prepričljivo Premagale sicer solidno ekipo iz Gradišča. Tekma je bila občasno zanimiva, saj sta ekipi pokazali bekaj uspešnih akcij ob mreži in tudi v polju. Sicer so domačinke z dobrimi servisi onemogočile orga-uizacijo igre nasportnic, same pa so dokaj uspešno realizirale napade.
Mladinke 01ympie so največ težav imele v drugem setu, ko so zaradi nezbranosti in nediscipline y igri prepustile set gostujočim igralkam. Tudi v tretjem in četrtem setu so igralke Torriane vodile vse do šeste točke, vendar kma-iu zatem so morale priznati pre-•boč domačink, ki so zasluženo slavile. Tokrat moramo pohvaliti Martino Bevilacgua, ki se je izkazala v vseh elementih igre. (EZA)
IZIDI 5. KOLA: 01ympia - Torri-a«a 3:1; S. Luigi - Orado 2:3; ARF •Mlworks - Sagrado 3:0.
LESTVICA: ARF Allworks 10, Nagrado, 01ympia 6, Soča Scame 4' Torriana, Orado 2, S. Luigi 0.
MLADINCI
Tudi v tej konkurenci je bilo Peto kolo zelo pomembno, saj sta se srečali ekipi, ki sta bili na vrhu lestvice, to je Val in 01ympia. Vatovci so pred svojo publiko zmagali.
VALPRAPOR TEKNOPROGRES -OLVMPIA 3:0 (16:14, 15:7, 15:8)
VALPRAPOR: Korečič, Ferfolja, Graunar, Paoletti, Devetak, Brisco, Pecorari, Florenin, Faganel, Kovic, Maraž, Marega.
OLVMPIA: S. in J. Hlede, Bralni, Figelj, Seni, Povše, Mania, Sfiligoj.
V	slovenskem derbiju je končna odločitev padla že v uvodnem setu. Ta se je namreč odvijal na dobri kakovostni ravni, saj sta si bila nasprotnika povsem enakovredna. Odločilno vlogo je odigrala predvsem živčna napetost. Po dolgem nizu so bili prisebnejši domačini in tako zasluženo slavili. V drugem setu je pri 01ympii znatno padla zbranost, tako da je Val-prapor še povečal vodstvo. V tretjem je moral igralec 01ympie Mania zaradi poškodbe zapustiti igrišče, nakar je šesterka Valprapo-ra z lahkoto dosegla nov par točk.
(BRISCO)
IZIDI 5. KOLA: Torriana - Soča Sobema 3:1; Val - 01ympia 3:0; ARF Cremcaffe - S. Luigi 1:3. Prosta: Mossa Candolini.
LESTVICA: Val 8, 01ympia, Torriana 6, S. Luigi 4, Soča Sobema, Mossa Candolini 2, ARF Cremcaffe 0.
DEKLICE
V	tem prvenstvu so odigrali drugo^ kolo in slovenski ekipi Soče Čerimpex sta še vedno praznih rok.
IZIDI 2. KOLA: Sovodnje - Vil-lesse 0:3; Soča Čerimpex - Acli Ronchi 1:3.
LESTVICA: Acli Ronchi, Lib. Villesse 4, Villacher Bier, Lib. Go-rizia 2, Soča, Sovodnje, S. Luigi, Mossa in Cormons 0.
Tečaj za sodnike
Goriška odbojkarska zveza obvešča, da se bo kmalu začel tečaj za sodnike in zato vabi vse interesente, da se prijavijo na sedež zveze (Piazza Vittoria - Travnik št. 49) od 17.00 do 19.00 (tel. 533087).
danes igra za vas - danes igra za vas
Nataša Grbec
totocalcio
Ascoli - Juventus	2
Fiorentina - Lazio	1 x
Foggia - Atalanta	1x2
Genoa - Cagliari	1	x
Milan - Cremonese	1
Napoli - Bari	1
Parma - Inter	2
Roma - Sampdoria	1x2
Torino - Verona	1	x
Messina - Avellino	x
Piacenza - Lecce	2
Alessandria - Casale	1
Chieti - Salernitana	x	2
Nataša Grbec (letnik 1973) je začela z odbojkarsko aktivnostjo pred sedmimi leti pri ŠZ Bor in temu društvu ostala zvesta doslej. Nastopila je v vseh mladinskih prvenstvih, eno leto pa je igrala tudi v Prvi diviziji. Bila je tudi v selekciji ZSSDI. Tri leta je nastopila v C-l ligi, v tej sezoni pa igra v B-2 ligi. Od ostalih športov jo največ privlačuje košarka. Prejšnji teden je Alenka Florenin pravilno napovedala 10 rezultatov.
konjske dirke - konjske dirke
Če bo pravilno startal, je naš favorit gotovo Laor del Cigno (skupina x). Paziti pa se bo moral Inninga Dra' (skupina 1), ki je prav tako hiter na startu in izjemno konkurenčen v finišu. Od skupine 2 bi omenili nevarnega Flore-anosa.
V	Firencah je v prednosti Disinvolto (skupina 2). Omenili bi še Leano Effe (skupina xj, presenetila pa bi lahko Li-matola (skupina 1).
V	Montegiorgiu je Fenez (skupina 1) trenutno v dobri formi in zato tudi naš favorit. Njegov najnevarnejši konkurent pa naj bi bil Lotar Blue (skupina x), medtem ko bi od skupine 2 omenili regularnega Lindoyo.
V	Padovi bo gotovo eden od protagoniste Lucas Deifab (skupina 2). Od skupine 1 gre paziti na Lizzyja Pana, medtem ko je do skupine x v ddob-rem izhodiščnem položaju Lestizza Jet.
V	Trstu bi moral zmagati Gatto D' Assia (skupina 2). Njegov najnevarnejši konkurent bo slej ko prej Francos-vizzero (skupina x), ki je trenutno res v odlični formi. Od skupine 1 bi ome-
nili Furiosa Prada, ki je zmagal na podobni dirki.
V Turinu je Terrible (skupina 2) v zelo dobri formi in bo gotovo eden od protagonistov te dirke. Od skupine 1 bi omenili Policarpa, od skupine x pa Cromdaleja.
DIRKA TRIS
Naši favoriti: 4 Francosvizzero, 13 Gialy, 15 Melis del Rio. Za sistemiste: 10 Iviasco, 7 Gimarza, 2 Folgore Sbar-
totip
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
x
1
2
1
1
x
2
x
2
x
2
x
obvestila
ŠZ DOM IZ GORICE obvešča, da je športna šola za osnovnošolce vsak ponedeljek in sredo, od 15.50 do 16.45 v telovadnici Kulturnega doma. Telesno vadbo vodi prof. telesne kulture Aleš Bremec iz Nove Gorice. Vpisovanja kar med urami vadbe.
ŠZ OLVMPIA
prireja za otroke tečaj splošne telovadbe. Tečaj, ki bo dvakrat tedensko, bo vodila prof. telesne kulture Miranda Kristančič iz Nove Gorice. Prijave sprejemajo Alenka Bevilacgua (tel. 82826), Edi Lutman (tel. 81907) ali pa v telovadnici Slovenskega športnega centra na Drevoredu XX. Septembra v večernih urah.
ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da bodo zadnja tri kola 9. zamejskega šahovskega prvenstva ZSŠDI za 5. memorial Zlatka Jelinčiča na sporedu jutri, 23. t.m., ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
ŠD BREG — SMUČARSKI ODSEK organizira 1. decembra izlet v Sap-pado. Vpisovanje v dolinski telovadnici v ponedeljek, 25. in v torek, 26.t.m., od 20. do 21. ure.
ATLETSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da bo jutri, 23. t. m., ob 18. uri na stadionu »1. maj« redni in izredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, pozdravi gostov in razprava, odobritev novega statuta, razrešnica staremu odboru, volitve in razno.
SK BRDINA
organizira zimovanje na Rogli v hotelu Plania od 21. do 28. decembra. Informacije na tel. 765693, 422777, 226271 ali na sedežu kluba, v Proseš-ki ul. 131, ob ponedeljkih od 19.30 do 20.30.
SK DEVIN
sprejema vpisovanja za smučarski tečaj na plastični stezi od 29. t.m. do 6. decembra; za zimovanje v Bovcu od 21. do 28. decembra in Visokih Tatrah (ČSFRj od 31. januarja do 9. februarja 1992. Informacije in vpisovanje Bruno Škerk (tel. 200236) in Jordan Purič (tel. 327196) od 19. do 20.30.
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v Sloveniji številka 15 SLT dnevna; mesečna naročnina 300 SLT.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za Slovenijo: žiro račun 50101-601-85845
ADIT 61000 Ljubljana
Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185
Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
petek, 22. novembra 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559	n/772418
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040//'*
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/53295»
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
V Seulu so podpisali pomemben sporazum, ki je hkrati tudi vabilo Severni Koreji
Do konca leta bodo Združene države umaknile jedrsko orožje iz Južne Koreje
Malo upanja za mirno rešitev na Timorju
• SEUL — Združene države Amerike in Južna Koreja sta dosegli sporazum o umiku vsega jedrskega arzenala. ZDA naj bi svoje orožje odstranile do konca leta. Sporazum je sad pogovorov, ki potekajo v Seulu med ameriškim obrambnim ministrom Dickom Cheneyem, šefom vrhovnega štaba Colinom Powellom in južnoko-rejskimi oblastmi.
Podatki o količini ameriškega jedrskega orožja v Južni Koreji so dokaj protislovni. Ameriški vojaški viri trdijo, da ne presega sto jedrskih konic, medtem ko Severna Koreja trdi, da je teh konic vsaj tisoč. Pentagon podatkov ne komentira, saj ni nikoli uradno priznal obstoja ameriških jedrskih skladišč na otoku. Obstajajo pa precej zanesljivi podatki, ki jih je
objavila neka strokovna revija in ki prihajajo iz zanesljivih virov Pentagona. Revija piše, da je bilo v sedemdesetih letih v Južni Koreji 680 jedrskih konic, v naslednjem desetletju pa naj bi jih bilo le še kakih 150. Odstranitev večjega dela konic naj bi odredil predsednik Reagan.
Južnokorejski predsednik Roh Tae Woo je že napovedal, da bo po umiku jedrskega orožja proglasil svojo državo za denuklearizira-no območje in je severnokorejsko oblast povabil, naj stori isto. Kaže, da so v Severni Koreji vabilo sicer zelo previdno sprejeli in da nameravajo v kratkem odpreti svoje jedrske objekte Mednarodni agenciji za atomsko energijo.
Ameriški obrambni minister Dick Chenney (desno) in njegov južnokorejski pandan po podpisu sporazuma	(Telefoto AP)
DŽAKARTA — Položaj v Vzhodnem Timorju ostaja še prej napet in nič ne kaže, da d zadnji pokol domačinov stvari ka] spremenil. Prebivalci Timorja ' bivše portugalske kolonije, ki P je Indonezija decembra leta l"' prključila, GZN pa te priključitve ni nikoli priznala - še naprej za' htevajo odcepitev in neodvisnost. Džakarta pa ni pripravljena na nikakršno popuščanje.
Očitno je, da se v Indoneziji oblasti bojijo, da bi kakršnakoli avtonomija Timorju povzročila pravi pretres v Indoneziji, posledica katerega bi bil tudi razpad države. Nekateri v Džakarti namreč Timor primerjajo z baltiškimi republikami, ki so po osamosvojitvi sprožile krizo Sovjetske zveze.
Nekdanji župan občine Quindici med žrtvami trojnega umora pri Neaplju
V Italiji in Sloveniji narasle reke še grozijo
NEAPELJ — Trije mrtvi so obračun novega ka-morističnega pohoda na Neapeljskem, ki se je dogodil po običajnem kriminalnem scenariju. Žrtve - 30-letni Eugenio Graziano, bivši žuapan občine Ouindi-ci v pokrajini Avvelino, njegov 22-letni bratranec Vincenzo Graziano in 20-letni Gaetano Santaniello -so se s fiatom 132 pripeljale v neko mehanično delavnico v kraju Scisciano blizu Neaplja, da bi prevzele blindirano lancio themo, ki je bila v popravilu. Komaj so izstopili iz fiata, je pridrvelo več avtomobilov s kako desetino kilerjev, ki so žrtve pokosili s točo strelov iz pištol in avtomatskega orožja.
Eugenio Graziano, ki je imel za sabo celo vrsto kaznivih dejanj, med njimi tudi umore, je bil župan Ouindicija leta 1984, vendar ga je predsednik republike Pertini nemudoma odstavil z dolžnosti. Enako se je pred njim zgodilo njegovemu stricu Raffaellu, prijatelju Raffaela Cutola, ki je bil do lani, ko je umrl za
rakom, na čelu zloglasnega zločinskega klana. Družina Graziano namreč že od vojne nadzira dolino Lauro na meji med pokrajinama Neapelj in Avellino, v občini Guindici pa ima absolutno, tudi administrativno oblast. Eugenio Graziano, ki je kandidiral na mestni listi »Torre«, je svojega strica nasledil na županskem mestu, ko je imel komaj 23 let, njegova »vladavina« pa je trajala komaj devet dni, saj ga je Pertini tako kot njegovega strica pred njim, nemudoma odstavil. Medtem je bil namreč obtožen kamorističnega združevanja in umora nekega člana rivalskega klana Cava, s katerim je družina Graziano že dolgo v krvavem konfliktu za nadzor nad nezakonitimi posli na območju Ouindicija.
K temu naj dodamo, da je navada pač železna srajca: v Ouindiciju je namreč župansko mesto še vedno v rakah družine Graziano. Trenutno ga zaseda bratranec ubitega Eugenia, socialdemokrat Carmine.
Bogat obračun zaplemb
Milijardni plen rimskih zmikavtov
RIM — Slike iz 18. in 19. stoletja in druga dragocena umetniška dela v skupni vrednosti več kot tri milijarde lir so obračun kraje v vili španske pisateljice Caritas Puig Camps v rimski četrti Eur. Tatovi, ki so bili najmanj trije, so v hišo vdrli s pomočjo varilne naprave, potem ko so se prepričali, da pisateljica in njen sin spita. Šumi pa so okrog treh zbudili mladeniča, ki je začel vpiti, vendar je nepridipravom uspelo pobegniti. Pisateljica je za morebitne informacije o ukradenem blagu obljubila bogato nagrado.
REGGIO CALABRIA — Varnostni in državni organi so domnevnim članom mafijskih združb v pokrajini Reggio Calabria po nalogu tamkajšnjih sodnikov letos zasegli in zaplenili imetje v vrednosti več kot 60 milijard lir. Od tega je bilo za okrog 40 milijard lir blaga in nepremičnin zaplenjeno domnevnima zločinskima družinama Barbato in Perre Di Plati, ki sta bili tudi ob več hektarjev težko prehodne površine, na kateri naj bi bila cela vrsta dobro zamaskiranih skrivališč za ugrabljence. Med lastniki preostalih za-
plenjenih nepremičnin so skoraj vsa najbolj »zveneča« imena kalabrijskega mafijskega podzemlja, vključno z bando Giovannija Ro-golina, ki ustrahuje območje Ar-ghille severno od Reggia Calab-rie.
Po besedah predsednika kalabrijskega sodišča za preventivno ukrepanje Boemija je bilo z zaplembo močno utrjenega domovanja Domenica Librija - ki je pravcati bunker - prišlo do pomembnega načelnega premika v preventivnem boju proti organiziranemu kriminalu v Kalabriji.
Številni turisti na kameljem sejmu v Indiji
Več kot 15.000 kamel in 400.000 turistov ter trgovcev vsako leto obišče kamelji sejem v Puškarju v zahodni Indiji	(Telefoto AP)
Vse več je dokazov o velikih zmotah KG6
NEW YORK — Po odprtju tajnih arhivov KGB prihajajo stalno na dan zmote, v katerih naj bi živeli in delali sovjetski tajni agenti. Zadnje odkritje se nanaša na domnevnega morilca predsednika Kenne-dyja, Leea Harweya Oswalda. Ko je leta 1959 Os-wald pobegnil v SZ, je bil KGB prepričan, da gre za ameriškega vohuna, zato ga je stalno nadzoroval. Šele po atentatu na najbolj priljubljenega ameriškega predsednika je KGB spoznal, da Oswald sploh ni bil taka »bistra glava«, da bi lahko sam izpeljal umor.
»Pirati« v Pentagonu
WASHINGTON Med zalivsko vojno je skupini nizozemskih mladeničev uspelo prodreti v osrednji računalnik Pentagona, s čimer so imeli dostop do informacij v zvezi z vojaškimi akcijami ZDA v Zalivu. To so objavili v posebnem poročilu, kjer pa so še navedli, da naj bi »pirati« imeli vpogled le v »zelo pomembne, nikakor pa ne supertajne« vojne zadeve. Toda isti »pirati« naj bi prodrli v 34 vojaških računalnikov treh držav in so lahko »na bojnem polju« spremljali vse bistvene vojaške akcije.
RIM, LJUBLJANA — Neprestano deževje, ki pesti domala vse italijanske dežele in Slovenijo, P°' vzročajo veliko skrbi in škodo. ^ Toskani še vedno nadzorujejo Bi-senzio in Arno, huda ura pa se )e včeraj znesla nad Rimom. Tibera je preplavila bregove tako v mestu samem kot v periferiji. Rimski otoK Tiberina je bil včeraj nedostopen, kot kaže tudi slika (telefoto AP)’ Zastavice v vodi stojijo v resnici na postaji vodnega avtobusa, ki povezuje nabrežje z otokom.
Z velikimi težavami pa se še spopadajo v Zgornji Savinjski dolini, čeprav je včeraj deževje nekoliko pojenjalo. Polovica vasi Luče je odrezana, v termah Čatež pa imajo precej težav s podtalnico. Bregove so prestopile tudi Kolpa, Mirna. Sotla in Krka. V hrastniški občini so ogroženi nekateri stanovanjski in gospodarski objekti, medtem ko se je v Zasavju sprožilo več plazov.
Po poročilih z Notranjskega so se narasle reke Reka, Pivka in Unica nekoliko umirile. Nekaj težav je še na Cerkniškem, kjer je jezero delno preplavilo lokalno cesto, voda pa ogroža cestno povezavo med Planino in Uncem.