Glas zaveznikov Leto I - St. 81 Čut za mero Ena izmed najbolj nenavadnih oblik življenja v Veliki Britaniji, Združenih ameriških državah ter drugih deželah po končani vojni leta 1918 je bilo dejstvo, da so po ulicah metali kamenje na pse nemške rase. Ljudje niso hoteli poslušati simfoničnih koncertov, pri katerih so igrali glasbo nemških skladateljev. Pozneje se je zgodilo, da nekateri ljudje niso hoteli piti čaja z limono — Angleži ga ponavadi pijejo z mlekom — ali niso hoteli nositi plaščev z astrahanskim kožuhom, ker je to dišalo po Rusiji in boljše-viški nevarnosti. Ta nenavadna zabloda človeškega duha je šla še dalje. Nacisti so prepovedali izvajanje glasbe židovskih skladateljev, niso dovoljevali razstavljanja slik «dekadentnih* komu- nističnih ali socialističnih slikarjev ter zaprli gledališke odre za umetnike, ki so imeli židovske prednike. Vse to mešanje umetnosti s tdkoimenovano politiko je običajno kratkotrajno. Z leti je tudi ta pojav izginil. Toda danes je v Evropi in še posebej, v Julijski krajini velika nevarnost, da politične in rasne čini-telje umetno vlačijo v kulturno in šolniško življenje družbe. Tako se zgodi, če kakšen dirigent igra izredno zanič kos ruske glasbe, da del poslušalstva izbruhne v histerični aplavz; če drugi pevec zapoje pesem, ki ima najslabši italijanski fašistični okus, si drugi del poslušalstva iztolče roke s ploskanjem. Za enega ali dva glasbena kritika je že dovolj, da se pred začetkom koncerta prvi violinist obrne k poslušalstvu ter pozdravi s komunističnim pozdravom, da proglasita avtomatično koncert kot veliko kulturno vrednost in ogromen uspeh. Podobno je s kritikoma enega ali dveh časnikov, ki sta poslušala zastarelo in neuglar šeno sopranistko, ko je do neskončnosti zavlačevala pesem, ki je bila seveda ena sama hvala skrajnih italijanskih, nacionalističnih smotrov, da sta jo ocenila kot velik genij in enega izmed stebrov svetovnega glasbenega življenja. Prav isto izmaličenje vidimo v šolskem življenju tega področja. Nekaterim ljudem je popolnoma po godu, da pustijo svoje otroke brez izobrazbe in šolanja, če bi bila nevarnost, da bi se ti otroci v šolah učili o fašističnih zločinih proti Slovencem v preteklosti. Drugi del prebivalstva je pripravljen žrtvovati pismenost svojih otrok na oltar skrajne politične histerije. Bila je osnova vseh vzgojnih teorij že za časa Starega testamenta in Platona, da politične teorije ali delitve odraslih ne smejo vplivati ali preprečevati vzgoje mladine. Zadržanje nekaterih ljudi v Julijski krajini proti poizkusom Zavezniške vojaške uprave, da vzpostavi šolstvo na tem področju, vzbuja veliko začudenje večine civiliziranega sveta. Takšen skrajni šovinizem je bilo težko srečati celo v nemških šolah pod Hitlerjevim režimom. Ilnfoirmacijski dnevnik A. i. S. Cena 2 Url TRST, sobota 22. septembra 1945 UREDNIŠTVO: Via S. -ellico 8 - Telefon št 93854 ln 94443 — __ H OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L. 36), objave L- 9, finančni in pravni oglasi L. 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Uniona Pubblicitfk Ital lana S. A. Trst, via Silvio Pellico št 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). ".okopisov ne vračamo. SVET Z BfllHilM m BDLGAHIJO St NADALJUJE Minister Kardelj se zadovoljuje s sklepom o delitvi Julijske krajine-Zadovoljstvo v Italiji - Vojna odškodnina Jugoslaviji in Sovjetski zvezi London, 22. septembra Svet zunanjih ministrov je imel v teku včerajs'njega dne dve seji. Prvi je predsedoval francoski zu nanji minister Georges Bidault, popoldanski pa britanski zunanji minister Bevin. Večernje poročilo pravi, da je svet zjutraj razpravljal o mirovni pogodbi z Romunijo; popoldne so razpravljali o mirovni pogodbi z Bolgarijo. Politični dopisniki, ki so zbrani v Londonu pripominjajo, da so pred nedavnim izjavile vlada Velike Britanije in Združenih držav, da vlada romunskega ministrskega pred sednika ni demokratična in da zaradi tega ne nudi zadostnega jamstva za podpis mirovne pogodbe; na drugi strani pa sovjetska vlada trdi, da sedanja romunska vlada popolnoma zastopa vse ljudske struje v romunskem političnem življenju. Vsekakor pa je videti, da Svet nadaljuje s posvetovanji o besedilu mirovne pogodbe z Romunijo, v upanju, da se bo pozneje našel način, kako spraviti v sklad različna mišljenja velesil o demokratičnosti romunske vlade. Komentarji o Italiji Medtem ko konferenca Sveta zunanjih ministrov obravnava mirovne pogoje, katere bodo zmagovalci postavili Romuniji, Bolgariji in Finski, prihajajo po radijski poti iz evropske celine poročila o odmevu nedavnih sklepov o ureditvi položa ja Italije v bodoči Evropi. Iz Italije prihajajo poročila, da je italijansko javno mnenje ugodno sprejelo načela, po katerih naj bi se izvršila razmejitev med Italijo in Jugoslavija. Ce bodo načela, na katerih so se na predlog zunanjega ministra Sovjetske zveze ujedinili vsi zunanji ministri petih velesil, pravilno uporabljena pri razmejitvi spornega teritorija v Julijski krajini, bodo ostale zaščitene pravične koristi tako italijanskega kot Jugoslovanskega življa. Po italijanskem mnenju bi pripadla Italiji vsa velika mesta, vključno Trst in vsa obala Jadranskega morja, Zadovoljstvo, ki se je vidno polastilo italijanskega javnega mnenja, izvira verjetno iz dejstva, da je Sovjetska zveza popolnoma odobrila stališče italijanskega zunanjega ministra De Gasperija, ki je zahteval pravičen italijanski mir. Nekoliko nemira povzroča zadržanje Sovjetske zveze o vojni odškodnini za udeležbo italijanskih čet v bojih na vzhodnem bojišču. Vesti o vojni odškodnini sicer ne prihajajo iz sedeža Sveta zunanjih ministrov v palači Lancaster House, ampak iz jugoslovanskih ln francoskih krogov. Po teh vesteh naj bi Jugoslovani zahtevali vojno odškodnino v višini poldruge milijarde dolarjev; Sovjetska zveza pa zahteva približno 600 milijonov dolarjev, od česar Izjava generala MacArtburja • Gverilska vojna na Malaji ■ Kitajska vojna mornarica London, 22. septembra I Iz Singapura prihaja poročilo, da Iz Tokija prihaja poročilo, da je | so imeli pripravljene velike gverilske oddelke, ki naj bi pripravili v ozadju japonskih obrambnih črt vrhovni zavezniški poveljnik na Japo^kem, general MacArthur, dal aretirati znanega japonskega generala Kenza Dojharo. Njegovo ime so večkrat imenovali v zvezi z Mandžurijo, kjer sl je zaradi svoje krvoločnosti pridobil ime »mah-džurski jastreb*. Bil je organizator znane kvantunške armade, katero je pred nedavnim razorožila kitajska vojska. General MacArthur Je izjavil, da ne bo Japonska nikdar več postala velesila. Njeni viri so popolnoma izčrpani ter stoji pred gospodarskim zlomom. Preskrba hrane je nezadostna ter bo kmalu v polo-zaju, ki lahko postane usoden. Japonsko vojsko bodo v teku prihodnjega meseca popolnoma razpustili, •adje uničili ter uvedli zasedbo, katera bo trajala mhogo let Zasedbene čete, ki jih bodo Združene drza-v» držale na Japonskem ln na Ko-teji, bodo znašale, po izjavi gene-rala MacArthurja, 200.000: mož. Iz zakasnelih brzojavk vojnih dopisnikov iz Šanghaja Je razvidno, cla 80 začele japonske čete ob vesti n prodaji ropati po najbogatejših -•ih tega trgovskega mesta. odločen napad zavezniških čet Vlada Združenih držav je poklonila Kitajski, ki je v bojih z Japonsko izgubila vso svojo vojno mornarico, osem vojnih ladij, od katerih so štiri torpedovke ln štiri lovske podmornice. Ladje imajo kitajske posadke, ki jih bodo pripeljale v kitajska pristanišča v šestih tednih. Po izjavi kitajskega admirala Tong Slh Haja bo Velika Britanija prispevala za novo kitajsko vojno mornarico lahek rušilec, dve torpedovki in nekaj manjših ladij. V Veliki Britaniji in v Združenih državah študira približno tisoč kitajskih mornariških častnikov. Tako bo mogla Kitajska nadzorovati vsaj v zelo skromni meri svojo dolgo pomorsko obalo. Sporazum o avstrijski vladi London, 22. septembra «Reuter» javlja, da je bil po poročilu iz dobro poučenih londonskih krogov ftied Ameriko, Sovjetsko zvezo ln Veliko Britanijo sklenjen sporazum o Rennerjevi vladi v Avstriji. pripada polovica njej sami, druga polovica pa še bližje nedoločenim vzhodnim zaveznikom. Kardeljeva izjava Jugoslovanski ministrski podpredsednik Edvard Kardelj je prejel včeraj v jugoslovanskem poslaništvu v Londonu tuje novinarje, katerim je podal izjavo o stališču Jugoslovanske vlade k sklepom Sveta zunanjih ministrov. Njegova glavna naloga je sicer pripravljati svobodne in demokratične volitve v svoji domovini, vendar pa ga je nenadna bolezen Jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Subašiča prisilila, da je odpotoval iz Jugo- Kaj je dobila Kitajska? Ameriški tednik »Time* javlja, da je Sovjetska zveza priznala čungkinški osrednji vladi oblast nad vso Kitajsko in Mandžurijo, kar pomeni velik udarec za kitajske komuniste, katerih moč je bila v upanju na izdatno sovjetsko pomoč v usodnem trenotku. slavije v London, medtem ko je posle zunanjega ministra v domovini prevzel sam maršal Tito, ki pa Je ostal v Beogradu. Poročila pravijo, da je ministeb Kardelj odločno zagovarjal jugoslovansko stališče. Podčrtal je, da sklep Sveta zunanjih ministrov o preučevanju bodoče jugoslovansko-italiJanške meje, ki naj Bi pustila čim manj narodnostnih manjšin pod tujo vlado, pomeni korak v smeri sprejema jugoslovanskih predlogov; to pomeni k določitvi meje, ki se bo krila s spodnjim tokom reke Soče in se bo ločila v gornjem toku proti zahodu v goratem svetu do Karnsklh alp. Po cenitvi, katero je označil zaenkrat kot približno, je izgubila Jugoslavija 1.700.000 ljudi v tej vojni, od katerih je. pol milijona padlo pod italijanskim orožjem ali pa umrlo v italijanskih koncentracijskih taboriščih. Minister Kardelj je dalje ugovarjal pravičnosti meja katere so določili po prvi svetovni vojni ter trdil, da so nasprotovale načelu samoodločbe narodov. Navedel je tudi trpljenje, katero je moralo hr-vatsko in slovensko ljudstvo pod Italijo prenašati zaradi fašistične vlade; trdil je, da Je to prebivalstvo po prihodu zmagovite jugoslovanske vojske v te pokrajine začelo živeti v svobodi. V Trstu, je rekel minister Kardelj, so ustanovili svet, katerega predsednik je bil I-talijan. Kardelj je priznal, da so večina tržaškega prebivalstva Italijani. Jugoslovanska vlada, je dodal, namerava dati Trstu pod Jugoslovansko vrhovno oblastjo, položaj samostojne države v okviru jugoslovanske federacije; v Trstu naj bi po tem predlogu bila krajevna zbornica, katero bi v večini sestav. IJali Italijani;; Trst bi imel tudi svoje zastopnike v jugoslovanskem zveznem parlamenku, katerih šte-vilo bi bilo enako zastopstvom drugih večjih edinic, kot je n. pr. Srbija. Jugoslovani so naklonjeni internacionalizaciji pristanišča. Po besedah ministra Kardelja upajo, da bo Trst, ko bodo presekali ta Gordijski vozel, postal temeljni kamen miru v tem delu Evrope in po-sebno mirnega sožitja med Italijani in Jugoslovani. Prisostni novinarji so mu stavl- vrato vprašanj. V svojih odgovorih je minister Kardelj izjavil, da Jugoslavija zahteva tudi del Koroške, kjer prebivajo Slovani. Nima pa nobenih terltorijalnih zahtev do Grčije. Izjavil pa je, da je grški minister Papandreu predložil beograjski vladi grške zahteve. Minister Kardelj je na vprašanje odgovoril, da ni nikdar slišal o kakšni italijanski zahtevi za neposredna pogajanja; Jugoslavija tudi še ni predložila svojih zahtev o vojni odškodnini. Zanikoval Je vesti, da bi Jualogavlja bila izvedla za časa zasedbe Trsta, vpoklic pod orožje; da ni res, da bi bili trenotno italijanski jetniki v Jugoslaviji; da Je bil' Mednarodni Rdeči križ povabljen na obisk v Jugoslavijo;, da ni bilo nikdar državljanske vojne v Jugoslaviji in da so se italijanske čete, ki so se pridružile jugoslovanskim četam, pokazale koristne:. Po objavi sklepov Sveta zunanjih ministrov so angleški listi objavili svoja mnenja o bodoči pripadnosti Trsta. Med vplivni mi konservativnimi listi prevladuje mnenje, da k Svet dodelil Trst Jugoslaviji. Za jugoslovanski Trst »Diplomati, ki so v stikih s konferenco zunanjih ministrov*, pravi diplomatski dopisnik konservativnega lista «Daily Expiress», smatrajo, da bo ugodeno zahtevam maršala Tita po jugoslovanski politični kontroli tržaškega pristani, šča, ki ga poseduje sedaj Italija. Ce je temu tako, pomeni to, da je britanska vlada opustila svoje prvotno stališče, da naj bo tržaško pristanišče internacionalizirano, verjetno pod politično kontrolo Italije, čeprav so potrebne spremembe meje med Italijo in Jugoslavijo. Svet zunanjih ministrov o vprašanju očividno še ni dokončno odločil, izvedelo se pa je, da navodila izvedencev, ki bodo preučevali podrobnosti, favorizirajo izročitev pristanišča Jugoslaviji, s pogojem sporazumov, ki bodo zajamčili upo. rabo pristanišča in transportnih naprav vsem narodom. Jugoslovanska vlada je izrazila svojo pripravljenost za te garancije.* Diplomatski dopisnik konservativnega lista «Daily Mail* misli prav tako, da ima Jugoslavija dobre izglede, da bo dobila Trst «Dally Mail* pravi: »Nekateri o-pazovalci mislijo, da ima Jugoslavija dobre izglede, da Ji bo pode-ljena suverenost nad Trstom. «Dally Mail* pravi, da je vprašanje internacionalizacije Trsta stopilo v ozadje in pišč: «Sedaj prevladuje mnenje, da bo novo potegnjena črta pustila Trst v Jugoslovanskih rokah.* Tajnik laburističnega odbora v Queenslandu Hilly Je poslal Ewattu, avstralskemu zunanjemu ministru, naslednjo brzojavko: »Spodaj podpisani podpiramo zahtevo naše zaveznice Jugoslavije glede spremembe italijansko-jugo-slovanske meje. Verujemo, da so jugoslovanske zahteve v skladu z narodnostnimi, geografskimi in gospodarskimi načeli ter Vas prosimo, da podprete Jugoslavijo v imenu našega Commonwealtha». Von Neurath aretiran Niirenberg. 22. septembra Kakor poroča «Associated Press« je neki član francoske delegacije pri komisiji za ugotavljanje vojnih zločinov izjavil, da so v sredo v Ba-den Badenu ujeli barona Konstantina von Neuratha, ki je med prvimi na seznamu nemških vojnih ujetnikov. Razprava proti Neura-thu bo jeseni. Iz Jugoslavije Delavci borskeea rudnika v Srhm “ J.V ,.-4-L J. X Delavci borskega rudnika v Srbiji so obiskali vasi Slatino in Metovni-co. Na delu so ostali ves dan. Kleparji in kovači so delali v svoji stroki, zidarji so popravljali poškodovane hiše, a električarji so napeljali tri kilometre žice za električno strujo. Zdravniki so brezplačno pregledali 33 oseb. A Z namenom čim uspešnejše izvedbe preskrbe v Jugoslaviji, je izdana odredba o ustanovitvi izredne uprave za preskrbo. Naloga te u-prave je, da organizira preskrbo in izvrši razdelitev po državi. Na čelu to uprave bo upravnik, ki ga bo postavil predsednik ministrskega sveta. Natannejše odredbe o organizaciji in delu te uprave bo predpisoval minister trgovine in preskrbe. A Tanjug poroča, da je prišlo od L septembra do danes v jugoslovanska pristanišča 7 ladij UNRRE s celotnim tovorom 19.000 ton. Od tega je bilo 8.500 ton živil, 1100 ton obleke, 48 avtomobilov in 340 traktorjev. Angleški kralj in kraljica na obisku v južnih delih Londona. Obiskala sta londonske okraje Deptford, Greentoich, Leivisham in druge, ki so jih hudo prizadeli nemški napadi z letečimi bombami. Angleška kraljevska dvojica pri razgovoru z otroci, ki ju navdušeno pozdravljajo. Beisen ln Osviecin Razprava v Ltineburgu Liineburg, 22. septembra Britanski častnik Leonard Ber-ney, ki je nastopil kot priča pred sodiščem, Je izjavil, da so bile zaloge hrane in zdravil v koncentracijskem taborišču Beisen zadosti velike, da bi uprava mogla preprečiti vse, ah pa vsaj veliko število obolenj in smrti zaradi gladu, da pa uprava teh zalog ni uporabila v namen, za katerega so bile določene. Major Berney. je izjavil, da je uprava razpolagala s pekarno, ki bi lahko spekla 60.000 hlebcev kruha dnevno, tako da ne vidi razloga, zakaj bi taborišče ne moglo prejeti zadostne količine hrane. Po njegovi izjavi Je bila voda v vodovodu kalna. V prenapolnjeni dvorani sodne palače v Liineburgu so včeraj predvajali film o grozotah koncentracijskega taborišča v Belsenu. Nekateri prizori so bili tako strašni, da Jih prvotno niso predvajali v nemških kinih občinstvu. Prvi del filma, katerega predvajanje Je trajalo približno 20 minut, je kazal splošno sliko prilik v belsenskem taborišču, medtem ko,je drugi del kazal posamezne obtožence v tem procesu. Bivši poveljnik taborišča Kramer in njegovi pajdaši so ostali mirni pri predvajanju celo takrat, ko so se pojavile njihove slike na platnu. Film je prikazoval tudi vse žalostne slike pri množičnih pogrebih v taborišču. Kot prva žrtev, ki Je preživela grozote belsenskega taborišča, je nastopil kot priča Harold Le Drull-lenec, ki Je doma iz normandijskih otokov. Izjavil je, da Je prišel v koncentracijsko taborišče, ker Je nudil skrivališče nekemu sovjetskemu vojnemu ujetniku, ki Je pobegnil iz prisilnega dela. V koncentracijsko taborišče so ga poslali 5. aprila, samo mesec dni pred prihodom osvoboditeljev v njegovo vas. Izjavil je, da so jih ponoči gonili iz barak na prosto, kjer so morali stati po šest ur, preden so kohčali pregled vseh oseb. Le Druillenec Je SKRB ZA BEGUNCE Urad za vojne begunce v Ameriki Washington, 22. septembra General William Odwyer, upravnik «War Refugee Board», je podal v svojem poročilu izjavo, da Je omenjena ustanova rešila in pomagala tisočem beguncev, ki so zbežali iz domovine ter jih preskrbovala z živežem in zdravili. V tem svojem poročilu je Odwyer priporočil tudi v bodoče pomoč beguncem brez državljanstva ali tak .m, ki so jim, ali jim še bodo vzeli državljanstvo. V 21 mesecih, to je od Janjarja 1944 do septembra 1945 je imenovana ustanova s sodelovanjem privatnih dobrodelnih družb nudila vse, da olajša trpljenje žrtvam nasilja. General Odwyer Je dejal, da ni mogoče ooeniti delovanja ustanove po statističnih podatkih, iz katerih Je razvidno, da Je na tisoče oseb uživalo pomoč, ki Jo je organizirala ustanova, kajti s svojo pomočjo je dvignila in okrepila življenske sile vseh onih, ki so trpeli, dokler r bila Nemčija poražena in so se mogli vrniti domov. Nadalje je poudaril, da se mnogo evropskih beguncev ne more vrniti na svoje domove iz tehtnih razlogov ter so ostali brez doma. Najti pravo rešitev za vse one, ki ne ne morejo vrniti, je težko vprašanje, «Prepričan sem, — Je dejal Od-wyer v svojih izvajanjih, — da bo vlada Združenih držav prizade- l.vala, da bodo Združeni narodi čim- prej izvedli rešitev tega človekoljubnega mednarodnega vprašanja. Glavni pripomoček pri delovanju ustanove so bili prispevki ameriških zasebnih organizacij, ki so prispevale 20 milijonov dolarjev. Za dosego svojih ciljev se je ustanova posluževala sodelovanja uporniških skupin v zasedenih deželah, da Je tako odvedla ln rešila žrtve v nevtralne dežele. Prizadevali so si, da so tudi druge dežele pripomogle k izvedbi dobrodelnih del. Izrazfi je svoje priznanje za pomoč, ki so jo nudile ustanovi Švica, Švedska in posebno Vatikan. Samo lista “Ljudske fronte,, pri volitvah v Jugoslaviji Beograd, 22. septembra Jugoslovanske opozicionalne stranke, demokratska, radikalna in zemljoradniška, ki sicer še niso prejele dovoljenja za delo, ki ga predpisuje novi zakon o svobodnem delovanju strank, so sklenile, da se volitev dne 11. novembra ne bodo udeležile. Svojo odločitev so utemeljile s tem, da novi Jugoslovanski volivni zakon ni demokratičen. Tako bo pri prihodnjih volitvah samo lista kandidatov »Ljudske fronte*, katere nosilec je maršal Tito, ki Je v svojem prvem volivnem govoru ostro napadal opozicijo, češ da se noče udeležiti volitev;- izjavil, da je dobil v devetih poslednjih dneh samo pol litra juhe in kozarec vode. Četrti dan razprave proti Kramerju in njegovi družbi je sodišče zaslišalo poljsko zdravnico Ado Bim-ko. Omenjena bdravnica Je zlasti popisala šest plinskih celic v Osvieci-nu. Nesrečniki, ki so bili internirani v tem kraju, so morali iti najprej v neko sobo, kjer so morali pustiti svojo obleko. Od tam so šH v majhno sobico, kamor Je šlo nekaj sto oseb. Dali so jim brisačo in milo, da bi tako dobili vtis, da se gredo kopat. Zdravnica je izjavila, da Je videla tudi kovinaste posode, v katerih je bil, po pozneje dobljenih poročilih, plin. Od 1. decembra 1943 so prevozili dnevno okrog tisoč obolelih Judinj v krematorij. Morale so pri-ti gole do zdravnika, ki Jih je uvrstil med druge bolne ihtemiranke. Vojaki SS oddelkov so Jih nato izbirali. Na vprašanje, če bi priča med obtoženci mogla spoznati kakega zdravnika, ki je izvrševal to izbiro, je pokazala dr. Frica Kleina. Poljska zdravnica je spoznala tudi 16 drugih obtožencev, med njimi ta-boriško čuvajko Johanno Bormann. Nato Je popisovala tako imenovane »eksperimente*. Bimkova Je omenila žalostno zgodbo neke žene, ki je po vrnitvi iz ženskega taborišča poskusila izvršiti samomor, ker so Jo umetno sterilizirali. Zlostavljanja s strani SS oddelkov so bila na dnevnem redu; udarci so bili tako močni, da so često povzročili smrt. Priča Je bila navzoča, ko Je bila ubita neka ženska, ker je zamudila zbor. Ob nadaljnem poročilu Je izjavila zdravnica Bimko pred sodiščem, da Je Kramerjev prihod v Beisen decembra lanskega leta spremenil to taborišče v pekel. Zlostavljanja so se stopnjevala. Nekateri sovjetski ujetniki so postali tako slabi, da se niso mogli več dvigniti na noge. Med pričevanjem poljske zdravnice so obtoženci srepo gledali vanjo. Klein Je imel dvji izraz ln si je prvič delal beležke. Kramer j« Imel trd Izraz v obrazu. Vsekakor ao današnje Izjave povzročile mnogo večji vtis, kakor včerajšnje predvajanje uradnega filma. Na koncu razprave so se člani sodišča podali v Beisen, da si ogledajo taborišče. Uspeh obiska grikega regenta v Angliji London, 22. septembra Po poročilih iz Londona je bila angleška vlada zelo vesela obiska grškega regenta. Ugotovili so ob tej priliki, da vlada popolen sporazum med angleško in grško vlado o vseh vprašanjih, ki so jih preučili. Grški regent je razložil angleški vladi gospodarske potrebe Grčije. Izjavil je, da Grčija nujno rabi material za popravilo škode, ki jo je dežela trpela v vojni »zaradi svoje junaške obrambe proti napadalcu te? trajnega odpora proti zatiralcu*. Izjava dodaja, da bo »angleška vlada s svoje strani nudila Grčiji vso pomoč, kolikor je bo pač mogla*. Ustanova »UNRRA* in Velika Britanija bosta dobavljali Grčiji čim Več živil.* Izjava pravi dalje, da bodo zavezniške vojaške oblasti na račun ustanove »UNRRA* izročile Grčiji do konca meseca septembra 2500 avtomobilov. Angleška vlada je že izročila grški vladi nekaj obalnih ladij ter upa, da bo mogla preskrbeti se druge. Preklic nebratenja v Nemčiji Berlin, 22. septembra Nadzorni zavezniški svet je preklical določbe o nebratenju z veljavnostjo od 1. oktobra. Nova odčtedba dovoljuje pripadnikom zavezniških oboroženih sli, da porode Nemke z dovoljenem odgovornih poveljnikov. Vojaki bodo smeli poiečatl nem ške hiše brez posebnega dovoljenja svojih poveljnikov ln jim bodo dovoljeno, da se nastanijo pri nemških družinah, če Jim to poveljniki dovolijo. Ameriški oddelek zavezniškega nadzorstvenega sveta je javil, da se vojaki Združenih držav na ameriškem zasedbenem področju ne bodo smeli poročiti z Nemkami niti stanovati v zasebnih nemških hišah. To so objavili dan po izjavi Zavezniškega nadzorstvenega sveta, da so ukinili obe zgoraj Imenovani omejitvi za zavezniške čete. Državna uprava za trgovino ▼ Jugoslaviji Beograd, 22. septembra Maršal Tito je izdal odlok o ustanovitvi izredne preskrbovalne uprave, ki bo morala organizirati razdeljevanje vsega blaga, ki ga proizvaja in uvaža Jugoslavija, Svetovna sindikalne konferenca Hiriz, 22. septembra Glavni odpor svetovne sindikat-ne konference, katera se bo pričela v ponedeljek ob prisostnosti 300 odposlancev iz vseh držav sveta, razen iz Nemčije in Japonske, se je sestal na neuradne razgovore, kjer so razpravljali o volilnem postopku. Najvažnejša __ je določitev števila glasov, ki jih bodo priznali sindikalnim organizacijam Sovjetske zveze. Določiti bodejo stalno število glasov, ki bo temeljilo na številčni moči sindikatov v posameznih deželah, ker so sovjetski sindikalni zastopniki 2daj izjavili, da imajo 27 milijonov članov, medtem ko so v S. Frančišku uradno javili samo 20 milijonov članov. Lombardo Toledano, predsednik delavskega udruženja Južne Amerike, bo verjetno predlagal priznanje španake republikanske begunske vlade, prekinitev odnosov s Frankovo Španijo ln Izvajanje gospodarskih ukrepov za zrušitev španskega režima. Nova poljska vojska Varšava, 22. septembra Dopisnik »Polpressa* poroča o svojem razgovoru z maršalom poljskih oboroženih sil Mihaelom Ro-lom Zjrmierskim. Na vprašanje, čemu, kljub koncu vojne, sledijo še vedno vojaški vpoklici, je maršal odgovoril, da mora biti običajno število edinic povečano zaradi obsežnosti države v o-brambne svrhe. Dodal je, dk dni, ki zaradi -nacistične zasedbe niso Imeli prilike izuriti se v orožju, to lahko nadoknadijo. Maršal se je nato zaustavil na organizaciji in razvoju častniškega zbora, kateremu — je dejal maršal <— je nudila veliko pomoč Sovjetska zveza i materialom ln pa vojaškimi učitelji. Sovjetski vojski in njihovemu voditelju je maršal Zy-mierski izrazil svojo in pa zahvalo vsega poljskega naroda. Končno je dejal, da je večji del Rdeče armade zapustil Poljsko ter so ostali le nekateri oddelki na ozemlju, ki ga je Poljska pridobila na zahodu. Tiskovna svoboda na Ceikoslovaikem Praga, 22. septembra Češkoslovaški propagandni minister dr. Kopecky, član komunistične stranke, je izjavil, da pripravlja odlok za nadzorstvo izdajanja listov in knijg. Po tem odloku bodo mogle objaviti liste in časopise samo priznane politične strank«, ustanove javna podjetja ter državne oblasti. Državna knjižna komisija bo tudi odločila, katefe knjige treba objaviti. Določila bo v kakšni obliki naj jih izdajajo. Propagandni minister je poudaril, da odlok ne bo oviral svobode tiska. Po osvoboditvi je začelo Izhajati 32 dnevnikov ter 40 časopisov aa Češkoslovaškem, DEMOKRATSKE BESEDE ANGLEŠKI TISK (Po lvorju ThomasuJ III Pred vojno so imeli izven Združenega kraljestva povprečno naj več je naklade tile časopisi: »Pravda* (SSSR) 1,950.000; «Paris Soir* (pari sodri (Francija) 1,800.000; «New York Daily News» (nju jork dčjli njuz) (Združene države) 1.718.000; »Osaka Mainiči Simbun* (Japonska) 1,650.000; »Le Petit Pa-risien (10 pti p ar iz j čn) (Francija) 1,650.000 in »Izvestja* (SSSR) 1.600.000. Nad vsemi časopisi pa je prednjačil po nakladi «Daily Ex-press* z dnevno 2,550.000 izvodi. Visoko nad ostalimi Je bil tudi «Daily Herald*, ki je tiskal dnevno preko 2.000. 000 izvodov. Med nedeljskimi časopisi je prodal #People» (pipi) preko 3,000.000 izvodov. «News of the World» (njuz 6v d vorld) pa preko 4,000.000. kar je bila vsekakor največja naklada na svetu. Da so lahko razposlali vso to ogromno količino, Je šla prva Izdaja «News of the World» v tisk že v četrtek «Express» je dosegel februarja 1942 dnevno 2,746.855 izvodov. Vrate časopisov Daši je v zadnjih letih izginilo mnogo časopisov, lahko čitatelj še vedno najde enega ali več dnevni kov, ki so mu pogodu. To pa seveda le, če nima prav posebnega ali ču daškega okusa. Osem velikih ion donskih dnevnikov ima po dve vrsti papirja: »The Times* (d tAjms) (osnovan. 1785) in «Daily Tele-graph and Moming Po6t» (dčjli tč-ligraf end mčmin poust); štirje »popularni* časopisi, Id imajo naklado preko enega milijona Izvodov: «Daflly Express», «Daily Herald*. «Daily Mail* (dčjli meji) ln «News Chronicle (njuz krčniki); končno dva ilustrirana lista — «Daily Mirror) (dčjli miror) in «Daily Sketchs (dčjli skčč). Dodatno imamo še dva splošna dnevnika, ki sta posebno zasidrana — »Mor-ning Advertisep* (mormn čdvrtaj-zor) (ustanovljen 1794), glasilo Združenja pooblaščenih dobaviteljev in «Daily Worker» (dčjli vrkdr), glasilo komunistične stranke; nato pa še dva finančna časopisa — »Financial News» (flnčnšl njuz) in »Financial Times* (flnčnšl tajms), ki prinašata tudi nekaj splošnih vesti «Daily Herald* je uradno glasilo laburistične stranke, «Daily Wor-ker* pa komunistične. «Daily Wor-kef» je napadalno politično glasilo. «Daily Herald* pa, ki ima petindvajsetkrat večjo naklado, polaga več važnosti na vesti in članke. «News Chronicle* je rezultat združitve štirih bivših liberalnih časopisov; ni odvisen od organizacije liberalne stranke, zastopa pa poglede njenega radikalnega krila. Ker je neodvisen, gre včasi tako na levo kot «Daily Worker». «Daily Te-legraph*, «Daily Mail* in «Daily Express» se označujejo kot neodvisno konservativni, Konservativizem je bolj otipljiv v »Telegraphu*. neodvisnost pa v »Mailu* in v «Expressu». Brez uradne povezanosti, raje zaradi neke vrste prej ustvarjenega soglasja, izraža »Telegraph* na splošno stališče glavnega konservativnega urada. »Mail* in «Express» sta dolgo zastopala osebne in spreminjajoče se poglede svojih lastnikov (časi Je zdaj težko reči, kdo Je prav za nrav lastnik «Maila»). »The Times* Je danes bolj kot kdaj koli v teku svoje zgodovine bUžji svojemu Idealu splošnega dnevnika, dasl Je sicer nekoliko drag. »Timesova* politika Je bila v zadnjih desetletjih na splošno politika neodvisnega konservativizma, je pa do vsakokratne vlade, ki je bila na oblasti, pa najsi je bila takšna ah drugačna, vedno zavzemal precejšno mero tistega, kar imenujejo Angleži »fair plajr*. Danes pa njegove politike ne moremo istovetiti s politiko katere koli stranke. V listu pa se zrcali ljudsko razpoloženje bolj kot v katerem koli drugem listu ali delovanju stranke. »Manchester Guardian* in «York-shire Post* sta resna politična časopisa, ki imata med narodom velik vpliv. Oba sta od narodnih organizacij neodvisna, toda »Guardian* Je zadnje oporišče Cobdenove liberalistične šole, »Post* pa izraža poglede naprednega konservativiz-ma. V nedeljskih časopisih zavzema politika vedno zadnje mesto. To vidimo pri vseh časopisih razen pri zadružnem glasilu «Reynolds News» (rčnlds njuz) in pri dveh drugih vodilnih listih: pri »Observerju* (obsorvr) (ustanovljen 1791) in pri «Sunday Timesu* (sindi tAJms). Ta dva asopisa berejo v glavnem zaradi njunih političnih člankov, knjižnih pregledov ter glasbenih in gledaliških prispevkov. Na zunaj sta bila neodvisno konservativna, oba pa gresta skozi obdobje sprememb v različnih smereh. Njun vpliv je velik, njuni nakladi pa je komaj moči primerjati z nakladama, kakršni Imata «News of the World» in »People*. (Nadaljevanje prihodnjič) MODA KOTIČEK Nega rok Vsaka kulturna in Otta ima mora imeti negovane roke. Nega mora biti prilikam tn delu primerna. Temeljni zakon je čisteča. 7.e dobro umite roke in čisti nohti pomenijo negovano roko, seveda bo boljle, ie jim posvetimo ie mar lo več časa. Gospodinja, ki opravlja sama vsa Mna dela, ne more brneti dolgih in naličenih-nohtov. Ne strizite jih s Škarjami, opilite jih s posebno pilo. Nato namakajte roke v mlačni milnici, da te ombhča koltca, kt obdaja nohte. Ndmaii-te je z vazelino in brez bolečin jo boste odstrigle ali jo samo porinile nazaj s kol (eno palčico. Dovolj je, če to naredite enkrat na teden. Pred delom M roke natrite a mastno kremo in pazite, da si jth po nepotrebnem ne zmočite. Zlasti ne hodite z mokrimi rokami na veter, ker kola razpoka. Ct se vam je to le zgodilo, sl jih »večer dobro umijte s toplo vodo In natrite s sledečo zmesjo: glicerin, sok ene limone tn nekaj kapljic rolne vode. Ponavljajte toliko večerov, da postane kola spet gladka. Ce sami umivate posodo, si pred tem namilite roke in pustite količke mila za nohti. Tako se umazanija ne bo mogla zatreti globoko v kolo. Po vsakem umazanem delu je dobro, če si roke umijete z limono, osuiite In rta-malete s kremo. Žene, ki ne delajo v gospodinjstvu, si lahko prlvoičijo ličenje in daljle nohte. Tudi v tem pretiravanje ni lepo in je najbotjfe, če se driite zlate sredine tn ne uporabljate pretemnih lakov tn ne nosite predolgih nohtov. Roke namažite vsak večer a mastno kremo tn si jih podnevi po nepotrebnem ne tmtaJjte, Za kaharlca Krompir je zdrava, pecMna hrana 1« ga lahko uporabljate za najrazllčnejle jedi. Iz navadnega krompirjevega testa lahko »are* dite: (eipljeve cmoke, kuhane svaljke, ocvrte rogljičke, zavrtele in druge močnate jedi. Svaljke nudite začinjene z orehi tn sladkorjem, pa tudi k solati ali omaki, zabeljene z drobtinami tn razbeljenim maslom. Za »vitek razvaljajte testo pol centimetra debelo in ga no motite t sledečim nadevom: 100 pr zmletih orehov, 1 jajce, SO gr sladkorja, 30 gr maela, nekaj limoninih olupkov, cimeta alt kltnčkov. Penasto vmešajte mašilo, sladkor in rumenjak ter končno dodajte orehe in dUave, Previdno zvijte tn polotite na na-matčen pekač. Pecite H ttre v ne prevročf pečici. Ko se nekoliko shladi, nareiite na rezine in potresite s sladkorjem. Z* pečene češpljeve cmoke dodajte običajnemu krompirjevemu testu nolevo konico jelenove soli ali 1 pecilni prgfek. Oblikujte cmoke kot vedno in jth polagajte na pomaščen pekač. Da se ne bi sprijelt, jih od vseh strani nama-tite s kokoijim peresom, namočenim v mast. Pecite 20 do 30 minut v precej vroči pečici. Preizkusite s pletilko, če so pečeni. Nadevajte na pladenj in ie tople potresite s sladkorjem. Praktični naivti Ce hočete imeti lepe, bele zobe, st jth od česa do časa odrgnite z Enostavna športna obleka za mesto in dom. kuhinjsko soljo. Ne prepogosto, ker razje zobno' sklenino. Rokavice iz jelenje koie najlep-ie operete z deževnico in milom. Med pranjem jih oblecite na roke in dobro namilite ter mencajte v vodi. To ponovite Večkrat in ko so čiste, jih zopet namilite in tak-Ine pustite osuliti. Ce ne najdete ikroba za perilo, si ne delajte skrbi. Prav lahko ga sami pripravite. Za škrobljenje uporabite vodo, v katero ste narezali nekaj krompirja. Krompir ima namreč velike količine Ikroba. Škota] 20.000 Spita so zviil Dva milijona delavcev Ko so naznanili, da je britanska letalska industrija med vojno zgradila 126.000 letal, je ta vest sicer vzbudila, ne pa zadostila radovednosti, kakšen delež Imajo v tem celotnem Številu posamezne bolj znane vrste letal. Večino odgovorov dajemo spodaj. Na čelu seznama je Vickersov pomorski vrhunski Spltflre, ki so ga proizvajali skozi vso vojno. Eno izmed presenečenj pa je ogromno Število Wellingtonov. V naslednjem navajamo Številke celokupne proizvodnje posameznih vrst letal kot so jih zabeležili proizvajalci: Spilfire: 19,298, pri čemur so vite-tl «Seaflres» (pomorski Spltflrl), ki so bili zgrajeni za mornarico in 305 Spitfirov, ki so jih zgradili pred vojno; Hurricane: 12.500, čemur moramo dodati Se 1500 letal iste vrste, ki so jih zgradili v Kanadi; Welllngton: 11.391; Anson: 10.000; Lancaater: 9000; Mosquito: 6000; Hallfax: 6000^ Beauflghter: 5400, čemur moramo prišteti Se 250 letal, ki so jih zgradili v Avstraliji; Blenheim: 5400; Oxford: 5000; Svvordfish: 2399; Beaufort: 1500, čemur moramo dodati Se 700 letal Iste vrste, ki so jih zgradili v Avstraliji; Battle: 1160; Bolingbroke: 700, ki so jih vse zgradili v Kanadi; Fulmar: 650, ki so jih zgradili za mornarico. Te Številke pa le malo povedo o velikih delih, ki so jih izvrSila ta letala. Posamezna letala so operirala leta ln leta. Neko Falrey Svvordfish letalo je letelo skupno 14.000 ur. Od časa do časa so ga poslali na pregled v tovarno. Delo pa, ki so ga opravili s popravili in s štednjo, je precej višje kot samo 326.000. Dva milijona delavcev, kolikor jih je bilo zaposlenih v letalski industriji, ko je ta delala s polno paro, je lahko prepričanih, da so opravili hvalevredno delo. TRŽAŠKA KRONIKA | GORICA Goriški Javni nasadi Imenovanja i krajevne pne ia Trst, Ronke In Gradež Podpolkovnik Franci* John Armstrong, tržaški okrožni komisar, je v zvezi s splošnim ukazom it. 11, imenoval naslednje osebe v krajevno upravo občine Trst: OKROŽNI 3VET, predsednik: inž, Gandusio Fernando, Trst; člani; Bracci Giovannl, Buda dr. Giorgio, oba iz Trsta; Bugatto dr. Giuseppe, Gradež; Colotti prof. Francesco, Trst; Conte Erminlo, Ronki; DegrasBi Giovanni, Gentlli Pietro, MisleJ Giordano Bruno, Monti gospodična Giorgia, Peres-sonl Lučlano, Pesante dr. Giovanni, Plccoli odv. Sergio, Pincherl* dr. Bruno, vsi iz Trsta; Purini Paolo, Milje; Robba Pietro, Suban Et-tore, Tromba odv, Antonio, vsi lz Trsta; namestniki: Gasser odv. Edoardo, Gerosa Enea, Dauri odv. Ferruccio, Ritossa dr. Tulilo vsi iz Trsta. Nadalje- so bili Imenovani v krajevno upravo občine Trst, kot predsednik občine Mianl Michele; za predsednika občinskega sveta Fort! Bruno; kot svetniki: Bak Carlo, Catalen Giovannl, Cattelani Eugenio, De Rosa Bruno, Florea-ni Guido, Fort! Aldo, Lago Oreste, Presca Romeo, Rlnaldtni Teodoro, Rivolti Vittorio, Sclolis Narciso, VJsinlin Ralmondo. V krajevno upravo občine Ronki so imenovani za predsednika ■občine Tambarln Antonio; za predsednika občinskega sveta Canziani Vanturina; za člane občinskega sveta Fuilzlo Libero, Miniussi Aldo, Bascarol Elio, Trevisan Antonio; namestniki so: Fumis Flore, Visintin Antonio in De Fabris Um-berto. V krajevno upravo občine Gradež so Imenovani za predsednika občine Marin Giacomo,; za predsednika občinskega sveta Marin G-laco-mo; za svetnike: Rossi Blagio, Ma-rocco Romano, Dovler Giuato, To-masin Daniele; za namestnike: OIL votto Giacomo in Maricchio Silvio. Javni mestni nasadi, prej ponos Gorice, ki je zaradi tega slovela kot «mesto nasadov«, so bili radi razmer več ali manj zanemarjeni; tudi vojni dogodki in v nemajhni meri, žal, razposajena in nenadzorovana mladina, so pustili vidne sledove poškodb na njih. Zdaj ko je vojna vihra mimo, bo treba urediti in vzpostaviti, kar je bilo poškodovanega ali uničenega. Mestna uprava, ki namerava izvesti vzpostavltvena dela, prosi občinstvo da Ji pomaga in sodeluje s tem, da priznava in spoštuje trud ter do-prinešene gmotne žrtve. Posebno opozarjamo itarSo, da posvečajo več pažnje otrokom, ki v javnih vrtih kaj radi uhajajo na stranpota in iz otročje razposajenosti kvarijo in uničujejo nasade. Opozarjamo, da bodo podvzeli resne ukrepe proti onim, ki bodo odgovorni za povzročeno škodo na javni lastnini. MODERNI ČUDEŽ Trpljenje in težave so mu izrezali iz možganov Kako sta bristolska zdravnika dr. Robert Edward Hemphill in dr. Wil£red Will-way prenesla v prakso teoretične zaključke portugalskega profesorja Moniza Dva britanska zdravnika sta o-pravila operacijo, ki odpira možnost, da bo zdravniška veda v nadaljnjem razvoju ljudi rešila neprestanega trpljenja in strahu. Novica o dogodku, ki ga ravno zdaj obširno razpravljajo v »dnevniških krogih ima, kot 1 zgleda, zelo dalekosežen pomen. Omenjena zdravnika potrjujeta staro teorijo, po kateri je »sedež trpljenja* v možganih, kjer neko področje nima zveze s ostalimi možgani. Z operacijo sta spremenila svojega pacienta iz nervoznega trpečega in boječega človeka, ki je bil v večnem strahu pred »vetom, v srečno in koristno osebo. Kdor koli se je kdaj mučil — in kdo se ni? — prav dobro pozna pogubno silo, ki Jo ima v sebi — kot se zdi — ta del možganov? Portugalski zdravnik profesor Monlz je bil prvi, ki je raziskoval in nekoliko osvetlil to središče trpljenja. Bil J* prvi, ki je prenehal z dosedanjo prakso, ki je najhujie primere obravnavala s stališča psihologije. Monlz J* opazoval te pojave kot anatom in zdravnik. Njegov namen j* bil, da bi odstranil izvor trpljenja; hotel Je to ztorltl z nožem. Postavil je teorijo, da povzroča prednji del možganov, ki leži za čelom in se imenuje »čelna možganska skorja*, duševne asociacije, ki vodijo naše moralne ln etične funkcije enako, kot verjetno druga možganska področja vodijo naše čutne funkcije — vid, sluh, gibanje itd. Presenetljiv« spremembe Preiskoval Je osebe, ki so utrpele poškodbe čelne možganske skorje, kar se Je večinoma zgodilo pri ne-srečah ali pa bilo posledica vojnih ran. Skoraj v vsakem primeru J* odkril, da ao povzročile poškodbe določenih možganskih živcev pre senetljlve spremembe v značaju teh oseb. V večini primerov eo bile spremembe srečnega značaje. Tako Je prižel profesor Monlz do zaključka, da lahko s hoteno poškodbo živcev, ki vežejo čelno možgansko skorjo s thalamusom —-nižjim možganskim središčem, o katerem domnevajo, da povzroča določene čustvene in podzavestne pojave v možganih — dejanski izvor trpljenja lahko napadejo ln odstranijo. Dva bristolska zdravnika »ta pr' va prenesla to teorijo v prakso, ln sicer z operacijo, ki Je prinesla novo življenje človeku, ki se je lete In lete ne najtežji način mučil. Bila sta to dr. Robert J5dward Hemphill, ravnatelj brietolske bolnice za duševno bolne, ln dr. Wilfred Willwey, londonski specle list ze možganske bolezni. Pomagal Jima Je še tretji, ln sicer odlični češki endokrinolog dr. Max Reiss, ki Je kot begunec deloval na Burdenovem nevrološkem institutu v Bristolu. Pacient na katerem »o t»vedM o- peracijo, Je bil nek brtstoleki meščan, ki Je bil do tvojega dvaindvajsetega Ista popolnoma normalen. Bil je visok nad en meter osemdeset, prijeten človek, ki je bil primerno težak, skratka prava podoba »dravega, srečnega, mladega moža. Toda ta popis Je pri njem veljal le za dobo pred šestnajstimi leti. Težave tridesetih let, ko je izgubil svoj posel, so ga »čele mučiti in potiskati navzdol. Ker je bil nekaj časa brezposeln, se j* »čel mučiti in gnjaviti, ln sicer ne »radi neposrednih in resničnih stvari, marveč zaradi najbolj nepomembnih. Tudi potem, ko je našel delo, pri njem ni mogel oetati. Domišljal zi Je, da ne bi mogel delu primerno živeti, Kesneje el je »čel ustvarjati, da njegovi organi »niso v redu*; domišljal si je, da nima želodca in srca na pravem mestu. Prenehal je celo Jesti in njegova teža Je začela padati, dokler ni poital tuh kot trlica. Zanimanje za drugi spol je Izginilo. Zgubil pa Je tudi zanimanje za vse druge stvari. Postal Je nekako čudno obseden. Zdravniik« mojstrovina * Vsi psihiatrični postopki so oeta-H brezupešni. Pacient se Je mučil kar naprej. Končno Je dr. Hemp-hlll spoznal, da Je moževo edino u-panje — kajti njegovo stanje je bilo takšno, da Je slo za življenje ali *mrt — delikatna možganska operacija, ki Jo J« v teoriji kot prvi nakazal portugalski profesor. Življenje je pacientu pomenilo tako malo, d*, je v operacijo rad privolil. Operacija Je »čela. Približno dva centimetra nad pacientovim zunanjim kotom desnega očesa so skozi lobanjsko kost napravili majhno odprtino. Predhodno so tam odstranili kožo in tkivo. Skozi to majhno odprtino to s posebno skonstruiranim nožem — mojstrskim izdelkom precizne mehanike — prerezali vozel živcev, ki so prenašali turobna poročila nesrečnega človeka ln čelnega možganskega dela do thalamusa. Operacija sama po sebi ni bila nevarna. Ristko Je bil v moto osti, da bi ranili druge živce, ki so za inteligenco pacienta življenjsko važni, če bi nož segel predaleč. Toda operacija Je v ve*kem pogledu uspela. V štirih meeeclh je bil pacient spet zdrav in običajen človek. Vse zledl muk ln obsedenosti so izginile. Drugi dan po operaciji se ga Je lotila prava volčja lakota ln kmalu Je spet pridobil staro težo. Dr. Hemphill je kesneje opisal svojega bivšega pacienta, ki Je bil nekoč duševna razvalina, nesposoben » v*ak posel tn spolno popolnoma nedojemljiv, kot »srečnega* dobrovoljnega človeka, ki je sicer nekoliko len in »moljuben, ki pa sploh več ne ve, kaj je muka in trpljenje.* Danes je uradnik na zelo prometni velikomestni železniški po- staji. Njegov položaj je odgovoren, toda opravlja ga z veliko spretnostjo. Kar pa je morda najbolj zanimivo je to, da je skoraj popolnoma pozabil na muke in trpljenje, ki ga je držalo v šahu skoraj 15 let. Cas skrbi, strahu in bede se zdi kot da je bil izrezan iz njegovega življenja z odstranitvijo tistega drobnega živčnega vozle, ki ga Je povzročal. Daši ima danes 38 let, izgleda kot dvajsetletni mladenič. GOSPODARSTVO Japonski gospodarstveniki so se že obrnili na zavezniške oblasti, naj dovolijo Japonski udeležbo pri mednarodni trgovini, dostop do Japonskih virov iz mirne dobe, gospodarske olajšave ln nakup živeža ln surovi! v tujini. Največji vzročni velesejem naj bi po predlogu Britanske Izvozne družbe, ki združuje okoli 2.000 glavnih angleških izvoznikov, postal «City», trgovsko središče v Londonu. Po tem načrtu, ki ga zdaj preučuje angleško trgovinsko ministrstvo, bi prišlo na milijone obiskovalcev vsako pomlad in jesen v London. Ti velesejmi naj bi nadomestili svoječasne velesejme v Llpskem, ki zaradi zloma nemške Industrije v dogledni dobi ne bodo prišli v poštev. Presežke materiala, ki ga Ima ameriška vojska v Evropi in Sredo, zemlju, bodo odstopili osvobojenim državam v Evropi, predvsem Grčiji, CeSkoslovaŠk', Poljškl, Albaniji in Jugoslaviji. Blago bo za njih prevzela UNRRA. Televizija ‘ * 1 1 1 f? Velika popravila od vojne poškodovanih hiš V zvezi z načrti za popravila zgradb, poškodovanih zaradi vojne v Julijski krajini, smo prejeli nekaj statističnih podatkov o številu poškodovanih hiš ln načrtih popravil. Evo nekaj številk: Trst mesto ima lahko poškodovanih hiš 236. Popravljalna dela so že odrejena. V to pa niso vštete hiše, ki so bile prizadete samo posredno. Tudi za te so Že odrejena popravila. V Tržiču bodo takoj začeli po-j pravljati 20 ljudskih lahko poškodovanih hiš. V Ronkah bodo v kratkem začeli popravljati 14 ljudskih lahko poškodovanih hiš. V Gorici ln okolici so začeli organizirati material in delovne moči za približno 800 hiš. Male vasi bodo v nekaterih primerih popolnoma obnovili. V mestu Pulju je poškodovanih 700 hiš, ki jih bodo lahko popravili v kratkem času. Do zdaj ao pripeljali v mesto na mesec po 80.000 komadov, od 1. oktobra dalje pa se bo dovoz opeke zvišal na 150.000 komadov mesečno. Opeka je najbolj potrebno gradivo v Pulju. Zanimivo je, da so se našle nekatere osebe, ki nočejo sprejeti denarja in pomoči Zavezniške vojaške uprave ter nočejo delati v svojo lastno in splošno korist. Major Richardson, izvedenec dela pri Zavezniški vojaški upravi, je dal dopisniku VZN sledečo izjavo: «Zelimo sodelovanje vseh slojev prebivalstva za izvedbo začrtanih različnih javnih del. V gotovih krajih že obstaja to sodelovanje ln če bodo v bodoče vsi sodelovali, bodo dela kmalu končana.* Kakor smo Že včeraj poročali, je Zavezniška vojaška uprava Izdala odredbo, ki vsebuje natančna navodila za popravo od vojne poškodovanih zgradb ln potrebne pogoje za prejem prispevkov, namenjenih za Izvršitev del. Odredba je razdeljena v 11 členov,' ki predpisujejo C veljavnosti odredbe glede na zgradbe, kt pridejo v poštev za popravila, nadalje o odborih za popravilo hiš, o prošnjah za podpore, o nalogah odbora za popravilo poslopij, o skupni lasti več lastnikov, o nalogah tehn'čnega urada, o podporah in o višini podpor, k) jo bo ZVU izplačala, o posojilih pri kreditnih zavodih, o nadzorstvu Zavezniške vojaške uprave, o even-tuelnlh kaznih in o vstopu v veljavo te odredbe. Podrobno besedilo je prizadetim na razpolago na občinskih uradih ln javnih razglasih. Ameriška družba za radiotehniko je izdelala novi tip televizijskega aparata za povojno prodajo, kakor nam ga kaže slika. Gledališče Verdi. Danes zvečer bo ob 19.30. uri napovedan koncert pod Vodstvom dirigenta Luigia Tof-fola ln s sodelovanjem tenorista Rodolfa Moraro. Gledališče Fenlce. Danes zvečer ob 20. url bo nastopila v gledališču Fenlce skupina Angeli z baletnimi in opernimi točkami. Režija Max Neufeld. Ustanovitev zadruge gr*kih trgovcev V četrtek so v Trstu ustanovili zadrugo grških trgovcev. Na ustanovnem sestanku, kateremu so prisostvovali predstavniki vseh grških tvrdk v Trstu — približno štirideset po številu — so Izvolili za predsednika upravnega sveta g Constantina Anpstasakija. V Trstu obstoja že 20 let grška trgovska zbornica, ki je bila med vojno zaprta, a je začela pred dvema mesecema spet uradovati. Sedanji predsednik g. Anastasaki Je oh ustanovitvi zadruge dal sledečo izjavo; «Redka stvar je to in ob enem smo ponosni, da nam je v teh časih uspelo združiti vse grške tvrdke; upajmo, da bo ta ustanova koristna za grško kolonijo v Trstu«. Dobava modre galice Kmetijska zdruga javlja, da je te dni dobila iz Amerike pošiljatev modre galice s 99% čistostjo, ki jo bodo prodajali v njenih prodajalnah v Gorici, Krmim:, Gradišču in Romansu po 50 lir zr kg. Ker je odbor za kmetijstvo dopustil prosto prodajo tega blaga v izključno korist kmetovalcem naše pokrajine, pozivamo interesente, da se čimpreje obrnejo do naših navedenih prodajalnic potrebne količine. Na osebo bodo prodajali 50 kg galice. RADIJSKI SPORED Sobota, 22. septembra 19.15 obvestila svojcem; 19.80 oddaja za delavce; 20 poročila v slovenščini; 20.16 poročila v italijanščini; 20.30 prenos lz gledališča Verdi; 21.30 slušna igra v Italijanščini; 22 koncert pianista Kessisogluja; 22.30 plesna glasba iz Vidma; 23 vesti v italijanščini; 23.10 vesti v slovenščini. Nedelja, 23. septembra 7 poročila v angleščini; 7.15 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v italijanščini; 8 glasba za vse; 9 kmečki sekstet; 9.30 slovenska kmečka ura; 10 prenos sv. maše iz 8v. Justa; 12.45 poročila v slovenščini; 13 poročila v italijanščini; 13.15 pestra glasba; 14 pregled vesti; 14.10 glasba na ploščah; 14.30 italijanska otroška ura; 15 pionirska ura; 16.80 prenos lz Vidma; 19.30 pogovor o prosvef, predeva prof. Kosovel; 20 poročila v slovenščini; 20.15 poročila v Italijanščini; 20.80 koncert violinista Ltppi; 21 pogovor z Maj. Astleyem; 21.10 znani pevci; 21.30 igra v italijanščini; 22 voBcla glasba; 22.35 prenos iz Vidma; 23 vesti v italijanščini; 23.10 vesti v slovenščini; 23,20 nočno zabavišče. Ponedeljek, 24. septembra 6.80 glasba za dobro Jutro; 7 poročila v angleščini BBC; 7.15 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v italijanščini; 8 glasba za vse; 12.45 poročila v slovenščini; 13 poročila v Italijanščini; 14 pregled vesti; 16 v zvezi z Vidmom. Trgovska zveza vabi k sestanku vse trgovce jestvin v nedeljo 23 t. m. od 10. url v prostorih Trgov- Glavnl urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S. MALI OGLASI OBJAVA Stalna dovoljenja za vožnjo z avtomobili za dobo od 15. oktobra do 81. decembra 1945. Vse prizadete opozarjamo, da s 14. oktobrom zapadejo vsa dovoljenja za vožnjo z avtomobili, izdanimi v tržaški pokrajini. Do- ske zveze, ulica IX Augusta št. 13 /I | včljenja ne bodo podaljšana, niti nad, Ker je dnevni red zelo važen, vabimo vse trgovce, da se sestan ka gotovo udeleže. Obsojen zaradi sodelovanja s sovražnikom Predvčerajšnjim so pred izrednim porotnim sodiščem, pod predsedstvom dr, Thermesa, obsodili na 6 let in 8 mesecev zapora Bruna Della Motta, Obenem so mu vzeli pravico za stalno izvrševanje Javnih služb in poravnati mora sodna stroške. Della Motta so obtožili, da je opravljal važne fašistične službe na Reki, da Je sodeloval z SS potom kvesture in predvsem, ker je imel po lastnih izjavah izkaznice 8S in PS. Državni tožilec je zahteval za Della Motto 15 let zapora, branitelj je zahteval, da sodišče obroženca oprosti, ker ni zadostnih dokazov. Sodni zbor je obtoženca spoznal za krivega in ga obsodil na omenjeno kazen Umor 18'letnega dekleta Pred nekaj dnevi so našli v Bovcu v hiši št. 3, umorjeno 18-letno Sabino Sovdatovo. Nesrečnica j« Imela po vsem telesu smrtno-r.osne rane, zadane s kakšnim kolom. Policija skuša zdaj dognati ali gre ,za zločin ali nesamovoljen umor. PREHRANA Piškoti za otroke Pri spodaj navedenih trgovcih, lahko dvignejo posestniki nakaznic, izdanih v Trstu, za otroke, od 0 do 1 ln do 4 leta piškot« v nadomestilo za kruh. Cena piškotom Je 68 Ur za kg. Fraglacomo Mario, via Revoltella 72; Kandare Francesco, via Piccardi 72; Bensi Anita, via Rossetti 27; Bengher Mattia, via Malolica 1; Marchič Antonio, via Ginnastlca 39; Brandolin Giuseppe, via Giulia 26: Bussanl Draga. Pendice Scoglietto 34; Cervani Mario, via Battistl 25; Cordini Carlo, via Marconi 9; StrekelJ Danilo, plazza Garibaldi 6; Gherdol Natale, via Udine 37; Gregori Agostlno, via Commerclale 25; Lapel Mario, Šalita di Gretta 4; Pecorari Lutgt, plazza Ponterosso 6: Antonlnl Mario, via S. Lazzaro 14; Bosco Antonio, via Duca d'Aosta 15; T.'Alimentare. Via del Pešce 4: Flchera Gaetano, via Corsica 15; Muradori Antonio, via Donota 20: Tamaro Lo-renzo: Riva N. Sauro 16: Bevllacqua Gabriella, via dell lstria 180; Gerussl Vittorio, via Tiepolo 1; Montagna At-tlllo, via D. Bosco 14; Moretti Flisa, via Madonnlna 32; Taucer Aronne, Servola 119; Boik Mario, Opčina 293; Coop. Operaie: Spaccto 79, via Foscolo 24; apaccio 113, plazza S. Giovanni 6: spacclo 41. via Giulia 35; spaccio 31, via Aplarl 2; spaccio 56, via dellTstrla 41. Amilitrofin V Izpopolnitev notice od vCeraj, sporoča Sepral, da je količina ami-litroflna določena na dva zavoja po 300 gr na osebo. Velika tatvina svile Pred nekaj dnevi so neznani vlomilci ponoči vdrli v konfekcijsko ln modno trgovino Tercuz v Gorici na corsu Verdi. Neznanci so prišli v trgovino tako, da so se poslužili pomožnega vhoda, s cigar vrat so odrgall ključavnico. Imeli so dovolj Časa, da so izbrali najboljše blago, in sicer več kosov »vil«, med katerimi je bil samo eden vreden 90.000 lir, veliko najboljšega perila in svUenlh oblačil, v skupni vrednosti okoli 2 milijona lir. Policija je uvedla preiskavo. obnovljena. Da bodo izdali pravočasno nova dovoljenja, morajo prosilci vložiti tozadevne prošnje do vključno 27. septembra. Obrazce za prošnje dobe prosilci v uradih tržaškega avtomobilskega kluba na trgu Unitš.. Prošnje je treba točno in polno izpolniti, in sicer v dveh kopijah na pisalnem stroju. Izpolnjene prošnje Je treba oddati A. C. T. v določenem terminu. Prošnji morajo biti priložena potrdila o bivališču lastnika avto-vozlla, če je ta privatnik, ali potrdilo tržaške zbornice (potrdilo o rednem vpisovanju v seznamu tvrdk), če je lastnik podjetnik. S prošnjo je treba predložiti tudi prometno knjižico s priloženimi listi, ki jih bodo takoj vrnili. Vse prošnje, ki so jih predložili prosilci pred to objavo so neveljavne. Smrtna nesreču. Včeraj ob 12. uri se je zgodila na mostu pri Pev-mi smrtna nesreča. 80-letna Marija Orzanova se je malo magnila čez majhno ograjo, ki je napravljena ob Soči, izgubila ravnotežje in padla v globino 14 metrov v rečno strugo. Orzanova Je pri padcu dobila težko poškodbo lobanje ln je kmalu izdihnila. Krčmarji in gostilničarji! NOVI TERAN naprodaj! Telefonirajte št. 29433 GOSPODJA HIROMANT govori hrvatskl, njemački, fran-cuskl i madjarski. Prima vsakodnevno od 10.-12. 1 od 3.-5., via Degli Stella 2/II desno, »Marina*. Vinske stiskalnice lastnega izdelka pTodaja Navalmec-canlca, Trst, ulica Corti št. 1. 75169 M Tvrdka CMALIER0 TRST Corso Garibaldi 5 je ponovno odprla svojo trgovino s tka« ninami in konfekcijo * OBIŠČITE JO^ V “Centru za obvestila,, Piazza della Borsa št. 8 dobite te publikacije v slovenščini: S. V. Benčt: «Amerika», cena 10 lir. (Kratka in 7 * nimivo pisana zgodovina Združenih ameriških držav). «Ameriške znanstvene zanimivosti*, cena 10 lir. (Poljudno pisan pregled najnovejših odkritij na zdravniškem, kmetijskem, tehničnem in drugih področjih v Ameriki). «1989-1944», cena 5 lir. (Pregled vojnih dogodkov v teh letih, s številnimi slikami). KARLO ROSNER MARIJA UALESKA CRT1CA Brzovlak je drvel proti Parizu. V oddelku drugega razreda sta sedela sama gospod in gospodična. Citala je ilustracijo. Mlada, mogoče dvaindvajset letna, lepa, je prijetno dišala po nekem močnem parfumu. Po črnem lakastem kovčegu, ki je ležal nad njo v mreži in po rjavem kožuhu ki je visel poleg nje, bi lahko sklepali, da je dama lz boljših krogov. On je gledal skozi okno, toda odkar je stopila v njegov oddelek gospodična, je gledal samo njo. Gledal jo je in premišljeval, kako bi začel pogovor. Iz svoje mreže je vzel časnik in ga ji ponudil. »Želite današnji časnik?* »Hvala! Zelo ste prijazni!* Vzela, ga Je in začela čitatl. Potrpežljivo je čakal, dokler ga ni prečitala. »Časniki niso kaj posebno aani-mlvi,» Ji je dejal. »Kakor »e vzame.* Napeto je premišljeval, kako bi podaljšal nit pravkar zadetega razgovora. »Potujete v Pariz?* «Da!» »To Je odlično!* Je vzkliknil. »Zakaj?* «Ker tudi Jaz potujem tja!* »Kdaj ste bili zadnjič v Parizu?* Začudeno jo je pogledal. »Pred tremi dnevi!* «In Jaz pred desetimi leti!* «Bila sem deset let v Pragi. Starše ln poročeno sestro imam v Marseillu, zdaj se peljem v Pariz obiskat prijateljico. «A tako! Gotovo bo vaša prijateljica vesela, gospodična Marija Valeska!* »Zakaj me imenujete Marijo Va-lesko, saj se vendar ne Imenujem tako!* »To Je vseeno. Ne zanima me, kako se imenujete! Klical vas bom Marija Valeska! Seveda, če dovolite!* »Ce vam ugaja, zakaj ne!» Gospod je bil ves nadušen. Cež nekaj časa ga vpraša: «Ste poročeni?* «Ne!» se j« lagal*, toda rad bi se poročil!* je nadaljeval in Jo otožno pogledal. »Pazite! Najin pogovor postaja nevaren!* se je smejala. Hotel je nekaj odgovoriti, toda opazil Je, da Je vlak že zavozil v pariško predmestje. »Tukaj smo!* Pomagal ji j« obleči kožuh ln uslužno je dvignil črni lakasti kovčeg lz mreže. Skoraj nato sta bila na cesti pred kolodvorom, »Naj pokličem taksi? Ali greva z cestno železnico?* je vprašal. «Najraje grem peš, moja prijateljica ne stanuje daleč!* »Vas smem spremiti?* «Seveda! Ce va)n ni predaleč do ulice Zmage!* »Kako naj ml bo predaleč, gospo, dlčna Marija Valeska, saj stanujem tudi jaz tam!* «Res, zanimivo!* Gospod ln gospodična sta krenila proti ulic Zmage. Marija Valeska je stopicala s svojimi tankimi dolgimi nogami po pločniku, on J« hodil ponosno ln zadovoljno ob njeni strani ln mahal s kovčegom. Ko sta prispela v bližino ulice, ga je vprašala ce ve, kje je številka 23?» «Kako nebi vedel, saj sem vendar Parižani* Sel Je pred nju na drugo stran oeste. Čakal je, da pride za njim ln potem sta šla naprej. »Tukaj je številka 23!» Obstala sta pred veliko hišo. Zdaj se Je spremljevalec Marije Va-leBke spomnil, da tudi on stanuje v tej hiši. «Hvala lepa!* Je dejala gospodična ln se hotela posloviti. «Saj mi boste vendar dovolili, da vas spremim do stanovanja vaše prijateljice.!* Sla sta po stopnicah, mimo prvega nadstropja, drugega, tretjega nadstropja v četrto. »Tu stanujem tudi Jaz*, *1 Jc mlalll gospod, »stvar postaja zanimiva*. Marija Valeska Je prečitala vse vizitke v četrtem nadstropju in končno pritisnila na zvonec, «Oi» je vzkliknil on, »Kaj vam je?» Bilo je prepozno. Vrata stanovanja so se odprla in pred njim Je stala — njegova žena. Vodoravno: 1. grško otočje, ki ga zdaj zahteva Sovjetska zveza; 2. začetnice imena ln priimka znanega komunističnega vo- j dltelja v Jugoslaviji — neumen, bedast — pritrdilni" ” ca; 3. glas ob eksploziji — barva; 4. opravičilo, oproščen je; 5. nerr.sk! spolnik; 6. del se- . klre; 7. ne 8taro (brez prvega samoglasnika); 8. kraj 5 v Italiji; 9. žensko ime — reka v Afriki; 10. osebni 6 zaimek y sklonu — cesta, steza — „ oaebnt zaimek v 7 sklonu; 11, prebivalec enega izmed u Kontinentov. Navpično: 1. na- g silna odvedba (tujka); 2. vojaški pojem preteklosti — 1» llnat, lz ilovice; 3. kratica za »kraljevski* — kazalni za-11 lmek; 4. števnik -- vrsta zobne kreme — kratica v pismih; 5. poklic, ki je v zvčžl z, muzejem; 6. ploskovna mera — biček, lo-ček (grško) — ka- Sobotna križanka št. 9 8* 9 — m m m IŠ ■ i m n - m B 11 B u B m \ ■ Kršitev križani ike v ponedeljskl številki žalni, zaimek;. 7. francoska prltrdll-nloa na nikalno vprašanje — osebni zaimek; 8. rimski uradnik — kravje mlečne žleze; 9. osvojiteij..