Ji.. 'g NO. 81_1 1 VESTI MOVIN/I n vi a SIOVGNIAN MORNING NtWSMPCR CLEVELAND ». 0.. MONDAY MORNING, APRIL 26, 1949 LETO LL-VOL. U. IZ SLOVENIJE LJUDJE so v glavnem še do- najmanj odporna. To je naj več -bri in radi pomagajo duhovni-1 ji vzrok, da je vlada morala od. kom kolikor le morejo. Duho-Opraviti obvezno delo mladine. vniki so brez krušnih kart. Tudi oblačilnih nakaznic ne dobe, ker se njihovo delo ne smatra za de-lot-in ker niso koristen stan družbe po petletnem načrtu. Vedno več župnij je brez duhovnika. Po en duhovnik oskrbuje po tri in štiri župnije. Seveda more opraviti le najnujnejše in ni govora več o kakem sistematičnem dušnem pastirstvu. TRGOVINE SO PRAZNE.— Kmetje sploh ne dobijo nič obleke. Nakaznic za obleke nimajo. Delavci še kaj dObe. Udlič-no pa so obloženi partijci in o-ficirji. Teh je izredno veliko, so vsi mladi in lepo rejeni. Vojaki pa tudi stradajo in so slabp oblečeni. Imajo dhevno po tri in štiri ure politične Sole. Disciplina je tako ostra in surovost šarž tako velika, da nikoli v kraljevski vojski ni bila taka. Vojaki so seveda silno nezadovoljni. Tam kjer so v četah kandidati za duhovnike ali celo mladi duhovniki, ukapuje komisar prav njim, da morajo predavati o komunizmu, marksizmu in socijaltamu. LE0NI8CE v Ljubljani, ki je bil zasebni zdravstveni sanatorij usmiljenih sester, je seveda sedaj državna bolnica. In sicer je to sedaj bolnica za spolne bolezni za oficirje in uradnike. Spolna bolezen je silno razširjena tudi po deželi. IZGNALI SO že poprej vse usmiljene sestre in druge redovne strežnice iz vseh bolnišnic in zdravstvenih zavodov. Redovnice so morale vse iz samostanov domov ali k sorodnikom ali drugim dobrim ljudem. Katera more, je dobila kako službo, da se preživi. Nekaj starih sester je še imelo streho v Kamenici pri Mariboru. Sedaj so tudi te starke, ki nimajo ne domp ne svojcev več in ki so nesposobne za delo, segnali iz te njihove hiše na ceBto. —o-------- dobili nalog, da se morajo vst ntp. Ker ^ :--------------------Wnl< bodo mormi hoditi na mitinge in se udeleževati političnega živ-ljenja, kot opazovalci vsaj. SLOVENSKI SALEZIJANSKI DUHOVNIKI so prevzeli dušno pastirstvo na Reki. Sedaj so vse izgnali razen dveb. Prepovedano jim je, da bi se vrnili v mesto. NAJTEŽJE JE ZA ZDRA-. VILA. — V Jugoslaviji sploh teško kaj kupiš. V trgovinah ni nobene maže za čevlje, ni nika-kih krtač, ni mila, ne sukanca, ne gumbov, ne drugih vsakdanjih potrebščin. Ali najtežje je za zdravila. Lekarne so prazne. Niti za najnujnejše in najbolj splošne slučaje ni mogoče dobiti zdravila. ZNANA REČ JE, da je 30% mladine v Jugoslaviji jetične. To priznava 3ama vlada. Toda pravega vzroka te strašne bolezni med mladino vlada ne pove. Mladina ni bila toliko jetična niti med vojno in ne takoj po vojni, šele koncem lanskega leta to letos se je jetika med mladino tako grozno razširila. Temu je vzrok preslaba in nezadostna prehrana vsega prebival- v južno atvu v Washingtcam. Bivši polj- kali. da so začeli prihajali be-Kitajsko. Odpora je malo ali'ski general Igor Modelski je pri. 3U"C> P° fk<™ ° naseljevanju pa tudi nič. Shanghai, največje'čal, da je pred odhodom iz Polj- ra“teljenlh os*b m po ,p08re' kitajsko mesto, je seveda v ne- ske dobil povsem stroga in za-,^0^811^0 prijavi Lige Si oven-varnosti da vsak čas pride v ko- upna naročila glede vohunje- k'b Katoliških Amerikancev. munistične roke. Komunistične nja v USA. Sta dve družbi,'7 d116 22- eprila je rrisel ^StamahaT Kitaiska 0<^a^e"Hpo!J!8bih vobun°v’ “ jib v.f sSurikm v Avstriji^Do^ Shanghai, Kitajska. — V ne- poljska ambasada. Ena družba . . ^ . 1 nA je iz Strug na Dolenjskem, star samo no- V Sovjetski Zvezi bi za tako govorjenje dobil kroglo v glavo Pariz, Francija. — Ameriški komunist to delavski zastopnik BOGOSLOVCI v Ljubljani so v poljedelski uninji in untnji to- bačnega delavstva, Donald ” takozvanem Sveta”. Rekel je, da je sedež' svetovnega imperij aiizina v Washingtonu. o Nanking zavzeli kitajski komunisti šangaj je na vrsti — Komunistične armade prodirajo v južno Kitajsko Shanghai. — Velike komuni stične vojske se vsipajo PRVI BEGUNCI PRIHAJAJO V CLEVELAND deljo okoli pete ure popoldne so se specijalizira in išče atom začeli komunisti korakati v pre-stolico Kitajske, že poprej je bila v mestu vlada rdečih, ki je nastopila takoj, ko so vladni organi in policija zapustili mesto. Komunistično poveljstvo je proglasilo, da. je ob sedmi uri dobilo vso oblast v mestu. NOVI eR0B0*lEw®l»ey L Anton Golob Odpeljali so ga .v bolnišnico zadnji torek, a umrl je \ soboto ob 8-:40 dopoldan. Anton Golob je bil star 64 let. Rajni je bil samec in je stanoval Odkrili so vohunsko družbo ki jo vodi poljska ambasada Washington. ■— Odbor, ki pre- nosti,e prav?'dilutes veJko j Prvi uspehi velikega dela Lige Slov. Kat. Amerikancev poljsko vohunsko družbo, ki ima | svoj sedež na poljskem poslan- Končno smo vendarle doča- ga in očeta, Mr. Charles Mla-—- -- • - !l--” ■>-----x-,! a*- kar, 8101 Mansfield Ave. Ima- ta tu še več svojih sorodnikov. Posebno sestrične Mrs. Mary Mauer se je trudila za njihovo preselitev. Novodošlim želimo vso srečo v svobodni Ameriki. Ligi Katoliških Slovenskih Amerikancev. v Clevelandu ipa izražamo iskrene čestitke, na velikem delu, ki sedaj rodi prve sadove in prinaša srečo našim bratom in seštram. Po vseh poročilih bomo v prihodnjih tednih lahko pozdravili še mnogo ostaiih, ki bofio srečno zaključili svojo pot t; trpljenja v begunstvu in našli vice, ki se tičejo atomske energije, druga pa lovi 'vse kar mo- 24 let in prihaja k svojemu stri cu Mr. John Ferkulj, 1166 E. 74 St., Cleveland 3, Ohio Stric re biti važno za vojskovanje je bifnje?ov 3p0n7or. proti Ameriki. Od »r je sedaj, Naslednji dve b(*unki sta zbral 27 dokumentoj o tej spijo- Mr, Sonja Mlakar in niena nazL (hčerka Margaret ki sta prišli v nedeljo v Boston in. v Cleveland Zbor 21 nar "O1 '■'■l-'"- 11 narodov e vLonoor prideta danes. Ti dVe bosta srečni tu dobil i svoj ega sopro-' med nami svoj novi dom. Evropejci se morajo skupno rešiti ati pa bodo sužnji in berači ; , . London. — V Londonu so se zbrali zopet zastopniki 21 narodov, da se posvetujejo o skupni, Bolivijski delegat trdi, da je mučenje dokazano ! zadnjih 6 let s svojim prijate-iterativni organizaciji evrop-ljem, Mr. Frank Knezom na' kega kontillenta. 'Kot j^tni 1193 E. 60 St. Zadnjih predsednik te konference je goje delal neprenehoma v Na- vorij winston chutchill. Pov-tional Screw Co. Bil je žeto dari, je da E mora ..pla, prijazne narave m suarI 'lin-1 Mučenje kardinala Konferenca za mir slavi vojsko Gtfvore o miru a slave komu- nistično, vojskovanje da Kitajskem — Dve izjemi med rdečimi Lake Sucess. — Bolivijski delegat je govoril o mučenju kardinala Mtodszenty. Tele načina mučenja je omenil kot dokazane in gotove; • l Pa™' Franc‘ia- ~ Cardinal Mindszenty je bil '«vičaraki kongres za mir je od-zaprt nekaj časa v v vlažni ce- meval veselja, ko je bilo javlje- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Danes je 25. v mesecu__ Danes pobirajo društveni tajniki mesečni asesment. Skrbite, da boste imeli plačano o pravem času, kajti društvo je naš najboljši prijatelj v slučaju bolezni ali nesreče. Dvaindvajseta obletnica— V torek cb 8:30 bo v cerkvi sv. Vida maša za pok. Joseph Klemenčič v spomin 22. obletnice njegove smrti. Na obisku— Iz Aurora, Minn, sta prišla na obisk Mr. John Gorjanc in sin Joseph in seveda obenem tudi na svatbo sina oz. brata Stanleyam ki se je poročil zadnjo soboto. Stanujeta ,pri sinu oz. Bratu Johnny Gorjance, 16416 Arcade Ave., kjer ju prijatelji lahko obiščejo. h bolnišnice— John Martinčič, 1058 E. 74 St. se je po srečno prestani Operaciji vrnil iz bolnišnice. Zahvaljuje se prijateljem za obiske v bolnišnici to se priporoča za obiske na domu, kjer je sedaj v zdravniški oskrbi. Štorklja jih je obiskala— Pri družini Mr. to Mrs. Wm. Urbančič, 26290 iBjriardale Ave, Euclid, O., se je oglasila teta štorklja to pustila zalo hčerko drugorojeniko. Materi- svoje ameriške domovine. Nadlog, mre jsoravce, poao- ' . „ . . . , .... Izjavil je, da se ameriško de- mače Nadloškov Tone. Bil je Ewo a mddena lik^jsto fij^ZvJ V vTtori4dolvini zapušča K drfav'"“st zo. Trdil je, da ameriška via- brata Martina to sestro Mari- * seda"Jf> ča8U P* nor°st Se' da uporablja vse intrige, da bi|ja Tukaj 2apuWa ! dan?e k. so vsaka zase vpregla delavske moči Amerike rodhike v družini Johanna P°8ebna trdnjavalobdana. 3 pob' proti “demokratičnim silam Klopčič na 0002 Dilble Ave. rldnlm* ln gospodarskimi meja- in mnogo domačih prijateljev. *n “riškimi stenami, so Pripadal je društvu: Naprej,'^očje igrače, ki ne bodo urno-St 5 SNPJ r le nl*c0^ar drugega kot doti- SND , Lorain, O. • znuje 25 letnico Imu na 1053 E. 62nd St. Po-,je «kel da se morajo evropski] V nedeljo L maja proslavi' greb ,pa bo v sredo, v cerkev "arodl zdru^ltl’ zdruzam zfce'i' slovenska naselbina v Lorain, 'Sv. Vida ob 9:30. Pokopan bo ^ rane dveh svetovnih vojn in O. 25 letnico obstoja svojega lia pokopališču Kalvarija Slovenskega narodnega doma s primernim programom. Vsi tisti, ki imate v predprodaji vstopnice k banketu ste prošeni, da zaključite prodajo najkasneje 26. aprila do šestih zvečer in sporočite potem odboru. Na dan proslave se vstopnic za ban. ket ne bo prodajalo, pač pa samo vstopnice za ples zvečer. Poldrugi bilijon za Washington,Državni taj nik za zunanje zadeve je predložil senatu zakon o oborožitvi stva. Lakoto pa mladina najte- držav, ki so podpisale severno- žje prenaša in mlada telesa so Tri h im V Pittsburghu so imeli komunisti shod, na katerem so vpili o strašni krivici, ki se godi njih 12 voditeljem, kateri sede zdaj na zatožni klopi v N. Y. atlantski pakt Zakon predvideva, da bodo države podpisnice dobile ameriške pomoči za oborožitev v znesku $1,460,000,000. Del te pomoči gre tudi v Turčijo to Grčijo. O shodu so zvedeli dobri Ame-rikanci, pa so se začeli zbirati pred dvorano. Priti je morala policija, ki je komuniste rešila s tem, da jih je odpeljala v am-bulančnem vozu. • • « Prav se jim je zgodilo, komunistom! Pa naj bi bili prišli Clevelandu v narodni hram na St. Clair Ave., kjer bi lahko vpili in protestirali po mili volji svoji med svojimi. Kako so komunisti snovali proti Ameriki New York. — V procesu proti ameriškim voditeljem komunistične stranke je priča Chales Nicoderous izjavil, da so ameriški komnnisti poučeni, da Sov j etika Zveza hoče v slučaju ,. . __.. ._.__ p«*, ***. ur- let sr,z. združeni graditi svojo bodočnost Jugoslovanski komunisti napadajo raške in bolgarske Belgrad, Jugoslavija. — Jugoslovanska propaganda napada sedaj češko in bolgarsko vlado. O češki vladi trdi« da je dobavila atenski monarhistični via- J C JlClj/1 cotailv vztuujaia »MB ” r ” » občutek, da se bo v celici za- zala en amerikanski to en angle-dušil. Potem je bil kardinal ški delegat. Anglež je rekel poslan v drugo celico z Žarečo namreč, da v Rusiji ni politične razsvetljavo. Tam je moral svobode, Amerikanec se je celo ostatj 82 ur. Kardinala so stal-1 povzdignil do trditve, da ljudje no mučili z izpraševanjem.'hočejo, svobodo, osebno svobo-Moral je neprestano stati, ni- do, svobodo govora, svobodo vo-kpli piu niso dovolili, da se litve, svobodo, da lahko menjajo Samo kadar je omagal svojo vlado, če hočejo. Angleški in mu je slabelo, je dobil zdrav- advokat pa je rdeče pacifiste niško pomoč. Vse izjave, ki so presenetil takole: “Vesel sem, kot kardinalove objavljene v da vidim toliko komunistov tu takozvani rumeni knjigi, ki jo je govoriti za mir. Toda vedite, da objavila vlada, je dal kardinal ne morete biti za mir v Evropi v, teh 82 urah, ko je bil v zmfe- ;n proslavljati, vojno v Aziji. Ne deni zavesti. Knjiga je samo mo^te biti za mir, če pa ste ob obtožnica proti vladi. 'uporabili velik del te konferen- ■‘0---— ce za hujskarije proti tolikim David Bruce naš antba- narodom. Zakaj sedaj ne plo-sador v Franciji skate?”_______________________^ Washington. — Predsednik Truman je imenoval David K. E, Bruce, dosedanjega šefa urada za pomoč Evropi v Parizu Louisville Courier Journal je pa za ambasadorja USA v Franci-]imenovan za šefa urada name-ji„ Barry Bingham predsednik|sto Bruce-a. poiraoe uapasu pražene ^ Jng0. pXP^ietoXnade Za3Ta 8l7ni* da •80 ®olgar! prodali slučaj so debili komun.sti in- Grk™ nek« vlako,v ž‘te' kl » strukcije,' da ' naj zabetirajo \e Bolgarom prodala Jugoslavi- ameriško industrijo, demorali- ^ 0be vlad> sta dela 1 zirajo ljudstvo in tako pomaga- &sno- ko sta J^oslovansko ko-jo iSlovjeitom. Ista priča je po- munistično stranko obdolževah vedala, da je komunistična ■ LoiBboractjonizma z zapadno stranka sama ugotovila, da je v reakcijo. Tako trdi titovski tisk, dobi gospodarskega napredka | Nas cela stvar zanima samo to komunistična revolucija posta-|Bko, da vemo, da gre spor med la za več let nemogoča. ikomunisti krepko naprej. Maršal Tito zoblje Wallstreetu iz roke New York. — Edward Wein-tal poroča o tajnih kupčijah, ki jih sklepa maršal Tito z ameriškimi “warmonger!i, imperialisti,* wallstritarji in fašisti”, če® katere je Tito še nedolgo tako udrihal Zdaj jim zoblje iz roke to berači pri njih za pomoč, ker sicer se bo njegova ladja razbila ta potopila. Kakor poroča Wetatal, se je - zglasil pri ameriškim državnem ii, oddelku ambasador Savica Ko* sanovič, ki je v Titovem imenu prosil za ameriške Obenem je jugoslovanska vlada zaprosila za posojiic pri Chase National banki in pri Bank of America. Naš državni oddelek je namignil bankam, da nima nič proti temu, če dajo posojilo Ti-tu. Pogoji za posojiic bodo najbrže trdi, pa kaj zato, samo da dobi Tito novaca. Ko js ista banka posodila Francu v Španiji 26 milijonov, je moral za garancijo posojila založiti v kredite. Londonu za 30 milijonov zlata. Tako zdaj Tito sklepa trgovske ipogcdbe z onimi, katere je še nedvano psoval. Tako je Sklenil trgovsko pogodbo s zapadno Nemčijo in z dedno so-vražnico-Italijo: dal ji je koncesije pri ribolovu in dal ji bo razne rude v zameno za stroje in druge laške izdelke. Vse to gre zdaj v roke' Titu, da se bo'lažje boril proti —Moskvi. Ameriški tovariši bodo to težko prebavili, pa bo že šlo. DAJ BUT. DAJ SZ STILA. SPOMNI SB UtOUNCRV S KAKIM DOLABJIM Razne najnovejše svetovne vesti WASHINGTON. — State Department je objavil, da bo v sporazumu z drugimi podpisniki mirovnih pogodb z Bolgarijo, Rumunijo in Madžarsko napravil nadaljne korake proti tem državam, ker so prekršile mirovne pogodbe in pogazile osnove človeške pavice s procesi proti kardinalu in duhovnikom in s svojim splošnim preganjanjem vere in svobodnega političnega prepričanja. WASHINGTON. —. Predsednik Truman je nenapovedano obiskal v mornariški vojni bolnici bivšega tajnika za državno brambo Forrestala, admirala Leahy, tajnika v senatu Leslie Bif-fle in kanadskega zastopnika James Glen. Forrestal je obolel radi teške preutrujenosti, Leahy je pretrpel teško operacijo, Eiffle, je močno prehlajen, Glen pa je imel srčni napad. Truman je po obisku povedal da jih je našel vse v zadovoljivem stanju okrevanja. • • * WASHINGTON. — Tajnik za državno brambo Johnston je prepovedal gradbo. gigantskega nosilca avijonov, ki naj bi imel nosilnosti 65,000 ton in ki ga je hotela imeti mornarica, kot plavajoči aerodrom za svoje bojne avijone. • • • .WINNIPEG, KANADA. — Kanadske oblasti so zaprle starega sovjetskega vohuna Dimitrij Leščenko. Mož je star 36 let. Prišel je v Kanado nelegalno, je po poklicu sovjetski oficir in je delal ket delavec v raznih krajih Kanade. krat več “grandpa” to “grandma.” Na konvencijo— John E. Lokar, ki ima trgovino na debelo s tobakom to konfekcijskimi ipotrebščinamji se je podal na konvencijo trgovcev s tobakom, ki se vrši v New Yorku. Kljub “Ljubljana"— V torek ob 7:30 ima klub Ljubljana” redno sejo v SDD na Recher Ave. Člani ste vab-ijeni, da se vsi udeležite. Četrta obletmca— V torek, dne 26. aprila bo v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega John Možič iz 1140 E. 60 St. v spomin četrte obletnice njegove Smrti. Obolel je— V petek zvečer je nanaglo-ma obolel rojak John Rnbeda. Klicali so ambulanco Mary A. Svetek, da ga je brž prepeljala v bolnišnico. Rojaki iz Ambrusa— V sredo dne 27. aprila bo škof- Dr. Gregor Rožman ob osmi uri daroval v cerkvi sv. Lovrenca pomtifikalno sv. mašo zadušnico za pokojnim župnikom Rev. Ivan žavhi, ki 'je umrl'dne 9. marca v Ambrusu. Vsi bivši farani so prijazno vabljeni. Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti ima skupno sv. obhajilo prihodnjo nedeljo 1. maja ipri sv. maši ob osmi zjutraj. Popoldne ob dveh je potem skupna ura molitve in po pobožnosti seja. Vse članice prosi odbor, da gotovo pridejo. F nedeljo 8. maja— Dhigo nedeljo v maju bo zopet skupna seja zastopnikov, vseh društev in vseh prijateljev katoliškega gibanja v šoli sv. Vida ob treh popoldne. Nadaljevati moramo priprave za Katoliški dan, ki ga hočemo prirediti 4. julija. Društva Je-po prosimo, da dotočijo svoje zastopnike to po možnosti ob »tem Času ne Sklicujejo svojih sej in prireditev. Ameriška (JAMES DEBEVEC. Editor) UH St. Cblr Are. BEndenon MU Published dtUy eiwpt BMukUtb. Bandlja 'Snd Domovi ima Clonlud HOUdsyi APRIL ■ a m w ■ m ur I 2 3 4 5 6 7 8 9 K> n 12 13 1415 16 1718 1920 21 22 23 M *5 *62718 29 30 NAROČNINA Za Zed. države 18.60 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RAT BS United States $8JK> pari;«*?; $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.60 for 3 months. Entered u aecoixLclui matter January Sth' 1906, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1919. ____________ No. 81 Mon., April 25, 1949 Za sporazum med južnimi Slovani Nova, demokratična Evropa je neobhodno potrebna mir na svetu. To je menda sedaj jasno vsem, ki ne trobijo v komunističen rog. Da se more to doseči, je treba, da sp dobi rešitev za evropske nacijonalne spore in da narodi sedejo za skupno mizo in z evropskimi očmi rešujejo vprašanja skupne varnosti in napredka. Skupnost zapadne Evrope je predpogoj uspeha Marshallovega obnovitvanega^na-črta in vsega drugega dela za obnovo evropskega kontinenta. Vsi Evropci bi torej morali misliti dandanes o tem kako bi najbolje rešili vprašanje skupnosti in trajne sloge med njimi, vsak narod pa kako bi uredil redne, dobre so-sedstvene odnose z vsemi svojimi sosedi. Preteklost Evrope je šla čisto v drugo smer. Evropski nacijonalizem je prešel v šovinizem, razvil se v imperializem, ki ga uganjajo palčki in pritlikavčki prav tako kot srednji in večji evropski narodi. V vseh" evropskih sporih gre za neko gospodovanje. Na vseh koncih in krajih Ev- Soiedje so. življenje jih tun v mnogočem veže. Sosedje bedo ostali, pa naj Jugoslavija ostane kot državna skup-nosMili pa ne. Ne samo sosedje, na stotisoče Hrvatov živi med Srbi in Srbov med Hrvati in bodo verjetno tudi v bodoče tako živeli. Vsi ti imajo živ vsakdanji interes, da se rešitev dobi, da sovražnosti in prepiri prenehajo, da se začne koristno, ustvarjalno delo. Ko čitamo, da nastajajo razni odbori za države izza železne zavese in objavljajo svoje osvobodilne programe, se nam je zdelo, da ne moremo preko tega in da moramo povedati svoje mnenje, da ne vidimo nikakega razloga za odlašanje več tudi za Jugoslovane. Nič se nočemo vmešavati v zadeve v starem kraju. Narod je tam, da bo odločil. Toda nihče nam ne more zameriti, da s posebno skrbjo in ljubeznijo spremljamo pojave, ki so tudi za nas posebno zanimivi, saj smo v marsikakem oziru bili in smo še kos te skupnosti. SIS »»SIS IIIIIIIMH >ww IESEDA IZ HU0M u ji i mm www« resinici v polnem številu udeležimo te njih prireditve, S čemer bomo vsaj nekoliko pomagali njih skladu za konvencijo. Meni se zdi, da je naj lepša klub je ribudil veliko zanimanja točka na konvenciji — nastop Prva belokranjska prireditev Cleveland, O.—Belokranjski med Belokranjci kot tudi med drugimi Slovenci. Več naših prijateljev mi je omenilo, da se je nekaj takega nameravalo organizirati že pred več leti, ampak da je vedre« prišlo kaj drugega vmes. Tako da se je iz tistega rodilo vsekaj drugega kot pristna belokranjska organizacija. Sedaj imamo naš klub, v katerega spada večina Belo-krajncev. Dela se na tem, da se pridobi vse naše ljudi v klub. Zatorej, če je še kje kakšen Bdlokrajnc izven našega kluba, je vabljen, da se nam pridruži. Neglede, če pripadate eni ali drugi1 politični stranki, pri nas Ite dobrodošli. Namreč to je vsakega člana privatna zadeva in nima naš klub nič proti temu, ker mi smo popolnoma nepristranski. Na zadmji klubovi seji, katere udeležba je bik skoraj stopro-centna, se je med drugim skle- vedli zopet dalje. Kam, ttga ne povedo, zakaj komunizem je laž, hinavstvo, zavijanje in sleparstvo. Komunist je brez čuta, nima ljubeont do bližnjega; besede: tovariš, enakost, bratstvo in druge take oguljene puhle fraze služijo le za propagando. Njih “svoboda” temelji na ječah in na prisilnem delu. Ljudstvo ni zadovoljno, ker mu vse poberejo, delavec pa mora podpirati komunistične stavke in ustanove po š:rnem svetu. Taka je površna velikonočna slika naše uboge Slovenije. Tisti, ki ne verjamete, pridite pogledat ; nekdaj ste večkrat prispeli na zlet v staro domovino. Radi smo vas imeli in ko vam je potekel čas, tedaj ste se lahko vrnili. In danes? Ali se bojite napisa na Dantejevem peklu, ki pravi: “Lasciate ogni spe-ranza, voi ch’ entr&te. . ?” Vas pozdravlja Zvezdica Nadica iz Črnega grabna. rope, kjer ni diktature, se prepirajo o tem kdo bo gospodoval nad nekim koščkom te.ga itak malega kontinenta. Taki so kot kmetje, ki se za brazdo zemlje tožarijo in vse kmetije zatožijo in jih ugonobe. Zapadno-evropski narodi pod silo razmer in pritiskom sovjetske nevarnosti že delajo zveze gospodarskega, voja- ______ ________________ škega in političnega značaja. Tu v Ameriki se moramo sa- mo Čuditi,'daTo delofako počasi napreduje ko je vendar * jasno, da bo brez potrebne enotnosti Evropa šla rakom žvi- . t j g iuri zvečer v Slo-žgat ali pa v azijsko-komunistično malho umret za vedno.- Čuditi se pa moremo veliko manj zapadnim Evropejcem, ki so vsaj nekaj svobode že dosegli in se imajo za kaj prepirati, kot pa raznim zastopnikom narodov izza železne zavese, ki so vse izgubili, tavajo po svetu kot kralji brez dežele, pa se prepirajo kot pijani berači o tem kdo in kako bo gospodoval nad kom. Prepirajo se. Poljaki in Ukrajinci, Poljaki in Litvanci, Poljaki in Nemci, Poljaki in Čehi, Čehi in Slovaki, Slovaki in Madžari, Madžari in Romuni, Madžari in Srbi, Madžari in Hrvati, Avstrijci in Slovenci, Hrvati in Srbi, Srbi in Albanci, Albanci in Grki, Bolgari in Srbi venskem narodnem domu, dvorana št. 1. Pripravljalni odbor nam obeta veliko užitka ta večer, namreč oni se strinjajjo s tistim evangelijem, kateri pravi, da se mora lačne nasititi, žejne napojiti itd. Seveda godbo so (tudi preskrbeli za tiste, ki ne špara j o na podplatih (er tako rekoč nehote podpirajo čevljarsko obrt. Namreč mi ima- kadetk in tekma v korakanju. Le škoda, ‘ko. je tako malo zanimanja med mlajšimi članicami zato. Ce pomislimo leta nazaj, ko smo imeli priliko občuaovati krasne nastope kadetk od podružnic: at. 10, 14, 15, 25, 32 in 50, ali ni to škoda, da so tako zgubile zanimanje in vse tiste lepe uniforme ležijo brez koristi, ko bi bile lahko v na j več ji ponos naroda ob različnih prilikah. Edino pri naši podružnici so se vzdržale vso to krizo in so še danes aktivne. Zato pa v resnici zaslužijo vso našo naklonjenost. Prosim in vabim vas vse še enkrat, ne pozabite na dan 30. aprila (to je v soboto) in pridite na to veselico v polnem številu. Za iples bo igral zelo priljubljen in pdznan Vadnalov orkester to najboljša postrežba od strani članic vam je zagotovljena. _________________________ j Mary Strašek, predsednica podr. št. 49, NASA MICKA IMA TUD BESEDO Zdaj pa ni tako hitro priletel nazaj od zdravnika kot prvič. JAMAR: Pisma iz Argentine PETO PISMO 19. aprila In tudi kulturnih. Kakor hitro je prišlo v letu 1948 sem toliko Slovencev, da bi napolnilo majhno dvorano, so se začele prireditve. Prva je bila proslava stoletnice Združene Slovenije, druga pa apamiir naših mrtvih 1. junija. Pri obeh so sodelovali že pevski zbor in naši igralci ter deklamatorji. Ko je jeseni imelo “Duhovno življnje” svojo tradicionalno prireditev, je nastopil že dobro organizirani pevski zbor (iz ostankov slavnega Serviglianskega emigrantskega pevskega zbora, ki "je svoj čas pel v Rimu!) ter tudi že formirana igralska družina Torej, na veselo »vide- z Jalenovim “Domom.” “Dom” j e bila prva s predstava novih Slovenija o Veliki noči in Grki in tako naprej bi lahko naštevali. In kar je najbolj mo tudi čevljarja v klubu, za-x«/(nA ca A.anipain in nonm/pJniAin tatn w hndn srsiiiriili torej ce katera po nesreči od- čudno, se prepirajo in napovedujejo kako se bodo prepirali v bodoče predstavniki demokratičnih sil teh narodov, ki sedaj vsi nimajo nikake, svobode, ki so vsi v jarmu ene in iste diktature, ki jim pije kri in ki je ne: bodo mogli premagati in se je rešiti drugače kot edinole, če združijo vse svoje moči in složno nastopijo za skupne cilje. Končni cilj mora biti mir med njimi, dobro sosedstvo in pošteno, iskreno sodelovanje. S tem bi se morali baviti, o tem razmišljati in za to delati. Menda je v tem oziru najbolj žalostna slika med južnimi Slovani. Recimo še posebej med Hrvati in Srbi. Naj pogleda človek katerikoli list, naj bere izjave te ali druge skupine, povsod najdeš isto medsebojno očitanje in izražanje nezaupanja. Je res, da je sovražnik imel med drugo svetovno vojno na jugoslovanskih tleh najstrašnejšo metodo, je res. da na stotisoče.grobov deli in zaznamuje zadnja minula leta. Je res, da je vprašanje v vsakem oziru težko, ali prav tako je res, da rešitev v prepiru ni mogoča. Rešitve v prepiru enostavno ni. Vsi jugoslovanski narodi sedaj trpe že od leta 1941 stalno, strašno okupacijo. Titovo gospodarjenje danes prav tako noben narod ne smatra za kaj drugega kot okupacijo kot ni drugače čutil, ko je imel na vratu Hitlerja in Mussolinija. Rešiti se tega neznosnega stanja je prva naloga. Pomagati pri tem reševanju je vseh, ki izhajajo iz teh narodov najnujnejša in najsvetejša dolžnost. Za vsako sodelovanje je potrebno neko osnovno, vsaj, bi rekli, najširše zaupanje. To zaupanje je treba ustvariti, V ta namen so potrebni dogovori med tistimi, ki se naj osvobodilnega dela lotijo. Mislimo, da bi se mogli dogovoriti tudi zastopniki, ki izhajajo iz Jugoslavije, da hočejo seda s skupnimi močmi pomagati, da se reši suženjska diktatura nad narodi tam. da bi mogli reči in ugotoviti, da po osvobo-jenju ne bodo reševali nikakega vprašanja nasilno, s policijo in vojaštvom ali pa s prevaro. Mislimo, da bi se moglo lepo ugotoviti, da naj o vseh spornih vprašanjih odloči kasneje narodni plebiscit po občinah, okrajih, okrožjih ali narodnostih, mislimo, da bi se moglo celo to ugotoviti, da hočejo demokratični zastopniki pustiti vso končno odločitev o državi ali državah slovenskemu, hrvatskemu in srbskemu narodu, ki naj odločajo kot suvereni gospodarji na vsem nespornem ozemlju, kar je spornega pa naj zopet samo glasuje kam se prišteva, mislimo, da je skratka za vsako ceno treba razbiti in uničiti sedanjii porazni vtis, da se južni Slovani v ničemer sporazumeti ne morejo. bije pe HALI OGLASI Farma naprodaj iFawoa 83 akrov, pol ure iz Clevelanda, hiša 10 sob za 2 5 — Društvo Boca st. zt> oun _ ... .. , , p« .aa* £**£»“2.* .Ti 37 SDZ ples v avditoriju Slo-.prilika za eno ali dve družim, venskega narodnega doma na Za nadaljna pojasnila vprasaj- St. Clair Ave. 12. — Društvo «v. Križa št, 214 KSKJ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denisen Ave 18. -*■ Sportman Club va. št. T SDZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma te na 24464 Westlake, O. Detroit Rd. — (81) Iščejo stanovanje Veteran z ženo in 2 otroki, «l»L.emsBn ave. fa g ^ starorti> nujjl0 rabi Sportman Club društ- ;1 ROMAN MAVER, soprog ROMAN JR. in FRANK, sinova ANNA J. WHETSTONE, MARY A. SMITH, in JOSEPHINE, hčere In več drugih sorodnikov * Cleveland, Ohio, 25. aprila 1949. Naročite se na dnevnik “Ameriška Domovina armrarntn uoiuMfiMl. APRIL 25,1949 fej|] Ameriška Pombmm (JAMES DEBEVEC, Editor) «W St. CUtr Are. HEndcreon Odit Clmtaad l Ohio Published dotty noopt Saturday«, Sundays and Holidays ____ APRIL w iw mmw ni mt I 2 3 4 5 6 7 8 9 to ii n 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24252627282930 NAROČNINA Za Zed. države*8.50 na leto; za pol leta $5.60; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece $8.50. SUBSCRIPTION RATES United State* $8.10 penyesir $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 3 months. Som3j«I so. življenje jlfi tem v mnogočem veže. Sosedje bodo ostali, pa naj Jugoslavija ostane kot državna skup-nnat-jtli pa ne. Ne samo sosedje, na stotisoče Hrvatov živi med Srbi in Srbov med Hrvati in bodo verjetno tudi v bodoče tako živeli. Vsi ti imajo živ vsakdanji interes, da se rešitev dobi, da sovražnosti in prepiri prenehajo, da se začne koristno, ustvarjalno delo. Ko čitamo, da nastajajo razni odbori za države izza železne zavese in objavljajo svoje osvobodilne programe, se nam je zdelo, da ne moremo preko tega in da moramo povedati svoje mnenje, da ne vidimo nikakega razloga za odlašanje več tudi za Jugoslovane. Nič se nočemo vmešavati v zadeve v starem kraju. Narod je tam, da bo odločil. Toda nihče nam ne more zameriti, da s posebno skrbjo in ljubeznijo spremljamo pojave, ki so tudi za nas posebno za-; nimivi, saj smo v marsikakem oziru bili in smo še kos te skupnosti. ........ j IESEDA IZ NARODA jiiiiiimniTT.....■■....■nmiiim Entered u eecond-cleu matter January «th 1908, at the Poet Office »t Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1819. No. 81 Mon., lAipril 25, 1949 Za sporazum med južnimi Slovani Nova, demokratična Evropa je neobhodno potrebna za mir na svetu. To je menda sedaj jasno vsem, ki ne trobijo v komunističen rog. Da se more to doseči, je treba, da sp dobi rešitev za evropske nacijonalne spore in da narodi sedejo za skupno mizo in z evropskimi očmi rešujejo vprašanja skupne varnosti in napredka. Skupnost zapadne Evrope je predpogoj uspeha Marshallovega obnovitvenega^na-črta in vsega drugega dela za obnovo evropskega kontinenta. Vsi Evropci bi torej morali misliti dandanes o tem kako bi najbolje rešili vprašanje skupnosti in trajne sloge med njimi, vsak narod pa kako bi uredil redne, dobre so-sedstvene odnose z vsemi svojimi sosedi. Preteklost Evrope je šla čisto v drugo smer. Evropski nacijonalizfm je prešel v šovinizem, razvil se v imperializem, ki ga uganjajo palčki in pritlikavčki prav tako kot srednji in večji evropski narodi. V vseh’evropskih sporih gre za neko gospodovanje. Na a vseh koncih in krajih Evrope, kjer ni diktature, se prepirajo o tem kdo bo gospodoval nad nekim koščkom tega itak malega kontinenta. Taki so kot kmetje, ki se za brazdo zemlje tožarijo in vse kmetije zatožijo in jih ugonobe. Zapadno-evropski narodi pod silo razmer in pritiskom sovjetske nevarnosti že delajo zveze gospodarskega, voja- jasno, da bo brez potrebne enotnost. Evropa šla rakom žvi- m a , ob g ,uri wečer v s,0. žgat ali pa v az.jsko-komun.stično malho umret za vedno. vens]wm narodnem domu, dvo- Cuditi se pa moremo veliko manj zapadmm Evropej- rana h pripravljalni odbor cem, ki so vsaj nekaj svobode že dosegli in se imajo za kaj nam abeta veliko užitka ta ve-pre.pirati, kot pa raznim zastopnikom narodov izza železne zavese, ki so vse izgubili, tavajo po svetu kot kralji brez dežele, pa se prepirajo kot pijani berači o tem kdo in kako bo gospodoval nad kom. Prepirajo se Poljaki in Ukrajinci, Poljaki in Litvanci, Poljaki in Nemci, Poljaki in Čehi, Čehi in Slovaki, Slovaki in Madžari, Madžari in Romuni, Madžari in Srbi, Madžari in Hrvati, Avstrijci in Slovenci, Hrvati in Srbi, Srbi in Albanci, Albanci in Grki, Bolgari in Srbi in Grki in tako naprej bi lahko naštevali. In kar je najbolj Prva belokranjska prireditev Cleveland, O.—Belokranjski klub je tzlbudil veliko .zanimanja med Belokranjci kot tudi med drugimi Slovenci. Več naših prijateljev mi je omenilo, da se je nekaj takega nameravalo organizirati že pred več leti, ampak da je vedno prišlo kaj drugega vmes. Tako da se je iz tistega rodilo vse kaj drugega kot pristna belokranjska organizacija. Sedaj imamo naš klub, v katerega »pada večina Belo-krajncev. Dela se na tem, da se pridobi vse nalše ljudi v klub. Zatorej, če je še kje kakšen Bdlokrajnc izven našega kluba, je vabljen, da se nam pridruži. Neglede, če pripadate eni ali drugi politični stranki, pri nas šte dobrodošli. Namreč to je vsakega člana privatna zadeva in nima naš klub nič proti temu, ker mi smo popolnoma nepristranski. Na zadnji klubovi seji, katere udeležba je bik skoraj stopro-centna, se je med drugim skle- reslnici v polnem številu udeležimo te njih prireditve, S čemer bomo vsaj nekoliko pomagali njih skladu za konvencijo. Meni se zdi, da je naj lepša točka na konvenciji — nastop kadetk in Jeknm v korakanju. Le škoda, ko je tako malo zanimanja med mlajšimi članicami zato. če pomislimo leta nazaj, ko smo imeli priliko občuaovati krasne nastope kadetk od podružnic : št. 10, 14, 15, 25, 32 in 50, ali ni to škoda, da so tako zgubile zanimanje in vse tiste lepe uniforme ležijo brez kori sti, ko bi. bile lahko v na j več ji ponos naroda ob različnih prill kah. Edino pri naši podružnici so se vzdržale vso to krizo in so še danes aktivne. Zato pa v resnici 'zaslužijo vso našo naklonjenost. . Prcsim in vabim vas vse še enkrat, ne pozabite na dan 30. aprila (to je v soboto) in pridite na to veselico v polnem številu. Za (ples bo igral zelo priljubljen in pdziian Vadnalov orkester in najboljša .postrežba od strani članic vam je zagotovljena. Torej, ma veselo svidenje! Mary Stušek, predsednica podr. št. 49. ......— o------- Slovenija o Veliki noči vedli uoipet dalje. Kun, tega neyovedo, zakaj komunizem je laž, hinavstvo, zavijanje in sleparstvo. Komunist je brez čuta, nima ljubezni do bližnjega; besede: tovariš, enakost, bratstvo in druge take oguljene puhle fraze služijo le za propagando. Njih “svoboda” temelji na ječah in na prisilnem delu. Ljudstvo ni zadovoljno, ker mu vse poberejo, delavec pa mora podpirati komunistične stavke in ustanove po širnem svetu. Taka je površna velikonočna slika naše uboge Slovenije. Tisti, ki ne verjamete, pridite pogledat ; nekdaj ste večkrat prispeli na zlet v staro domovino. Radi smo vas imeli in ko vam je potekel čas, tedaj ste se lahko vrnili. In danes? Ali se bojite napisa na Dantejevem peklu, ki pravi : “Lasciate ogni spe-ranza, voi ch’ entrate. . ?” Vas pozdravlja Zvezdica Nadica iz Črnega grabna. JAMAR: Pisma iz Argentine NASA MICKA IMA TUD BESEDO Zdaj pa ni tako hitro priletel nazaj od zdravnika kot prvič. čer, namreč oni se strinjajjo s tistim evangelijem, kateri pravi, da se mora lačne nasititi, žejne napojiti itd. Seveda godbo so tudi preskrbe® za tiste, ki ne špara j o na podplatih ter tako rekoč nehote podpirajo čevljarsko obrt. Namreč mi imamo tudi čevljarja v klubu, za- bije peto pri plesu, ga bomo prištimali, da bo to moral popraviti kar ina mestu, tako da ne bo zamude in bo šel ples kar naprej. Dave Telban in njegov orkester nam tudi obljubljajo prav veselo in poskočno godbo. Torej Belokrajnci in vsi naši prijatelji, pridite ta dan k nam pa se vam bo godilo kakoi nam. čudno, se prepirajo in napovedujejo kako se bodo prepirali torej če katera .po nesreči od-v bodoče predstavniki demokratičnih sil teh narodov, ki sedaj vsi nimajo nikake, svobode, ki so vsi v jarmu ene in iste diktature, ki jim pije kri in ki je ne; bodo mogli premagati in se je rešiti drugače kot edinole, če združijo vse svoje moči in složno nastopijo za skupne cilje. Končni cilj mora biti mir med njimi, dobro sosedstvo in pošteno, iskreno sodelovanje. S tem bi se morali baviti, o tem razmišljati in za to delati. Menda je v tem oziru najbolj žalostna slika med južnimi Slovani. Recimo še posebej med Hrvati in Srbi. Naj pogleda človek katerikoli list, naj bere izjave te ali druge skupine, povsod najdeš isto medsebojno očitanje in izražanje nezaupanja. Je res, da je sovražnik imel med drugo svetovno vojno na jugoslovanskih tleh najstrašnejšo metodo, je res, da na stotisoče.grobov deli in zaznamuje zadnja minu la leta. Je res, da je vprašanje v vsakem oziru težko, ali prav tako je res, da rešitev v prepiru ni mogoča. Rešitve v prepiru enostavno ni. Vsi jugoslovanski narodi sedaj trpe že od leta 1941 stalno, strašno okupacijo. Titovo gospodarjenje danes prav tako noben narod ne smatra za kaj drugega kot okupacijo kot ni drugače čutil, ko je imel na vratu Hitlerja in Mussolinija. Rešiti se tega neznosnega stanja je prva naloga. Pomagati pri tem reševanju je vseh, ki izhajajo iz'teh na rodov najnujnejša in najsvetejša dolžnost. Za vsako sodelovanje je potrebno neko osnovno, vsaj, bi rekli, najširše zaupanje. To zaupanje je treba ustvariti, V ta namen so potrebni dogovori med tistimi, ki se naj osvobodilnega dela lotijo. Mislimo, da bi se mogli dogovoriti tudi zastopniki, ki izhajajo iz Jugoslavije, da hočejo seda s skupnimi močmi' pomagati, da se reši suženjska diktatura nad narodi tam, da bi mogli reči in ugotoviti, da po osvobo-jenju ne bodo reševali nikakega vprašanja nasilno, s poli cijo in vojaštvom ali pa s prevaro. Mislimo, da bi se moglo lepo ugotoviti, da naj o vseh spornih vprašanjih odloči kasneje narodni plebiscit po občinah, okrajih, okrožjih ali narodnostih, mislimo, da bi se moglo celo to ugotoviti, da hočejo demokratični zastopniki pustiti vso končno odločitev o državi ali'državah slovenskemu, hrvatskemu in srbskemu narodu, ki naj odločajo kot suvereni gospodarji na vsem nespornem ozemlju, kar je spornega pa naj zopet samo glasuje kam se prišteva, mislimo, da je skratka za vs*ko ceno treba razbiti in uničiti sedanji potazni vtis, da se južni Slovani v ničemer sporazumeti ne morejo. Dragi rojaki! Gotovo ste radovedni, kako smo obhajali letos velikonočne praznike. Kaj posebnega vam ne morem povedati. Vse je nekam tiho, kakor pred nevihto; še sonce ne sije več tako prijazno kakor je sijalo nekdaj druga leta in cvetlice se nam vidijo bridko na-smehljane. Procesije so se vršile tam. kjer so dobili dovoljenje; cer-'kve pa so bile ves teden številno obiskane. Ljudje zelo veliko molijo, molitev nam je edina tolažba, samo nebesom še človek lahko zaupa in potoži svoje nadloge. Pogovarjamo se _ , samo še o delu in vremenu. Tr- Joseiph P. Draz, preds. ^ ^ ^ zadmge pa proda. ° ja j o le ob določenem času in do- Veselica podr. št. 49 SŽZ Euclid, O. — Sedaj, ko je minil postni čas in se je tudi narava pričela prebujati v novo življenje, so se tudi naše kadetke od podružnice št. 49 oživele in sklenile, da priredijo veliko plesno veselico in sicer v soboto 30. aprila v Slovenskem društvenem« domu na Recher Ave. Ker je prihodnji' mesec konvencija Slovenske ženske zveze in so tudi naše kadetke namenjene tja, je več kot zelo potrebno, da se te veselice udeleži vsaka članica, pa ne samo od na-, še podružnice, ampak tudi sosedne podružnice prosimo in vabimo, da se kolikor mogoče v velikem številu udeležite. Kadetke naše podružnice so zelo delavne in imajo tudi odlikovanje, ko so dobile prvo nagrado v korakanju v državi O-hio leta 1943 in do sedaj so še vedno na prvem mestu in edine iz države Ohio, ki bodo šle na konvencijo. Ker »o (pa s tem združeni veliki stroški in si morajo same skrbeti za vozne stro- naša narodna dolžnost, da se v kler traja zaloga. Pirhi so se poslovili in prav tako tudi druga velikonočna darila. Saj še šivanke nimamo in sukanca tudi ni povsod dobiti. Običajni velikonočni “žegen” je moral ponekod Izostati, kolača marsikje ni bilo na mizi, potice pozna samo še OZNA, akc se ji posreči še kaj -zapleniti1. Ljudje so preplašeni, zamišljeni in potrti. Kmet se sprehaja pc polju in briše solze. Nič ne ve, doklej bo še gospodaril na svoji zemlji. Nekatera posestva so že podržavljena, druga pa še pridejo na vrsto. V gozdu so mu že vse posekali in plačali po najnižji ceni. Celo partizan: so v skrbeh, kam se bodo skrili v primeru nove vojne. Nedavno so podrli križ na razpotju. Ponoči so ga izrvali iz tal in razbili razpelo. Krivca ne zasledujejo, s takimi zadevami se oblast ne ukvarja. Bolj važno je, ako kdo preglasno vjzdihnei ker s tem že greši zoper ljudstvo in državo. Tak “upornik” mora takoj izginiti in ako svojci za njim poizvedujejo, tedaj jih po- PETO PISMO 19. aprila In tudi kulturnih. Kakor hitro je prišlo v letu 1948 sem toliko Slovencev, da bi napolnilo majhno dvorano, so se začele prireditve. Prva je bila proslava stoletnice Združene Slovenije, druga pa »parnim naših mrtvih 1. junija. Pri obeh so sodelovali že pevski zbor in naši igralci ter deklamatorji. Ko je jeseni imelo “Duhovno življnje” svojo tradicionalno prireditev, je nastopil že dobro organizirani pevski zbor (iz ostankov slavnega Serviglianskega emigrantskega pevskega zbora, ki je svoj čas pel v Rimu!) ter tudi že formirana igralska družina z Jalenovim “Domom.” “Dom” j'e bil* prva ■ predstava novih emigrantov v Argentini in to na prireditvi staro-Slovencev. Od tedaj pa je to kulturno delo dobilo že trdne organizacijske oblike: pevci so se organizirali v Slovenski pevski zbor Gallus (Petelin), katerega predsednik je Božo Fink, dirigent pa dr. Julij Savelli. Povečal se je zdaj še s pevci s Koroškega in se pripravlja na velik cerkveni koncert, ki ga misli predvajati po tukajšnjih cerkvah in sicer s programom največjih svetovnih skladateljev (Bach, Handel, Gallus itd.). Vaje gredo zdaj v tej smeri in upajmo, da bo zbor dosegel kmalu in morda tu lastni hiši, po Domu . . . Kdaj bomo prišlši do njega in kako?!! Sanje bodočnosti. . . ------o---:— Zopet nekaj iz Floride ške in drugo, zato je več kot šiljajo odlPoncija do Pilata. Tukaj ga ni in cd tam so ga od- Tampa, Fla. — Po dolgem času je vendar prišel težko pričakovani dež. časopisi so pisa-ii, da že 30 let ni bilo v tem času tukaj tako malo dežja. Nama pač ni suša naredila nikake škode, ker tukaj je voda poceni in sva zalivala vsak dan, ampak na farmah je pa kolikor toliko škode, ker je V3a zelenjava nekoliko dražja kakor navadno. Dobro je in hvala Bogu, da jo imamo doma dovolj. Saj, ako bi dež ne-bil prav tako potreben kakor sonce, bi ga najbrž nikdar nihče ne pogrešal. Sedaj je pomlad po vsem svetu, a mi tukaj v Floridi imamo pa kar večno pomlad. Pri tem mi pride na misel nemški pesnik, ko je poveličeval pomlad, ko poje nazadnje, da bi srčno rad videl deželo, kjer kraljuje večna pomlad. No, zdaj pa še nekaj o prodajnem davku. O, kako lepo je tukaj, ko samo tisto plačaš kar kupiš. V Clevelandu pa če si nekaj več kupil, si moral pa že kar dolarje šteti za nič — za tiste politikaše. Tudi tukaj so si bili v posta voda ji nekaj izmislili, da bi vpeljali prodajni davek, pa je guverner Warren iz Tal-lahasBee strogo proti prodajnemu davku in pravi, da sp bo boril, kolikor bo v njegovi moči, da bo preprečil ta krivični in osovraženi davek. Pravi, da je že.preveč slišal od ljudi in bral, kako se 1 jiudje ipn-itožujfejo pro- liko pa še kar naprej in ga še danes diha po božji volji. Ubogi zdravniki, ki zares nikoli ne razsodijo prav. Skoro kakor uredniki so, ki tudi ne zapišejo tako, da bi vsem ustregli. Naš je že dostikrat rekel, da bo začel izdajati za vsakega na: ročnika poseben list. No, nazadnje sem ga pa ie dočakala, da je prišel od riiravni- ka. Nič ni bil preveč pri korajži. čudno, da' ni nič zabavljal. Zaskrbelo me je, da mu res ni nekaj prav. Drugače bi bil že vrgel klobuk po mizi in začel zabavljati čez ves svet. Pa ni! Lepo ždel je za svojo mizo in nekaj tuhtal. Uh, kakšen je! Že spet bom morala vleči iz njega, kaj da mu je rekel zdravnik. Jaz bi bila v tem času že vse povedala, za naprej in za nazaj. Bom pa jaz začela, če nočeš ti, sem si rekla, ga pogledala in načela: vlog), ter za pustno nedeljo ti temu davku, kjer ga imajo. Molierovo komedijo “Scapinove pravij da naj ga de izvolijo, a zvijače.” Jutri (10. apr.) pa ^ bo pa vetiral. Vsa čast bo predvajalo že ShakeSpearja ^ i \ in sicer “Beneškega trgovca” V main a* 8. Hrani) “No, kaj je rekel?” “Nič.” “Kako — nič? Nekaj je gotovo rekel.” “Zaenkrat res nič. Moram talkoj v mesto na ta veliki ofic.” “V mesto?” se na vso moč začudim. “Aha, v mesto. Veš, ko sem prišel k njemu, sem mu povedal, kakor si mi naročila, da moram. Potem ihi je rekel, naj slečem srajco, nakar je nastavil na moj koš nekakšne rego-vilce, s katerimi posluša menda, če komu kruli po čtevih, ali kaj. Pa ni bil nič kaj zadovoljen. Tako je kremžil obraz, kot bi njega zbadalo, pa ne mene. Zmajeval je z glavo, pa ko ga vendar nisem nič vprašal. Od vseh strani me je tipal in silil vame, nazadnje pa rekel, da moram takoj ž njim na ofic v mesto, kjer ima posebne inštrumente, ki vse natanko pokažejo v človeku. ■“Vidiš,” je zaključil on pripovedovanje, “zdaj pa še te sitnosti, da bom vse popoldne mešt-ral po mestu. Vse za to, Iser si me po vsej sili pognala k. zdravniku. Zdaj ne gre drugače, da grem v mesto. Bom kmalu nazaj; En cegnar ne bo zadosti za ta špas. To ima človek od tega, če ženske posluša.” Prihodnjič bom povedala, kaj je naš zvedel na ta velkem ofi-cu v mestu. A. S. Ppdn: Kapetanova liči Taikoij sva se predstavim drug ugajala. Gledal sem jo z * drugemu. Šivabm nikakor ni bil neumen. Njegov razgovor je bil duhovit in zanimiv. Z veliko veselostjo mi ,je opiaai načelnikovo družino, svoj o: družbe in kraj, kamor me je zanesla usoda. Smejal sem »e mu od srca. V tem je prižel k meni oni invalid, ki sem ga videl v načelnikovi prednji sobi ko je žival uniformo, ki me je v imenu Vasrlise Jegorovne pozval k njim na kosilo. Svabrin sc mi je ponudil, da me spremi. imwjamw - ---i — krni predsodkom; zakaj Šva-brin mi je bil opisa] Mašo kot zelo .preprosto deklico. Marja Ivanova je sedla v kot in vzela šivanje v roko. Med tem je prišla juha na mi oo. Ko Vasilisa Jegorovna tudi zdaj že ni videla moža, je poslala v drugič Palaško ponj. , "Povej gospodu, da gostje čakajo, juha se shladi; hvala Bogu, vežbanje mu ne odide; lehko se Se dovolj nakriči!” Kmalu je prišel kapetan, puiiuiui, ua nut; cjpiwik.. ***»!«** u k*t---------------7 Ko smo se bližali kapetano- spremljan po enookem starčku, vemu domu, smo zagledali na "Kaj pa je danes s teboj, moj tjgii ipired njegovo hiio kakih dragi?” mu j rdela žena. — dvajset starih dosluženih voja- “Jed stoji že tako dolgo, a tebe kov z dolgimi kitami in trikraj- se na da priklicati.” himi klobuki. Postavili so se “Vedi, Vasilisa Jegorovna”, bili v vrsto. Pred njimi je ktal kapetan, boder in visok starec v volneni nočni halji. Ko je naju zagledal, je nama prišel naproti, izpregovari] z menoj nekoliko prijaznih besed in začel zopet uriti vojake. Midva sva se bila ustavila, hoteč si ogledati vežbo vojakov, a kapetan je naju poprosil, naj greva k Va-silisi Jegorovni, češ, da on sko- ji je odvrnil kapetan, "da sem bil v službi; moral sem" učiti no-ve vojake.” “Eh, molči.’1 ga je zavrnila kapetanka. “Vedno se hvališ, kako učiš vojake, pa vendar nič ne znajo, kakor tudi ti ne. Sedel bi rajši doma in molil, boljše bi bilo. Dragi gostje, prosim, sedite k mizi.” Sedli smo h kosilu. Vasilisa SilKU teo, ua v« ouv- '-'v.azsi ** ------- ----------- r» pride za nama, ter je še pri- Jegorovna ni molčala niti tre- stavil:. “Tukaj nimata česa gleuati.” Vasilisa Jegorovna je naju sprejela preprosto in gostoljubno m se vedla z menoj, kakor da bi me že bogve kako dolge poznala. Invalid in Palaška sta pogrinjala mizo. “Kako to, da se je moj Ivan Kuzmič danes tako zamislil v ehserciranje?” je rekla kapetanka. “Palaška, pokliči gospoda k jedi. Kje pa je Maša?” V tem je vstopila v sobo kakih osemnajst let stara devojka okroglih, rdečih lic in svetio-rjavih. las, ki so bili gladko počesani, da so se ji lepo svetli. ONE |*1 PAY YOUR IUY WORD IMNHW ■**■*» 5£jr d oT&VS' SagSaS N* M. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV Iščejo stanovanje Ker se moramo izseliti iz se danjega stanovanja, nujno po trebujemo 8 ali 4 sobe. V dru šini sta 2 deklici, ki hodita v šo lo. Damo lahko priporočila Kdor ima kaj, naj pokličite LI 1715. (85) noitek, kar obsipala me je z vprašanji: kdo So meji starši, ali še ižve, kje stanujejo.in koliko prpmorejo? Ko je slišala, da ima moj oče tristo duš pod seboj, je vzkliknila: “Kaj res? Seveda, seveda, bogati ljudje žive na svetu! Mi pa. ljubček moj, imamo samo hišno Palaško; mo, hvala Bogu, pa se vendar preživimo. Ena sama nas mori: Maša je odrasla devejka, čas bi jo bilo že omožiti, toda kaj ji hočemo dati za doto? “Gost glavnik, eno mct!o, tri kopejke,” (Bog se usmili), da bo mogla dti v kopel j. Lepo bi bilo, ko bi se našel priden mla- česani, ua »e »e ji »epo uuu, n.v u* »c ...— Na prvi pogled mi ni'poredno denič, steer.obsedi’ Maša kot di, -—r±T--------------------------večna nevesta.” 3*' APRIL 30. — Društvo Jutranja Zvezda št. 137 ABZ priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 30.—Noble Cadets od podružnice št. 49 SŽZ priredi plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, O. Igral bo Vadnalov orkester. 30.—Veselica in ples dr. Dom št. 25 SDZ v Slovenskem narodnem domu na 6060 Stanley Ave., Maple Heights. Igral bo Ed Glivar trio. MAJ 1,—Velika dobrodelna prireditev v cerkveni dvorani sv. Vida ob osmih zvečer, iprredi dr. Najsv. Imena. 1.—Proslava 25 letnice otvoritve Slovenskega, narodnega doma v Lorain, O. 1. — Podružnica št. 25 SŽZ ima materinsko proslavo v šolski dVorani sv. Vida. 6. —Modem Crusaders št. 45 SDZ priredi “May Festival Dance” v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Igral bo Sokach-Habat orkes-tsr. 7. —“Belokranjski klub" priredi domačo zabavo v SND na 6417 St. Clair Ave. 7.—Društvo Bled št. 20. SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Za .ples bo igral Mullec orkester. 7. — Društvo Lipa št. 129 SNPJ priredi ples v avditoriju] Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. ___, _ 8. nin tMMj* prire- dobiš na St. Clair Ave. 19. — Gospodinjski blub na Prince Ave. priredi piknik na prostorih SND na 6818 Denison Ave. 26. — Društvo sv Jožefa št. 109 KSKJ ima svoj letni piknik na Močilnikarjevih prostorih. JULIJ 4. — Blub društev Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. priredi svoj letni piknik 24. — Piknik fare Marije Vnebovzete na cerkvenih prostorih. AVGUST 28.—Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. SEPTEMBER 3 — Društvo sv. Ane št. 4 SDZ plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 24.__Podružnica št. 32 SŽZ ima plesno veselico v Sloven skem društvenem domu na Recher Ave. 24. in 25. — Praznuje Slovenski dom na Holmes Ave. 30 letnico svojega obstoja. OKTOBER 8.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ plesna veselica v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Pohištvo Naprodaj je pohištvo za jedilno sobo v dobrem stanju. Oglasite se na 880 E. 209. St., ali pokličite KE 0569. V mŽSVSS hiša z 9 sobami, se lahko rabi za 2 družini — vse na novo pobarvano in papirano in sploh vse v najboljšem stanju. Ima tudi beneške zastore, “storm” vrata iii okna, 2 garaži. Proda se po m‘ Mnemi ceni. Sarto $11,-900.00. Kovach Realty 960 E. 185. St. ' (85) inaimiTTLjajTrmn^ Knjige so sledeče: zajeto 1949 so izšle! ZOPET NEKAJ H FLORIDE -4- večna nevesta. Ozrl seim se na Marjo Ivanov-no; bila je zardela, in zdelo se mi je, da ji solze ‘kaplja-jo na krožnik. Zasmilila se mi je, zato sem se potrudil da obrnem razgovor na drug predmet. “Slišal sem,” sem dejal precej neumestno, “da se pripravljajo Baškirci za napad na vašo trdnjavo.” “Gospod, od koga si to slišal?” me je vprašal Ivan Kuzmič. “Tako se mi je pripovedovalo V Orenburgu,” sem pristavil. “Neumnost!” je rekel kapetan. “Mi že zdavnaj nismo ču-li ničesar. Baškirci so ugnami in tudi Kirgizi so 'dobro podučeni. Brez skrbi na nas ne navale; ako pa vendar kaj poizkusijo, jih tako naklestim da bodo imeli deset let dovolj.” (Nadaljevanje s 2. strani) , doma Tudi vdžnja »a busih je tu kaj dosti cenejša. Za.25 centov —n§ “tokin8*” na St. Hiše naprodaj Za 2 družini 12 sob, na Prosser Ave., 2 furneza, kot nova. Na E. 76. St. za 2 družini 12 sob, furnez na plin. Na E. 77. St. za 1 družino, 8 sob, “tile kitchen,” furnez. Blizu E. 79. St. za 2 družini 10 sob, furnez, 2 garaži; spodaj 6 sob praznih. Se lahko tako vselite. Blizu Lake Shore Blvd. Za 2 družini 10 sob. Blizu Graphite Bronze za 1 družino 6 sob, furnez na plin. Blizu 185. St. za 1 družino 6 sob, furnez na plin. Na Chardon Rd. 5 sob bungalow, 1 aker zerrilje. Vsa ta posestva so naprodaj po jako zmerni ceni. Za pojasnila vprašajte pri Joseph Globokar 986 E. 74. St. — HE 6607. (81) 1, “BARAGOVA PRATIKA” za leto 1949 2. Knjiga: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA” Obe knjigi skupaj staneta-$1.50 Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in v razvedrilo vam bosta. Tiskanih Je le omejeno število. Hitite z naročilom, da ne boste prepozni. Naročfaino za knjiga je poslati v Money ordru, ali bančnem čeku na; BARAGOVA PRATIKA 1857 W. 21»t Place Chicago 8, Illinois Trgovine i -AND TH8 W0KST IS SB TO COM Mn najhuje šele pride skega Clair Ave. 13., 14. jn 15.—Vzhodna kegljaška tekma KSKJ v Lorain, Ohio. 14. — Društvo Clev Slovenci št 14 SDZ, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 15. _ Baraga Council št. 1317 COF, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma St. Clair Ave. 21.—Ples društva Naš dom št. 50 SDZ v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Igra Ed. die Zatok orkester. 21, —Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem narod-ned domu na St. Clair Ave. — Micky Ryamce orkester. 22. — Proslava 30 letnice in slavnostna odprtija novih prostorov Slovenskega narodnega doma na 80. cesti. Banket in ples pričetek ob 5 uri popoldne, Igra Eddie Zabukovec orkester. 28, —Društvo sv Katarine št. 29 ZSZ, ples V avditoriju Slovenskega narodnega doma na St Clair Ave. 29. —Društvo Najsv. Imena pri fari Marije Vnebovzete bo obhajalo 20 letnico obstanka v Slov. domu na Holmes. JUNIJ 3. — St. Vitus Cadets št. 25 SŽZ, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St Clair Ave. 4. — 23. Ward Democratic Club ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 5 — Društvo Soča št. 26 SDZ sto in mazaj, v -Clevelandu . taka draginja na busih in ka rah. Čudno, da je prej privatna kompanija delala denar pa je morala plačevati po dva delavca na vsaki kari. Mesto eri* roma davkoplačevalci, ki so pretopili cestno železnico, so si napravili mesto dobička veliko škodo. Ampak kaj to mar po-litikašem, oni #e ne brigajo za delavca, - da imajo le sami vsega v izobilju. Dovolj za danes. Obiskali so nas Mr. in Mrs. Kuhar, 'Mr. in Mrs. Podpadec, Mr. in Mrs. Zalokar, Mr. in Mrs. Kalan ter Mr. in Mrs. Vidmar. Pozdrav, Mary. Modrijan. —o—— DELO DOBIJO Kuharica dobi delo Mlajša ženska dobi delo za pomočnico kuharici v restavraciji. Predznanje ni potrebno, če se hoče učiti. Stalno delo. Som’s Restaurant 6036 St. Glair Ave. EN 5214 (84) 'matom. Electrical Appliances, zelo [dober promet. Lastnik prodaja radi selitve iz mesta. Obe trgovini sta v slovenski ^ naselbini. Joseph Globokar 986 E. 74. St. HE 6607. (81) j Christiana Lodge and Cottages Edtcardsburg, Mich. ■rile Lodge has 30 rooms, with coh: necting shower and tbilet. There are In cottages with private shower and toilet. Central dining room with Amer-ioan-European cooking. , All sports: golf, dancing, tennis and ■ shuffleboard, horseback riding, private 1 beach, boating and fishing, Indoor f games. Cater to overnight guests. Located to Christiana Late In i grove of large trees. 100 acres of private playground on US 112. Write lor folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIC KRAŠOVEC, Prop. Phone 9I26F5 P.O. Edtcardsburg, Mich Delo na farmi Starejši moški ali ženska do bi delo za pomoč na farmi (lahko delo). Čist dom, dobi Sobo in plačo. Za pojasnila pišite na George Gabel, R. 'D. 1 Midle-ridge Rd., Madison, O. ali pokličite MAdison 3848. (83) MALI OGLASI Farma naprodaj ;Fanma 33 akrev, pol ure iz 5 - Društvo Soča št. 26 ^ tore i ki 2 priredi piknik na prostorih Do- vel*hlev’ 3 3 ____oiL™,,,, eaio'dvojni garaži, soba za hlapca ma zapadnih "s« 6818 dvojni >araži, rt..hlapca DTr_ Društvo sv. Cecilije št^S ob M cesti Lepa J7 SDZ ples v avditoriju Slo-prilika za eno ali dve družim, venskega narodnega doma na Za nadaljna pojasnila vprašaj- St. Clair Ave. 12. — Društvo »v. Križa št, 214 KSKJ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. te na 24464 Detroit Rd. — Westlake, O. —(81). va št. sl SDZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma Iščejo stanovanje _ Veteran z ženo in 2 otroki; ri-SporteZc.ubWjn stanovanje 4 ali 5 sdb. Pokliči, te CT 1-3018. —(82) Iščeta stanovanje Zakonski par želi dobiti 3 do j 6 neopremljenih sob. Kdor ima j kaj naj pokliče HE 5806 po 5. uri popoldne. (84) Išče stanovanje Prileten zakonski par želi dobiti 3 do 5 neopremljenih sob. Kdor ima kaj, naj pokliče EN 0943. (81> Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin* First Aid Supplie« Vogal St. Clair Ave. In E. S8th AUSTE PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam »stavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Danki Dag 18702 WATERLOO RD. 1881 1949 NAZNANILO IN ZANKALA S žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bog poklical v večnost našo drago soprogo in ljubljeno mater ki je po dolgi in mučni bolezni zaprla svoje mile oči dne 23. marca 1949 v starosti 67 let Pokojna je bila doma iz Žužemberka. Pogreb se je vrša dne 26. marca z A. Grdina in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. in po opravljeni sv. maši zadušnici je bila prepeljana na Kalvarijo pokopališče ter položena k večnemu počitku. Na tem mestu se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Angelatis za opravljeno pogrebno sv. mašo in druge cerkvene obrede. Prisrčna' zahvala vsem številnim prijateljem, ki so poklonili krasne vence h krsti pokojne v zadnji pozdrav. Enako lepa hvala vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale za mir in blag pokoj njene duše. Lepa hvala vsem, bi so jo prišli kropit in »e poslovit od nje, ko je ležala na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili 4v. maše in pogreba, ter jo spremili na njeni zadnji poti do groba. Lepa hvala članicam društva sv. Ane št 4 SDZ in podružnice it 14 SŽZ za skupne molitve in za tako veliko udeležbo pri pogrebu. Lepa hvala vsem, ki so jo obiskovali in jo tolažili v njeni bolezni. Prisrčna hvala vsem dobrim prijateljem, ki so nam na en ali drug način kaj pomagali, nas tolažili in nam bili ob strani v teh žalostnih dneh. Lepa hvala A. Grdina in Sinovi pogrebnemu zavodu za vso pomoč in postrežbo, ter tako lepo urejeni pogreb. Ti pa, predraga soproga in ijaMjena mati. spavaj mirno v hladnem grehu do setfeeja nad zvezdami. . .. v. Kratko je življenje, bridko je ločenje, a svidenje srečno, trajalo bo večno. , u\ 1^ Žalujoči ostali: ■' 1 ROMAN MAVER, soprog ROMAN JR. in FRANK, sinova ANNA J. WHETSTONE, MARY A. SMITH, in JOSEPHINE, hčere In več drugih sorodnikov «. Cleveland, Ohio, 25. aprila 1949. Naročite se na dnevnik “Ameriška Domovina" ? ________ -:\u ismaaSKK dpi ‘ni- , I- APRIL 25, 1949 Stara mama (POVEST) 1. poglavje kaj na svet. Oblačila se je na- Če si hočete olajšati gospo- [vadno v sivo ali temnomodro in dinjske skrili; če želite uživati se ogibala črnine, ki da je samo družbo upokojenih v o jaških [za mlade ljuidi. Bila je skoraj oseb, vprašajte za sobo (pa tu- lepša pri svojih oseminscdem-di za pogoje) v Kenshigton! desetih letih kakor v kateri koli Park Hotelu. Kensington. Ho-[dobi svojega življenja, čeprav tel ni napreden, je iz zgodnje [je vseskozi bila iprav ljubka dobe Viktorije — čeprav je zad- iženska. Bila je ljubljena in ne-nje čase ta izraz prišel na ne- preceinljiva žena rajnemu Sir kam boljši glas — je pa odlično Robert Gregoryju, ki ga je svet • _.1-_ _____ n 1 »a lUr.1 1 varen in spoštovanja vreden. Čeprav tfi nobena teh lastnosti nikoli kaj posebno privlačevala Lady Gregory _ ati gospe Klare, kakor so jo klicali njeni vnuki — je pri svojih sedemdesetih letih le prosila za sprejem v hotel. Še na misei ji ni hodilo, da bi vzdrževala veliko hišo v Prince’s Gardens, potem ko se je oženil njen edini sin Erik. Pri njem živeti ni hotela, ker jeipreveč visoko cemia njegovo lij ubezen do nje ih ni egovo srečo, da bi tvegala menage-a-trois( gfls|pfxlinjstvo v treh) s svojo svakinjo — čeprav je ob svojem času poroko svakinje s svojim sinom, odobravala. Gospa Klara je ne samo dejstvom gledala pogumno v oči, tmveč je tudi znala videti pod njimi in Okoli njih, Iziato je bila tako zelo priljubljena pri svojih malo bolj razosdnih otrocih in vnukih. Preteklo je osem let, odkar je oženil Erik z Luizo Broughton, in osem let, odkar je gospa Klara živela v Kensington Park Hotelu. Njeno malo stanovanje je bilo urejeno ljubko okusno. Gospodar hotela ni nič k»j rad videl, če so hoteli gostje opremljati sme po lastnem 'okusu, a gospe Klari se je 'le posrečilo, da je počasi zmetala ven najbolj zoprne ko se pohištva in jih namestila : nekaterimi kosi, ki so ji bili najbolj piri srcu in jih je bila prihranila zase. ko je prodajala hišo v Prince’s Gardens'. Obede ji je v njeno sprejemnico prinašala Dawson, njena poštama hišna, prav tamkaj pa je tudi sprejemala svoje redke obiske. Hudo so se jih smilile druge stare gospe, ki so bile manj srečne od nje in so morale živeti v domovih svojih Otrok ali vnukov, a vendar nikoli niso bile prave članice družine. Večkrat si je dejala: “Zmerom so tam kakor kosi pohištva. Ce pa mene hoče moja družina obiskati, mora priti k meni, ih tak obisk je nekaj vreden.” Pri svojih oseminsedemdesetih letih je bila gospa Klara čudovita ženska in vsi nje; čuti so bili zelo budni. Mnogo je brala, še več pa mislila, ko je skozi svoja Okna gledala ven- poznal najbolj kot poslanika Italiji. Pogosto je rekala, da sta za poznavalca samo dve deželi nasvetu, Anglija in Italija. Ko je Robert Gregory umrl in jo zapustil vdovo šestdr setih let, jo je hitro— nekateri so pravili, da prehitro — prosil za reko Stefan Delisle, ki je bil vse življenje obema prijatelj. To se je zgodilo pred osemnajstimi leti. Ker pa ga je zavrni, la in se je sam sebi zdel morda nekakšen star norec, ga je spet pičila ena njegovih muh in je odšel po svetu, ona pa ni o njem nikoli več slišala. To jo je zelo bolelo, saj sta ga ona samh in njen mož iskreno ljubila. Njenim vnukom, posebno Juditi in Noeiu, se je ta stvar zdela očarljiva in romantična. Veselilo ju je, da imata staro mamo, ki je pri svojih šestdesetih letih zavrnila slavnega moža in mu strla srce. Vendar pla ni dovolila, da bi o tej reči delala kake čustvene pripombe. Saj bi 'zanjo pomenilo ne vem koliko, če bi ga mogla imeti' doma kot ljubega človeka svojih let in prijatelja. je rekla, in stara lica so ji zardela. Pisala je več ur kar naprej, salj je imela toliko povedati. On pa je to pismo shranil, kakor je hranil vsa njena IPiisma, in ko je umrl, jih je dobil Erik, nazadnje pa so prišla v roke meni, ki vam to 'pripovedujem. Takole je pisala gospa Klara: “Moj ljubi stari Štefan! “Nobena stvar, kar sin-, jih doživela zadnjih deset let, me ni tako zelo razveselila ko tvoje pismo iz Cannes. Molčal si petino stoletja, zdaj pa si mi spet oživel. Štefan, Štefan! Kako naj ti ta molk odpustim ? Pa ti ga iz srca odpuščam,.kakor si sam vedel, da ti ga bom, in se ti zahvaljujem za srečo, j ki si mi jo pripravil, ko si ga prelomil. I “Ne verjamem, da b; se bil kaj dosti spremenil, čeprav ■praviš, da si invalid — putika, flebitis, revma! Bolni, muhasti Stari Štefan! Da, res bolan v nogah, a vidim, au zelo-delaven in živahen v glavi, sr- [ cu in čudi. Kako bi me veseli-, lo, če ibi se mogla spet videti! j Toda ti potovati ne moreš, jaz ■pa — da, jaz bi pač mogla, a! ne bom. Poleti se vozim poča-| si s svojim avtom ’do svoje hišice v iSussexu, jeseni1 spet na- ] zaj, in to mi zadostuje. Osta- j li čas pa pokojno in varno pr-1 bijem v treh sobah tukaj v Kensington Park Hotelu, in sem kar zadovoljna, “Kako dobro mi dene. da spet moreva navezati vazi starega prijateljstva! moje Strani prijateljstvo nj ne opešalo ne zginilo. Praviš, da sem ti zadala hud udarce. Toda, Štefan, kako si vendar mogel pričakovati, da bi se bila Robertova vdova, kije bila že stara mama, .^piet poročila? Kaj takega, najdražji' prijatelj, bi bilo norost starcev, ki ki je sama sebi ne bi mogla nikoli odpustiti. Ti pa si se grdo kujal, Štefan, a zdaj, bi dejala, je že čas da se oba smejeva. Le smej se, b! Ni je lepše Stvari ko dobra volja starih ljudi kajti starci vsaj vedo, zakaj se smejejo. “Praviš, naj bi ti pisala o vseh stvareh, ki me zadevajo. Jaz pa vem, da samo skuša® zabrisati Sledove ki si jih zapustil tukaj, kajti prav za prav te zanima samo to, kako se kaj godi Juditi. Prav dobro vem, kako si bil vedno navdušen za mojo vnukinjo, ki lise vanjo zaljubil, ko je bila šele sedem let stara pred dvajsetimi leti. (Dalje prihodnjič) OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite Se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca 114« E. «1. St JOHN OBLAK HE 273» =RKIUME V BLAG SPOMIM PRVE OBLETNICE SMRTI MOJEGA PRIJATELJA Bartol Brvar ki je zaspal večno spanje dne *3. aprila IMG. Leto dni je že preteklo, kar od nas se ločil sl, lepše sonce tam tl sije, lepša zarja ti rudi. ANTON SLAPNIK Madison, O. 25. aprila 1940. Neke&a jutra pozno v decembru, ko se je ves svet zdel kakor vklenjen v gosto rumeno meglo, ki je pritiskala na njene okenske šipe, ji je Dawson prinesla pismo s francosko znamko. Takoj je spoznala rokopis, čeprav je bil nekdanje dni krepkejši. Prebrala je nekaj vrstic, potem je prenehala in se obrnila k strežnici, ki si je dajala opravka po sobi. “Dawson,” je rekla gospa Klara z glasom, ki je bil vse prej feo trden, “gospod Delisle mi piše.” “O gospa!” je viknila Dawson, ki so ji bila presenečenja všeč, “saj je kakor glas iz groba, ali ne?” 'Ni prav preveč zdrav,” je spet rekla njena gospa ko je brala naprej. “Pravi da ima pultiko, starček ubogi. Piše mi iz mesta Cannes, kakor se je odšel sončit. - Imeti mera bolničarko. Kako zelo mu mora to biti zoprno!” “Vi pa ste tako krepki in zdravi kot vedno,” se je navduševala Dawson. Prav posebno jo je veselilo, kad'ar je kateri izmed sodobnikov gospe Klare piostal žrtev kake 'bolezni zaradi starodti ali pa najhujše l olezni od: vseh, žrtev smrti. Njena ljubljena gospa se ji je tedaj zdela kakor zmaga-lec v hudi dirki, in kaj je bila ona sama, Dawson, če ne strežaj, ki neguje dirkača in tu streže? Kar drhtla je od pon'esa. Gospa Klara je prebrala pismo do kraja, potem pa takoj stopila k svojemu pihalniku s prav tako trdnim korakom si je dejala Dawson, kakršnega je od nekdaj imela. “Precej mu moram odpisati,” G. WHISKERS I. LARGER, COLDER SUPER-FREEZER CHEST Big, full-width Supor-Freezer Chest holds up to 50 lbs. of frozen foods. Individually refrigerated shelves for Quickube Trays make Ice cubes faster. V k 3. FULL-WIDTH, SUPER-MOIST HYDRATOR Full-width, all-porcelain Hydrator holds up to 2/3 bushel of fresh fruits and vegetables. Separate cooling coils keep foods crisper, fresher, longer, colder than ever before. 10 2. NEW, LARGER, DELUXE FOOD COMPARTMENT Here's room and lots of it. Room for tall bottles, separate drawer for eggs and small packages, divided shelf to make room for large roasts, bulky items. Plus All Thai« De Luxe Features • Fomoui Meter-Miser • Usable flat lop machanism • I-Year Protection Plan • All-porcelain Interior • Double-Easy Qulckuba • All-aluminum shelves Traye Medel Shown DJ4. Othere from 209.75 V Ask about convonlont terms—trades Mi damo popust v gotovini namesto Eagle Znamk LAHKA MESEČNA) ODPLAČILA NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 St Clair Ave. JOHN SUSNIK ' NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin in brat I Pic. John J. Valenčič k je padel ▼ službi domovine v bojih proti Japoncem na otoku Fiji, dne 29. decembra 1943, bil prepeljan v Cleveland, O., dne 16. marca 1949 in potem bil položen k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija. Naš ljubljeni pokojnik je bil rojen dne 7. decembra 1917 v Clevelandu, O. Pogreb se je vršil dne 19. marca 1949 iz Frank Zakrajšek in Sinovi pogrebnega zavoda v, cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo je daroval č. g. Rev. Victor N. Tomc. Po sv. maši in pogrebnih molitvah je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija. Na tem mestu se želimo v prvi vrsti zahvaliti č. g. Rev. Victor N. Tomcu za opravljeno pogrebno sv. mašo zadušnico, kakor tudi za spremstvo iz Frank Zakrajšek in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv, Vida ter potem iz cerkve na pokopališče, vse do njegovega groba. Za vse to Rev. Tomcu naš prav iskreni Bog plačaj. Naša iskrena zahvala Rev. Francis M. Baragi, ki je prišel pokojnika krepit in molit za mir in pokoj njegove duše. Prav tako se iskreno zahvalimo čč. sestram Presvetega Rešnjega Telesa, ki so tudi prišle kropit pokojnega ter molit ob njegovi krsti. Dalje se prav prisrčno zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti pokojnika ter ga ozaljšali, ko je počival na mrtvaškem odru. Prav enako se zahvalimo vsem tako številnim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njegove duše. Naša iskrena zahvala vsem, ki so dali na dap pogreba svoje avtomobile brezplačno ter tako mnogim omogočili, da so mogli pokojnika spremiti na njegovi zadnji poti. Dalje se zahvalimo vsem onim. ki so pokojnika kropili ter molili ob krsti za mir in pokoj njegove duše. Se prav posebna zahvala pa fantom vojakom, prijateljem pokojnega, ki so nosili krsto. Dalje zahvala vsem onim, ki so se udeležili pogreba in posebno pogrebne sv. maše-ter potem pokojnika spremili na pokopališče Kalvarijo, vse do njegovega groba. Zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso prvovrstno postrežbo, ki so nam jo dali. Končno se zahvalimo prav vsem, ki so nam kaj na en ali drugi način pomagali ter prav tako vsem -za izraze sožalja. A Ti, naš predragi John, počivaj v miru v zemlji ameriški, za katero si se boril in zanjo dal tudi svoje življenje. Več kot to pač nisi mogel. Zdaj, ko Te je Tvoja rojstna domovina sprejela nazaj, pa počivaj sladko: duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Bog Ti daj sveti raj; nam vsem skupaj pa enkrat srečno snidenje onkraj groba. Zdaj pa; Le počivaj, sladko snivaj, dragi John, sladko spi; pa se še na nas spominjaj v raju tam nad zvezdami. Tvoj; žalujoči: JOHN in JENNIE VALENČIČ, starši ANTHONY, MATT in EDDY, bratje JENNIE, JOSEPHINE in ELSIE, sestre Pokojni zapušča tukaj tudi strice, tete, bratrance, sestrične in dosti drugih sorodnikov Cleveland, Ohio, 25. aprila 1949.