Izhaja vsak Četrtek. Cena mu le 3 R na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin, u Ameriko ln druge tuje države 4 K 60 vin.) — Posamezne Številke se pro-== daja|o po 10 vin. ==5
Spisi ln dopisi se pošiljajo: Uredništva .Domoljuba', L|ubljana, Kopitarjeve ulice 2. Naročnina, reklamacije in in-seratl pa: UpravniStvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice štev. 2.
Stev. 37.
V Ljubljani, dne 16. septembra 1909.
Leto XXII.
Mačeha.
Slovenski svobodomiselci so imeli svoj shod dne 5. septembra v ljubljanskem Narodnem domu, shajališču ljubljanskih liberalcev. Ze prostor sam je pomenljiv. Narodni dom stoji v znamenju kanta; ko bi ga ne držala mestna hranilnica, bi bil že davno prodan. Prav je, da gredo svobodomiselci v bankerotno druščino. Kant čaka tudi njih. S shoda sta zanimivi dve reči, ki se nam jih zdi vredno pribiti, da jih zve tudi širši svet.
I. Najbolj želi gotovo vsak vedeti, (kako lioče novi Juri Kobila svoje neumnosti spraviti v svet; Pri tem nas seveda ne briga prav nič njihovo pusto zabavljanje proti cerkvi in veri, papežu in duhovnikom. Tu niso vstanu nič novega povedati: zabavljajo pač in kolnejo, kakor smo že vajeni. To je pa gotovo zanimivo izvedeti, po kakšni poti hočejo svojo gnojnico zvoziti med ljudi. Škoda, da so tudi v tem oziru gonili samo staro lajno, ki smo ie že tudi od prej vajeni.
Prvič hočejo odpraviti krščanski za-Kon, Ta jih bode. Z vsemi silami se hočejo potegovati za to. da bodo ljudje k poroki hodili pred okrajnega glavarja, kjer bo menda brič za mežnarja. Pravzaprav — to so tudi očitno in naravnost povedali — bi najrajše, da bi sploh nobenega pitona ne bilo, marveč da bi se možili in ženili kakor Jjuba živinica na paši. Naše ljudstvo je že pri volitvah v državni zbor, se je pri njih tudi šopirila svobodna misel proti zakonu, jasno pokazalo, da s to rečjo ne bo nič. Kdor hoče živeti po zgle-oii juncev in kozlov, mu seveda ne moremo braniti; toda sam naj si pripiše, če ga w>do ljudje ravno tako cenili in spoštovali. «akor se spodobi za blagodišečo kozlov-Sko žival.
p v Dnigič hočejo svobodomiselci vreči K'Scanski nauk in sploh vse, kar spominja
na Boga in na vero, iz šol. Otroci naj bi v šoli nič verskega ne slišali; duhovniku naj bi bila zabranjena pot v šolo. Tudi ta je že stara. Svobodomiselni učitelji so to reč že zdavnaj zagnali in pri zadnjih volitvah so tudi s tem poizkusili srečo, pa seveda zastonj. Krščanski starši si ne bodo dali vzeti svojega vpliva na šolo, ki jo sami zdržujejo s svotfmi groši. Prej pojdejo liberalni učitelji iz šol, nego krščanski nauk!
Tretja reč je pa nekoliko nova, ali vsaj ne tako premleta kot prvi dve. Svobodomiselci zahtevajo namreč, naj bi se ljudje nič več ne pokopavali, marveč, naj bi se napravile velike peči, kjer bi se mrliči zažigali. Ta reč je pa precej draga; vsi svobodomiselci niso toliko vredni, kolikor bi stala ena taka peč. Ce hočejo sami svoje kosti sežgati, naj ji"h le. Slovensko ljudstvo jim bo tudi v tem oziru kazalo osle.
II. Druga zanimivost je pa ta, da so se pri shodu svobodomiselci do grdega skregali in skoraj stepli. Liberalcem so naravnost očitali, da so hinavci, da hodijo med ljudstvo z roženkrancem in se hlinijo da so bolj katoliški kot škof sam, zato, da bi jih vlovili za svojo stranko. V Domoljubu smo liberalno bando že večkrat opisali, kako umazano hinavska je. Vse te stranke — narodno-napredna, samostojna kmečka, napredna kmečka, narodno delavska in kakor se jim že pravi, — žive samo od hinavstva. Svobodomiselci so zdaj potrdili naše dokaze; o Hribarju in Žerjavu so povedali, kaj sta. Nam je to všeč. Svobodomislec, ki se ljudem Mini, da je kristjan, je dvakrat grd in vreden, da ga napode z mokrimi cunjami, odkoder je prišel.
Na shod so prišli večinoma liberalni študentje, njihova glorija bo pri kraju, ko se bodo jeli potezati za razne službe. Prepričani smo, da bo marsikdo izmed njih še lazil za našimi poslanci. Takrat se mu bo
povedalo, po čem je maslo. Dopoldne jiK je bilo dobro 200; popoldne pa do 60. Nazadnje, ko so se jeli kregati, jih je pa večina odšla tako, da se je shod končal jalovo na vse strani.
Svobodomiselci imajo za svoje znamenje mačeho, znano višnjevo cvetico. Lepo, pomenljiv znak! Ko bi svobodomiselci zmagali, bi slovensko ljudstvo dobilo mačeho za svojo gospodinjo in sicer najbolj neusmiljeno in brezsrčno, kar jih je kedaj živelo na svetu. Ne mara je. Mačehe ne bomo postavili na mesto svoje matere, naše katoliške cerkve!
ssššžl
Političen pregled.
AVSTRO - OGRSKA.
Fllkarlje,
katerih se sedaj poslužuje baron Bienerth, da bi dosegel sporazum med Slovani in Neme;, predvsem pa med Cehi, ali boljše, da reši svoj potapljajoči čoln, so spravne konference. Bienerth je res spočetka bil mnenja, da bo s spravnimi konferencami vse v lep tir spravil, toda sedaj so se mu oči odprle in če še ni, bo prišel po padcu do prepričanja, da slovanski narodi, oziroma njihovi poslanci niso otroci, katerim se takoj solze posuše ter smeh pokaže na ustih, kakor 'hitro jim mati pomoli košček kruha.
Spravne konference
so se kakor znano pričele 6. septembra. Z voditelji nemških meščanskih strank 7. septembra, s češkimi poslanci pa 8. septembra. Pretekli teden so se sešli na Dunaju tudi nemški in češki poslanci. Posredoval je Bienerth. Na konferenci se je kazala od češke strani nezaupljivost, od nemške pa ošabnost. Zato ste pa tudi obe strani izražali le SDlošne zahteve, ki niso
1»
nič pomenile. Obema strankama se je braio na obrazu, da so pogajanja le igra, pr.prava za boj. Cehi so sprevideli, da se z Nemci ne da pogajati, temveč lc bojevati. zato so zaključili svoje želje s tem, da so prenesli sporazum na bodoči češki deže ni zbor. Nemci so pa rekli, da čakajo še seje svojih poslancev iz Češke. Poleg tega se e Bieuerth pogovarjal tudi s češkim domačinom Začkom ter z nekaterimi češkimi in poljskimi poslanci. Spravnih pogajanj je dosti, le sprave ni, ker je razmerje Slovanov do Nemcev ravno tako, kakor je b.lo prej.
Točka, okoli katere se vse vrti,
je sedaj češki deželni z b o r, ki je sedaj zatvorjen. Zatvorjen pa je, ker Nemci obstruirajo. ne radi tega, ker se jim kaka krivica godi. temveč ker hočejo po cen. priti še do enega mandata v češkem deželnem odboru. Cehi se tej zahtevi odločno upirajo. Delovanje deželnega zbora, ki bi bilo potrebno z ozirom na deželo, je ustavljeno. Ko so pričeli obstruirati slovanski pos anci v državnem zboru, ter hoteli odvrn.t krivico, ki preti Bosni, jc nastalo grozno vpitje v nemškem taboru, češ, v nevarnosti je cela država. Vse jc ca v redu sedaj, ko nemški poslanci na Češkem obstruirajo.
Otvoritev češkega deželnega zbora.
Veliko se pričakuje od delovanja češkega deželnega zbora, zato pa tudi vsak nestrpno pričakuje, kedaj bode otvorjen Aled tem ko je treba res treznega postopala, da se poležejo duhovi, pa baron Bienertli skače iz ene m.sli v drugo. *Na-rodn; Listy« poročajo, da je baron Bie-nerth sklenil češki deželni zbor na vsak način sklicati, naj se mu konference mea Čehi in Nemci posreč o ali ne, iz Dunaja se pa poroča, da je Bienerth ta svoj sklep že v toliko spremenil, da hoče, ne glede na češko-nemški sporazum, deželni zbor le v tem slučaju sklicati, ako Nemci ob-strukcijo opuste. Saj se nam mož smili: ako že misli, da je pravo zadel, pa dobi od nemške strani opomin, in takoj mora postaviti drugo misel. Deželni nadmaršal češki. pr.nc Ferdinand Lobkovic. namerava sklicati konferenco načelnikov strank v češkem deželnem zboru, ki bi se pečala s programom zasedanja. Vlada želi, da bi se češki deželni zbor sedaj sešel, da se konstituira, v jeseni bi b Io pa šele prvo zasedanje. Kakor se sedaj poroča iz Dunaja, bo deželni zbor sklican 21. septembra.
Narodnostna sprava.
Kako lepo se Neir.ci pripravljajo za mir in spravo med narodi, kažeta dva njihova shoda. Enega so sklicali nemški svobodomiselni poslanci v Lir.cu. Izmed točk, ki so jih določili, je najvažnejša ta: rZa-ftteva se brezpogojna enojezičnost Nižje-avstrijske in pozdravlja ondotno obram-beno gibanje. Češke »upade« na Dunaj je treba smatrati za pojav vseslovanstva, ki dela na to, da se Avstrija odreče zvezi z Nemčijo.« S tem so zahtevali, naj se uresniči in sankcionira lex Axinann.
Lex Axmann.
Lex Axmann je postava poslanca Ax-manna, ki določa, da sme na Nižjem Avstrijskem, torej tudi na Dunaju, le nemSKi narod iz lastnih sredstev vzdržavati javne šole. To je višek nemške nesramnosti, ako se pomisli, da je aia Dunaju samem okrog pol milijona Čehov in da bi bni vsi njihovi otroci oropani pravice, posluževati se v najnižjih razredih materinega jezika. Ne manjka dosti, da bi Cehi vsled svoje množine dosegli pravno dvojeziC-nost, tu pa pridejo Nemci ter zahtevajo, da ne smejo vsi ti Čehi imeti niti ene svoje javne šole. V poštev pridejo tudi drugi narodi, ki na Dunaju po številu precej napredujejo. Zlasti Slovenci se tako množe, da bi v dogiednem času bili upravičeni, zahtevati svo.o šolo. In kdor meni, da bodo Nemci ostali samo pri N./.je Avstrijskem. se moti. Prvi kraj, kamor se bodo podali s svojo A.\niannovo postavo, bo Koroška. Kako upravičeno bi jim morali Slovani vračati z isto mero. Ce hočejo biti Nemci dosledni, naj pa še na Kočevskem zaprejo Višjo ginmaz.jo in ljudske šoie ter •naj pošiljajo kočevske otroke v s.ovcnske šole.
Prvi ko.-ak
k uresničenju te -vzvišene« nemške misli, je zatvorucv zasebne češke šole v Po-štorm na Nižjem Avstrijskem. Zatvoritev se je izvrš.la popolnoma po nemškem receptu, namreč na ta način, da so postavili pred češko šolo kakih sto orožn.kov, ki so vsakega češkega otroka takoj pognali naza . ako se je drznil, približati šoli. Češko prebivalstvo je seveda še vedno s.lno razburjeno ter zahtevajo s pomočjo šolskega štrajka javno češko šolo. Tej zahtevi nasproti so pa Nemci postavili postavo Aks-manovo o izključitvi Češkega jezika iz šol in javnosti, t. j. o ugonobljcnju Čehov na Nižjeavstrijskem.
Neinški krščanski socialci
so priredili na Dunaju shod, ki ie drug shod, s katerim so Nemci pokarali, kako se pripravljajo Nemci za spravo med narod:. Na dnevnem redu so biie narodnost-no-politične razmere na Nižjeavstrijskem. Bistre glave so prišle do sklepa, ki se glas:: Da se ohrani nemški značaj prve dežele v državi, ni lc samoobsebi umevna dolžnost Nemcev, temveč je največjega pomena za državo, ker sc s tem odstrani pogubonosn; boj na Nižjeavstrijskem. Zato zahteva krščanskosocalua stranka od vlade, da se čim preje sankcionira icx Axmann. — Res je, najprej se prekine besedičenje med volkom in ovco, ako volk ovco požre, res je pa tudi. da to ni krščanski socializem, ki ga hočejo nemški krščanski socialci zastopati.
Edino Nemci,
in še ti ne vsi, upajo, da bodo prodrli s šolsko postavo. »Fremdenblatt«, glasilo vlade, obsoja protičeško gonjo na Nižjeavstrijskem. Baron Bienerth je pa nasproti češkima poslancema izjavil, da priznava lepo vedenje dunajskih Čehov, ki so ga kazali ob priliki izgredov. Do te misli je pač prišel, ko je gledal in poslušal divje
rjovenje nemških surovežev, ki so te dni priredili na Dunaju svoj »bumel« ter s teni hoteli pokazati, da je Dunaj njihov. Nemški krščanski socialci so za krivično Šol-sko postavo, češka demokracija pa piše v, listu »Delnickd Listy«: *2e samo pripra.' ve za omogočenje sankcije lex Axmann bi za vso češkoslovansko socialno demokracijo pomenile vzrok vojske v najusodnejšem pomenu te besede. Začel se bo potem boj na življenje in smrt.
Hujši, kakor Nemci,
po so v tem oziru slovenski socialni demokratje in slovenski svobodomiselci, ki kratkomalo zahtevajo, da se uvedejo v vse slovenske ljudske šole na Kranjskem nemške učne knjige, da bodo ljudje za-mogli brati vsaj svobodom-seine ali brez-verske stvari, katerih v slovenskih knjigah ni dobiti. Slovenski svobodomiselci imenujejo »Družbo sv. Mohorja« največji škandal, čeravno je b ia dosedaj prva pc-spešiteijica slovenskega čuta, drugod bi se pa baliali s svojo narodnostjo, ako bi jih kdo poslušal. — Toda to le mimogrede, da se poznamo.
OGRSKA.
Glavna točka, okoli katere se suče politično življenje, je volivna preosnova, katero želi vladar. Neodvisna stranka, obstoječa iz 48 poslancev, sc volilni pre-osnovi upira ter skuša vreči VVckerlovo ministrstvo. Večina, obstoječa iz 67 članov. je za volilno preosnovo. Ako bi koalicijska stranka zmagala ter vrgla ministrstvo, se bode sestavilo zunaj strank in zunaj parlamenta ministrstvo, ki bo njego-va naloga, da izvede volilno reformo, to je da doseže splošno enako volivno pravico in nove volitve. O bančnem m voa-šketn vprašanju sedaj ni govora, ker pride na vrsto v novem državnem zboru.
Wekerle denitaionira.
Najnovejše poročilo iz Ogrske poroča. da \Vekerle odstopi.
Kulturni boj na Ogrskem.
Kakor v Avstriji, se godi Slovanom tudi na Ogrskem. Mažari po vsej sili nočejo zatreti slovanski živelj v svoji državni polovici. Naučili minister Aponyi zahteva od škofov, da se poučuje veronauK pri rumunskilt otrocih mažarski. ' raVI, ua je to minimalno, kar zahteva korist ogrske države ter žuga duhovščini, da J m odvzame plačo, ako ga nc bodo uMgau-Tej sili so sc rumunski škofje odlocn« uprli ter zahtevajo od duhovščine, da vztraja v boju. ki je boj za pravice sv. ver in cerkve. Rumunski škofje ne coac stopili v nasprotje z narodnim čutom svo-
jega ljudstva in z stoletja starimi
tradici-
lucisiva in z Moicija si«""" j, jami cerkve v Rumuniji. Razvidno, Mažari ne gredo le proti slovanskem' narodu, temveč tudi proti cerkvi. ni odločen.
i	SRBIJA. ,	.
Malo je manjkalo, da ni padlo W strstvo Novakoviča. Delo, ki ga je " ralo to ministrstvo izvršiti, je bilo veim Odločiti je moralo, ali naj se začne nev. ren boj z Avstrijo, ali pa naj se Postay, nasprotje z javnim mnenjem, ki Je naliujskano od zunaj, takrat za V0J^
iVIada je sprevidela, da je boljše, odložiti iše za enkrat veliko srbsko idejo, ter odstopiti od vojske. Kakor hitro pa se je obrnila pozornost od zunanje politike, so «e pričeli notranji nemiri. Vodja starora-dikalcev, Pasič, ki se je moral zadovoljiti <z mestom stavbenega ministrstva, je jel ruvati proti ministrskemu predsedniku. iVendar se je Novakoviču posrečilo, Pa-siča ugnati. Sem in tja prihaja-jo tudi iz Srbske novice o kraljeviču Juriju, ki ne delajo princu nikake časti. Enkrat se je poročalo, da je Jurij svojega voznika tako •sunil, da ta leži v bolnišnici na smrtni postelji, drugič zopet, da se princ nedostojno vede v občevanju z vplivnimi političnimi osebami.
GRŠKA.
Tu se še ni poleglo vznemirjenje v vojaških krogih, ki je lahko usodepolno za kraljevo rodbino in za državo sploh. Vrhovni poveljnik armade je bil doslej prestolonaslednik Konštantin. Mož je izobražen, resen in delaven. V grško-turški vojski leta 1898 je bila grška armada večkrat pobita in Konštantin je z žalostjo mpazoval, da tiči krivda v grški armadi sami, ker je bila premalo disciplinirana. (Lotil se je z vso vnemo dela ter sedaj kot .vrhovni poveljnik skušal uvesti v armado tisti red in tisto disciplino, ki jo je opažal v nemški ali avstrijski armadi. Tu je pa naletel na odpor v častniških krog.h, ker mnogim ni bila ljuba tako trda disciplina. /Uporniki so zahtevali, da odstopi Konstantin kot vrhovni poveljnik ter skušali odstraniti tudi kraljevo rodbino. Treba jim je pridobiti le še v zbornici večino, •zato so razpredli živahno agitacijo med poslanci. Kraljeva rodbina, ki si je v sve-sti pravičnega postopanja, je globoko užaljena ter je pripravljena, v slučaju, da uporni častniki v zbornici zmagajo, prostovoljno se odreči prestolu in odpotovati iz dežele.
TURŠKA.
Čeravno finančni minister turški trdi. da so turške finance v (dobrem stanju, vendar išče sedaj Turčija posojilo. Poslala ic že svojega agenta v Ameriko, da v Združenih državah izposluje posojilo. Izposodila bi si pa rada 7 milijonov funtov ki bi jih vračala z večjimi obresti.
Nerodnosti v mladoturški vladi
se že kažejo. Začele so se v armadi. Stari ■sultan je mnogo častnikov povzdignil, ne zaradi sposobnosti, temveč ker so se mu znali prilizovati. Nova vlada je pa glede tega izdelala postavo, s katero so kratko-imalo več visokih vojaških dostojanstvenikov degradiralli. Tako postopanje pa (Vnema v vojaških krogili odpor proti vla-tji. Nadalje je nova ;vlada postavila za kmetijstvo, trgovino, in stavbe takega ministra, ki mi delal za državno korist, tem-•^c za svojo. Pokazal Je <to pri železnici, ta Jo delajo Amerikanci v Aziji, kjer se pe za to, da se železnica oprosti za 99 le' davkov.
Abdul Harnid,
^ari sultan, je menda zelo nervozen. Da "»u preženejo to bolezen, so mu dovolili, ua sme v svoji vili delati omare.
KITAJSKA
pridno pošilja čete in živež v Mandžurijo, da se zavaruje proti Rusom. Odnošaji med Kitajsko in Japonsko so povoljni.
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(Lucij Flav.)
Zgodovinski roman. — Spisal J. Spillmann D. J (Dalje.)
»Slava bogovom, slava razdiralcem obzidja!« vzklikne poveljnik in se obrne obenem k Bereniki: »Prosim te, ne drzni se približati v tem čau zidovom Antonije! Tudi s tega grobišča boš lahko videla vse in sicer brez posebne nevarnosti! — Lucij Flav, zdaj je prišla ura, ko boš moral izpolniti svojo besedo! Pokliči prvo ko-horto pete legije in se ji postavi na čelo! Ko se bo zidovje sesedlo, plani bliskoma čez njegove razvaline in si osvoji vrzel!«
Po teh besedah jc Tit, ne da bi se brigal za Bereniko, odhitel k vojakom, da bi njegova navzočnost v njih zbudila podvojeno hrabrost. Na obzidju so še vedno butali ovni v drobeče se zidovje Antonije. Prasketanje in pokanje v njegovi sredini je rastlo od hipa do hipa. »Nazaj!« zakliče Tit nenadoma, »umaknite se h — in velik del zidu se je s silnim truščein sesedel na kupe. Med rimskimi četami so zadoneli zmagoslavni klici veselja in se širili od legije do legije. Berenikino ploskanje, ki je kazala svoje zadovoljstvo, kakor da je v gledališču, je šestdeset tisoč moških glasov popolnoma udušilo.
Se vedno je padalo kamenje in še veuno je bila vsa okolica zagrnjena v ne-prodiren oblak prahu, ko je tribun Lucij dvignil svoj meč in zaklical svoji kohorti: »Za menoj, hrabri Rimljani!« in planil čez kupe razvalin. Toda Judje so ga sprejeli z jato puščic in zaničljivim krohotanjem.
»Stoj, tribun!« zakliče desetnik Sabin in si briše gosti prah iz oči: »Ali ne vidiš, da so ti judovski lisjaki postavili znotraj drugo obzidje, dočim so naši ovni doslej prebili samo prvo?«
Desetnik je govoril resnico. Janez iz Gishale je bil v treh tednih, ko so Rimljani gradili svoje nasipe, sezidal na notranji strani drugo, ravno tako močno obzidje, ki je bilo oddaljeno od prvega samo nekaj komolcev. Razvaline in še stoječi deli prvega obzidja so bili zdaj Rimljanom tako na poti, da se jim je zdelo skoraj nemogoče, približati svoje oblegalne stroje drugemu obzidju.
»Prinesite lestvice!« veli Lucij in vztraja pogumno s peščico mož na svojem mestu v varstvu svojega ščita.
Treba je bilo silno napora, preden so vojaki spravili težko, na koncu z železom okovano napadalno lestvo čez kupe razvalin in zapičili njeno ostrino v obronke drugega obzidja. Kakor bi trenil, stoji Lucij na prvem klinu in se oprezno dviga kvišku. Sledi mu hrabri desetnik Sabin in tudi temu se posreči prispeti do vrha. Toda ko hoče stopiti na obzidje, mu iz-podrsne in mož omahne z razbito glavo v
strmo globočino. Ta nesreča je vojake tako oplašila, da ne upa nihče več slediti zgledu svojega poveljnika, ki ostane zato osamljen na vrhu. Zato jamejo klicati tudi Lucija, naj se vrne in reši; in res mu ni ostalo drugega, kakor vdati se sovražnikom ali pa nastopiti pot navzdol, ki je bila mnogo nevarnejša kakor navzgor. Bil je srečen slučaj, da se je zdrav in nepoškodovan vrnil med svoje vojake.
Tit je gledal njegovo drzno početje z začudenjem in takoj prihitel na lice mesta, da mu pošlje pomoč, bodisi tudi osebno. Kajti poveljnik se je s svojo hrabrostjo lahko meril z najsrčnejšimi junaki v svoji vojski. Došel je prepozno; obzidje je bilo žd tako močno zasedeno od sovražnikov, da se mu je zdelo nespametno poizkusiti drugi napad. Tako se je moral Tit zadovoljiti s tem, da je pohvalil tnoimovo srčnost in pokaral neodločnost drugih vojakov, ki so si pustili iztrgati iz svojih rok že skoraj pridobljeni venec zmage.
Tribun Lucij Flav si je bil za slučaj, če bi ostal napad na trdnjavo brez uspeha, izmislil nov načrt za osvojitev tempeljskega griča. Sklenil je, da se bo po podzemeljskem rovu »plazil v trdnjavo. Ko se je Tit vlegel k počitku, je poiskal tribun svojega pri atelja desetnika Marcija iz dvanajste legije ter se posvetoval z njim o tem naklepu. Stari vojščak je sicer sprva nepovoijno odkimaval in jel navajati svoje pomisleke proti temu načrtu, češ da ■ni bil svoje žive dni nikdar prijatdlj krta jn njegovega temnega kraljestva in se je ■rajši bojeval pod milam nebom. Če pa je Lucij trdno prepričan da bo po podzemeljski poti prišel sovražnikom za hrbet in se tako polastil zakletega gradu, mu je pripravljen svoje stare kosti ponuditi v to •nevarno podjetje. Zatrjuje mu, da mu bodo njegovi vojaki radi pomagali pri delu in bo pregovoril še dva druga desetnika, da mu bodeta dala svoje moštvo na razpolago.
»Izvrstno! Trije tako srčni desetniki in tridesetorica rimskih korenjakov bo lahko kos našemu načrtu!« odgovori tribun. »Ako se nisem uštel v računanju in ako bomo pod zidovjem iztaknili dohod do tistih sovražnih rovov, ki so razdrli naše prve nasipe, se nam bo nakana posrečila. Po podzemeljskem hodniku bomo •brez posebnega truda napadli in posekali straže, ker nas za hrbtom niti ne slutijo. Poklicali bomo svoje prednje straže in vztrajali v bo;u, dokler ne zasedejo obzidja in ne pribite na pomoč.«
»V ta namen hočem vzeti s seboj bojni rog,« pripomni desetnik.
»Da le lopat in krampov ne pozabite! Te bomo najbolj potrebovali; kakor sem preračunil, se moramo preriniti najprej kakih dvajset komolcev vzporedno z zidovjem, da pridemo do starega rova.«
»Vse to bomo oskrbeli, tribun! V eni •uri bomo stali pripravljeni ob vhodu v •rov,« odgovori Marcij.
In res so se možje po dogovoljenem času sešli na označenem me~stu. Tribun pove stražnikom, ki so čuvali vhod, geslo. Poznali so tribuna sicer že prej, ker so ga često videli ob strani Tatovi, in zato ga •puste zdaj mirno svojo pot.
Takoj ob vliodu prižgejo svetilke in kmalu so na koncu rova. Pot jim zapira velikanska groblja zidu, kakor je bd Lucij pričakoval; orjaški kamni tičijo s koncem še vedno v zidovju, tako da zijajo-na obeh straneh vrzeli; in te odpirajo možem dohod do nadalnjc poti. Tudi to je tribun slutil, ker mu je bilo znano, iz kako ogromnih kamnov je zgrajeno ono zidovje.
»Da bi bilo le še v starem rovu tako! Mislim, da ni daleč od tod na desni stra-n i!« pripomni Lucij in veli, naj nada jujejo rov vzporedno z razvalinami zidovja.
»Ali bi ne bilo bolje, če kopljcmta na notranji strani zidovja?« vpraša Marcij. »Na zunanji strani nas bodo morda ovirali •kupi razvalin, ker se je najbrže tudi tam zidovje sesedlo!«
Lucij pomišlja nekaj časa, potem pa reče: »Prav imaš, Marcj! Zdi se mi varneje, če prodiramo na notranji strani!«
Tako pričnejo iznova delo in ga krepko nadaljujejo. Rov je samo toliko širok, da se more preriti skozenj posamezen mož. Luc ju je sreča mila; niti zidovje niti kamenje ga ne ovira na poti in kmalu stoji s svoj mi tovariši ob vhodu v Eiea-zarjev podzemeljski hodnik.
»Hvala Bogu!« de Lucij, ko sc je splazil z drugimi vojaki vred v precej šir i in višji hodnik in se zravnal pokonci, •»Dolgo smo delali in pozno mora biti!«
»Mslim, da je napočil čas med drugo in tretjo nočno stražo,« odvrne Marcij.
»Biti mora več! Najbrže se žc svita!« pripomni drugi desetnik.
»Ako se žc dani, moramo odložiti svojo nakano do naslednje noči! Največja nespamet bi bila, ako bi se pri belem dnevu trideset mož spust Jo v boj s tisoči sovražnikov!«
Po kratkem posvetovanju sklenejo posiati do vhoda v rov 1 moža, ki naj bi obenem sporočil Titu vse Lucijeve uspe-lie. kolikor si j h je v tem času mogel priboriti s peščico mož. Ni jim treba dolgo čakati odgovora; kmalu se vrne sel in naznani, da bo ravnokar nastopil čas tret e nočne straže, in da je poslal k Titu nekega stotnika, da mu čimprej poroča o vsem, kar se je zgodilo.
»Dobro!« de Lucij. »To je ravno naj-pripravnejši čas za nameravani napad! Možje, pogum velja! Srčno za menoj! Trdnjava je naša!«
»Da bi bili Ic kaj kmalu iz tega neprijaznega gnezda in bi mogel iznova krepko dihati, potem bi mi takoj odleglo!« se tolaži Marcij.
Toda popolnoma nepričakovan do-godljaj je prekrižal drzno nakano Rimljanov.
Pikre besede, s katerimi je Tit ošteval svoje vojake, ker niso pri napadu takoj sledili Luciju po lestvi; so slednje silno pekle. Ničesar s'uteč o tribunovem načrtu in njegovih uspehih, se jc zbrala dvajsetorica najsrčnejš h mož, vzela s seboj rimskega orla in trobentača ter sklenila ponoči naskočiti obzidje, ne da bi o tem obvestila kakega častnika.
Nekako ob 3. uri zjutraj, ko so se od bo;a in dela izmučeni Galilejci vdali sladkemu spanju, se jim posreči osvojiti obzidje. Neznatna peščica čuječih stražnikov sc ne more braniti in je kmalu brez moči. Rimski trobentač zatrobi v svoj rog, vojaki zasadijo srebrnega orla vrh Antonije in takoj jim hitijo čete iz bližnjega tabora na pomoč. Prckesno se je zbudil Janez iz Gshale in prihitel na obzidje, da bi prepodil sovražnike. Rim'.jami vztrajajo, prodiral in se množe od hipa do hipa. Prične sc krvava, a tudi odločilna bitka.
T,t je osebno prihitel na bojišče in kmalu je zadnji Galilejec moral dati trdnjavi slovo. Dokaj časa stoji sreča na strani Rimljanov, tako da so si že priborili dohod do stopnic, ki vcd'jo iz Antonije do bližnj h tempeljskih dvorov. Bojišče postaja vedno* ožje in ob jutranjem svitu se postavi v bran ozkemu krdelu Rimljanov toliko Judov, da si celo Tit ne lipa dalje.
»Zaman bo naš boj,« kliče vojakom, »ako si ne priborimo širšega prostora! Prodirati moramo v široki vrsti! Cereal, ti boš čuval ta čas dohoda do tempeljskih dvorov, dočim bomo mi rušili obzidje! Čudim se, da ne opazim nikjer tribuna Lucija Flava! Ali ga ni nihče videl?«
Videl ga mi nihče in Tit se jame, nekoliko užaljen zaradi tribumove odsotnosti, odpravljati v tabor. Tedaj mu pokaže neki stotnik klopčič vojakov, ki se jc sovražniku za hrbtom preriva! semintja in si ravnokar osvojil dohod do velikih tempeljskih vrat.
»To so Rimljani,« se začudi Tit in poizkuša ves presenečen natančneje spo-
znati pogumno četo. »In pri Herkulu! Ti. sti veliki, plavolasi junak, kii seka s svoi-jim mečem kakor kak bojni bog, mi nihče drugi kakor Lucij Flav! Kako se je mogel splaziti sovražnikom za hrbet, to mi je več kakor uganka! Zdi se mi, da mu prede zelo huda. Moramo ga rešiti! Zariti se moramo kakor klin med sovražnike, da pridemo do njega!«
Hrabri Tit bi se bil najrajši kar sam postavil na čelo svoji četi, da ga ni odvrnil od tega opasnega koraka modri Cereal. Kljub temu postaja daljava med Lu-cijem in rešilno četo od 'hipa do hipa ožja. ■Kakor klasje žanjejo rimski meči obupane Jude, s krvjo je preplavljena pot, po kateri si sekajo Rimljani dohod do Lucija in njegovih stiskanih tovarišev. Težke so izgube tudi na strani Rimljanov in samo železna odločnost in velika spretnost v bojevanju pribori končno rimskemu orlu krvavi venec zmage ter rešii Lucija in njegovo domalega uničeno peščico gotove pogube.
Tit odpre osebno Luciju oprsni oklep in mu ponudi vode, katero so prinesli vojaki iz tabora v svojih šiernih. Še nikdar v svojem življenju ni bil priča tolikega junaštva, kakršno jc opazoval danes z lastnimi očmi, ko je videl mojstrski napad tribuna Lucija. Slednji je prihitel na bojišče samo četrt ure prekesno. Slišal jc pod zeml;o bojni rog, ki je klical prijatelje in sovražnike k orožju raz obzidje Antonije, ali odhod iz Eleazarjevega podzemeljskega hodnika so mu zabranjevala močna vrata iz trde hrastovine. Preteklo jc precej časa, preden so njegovi tovariši razsekali desko za desko, in ko so planili na prosto, jc bilo že prepozno, da bi se bili preninili skozi premočne sovražne čete v Antonijo k svojcem. Tedaj jc Lu-c j spoznal, da ne bo kos sovražn kom, ako ne pride pomoč, in jc brez upa na zmago pričel boj s pobesnelimi Judi.
Tit je pohvalil njegovo izredno srčnost ter ga v dokaz svoje posebne naklonjenosti imenoval za poslanika. »Ko si osvojimo Jeruzalem, te bo doletela poleg tega čast, da boš spremljal moj voz, kadar se bo vršil slavnostni pohod po Apij-ski cesti v Rimu!«	(Dalje.)
pavi). — Schwanberg: P. Hieronim Slrc-minger za gvardjana v Sv. Križ; P. Hubert Madloner, gvardran istotam; P. Viljem Ebenberger v Murau. — Irdning: P-Štefan Trenner v Schvvanberg; P. Ferdinand Stadler v Sv. Križ.
g Iz Mekinj. Nov odsek »Orla« se bo ustanovil pri nas dne 26. septembra t. I. Tako je sklenil odbor našega izobraževalnega društva dne 5. t. m. Govorila bosta znana govornika blag. g. Fr. Terseglav in č. g. dr. Gvido Rant. Društveni moški zbor bo zapel o tej priliki pod vodstvom g. zborovodje Niko Lobode te-lc navdu-ševalne pesmi: 1. J. Aljaž: »Na dan«; 2.
Škofovski jubilej sv. očeta. Dne 16. novembra se bo praznovala v Rimu pet-indvajsetletnica, kar je bil sveti oče Pij X. v škofa posvečen. V Vatikanu pričakujejo takrat mnogo gostov.
Volitve in prestave v štajerski kapu-c?nski provinciji. Pri kapitlju, ki se je vršil v Celiu 24. avgusta t. 1., za štajersko kapucinsko provincijo, so bili izvoljeni in prestavljeni po sledečem redu: Veleč. P. Donat Zupančič provincijal; preč. P, Si-gismund Wagner, P. Zeno Lezuo, P. Lin Prah, P. Gothard' Burtscher definitorji. >— Celje: P. Ladislav Hazemali, gvardjan; P. Karol Kemperle, vikar. — Lipnica: P.
4i
Albin Fctzel, gvardijan; P. Kerubin Kol-ler, vikar. — Gorica: P. Janez Ažbe, kustos romanus I., vikar; P. Lin Prah, gvardijan. — Wolfsberg: P. Fil.:'p Semlič v škofjo Loko. — Sv. Križ: P. Otokar Ce-jan za gvardijana v Celovec; P. Kamil Požar v Krško. — Krško: P. Ludovik ■Rantaša v Irdning za lektorja. — Murau: P. Matej Rescher v Lipnico. — Celovec: iP. Lambert Lanzuner, kustos rom.; P. Erhard Pečar v Škofjo Loko; P. Gregor •Roj v Schvvanberg. — Hartberg: P. Henrik Putrih za gvardjana v WoIfsberg; P. Norbert Ladinig, vikar. — Škofja Loka: P. Bonaventura Savec v Sv. Križ (uri Vi-
O. Hugolin Sattner: »Bratom Orlom«; 3. A. Jlajdrih: »Hercegovska«, bolna Rešeni; 4. Fr. Gerbič: »Slovanski brod«. — Okrožno predsedstvo »Orla« nam je obljubilo, da bo povabilo vse okrožne odseke, naj pošljejo kolikor mogoče mnogo »Orlov« v kroju k tej prireditvi. Naše društvo jih tudi tem potom iskreno vabi: Pridite ter še bolj navdušite za dobro stvar naše okoliško ljudstvo! Naj bi se tudi naši dobri okoličani sosedje zavzeli za ponosnega »Orla«. Zato vabimo izrečno še posebno dobre in z nami enako misleče fante 'in može iz Nevelj, Stranj, Tunjic in Gojzda, pridite isti dan gotovo tudi k nam! Dobro došli! Prireditev se bo vršila pred župniščem (v slučaju slabega vremena pa v pritličju župnišča) koj po popoldanskem cerkvenem opravilu ob 3. uri popoludne. Prosimo pa vse drage goste, naj pridejo k nam že do dveh popoludne, da se bodo lahko udeležili popoludanske službe božje v naši Marijini cerkvi, kjer se bo ravno takrat vršila pobožnost v čast premil. Srcu nebeške Kraljice; Njej se poprej poklonimo, proseč jo, naj ona blagoslovi polet mogočnega Orla, da vedno ponosneje razprostira svoje peruti preko slovenskih pokrajin ter uspešno varuje naš mili rod v, sedanji tako neverni dobi! Ne moremo si kaj, da ne bi ob tej priliki pohvalno omenili še posebno našega vriega^ župana g. Franceta Gams, po domače »Sporna«, ki ie s svojim navdušenjem pospešil ustanovitev novega telovadnega odseka pri nas. Povsodi, kjer more, pospešuje naše težnje. Naj ga nam ohrani Bog! Slovenskim občinam pa želimo takih županov; potem bo pa naše dobro ljudstvo hodilo lahko in hitro po poti pravega napredka. Naprej!
Kovanje dvekronskih ln stokronskih novcev. C. kr. kovnični urad na Dunaju se pripravlja na kovanje novih dvekronskih in stokronskih novcev. iDvekronski novci, ki bi nadomestili stare goldinarje, •bodo imeli dvojno težo krone, torej deset gramov ,in 835 fine teže, ter naznačeno vrednost »2 Cor.« Sprednja stran bo imela vtisnjeno cesarjevo sliko kakor krone, kar se pa strokronskega novca tiče, bo prišel ;v tekoči promet kot .zlat. Jubilejski sto-kronski novci imajo večjo vrednost, ker se jih je skovalo v celem 15.000, ki se pa ne puste še v promet, ker nimajo vtis-kov, ki še niso določeni. V zadnjem času 'se je mnogo govorilo o novih petvinarskih novcih, a za te se pa niso mogli odločiti v kovničnem uradu, kakor tudi pri finančnem uradu ne, ker bi se potem vse, kar je sedaj po i vinarje, podražilo na pet vinarjev. To bi pa bilo za ubožnejše prebivalce zopet nov udarec. Zanimivo je, da lima finančno ministrstvo mnogo vlog za kovanje novih petvinarskih, petnajstvi-'Jiarskih in petdesetvinarskih novcev, kakor tudi onih trikronske vrednosti, po vzoru nemških trimarkinih novcev. Proti item predlogom pa vladajo razni pomisleki, ki so zelo važni glede na ubožnejše 'Prebivalstvo monarhije. Ako bi se uvedle move cene, potem bi se vse cene živil povzdignile za ono 'stopinjo, kot so se novč-ni stavki povišali
Cerkvene vesti s Koroškega. Imenovan je za župnika v Žabnicah č. gospod
Anton Zak, dosedaj župnik v Porečah. Za provizorja v Poreče pride bivši frančiškan nasedaj duhoven krške škofije č. g. Metod Snedic. Mestni župnik v Št. Vidi/ je postal Konrad V/alcher. Liberalni listi se na tem imenovanju grozno hudujejo. V prihodnjem šolskem letu bodeta poduče-vala na bogoslovnem semenišču č. g. dr. Janez Ouitt cerkveno pravo in dr. Lu-dovik Reinprecht eksegezo stare zaveze, hebrejščino in introdukcijo. O. Jos. Lin-der, dr. J., dosedaj profesor v bogoslovju, je bil odpoklican za profesorja v Inomost. C. g. Gregor Rožman, kaplan v Borovljah, se poda na Dunaj nadaljevat študije.
Iz okolice beljaške nam je poslal slovenski koroški delavec dopis, v katerem zahteva slovenskih šol za Koroško. Opomnimo gosp. dopisnika, da je to zahteva vseh slovenskih Korošcev, ki se resno prizadevajo, da se ta goreča želja izpolni.
Štiridesetletnico nove maše je praznoval v Trstu na praznik Marijinega rojstva in sicer prav na tihem preč. monsig-nor Anton Lupctina, župnik pri Starem sv. Antonu v Trstu. Prečastitemu jubi-larju kličemo iz srca: Ad multos annos! — Štiridesetletmico mašništva sta obhajala te dni tudi veleč. gosp. Jožef Omers, župnik v Sežani in veleč, gospod Jožef F^legar, župnik v Sušnjevici v Istri. Obema gospodoma, ki že toliko let delujeta v vinogradu Gospodovem, prav prisrčno čestitamo in kličemo: Na mnoga leta!
Shod svobodomislecev v Ljubljani. Kakor poroča ljubljanski »Slovenec«, je bil ta shod pravi teater. »Svobodomisleci.« so zahtevali od vsakega, ki je hotel priti na njihov shod, da mora povedati svoje ime in priimek ter odkod da je. Lepa svoboda! Med drugimi so sprejeli tudi te resolucije: I. Član svobodne misli je lahko vsakdo brez razlike stanu in konfesije (Gospodje svobodomisleci bi morali pač natančneje razložiti, kako to umevajo). II. Svobodna misel stremi za tem, da kolikor mogoče izpopolni svoje (protiver-sko) delovanje, zlasti na Slovenskem. III. Svobodna misel hoče pomagati svojim članom do popolne svobode vesti. — Malo je manjkalo, da se niso na shodu steplii. Liberalci so očitali radikalcem, ti pa liberalcem nedoslednost in neznačajnost. »Fa-lili« niso ne eni nc drugi. Med udeleženci je bilo menda največ študentov. Hoteli so uporabiti ta shod za paralizirati utis, ki ga je napravil na slovensko javnost (ne iz-vzemši liberalce) shod katoliških dijakov. Pa to se jim ni posrečilo, pač pa so se osmešili in pred slovenskim ljudstvom razkrinkali kot brezverci. — Sploh pa nas ta komedija, ki ne bo pustila v zdravem slovenskem narodu siedov, malo zanima in bi ne pisali o teh ljudeh, ki so zatajili Boga, in tudi krščanstvo, ki se zavzemajo za svobodno šolo in razporoko, ki se hočejo dati po smrti sežigati kakor krepana mrhovina, ako bi se ne bila udeležila tega shoda tudi slovenska učiteljica iz Skednja, Marica Gregorič, ki je bila celo izvoljena za predsednico shodu. To je škandal, h kateremu ne moremo in nočemo molčati. Ne opozarjamo na razne paragrafe, ne sklicujemo se na naredbe in prisege, am>-pak vprašamo samo kompetentno šolsko
oblast, da-li smatra še za sposobno kot učiteljico na javni ljudski šoli, katera mora vzgajati v verskonravnem duhu, osebo, katera predseduje shodu svobodomisel-cev, ki zametujejo in pobijajo vzgojo, kakršno zahteva državna postava. Ta nastop ljudskošolske učiteljice izziva od naše strani tak odpor, da povemo gosp. šolskemu nadzorniku, da ne bomo mirovali, dokler se ne da zadoščenja državni postavi.
Na Primorskem je letos jako veliko gadov in modrasov. Ljudje po Krasu se pritožujejo, koliko žrtev so že te strupene kače letos zahtevale. Ravno pred nekaj dnevi se je dogodilo na Gorskem, da je nek poljedelec segel po nekem grmičevju, pa ni pogledal, da je na njem modras, ki ga je večkrat vpičnil v roko, ki je strašno otekla. Po trideseturnem trpljenju je revež moral pustiti živ.ljen:e, ker je b.l nepreviden. Pazite torej, kam sežete, kajti povsod po tleh in grmičevju je veliko te kačje zalege.
Sveče v Rožu. Ustanovni shod Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva »Kočna« v Svečah je nepričakovano sijajno uspel. Udeležencev je bilo iz vseh strani, gotovo čez 300 ljudi. Zboro-valna dvorana je bila s slovenskimi tro-bojnicami okrašena, in zadaj na steni jevi-sela med zelenimi venci podoba prvobori-telja Koroške — rojaka Svečana — Andreja Einspielerja. Shod se je vršil docela mirno in dosto no. Govoril je prvi g. F. Terseglav iz Ljubljane o narodnostni misli in o izobrazbi, ki je potrebna slovenskemu ljudstvu. Dr. Arnejc je v po-jjudni in 'huimorist;čni obliki razkazoval združenja in priporočaj značajnost, ki mora biti znak vsakega Rožana. V društvu maj se goji tudi ljubezen do rodne zemlje in globoko versko prepričanje. Gosp. Fr. Čebul iz Jesenic je v ognjevitem govoru priporočal delavcem samoizObrazbo, kot samopomoč proti kapitalizmu. Vsa čast gre tamburaškemu zboru, .ki je svojo nalogo prvikrat prvo izborno rešil. Društvu je pristopilo prej že 120 članov.
Štaersld državni poslanec dr. Ben-kovič sc je podal na Dunaj, da na pristojnih mestih ožigosa razmere na okrajnem glavarstvu v Brežicah in zahteva primernih ukrepov.
Sremembe v frančiškanski provin-cijl sv. Križa. Ljubljana: P. Jeroniim Kno-blecher. kurat v kaznilnici in organist. P. Gratus Kostanjšek, subsidijarij in katehet. — Sv. Gora: P. Konstantin Luser, gvar-dijan. P. Oton Kocjan. — Novo mesto: P. Gofhard Podgoršek, gvardijan, P. Krizo-stoim Wester, učitelj. — Kamnik: P. Feliks Tavčar. P. Hermagora Gnidovec. — Pazin: P. Fulgencij Trafela, P. Krizogon Tišler. — Nazaret: P. Franc Ambrož, P. iNorbert Sušmk. — Brežice: P. Dijonizij (Dušej. — Maribor: P. Cilprijan Napast, subsidijarij. — Brezje: P. Kerubin Tušek, P. Maks Brelih. — Vič: P. Ferdinand Zajec, organist, P. Teodor Tavčar, kaplan.
Taki so! »Učiteljski Tovariš« se v svoji številki 3. septembra v neki notici, kjer zagovarjfa učiteljišče v LJubljani, nesramno norčuje iz verske resnice o včlo-večenju Jezusa Kristusa, češ, »beseda je
meso postala«, to »nasprotuje vsakemu zdravemu razumu«. Slovensko ljudstvo — glej liberalne učitelje, ki se tako posme-hujejo tvojemu najglobljemu verskemu prepričanju, glej tiste, ki vzgajajo tvojo mladino, pa tako pobalinsko klevefiejo najvišje verske resnice! Omenjeno notico je spisal nek izprijeni -učiteljiščnik, čedni »Tovariš« pa s slastjo^ponatiskuje take izbruhe nezrele pameti. Čudili se boste »Zavezarji«, kakšen odpor boste pri ljudstvu izzvali. Godi se vam še vedno predobro, a da se vam čimdalje slabeje, za to sami izvrstno skrbite.
Liberalcem so na shodu svobodomi-slecev v Ljubljani socialni demokrati brezobzirno stopali na kurja očesa. Očitali so voditelju mladih liberalčkov dr. Žerjavu, da hodi po deželi z roženkran-cem v žepu in se priduša kmetom, da je boljši katoličan nego ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. Libcralci so priznali, da se to godi samo zato, da bi vjeli
kmete.	, ,
Pozor slovenski stariši! Približal se je začetek šolskega leta. Skrbni oče m dobra mati se že sedaj vprašujeta, kam s svojo deco v šolo, kako ji priskrbeti po-trebn h stvari: knjige, obleko, stanovanje. Res so to kočljive in važne reč:. Krščanska vzgoja otrok je starišem ena naj-poglavitnejših dolžnosti. Treba je skrbeti, da si otroci pridobe potrebne znanosti za njih prihodnji stan. A še bolj, da so praktično poučeni v onih vednih resnicah, ki edine storijo človeka resnično srečnega. Nikdo ne bo dvomil, da so te resnice one, ki nas jih uči nezmotljiva Mati katoliška Cerkev. Žalibog se taki versko-praktičm vzgoji javlja dan na dan več nevarnosti, več sovražnikov. Med temi nevarnostmi za mladino so stanovanja sama, kojih gospodar ali gospodinja gleda le na to, da dobi mesečno stanarino ter da kolikor tol.ko preskrbuje dijaka s hrano in drugimi potrebili — dalje pa ne stori nič več. Ubogi dijak, nesrečen otrok, ki zaide na stanovanje, kjer ni molitve, pač pa preklinjanje doma, kjer ie slabih vzgledov in pohujšanj vsake vrste. Kaj bo z dijakom, katerega gospodar ali gospodinja ne pazita, kam hodi sebi prepuščen mladenič, kje se nahaja cele večere, morda cele noči. Primeroma isto velja to o deklicah, ki pohajajo to ali ono šolo. Zato, slovenski krščanski stariši! Pozor! Premislite, po-.prašajte, kakšna je družina, kateri izročite svoj zaklad v oskrbo. Bolje par vinarjev ali krajcarjev več plačati, samo da vaša deca dobi prostor v pravi krščanski hiši.
Za učitelje na Cioi-Metodovih šolah se v zadnjem času imenujejo sami pristni liberalci. Da je Pesek prišel v Št. Rupert pri Velikovcu, je znano. Na tržaško Ciril-Metodovo šolo je pa imenovan za učitelja nek Franc Kos, dosedaj učitelj na Grosupljem, pristaš 'svobodne šole ter hud razširjevalec svobodne misli. CiriPMeto-dova družba jo je odločno zavila v proti-katoliški tabor.
Narodno - obrambena enketa se bo vršila v Ljubljani v ponedeljek, dne 20. septembra, popoldne. Prosimo vse one somišljenike, ki se nameravajo udeležiti 6«
da takoj pošljejo na dopisnici svoj naslov uredništvu »Slovenca« v Ljubljani, one somišljenike pa, ki ne morejo priti v Ljubljano, prosimo, da do 11. t. m. pismeno javijo svoje nasvete.
Kmetijske razmere na Češkem se imenuje X. zvezek kmetijske knjižnice. V tej je jako poučno opisal g. Skalicky gospodarsko jjotovarfje slovensllih kmetovalcev na Češko.
Veseli pojavi katoliškega gibanja. V Kraljevem Gradcu se je vršil dne 28. avgusta velik shod katoliškega prebivalstva češkega. Celo slavnostno zborovanje se mora imenovati naravnost delavski dan, kajti razdeljeno je bilo v delavski shod in v shod obrtnikov ter mladine. Takoj po slavnostni maši so se zbrali k seji predsedniki 'in zaupniki krščarrskosocialmh če-škoslovanskih delavskih organizacij. Popoldne se je vršil delavski shod, ki je bil naravnost impozanten. Istotako se je izvrstno obnesel shod obrtnikov, kjer se je razpravljalo o bodočnosti malih obrtnikov, o samopomoči, podporni akciji obrtnikov, o nj.li krščanski organizaciji; itd. Naš državni in deželni poslanec dr. Krek je pozdravil shod v imenu katoliško narodnih Slovencev, jih spodbujal za organizacijo delavstva in jih v ognjevitem govoru navduševal za krščanskosociaino akcijo. Zborovalci so bili tako navdušeni, da niso mogli prenehati s ploskanjem, ovacijami in živio-klici. — V Brcslavi na Nemškem so zborovali nemški in poljski katoličani. Navzočih jih je bilo mnogo ti-sočev. Samo delavcev je bilo v slavnostnem sprevodu, ki je šel mimo kardinala Koppa kot pokrovitelja shoda, mnogo nad dvajset tisoč. — Ogrski katoličani so imeli katoliški shod v Scgedinu. Trajal je tri dni. Navzočih je bilo mnogo škofov in poslancev. Sklepne procesije se je udeležilo tisoč duhovnikov in nad dvajset tisoč drugih vernikov. — Na Dunaju so .zborovali minoli teden zastopniki Marijinih družb. Tudi ta shod je imel značaj katoliškega shoda, ker so bile na njem zastopane vse narodnosti. Shod se je zavr-šil z velikansko procesijo, pri kateri je bilo navzočih nad 7000 katoličanov. — Mi Slovenci smo imeli pretekle dni, kakor je omenjal zadnji »Domoljub«, tudi dva izborno "uspela katoliška shoda: zborovanje »Slomškove zveze« na Brezju in katoliških dijakov v Ljubljani. Z obema krasno uspelima shodoma smemo biti katoliški Slovenci vrlo zadovoljni. Ob edinosti vseh katoličanov se bodo nade nemških in slovanskih framasonov popolnoma izjalovile.
Naznanila iz deželne bolnišnice. — Veljavni predpisi. Bolniki se sprejemajo redno: ob delavnikih od 8. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. dopoldne; v zelo nujnih slučajih se sprejemajo bolniki ob vsaki uri. — Bolnike se sme obiskovati vsak dan od 12. do 3. ure popoldne. — Mrtvašnica je odprta od 12. do 2. ure popoldne, vhod poleg nje. — Splošni predpisi: Jedil in pijač se ne sme donašati bolnikom. Pse seboj jemati je prepovedano. — Razvrstitev oddelkov: Kirurgični, označen je s št. 1 (na levi). — Medicinski, označen je s št. 2 (na desni).
— Ginekološki in porodniški, označen je s št. 3 (na desni). — Dermatološki, označen je s št. 3 (na levi). — Okulistični, označen je s št. 5 (na levi). — Infekcijski, označen je s št. 6 (na levi). — Oddelek za živčne bolezni in bolezni na duhu, označen je s št. 7 (na levi). — Ravnateljstvo deželnih dobrodelnih zavodov.
Orel. V telovadni odsek Orel, ki se je ustanovil v nedeljo 5. septembra v Dornbergu, se je takoj vpisalo 34 fantov, ki so vsi navdušeni' za svojo novo organizacijo.
Streli v župnišče. Dne L septembra t. 1. je neznani storilec okoli pol devete zvečer oddal tri strele iz revolverja v okno pritličja družinske sobe župnišča v Mošnjah. Ker je bil večer deževen, je bilo zlobnežu se neopaženo župnišču približati lahko. Ena kroglja je ubila dve šipi, zadela v zagrinjala okna ter odletela in v, oknu obležala, drugi dve sta pa obtičali v okvirju okna. V sobi so se nahajali župnik gospod Ivan Trpin, šivilja in domača dekla, kuharica se je pa nahajala ravno med durmi. Župnik se je takoj podal pred župnišče, da bi zasledil storilca, kar sc mu pa ni posrečilo.
Dr. Lenardovo knjigo: »Nemščina brez učitelja« ali »Slovensko-nemška slovnica za samouke« je založila »Katoliška Bukvama« in ne kakor smo zadnjič pomotoma poročali »Katoliška tiskarna«. Gotovo si bo marsikateri Domoljubov bralec omislil to knjigo, katera je potrebna vsakemu, ki se hoče naučiti nemškega jezika. Svoje naročilo naj torej naslovi vsak na Katoliško Bukvarno v Ljubljani.
Častilcem presv. Rešnjega Telesa, ki se udeležujejo ure molitve, priporočamo: »Večna molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni«. Nov natis z velikimi črkami. Cena 3 K za lično vezano knjigo z rdečo obrezo, z zlato obrezo in z zlatim utisom na platnicah pa 3 K 90 v. Nov natis te splošno razširjene knjige ima tako povečan tisek, da bo mogel tudi najkratko-vidnejši knjigo rabiti. Starejši, ki jim peša vid, bodo velike črke brali z lahkoto, mlajši častivci pa si bodo ohranili zdrav vid. ker ne bodo utrudili očesa, tudi če molijo ure zvečer v mračnih cerkvah. Važno je, da obsega knjiga tudi pasjon ali premišljevanje Kristusovega trpljenja po vseh štirih evangelistih, kar ni imela dosedaj nobena slovenska molitvena knjiga.
Sliko zastonj napravi po fotografiji mednarodni portretni zavod na Dunaju VII., Stiftgasse 15. Več v oglasu.
Družinsko Pratiko se že dobi tudi po mnogih trgovinah na deželi. ZaJožništvo je poskrbelo, da imajo trgovci na vidnem kraju pritrjene napise: Tu se prodaja »Družinska pratika« za leto 1910. — Ako bi kateri trgovec doslej še ne dobil takega napisa, naj ga zahteva pri svojem glavnem odjemalcu ali pa naravnost v založništvu »Katol. Tiskarna«, Ljubljana.— Naše ljudstvo že sedaj prav pridno sega po tej izredno priljubljeni pratiki s podobo sv. Družine, .in upamo, da je ne bo naše hiše po deželi, kjer bi je letos ne omislili. Somišljeniki, poskrbite, da se to tudi res zgodi!
Gorenjske novice.
Iz selške doline.
Železniški sokoli so čudni ljudje. Če se vračajo na večer domov, ti zavpijejo .pri vhodu v vas kakor bi se vzdignila kje jata kavk ali krokarjev. Naš mesar oče Pobč so dobili res vefike zagovornike v ,'»Slov. Narodu«, ti jih visoko vzdigujejo. Seveda bodo raje verjeli svojima sinovoma, da »Domoljub« laže, kakor pa spoznali, da se »Slov. Narod« iz njih norčuje. Sebe spoznati je pač težko. , g V »Slov. Domu« kaže neki liberalec veliko ljubezen do vinogradnikov, priporoča, naj se pije namesto žganja le pristno vino. Ce bo tako, bodo liberalne gostilne kmalu prazne. V »Slov. Domu« borno pa brali, da morajo vsi občinski odbori skleniti naklado na žganje.
g Veselo poročilo. Zadnji čas sta se zopet sprijaznila dva huda nasprotnika, Štocov Pepe in Gobar Jože. Naj pa ikdo reče, da liberalizem ne uči ljubezni do bližnjega.
g »Slov. Narod« iz Seic piše: Ljudje (liberalci) zabavljajo, stikajo glave in se vprašujejo, zakaj sta dobila popravilo ceste Podrošt-Podberdo dva klerikalca. Ko je cesto na novo delal Ceconi, niso liberalci nič spraševali in zabavljali, so samo iutrigirali. Deželni odbor jim prav lahko pove, da je potekel liberalni monopol na javna dela in da so liberalni slamorezci prešli za taka dela. Mogoče je, da sc kaj predela, ko se bo pozabilo dobro Šliber-jevo gospodarstvo, če si ne bodo prej libe-talci glave iztaknili.
. g Veselica »Katol. slov. izobraževalnega društva« v Železnikih se je obakrat, ,v nedeljo in na mali Šmaren, vrlo dobro obnesla. Pevskim točkam je obilno zbrano občinstvo glasno ploskalo. Igra »Zaklad« nas je pa vse zadovoljila v polni meri. Čudili smo se. da je kaj takega mogoče na deželi. Železniška Na;da in mati bi . delali čast vsakemu odru. Pa tudi druge vloge so bile vse v spretnih 'in dobrih rokah. Zlasti smo bili veseli hlapca Li-peta, kedarkoli je nastopil, ker je zinal tako imenitno biti — neumen. Naj nam ne zameri, da tako rečemo, v njegovo polivalo to pravimo. Le tako naprej, vrli Zeleznikarji, po poti za pravo izobrazbo in pošteno veselje. Držite se programa, ki ga je razvil društveni predsednik v svojem nagovoru v nedeljo pred 'začetkom veselice. — Kakor ču-jemo, pripravlja železniška Marijina družba že novo veselico k igro »Dve materi«; le kmalu jo priredite, k vam bomo vedno radi prišli tudi okoličani, kedarkoli. nas boste zopet povabili.
g Vžgalo se je dne 10. t. m. okoli pol dveh po polnoči pri Pfajfarju na Škovini. Gasilno društvo železniško je bilo hitro na imestu, pa tudi drugih ljudi se je nabralo mnogo. Ogenj so hitro pogasili tako, da posebne škode. Čast torej vrlim železniškim gasilcem, hvala pa tudi dru-fimi, ki so kaj pripomogli k temu, da ni bi o velike nesreče. Dobro je bilo, da je bila noč tiha in mirna, če bi bil pihal veter, ne vemo. kaj bi bilo lahko vse na-
stalo. Nam pa bodi to v svarilo in opomin, da pazimo na ogenj, ki. ni za igračo. • _ g Načeta glavna liberalna zaloga.
»Gorenjec« piše: »Klerikalci ne veste pisati drugega kot to, kar si izmislite, mi pa smo glavno zalogo šele načeli' . . .« Premišljevali smo, v čem bi bila ta glavna liberalna zaloga. Oči nam je odprla noč med nedeljo, 5. t. m., in ponedeljkom, 6( t. m. Ponoči so namreč liberalci v Selcih odprli 'in načeli svojo glavno zalogo. Od-Pfli so konjski 'in kravji, hlev, naložili ondi konjskega in kravjega blata in ž njim ometali selški farovž v visokosti do strehe, na širokost pa gotovo nad štiri, metre; pred vrata pa nalili in načofali cele škafe gnojnice in druge »čedne« tekočine 'tako, da ni mogel nihče v župirišče skozi giav-na vrata. Ta spomenik liberalne olike in .»načete glavne zaloge« je gledalo veliko ljudi zlasti na praznik Malega Šmarna, saj stoji farovž ob glavni cesti — in se zgražalo, tujci, ki so se vozili mimo tega spomenika liberalne čednosti, so pa raznesli v širni svet vest o oliki selških poštenjakov.
g »Mi gremo naprej!« smo zadnjič zapisali v »Domoljubu«. »Gorenjcu« to ni bilo všeč in zalajal je nad nas: »Ni res, nazaj greste! Saj ste le z odpadom bralnega društva izgubili skoraj en cel rod.« Hvala Bogu za to priznanje in izjavo. Torej en cel rod smo 'izgubdi, en cel rod je .vržen v žrelo pogubnemu in protiverske-mn liberalizmu, ki je zadal že toliko globokih ran slovenskemu ljudstvu v verskem, pa tudi v narodnem Ln gospodarskem oziru! En cel rod pokončan i'n ubit! Sedaj pa vprašamo: Kdo pa ie ubijavec enega celega rodu? Kdo je vodil vojsko proti železniškemu 'bralnemu društvu? Kdo je kopal jamo, kdo pripravljal strup? Odgovor si daste lahko sami! Toda, mi gremo naprej in izredili si bomo nov rod, ■ki bo hodil po drugih potih, kakor sedanji odpadniki!
g Iz Selc. Ljudska igra »Revček An-drejček«, ki jo je priredil gorenjski pododbor »Slovenske dijaške zveze«, se je obnesla silno dobro. Društvena dvorana je bila nabito polna. Za tako lep gmoten uspeh se pododbor prav posebno zahvaljuje vrlim selškim dekletom - igralkam, ki so tako izborno rešile svoje vloge. S talentom, ki ga je pokazala Urška Kalanova v vlogi Medvedove Katarine, Finžgarjeve Marjete, posebno pa Franice v »Revčku Andrejčku«, bi si žele slavo lahko najboljše gledališke igralke. Pa mislite, da so druge ostajale za njo? Kaj še! Neža, Jer-ca, Ana? Kar kosale so se med seboj, katera bo boljša. Moški pa tako ne potrebujejo posebne polivale, saj smo jih vajeni kot dobrih igralcev. Pododbor se naj-iskrenejše zahvaljuje tudi onim družinam, ki so došle dijake tako gostoljubno sprejele pod svojo streho.
Iz Št. Vida.
Iz Št. Vida nad Ljubljano. S 1 o vo,
,V ponedeljek se je preselil tukajšnji Žirovnik na svoje novo mesto v Borovnico. S to preselitvijo je odrešen Št. Vid in njegova okolica moža, ki je povzročil v zadnjih desetih letih v Št. Vidu mnogo
razdora, sovraštva in prepira. Koliko bo ostalo od Žirovniškega delovanja v Št. Vidu, je pokazala odhodnica preteklo soboto. Priredil mu jo je njegov pevski zbor, tukajšnji Sokol in pa draveljsko, ognjegasno društvo. Opazovali smo to klaverno podoknico in se še bolj utrdili v prepričanju, da je zb ral Zirovn k okrog sebe najslabše elemente naše fare. Videli smo zbrane ljudi, ki pomenijo pri nas samo toliko, v kolikor so udeleženi pri vseh škandalih, katere so v zadnjem času organizirano uprizarjali v sramoto ce.i pošteni naši fari. To bo ostalo v spomin za ,možem, ki je imel še pri slovesu nesramno čelo trditi in se po 'stari svo i navadi hvaliti, da je storil v na'3i občini »toliko dobrega, da tega ne pokrije z vsem p!e-horn, kar ga imajo pri Klanfarju«. — Šmarna g o r a bi se morala preobrniti in ne bi pokrila vsega zla, kar ga je tekem det povzročilo Žirovnikovo delovanje. Dejanja govore! Žirovnk je moral pobrati kopita zato. ker -Je mladini, posojeval po-hujšijive knjige, ker je v šo.i nespodobno zmerjal učence itd. To vse nvu je bilo dokazano in na podlagi teh dokazov je sodila višja šolska oblast. Kdor pa bo naštel jezo in sovraštvo v družinah, katero je zasejal on? Kdo pa bo preštel vse solze, ki so jih jokale te in one matere nr.d podivjanostjo in surovostjo sinov, vzgojenih v Zirovnikovem duhu, na katerega je on tako ponosen, da se je pri odhodnici' hvalil ž njim. — Neki fant .]e govoril pri odhodnici o nedolžno preganjanem možu. Fant ;e še mlad, zato mu ne zamerimo. Svetujemo mu le, da povpraša nekoliko :pri starejših možeh naše fare, kdo je bil tisti, ki je za časa Žirovn.kove slave trpel največ zasramovanja in preganjanja; Naši duhovniki in pa možje, ki so posvetili svoje moči v blagor naše fare. Kadar govore nezreli fantje o Žirovnikovih zaslugah, takrat primejo v roke »Učiteljskega Tovariša«, iz katerega se nauče slavospev. ki si ga je baje Žirovnik sam napisal. No, pa jih bo že minilo! Vsake hudobije je enkrat konec. Konec je, hvala iBogu, tudi Žirovnikovega »delovanja«, proti kateremu smo se bojevali vsi, ki smo spoznali, da je to delovanje pogubo-■nosno, da vodi k propasti in podivjanosti. Krono temu koncu je spletlo tisto malo ljudi, ki se je v soboto udeležilo podokni-ce. Pričakovali smo, da mu bodo vsaj njegovi ožji ostali nekoliko bolj zvesti in se v večjem številu udeležili slavja. Pa smo videli samo nekaj fantov, precej otrok in nekaj žensk. Tako mine slava sveta! — Mi pa na delo! Z podvojeno silo! Preteklo nedeljo so imele naše organizacije skupno sejo, pri kateri so si začrtale program za delo v jesenski in zimski sezoni. Natančneje o tej seji poročamo prihodnjič. — V Dravljah se ustanovi v najkrajšem času »Katol. slovensko izobraževalno društvo«. Dan in uro ustanovnega občnega zbora naznanimo pravočasno. — 1232 kron zahteva za blagor naše občine tako vneti Žirovnik kot odškodnino za šolski vrt, katerega je vzdr-žaval krajni šolski svei, vžival pa skozi ,19 let Žirovnik. Pred svojim odhodom je Žirovnik vrt opustošil tako, da zgleda kot
7i
po toči. In za to naj se mu odšteje 1232 K. Upamo, da se bo krajni šolski svet zelo premislil, dati tako nagrado Zirovmku za njegovo »delovanje« na polju sadjarstva.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g V Kranju bo v ponedeljek, 20. t. m. ob eni popoldne v dvorani« Ljudskega doma« shod pristašev S. L. S. Na shodu bodo poročali poslanci Demšar, Jarc in Zabret o političnem položaju in delovanju S. L. S. Nato se bo vršil tudi še razgovor
0	gospodarskih potrebah kranjskega okraja. Somišljeniki! Udeležite se tega važnega shoda v obilnem številu!
g Komenda. V nedeljo, 19. septembra ob pol 4. uri popoldne bo I. redni občni zbor katol. slov. izobraževalnega društva v društveni dvorani. Člani in članice, pridite polnoštevilno, da se pomenimo o važnih stvareh, prijatelji, ki še niste v društvu, pristopite, da skupno delamo za izobrazbo in napredek po načelih krščanskih. Odbor.
g Iz Mengša. Dne 3. oktobra, na rož-nivenško nedeljo priredi »Katol. slov. izobraževalno društvo« v Mengšu romanje na Trsat s posebnim vlakom. Trsat je znamenita božja pot, kamor so od nekdaj zahajali prav radi tudi Slovenci. Vlak bo vozil 3. oktobra in sicer bo odhod iz Kamnika ob 12. uri 50 min. Sprejemal bo potnike na vseh postajah iz Kamnika do Ljubljane. Vozil bo do sledečem voznem redu: Odhod iz Kamnika ob 12:50 uri popoldne, Homca 1 uri 2 min., Jarše-Mengša
1	uri 8 min., Domžal l uri 17 min., Trzina
I	uri 24 min., Črnuč 1 uri 43 min., Tavčarjevega dvora 1 uri 48 min., Ljubljane, drž. kolodvora 2 uri 1 min.; južni kolodvor prihod ob 2. uri 5 min. Odhod iz Ljubljane bo ob 2. uri 15 min., nato vozi vlak brez postajanja naravnost proti Reki, kamor pridemo ob 6. uri 18 min. Ob sedmi uri bo vhod v slovečo romarsko cerkev na Tr-satu. Nato bo cerkvena pobožnost: govor, pete litanijc in spovedovanje. Drugo jutro, 4. oktobra, bo govor, sv. maša s skupnim svetim obhajilom. Po cerkveni pobožnosti si bodo lahko božjepotniki ogledali Trsat, Sušak in Reko. Kdor bo hotel, bo lahko napravil krasen izlet po morju v Opatijo, kamor vozi parobrod vsako uro. Iz Reke bo vlak odhajal 4. oktobra popoldne ob 3. uri 50 min., v Ljubljano na južni kolodvor bo prišel ob 7. uri 44 min., v Kamnik ob 9. uri 5 min. po noči. Vozna cena znaša za osebo od Kamnika v Reko in nazaj za II. razred 12 K 90v, za III. razred 8 K 50 v, iz Homca, Jarše-Men-ša, Domžal, Trzina in nazaj za II. razred
II	K 90 v, za III. razred 8 K, iz Črnuč, Tavčarjevega dvora in nazaj II. razred 10 K 90, za III. razred 7 K 40 v, iz Ljubljane, j. k., in nazaj za II. razred 9 K 90 v, za III. razred 6 K 80 v. Potniki iz Ljubljane naj vstopijo na južnem kolodvoru.
g Iz Mengša. Kakor je že zadnjič »Domoljub« poročal, priredi katol. slov. Izobraževalno društvo v Mengšu romanje k Materi božji na Trsat dne 3. oktobra t. 1. V ta namen bo vozil posebni romarski vlak iz Kamnika v Reko. Potniki se bodo sprejemali na vseh postajali od Kamnika do Ljubljane, in tudi v Ljubljani na južnem kolodvoru se lahko pridruži, kogar veseli 8'
iti na to lepo božjo pot. Vozil se bo vsak božjepotnik po zelo znižani ceni. Da se pa more to romanje pravočasno urediti, zato se naj vsi, ki se nameravajo udeležiti tega romanja, gotovo zglase do 14. septembra. Vozni listki in vsa druga potrebna pojasnila se bodo potem pravočasno doposlala.
g Na Črnučah so na Mali Šmaren ustanovili dekliško Marijino družbo. Slovesnega sprejema sta se udeležili posavska in šentjakobska Marijina družba z duhovnima voditeljema. Iskrena jim hvala! Ti pa, družba naša, rasti in se razcvitaj Mariji v slavo, nam v spodbudo in veselje!
g Reteče pri Škofji Loki. Po trimesečnem prestanku je zopet izobraževalno društvo priredilo 5. septembra svojim članom nekaj v poduk in zabavo. Gospod župnik je predaval o svojem potovanju v Dalmacijo. Gosp. abiturijent A. Leskovec pa je govoril o bojih obmejnih Slovencev z njihovimi narodnimi sovražniki in kako jim pomagati. Na to sledeča tombola je prinesla 20 kron za obmejne Slovence. — Dne 6. septembra pa je dekliška Marijina družba poromala na Dobrovo, kamor je isti dan prišla tudi družba iz Tomišlja.
g Šmartno pri Kranju. O zadnji veselici, ki jo je priredilo naše izobraževalno društvo na Laborah, se slišijo le pohvalne besede. 3ila je v pravem pomenu res domača zabava. Je pa tudi pevski zbor popolno kos svoji nalogi in isto velja tem bolj o izbornem tamburaškem zboru. Vsa čast gre tudi našim požrtvovalnim dekletom, ki so veliko pripomogle k sijajnemu uspehu. Kar dokazuje zaupanje do društva, je velika udeležba gostov. — Eno pa je, kar je treba pribiti: veselica se je končala o pravem času brez vsacega nereda. Zato, Šrnarčani, še večkrat na svidenje k pošteni zabavi!
g Iz Loma nad Tržičera. Dragi »Domoljub«, sprejmi še od nas par vrstic, ker odkar so umrli preč. gospod Frančišek Premru, ki so pri nas službovali tri leta, ni čuti skoro nobenega glasu iz našega »tihega Loma«. Sedaj smo na našo veliko žalost brez duhovna. Dal Bog, da bi se nas usmilil kak duhovni gospod v pokoju in bi prišel kot^ dušni pastir v naš tihi in mirni kraj! — Častno kolajno za štiridesetletno zvesto službovanje sta prejela Gregor Meglič, hiš. št. 1, in Jožef Zupan, hiš. št. 16.
g Iz Moravč. Ni še bilo dneva, ki bi ga bili Moravčam' težje pričakovali, kakor dneva, ko dobimo nove zvonove. Ta dan se je približal. V četrtek, 2. septembra, popoldne, je napolnila ves prostorni moravški trg velikanska množica občinstva, mlaji in venci so pričali, da se vrši nekaj izrednega. Kar zagrmijo streli, slovesno pritrkavanje podružnih in farnih zvonov se razlega. Takrat pa pridrdrajo bogato okrašeni vozovi z novimi zvonovi. Farni zvonovi vnovič zadonijo, orgije za-buče in ljudstvo je polno radostnega navdušenja. Veselje navzoče množice pa je vzkipelo do vrhunca, ko so jeli koj na to dvigati veliki zvon v veličastni zvonik in drugi dan je zapel slavo mogočnemu Stvarniku. — Novi zvonovi imajo krasne, zelo primerne napise. Veliki zvon tehta 52 starih stotov in nosi napis: Štiri nove zvonove oskrbeli moravški župliani s
prostovoljnimi darovi leta 1909. — Drugi izvon tehta 28 starih stotov, napis: Kliči ■nas k sebi, o naša nebeška mati Marija, r— Tretji zvon tehta 18 starih stotov, z napisom: Vabi nas k presv. srcu Jezusovemu. — Četrti zvon tehta 12 starih stotov, napis: Naši nebeški zavetniki, prosite 2a nas. — Zvonovi stanejo okrog 20.000 kron, velika večina vsote je že pokrita s prostovoljnimi darovi. Naj sledi tu pesem, ki jo je ob tej priliki zložil domačin:
Novim moravškim zvonovom.
Dan znameniti, dan srčne radosti danes doživel moravški je rod; dan znameniti —brez solz in bridkosti ki ga naredil je večni Gospod.
Danes zvonovi so prvič zapeli, prvič jih slušamo danes strme: prvič so srca moravška prevzeli, dvignili kvišku duha in želje.
Prvič nas vabijo v božje svetišče, v cerkev moravško, pred božji altar, kjer koprnečih je src zavetišče, kjer najsvetejši opravlja se dar.
V polnem veselju moravška dolina danes zvonjenje pozdravlja glasno, svetega vneto poslavlja Martina, da nam mogočni zavetnik on bo.
Trikrat zvonenje prijazno vabljivo vabi k molitvi čez hrib in ravan, kliče in vabi tako ljubeznjivo: moli o človek, ker kratek je dan!
Morda še v svitu si jutranje zore, morda opoldne še zdrav in vesel;; predno pa solnce zaide za gore, zvon bo znabiti že tebi zapel.
Starček očaran zvonenje posluša, solza mu kane na trdo zemlj6; srce mu pravi in pravi mu duša —> hip še — in v grobu bo tvoje telo,
Srčno vesela je danes mladina, mene pa skrivna otožnost teži: še bo slovela moravška dolina, kakor dandanes po svetu slovi.
Še bo slovela — a mi bomo spali, v zemlji trohnelo bo naše telo, vsak bo zavzemal prostorček le mali. morda še groba zaznati ne bo.
Zvon pa slovesno iz line visoke klical 5n vabil bo druge ljudi. Bomo li čuli v gomile globoke, kaj se nad nami, na zemlji godi?
Toraj zvonovi le milo zvonite, srčno pozdravlja moravški vas rod;1 v slavo Vladarju višine donite, slava ti večna, nebeški Gospod
Božjemu srcu prepevajte slavo, pevajte slavo Kraljici devic; naše molitve nosite v višavo,. čujte nebeški svetniki naš klic.
J. M. L i m barski.
Dolenjske novice.
^ Sv.Krlža pri Kostanjevici.
d Sv. Križ pri Kostanjevici. I. redni občni zbor izobraževalnega društva se je vršil dne 29. avgusta. Iz odborovega poročila posnamemo sledeče: Društvenikov šteje društvo 106. Društvenih shodov je bilo 15. Povprečna udeležba 50. Predavanj 20. Predavali so domači g. kaplan, bogoslovec A. Komlanec, kaplan I. Kle-menčič iz Kostanjevice, poleg teh domači fantje Grame Jože, Jarkovič Alojzij, Ste-fanič Miha in Grubič Fr. Društvenih prireditev je bilo 3. Med letom se je ustanovil telovadni odsek Orel, ki šteje 25 rednih članov, naraščaja 21; odsek se upravlja samostojno. Odborovih sej je bilo 5. Prometa je imelo društvo 714 K 55 vin. Knjižnica šteje 276 knjig. Letošnji prirastek 38. Časopisov je prihajalo 8. Društvo ima svoj pevski zbor. Pevovodja je bil g. kap. Fr. Govekar. — Novi odbor si je društvo sestavilo tako: predsednik I. Grame; podpredsednik Fr. Govekar; tajnik Jak. Fa-tur; blagajnik Fr. Marolt; knjižničar J. Kuntarič; odbornika J. Glinšek in A. Jarkovič. — Pri občnem zboru se je sklenilo, da društvo priredi 5. septembra 1909. izlet na Gorjance in spomladi 1910. poseben vlak na Brezje. Sklenilo se je tudi, da se društvo zavzame za izseljeniško vprašanje in v ta namen ustanovi poseben odsek.
g Itfiet na Gorjance. Izobraževalno društvo v Sv. Križu pri Kostanjevici je priredilo 5. septembra izlet na Gorjance. Na treh vozovih so se peljali izletniki do vznožja. Orli v uniformi. Pešhoja ni bila posebno utrudna. Gori je bilo krasno. Lepa planjavica z razgledom na vse strani. Prihiteli so zastopniki iz Novega mesta, Šmi-hela, Toplic, Belekrajine, Št. Jerneja. Veselo petje je donelo od Sv. Miklavža. Največje navdušenje pa so izzvali govori, govorjeni za povzdig Dolenjske in kot protest proti izdajstvu in zločinu svobodo-miselcev, ki so isti dan zborovali v Ljubljani. Stari Gorjanci so živo spominjali na to, kar hočejo slovenski svobodomiselci ugrabiti.
d Sprejem v Kostanjevici. Na povrat-ku skozi Kostanjevico so ondi izletnike pričakovale konstanjeviške propalice. So-drga je vpila »čuki, čuki« in nadevala še razne druge priimke. Najpredrznejši so naskakovali vozove, toda ko je eden dobil s palico po glavi, so postali previdnejši. Je pač žalostno, če so ubožci za groš in Pijačo na prodaj. Pošteni Kostanjevčani naj že vendar poženo iz svoje srede tro-številno liber. kliko, ki na ta način zlorablja in kvari nevedne siromake. Nedostojni pozdrav ni razgnal zidane volje. Izletniki so sklenili k letu zopet na Gorjance.
d Kmečka zveza za kostanjeviški sodni okraj je zborovala na Male maše Popoldne v Sv. Križu. Državni poslanec dr. Janko Hočevar je pojasnil politični položaj, nato razmotrival vprašanje o ustanovitvi vinske zadruge. Za njim govori deželni vinarski nadzornik Gombač izključno o vinski zadrugi. Zborovavci so izrekli zaupnico poslancem Slovenske Ljudske Stranke, zahvalili zlasti svojega
poslanca dr. Hočevarja, ker je dosegel kmetom prednost pri nakupu lesa iz krakovskega gozda in iznova interpeliral glede železnice Novo mesto - Brežice v državnem zboru. — Lep sad tega zborovanja je v tem, da se je sestavil priprav-ljavni odbor za ustanovitev vinske zadruge. V pripravljavnem odboru so iz odbora kmečke zveze gg.: Kerin, Pavlič, Fatur, Colarič Andr., Kodrič, Bersan, Močan, Novoselc in vinogradniki Marolt, Komlanec M., Glinšek, J. Meštek.
Belokranjske novice.
d Črnomelj. Velepomemben dan za našo zapuščeno Belokrajino je bil 5. september. Ustanovil se je namreč ta dan prvi belokranjski Orel v Črnomlju. Celo leto so se fantje že vadili v telovadbi in komaj čakali, da se enkrat vendar tudi formalno ustanovi Orel in da pokažejo pred svetom, kaj so se že naučili. Prihitel je iz Ljubljane k nam zastopnik Z. T. O. brat Janko Hočevar, prihiteli so podzemeljski Orli, da nam pokažejo svoje simpatije in nastopijo skupno z nami pri telovadbi, prihiteli so fantje iz Semiča, da se navdušijo skupno z nami za naše svete ideale, katere goji Orel in kolikor mogoče kmalu tudi oni ustanove svojega Orla v Semiču. Vrle naše članice izobraževalnega društva črnomaljskega so nam po večernicah najprvo zapele par ljubkih pesmic, nato so pa nastopili naši Orli in,se izkazali na odru pri burki »Za letovišče«. Igrali so izborno, mojstrsko. Mnogo smeha so vzbudili posamezni igralci in žel: za to burne polivale. Po igri je stopil na oder č. g. p. Gregor Cerarin nam v krasnih, vznesenih besedah narisal pomen in namen Orla za slovenske mladeniče. Navdušeni po tem govoru smo odkorakali na našo telovadnico. Kmalu se prikažejo za nami naši Orli v telovadnih oblekah in ponosno in samozavestno prikorakajo na telovadni prostor. Predno pa so začeli telovaditi, jih nagovori brat Hočevar in jih v svojem krasnem govoru navduši za telovadbo, za delo, zlasti za krščansko življenje, za vero naših dedoy, katero moramo tudi v dejanju pokazati. S trikratnim »Na zdar!« je govornik zaključil svoj govor in trikrat je zaorilo med Orli in občinstvom: »Na zdar!«, znak, da so poslušalci, zlasti Orli razumeli govornika in se ihočejo držati njegovih besed. Nagovoril je potem Orle g. cand. iur. M. Malnerič in jih s pesniško navdušenim govorom vnemal, naj bodo Orli v pravem pomenu besede, naj letijo visoko, naj se vedno drže svojih idealov in naj delajo, delajo in zopet delajo. Vršila se je nato javna telovadba. Izborno so telovadili naši mladi črnomaljski Qrli s tovariši iz Podzemlja. Gledalci so jih burno pozdravljali in s ploskanjem izražali svoje priznanje. Po telovadbi se je vršila prosta zabava. Vsa hvala vrlim našim gospodičnam, ki so se že par tednov prej .trudile, da bi veselica dobro uspela, in nabrale nad 150 dobitkov za srečolov. Omeniti moramo, da ni bilo pri veselici nobene gostilne, kakor je navada drugod, temveč so sami društveniki preskrbeli nekaj vina in dajali samo društvenikom. Podpredsednik izobraževalnega društva g. Kambič ie ca
napravil celo kavarno in preskrboval ljudstvo z dobro in tečno kavo. Zabava je bila domača, neprisiljena; velika družina, naše izobraževalno društvo, je praznovalo res družinsko veselico. H koncu kličemo mlademu Orlu: Naprej po začrtani poti, ne oziraje se ne na desno, ne na levo, zleti, dragi Orel, do cilja . . .
d Kaj pa naši Sokoli? Nekaj nečuve«. nega moramo poročati o njih. Do sedaj so se vedno bahali, kako zelo so narodni in da samo oni držijo na površju slovenski narod in ga rešujejo pred nasprotniki in zatiralci. A sedaj? Istega dne, ko je naš Orel prvič razprostrl svoje peroti, so priredili tudi oni veselico. Kje? Pri Hočevarju Lacknerju! Pred nedavnim časom so še blatili po ranjkem »Belokranjcu« in »Slovenskem Domu« g. Lacknerja, ker je Kočevar; metliški in črnomaljski Sokoli in sestre Sokolice so vpile in kričale, vikale in krikale po črnomaljskih ulicah: S Kočevarji ven! — Setfaj pa naenkrat tak preobrat! Prej vsaj navidez najhujši nasprotniki Kočevarjev, so se sedaj zatekli v naročje svojih nasprotnikov. Ne vemo, kaj je pripeljalo naše liberalce do tega koraka, da so se tako lepo strnili in si Dodali roke, a resnica je, da so se zvezali s Kočevarji, katere so pred kratkim časom še blatili po svojih časnikih. Nimamo nič zoper to, če se ti brezpomembni naši »narodnjaki« vežejo s Kočevarji, saj je znano, koliko so storili že s svojim »krokanjem« za slovenski narod, le pripomnili bi radi in obenem vprašamo liberalce, ali si bodete še upali trditi, da ste vi, in izključno vi, še narodnjaki, ker ste se zvezali s Kočevarji. Odgovor je lahek. Ste pač precej sorodni z ljubljanskimi Hribarji! No, če ste tudi vi naredili kako pismeno pogodbo z Kočevarji, nam ni znano, a mogoče še izvemo... Kaj pa vaše stavbinsko društvo, ki ste ga pred ietom osnovali? Menda zato životari, da pripušča, da kupujejo po Črnomlju hiše na glavnem trgu Kočevarji, kakor g. lekarnar! — Liberalnemu slugi »Posojilnice« povemo, da zato, če se je povzpel do visoke časti sluge v posojilnici in čitalnici, še ni tako velik in oblasten gospod, da bi smel brez kazni blatiti in obrekovati po raznih gostilnah naše izobraževalno društvo, sicer mu bodemo stopili malo na prste.
d Pribijemo dejstvo, da so in ostanejo naši Orli edina straža proti Kočevarjem. Liberalci ne bodo imeli še nadalje preveč' korajže slepiti ljudi, da le oni varujejo mejo pred Kočevarji, ko so se očitno zvezali z njimi. Menda bodo celo združeni z njimi ustanovili društvo »Rinža« (Rinža je reka, ki teče skozi mesto Kočevje). Naš Orel je čist in neomadeževan, on bo branil, da ne bodo Kočevarji prodirali dalje, obenem pa tudi razdiral spletke kočevsko-slovenskega kluba »Rinže« v Črnomlju.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Shod mladeničev žužemberške de-kanlje se bo vršil v nedeljo, dne 26. septembra. Ta dan se bodo zbrali mladeniči vseh župnij žužemberške dekanije v prijaznem Zagradcu pri Brezmadežnospo-četi. Nekaj popolnoma novega bo to za vas. dolenjski fantie! Prišli boste sem, da
82
si tu podaste roke in obljubite vedno biti edini v boju zoper sovražnike svete cerkve in mile slovenske domovine. Govorila bosta na tem shodu dva govorn.ka, pa tudi fantje se boste oglasili iz vsake župnije vsaj eden. Orli iz Krte vam bodo pokazali, kaj so se naučili, ko bodo igrali »Krčmarja pri zvitem rogu«; videli jih boste v njihovih uniformah, kar bo za premnoge tega okraja nekaj čisto novega. Pozdravil vas bo v vezani besedi mladenič iz Zagradca in tudi petja bomo kaj čuli. Dvignite se torej, mladeniči iz daljnih Hinj, pridite tudi vi fantje iz Dobrnič, Žužemberka in Ajdovca, pa tudi iz Sel, Šmihela, Ambrusa in Krke se potrudite 26. t. m. v Zagradec. Ni treba, da bi prišli na ta shod samo mladeniči, ki so v Marijini družbi ali v kakem drugem društvu, vsak mladenič dobrodošel, ki mu je resno mar blagor slovenske domovine. Z vami pa naj pridejo tudi vaši očetje, da vidijo, kaj počno mladeniči na svojih sestankih. Natančni spored prineseta »Slovenec« in »Domoljub«, ta čas pa marljivo delajmo na to, da pride na shod prav veliko mladeničev in mož.
d S Krke se poroča, da se je 9. t. m. ustrelil desetletni Alojzij Centa. Igral se je s puško, ki -je visela na steni, in ko jo je hotel obesiti nazaj, se mu je na dosedaj neznan način izprožila. Nekaj svinčenih zrnov mu je posnelo nekaj las sredi glave, nekaj zrnov pa mu je šlo v glavo. Zavedel se ni nič in je umrl drugo jutro v hud h mukali. Stariši in gospodarji, ne ime te nabasanh pušk na steni in skrivajte jih pred otroci!
d Župnišče v Sodražici. Iz Sodra-, žice se nam poroča: Znani zakulisni general naših liberalcev je izdal te dni v »Slovenskem Narodu« dolgo okrožnico, ktero te dni s slastjo požirajo po sodraš-kih liberalnih hišah. Ta pastirski list govori o popravi župnišča, pri kteri je vehk krivec gospod župnik, ki je to ali ono pri popravljanji odredil brez dovoljenja imenovanega liberalnega »matadorja«. Ne bomo se spuščali danes v podrobnosti, rečemo le toliko, da se bo pri kolavdaciji točka za točko pregledala, ter nazadnje spoznalo, da ni prišla nobena stvar brez potrebe v popravilo. Videli bodo tudi davkoplačevalci, da kljub tolikemu »prekoračenju proračuna« župnišče še vedno ni kaka »vila«, ampak le dostojno stanovanje za duhovnike, kakoršna imajo vsepovsod na Kranjskem, samo pri nas je doslej še niso imeli. Da sc bo posojilo, ako ga bo občina rabila, vzelo v »farovški posojilnici«, je samo ob sebi umevno, ker bi bil »farovž« res nespameten, ako bi jemal posoiilo kje drugje, kakor ravno v tisti posojilnici, ktera nosi, kakor nam pove »Narodov« dopisnik, njegovo ime. Sad velikega truda, katerega je imel liberalni faktotum pri kovanju dolgočasnega dopisa, je pa ta, da se je dopisnik vsled svoje neprevidnosti popolnoma razkrinkal kot .sovražnika naše duhovščine, zlasti gospoda župnika, nadalje, da »farovška« posojilnica zaradi njega ne bo škode trpela, neka druga si pa tudi ne bo opomogla. Glede župnišča pa gre med pametnimi ljudmi edino ta glas po fari, da je prav in 72
potrebno, ker se župnišče popravlja in ako se že popravlja, da se temeljito popravi. Pri kolavdaciji pa dopisnik skoro gotovo 'ne bo imel besede, ker ako plačuje kak dohodninski davek, doklade za župnišče, katera mu ne da spati, ne bo plačeval. Toliko za javnost, o podrobnostih se zmenimo doma. Še neko kratko vprašanje: Zakaj se dopisnik ne upa izreči imena dr. Susterši-čevega, ampak ga nazivl:e samo za doktorja »S«? Tudi to je značilno!
d Porcijunkula na Žalostni gori pri Mokronogu bo v nedeljo, 19. t. m. Za spovednike je preskrbljeno. Popoldne ob pol 3. uri bo slovesno ustanovljenjc nove Marijine družbe.
d Predavanje je preteklo nedeljo priredilo društvo »Tabor« v Loškem potoku. Govorilo se je o nameravanem »zavarovanju za starost in onemoglost« za kmečko ljudstvo. Predavatelj g. Skulj nam je v razumljivem govoru razložil pojem in veliki pomen zavarovanja, kdo in koliko se bo plačevalo in koliko dobilo in še druge važnejše podrobnosti. Predavanju je sledil prost razgovor in nekatera pojasnila. S tem se je pojasnilo marsikaj, kar se je pri nas naravnost napačno doslej pojmovalo, vsled česar se je zavarovanje večinoma odklanjalo. Mnogoštevilno obiskani shod iz. dr., na katerem je bilo veliko kmečkih gospodarjev, se je pa izrekel za zavarovanje. Saj če se trezno premisli, se pri tem načrtu najde veliko več solnčnih kot senčnih strani.
d Z Vač pri Litiji. Kdo razreši to-le uganko? Voli se krajni šolski predsednik. Dva naša moža in deset nasprotnih sedi v občinskem odboru — kakor pravi »Narod«.
—	Izid volitve: izvoljen je Titus Stermo-lan, najodločnejši pristaš S. L. S. z jednaj-stiipi glasovi proti osmim. Kaj je to? — Zupna cerkev na Vačah je dobila letošnje leto krasni samotni tlak. Podružnica sv. Marjete je dobila dva nova zvonova.
d Iz Ribnice. V nedeljo, dne 19. t. m., se vrši v dvorani »Hranilnice in posojilnice« ustanovni shod ribniškega Orla. Že dolgo se kaže potreba po te-j organizaciji tudi med našimi fanti in mnogi že komaj čakajo, da razprostre tudi nad našo dolino mogočni Orel svoje peruti. Misel, o kateri pač nismo pričakovali ne mi, še manj pa naši nasprotniki, da bi se tako hitro udejstvila, je postala že gotova stvar. Med fanti in možmi raste zanimanje od dne do dne in mi se veselimo te nedelje, ko se zberemo in javno pokažemo, da nas ni strah Sokolov. 'Na eni strani krepki domači fantje, polni življenja — Orli, na drugi nam nasprotni, od mnogoštevilnih prekrokanih noči bledi in izpiti obrazi — Sokoli. Kje je moč? Kje bodočnost? Ni li pri 'nas? Mi gremo naprej in
—	njih bo strah. Fantje in možje ribniške fare! Ne bomo vas vabili v svoje vrste z bučnimi veselicami, s cirkusi in ne z vpitjem, mi ne bomo prirejali zabav, kjer bi se na živinskem prostoru izpilo toliko in toliko sto litrov za — narod, ne, to ni I naš namen. Mi pa si bomo zapisali na-svoj prapor izobrazbo duha, izobrazbo srca in izobrazbo telesa. Gotovo visoka naloga! Naš Orel bo čuval naše fante in može in jih vodil le po dobrih potih na-
predka. In kakor se Orel boji temine ia hrepeni le po prostem poletu v zračne vi-šine. tako bo tudi naš Orel sovražil vsako duševno temo. Začeli bomo' v znamenju luči in v znamenju luči . tudi nadaljevali, delali bomo na to, da slava ribniškega 'imena nikdar ne zaide, ampak se še sto-'in stokrat poveča! V začetku se nam bodo stavile razne zapreke v napotje, toda vztrajno in marljivo delo jih premaga. Sicer pa čim več se nam bo nasprotovalo, tembolj se bomo urili in tem večja bo — žetev. Kier je namreč doma veselje do dela, tam je tudi napredek in mi upamo, da se naše število tekom leta podvoji in v najkrajšem času ustanovi Orel tudi v drugih naših župnijah ribniške doline, kakor v Sodražici, Loškem potoku, Laščah itd. Pokazati se mora tudi ta stran Dolenjske, kaj premore! — V nedeljo torej pa vsi fantje in možje ribniške fare, ki čutite veselje do Orla, po krščanskem nauku v dvorano, da se navdušite za dobro stvar! Pride govornik tudi iz Ljubljane.
d Velike Lašče. V nedeljo, dne 5. septembra je bil slovesno otvorjen naš »Zadružni dom«. Toliko ljudstva že dolgo ali še nikoli ni bilo zbranega v Velikih Laščah. Blagoslova se je udeležilo do 1200 ljudi, ne samo iz domače župnije, tudi iz sosednjih župnij je bila udeležba prav obilna. Iz Krke in iz Dobrepolj so došli Orli. Udeležili so se slavnosti drž. in dež. poslanec Fr. Jaklič, dež. odbornik dr. Pegan, dež. poslanec Fr. Bartol, ravnatelj »Zadružne zveze« I. Traven, sosednja duhovščina i. dr. Ob 10. uri je bila v župni cerkvi instrumentalna sv. maša, katero je daroval sodražki g. župnik Fr. Traven. Petje in godbo jc oskrbel v to sestavljen zbor pod vodstvom g. Hybašcka. Cerkveni govor je imel g. ravnatelj Traven. Popoldne ob 3. uri je ob obilni udeležbi blagoslovil dom ribniški dekan g. Fr. Dolinar. Slavnostni govor je imel dr. Pegan, ki je po-vdarjal, da je naš »Zadružni dom« sad požrtvovalnosti, samozavesti in medsebojne ljubezni. Govorili so še drž. poslanec Fr. Jaklič, visokošolec Adamič, župnika Ramovš in Lavrenčič. Slavnost se je zavr-šila z ljudsko veselico na prostem, pri kateri je sodeloval sodraški pevski zboi »Glas«, sekstet na lok in domači pevski zbor. Najiskrenejša zahvala vsem, ki so pri slavnosti na ta ali oni način sodelovali! — Orel se v kratkem ustanovi v Velikih Laščah. Vrli mladeniči! Naj nikogar ne bo, ki bi ne pristopil.
d Orli v Šmartnem pri Litiji. 12. t. m. ie bil za našo Dolenjsko dan velike važnosti. Zbralo se je pri nas sto Orlov v kroju, sprevoda skozi Litijo "v Šmartno pa sc je udeležilo nad 600 oseb. Pri sveti maši sta ■stregla dva Orla v kroju. INa shodu so govorili državni in dež. poslanec PoVše, br. Podlesnik in načelnik J-eločMk. Pri javni telovadbi in veselici je bilo nad 1000 ljudstva. Zvečer nazaj grede na kolodvor so litijske liberalne barabe žvižgale in s tem sijajno pokazale, na kaj se opira litijski smrdljivi in zaspani liberalizem. — Ljudstvo pa pomni nastop Orlov in je ponosno na svojo mladino, od katere upa preporoditev in poglobljenje krščanske zavesti.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Iz Budanj. Gotovo je javnosti malo znano, da je ravno budanjska občina edina na Vipavskem, kjer še ni gospodaril liberalizem. Sicer je enkrat poskusil neki majhen človek svojo srečo, ker je čutil v sebi poklic, da je pretendent za županski stolec. Pa naši možje so mu tako zmešali njegovo nakano, da je od'šel z pozo-rišča z opečenimi rokami. Kakih pet let je bil potem mir v občini, kar se je spomnil, da bi lahko pri gozdnem odseku dobil kako šaržo. In res, dobil je nekaj glasov, nazadnje je pa še sam sebe volil ter tako prišel do načelnika gozdnega odseka. Aha, si je misKl, sedaj sem pa na konju. Prvo leto je dajal še drva po navadi rezano. A za račun se je zmotil pri tako malih kroncah samo za 115 K. Ko so mu naši možje dokazali, da je račun nepravilen, ker ni prav seštet. Kaj pa če bi kontrolirali. ali so vsi dohodki pravilno vpisani; ali kam so se kazni stekale! Kaj pa bo z letošnjim računom, se ljudje in upravičenci opravičeno vprašujejo. Če ga lani ni mogel pri vsi svoji advokatski zmožnosti skupaj spraviti, ga bo letos še trikrat manj. Vsi smo radovedni, če bode gospod načelnik res vpisal za in koliko lesa je prodal ter koliko ga je 011 kupil. Zatorej, opravičenci, pozor! Tukaj se gre za vašo lastnino. Ne pustite, da bi Štefančič gospodaril kakor kak paša. On mora sestaviti pravilen račun, ne samo v seštetju, ampak tudi, da bo pravilno sestavljen in vpisani vsi dohodki, kakršni so v resnici, potem se prepričajte s kontrolo, ker brez te mu jih ne smete odobriti. Dosedaj so vsi načelniki predlagali ob pravilnem času. le gospoda Štefančiča so morali opravičenci opomniti, da naj predloži račune. Ali ne pozna g. Štefančič zakona, da je načelnik odgovoren za svoje delo opravičencem. Torej, možje, kateri še držite s Štefančičem v nadi, da vam bo razdelil gozd na vse enako, se bridko motite. Tedaj bode posegla vmes višja oblast kakor je advokata Štefančiča. — Dne 10. t. m. sino dobili novega gospoda nadučitelja v osebi F. Brusa. Naslednjo nedeljo smo po večmesečnem času zopet slišati orgije peti. Vse kaže, da bode jako dober naslednik nam nepozabnega g. Sadarja. Gotovo je, da če bode čutil in delal z ljudstvom, ga bo ljudstvo ljubilo in spoštovalo kakor svojega vzgojitelja in krščanskega socialnega delavca.
Izlet N. D. O. v Š tu rije so priredili tržaški »delavci« v nedeljo teden. 2e dopoldne so prj polnih kozarcih reševali delavstvo. Do popoldneva je bog Bakh v polni meri storil svojo dolžnost. Ko je hotel na zborovanju govoriti Tieki Jaklič, ki so ga seboj prignali iz Trsta, so ga delavci zapodili z odra in mu niso pustili govoriti. Sploh se je cel izlet ponesrečil in napravil na domačine slab vtis.
Shoda v Logu na Mali Šmaren ni bilo. S tem imajo vipavs'ki in drugi obrtniki skupno kroj* 10.000 K škode. Vse to pa fadi naše ljubeznive požarne brambe, ki ie kljub škofovi prepovedi napravila na ta
dan ples, kar se češčenju tega Marijinega praznika nikakor ne spodobi. Liberalci so sklenili, kakor se čuje, da bodo 'nalašč te dni, namreč na Šmarne dneve, prirejali pjese v jezo »farjetm«. No, bodemo videli, kaj bodo s tem dosegli?! Mislijo, da s tem škodujejo cerkvi, ne vedo pa, da v prvi vrsti obrtnikom, ki se bodo erikrat naveličali liberalne komande in storili svojo dolžnost.
Vipavska požarna bramba ima vsako leto dva ali več plesov, gasilnih vaj pa nikoli. Kaj pravijo k temu pristojne oblasti? Sploh vladajo v tem društvu jako čedne razmere. Mnogo bi vedeli o tem povedati izstopivši člani. Napravite najprej red v društvu, potem šele iščite podpor.
Nemškutarjenje se v trgu lepo razvija. Od notarskega pisača do odvetnika in še dalje vse nemškutari. Kdor pa ne zna po »tajč«, pa se po gostilnah huduje nad »Slovenčevimi« dopisi in zagovarja inteligenco. Naša davkarija ima tudi samo-nemški pečat in liberalec vseh liberalcev ima na svoji hiši na prvi vrsti »K. K. Eich-amt«. In vse to po 20. septembru, ki ne gre tej gospodi iz glave! Heul!!
Iz raznih krajev Notranjske.
n Iz Št. Petra na Krasu. Vojakov nismo imeli letos tukaj, pa saj je še bolje, da jih ni, ker tako veliko škode napravijo, posebno po polju, ker imajo ljudje večinoma še vse pridelke ob tem času zunaj. Pri nas imamo izobraževalno društvo, ki vrlo napreduje. Ali bi se ne mogel ustanoviti tudi telovadni odsek? Sedaj ko bodo nastopili dolgi brezdelni zimski večeri, bi se prav lahko in brez velikih težav dalo morda napraviti. Pokažimo, da nismo med zadnjimi ter da se hočemo tudi mi izobraziti in kako veselo uro preživeti v bratskem krogu. Seveda začetek je povsod težaven, a s pogumom in z božjo pomočjo se vse prestane, da nam tudi v Št. Petru zasijejo boljši dnevi. — Mladenič.
n Z Vrhnike. Smrtna kosa je posegla v vrste našega »Orla« 'in zahtevala z neizprosno silo blagega mladeniča Josipa Jeršinovec. Pokojni je bil od ustanovitve »Orla« na Vrliniki pa do svoje prerane smrti vrlo marljiv član kakor tudi izvrsten telovadec. 8. avgusta se je Se udeležili »Orlovega« slavlja v Kamniku. Nekoliko dni pozneje ga je položila pljučnica na bolniško posteljo, iz katere ni več vstal. Previden s sv. zakramenti za umirajoče je dne 7. septembra t. 1. mirno v Gospodu zaspal v starosti 17 let. Na njegovi zadnji poti so ga spremili za pošteno mladeniško organizacijo neumorno delavni gg. duhovniki iz Logatca in Borovnice, in več druge odlične gospode. Bratje »Orli« so prihiteli v obilnem' številu iz Ljubljane, Logatca in Borovnice, da mu izkažejo zadnjo čast, ravno tako katoliško društvo rokodelskih pomočnikov z zastavo in mnogo druzega občinstva. Gospod Leopold Turšič, predsednik telovadnega okrožja Vrhnika - Logatec, se je v prekrasnem govoru ob grobu poslovil od pokojnega. Spominjal se je njegovih vrlin ter bodril »Orle« k nezlomljivi vztrajnosti na začrtani poti poštene mladeniške or-
ganizacije, želeč si slednjič veselega svidenja nad zvezdami. — Dne 7. septembra je umrla tudi 90 let stara mati ugledne rodbine Fran Tršarja na Vrhniki. Svetila jima večna luč!
n Iz Podlipe. Naše katoliško slovensko izobraževalno društvo je priredilo v nedeljo, dne 5. septembra, veselico z govorom, petjem, deklamacijami in igro. Vrhniški »Orli« so bili tako prijazni, da so priredili javno telovadbo, za kar jim izrekamo najprisrčnejšo zalivalo. Bila je tudi šaljiva loterija, med katero so igrali vrhniški tamburaši. Nikdar še ni bilo Podlipo skupaj zbranega toliko ljudstva. Zastopam so bili tudi žirovski »Orli«. — Vsem prijateljem in dobrotnikom društva se lepo zahvaljujemo za tako obilno udeležbo. Posebno hvaležni smo preč. gosp. vrhniškemu kaplanu Janku Sedeju, ki je bil vedno naklonjen društvu in je tudi s pevskim društvom povzdignil slovesnost.
—	Imamo tudi svoje nasprotnike, pa z združenimi močmi jih bomo že premagali.
—	Ustanovili bomo tudi »Dekliško zvezo«. Daleč smo še zadaj, pa počasi bomo že nekaj dosegli, če bomo šli tako pogumno naprej.
11 Umrl je v nedeljo, 12. t. m., obče spoštovani občinski odbornik in posestnik v Ivanjem Selu pri Ra'keku gosp. Matija M a t i č i č v starosti 64 let. Pogreb je bil v torek, 14. t. m. N. v m. p.!
Idrijske novice.
n Iz Spodnje Idrije. Naša nova hčerka katol. slov. izobraževalnega društva »Dekliška zveza« je že sedaj v začetku svojega obstoja pokazala svoje delovanje. Veselica, ki so jo priredile dekleta same, ki je bila nenavadno obiskana in pri kateri so dekleta po večini šele prvič nastopile na odru, je pokazala, kako zelo hvaležna je bila misel ustanoviti tudi dekliško organizacijo v Spodnji Idriji. Dve igri so vpri-zorile naša dekleta. Prva »Sv. Cita« je bila naravnost mojstrsko igrana, kakor so izjavili tuji gostje. Pa tudi veseloigra »Čašica kave« ni prav nič za prvo zaostajala. Ena nas je do srca ganila, druga pa nam je srce razveselila do veselega smeha. Tudi petje na odru so oskrbele dekleta »Dekliške zveze« same pod vodstvom našega društvenega pevovodje g. nadučitelja Bajca. Hvala mu, kakor tudi njegovi gospej za obilen trud pri pripravah za veselico! Je pač vse bolj živahno, če ima društvo v svoji sredi krščanskega učitelja, ki se trudi za izobrazbo ne le v šoli, ampak tudi v društvu. Kmalu dobi »Dekliška zveza«, ki šteje že okrog 20 deklet, svoj prostor in potem se bo še bolj poživilo njeno delovanje. Upamo, da se tudi druga dobra dekleta še zapišejo v »Dekliško zvezo«, katera še ne nosijo pri soko-Hcah hlač. Dekleta, bodi vam skrb, da pomnožite »Dekliško zvezo« po številu, da oomo šli v jesenskih in zimskih dnevih na pridno delo izobraževanja.
n Deže'ni poslanec g. Mirko Perbavc ie obiskal pred kratkim idrijsko okolico: Črni vrh, Žiri in se informiral o raznih potrebah in željah svojih volivcev.
Za našo mejo!
Slovenski listi katoliške smeri se pečajo zadnji čas zelo veliko z razmerami ob" naših .jezikovnih mejah na Koroškem in Štajerskem. Zdi pa se. da se na Goriško premalo ozirajo. Tudi tukaj je treba z vso odločnostjo iti na delo za obrambo naš.h mej. Naj omenim le kraje: Devin, I ržič, Doberdob. Šmartno, Podgora, občina Do-Ienje, Mimik itd. Vsi ti kraji so važni v narodnem oziru. Tržič je sicer laški, a slovenski naseljenci, ki jih je veliko, so v vedni nevarnosti, da se potujčijo.
Dne _'0. septembra bo v Ljubljani važno posvetovanje v zadevi narodne obrambe. Za to posvetovanje bo treba premišljen.h načrtov. Zato sc obračamo tem potom na vse naše prijatelje, naj tajništvu »Slovenske kršč. soc. zveze« v Gorici (Gosposka ulica št. 6), nemudoma sporoče svoje nasvete in obenem opišejo razmere ob naši meji od Devina uo Mimika. Stvar je važna. Naš laški sosed res ni tako nevaren kot Nemec, ki pritiska od severa. 'I ida mnogo slovenskih krajev je vseeno že potujčil in mnogo občin jc, ki so v nevarnosti. Ne smemo več dopustiti, da bi nam le eno ped slovenske grude ugra-b'l narodni nasprotnik.
Prav posebno se obračamo na izobraževalna društva in jili prosimo v tem oziru podpore z dobrim svetom.
Na delo za našo mejo!
V Stanje« (na Krasu) so se na dan sv. oirme v soboto 4. septembra dogodile štiri nesreče. Ln otrok se jc zelo opekel; en mož je padel z železniškega mosta v glo-bočino in se ubil; ena oseba je nenadoma umrla in ena jc umrla tudi vsled neke nesreče. Ta dan sta torej ležala dva mrliča v mrtvašnici, eden pa nekje drugje. Žalosten dan!
Nekaj odgovora liberalcem. Iz Št.
Fcrjana: Naši udeležniki mirnske slavno-sti so bili siino zadovoljni z nastopom Orlov. Slavnost je bila taka, da je vsak moral priznati, da jc bila veličastna. »Soči« seveda to ni prav. Mi pa pravimo:Vsi naši nasprotniki naj se zbero skupaj, pa ne napravijo niti polovico tako sijajne siavno-sti, kakor so jo naši Orli napravili v Mirim. Naj »Soča« pusti pri miru naša društva in duhovnike, ker liberalci za njimi niso še nič plačevali. — Fr. Terseglav je govoril resnico o krščanski misli, ki naj bo glavna trdna vez med nami vsemi. In Kremžar tudi ne praša liberalcev za dovoljenje, kaj sme govoriti in kje stanovati. Le to povemo, da Kremžar svoje stanovanje plačuje pošteno, medtem ko A. Ga-beršek, vodja liberalcev, napol zastonj stanuje v palači v Gosposki ulici. Popolnoma se strinjamo z govornikom, da je naša dolžnost, vzgojiti tudi šolsko mladino na krščanski podlagi in jo vzeti izpod
GORIŠKA.
vpliva takih liberalnih učiteljev, ki so odkriti brezverci. Ce pravijo, da čokolada ne pojde v klasje, imajo prav. Ta reč namreč res nima klasja. Pač pa bo šla v cvet in klas naša organizacija. Zato bomo skrbeli sami. Za nas niso plačevali duhovniki, pač pa bi bili tega potrebni nekateri liberalci, ki so dolžni na vsaki krčmi, da jih morajo tirjati kar na cestah. Torej razumete? Čc hočete vjeti šc kako tako, le poskusimo sc! Tudi v Št. Ferjanu bomo priredili tako slavnost, pa liberalcev nič ne rabimo zraven. Naj sline požirajo doma.
Baša dolina. Tudi pri nas se je začelo nekaj gibati in razpravljati o* prihodnjih deželnozborskih volitvah. Posebno pa izid volitev grozno skrbi naše nasprotnike. Nekje sta v neki krčmi sedela en bivši krčmar iu en železničar. Bivši krčmar pravi: »Če volite z nami, plačam za pol litra«. — »Dobro,« pravi železničar, >naj-prvo plačajte vi, potein bom pa jaz; volila bova pa vsak po svojem prepričanju. Za pol iitra pa z liberalci nc bom volil in tudi za noben denar nc.« — Tu sc jasno vidi, kakšen vpliv in vrednost /ima liberalna stranka, da mora po gostilnah loviti glasove in plačevati za pol literčke. Kolikokrat so nam očitali, da imamo denar od »farjev« in da smo podkupljeni. Saj pravi pregovor: Sova je rekla senici glavana. Vi iščete pezdirja v naših očeh, a ga ni; bruna v lastnem očesu pa ne vidite. Seveda pravite tudi sedaj, da boste za kmeta; celo verni ste postali. Toda kmet vas bo sodil po vaših prejšnjih dejanjili iu ne po sedanjih besedah. Tudi mačka ima kremplje skrite, ko prosi gospodinjo nileka; pokaže pa jih, ko drži iniško v tacah. — Bil sem v soboto pred praznikom Velikega Šmarna v neki gostilni na Gorenjskem. Prišel je tudi neki gospod, izdajal se je za odvetnika iz Ljubljane. Bilo jc ravno opoldne, povprašal je gospodinjo krčmarico, če imajo kaj pripravljenega za obed. Imeli so same postne jedi. Da bi ga vi videli, kako se je razkoračil, češ: »Jaz hočem mesna jedila. Meni ni mar post pred praznikom!« Začel je zabavljati čez vero, kmete zabite, ki verujejo, da je greli itd. Pri sosedni mizi je sedela petorica delavcev. Začeli so se smejati, češ, tak gospod gotovo vedo, da je to lepo zabavljati čez vero, Boga itd. Eden delavcev se oglasi: Poglejte, gospod, saj ravno nad glavo vam visijo »Domoljub« pa »Slovenec«, lahko sodite kakšna je gostilna.« — »Aha, imajo pa že tudi v kakem kotu kakega polomljenega Kristusa.« — Ne bom nadalje pisal o tem bogokletnežu. H koncu naj še rečem: Priprosto ljudstvo, pazi, komu daš glasove, ne onemu, ki bo znal lepo govoriti, onemu, ki bo zate skrbel, tebi pomagal, bo veren katoličan. Vidi se dosti zgle-
dov po svetu kam pride človek, ako je vera v Boga zatrta, pokopana. Naše geslo bodi: Vse za vero in domovino!
Z Otlice. Malokdaj sc kaj čita v >,Domoljubu« od naše gore, naj tu podam en par vrstic v naš katoliški časopis, ki je močno razširjen med nami. Zelja se nam je izpolnila, odkar smo slišali, da bomo imeli sveti misijon, in prišli so res zaže-Ijcni dnevi; dne 27. avgusta, to je v petek, so sc pripeljali častiti gospodje zvečer ob pol 7. V soboto jc biia spoved za prvo sv. obhajilo in v nedeljo prvo sv. obhajilo in tako je bil začetek sv. misijona in vkljub slabemu vremenu, ki do srede tedna ni bilo nič kaj prijetno, bila jc zmerom polna cerkev ljudi, kajti dobro smo vedeli, da ta sveti čas hitro poteče. Alisijonarji so nam mnogo lepega in zanimivega povedali, kar je potrebno za dušo in telo in kar si tudi hočemo v srcu ohraniti. Bile so vsaki dan tri pridige in spovedovat so prišli tudi pomagat en gospod kapucin s Sv. Križa in tudi drugi gospodje iz sosednjih župnij, kar jim je čas dopuščal, katere pa ne bom tukaj navedel. Dne 6. septembra so se odpeljali od nas čč. gospodje; s težkim srcem smo sc poslovili od njih. Mi vam kličemo: Bog vas živi mnogo let in vam daj dosti uspeha na vaših potili!
Strahovita modrost se kaže med liberalci zadnje dni. Iz samega strahu se jim noč in dan sanja o samih novostrujarjih »Narod« piše, da takozvani novostrujarji postavijo svoje kandidate, »Soča« pa prinaša žc imena kandidatov v splošni skupini. Drugega ne rečemo liberalcem, kakor to-le: Vsak liberalec bi rad bii kandidat. Liberalna politika ni drugega ko lov za mandati. Višje se ne povspnete. Iu zato si liberalec niti od daleč nc more misliti, da bi kdo delal med ljudstvom, ne da bi imel v svojem srcu globoko željo: postati gospod poslanec. Zato tudi o drugih mislite tako in se vam vedno sanja o kandidatih. ki jih nikjer ni. IJa ne bojte se! Kdor deluje v krščanski organizaciji za ljudstvo, ta mora poznati in se držati pred vsem ene velike in važne točke, ki jc nesebičnost. Te liberalec ne pozna, sc je ne drži in zato razumemo njihovo omejenost.
Društveno gibanje. V Podbrdu je 12, septembra predaval dr. Brecelj. Društvo v Kronbergu je ta dan priredilo lepouspelo veselico. Za obmejne Slovence se je nabralo 8 K 80 v. Hvala! — Dne 3. oktobra priredi veselico »Kat. bralno društvo« v Št. Ferjanu kot odhodnico onim bratom Orlom, ki gredo k vojakom. Drugod prirejajo plese in popivanja, mi pa pošteno veselico, pri kateri nastopi prvič naraščaj šentferjanski ter Orli na orodju, da pokažejo, kaj so se sami naučili. Vabimo vse somišljenike! Če bodo ta dan ožje volitve, prireditev odpade!
Priporočamo našim gospodinjam pravi	V: kavni
si. ZogaH, Y1101, 5:91. V.
pridatek iz zagrebške tovarne.
m i
I m
i «
*» & & «
»i $
*
m
m
$
$
W	^PV	^
O/erravgjloz
železnato J{ina-Yino
Hlgijoniina rftjtetava na Dunaju 1806: Driavno odliko vonj o in Aaatni diplom k Blati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborni okus.
Večkrat odlikovano.
m
Nad 6000 zdravniških spričeval.
J. SERRAVALLO, c. in kr. dvnrai Maiitelj
TRST-BarkovlJe. =====
m
m
i
m
$?
i £ i m
m
s $
& $

LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst, 11. septembra. 85, 10, 16, 19, 84.
Line, II. septembra. 64, 81, 19, 54, 44.
ŽITNE CENE. Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev.
Za 100 kilogramov.
Ljubljana, 14. sept. 1909. Pšenica......, ... 27.
M .
Oves
18.— 16.—
Ajda, črna..........17.—
Ajda, siva ......<»>	17.—
Proso, rumeno .■,«.•>,	16.—
Proso, belo	18.—
Ječmen ...,»..,».	16.—
Prodaja se:
pri priporočljivi slovenski tvrdki Lonagl & Gerk-man v Ljubljani, Stritarjeva (Spitalska ulica št. t.) novo najboljše sukno, najlepše blago. Vedno novosti za oblike in bluze. Strogo solidna postrežba in nizke cene. Opreme za neveste.	2169 1
Kupujte!
Ie pri tvrdki, katero Vam priporočamo, slovensko podjetje Lenasl & Oarkman v LJubljani,
Stritarjeva (Spitalska ulica St. 4.) Novo najboljše sukno, najlcp";e*blago. Vedno novosti nnjlepSe obleke in bluze. Strogo solidna postrežba in nizke ccne.	2469 1
^ se kol naravna
PlliiPi^ainiznavoda
p^^prve vrste m kol zdravilna voda
" zoper fežkoče organskega dihanja in zoper bolesii želodca in mehurja najbolje priporoča.
neg D. 3)emšat a-«
zdravnik - strokovnjak za kožno bolezni Ljubljana, Mestna hranilnica.
Popolnoma
v a »

Vam dobavimo sliko skoro naravne velikosti, Ce nam pošljete Vam posebno drago fotografijo ali Va?.o, kakega dragega svojca ali umrlega sorodnika s spodajšnjo, razločno izpolnjeno nakaznico. Fotografija je lahko vizitne, kabinetne oblike ali tudi skupinska slika. (Pri skupinskih slikah naj se oseba, katero je povečati, označi s X)- S to ponudbo sc hočemo
v vsaki tukajšnji rodbini
na mah vpeljati. Druge tvrdke morajo nepretrgoma inseriratl, da to
dosežejo. Ali pa raje obrnemo ta denar v prid občinstva s tem, da naklonimo vsaki rodbini sliko zastonj. Istočasno Vas prosimo, da, ko bodete že v posesti dobavljene slike in ako Vas bode ista zadovoljila, da nas v krogih svojih sorodnikov in prijateljev dalje priporočate, da pridobimo Čedalje več novih naročnikov. S tern pridemo lahko do svojili stroškov. Agentov nimamo nič in tudi ne potujemo, ozir. pustimo potovati, samo prvovrstna in brezhibna izpeljava slik nas sama vpeljuje v nadaljne rodbine.
Ker doposfjemo vsako povečanje poštnine prosto in dobro zavito v karton in istotako vrnemo fotografijo franko in nepoškodovano, ne bode nihče zahteval, naj plačamo poStr.iiiske stroške iz svojega, naj za te našo izdatke vsak priloži 60 vinarjev, ki se jih dopoSlje lahko tudi v pisemskih znamkah.
Naša tvrdka obstoji že tO let, je v Berolinu ln na Dunaju trgovsko-sodno potrjena in vpisana, in zato prevzame vse jamstvo za tu navedeno ponudbo. Da pa razpršimo vse dvome o poštenosti naše ponudbe, smo pripravljeni, plačati	2434 1—1
lOOO kron v

m
ondotni ubožni blagajni, čc nam kdo dokaže, da smo pri dobavi slike zahtevali kakršnokoli odškodnino ali plačilo.
Velespoštovanjem
' artretnl zatctS
Berolin. Telefon IV, 9473.
Blagovolite Izrezali ln vposl.-.tl v kuvcrlll
K2IKHZILO za bralce Domoljuba.
Prosim, na) se mi po fotografiji, ki le v priglbu-izdela v skoro naravni velikosti (okoii 37 do 97 cm vel) lil brezpogojno podobna, povečana Mika zastonj iu naj sc mi ista po izvršenju, najkasneje tekosi štirih tednov dopošlje poštnine prosto Za poštninske stroške sprejmite v prigibu 61 vinarjev v znamkah. Ime in priimek, bivališče, dežela, pošta in hišna štev. (Prosimo natačnega naslova.)
Posebnih pismenih sporočil nI treba. Pisma s slikami v vlzltnl obliki so franklratl z znamko za 10 v. Za večje oblike je treba znamke za ?.- vinarjev.
Da se ogne zmotam, naj se na zadnjo stran fotografije in kuverte zapise Ime pošiljatelja. Pisma naj se naslavljajo na
Internacionalni portretu! zavod Dunaj VH/23, Stiftgasse 15/17.
san
2521
Razpis.
St. 11.166
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mesfu z dveletnim slovenskim poukom je oddati
za prihodnje šolsko leto 1909/10 (oziroma tudi za i 1910,11), ki se začne dne 3. novembra t. 1.
Pravico do teh ustanov imajo smovi kranjskih kmetovalcev In vinogradnikov, ki so vsaj do 16. leta stari, čvrstega zdravja ter so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost, gre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovršivši šolo na Grmu, gotovo ;ia svojem domu iu sc bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom.
Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brezplačno, obleko, životno perilo, obuvalo in šolske potrebščine si morajo sami preskrbovati.
V šolo sc sprejemajo tudi plačlljočl in ztinsnj! učenci.
plačujoči učenci plačujejo za hrano oo 80 v na dan in po 40 K šolnine na leto :er stanujejo brezplačno v zavodu. Vse druge potrebščine si morajo sami preskrbovati.
Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine .ia leto.
Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati.
Hrano jc plačevati vnaprej v mesečnih obrokih, šolnino pa tudi vnaprej v dveh letnih obrokih.
prošnje, svojeročno pisane in kolko-vane s kolkom za 1 K, je poslati do 30. septembra 1.1. vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, spričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo otrdnem zdravju in spričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju pro-silčevem.
Prošnji za sprejem proti plačilu je pri-djati obvezno pismo (reverz) staršev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca.
Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in iz pripro-stega računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo.
Kdaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej.
Učenci, ki dovrše šolo z dobrim uspehom, 'majo pri vojaščini, pogojno pravico do samo dveletne prezentne službe. Ako namreč za-doste svojim vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali staršev domu, smejo na podsiavi odredbe c. kr. vojnega ministrstva z dne 22. julija 1. 1895, št. 4643., prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto.
Deželni odbor kranjski v Ljubljani,
dne 9. septembra 1909.
Proti ostarelosti
Dr.HomerovHaematogen
SVARILO! Zahteva naj se izredno 522 a	ime dr. Hommel.
Razprodaja
v konkurzno maso Ivana Stockl spa-dajočih premičnin se vrši v Starem trgu pri Ložu na javni sodni dražbi v
ponedeljek, 20. septembra 1.1.
in sledeče dni dopoldne od 8.—12. in popoldne od 2.-6. ure.
Proda se razno špecerijsko in manu-fakturno blago, železnina in galanterija:
(oblačilno blago, klobuki, rute, srajce, nogavice, čipke, trakovi, kava, cikorija, milo, žganje, konjak, usnje, čevlji, steklo, papir, pohištvo, slamoreznica) in drugo.
Proda se pa tudi vse na 7000 kron in 12.000 kron cenjeno blago skupno ali v partijah iz proste roke. Ponudbe z 10°/o varščino do 17. t m. dopoldne upravitelju konkurzne mase	Jakob Kogej,
2546 1 — 1	c. kr. notar v Ložu.
Učenca
za ključavničarstvo sprejme takoj ANTON LIČAR, Škofjaloka. 2547 (i)
Priporoča se domača trgovina
Janko Češnik
(pri Češniku)
Naznanjam, pri nakupovanju jesenska in zimske potrebščine, da sem z vsemi novosti že založen, kakor blago za ženske oblek« in bluze, volneno, pol volneno, Io-den itd. Merilni portret za obleke in bluze, spodnja krila, srajce itd. J^ovosti v zimskih suknenih in pletenih velikih rutah, rute šerpe volnene, ženiesta. — Yclika zaloga moškega sukna, črnega kamgarna, ševiota, 1 kakor modnega za obleke, površnike, zini- a ske suknje itd. Odeje, šivane, volnene, 3
porhastaste, koče, Konjske plahte itd. Cene poštene in najnižje, popolna oprema (bališča) za neveste.
Velecenjena fvrdkal	2552 1
Razpošiljam spodaj stoječe v širših krogih najbolj priljubljene izdelke:
Velike pristne kranjske klobase t komad K —"40 majhne „	„	„ 11 „ „ 2'—
gnjati kakor praški kg.......„ 2'20
salame iz gnjati..........„ 2 40
Vse proti povzetju od kg 5 naprej. Najsolidnejo postrežbo zagotavljaje beležim z odličnim spoštovanjem Al. Modic, Siška-Ljubljana.
Ceno češko posteljno perje!
5 kg novo skublj. K 960, boljše K 12'—,
__bolo kot puh mehko skubljono K 18-—,
2550"o—l K 24'—, snežnobolo, kot puh mehko 8kubljeno K 30'—, K 36 —. Pošilja franko po povzetju. Zamena dovoljena proti povrnitvi poštnine. Benedikt Saohsol, Lobes 159, pri Plzim, Češko-
IS5gSSgSjHS5SmS5gg£Sgg
Skupna rezerva sklepom 1907 tez stotlsoč kron. Upravno premoženje sklepom 1907 3,600.000 kron.
Zadružnikov nad 550.
glavna posojilnica
reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani.
pisarna na Kongresnem trgu št. 15 nasproti
nunske cerkve, obrestuje hranilne vloge po % %
4
t. j. K 4 75 za vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, nc da bi se obrestovanje pretrgalo.	3418 1
Uradne nre cd 8. do 12.nre dopoldne In od 3. do 6. nre popoldne.
TekočI račun v Avstro-ogrski bank! v Ljubljani. Račun poStne hranilnice it. 49.086. Telefon St.13S-
SSSHŽ5SSS5Ž5Ž5I5SSS5SSS5S5
SIcer Je bilo pa res Huda smešno!
Mislite si majhno gostilno. Soba je polna premočenih, kašljajočih, prehlajenlli ljudi. Pa Vam izvleče eden iz nahrbtnika škatijico Fayevih pristnih sodenskih mineralnih pa-stilj, za njfm drugI, Se tretji, in naposled je vsa družba sedela in cmokala pastilje; pa kaj Vam povem: ne eden nI imel Škode od prehlajenja, hvala za to sodenicam, ki res spadajo potrebnim popotnim potrebščinam. Fayeve pristne sodenice se dobivajo po K 1'25 v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini z mineralnimi vodami. - Olavno zastopstvo
za Avstro-Ojrsko: W.Th. Gunfzert, Dunaj IV/!, Grosae Ntugasse 17.
Edina izborita priložnost za nakup za trgovce
Razpošilja se tudi zasebnikom.
40 melrov ostankov po želji sortirano 15 KI
Barbant v lepiti vzorcih za obleke, bluze in spod. obl. j Planete, lepo krlžaste, za srajce in bluze. Delen, z robotn, za obleke In bluze. Angleški cefir, 60 cm širok, za pisane srajce, prša za | srajce >n bluze za dame	f
Modrikasto blago za kuhin|skc predpasnike ln domaČe [ ! obleke.
Kana/as za posteljne prevleke v živahnih barvah. Oksforila za inožUe srajce, Izborno trpežne kakovosti. Krizet, barvan, za spodnji krila, tkan Iz debele tvarlne.
Nilfftlrn fltiUnl Znesek se tako| vrne, ako blagi. ninUAB lulnc I ne ugaja in >e lahko poJiljatev nc-frankirana nazaj poSlje. Cez 1000 priznalnlh pisem od I ./I.
40 metrov iinega, pobeljenega rumburškega platna za najfinejše životno in posteljno perilo, sortirano I z belim krizzlom za spodnje perilo samo K 17'90. Oolove, zarobljene rjuhe brez Siva, ?3S cm dolge, 150 cm Široke, Iz najboljie tkanine, trpežne kakovosti, zajamčeno platno, kos K 2-40. NajmanjSe naročilo j 6 kosov. PoSilja po povzetju.
Oalnica T^.Tjorner, jfochod (Češko).
Pri naročilu 9 zavojev poitnine prosto.
Zbirko vseh mojih Izdelkov s tovarniškimi cenami priložim vsakemu zavofu za poskuSn|o zastonj, drugače samo proti poSiljatvI 60 vin. v znamkah. 2487 20-l|
H. SOTTNER
Ljubljana, Mestni trs
razpošilja:
nino '
ure, zlaf-In srebrnlno
na vse kraje sveta,obrnite se zanesljivo na domačo slov.tvrdiio!
celi zasloni.
Novost:
Ploščnata, tenka, prava nikslnasta " finher-Ros-
ROpf Dra na 6katnnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča.
:: K 4-50. ::
Srebrne ure od 6 K naprej.
Večletno jamstvo - Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj
SoUoMie verižice s slov. iraHovi
nikrlnasta K 1-20, srebrna . „ 5*—.
Puške!
Laneattar . od K 28-— Flobertpuika . . 850 PIJtole . . . , 2-Samokresl . „ , S-—
Poprave ceno. Itlustri-ranl cenik franko. 870
F. Dušek, Opočno 123, Češko.
Nervozni, bolni na želodcu, srcu ali prsih, aH oni, ki trpe na pomanjkanju spanja, omotici, tresenju, epilepsljl, naj pljo
vsak dan mesto kave Hosen-ov krepllnl ln re-diini čaj teon, k arton za poskus K i -10. 6 kart. K 6. Najmanjše naroč. 2 kari. Glavna zaloga: Lekarna Filip Rosen v Sllzendorfu 8SI22 pri Dunaju, N.-Avstr. 19«) 1
Posteljna vlaga.
Odstranitev takoj z uporabo .WflCH AUF", zakonito zavarovano. Starost In spol se naznani. Knjižico pošlje zastonj „Zavoci .flesculap" 131, Hegensburg, Bavarsko.
2284 32-1
Razširjajte Domoljuba.
CENO POSTELJNO PERJE.
i kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 2-80, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K io, prsnega puha K 12, od-5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje SffiHet
gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega aH rumeneqa Inlet-nanklng-blago, 1 pernica vel, 180><116 cm z 2 blazinama, velikost 80*58, napolnjena z. jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14, 16; vzglavulca K3, K 3-50, K 4. - Pernice 180x140 cm velike K 15, 18, 20; vzglavnlca 90V7U ali 8oy8o cm K 4'5o, 5'-, 5-50. Spod. pernica Iz gradla 180X116 cm K 13 -, I5 -. Razpošilja proti povzetju pošt. prosto pri naroČilu od 10 K dalje.
EL. Beraer v DeSenlci št. 1011. Češki les.
Za neugaia|oče denar nazaj aH se blago zamenja. — Ceniki o žlmnicali, odejah, prevlekah In vsem drugem H 7.7 posteljnem blagu zastonj lil pošt. prosto. 52 -1
Posestvo na prodaj
obstoječe iz hiše ter vsega gospodarskega poslopja v dobrem stanu. Njiv za 22 mernikov, travnikov za 4 goveje živine, 6 oralov hoste (gozda). Cena 1200 K. Več se poizve pri lastniku Jožefu Kos-u v Kapljivasi, p. Tržišče, Dolenjsko.	2429 3-1
HAMBURG - AMERIKA - IIHIE.
z najnovejšimi leta 1905 ln 1906 zgrajenimi velikanskimi parnlkl
»Kaiserin Augusta-Victoria"
Pojasnila daje zastopnik:
.Emerlka'
Fr. Seuni
M >
£2; S H
24.000 ton
25.0 Oton torej še enkrat večji kakor do sedaj veliki parnikl z 8-12000 tonami 383 26—1 Kolodvorske nI. št. 23 Odhod iz Ljubljane vsaki ponde-ljek torek in četrtek v tednu.
By§| črevljarska pomočnika
** sprejme takoj Josip GolobiC, črev-
^arski mojster, Sv. Križ pri Kostanjevici. -Plača visoka. —	2499 2—1
J£a prodaj je
dobro izvežban
Več se izve pri županstvu Zalog na Gorenjskem (pri Komendi).	2500 1-1
i pes.
~ty c^merifco Materi telijo <UA>rv. po.ceni in jncvnasl/iiH?potovali na/sv cbrne/v
cSunonJFMnetete*
v JEjfubj/an* ttbločvorjke ulic* 20. "SSaluHirsAMO^asmla^^selfr^da/hC.

B
L^r" -Ti iT* ">i
v

S
jL
Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki.
40 do 45 metrov za 15 Ispoh
borna prilika, da si nakupijo Izbrane ostanke
cefira, oksforda, kanevasa
in vifinjeve tkanine, vse zajamčeno brezhibno In pristnobarvno, najboljša kakovost. Dolgost ostankov „„ " "ePrfmerno se dena vrne. MajmanJ se more naročiti poštni zavoj 4(1 45 m Razpošilja po povzetju
Julij Kantor, IHalniea v mw pri Hodu, Došho.
2507 1—1
Opr. štev. Wc '• 11:5/9
posestva.
Pri c. kr. okrajnem sodiš .'u v Dobrlivesi se na prošnjo lastnika Janeza Terlep prodajo na javni dražbi naslednji predmeti:
Novakovo posestvo v Kamor.u vi. St. 1 kat. občina Kamen, ki meri 9 ha, 18 n, 48 mi in znaša čisti dobiček 112 K 70 vin. in sicer: I. hiša št. 6 v Kamenii in gospodarsko poslopje, 8 njiv, 3 iravniki, 4 pašniki, 1 vrt, 5 gozdov;
II.	premičnine iu sicer živino:
t vol, 2 kravi, 1 kobila, 6 prašičev, krma in žito, vsa hišna in gospodarska r prava (izvzemši hišno opravo v 2 sobah in v kuhinji);
III.	cela nasetev;
skupaj za izklicno ceno 18.C03 K. JainšČitia znaša 200 K.
Pri posestvi bo od davna gostilničarski obli obrtovan.
Prebitek črez vknjiženi dolg se mera v treh mesecih po dražbi v c kr. notarski pisarni v Doberli-vesi v gotovini položili, in sicer z 4(Y0 obresti od dne dražbe.
Ponudbe pod izklicno ceno sc ne bodo sprejemale.
Dražbeni pogoji in zemljiškoknjižni izpisek si lahko vpogledajo pri tukajšnji sodniji. Dražba se vtši
20, seMro 1909 ob 2. m\ uoDGldne m licu mesta « hmh,
C. kr. okr. sodišče Dobrfaves,oddelek [
dne 1. septembra 1909.
Nlkake plešavosti Nikakcga izpadanja las Niknkega prhljaja
po kratki vporabl moje oblastveno zavarovane Ella-pomade za rast las in brade. Strogo
reelno! Uspeh presenečen 1 Stari in mladi, gospodje iu dame naj vporabljajo samo Ella-pomado za rast brade, las in obrvi. Neškodljivost zaiamčcual Varuje pred prezgodnjo osivclostjo, daje lasem čudovit lesk In polnost. Mnogoštevilna priznalna pisma iz vseli delov sveta Od-3 llkovana: Pariš 1309 s častno diplomo, zlato kolajno in
Hforbil ijnaiititpliire častnim križem. Dobiva se l.cerrfa iznajoneijice. prig„sp<,j; Ka,„m Mitzky, Maribor (Stnjarsko). Goethejcva ccsta 2 s — Naročila samo proti povzetju ali ako se pošlje denar naprej — Cene: 1 lonček K 2- in K 3-40, 3 lončki K 5' - lil K 8 50.



registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od	Hi j 01 brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od
8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje -	/2 /0 vsakih vloženih 100 K čistili 4 K 50 v na leto.
Rentni davek plačuje društvo samo. Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot go'tov denar, nc da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih'(90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžhice in menjice.
Prelat A. Kalan I. r..	Kanonik I. SuSnlk I. r.,
predsednik.	»	podpredsednik.
Dr. Fr. DolSak I. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik,

^M-iV-Tint
Ponudimo vsako poljubno množino:
zarezane strešnike prve vrste
zidake, lončene peč!, portland-cement najbolje vrste, samotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d.
F. P. USD IC * KOMp., LJUBLJANA.
Na zahtevo pošljemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno.
2961
--Ustanovljeno 1812.--
62-4
Priznano tigjboijše oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finostl, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Adcli Hauptmann, Ljubljana
firva kranjska tovarna oljnatih barv, irncZa, laka In steklarskega kleja. Zaloga »llkarsklh In pleskarskih predmetov.
Ilustr. ceniki se dobe brezplačno.
SElSEfSISiSCfSEjSESllEtSES
Proda sc pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno
na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta št. 20.
Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30
1914 (1)

Najnižje cene pri,Janezu* na Vodnikovem trgu!
Priporoča sc slav. občinstvu domača trgovina
JHNKO ŽELEZNIKflR
Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika
kjer je vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega
blaga za moške in ženske obleke»-»
od najcenejedonajfineje vrste, dalje vsakovrstnih rut,
nogavic, predpasnikov, najboljše kotenlne itd. NAJNIŽJE CENE! NAJBOLJŠE BLAGO! Ta trgovina ni v olkakl zvezi z ono pri »Janezu" v Logarjevih ulicah
■loina, cena tu varni
vožnja •
H 2927
Cunard Line
Bližnji odhod Iz domaČe luke
Trsta: Carpathia 21. septembra, Ultonia, 12. oktobra, Pannonia 26. oktobra 1909.
Le Liverpola: Lusitanija, (najboljši, največji ln najlepši parnik sveta) 18. sept., 16. oktobra, Mauretania 25. septembra, 23. oktobra 1909.
Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ui. 25, blizu cerkve Srca fezusovega.
WSA
Išče se popolnoma zanesljiv
KOČIJAŽ
ki je tudi za vsako drugo vožnjo in delo vporabljiv. Kje pove uprava lista.	2387 3—1
NAJBOLJŠI ČEŠKI IZVOR!
1 kg sivega skubljenega, dobrega perja 2 KM kg boljšega K 2'40, poibelega Ki80, be-■ lega 4 K, belega skubljenega K l> 10, i kg izredno finega, »nežnobelega, skubljenega K JJKiTT^se 4oin 8 K: 1 kg sivega puha K in 7 K; 1 kg belega pu-—ha !0 K; najfinejši prsni puh li K. - Pri odjemu S kg se pošlje franko.	191» 50 l
Dovršene postelje jako trpežnega, rdečega, modrega
belega ali rumenega nanking- blaga, pernica, 180 cm dolga, * 6cin široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga in 58cm široka inolnjena z jako lepim, mehkim perjem 16 K, z Izredno finim polpuhom nO K, z najfinejšim sivim puhom 34 K; posamezne
I I6cm široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dojga in 58cm šlrol
. .	. .	. l 34 K; po!
pernice 10, 18, 14 in 18 K; blazine 8, 8 50 in K. - Za neprim
denar nazaj Zamenjava dopustna. I'o povz. od IIK višje franko
S. BENISCH v DeSenici Stev. 71, Čechg.
=== Ceniki zastonj in franko. ==
= Dva učenca^
sprejme za mizarstvo ročno in strojno, kakor tudi za strugarstvo Josip Kern, mizar na Zg. Beli p, Tupa-liče na Gorenjskem. Isti se priporoča pri oddaji mizarskih del za nove hiše, šole itd., ker izdeluje vse točno in lepo po najnižji ceni.	2466 (1)
zdravnik v Novem mestu fcsr se preseli -m
IS. septembra v nekdanjo Guštinovo hišo, Glavni trg št. 63
ter izvršuje poleg zdravniških tudi vsa zobozdravniška in zobotehnična dela.
Najboljši proti
karjln
veiMMolMoria
0ČGS3 1 zavoj novinarjev
UelSho-raHihaf sredstvo za kija očesa piclm bo JST
Proti naprej plačilu v znamkah z 20 vin. za poštnino je pristno le pri
G, Rlchterjevi lekarni pri „0RLU", Wels Stev. 12.
Istotam sloviti veliki obllž proti trganju In revml po K t-—. Pozor na reg. varstv. znamko.
Strtjl In y	elektritibi,
Ir«. tehn. pol!.
Br.niiiln.Prg z. futnue«
- - LYRfl KOLESA - -
Priznano naj" boljši Izdelek. Nedosežena v kakovosti in
opremi. Odlikovan z zlato kolajno. 3 letno jamst. _ gl. kataloga.
Najboljša tvarlna, lepo
Kolesarske io športne potrebščine, are, orožja, muzikallje, šivalni stroji) jeklene, usnjene In Ink-sasne reši.
, delo, tek lahek ao znaki Lyra koles.
Najnltje* cen«I*'* Carine prOStO 0ZaatopnŽuPa« Učejo8!
/.„.,.,c; kr- P°5tar Junger v St. pISe: Val izdelek v obte dopada. cndlll se moramo res, da zamore tovarna spraviti na svetovni trg tako solidno Izdelano, vsem zahtevam nove dobe ustrezajoče, lahko tekoCe kolo po tako nizki ceni.	1836
LTRA-FAHRRAD- VERKE, Prenzlau PostfacIi679
————— Zahtevajte moj cenik brezplačno.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacil Žitnik.
Tiskala KatoliSkatiskarna.