t. V' ?}.ß. v ft. ‘$uLč &■ %t&U£ C%cc?UJ&ÙI- Bsbi: Celo leto 35 din' pol leta jtAa, četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije: Ob teto 65 dia. toserai! adi oznanila se po dogovora; pri večkratnem njw primeren popust Upravništvo naročnino, Inserate in reklamacije. Telefon inteiscbaa štev. 113 TRAŽA KOflfHSEN POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKO LlöfSSTifö Poštnina plačana v gotovini. „Straža" izhaja v pondeijek, sredo in petek: Uredništvo in upravnišivo je v Maribora, Koroška cesia šiev. 5. Ti uredništvom M more govoriti vsak dan samo od 11. «to 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračaj®. Nezaprte reklamacije so poštnine prosto. Telefon interurban štev. 113. 68. dtoe-<*r. EK5g?IB Ata.» 18. m%ja 3.9S3H, Letnik XIV. Amerika in naia država. Svetovni list «New-York World« je dne 13. in dne 15. marca obelodanil poročila svojega posebnega poročevalca, ki je bil od uredništva poslan v Jugoslavijo. Iz njegovih poročil je razvidno, da je zelo bistroumen človek, ki je naše kraje študiral že v rani dobi. Ta poročila, ki so jasen dokaz, da je Amerika o vsem, kar se pri nas godi, dobro informirana, priobčujemo našim čitateljem v kratkih iz-.vlečkih. I. Prvi članek nosi splošen napis: «Žvenkljanje z orožjem tira idejo o balkanskem miru v/- laž.« članek govori samo o Srbiji, — ne o državi SHS A ki je eminentno militaristična država. S posebnim nezadovoljstvom se ugotavlja, da je srbska vojska številčno na drugem mestu za -— Francijo in da vodi Srbija še danes aktivno vojno na dveh frontah: proti Albaniji in prpti enemu delu Bolgarije. Nadalje ugotavlja, da je Srbija ob priliki Karlovega puča mobilizirala ogromno vojno moč, 300.000 mož. «Vsak Srbijanec je rojen vojak.« Militarističen duh je tako močan, da se mobilizacija ni dala več zaustaviti, čim je bila zapo-četa.Jugoslavija ni imela denarja za pokritje ogromnih mobilizacijskih stroškov in vsa gotovina, s katero je razpolagala, je bilo takozvano «prostovoljno« investicijsko po sojilo v znesku 500 milijonov dinarjev, namenjenih za obnovitvene potrebe. Vlada sicer ni bila pooblaščena, uporabiti ta denar za mobilizacije, toda militarističen duh se ni dal ukrotiti in tako se je mobilizacija plačevala z denarjem, ki je bil namenjen mirovnim ciljem. Srbija je postala militaristična država. Zove se sicer «Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca«, kar pa v bistvu ničesar ne izpreminja. Beograd, srbska prestolnica, diktira politiko cele države, zato nam ta država predočuje isti način militarističnega zlorabljanja, kakor se je prakticiralo v Berlinu. Oficir je večja «žival«, nego civilist (an officer is a bigger animal than a civilian — to naj si nabiralci raznih citatov zabeležijo v originalu!). Vsakdo se mu mora uklanjati in človek v uniformi uživa povsod prvenstvo. To se sicer ni v toliki meri razvilo, kakor v Nemčiji, kjer je bil generalni štab istoveten z zakonom, ali splošno čuvstvo, ki ga v tej deželi občutiš, je militaristično. Srbska vojska je vsa polna Rusov. Ostanki Wranglove armade, ki so s Krima preko Carigrada pribežali v Jugoslavijo, so danes integralni deli srbske armade. V srbski vojski služi 20.000 ruskih vojakov. Mnogi od teh so častniki — a sprejeli so z veseljem tudi nižje šarže. Teh Rusov ne morejo Srbi pošiljati na bolgarsko fron lo, ker se nahajajo tudi v bolgarskih četah ruski vojaki in bi pri eventuelnih spopadih udrihali Rusi po Rusih. Zato jih uporabljajo na albanski fronti, navadno kot obmejne stražnike, ki lovijo tihotapce. Albanci so izvrstni tihotapci, nadarjeni Rusi pa sposobni lovci tihotapcev. Od konfisciranega blaga dobi dotičnik, ki vlovi tihotapca, 25 odstotkov. Iz tega razloga se Rusom v Albaniji ne godi ravno slabo. Dobičkonosno je tudi ropanje po albanskem teritoriju. Italija ne more Srbiji direktno — iz mednarodnih razlogov — prizadevati onih udarcev, ki jih pripravlja, zato se poslužuje indirektno Albancev. Ruske straže so srečne, kadar pod kakoršnokoli pretvezo udarijo v kako albansko selo. Albanci namreč nimajo papirnatega denarja, marveč samo zlato ali srebro, med tem ko jugoslovanski denar pada in bo padel v kratkem času tako nizko, kakor so vse evropske valute na vzhodni strani Švice. Sklepoma govori ta članek o turških Makedoncih, ki vzdržujejo celo južno Jugoslavijo v stalnem nemiru. Oni ropajo, ubijajo, skrivajoč se v albanskih in bolgarskih brdih. Vse to je zanimivo — sklepa poročevalec — ali to ni civilizacija. V tej državi so kraji, ki so bili pred vojno že kolikor toliko evropeizirani, a sedaj se vračajo zopet v — Balkan !« ———inni i um ir-iii« Tajna politika. Naši vojaki se pošiljajo na ruinunsko mejo, angleški in ruski listi poročajo o konferencah francoskih j generalov in državnikov Rumunije, Poljske in države SHS z belogardisti Petljura, Savinkov in Wrangel, naši poslanci pa vprašujejo beograjsko vlado, kaj je na stvari in dobivajo prazne odgovore, ki še cedijo samih fraz o miroljubnosti in gostoljubju. Vladni listi na eni strani zatrjujejo, da nočemo nikakega vmešavanja v ruske notranje razmere, na drugi pa proslavljajo «belega« carja ter pozivajo na carsko vstajenje. Vsakovrstne izjave je že dajala naša vlada v pogledu zunanje politike, pa vse, kar je izjavljala, je bilo tako zagonetno in zamotano, da se nikdo ni mogel zadovoljiti. Vlada eno vprašanje presliši, drugega se pa izogiblje, Pašič kaže na Ninčiča, Ninčič na Pašiča, vsi na vladi pa vodijo tajno politiko, ki je nedotakljiv monopol beograjske porodice in ki ne trpi nobenega sposobnega in močnega človeka v zunanji diplomatski službi. Ukazi, imenovanja in nameščenja v zunanji politični službi so najboljše označilo poti, po kateri se naša zunanja politika pomika. Dan na dan naletimo na osebe, ki spadajo vse kam drugam, samo ne v naša zastopništva in vsak čas se lahko postreže s krivičnimi slučaji naše sramote. Vzemimo za primer kar današnje liste in tudi v njih najdemo dovolj primerov naše tajne politike in dvomljivih oseb nosti, ki se motajo v njej. Bolani in v avtomobilu pretreseni Pašič je moral dovršiti še zelo važen in prav potreben posel, predno se je odpravil v zdravilišče Ilid-žu. Imenoval je svojega sorodnika Markoviča za pisarja I. razreda pri konzulatu v Parizu. Ta mož, ki je i dosegel tako hitro to visoko mesto, odgovarjajoče naše-: mu uradništvu 6. razreda, nima niti visokih šok niti ! mature, niti ruske kadetne^ šole, ki je pri nas visoko za-; računana, ampak komaj 5 razredov srednje šole. Edi-! na kvalifikacija in usposobljenost mu je to, da ima : Pašiča za strica in pa da se bo v tej važni službi tako j obnašal, kakor bo «baja« veleval. Drugi je konzul v ; San Franciscu neki Dragiša Stanojevič, ki zna samo ie ! srbski in kvečjemu še malo arnavtski. Diplomatično ! znanje si je pridobil, ko je kot diplomatski kurir prena-! šal iz Pariza v Beograd svilo in drugo prepovedano blago pod imenom diplomatskih aktov. Pri tem poslu je dokazal velike zmožnosti, drugo je pa vplivno sorodstvo oskrbelo. , Oseb bodi za enkrat dovolj, saj jih često srečamo, sledi naj nekaj tajnih političnih mešetari j zadnjih dni. — Beograd, dne 16. maja. Sinoči je pozno v noč trajal ministrski svet, na katerem so se najprej prečitale brzojavke, ki jih je poslal minister dr. Ninčič iz Genove o poteku pogajanj z Italijo. Ninčič je poročal, da pričakujejo Italijani končnoveljavni odgovor naše vlade na njihove predloge o rešitvi zadrskega in reškega, oz. baroškega vprašanja. Italijani so baje zahtevali, naj se njihovi predlogi drže tajno, dokler se pogajanja ne končajo in dotične pogodbe ne podpišejo. Ministri so izdelali navodila za ministra dr. Ninčiča ter jih tudi odposlali, vendar pa se varuje popolna tajnost. — Tajnost pri Italijanih, tajnost pri nas in zarota proti narodnim interesom je gotova. Francoski generali obiskujejo ministre. Eni pravijo, da urejujejo zrakoplovno zvezo s Parizom, drugi pa, da pripravljajo vojni pohod j proti Rusiji. Pašič je bil dolgo časa za interpelante o dalmatinski lakoti, vojni odškodnini za južno Srbijo j in za druge take stvari bolan, generale, razne kurirje in referente je pa vedno •sprejemal ter se z njimi tajno posvetoval. Kakor v jadranskem vprašanju, tako dobivajo genovski delegati tudi v vseh drugih zadevah tajna navodila iz Beograda. Podpirajo Wrangela, kovarijo in spletkarijo z Bukarešto in Atenami, odmikajo se Pragi, odtujujejo se slovanstvu, mlačni in popustljivi so proti Italiji, nemarni in brezbrižni glede Jadrana, demonstrativni proti Angliji in Ameriki, prislinjeni in privezani k francoski poltiki, sovražni proti Rusiji in Bolgariji, doma pa krčevito zagrizeni v oblast, tajni v proračunih, tajni v posojilih, — vse to y skrajno odvratni in samovoljni pozi proti javnemu mnenju ter proti narodnim željam in zahtevam. Z nepojmljivo slepoto so udarjeni vsi, ki vodijo in podpirajo to politiko reakcije. Nerazumljivo in nepojm Ijivo je, da ne vidijo, kako gre tok zgodovine in orijentacija velikih severnih držav po drugi poti. Samo starost enih, nesposobnost drugih, nora ambicija tretjih in slepota, ki je bila in bo lastna reakcijonarjem vseh časov, lahko to tolmači. Proti takim nadlogam, kot je norost in slepota, ni zdravila. Ljudje, ki so z njimi obremenjeni, se morajo odstraniti. Pri nas se bodo sami ugonobili, v tajni politiki najhujše reakcije se niso Samo zaleteli, temveč v pravem pomenu besede razdivjali, nazaj ne morejo več in zato bodo treščili ob nepopustljivi odpor kulture in pravice. Proslava avstrijskih metod. Vladni listi se polnijo z brezmiselnimi kombinacijami. Enkrat proslavljajo edinstvo in ujedinjenje na celi črti, drugič pa govorijo o treh narodih, od katerih naj bi samo eden bil zrel za politično svobodo, druga dva: hrvatski in slovenski pa ne. Eno in drugo naj bi služilo v prospeh centralizma in opravičilo političnih metod današnjega režima. Demagogija režimskih hlapcev je že tako daleč, da prav nič ne pazi, kako malo se krije eno z drugim in kako se sami razkrinkujejo pri vsakem koraku. Za značilen primer naj služi to-le raz-motrivanje lista «Srbija«: «Pred ujedinjenjem sta imeli samo Srbija in Črna-gora splošno glasovalno pravico in Srbija je bila edina, kjer je narod vedel in razumel, kaj so politične svobode, kako se pridobijo in kako jih je treba varovati. Dati politične svobode 'ljudem, ki poprej še glasovalne pravice niso imeli, pomeni toliko, kot posaditi sestradanega človeka pred bogato obloženo mizo. Posledica je: pokvarjen želodec ali celo smrt. Dejanje politične svobode na celem teritoriju naše države pa tudi tedaj ne bi bilo dobro in naravno, če bi tudi vsi narodi, ujedinjeni v na ši državi že od nekdaj živeli svoje politično svobodno življenje. Evo, zakaj ne: pred ujedinjenjem je živel naš narod v osmerih pravno različnih skupinah. ' Spojiti vse to naglo brez potrebnega stopnjevanja znači sicer velik socijalni skok, ki pa ne sme iti tako daleč, da bi odločevali v državi faktični sužnji včerajšnje absolutistične države. V naši državi j- ostalo ogromno prebivalstva, ki v vsakem oziru spada med premagance —• po narodnosti in po mišljenju. Ta del je priznal našo državo v toliko, v kolikor je podlegel v boju. In dati takim elementom ustavno svobodo in pravico, da odločujejo o ureditvi naše države, pomeni toliko, kot dati sovražniku orožje, da nas lahko pobije. Ustavna svoboda pri nas, enaka za vse pokrajine iz bivše Avstro-Ogrske, bi morala priti še le po desetih letih.« Ta brezmiselna mešanica pove več kot dovolj, zmagoslavna in «bratska« čutila za Hrvate in Slovence, ki se tu naenkrat zopet priznavajo kot narod, so dovolj ja sna in odkrita.Režim beograjske porodice ima popolnoma prav, celo preveč jim daje, ustavo bi jim moral dati še le po dobrih desetih letih in še td prav previdno, da tem «premagancem« in celo «neprijateljem« svoboda ne bi škodovala, kot sestradanemu človeku prehitro in preobilo zavžita dolgo pogrešana hrana. Zares v vsakem oziru velika in posebno bratska skrb osvoboditeljev in bratov. Koliko opravičil in koliko proslave Pašič Pribičevičevega režima! Kako dobrodušna in radodarna sta ta dva veljaka, ki dajata celo takim ljudem svobodo, ki ne vedo, kaj z njo začeti! Tej dobrodušnosti pa seveda oporekajo dobri nasveti, da naglica ni dobra v pogledu svobode in pravice, dočim je pri centralizaciji vedno na mestu. Da bo absurdnost popolna, pridejo še pozivi na nek danje avstrijske metode, zlasti na Bachov absolutizem in bosansko okupacijo. Vsak čas se pozivajo oblasti, naj vendar nastopijo proti «separatistom«, kakor je nekdaj Avstrija nastopala. Če že ne govorimo o tem, kako neprimerno je to za povojno dobo, se moramo vendar povprašati, kako mikavost in atrakcijo mora imeti Avstrija s svojim nasiljem in žalostnim koncem za beograjske oblastnike. Mesto, da bi-bilo vse to dober nauk, kako se ne sme nastopati, hočejo z vso silo zopet uveljaviti nekdanje z razsulom in razpadom kronane politične metode. Ge so avstrijske metode res tako dobre in po našem ujedinjenju toliko potrebne, potem nastane tudi upravičeno vprašanje: čemu je tedaj Avstrija razpadla in čemu smo bili osvobojeni? Politični pregled. KRALJEVINA SHS. Narodna skupščina se je bavila na seji dne 17. t, m. z glasovanjem o zakonu o državnem računovodstvu, ki je bil sprejet z običajno vladno večino. Jugoslovanski klub je bil proti sprejetju zakona, ker ta zakon ne nudi nikakih garancij, da se odpravi zmešnja va v državni upravi. Nadalje je glasoval naš klub proti zakonu o glavni državni kontroli, ker tako, kot se je dosedaj nadzorovalo finance, niti najboljši zakon ne more odpraviti strankarskega režima. Glede zakona o volilnih listah je naš klub odklonil vsak predlog vo lilnega zakona o oblastnih, srezkih in občinskih volitvah, ker nasprotuje klubovim načelom. Zakonodajni odbor je obravnaval zakonski predlog o ministrski odgovornosti. V odboru je bil pred log sprejet, a naša dva poslanca dr. Hohnjec in Šim-rak sta pri tej priliki povedala vladinovcem dovolj resnice z ozirom na dejstvo, da je ravno vlada že bogzna kolikokrat pogazila ustavo, ker gospodari proti ustavi z dvanajstinami, ker protiustavno preganja opozicijo-nalno časopisje, je protiustavno uničila poslanske mandate in se brani izročiti roki pravice vojnega ministra žečeviča itd. K jedrnato korenitim izvajanjem dr. Hoh-njeca in Šimraka se še povrnemo. Ministri so vsi za sklep zunanjega posojila' z Blerovo bančno skupino, ki je baje znižala provizijo na 9 odstot. Finančni in saobraćajni minister sta se podala k Pašiču v Ilidžo, da končnoveljavno on odloči o tem posojilu, o katerem se je že toliko govorilo in pisalo. GENOVSKA KONFERENCA. Na seji politične podkomisije je izjavil čičerin, da Rusija nikakor ne odobrava dela dveh ločenih komi sij pri nadaljevanju konference v Haagu. Ta sistem se je že uvajal v Genovi in njemu sc je zahvaliti, da je tako malo uspehov. Rusija bo še vedno delala na to, da ne zamudi nobene prilike, za sporazum, in se radi tega predlagane konference tudi udeleži. — Rusija dobro pozna imperialistične nakane «zaveznikov«, ter tudi ve, kako rahle vezi so med njenimi, vsled težnje posameznih držav za lastnim uspehom in vsled pomanjkanja smisla vseh in posameznih za skupne potrebe. Čičerin je namignil na to tako-le: Prišli smo v Genovo z namenom, da kljub nasprotstvom gospodarskih režimov sodelujemo na obnovi Evrope, vendar so smatrale gotove države za umestno, razbiti konferenco v dva dela, v upnike in dolžnike in vse kaže, da se hočejo tega sistema tudi v bodoče držali. To sicer obžaljujemo, vendar pa to sprejemamo kot izvršeno dejstvo. Ruska delegacija ugovarja temu, da se Nemčija izključi iz števila onih držav, ki se morejo udeležiti konference, za katero gre v tem slučaju. Izključitve Nemčije ne opravičujejo resni razlogi, ker so bile vendar tudi vabljene države, ki so sklenile z Rusijo pogodbe, in sicer pogodbe, ki so mnogo obsežnejše in pomembnejše od nemško-ruske. Pokazalo se je, da je udeležba Nemčije velikega praktičnega pomena v vprašanju kreditov, ki naj se dovolijo Rusiji, to je v vprašanju, ki ga rapa lisk a pogodba sploh ne omenja. Rusija pozdravlja obveznost in obljubo držav, da se ne bodo med seboj napadale, ter se ji pridružuje v imenu vseh republik, ki so z njo zvezane, zahtevati pa mora, da Uidi vse države raztegnejo to obljubo na vse republike, ki so z RitsijS v zvezi. Točka, ki govori o opustitvi vojnih akcij, se mora raztegniti tudi na tolpe, ki so vedno pripravljene vpasti *v Rusijo. Sovjetska vlada dobro pozna in ima tudi do- j kaze za razbojniške priprave Wranglovih čet, ki imajo : zatočišče in podporo v južno-zapadni Evropi — misli i Rumunijo in Jugoslavijo. — Neiskrena m zahrbtna po- j litika Evrope je razkrinkana. Francija in še druge drža ve, ki vedno pripravljajo nove roparske pohode, bi radi ostale pod krinko miroljubja, češ, za vojsko smo se obvezali, njeno miroljubnost smo obljubili, tolpe nas j>a nič ne brigajo, celo podpiramo jih lahko, saj ne I spadajo v tekst naših obljub. Beležke. j Kraljeva svatba in policija. Beograjska policija je izdala naredbo, da smejo gledati svečanosti povodom kraljeve poroke raz balkonov, teras in oken samo oni, j ki imajo za to pismeno policijsko dovoljenje. Poživlja- j jo se lastniki hiš in stanovanj, da prijavijo vse osebe, j ki nameravajo iz hiš in stanovanj gledati svečanosti, že sedaj policiji, ki je v to svrho osnovala že svoj posebai rad ali biro. Kdor bo brez dovoljenja gledal ali bo j pustil brez dovoljenja nedovoljenim, da gledajo, bode zaprt in globen. — Tako policija, v Beogradu so pa tudi ljudje, k jim taka policijska vnema ne ugaja. Saj je tudi dovolj prebivalcev, ki so slabo zapisani pri policiji, ali pa ki nočejo hoditi v policijski biro po dovoljenje, da svečanostne dneve preživijo v svojih stanovanjih, I ki imajo slučajno okna na ulico. Tem ljudem ne preostane drugega, kot da se za ta paradni čas umaknejo iz stanovanja in iz mesta. Osnoval se je drugi biro — evakuirancev in v beograjskih listih, najprej v «Kroz Štampu«, potem pa v drugih, čitamo ta-le proglas: «Ne koliko Beogradjanov, ki nočejo prenašati in tudi ne gledati robatosti javnih ali varnostnih organov v času svečanosti, poziva vsakega, ki se v lem z njimi strinja, da se vpiše v njihovo društvo v svrho dogovora, kje bi se dalo prebiti vseh pet paradnih dni izven mesta | Beograda. Prijave sprejema vsaki dan od 11. do 12. ure Siniša K. Timotijevič, Kolarčeva ulica 11.« Prvi biro bo imel seveda več dela, značilna sta pa oba za našo de -mokracijo . Dragocene čaše. Beograjska «Republika« piše: Znano je, da se gradi v Beogradu novi kraljevski dvor s 70 sijano opremljenimi sobanami. Vse to bo stalo mnogo denarja. Toda nikdo ni mislil, da bodo med najdrago .cenejše stvari na dvoru spadale — čaše, iz katerih bodo pili mnogoštevilni gostje kraljeve svatbe. Uprava kraljevega dvora je nedavno naročila prekrasno izdelane čaše, ki pa kralju niso ugajale. Pokazal je na čašo, ki ! mu je bila naklonjena nekje na Angleškem, ter zahteval slične. Razumljivo je, da se je to takoj zgodilo. V Belgiji so za «slične« čaše zahtevali 40 frankov, kar znaša 500 dinarjev. Tudi te čaše niso bile po volji, ker je manjkal na njih kraljevski grb. čaše so romale zopet v Belgijo; tam so vrezali na vsako čašo grb in beograjska vlada bo morala doplačati na vsako čašo 30 frankov. Tako stane vsaka čaša 70 frankov, to je 500 din. ali 2000 kron. Dvorski hlevi. «Republika« piše: Novi kraljevski dvor je zgrajen v obliki polkroga. Med starim kraljevim dvorom in novo zgradbo se nahajajo hlevi, ki se vidijo iz ulice kralja Milana. Dvorni maršal je nameraval odpraviti ta neestetski izgled; zato je dal sezidati velik umetniško zgrajen zid, ki naj bi zastiral pogled z ulice na hleve. Nekega dne se je sprehajal v omenjeni bližini gospodar hiše- Opazivši zid je rekel dvornemu ; maršalu: «Kdo vam je zaukazal to delo? Da v treh ! dnevih ne vidim več tega zida!« To je rekel ter odšel . . Zid je stal mnogo denarja, ker so ga delali zidarji mesec dni in tri noči podirali, kakor je bilo zaukazano. «Švaba je ipak dobar.« «Hrvat« piše: Znano je, da Srbi silno mrzijo Švabe. Če slišiš Srbina govoriti o j «Švabima«, se ti dozdeva, da se ne bi dal od teh niti povohati, ali na koncu vseh koncev je Švaba «ipak-. dobar«. Beograd je «pun švabskih radnika« vsake vrste. Srbi so se v svetu privadili na luksuz, po vojni pa so obogateli in natrpali v svoja skladišča velike množine blaga. To radi tega, ker hočejo imeti «svega i svačega« in da bi se jim ne reklo: Zaostali ste za Francozi in za Angleži. Te dni je potoval sotrudnik velikega ' dnevnika proti Beogradu. V vagonih je bilo vse polno nemških delavcev (iz gradbene stroke), ki so potovali v j Beograd, eden izmed njih je izjavil, da je določen za j kraljevski dvor. Montiral bo «poniklane« štedilnike