sitv. a Posamezna Številka stane 1 Din« V LlBTM, V № № 30. IflOUOrlđ 1923. lelo LL ea Naročnina вп za državo SHSi do preklic«) a) vo pa ti аваевго Sla 1« k dostavljen < na ton mesočn j ..... „ 18 za inozemstvo i Шв eono.......DI« as £5 Sobotna Izdaja: a ▼ Jag)»lt«i|l.....D n 20 v inozemstvi.....„ *9 Heseaii ргИвза: VcsMt Slsz ob Cen» lnseratomiMt Hiostolpai «otlta» vrne maB o|laai po Dio.l-— tn Dla.l'Sflb veliki eglitl nad 45 na vf •ta« po Dla. 'i —, prialana ML po Dis. 3 —. M votyom aaroMla рораА Ixbaj* vaak dan irntoK ronodeljka ln dnova po pita» nlkn ob S. art ijutral. HÉ plačana vlitiiHL Urodnliivo la v Kopitarjevi allai Itar. 6/Ш. Ho-opisi se no vračajo; neirinuirana plsmn so ao »prejemajo. Urada. teioL itv. SO, oprava, itv. 338. Političen list za slovenski narod. Oprava jo v lopitarjovi al. S. — Набив poltao luran. IJaUlaasko it. 650 aa aarofalao ta it 349 u oglase asgro» 39.911 ssrajov / >83, prallo In daaaj. 24.797 SlepomišHepie z narodnostjo. Jugoslovanske režimske stranke se proglašajo vedno za narodne ln sicer so edino one narodne, vse druge pa protina-rodne. SLS klevečejo kot nenarodno, ker da 6o katoličani odvisni od Rima, komunisti so jim nenarodni, ker prejemajo svoja gesla od rdeče internacionale. Edini izključni patrioti so radikali in demokrati, oziroma stranke velikega kapitala. Narodnost teb strank pa je trdna kakor porcelanast lonec. To vidimo zdaj z v8o jasnostjo ob volitvah. V državi imamo namreč, kakor znano, tudi Nemce, Turke, Mažare in tako dalje. Dokler režimski »Jugosloveni« ne rabijo tujerodnih državljanov, imajo polna usta najskrajnejšega slovanskega nacionalizma, da jih ne prekosi v tem oziru niti kakšen Irancoski ro-jalist ali amerikanski kukluksklanovec. Če se kak Nemec v kakšni mariborski kavarni po nemško vsekne, so vsi radikalski in demokratski listi polni jugoslovenskega ogorčenja. Ko so si Nemci in Mažari ustanovili lastno politično organizacijo, so bili vsi demokrati in radikali pokoncu, kakor da se je zgodil nezaslišan zločin. Človek bi mislil, da vse to izvira iz najčistejšega narodnega prepričanja. Toda to prepričanje ima pri režimov-cih svoje meje. Oni branijo »narodne svetinje« le tako dolgo, dokler jim kaže. Oni tudi a takimi svetinjami barantajo. Tako O. pr. je očital »Narod« gospodu Kukovcu, da je vabil štajerske Nemce v svojo »gospodarsko strankoc za ceno slovenskih narodnih interesov. Nasprotno pa napadajo demokratski mladini naše dične starine, da potom »velikega borca za jugosloven-sko idejo v emigraciji«, gospoda slovenskega »Landsmannministra« Niko Župani-ća, obljubljajo zdaj Nemcem, da jim vrnejo Kazino, sploh ob prevratu konïiscirano imovino ter da izpolnijo njihove narodne postûlate, ako volijo radikalce. »Narod« sicer to ogorčeno taji, toda kdo mu bo verjel, če pomislimo, da radikali v Vojvodini na isti način lovijo nemške kaline na radikalne limanicef To je čisto dosledno po praksi naših režimskih »nacionalnih« strank. Njihovi frogrami so itak vredni piškavega oreha, od Avstrijo so se vezali z baronom Hei-nom proti stranki slovenskega ljudstva, pod Mažarsko so sklepali pakte s Tiszo, da ostanejo na krmilu in molzejo hrvatskega kmeta, pod Jugoslavijo mešctarijo z Nemci, Mažari in makedonskimi kema-listi ter Bolgari, da obdržijo večino v skupščini. Pod Lahi bi barantali z njimi. Kaj narodnost! To je le firma, pod katero se delajo dobre strankarske kupčije. Vse drugače SLS. Ona ima na svojem programu krščansko narodno in socialno {»ravičnost ter enakopravnost vseh držav-janov. Vsakemu, kar mu gre po pravici! Zato ne dela kupčij z nobenim geslom in ne uganja ne nacionalistične ne socialistične demagogije. Njej ni za strankarsko nadoblast v državi, ampak za splošno blaginjo vseh, ki plačujejo v tej državi denarni in krvni davek. Zato bo slovensko ljudstvo tej stranki ostalo zvesto, dočim bo dalo režimskim demagogom in njihovim »samostojnim* in socialpatriotskim priveskom 18. marca zasluženi odgovor. Dnevni red seje Društva narodov. Pariz, 29. jan. (Izv.) Na dnevnem redu sveta društva narodov bodo nastopna vprašanja: Obnova Avstrije, poljsko-litovski spor, imenovanje novega vrhovnega komisarja za Gdansko namesto generala Hakin-ga, nadalje ima priti na vrsto večje število podrobnosti v zvezi z organizacijo svobodnega mesta Gdanskega in vojaška zasedba Gdanskega na podlagi note nemške vlade. Sodi se, da bo Bal four postavil na dnevni red tudi vprašanje Mosula. Tajna pogodba med Rusijo in Turčijo. Belgrad, 29. januarja. (Izvirno) Današnja »Tribuna« piše: Doznava se, da je med sovjetsko Rusijo in Turško sklenjena tajna pogodba. Sovjetska Rusija se obvezuje, da bo branila Turčijo v slučaju spopada z Anglija Ta pogodba je bila sestavljena in podpisana v Lausanni od ruske strani po Čicerinu, od turške po Izmet pašL Po klavzulah te pogodbe se Rusija obvezuje, da bo pri morebitnem spopadu med Turško in Anglijo poslala svoje čete v Mezopotamijo, ki se bodo borile proti !" Angliji. Rusija se nadalje obvezuje, da bo držala Rumunijo v mejah stroge nevtralno-i s?i, v nusprotnem slučaju pa da bo zasedla ! Besarabijo. Turška se nasproti obvezuje, ; da zapre morske ožine in da bo podpirala i Rusijo, ako bi jo napadle velesile. Turška ' se nadalje obvezuje, da bo Rusijo preskr-I bovala s potrebnimi živili in vojnim materialom. Kakor se doznava, je čičerin sklenil tudi pogodbo s Stambolijskim, po kateri bi Bolgarska ne delala težkoč ruski vojski, ki bi se izkrcala v Črnem morju. Vojaška oblcrožitev ruhrskega ozemlja. Berlin, 29. jan. (Izv.) »Montagspost« poroča iz Essena, da je bila tekom včerajšnjega dne izvršena vojaška obkrožitev ruhrskega ozemlja. Zaprtija vsekakor še ni izvedena. Tudi carinska meja ni vzpostavljena. Pri ureditvi železniškega pro- I meta z lastnim osebjem Francozi še vedno nimajo uspeha. FRANCOSKE ODREDBE. Diisseldorl, 29. januarja. (Izvirno) Iz Essena poročajo, da so Francozi pri Tseele in Diisseldorfu prerezali renski kabel. Vladni predsednik se je takoj pričel pogajati s Francozi, da se kabel popravi Pariz, 29. januarja. (Izvirno) Minister za javna dela Le Troequer in general Wey-gand potujeta danes zvečer v ruhrsko ozemlje, da zagotovita ožje sodelovanje z zasedbenimi oblastmi v svrho izvršitve ukrepov, ki so bili sklenjeni soglasno zadnje dni. IZGNANI NEMŠKI URADNIKI. Koblenz, 29. jan. (Izv.) Porenska komisija je izgnala večje število nemških uradnikov, ki niso hoteli izvrševati njenih naredb. Francoske oblasti so prevzele upravno službo v Koblenzu. FRANCOSKI ŽELEZNIČARJI PRIPRAVLJENI. Monakovo, 29. jan. (Izv.) :>Miinch. Neu-este Nachrichtenî poročajo, da so Francozi poslali približno 900 svojih železničarjev v Pfalec z naročilom, naj se ne vmešavajo v službo, da pa naj bodo pripravljeni za morebitno stavko nemškega železniškega osobja. FRANCOZI ZASEDLI BOLNIŠNICE. Berlin, 29. jan. (Izv.) :s Lokalanzeigerc poroča iz Essena, da so Francozi zasedli večji del tamošnjih bolnišnic. Od tisoč postelj v mestni bolnišnici so rekvirirali zase 270 postelj. Na zahtevo Francozov so morali odstraniti bolnike iz desinfekcijskega paviljona, nadalje iz paviljonov za srčne bolezni, za škrlatinko in za legar. Zdravniki so izjavili, da prepuščajo vso odgovornost Francozom, ako izbruhnejo večje epidemije. POOSTRENJE ZASEDBENEGA STANJA. Berlin, 29. januarja. (Izvirno) >Lo-kalanzeiger« poroča, da je nek maroški vojak ustrelil delavca, ko je stopil iz gostilne. Razburjenje prebivalstva je zelo veliko. Položaj se je v zadnjih 24 urah poostril. Poostrena so določila zasedbenega stanja in morajo biti ob 10. uri zvečer zaprti vsi javni lokali. NEMŠKA SABOTAŽA IN ŠTRAJKI. Diisseldorl, 29. januarja (Izvirno) Tekom zadnjih demonstracij aretirane osebe so bile obsojene na zapor od 8 do 15 dni ter na visoke denarne globe. Na severu industrijske kotline je na železnicah stavka Volivne priprave v \uM Srbiji. - »Izvrstni« odnošaji do Bolgarije. Belgrad, 29. jan. (Izv.) Dopoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o južni Srbiji ln o gibanju roparskih tolp. Prevladalo je mnenje, da se poviša število stražnikov in orožnikov v južnih krajih. Glede odnošajev napram Bolgarski je sklenil ministrski svet, da bo skoro popolnoma izvedena. Promet vzdržujejo francoski železničarji. Na jugu je stavka le delna. Pojavlja se sabotiranje. Poškodbe, zlasti na telefonskem omrežju, so bile hitro popravljene. Vojaške telefonske zveze v Diisseldorfu in Eseenu, kakor tudi renski kabel, so bile prerezane, radi tega so bile zaplenjene nevojaške proge. Aachen, 29. jan. (Izv.) Radi ustavitve železniškega prometa so Francozi postavili na kolodvorih strojnice. Pogajanja železniškega osobja s kolodvorskim poveljstvom so bila brezuspešna, radi česar so železničarji zapustili službo. EDINOST NEMŠKEGA NARODA. Berlin, 29. jan. (Izv.) Listi poročajo, da so rudarji vseh premogovnikov Nemčije izven ruhrskega ozemlja sklenili na včerajšnjem zborovanju, da bodo delali naduro v svrho izenačenja produkcije, ki se je zmanjšala vsled zasedbo ruhrskega ozemlja. NEMŠKI ODPOR NEOMAJAN. Berlin, 29. jan. (Izv.) Zasedbene oblasti so aretirale šest uradnikov poštnega in brzojavnega urada, Ici niso hoteli dati pismene izjave, da sc bodo pokorili iran-coskim odredbam. Odvedli so jih neznano kam. Vsled vmešavanja francoskih obl sti v obratovanje so nemški železničarji ustavili delo ла nadaljnjih progah, V L'ort-mundu je bila aretirana zopet cela vrsta višjih uradnikov, med njimi policijski i red-sednik, predsednik višjega poštnega ravnateljstva in kolodvorski nadzornik, V Horde je obkolila stotnija francoskih vojakov z več oklopnimi avtomobili peštni urad. Francoski oddelek vojakov je vdrl na kolodvor Tschaude ter aretiral ob 4. zjutraj postajenačelnika v postelji in od-vedel s seboj, ANGLIJA SIMPATIZIRA S FRANCIJO. London, 24. jan. (Izv.) »Times* poročajo iz Kolna, da je angleški vrhovni poveljnik sporočil nemčkim oblastem v Kolnu, da ne dovoljuje, da bi bil angleški pas zavetišče Nemcem, ki jih izganjajo francoske oblasti. Nadalje je pozval rudarje kolinskega ozemlja, naj zagotove normrden prevoz za Francijo določenega ruhrskega pramoga preko angleškega pasu, ter naprosil krajevno časopisje, naj preneha s protifrancoskim pisanjem. DEBATA 0 FRANCOSKI OKUPACIJI V AMERIŠKEM SENATU. London. 29. januarja. (Izvirno) Iz Washington se pc roči, da je v senatni debati o stališču Amerike napram reparacijskemu vprašanju kritikoval senator Oven (demokrat) zasedbo ruhrskega ozemlja ter zahteval, naj Zedinjene države sodelujejo pri zaščiti pravic nemškega naroda. Republikanec senator Reed je protestiral proti postopanju Francije. Republikanec Odin je izvajal, da želi Francija zadostiti svojim upravičenim zahtevam. zahtevala naša država, naj prevzame mala antanta kontrolo nad Bolgarsko in Mažarsko, da bi ti državi postopali v bodoče po določilih mirovnih potfodb. Zatem ie minis'rski svet razpravljal o bodočih volitvah in o drugih tekočih zadevah. Razcepljeni demokratje Belgrad, 29. jan. (Izv.) Te dni se je vršilo med Davidovićem, dr. Ribarjem in Angjelinovičem več posvetovanj, na katerih se je govorilo o boju, ki naj se vede proti Pribičeviću na Hrvatskem. Kakor znano, je Pribičević nastopil proti kandidaturi dr. Angjelinovića v Brodu, kakor tudi proti kandidaturi Kučiča v Primorju. i Davidovičeva skupina se je sporazumela, da po sedanjem nastopu Pribičeviča postavi povsod protikandidatne liste. Belgrad, 29. jan. (Izv.) Za jutri je sklicana seja glavnega odbora demokratske stranke. Vsi demokratski poslanci so bili brzojavno pozvani v Belgrad. Seja bo velike važnosti, ker bo bržkone prišlo do spopada med Davidovičevimi in Pribiče-vičevimi pristaši. Radi samostojnega nastopa liberalcev in naprednjakov pri sedanjih volitvah se misli, da bo končno očitno prišlo do razkola, ki obstoji v de- I mokratski stranki, i Volivni shod Radićeve stranke. Zagreb, 29. januarja. (Izvirno) Včeraj je bil v Zagrebu voliven shod Radičeve republikanske stranke, na katerega so bili pozvani Radičevi pristaši iz sedmih okrajev. Na zborovanje je prišlo okoli 3000 Ra-dičevcev in 3000 zagrebških meščanov. Radič je pozdravil Srbe, ki jih vodijo republikanec Jaša Prodanovič, zemljoradnik Avramovič in Ljuba Davidović. Zahteval je, naj se skliče najprej hrvatski sabora, kt naj sklene sporazum s Srbi. Rekel je, da bo dobila seljačka republikanska stranka v banski Hrvatski 50 poslancev od 68, v Dalmaciji 10 od 15, v Hercegovini 4 od 7, glede Bosne pa je izjavil, da ne ve še ničesar. Glede kandidature v mestu Zagrebu je izjavil, da pripušča, naj kandidirajo za-jedničarji, kogar hočejo, republikanska stranka bi samo želela, da se poveri kandidatura izrazitemu republikancu, pri čemer je mislil na dr. Lorkoviča, in zastopniku delavstva, ki ga naj postavi radnički savez. Zatem so govorili razni kmetje. Končno je zopet govoril Radič, ki jc napadal dr. Korošca in SLS. Demagoški Radič se ni sramoval izreči pred kmeti iz zagrebške okolicc laž, da je baje dr. Korošec imel s Pašičem in Pribičevičem dogovore, po katerih bi Hrvatsko Primorje tvorilo most med Slovenijo in Veliko Srbijo. Rekel je: To niso Slovenci, to so Kranjci-magarci!« Radičevi prijatelji v Zagrebu so zelo nezadovoljni s shodom in pravijo, da bi bilo bolje, ako bi se ne bil vršil. TuršNo - nršM mi*wna pn« ? Lausanne, 29. jan. (Izv.) Redakcija mirovne pogodbe je bila včeraj popoldne končana. Pogodba obsega teritorialna, politična, finančna in pravna določila ter sc pričenja z opisom nove turške meje r vzhodni Traciji (končni tek Marice, Ka-ragač izven nje). Pogodba potrjuje nato turške meje v Mali Aziji, določa, kateri otoki ostanejo Grški in kateri Turški ter ugodi željam Italije glede Dodekaneza. Konvencija o morskih ožinah določa svobodo teh ožin pod že znanimi pogoju V posebni določbi odstopa Turška vse pravice v Egiptu Angliji. Z druge strani se doznava, da namerava Anglija polagoma izprazniti vse postojanke na Galipoliju in Čanaku ter umakniti svoje čete, kakor hitro bo pogodba ratificirana. Isto se je zgodilo tudi v Carigradu. Pariz, 29. jan. (Izv.) »Matin« poroča iz Aten, da je grški vrhovni poveljnik izjavil francoskemu vojaškemu poveljniku, da je Grčiji nemogoče umakniti čete 19 km za Marico, ker bi s tem izgubila edino oskrbovalno črto, ki pride zanjo v poštev. Nemiri ob albanski meji? Pari*, 29. jan. (Izv.) Listi poročajo i* Belgrade, da so pred albanskimi vladnimi četami umikajoče se tolpe vpadle v albansko - jugoslovanski pas ter se organizirajo za vpad na jugoslovansko ozemlje. Jugoslovanska vlada bo radi tega ojačila avoje obmejne četa Stran 2. SLOVENEC, dne 80. januarja 192& Blev. 23. »Socialne« zasluge demokratske stranke. 2e več mesecev si dovoljuje »Jutro« ob vsaki priliki poudarjati »nevenljive« zasluge demokratske stranke na polju naše socialne politike. Ker na te bedarije doslej ni nihče reagiral, si je predrznil napisati ta list v nedeljskem uvodniku kategorične trditve, češ, da so naša soc.-pol. zakonodaja, vse socialno-politične nared-be, vse socialno-politične institucije in sploh vse socialno-politično delo pri nas izključno le delo — demokratov! Trdi, da sploh nobena stranka razen demokratov za socialno-politično delo ni imela nobenega smisla ter namiguje, da so vse celo — ovirale tozadevna nesebična demokratska prizadevanja. Ker »Jutrov« uvodničar teh svojih zavestnih neresnic, naslovljenih na omejenost svojih bravcev, ni vedel in znal podpreti niti z enim konkretnim dejstvom in ker koncem svojih izvajanj predrzno kliče, da naj se oglasi, kdor si upa oporekati demokratom te zasluge, naj nam bo dovoljen kratek retrospektiven pogled na dosedanje socialno-politično delo, ki se je izvršilo v zadnjih štirih letih v Jugoslaviji in posebej še v Sloveniji. Z njim hočemo prvič ustreči želji >Jutrovega« uvodničarja, drugič pa osvežiti nekoliko spomin tudi naši javnosti sploh, da se bo lahko sedaj pri volitvah demokratom ter njihovim priveskom po zasluženju zahvalila za njihovo delo in zasluge. Po Avstriji smo podedovali zelo nezadostno socialno - politično zakonodajo, zato je imelo po prevratu ravno tedanje poverjeništvo za socialno politiko najtežje naloge in največ dela. Vodil je to poverjeništvo tedaj g. A. Prepeluh, njegovi najaktivnejši sotrudniki so bili pa d r. Jež, dr. A. G o s a r , A. Štebi, Fr. Erjavec in I. Kocmur. Dr. Jež je organiziral vse invalidno skrbstvo, dr. A. G o s a r skrb za begunce, A Štebi obrtno nadzorništvo, Fr. Erjavec skrb za brezposelne in I. Kccmur bolniško zavarovanje. Vsi so delali z nenavadno požrtvovalnostjo ter v kratkih mesecih vzorno uredili in organizirali svoje panoge, tako da so funkcionirale tedaj bolje nego danes. Pri vsem tedanjem ustvarjanju na polju socialne politike ni bilo niti enega demokrata. Kajti ti so bili preveč zaposleni pri dobičkanosnejši — nacionalizaciji trboveljskih premogovnikov, Bambe^govi tiskarni itd., itd. V Belgradu je vodil tedaj ministrstvo za socialno politiko socialist V. Korač, znani zaveznik in pomagač Pribićević-Žerjavovih demokratov. Ta mož je bil tako popolnoma nezmožen za vsako resno delo na socialno-političnem polju, da po večih mesecih ministrovanja niti najprimi-tivnejše organizacije svojega urada ni znal izvesti. Edini pozitivni socialno - politični korak, ki ga je storil tedaj Belgrad, je bil oni d r. A. K o r o š c a , ki je prevzel in izvedel zaščito mladeži. Po Koroščtvem odstopu je prevzel socialno ministrstvo g J. G o s t i n č a r , ki je bil doslej pri nas še sploh edini minister za socialno politiko, ki je imel smisel, voljo in sposobnost za ta resor. Žal, da je bil on premalo časa minister, da bi -nogel izvesti kake večje načrte, a kljub temu je položil šele on v Belgradu in Srbiji temelje vsega socialno-političnega dela s tem, da je vsaj izvedel organizacijo svojega resora in izkopal iz pozabljen;a srbski »Zakon o radnjama<. na podljgi katerega je ustanovil nekaj socialn'Ji institucij. Pozval je v Belgrad tudi dr. Ježa, ki je uatvaritelj vsega invalidnega skrbstva v naši državi. Za Prepeluhom je prevzel vodstvo ljubljanskega poverjeništva za socialno skrb socialist g. Milan Jaklič. Ta mož jc bil kot zvesto dr. Žerjavovo orodje (Žerjav je bU tedaj predsednik deželne vlade) popolnoma sterilen in pasiven, da ne i v čemo več, za kar so ga sedaj nagradili demokratje z lepim ravnateljskim mestom v Zagrebu. Za Jakličem je postal poverjenik za socialno skrbstvo g. dr. Vlad. Ravnihar. Ta je komaj vedel, kje je nje- Šov urad, toda mož vsaj oviral ni dela rugih, brigal se pa ni za nobeno stvar. Za Ravniharjem je prišel dr. A. G o s a r. Njegovo poverjenikovanje nam je še vsem v spominu, kajti s svojo energično stanovanjsko naredbo je samo in edino on vzbudil pri nas živahno gradbeno akcijo, ki je vzbudila ravno pri demokratskih kapitalistih tako divje nasprotstvo, za kar so mu pa še danes hvaležni tisoči Popolno izvedbo širokopoteznega Gosarjevega načrta je preprečil prihod znanega demokratskega kričača Ribnikarja, ki je 8 svojim zvestim oprodom dr. Suhačem polagoma odpravil realizacijo Gosarjeve stanovanjske naredbe. Kdor pozna njegove duševne zmožnosti, tudi ve, da je bila za njegovega poverjenikovanja in načelni-kovanja nemogoča kakršnakoli nova ideja ali akcija v pozitivni smeri. Kako bo s poradikaljenim demokratom dr. Gor-š i č e m , še ni mogoče prerokovati. V Belgradu je vodil ministrstvo soc. politike najdalje dr. Kukovec. Kdor pezna mentaliteto provincialnega liberalnega advokata, ve, da se do kakega samostojnega koncepta ne more povzpeti nikdar, »er je za take stvari navadno prelen in pre-oinejen. Dr. Kukovec je imel v svojem resoru vrsto zmožnih slovenskih referentov, ki bi ga vsi tožili zaradi razžaljenja I časti, če bi jih proglasil za demokrate in ti so mu dajali iniciative, izdelovali predloge in načrte ter ga rinili naprej. Žal, da so mnogo načrtov socialno-političnih na-redb pokvarili ravno demokratski eksponenti v tem ministrstvu, še preden jih je odnesel dr. Kukovec pred ministrski svet ali pa p.3d za'r^nodajni cdbor, i\n so pa prišli ti pred kompetentni frrum, sta pa baš dr. L. Marković in dr. Gregor Žerjav kar tekmovala, kdo jih bo oo-slabšal bolj, popolnoma onemogočiti jih itak glede na javno mnenje in tudi glede na inozemstvo ni bilo mogoče. V zakonodajnem odboru se je poleg teh dveh odlikoval še srbski socialist gosp. Nedeljko Divac, ki ni imel kot poročevalec v soc. političnih zadevah niti pojma in se mu tudi ni zdelo vredno informirati se o aktualnih vprašanjih, zato so izšle pravcate absurdnosti kot — zakoni. No, in za slavnim dr. Kukovcem se ! je vsedel na stolček ministra za socialno politiko še slavnejši dr. Žerjav. Takoj iz prvih tednov njegovega ministrovanja datira znana, a še nerazčiščena afera Dru-škovič - Jadranska banka. Za tem se vrstijo: odprava osemurnega delavnika, popolno razveljavljenje Gosarjeve stanovanjske naredbe, škandalozna igra z invalidnim zakonom, oropanje slovenskih soc. zavodov vseh fondov, ustavitev gradbe bolniške blagajne, ukinitev nekaterih posredovalnic za delo, prostovoljni in neprostovoljni odhod ustvariteljev vse naše socialno-politične zakonodaje in institucij iz ministrstva za socialno politiko (Šte-bija, Ježa, Erjavca, Matjašica i. dr.), preganjanje voditeljev različnih socialnih ustanov v Sloveniji (Kocmurja, dr. Breclja itd.), izstradanje slovenskih socialno-političnih institucij (posredovalnice za delo, obrtnega nadzorništva itd.), z eno besedo: pod ministrovanjem dr. Kukovca je stalo vse socialno politično delo na mrtvi točki, pod ministrovanjem dr. Žerjava se je pa začelo demontiranje in reakcija na vsej črti — Iz vsega navedenega je torej točno razvidno, da so ustvarili prav vse, kar imamo v naši državi narejenega na polju socialne politike pristaši SLS, socialisti iz onega tabora, ki so vedno in dosledno obsojali politiko oficielne socialistične stranke ter še par neopredeljenih socialnih delavcev. Oficielni socialisti so se pokazali popolnoma nezmožne (Korač. Jaklič, Divac i. dr.), demokratje p» kot dosledni nasprotniki in uničevalci vsega socialno-političnega dela pri nas. Iščimo brez vsakih predsodkov kakorkoli in kjerkoli, niti ene socialne institucije ni, ki bi jo bili organizirali ali dali vsaj iniciativo zanjo demokratje, ni pa tudi ene socialno-politične panoge, ki bi se je demokratje ne dotaknili, toda s — herostratskimi rokami. To je bilanca njihovega triletnega gospodarstva na tem polju in to je tudi — naš odgovor na »Jutrov« poziv. Čc hočemo kdaj zopet vzpostaviti to. kar so demolirali demokratje v zadnjih letih, moremo storiti to le ua ta način, da si izvojujemo najprej popolno avtonomijo, da iztrgamo z njo demokratom in Belgradu vsako kor™petenco na socialno-političnem polju. Šele tedaj bomo lahko začeli nadaljevati tam, kjer smo morali po zirlugi demokratskega centralizma 1. 1920. prenehati. «au _ еи e ■ v a m гШци-пв vesti. •f Herman V/endel o SLS. V »Prager Presse« objavlja Herman Wendel vrsto člankov o velivnem gibanju v jugoslovansko narodno skupščino. V četrtem tozadevnem članku se bavi s SLS, o kateri pravi med drugim, da je tudi v novi državi ostala zvesta svojim odličnim demokratičnim tradicijam. Bije odločen boj za žensko volivno pravico, brani delo proti kapitalu in se zavzema za obratne svete. Tudi glede agrarne reforme je SLS bolj radikalna kakor druge stranke. Kot odločni Jugoslovani so pa pristaši SLS tudi odločni avtonomisti. Člankar omenja nadalje razcepljenost ostalih strank v Sloveniji. Oprta na svoje izborne organizacije in na zveste pristaše posebno med kmet-skim prebivalstvom SLS lahko čisto mirno pričakuje izida volitev. Tudi če bi njen nekdanji voditelj, dr. Ivan ŠusterSič, »zadnji čmo-rumeni Jugoslovan«, z dobrohotnim privoljenjem radikalov razvil proti njej svojo zastavo, ji ne bo mnogo škodil. V strankarsko pestro pisanem parlamentu, kakor bo tudi bodoča skupščina, bo enotna skupina poslancev SLS in HPS s spretno strategijo mnogo več odtehtala kakor odgovarja njeni številčni moči. -r Radikalni terorizem. Leopold Le-nard priobčuje v svoji »Samoupravi« sledeče: »Zanimanje za »Narodno-radikalno stranko« raste vedno bolj. Njen vpliv je posegel v široke plasti slovenskega naroda. Iz vseh krajev se oglašajo novi prijatelji. Da olajšamo delo glavnega tajništva, smo uredili sledeče. Kdorkoli želi formalno pristopiti k narodnoradikalni stranki, naj izreze nastopno »Izjavo« in vpošlje takoj na naslov: Tajništvo Narodno - Radikalne Stranke, Ljubljana, V/olfova ulica 1. I. — Sledi formuler Izjave. — K temu je pripomniti, da se te »Izjave: niso natisnile zato, ker i dežuje« v radikalno tajništvo kar cele škafe prijav v ra 'ikalno stranko, ampak te *>Izjave« so se na račun vladnega volivnega fonda že z'avnej natisnile in ee Prvi zemljani na mescu. Čudežni doživljaji dveh Angležev. 6 AngleSki spisal H. O. VVell». — Poslovenil —-e—. (Dalje). Da bodo cenjeni bravci bolje razumeli dogodke v tej zgodbi, jim hočem stvar podrobneje razločiti. Kakor je znano, so vse stvari na zemlji »težke«, imajo svojo težo. Ako držiš kamen v roki, ti jo tišči k tlom, in ako ga izpustiš iz roke. ti j;ade na tla. — Zakaj? Zato ker je teÂak, boš dejal. Toda zakaj je težak? Kako je to, da padajo vse stvari na zemljo, ako jih ničesar ne ovira? Vsak pojav v naravi mora imeti svoje vzroke. In pojav, da vsaka stvar teži k zemlji, je tako splošen н brezizjemen, da ne-d. omno izvira iz kakega naravnega zakona. Stvari ^o »težke«, zato ker jih vleče k zemlji sila, ki prihaja iz nje. nekako tako k^':or magnet vleče rase kosce železa. To silo imenujemo privlačnost. Privlačnost izhaja iz zemlje kakor žarki iz eolnea, zato govorimo o " šariva. ' • privlačnosti. Zakonu privlačnosti so podvržene vse stvari na zemlji. Ni nam znana ''os;, 'nj še nobena snov, ki bi bila neobčutljiva za privlačnost, ki bi propuščala privlačne žarke, bi bila >neprodirna za privlačnost r. Zemlja torej z nezlom'*ivimi oko,i drži nase privezano vse, kar je na njej. Moč zemeljske privlačnosti pojema z razdaljo. Čimdalje proč si od zemlje, tem slabša je njena privlačna moč, dokler nazadnje čisto ne preneha, seve šele mnogo tisoč kilometrov od zemlje. Pa zakon o privlačnosti ne velja samo za zemljo. Tudi mesec, solnce in vsa druga nebeška telesa izžarivajo privlačnost. Splošno se da reči, da ima vsako telo privlačno moč, le da na zemlji tega ne opazimo, ker zemeljska privlačnost uničuje vsako drugo. Tudi je razumljivo, da je privlačna sila kakega telesa tem večja, čim večje in čim gostejše je telo, in narobe. Če bi bila recimo paša zemlja desetkrat manjša, bi bila tudi njena privlačna moč desetkrat manjša, to je, vse 6tvari bi bile desetkrat lažje. Ta zakon je torej splošen v stvarstvu božjem. Je pa tudi neizmerne važnosti. Brez privlačnosti bi vsaka stvar prosto ob-visela v zraku — in kmalu bi čudno izgledalo na svetu. Zrak, ki je tudi telo, — plinasto telo — bi izginil iznad zemlje in lju-! dje bi se zadušili brez njega, mesec, ki ga zemlja e svojo privlačnostjo priklepa nase, da jo mora spremljati na njenem potu krog i solnca, ta mesec bi nam že zdavnaj ušel in zemlja sama, ki se suče krog solnca le, ker jo solnce drži v svojih okovih, bi se izgubila v neznanem, ledeno mrzlem vsemirju. Da je privlačnost sila, ki je sorodna z elektriko, magnetizmom, svetlobo in gor-koto, o tem so si možje vede dandanes edini. Kajti vse te sile so lastnosti teles in izžarevajo iz njih in se dajo izpreminjati druga v drugo. Kdo ne ve, da se da teža izpremeniti v elektriko — padec vode proizvaja elektriko —, elektrika v privlačni magnetizem, v svetlobo, v gorkoto--. Pa kako so si te sile v sorodu in kaj je bistvo privlačnosti, tega ne vedo. Prav kakor tudi ne vedo, kaj je elektrika, svetloba itd. Pa da ne pozabimo na Kavorja in na njegova raziskovanja! Ta mož torej je hotel najti snov, ki bi bila neprodirna za privlačnost, ki bi zemlja nanjo ne imela nobene moči. Sodil je takole. Elektrika, svetloba, gorkota in privlačnost so si sorodne sile teles. Izkustvo pa uči, da se nahajajo na zemlji snovi, ki so neprodirne za elektriko, na primer steklo, porcelan, druge, ki so neprodirne za svetlobo, na primer les, železo, spet druge, ki eo neprodirne za gorkoto, na primer galun. Tcda nobena snov, kar jih dosedaj poznamo, ni neprodirna za privlačnost. Pa če je privlačnost lastnost teles in sorodna z drugimi sličnimi telesnimi silami, - - zakaj bi se, se vpraša Kavor, zakaj bi se ne dala najti ali pa narediti snov, ki bi bila neprodirna za privlačnost? Kavor ni mogel uvideti, zakaj bi bila edino taka snov nemogoča. Jaz mu topa seve nisem mogel povedati. Dokazoval mi je z računi, da je taka snov mogoča in da mora zadovoljiti gotove pogoje. pošiljajo vsem uradnikom in učiteljem. Ko gospod uradnik ali učitelj zjutraj stopi v svoj urad ali šolo, mu pisr.:onoša prinaša sledečo izjavo: »Pristop im kot člc." k Narodni radikalni stranki, prevzemajoč vse pravice in dolžnosti nje programa in statutov. Datum ... Kraj, naslov ... Lastnoročni podpis:... Da je to čisto navaden terorizem, je jasno. Vlada na ta nc~!j kata-logizira vse uradnike po njihovem političnem mišljenju natančno po imenu in kraju. Kaj naj stori ubogi uradnik ali učitelj, to se pravi tisti uradnik, ki se trese kot šiba na vodi pred višjo gosposko? Sicer pa pravijo, da cela reč ni tako nevarna, kajti >Izjave bo radikalna stranka dobila zadosti za en vagon, volili pa bodo pod-pisanci, kakor bodo hoteli sami, držeč figo v eni roki, kadar bodo z drugo radikalno Izjavo podpisail. -f- Protiverska propaganda ruske boljševiške vlade je vedno hujša. Izvršilni odbor III. internacionale je sklenil organizirati protiversko propagando po celem svetu in pozvati vse člane stranke po vseh deželah, da imajo prekiniti vsako zvezo s katerokoli cerkvijo. Prepovedalo se je pa obenem vsakemu komunistu bili član fra-masonskih lož, ki so buržujska institucija. Ta meseo se vrši v Petrogradu razprava proti katoliškemu nadškofu Cieplaku in vsej petrogradski katoliški duhovščini, ker ni hotela skleniti s sovjetsko vlado pogodbe, da katoliške cerkve pripadajo državi, kar so sovjeti postavili kot pogoj za priznanje katoliških župnij. — Sovjeti se bodo morali prepričati, da bo boj proti katoliški cerkvi komunističnemu gibanju zadal hujši udarec nego vsa >meščanska reakcija«. S protiversko propagando v svetovnem stilu se bo komunizem pokopal. Mosnlsko vprašanje je predloženo v rešitev Društvu narodov, dasi Turčija ni njega član. Ako bi Turčija njegove odločitve ne sprejela, bi se proti njej uporabil § 16, to se pravi, bi se Turčija od vseh signatarnih velesil gospodarsko bojkotirala, kar bi bil pač hud udarec, ker angorska vlada ni baš pri denarju. -f Razmerje med italijanskimi liberalci in fašisti. Mussoliniju se njegov načrt o spojitvi nacionalističnih strank s fašizmom ne bo posrečil. Pač je posebna komisija liberalne stranke, ki so se ji pridružile ostale nacionalistične skupine, 27. t. m. izjavil« Mussoliniju, da želi lberalna stranka složno sodelovati na obnovi domovine in podpirati vlado; zato pa upa, da bo Mussolini v svrho uspešnega dela upostavil notranji red in mir. O kaki spojitvi nobene sledi, Mussolini si je končnoveljavni odgovor pri. držal, a rekel, da upa na dosego najtesnejšega sporazuma, ki je možen tudi v obliki federativnega sistema. — Poveljnik nacionalistične narodne milice >Lempre pronti« sklicuje svoje čete na dan 28. t. m. k ob novi prisege. -f Separacija Katalonije od Španije? 0 tej zadevi prihajajo iz Španije vedno bolj alarmantna poročila. Španija boleha zdaj najbolj na posledicah velike katastrofe v Maroku, kjer so bile, kakor znano, lani španske čete od domačinov strahovito poražene. Ta afera je imela za posledico neizmerno povišanje davkov, da se zamaši velika vrzel, ki jo je v budžetu napravil gospod vojni minister. Katalončani pa teh davkov niso voljni plačati, ker denar v Madridu izginja, ne da bi Katalonija od tega količkaj imela. Problem je torej zelo podoben našemu. Voditelj Katalončanov, bivši minister Castro je te dni zopet govoril v Barceloni in izjavil, da Katalončani zdaj ne bodo več čakali na avtonomijo, ki jim je Madrid nikoli ne bo dal, ampak se bodo popolnoma ločili. Ves zavzet sem ga poslušal. >Da!« sem pravil venomer iu »Naprej!« — »Raz-шлет !« Nemogoče mi je, da bi ponovil cenjenim bravcem vse njegove dokaze. Naj zadostuje, ako povem, da je bil prepričan o možnosti take snovi, — še več, prepričan je bil, da se mu bo posrečilo narediti tako snov iz zlitvine kovin, sestavljen po zamotanih računih, in neke nanovo najdene prvine, ki jo je pred kratkim dobil iz Londona v zapečatenih kamenitih posodah. Zdi se mi, da je bil helij, — vsaj nekaj zelo plinastega in redkega je bilo. Da bi si bil vsaj kaj zapisal —! Pa tega nisem storil in moja brezbrižnost je postala usodna zame in še prav ; osebno za Kavorja. Toda kje sem tistikrat mislil, da bi kedaj potreboval take podatke —! — Kdor ima le količkaj domišljije, bo razumel izredne možnosti, ki se nudijo uporr.' ' take snovi, in bo sočustvoval z razburjenostjo, ki se me je lotila, ko ee mi je polagoma začelo j-sniti v megleni zmedenosti Kavorjevih znanstvenih razlaganj. Treba je bilo nekaj časa, preden sem ga razumel, in Čuval sem se, mu staviti kako vprašanje, da me ne bi s svojim odgovorom spet potegnil v temne globeli svojih računov in dokazovanj. Le nečesa se bojim —. Iz teh kratkih podatkov ne bodele dobili tistega trdnega prepričanja, ki sem ga jaz imel, da je bil Kavor v resnici na poti do Čudodolne snovi. Sfenr. 28. i I--T- SLO VENEC, Sne 30. JanutfJa 1923. Blrab 8. Volivno gibanje. v Volivni shodi Hrvatske pučke stranke. Zagreb, 29. jan. (Izv.) Po vesteh iz vseh krajev Hrvatske, Bosne in Hercegovine ter Dalmacije je imela hrvatska ljudska stranka povsod mnogoštevilne shode in zaupni-ške sestanke radi volitev. Povsod je zelo ugodno razpoloženje za ljudsko stranko. v Pucclj vabi poljansko dolino. Preteklo nedeljo sta priredila bivši minister Pu-celj in ministrski kandidat Ažman volivni shod v Gorenji vasi nad Skofjo Loko, kjer so vsi demokrati prešli v »samostojno«. — Shodu je predsedoval stari dr. šusteršičev oproda Grošelj, ki je s svojo že večkrat preizkušeno spretnostjo še dosti zgodaj skočil iz potapljajoče se demokratske ladje v Pucljev objem. Za shod se je vršila velika agitacija, že dolge tedne prej je pravil neki gorenjevaški starosta, da pridejo sam kraljevi minister Fucelj. In res so napolnili radovedneži, med njimi polovica naših pristašev, sokolsko dvorano. Gospod minister n. r. so dejali približno sledeče: »Ljubi Po-ljanci! Jaz sem Pucelj in sem za ustavo, ki je najmodernejša na celem svetu. Niti Amerika in Angleška nimata tako moderne ustave. Naše nesreče ni kriv centralizem, ampak ti zlodjevi radikali. Demokratje so precej nedolžni, mi pa popolnoma. Pa tudi demokratje imajo dovolj grehov, radikali še, več, mi pa nič! Avtonomije Slovenci ne bomo nikdar dosegli, za to si dam odrezati glavo I Pa saj je to največja neumnost! Slovenci s svojim denarjem ne moremo niti eno leto vzdržati niti ljudskih šol, kaj šele gimnazij in univerze! Če bi meli avtonomijo, bi morali čez eno leto prositi Nemce ali Italijane, da nas vzamejo k sebi. Centralizem pa, ta pa ta 1 Ta nas bo rešil ! Mi samostojni smo zmeraj delali za narod in še bomo! Bili smo zmeraj jeziček na tehtnici in smo se obrnili zmeraj tja, kjer nam je bolj kazalo, samo da smo več dosegli. Taka je naša politika. Volite nas, pa se vam bo dobro godilo na zemlji; za nebesa se pa mi ne brigamo. To je vaša stvar. Če hočete, lahko tudi molite! Volite pa nas k To je kratka vsebina dolgoveznega govora. Ljudje so nekaj časa poslušali, naio jim je postalo dolgčas in so šli. Naši pristaši so pa Puclja nekoliko pointerpelirali. Na poziv g. Uršiea in Potočnika, naj vendar našteje, kaj so samostojni že dosegli /.a slovenski narod, Pucelj ni vedel povedati drugega, kot to, da so dosegli prosto kuho šnopsa, nakar so mu hitro porazložili, da še to ni res. G. Potočnik ga je malo poprašal o gin-ljivi skrbi samostojnih za slovenske vojake, o čemer pa njegova samostojna visokost ni hotela nič slišati. Niti tega ni hotel povedati, kateri teden prično graditi njegovo železnico. Nazadnje je Pucelj poklonil gore-njevaškemu Sokolu velikodušen dar 80 K in jo pobral proti Ljubljani. Demokrati pa so gin jeni klicali za njim: Živel Fucelj, pozdravi Žerjava! d Dr. Zupanić v agitaciji. Minister dr. Zupanić se mudi po poročilu »Preporoda« že 10 dni v Sloveniji, da agitira za radikal-ce. V isto svrho potuje ž njim tudi veliki župan dr. Ploj. Poskusi, da pridobita Nemce za radikalce, g. Zupaniću niso uspeli. Zupa-niću se ni posrečilo niti toliko glasov pridobiti, kolikor jih je potrebno za podpis kandidatske liste. Po teh neuspehih je odpotoval dr. Zupanić v Qriblje, v svojo rojstno vas, pa tudi tam ni nič opravil, čeprav so vaščani skoro sami njegovi sorodniki. v Radićev »Slobodni Dom« v Sloveniji — prepovedan? »Hrvat« javlja, da je vlada potrdila tajne odredbe prejšnje vlade, da »Slobodni Dom« ne sme prihajati v Slovenijo, v Dalmacijo in v Bosno pa le izjemoma. »Hrvat« dostavlja, da se je tej odredbi uprl novi zagrebški namestnik dr. Čimić. v Volivni proglas radikalne stranke. Radikalci bodo izdali svoj volivni oklic šele po shodu Protićevcev, ki se bo vršil dne 31. t. m., ker hočejo v svoj oklic vstaviti tudi poseben odstavek, ki se bo bavil s Pro-tićevo akcijo. v Kongresi srbske liberalne stranke. Belgrad, 29. januarja. (Izvirno) Včeraj se je vršil tu kongres liberalne stranke. Na tem zborovanju je bilo soglasno sklenjeno, da nastopi liberalna stranka samostojno pri volitvah. Na kongresu se je ostro obsodila politika demokratske stranke in njeno dosedanje delo. Sklenjeno je bilo, da postavi stranka v smederevskem, kragujeva-škem in podrinskem okrožju lastne kandidatske liste. Udeležba na kongresu je bila dobra. v Tudi srbski naprednjaki nastopijo samostojno. Belgrad, 29. januarja. (Izvirno) Istočasno, ko se je vršil kongres liberalne stranke, so imeli v Belgradu svoje zborovanje tudi naprednjaki, ki je bilo zelo dobro obiskano. Pozornost je zbudila zlasti velika udeležba kmetov iz belgraj-ske okolice. Tudi naprednjaki so sklenili, da nastopijo samostojno pri volitvah. Te dni se bo konstituiral odbor napredne stranke, ki bo sestavil proglas na volivce in pripravil vse potrebno za kandidatne liste. v Srbski republikanci v Zagrebu. Prihodnjo nedeljo pride v Zagreb vodja srbskih republikancev Jasa Prodanovič zaradi dogovorov z zagrebškimi republikanci glede enotne strankarske organizacije. T4idi na zagrebškem vseučilišču nameravajo osnovati posebno republikansko dijaško društvo. Zaupni shodi SLS. — Shod zaupnikov SLS v Kranju. Naznanjamo, da se vrši shod zaupnikov SLS (Kmetske zveze, Obrtne zveze, Delavske zveze) v nedeljo, dne 4. februarja ob 11. dopoldne v Ljudskem domu v Kranju. Prvotno smo poročali, da se bo shod vršil isti dan ob devetih dopoldne. Zaupniki naj vzamejo na znanje, da bo shod ob enajstih dopoldne. Dalje opozarjamo, da imajo dostop na zborovanje samo naši zaupniki Zaupnikom smo razposlali vabila. — Shod zaupnikov SLS za krški okraj se bo vršil v četrtek, dne 1. februarja ob 11. dopoldne v Radečah pri Zidanem mostu v dvorani okrajne posojilnice. Zaupnild naj se shoda polnoštcvilno udeleže, ker bo na dnevnem redu razgovor o volitvah. — Zborovanje obrtnikov — somišljenikov SLS za sodni okraj Novo Mesto In Trebnje bo v nedeljo 4. februarja ob 10. dopoldne v Rokodelskem domu v Novem mestu. — Obrtnike pozivamo, da se z ozirom na bližajoče se volitve polnoštevilno udeleže zborovanja. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — Obrtna zveza. — Na Uršnih selih pri Toplicah bo na Svečnico ob 10. dopoldne v gositlni g. Za-mide shod SLS, na katerem poroča tajnik SLS iz Novega mesta Jos. Munda. — Shod SLS ▼ Toplicah na DoL bo v nedeljo, 18. febr. po sv. maši ob 7. uri v dvorani izobraž. društva. Isti dan ob 11. uri se vrši sbod na Gor, Sušieah v gostilni ge. Gimpelj. — Na obeh shodih govorita gg. dr. Česnik in tajnik Munda. p Proti slovenskemu jeziku na sod-nijah. »Era Nuova« priobčuje sklep Zveze sodnikov v Julijski Benečiji, ki zahteva, da se enkrat za vselej izključi slovenščina z vseh sodišč v Julijski Benečiji, kjer je do 1. 1890. itak bila v rabi izključno italijanščina. To je treba iz edinega razloga: Perché la sola Italia imperi nella Venezia Giulia. Če se ne motimo, je ista Italija sodelovala pri sklepanju mednarodnih določb o varstvu narodnih manjšin, a seve — v drugih državah. p Vesti iz Istre. V Žminju so fašisti zasedli in zaprli štirlrazredno hrvatsko šolo in oznanili ljudstvu : V Žminju ne bo nikdar več hrvatske šole! Prosite za italijansko pa jo takoj dobite. — Sklical se je občinski svet in tu se je zgodilo, da je tudi hrvatska manjšina glasovala za italijansko šolo. Ljudje pod strašnim pritiskom klonijo duhom. —■ Iz Sluma je prestavljen tamkajšnji učitelj, ki je v Slumu že 20 let učiteljeval in bil splošno priljubljen. V.Sinj, Livade, Lu-poglavo itd. so došli italijanski učitelji ozir. učiteljice, potem ko so morali hrvatski oditi, pobegniti. Povsodi beda, povsodi tiho trpljenje, kajti glasno si nihče več ne upa izreči kakršnekoli pritožbe. p Ponarejen denar. Italijanski sleparji so razpečali med prip'osto kmetsko ljudstvo v Julijski Krajini velike vsote ponarejenih lirskib bankovcev. Ljudje so potem v dobri veri z dobljenim denarjem kupovali tn prišli v roke pravice. Vse soduije po Julijski Krajini so pronatrpane s preiskovalnimi in tožnimi akti zarrrli razpečavanja ponarejenega denarja, naši ljudje polnijo ječe in imajo velike neprilike in stroške, preden dokažejo, da so bili sami le žrtev pravih raz-pečevalcev. Začela, se je akcija, da se ljudstvo opozori na večjo previdnost pri prodajanju svojih pridelkov neznanim osebam. p Delavčeva smrt. Na odru v višiui 4. nadstropja sodne palače v Trstn je delal 27. t. m. 43 letni zidar Anton Ferluga. Nenadoma se mu je udri oder in nesrečnik je treščil na tla na kup opeke, kjer je obležal mrtev z razdrobi jer.iml udi. Se vedno »dumm und boshaft«, kakor ga je že svoj čas označil Strossmayer. Ta režim je pokopal avstrijsko cesarstvo, pa bo tudi v novi republiki prej sam zaropotal v jamo, nego bo pokopal koroške Slovence. ; štajerske novice. k Režim na Koroškem. »Koroški Slovenec« v uvodniku ugotavlja, da koroška deželna vlada še do danes ni ugodila niti eni zahtevi slovenskega prebivalstva. Slovenske zasebne šole v St. Rupertu pri Ve-likovcu in v Št. Jakobu še do danes niso otvorjene. Istotako je ostala vladna obljuba, da se v Velikovcu ustanovi javna slovenska šola, do danes neizpolnjena. Neštete prošnje za uvedbo slovenskega pouka leže na deželskem šolskem svetu že nad dve leti nerešene. Namesto da bi vlada dala Slovencem na političnem, Šolskem, splošno kulturnem in gospodarskem polju, kar jim gre in kar jim je pred plebiscitom s tako polnimi ustmi obljubo-vala, pa pošilja nanje orožnike in policaje, ki iztikajo po slovenskih hišah za ireden-to, posebno še v zadnjem času, ko je nekdo raztrosil po Koroški neke letake. Naj-nedolžnejšim slovenskim prireditvam delajo krajevne oblasti največje ovire, a ko jih dovolijo, prihajajo nanje tolpe oboroženih Heimatsdienstovcev. Ta režim je res š Nesreče. V soboto 30. t. m. zjutraj jo šel 76 letni g. Anton Zdolšek, p. d. Hriberšek ; Iz Bobovoga na Ponikvo k maši. Pod hribom : mu na ledenem potu spodrsne, pade in si j zvine nogo v ledju. V ponedeljek 22. t. m. zvečer se je vračal g. Frane Kristan, p. d. j Karnajzar iz Boletine, župnije Ponikva s te- j barskega sejma po cesti z drugimi tovariši proti domu. Med potom zavijejo v gostilno «h cestnemu Jožeku» v Št Jerneju likof pit, ker jo Karnajzar kupil konja. Ko je šel iz hiše, je na ledenih stopnicah pred hišo tako nesrečno padel, da je obležal nezavesten. Spravili so ga v hišo in čez dva dni domov. Imel je rano na glavi. Umrl je previden v petek, 26. t. m. zvečer, ue da bi mogel še kaj govoriti. Bog tolaži žalostno vdovo in otroke. š Dobrna. Due 24. t. m. je ob 10. uri zjutraj izbruhnil ogenj v Novograjski parni žagi na Dobrni. Sreča je bila, da ni bilo vetra. Požrtvovalnemu delu občinstva in požarno brambe se je kmalu posrečilo ogenj pogasiti. Škoda je velika. Zaga je bila zavarovana. š Vlomi t glarno tobačno »alopo т Laškem. V noči o blval'fSe. Le zneske, katere plačajo inozemci, odpošiljajo carinarnice naravnost glavni državni blagajni v Beograd. Davčni urad zaračuni varščine, katero položijo tuzemci za račuu njim predpisanih davkov tudi, ako so vso zapadle davke že poravnali. V tem zadnjem primeru ima plač-iiik pravico prositi za povračilo plačane varščine v gotovini. Vendar je pa taka prošnja umestna le takrat, kadar je z varščino krit ves ee ostali davčni predpis za dotično leto ln preostaja znaten znesek še za račun prihodnjega leta. Prošnje, ki so koleka proste, je vlagati pri pristojnem davčnem uradu. Varščine izvoznikov Ln uvoznikov, kateri niso zavezani davku, odnosno kateri svojega podjetja ali opravila še niso prijavili za obdavčenje, zaračuni davčni urad kot izredni dohodek na račnn splošne blagajniške uprave, to je v prid države in ne v prid plačnikom. V prid plačnikom se torej varščine zaračuni jo le v primeru, da je uvoznik ali izvoznik svoje podjetje alt opravilo pravilno prijavil za odm"ro davka. V teh primerih pa je v interesu plačnikov varščin, da pazijo, da se jim plačani zneski res tudi zaračunajo na račun davkov pri davčnem uradu. Carinarnice zaradi večkrat pomanjkljivih naslovov plačnikov ne morejo odpremiti plačanih zneskov na pravi davčni urad in jo pogosto treba posebne opozoritve, da ne gre plačani znesek davkoplačevalcu v izgubo. Primerili so se slučaji, da je založena varščina šla preko Narodne banke ln drugih za sprejem uepristojnih blagajnic nad leto dni, preden je do.->pela na reklamacijo plačnika na pristojni davčni urad. Ker gre večkrat za izdatne zneske, je na strani interesentov gotovo na mestu pazljivost, da sc plačane predmetne varščine pravilno zaračunijo. g Nemški preti glad. »V. P. L.< prinaša naslednje senzacijsko poročilo: Z vso gotovostjo se pričakuje, da bo letos v aprilu ali najkasneje v maju nastala na Nemškem lakota. Zavladala je težka obrtna kriza, ki зе bo tako poostrila, da vlada ne bo mogla izplačevali podpor brezposlenim. Na Nemškem je pomanjkanje živil, a jih ob današnji nizko stoječi marki ni mogoče v inozemstvu kupiti. Poleg vsega tega je pa še Francoska e svojim pohodom poostrila finančno in gospodarsko krizo. V Ameriki računajo tako za gotovo na lakoto na Nemškem, da Zedinjene države že organizirajo na tihem rešilno akcijo, kakršno je izvedla Amerika na češkem po vojski in kasneje na Ruskem. V ameriških krogih se sodi, da bo omenjena akcija potrebna v letošnjih poletenskih mesecih in zaradi tega se vrše priprave. g Izvoz čevljev iz Češkoslovaške na Dansko je znašal v prvih devetih mesecih 1922 vsega vkup 2394 q proti 1768 q v istem času leta 1921. Torej je izvozila do konca meseca septembra 1922 na Dansko približno 370.000 parov čevljev. Precejšen de! tega je šel iz Danske naprej na Angleško in preko-morske dežele. V zadnjem času pa izvoz čeških čevljev na Dansko jako pojenjuje. Danske obmejne carinarnice ovirajo uvoz in ne dovolijo uvoza niti galanterijskim usnjenim izdelkom. Vsi dosedanji koraki, da bi se češkim čevljem dovolil na Dansko svoboden uvoz, so bili doslej brezuspešni. g Uvoz vina v češkoslovaško republiko I 1922. Ves uvoz vina na Češko je znašal lansko leto približno 60.000 hI. Uvozilo se je avstrijsko, laško, francosko in špansko vino. Domači konzum je znašal okoli 000.000 hI, domača produkcija je pa dala približno 800.000 hI. Vinski trgovci bi radi dosegli zmanjšanje carine pri uvozu vina, a vlada noče o tem ničesar slišati. g l'aslva mmške trgovske bilance. Nemški uvoz je znašal v mesecu listopadu 45.5 milijona metra1 s'-^.ov v vrednosti 236.2 milijona zlatih mark, proti 55.5 milijonov ceri:>v v vrednosti 2817 ml-liinnov zla!1' mark v mesecu oktobru. Izvoz je znašal 15.5 milijonov centov proti 15.4 mil. centov v .vrednosti 255.2 proti 291.4 mil. zlatih mark, tako d-» je od meseca januarja pa do meseca decembra t-- va V" bilanca pasivna za približno 2 miljardi rlatih r^ark. t» Knnk"r*l ia porsTTSve v češkoslovaški državi. Kakor Je razvidno iz poročila statističnega urprK je bilo v mesecu decembru 1CL2 v češkoslovaški republ'ki 63 konku >v. Od teh jih je prišlo na Češko 44. na Moravsko ln Sleško 17, na Slovaško 1, na Podknrpfttsko Rusijo pa tudi 1. Aktiva in pa- s! se niso ugotov'la v 16 slučajih. V ostalih slučajih eo znašala aktiva 6,969.868 Kč, pasiva pa 16,452.569 Kč. V istem mesecu je bilo 505 sodnih poravnav. Od teh jih je prišlo na češko deželo 222, na Moravsko in šleško 180, na Slovaško 119, na Podkarpatsko Rusijo pa 84. V dognanih 500 slučajih so znašala aktivu 117,824.168 Kč, pasiva pa Kč 295,338.850. g Znižanje železni*' ''i pristojbin v Avstriji. Ka'or se port v:i z Dunaja praški - Tribuni«, namerava avstrijska vlada z ozirom na to, da jo zadnji črs žele-'-lškl promet jako padel, zmanjšati železniške tarife in je že napravila v tem oziru potrebne korake. BORZA. Zagreb, 29. jan (Izv.) Pešta 4.40-4.48, Berlin 0.84-0.40, Italija 5.35—5.50, London 535- 538, Newyork 113.50—115, Pariz 7.12—7 20, Praga 8.275 do 8.81, Dunaj 0.1575—0.16, Curih 21-21.75, Bu-karešt 5-1. — Valuta lira 5.20, dolar 110—112. Curih. 29. jan. (Izv.) Pešta 0.2037, Berlin 0.0168, [talija 25.47, London 24.87, Newyork 536.75, Pariz 33.50. Prima 15.50 Dunaj 0.0073, u.-a. K 0.0074, Bu-karešt 2.20, Sofija 3 30, Belgrnd 4.50, Varšava 0.0163, Holandsko 211.60. Dunaj, 29. jan. (Izv.) Pešta 26.95, Berlin 2.25, Itnliia 8401, LnnHon 331.950. Nevvvork 71.575, Pariz 4474. Praca 2067, Brussel 3954, Čurih 13.335. So-fila 424.50, Belgrad 609, Varšava 2.40, Amsterdam 28.230. IL^MÊatf^fP nmrîrQ, lj Šentjakobski krajevni odbor SLS. V sredo 31. t. m. ob pol osmih zvečer bo važen sestanek vdvorani Prosvete. Vsi somišljeniki in somišlj3nice se gotovo udeležite! Na sporedu bo tudi poročilo g. poslanca Josipa Gostinčarjn. lj Umrl je včeraj po dogli mučni bolezni g. Josip Pot kar, revident dohodarstve-rega urada. Pred letom dni mu je umrla soprogo. Zapušča šestero osirotelih otrok. Pogreb nepozabnega bo v sredo dne 31. januarja ob pol petih popoldne iz hiše žalosti Štepanja vas 60 k božjemu grobu. lj Društvo «Pravnik« opozarja in vabi svoje člane še enkrat na glavno redno skupščino, ki se vrši v sredo dne 31. t. m. ob pol 5 uri popoldne v ljubljanski pravosodni palači štev. 79. lj Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani Danes v torek, dno 80. t. m. ob 6. uri četrt pevska vaja za moški zbor, v sredo dne 31. t. m. ob isti uri za ženski zbor. Polno-številno in točno! Odbor. lj Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 31. januarja 1923 ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 13. do 20. uro informacije Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično, «tesno. lj Zadruga modistinj objavlja, da se vrše pomočniško preizkušnje dne 5. i i 6. februarja t. 1. Prošnje za pripustitev k tej preizkušnji so sprejemajo v zadružni pisarni (Gosposka uli a 5) do vštevši 3. februarja 1.1. Priložiti jim je učno pogodbo, izpričevalo obrtno nadaljevalno šole in potrdilo mojstrice o dovršeni učni dobi. Prošnje naj prosilke izročajo osebno, da dobe istočasno ust-meno nadaljne informacije. — Poizkusni komadi bodo interesentom na vpog: d v za-drnžni pisarni dno 7. febr. t. 1. lj Knjigovodski tečaj Prosvete frančiškanske župnije. Z ozirom na objavo v »Slovencu« z dne 26. t m. obveščamo interesente, da se sprejemajo prijave še do 2. februarja 1.1. in sicer ob dopoldanskih urah v pisarni frančiškanske župnije ali v pisarni 1. ljub. delavskego kons. društva v Zvezdi. lj Kadilcem! V zadnjem času se izenačujejo v naši državi tobačni izdelki. Stara avstrijska, srbska in bosenska režija se nadomešča z novo — enotno, katere ! Helk' nosijo zgolj jugoslovanska imena. Iz vzroka, ki nam ni znan, so prenehale prejšnje fine cigarete, predno so došle nove. Egiptovskih ni že dober teden dni, nove »Vardar« so došle šele ta teden, a tudi sedaj smo jih dobili za eno trafiko le 10 škatelj za ves leden. Le založna trafika jih prodaja že teden prej. Zakaj, ne vemo, n opozarjamo cenjene '-adilce na to, d: tega nismo krivi mi tra-fikantje. Kadilci vprašujejo, kako to, da so novih cigaret polne kavarne ;n gostilne, kakor so se v zadnjih dneh tudi le tam še dobile egiptovske, v trafikah jih pa ni. Odgovor je enostaven: natakarji in natr'""-ice dobe v založili trafiki trdi takih izdelkov, ki jih primonjkuje v trafikah, malone, kolikor ' "cjo. Tako je dobil zasebnik zadnji teden e;'. tovskih v založni trn"' i en pot več kot trafi-1 ' za vrq te Va, To se dogaja redno, kadar pri-w^jkuje kakih izdelkov. Di nas trafikante boli ta krivica je gotovo, tembolj, ker izgubimo na ta način vse polno stalnih odjemalcev. Vsak gre rajši tja kjer dobi s'—mo ž"1 jem blago, kakor iskati ga po trafikah. Saj zaslužki so itak slabi: po dva, po trl'e si del'—- tiste malenkostne procente. In sijajne dohodke založne trafike si ravnotako delita dve vdovi, kakor borne kronice, ki jih zasluži trafik. knkp zakotne r'ice. Pritožiti? Kam? Sklepamo, da ee podi ta krivica s privo" rpm monopolske uprave, sij sicer bi bila gotovo že napravila red. Tr.-"kr '-'-o dništv-0 Ob nližnici sta odbornici. Ziniti si ne u; no. siccr so nam bo godilo še huje. Krivica pn sp godi tudi kad"~em. Če jim je še tako od rok, mondo hoditi na Мрч'» ; l-g v založno trafiko, če hrčejo kaj boljšega. Mi le eno prosimo: Ne rr>!qi|te vedno, če nimamo blaga, da ga »skrivamo«. Saj vendar to zlasti v tem slučaju, ko nam itnk ir-njka proir<4nego kapitala, ninu. niknkega pomena. — E 'en trafikant za vse. lj Kaj ne vse zararlni. Ljubljanski meščan nam piše: Pc 'al sem na Nemško nekaj sirovega hlaga v vrečah. Da sem moral plačati visoke poštne pri-atojbine, je jasuo samo ob sebi. Ko so pa čez tri ' tedne na mojo zahtevo prišle stare prazne vreče nazaj, bi bil moral plačati od njih — čujte in strmite — skoraj petsto kron carine. Dasi nimam zaloge vreč, vend"r sem pošiljko odklonil, ker Ustih par vreč vendar ni bilo vrednih 500 K. In tako sem prijel ob vreče po nerazsodnosti naših carinskih uradnikov, ki ne ločijo starega blaga od novega. Na ljubljanski carinarnici bi bilo pač treba nekaj več razsodnosti in vesti, ker tako poslovanje ni v korist trgovini iu in obrti in ne v čast državi sami. lj Pri štetju živine (kouj, govedi, pre- šičev, drobnice, perutnine in eebelnih panjev) se je opazilo, da mnogo večjih zavodov in večjih tvrdk še do danes ni stor"o svoje dolžnosti, vzlic razglasu odnosno pozivu potom časopisov, ter ni prišlo popisat zgoraj omenjenih živali. Ker pa mora mestni magistrat do konca tega meseca torej v dveh dneh predložiti višji oblasti uspeh naročenega štetja živine, se vsi ti zamudniki vnovič po-zivljejo, da store svojo dolžnost ln pridejo naznanit v mestni popisovalni urad svojo živino. I j Za detektiva se je izdajal Jurij Mo-har iz 7 r. Tuhinja. Obsojen je bil za to na 100 Din globe. lj Delomržen pustolovec jo Ferdinand Svelc, kateri je bil že leta 1921 obsojen na 18 mesecev težke ječe, dasi je star šele 20 let. Ko je odsedel svojo kazen, se je potikal po Ljubljani, se izdajal za medicinca in tçlmika in zapravil 150.000 kron, katere je izvabil svoji sestri in ogoljufal še natakarico Marijo Gril za 2400 K, vsled česar bo sedel 2 meseca v strogem zaporu. lj Žalitev orožnika. Ljudevit Starič jo 4. majnika 1922 v Spodnji ŠiSki govoril, da orožniški na-ednik Ljubeč v Stični dela proti obrtni mu redu, vsled česar je Stariču prisodilo deželno sodišče 10 dni zapora. lj Nepoboljšljiv tat je France Vilfan ln je bil že devetkrat obsojen. Ker je v noči r.a 1. septembra 1922 okradel v Ljubljani Jerneja Nolemala in v noči od 30. septembra in 1. oktobra v Stvahomeru Antona Grineka, bo zopet 8 mesecev sedel v težki ječi. Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja je v začetku šolskega leta 1922/23 na hrano sprejela 79 dijakov, večinoma srednješolcev; izmed revnejših ljudskih slojev prihaja dnevno okrog 200 gostov h kosilu in toliko tudi k večerji; razen tega je v ljudski obednici še posebna miza za kakih 50 oseb, ki za nekaj višje plačilo dobivajo boljšo hrano. Naša kuhinja daje torej nad 300 osebam hrano opoldne in zvečer. Ker je društvo dobrodelno, smo vse cene nastavili kolikor možno nizko, zlasti pa po društvenih pravilih ubožni in nravni ter marljivi dijaki plačujejo mnogo manj, kot stanejo živila in njih priprava nas, tako da je proračun že v začetku šolskega leta samo pri dijakih pokazal primanjkljaj okrog 30.000 dinarjev. Draginja pa še vedno raste. Kaj naj storimo? Ali naj cene zvi-5:mio. Naše dobrodelno društvo tega ne bi rado storilo, zlasti ne pri dijakih, ker ubožnejši izmed njih že dosedanje nizke cene težko plačujejo, tako da so nekateri izostali, nekateri pa so se odrekli večerji in se zadovoljujejo s samim kosilom. V drugem tečaju se bodo brez dvombe oglasili še novi prosilci za vsprejem, ali za znižanje plačevanja. Da bomo potrebnim in vrednim mogli ugoditi in sploh še nadalje uspešno izvrševati dobrodelni namen našega društva, zato se obračamo na dobra srca dobrotnikov, ki so nam druga leta pomagali in upamo, da nas tudi letos ne zapuste. Ker pa mnogi izmed naših dosedanjih najzvestej-ših podpornikov v zadnjih letih sami pomanjkanje trpe, prosimo, da take nadomeste novi podporniki, katerim ne bi bilo pretežavno, kaj storiti za dobro stvar. Hvaležni bomo za vsak — bodisi velik ali majhen dar. Darovi naj se blagovolijo pošiljati na naslov: »Dijaška in ljudska kuhinja v Ljubljani«; lahko pa se tudi ob priliki osebno oddajo v stanovanju podpisanega t. č načelnika. Dr. Ivan Svetina, Vodnikov trg 4, II. nad. Cerkven? vestnik. c Sodalitas SS, Cordis. V sredo, 31. t. m. ob 5. uri popoldne se bo nadaljeval razgovor o dr. Srcbrničevem poročilu: »Nekaj aktualnih vprašanj za religiozno delo pri nas.« Na vrsti je vprašanje o naših religioznih organizacijah. — Predsednik. c Nova papeževa enciklika. Iz Rima poročajo, da je papež Pij XI. povodom jubileja sv. Fračiška Šaleškega izdal posebno encikliko, kjer slavi svetnika in priporoča njegovo čaščenje, Prosveta! pr Znani pianist g. Ciril Ličar priredi dne 19. februarja t. 1. klavirski koncert v dvorani Filharmonične druži«. Vstopnice bodo v predprodaji v Matični knjigarni. Natančen program tega koncerta priobčimo prihodnjič. pr Opera «Gorenjski slavček« v nedeljo dne 4. t. m. popoldne ob treh. Vse tiste ljubitelje dom: "e umot'-osti, ki stanujejo izven Ljubljane in bi si radi ogledali originalno slovensko opero «Gorenjski slavček«, nnn-zarjatno na predstavo te opero, ki ке vrši v nedeljo dne 4. t. m. ob treh popoldne. Vsi roflcktunti na vstopnice se prosijo, da spo- roče takoj na dopisnici blagajni Narodnega gledališča v Ljubljani svoje želje. Da ne bo pred predstavo navala pri blagajni, kjer bodo naročene vstopnice naročnikom na razpolago, je umestno, da se vstopnice po možnosti skupno uaroče in pri blagajni skupno po eni osebi dvignejo. Naročene vstopnice je mogoče dobiti pri dnevni blagajni v opernem gledališču tudi že par dni pred predstavo. Prodaja vstopnic dne 4. t. m. popoldne se prične ob dveh, t. j. eno uro pred začetkom predstave. pr «Čas«, čegar vsebino je «Slovenec* že naznanil, ima nekatere članke oz. razprave, ki zaslužijo, da se posebe nanje opozori. 2e člane'. «Smrtna kazen« podpredsednika dež. sodišča v Ljubljani, dvornega evet-nika Fr. Regally-ja, spada semkaj. Kakor znano, izdelujejo poklicni faktorji na raznih mestih naše države svoja mnenja k «Projektu kazenskega zakonika za kraljevino SHS«, ki se jim je bil iz Belgrada poslal v oceno. Važna točka v njem je vprašanje smrtne kazni t. j. vprašanje, ali naj se smrtna kazen v novem kazenskem zakoniku sploh še obdrži, in če se obdrži, za katere zločine naj bi ostala v veljavi. Gre torej za zelo važno in aktualno zadovo. Pisec podaja najprej zgodovinski pregled problema smrtne kazni; slika na to postopanje novejše zakonodaje; omenja, kako se smrtne kazni Izvršujejo, precizira dalje stališče sedanje zakonodaje ter odgovarja na vprašanje, ali je V našem bodočem kazenskem zakoniku smrtno kazen obdržati ali ne. Teoretično je on načelen nasprotnik smrtne kazni v normalnih razmerah in za ljudi, ki vobčo to ime še zaslužijo. Navaja pa vendar štiri slučaje, toda lo štiri, ki naj bi se zanje smrtna kazen obdržala, toda še zmerom z določbo, ki daje todišču pravico, smrtno kazen spremeniti v dosmrtno oziroma začasno težko ječo. Razprava, napisana od tako priznanega strokovnjaka, kakor je dvorni svetnik Fr. Fe-gally, bo ne samo juriste, ampak izobražence sploh zanimala! — Podobno zanimanje bo vzbudila tudi Ivan Avsenek-ova razprava »Povrat k zlati valuti«. Zlata valuta, vpeljana v sistemu držav, je temelj, ki omogoča nemoten pravilen promec od države do države, je pogoj zdravemu mirnemu razvoju vsega uarodnega gospodarstva. Kedaj bomo mogli priti mi s svojo državo zopet do (.ja? Pisatelj nam z velikim strokovnim znanjem razkriva pogoje za to, podkrepljujoč jih z :adevni.ai dogodki na tem polju v predvojni Rusiji ln Avstro-Ogrski. Menimo, da ni člo-srđka, ki bi se za tako pereča vprašanja dandanes ne zanimal. Pisatelju bodo za lepo razpravo vsi hvaležni. — Prof dr. Ivan Pregelj nas uvaja v «Novejše srbsko slovstvo«. Premalo to slovstvo mi poznamo. Zanimivo je, koliko stikov je bilo v prejšnjih časih med Srbi ln Slovenci. Pisaiolj opozarja nanje ter navaja, «kar naj omikani Slovenec ve in bere iz novejšega srbskega slovrttva.« — Dr. A. B. tolmači v luči statističnih dejstev «Zdravtsvene razmere v S!ovenij? leta 1921«. Malo boljše so kakor 1. 1920, toda še daleč ne zadovoljive, saj pado tretjina vseh smrtnih slučajev na otroško dobo 1—5 let, število mrtvorojencev je šo vedno visoko, vsak sedmi otrok rojen pa izven zakona... Prof. dr. Sarabonova razprava «Prebivalstvo Rusije 1851—1910« je prav za prav monografija z rezultati, ki jih nikdo nikjer drugod ne dobi. Tu so zbrani in objavljeni izsledki posebnega znanstvenega raziskovanja, ki je za h t/ alo predelavo ogromnega statističnega gradiva. Dobro bi bilo in umestno, da bi se ruska inteligenca na to razpravo posebej opozorila. Bazprava ima veliko znanstveno vrednost, pa poseben pomen tudi zn našo državo, kar lahko vsak vidi iz zaključnih odstav'iov. — Omeniti treba še dve razpravi, ki se tlčeta narodnega jezika oziroma ..taroslovenskega obrednega jezika v bogoslužju. Prvo je napisal Hrvat dr. Kniewald iz Zagreba, drugo Slovenec dr. Srebrnič v Ljubljani. Kakor vidimo, se vse razprave in članki v tem zvezku «Časa« ba-vijo s problemi v Jugoslaviji, oziroma so ž njimi v tesni zvezi. X. J. Naroda nlsdišče. DRAMA. Torek, 30. januarja: ZAPRTO. Sredo, 31. januarja: »VOJIČEK«. Red D. OPERA. Torek, 30. januarja: >SEVILSKI BRIVEC«. Red B. Sreda, 31. januarja: »NIŽAVA«. Red E. Gledališki abonenti se vljudno vabijo, da plačajo do 6. februarja t. 1. drugo polovico obroka svojih abonmajov. — Uradniški abonenti naj blagovolijo plačati do istega dne 5, obrok. Orlovski vestnik. Fantovski večer šentjnkobskega Orla bo danes ob osmih zvečer v prostorih Prosvete, sv. Florjana ulica št. 15. Udeležba članov obvezna. — Odborova seja se vrši istotam ob pol osmih zvečer. Raznoterosti. r Železnica iz Kapxtadta v London. AngleSki ! listi razpravljajo o novem ogromnem železniškem načrtu, ki naj bi po suhem zvezal Kapsladt z Londonom. železnica, ki bi jo bilo treba zgraditi, naj bi tekla v kolikor mogoče ravni Črti od Stanleyje-vih slapov v belgijskem Kongu do Tangarja. Ko bo ta proga gotova, bo lahko dovršena že tudi pod- Stev. 23. SLOVENEC, dnê 30. januarja 1923. Stran 5. vodna žcleznica v Algecirasu i* predor v Kanalu, ki bo veial evropsko celino z Londonom Tako bi bilo uiogoEe iz Knpstadta potovati v London po suhem Proga od Stun'.eyjevih slapom v Tanger bi pov v Tanger 4 in pol duova Razdalje mod Johina-nisburgom in Kapetadtoir znaš« nekaj nad 1600 kilometrov iu vožnja na železnici traja 96 ur. Približno enako brzino bi Imela vožnja na novi železnici ter bi trajalo potovanje od Stanlejrjevih slapov v Tnger 1 in pni dneva. Razdalja mod Johan-nisburgom in Stanlayjevimi slapovi znaša približno 3000 km ter bi torej trajala vožnja tn dni. Za potovanje iz Johaunisburga v langer bi bilo torej treba 7 in pol dneva. Ako prištejemo za potovanje p roko Španije ln Francijo v brzovlaku So dve dni, vidimo, da bi trajalo potovanje iz Kapstadta v Pariz ali London približno 11 dni, torej polovico tistega časa, ki je potreben za potovanje po morju. r Amerika skrbi za papir. Ameriško časopisje porabi na leto tri milijone sežnjev lesa za papir. Ker zraste smreka do primerne debelosti še-le v •tO letih, bi moral priti čas, ko bi bili gozdovi izsekani. Da se to ne zgodi, je odredila ameriška vlada, da se pogozdl s smrekami 30 000 kvadratnih jnilj zemlje, razdeljenih v 40 odsekov. Tako bo potrebni les sproti doraščaL — Ako bi se iz dveh milijonov ton časopisnega papirja, ki se sedaj vsak dan potiska, napravil pas v širini navadnega dnevnika, bi ga mogli leookrat oviti okolu zemlje. r Starogrško mesto pod puSlavskim peskom. Francoski raziskovalec Franc Cumont je minulo leto a pomočjo generala Gouroda nadaljeval izkopavanje ob Evfratu v Siriji, katero je bil začel Američan Breadsted. V prvi vrsti je Slo za slike v nekem templu palmyrskih bogov. Cuinonl je dognal, da se dele slike v dve skupini. Ena skupina jo iz konca prvega stoletja iu so to dela domačih umetnikov palmyrske šole. Ime enega izmed njih: Ila-sambos, kaže, da je bil semitskega pokoljenja. To slike eo posebno dragocene zato, ker odkrivajo izvor bizantinske umetnosti. — Druga skupina slik je iz začetka 8. stoletja. Tedaj je imela trdnjava še rimsko posadko. Ena izmed slik predstavlja tribuna, ki na čelu svojih vojakov, stoječ ob zastavi, žrtvuje bogovom. Pri toh izkopavanjih so pa zadeli na celo grško mesto, ki leži pod puščavskim peskom. To eo razvaline mesta Dura-Europos, ki so ga zgradili macedonski kolonisti kmalu po smrti Aleksandra Velikega. Ko je 1. 273. padla Palmjrn, so prebivalci zapustili tudi Dura-Europos. r Stara gi-ška ladja najdena. V tuniškem zalivu so ribiči, ki so v morju nabirali gobe, zadeli v pesku na ostanke stare grško ladje, ki se je morala tamkaj potopiti pred več nego 2000 leti. Vozila je 60 marmornatih stebrov, dalje bronaste kipe z napisi, č iše in drugo domače orodje, vse bogato okrašeno. Vse to je bilo očividno namenjeno za neko javno poslopje. Slana morska voda je vse predmete zelo razjedla. Med tovorom so bile tudi svinčene klade, katerih ena tehta 1400 funtov. r Novo kemično snov je odkril kodanj-ski profesor Nels Bohr, ki je nedavno dobil Noliiovo nagrado za fiziko. Nova snov so pridobiva iz premoga in sicer iz o00 kg premoga 1 kg novo snovi, ki so ji dali ime «hafniunK. Pri poizkusih sta pomagala Bolim таЛвлгрН profesor Hevesy in ho-iaudski učenjak dr. Coster. r Velik« porab« min^trov ▼ Nemčiji. V nemški ropubliki so v štirih letih imeli 201 miuietrov. Po poklicu eo bili ministri: 62 strokovnih tajnikov, 73 urednikov in pisateljev, 82 odvetnikov in 30 drugih Juristov, 21 trgovcev, 16 kovinarskih delovcev, 13 kmetovalcev. 11 profesorjev, 6 učite: j«>v, 6 tesnih delavcev, 0 industrijcev, 5 gostilničarjev, 5 tie-knrnarjev, Bfilozofov, t poštni in železniški uradniki, 3 založniki časnikov, 3 tobačni delavci, 3 častniki, 2 kvojač«, 2 tiskarja, 2 usnjarska delavca, 2 sedlarja, 2 peka. 2 pivovarja, 2 steklarja, 2 inïeidi*-ja, '2 nusdicinca, 1 tapetnik, 1 zidar, 1 rudar, 1 perica, 1 pivovarski ravnatelj, 1 ovangelski in 1 katoliški duhovnik. — Vsi poklic!, en.mo ne — mesarja. r Najnovejši vojni stroji. V francoski armadi preiskujojo nova bojna letala, ki so /Ograjena iz samih kovin. Ta letala so dvignejo 10—15 tisoč motrov visoko in dosežejo hitrost 160 km na uro. Samn tukorekoč neranljiva, morejo ta letala obsipati površje zemlje z vsemi mogočimi morilniml snovmi. r V jeôi dobival podporo. Neki Planer iz Via-dislavc pri Trebiču je bil obsojen na osemdnevni zapor. Podporo v nezaposlenosti., ki mu je bila priznana, jo dobil tudi 7j) c"ih osem dni, ki jih je v ječi preeedel. Torej ne samo da je hil hranjen na državno stroške, .-»герак je dobil povrhu še za pivo In tobalc. r Poslcdico kurjave e oljnm aa ladjah. Odkar vedno številnejše ladje kurijo z oljem, зо se pokazalo ob morskih obalah zelo neprijetne posledice. Morje je tako onesnaženo, cla se ponekod ni več mogoče kopati. Zlasti pa trpe »-sled oljnate površine morsko ptice. Tem se vsled umazanega olja spri-me perje, da ne morejo več vzleteti, vsled česar poginejo. Morje vedno prinaša na "bbal polno takih mrtvih ptic. Na Angleškem so s 1. januarjem uvedli zakon, ki pod kaznijo prepoveduje ladjam, da bi v zalivih, ob obalah ait rekah izp;.'5ča!e olje. r Raziskovanje morskih globin. Pri raziska-vanju morskih globin mora človek premagati ogromne težkoče: popolno temo in strašno težo voda. Viharji ne prihajajo vpeštev, ker se voda ranburku le na površju, v globini nad slo metrov pa vlada večen mir in molk. Silni priti«k voda brani človeku prodreti y večje globine, zato se raziskovalci poslužujejo raznih aparatov in naprav, ki jih spuščajo v globino, otipavajo z njimi morsko dno, merijo globučino in temperaturo itd. Umevno je, da je raziskovanje morskih globin napredovalo posebno z zadnjih petdesetih letih — vzporedno z napredkom tehnike. Danes vemo, da znaša največja morska globočina 6780 m, in sicer vzhodno od Filipln, T« globočica je za 1000 m večja nego višina naj-vffije gore oa svetu — Mont-Everoeia. Presenetljivo jo dejstvo, da vlada v velikih morskih globo- K činah zelo nizka temperatura, torej ravno unsprotuo od onega, kar opažamo v zemlji. V ekvatorskem pasu so mestoma ugotovili nižje temperature nego v polarnih krajih. Zanimivo je, da so moreko rastlinstvo in živalstvu najpl«duojo razvija baš, tamkaj, kjer se mrzle, a na hraui bogato polarne ali globinske vode mešajo s toplo, a nt-plodno vodo tropičnih morij. Tam so tudi glavna središča morskega ribolov«. Kongres ruskih kirurpv. >Izvtistja^ prinašajo pogovor s prof. F. Reinora, prejšnjim dvornim porodniškim zdravnikom o zadnjem kongresu kirurgov, kateri se je zbral po šestletnem prestimlcu v Moskvi. Kongres je podal zanimivo sliko kirurgičnega delovanja pod težavnimi razmerami, katero niso bile prav nič prijazne znanstvenemu delovanju. Le-ta pomanjkanja so naučila zdravnike mnogemu. Prej se jo zdeio nemogoče izvrševati operacije v nekurjenih prostorih. Toda zdaj, ko ni bilo kurjave, so delovali kirurgi v prostorih s temperaturo -r 5" R in niso mogli opaziti, da to škoduje bolnikom. Prehranjevalna kriza pogosto ni dovoljevala vzdrževati predpisa?;" strogo dieto. Pri tem se je izkazalo, da ?.-> je dijeti pripisovala prevelika važnost tn da zadostuje bolniku tudi bolj preprosta hrana. Vsled pomanjkanja svile za šivanje ran so se rabile navacine lanene niti in tudi to ni imelo slabih posledic. Značilno je, da se je vsled razmer premaknilo tudi iožišče kirurgičnega delovanja. V mirnem času se ia n. pr. dognalo veliko ve« slučajev vnetja slepiča. Sedaj je izpodrinila to bolezen želodčna rana. Na kongresu so bili predloženi zelo obširni statistični podatki tozadevnih operacij, kateri dokazujejo veliko razširjenje rane želodca v Rusiji. Vzroki bolezni še niso pojasnjeni. Nekateri mislijo, da je posledica slabe prehrane, drugi zopet, da živčni pretresi itd. Izmed številnih demonstracij kongresa so najbolj zanimivi eksperimenti pro?. Petrova, kateremu se je posrečilo nekoliko pojasniti vzrok raka. Prof. Petrov je pokazal domačega zajca, kateremu so dva irt pol meseca drgnili uho z mineralnim katra-•tom. To je povzročilo bradavičasto oteklino, katere zunanjost in mikroskopična preiskava sta zelo značilna za kožni rak. To opazovanje je potrdilo mnenje, da s rak pojavi vsled trajnega draženja (v tem slučaju kemičnega). • Izgubila je pred 14 duovi gimuazistka ženskega liceju okroglo gladko zlato tapestniuo na potu dolenjski kolodvor—cestna železnica do glavne pošto in peš do liceja. Pošten najditelj se lepo prosi, da zapestnico odda proti nagradi (posebno kej- je spomin na birmo) pri upravniftvu >Uradnega lista r Miklošičeva cesta 20 ali pa pri policiji. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA, LJUBLJANA. Za postri čes priporoča Jugoslovan-k» knjigarna cerkvenim zborom: Oloudowski: St. Joseph, invokarija za mešani zbor lil orgle (lepa skladba kot vložek za ofertorij na praznik sv. JožeKaV Part. 6 Din, gl à 1 D. Herjc.nćič: Litanije sv. Josefa, 4 Din. Foerster: CanUca sacra 111, za moški zbor, 20 D. Focreter: 12 cerkvenih pesmi zs mešani zbor. 8 D. Poerster: Lamentacije in očitanja, za mešani zbor, 0 Din. Hribar p. AngcMk: Postni in velikonočni anpevi za meSani zbor. Part 20 Din, glasovi à 6 D. Hladnik: Postne posini za mešani zbor, 7 Din. ВДпотес: lîihar reua'.us, 21 pe^mi za mešani zbor (obsega tudi več postai h pesmi), part. 14 Din. gî. à 4 Din. Protirl: Cerkvami peemarira tn mladino, pari. 16 Din, glasovi: -^a mladino 6 Din„za šolsko mladino 4 Din. Premrl: Pesmi svetnikov, za tne/asmi zbor. Part. 10 Din, 'A. à 4 Din. (Obseg;, tudi lopo pesem sv. Jožefa.) Premrl: Siava sv. Križu, postne pesmi za mešani xhor, 8 Din. Sattnor p. Hugolinj Postne pesmi za mešani zbor. . Part 15 Din. «1 à 4 Dm. Sattner p. Hugolixi: SvetniSke pesmi П. av., aa mešani zbor, 14 Dla fObs^ga tudi lepo pe-sam sv. Jožefa.) Izgubil se je včeraj zjutraj na Kongresnem trgu bankovec za 100 Din. Najditelj se prosi, da ga izroči ▼ urravmštvu >SlovenciK. u m e n ш p ~ t ш ir ^UfâENE POI» ШТ1 canal« ««• trafnlj« eo kaher usne»t«J Najbolj« faratvo *roti t mr*s*; Meteorologijo poročilo. iiJabHaiia 586 m a. ra. vis. «Jtia OT>HJtU< 2Л П i '3»'3 rta, o- I lurui'». |l'*iutu>i, .< , i . ш.ао . ujbîw Jn»ei«oû»i i 1 a. .»orûï» v m« I » t; 1 v C •t,trov • v o*8 - 03 ! 1-2 L obl- ; {sever 7 h 740-7 _ 4 ^ megla __ 739: i lasoo t zahod Ш Ш IS Trboveljska premogoko^na družba javlja fužno vest, da je v starosti 65 let nenadoma preminul na Dunaju njen generalni tajnik gospod Nepozabnega pokojnika, kateri je skoraj 40 let neumorno deloval v prid in dobrobit družbe in ki si je pridobil nevenljivih zaslug tako za družbo kakor za uradnišlvo, ohranimo v trajnem in hvaležnem spominu. Pogreb blagopokojnika se vrši na Dunaju dne 30. januarja t. 1. ob pol 12. dopoldne. Ljubljana, dne 30. januarja 1923. Trboveljska ppemopliopa družba. Stran olago. Zahvala. RODBINA SVETINA ee tem potom zahvaljuje vsem. ki so kakorkoli »očuvstvovali ob prcergodnji izgubi neporabljenega IVOTA posebej ps 3e ta spremstvo ne zadnjem potu. Izrečena naj bode zahvala zlasti cen), postnemu uradništvu, dalje uredništvu okr. glavarstva, gasilnemu drugtvu ter domačim pevcem za »speto, ialostinke. V Žercrnid, dn« 39. januarja 1923. 4IMICA SVETINA, soproga, ^ MELICA, LADKO, BOGDAN ta VIDA. otroci. Izdaja konzorcij »Slovenca«, C&ifiard Line Najhitrejši parniki sveta. Direktna potniška in tovorna vož tja od H îmboroa In Chcrbonrga za An eriko ln CanRiio 4 dimniki, 5i/„ dneva, lasibe kabine za potnike III. razr. Pout'ke odvedo izkušeni uradniki do >uKe ukrcan a ter :im nato diagev 1 je nuduo v-ako pomo<\ Pojasnila daje; Ivan Zakotnik Teleftm 5t. 37». mestni tesarski mojster Tatafea SI ÏTI. Ljubljana, Dunajska cesta 46. Vsakovrstna te-arskn dela, kakor, moderne le ena stavo«, ostreila ta nalate hiše vita, tovarne, cerkva m svon ke; stropi, razna tla, stopa ee. tod«a*ce, pav IJod , verand-, lesene o reja .t . Gradba lesenih mostov, Jezov, mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. "ИТ»"ИГ flJ družba sa električno JUIitil| Industrijo d. as o. k. EIIN gr. di električne eentrale. pro'zvaiR iu dobav a ) arate in izdelke. ELIN pro zva,a 'n v*e električne stroje in elektrotehnične EL1N pr0^ekt ra brezPlaeno V8e naprave in obrata, ki eo v zvesl z eieutrotehniko. Tehnične Pisarne Ч«"Ч»м. Dunajska eesta palača Ljub- a« , д . m-^— lj»nske Ureditue baune, 1П ZalOfie: РГ 'UM bor, Ve itrtnjska Ulica 11. CUNARD LUNE Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Jagoslovauaka ban na d. d. Zagreb (ilavno znstepstvo za Slovenijo: L!i\M% Kolodvorska oi ca šiev. 29. Odgovorni urednik: Mihael MoSkérc v Ljubljani. »VINARIA«, družba vinogradnikov, PTUJ priporoča cenj. gostilničarjem ia vinskim trgovcem avoV» veliko zalogo prvo» vrstnih halolklh in ljutomerskih vii LASTNEGA PRIDELKA latnika 1921 1922 v sodih Is but.ljkeh. — Cetie ta kakovost vb brat koakarcnca. Glavno zastopstvo ia zaloga za Ljubljano) M. RflVTAR, Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. _ Jugoslovanska tiskarna ▼ Ljubljani