.tošnjer"" TV fe- Llu na Bledu bi Ivzaprav lahko Ju tudi denarni Itival, saj so ži- ' ki so ocenje- E posamezne od- podelile 11 Jjiv in za 164.500 r^ih) din denar- F nagrad. To je (Jokaz, da je ju- pglovanska televi- b razmeroma bo- in da se gle- ilcem oziroma na- i^nikom ni bati, 11,0 rnorda kmalu Ijgnila naročnino! TAKO KOT PRED PETIMI LETI, JE TUDI TOKRAT ISTA IZMENA V ŠTORSKI VAUARNI DVIGNILA GLAS IN UPRI- ZORILA »NEORGANIZIRANO SEJO«. TODA PROCES ZAOSTROVANJA EKONOMSKIH ODNOSOV MED PO- SAMEZNIMI OBRATI ŠTORSKE ŽELEZARNE TOKRAT NI BIL GLAVNI VZROK, BOLJ JE VSA ZADEVA DIŠALA PO NEPOZNAVANJU INTERNE ZAKONODAJE, SPREJETE kN OBLIKOVANE MED SAMOUPRAVLJALO! • Štorski železarji niso izvzeti pri problemih naše črne metalurgije, čeprav so doslej s po- dobnimi »shodi« manj opozarjali nase. • Kljub vsemu pa štorskim železarjem še vseeno ni povsem jasno, in jim tudi v bodoče hitro ne bo, zakaj železar zasluži ob svojem izredno težkem delu manj, kot na primer delavec v Aeru, Etolu ali v katerem drugem celjskem podjetju. • Po nekaj dneh tolmačenja, tovariškega pre- pričevanja in razlag, se zadeva v valjarni sicer umirja, vendar ostaja še vedno nekaj vprašanj, ki jih tudi valjarji niso razčistili. Kakorkoli imenu.jcmo do- godek v štorski železarni, ii- rudiio s» se sporazumeli za »neorsanizirano sejo« v va- ljarni, kljub vsemu istaja še vedno dejstvo, ki ni novo, da »o tudi štorski železarji žr- tve nerazčiščenega položaja naše črne metalurgije Novo je mogoče edino to, da tudi v Štorah železarji kot samoupravljalci ne morejo dobro in v zadovoljstvo vseh gospodariti, če niso z vsem do potankosti seznanjeni. V nasprotnem se zgodi tako, kot se je, pa čeprav bi naj bil vzrok podražitev mesa, razlike osebnih dohodkov za- poslenih na primer v Aeru, Etolu ali železarni. To so obrobni problemi, ki >0 svoje doprinašajo k raz- položenju v kolektivu. No, zdaj, po nekaj dneh, je vsa zadeva že nekoliko jasnejša. V soboto je 1.400 zaposlenih dobilo izplačane osebne do- hodke, ki so vsaj za pet sta- rih tisočakov višji od pričako- vanih. »Neorganizirana seja« je k temu po svoje doprine- sla. Čeprav je v zraku še vi- sela grožnja, da se bo »za- res« začelo v resnici ob izpla- čilu po novem sistemu na- grajevanja, je v železarni vladal mir. Potemtakem so razlage, tol- mačenja, razprave in tovar- niška prepričevanja vsaj v glavnem razčistila vprašanje regresov, tajinstveno vred- nost obračunske točke, na drugi strani pa problem kre- ditiranja (nova val jama j« zaradi nerednega dotoka de- narja začela delati po 40 me- secih zamude), ki se vleče kot jara kača, ter vprašanje zaostrovanja ekonomskih od- nosov znotraj same železar- ne. Ne glede na to, da sicer še ni uradne analize z rezultati o škodi ali koristi te »neor- ganizirane seje«, je že zdaj jasno, da so nekoliko višji osebni dohodki v glavnem zadevo pomirili. Torej je vsa procedura t bistvu tudi te- meljila na tem, da so žele- zarji ob primerjanju svojih dohodkov z nekaterimi do- hodki v predelovalni industri- ji videli veliko razliko. T» razlika Je bila tem občutnej- ša, čim so izvedeli za neka- tere podražitve. (Dalje na 6. strani) CEUE, 18. junija 1969 — Štev. 24. — l^tnili XXII. Cena 60 par f TOKRAT SERAFIM LEKIČ DRUGAČE. Podporočnik Serafim Lekič, loma sicer »iz Niš«, človek, ki je devet let s svojim delom gradil mostwed Armado in občani Gornje Savinjske doline, je zdaj sicer Idhjgi delovni dolžnosti, vendar ostaja Gornje Savinjčan. f Pred dnevi se je s svojo enoto udeležil manevrov, od tam je š posnetek, in tako, kot je to ob vsakem srečanju starih znancev, to skupno obujali spomine na dni, ko je »s svojimi fanti« krojil ipestril kulturno življenje v krajih Gornje Savinjske doline, ko so ijegovi« fantje v snežnem metežu reševali otroke ali gradili brvi reko podivjanih hudournikov, ko so na ramah nosili občana iz doline njegovi domačiji v Matkovem kotu . . . Serafim Lekič je sicer moral na drugo delovno mesto, vendar je stalo za njim mnogo tega, kar se ne pozablja, kar v ljudeh pušča lupanje in vero. Foto: J. Sever FRANCEK FRAKELJ »*>anes grajske igre in nikoli ved — mej duš!« S. KRAIGHER V KEMIČNI TOVARNI Predsednik republiške skup- ščine Sergej Kraigher je pred dnevi obiskal revirje in se ustavil tudi v Hrastniku. Tu je med drugim obiskal tudi kolektiv Tovarne kemičnih iz- deKcov ter se s predstavniki kolektiva pogovarjal o dose- danjem gospodarjenju in razvojnih možnostih tega podjetja. mr VREME OD 19. DO 29. JUNIJA Okrog 20. in 27. juni- ja padavine, v ostalem pretežno lepo vreme. Dr. V. M. ŠESTINDVAJSETA ŽRTEV Ko je vo2jnik aUobusa Vendel Ožvald iz Maribo- ra pripeljal do Laticove vasi, je z desne stranske 3est€ pripeljal z mopedom Franc Stoje iz Dobrteše vasi. Pred avtobusom je zapeljal na cesto I- reda, ne da bi se prepričal, če je oesta prosta. Avtobus ga je zadel s prednjim ko- ZARADI UMIKA NESREČA z motornim vozilom se je peljal Franc Završnik Iz Radegunde proti Mozirju. Nasproti mu je pripeljala kolesarita Neža Sedovžek. Ker se je moral motorist lanakniti skupini otrok bolj na sredo c^tišča, je prišlo do trčenja med njim in kolesarko, ki je »stala nepošacodovana. Za- vTŽ-nik si je poskodo\-al roko. na vozilih pa je za 190 din Škode. « OTROK UMRL ZA- RADI POŠKODB Proti Slovenskim Konji cam je peljal z osebnim avtomobilom Stefan Sinko, ki začasno dela t Avstriji. Ko je pnpeljai do naselja Grloboče pri Prankolovem, je pred avtom nepravilno prečkal cesto otrok Ro- man Rebemik rojen 1964. Zadel ga je avto in otroka so prepeljali v bolnišnico, kjer je naslednji dan za hudimi ix)škod!bami umrl. * NA MOSTU ZBIL OTROKA Na mostu preko Pake v Šoštanju je Franc Stakne Iz Zg. Gorce pri Braslov- Cah zadel s ščitnikom mo- peda otroka Dejana Pet- boviča In ga zbil po mo- stu. Pri padcu si je otrok, fei je pred mopedista ne- nadoma skočil s pločnika, riomil nogo. • ZARADI GRAMO- ZA PADEL Na cesti Šoštanj—Šent- vid Je mopedista. Martina SmoviSnika začelo zanaša- ti zaradi nasutega gra- moza. Pri tem je padel in se poSkodmal i>o glavi. Ima tudi pretres možga- nov. Prepeljan je bil v bol- nišnico, kjer šo mu od- vzeli kri na alkohol, ker Je kazal znake vinjenosti. • S CESTE NA NJIVO v naselju Šempeter je začelo zanašati voznika o- sebnega avtomobila Anto- na Spraha iz Ljubljane. Za- neslo na levo v nasip pri vozišča, od koder je zdr- snil po nasipu in ostal prevmjen na streho na njivi. V avtomobilu so bi- li štiri osebe in samo ena je bila pri nesreči laže po- §kodo\-Bna, • ZADEL V NASIP Ko se je voznik Fran j o Podlesnik umikal avtobu- lesom ki povozil. Mope- dist je zaradi hudih po- škodb umrl na kraju ne- sreče. Na vozilih je za 2000 din škode. To je že šest- indvajseta žrtev, ki je iz- gubila življenje na celj- skih cestah v letošnjem letu. Številka, ki zaskr- bljuje. su na Ost rožnem, je zavo- zil preveč v desno, zape- ljal na neutrjen del ban- kine, od tam pa ga je za- neslo ga je na levo stran hiši. Pn trčenju sta se voznik in sopotnica laže poškodovala, materialne škode pa je za 5500 din Podlesnik je vozil brez vofisniškega dovoljenja. • DEČEK JE NEPRE- VIDNO PREČKAL CESTO Proti Šentjurju je vo- Z'il z osebnim avtomobi- lom AntOn Rečnik, 35, iz Hotunj pri Ponikvi, ko je pred avtomobilom ne- previdno prečkal cesto triletni Andrej žličar. Na srečo je dobil le laž- je poškodbe. • SPONKA MU JE PADLA NA GLAVO Kolesar Bogdan Udovč iz Selc se je peljal po Teharski cesti. Pri vož- nji skozi železniški pod- voz mu je padla na gla- vo z višme treh metrov železna sponka težka dva kilograma, ki se je utr- gala iz železniškega pra- ga. Dobil je lažjo po- škodbo na glavi. Odgovorni na železnici bi nedvomno morali po- skrbeti, da se takšne ne- sreče ne bi več dogaja- le, saj so lahko posledi- ce mnogo t^je. « AVTOMOBILIST IN OTROK GASPER KRLIN, 28, iz Celja je vozil iz Celja proti Šentjurju, ko je osemletni PETEJR PLAV- CAK iz Podgrada prečkal cesto. Voznik je otroka kljub zaviranju zadel in ga zbil tri metre daleč na travo. V celjski bol- nišnici so ugotovili, da je dobil otrok pretres možganov. • PREKOMERNA HITROST MOPEDISTA PAVEL DOSLER, 17, iz Sotelskega se je peljal z motorjem po Teiaarski ce- sti proti Celju in na le- vem ovinku zaradi pre- velike hitrosti zavozil preveč na desno ter za- del kolesarko ERIKO MASTNAK, 25, iz Pod- gorja. Zbü jo je po ce- stišču. Oba sta dobila laž- je poškodbe. NA CELJSKIH CESTAH JE ŽE ŠESTINDVAJ- SET ŽRTEV PROMETNIH NESREČ, ČUVAJ TE SE, DA NE BOSTE SEDEMINDVAJSETA VI! KOMENTIRAMO NESREČO PIŠE KOMANDIR POSTAJE PROMETNE MILICE CEIJE FRANC STIHERL PREHITRO v OVINEK Hitra rast števila motornih vozil zahteva hitro odvijanje prometa. To pa terja od voz- nkov spretnost in polno zna- nje prometnih pravil. Mora- mo pa priznati, da so v pro- metu še vedno vozniki s po- manjkljivim znanjem, zato vozijo na krajih, kjer so obe- ležbe in znaki izrazito poča- si, so pa tudi taki, ki imajo strah pred vožnjo skozi več- ja mesta, čeprav so promet- no bolj urejena — s tem pa tudi varnejša. S tako vožnjo ovirajo ostale voznike in ustvarjajo zastoje, zaradi ka- terih pride do kritičnih situ- acij ali celo do prometnih nesreč. Hiter razmah prome- ta zahteva stalnis spremem- be v prometni zakonodaji, kateri morajo vozniki sledi- ti. Avgusta 1968. leta je sto- pil v veljavo nov pravilnik o prometnih zakonih. 6. junija je prišlo do huj- še prometne nesreče na ce- sti Celje—Maribor v Ivenci. Iz Maribora proti Celju je peljal voznik osebnega avto- mobila LJ —66—223 Cvetko Cvet, 28, iz Ljubljane. V oster desni nepregledni ovinek s tako hitrostjo, da je vozilo začelo zanašati. Voznik, kot iz^eda, ni zaviral. Med zana- šanjem ga je zaneslo na levo polovico vozišča proti zuna- nji strani zavoja. Pri tem je trčil z levim prednjim delom v levo zadnje kolo tovorne- ga avtomobila LJ—296—55, katerega voznik je bil Fra- njo Kos, 27, iz Ljubljane, ki je vozil proti Mariboru. Voz- nik tovornjaka se je umak- nil skrajno desno ter sko- raj obstal, da bi tako omo- gočil vozniku zvoziti ovinek. Ob trčenju v tovornjak je iz osebnega avtomobila pa- del voznik in sedemletni sin Dušan. Obležala sta na cesti s hudimi poškodbami. Na oseb- nem avtomobilu je za okoli 10.000 din škode. Voznik osebnega avto- mobila ni upošteval cestno prometnega znaka »ovi- nek v desno«, ki je 150 m pred zavojem ali pa tega sploh ni opazil, ker bi sicer hitrost prilagodil stanju ce- ste. Očevidci — v večini voz- niki motornih vozil — so iz- javili, da je pred avtomobi- lom Cvetka Cveta pripeljal v ovinek neki voznik osebnega avtomobila fiat 850 zelene barve, ki je le po naključju zvozil zavoj, saj .ga je tudi močno zanašalo. Očivdci so bili prepričani, da se vozni- ka med seboj kosata v hi- trosti, kar pa ni potrjeno. Uporaba varnostnega pasu, predvsem pa primerna hi- trost, bi bila dostikrat ko- ristni! Toni» Bfdujički, 26, Celje, železna cev mu je padla na škodovala levo nogo; .lože RilM'z.1, 39, Gavce pri Smart- nem ob Paki, železne škarje so mu poškodovale levo no- go; Adolf Krajn, 23, Celje, železo mu je padlo na desno nogo; .lože Koželj, 49, Lju- bečna, drog ga je poškodoval po glavi; Anton Žerjav, 39, Celje, rezkalni stroj mu je poškodoval prst desne roke; .«Štefan Tcim'S, 36, Rogatec, železniški trak mu je padel na levo nogo; Stane Zaler, 37, Lipa pri štor ah, kos že- leza mu je padel na des-no nogo; Mari.la Trnovšek, 18, Dramlje, opeka ji je padla na glavo in jo poškodovala; Milan Zvar, 18, Arclin, vreča miu je poškodovala desno podleht; Avgust Slemenšek, 18, Razgor pri Vojniku, de- lo\Tia nesreča, poškodovana desna roka; Friderik Bosen- šek, 28, škalce pri Konjicah, železna plošča mu je po- levo nogo; Alo.jz Videčnik, 27, Zreče, stranica avtomobi- la mu je poškodovala levo roko; Franc Baš, 39, Polzela, pri delu ga je stisnilo za levo nogo; Viktor Kotnik, 23, Ve- lenje, premog mu je padel v predel hrbtenice; Milenko Mojnovič, 2«, Velenje, delov- na nesreča, poškodovan prst leve roke; Franc Javornik, 33, Velenje, premog mu je padel na le^^o roko; D juro PoiMivič, 25, Celje, udaril se je v prst leve roke; Ratko Počivalšek, 17, Grobelno, vrezal se je v desno pod- leht; Daniela Rožmarič, 38, Celje, delovna nesreča, po- škodovan prst leve roke; Jo- že Kolar, 33, Vransko, stroj- na žaga mu je poškodovala levo roko; Fr^nc Ručigaj, .56, Celje, železo mu je padlo na levo stopalo; Ivan Kovše, 29, Skomarje, železna stra- nica mu je padla na levo stopalo in ga poškodovala in Marta Cater, 17, Vojnik, železjna cev ji je padla na glavo in jo poškodovala. CEL.IE Poročili so se trije pari. HRASTNIK Vlatliniir "Mlinaric, delavec in Marija Novak, delavka, oba iz Bobna ter Metod Stra- dar, rudar, Dol pri Hrastaii- ku in Silva ŽuHč, Kovk pri Hrastniku. SLOVENSKE KON.HCE Ivan Petek, 21, Boharina pri Zrečah in Elizabeta Vida. li, 25, Slovenske Konjice. ŠENTJUR PRI CEL.IU Mihivel Gradič, 28, delavec, HruSevec in Marija Hlupič, 23, delavka, Prekorje; Jožef Kunst, 34, poljedelec in Jo- žefa Zakošek, 46, poijedelka, Podpeč; Emil Jančič, 26, poljedelec, Šentvid in .Anto- nija Kun.st, 20, poijedelka, Podvin. ŽALEC Ervin Grobelnik, 27, mizar, Zabukovdca in Erna Suszyn- ski, 27, delavka, Vrbje; Ivan Škruba, 22, delavec, Ljubija in Jožefa Ferlič, 24, delavka, Bra.slovč6; Ferdinand Toniin- ?5ek, 28, rudar.Siki tehnik. Gri- že in Marjeta Pipan, 18, fri- zerska pomočnica, Žalec. CEIJK 30 dečkov in 2® deklic SLOVKNSKE KONJICE 1 deklica ŠMARJK 1'Rl JEI.SAH 1 detjak in ena deklica CKUE Franc Zakclšek, 77, Celje; Janez Košeak, 32, Celje; An- tonija Gunizej, 83, Kameno; Franc Brinovec, 55, Tržišče; Antonija Potočnik, 75, Celje; Jožeža Drstvenšek, 87, Šmar- jeta pri Rimskih Toplicah; Helena Golienik, 55, Braslov- šek; Jože Košak, 62, Debro; Dr. Lučka Klemene, 31, Ce- lje; .Fosip Otorepec, 85, Voj- tiik; ing. Ivan Vrečar, 59, Ce- lje; Jožef Muzlovič, 57, Ce- lje; Ljudevit Krajcer, 65, Kumrovec; Franc Jezernik, 73, Pečovnik in Franc Go- lež, 74, Pristava. HRASTNIK Nada Jakopič, I mesec. Mamo pri Hrastniku ftENTJl R PRI CELJU Ivana Mravl.^k, 35, poije- delka, šibenik. ŠMARJE PRI JELŠAH Stanislav Pust, 61, Rogatec; Terezija Klakotar, roj. Ko- stanjšek, 92, Vetemik in Ro- ea Fidler, roj. Cebular, 68, Grobelno. ŽALEC Rozali,ia Petovnik, roj. Markuš, 82, upokojenka, Do- lenja vas; Angela Lokan, roj. Pančur, 85, upokojenka, Li- movec; Martina Sem, leto in pol. Polzela; Milan Koblar, 71, upokojenec. Rusnica; Fer- dinand Brgle/,. 82, upokoje- nec, Podgaj 21 in Janez Gregi, 38. trgovski pomočnik. Tabor. Leta 1929 je ustanovlje- no podjetje »Avtobus me- sta Celja«, prednik današ- njega avtoturističnega pod- jeftja »Izletnik«, 26. j'Ulija istega leta je podjetje »Avtobus mesta Celja« od- prlo svoji prvi redna pero- gi v Dobrno in Rogaško Slatino. 25. avgusta 19Ö7 sta ob prisotnosti 21-tih občin- sikih odbornikov in veli- kim županom mariborske oblasti dr. Schaubachom zaprisegla žaipan in pod- župan mesta Celja dr. Alojtz Goričan in dir. An- \)on OgriEzek. Aeroklub »Naša krila« v Celju je bil ustanovljen v decembru leta 1927. Ob volitvah v narodno skiuipšičino je na voliščih v mestu Celje 11. iKXvem- bra 1927 bilo oddanih glasov: za dir. Pivka 362, dr. MiihleLsena 303, dx. Ravnika 245, dr. Korošca 243, dr. Petejana 95, dr. Modemdorferja 28, Radi- ča 6 in Zagorskega 4. frijc'tno se počutiš kot metnik. če te spoznajo na idru, kjer prvič nastopaš, f Celju sem že bila in ve- itlasem, da imam v tem If^m mestu toliko poslu- alctv in obiskovalcev. V ffiicdnje bom najprej sne- Mi^ film Milutiiia Favlo- ia »Zadnji dan«. Izdala m dve plošči in nasto- ia v inozemstvu. Gosto- uija po Sloveniji so mi fč, še posebno v Celju, radi prijetnega oiičin- va se boni vedno rada »čala.« Foto: teve ^'pokojenec, ki ne želi biti ii^novan, nam je sporočil, ' je bil pred kratkim žrtev f^predenega goljufa. Možak, 'oaje videz uradnika in po 'Sipinah ter parku kontakti- ' z upokojenci, se »preživ- ^ na zares ouden način, ''^ovarja se z upokojenci in '^oja ogorčeno ugotavljati, pokojnina ni pravilno ^^■erjena, da bi morala biti in da on, kot strokov- ^ dobro ve, kako je treba ^ ^^ pokreniti. Od vzrado- upokojenca izvabi tisočakov za koleke in sovine, nekaj tudi za svoj in i2¥iine. Ljudje, ki J'^^ejo na številki tej pa ^ ' poslovni stavbi te ali . Ustanove, svojega »do- ^nika« seveda ne najdejo. '''^''sj pozor pred goljufom! ■REFERENDUM V VOJNfiKU ^"■'et b- Vojf,:, '^''iijevne skupnosti v lis^p^» bo iia 22. junija raz- »ret^ ^'^^'erendum, nu ka- •^'ili . ^^ '""j občani od- 'errii^^^ Prispevek pri mo- ^^iJi krajevnih cest.Ob- lu^i da bo referen- reš^^^^' ^ Nitv^"'^ vpi l sanje glede KAKO DOSEŽEMO REKORDNI OBISK Pripravil je .samostoj- no razstavo akademski slikar, ki — kadar ne sli- ka — pmu"u.je slikanje na iK'ki šoli. !MtHltem. ko je na ra/stave .svojih kole- gov vtHino peljal samo po eilen ali dva ra/reda, se je tokrat odločil za dru- gačno in učinkovitejšo va- rianto. Razstavo so si mo- rali obvezno oglea .je bil slikar preveč ambici- ozen? De,istvo ,je, da se bo moral vsiij zaenkrat zadovoljiti samo z naslo- vom rekorderja, ki mu .je »jwmagal« veter ... teve FRANC ROlŠEK JAKA PETINPETDESET LET Ml' Pred dnevi je praznoval petinpetdesetletnico narodni heroj, prvoborec, bivši ko- mandant celjske garnizije in rezervni general Franc Roj- šek-Jaka. Predvojni komimist in revolucionar, eden najpo- giunnejših borcev in koman- dantov med NOV, junak z Doba in Žužemberka je svoj jubilej proslavljal v krogu bojnih tovarišev. Hote objav- ljamo posnetek jubilanta is- pred petih let, ko je bil še v imiformi in je »srečaval« Ab- rahama. Hote zato, da bi po- kazali, kako se leta, ki so medtem minila, na jubilantu nič ne poznajo. Zapis zaklju- čujemo z željo, da bi čil in z/trav skrival svoja leta pred nami še dolga desetletja! SLOVO, KI TO NI Včerajšnja osma seja ob- činske konference ZKS je bila zadnja, na kateri je kot član in kot politični sekretar občinskega komiteja zadnji- krat sodeloval tovariš ZVO- NE DRAG.\N. Tovariš Zvone odhaja na - novo odg(»vorno dolžnost v vodstvu ZKS. Slo- vo od tovariša Zvoneta Dra- gana je bilo že pretekli teden na seji komiteja. V imenu članov občinskega komiteja se je za uspešno delo in vo- ien,}e celjske organizacije ZK zahvalil tovariš Emil R<),K', tovariš Dragan pa je v svoji zahvali za dobro željo in pozornost dejal, da to pravzaprav ni slovo, kajti na- rava dela. ki ga vsebuje nje- govo novo delovno mesUt. je takšna, da bo s Celjem, zla- sti pa s komunisti v Celju še naprej v najtesnejših stikih. Precej časa v Šentjur- ju ni gostovalo poklicno gledališče, ker ni bilo človeka, ki bi organiziral gostovanje in zbral toliko denarja, da bi lahko to gostovan.je plačali. Ludvik Mastnak, usluž- iM-nec Delavske univerze pa .)<' takoj, ko ga je obiskal predstavnik SN G iz Celja. zbral toliko sredstev, da so celjski igralci lahko zaigrali v Šentjurju. Dvorana je bi- la popolnoma zasedena in to je dokaz, da je občin- stvo željno pričakovalo gledališko predstavo. Ni pa to edino gosto- van.je. Takoj so se dogo- vorili še eno, in to predstavo Deseti brat. Zaradi razumevanja ene- ga človeka, ki je uspel prepričati tudi druge, so imeli — in upajmo, da bodo tudi v bodoče! — ljudje imeli možnost vi- deti predstavo p(»klicnib igralcev iz Cel.fa. teve V zadnjem tednu so v ho- telu Evropa zabeležili 132 no- čitev tujih in 303 nočitev do- mačih gostov. V hotelu je bi- la tudi večja skupina turistov iz češkoslovaške. V Celeii so v istem času imeli 297 nočitev domačih in nočitev tujih go.stov. Z*- nimivo je, da je ? preteklih dneh t obeh celjskih hotelih prenočevalo večje število do- mačinov, kot tujcev. Sreda, 18. junija ob 20. uri; Shakespeare: Vesele Wind- sorčanke, gostovanje v Ve- lenju. Sobota, 21. junija ob 20. uri: Simon: Zares čuden par, gositovanje v Slovenj Gradcu. UNION: Od 17. do 18. junija: nein- ško, španski — italijanski barvni fikn: Poslednji Mo- hikanec Od 19. do 22. jvmija: italij^an- ski barvni füm: Ugrabitev Od 23. do 25. junija: ame- riški barvni film: Idiot v Hollywoodu METROWL: Od 17. do 21. jimiija: franco- siki barvni film: Poljubi me, noiiček Od 22. do 25. junija: sloven- ski barvni film-: Sedmina DOM IN LETNI KINO: Od 17. do 18. junija: italijan- sko — nemški barvni film: V krempljih zlatega zmaja 19. junija: ameriški barvni film: Kraljica Kolorada Od 20. do 21. junija: ameri- ški barvni film: Prekleto premoženje Od 22. do 2;^. junij«.: fran- coski barvni film: Topli plen Od 24. do 25. junija: franco- ski barvni film: Pekel v vlaku. NOVOSTI S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Telinična hidraulika, Becjgrad 1969. S 32419. Pirjevec N.: Hlapci, heroji, Ijtulie. 1968. S. 32427. Lutz .1. M.: Bayrisch wit ös nicht im Wörterbuch steht. Frankfurt am Main 1969. S. 32429. Ujčič v.: Kazališni i kultur- no-umjetniöki žLvot Rile u perlodu od 1870. do 1918. godine. Pula 1962. S. 32434. I^avrin .1.: Destoje\'ski. Mari- bor 1968. S. 32440. Jovanovič M.: SAD. Beograd 1966. S. 32377.. Komadinič Lj., S. Belič: AlžiT. Beograd 1966, S. 32376. Filipi F.: Pakistan. Beograd 1966. S. 32374. Božinovič K.: Električni vo- dovi visokog i niakog na- pona. Beograd 1962. S. .32442. Ognjanovič A.: Priručaik za otkup i ooenjivanje stoke za klanje. Beograd 1966. S. .32435. Huimnel A.: Beton — ABC. Beograd 1950. S. 32431. Zbirka .saveznih i republišikih propisa o stočarstvu i ve- terinarstvu. Beograd 1968. S. 3242«. RES BIJE BORCEM POLNOČ Prepričan sem, da vaÄ članek Zvoni boroem pol- noč?, kii ste ga objavili 28. maja ni prizadel sa- mo mene, temveč Uidi mnoge druge. Z njim se v celoti strinjam, zbod- lo pa je zadnjih pet vr- stic. Zato sem se od- ločil, da napišenj nekaj svojih oi>ažanj. v nekaterih komisijah za priznavalnine seddjo ljudje, ki glede na sub- jektivne in objektivne vzroke ne morejo realno rešiti pKxsameznih pro- šenj. Zakaj? V komisiji je predsednik združenja. Rojen je bü nekje v Beli Krajini in tam živel do vstopa v NOB. Boril se je v brigadah okrog Ce- lja, po Kozjanskem in drugod. Pot^m so člani komisij ljudje, ki so za- čeli aktivno delati v zad- nji polovici leta 1944. Po- mikali so se občasno po posameznih krajih in jim tako delo aktivistov in borcev v posameznih kra- jih ni skoraj nič ali zelo malo znano. Kako naj potem ti ljudje objektiv-, no rešujejo prašnje? Marsikdaj so pri reše- vanju prošea>j tako dol- go zavlačevali, da so tisti, ki so čakaki na rešiitev, umrli. Velik problem je fcni tudd s kmeti, ki so danes pravzaprav najbolj prizadetd. Med vojno so pomagali p» svojih mo- čeh, seveda pa so neka- teri budi varovali svojo kožo; s tem pa niso ško- dovali drugi strani. Raas- umeti je bilo treba nji- hov takratni položaj med »dvema ognjema«, ki ni bil niti najmanj lahek. Kaj pa tasti, ki so po čudnih poteh prišli do priznanj, ki so pravza- prav reaultait iai zaslužek drugih? če smo pošteni do nekaterih, bd morali biti tudi do drugih. Upam, da se bodo neka- teri še spomnili najtežjih dnd pred lerti, ko so jim kmetje pomagali s svojimi žulji. Vsaj enkrat po tolikih letih bi jih lah- ko obiskali, če že dru- gega ne... ANTON JANČIC, Velike Grahovše, p. La.šik0 VSE O SPREVODNIKIH IN ŠOFERJIH v Novem tedniku ste objavili pismo bralke iz Pemovega, Ici želi^ da bi v Mali anketi objavili ne- kaj šoferjev in sprevodni- kov. Tudi jaz se vozim z avtobusom in želela bi prebrati, kaj oni menijo o potnikih. Za nmenja povprašajte Sta,nislava Magajna, Tineta Zidanška in šoferja, ki vozd na pro- ga Osredek — Celje. Pro- sim vas, da mri željo uresničite. Vas pozdravlja redna bralka Novega ted. NE VE ZA IMENA Tako smo v zadnjem času dobili že dve pi,smi naših bralcev, da želijo več 23vedeti o življenju in delu šoferjev ter sprevod- nikov. Ponovno se je oglasila tudi bralka iz Pemovega, ki pravi, da za imena ne ve. Vsem ob- lji»blja.mo, da bomo v naslednjih številkah pi- sali tudi o tem, ka>r že- lite. Ker nam niste uspeli povedati konkretnih oseb o katerih bi želeli izvede- ti nekaj več, bomo pač morali ravnati po lastni iabiiri. Upamo pa, da vam bomo kljub temu ustregli. Hvala za prijazma pisma in oglasit« se še kaj. UREDNIŠTVO DVOBOJ S SMUČARJI TRBOVELJ Na smueisöaii pod Planjavo je bal zadnji dfvo- boj T letofaijl seesoni med smučarji Celja in Wbovelj. V tradicionalnem dvoboju so tokrat sonagali Celjani, med posameczniki pa je bdi najboljši Karli Rom (60,7) pired Ro«ino (51,3), Uršdčem (61,5), Oetlno (52,6) — v»i Celje itd. J. KUZMA LEPA iN POMEMBNA ZMAGA V TRBOVLJAH Na gostovanju v Trbovljah je v devetem kolu ekipa Celja pripravila prijetno presenečenje. Pro- ti domačinom so zaigrali odlično in od sedme minute dalje vodih. Rezultat: 76 : 58. Koše so dosegli: Božič 19, Zupančič 2, Cepin 12, Tomažič 17, Sagadin 10 in Zorko 16. Po tem kolu so na p>etem mestu i 10. točkami, Elektra pa na tret- jem, ko je doma premagala vodečo Ilirijo s 74 : 60. V nasljednjem kolu igrajo Celjan— doma z Nanosem iz Postojne, Elektra pa v Kranju proti Triglavu. O. HOLZINGER RADENCI : 2ALEC 53 : 58 — V 6. kolu II. republiške lige vzhod so košarkarji Žalca pre- magali Radence. Največ košev sta dosegla Pur 24 In Cerovšek 14. V 7. kolu igrajo žalčani doma proti Konusu. V VODSTVU LAŠKO — V medobčinski košar kašM Idgi voda Laško pred Celjem B, Preboldom, Elektro B, Rogaško Slatino, Štorami, Vitanjem In Žalcem B. Prve štiri ekipe imajo po štiri točke, medtem ko so druge štiri vsaj zaenkrat še brez točk. O. HOLZINGER POVSEM NEPRIČAKO- VAN PORAZ DOMA Zaradi menjavanja starejših igralk z mlajši- mi pri visokem vodstvu Celjank je prišlo do tistega, česar nihče ni pričakoval: gostje so re- zultat 2 : O spremenile v svojo zmago z 2 : 3. Mirno lahko zapišemo, da je bilo trenerjevo menjava- nje Igralk dokaj neodgovorno. Celjanke še vedno vodijo, vendar so jim po številu točk enake Ma- riborčanke in Jeseničanke. BRASLOVCANOM NE GRE — Tudi zadnjo tekmo na domačem igrišču so Braslovčani izgu- bUi proti Ljubljani s 3:0. Njihova igra je vedno slabša in vprašanje je če bodo z njo lahko ostali med najboljšimi. Z dvema točkama so na 8. me- stu, T nedeljo pa igrajo v Kanalu. CELJANI USPEŠNI V LJUBLJANI Na tretjem preglednem tekmovanju sloven- skih strelcev so Celjani dosegli nekaj lepih uvr- stitev. Poleg Tržanove zmage, ki si jo je »pri- streljal« prvi dan, so ostali tekmovalci dosegli riasljednje uvrstitve: v streljanju z MK puško proste izbire sta bila Dečman (1070) in Jager U077) peta in šesta, s pištolo velikega kalibra Tržan tretji (564 krogov) in štrajher peti (544) ter v streljanju z MK hitrostrelno pištolo Tržan ponovno tretji (560). DOBER ODPOR V BA- NJA LUKI BORCU Svoje zadnje srečanje na tujem igirišču v tej sezoni so rokometaši izgubili proti eni najboljših jugoslovanskih ekip Borcu v Banja Luki. Zaigra- li so požrtvovalno. Rezultat: 17 :8. Gole za goste so dosegli Telič, Markovič in štefarič po dva ter Levstik in Koren po enega. V soboto ob 17,30 uri igrajo zadnjo tekmo doma proti Partizanu iz Bjelovara, za katerega nastopajo znani državni reprezentantje: Horvat, Vidovič, Jandrokovič, Pri- banič in drugi. Obeta se zanimiva in kakovostna tekma, saj je Partizan poznan kot odlična ekipa, ki je pred leti celo nastopala v finalu za evropski pokal, vedno pa daje tudi večje število igralcev za državno reprezentanco. TRETJE MESTO NA PRVENSTVU SRS ZA CELJANE Na Jesenicah je bilo republiško prvenstvo v kegljanju za mc»ke pare. Lep uspeh sta dosegla celjska tekmovalca Lubej — Vanošek, ki sta v močni konkurenci osvojila odlično tretje mesto (1734) in zaostala za prvima dvema p>aroma samo za štiri keglje! Na 17. mesto sta se uvrstila Lešek — Kranjc (1670), na 25. pa Ravter H. in Ravter E. (162). Iz Celja je tekmovalo osem parov. J. LUBEJ Košarkarji (jelja so v zadnji tekmi zmagali proti ekipi Kroja iz ŠkO(fje Loke. Trenutno so na šestem mestu z cn bočkami. Igra s Krojem je bdla slaba, največ pa ste vredni osvojeni točki. Oljani so nastopili oslabljeni, saj so brez Sagadina in s poškodovanima Zupančičem ter Tomašičem. Foto: E. kr KOMENTAR NEDELJ- SKIH ŠPORTNIH DOGODKOV SLABŠE KOT DOSLEJ Zadnja nedelja za celjske športnike ni bila '^ako uspešna, kot prejšnje. Razen ekipnega uspeha košarkarjev in nekaterih posameznikov je bila bera dokaj skromna Tokrat so zablesteli kožar karji, ki so na gostovan.iu v Trbovljah presenetili doma čine z izvrstno igro ter uspe- li zmagati. Pohvaliti moramo tudi par Lubej—Vanovšek ki sta na republiškem prvenstvu osvojila tretje mesto. Rokometaši več kot časten poraz v Banja Luki tako ni so mogli pričakovati, bolj pa smo razočarani nad odboj- karicami, ki so zaradi lahko- miselnosti tekmo z Jesenica- mi iz^bile. Nogometaši so tekmo s Hrastnikom dobili brez borbe. T.VRABL SMOLA CELJANOV Mar ji vi organizatorji AMD Slavko Šlander v Celju so na novi progi ob Kersnikovi ulici priredili četrto dirko za naslov državnega prvaka v go- kartu. Tekme si je ogle- dalo okoli 1.500 gledalcev. Nastopilo je .30 tekmo- valcev 12 vseh go-kart centrov v Jugoslaviji. Celjski tekmovalci so imeli tokrat izredno smo- lo, saj si je na,ibo1jši Ce- ljan Gajšek dan pred tekmovanjem poškodoval prst, Fojs in Bevc pa sta morala zaradi okvare na motorju odstopiti že v predtekmovanju. Delegat Anton Ruljančič je pove- dal: »Tekmovanje so od- lično pripravili, proga pa je bolj.ša od stare.« J. KLZMA NAIBOLIŠI GIMNAZIJCI \\i HUDINJCI ŠŠD GIMNAZIJE 5.-6. MAJA SRS v soboto je Občinska zveza za telesno kulturo priredila sprejem za vodje šolskih športnih društev srednjih šol in njihove mentorje — predavatelje telesne vzgoje. Ob tej priložnosti so bili ob- javljeni rezultati tekmovanja za najboljše šolsko športno društvo. Tudi letos je zmaga- lo ŠŠD Kajuh na gimnaziji pred STŠ, šolskim centrom štore, šolskim centrom za blagovni promet, Pedagoško gimnazijo, Ekonomsko Solo, Kmetijskim izobraževalnim centrom, in šolskim centrom Boris Kidrič. Komisija je ocenjevala predvsem dejavnost šolskih Spf)rtnih društev v okviru šo- le (medrazredna tekmovanja, vadba, tečaji, razna tekmova- nj in prireditve s sodelova- njem ostalih šol), organizira- nost društev (občni zbor, do- kumentacija o celotnem de- lu, redni sestanki, organizira- nje tekmovanja za najboljši športni razred, pravilnik. Čla- narina, obveščanje o doseže- nih rezultatih itd.) in uspehe na občinskih prvenstvih. Člani komisije so povedali, da je bil dosežen napredek v športni dejavnosti na sred- njih šolah in da je tekmova- nje vzbudilo veliko zanima- nje med dijaki. Zadovoljni pa še niso z dokumentacijo, ki jo vsa društva ne vodijo dobro. Zmagovalna ekipa je preje- la prehodno zastavico, tri ekipe pa še zlato, srebrno in bronasto plaketo. Vsa nasto- pajoča dništva so prejela skromne denarne nagrade v obliki naročilnic za nakup športnih rekvizitov. Na spre- jemu so bili podeljeni tudi pokali za posamezne športne panoge. Predsednik ŠŠD na gimnaziji Du.šan Ilovar je skupaj s prijatelji odnesel kar dvanajst pokalov za dva- najst osvojenih prvih mest. Gimnazijci so v republiškem tekmovanju osvojili 5. do 6. mesto, kar je novo priznanje njihovemu delu m rezulta- tom. V tekmovanju za najboljše ŠŠD med osnovnimi šolami so tekmovale vse osnovne šole. Tekmovanje je bilo bolj izenačeno, kot pri srednjih šolah. Zmagala je ponovno osnovna šola Hudinja, druga pa je bila osnovna šola Po- luie. Predstavnika ObZTK Jug in Jovan sta podelila vsem nastopajočim priznanja, denarne nagrade v , višini 8500 in, prehodne pokale za vsa občinska prvenstva ter plakete. Mirno lahko trdimo, da je tekmovanje učence in preda- vatelje zelo vzpodbudilo k nadaljnjemu delu. Delo ObZTK s ŠŠD pa se je po- kazalo za uspešno in po- trebno. T. GORŠIC SINDIKALNI ŠPORT Sindikalne športne igre bodo kmalu končane. Tako so končali s tekmovanjem še strelci, v prihodnjem pa bo zaključek prvega dela sm- dikalnih športnih iger, ki bo združen s kolesarskim tek- movanjem. V prvi nogometni ligi je situacija na lestvici dokaj ne- jasna, saj se za prvo mesto borijo EMO, Zlatarna, Cin karna in železnica. Na lestvi ci najboljših strelcev vodi Gorjup (EMO, 14 golov) pied Travnerjem (Zlatarna, 9 go- lov) itd. V drugi ligi bo po vsej verjetnosti zmagala ekipa JNA, kandidati za najboljša mesta pa so še ekipe Klime, Aera, Prosvete in Kovlnoron- ne. Tekmovalna komisija je morala zaradi neresnosti iz- ključiti IZ nadaljnjega tek- movanja ekipo Avtomotorja V petek bo na strelišču na Gričku finalno tekmovan.ip v streljanju z zračno puško Vse ekipe, ki so izvedle interna tekmovanja so si priborite pravico do nastopa v finalu Nastopilo bo sedemnaist de- lovnih organizacij. T. GOR^'.IC Celje, 28, in 29. 6. 19® Finale atletskega poki SFR Jugoslavije H Dokončno so se i»i le naslednje športne n cije, katerih novinarj: poročali s finala za litika, Sport, Sportske i sti, Večer, RTV Ljubija Novi tednik, ki bo ^ movanju v Novem td issdal posebno prilogo ^ rih straneh, v kateri H jeta zgodovina in u celjske atletike. 0 AD Kladivar je že lo drugo številko tnforr nega biltena, v katere vsi najvažneji.! podat prireditvi, nastopajočil ganizatorju in pokro\ tovarni AERO. % Na tekmovanju t stopilo preko 300 najt jugoslovanskih atletov, katerimi bo tudi ok( (Celjanov. • Znano je število skih atletov, ki so si i jdmi dosežki priborili i na finalni prireditvi v Med člani so se ui Hladen (110 m ovire i m ovire), Kocuvan d 200 m), Važič (1.500m) van (5 in 10 km), Vi\'0 šina), Pikula in Vi (krogla), špilar (k ^fele (hoja 10 km), (400 m ovire), Brečko m steeple), Podpeča km), Herman in Slak na). Peterka (palical kovšek (disk) in Bt fkladivo). • Pri ženskah: Lube in 200 m, 100 m ovire šina, Urbančič <100 m krogla in kopje). Ura» Samec (800 m in 15® Kastelic (disk), in ' ter Pav.šer (100 m). P ških in ženskah sta 9 stili tudi po dve štaf« • Tako bo v finalu J nastopilo 17 članov in nie v obeh kc/nkuT Kladivar se bo boril 2 je mesto, prvaka pa verjetno postala Crvefl zda in Slavoniia • Sonce, rdeča krogla, se je pravkar začelo valiti j^a Pohorja, ko je grmovje po dolini »oživelo«. To je kot sem pozneje izvedel že trinajsti dan vaj enot polkovnika E. Kajina. • Okrog devetih me je na cesti ustavil starec in vprašal, kako to, da gre tako »za res«. Tudi sam mu pisem znal odgovoriti, kajti prepoteni obrazi mladeni- ^ev s šlemi ali brez njih so dovolj zgovorno govorili. • Ropotalo in pokalo je hudo, zelo hudo. Zgoraj, na visoki planoti pa so iz zamaskiranih radijskih sprejem- ^kov deževali raporti: kota ta in ta, iztrgana sovražniku ob tej in tej uri, in toliko minut... Helikopterji so v nekaj minutah pripeljali na pomoč sto do zob oboroženih mož. Bojna sreča se je v hipu spremenila. Sovražnik se je moral umakniti. PLAVI IN RDEČI Malo nad Mozirjem se je zače- lo ToAariši z belimi rokavi, ki so do prihoda izgledali zelo mi- roljubno, niso hoteli niti slišati o tem, da bi me spustili na »za- sedeno ozemlje«. In kot se to meni pogosto dogaja, kajti vse- ! aaokrog pa tudi v meni je po- ! mlad, sem pozabil doma še tistih I nekaj listin, ki jih sploh imam. »S čim lahko dokažete, da ste • T resnici to, kar pravite?!« Da, S čim. r Končno sva se dogovorila. Ce Wo trije občani, ki se bodo pri- , jiejali mimo potrdili, da sem no- j linar, bo popustil. Lepo vas pro- iU, tt-ije občani. V mislih sem preletel ves adresar imen in si : brisal znoj. Ob nama se je mo- is rai ustaviti vojaški džip. s »Zdravo Janez, zdravo.« ^ »Zdravo.« •i, Od presenečenja sem kar zazi- jal. V džipu je sedel oficir, s ka- o. toke. ceste in hiše. Od tu se je dirigiralo, tu načrtovalo in ko- mandiralo. Ko je padel kateri iz- med vrhov, je del starešin to glasno prenašal vsem, oni drugi pa so molče vrisali izgubo. Tu je bil drugače mir, čeprav so büi čisto skupaj tako »plavi« kot »rdeči«. Nekdo mi je ponudil te- žak daljnogled. Videlo se je le- po. vse je bilo blizu, toda kaj bi büo, če bi mi padel na primer na nogo. Vsi nohti bi me z žalostjo zapustili. Spodaj pa je pokalo, grmelo in zopet pokalo. Zopet sem spoznal, da nisem rojen za »šefa«. Čeprav je bil razgled nad »bojnim poljem« ču- dovit, me Je obhajal dolgčas. Jaz se počutim udobneje tam sjyodaj, kjer se »tolče«, kjer se akcije vsak trenutek odvijajo od posa- meznikovih sposobnosti. Zato sem izkoristil prvo priložnost in zaropotal nazaj v dolino. Dobi', sean dovoljenje z vsemi napotki Te sem že med potjo pozabil. V ozračju je bilo namreč čutiti, da se bo nekaj zgodilo. BOJ ZA VSAKO PED ZEMLJE Prejšnji dan je kolega šrimf sporočal po teleprinterju vest o tem, kako in kaj o manevru. Tu- di to, kje se moram javiti ob do. ločeni uri. Zatrjeval mi je sicer, da ni nekih posebnih listin o svo. bodnem gibanju, toda jaz sem kljuib vsemu napredoval zelo po- časi. Od belega rokava, do bele- ga rokava. Križišč pa našim ce- stah ne manjka! Kljub temu sem se nekako »prebil« do dogo- vorjenega mesta in presenečen u. gotovil. to 50 mi dali tudi vede- ti, da sem — zadnji. Ni prvič. Poskusil sem se vrniti med znance, bili so to nekdanji horci NOV, rezervni oficirji in družbe- nopolitični delavci, vendar nisem mogel uiti očem Jožeta Deberška, mozirskega župana, ki me je za nekaj centimetrov srfcrajšal po dolžini in širini. Mogoče sem se prav zato zasmiMl Francetu iz Bočne, pošteni grči, Id je iz no- tranjega žepa potegnil plošičato »reč« in mi ponudil. Naredil sem en sam poooooooožireeeeeeeeek. Visokemu polkovniku, k nJemu so venomer prihajali oficirji z raz- nimi »taržami« sem se poskuišal izmazati na račun ure, vendar ni v^alo. Ni prvič. Spodaj, pod nami, v dolini, pa DESANT Z JEKLENIMI PAJKI Komaj sem si našel »pravo me. sto«, je bilo moč slišati brnenje, ki je prihajalo vse bliže. Ne. to niso bila letala, ta so že tako venomer napadala, bombardirala in preletavala. Helikopterji. če so tu helikopterji, morajo pristati, sem si dejal in ob tem nestrokovno ugotovil, da je enim trda predla, čudilo me je le to, kako bo tak velik jekleni pajek, ki se je tako »počasi« in ^-ažno premikal, pristal, šele pozneje, ko sem odkril majhen travnik, kjer So pristajali, sem ugotovil, da to v resnici ni letalo. Niti ni- sem uspel dobro pripraviti apa- rata ta se ti prav takrat, ko se mudi zagotovo v nekaj zaplete, in že je prvi helikopter izložil desetino. Za to je potreboval manj kot minuto. Nekaj minut nisi ničesar slišal, kajti pristaja- li so drug za drugini, drug olb drugem ali na isto mesto. Vnel se je boj. da je bilo veselje. Sto do zob oboroženih mož je v ne- kaj minutah pomagalo potisniti »sovražnika« nazaj. Helikopterji so še vedno krilili s svojimi po- časi vrtečimi se alisaml, ko so se fantje že tako tepli, da so prazni naboji kar frčali od mož. V ne- kaj minutah je tekel znoj T poto- kih. Tudi moj. Ni zadnjič, žal. V drugem helikopterju, v ti- stem, ki sem ga končno že uspel fotografirati Je bil, isot sem po- zneje ugotovil, naž dober 2snanec, človek, ki je vspostavil najboljši /nost med občani in armado v Gornje Savinjski dolini, podpo- ročnik Lekič. Ta, ki si ga devet iet srečaval v Solčavi, Logarski ali Matkovem kotu. Tekal -jgm za njim in njegovimi tovariši, da bi si povedala to in ono, da bi iz- vedel to In ono. Vem, da sem mu bil v napoto, toda včasih sem to tudi sebi, kaj hočemo. Ko sem na koncu moči končno odkril eno samo točilno mizo, sem si dovolil malo predaha (da bi priÄel do sape). Vojskovanje je resna aadeva. To mi je dal ve- deti tudi poIko\Tiik Milan ki si je venomer »ekaj zapisoval v notes. Ta ße Oiu msem zameril 3 tem. l^uhal sem vso zadevo tako, da «em ae izdal, da je mo- je znanje ia poznavanje vojaških veščin že zelo apfahoelo.. Za-o mi je priporočal malo orožnih vaj. Potolažil sem ga, da sem bil tega že deležen. OROŽJE SE RAZLIKUJE - SRČNOST JE ISTA Med tekanjem s »položaja« na »položaj«, sem trčil tudi ob Vla- da Koširja, prvoborca in udele- ženca pohoda legendarne Štiri- najste. In tako sva a Vladom pre- mlevala o tem in onem, tudi o tem, kako je bilo takrat, pred več kot 25 leti. »Povem ti, da bi že s tem, kar sem danes tu videl, verjemi pa, da je to le del oborožitve, upal braniti to našo zemljo tako, da nc; bi nikogar mikalo to poizku- šati. Ne pozabi namreč, da ^no mi takrat morali dati skoraj za vsako puško moža. MoÄa.1 si jo je najprej priboriti...« Ostali smo tako. r skupini je bilo več nekAtfijih borcev in obu- jali spomine. »Veš, orožje se si- cer razlikuje od našega, saj Je tu moč videti najmodernejše, toda kot vidim, je srčnost ostala ista,« je med drugim dejal Vlado čeprav sem bil v prunerjavi z vojaki skoraj gol, je lanoj lil z mene. Z njih pa ne. Neraizumlji- TO. Poleg tega hi pa 6e rad vi- del kaj dela topništvo. Zato sem zaiova pognal fička. VozU sem po. časi, da bi lahko »odkril« topni- čarje. In sem jih. Imel sem dvojno srečo. Pnič, ker sem na- letel na kapitana Masla, da tega iz Celja, m drugič, ker Je eno izmed voail imel» priklenjen vo- ziček s kotlom. Dragi moji, di- šalo je, da so ti oči izstopile. Ne boste verjeli, ostal sem pri top- oičarjih. To so prima fantje. J. SEVER so bili gostje tudi nekdanji borci, rezervni oficirji in podoficirji ter družbeno ^ utični delavci, med njimi tudi JOŽE DEBERŠEK, predsednik skupščine občine Mozirje, »^""^anja gostov so bila številna, podpolkovnik Arandželovič pa je z veseljem odgovarjal, ''^ačil in razlagal. PROBLEMOV CBZ ROB fNadaljevaiije s 1. strani) K« Miio se dan pred »ne<)r- Kaitizirano sejo« pogovarjali tu- di t delavci i* valjarne, smo ugotovili, da velika večina ui bila se^janjeiia i najnovejšimi »krepi v železarni. In še tiste re<»ke vesti, ki »o s pomočjo posrednikov prodrle v kolektiv so bile i/krivijene in neraxum- l,jive. V upravi sicer ti-dijo, da je bil kolektiv o v^»etn obve- ščen, žal pa moramo povedati, da smo ugotovili nasprotno, tu- di meil razgovorom z enim iz- nw'd inženirje*', ki proizvo je nekaj osn(»vnili prob- Umov s katerimi so se spopri- jeli udeleženci »neorganizirane seje« v valjarni. Ob tem seveda ne moremo niti mimo še enega spornega i>odatka o tem, da so livarji dosegli povprečno 114 tisoč Sdin osebnega dohodka v valjami pa le 9.'>. Toda ob tem ni nihče povedal tega, da je bil fond vloženih ur v prvem primeru 210 delo\Tiih ur v mi- nulean mesecu, v drugem i>a le 189! Večina žele2ar.jev s katerimi smo se |>ogovarjaU ni za atrak- ü\Tii način razčiščevanja prob- lenuiv. Pri tem so naglašali, da v nolienem prhner v štorski že- lexanii ne .sme priti do podob nih razmer, kot je bilo to ob prekinitvi dela v je«e»nški že- lezarni. Pri tem so celo nekate- ri železarji naglaševali, da si tudi v teh ekonom.skih razme- rah, ob seroizvodivjo, kajti to lahko rodi hujše posledice, kot so problemi z regresi. Vsekakor pa se večina žele- zarjev ne strinja z nekaterimi samovoljnimi posegi posamez- nih uslužbencev, niti s tem, da po njihovem mnenju ne more niliče zahtevati, da zaposleni ne W smeli izvedeti koliko je na primer vredna za ta in ta me- sec obračunska točka. No na raznili sejah, zasedalo pa .je poleg samoupravnih teles tudi vodstvo železarne, vodstva poli- tičtiih organizacij, zatem so bili sestanki po posameznih obra- tih, so večino nejasnih in po- man.jkljivih informacij odpra- vili. Kot smo izvedeli, pa bodo l>oleg informacije vsem zaposle- nim v železarni, predstavniki kolektiva posredovali tudi in- formacijo za javnost, kajti v priliodnjih dneh bi naj bila tis- kovna konferenca o razmerali v štorski železarni tako v luči vsejugoslovanske^fa problema železarn, kot o problemih zaiot- raj železarne same. Prometne nesreče velikili tovornjakov so vse pogo- stej.še. Za krmilom lahko sedi le voznik, ki ni utrujen. Prevelika gonja za čimvečjim številom kilometrov v rimkrajšem času pa se konča tako, kot prikazuje slika. BO VODE ALI PLINA DOVOLJ? OB MOREBITNI SUŠI SE BODO CELJANI VSEENO LAHKO UMIVALI Pred dobrimi štirimi leti so zaključili s pr\'o etapo izgradnje novega vodovoda, ki je zajelo zajetje vode in cevovod z umest- nimi objekti od Vitanja do Celja. Da bo celoten objekt končan je potrebno graditi še čistilno na- pravo in rezervoar nad Skofjo vasjo. Istočasno pa strokovnjaki pri Plinarna-vodovod nadaljuje- jo s poßpesenimi raziskavami za novimi vodnimi viri, kajti ob lanski suši se je pokazalo, da po novem vodovodu priteka veli- ko manj vode, kot pa so v začeU ku pričakovali. Tako s- ^ tudi v lanskem letu zgradili v Medlogu poskusni vod- njak, pri Vitanju pa poskušajo z vključitvijo še nekaterih manj- ših vrelcev. Ker pa so vodne ka- pacitete že na robu izkoriščanja, se v podjetju zavzemajo za tri rešitve. Najprej so začeli z raz- iskavo novih vodnih virov pri Prankolovem in Stranicah. Rezul- tat raziskav bo pokazal, kje bo- do postavili čistilne naprave in združevali vodo iz Vitanja ter Prankolovega. Takoj zatem bodo ogradili rezervoar v škof ji vasi. Ce bodo v letošnjem letu konča- li z raziskavami, bodo z gradnjo novega vodovoda začeli ž-e pri- hodnje leto. Drugo področje za oskrbovanje Celja z vodo je Medlog. že lani so izvedli obširne raziskave. Kjer pa so nameravali zgraditi nekaj manjših vodnjakov, so drugi stro. kovnjaki zarisali pot bodoče no- ve »sončne« ceste. Raziskave bo- do razširili in poskušali najti vo- do drugje. Ostale raziskave bodo potekale v smeri proti Savinjski dolini. Na tem področju naj bi ugotovili, če bodo količine vode zadoščale za potrebe Celja za nadaljiji^ do 50 let. Ker pa so raziska^ lo drtige, bodo začeli z njem sredstev, ki se bodo 5!! rala do takrat, ko bodo znM obsežnimi raziskavami. Ce h, mo, da čez nekaj let ne bo v! pah zmanjkalo vode, je potreij z ^emi močmi in razumevanj oitogočiti dokončno ureditev. dovoda, ki mora zajeti vse no izvire ter rekonstrukcijo stare vodovodnega sistema (cevi zervoarji, čistilne naprave Iikj Drugo področje na katere^ podjetju gradijo velike up^ plinarna. Medtem, ko so v nn gih evropsk^i državah in nekaj rih jugoslovanskih mestih (2 greb, Ljubljana itd.) že ugoto li, kakšne prednosti ima plin se sedaj ukvarjajo samo še s 5 večevanjem kapacitet, pa v c lju nikakor ne morejo priti ( sporaziuna z investitorji, ^ nova naselja opremljali s plino; V Ljubljani gradijo celotno no! naselje Koseze, ki bo ogrevano plinom. Prednost že uveljavlj nih kurjav s plinskimi pečmi v tem, da ogrevanje posamea^ stanovanj ni odvisno od celofe centralne kurjave, temveč s« od posameznega stanovan; Prednost plina je tudi v cenei sti, kakovosti in kalorijah, j so hoteli, da bi s plinom opi mili Otok III je bil investä proti. V podjetju priznavajo,, se veliko ljudi otepa plina zarj slabih spominov na staro celjs plinarno, ki je pa zdaj sploh več. Verjetno potrebno ko časa, da bodo uspeli prepiü ti ljudi o nasprotnem. Trenutno je najvažnejše. 4 čim krajšem času rešijo vps nje, kako bo s preskrbo vo4 naslednjih letih. To je prolA ki zanima vse Celjane; probli kateremu bi verjetno vsaj v kaj naslednjih letih kazalo svetiti največ pozornosti. P« nosti tudi pred plinom! TONE VR.'iBL DARINKA BATISTUTA ILIČ NaSa uslužbenka jo je pri- peljala v pisoirno. Predstavi- la jo je kot Darinko Batistu- ta, poročeno z dr. Iličem. Ze več kot trideset let ne Sivi v Celju, kjer je bila rojena, temveč v Beogradu. V roki je drsala zadnjo Številko Novega tednika. Po- ložila ga je na mizo in zače- la ocenjevati. »Veste, že od leta I93S sem vaš naročnik. Kljub temu, da sem odšla v Beograd, vašega lista ni- sem odpovedala. V lanskem letu sem bila na vas že zelo huda. časnik je bil slab. Z decembrom pa se je vse spre- menilo. Tako tehnično kot vsebinsko.^< Potem je ocenjevala. Kriti- zirala. Hvalila. Dopolnjevala. Izpopolnjevala. Tega je pre- več in tega premalo. Zanima- lo bi jo več poročil o starih Celjanih. Kje so in kaj dela- jo. Kako živijo. Kdo vse obi- šče Celje. Roman je zbrala in ga bo prebrala še enkrat. T,epo je, da imamo horoskop. Zlasti je z njim zadovoljna hčerka. Tudi mož, kljub te- WZU. da ne razume slovensko, z zajiimanjem pregleda ča- snik. Lepo bi bilo. če bi bi- lo več fotografij. Ob časniku smo paberko- vali tudi o ostalih stvareh. »Vsako leto pridem dva- krat v Slovenijo. Obiščem starše na Tomšičevem trgu, sestro v Ljubljani. Rada se vračam v Celje. Tu je bila moja mladost in moja ljube- zen. Prav v Celju sem spo- znala dr. Iliča, ki je bil za- poslen v celjski bolnišnici.« Pravi, da se je v teh letih v Celju veliko spremenilo, število prebivalcev je nara- slo za skoraj petkrat. Naj- bolj pa ljubi mir, ki ga v ve- lemestu ni. »Veridar je čas zahteval svoje. Hiter razvoj je tudi v ljudeh pustil posledice. V io- li posvečajo premalo pozor- nosti vzgoji otrok, ki so ogrobeli. Morali bi oplemeni- titi ljudi.« Vedno, kadar se odloči, da bo obiskala Celje, čuti v se- bi nek čuden nemir. »Ne mo- rem vam povedati, kako sem srečna, ko pridem v rojstno mesto.« Se enkrat je s pogledom ošvrknila Novi tednik. »Se ga izboljšujte. Bralci vam bo- mo hvaležni.* Hvaležni smo tudi mi vam za pohvalo in kritiko; za dol- goletno stalno branje našega časnika. teve SENTJURSKE PERSPEKTIV OBČINE V RAZPRAVI JE PETLETNI RAZVOJNI PROGRAM S sejo občinske konference ZKS v Šentjurju so pričeli javno razpravo o osnutku razvojnega programa občine v letih 1970 — 1975. Osnutek obravnava vsa področja dejavnosti, pri čemer je težišče, razumljivo, na kmetij- stvu in industriji. Kmetijstvo pomeni v občini osnovno gospodarsko panogo, ki daje več kot polovico družbenega bruto produkta, vendar pa so zemljiške površine za racionalno proizvodnjo preveč razdrobljene. Če bi hoteli modernizirati zlasti zasebno kmetijstvo, s katerim se ukvarja več kot 9 tisoč ljudi, bi morali predvsem onemogočiti nadaljno drobitev posestev, do- seči ugodnejše kredite in stabili- zirati trg. Tudi družbeni kmetijski sektor je v nenehnih težavah. Možnosti, da bi zemljiške površine pove- čali, ni, pač pa se bodo morali vključiti v celjsko regijo, kjer obstoje možnosti za sodobno mesno predelovalno industrijo, mlekarsko proizvodnjo, hlajenje in konzerviranje ter morebitno večje predelovanje sadja. V osnutku razvojnega progra- ma ima važno mesto tudi in- dustrija, ki je v šentjurski občini nastala praktično šele pred 15 leti. Predvidevajo, da bi morala v prihodnjih petih letih doseči vsaj 150 milijonov din družbene- ga bruto produkta, pri čemer se bodo morale delovne organi- zacije usmeriti v tržno konji turno in vehko serijsko proiz njo ter poleg lastnih sred iskati tudi možnosti soudeL bančnega kapitala širše cel regije. Odločilno vlogo v hitrej napredku občine v prihod letih bo imela obrt, ki je i mnogili poklicih deficitarna, Ije trgovina^ gostinstvo in zem; ob vsem tem pa bo m odpraviti veliko zaostalos prometnih komunikacijah, s v občini asfaltiranih le 11.2 metra ali 3,9 odstotkov cest! Osnutek razvojnega pro^ podrobno obravnava druž službe, kjer sta v najtežavn« razmerah šolstvo in zdrav šole so brez telovadnic in 2 stnega števila učilnic; na 1 soč prebivalcev v občini P^ padejo le 4 zdravniki spi prakse in 2 zobozdravnika. V razpravi v zvezi z dokui tom o razvoju občine so drugim opozorili, da to podi zaostaja zaradi neugodne dj grafske m gospodarske si ture, in da se giblje nar dohodek na prebivalca od ' 5 tisoč din, na najbolj področju v Sloveniji pa celo 20 milijonov din! Takšna ' razmerja onemogočajo sK' razvoj naše republike, z®^ bodo v šentjurski občini f de vali, da bi dosegli vsaj ^ kredite. VZPON KVALITETE IN OBISKA DEVET RAZSTAV VIDELO ŠTIRINAJST TISOČ LJUDI ge ta niesec bodo zaprM •aa^ uvni prostor Likovnega salona. ^ lanskega avgusta do junija ^ pripravili devet samostojnih ^ skupinskih razstav, katere si oglefi^^® skoraj štirinajst tt- foč ^^ ^ podatki, ki pre- senečajo in opozarjajo, da je od- ^jtev občinske skupščme oziro- sveta za kulturo in znanost, 60 v letošnjem letu odobriU LiKovnemu salonu večja finančna sredstva, bila na mestu. Celjanom so s« » svojimi deli .zadnji sezoni predstavili nasled. pji likovTii umetniki: dr. Pavel iCantorek iz Češkoslovaške je raz- stavil 52 karikatur (razstavo si je ogledalo 1314 obiskovalcev). Dra- gica Cadež-Lapajne 17 plastik (856), Kiar Meško 17 grafik (786), Janez šibila 14 olj t745), Jelica Žuža 14 olj (1548), Stefan Planine 15 del v različnih slikarskih teh- nikah (121.3), Gojmir Anton Kos 15 olj (1955), Lajči Pandur 14 olj (1509) in ob koncu Miha Maleš 23 olj in 16 grafik (preko 1500 obiskovalcev). Ob Prešernovem prazniku so odprli II. razstavo celjskega pododbora DSLU, kjer so razstavljali Leopold Hočevar, Jože Horvat-Jaki, Janez Knez, Avgust Lavrenčič, Milan in Da- rinka Lovrenčak, Viktor Povše ter Milisav Tomašič. Ob tej raz- stavi, ki bo postala tradicionalna in jo bodo skupaj s Komornim mOvškini zborom prirejali vsako leto na Prešernov praznik ter ob majhni retrospektivi Gojmira Aru tona Kosa so izdali dva katalo- sa, ob vsaki razstavi pa še ob- s;en prospekt i najvažnejšimi f)datki o avtorju in njegovem delu. Novo likovno sezono (5. sep- tembra) bodo začeli s samostoj- no razstavo nestorja celjskega pododbora DSLU Vladimirja Sto- vička, ki bo razstavil plakete, medalje in nekaj figur, katere je naredil v zadnjih treh letih. Sle- dila bo razstava Riharda Jakopi- ča v organizaciji muzeja ter v ix>častitev 50-letJiice ZKJ razsta- va mladega slovenskega kiparja Janeza Boljke. Vsi ostali termini do aprila naslednjega leta so že zasedeni, med drugim pa so po- slali prošnje za samostojne raz- stave Riko Debenjak, Darinka in Milan Rorenčak, Polde Oblak, Avgust Lavrenčič ter drugi. Prav zaradi izdatne pomoči odgovor- nih faktorjev Je vodstvu Likovne- ga salona ponovno uspelo, da se je lotil načrtfie fazstavne politi- ke, kjer sta odločilna faktorja kvaliteta in pestrost. Tudi obisk se je v letošnjem letu izredno dvignil. Razveseljivo je, da je kar pri treh razstavah v zadnjem ča- su bilo več starejših, kot mladih obiskovalcev, kar je pK)vsem nov pojav. Z dodatnimi sredstvi eo zagotovili boljšo kvaliteto posa- meznih razstavi j alcev, kar se je takoj poznalo tudi na obisku. Pri programski politiki se vod- stvo zavzema tudi za to, da omo- goči samostojno razstavo vsem svojim članom in da v dogled- nem času celjskim ljubiteljem li- kovne umetnosti predstavi vse pomembnejše slikarje v Sloveni- ji, ne glede na smer in starost. Odločujoč faktor je kvaliteta. Izpopolnila se je tudi stalna zbirka. V zadnji seczoni Je Likov- ni salon odkupil sedem del (zdaj jih ima v zbirki .34), zaisebniki pa 15. Na nekaterih razstavah za- radi določenih razlogov ni bilo mogoče kupiti slik. Vsi ti podatki gOTOrijo v prid obstoju Likovnega salona. Vseka- kor bo treba tudi v bodoče Q- dobriti še več sredstev za odkup slik, za prirejanje kvalitetnih razstav m izdajanje katalogov ter razmisliti o razširitvi razstavnih prostorov ter ureditve prostorov za stalno zbirko. Likovni salon ni samo kulturna inštitucija našega mesta, temveč tudi prostor, ker se vsako leto zbere po več kot 14 tisoč ljudi. To pa je šte- vilka mimo katere ne moremo. TONE VU\BL DIALOG o RAZVOJU SAVINJSKE DOLINE Na minuli seji občinske kon- ference ZKS v Žalcu so posvetili največ razprave osrednji točki dnevnega reda, to je perspektiv- nemu razvoju v občini. Tako so med drugim ugotovili, da je pri bodočem planiranju razvoja v občini nujno upoštevati koncepte razvoja tako v regiji kot v širšem prostoru. Zlasti ve- lja to za proizvodne dejavnosti. Le te bi morale več storiti na svojih razvojnih programih ter iti pri tem dlje od idejnih kon- ceptov. škoda, da večina delov- nih organizacij že doslej ni imela solidnih razvojnih progra- mov. Upoštevati namreč velja, da je industrija občine v celot- nem dohodku udeležena z več kot polovico. 2e res, da 72 odstotkov indu- strijskih podjetij v občini dose- ga boljše poslovne rezultate kot znašajo povprečno v državi in naši republiki, vendar z vidika akomulativnosti, osebnih dohod- kov števila zaposlenih doseženo stanje v celoti ni najboljše. Problematični sta v žalski obči- ni predvsem kovinsko-predelo- valna industrija ter industrija nekovin. Najboljše rezultate je dosegla v zadnjem obdobju lesna industrija. Spričo tega, da ustvarja tekstilna industrija 65 «ib produka celotne industrije in da je zastran storilnosti nad repub- liškim in državnim povprečjem, zasluži ta veja v prihodnje vso pozornost pri nadaljnih vlaga- njih v razširjeiio reprodukcijo. Na konferenci v Žalcu so med drugim opozorili, da število za- poslenih v zadnjem obdobju pa- da. Treba bo poskrbeti za nova delovna mesta in to v perspektiv- nem načrtu dovolj jasno pove- dati kje in kako še naj to doseže. Tudi pri osebnih dohodkih velja opozorilo, da ti niso t skladu, vsaj povsod ne, s produktivno- stjo. Od dobrih osebnih dohod- kov o (xlvisen v prihodnje ves razvoj spremnih dejavnosti. Tudi izvoz bo moral v naslednjih letih bolj rmraščati. Kmetijstvo kot druga najpo- membnejša gospodarska veja v občini potrebuje dolgoročen načrt. Toda dolgoročno planira nje razvoja terja ustaljen sistem in politiko. Dolgoročen razvoj je v kmetijstvu potreben ne samo zaradi razvoja panoge, pač pa z aspekta družbenega razvoja. Kmetijstvo se težko prilagaja hitrim spremembam pogojev go- spodarjenja in nasploh družbe- nim pogojem. Res pa je tudi, da je dolgoročno planiranje v kme- tijstvu v sedanjih ra2!merah naj- težje doseči. Manjka čvrstih elementov, ki bi bili v rokah sa- mega gospodarstva. V Žalcu so se zavzemali z« tekšno usmerja- nje kmetijstva in t zvezi s tem planiranje, ki bo opoštevalo mi- mo produkcije tudi živilsko pre- delavo. Brez upoštevanja teh dveh faktorjev v celoti se lahko govori samo o parciamih raz vojili. Stanovanjsko gradnjo in sploh komunalno urejanje bi morali v prihodnje razvijati bolj načrtno in na strnjenih površinah. V Sa- vinjski dolini gre zaradi razdrob- ljene gradnje preveč dobre zem- lje v nič. V zvezi z obdelovalno zemljo je član Izvršnega sveta inž. Mi- lovan Zidar med drugim dejal, da bo Savinjska dolina z novo cesto bistveno menjala karatkter. Potrebno je zato že sedaj ugoto- viti, koliko bo prizadeto kmetij- stvo ter poskrbeti za nadome- stitev obdelovalnih površin bo- disi v domači ali izven le-te. Cesta odpira različnim gospodar- skim dejavnostim v dolini nove razvojne vidike, kar je pri bo- dočem razvojnem programu ob- čine vsekakor upoštevati. F. KRIVEC Poln optiml/ma, prežet z globoko ljul>eziiijo do sloven- skega ljudstva in i>oln vere v njegovo boljšo prihodnost je prišel oktobra 1905 v Celje in tamkaj ob odhodu Cvetka Golarja v Ljubljano stopil v uredništvo sloven- skega ILsta »Domovina« kot glavni uretlnik. Izbral si je tako življenjski poklic slovenskega časnikarja, kar je pomenilo trnjevo pot, i>ot v negotovovst, v večni boj za vsakdanji kruh in ob.stanek. pot mučnega poniževan.ja pred lastnimi l.judmi, kot so jo hodili vsa leta Fran Levstik, Anton Tomšič, Josip Jurčič in nešteti dnigi slo- venski izobraženi sotrpini. N.jegovo blesteče pero je od.slej polnilo stolpce slovenskih dnevnikov oziroma čas- nikov v C'elju in Mariboru vse do okupacije v aprilu 1941, ko ga je okupator zaprl in odgnal v Srbijo. Svojo časnikarsko žilico je Vekoslav Špindler začutil » v svojih gimnazijskili letUi. V Mariboru je urejal in Polnil s pri.'olnim imenom, pozneje pa pod psevdoiii- »nom Fedorov. Za špindl('rjev(t idejno politično usmeritev je bilo ^'lo pomembno njegovo sodelovanje pri glasilu' hrvatske Srednješolske mladine Nova nada v Zagrebu, ki jo je in ureja! Andrija .Milčinovič, pozneje hrvaški Puhiicij^i in gledali.ški delavec. Okrog tega gla.sila so se ^'"•ali 18fr: do IH99 sredn.ješolci, ki .jih .je inspirirala ^a.sarykova realistična filozofi.ja, z njo pa so jo sezna- nili nekateri hrvaški študentje (Radič, Nikolič) ki so lakrat študirali v Pragi. »Nova nada« se je močno raz- širila med slovenskimi srednješolci, tako da sta bili dve tretjini njenih naročnikov Slovencev. Slovenski Na- daši v raznih gimnazijah so si med seboj dopisovali, da bi širili med srednješolci vseslovensko idejo. Vekoslav špindler si je dopisoval z Mihajlo Rostoharjevo v Kla- nju in se je lajeleževal zaupnih sestankov s hrvaškimi in slovenskimi Nadaši, kjer razpravljali o bist\ii Ma- sarvkovega realizma. Kot študent na Dunaju je Vekoslav Špindler pripa- dal narodno-radikalni struji v akademskem društvu Slo- venija. Ta struja si je ustanovila izobraževalni klub Skala, ki je prirejal izven prostorov »Slovenije« debatne večere, na katerih so razpravljali o slovenskih političnih, prosvetnih in gospodarskih N-prašanjih na domači zemlji. Klub je prenehal samostojno delovati, ko je dobila na- rodno-ratlikalna •tru.ja v »Sloveni,ji« večino in si je konservativna opozicija ustanovnla društvo »Sava«. Tedaj je Špindler predlagal, naj se sIoveni,iansko ge- slo »vse za svobodo« zamenja z geslom »iz naroda za narod«. To geslo je postalo bo.jni klic celotnega narod- no-radikalnega gibanja. Tudi predavanja in razprave tržaškega prvega narodno-radikalnega sh(Kla od 6. do 8. septembra 1905 so natisnili v knjigi i>od na.slovom »Iz naroda za narod«. Kot vojaku v Pragi se je Vekoslavu špindlerju vsatül T mlado notranjost kr.st češkega uporništva. Spindler mu je ostal zvest do konca dni. Tam ob Vlta\i je srkal vase misli buditeljev češkega naroda Františka Palacke- ga. Karla Havlička, F. L. Riegera, T. (i. Ma.saryka In drugih mislecev. V svojih študentskih letih se je Špindler udejstvova^ tudi na literarnem polju. S pesmimi, črticami in oce- nami je sodeloval v zagrebškem mesečniku »Nova nada« deloma pod psevdonimi Vekoslav pl. Prleški, V. S. Fe- dorov, V. Turjan, v letih 1901 do 1905 v Ljubljanskem zvonu, 24 pesmi, 1902 do 1905 v Slovanu, 13 pesmi in noveleta Iz dobe absolutizma ter 19(M do 1905 v praškem mesečniku Domači prijatelj, ki ga je urejala slovenska književnica Zofka Kvcdrova, 14 pesmi in nekaj črtio S pesmimi in prozo je sodeloval še v celjskem Ilustro- vanem narodnem koledarju in dijaškem almanahu Na novih potih, ki ga je leta 1902 tudi uredil. Leta 1904 je sam izdal v Pragi zbirko svojih pesmi pod naslovom Zapihal je jug. To zbirko je sklenil s krajšim ciklusom pod naslovom Vltavske pesmi. V pesmih izpoveduje ljubezen do rodne grude in hrepenenje po ljubl,ienem dekletu in družinski sreči. Nekaj njegovih pesmi ,je pre>- vedeno v nemščino. Ocenjevalec dr. Ivan Merhar je v Ljubljanskem zvonu 1904 na strani 760 zapisal med drugim: Kadar nam Špindler zajioje kakšno o ognjenih šokih trt iz naših goric, o brezskrbnem vasovanju v Logarevcih ali kadar nam udari na strune, ki so nam znane iz narodnih pesmi, tedaj mu nehote pritegnemo in zbor zašumi, kakor bi bil res zapihal jug preko naših ravni, noseč pomlad, veselje in življenje. Tudi hvalim njegove dasi često temne mračne slike, njegova včasih mojstrsko zadeta razpoloženja, naj se tičejo njegove notranjosti ali njegove dežele in domovine. Vekoslav špindler v starosti 79 let s hčerko in kinjo leta 1960 na poti od Vodnikove koče |>ro4i Planiki pod Triglavtim LJUBEZEN ( Male naprej od Majhnega grabna, čisto na koncu vasi ima domačijo Terezija Mi- hec. Hiše se drži pest grunta, »tara ma- ma in dvoje otrok. Terezija je poročena. Tako, kot je to dandanašnji treba in potrebno. Toda poročena ni, kot je to v navadi. DrH, obred go opravili tako civilnega kol v cerkvi. On, Jure^ je rudar, ona pa je pustila službo, da bi se posvetila otrokoma in zemlji ter koncu koncev tudi možu. Po nekaj letih je Terezijo Mihec za- pustil Jure Mihec, ker mu je na suho in venomer pila samo kri. Rudaril je naprej, le domov več ni prihajal tako pogosto, kaj šele vsak dan. Zato je ona Terezija Mihec večkrat krenila za njim in mu dobro na- pela ušesa. Kaj pa se to pravi, zanemar. jati takšno babnico, pa še mlado, kot je ona. Jure pa je Se kar naprej in redno po- šiljal denar, le za Terezijo ni hotel slišati. »Včeraj sva se srečala na cesti. Da bi spregovorila o vremenu in režimu, o letini in božji besedi. Ona ima rada božjo be- sedo. Zal nisem nikoli mogel ugotoviti katero. To pa zato, kot mi je rekla, ker sem preveč rdeč.« Ko si je obrisala solze, ki so bile za prst debele in se odsmrkala, je izletelo iz nje kot iz mitraljeza: »Zopet mi jo je zakuhal. To veste, da je pustil staro službo in se zaposlil drug- je?« »Vem.« »Toda tam je imel neko kifdro, ki je baje bila boljša od mene?« »Ne vem.« »Slu sem k njej, fi najprej napela čez ušesa nekaij, nato pa sva se stepli, da je bilo joj. Toda to mi ni všeč. Kaj bi se za takega dedca človek tepel « »Tako je.« »Obljubil mi je, da bo tisto nemarno babo pustil. In jo je « »Ni hudič. Na svetu je vse mogoče.« »Toda, njo je pmtil, meni pa pobegnil čez mejo. Tako ga tudi sama več nimam. Saj mi pošilja še denar, toda jaz ga ho- čem zase.« »In kaj on pravi?« »Da me ne bo več dolgo podpiral, naj grem v službo. Jaz vam pa tako povem, zakaj bi naj šla v službo, če imam moža, ki lepo zasluži?! Ne in pika. On je moj mož, pa konec « Socialna delavka mi je v razgovoru o tem primeru dodala samo to, da je to res. Ona noče v službo, čeprav je mlada in zdrava. O, našli so ji delo, ona pa nič. Tudi za otroka ne skrbi, to prepušča ma- teri. Ves prosti čas posveti veri. Zivi le Se za Boga ...« Katerega? CELJE ogroženo delo šol v soboto so se sesta- li predstavniki celjskih sred- njih Sol in obravnavali iara- öun o delitvi sredstev za le- tošnje leto, kot ga je sprejea izivTšni odbor republiške Iz- obraževalne skupnosti. Na sestanku so iasrazili ne- zadovoljstvo ab dejstvu, da predlog nijma nikakršnih pi- smenih obrazložitev in tako tudi kriteriji za deditev sred- stev niso znani. Primerjava indeksov pa kaže, da bodo dobile celjske srednje šole od 5 do 25 odstotkov manj sredstev kot lani, kar pome- ni, da bo resno ogroženo nji- hovo normalno delo. Predstavniki šol so menili, da bi moral predlog upošte- vati predvsem število oddel- kov. (dh) GOSTOVANJE BEOGRAJČANOV Delavska univerza bo v pe- tek, 20. junija pripravila v Narodnem domu Kulturno- umetniški večer, na katerem bodo nastopili znani pevci zabavne glasbe: Lola Nova- kovid, Nina Spirova in Milan Subota, katere bo spremljal ansambel Saše Subote. Ker je dbema i)evkama to prvi nastop v Celju, sta pripravili poseben program, v katerem je tudi več novih in moder- nih pesmi. Med drugim se bo Nina Spirova predstavila z melodijami znanega grškega kompozitorja Mikisa Teodo- rakisa. Koncerta bosta ab 17. in 20. uji. TEKMOVANJE MLADIH MATEMATIKOV Zavod za šolstvo SR Slove- nije v Ljubljani je organizi- ral tekmovanje teh najbolj- ših tudi T okviru republike. To Je bilo že peto tako tekmovanje. Bilo je 1. ju- nija ob 9. uri, na ka- terem je tekmovalo 116 učen- cev, in sicer t Celju, Mari- boru, Ljubljani, Kopru in No- vi Gorici. Povsod so reševali enake naloge ob istem času. Komisija, ki je rešitve pre- gledala. je podelila prvo me- sto in "nagrado sedmim učen- cem. Med njimi sta Jagrič Anton, učenec IV. os.icvne šole v Celju in Mraz Mirica, «čenka osnovne šole v Šmar- ju. Drugo mesto si deli pet in med njimi je Koriinik Jiire iz osnovne šole Radeče pri Zidanem mostu. Pohvaljenih je bilo 27 učencev in med njimi Bauer Leon Iz osnovne šole Žalec in Planinšek Marina iz IV. osnovne šole v Celju. ŽALEC vokali v švici Zmagovalci prvega tekmo- vanja beat ansamblov v Celju Vokali iz Žalca, ki vsako ne- deljo igrajo na vrtu zasebne- ga gostilničarja Rizmala bo- do 30. junija odpotovali v Švico, l^er bodo nastopali dva meseca. Igrali bodo v Solothomu. T. V. TERGLAV V FINALU Narodno zabavni ansambel Terglav iz Šempetra je na- stopil na finalni prireditvi za najboljši slovenski ansambel. Na ist«m tekmovanju sta v polfinalu in finalu nastopila budi komponista narodnih pesmi iz Žalca Rom in Koiz- mus ter s tekstx>m tudi pes- nica Rainerjeva. Nastop v k!l.>ični prireditvi je za vse glasbenike lepo priznaje. T. V. PREDSTAVA NA PROSTEM Slovensko ljudsko gledali- šče bo Inkretovo predelavo Desetega brata, ki so ga na- študirali za jesensko sezono, prvič zaigralo v letnem gle- dališču v Grižah. Predstava bo 28. junija in to v okviru proslav letošnjega občinske- ga praznika občine Žalec. Z Desetim bratom bodo v poletnem času gostovali še predvsem v tistih krajih, kjer v jesenskem in zimskem ča- su zaradi slabih pogojev to ni mogoče. T. V. PROSLAVA KRVODAJALCEV Minulo nedeljo je bila v domu Svobode na Polzeli proslava krvodajalcev, na ka- teri so najprizadevnejšim po- delili 11 zlatih, zatem 20 sre- brnih značk in dve diplomi. Kulturni program so pripra- vili učenci osnovne šole s Polzele in študentski oktet iz Tabora. 10 LET DOMA OSKRBOVANCEV NA POLZELI Minulo soboto in nedeljo so v domu oskrbovancev na Polzeli proslavili 10. obletni- co svojega obstoja. Za to pri- ložnost so povabili v goste člane pevskih zborov, kultur- no-prosveetnih društev, igral- skih skupin širšega celjske- ga območja in pripravili kul- turni spored, ki ni bil doži- vetje samo za oskrbovance doma temveč za vso Polzelo. Praznovanje je lepo uspelo, čeprav se srečanja niso ude- ležili oskrbovanci iz ostalih slovenskih domov. Morda pa bodo tak »zbor« še kdaj or- ganizirali, saj bi bil gotovo zanimiv. V domu oskrbovancev so odprli tudi razstavo izdelkov, slik. namenu i>a so izročili tudi nove kopalnice za para- litiične bolnike. PREBOLD bazen odprt Potem, ko je že kazalo, da bo letos bazen v Preboldu ostal zaprt, vikend naselje pc praktično neuporabno, je ta idilični kotiček dobil povsem novo podobo. Bazen, gostišče in naselje sta namreč pod okriljem žalskega Hmeljarja prevzela v upravljanje Anica in Vili Tisnikar, ki sta v novo gostinsko opremo, ure- ditev okolja in druga dela vložila .30.000 din lastnega de- narja. Tako je v bazenu že voda, vikend hiše z ureje- nim okoljem in notranjostjo pa bodo lahko sprejele goste od 20. tega meseca dalje. Ka^ že, da se celotnemu objektu obeta lepa prihodnost in da se gostov ne bo manjkalo, saj bodo cene konkurenčne, postrežba pa kar se da so- lidna. (dh) mali intervju Vprašuje: Tone VRABL Odgovarja: Jana BOŽIC Srečal sem je na tekmova- nju za najboljši beat ansam- bel. Ni pela, je pa recitirala. Drugače obiskuje drugi raz- red gimnazije, rada prebere dobro knjigo, piše črtice, re- citira pesmi. To j« njen svet. Kako dolgo že recitirate? »Pravzaprav že od rojstva. Sicer je bila tisto ob začet- ku čudna recitacija, bila pa je.« Kaj hočeš povedati z recitacijo? »čimbolj bi jo rada približala poslušalcem.« Ti to uspe? »Včasih.« Med pesniki so ti všeč? »Kajuh, Prešeren, Bor«. Kje vse na- stopaš?« »Na proslavh, kon- certih, letos tudi v »Naši be- sedi.« V prostem času pi.šeš? »Ja.« Objavljaš svoja dela? »Samo v gimnazijskem listu Brstiči.« Kaj ti daje pisanje? »V njem najdem svoj svet.« želiš, da bi tvoja dela pre- bralo čimveč ljudi? »Pri pri- sanju ne mislim na to, da bi moja dela drugi brali. Oseb- no se izpovedujem in to mi je že dovolj.« Hodiš v gledališče? »Seve- da.« Predstava, ki je v letoš- njem letu naredila na tebe najmočnejši vtis? »Srebrne vezi.« Veliko bereš? »Zdaj., ko končujem šolo, bolj ma- lo. Več bom v počitnicah.« Kje jih boš pi-eživela? »Na morju in doma ob knjigah.« Tvoj stik z mlado generaci- jo? »Slab.« Zakaj? »Počutim se iz^bljeno in ne najdem pravega stika z mladino. Be- ga me tudi nestabilna poli- tična situacija.« Si se morda tudi zaradi tega preusmeri, la v pisanje? »Tudi.« Ti .je beat glasba všeč? »Samo ti- sta na kulturni ravni.« Tvoj svet .je torej .., »Dobra knji- ga, pisanje, recitiranje.« KONJICE primanjkuje delavcev Kostroj iz Slovenskih Ko- njic že dalj časa išče približ- no 20 kvalificiranih delavcev, ki bi takoj dobili zaposlitev v tem kolektivu. Zal delav- cev ni. S podobnim problemom se ukvarjajo tudi v lesnoin- dustrijskem obratu, kjer bi vzeli v uk 10 vajencev. Tu- di za ta delovna mesta ni odziva, čeprav je na drugi strani mnogo starišev in mla- dih, ki ne vedo kam po kon- čanem obveznem šolanju. vi SREČANJE MLADIH v soboto zvečer je bilo v špitaliču srečanje mladih s področja nekdanjega celjske- ga okraja. Srečanje so orga- nizirali v sklopu proslave 50 obletnice dela ZKJ. Po- leg mladih je bilo v špitali- ču tudi več nekdanjih bor- cev, najstarejši komunisti pa so mladim spregovorili o svojem delu. ez ŠENTJUR nova šola 17. avgusta bodo praznova- li občinski praznik občine Šentjur, Osrenja prireditev bo letos v Dramljah, medtem ko bodo teden dni kasneje praznovali še na Planini. 25. avgijsta bodo namreč poleg osnovnih proslav in priredi- tev začeli tudi z gradnjo no- ve šole, katere pokrovitelj je dr. Jože Brile j. Tako bodo 25 let po osvoboditvi Plani- ne začeli z gradnjo šole, ki bo za Planinčane velikega po- mena. T. v. NOVI AKTIV ZM Pred kratkim je občinska konferenca z\*eze mladine Šentjur ustanovila aktiv ZM na Prevorju. Ustanovitvenega sestanka se je udeležilo več kot 40 mladincev in mladink. V okviru novoustanovljenega aktiva je že začela delovati strelska sekcija, ki se že pri- pravlja za prva tekmovanja. Mič ZBIRANJE OBLAČIL šentjurski občinski odbor RK potrebuje okoli 1200 kg raznih oblačil in obutve let- no za socialno ogrožene ose- be. Na območju Šentjurja je v zadnji akciji zbiranja obla- čil zbrano nekaj čez 100 kg, kar je približno enako uspe- hu v prejšnjih podobnih ak- cijah; preostale potrebe za le- tos pa bosta pokrila repub- liški in celjski občinski od- bor RK. Mič Šentjurju najbolj izkazali V zadnji akctji zbiranja rabljenih oblačil so se v podmladkarji RK. Na fo- tografiji: odda.ja oblek na zbirališču. (Foto: Horvat) VELENJE šola :n cesta Vaščani Šentilja pri Vele- nju so prispevali velik del denarja za gradnjo nove šo- le v Šentilju in za asfaltira- nje ceste. Poleg tega pa s prostovoljnim delom zmanj- šujejo stroške. Pri Je.u so se jim pridružili tudi mladi iz Velenja. SIVlARjj, priprave velik3 ak Družbeni delavci n janskih občin pripi^ liko akcijo, ki naj, ustrezne dejavnike J liki k hitrejšemu i, vitejšemu urejanju j cestnih komunikacij liko tiskovno konf^J kateri bodo a arg^n kazali zapostavlje^Q območja, bodo povj zvezne in republišijj ce ter odgovorne d«; republike. Dejstvo je da so na kozjanskem ju prav ceste tiste, ^ čajo največ neri nja med prebivalci, j področje je v revoluj največ, občani pa ^s blemov ne morejo sami. RCK; SI.ATIN, revija mladih v nedeljo je bil vi ški dvorani v Rogsf ni nastop mladini skih in instrumentaB pin iz Bistrice ob Sc strivnice, Kozjega, Poc Rogaške Slatine, 1 Šmarja pri Jelšah te skega vrha. V sobot bila svečana otvoritev otroških likovnih del va je v prostorih n nice. URBAN ITIi NAČRT v Rogaški Slatin: 20. tega meseca razg banistični načrt, ki variantah prikazuje širšega območja v njih tridesetih letili. Ob zaključku razg: do v Rog. Slatini tudi javno tribuno, ri bodo načrt še P je obrazložili, ozira lahko občani izraz: mnenja in pripombi FANTOV PRIMANJKl v steklar.ski šoli končalo šolanje 21 rednega razreda in ' cev, ki so bili vpis« no. Šola je v zadnj prejela več kot 40 deklet s končano o^ ki pa jih bodo moi; niti. Hkrati je za""^ Veste kaj J Prav. To je ^^ v sredini toH^' ži za dimno ^ postavite druS' Celjan je f cesti kupil os^ namreč, ker P ne in razklane kaj teh, toda : Vse je šlo čene pa se P seveda proda" je vztrajala P tuljave niso " redvsem fan- g je v šoli mu- tjj^ znane netm- ^^se zanimal za za^j ^ ^ßemer bo tovar- r^e stroške, učen- končanem šo- 'u ostati v tovar- ši" D H rinajsti j čast u odbor ZB Laško jflvanju z vodstvom ujrodne revolucije odprl razstavo j]V. divizije v do- pj poženela v Laš- prisrčne svečanosti iiežili poleg številne ij Laškega tudi vsi jlu družbenopolitič- jfflja občine Laško. i govor o vlogi XIV. jj je imel preživeli y divizije in kustos lOV v Celju tov. Sta- ji Krajši kulturni pa so isrvedli učenci [ole »Antona Ašker- imskih Toplic. Raz- Tzbudila v Laškem n.nanje, posebno pri saj podobnih razstav I do sedaj nismo bili LAŠKO O SAMO- UPRAVLJANJU Minuli petek je bila v La- škem seja občinske konfe- rence ZKS. Na seji, ki jo je vodil politični sekretar Sreč- ko ŠENTJURC, so razprav- ljali o dosežkih in nalogah komunistov na področju raz- vijanja samoupravljanja na vseh področjih družbenega življenja v občini. Na seji so bili siprejeti tudi ustrezni sklepi, ki zavezujejo nadalj- njo aktivnost komunistov v laški občini v tej smeri. ASFALTA DO MARIJAGRADCA NAJBRŽ NE BO 2e lani bi naj asfaltirali ce- sto od Laškega do Marija- gradca, pa je bil proračun prekratek zanjo. Asfaltiranje je bilo odloženo na letošnje leto, toda najbrž ne bo nič, ker bo morala občina vrniti zbran denar, ki so ga lastni- ki motornih vozil vplačali kot takso. Ves ta denar pa je bil namenjen za omenje- no cesto. V LAŠKEM - LAŠKO PIVO v spodnjem trgu v Laškem v eni izmed starih hiš ravnokar adaptirajo pritlične, oziroma kletne prostore za pivnico. Pivnica, ki bo od- prta za občinski praznik, bo imela šanik za stoječe goste in sobo za tiste, ki raje pi- jejo sede. Govoricam po La- škem. da bodo v pivnici to- čili ljubljansko, kasneje pa tudi mariborsko pivo, ni tre- ba verjeti, kajti v Laškem bodo točili tudi v prihodnje najboljše pivo in to la.ško pivo. HRASTNIK SAMOKRITIČNO O DELU Hrastniški komunisti so na minuüi občinski konferenci ZK analizirali dosedanje re- zultate dela in vsebinske pre- osnove v organizaciji. Pri tem so naglasih in kritično ocenili svojo idejnopolitično vlogo. Med razpravo so ude- leženci menili, da se konm- nisti pr^'"eč ukvarjajo z or- ganizacijskimi vprašanji in premalo z reševanjem števil- nih problemov tako v delov- nih kolektivih, kot na te- renu. RADEČE razstava učencev Ob zaključku šolskega leta so uienci šole Marjana Nem- ca iz RadeS organizirali raz- stavo svojih del s področja likovnega in praktičnega po- uka ter eksponate o svoji de- javnosti v krožkih in raznih organizacijah. Tako kot seda- njo, prirejajo učenci podobne razstave vsako leto. OBISK OPERNE PREDSTAVE Ravnateljstvo šole Marjana Nemca iz Radeč je organizi- ralo med šolskim letom več obiskov in pout-nih izletov v Ljubljano. Tako so učenci o- biskali več dramskih in oper- nih predstav. Minuli ponede Ijek so v na.ši osrednji oper- ni hiši poslušali prvo sloven- sko opero »Goreaijski slav- ček« celjski atleti in pokalno prvenstvo Marjana Lubej bo poleg Nataše Urbančič najmočnej- še »orožje« žen.ske ekipe v borbi za pokalnega prvaka Jugoslavije. Zara
  • a ne krav, avtomobilov. Kmet je öernjo In žaJosbno Mcraiti vzklaknil: Kaj naj naredim pi^l tem mo- toriziranim kobilicam, res delajo škodo na Ljudje brez kulture in bree öbcaimtxsti do sočloveka res delajo škodo na nedeljskih izletih, da za njimi ostaja oipustošenje, kot roji kobilic. Kaj sodijo o motarizaranih izslebniikih je bilo vpra- šanje, ki smo ga postavili kmetom, ki domujejo ob Sa- vinji med Žalcem in Letjušem. FRANC KUMAR, Topoio- vec 5, gospodar: Ob Savinji imamo gmajno. Nekaj trave zraste tam. Ljudje se radi prihajajo kopat in dve druži- ni sta lani vprašali, sme- ta uporabljati tisti travnik. Rekli so, da me bodo nekoč povabili na čevapčiče, pa me menda niso našli če so me kdaj iskali. Če so ljudje, če ne raz- mečejo vsega naokrog in po nepotrebnem ne delajo ško- de, nimamo nič proti. Vemo, da mestni ljudje radi gredo FRANC ZAVRÄNIK, Topo- lovec 1, kmečki sin: Ob Sa- vinji imamo precej travnika in pot do vode je čezenj. Ko fad se ljudje vozili po poti prav, a kaj ko se vozijo kar po travniku, prestavljajo av- tomobile za senco. Sicer ne- deljski i:detniki še niso tako strašni. Lani so bili tu taborni- ki iz Izole. Ti so res naredi- li precej škode na drevju in po travnikih. Stvari, ki jih mečejo proč, lahko prideijo med krmo in kaj lahko se zgodi, da živinče oboli in pogine. NEŽA LEVAR, Podgorje 6, gospodinja: Podgorski jez (nad Letušem) je bil kot ma- gnet. Saj nebi zaprli poti, če bi izletniki ne delali takšne škode. Lani se je dogajalo, da so se po travniku učili voziti avto. Po travniku je bi- lo vsega, od konzervnih škatelj do pozabljenih vilic, ki lahko ranijo živino aii tu- di človeka. Vidite tudi drevje smo do vrha posekali, da bi ljudje ne iskali sence za av- tomobile, pa ni dosti poma- galo. Morali smo zaprsti pot. FRANC KRALJ, Preserje 6, kmet: Kmetje in ljudje iz mest smo si ravno v tem raz- lični. Kmetu je vsaka ped zemlje proizvodno sredstvo. Moramo pa seveda razumeti mestnega človeka, ki si žeU počitka v naravi. Mislim, da prevelike škode tudi ue po- vzročajo v tistih gmajnah, kjer krma itak nd dosti pri- da. Zaradi konzervne škatlje ki pride v zobe kosilnici se seveda razburimo, nad kam- nom, ki ga nismo na pomlad odstranili pa ne. Jaz priti ifr letnikom nimam nič. Še po- govorim se rad z njimi ... Tako ti štirje. Vsd drugi so podobnega mnenja. Od popustljivega, razumevajočega, do jeze, ki zapira po ka- drovskih vprašanjih, če iz- vzamemo uvodno bese-J.o to- varišev Polajnerja in Zupan čiča in besedo predsednice skupščine — so razpravljali le tri.je odborniki in dv.i go- sta. Prav gotovo smo pričako- vali mnogo, mnogo več! Ka- drovskim problemom Celja bi mogli odborniki posvetiti vsaj toliko časa, kot so ga uličnim svetilkam, klopcam, semaforjem, mlakuž.-i;Ti m smetem. Celjski odborniki pa bi morali še posebej skresati misli ob \TJrašanju kadrov, saj se Celjani otepamo s tež- kimi kadrovskimi proble- mi, kot so: slaba izobrazbe- na raven vodilnih delavcev, štipendiranje je v 5 letih padlo skoraj za polovico, šte- vilo študentov stagnira, '/s otrok ne konča osnovne šole, v srednjih šolah prevladuje- jo ženske, o uspešnosti ree- lekcije so mišljenja de'Jena, strokovni kader odhaja izven Celja, nimamo načrtov o ka- drovskih potrebah . .. Vse to so resne stvari. Tičejo se nas vseh. Tudi odbornikov kot posameznikov in skup- ščine kot celote. Samo minu- li petek nam tega niso po- trdili. Kje -so vzroki? Temeljm vzrok je gotovo javno mne- nje. Preprosto rečeno ni nam jasno, da je bodočnos: od- visna predvsem od ljudi od njihove sposobnosti in zna- nja, od sposobnosti gle.ianja vsaj desetletje naprej, od sposobnosti sodobne.ga vode- nja in organiziranja proizvod- nje ... Odborniki tudi nis^ brez krivde. Izvolili smo jih za- radi tega, ker menimo, da so sposobni odločati o Celju v tem dinamičnem času. Prav zaradi tega pričakujemo, da se bodo z večjo silo za- vzeli za bistvene stvari, ob- robne in drobne pa prepu- stili komu drugemu. NACE KRUMPAK TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE -'TEMA ZA STARŠE - TEMA .....V ZEMLJO Bi 3A ZABIL...' (PRERESNO ZA HUMORESKO) Vsepovsod udarjajo na zvon: Počitnice so tu, šolska vrata bodo za kratka dva me- seca krepko zapahnjena! Naj bo tako ali drugače, predno bodo počitnice, bo na vrsti razdelitev spričeval. Uso. dnega dne ne gre podcenje- vati. Tekle bodo solze, tudi nasmejanih obrazov ne bo manjkalo, in k temu se pri- družuje še tretje — to so gro- žnje. S temi pa ne bodo ob- metavani le otroci, na vso smolo jih je deležen ta ali oni učitelj. če se ozrem nazaj vsaj za dobrih petnajst let, se mi v spomin prikrade trenutek, ko ni dosti manjkalo in bi proti svoji volji prestregel nekaj zaušnic nesrečnega očeta, ki mu nikakor ni šlo v glavo, da je njegov poba izdelal z dobrim, ko pa so biU vsi trd- no prepričani v zares prislu- žen prav dober uspeh. In ne samo to. Tudi ocena iz vede- nja je zsdrloiila nenavadno nizko -- na zares prisluženo trojko. Pa mi je užaljeni oč- ka kar vpričo otroka zabru- sil. — čujte, vi ste čisto nava- den brezobrazneš! Zakaj pa je lani imel prav dober uspeh, ha? In lani je bil fant eno leto mlajši! Bova prišla sku- paj, zapomnite si to! Pričakoval sem, da bo nevi- hta pojenjala, pa ni. Nenado- ma se je oče spomnil, da sem poba na mile viže premlatil. — Ves križast je bil, tako ste ga skrišpali. Tako sem raztogoten, da vam vse to kar na licu mesta povrnem. Pojdi- te h kmetu za hlapca in mla- tite po konjih, po mojem po- bu ne boš! Tako. Kar tika me. Grozi mi vpričo nepravično ocenje- nega sinka, ki se skrivaj po- smiha. Na srečo pred njima nisem ostal popolna fizična šleva in le na tak način je ostala moja koža nedotaknje- na; malo pa sem se bal, kako bo mož vso stvar pri naših inš-tancah razpihnil, zakaj zvez tudi takrat ni manjkalo; še takim grožnjam se nisem uklonil: popravil nisem ene same ocene! In kdo je imel pri vsem tem svoj prav? Res je: pobu sem primazal dve zaušnici. Zakaj? Revno in bolehno učenko je tako nesrečno spod- bil, da je morala k zdravni- ku. In ne samo to. V razre- du je bilo petintrideset učen- cev. S štiriintridesetimi nisem imel nobenih težav. Od stra- ni staršev ni bilo pritožb. Na- sprotno. Na vsakem roditelj- skem sestanku so trdili, da sem preblag, premil učitelj. Boris pa je bil izjema. Na be- sedo se niti zmenil ni. Kje pa! In je bil fant star takrat dva- najst let! Enkrat sem ga pri- držal po pouku. Tudi sam sem ostal v razredu. Domačih vaj sploh ni delal in bi jo mo- ral zdaj, po pouku. In je ni hotel. Ko sem mu po dolgem prigovarjanju zagrozil, da ga bom dal čez koleno, mi je zabrusil. — Vi tako niste »taprav« učitelj! Vedel sem, od kod to izvi- ra. Njegov oče je bil v pod- jetju kar viden funkcionar, vendar brez vsakih šol — pa je sovaražil vse, kar dišalo po knjigah. Toda fant je to- krat vajo napisal. R^s je: ko ničasar ni zaleglo, sem ga pač malo »pobožal«. Toda že naslednjega dne so mi učenci povedali, kako se je pred vse- mi hrustil. — To klofuto mu bom tri- krat vrnil! Leta so tekla in jaa sem zamenjal službeno mesto. To- da prejšnjega ni.sem ^ Rad sem ugibal, kaj^^^ fantje in dekleta znašu' 1 jen ju. Mnogi so se, Boris p» je šel po' ^ poti: na lahek nači^ ? narja. Začel je meni pri treh mojstrih; vsi čez čas odslovili. KoiJ prijadral v podjetje, j očetovi zaslugi. Poi leJ ne — je bil pri strojj tem je prilezel v sklaj Enkrat je naneslo, ^a povprašal, kako se ^^ in če se je znašel, ^ Prav tisti čas je »siyj zaiwru. Nisem bil pt« čen. Ko pa sem lani, ^ čas je bilo, taval po j naletim nanj. Ni me p znal. Bil sem mu m »simpatičen« in me je bil na dva deci. Kar mi je začel razlagati, j se mu je v osnovni šo^ dilo in tudi nekega delii je imel v »želodcu«, \ še vedno ima. — V zemljo bi ga zalj udaril po mizi, da sta \ ■ca kar poskočila. Res j da bi rni predla, zakaj da pest, pa četudi ni i prepredena, še kako a in zale^! Jaz pa bi v te ku zaživel popolnoma di čno življenje: ne bü Ij učitelj, temveč čisto na: fižo!OA'^ka, v zemljo zaM Pa naj še kdo porečej čiteliski noklir "i ^ mikavnih presenečenj! \ LAŠKO JE GNEZDO DA, TODA TOPLO IN PRIJETNO Naglo se bliža julij in z njim tradicionalni teden »Pi- va in cvetja« v Laškem. Na ti- skovni konferenci, ki je bila minuli teden sklicana v ta namen v Laškem, so gostite- lji povedali marsikaj zanimi- vega. Posredujemo tokrat le nekaj tega: »Laškemu so nedavno tega rekli, da je gnezdo. Gnezdo so poudarjali v slabem smi- slu. Smo zato, da je Laško res gnezdo, majhno, toda to- plo in prijetno.« Tako nekako je začel pred- sednik skupščine MIHA PROSEN svojo razpravo na konferenci, kjer so poleg no- vinarjev bili tudi zastopniki pivovarne kot pokrovitelja, občinske skupščine in druž- benih organizacij in društev. Zanimivo je, kako se je praznik vsidral med občani. Ko so v letošnjem letu an- ketirali občane in kolektive o tem, ali naj bi praznik pi- va in cvetja v bodoče pro- sljavljali vsaki dve leti, je ta misel naletela na popoln odpor. Taka zavzetost pa se- veda terja sodelovanje in soodgovornost, zato teden cvetja in piva ni prireditev občine, niti prireditev turi- stičnega društva, marveč pri- reditev vseh občanov — La- ščanov. In kaj vse bo letos? # Ves teden bodo poteka- la športna tekmovanja, neka- tera z udeležbo vidnih šport- nikov iz vse Slovenije. V La- škem bo tudi sedem razstav, od cvetlične do tiste, ki bo prikazovala KK) letnico gasil- stva na Slovenskem in tudi v Laškem. Vse dni bodo na številnih zabaviščih igrali za- bavni ansambli, vrh pa bo v soboto 5. julija, ko bo na- stopil Mihaljinčev ansambel s pevcema Beti Jurkovičevo in Ivico šerfezi. Tekmovali bo- do lovci, tekmovali pa bodo tudi šolarji v poznavanju zgodovine NOV na področju občine in končno tudi gozd- ni delavci v sekanju in žaga- nju. 9 Jasno je, da bo začetek tedna svečan, saj je na dan, ki je proglašen za občinski praznik 2. julij. Kot vsako leto bo tudi letos v Laškem kmečka ohcet in vse kar zraven sodi, od vasovanja, šranganja, sprevo- da, do poroke in pojedine. LetOs bodo v zakonski stan stopili kar trije pari. In ker bo na sporedu tudi plesni turnir, ker bo prirejen tudi bogat srečolov, utegne biti od 2. julija pa 6. julija v Laškem vsak dan veselo in živahno. Glavna želja Laščanov. I, kaj neki drugega, kot lepo vreme. —ec prispevki naših bralcev ko spoznaš copernico jij, stoletjih so se "^luževali pn soje- ^ev dveh najvišjih ^ na vislicah ?.n ^ ija grmadi. Na ' vešali^ so obsojali 'jti morilce, na smrt ^ pa največkrat ča- ^ čarovnike. Pri postopali zelo kruto, jjj so se natezalnice, ^ so osumljenko ali mučili tako dol- je žrtev priznala, kar )}■ »Res je, znam de- , povzročiti razne bo j!,; živini in ljudeh, jjalno zvezo s hudi- , Ko so imeli takšno jj črno na belem, je (^odba — sežig na pri živem telesu. Ja- da je bila marsikate- re vsaka) žr!tev po ne- j obsojena na tako smrt. Takratni sodni- niso vedeli, kako se m in zanesljivo zvede- ije copernica ali co- ,Da boš, dragi bralec, el tedaj raraaj takole: ■f dni pred Božičem, ta Lucijin dan. 13. de- začni delati majhen Dir.: stolček, ki naj bo Eo taksen in tolik, ka- kor ga uporabljajo čevljarji pri šivanju in zjbijanju čev- ljev. Ta stolček delaj vsak dan nekoliko do Božiča, tu- di v nedeljo. Prvi dan je do- volj, če odžagaš primemo de- sko. Drugi dan oskobljaj s skobelnikom. Tretji dan zvr- taj luknje na nožice in tako naprej. Vsak dan ga nekaj naredi, samo to glej, da ga boš imel za predbožični dan, to je 24. decembra dokonča- nega. Na božično noč pojdi k polnočnioi in vzemi stol- ček pod pazduho s seboj. Pojdi z njim na cerkveni kor, ga postavi poleg orgelj na tako mesto, da se bo vi- delo po vsej cerkvi in secM nanj. Sedeti moraš na njem ves čas, dokler bo trajala maša, se pravi, ne smeš vstati, ne poklekniti. Kar se- da, kakor da bi bil na smolo sedel in se ne moreš odlepi- ti. Pri povzdigovanju pa bo- di pozoren. Ko orgljanje in petje utihne, pazljivo glej po cerkvi in videl baš, da je vsaka copernica ali coprjek obrnjen od glavnega oltarja proti cerkvenim vratom. Ce pa jih po obraza, zaradi sla- be razsvetljave ne moreš spoznati, tedaj se zaderi na glas, kolikor moreš, kolikor imaš glasu v grlu, da bo od- mevalo po cerkvi in se sliša- lo v vsak kot: »Copernice in coperjeki, marš ven iz tega svetega kraja!« temi bese- dami si jih zarotil in ker imajo coperjaki in copernice svoja pravila, ki se jüi mora- jo držati, se bodo zdaj zače- li pomikati proti izhodu, kar bodo vsi ljudje, ki so v cer- kvi, videli. Torej, vsakdo, ki se bo med povzdigovanjem drenjal iz cerkve, je coperni- ca ali coperjek. Pa še nekaj drugega boš opazil; vsakdo, ki se bo na tvoj klic iz ko- ra nazaj ozrl na kor, še dan- danes veruje v čaranje in ve- deževanje. Tisti pa, ki niti trohice ne veruje v coperni- je in vedeževanje, se' seveda v cerkvi ne bo drl. TONE LX>KOŠEK liV^'" ^Plikih sob spodaj so kesno v noč pri vinu se- Tatcnbah in njegovi spremi je vavci; društvo jc bilo ® po svoje, barem glasno petje sc je razlegalo iz so- l'^rij Gornik je bil namreč Tatenbahov ukaz, poiskati oi^o pevk, kolikor se je dalo, srečno izpolnil. Pol ure okrog po vhiičarnicah in ubožnejših kmečkih ko- '''jer je vedel za kako deklino. Ker je bil mož zvit, ni ^ pravil, da je pri njem večja moška družba, teni- j^Pravil je, da je sam grof, ki je prav dobre duše danes klo'^^^ deklici, ako mu lepo pesem zapoje, drag dar J™'^'- Poleg tega tudi ni mnogo prosil, nego kar rekel, omi "lotična deklina ne ide takoj, ne sme na jesen in ij!^ nobenega dela za plačilo pričakovati, kakor .je na druge načine. Tako je dovel štiri dekline, ^ so morale, premagavši prvo bolečino in sramežlji- li^ pesmi prepevati in pridno piti in jesti go- ^^ ali prav za prav Tatenbahu na zabavo. }rj je bil nocoj posebno razposajen in uboge ' Prp^ - imele dovolj posla braniti se njegovemu, >t(i aristokratskemu usilju. Ker pa je že pred veče- fojp^^S" pil in zdaj tudi pri vinu ne brez okoriščenja »ai, sedel, bil je kmalu tako omoten, da je za- »Ifi. ^ njim tudi drug veseljak, štalmajster Ru- ^^ je Ribelj tiho zopet odšel in Gornik svojf* de- kline odpravil, ostala sta stotnik Kaldi in Biikovački sama. i^tefan Kaldi, dolg, suh mož, kakih pet in štirideset lei star, je bil eden takih vojakov, kakor jih je tedanji čas dosti imel. Služil je razne vladarje in vojskovodje in z raznih bojišč si je bil prinesel premoženja toliko, da je samec brez posla nekaj časa oogumna žena največje zaupanje, zato je bil že prej v Carigrad poslan, da bi Turke, katere je Zrinjskl hotel porabiti in potem prevariti, pridobil za (črtež), kakor je bil viden. On je tudi bil med njimi eden tistih, ki je delal iz srca in pre- pričanja. »filej. brate,« izpregovorl Kaldi, ko sta bila sama, »meni se včasih roka dviga, da bi tega našega gospoda grofa treščil okoli ušes. Trudimo se mi drugi za ozbiljno stvar, za njegovo slavo in moč, a hudiču tolikrat ni marl drugo nego vino in babe, in betlasto petje. Včasih bi pa zopet na en hip vse rad zgotovljeno imel in z glavo v zid rinil. Ni veliko manjkalo In bil bi nam vse pokvaril, kar smo danes storili. V drugič pa res ne vem, ali ne zdi se mi nemogoče, da se bo naenkrat odtegnil in vse naše delo je zast-onj ali pa še za na.še glave nas prikrajšajo. In vrag me je dal, če bi mi to ugodno bilo.« Bukovački mirno Izplje vino Iz svoj«^ ča.še in reče: »Ne l>oj se še za svoj vrat. Preden midva na vrsto prideva, mo- rale bi druge .glave prej padati.« »No, da! Jaz straha baš ne poznam. Tudi vem, da mora tisti zgodaj vstati, kdor hoče lisjaka zasačiti. In prej ga nI še nihče iz kože deval, preden ga je v pesti imel, ha, hal« »Kolikokrat si že v bitvi glavo imel bolj na viigi« — pravi Bukovački. — »No, kar se tiče Tatenbaha, Imaš ne- koliko prav, tudi meni se zdi bolj omahljiv, nego je bil. Ne vem, kako bi se temu pomagalo.« »{irofici Zrinjskl pišeš, naj mu panu't zopet zravna in popravi, /anjo ,je ves v ognju, v pekel ga zapel.ie, ako hoče.« »Kes, tega bo treba,« pravi Bukovački zamišljen. ».411 večkrat že ,je bilo treba, mi bi ga morali še kako drugače navezati.« »Čemu Lieki? On dobro ve, kaj je v Lepšinskem gradu pri Lokateliju podpisal. Podpis ga veže, ker cesar bo re- kel, ako je tako neumen, da sam izšeprtlja vse, kar je storil, da je podpis sam že veliko izdajalstvo.« »Da Ali strah dela slabe zaveznike. Ni dovolj, da se boji kaj proti nam storiti, on mora na svoje ime in o Gibraltar je del špao ozemlja, čeprav ga je š| s pogodbo, podpisano 1713 v Utrechtu, za * odstopila Britaniji. Ta j bro izkoristila »Skalo«,' po domače imenujejo G tar. Spremenila ga je » no vojaško trdnjavo, ki J živela že štirinajst »M nast obleganj ali bloka« bila nikoli zavzeta. Med go svetovno vojno je 1" braltar neprecenljivega I na za zaveznike, ker je val vhod v SredozemsW rje In je tako blokiral ce, da niso skozi sebi ' njeno Španijo — ki sicer uradno nevtral« vzpostavili stika s S«' Afriko. Ne glede na utemeU španskih zahtev pa je ^ Ijivo, da prebivalcem ® tarja, ki uživajo denio* ne svoboščine, ne dis' pod Franoovo vladavii* njeno policijo. Ce bo ^ ja čakala na to, da braltarčani spremenili mnenje, bo verjetno čalp prav toliko let, kolikor J minilo od podpisa P®^"! Utrechtu. Zato besede odločba nI slišati meo skimi argumenti na Združenih narodov. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ GOSPODARSKA USTALJE- NOST POPUŠČA — Prejšnja leta smo si zelo prizadevali, da bi poži- vili gospodarsko rast. Zdaj pa se je vsa zadeva že zasukala. Dosegli smo lepo povečanje proizvodnje, izvoza in zaposlenosti. Toda ob tem se je hkrati zelo povečala tudi investicijska, splošna in osebna po- trošnja, zato se v zadnjih mesecih spet hitreje dvigajo cene in živ- ljenjski stroški. Gospodarska usta- ljenost, ki smo jo prejšnja leta s težavo dosegli in pomeni lep uspeh reforme, zdaj ob vsem tem spet za- čenja popuščati. Potrebni bodo to- rej ustrezni ukrepi in prizadevanja. Zvezni in republiški izvršni svet že sestavljata gradivo o vsej tej problematiki. Napovedujejo, da bo- do o teh vprašanjih že pred polet- nimi počitnicami razpravljali v zve- eni in republiški skupščini, ko bo- do obravnavali rezultate gospodar- jenja v letošnjem prvem polletju. ■ TITO V SLOVENIJI — V če- trtek je prispel na krajši obisk v Slovenijo predsednik republike Tito z ženo Jovanko. Z letališča Brnik sta se draga gosta odpeljala na Brdo. V petek je bil tovariš Tito na rednem zdravniškem pregledu v ljubljanski bolnišnici Petra Držaja, kjer je obiskal tudi bolnega revo- lucionarja Ivana Novaka — Očka. V soboto sta predsednik Tito in Jo- vanka obiskala znano ljubljansko gostilno Vitez na Bregu, ki so jo odprli že leta 1754. V soboto popol- dne sta gosta odpotovala z Brda na Brione ■ »SZDL — DANKS« — Doku- ment »Socialistična zveza delovne- ga ljudstva — danes« bo bržkone v široki javni razpravi še do konca letošnjega oktobra. Ta razprava naj bi prispevala k sodobnejši, učinko- vitejši vsebini in metodam dela te naše najmnožičnejše politične orga- nizacije. ■ S. KRAIGHER V ZASAVJU — Predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher je v petek obiskal nekatera trboveljska in zagorska podjetja, kjer se je zanimal za raz- vojno usmerjenost teh delovnih or- ganizacij. ■ VOJAŠKI ROK VŠTET V DE- LOVNO DOBO? — Uredništvo beo- grajskega časopisa »Večerne novo- sti« je predlagalo, naj bi odsluženi vojaški rok šteli v delovno dobo za Prebujna rast potrošnje upokojitev, po načelu — leto za le- to. Predvidevajo, da bo o predlogu razpravljala zvezna skupščina. Po- glavitno vprašanje pri tem je, ali bo v pokojninskih skladih dovolj denarja. ■ NEOMEJEN VPIS NA UNI- VERZO — Pedagoškoznanstveni svet Univerze v Ljubljani je sklenil, da bo letošnji vpis na fakultete ne- omejen. Izjema so le medicinska fakulteta, oddelek za muzikologijo na filozofski fakulteti ter oddelek za arhitekturo na fakulteti za arhi- tekturo, gradbeništvo in geodezijo. Poudaril pa je, da bo treba v pri- hodnjih letih skrčiti vpis novih štu- dentov na tiste, ki že ob začetku kažejo ustrezne študijske sposob- nosti. ■ DRAŽJE MESO — V nekate- rih občinah so pred dnevi podražili Bveže meso, drugod pa o tem raz- pravljajo. Z višjimi cenami naj bi spodbudili živinorejce, težko pa je prerokovati, v kolikšni meri bo ta podražitev dosegla svoj namen. ■ PRIJET ATENTATOR — Var- nostni organi so izsledili zločinca, ki je lani podtaknil bombo v beo- grajskem kinematografu (pri tej eksploziji je bilo ranjenih 87 ljudi, en kinoobiskovalec je bil mrtev, neki učenki pa so morali odrezati obe nogi), nekaj mesecev kasneje pa tudi na beograjski železniški po- staji (tu je bilo ranjenih 10 ljudi). Bombe je podtaknil 22-letni Miljen- ko Hrkač s sodelavcem Ante jem Penavičem, oba iz vasi Mokro pri Lističi v bližini Mostarja (Herce- govina). Zločinca sta delala po na- vodilih ustaškega centra za regru- tiranje teroristov v Stuttgartu (Zah. Nemčija), ■ SOFIJA LOREN V JUGOSLA- VIJI — Znana italijanska filmska Igralka Sofija Loren in njen mož, filmski producent Carlo Ponti sta prejšnji teden obiskala Budvo in Titograd. Občina Budva jima je po- klonila zemljišče za zgraditev vile v Sv. Štefanu. Carlo Ponti je imel v Titogradu poslovne pogovore o črnogorskem turizmu. Po njegovi izjavi je črnogorsko primorje eden najlepših krajev na svetu. Dejal je, da bo kmalu spet prišel, da bi skle- nil poslovne dogovore o graditvi nekaterili objektov v črnogorskem primorju. ■ ZBOR SLOVENSKIH NOVI- NARJEV — V petek je bü v Ljub- ljani letni občni zbbr Društva slo- venskih novinarjev ob 25-letnici metliškega ustanovnega sestanka. Po obravnavi svojega dela in pro- blemov so za predsednika društva ponovno izvolili Milana Pogačnika, nato pa so podelili 15 Tomšičevih nagrad. POL ZA ŠALO POL ZA RES OBA ROKE GOR #/ vas, šolniki, nikar K na' predajo! Ogor- Fgaj res: komaj gri- iprulia drobtino za f® 5eprav veste, da JJ' feos le ni dosegljiv, ^todo poziva na pre- ' fj^sinranost! Številne ' ste zoTOgli, samopri- ^^ si priborili, »nad- ' ste si nakopali na ** ^ adflj bi pa vrgli jcoruBo! Ne, tega ne '^rili- Saj je vaše vzvi- i^anstvo zelo cenjeno. tTpriznanja so tudi ne- rJjja! Sicer pa pameten Realisti (in to vi mo- ^j) baje lahko žive sa- jgiW- Nesrečen je ti- . ^jeda vse skozi dinar. je bodočnost in za- j, tjeba marsičemu se j^ti. Predvsem pa: ne , lavnodušeni in bog t^ruj vzgojiti kakšnega jj »Hitlerja«! Tudi uso- da atoma je .v vaših rokah! Malo tolažbe tudi ne šldodi. Ne bodite egoisti in nikar ne mislite, da imate le vi proble- me! Mi vsi jih imamo. In imeli so jih tudi vaši predni- ki. Ne verjamete? želite p(ri- sluhniti? No, poglejmo; »Učiteljski zbor Mestne de- ške osnovne šole je let« 1922 Mestnemu šolskemu »veti t Celju predlagal prepoved ple- snih vaj za šoloobvezno mla- dino od 6. — 14. lete z na- slednjo utemeljitvijo: • Mladina v dobi 6. — 14. leta na se igra, nikar pa ne vadi raznih modemih plesov kot so valček, četvorka itd., kateri plesi so bili tudi nek- daj in naj bi bilo še danes dovoljeno samo zrelejši mla- dini nad 17. letom starosti. • Opazuje se, da so šolarji, ki obiskujejo plesne vaje pri g. Plečniku, med šol. poukom raztjreseni ter pri učenju po- vršni. • Prezgodnje plesne vaje dečkov z deklicami učinkuje- jo zlasti pri starosti nad 10 iet na prezgodnji razvoj spol- nega nagiona, kar bd se pač moralo zabranjevati do naj- skrajnejše meje. Kje so po- tem nedolžna otroška leta? • Otroci, ki se vadijo t omenjenih plesih postajajo vrhu tega še domišljavi, saj jih pde.sm učitelj g. Plečnik naziva za »gospode« in »da- me«. • In končno bd bilo upo- števati tudi dejstvo, da ples- ni učitelj g. Plečnik ni znK> žen pravilne silovenžčine, kar dokazuje njegovo povelje: »Oba roke gior!« (Citat pod narekovanjem iz Zgodovinskega arhiva v Ce- lju) 30. - Paradižnikova je okamenela v avtu. Z ve- dno večjo naglico je vozilo drvelo v serpentino številka ena. »Vsak hip bo po njej!« je še utegnil pomisliti Paradižnik, ki je stal z odprtimi usti daleč zadaj. - Zgodil pa se je čudež. Avto je zavil v ovinek. Da, malce nerodno, a zavil je' üospa Paradižnik je prijela za volan . . . Stati- stika je dokazala, da so ženske boljši šoferji kot moški Po vsem tem ji pač moramo verje- ti! - Paradižnica je naslednjo serpentino spe- ljala še spretneje in naslednjo še bolj stro- kovniaško. Kmalu je ni bilo več ločiti od prav- catega šoferja, ne od predvojnega in ne < našnjega! - S prirojeno žensko zvedavos Klara obtipala še ostale gumbe in vzvode zilu in ugotovila njih svrho. Verjemite aü v dolino je pripeljala kot odrasla, zr^la ^^ nK( n- •1! M n n- spo n- ?p01 iED KAD Ido ttki u (1 PO pro! iLjvl zdr. PAT( «aba' sau CDCC tv' «■1 ,31a I i Jan Na zadnjem kulturno zabavnem večeru sta nastopila tudi priznana uinetnika iz Beograda — Olivera Markovič in Djokica Milakovič — Medeni. Oba sta opravičila pri Celjanih isti ugled, ki sta ga dosegla preko radia, televizije, filma in plošč. Foto: Teve V nedeljo je prispela v Celje skupma 27 dijakov starske letalske gimnazije, ki bodo v celjskem j klubu dobili teoretično in praktično znanje j; dralnega letenja. Fantje, ki bodo naslednje dni šv pod nebo in se pozibavali pod oblaki, so prvič t lju, jadralnih veščin pa jih bodo učili celjski jad piloti. SAVINJA. DA JE MRZLA,! Saj ni res, pravi Nikica Iljič iz Splita, ki bo počitnice preživela pri stari mami v Celju in smo jo v nedeljo našli ob Savinji,, ko se je pridno namakala, a ni imela posnemalcev. Jaz se kopam tudi že marca, če ravno ne brije, je še pristavila. VODOVOD OBSOTELJA. Občani Golobinjeka, Prelaske, Sedlarjeva, Polja in J niča bodo dobili nov vodovod, ki ga že grade. Zemeljska dela opravljajo pripad Armade s strojem (na sliki) vsa druga dela razen strokovnih, pa bodo občani s Vodovod bo dolg ob zajetja v Imenem do Lastnica, okrog 5 kilometrov. Vredr je 34 milijonov Sdin. S tem bodo dobili zdravo, pitno vodo tudi kraji, ki i vode niso imeli. (Foto L. Srše) Besedo ima: toni hercfeler Priznati moram, da se mi je težak kamen odvalil od srca, ko sem gledal živ-žav na nedeljski tom- boli v Velenju. Organiza- torji so hamreč nekaj let čakali, da se jim je na dan tombole toliko na- smehnilo vreme, da so tombolo lahko v redu za- ključili. Sicer je kazalo, da tudi letos ne bo nič, pa je vendarle prenehalo deževati še ob pravem času. Prva tombola naj, naj, je srečno za nami, čakajo pa nas še druge. Nazaj grede sem zavil proti Letusu. Da vam re- čem, bil sem presenečen, kako se je nekdanja idili- ka tod spremenila. Nače- lo -— zemljo tistemu, ki jo obdeluje — tu ne velja več. Ob Savinji so nam- reč vso zemljo pokupiU mestni ljudje za svoje vi- kende. Tu sem med dru- gim srečal tudi znanca, novopečenega zemljiškega posestnika brez vikenda. Da pa lahko vsaj enkrat na teden dokaže, da je na svoji zemlji svoj gospo- dar. se pripelje z mulce- ma na svoj prodnat »grunt« in tu peče čevap- čiče. Pomislite — čevap- čiče peče na — svojem! In tako vsak teden en- krat, morda dvakrat. Kdor nima grunta na produ ob Savinji, vsaj ni- ma skrbi, da bi ga mu voda odnesla in ah bo mu zavarovalnica vikend zavarovala (nekdo mu je na uho prišepnil, da si utegne zavarovalnica pre- misliti zastran zavarov» nja vikendov ob vodi, ki Jih le ta lahko vsak hip ekspres pošlje proti Ce- lju), se, v skladu z let- nim časom lahko gre ko- pati v Savinjo. Bazena v Celju še nimajo nared, pa čeprav so poklicali na pomoč pri krpanju celo strokovnjake iz inozem- stva. Ti mažejo in mažejo In utegne se celo prime- riti, da bo krpanje zdrža- lo za naslednje sezone. Oni teden sem bil v 2alcu in tu slišal nekaj krepkih na račun stano- vanjske m komunalne po- litike. Pravijo, da je tu vse preveč vaške politike okrog komunale, da gra- dijo hiSe tako In drugače tn da bo kmalu v dolini le 500 hektarov zemlje Buddane. DEVETA BRIGA Srečam znanca, dobrega, skromnega öloveQca. Ru- dar je. Ima dvoje otrok, ki ju z žesio po svojih mo- čeh poskušata obvarovati te^ aH onega. Lačni niso, vendar v hiši še marsikaj primanjkuje. Pa kaj ho- čete, zasauzä sam, žena gospodinji. Pridna, kot mrav- lja. Ko sta letos na kredit kupila pralni stroj, žena adaj 2» sosesk» za nekaj kovačev nadomešča perico. Zadnjič ga srečam, ko je pravkar iisstopal iz de- lavskega avtobusa. Büo je vroče, da kaj. Tak» jo sikupaj mahava proti domu, ko njegtm tovariši zavi- jejo na dva deoi. še sama zavijeva za njimi. Zaradi greha. Ob točilni mizi mi bilo mnogo ljudi. Ob tem času jih je tu mnogo le tam okoli prvega in petnaj- stega v mesecu. Mlad, zdrav moški srednjih let je bil naslonjen na točilno mizo, medtem ko je natakar rica nekaj pisala v zvezek. V tisti zvezek, ki je za^ menjal gostilniško kredo. »Poglejte, že nekaj let se poznamo. Veste, da sem poštenjak, da delam poštejio in trdo za ta zaslu- žek. Ste videli tistega visokega moškega ob točilni mizi? Dela v tovarni posode. Dobro zasluiä. Zena pa dela v Žični. Tudi ona dobro zasluži. Imata dvoje otrok, tak» kot jaz. Ko sva ga videla, je pravkar plačeval zapitek za cel mesec. Po vsakem kiosilu, ga z ženo pristavita po pod litra. Lepo, bi človek dejal. Zakaj pa ne. Oba sta v službi, zaslužita dobro, lepo in prav. Kaj to nam mar! Imajo pač, mi pa nimamo. Toda ndsem vam hoted o tem govoriti. Hotel sem le reči, da bi včasdh šeH tja in temu moškemu tako primazal, da bi bdi preje na Limi kot Amerikanci.« Zdaj sem jaz osupnil. V resnici pa poanam že nekaj let. NikoM še nisem slišal, da bi koga iKlaril, komu pretii. To me je tembolj začudilo, ker je znan, kot izredno miren človek. »Kot rečeno bd šel tja, mu primazal enih par okrog ušes, zavil v mesto in oddal partijsko iakaz- ndoo. Da me ne bi bilo treba izključiti.« — Zakaj vendar? »Kadarkoli odpre on ali žena usta, če ju le kdo hoče poslušati, kritizirata to, pljujeta po onem. Za- nju ni ne režim, ne ijartija, ne sindikat in ne druž- to vredno piškavega oreha. Čeprav sem bdi sam V hosti on pa ne, bi jima to še tudi odpustil. Ni- kakor ne morem razumeti in se strinjati s tem, da jima ta ničvredna družba plačuje za oba otroka. Do- bivata podporo, ker sta ,socialno ogrožena'! Ram- melte? Njima otroka sita socialno ogrožena. Vsako leto jima kupijo tisite s centra obleke, vse za šolo in vsak dan plačajo topli obrok. Kaj pa mojima? Figo. Razumete? Ne, ker tudi jaz ne razumem. Zaslužita več kot jaz, živijo bolj.še, kot mi, pa še pKXiporo dobivajo. Zato, ker .so ;socialno ogroženi'. Včasih smo to drugače urejevali. Počilo je in je bil mir...« Nani NOVI TEONUi - IJf® oištvo in uprava CeU Gregorčičeva 5, poštni ^ dai 161 Urejuje uredm» odbor. Glavni ar^ BERNARD STRMCN" odgovorni urednik fj^ KRASOVEC. NOVI T® NIK izhaja od de«^, 1968 kot naslednik CEi; SKEGA TEDNIKA. W J« hajal od 19.55 leta N«' 24 lEDNIK izhaja vsaK { trtek Izdaja CGP »D«^^ - enota informacije P pagandna Celje ris» klLšeji CGP »DELO« 5 kopiso« ne vračam» , oa posamezne številk' pat (60 SD), letna o»^ oina 30 novih din SD), poUetna 15 din (1.500 SD). Za oiaSa naročnina 60 din (6.000 SD). Tek^^ Čuo 501.1-1280 TEl^ij NI: uredniatvo 23-6» ^ oglasi iB naročnine- , nomska «mtpaeand!»