PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /> .. Sbb- postale i gruppo - Cena 90 lir Leto xxvni. Št. 128 (8221) TRST, sreda, 31. maja 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni ____________________** v ^0VCU P1* Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NEUSPEŠNI MANEVRI DEMOKRISTIANO V V KORIST LIBERALCEV Poslanska zbornica je izvolila predsedstvo Do kraja so omejili prisotnost PLI in MSI Predsednik Leone je včeraj pričel posvetovanja za sestavo nove vlade - Vedno bolj verjeten poizvedovalni mandat Andreottiju RIM, 30. — Poslanska zbornica je danes s precejšnjimi težavami lt Zakulisnih manevrih, prerekanjih in ob daljši prekinitvi, končno '»»NI. člane predsedstva, in to na ta način, da so do skrajne ^znosti omejili prisotnost liberalcev in misovcev. Predsednik Leone Doit i d°P°ldne PrRel posvetovanja za sestavo nove vlade, ki bodo **>la zanimivejša šele v soboto in nedeljo, ko bo sprejel načelnike ''•mentarnih skupin in tajnike strank. UH** Pfi volitvi štirih podpredsed--------------- #v poslanske zbornice se je dalo* saj se stranke nika- hftl, J1'*.0 mo9le sporazumeti. De-.Mtristjani so zahtevali, da mora I ■ vsak način izvoljen liberalk 'n da morajo istočasno ohraniti ji * ttesti. Vse ostale stranke so L Odflovorile, da če že hočejo 6,1 liberalca, naj žrtvujejo svoje , «°. Prišlo je do glasovanja, in u v*ak poslanec lahko glasuje boi? Za dve 'men'’ sta bila povsem "»'ino izvoljena dva demokristja-i *acianlni (301 glas), in Luci-j. i (261) ter dva komunista Bol- fredi prejel manj glasov od Zacca-ninija. Čim je bil znan rezultat, sta skočila s svojih sedežev liberalca Ma-lagodi in Bozzi. Pričel se je prepir z demokristjani in končno je prišlo do uradnega sporočila tiskovnega urada PLI. da so se Piccoli, Bozzi in Malagodi sporazumeli o obveznosti KD, da si bo prizadevala za izvolitev liberalnih predstavnikov za predsednika ene izmed komisij zbornic* in ene komisije senata. Brez težav so izvolili kvestorje: demokristjana Tantara (262). socialdemokrata Ceccheiinija (299) in komunista Buzetta (177). Ponovno pa se je zapletlo pri iz- jhni (178) in Nilde Jotti (175). ita, Je zanimivo, da je pred-skrajne desnice v KD Luci- PO SKLEPIH UIL IN CISL lama (CGIL) predlaga sindikalno federacijo Federacija naj bi bila most, da se doseže sindikalna enotnost . Trije pogoji CGIL 30. — Po zadnjih sklepih vodstev UIL in CISL je prišlo do j« zastoja procesa sindikalne enotnosti. Kot smo že poročali, 'na članov centralnega komiteja UIL sklenila, da odloži izredni to »indikalne konfederacije in je s tem prekršila obvežnosti, ki I, "u® sprejete lani v Firencah med vsemi tremi sindikati. Takrat so l(|Lnan,r*č dogovorili, da bodo letos v jeseni izredni kongresi vseh l||0 *'ndikalnih organizacij, na katerih jih bodo razpustili in prihodnje •hm ?°m|adi pa bo združitveni kongres, ki naj ustvari en sam Ji * sindikat. ClSL *asedanju generalnega sveta i(. n' prišlo do tako ostrih na-°v*nj sindikalni enotnosti, ožili, ? i® velika večina podčrtala, it i*. *a proces nujen. Vendar pa •kilt - tain!*tv° v težavo glede ^"ia izrednega kongresa in je V,l 1 re*oluciji, ki je to predvide-' Slasovala šibka večina članov. ijv»lnes ^ ie pričelo zasedanje j^nega odbora CGIL, na katerem j Poročal Lama, ki je predlagal, tJ?ai bi čim prej prišlo do fede-iCJe vseh treh sindikatov, ven-Pogojem, da je to korak ferski enotnosti, ki ostane po-^n> cilj in katero je treba do-, v točno določenih rokih. 'je polemiziral z UIL, ki je H^pgala neke vrste posvetovalni U^.'. ki po njegovem mnenju ne C*. ničesar in niti tega, kar že Dj.®!®- UIL si je prevzela resno tvornost, ko je naglo zavrla enotnosti in ko skuša pre-sjj?1 napore za organsko enotnost (jjjpatov. Posledice tega so se ^e bidi znotraj CISL. (J^šdi tega, je nadaljeval Lama, ki govorijo o federaciji, ki naj h, ‘a nekak most za dosego enot- Ka sindikata. tijv^čar pa je Lama v tej zvezi el nekatere osnovne pogoje: 1. (K7 ne bo sprejela nobene o-taj* Pavice do pogajanja v <6 f‘1'1). omejevanja pravice stav-*iih n,s*ndikalnih odnosov v podje; membnih delovnih pogodb in da je treba pričeti z vlado razgovore o nekaterih pomembnih vprašanjih. Danes so se sestali v Brescii vsedržavni sveti ter predstavniki tovarniških svetov kovinarjev vseh treh sindikalnih organizacij. V imenu vseh je Bruno Trentin podpri zamisel o sindikalni federaciji pod pogojem, da predstavlja korak k organski enotnosti in da lahko tisti sindikati, ki so za to sposobni, takoj ustvarijo enotni sindikat. volitvi tajnikov in so bili izvoljeni: demokristjana Armani in Gerardin, komunista D’Alessdo in Tistilo, republikanec Gunnella, liberalec Papa, socialist Dino Moro in član sardinske stranke izvoljen kot neodvisen levičar na listi KPI Columbu. Kot vidimo torej, m bil izvoljen miso-vec, čeprav to predvideva člen 5 pravilnika zbornice, katerega tretji odstavek določa, da morajo biti v predsedstvu zastopane vse parlamentarne skupine. Ponovno je prišlo do sporov in končno so zasedanje poslanske zbornice prekinili. Sestali so se načelniki skupin in zadevo so uredili na ta način, da je Sardinec Columbu odstopil, na njegovo mesto pa je prišel misovec Guarra. Predsednik Leone je danes dopoldne ob 10. uri pričel posvetovanja, ko je sprejel bivšega predsednika republike Grončhija, ki je po razgovoru same izjavil, da pričakuje. da bodo lahko rešili vse težave. Bolj zgovoren pa je bil Saragat, ki je zavrnil enobarvno vlado in zagovarjal vlado levega centra, vendar s pogojem, da se povrne k svojemu izvoru, naj bo torej popolnoma avtonomna v odnosu do skrajne desnice, kot tudi do komunistov. Nato je Leone sprejel predsednika obeh zbornic in najprej Pertini-ja. nato pa Fanfanija, ki nista ničesar povedala. Ob 13. uri je sprejel Scelbo. ki je bdi polemičen do demokristjanov, češ da je menil, da ne bodo potrebna posvetovanja, ker se je predvidevalo, da bo njegova stranka takoj imenovala svo-jegh kandidata za sestavo vlade. Obžaloval je, da to ni bilo mogoče in da .je seveda seda! potrebno posvetovanje predsednika republike. Popoldne ob 17. uri je Leone spreilpl bivšega predsednika ustavodajne skupščine komunista Terra-dnija, ki je dejal, da so po toliko aritmetičnih računih o večinah končno pričeli z resnim razgovorom o političnih vprašanjih. KD je še vedno večinska stranka in njena je pobuda, kako naj se rešuje kriza. KD mora povedati, kaj namerava napraviti in na kakšen način bo to napravila. Samo potem se bodo lahko izrekle druge stranke. Bivši predsednik senata Merza-gora je izjavil, da pričakuje, da se bo nehalo z zapostavljanjem. Bucdarelli Ducci je mnenja, da je po vsakih volitvah še zlasti težko sestaviti vlado, saj so vsem še na vidiku polemike iz razdobja volilne kampanje. Zavedati pa se je treba resne odgovornosti in številnih vprašanj, ki jih je treba rešiti. Zadnjega je danes sprgjel Leone bivšega predsednika vlade Parrija. Jutri dopoldne bo Leone sprejel Humorja, Colomba in zvečer ob 20. liri Mora. Posvetovanja se bodo nato v četrtek in petek prekinila in se bodo nadaljevala v soboto in nedeljo. V Rimu so na splošno mnenja, da bo Leone poveril poizvedovalni mandat Andreottiju. Istočasno pa tudi praviio. da za sedaj še niso možna nobena predvidevanja, ker je položaj zelo zapleten in so možne različne rešitve. Danes se je nadaljevalo zasedanje centralnega komiteja KPI, ki se bo nadaljevalo pojutrišnjem. Dopoldne so se sestali demokrist- janski poslanci in senatorji, ki bi marali izvoliti člane izvršnih odborov. Ponovno je prišlo do dokaj ostrega spora med demokristjanski-mi poslanci, saj se niso dogovorili za kandidatno listo in bodo predložili dve kandidatni listi: 13 kandidatov za večino in 6 kandidatov za levico KD. Tudi to odraža ved no ostrejše notranje spore v KD. Spremembe pri dnevniku «11 Globo» RIM, 30. — Antonio Ghirelli bo s prvim junijem prevzel vodstvo dnevnika «11 Globo*, namestnik ravnatelja bo Mario Pirani in svetovalec založnika Fausto Coen. S to spremembo bo dnevnik «11 Globo* spremenil svoj gospodarski značaj in bo postal politično darski dnevnik. SLOVESNOST NA BEOGRAJSKEM VSEUČILIŠČU Predsedniku Tilu so podelili častni naslov doktorja znanosti Velik razvoj jugoslovanskih visokih in višjih šol - Tito je obiskal tudi beograjski urbanistični zavod in je bil gost mestne skupščine Beograda (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — Predsednik republike maršal Tito je imel danes dopoldne naporen dan. Najprej se je udeležil slovesne seje beograjskega vseučilišča, kjer mu je bil podeljen častni naslov doktorja znanosti, zatem je obiskal urbanistični zavod Beograda, kjer se je seznanil z načrtom za razvoj Beograda do leta 2000. Iz urbanističnega zavoda je odšel v mestno skupščino, kjer mu je bila izročena (poslanica Boegrada» in prirejeno kosilo. Točno ob 10. je predsednik re- publike s soprogo prispel v slovesno dvorano rektorata beograjskega vseučilišča, kjer so ga pozdravili rektor dr. Gligorijevič, predsednik skupščine Srbije Markovič, predsednik mestne skupščine Pešič, številni funkcionarji zveze, republike in mesta, rektorji skoraj vseh jugoslovanskih vseučilišč, vsi dekani beograjskih fakultet, člani vseučiliške skupščine, profesorji in mnogi študentje. Po pozdravnem govoru rektorja Gligorijeviča ki je med drugim ugotovil, da je častni doktorat enoglasno dodeljen predsedniku republike na pobudo študentov in profesorjev, je pobudnik dr. Jankovič v svojem govoru gospo I poudaril Titov ustvarjalno revolu-I cionarno, predvojno, medvojno in povojno delo, njegov prispevek k razvoju socializma v sodobni dobi. Prof. Jankovič je posebno poudaril, da je Tito tvorec zunanje-političnih načel, na katerih temelji neodvisno in ustvarjalno delovanje Jugoslavije na mednarodnem področju. Tito je ideolog, pobudnik in uresničevalec politike neuvrščenosti, humanist v vojni in miru. Tito je vnesel humanizem kot osnovno idejo v mednarodno in politično doktrino. Tito je v človeku videl ideal političnih stremljenj, človek je smisel njegove borbe in akciije. Po njegovem govoru je rektor dr. Gligorijevič izročil predsedniku Titu diplomo častnega doktorja in zlato plaketo beograjskega vseučilišča. Predsednik republike je v svo- iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii iiiii ii ■ iiiiiii iiiiiiii iiii iiiriTiiiiii tiiiiiiiiii iiiiii iiiiiiiiiiiiii iiiii ■ i iiiiiiii iiiiiiiiiiii ||||| iiiiii iii 11111 iiiiiiiiii 111 iii jiiii 11| 11111111| | itijiii | iiiii || | ti, miiiiiii, iiiiiiiii j, 11 iii, |,||||||,|||, (iiiiii ||||||„|,|| |, iiiimiiu m AMERIŠKI PREDSEDNIK BO DANES PRISPEL NA OBISK V VARŠAVO Nixon odpotoval iz Sovjetske zveze Kratek enodnevni obisk v Teheranu Ugodni komentarji zahodnih časnikov o moskovskih pogovorih - Za Indiro Gandi moskovski «vrh» ne bo prinesel nobenih koristi malim državam KIJEV, 30. — Zadnji dan svojega obiska v Sovjetski zvezi je ameriški predsednik Nixon preživel kot gost mesta Kijev, kamor je včeraj prišel iz Moskve. V Ukrajini so ameriškega predsednika toplo sprejeli. Danes dopoldne je Nixon zapustil Sovjetsko zvezo in odletel iz Kijeva na enodnevni obisk v Teheran. Jutri bo Nixon prispel v Varšavo, kjer bo zaključil svoj obisk v Evropi in se nato vrnil v domovino. V Teheranu je ameriškega pred- sednika na letališču sprejel iranski šah s soprogo in najvišjimi državnimi predstavniki. Po kratki slovesnosti na letališču se je Nixon odpeljal v palačo gostov, nakar se je popoldne pogovarjal z iranskim šahom. Pogovori ameriškega predsednika Nixona s sovjetskimi voditelji v Moskvi so imeli globok odmev v zahodnem svetu. Kot poročajo iz Moskve, pričakujejo, da bo sovjetska delegacija kmalu odpotovala Po razgovoru s predsednikom republike. Na sliki od leve proti desni: predsednik senata Fanfani in predsednik poslanske zbornice Pertini v Hanoj, kjer bo obrazložila Severnim Vietnamcem izid srečanja z Nixonom in njegovimi sodelavci. Hkrati pa v Moskvi govorijo, da je Sovjetska zveza sklicala sestanek državnikov varšavskega pakta. Na sestanku bodo sovjetski voditelji obvestili svoje zaveznike o pogovorih, ki so jih imeli z Nixonom. Glavni tajnik Združenih narodov Waldheim je danes izrazil svoje zadovoljstvo za sporazume, ki so bili doseženi v Moskvi med Nixo-nom in sovjetskimi voditelji. Wald-heim je poudaril zlasti važnost o-dločitve, da se okrepi učinkovitost Združenih narodov in z zadoščenjem ugotovil, da so v Moskvi dali vso podporo naporom OZN za mirno rešitev krize na Bližnjem vzhodu, ter napredek, ki je bil dosežen na področju razorožitte. Med poletom iz Kijeva v Teheran je imel Nixonov svetovalec Kissinger pogovor s časnikarji, ki spremljajo ameriškega predsednika, med katerim je pojasnil, Ja dvanajst načel o mirnem sožitju, o katerih sta se sporazumela Nixon in Brežnjev, predstavlja «važen dokument, ki lahko s časom postane zgodovinski dokument*. Kissinger je naglasil, da so Američani zapustili Sovjetsko zvezo z zelo pozitivnim vtisom. Tudi nekateri drugi funkcionarji Bele hiše, ki spremljajo Nixpna, so izjavili, da sta Niocon in Brežnjev postavila «iz-redno dobre odnose*, kljub težkim pogajanjem in trdem delu. Skoraj vsi ameriški časniki z izrednim zadovoljstvom komentirajo dosežene rezultate v Moskvi. Revija «Newsweek» je objavila na naslovni strani plapolajočo ameriško in sovjetsko zastavo kot simbol zadovoljstva milijonov Američanov za uspešno Nixonov potovanje v Sovjetsko zvezo. List ugotavlja, da so na moskovskih pogovorih počistili poslednje ruševine iz zadnje tiCj3, Federacija mora pomeniti t i Ko se federacija ustanovi, 'kidajo takoj uveljaviti nekateri Vah H* so bili že sprejeti v Fi-in ki se nanašajo na ne-CJtojivost sindikalnih in drugih Istočasno morajo vse tri ?e konfederacije izstopiti iz bih sindikalnih central. %1)14 fe nato tudi govoril o bliž-^ Pogajanjih za obnovitev po- l,|*taiiiiiiliaaai,iiitilla,iiiai,i,ligiiiiil,iiliiavtitliaiiiiaiiiiiaiiiii«tiiBiBaaiat|it|i|||aii||||||||aiK«t*niBiiii«iaiii>ii|iiN|*>i|*>N||N||**>*>**|Na>*>i*a>N>>*N>ivv*vviiiii>«uiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiiinvvvmivmfmBiiviniiiiiBiiiiii«iiiNiii*aaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiraiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMU H ATO za sklicanje evropske konference o varnosti ^Porna povezava s pogajanji o omejevanju čet v Evropi in datum pripravljalnih razgovorov v Helsinkih iSa^’ 30> “ v prostorih nem-rO J^amenta se je danes pri-i ^t) Nadanje ministrskega sveta Na dnevnem redu so per-!Sla Procesa pomirjenja med otokoma v Evropi in pred-riohfiprave za sklicanje evrop-rence o varnosti, sporedno 80 razpravljali tudi o dvo-W i,01.’0 uravnovešenem zmanj-Jt*vVila bet v Evropi. 's L. 8*ede oborožitve in evrop-jj? L m /« >y/i /infnin' 1 * Mit«i av/in mi oa L- /vrvi i ouvinlf n /\Ir/1- je kvestor dr. D'Anchise zagotovil, tudi našim časnikarjem, da ga bo v njegovih odnosih do tiska usmerja-la predvsem objektivnost in da bo zavračal vsakršno diskriminacijo. Žal ni tako. nikoli ni bilo tako. Viri informacij so na kvesturi odprti zdaj na stežaj, drugič nekoliko man', tretjič, pa popolnoma zaprti glede na tmedij». kateremu ga ustanova ali posamezni funkcionarji posredujejo. Tako se je tokrat zgodilo, da je o najdbi skladišča ročnih bomb pri Opčinah bil odvešien samo kronist enega izmed petih dnevnikov, ki so na razpolago Tržačanom s podrobno mestno kroniko. Pri tem ne velja niti izavor. da gre za tako imenovano tzadnjo vest*, ki zaradi urnika uredništev avtomatično vrže iz igre vsaj tri dnevnike (nikakor pa ne «Primorskega dnevnika*). Bombe 30 odkrili t> prvih jutranjih urah, toda o tem je bilo obveščeno samo eno uredništvo, in to s tako vnemo, da so na kraj odkritja lahko prihiteli fotoreporterji časopisa! Ne moremo vedeti, kakšne cilje zasleduje s takimi diskriminacijami tržaška kvestura, za katero pred javnostjo odgovor d dr. D’Anchhe. Prepričani pa smo. da je dolžnost policije, da o takih stvareh takoj in izčrpno informira vso javnost. To je namreč načelo svobode informiranja (oziroma tiska), ki je eden izmed temeljev našega ustavnega sistema. Dr. D’Anchise e odgovorni načel- DRUGE VESTI ff-A ŠW*TI STRAHI rični organi so komisariati v okolici. Vsako sklicevanje na oagovor-nosti drugih je neutemeljeno. Zato ponavljamo popolnoma upravičen protest z -zahtevo, naj odgovorni funkcionarji poskrbijo, da se kršenju pravice do informacij naredi taka konec. Prebivalci Magdalene in Podlonjerja za takojšnjo municipalizacijo SAP Razburljivo srečanje odposlanstva demonstrantov, ki so šli pred sedež deželne uprave, z odbornikom za prevoze Variscom ■ Nove deželne podpore zasebnim koncesionarjem SINOČI V GREGORČIČEVI DVORANI SK je s prijetnim večerom zaključil deseto sezono Članom sta spregovorila predsednik dr. Turina in ustanovitelj kluba dr. Hlavaty Slovenski klub ie sinoči s skromnim, a prijetnim večerom sklenil svoje 10. leto delovanja: ob omizju v Gregorčičevi dvorani in pa ob pomenku o teni 'n onem. Bil je to domač, zaključni večer v sezoni, namenjen članom kluba, ki so ga skozi vso sezono, vsak torek obiskovali. Predsednik kluba dr. Vladimir Turina. ki že sedem let ob pomoči klubovega odbora prizadevno in z nema hnim trudom pripravlja večer za večerom, je najprej seznanil prisotne z delom pretekle sezone, že sam podatek, da sta od tridesetih večerov odpadla le dva. pa še ta dva zaradi slabega vremena in pa zaradi praznika, dovolj zgovorno priča, kakšno pomembno poslanstvo je klub opravljal v družabnem življenju mestnih Slovencev, ki so se bolj ali manj vestno udeleževali klubovih torkovih večerov. Dr. Turina je pri tem naglasil, da bo izčrpno poročilo s točnimi podatki podal na občnem zboru SK, ki bo 3. oktobra letos. Ob tej priložnosti bodo tudi počastili 10-letnico SK s posebnim programom. Delovan e kluba pa ne bo popolnoma zamrlo v poletnih mesecih, saj organizira klub za 25. junija jubilejni izlet v Pulj. Zaključnega večera se je udeležil tudi ustanovitelj in prvi predsednik kluba dr. Robert Hlavatg. V kratkem nagovoru je povedal, da so klubu dalj časa napovedovali kratko bodočnost, pa je kljub temu dorasel in se razvil v žilavega in krepkega 10-letnega mladeniča. Na koncu se je še posebej zahvalil in pohvalil požrtvovalnost predsednika kluba dr. Turina ter mu v znak priznanja izročil posebno diplomo. Stavka avtobusnega podjetja SAP traja že peti dan. Razumljivo je, da so prebivalci prizadetih rajonov (v glavnem vsa gornja mestna okolica in Kras) razburjeni zaradi brezbrižnosti oblasti, ki pasivno gledajo na dogajanje, medtem ko se nujno postavlja vprašanje takojšnje municipalizacije zasebnih koncesijskih prog, Sergasove SAP v prvi vrsti. Od tod sklep enotnega odbora meščanov, ki se poslužujejo zasebnih avtobusov Sergasove SAP, da priredijo poulično manifestacijo in s tem opozorijo naše javno mnenje in pozornost pristopih oblasti na občini in v deželni upravi. Morda je povorka mater z otroci, delavcev in študentov povzročila zastoj v mestnem prometu in vročo kri marsikaterega avtomobilista, vendar moramo pomisliti, da gre za ljudi, stare in mlajše, ki se že peti dan odpravljajo na delo peš, že dolgih dvajset let pa prenašajo samovoljo zasebnih prevoznikov, plačujejo dražje listke in podobno. S transparenti v slovenščini in italijanščini so se odpravili prebivalci Magdalene in Podlonjerja iz svojih mestnih četrti peš v mesto. Šli so v Carduccijevo ulico, pred sedež deželne uprave. Z žvižgi in skandiranjem gesel so zahtevali, naj oblasti takoj posežejo in izpolnijo že tolikokrat dane obljube o prehodu zasebnih prog v režijo občinskega prevoznega podjetja ACEGAT. Sprevod se je ustavil pred deželno palačo, medtem ko je delegacijo demonstrantov sprejel deželni odbornik za prevoze Varisco (KD). V imenu demonstrantov je spregovoril Luigi Fon, od Magdalene, ki je na kratko povedal, zakaj nastopajo in kaj zahtevajo: takojšen poseg deželne uprave, ki naj omogoči tržaški občini municipalizacijo prog C, D, R in drugih, ki jih upravlja družba SAP. Odbornik Varisco je delegaciji gospodinj, delavcev in študentov najprej omenil reformo prevozov, nato pa zagotovil, da bo vprašanje SAP rešeno še pred koncem leta ob podpori iz deželnih skladov. Pri tem se je skliceval na zakonski osnutek, ki ga je zjutraj odobrila (potem, ko so svetovalci KPI in PSIUP iz protesta zapustili sejno dvorano) neka deželna komisija. Na to ga je neki član delegacije opozoril, da priznava ta zakon, že tretji v devetih mesecih. narjem in je torej v nasprotju z željami prebivalstva in sindikatov. Varisco ga je osorno zavrnil, češ da ni sposoben presojati take zapletene zadeve. «če md ne zaupate, lahko greste. Tu ne bomo diskutirali, če ste gluhi. Jaz ne bom dajal odgovora vam, temveč političnim organom, ki so me izvolili...* V resnici član delegacije, ki je tako razburil odbornika, ni bil «nepristojen» Mi neinformiran. Potem smo namreč izvedeli, da gre za deželnega koordinatorja treh sindikatov OGIL, CISL in UIL za vprašanje prevozov Varina! Na izrecno vprašanje, če bo dežela podprla zahtevo po municipa-lizaciji odbornik Varisco ni odgovoril, pač pa je zavračal odgovornost na tržaško občinsko upravo. IX) tod kronika včerajšnje manifestacije in nekoliko neobičajnega razgovora z odbornikom za javne prevoze. Vsekakor velja zabeležiti, da se je zjutraj zares sestala deželna komisija in odobrila zakonski osnutek o posegih dežele na področje javnih prevozov. Neki člen predvideva tudi podpore koncesionarjem za obnovo avtobusnega parka, kar je — seveda — razburiio predstavnike KPI in PSIUP, ki so se skliceval na brzojavko sindi- Katov, naj bi dežela ne ukrepala površno in proti interesom prebivalstva. Ko so sprevideli, da je vsak poziv zaman, so svetovalci leve opozicije zapustili dvorano. Osnutek so nato odobrili in bodo o njem razpravljali še prihodnji teden v deželnem svetu. uprave, še zlasti ker bo moral PSI v prihodnjih mesecih, tudi v luči odnosov med strankami na vsedržavni ravni, pojasniti svoje stališče. Izrazil je tudi svojo zaskrbljenost, ker načrti CIPE do sedaj niso bili uresničeni, še zlasti kar zadeva ladjedelnico »Arzenal S. Marco», Iti je po dokončanih delih na zadnji prekooceanski ladji, skoraj popolnoma brez dela. V zaključku je De Gioia poudaril potrebo po ekološki zaščiti morskega in kraškega okolja ter obsodil zamudo v tem oziru s strani dežele, ki ne mara sprejeti zakona o varstvu kraške planote, ki ga je sprejel parlament. Tiskovna konferenca o francoskih knjigah V soboto, 3. junija bo ob 11. uri sedežu ravnateljstva ljudske knjižnice v Ul. Teatro romano 17 tiskovna konferenca, ki bo posvečena razstavi francoskih knjig. To bodo odprli 5. junija v dvoranah knjižnice. Ul. Teatro romano 7. Konference se bosta udeležila med drugimi predsednik francoskega združenja založnikov Demeule-naere in tajnik istega Monnet. Deželni časnikarski odbor za svobodo informacije Na sinočnji seji deželnega odbora časnikarske zbornice, ki jo je vodil predsednik Franco Dekleva, so sprejeli protestno resolucijo naslednje vsebine: «Deželni odbor, ki je prepričan, da tolmači mnenje vseh časnikarjev protestira zaradi nesprejemljivega kršenja svobode informacije s policijsko preiskavo v uredništvu Cor-riere della sera. Obveščevanje javnosti je jamstvo za demokratične svoboščine, ki jih ni mogoče omejevati s sklicevanjem na javni red. Deželni odbor zato poudarja nenadomestljivo časnikarsko funkciio v svobodnem in objektivnem informiranju, ki je ustavna pravica vseh državljanov*. V Gradežu se je zaključil mednarodni tečaj fizike dal možnost mladim fizikom, da se spoznajo tudi z novimi razvoji fizike, še zlasti kar zadeva osnovne delce. Prihodnje leto bo ta seminar na Danskem. Vprašanje županu Občinski svetovalec PSIUP Fau-sto MonfaJcon je predložil županu vprašanje, v katerem pravi, da je ustanova IACP izvedla med stanovalci svojih hiš anketo, v kateri so nekatera vprašanja, ki presegajo meje ankete, ki naj bi ugotovila potrebe stanovalcev in kažejo bolj na anketo, ki naj bi ugotovila, katera so njihova politična prepričanja. Med drugimi navaja točke anketnega lista, ki zadevajo jezik, ki ga govorijo stanovalci doma, kako preživijo prost čas ter vprašanja o vzgoji otrok v odnosu do obstoječih oblasti. Monfalcon ugotavlja, da take ankete privedejo po navadi do političnega obeležja prizadetih in zato bi hotel vedeti od župana, kateri so resnični nameni ankete IACP ter kako se skladajo s temi nameni vprašanja, ki so popolnoma druge narave. Med kopanjem ji je postalo slabo Včeraj popoldne, okrog 15. ure, se je 52-letna Pierina Poropat por. Marž ari iz Ul. Meucci 6 kopala v prvem «topolinu», v Barkovljah, ko ji je nenadoma postalo slabo Skoraj bi bila utonila, ko bi ne priskočil na pomoč 19-letni Gior-gio Veresano iz Ul. Baiamonti 37 In jo tako rešil skoraj gotove smrti Mladenič je od daleč zaslišal žen-skine krike in takoj pogumno skočil v vodo, priplaval do utapljajoče se ženske in jo privlekel na kopno. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s prognozo okrevanja v 6 dneh na oddelku za oživljanje. Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Danes, 31. t. m., ob 20.30 Jaka Štok* »Trije tički*. Zadnjič v letošnji sezoni. Koncerti Kino Nazionale 16.15-22.10 »Siamo tutti liberta provvisoria. Barvni film- ' Cn-ciolla, V. De Sica. M. Meril Tolo. j E cnice 16.15 »Le pistolere*. B?. film. Claudia Cardinale in Bris1 Bardot. .. Eden 16.30 »AlTombra del delitto* Barvni film. Stephane Audi®1 Jean Pier Cassel. Prepovedano dini pod 18. letom. . Grattacielo 16.00 «AH’onorevole P“" ciono le donne*. Lando Buzzan ' Šola GLASBENE MATICE -Trebče Danes, 31. t. m., ob 21. uri v dvorani prosvetnega društva Primorec NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE Na sporedu klavir, čelo, klarinet, harmonike in godalni kvartet Glasbene šole. Vljudno vabljeni! V Gradežu se je zaključil tečaj fizike, ki sta ga priredila CERN iz Ženeve ter Mednarodno središče za teoretsko fizdko iz Trsta. Tečaj je trajal dva tedna, udeležilo se ga je približno 90 mladih fizikov in 15 profesorjev iz raznih evropskih držav in laboratorijev. CERN organizira vsako leto v drugi državi ta tečaj, da bi IIIHI■IIIHHIlHHHHIIIIIIIHIHIIIIlnmlllllHIHIIIH■IIIIIIIIIHIIIIIHHIIIHHIHI■IHHIIIIIIIIIIIHHIIIIflUlllllHIHIII Pokrajinsko vodstvo PSD1 odobrilo poročilo De Gioie Pokrajinsko vodstvo PSDI je soglasno odobrilo poročilo tajnika De Giode o smernicah in vodilnih programih stranke po zadnjih političnih volitvah ter pred občinskimi volitvami, ki bi morale biti jeseni. Kar zadeva rezultate zadnjih volitev je De Gioia dejal, da je k izidu bistveno prispevalo vzdržanje Slovenske skupnosti ter indipenden-tistov, in da bo to razvidno že na upravnih volitvah, ko bosta ti stranki spet kandidirali V zvezi s porastom misovskih glasov je tajnik PSDI izrazil prepričanje, da se bo njihov padec začel že na jesenskih volitvah. De Gioia je nadaljeval rekoč, da PSDI ne postavlja nobenih vpra-izredne podpore zasebnim koncesio- šanj, kar zadeva sestavo občinske Prizor s včerajšnje demonstracije mater, otrok bi delavcev od Magdalene tn in Podlonjerja sa takojšnjo mnnk-ipnlizaeljo zasebne avtobusne slnžbe SAP POLICIJSKA OPERACIJA PO VSEJ DEŽELI Brezuspešne preiskave na domovih tržaških «ii venparlamentarce v» V levičarskih sedežih niso dobili nobenega orožja - V Tolmeču so aretirali industrijca, ki je imel dve brzostrelki Včeraj so karabinjerji tržaškega sodnega oddelka izvedli po nalogu državnega pravdnika dr. Tavelle več hišnih preiskav. Preiskave so sicer zavite v običajno neprozorno tančico, tako da nam ni bilo mogoče izvedeti ne koliko jih je bilo ne na čigav račun. Vse vesti, ki so nam jih posredovali karabinjerji, se omejujejo na izjavo, da so preiskali »več sedežev skrajnih levičarskih organizacij, več domov levičarskih in tudi desničarskih skrajnežev, da bi zadovoljili vse*. Tako se nadaljuje kampanja o nasprotnih, rdečih in seveda kot protiutež črnih ekstremistov, čeprav postaja iz dneva v dan bolj jasno, katera je prava nevarnost, kdo motil in ogroža mirno življenje našega mesta — črna nit pelje namreč tudi skozi Trst. . . Vsekakor smo izvedeli, da so preiskali sedeža anarhistov in »Lot-ta continua* ter baje nekaj zasebnih stanovanj. V obeh omenjenih sedežih niso našli ničesar, čeprav je v sodnem dovoljenju ra preiskavo dobesedno pisalo, da »so resni vzroki za domnevo, da je v tem stanovanju skrito orožje*. Ob koncu preiskave nd6o karabinjerji sestavili zapisnika kot bi bila njihova dolžnost, čeprav so to večkrat zahtevali pripadniki »Lotta continua* na podlagi člena 336 zakonika o kazenskem postopku. Preiskovalci pa so si zabeležili imena vseh prisotnih, čeprav zakonik tega ne predvideva. Pri «izvenparlamentarcih» vlada v teh dneh precejšnje razburjenje: prijavili so namreč več pripadnikov teh skupin zaradi motenja fašističnega zborovanja pri 3v. Jakobu, odpora javnim funkcionarjem, žalitve predsednika republike m vojske ter podobnih prekrškov. Že dva dni vodijo policijske oblasti široko operacijo po vsej deželi, izsledki j>a bodo znani komaj danes. K*r je do sedaj znano pa je vsekakor zelo senzacionalno odkrit je dveh brzostrelk na domu ir.du-strijca iz Tolmeča, 60-letnega Gui-da De Mezza, ki je seveda sedaj v zaporu. Do sedaj še ni bilo besedice, če gre morda za rdečega ali črnega skrajneža . .. Tri mesece zdravljenja zaradi trčenja v topol Zaradi zloma desne noge in golenice, verjetnega zloma leve noge ter ran po obrazu se bo 35-letnd gradbeni inženir Paolo Sforza iz Miramarskega drevoreda 9 moral na ortopedskem oddelku bolnišnice zdraviti dobre tri mesece. Sforza se je ponesrečil včeraj popoldne, ko se je okrog 16. ure peljal s svojim fiatom 500 po po-krajinski cesti št. 1 proti Proseku. Privozil se je do kakih 200 metrov od gostilne »Ai Pini*, ko je iz še nepojasnjenih vzrokov izgubil nadzorstvo nad vozilom. To je zdrvelo čisto na desno stran cestišča ter treščilo v topol Prispevki Stanislav Renko daruje 10.000 lir za Planinsko društvo. Ob prvi obletnici smrti pok. prof. Ivana Sosiča daruje Marija Hollstein 2.000 lir za ploščad igrišča ŠD Polet. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE KULTURNI DOM Trst Danes, 31. t. m., ob 20.30 JAKA ŠTOKA TRIJE TIČKI (burka v dveh dejanjih) ZADNJIC V LETOŠNJI SEZONI! Vstopnice 500 lir, dijaki 200 lir. Včeraj-danes Danes, SREDA, 31. maja ANGELA Sonce vzide ob 4.19 in zatone ob 19.46 — Dolžina dneva 15.27 — Luna vzide ob 22.42 in zatone ob 6.43 Jutri, ČETRTEK, 1. junija TELOVO Vreme včeraj: najvišja temperatura 24,4, stopinje najnižja 15, ob 19. uri 22,6 stopinje, zračni pritisk 1015,4 mb, rahlo pada, veter 11 km na uro, zahodni. vlaga 57-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,2 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. maja 1972 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 13 oseb. UMRLI SO: 68-letni Francesco G ra masteter, 83-letna Stefania Caligari vd. Mačehi, 61-letni Karel Boneta, 48-letni Luigi Bubnich, 80-letni Romeo Marcovigi, 70-letni Giuseppe Gustinčič, 63-letna Anna Caucich por. Arcu-lin, 84-letna Domenica Colomban por. Carboni, 61-letni Edoardo Di Demetrio, 65-letni Giordano Passioni, 69-letni Tulilo Masvi, 68-letna Anna Horvat por. Gottvvald, 66-letni Giuseppe Trotta. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEseulapio, Ul. Roma 15; INAM - Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska u-lica 35; Chiari Crotti, Ul. Tor San Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busolini, Ul. Revoltella 41; Pizzul Cignola, Korzo Italija 14; Prendini, UL T. Vecellio 24, Serravallo, Trg Cavana 1. Ob nedeljah In praznikih so od 8.30 do 19.30 odprte vse lekarne dnevne in nočne Izmene. V ZGONIKU OD DANES DO 2 JUNIJA VINSKA RAZSTAVA Barvni film. Prepovedano pod 18. letom. ExceIsior 16.15 «H diavolo nel vello*. Stefania Sandrelli. film. Prepovedano mladini P03 letom. Ritz 16.30 «1975 occhi bianchi sul P neta Terra*. Barvni film. Char Heston, Rosalind Cash. Prepove®1* mladini pod 14. letom. .. Alabarda 16.30 »Indagine di p" nalista sulla mafia del sesso* . gers Bryan, Eva Karinka. ba ^ film. Prepovedano mladini P00 letom. , ,.jj Aurora 16.30 »Forza G*. Barvni J«1' R. Salvino in Barbara Bo®® Impero 16.30 «Questa specie d afl> 'Barvni film. . j Cristallo 16.30 «Don CamiUo giovani d'oggi». Barvni fU"1, stone Moschin. Capitol 16.30 »Peter Pan*. Barvni i film tua»- in amore per ogni gaudenza^- ^ Barvni film. Giorgio Hilton in Sini. solista*. Barvni film. Anna Gastone Moschin. . „e- Astra 16.30 »Giu la testa*. stem film Sergia Leoneja. ger in James Cobum. Razstave V palači Costanzi do 6. trospektivna razstava del trza** slikarja Piera Marussiga. a V galeriji Cartesius in v obf^io galeriji razstavlja svoja dela ,uS Tudor. Razstava v galeriji ^aJLnsk> bo trajala do 2. junija, v °BC^ galeriji pa do 31. maja. , V soboto, 3. junija, ob 18-3® ^ galeriji »Tergeste* odprl razstav ,,s jih del slikar Marino Aita- ^ujčaj-bo trajala vse do 16. junija a (d nim umikom od 10.30 do 12.30 17. do 20. ure. ^ V soboto, 3. junija, bo °dPr*8 ,eriji stavo svojih del v občinski * ^ tržaška slikarka Graziella ”e j jii-Njena razstava bo odprta do nija z običajnim umikom umri" galerij. Izleti Slovensko planinsko društvo o®' p 1/jalnAnnna »l.!. Da/fUtllfi ** I udeležence izleta v Begunj® "V 1. aetr*> gunjščico, da bo odhod v -- nr«loi" junija ob 8. uri zjutraj s koP linijskim avtobusom. Zbirališče na Trgu Stare mitnice. Na ra*P^ je še nekaj prostih mest. prri*' Ifl Prosvetno društvo »France i» ren» v Bol juncu priredi v ti> nedeljo. 10. in 11. junija iz‘cgpev Koroško s koncertom društvene^^p skega zbora in s tamburaši- ,( v .. _____• !-»•»■_ n«AnrtAfiV8*J' . bo v vasi Bilčovs. Prenočeval Celovcu. Impftiefza jt Celovcu. Ogled knežjega ka t Gosposvetskem polju in Vrbs ^pi- zera. Zadostuje osebna izkazru sovanje pri Lauri v mlekarn1. SOŽALJE Ob smrti Karla Boneta jv Slovenec iz Boršta družini tik1 zolje. 29. t. m. nas je zapusl stila naša 1 Marija Gulli vd. 0° Al 0® i Pogreb bo danes, 31. t. "j' ^ S1’ uri iz hiše žalosti na Kontove Žalostno vest sinovi In drug® »° Trst, 31. maja 1972 Pogrebno podjetje Zimolo, ^ Ul. Torrebianca 28, tel- ® Užaloščeni svojci spori^8^ bo pogreb dragega Karla Boneta danes, 31. t. m. ob l7-30 žalosti v Borštu. Borit, 31. 5. 1972 POLITEAMA ROSSETTI Ponovitve Brechtove drame «MaU Korajža* se bodo nadaljevale do * junija. Današnja predstava se bo ti-čela ob 21. uri, jutrišnja pa ob 16-™- VERDI Prihodnjo soboto bo za red B spomladanske simfonične sezone nastop znani madžarski pianist Cziffra-gledališki blagajni so na razpolag vstopnice za še preostale sedeže. Lionel Stander, Laura Moderno 16.30 »Viva la muerte- - ^ Barvni film. Franco Nero ® Wallach. Vittorlo Veneto 16.30 »La Betia, le sofferenza*. Barvni film. fredi in R. Schiaffino. Prepovl mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 »Testa fammazzo, ^ sei morto, mi chiamano Me^ Abbazia 16.30 «Concerto Per^^0 it t! S t« f ŠOLAH NABREŽINSKEGA DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA Zaključne šolske prireditve in razstave ročnih del in risb -ote nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva bodo priredile zaključne šolske prireditve in razstave rocmh del ter risbic v spodaj navedenih dneh: ŠOLA ŠOLSKA PRIREDITEV RAZSTAVA ROČNIH DEL dne ob uri dne od do Nabrežina 13.6. 11.30 11.6. 9.-12. _ 16.-19. Štivan — 11.6. 9.—12. 16.-19. Medja vas 10.6. 20. 10.6. _ 19.-21. — — 11.6. 9.-12. 16.-19. Devin 31.5. 11.30 11.6. 9.-12. 16.-19. Sesljan 4.6. 18. 4.6. 9.-12. 16.-19. Cerovlje 18.6. 18. 18.6. 9.-12. 16.-19. Mavhinje 10.6. 11.45 17.6. 16.-19. — — 18.6. 9.-12. — 16.-19. Slivno — — 11.6. 9.-12. 16.—19. Sempolaj 31.5. 19.30 31.5. — 18.-20. — — 1.6. 9.-12. 16.-20. Zgonik in Salež 10.6. 17. 10.6. __. 17.-20. skupno v Zgoniku 11.6. 10.-12. — 16.-20. p 1 Na dan zaklj. Gabrovec — — šolske maše (24.6.) 9.-12. — Briščiki Na dan zaklj. - — — šolske maše (24.6.) 9.-12. — *,u1*»iiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiii, „m, miniti IIM|, ...............................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiitiiiJiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiimiiiii TISKOVNA KONFERENCA NA TRŽAŠKI UNIVERZI Zaradi fakultet videmske univerze Od 8. do 11. junija srečanje Alpe-Adria ^udijskega srečanja se bodo udeležili predstavniki tr-*®ške ekonomske fakultete, visoke ekonomsko - komer-c*ane šole iz Maribora ter ustrezne visoke šole iz Linza d® tržaški univerzi je bila včeraj l^pldne tiskovna konferenca, na tet* ^ ravnateli ekonomske fakul-^ prof. Calzolari orisal predstav-j..1®' tiska program bližnjega štu-ia,: a srečanja Alpe-Adria. Gre oh- U®° zaPoredno srečanje v tem Ma-u’ sai ie bilo Prvo že *an' v *riboru, prihodnje leto pa bo po i.,,./1 verjetnosti v Celovcu na tvojem. Tržaška gospodarska fakulteta je Vj^ettila letošnje srečanje prav v fif' v * j.c'šču dveh kultur in upoštevajoč HleH bkokrat omenjeno vlogo mostu iw- Sosednima kulturama ob real-lgS. odprte meje. To je politika, VWJ° skuša tržaška fakulteta že let uveljaviti. do ^^tošnje srečanje, ki bo od 8. s t junija v Trstu in v Vidmu, stavili poseben odbor, da bi .^arili organsko povezavo med [j ^ sosednimi državami. Udeleži-ga bodo predstavniki tržaške H^darske fakultete, visoke eko-l^ko - komercialne šole iz Mari-tu a ter predstavniki «Hochschule s r sozial und Wirtschaftwissen-^ ®^ten» jz Linza. Vsak dan bo ^plaval po en predavatelj z vsake 10 to zelo na kratko, tako da bo češi razprava bistvenega pomena. V 8. junija bo otvoritev sre-£ja’ nakar bosta predavala pro-j^°rJa Franjo Perič in Štefan Kaj- o »Poskusu sistemske analize (CjMeksa Alpe-Adria», Na vrsti do[(~ *?ato še predavanji prof. A- ^ a Adama »Sistemsko - teoretič-osnove za optimalno vodenje goto* v neki odprti regiji* in ta?1 Sergia Parrinella o «Politiki lodrr^.lnega razvoja v zvezi z na-(jjjimi politikami*. Istega popol-*^Wšč k° ®e tržaškega pri- i in čistilnice Total. Naslednji i*,.®0 na vrsti predavanja profe-t'tsaV ^antora' Berninija in Bor-nj^ o »Medregionalnem načrtova-D transportnih sistemov*, prof. ttruu Požarja o «Prometni infra-k^turi Slovenije kot dejavniku go-%i kega razvoja v okviru Alpe-tC* in prof. Kurta Rotschtlda v^onalno politični problemi v no-Vh ^onomski diskusiji*. Popol-bo ogled tovarne Grandi motori, srečanje s tržaškim županom, zvečer pa večerja na Gradu sv. Justa. Zadnjega dne se bodo udeleženci preselili v Videm, kjer bodo zadnja tri predavanja v pokrajinski palači. Predavali bodo prof. Hans Bach o «Krajevnem ustreznem gospodarjenju z zemljo in ekološkem ravnotežju*, prof. Gianni Sartorati o «Problemih finančne in fiskalne spodbude za teritorialne lokacije* ter prof. Matjaž Mulej o »Dislociranih obratih kot sredstvu za optimi-ranje gospodarskega razvoja različnih tipov regij s posebnim ozirom na Slovenijo*. Isto popoldne se bodo udeleženci vrnili v Trst. S tem, da so prireditelji vključili v spored srečanja tudi obisk v Vidmu, so hoteli dati nekako deželno obeležje delu in zagotoviti deželno vlogo tržaške univerze, kar zadnje čase nekateri videmski kampa-nilistični krogi nekoliko oporekajo. Da sedaj je zagotovilo svojo prisotnost približno 60 udeležencev, predvidevajo pa. da bo udeležba še mnogo večja. Prireditelji pozivajo tudi razne zasebne operaterje, naj se udeležijo srečanja, saj je snov zelo zanimiva za vse, ne samo na zgolj akademski ravni. Ob srečanju bodo nrišli v naše mestu tudi študentje visoke ekonomsko - komercialne šole iz Maribora, ki se bodo srečali s svojimi tukajšnjimi kolegi. Spored njihovega obiska je zelo pester, saj si bodo ogledali nekatere industrijske objekte v Trstu, letoviško središče Gradež, oglejske znamenitosti itd. Med drugim bo na vrsti tudi košarkarsko srečanje s tržaškimi študenti. L f. Tatovi na delu Neznani vlomilci so se preteklo noč splazili po trti do okna stanovanja 61-letne Pierine Guštin vd. Stangaferro iz Ul. Vemiellis 2 in nato v spalnici ukradli pol milijona lir ter . . . žimnico. Okradenka je prijavila tatvino osrednjemu komisariatu javne varnosti. Tatovi so obiskali tudi lekarno »Testa d’Oro» v Ul. Mazzini 43. Tu so ukradli 136 tisoč lir, večje vsote denarja, shranjene v odprti železni blagajni, pa niso videli. Videmski župan podal ostavko Videmski župan, demokristjan prof. Bruno Cadetto je na sinočnji seji občinskega odbora podal o-stavko, ki jo je utemeljil z dejstvom, da niso akademske ooiasii tržaške univerze sprejele njegovih predlogov za ustanovitev nekaterih fakultet v furlanskem glavnem mestu. Kot znano je na svoji zadnji seji tržaški akademski svet odločil, da se bodo z začetkom akademskega leta 1971-72 začeli v Vidmu vzporedni tečaji prvih dveh letnikov inženirske fakultete. Furlani so predlagali, da bi se hkrati tudi začeli tečaji prvih letnikov nekaterih znanstvenih fakultet. Akademski svet tržaškega vseučilišča pa je ugotovil, da ni nobene zakonske podlage, po kateri bi lahko te zahteve sprejel. Ob koncu seje je videmski občinski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Krščanske demokracije, PSI in PSDI soglasno izrazil svojo solidarnost s prof. Cadettom ter izglasoval resolucijo v kateri zatrjuje, da bo videmski občinski odbor moral nujno priti do nekaterih zaključkov, če ne bodo sprejeli zahtev konzorcija za videmsko univerzo. Kot vidimo gre za demagoško in kampanilistično zadržanje videmskega župana in videmskega občinskega odbora, spričo, enkrat toliko, treznega obnašanja tržaških akademskih oblasti. PD «SLOVENEC» - BORŠT priredi 2. PRAZNIK VINA Spored Jutri, 1. junija 1972 ob 17. uri koncert godbe na pihala »Breg*, nastop domačega pevskega zbora, nastop gojencev domače glasbene šole, koncert pevskega zbora »V. Vodnik* iz Doline. Petek, 2. junija ob 18. uri nastop domačega pevskega zbora, koncert mladinskega zbora šole »S. Gregorčič* iz Doline, od 19. ure dalje ples z godbo na pihala s Proseka. Nedelja, 4. junija ob 16.30 koncert godbe na pihala »BREG*, nastop folklorne skupine »SAVA* iz Kranja. V četrtek, soboto in nedeljo ples ob zvokih ansambla »Kras*. Vse štiri dni bomo točili pristna domača vina in delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni! VČERAJ PRED TRŽAŠKIM PRIZIVNIM SODIŠČEM Dvema tržaškima škvadristoma so znižali že tako milo kazen Obravnava številnih dogodkov v Drevoredu XX. septembra, kjer so fašisti lani nemoteno napadli in sramotili fante in dekleta, ki niso bili njihovih idej ZANIMIVA SEJA OBČINSKEGA ODBORA Idi razstavne potrebe «Espomega» iščejo v Gorici primerno lokacijo v Ce bi izbrali Rojce, bi bili štandreški kmetje spet prizadeti Spremembe v regulacijskem načrtu pri novem obmejnem prehodu Vrtojba ■ Obetajo se nove razlastitve? Precej dela so imeli občinski odborniki na zadnji seji, ki je bila v ponedeljek zvečer. Po uvodnih besedah župana De Simona, ki je poročal o uspehu letošnje, druge, mednarodne razstave Espomego, je o lokaciji za prihodnje tovrstne prireditve pročal odbornik za javna dela Agati. Prostor, kjer so lani in letos priredili to razstavo, v dolini Koma in v stavbi na vogalu Ulic Santa Chiara in Cadorna, .je pretesen in niso zaradi tega mogli zadovoljiti vseh razstavljavcev. Zaradi tega bi bil razvoj te mednarodne razstave že vnaprej, zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov, nemogoč. Odbornik Agati je dejal, da bi lahko locirali razstavne paviljone, za katere bi lahko dobili precejšnji prispevek od deželne uprave, v treh krajih v mestu: onkraj Soče ob glavni cesti na Majniri, na področju bivših kasarn v Ulici della Barca. ali pa ob Ulici Ter-za Armata. V prvih dveh primerih hi bila možna hitra gradnja, ker so zemljišča občinska last, v tretjem, primeru pa bi morali razlastiti zasebne lastnike - kmetovalce. Na Majnici imajo na razpolago 245.000 kv. metrov občinskega zemljišča. Precejšnji del tega potrebuje novi mestni vodovod, vendarle bi lahko tu uredili zeleni park sredi katerega bi lahko zgradili razstavne paviljone. Lokacija je primerna zaradi bližine glavnih dostopnih cest, zaradi možnosti parkiranja. je pa oddaljena od mestnega središča. Tu bi lahko uredili tudi marsikatero športno napravo V Ulid della Barca razpolaga občina z 20.000 kv. metri zemljišča. To bi zadostovalo za nekaj let za potrebe Espomeva, tu je precej prostora za parkiranje, blizu so šolske športne naprave. Lokadia je zelo lahko dosegljiva iz mesta Občinski lastnini pa bi bili morali v prihodnjih letih dodati še drugih 20.000 lev. metrov, ki bi .jih morali razlastiti zasebnikom (če se ne motimo je ta zemlja last štandreških kmetov). V Ulid Terza Armata so težave razpravljali tudi o manjših spre-1 sliko slikarja Fulvia Mooaia, ki je membah, ki jih je treba vnesti v regulacijski načrt zaradi novo nastalih potreb cestnega omrežja. To v zvezi z gradnjo avtoceste, avto-luke ter obmejnih naprav na novem obmejnem prehodu. Področje, namenjeno avtoluki. bodo razširili (s tem bodo odvzeli verjetno še več zemlje štandreškim kmetovalcem). Nove potrebe narekujejo tudi nekatere spremembe v že obstoječih določbah reguladjskega načrta. Župan De Simone je nato sklical sejo občinskega sveta v ponedeljek 5. junija ob 18.30. O podporah nekaterim društvom je na tei seji poročal odbornik Moise. o nekaterih natečajih za uslužbence odbornik Paulin, o finančnih vprašanjih odbornik Ciuffarin. Nakupili bodo letos slavil 25-letnico umetniškega udejstvovanja. Sestanek tovarniških svetov kovinarjev Na sedežu sindikata kovinarjev FI OM v Tržiču se bodo 6. junija sestali tovarniški sveti tržiške ladjedelnice, obrata ASGEN, Ditroit, EATON-EST, OMI in SAFOG. Na srečanju bodo razpravljali predvsem o zdravstvenem položaju delavcev v tovarnah in o pobudah javne uprave v zvezi z zdravstveno zaščito delavcev. V tovarni ventilov EATON-EST so tudi včeraj delavci stavkali dve uri, zaradi prekinitve razgovorov o delovni pogodbi. Stavkali bodo tudi danes in sicer zadnji dve uri dela. PREMIERA IGRE «RAZBITI VRČ» V' Nocoj nastop Standrežcev v Prosvetni dvorani v Gorici Igro bodo jutri popoldne ponovili Prizadevna dramska družina prosvetnega društva «Oton Župančič* v Štandrežu se bo nocoj spet predstavila občinstvu. Štandrežci bodo nastopili ob 21. uri v Prosvetni dvorani v Verdijevem kor-zu, igro bodo ponovili v isti dvorani jutri popoldne ob 17. uri. Štandrežci so v lanski zimi obudili svojo dramsko družino. Takrat so nastopili z ljudsko igro «Miklova Zala* (spominjamo se podobnega nastopa pred mnogimi leti) in želi veliki uspeh. Z drugo veseloigro, «Tisočakom v telon-nikw>, so nastopili poleti na prazniku špargljev. Vzporedno s temi nastopi so imela dekleta mladinske dramske družine več uspelih nastopov. Sedaj je na vrsti veseloigra v dveh delih «Razbiti «rč», ki jo je napisal nemški pisatelj Heinrich von Kleist. Igra je nova za goričko občinstvo. Igro je režiral Iztok Jereb, scenografijo je pripravil Karlo Nanut, za kostume so se Štandrežci obr- liiiitiiiiiiiiiiiiiitiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KLJUB BREZPOSELNOSTI, KI JE LANI DOSEGLA 2.183 ENOT Strokovno izobražen delavec lahko vedno dobi zaposlitev Več brezposelnosti je bilo delovne sile prek meje - V zadnjih šestih letih — od 1966. do 1971. leta — se je število brezposelnih v goriški pokrajini znižalo od 3.542 na 2.183. Posebno je upadlo število moške brezposelne delovne sile (od 2.465 na 1.295), medtem ko je število brezposelnih žensk upadlo počasneje (od 1.077 v letu 1966 na 744 v letu 1970). Zaradi razlogov, ki jih bomo navedli kasneje, se je število brezposelnih žensk v letu 1971 zvišalo za 144, in sicer od 2.100 v letu 1970 na 2.183 v letu 1971. Kot smo poprej omenili, se je z zemljišči. Tu nima občina svoje I lansko leto brezposelnost med žen- med ženskami, zlasti tekstilnimi delavkami - Gibanje Zmanjšanje števila delovnih mest v tekstilni industriji lastnine in zaradi tega bi bilo treba vsa zemljišča razlastiti. Bližina številnih cest in tudi bodoče avtoceste bi bila ugodna za dohod na razstavni prostor, vendar bi nastale težave zaradi potreb bodočega _ mednarodnega prehoda Štan-drež-Vrtojba. Tu nameravajo zgraditi razne obmejne naprave. Na isti seji občinskega odbora so skami povečala. Vzroke za ta neljub pojav je iskati v preosnovi tekstilne industrije, ki je v neprestani krizi. Vzporedno z zvišanjem brezposelnosti se je povečal tudi vpis v dopolnilno blagajno. Lansko leto so delavci opravili nekaj nad 1.1 milijona ur v dopolnilni blagajni. Gradbeništvo jih je prispevalo 268.000, medtem ko so nitiiiiiiiimiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiuniiiiimitmimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiuuiiiiiimiiii PO OSTAVKI ODBORNIKOV PSI V TRŽIČU Včeraj so podali ostavko tudi Versace in odborniki KD ^žaškim prizivnim sodiščem Marši, tož. Franzot, zapis. v®riae se Je včeraj morala zago-tteče sedmerica fašističnih prete-^6 je na prvostopni obravnavi bjia ■7. septembra lani končno do-W far je žal predolgo nekazno-tl^ ,'skala. Skupina, ki se je zgle-HbJ® Po zloglasnih škvadristih, je seveda le kadar je bila v žalila, sramotila kar na Prostorih fante in dekleta, ki It njihovih idej. Najbolj varno čutilj v Drevoredu XX. sep-itetjlra. kjer so imeli pravcati fa-rezervat, kamor drugi niso javnega mnenja le uvedla preiskavo, I mladoletnosti, Rutarja pa samo za-ki je žal le delno osvetlila delo- radi pomanjkanja dokazov. vanje teh sicer mladih, a prav zaradi tega nevarnih, oboževalcev neo-fašizma. Tako je prišlo na dan, da je Sussich, obkrožen od pajdašev v napol vojaških oblačilih, ustrahoval 1. maja lani Marino Rossijevo, ki je nosila v gumbnici rdeč nagelj. Sussich je dekletu strgal nagelj, jo žalil in ji zvil roko za hrbet. Prijatelju Rossijeve, Sergiu Ranchiju, je isti nadutež 3. maja istega leta zagrozil, da mu bo že enkrat razbil glavo, 11. septembra pa je pred navtično Solo na Harrisovem trgu napadel Ranchija in Rossijevo, ki sta v družbi prijateljev prišla iz mestne knjižnice. In končno je prišlo na dan, da je Scarpa nekega dne v Drevoredu XX, septembra zagrozil Canigli, da bo »drago plačal in naj se varuje*. Prvostopni sodniki prav gotovo niso obsodili obtožencev v sorazmerju škvadrističnimi izpadi, posebno S; ^topa. Tu jih nihče, niti poli«; ni morila. l>H ’ ko je študent Franco Ca-Sltel? vložii tožbo proti Gianfrancu ttnJ^U, Claudiju Scarpi, 20-letne-m jhestu Franzuttiju iz Ul. Luciani j' BMetnemu Claudiu Liunu iz SuhT^aretto Vecchio 3, 20-letnemu ^Si o Lutarju iz Drevoreda C. šip • in 18-letnemu Robertu Pre-Tj .^1. D. Chiesa. W®*uPdna J1 °b Podpori drugih, 'a41» Baronih škvadristov, na-tes? uajprej v baru «Franco» v te ®redu XX. septembra, ga žalila 'VLWatnotila, mu strgala časopis (fi huove* iz rok in ga prisilila, Manghaghj (2 meseca) ter Franzut-K,'6 ie zatekel v bar Zampolli. , ti in Luin (3 mesece in 10 dni). "#»0 je policija pod pritiskom I Pregla so sodniki oprostili zaradi Sussicha in Scarpo, vendar vsaj to je bilo pozitivno, da sodba ni izostala. Sussicha so obsodili na 7 mesecev zapora in 15 dni zapora, Scarpo pa na 6 mesecev In 10 dni zapora in sicer brez pogojnosti in vpisa v kazenski list. Z milejšimi kaznimi so se izmazali Paolini in Na včerajšnji, prizivni razpravi, pa se je pripetilo nekaj podobnega, kot v pravljici, ko se grd sodnik spremeni. . v dobrega sodnika. Priziv na prvostopno razsodbo je vložilo sedem fašistov: Sussich (priprt iz drugih razlogov), Paolini, Manghaghi, Scarpa, Franzutti (priprt iz drugih razlogov), Luin in Rutar. Na vprašanje predsednika dr. Marsija so enostavno dejali, da se sklicujejo na že dane izjave ter »so prepustili »svojim branilcem, odvetnikom Preschi, Bezdcheriju in Terranu. Javni tožilec dr. Franzot je sicer imel dokaj pogumen govor in dejal, da je treba vsem obtožencem popolnoma potrditi prvostopno kazen. Seveda so se branilci zavzemali za oprostitev in to popolno oprostitev. Kaj pa sodni zbor? No, ta je menil, da je prvostopna kazen, ki so jo prisodili Sussichu in Scarpi, nekoliko previsoka in tako znižali to kazen na skoraj polovico: Sussichu so sodniki znižali kazen na 4 mesece in 20 dni zapora, Scarpi pa na 3 mesece in 10 dni zapora. Vrh tega je za Scarpo kazen pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list, (ostalim so potrdili kazen). Morda bi za sklep pričujočega poročila le lahko dodali, da so poti v nebesa (mi bi dejali do pravice) neskončne ... Tržiška občina je sedaj Pričeli bodo posvetovanja Tudi tržiški župan Versace in štiri odborniki Krščanske demokracije so podali ostavko Za tak nastop so se zmenili na seji vodstva KD, ki je bila v ponedeljek. Odborniki in župan bodo formalno podali ostavko šele v soboto na zasedanju občinskega odbora. Na seji vodstva KD so govorili tudi o načinu, kako bi premostili sedanjo krizo občine. Sklenili so, da bodo začeli s posvetovanji z ostalimi strankami. Ostavka župana in odbornikov KD sledi ostavki odbornikov PSI, ki so jo podali že pred dvema tednoma. brez župana in odbora za sestavo novega odbora Industrijci zahtevajo boljše pogoje za delovanje Zveza industrijcev goriške pokrajine je imela sinoči na sedežu trgovinske zbornice svojo letno skupščino. Poleg velikega števila operaterjev so bili prisotni predsednik pokrajine Chientarolli, župan De Simone, predsednik trgovinske zbornice Lupieri, predsednik deželne federacije zivezg industrijcev Modiano iz Trsta, deželni odbornik Tripani, predstavniki treh sindikalnih organizacij Zuliani, Zorzenon in Batistel in drugi. Predsednik Caselgrandi je v svojem poročilu obravnaval vsa pomembna vprašanja gospodarskega življenja naše pokrajine. Uvodoma se je v zvezi z gospodarskimi gibanji v državi zadržal pri politiki Confin-dustrije. vlade in sindikatov. Posebno je obravnaval gradbeni sektor, davčno reformo, premično lestvico, dopolnilno blagajno, industrijski sektor in vsedržavno načrtovanje. Večji del svojega govora je posvetil tržaški in goriški industrijski coni. ter obžaloval zlasti zakasnitve pri izgradnji avtoporta, industrijske cone in ne katerih infrastruktur v Gorici Skupščino je pozdravil deželni predsednik Modiano. Župan De Simone je opozoril na birokratske težave Dri sprejemanju odločitev in zlasti v zvezi s konzorcijem industrijske cone opozoril na dolžnost, omogočiti kmetom, ki bodo prizadeti z odvzemom zemlje uspešno vključitev v družbeno življenje. Deželni odbornik Tr paoi je omer.il deželno kreditiranje industrijskega sektorja Predsednik CaselgravII ie ob koncu pozval prisotne predstavnike ob'as ti, naj zagotovijo gospodarskim opera- terjem pogoje, v uspešno delovati. katerih bi mogli Poslanica župana ob državnem prazniku Ob priliki 2. junija, praznika republike je goriški župan De Simone poslal meščanom poslanico, v kateri se spominja daljnega 1946. leta, ko so se italijanski državljani svobodno odločili za republiko. Italijanska republika, nadaljuje župan, je v 26. letih obstoja prehodila mnogo poti in naredila marsikaj dobrega. V državi, kjer družba spoštuje zakone, ki jih je sama določila, je vsestranski napredek zagotovljen. Prav pred kratkim .zaključuje De Simone, smo italijanski državljani demokratično izvolili naše predstavnike, do katerih moramo pokazati vse naše zaupanje, kajti prav v tem je izraz volje nas vseh. preostaje ure v pretežni večini posledica tekstilne krize. Omenjene številke o stanju brezposelnosti nimajo absolutnega pomena, kajti šele analiza njihove strukture bi nam osvetlila, zakaj U ljudje nimajo zaposlitve. Na Goriškem nam že nekaj let primanjkuje moška delovna sila. Posebno po specializiranih in kvalificiranih delavcih je veliko povpraševanje ter z zaposlitvijo nimajo težav. Nadalje je znano, da nekaterih težjih del sploh ne o-pravljajo več naši delavci, ampak tisti, ki prihajajo občasno ali tudi stalno z one strani meje. Znano je, da naših tovornjakov ne upravljajo več naši ampak šoferji, ki so prav tako v pretežni meri iz Jugoslavije^.-- a i Na trgu je nekoliko lažje dobiti žensko delovno silo, ker je ali brezposelna ali v dopolnilni blagajni zaradi težav v tekstilni industriji. Včasih je prihajalo k nam na delo več ženske delovne sile, zlasti iz bližnjih kmečkih predelov slovenskega obmejnega pasu, vendar je gibanja delovne sile preko meje vedno manj zaradi gradnje industrijskih objektov na področju Nove Gorice. Povsem razumljivo je, da se bo delavec zaposlil bližje bivališča in si želi imeti tudi čimbolj stalno delo. Zaposlovanje v drugi državi, zlasti še v neurejenih pogojih, torej nima bodočnosti. Ker je število prebivalstva omejeno in ni računati na priseljevanje zaradi odpiranja novih vprašanj (od stanovanj dalje), je verjetno odgovor na nastajajoča vprašanja mogoče poiskati samo v postopnem prehajanju na modernizacijo, predvsem pa na avtomatizacijo obratov, kjer bi delovno silo zamenjali stroji. V letošnjem letu so spet zaposlili tekstilne delavke v podgorski in sovodenjski tekstilni tovarni, ki so jih začasno vključili v dopolnilno blagajno. Tajnica FIOT -CGIL Marija Selič nam je s tem v zvezi dejala, da se je število delovnih mest v sovodenjski tekstilni tovarni v zadnjem letu in pol zmanjšalo za 120, v podgorski pa za nekaj nad 600, ne da bi to vplivalo na proizvodnjo. To pomeni, ds so z nekaterimi izboljšavami v strojnem parku, predvsem pa z večjim izkoriščanjem, obdržali ali morda celo zvišali proizvodnjo. Tajnica FIOT nam je nadalje povedala, da v zadnjem letu v Podgori samo upokojujejo in ne zaposlujejo nove delovne sile. Tu- di na takšen način so zmanjšali število delovnih mest. Tekstilno krizo, ki se pojavlja po vsej državi in tudi pri nas, pa skušajo reševati s posebnimi državnimi in deželnimi ukrepi, katerih ugodnosti pa vsaj zaenkrat pri nas še ni mogoče opaziti. Danes nagrade zmagovalcem mladinskih iger PRI JEZU V BLIŽINI ZDRAVŠČINE V torek zjutraj so našli truplo utopljenca v Soči Baje gre za 68-letnega Leopolda Breliha iz Spodnje Idrije Po obdukciji so ga včeraj popoldne pokopali v Gradišču Včeraj popoldne so v Gradišču pokopali truplo 68-letnega Leopolda Breliha, doma iz Spodnje Idrije, ki je pred nekaj dnevi utonil v Soči. Brelihovo truplo je našel v torek zjutraj pri jezu na Soči v bližini Zdravščine, čuvaj tekstilne tovarne INTES. Poklical je orožnike iz Zagraja, ki so poklicali na pomoč posebno ekipo pogrebnega društva Prescheren iz Gradišča, da bi potegnila truplo iz vode. Utopljenec je bil precej lepo o-blečen. V žepih suknjiča so našli pokojninsko knjižico, osebno izkaznico, 100 tisoč dinarjev m neksj srečk jugoslovanske loterije. Orožniki iz Gradišča, kj so prevzeli vso stvar v roke, so ugotovili, da gre po vsej verjetnosti za Leopolda Breliha. To je bilo raz- vidno iz osebne izkaznice, ki jo je imel utopljenec v žepu. Spočetka niso vedeli kdo je utopljenec, ker je imel v žepu drugi dokument na ime Stanislava Prinčiča in tudi fotografija na tem drugem dokumentu je bila precej podobna oni na Brelihovem dokumentu- Italijanska policija je stopila v stik z jugoslovansko, vendarle niso našli v Idriji nobenega sorodnika utopljenca, čeprav živi v tem rudarskem mestu precej ljudi s tem priimkom. Baje ima utopljenec sestro, ki živi v notranjosti Italije. Njegovo truplo so včeraj zjutraj iz mrtvašnice v Zdravščini odnesli na pokopališče v Gradišče. Tam je zdravnik dr. Ban-cheri opravil obdukcijo, nato je sodnik dr. Mangori dal dovoljenje za pokop. nili k Primorskemu dramskemu gledališču v Novi Gorici in Stalnemu Slovenskemu gledališču v Trstu. Na odru bodo nocoj nastopili Darij Nanut v vlogi sodnega svetnika Walterja, Miloš Tabaj v vlogi vaškega sodnika Adama, Davorin Marvih v vlogi pisarja, Magda Prinčič v vlogi Marte, Silvana Ku-lot v vlogi Eve, Aleš Hoban v vlogi Vida, Milivoj Hoban v vlogi Ruprehta, Darija Prinčim v vlagi Brigite. Ana Tomažinčič v vlogi Lize, Ivan Plesničar v vlogi biriča Manfriede. Suflirala bo El-da Nanutova. Štandrežkim igralcem želimo o-bilo uspeha! Danes stavka zdravnikov Danes bodo v splošnih bolnišnicah stavkali zdravniki. Stavko je proglasil zdravniški sindikat ANAAO, ki noče, da bi izvedli javnih natečajev za službena zdravniška mesta, za tiste zdravnike, ki so že v službi v bolnišnicah. Zdravniki bodo med današnjo stavko zagotovili najnujnejšo službo. Vozni red Ribijevih avtobusov Ob priliki državnega praznika bodo Ribijevi avtobusi 2. junija vozili kakor sledi: Gorica — Gradež in Gradež — Trst, po običajnem nedeljskem urniku, avtobus Gorica — Gradišče — Tržič bo vozil po sledečem umiku: iz Gorice bo odpeljal ob 8., 12.30, 15. in 19. uri, iz Tržiča pa ob 9„ 13.30, 16. in 20.15. Prispevki Družine pokojnega Ludvika Tomšič« iz Sovodenj darujejo za Kulturni dom 50.000 lir. Danes popoldne ob 17. uri bo v občinskem parku v Gorici svečana podelitev nagrad zmagovalcem občinskih mladinskih Med nagrajenimi je več slovenskih fantov, ki so tekmovali tako za barve slovenskih društev kot tudi za barve drugih mestnih društev (seveda v tistih panogah, kjer niso slovenska društva bila zastopana). iiiuimiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijinmiiiiiiui STALA NAJ BI 600.000.000 LIR Dramska družina »O. Župančič* štandrež v prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi 13 HEINRICH VON KLEIST RAZBITI VRČ (Veseloigra v dveh delih) Danes, v sredo, 31. maja ob Žl. url premiera, ponovitev jutri, 1. junija ob 17. uri. Sestanek zastopnikov pokrajin za enotno gluhonemnico v deželi V Gorici bodo zgradili nov zavod, ki bo lahko sprej*el gluhoneme iz Furlanije - Julijske krajine — Nekateri so za odpravo takih zavodov V Gorici nameravajo zgraditi v Ulici Terza Armata nov zavod za gluhoneme. Stavba naj bi veljala okrog 600.000.000 lir. Denar naj bi prispevala deželna uprava, v njem naj bi bilo prostora za približni, sto otrok, ki bi morali priti v Gorico iz vse dežele. Sedanji zavod v Serneniščni ulici je namreč zastarel, zgradba je dotrajana in v njej ni moč uvajati modernih vzgojnih metod. Se:la .ji zavod u-pravlja goriška pokrajinska uprava, z ljub temu. da liramc na Goriškem le pičlo deseterico gluhonemih otrok. V goriški zavod prihaja skoro petdeset otrok iz videmske pokrajine. Deželna uprava je že pred leti obljubila denar za gradnjo novega zavoda, finančno Preme je nase prevzela pokrajinska uprava v Gorici, ki je dala na razpolago tudi svoje zemljišče v Ulici Terza Armata Nekaj sto milijonov lir je že na razpolago in z deli bodo najbrž pričeli v kratkem, vsaj kar se tiče prvega dela stavbe Da bi bil novi zavod tudi finančno rentabilen bd bilo potrbno. da bi ^ prišli vsi gluhonemi otroci iz naše dežele v nov goriški zavod. Tako bi tudi deželna uprava lahko dajala v prihodnjih letih podporo enemu samemu zavodu v okviru dežele. Zaradi tega je bil prejšnji teden v Gorici sestanek zastopnikov vseh štirih pokrajinskih uprav in nekaterih strokovnjakov s tega Področja. Poročila so imeli predsednik pokrajinske uprave v Gorici dr. Chiemtaroli, odbornik za šolstvo Carbatto. ravnateli goriške-ffa zavoda Schlagenaufi. V debato so posegli tudi zastopniki pokrajin Trst. Videm in Pordenone. Zastopniki goriške uprave so zagovarjali osredotočenje vseh otrok v enem edinem zavodu v deželnem merilu, za isto rešitev so bili tudi nekateri drugi zastopniki, nekateri pa so bili proti taki rešitvi in so se zavzeli za odpravo večjih Razna obvestila Goriška občinska uprava sporoča, da je še do 14. junija čas za vložitev prošenj za natečaj za eno mesto poljskega čuvaja in eno mesto mestnega stražnika. Podrobnejša pojasnila lahko interesenti dobijo pri uradu za osebje na goriški občini. zavodov in za manjše šole za gluhoneme krajevnega značaja, tako da bi bili lahko otroci vsak večer v krogu svoje družine Strokovna mnenja so bila deljena. Domenili so se, da se bodo v kratkem spet sestali, da bi se o stvari podrobneje pomenili. Kino Gorica VERDI ob 17.39—22.00: »Don Camill e i giovani d’oggi», G. Moschin ii L. Stander; barvni film. CORSO ob 16.45-19.20 in 22.00: »Ni cola e Alessandra*, M. Jayston i J. Suzman; barvni film. MODERNISSIMO ob 17.30 - 22.00: « quattro dell’Ave Maria*. T. Hill i E. VVallach; barvni film. CENTRALE ob 17.15—21.30: »Bemai do, cane ladro e bugiardo*. M Fichman in M. MobIey; sledi Di sneyeva slikanica «Bongo». V1TTORIA ob 17.30-22.00: »Cosi, cosi piu forte*. S. Levi in M. Chaplin barvni film, mladini pod 18. leton prepovedan. Tržič AZZURRO ob 18.00 »Nella stretta mor sa della paura*. Barvni film. EXCELSIOR ob 16.00: »Uomini sel vaggi*, W. Holden in K. Malden barvni film. PRINCIPE ob 18.00: »Silvester’s ste ry». Barvna slikanica. S. MICHELE ob 15.00: »Arriva Char lie Brawn», barvna slikanica. Aovu Gorivu SOČA (N. Gorica): «Bratje Mar* 1 cirkusu*, ameriški film - ob 18 in 20. SVOBODA: »Vstopnica za pekel*, fran coski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE: Danes zaprto. RENČE: Danes zaprto. ŠEMPAS: Danes zaprto. KANAL: »Cateh — 22*, ameriški barv ni film — ob 20. PR VAČ IN A: Danes zaprto. Dežurna lekarna v Gorici Danes ves dan in ponoči je odp: lekarna S. Giusto, Korzo Italija 2 tel. 35-38. Dežurna lekarna v Tržiča Danes ves dan in ponoči je odp: lekarna Centrale dr. Fitz in Enne Trg republike 26. tel. 72341. PROF. TONE PENKO: Tržaški dnevnik dveh botanikov iz 1.1816 Po kraških jamah • Priprave na pot v Benetke 7. Saj so pravzaprav samo apnene skale in stene, nobenega drevesa, nobenega grma, toda kotlaste udorine - vrtače vseh velikosti, velike, manjše, zelo majhne, plitve globoke in pa čudoviti okrjuld. Reke dajejo pokrajini pečat grozotne privlačnosti. Nagledali smo se čarobnih prelesti z Naklega, pa smo se spustili do Reke. šli smo ob njej, po divji, po ozka dolini - soteski, nekaj mlinov žene tod Reka, da bi tako prišli do vhoda v Škocjansko jamo, kjer jama Reko požira. Od vhoda v jamo smo šli navzgor po golem pobočju hriba, da smo tako prišli v Škocjan. Nisva še videla in doživela nečesa, kar bi se dalo s tem krajem ali njegovo okolico malce primerjati. Škocjan je prav na robu hriba, ki je prevotlen in skozi katerega teče pod zemljo Reka. Luknja, ki požira Reko v Škocjansko jamo, ni velika. Zato voda vedno močno pritiska. V Škocjan se vedno zemlja po malem trese in buči. Vino v kozarcu nikoli ne miruje. Najhujše je seveda ob veliki vodi. Takrat šele pritiska velika voda na vhod in na hrib. Takrat je kot bd bil potres. Vrhu hriba smo našli luknjo. Spustili smo po njej kamen v globino. Šteli smo do 36 preden smo čuli, da je kamen štrbunknil v vodo. V vasi je še opaziti rimske utrdbe. Pismena poročila pa vedo povedati, da je bila tu vas, še preden se je Kristus rodil. Reka je pravzaprav Timava, o kateri pišeta rimska pesnika Ovid in Vergil. Tu ponikne kot Reka v zemljo in izvira v bližini Devina, kjer ji pravijo Timava. Izplača se ogledati si jamo. Globoka je, veličastna, skozi njo grmi Reka, toda prebiti se skozi jamo, je kot igrati se v življenjem. Najin spremljevalec in vodič junak Eggenhofner je pred leti preplaval vso podzemsko reko. On dobro pozna notranjost jame. Naša naravoslovca sta v dolini Reke in v Škocjanu in o-kolici nabrala lepo število izredno lepih in redkih cvetlic. Dan je bil lep. Ko so se vračali domov, jim je že mesec osvetljeval pot. Na sedlu M on te Spaccato so visoko nad glavo čuli strele iz puške. Spočetka jim je bilo nekam tesno pri srcu. Ko pa so kmalu zatem zagledali jato divjih rac, ki so od morja letele proti severu, so se kar pomirili in prav gotovo niso bili v zmoti, ko so bili prepričani, da pokanje ni bilo namenjeno njim, marveč onim po zraku letečim. še nekaj besed o jamarju Egganhbfnerju, gostilničarju na Bošketu. Ko je bil še mlad in je še živel njegov oče, si je neutrudno prizadeval docela raziskati svojo pečino, ki mora biti tam nekje pri vrhu hriba proti Bazovici. Zabil je vanjo denarja, časa in nekoč je pri svojih podvigih le za las ušel, da ni odletel med nebeške krilatce. Jamo je za obiskovalce lepo opremil in dal na vhodu napraviti vrata. Toda, toda. Neznanci so vdrli vrata, odnesli vse, kar se je odnesti dalo, mize, klopi, stole, podrli podporne tramove, ki so podpirali stene. Zagrizen jamar ni odnehal. Zamislil si je potujočo jamo. Na velikih parizarjih bo napravil umetne jame, jih vozil po svetu in za denar razkazoval ljudem, predvsem po velikih mestih. Daleč na okoli so ga ljudje imenovali jamski kralj. 7. marca. Urejala sta in spravljala nabrano blago. Pa ne dolgo. Prišlo Je pisemce. Poslal ga je trgovec Hohl, in v njem jima sporočal, da je že tako naneslo, da mora čimprej v Benetke. Prijateljsko ju vabi s seboj. Seveda pa morata takoj v mesto na domenek, predvsem pa si morata spraviti v red potna lista. Petna lista sta uredila. Domenili so se. V Benetke odhajajo ladje vsak dan. Vsak čas lahko gredo na pot. Pa še nekaj sta danes uredila. V mestu sta se v Kačji lekarni seznanila z gospodom lastnikom lekarne in njegovim prijateljem, ki je bil prav ta čas pri njem na obisku. Ta gospod je kanonik Stankovič iz Barbane pri Pulju. Ko sta mu povedala, da kanita v Istro, ju je gostoljubno povabil, naj ga obiščeta in nekaj časa preživita v njegovi hiši. Zadeva jima Je bila kar prvi hip povšeči in ko sta se zanimala, kako je s potjo, prenočišči in gostilnami v Istri, jima je ljubeznivi gospod napisal načrt potovanja. Povedal jima je, da v njegovem kraju gostilne ni, pač pa da je v njegovi hiši dovolj prostora in da bosta ljuba gosta. Tri ure od njegove fare, v Barbani, ima brata, ki je kirurg in lekarnar in še nemško govori. Zadeva ni od muh, treba si jo je v spomin vtisniti in nikakor ne pozabiti. 8. marca. Danes sta ves dan suženjsko garala. Treba je vse nabrano spraviti v red in tako zavarovati, da se ne bi skvarilo. Vožnja v Benetke je pred vrati. Jutri zvečer ob petih morata biti na ladji. Gospod Hohl je njuna potna lista že oddal poveljniku ladje. Njune svobode je konec. Toda tudi ladja po zakonu ne sme prej na pot, dokler nista tudi onadva na njej. Luško poveljstvo je vpisalo njuni imeni v njegov seznam potnikov in on je dolžan, da ju prepelje v Benetke in tam izroči. Kaj pametna uredba pomorske policije, ki je na ta način zavarovala varnost in življenje potnikov. že prej sta spraševala, kako daleč je v Benetke. Peš je 40 ur, po morju pa osem ur, lahko pa tudi osem dni ali celo osem tednov. Po navadi odpotujejo ladje v Benetke zvečer. Tako gre potnik v Trstu spat, vstane pa v Benetkah. Seveda je pa vse odvisno od smeri in jakosti vetra. Ce vetra ni, ladja ne gre naprej. Tačas je bilo ravno zatišje. Nobenega vetra. Odhod se lahko zavleče, tudi za več dni in ker nimata več sama potnih listov, se iz Trsta nikamor umakniti ne moreta in ne smeta. 9. marca na ladji S. Domenico. Iz okrilja božice Flore sva se podala pod žezlo boga Neptuna. Ravnava prav? Kot botanika prav gotovo ne, toda kot svetovljana bi prav gotovo grešila, če bd odklonila ljubeznivo vabilo in zamudila ugodno priložnost, da si ogledava slovite Benetke. Vabila pa naju Je tudi Padova s'svojim znamenitim botaničnim vrtom in znanimi naravoslovnimi zbirkami in znanstvenimi kabineti. Tik pred našimi vrati na Bošketu je prilezel naenkrat, kot groba iz zemlje, in se razcvetel zeleni hostni teloh. Ves dan je bilo zatišje, niti najmanjšega vetriča, pač pa Je ves dan lilo. Popoldne okoli petih je nehalo deževati, začelo je lahno pihljati, midva pa sva jo naglo odkurila v mesto Poveljnik ladje gospod Squaldella nama Je povedal, da ne more pred deseto zvečer odpluti, naj greva kar v bližnjo kavarno, bo že prišel pravočasno po naju. Obiskala sva med tem znance in si še nakupila nekaj živeža. Končno smo odpluli, pravzaprav odveslali. Ob ladji se je nabralo vse polno znancev in prijateljev našega vodiča in spremljevalca, ki so ga kaj glasno in prisrčno pozdravljali. Zopet je zrak čisto miren, nebo oblačno, tu pa tam se za hip pokaže luna. Razpeli so jadro. Odšla sva v svoje ležišče. Samo nebo ve, kje se bova zbudila. 10. marec. Okoli sedmih sva se na svojih ležiščih, ki jih nisva vajena, zbudila. Najina čumnata Je bila bedno osvetljena. Radovedna sva bila, do kam neki je poglavar morja Neptun z nami priplesal. Nič nama ni bilo prijetno pri srcu, ko je nekdo od naju menil, da sva menda še prav tam, kjer smo se sinoči vkrcali. Odšla sva na krov. Trst se je še videl, čeravno smo bili že mimo Kopra in Izole in smo bili namenjeni v Piran, kjer naj bi se zasidrali. Pred našo ladjo je bil vprežen čoln, kjer se Je šest mornarjev trudilo, da nas potegne naprej. Niti najmanjšega vetra ni bilo. Da bi razpeli jadra in jadrali, ni bilo mogoče. Cez nekaj ur so nas veslači privlekli v piransko sidrišče. Tam je že bilo dvajset ladij, ki so že nekaj dni čakale ugodnega vetra, da odjadrajo dalje v Benetke. Poveljnik ladje nas je s čolnom odpeljal v Hran. Tam smo ' seveda morali takoj oddati potne liste in nato Se na zdravniški pregled, v tako imenovano Sanitš. (Nadaljevanje tledij PRIČANJE BATALJONSKEGA KOMANDANTA ISTRSKEGA ODREDA Komandant Treblinke in Rižarne padel v zasedi na Kozinskem vrhu Udarna skupina je zasedla položaje - Nervoza - Črna limuzina se bliža - Nemci so že kupovali vrvi Festival v Cannesu: zaključni obračun Omenil sem le nekaj množičnih zločinov, ki so jih zagrešili nacisti v Brkinih, na Krasu v Istri in drugod, teh ca je še veliko več na vsem tako imenovanem «Adria-tisches Kiisttenland*, ki je bilo lovišče esesovcev iz tEinsatz Com-mando R». Pripomniti velja tudi, da se je leta 1947 zagovarjal pred vojaškim sodiščem JLA v Ljubljani ujeti komandant nemške 188. rezervne divizije gorskih lovcev general Hans voo Hosslin 7), ki je bil obtožen tudi za zločine množičnega pobijanja in zažiganja žavih ljudi v Tominjah in drugih brkinskih vaseh 18.5.1944. vendar je krivdo za tista grozodejstva zvračal na esesovske oddelke 8). To pa bi utegnilo pomeniti, da je nedvomno in konkretno vedel, da so bili e-sesovci iz posebnih oddelkov «R» pobudniki in organizatorji tedanjih krutih zločinov, zato so njihovi vodje v celoti odgovorni KAKO JE BIL ORGANIZIRAN NAPAD NA W1RTHA IN NJEGOVE SODELAVCE Zjutraj 18.5.1944 se je Istrski odred vrnil z Notranjske na Pre-lože v Brkinih. Tedaj je bila na sektorju Progarje. Huje, Gabrk Istrska hrvatska brigada Vladimi-ra Gartana. Okoli 8. ure so jo Nemci napadli z dveh smeri in morala se je umakniti. Naša dva bataljona pa sta ii ščitila hrbet ob cesti Divača-il. Bistica. V noči na 19. maja smo se premaknili čez cesto Reka-Trst v Ska-danščino, kjer se je v gozdu pri Malih vratih utaboril naš 1. bataljon, katerega komandant sem tedaj bil. Borci so bili hudo izmučeni in slabo oboroženi: navzlic temu smo takoj prešli' v napad. Že 23.5.1944 smo uničili pri Podgorju nemški transportni vlak in onesposobili progo. Že isti ali naslednji dan/ne spominjam se več točno/ smo dobili iz štaba odreda ukaz. da moramo za vsako ceno in ne glede na žrtve napasti in uničiti črno limuzino, v kateri se pogosto vozijo nemški višji oficirji iz Trsta proti Reki, ki obiskujejo svoje postojanke na Kozini, v Materiji, Podgradu in drugod. Nalogo ali ukaz so nam prinesli obveščevalci in je bila strogo tajna. Povedali so nam le. da gre za oficirje, ki so vodili pokol in požig v Brkinih 18 5.1944. To sem pozneje povedal tudi borcem, da bi jih vzpodbudil na junaški podvig in jih pripravil na morebitne žrtve. Po vojni sva s tovarišem Maksom Zadnikom, ko sva pisala svoje spomine, povpraševala tedanjega odrednega obveščevalnega oficirja Jožeta Markučioa in nekatere ljudi na Kozini, ali se morda spominjajo imena padlega esesov-skega majorja ali vsaj enote, ki ji je pripadal. Žal so pretekli dve desetletji in pol in mnogi, ki so morda vedeli, so medtem umrli. Markučič se je spomnil le, da mu je podatke o njem prinesla kurirka iz Trsta in da je šlo za nekega višjega esesovskega komandanta. Ukaz za napad smo morali izvršiti. V bataljonskem štabu smo vedeli, da se nemški oficirji vozijo po cesti Reka—Trst med Kozino in Podgradom zaradi naših pogostih napadov v oklepnih avtomobilih ali pa jih ti vsaj spremljajo. Zato smo bili prepričani, da jih moramo, če hočemo uspeti, presenetiti z napadom na kraju, kjer tega ne pričakujejo, tj. med Kozino in Bazovico. Ko smo podrobneje proučili topografski položaj, smo ugotovili, da bo za napad in umik najprimernejši Ko-zinski vrh med Nasircem in Kozino. Tistemu kraju pa bi se mogla zaradi bližine postojank, patrulj in izvidnikov neopazno približati le manjša skupina borcev, zato sem izbral 18 najpogumnejših in najbolj izkušenih tovarišev. Oboroženi srrjo bili z dvema brzostrelkama ter 14 puškami. Ko smo izdelali načrt in izbrali borce, smo v večernih urah 25. 5.1944 odpotovali iz taborišča čez Slavnik proti Klancu, Beki in od tam čez Botač na Kozinski vrh. Moja udarna skupina .je prispela na Kozinski vrh okoli 3. ure zjutraj 26.5.1944, ko je bila še tema. Zasedli smo položaje severozahodno od kote 541 (Črna griža) vz-zdolž ceste v širini približno 50 metrov in po globini največ 100 me trov. Prvi borci so bili le 1015 m dolž ceste v širini približno 50 na višinsko točko, približno 50 metrov za prvo linijo, od koder je dobro videl cesto proti Krvavemu potoku in Kozini. Približno 300 metrov za našimi hrbti je bila železniška proga Kozina - Trst. Pri vasi Nasirc je bila le 500 metrov daleč na ievi strani finan-carska izvidnica, za katero pa žal nismo vedeM. Komaj dober kilometer daleč je bila Kozina in v njej nemška postojanka z več kot 1000 vojaki, ki so čakali, da popravijo progo proti Pulju. Druga nemška postojanka je bila v manj kot 6 km oddaljeni Bazovici. Za nami je bil daleč naokoli goli Kras, potem pa morje in Trst, le proti Beki ob levi strani potoka Botač, so bili hrastovi in bukovi gozdički. Torej izredno nevaren položaj, naš podvig pa kar samomorilsko predrzen, toda morali smo tvegati, Borci so si izbrali pložaje še v temi, se poskrili za skale, grmovje in kraške zidove, se maskirali z vejami in travo ter potrpežljivo čakali na črno limuzino, ki je dolgo ni bilo. Po cesti so vozili tovornjaki, polni nemških vojakov. S Kozine je bilo slišati kričanje Nemcev, mi pa smo negibno ležali že 4 ure le nekaj korakov od ceste. Napetost je rasla, ozračje je bilo polno neznank. Vsak najmanjši gib roke, noge, ali telesa ali premik kamna bi nas utegnil izdati. Morebitna fiziološka reakcija organizma: kašelj, kihanje ali stok bi nas lahko razkril mimo vozečim se Nemcem. Toda morali smo vztrajati, da bi izpolnili svojo dolžnost do domovine, do trpečega ljudstva. Šele okoli 7.30 .je izvidnik javil, da se od Krvavega potoka bliža črna limuzina* Komaj so šepetaje prenesli borcem moj ukaz, naj se pripravijo za boj, že je vozilo pripeljalo nasproti levemu krilu zasede. Borci so pazljivo in hladnokrvno spremljali vozilo čez merilce orožja. Počile so puške, zadrdrale strojnice in brzostrelke. Limuzina je bila v hipu vsa prerešetana: prestreljene gume, razbita stekla, preluknjana pločevina. Začela je opletati po cesti vendar ni in ni ob- stala. Kot zakleta je drsela naprej in se spustila po klancu navzdol proti Kozini. Sam sem izstrelil iz razdalje približno 10 metrov rafal 10-15 izstrelkov naravnost v prednji del vozila. Videl sem, kako je spredaj pri vozilu sedeči oficir klonil naprej, šofer bi moral biti tudi vsaj ranjen, vendar je bil še toliko priseben, da je pripeljal na 1000 m oddaljeno Kozino ter na križišču pred Poč-karjevo hišo ustavil. Ko so odprli vrata, se je esesovski major, kot je povedala pozneje žena brivca Kulotija, zrušil mrtev iz vozila. Pregledal ga je pokojni dr. Rapo-tec in ugotovil smrt. Potem so ga vojaki zavili v odejo, ga naložili na kamion in odpeljali proti Trstu. Medtem pa so Nemci in fašisti besno divjali po Kozini in okoliških vaseh. Po uspešno opravljeni akciji smo se hitro umaknili, prečkali progo proti potoku Botaču in se komaj 1500 metrov od proge skrili v mlad gost hrastov gozdiček, ki ga Bečani imenujejo «Bukje». Vendar so nas na umiku opazili ita- iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifHiiiiiiiiiiiaiiiiimiviiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OB KONCU POUKA NA GLASBENI ŠOLI GM Zaključna produkcija na Proseku-Konto vela Z uspehom zadovoljni starši, profesorji in gojenci Gojenci glasbene šole Glasbene matice na Proseku in Kontovelu, ki so nastopili na sobotni produkciji. Kakor bodo v bližnjih dneh i-meli učenci osnovnih in nekaterih srednjih šol razne prireditve ob zaključku šolskega leta, tako pri-reja'o zaključne prireditve tudi gojenci glasbene šole Glasbene matice. Vrsto takšnih prireditev smo smo že zabeležili, in sicer prireditve, ki so jih imeli na glasbenih šolah GM v mestu, pa tudi nekaterih podružnicah GM v okoliških vaseh. V soboto zvečer je bila tovrstna prireditev glasbene šole podružnice na Proseku in Kontovelu. Dvorana prosvetnega društva na Proseku je bila za to priložnost nabito polna občinstva. Največ je bilo seveda staršev, oziroma sorodnikov nastopajočih otrok. Na zaključni koncert pa je prišlo tudi veliko prijateljev mladine in ljubiteljev glasbe na sploh. Podružnico glasbene šole GM na Proseku vodi že več kot deset let prof. Ignac Ota, ki prav gotovo nima lahke naloge, saj je v tej glasbeni šoli kar 23 gojencev, medtem ko osem gojencev, ki igrajo na harmoniko, poučuje Dorina Kante. Na sobotni zaključni šolski prireditvi je prevzela vlogo napovedovalca domačinka Jana Ban in imela je kaj napovedati, saj je program obsegal kar 26 točk. Gojenci te šole se učijo raznih instrumentov začenši s klavirjem, pa preko klarineta, violine in kitare, do harmonike. Mladi godbeniki so dobro podali ne le lažje skladbice, pač pa tudi kako zahtevnejše delo, saj smo na sobotni produkciji prisostvovali tudi izvajanju Chopina, Grečanina, Schumanna, Waldteufla, Frontinija, Pavčiča in drugih. Navedli bomo imena vseh, ki so nastopali: Corrado Čuk, Katja in Igor Starc, Giorgio Puntar, Tatjana Cibic, Viviana, Elizabeta in Helena Danev, Edi, Miran in Majda Košuta, Damjana Fabjan, Jordan Rebula, Jana in Marko Ban, Vasilij, Magda, Peter in Sergij Štoka, Erika in Aldo Bri-ščik, Milan Gruden, Milko Malalan, Vinko Škerlavaj, Mavricij Lovrenčič in Renzo Milič. V zadnji točki sporeda j« na- stopil harmonikarski ansambel, ld je pod vodstvom prof. Ignacija Ote izvaja naslednje skladbe: cZvonoiri*, tDrsalci* ter še staro «Ko študent na rajžo gre*. Občinstvo je nastopajoče nagradilo z velikodušnim priznanjem. Ploskalo jim je ob koncu vsake točke, posebno pa ob zaključku koncerta. S sobotno zaključno produkcijo na Proseku je bilo zadovoljno poleg staršev tudi samo učno osebje, ker so gojenci dokazali, da so med letom veliko pridobili in da so samozavestni, sposobni za takšne nastope. M. M. lijanski financarji, ki so bili na izvidnici pri Nasircu ter o tem pozneje obvestili Nemce, ki so nas tudi zasledovali. Nemška komanda je bliskovito in obsežno, bolj kot kdajkoli prej ali pozneje, ukrepala. Po tem smo tudi sklepali, da je šlo za pomembnega nacističnega funkcionarja. Iz Trsta, Bazovice in Sežane so pripeljali okoli 8.30 s 40 tovornjaki najmanj 800 vojakov. Na vzpetine pri Nasircu in na Kozinskem vrhu so namestili nekaj topov in oklepnih vozil in namerili njihove cevi proti Beki. Iz Kozine pa so usmerili približno 1000 vojakov v strelce proti Klancu, Ocizli in Beki, medtem ko je približno 400 fašistov iz Kopra in Milj zaprlo smer Socerb - Kastelce - Petrinje. Vsa ta zelena, črna in bela vojska je začela preiskovati grmovje, njive in kraške goličave. Okoli 11. ure se je položaj poslabšal. Od Trsta je priletelo majhno izvidniško letalo in več kot uro krožilo nekaj deset metrov nad drevjem. Pretila je najhujša nevarnost, da nas sovražnik odkrije, toda Nemcem in fašistom Ne-mesis 9) tisti dan ni bila naklonjena. Skriti v gostem hrastovem gozdiču smo bili varni pred letalom, vendar smo bili pripravljeni sprejeti boj na življenje in smrt, ker drugega izhoda nismo imeli. Nemški oficirji pa si gotovo niso mogii misliti, da se jim bomo pred nosom skrili, takšna predrznost je bila nedojemljiva in neskladna z logiko togih vojaških pojmovanj. Zato so preiskali vsak grm in vsak gozdiček proti notranjosti kraške planote, pobočje oz. grič, ki je bil na direktnem dosegu njihovih topovskih cevi, pa so le s kolonami obšli. Ena izmed kolon, v kateri je bilo približno 120 vojakov, je šla dobrih 20 metrov od skritih borcev. Zvečer smo se varno umaknili čez cesto proti Vrhpoljam potem pa se čez Brkine vrnili v Skadanščino. Tisti dan so Nemci, kot je poročal obveščevalec Stojan Šturm štabu JO 28.5.1944, na Kozini kupovali vrv, da bi z njo obešali ljudi hkrati pa grozili, da bodo v obsegu 5 km vse pobih, če jih bodo partizani tam še napadli Isti obveščevalec je poročal tudi, da sta bila ranjena še dva oficirja in da je padli major komandant nemške policije v Trstu. Štab JO je poročal štabu VII. korpusa 30.5. 1944, da je bil padli major komandant nemške postojanke v Podgradu. Nekatera druga poročila pa so beležila, da je padel esesovski major in bilo ranjenih 7 esesovcev LEOPOLD KREBELJ 7. Sedež štaba divizije je bil v Sežani v vili Stock pri železniški postaji. Neki njeni oddelki pa so bili v tedanjem hotelu «Tre corrone*. sedaj Triglav v Sežani. 8. Divizija je bila razbita v zaključnih bojih od 3. do 7. maja 1945 v Ilirski Bistrici, njeni ostanki ujeti. Hosslin je v imenu kom. 97. korpusa gen. Ludvika von Kublerja podpisal predajo 97. korpusa. 9. Nemesis - starogrška boginja maščevalka. KONEC Mednarodni filmski festival v Cannesu se je zakljtičil. Ker se ga osebno nismo udeležili, je naša informacija omejem m kroniko, ki smo jo brali v raznih časopisih. Mislimo, da se vsekakor splača pregledati njegov spored in ob njem razviti nekaj misli. žirija, ki ji je predsedoval ameriški režiser Joseph Losey in ki so jo sestavljali švedska igralka Caldwell, sovjetski režiser Mark Donskoj, češkoslovaški režiser Miloš Forman, Italijan Giorgio Papi, švicarski režiser Alain Tanne in Japonec Naoki Togama, je podelila Veliko nagrado (zlato palmo) dvema italijanskima filmoma. Petrije. vemu «La classe operaia va in pa radiso» in Rosijevemu «11 caso Mattei*. Omenjem je bila tudi ^izvrstna interpretacija Gian Marie Volonteja. Angažiram italijan ska kritika je to nagrado sprejela kot zmago apolitičnega*, mapredne-ga* filma. O tem, kar pojmujemo za politični film smo večkrat povedali. Radi bi še opomnili, da sta si filma precej različm:nele zato, ker prvi obravmva delavski razred, drugi pa kapital; različna sta tudi zato, ker le drugi 0re preko takojšnjega obravnavanja P°• litičnih dogodkov in ga presega * ti ii iiiii um iiiiii iiiiii ii m ii iiiiiiuii iiiii iiiiiiiiiniiiiiia IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Iandolo pri Russu Po lanski razstavi v galeriji Russo se spet prav tam predstavlja z novimi olji Vittorio Iandolo. Ponavljamo z novimi, ker se prikazane podobe tako po vsebini kot po slogovni izvedbi bistveno razlikujejo od lanskih. Če je tedaj polnila slike naravna preprostost okolja gorate Irpiniie in njenih ljudi, se v novih delih odraža stavbna kristalizacija mesta in naselij ter — naš Kras. Iandolo se je namreč preselil v Tr*’č, ker poučuje v Gorici u-metnostno zgodovino. Prav zato se je v njem, ki je iz južnega Avellim moral nujnostm izoblikovati likovni prelom ob stiku s kamenitim Krasom in našimi mesti. Zanimivo pa je za nas, kako ta slikar, ki je izšel iz neapeljske akademije, doživlja lepoto m-šega Krasa. Očividno je nanj močno in skoroda tragično vplivala. Kar pa je naravno če pomislimo, da ve kako je bil Kras. v tistih predelih, ki jih dnevno gleda, ne-prizorišče pošastna surovih koč bitk. ki so ga preplavljale s krvjo in jeklom. Odtod temnovijoliča-sto zarjavela zemlja in gmajna, iz katere skale štrle kot groblje belih kosti, od tod nemirne oblike krajin, kot da bi jih pretresalo bobnenje tisočerih topov. Čeprav zanimivo podano, nekoliko manj udarno pronica bistvo naših krajev v topografsko neopredeljenih razgledih gostih naselij in mest. ki izstopajo po kubični obliki hiš pod belim soncem nad migotajočim ozračjem hladnih barv. Neka trpko otožna pesem zveni iz teh Iandolovih oli. kot bi jo pela žalostna hlpy dekleta obeh portretov in ki zamira v tihožitjih s staro posodo in svečnikom iz spominov njegovega de-tinstva. V vseh pa so nakazane kakovostne vrednote, ki bodo slikarski razvoj tega komaj tridesetletnega ustvarjalca prav gotovo uspešno pogojevale. nekem doslednem pogledu na realnost. Posebno nagrado žirije je prejel sovjetski film «Solaris* režiserja Andreja Tarkovskega, ki je PoSta znan že s filmom «Andrej Rubljev* ki je bil doživel precej birokratski ovir. Nagrado za režijo je preje priznani madžarski režiser Mtko* Jancsd za film »Rdeči psalm*. grado žirije je prejel še amePSt film Georga Roga Hilla «Kiavnica št. 5.*. Najboljša igralca sta Angležinja Susannah York v filmu «Images* Američana Bober‘ Altmana in Francoz Jean 'iaw (ki je pred kratkim nastopil v re žiji) v filmu Maurica Pialata bomo se starali skupaj*. Posebno priznanje je prejel film «Roma», ki ni tekmoval. ’ ’ liko nagrado za najbojši kraW. metražni film je končno Pre^ «Fusil aTunette* Francoza Jeana Chapota. Kot na vseh festivalih, so tudi tokrat nagrade odvisne od vs^,_ vrstnih pogojenosti in ustreznih jo tor jev, tako da bi bil naiven, ka bi na podlagi njih hotel kateri filmi so najboljši. Ze bira filmov, ki tekmujejo, je prej kot neoporečna Festivali mi pa se izkažejo vedno bolj tudi manifestacije za elito, ki se zaradi svoje «enkratnosti* oztrop na skrajno omejeno publiko. Kar se tiče nagrad, je že šno, da so nekateri izmed najbor ših (po mnenju večine kriUk° filmov nastopili izven konkuren ■ Tako ze omenjeni Fellinijev * ma* kot Hustonov «Fat CitJJ* Hichcockov ečfcrflt ^ sebno zanimiv zaradi manjfef ki spremljajo uradni oriko^ a-tem okviru je bila predvajan meriška erotična slikanica the Cat* Ralpha Bakshija. številnih filmov mladih gej. v -ttednu kritike* in znanej?9^no i- ■*£ ma pornografskega filma, še okvir svetovljanstva i-ma*, pa lahko ta površni najbolj živahnega izmed ‘J’, „tuce< ^ se ga udeležijo. Ni naključij’0 se analize in odkritja »“Vvv se filmov pojavijo šele potem, K je festival zaključil. g g. MILKO BAMBIČ Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaše poslovanje je predrago, poenostavite ga. Mimo vzdušje v družinskem krogu. BIK (od 21.4. do 20.5.) Neko finančno tveganje bi se vam utegnilo obrestovati. Prijetno popoldne v družbi z ljubljeno osebo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vse prenaglo se navdušite nad čem. potem pa na to pozabite. Skušajte bolj ceniti naravo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne bodite pretirano zadržani do ljudi, ki vam lahko pomagajo. Ne popuščajte pred nesramno zahtevo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne zanimajte se samo za svoje posle. Odpovejte se nekemu tveganemu čustvenemu načrtu. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Utrujeni boste od duševnega napora. Ne nasedite nekaterim napačnim nasvetom. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10) Spričo dobrega materialnega napredka si lahko privoščite nekaj miru Ne sklepajte novih poznanstev. ŠKORPIJON (od 24.10. 0U(^niiH Ne zaupajte preveč sladkobes*** ljudem. Težkoče z ljubljeno o®. jje STRELEC (od 22.11. do 20.1*1 prenašajte več krivic, ki vas cenijo deležni. Ljudje vaše odkritosti. „„, \ % KOZOROG (od 21.12. do 2°;"n lahkoto boste odpravili z nasprotniki. Krotite svoje žival-*i. noži' VODNAR (od 21.1. do l9-£) jjjefc veli boste izredno lep i^ojeb- Več razumevanja do starejših RTm (od 20.2. do 20.3.) JflJjia, RIBI „„ _____ , priložnost, ki se ne bo i*® Ne zapravljajte časa z oseou' vaše pozornosti ni vredna. TOME SVETIMA jW 399. VKANA TRETJA KNJIGA V' noči po obsodbi ni spal. Razmišljal je o smislu obstoja. Našel ga je v vsem drugem, le v svojem življenju ne. šele v ujetništvu ga je zaslutil — pa kaj moremo, ko v življenju največkrat odkrijemo, kaj je prav, šele takrat, ko nam to ne more več koristiti... Napravil je zadnji korak z obupnim naporom, da bi zravnal pod težo krivde upognjeno hrbtenico. Prosil je bil sodišče, da bi mu smrtno obsodbo z obešen jem spremenili v smrt z ustrelitvijo, zakaj zanj, vojaka, bi bilo bolj častno, ako bd ga podrla salva tistih, proti katerim se je boril štiri leta z orožjem v rokah, včasih tudi kot navaden pešak. Toda prošnjo so mu odbili. Misel, da mu bo spodnesel tla pod nogami navaden policist, mu Je bila odvratna. Posebno zato, ker Je bil general Rupnik, prezident in inšpektor slovenskega domobranstva, izdajalec svojega naroda, organizator bratomornega boja, obsojen na smrt z ustrelitvijo, čemu je treba izkazati zadnjo vojaško čast temu fosilu, ki Je izdajal vse in vsakogar ob vsakem času, ki ni fronte niti povohal! Njemu, vojaku od nog do glave, pa so odrekli čast ustrelitve... čudna je logika pojmovanja krivde. Ni in ni razumel, da bodo izkazali čast tistemu, ki jim je bdi zabodel v najtežjem času nož v hrbet... Z otožnimi, od neprespanih noči nabreklimi očmi. Je sonce, ki se Je razlivalo nad pokrajino. Razočaran je tistimi, ki jih je vodil, in nad tistimi, ki jih Je izdal, P9 Zi tistimi, ki niso bili voljni sprejeti njegove izdaje, in S® samim seboj. V neprespane noči njegovega zapora so se mešali P11 0 da je komaj ločil, kaj je še res in kaj fantazija. OstaJe^j. je eno samo zadoščenje: da se Je temeljito maščeval nemu vodstvu, ki ga je nameravalo v primeru angleške >, zije v Istri ubiti, in enodnevni vladi, ki je bila tako nesPr na, da ga Je zadnji dan pred polomom odstavila. O w ' njihovih zvezah je povedal Ozni vse, kar mu Je uspelo v štirih letih. Naj si zapomnijo ti klerikalski taktizerjii je na koncu izigral on, ne oni njega! Zapor Je prestajal duševno iztirjen. Samo ležal Je 10 &(r njegovih misli se Je vračal nazaj in osvetljeval njeg^A^l Janja zdaj s teh, zdaj z drugih vidikov. Pravzaprav ie tff dovolj, šestinšestdeset let in vmes dve svetovni vojni Je Pravem za enega samega človeka, čigar strast je pr tegija In taktika. V to vedo se Je bil tako zagrizel, d* zadnje od nje poginil, on, ki je imel načrt za rešitev skega naroda skovan za vsako priložnost posebej..-mu Je prišla tako v kri, da se mu je zdelo vse njegovo ^jl nje, gledano s konca nazaj, en sam taktični manever^ ^ se je bil z Avstrijko, kd mu Je še v stari Avstriji Wolfganga, katerega je v «državi Srba, Hrvata i Vini T«rm iti Itd prekrstil v Vuka. Tudi njegovi otroci Evgen, Inge in so ga obiskovali v neprespanih nočeh. Vračale so se front lz prve svetovne vojne. Boril se Je proti Srbom n» proti Italijanom na Sveti Gori, proti Rusom v GalldJ1- jgii0 naj bi se bil sprijaznil s komunisti, saj Je izbral za dni^^pC-hčerko ruskega polkovnika, emigranta, in se nacedil z ,e o rom proti sovjetizmu. Nekaj noči mu Je vzelo razmlŠU^jj s6 očitkih enega od zasliševal cev, ld mu je rekel: «Vl, K* Z,, ^ Prezident Rupnik, starčevsko razrahljan od zapora, Je s tresočimi se koleni stopal skozi kordon straž proti strelišču. borili za obstanek slovenskega naroda in hoteli biti nJe^g tfi< ditelj, ste v praksi kaj čudno zastopali njegove koristi-ženo Nemko, potlej pa Rusinjo, Je sla® da ste vzeli N «6 S H S h § Si H S ŠPORT ŠPORT ŠPORT 31. maja 1972 POKAL EVROPSKIH PRVAKOV danes v finalu INTER-AJAX Razprodane tribune • 15.000 italijanskih navijačev ROTTERDAM, 30. - Jutri se bo v “tterdamu zaključilo že 12. tek-Jtovanje za pokal evropskih nogometnih prvakov. Finalista Inter in . ™sta novinca v tem tekmo-saj sta že oba osvojila v Preteklosti prvo mesto: Italijani v jr1.?. in 1965. Nizozemci pa lani. so prišli v finale tudi leta r1 (premagal .jih .je Celtic z 1:2), izozemci pa leta 1969 (ko jih je predal Milan z 1:4). Obe ekipi imata torej precejšnje /^“taredne izkušnje, obe pa tudi pasata svoji državni reprezentanci tepitn številom svojih igralcev. Vse torej potrjuje, da bo jutrišnja tek-med tema dvema enajstericama “ na visoki ravni. le favorit tega srečanja? ^Pazite prednosti nima ne ena, druga ekipa. Res pa je, da go p*>nekaj postavk bolj v prid Ajaxu, tin!i em 'e t® ekiPa prišla do j/*~a dokaj gladko, medtem, ko *. ®1 Inter često na robu izpada. J**, je osvojil naslov državnega, In-T Je zasedel v A ligi šesto me-• Ajax, ki si je poleg tega že jpetovil nizozemski pokal, bo tu-v Btihodinje leto zagotovo nastopal j-T*P tekmovanju (in torej lahko Jr® mirneje). Inter pa mora meriti J*?10 pa zmago, če se želi obdržati iJJtožbu ekip. ki se bodo prihodnje ^Petegovale za ta pokal. In se-Nizozemci bodo igrali doma. ^ tudi Italijani ne bodo igrali SeiP brez navijačev. »Zračni *?ost* med Milanom in Rotterdamom j^kie s polno paro. Organizatorji, 80 že zdavnaj razprodali vse , DPnice, zbranih tudi približno 15.000 navijačev. Prireditelji '^topnice, računajo, da bo na tri- && so zg 60.000 razprodanih na tribunah iztržili 180 mili- j>er Ajaxa Kovacs je danes obnosi ?0s*;avo svoje ekipe (katero bo »i* i04 igrišče oštevilčeno nekoliko ^'Sdavno): (4^^ (1). Suurbier (3), Hulshoff t, > BlanVo„Kurg (12). Krol (5), najboljših mladinskih metalcev kopja v Italiji. Dobrim rezultatom je botrovalo lepo vreme. Na prvo mesto se je uvrstil Tržačan Valdi Tiepolo, ki trenira trenutno v Tirrenii pod vodstvom bivšega svetovnega rekorderja v metu kopja Jamisa Lusisa. Izidi: 1. Tiepolo Valdi (CSI Trst) 56,16 m 2. Oolussi (Pordenone) 48,06 m 3. Fabij Ruzzier (Bor Trst) 47,02 m 4. Mannarin (Lib. Videm) 46,84 m 5. Canciani (Lab. Videm) 44,52 m 6. Macor (Lib. Videm) 42,12 m * * * Prihodnjo nedeljo bo v Trstu deželno prvenstvo v deseteroboju. Med drugimi bodo nastopili tudi Borovi predstavniki Cesar, Švab in Ruzzier. RADI NAŠE ENAJSTERICE V MLADINSKIH NOGOMETNIH LIGAH Hud poraz Primorja med mladinci Sest golov Vesne med naraščajniki Obe točki je osvojil tudi Breg, Union pa je remiziral 2. moška odbojkarska divizija: Bor je tudi v povratni tekmi položil orožje pred Ar c Lineo MLADINCI Triestina — Primorje 7:0 PRIMORJE: šegina, Regent, S. Husu, Košuta, Štrekelj, Zarmpa, Vergimela, Zanella. Primorje je doživelo proti Trie-stini visok poraz. Tržačani so zatresli mrežo ker angleščine ni znal in Angležev ni maral, vfivaležein je bil sodnikom, da so mu izkazali čast stopiti Duške. Saj je bil že tisoč devetsto enainštdridesetega leta štaba skupine armad in idejni vojaški voditelj proti-Sjj/^stične vojske. Ta odločitev mu je lajšala misel na smrt. IH v sebi je spet proučil vse, česar so ga obtoževali. Zakaj . ^ Nemce? Samo zato, ker bi bil en sam okupator boljši 6llj Italijanov ni maral, ker so delali v glaze rokavicah, so imeli tak kot Nemca. In zakaj je bil potem z Nemci? ’ ker bi nas zahodni zavezniki uporabili za topovsko krmo, * ie do Slovencev ko do Hotentotov. V olajšanje mu je 'di to, da bosta Rosener in Rainer visela. Kolikokrat sta V^rjala, da predstavljata silo, pred katero se trese ves svet! Viv ^ Je tudi, da je pomagal razbiti generalštab slovenskega ^j^izma, sestavljen iz zaplotniških Vatikancev, ki bi bili 'W "a teokratsko jezuitski način pomagala na noge svetovni ^ Vatikana in ohranili svoje nikdar polne buržujske lonce, farjev, saj so se od škofa navzdol vtikali v njegovo iransko vojsko — njihovi kurati so bili najbolj umazanih J.11 so več škodili kot koristili... %tj ^hvaležneži! V njegovi senci so životarili in kovali svoje ^ bif°slednjl dan, ko ni bilo nobene avtoritete več, je škof, "Shec, zahteval njegov odstop... Kdo ve, kje je sedaj? spet pije kri Kristusovo in jč božje telo nekje v pa-tonci ali pa jo je pobrisal v Ameriko... Ljudje, id sc njegovih tajnih navodilih, pa bodo končali na vislicah iv^dU pod kroglami zmagovalcev ali leta trohneli po ječah -J° reči, id jih niti razumeli niso... 1. ko je stopal pred puške, je bil na tihem zadovoljen 5 seboj. Konec koncev je le zdržal in se Iz oči v oči pogledal s svojima sovražniki, jim priznal, kar imajo prav, ln jim oporekal, s čimer se ni strinjal. Končno je bil le pogum-nejši kot Srb Paranos, ki si je na poti vrnitve v domovino sodil sam in se obesil. Zdaj je spoznal, da ni zaman sovražil Angležev, saj jih je vedno imel za nasprotnike Slovanov. Kamnita zid, okrušen od krogel, se mu je naglo bližal Tu, kjer je nekaj krvavih madežev, se bo nehal njegov svet... Ta misel ga Je stisnila, da se je še bolj sključil. Poveljujoči višji oficir KNOJ mu je dejal: «Gospod Rupnik! Sedaj pokažite, da ste res general!)) Nič ni odgovoril, le hrbet je zravnal in se zazrl v sivino neskončnosti. Zdelo se mu je, da vidi ogromne množice, ki se vale ln zgrinjajo okoli njega... to so slovenski kmetje, delavci in inteligenca... njegova vojska, ki jo vodi njegov sin Vuk... Množica ga pozdravlja, mu kriči in mu vpije: «živel general Rupnik! Naj živi naš vodja!...» Prispel je do stene. Obrnil se je in se zagledal v cevi, naperjene naravnost vanj. Kar je Imel moči, je kriknil: «Naj živi slovenski narod!« In Imel je občutek, da je končal slavnosten zbor... Salve ni več slišal, zdrsnil je v praznino. Od vseh, ki so stopali na zadnjo pot, se je gaulajter doktor Rainer počutil najmanj krivega. V zaporu se je zagovarjal, da je izvajal voljo ftlhrerja, ki je bil po navdihu višje usode poslan na svet, da povede nemški narod k zmagi, pa je bil po naključju premagan. On ni ničesar zagrešil. Tudi sedež oblasti Je imel zunaj te pokrajine, v Celovcu, in ni kriv, če se vojaški ln policijski vodje niso držali vojnega prava ter so počenjali reči, ki jih zmagovalci štejejo med zločine. Sicer pa so domači ljudje, domobranci in četniki, počenjali Isto kot nemška vojska. Kot pravnik je bdi ogorčen, da sodijo voditeljem premagane države. Celo protestiral je proti tej nesramnosti, ki se je prvič pojavila v zgodovini človeštva. So mar ljudje res tako nori, da mislijo, da bo s tem konec vojn? Države se zavoljo nekaj milijonov ljudi, pobitih v tej vojni, ne bodo odpovedale boju, tej naravni selekciji, ki je hkrati razvedrilo in pospešuje gospodarski napredek. Saj se ljudje množe kot podgane. Ce se ne bi pobijali, bi prenapolnili zemljo in se izrodili. Njegova predsmrtna tolažba je bila, da ne umira le za sedanjo, temveč tudi za bodočo Nemčijo. V sanjah se je vračal na shode, kjer so vihrale zastave in pele fanfare, kjer so se delile časti, ki spremljajo veliko politiko. V mislih je ostal ftihrerju zvest, čeprav je fclondl pred zasliševale!. Sam v sebi se je tolažil s ftihrerjevim Izrekom: «Cim bolj vas bodo sovražili, tem bolj vas bodo spoštovali.« Na procesu pa je spoznal, da svet tako covraži nemške voditelje, da morajo umreti. Je bil njegov trud zaman? Naložili so mu, da napravi to deželo nemško, bil je zgodovinski vzvod, ki naj bi bil spojil Severno morje z Jadranom... Stopal je na morišče Kaj bo zdaj, ko jih ne bo več? Svet se bo vrtel dalje in opičji ples se bo nadaljeval brez njihovega reda. Ljudje, trdi kot Kruppovo jeklo, so samo enkrat zablesteli kot bajoneti v soncu ln zdrsnili z odra. Skoda, da narod ni zdržal dlje in se ni boril bolje.. Podredil se je božji previdnosti. Pred obličjem smrti se Je skušal ogniti posvetnim sodnikom. Nad njimi so višje sile. Te bodo odločile, ali bo nemški narod živel ali pa bo po tej izgubljeni vojni umrl. Ce bo po tej vojni živel bolje kot prej, naj on, Rainer, umre brez kesanja. Ce bo živel slabše, potem naj nacistom oprosti... poskusili so in spodletelo jim je... Sele pod vislicami se je spomnil, da ima ženo in kopico otrok. Zaman si je prizadevala, celo prek Vatikana, da bi ga pomilostili. Kako naj bi ga, ko je v tej vojni poginilo od njihovega orožja toliko očetov in otrok... Obstal je negotovo. Vse, kar je mislil, se je razblinjalo v oblakih... Pogledal je v sonce in objela ga je tema. V njem ni bilo več ponosa in oholosti. Vse se je preokrenilo. Vdano je sklonil glavo, ko mu je padla za vrat zanka. Po licih so se mu ulile solze in nenadoma se mu je zazdelo vse laž, kar je pred tem mislil. Da bi prišel do drugih sklepov, mu ni’ bilo dano. Na vratu je začutil prijem, kot bi ga stisnile klešče, in misel mu je zamrznila... Doktor Hacin si je med potjo k vislicam snel očala in jih obrisal. Zdaj svet ni bdi več meglen in obrisi predmetov so se spet zaostrili. Vojaki in policija so bili razvrščeni podobno ko takrat, ko so obešali doktorja Kan teta. Zazdelo se mu Je, ko da gre zanj in da je povabljen k neki posebni predstavi, kjer bodo obesili nekoga drugega. V zaporu je lagal in raniimi Vse, kot lahko laže samo policijski šef z dolgoletno prakso v službi’ različnih gospodarjev. Delal se je uradnika, ki je, vdan krščanski stvari, izvrševal voljo in želje svojega vodstva. Upiral se je zasliševalcem in sodnikom, jih obtoževal in zanikal tudi reči, ki so mu bile dokazane s pričami. Na zunaj je bil močan in’ bojevit kot prvi Kristusovi apostoli, znotraj pa je bil že razžrt od razočaranja. V vlogi, ki si jo je bdi izbral, se je počutil bedak. Izdali so ga njegovi somišljeniki, ki jim je dolga leta delal usluge, jim dajal poročila in jim omogočal, da so jih Nemci pustili pri miru čakati na Angleže. Celo škof ga je razočaral in izdal, mimo ga je žrtvoval kot odsluženega psa... Zameril je tudi Angležem. Hranili so ga z obljubami, dokler ni povedal vsega, kar bi jim lahko koristilo. Sele ko so ga oželi kot limono, je spoznal, da je izgubil igro. Odvrgli so ga na smetišče. Dovolj se Je spoznal na karte, ki so mu bile edina strast, pa je v glavni igri, ko je šlo za vse, zaigral na napačno... Naj se konča to noro življenje, si je mislil marsikatero prečuto noč. Saj je pet let dobival anonimna grozilna pisma in živel v neprestanem strahu, izza katerega vogala bo počilo in kateri od njegovih navideznih prijateljev ga bo ustrelil v hrbet. (Nadaljevanje slediJ TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761470 Uredništvo Podružnica Uprava Oglasni oddelek Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 794 638 33 82 795 823 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Tekoči račun pri Narodni banki v »junija... • - -- -Q7 »ADIT* - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon U Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, fina^°.‘ 0 i /inn in sožalja 200 lir. «Mali oglas'* upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «iviai a 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino m narcrfap P oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokraim Italije pri • Stran 6 31. maja 1972 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT - Trst PO SKLEPU SKUPINE «0FICIALS> Skrajneži organizacije IR A zavračajo pobudo za premirje V eni sami noči 25 spopadov in atentatov Padla je 349. žrtev v skoraj triletnem boju LONDON, 30. — Včeraj ponoči so zabeležili v Belfastu kar 25 oboroženih spopadov; kar v 13 spopadih so bili zapleteni angleški vojaki. Tak je bil dejanski odgovor skrajne struje organizacije IRA — »provisionals* — ki se noče sprijazniti z miroljubnejšo potezo zmernejše struje organizacije, tako imenovanih »oficials*, ki je napovedala premirje za nedoločen rok. Sklep struje »oficials*, da preneha z boji in atentati je v določeni meri izraz precejšnjega nezadovoljstva v vrstah katoliških severnih Ircev. Obe struji sicer zasledujeta iste cilje: izpustitev na svobodo ljudi, ki so zaprti zaradi domnevne dejavnosti v korist IRA, amnestija, umik angleških čet iz katoliških četrti ter izjava o angleških namerah glede umika vojaških sil iz Ulstra. Razlike med o-bema strujama zadevajo metode in načine boja proti angleškim silam in seveda tudi ulstrskim protestantom, ki so do včeraj držali vso oblast v svojih rokah. Potem, ko je zvedel za sklep struje «oficials» glede premirja, je neki glasnik levičarske struje izjavil dobesedno; «Nie se ne bo spremenilo*. Preteklost dokazuje, da je to res. ksr so do sedaj zabeležili en sam primer premirja, kar se je zgodilo, ko so ga napovedali «provisionals». Vse to dokazuje, da struja »oficials* ne pomeni mnogo na področju gverile ter je zato njen sklep skoraj nepomemben. Tudi angleška 'lada je zelo previdna. Minister za Severno Irsko v londonski vladi William VVhitehall je izjavil, da vlada sprejema z zadovoljstvom vsako pobudo za pomiritev, pristavil pa je, da bo treba počakati na nadaljnji razvoj dogodkov. O tej zadevi se je Whitehall pogovarjal z ministrskim predsednikom Edwardom Heathom. Na vsak način so bile njegove uradne reakcije na pobudo struje «oficials» zelo previdne. Tudi v protestantskih krogih niso nič kaj navdušeni na to pobudo. Lea-der gibanja protestantskih skrajnežev VVilliam Craig je izjavil, da pobuda struje «provisionals» nima nobenega konkretnega pomena. Pristavil je, da je namenjena katoliškim četrtim v Londonderryju, «kjer živi mnogo ljudi, ki so se naveličali gverile in ki jih IRA skuša spet pritegniti k sebi». Na drugi strani je Gerry Fitt, ki je eden od voditeljev ulstrske socialdemokratske stranke (laburistične), katoličan in republikanec, izjavil, da pomeni pobuda za prenehanje sovražnosti prvi korak na poti popolne pomiritve. Brian Faulkner, bivši ulstrski ministrski predsednik (protestant) pa je izjavil, da se bo prepričal, da je konec nasilja, šele kadar bodo prenehali bombni atentati in uboji. Zadnji dogodki dokazujejo, da v Se verni Irski ne bo miru dokler ne bo pristala na to zamisel levičarska struja «provisionals». Kot smo že omenili, je bila pretekla noč polna spopadov. Dva civilista sta zgubila življenje, en angleški vojak pa je bil huje ranjen, ko je neka vojaška patrulja vdrla v katoliško četrt, kjer je prišlo do dveh eksplozij. Domnevajo. da so bile te eksplozije le vaba za angleške oborožene sile. Neki drugi oddelek angleške vojske pa je vdrl v katoliško četrt Ardoyne v Belfastu, kjer je iskal Martina Heenana, ki je eden od odgovornih voditeljev struje »provisionals*. Angleške oblasti niso do sedaj še ugotovile identitete ene od civilnih žrtev sinočnjih spopadov. Gre za nekega moškega, ki je bil prerešetan od strelov avtomatskega orožja. Moški je že 349. smrtna žrtev skoraj triletnih spopadov v Ulstru. Zicari in Ottone pri državnem pravdniku MILAN, 30, — Namestnik milanskega državnega pravdmka dr. Ric-cardelli, ki skupaj z dr. Violo vodi preiskavo o umoru komisarja Calabresija, je danes zjutraj zaslišal odgovornega urednika časnika «Corriere della sera* Pietra Ottoneja in kronista Zcarija. Ta je obtožen, da je kršil tajnost preiskovalnega postopka, ker je 23. maja objavil članek z naslovom »Calabresijev zločinec je pozabil dežnik* Po objavi tega članka je dr. Riccardelli odredil preiskavo vseh italijanskih listov in časnikarskih združenj. Po zaslišanju je Zicari izjavil, da so vesti, ki jih je navedel v članku, sad njegove osebne preiskave. Časnikar ni hotel povedati imen obveščevalcev in se je skliceval na člen 2 zakona o ustanovitvi časnikarske zbornice, ki predvideva profesionalno tajnost. Po papeževem nagovoru predstavnikom Marijinih družb Ponovna ugibanja o odstopa Pavla VI. Magnetofonski posnetek govora dopušča določene dvome Orjaški teleskop MOSKVA, 30. — Sovjetska zveza bo v kratkem imela zelo velik teleskop, s katerim bodo znanstveniki lahko opazovali najbolj oddaljene zvezde, na robu naše galaksije. Tiskovna agencija Tass je sporočila, da bo ogledalo tega o-rjaškega teleskopa, ki bo največji na svetu, imelo šestmetrski premer. S to napravo bodo astronomi lahko opazovali zvezde, ki so oddaljene tudi 10 milijard svetlobnih let našega planeta. VATIKAN, 30. — V zadnjih dneh je dnevni tisk objavil vesti glede možnosti, da bi papež Pavel VI. odstopil s položaja vrhovnega poglavarja katoliške cerkve. Ker so bile te vesti v določ°ri meri izvite iz trte, je Vatikan danes objavil celctnc besedilo papeV.vega govora 14. t.m. v avdienci pred-stvnikom Marijinih družb. V svojem govoru je papež Pavel VI. omenil težave cerkvene hierarhije v današnjih časih ter je izrazil upanje, da bodo člani Marijinih družb razumeli te težave. Ta cerkev (pri tem je mislil na hierarhijo) — je dejal papež — ni prav posebno priljubljena pri javnem mnenju, toda ljubil jo je ' Go- apostol in na tebi bom zgradil svojo cerkev ...to je breme cerkve. Lepo bi bilo znebiti se tega bremena jn reči.... Tega nočem.... In vi, ki ste tam, ali ne morete priskočiti na pomoč?* Če se to besedilo papeževega govora, ki je bil posredovan po magnetofonskem posnetku vatikanskega radia, skrbno preuči, se pravzaprav ne more najti nobenega argumenta, ki bi kazal, da papež ne namerava zapustiti svojega najvišjega odgovornega mesta v katoliški hierarhiji. Res pa je, da papež svojega govora ni vnaprej pripravil in da je bil ta namenjen predstavnikom Marijinih družb, ki delujejo pod vplivom jezuitov. Srečanje gledaliških amaterjev sklenjeno Kristus. Ustvaril jo je prav __ spod in ne jaz*. V naslednjih od- Vesti o domnevnem papeževem stavkih je papež podal nekaj izjav, ki so nekaterim komentatorjem dale slutiti, da se bo znebil bremena ter s 75. letom (v septembru letos) odstopil s svojega visokega položaja: »Prav gotovo ni lahko in niti prijetno nositi določene odgovornosti in bremena. Toda Gospod je rekel; Ti boš ..im,,.............................................................. MEDTEM KO JE ŠOFER MENJAVAL PRELUKNJANO PNEVMATIKO DRZNA TATOVA SUNILA TORBO POLNO DENARJA Trije roparji odnesli štiri milijone iz banke v vasi Locate blizu Milana • Mladenič oropal trgovsko podjetje Reina v Milanu ■ Policija aretirala 19-letnega roparja MILAN, 30. — Kronisti, ki se ukvar- | jajo s črno kroniko so imeli danes v Milanu polne roke dela, saj jim tatovi in roparji niso »dovolili* oddiha. Drzna tatvina, dva ropa in ponesrečen poskus ropa so «problemi» s katerimi so se morali ukvarjati časnikarji in policija. Prva žrtev malopridnežev je bil u-službenec Ljudske banke iz Bergama, ki je prišel v milansko podružnico, da bi dvignil 10 tisoč dolarjev. 28 tisoč frankov in šop vrednostnih papirjev za osem milijonov lir vrednosti ter jih odnesel v glavni sedež bančnega zavoda. Uradnik je spravil denar v torbo, ki jo je položil na sedež blizu sebe in se je odpeljal v Bergamo. Ni še prevozil kilometer poti, ko mu je neznan motorist namignil, da mu je počila pnevmatika. Uradnik, 41-letni At-tilio Fedruzzi, je ustavil svoje vozilo in je odprl prtljažnik, da bi zamenjal kolo. Tedaj se je avtomobilu približal neznanec, ki se je bliskovito polastil dragocene torbe, skočil na zadnji sedež motornega kolesa in se v trenutku oddaljil s pajdašem. Zbegani uradnik je začel kričati. Prihiteli so agenti cestne policije, ki so bili v bližini. Začeli so zasledovati tatova, vendar brez uspeha. Malopridneža sta izkoristila promet in sta zbežala zasledovalcem, ki jima niso Trije roparji so danes odnesli približno 4 milijone lir iz podružnice milanske kmečke banke v vasi Locate. 13 km daleč od Milana. Pred banko se je ustavil avtomobil vrste «alfa romeo 1750» iz katerega so izstopili trije roparji. Z orožjem v roki so vdrli v banko in so prisilili uslužbence, da so jim izročili denar. Neznanci, ki so imeli zakrinkane obraze so nato pohiteli v avto, katerem jih je čakal četrti član tolpe s prižganim motorjem. Alfa je nato z vso naglico odbrzela proti Milanu. Takoj po odhodu roparjev so uslužbenci stekli na cesto, da bi dali a-larm. Mimoidoči avtomobilisti so skušali zasledovati roparje, vendar ti so bili že predaleč. V blagajno trgovskega podjetja Reina v Ulici Domodossola v Milanu je danes zjutraj vdrl mlad ropar, ki je z revolverjem v roki prisilil blagajnika, da mu je izročil ves denar. Mladenič je malo prej izstopil iz avtomobila «fiat 125», v katerem ga je počakal pajdaš s prižganim motorjem. Neznanec je verjetno dobro poznal razporeditev uradov v podjetju, ker se je brez oklevanja podal v blagajno, kjer je z orožjem prisilil uslužbenca, da mu je izročil denar. Nato se je hitro oddaljil, preden je lahko blagajnik obvestil o ropu svoje delovne tovariše. Policija je danes aretirala 19-letnega Daria Gentileja, ki je skušal oropati 52-letno Luciano Qualio. Mladenič je skupno s pajdašem, kateremu se je posrečil beg, pozvonil na vrata stanovanja Qualie. Z orožjem v roki je ukazal ženski, naj mu izroči denar. Gospa je prestrašena zbežala na balkon, kjer je začela kričati. Posredovali so nekateri sostanovalci, ki so ustavili mladeniča in so ga izročili policiji. Drugemu roparju pa se je posrečilo zbežati. odstopu se občasno ponavljajo od zaključka koncila »Vatikana H.» Tedaj je sam papež priporočil, naj škofje odstopijo, ko dopolnijo 75. leto starosti. V teh dneh se je razširila še vest, da v Vatikanu pripravljajo nov dokument o poenostavitvi postopka za razveljavljenje zakonskih zvez. Tudi v tej zvezi je prišel iz Vatikana demanti, češ, da ne gre za nikakršen nov «Motu proprio* Pavla VI., ker je še vedno v veljavi tisto, kar je papež predpisal s svojim lanskim dokumentom, ki je imel naslov »Causas matri-moniales*. Že tedaj se je sv. stolica odpovedala prejšnjim privile-gijam ter je dopustila, da škofje samostojno odločajo o teh vprašanjih. Svetovala jim je le, naj v posebno težkih primerih vprašajo za nasvet kongregacijo za zakramente. VELENJE, 30. — Z zaključnimi pogovori se je v nedeljo dopoldne v hotelu Paka v Velenju končal XV. jubilejni festival amaterskih gledališč Slovenije, na katerem se je s svojimi uprizoritvami predstavilo osem amaterskih skupin. Na sobotni dopoldanski letni skupščini Združenja gledaliških skupin Slovenije, v katerega je včlanjenih 117 skupin iz Slovenije, Trsta in avstrijske Koroške, sta predsednik Janez Karlin in tajnik Marjan Belina podala izčrpno poročilo o dosedanjem delu združenja, rezultatih in težavah slovenskega amaterizma ter za sklep začrtala nekaj poglavitnih smernic za prihodnjo sezono. V ta okvir gre omeniti tudi skrb, ki si jo je Združenje prevzelo do zamejskih amaterskih gledališč, še posebej pa do Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu. V dokaj pestri razpravi je sodelovalo veliko delegatov, med katerimi tudi predsednik tržaškega SAG Sergej Verč, ki je uvodoma naglasil težave, ki jih ima tržaško gledališče pri izvajanju svojega dela ter dalje govoril o možnosti konkretnejših stikov in sodelovanja med SAG in Združenjem ter drugimi amaterskimi gledališči v Sloveniji. Letne skupščine sta se poleg občinskih zastopnikov Velenja udeležila tudi član predsedstva republiške konference SZDL Franc Kimovec - Žiga in predsednik ZKPO KI DNEVNIK h&m NOVO SKLADIŠČE OROŽJA NA TRŽAŠKEM Šestnajst ročnih bomb pod cesto pri Obelisku Bombe so nove: iz leta 1964 Slovenije Ivo Tavčar. Pri tem je treba pripomniti, da je Vatikan spremenil svoje stališče do zakonskih zvez skoraj sočasno z odobritvijo zakonskega predloga Fortuna - Baslini v italijanskem parlamentu. Današnje Priznanje Jugoslaviji za učinkovito zatrtje črnih koz utegnili slediti z avtom v veliki gneči. ..............im..................................n............................................""" TRST A SREDA, 31. MAJA 1972 ||. PROGRAM 7.15, 8.15, 11.30, 13.15. 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 «1 solisti di Aquilani»; 1910 Higiena in zdravje; 20.20 Zbor j in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.30 Glasba po svetu; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Gostilničar; 16.20 Ljudje in predmeti. KOPER 7.30 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 17.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Tony Del Monaco in Diana Ross; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Plošče; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40, 14.00 in 15.00 Plošče; 13.50 Kako in zakaj; 16.00 Draga RAI; 18.15 Plošče; 18.40 Vprašaj; 19.00 Spored z R. Pal-mierijem; 19.55 Kolesarska dirka po Italiji; 20.20 Odhod in prihod; 21.00 Srečanje petih; 21.50 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. zdravljajo; 16.40 Majhen popoldanski recital; 17.00 »Vrtiljak* 16.40 Z orkestrom Gerd Bauer; 18.10 Poletno glasbeno potovanje; 19.15 Igramo za vas; 19.45 Naš gost; 20.00 Lahko noč, otroci!; 21.00 Koncert Simf. orkestra RTV Ljubljana; 22.30 Lepe melodije; 23.15 S festivalov jazza; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 7.30, 8.00, 11.00, 12.00. 15.00, 18.00, 20.15, 23.15 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 10.25 Dalmatinske popevke; 11.30 Orkestri; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Glasba iz Romagne; 14.05 Kulturna oddaja; 14.15 Glasbena oddaja; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Od Triglava do Jadrana; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Iz priljubljenih oper; 18.10 Vaši pevci; 18.30 Današnji gostje; 19.00 Srebotnjakov a glasba; 19.30 Plošče; 20.30 Prenos RL: 23.15 Pop jazz; 23.35 Komorna glasba; 24.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Hartmannove simf.; 11.40 Ital. sodobna glasba; 12.20 Operni odlomki; 13.00 Mediigra; 14.30 Martucci-jev portret; 15.30 Duo Tipo - Spec-chi; 16.15 Radijska priredba; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsako-večerni koncert; 20.15 Južnoameriška kultura; 21.00 Werbemova glasba. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Ital. sodobna glasba; 9.45 Baročni koncert; 10.20 Pianist Franco Me-dori; 11.00 Medigra; 12.00 Glasba 19. stoletja; 12.30 Plošče; 13.30 Simf. koncert. SLOVENIJA 10.50 TV v šoli; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Oddaja za potrošnike; 13.30 Dnevnik; 14.00 Oddaja o pedagogiki; 15.30 Kolesarska dirka po Italiji; 17.00 TV za najmlajše: Igra stvari; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Avtomobil in njegova prazgodovina; 18.30 Evropski dnevi; 19.15 Kulturna oddaja: Jazz v Evropi; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 V šoli, drugo nadaljevanje; 22.00 TV priredba: Arsen Lupin; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.10 Jaz in ...: 21.25 Evrovizijski prenos nogometnega srečanja Ajax - Inter. JUG. TELEVIZIJA 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutra: n ja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 1120 Zaključek radijskih šolskih oddaj; 12.10 Plošče; 13.20 Zgodovina ital. popevke; 14.00 Veselo popoldne; 15.45 Kolesarska dirka po Italiji; 16.15 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 19.30 Plošče; 20.20 Koncert operne glasile: 21.20 Radijska priredba; 22.20 Odhod in prihod. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,12.00,13.00, 14.00, 15.00. 16.00,18.00,19.00, 20 30, 23.00, 24.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniški pozdravi; 10.25 Popevke in zabavne melodije; 11.20 Pri vas doma 13,10 Iz jugoslovanske operne lite rature; 13.30 Kmetijski nasveti 13.40 Od vasi do vasi; 14.15 Ob vestila in zabavna glasba; 15.10 Poje moški ibor Svoboda; 15.30 Naši poslušalci čestitajo in po- 9.20 TV v šoli: Svetovna meteorološka organizacija, liki revolucije, stare hiše, pravilni pripomočki, pesmi Jugoslavije, odprt laboratorij, prostornina teles; 18.50 TV film: Sebastjan in Mary Morgan; 19.15 Obzornik; 19.50 Jazz; 20.05 Na sedmi stezi; 20.30 Naš ekran; 21.00 Dnevnik; 21.30 Prenos nogometne tekme: Ajax — Inter; 23.25 Glasba iz studia B; 23.50 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Po ročila; 21.25 Prenos nogometne tekme: Ajax - Inter. BEOGRAD, 30. — Od desetih držav, v katerih so se letos pojavile črne koze je Jugoslaviji edino uspelo hitro in učinkovito zatreti to bolezen. To je med drugim ugotovljeno v poročilu, ki ga je glavni ravnatelj svetovne zdravstvene organizacije dr. Candau podal na letnem zasedanju te organizacije, katere se je udeležil tudi predsednik jugoslovanske komisije za sodelovanje z svetovno zdravstveno organizacijo dr. Ja kovljevič. Po besedah Jakovljeviča so u-speh jugoslovanske zdravstvene službe v borbi proti črnim kozam visoko ocenili tudi drugi delegati med drugim iz ZDA, ki je dajal, da se vse države morejo zahvaliti Jugoslaviji za ukrepe, k jih je pod vzel a in ki so omogočili, da državljani ZDA lahko že v začetku maja brez omejitve potujejo v Jugoslavijo in druge ev ropske države. Upor v ameriškem zaporu PATERSON (New Jersey), 30. Približno 100 jetnikov se je danes uprlo v zaporu v grofiji Passac, Kaznjenci, po večini Portorikanci in Afroameričani, so ujeli direktorja kaznilnice in šest paznikov. Zapor so zgradili leta 1957 za 271 jetnikov, danes pa je v kaznilnici zaprtih 400 ljudi. V zadnjih časih so v tem zaporu izbruhnili številni neredi, ker so jetniki protestirali zaradi prenatrpanih celic, Voditelji družbe Fiat obtoženi, da so uvedli obveščevalno službo NEAPELJ, 30. — Namestnik neapeljskega državnega pravdni-ka dr. Ivan Montone je danes zaključil preiskavo o obveščevalni službi največjega italijanskega podjetja Fiat. škandal je izbruhnil julija lani, ko je delavec zaposlen v tovarni tožil upravo, ker ga je nenadoma odpustila. Turinska pretura je uvedla preiskavo in odkrila, da je podjetje imelo posebno obveščevalno službo in arhiv s podatki vseh u-službencev. V teh podatkih je bilo vključeno politično prepričanje vsakega zaposlenega, pa tudi dogodki iz zasebnega življenja. Najhujše pa je bilo odkritje, da je obveščevalna služba tovarne izpopolnjevala arhiv z informacijami, ki so jih dajali karabinjerji in agenti javne varnosti. Kaže, da so ti za svoje usluge dobivali tudi ustrezen honorar. Govori se tudi, da je dr. Montone zbral precej dokaznega gradiva. Kot smo že omenili je preiskavo začela turinska pretura, nato pa so postopek poverili neapeljskemu pravdništvn. Med obtoženci so številni karabinjerji in agenti javne varnosti ter kopica najvišjih funkcionarjev tovarne Fiat. Gre za podpredsednika družbe Gaudenzia Bona, generalnega direktorja Nicoloja Gio-ie, za šefa urada za osebje Um-berta Cruttico, bivšega generalnega direktorja Giorgia Garina, člana upravnega sveta Alda Fer-rera in šefa obveščevalne službe Maria Celerlna. Vsi so obtoženi korupcije, dejanj, ki so naspro-vale njihovim pristojnostim, kršenja tajnosti in nedovoljenega poizvedovanja. govorice o poenostavitvi cerkvenih postopkov za razveljavljenje zakonskih zvez pa spadajo v časovni okvir pobude nekega demokristjan-skega poslanca, da se zakon Fortuna - Baslini o zakonski razvezi razveljavi. Spet bombe na Krasu! Predvčerajšnjim so agenti openskega komisariata odgovorili na telefon, ki je vztrajno brnel. Zaslišali so glas nekega mladega človeka, ki jim je zašepnil: «Na cesti za Opčine, blizu tračnic openskega tramvaja, je torba polna bomb*. V openskem komisariatu so očitno vedeli, da je prav istega dne bila napovedana serija hišnih preiskav na domovih in sedežih izvenparlamentar-nih skupin, tudi desničarskih, šli so torej k državni cesti št. 58 in našli, nekako sredi poti od Obeliska do Fr-lugov odprtino pod cestnim robom, v katero je nekdo skril torbo polno ročnih bomb. Gre za zeleno plastično torbo z dvema ročajema, ki jo je lastnik zaprl z žabico. Bila je na dnu cevi za odtok deževnice. Podčastnik Paronuzzi in policist Pagana sta torbo najprej odnesla na travo, tu sta jo previdno odprla in odkrila v njej šestnajst ročnih granat najnovejše izdelave (leta 1964). Bombe so bile zavite v «Picco-lo» z dne 8. decembra 1971, zraven pa je bil še drug časopis — »Piccolo* z dne 12. decembra 1971. Bombe so popolnoma nove in uporabne. Verjetno jih je lastnik odvrgel le pred dnevi, ker bi se sicer »j® odtekajoče deževnice pošteno zmoe“ ’ Agenti openskega komisariata sp mudoma uvedli preiskavo, da bi krili kdo jih je skril v odprimo P* cesto. Seveda se to odkritje vključuj*? zaporedje odkritij drugih skladišč bo in orožja, ki ga ni težko P0V®M, .-prevratniško dejavnostjo raznih stičnih skupinic in predvsem v Trs ■ Spomnimo se samo odkritja ena . števila bomb v kleti stanovanjske še v Ul. D’Alviano 32, kjer stanuje, med drugimi, znani fašist Franco Ali najdbe skladišča razstreli Nabrežini. j. Posebno zaskrbljujoče je dejstvo, so bombe iz leta 1964. Take b® ima namreč samo vojska, nihče saj ne gre za vojne rekvizite, . strasten zbiralec lahko najde v J ali drugje. To so nove ročne J krogov. Kdo je to? Iz katere voja ce so prišle te bombe? Kdo daj ^ vratnežem bombe, ki so last v0^sejejiti PO VESTEH IZ KRALJEVSKE PALAČE Vojvodinja Windsorska ne odpotuje v London Kaže, da ji je zdravnik prepovedal potovanje - Kaj bi se zgodilo, če bi se prestolonaslednik zaljubil v buržujsko dekle? LONDON, 30. — Vojvodinja Wind- svoj veto Edvardu VIII. sorska ne bo sledila moževemu truplu v London. Soprogova smrt jo je tako potrla, da ji je zdravnik odsvetoval potovanje v britansko prestolnico, da bi lahko prisostvovala uradnemu pogrebu, ki bo v ponedeljek. Vojvodinja bo dopotovala v London v petek, če ne bo prišlo do ponovnih odpovedi. Vest je sporočil dvorni tiskovni urad. Sporočilo potrjuje govorice o bolezni Wallys Simpsonove, ki vse te dni ni odgovarjala na telefon in ni hotela sprejeti nikogar. V Londonu pa se govori, da gre za »diplomatsko* bolezen, to se nravi, da se je vojvodinja skušala na ta način izogniti bivanju v kraljevski palači. Ni izključeno, da bo Simpsonova še enkrat odpovedala svoje potovanje v britansko prestolnico in se pri tem ponovno sklicevala na svoje zdravstveno stanje. Wallys Simpson je postala Wind sorska vojvodinja pred 36 leti, ko se je poročila z bivšim kraljem Edvardom VIII. Ta se je odpove dal prestolu, da bi jo lahko poročil. V vseh teh letih se je kraljevska družina vedno izognila srečanju s Simpsonovo. Zato se je bivši kralj izselil v Francijo v prostovoljno izgnanstvo. Mogoče bo vojvodinja dopotovala v petek v London, ko bodo pokopali bivšega kralja v parku wind-sorskega gradu, ni pa izključeno, da bo prisostvovala le uradnemu pogrebu, ki bo v ponedeljek. Kraljica Elizabeta, kljub žalovanju za pokojnim stricem, se ni odpovedala svojih obveznosti. V prejš njih dneh so se v Londonu širile govorice, da se kraljica ne bo udeležila vseh uradnih svečanosti, da nes pa je dvomi tiskovni urad sporočil, da žalovanje ne bo vplivalo na delovni program kraljice. Londonski tisk je v tej zvezi objavil tudi sliko Elisabete in njenega soproga, ko sta nagrajevala zmagovalce na konjskih dirkah. Kaj bi se zgodilo, če bi se prestolonaslednik princ Karel zaljubil v buržujsko dekle, ki bi bilo poleg tega še dvakrat razporočeno? Vprašanje si je zastavil londonski dnev nik »Sun*, ki je poveril trem svo jim urednikom nalogo, da izvedejo majhno anketo in po možnosti od govorijo. Kaže, da bi se moral tudi prestolonaslednik ravnati po stričevemu zgledu, če bi se zaljubil v dekle, ki ne bi imelo v svojih žilah »pla-ve krvi*. Taki poroki bi se najbol, upirali anglikanska Cerkev in vlada, ki sta že pred 36 leti postavili Zastopnik canterbucyjskega nadškofa je izjavil časnikarjem, da Cerkev še vedno nasprotuje razpo roki in bi zato ne dovolila, da bi se prestolonaslednik cerkveno po ročil z razporočeno žensko. Vlada pa bi nasprotovala taki poroki drugih razlogov. Britanski državniki sicer soglašajo, da bi bilo danes ljudstvo veliko bolj naklonjeno taki poroki, dodajajo pa: «Če postane kralj podoben 1 sem ostalim smrtnikom, se bodo ti vprašali čemu jim je kralj sploh potreben*. Če pa bi se prestolonaslednik odločil za ljubezen in bi se odpovedal kroni?. «Dva primera odpovedi v manj kot 40 letih bi bila verjetno zelo usodna za britansko monarhijo,* odgovarja io državniki Problem je v Angliji precej ak tualen, ker skandalistični tisk malone vsak dan poroča o ljubavnih avanturah princa Karla. Londonski časnik je ob koncu po stavil svojim čitateljem vprašanje: mislite, da bi se moral Karel od povedati naslovu? Vsak odgovor bodo nagradili z enim funtom šter lingom (1.500 lir). Novi dokazi o življenju v vesolju MELBOURNE, 30. - Kaže. da so štirje avstralski znanstveniki od krili v vesolju molekule organske snovi, kar bi potrjevalo domnevo da življenje ni nastalo le na našem planetu. Znanstveniki so sporočili, da odkrili oblak Formaldimine, ki bil vključen v večji oblak nekega drugega plina. Kaže, da je v vesolju veliko organskih molekul posebno v področju, kjer še nastajajo zvezde in planeti. To naj potrjevalo domnevo, da bi se na takih planetih razvilo življenje os novano na ogljiku (torej podobno zemeljskemu). Obvezno cepljenje proti tuberkulozi ki jih je nekdo prejel iz vojaš J vojaš®‘ aje P'!; ojskej" bi jih morala vojska skrbno v svoje registre? .. v Je morda naključje, da se .. .gjn okolici Opčin, točneje med stre In Repnom vežbajo polvojaske „ pine črnosrajčnikov, s katerimi neki «maggiore», kot ga imenujej „ govi škvadristi? Zakaj openski i~ cisti ne pokukajo v tej smem ^ Javnost se tudi boji, da bo 4. doslej — tudi najdba teh r°®nl ,!• ji nat, ki jih lastnik ni zbiral w ljubezni, šla v pozabo. Splon kamo, prepogosto dogaja, še vedno »jj. kdaj bodo odkrili lastnike n . eyv8, skega skladišča bomb in razs ali lastnike municije pri BaZ°aj se Javnost vsekakor zahteva. --stvar razčisti čimprej. PollC^zp0iago odkriti krivce, saj ima na razp-^. tako organizacijo in tehnična stva, ki ji to omogočajo. Miljski občinski odbor za mir v Vietnamu svoj> Miljski občinski odbor^je^^ zadnji seji razpravljal o nev . položaju v Indokini in zao ^epiO briške agresije proti vietna^ ljudstvu ter je odobril^P^jgpA. resolucijo ^oti sedanji po«„-Občinski odbor zahteva, naj n« j* ska vlada posreduje za prij“ wjib bombardiranja in za odpoku vojaških sil iz Vietnama m “Uja četek pogajanj. Poleg tega nujnost, da italijanska vlada P demokratično republiko Vwtr^mn ^ Na prvi točki dnevnega re bo .J-:- občinskega sveta, hodnje seje občinskega f ^idiP vprašanje solidarnosti z vietn ljudstvom. Štipendije za jezikovno izpopolnjevanje r»J' Tržaška trgovinska zborni®8 ^ pišu je natečaj za podelite9 ^ štipendij v višini 150.000 'ir .-pjil1 slušateljema Visoke šole s ,ype(V jezikov na tržaški univerzi- jj?1- riiji veljata za akademsko . £ya 72. Na natečaj se lahko P1*, ^p'- J - ctarojl'- lH študentje do 26. leta staroto^no sani vsaj v drugi letnik, dokažejo dober uspeh pr' njem šolanju in katerih «Iin0"Ln*i4-nje opravičuje predvideno -jrjii Prošnje na kolkovanem^P"^!) je treoa nasloviti na i)fJ' zbornico, ki jih bo sorejem8^ \l kasneje do 30. junija to..- wito ure. Prošnji je treba Pr“u"'njtiti . dilo o vpisu, o opravljen1" 7PjjSt i" ustreznih ocenah, družinski p davčno potrdilo, sestavljeno pr' sebni poli, ki je na raZp%^ V* upravi vseučilišča ter naved ja in študijskega program8- g per prosilec namerava uresnic1 dr8" močijo štipendije, ter niorebi Ljr- ge iistine. ki bi jih slušatelj RIM, 30. — Ministrstvo za zdravstvo je danes sporočilo, da bo kmalu stopil v veljavo zakon, ki predvideva obvezno cepljenje proti tuberkulozi. Predstavnik ministrstva je dodal, da je višji zdravstveni svet na seji dne 25. maja odobril predlog ministra. nezadostne hrane in mučenja. .......................minili......mi.....nminiiiiiiiiniiiiimniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiii.................................................................................iiiiiiiii PO VESTEH IZ FRANCOSKE PRESTOLNICE Martin Bormann živi in dela v Boliviji Kaže, da se nacistični zločinec skrita v nekem samostanu PARIZ, 30. — Po vesteh iz francoske prestolnice kaže, da je zloglasni Martin Bormann, bivša Hitlerjeva desna roka, še živ. Skupina Nemcev, ki živijo v Boliviji, je namreč zbrala obsežno dokumentacijo, ki jo je poslala Beathi Klars-feldovi. Sodeč po teh dokumentih bi Bormann sedaj živel v Boliviji skrit v nekem samostanu, od koder bi vodil veliko trgovsko družbo. Pater Avguštin, ime pod kate rim se skriva Bormann, nadzoruje družbo »Esterella*, ki ima svoje podružnice po vsej Južni Ame- riki. Z bivšim nacistom naj bi sodelovali tudi njegovi bivši pajdaši kot so Klaus Altmann, ki je pred nedavnim priznal, da je Klaus Bar-bie, Adolf Hundhamme, bivši voditelj Hitlerjeve telesne straže, zel nacističnega maršala Leeba m Divji častnik gestapa Alfinse Sassen. Za svoje trgovske posle si je Bormann kot vse kaže pridobil mdi izbornega goljufa, in sicer Paula Swenda, ki je med vojno vodil ta ko imenovano operarijo Bcrnliard, ko je finančno podprl tretii Heicl: z milijoni ponarejenih funtov šter- lingov. Sodelovanje med Swendom in Bormarmom se je baje začelo leta 1965, ko slednjemu ni uspelo, da bi prodal 95 ton zlata sumljivega izvora. Kot trdijo avtorji dokumentacije, je imela družba »Esterella* v zadnjih časih genialne voditelje, ki so zasnovali in izpeljali zelo tvegan poslovni' načrt. Prekupčevali so z vsakim blagom od orožja do pena rejenih potnih listov. Obveščevalci Klarsfeldove citirajo tudi točne podatke in okoliščine. Govori se nam reč, da je Bormann kupil za švi- carskega podjetnika Josefa Hieber-ja naslov bolivijskega konzulata. Ta dokument je bil strogo tajen in Klarsfeldova je dala kopijo le perujski vladi, ki je kmalu nato aretirala Altmanna. Beathe Klarsfeld ima 33 let, je poročena in živi v Parizu. Oče nje nega soproga je umrl v koncentra cijskem taborišču. Odkar se je pred 13 leti preselila z družino v Pariz se je posvetila iskanju bivših nacističnih kriminalcev. Doslej je odkrila Barbija in kot vse kaže, tudi Bormanna. Pri EZII prosto mesto raznašalca-šoferja ^ Neodvisna ustanova z®( i - . sko cono je razpisala nateLa nat^ sta raznašalca - šoferja, j;8 tori ^ se lahko priglasijo moški 18. do 32. let z obvezno 1^7u,nov° .»V. L. UU ---- - -gl Prošnje je treba poslati "“^eje^ (Trst, Ul. Caboto 14) naj^'' M 15. junija 1972. Pojasnila u8^ gd štvo ustanove, in sicer dn®*1 do 13. ure. ,|ade9* Našli so truplo i»D utopljenega pomori®8^ jr uiw|/ijtiicya p«"- -0 P Včeraj sredi popoldneva silski potapljači ob podP®^ !,J 1 policije P^ nedaleč 08 tov pomorske policije P globine 20 m nedaleč °rInjv«r5fc skega tankerja »Atlantic u truplo 18-letnega pomoršča -ulo** narodnosti Andreasa U0 >. pf9 Mladi pomorščak je ""'fUp včerajšnjim skočil s palu ;• " kjer je bil vkrcan, v 532*^ bi se nekoliko osvežil- u & ^ - ie3-8^ jetno postalo slabo *n z mrzlim morjem pa t^j šele po dolgem iskanju ^ pr^j. njegovo truplo, katerega sli v mrtvašnico splošne ce. irilo^aAŠi Ke iiaune. ni lm jih - raval ob tej priliki uve*,a,v'j„|a P| Prispele prošnje bo preale®' „v9 članska komisija, kj jo bo predsednik zbornice Pri n8,^ nju štipendij bo komisija uf*Ljje. vsebino omenjene dokumenta *>