Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 21. aprila 1938 §tev. 91. leto XII. (XIX.) MARIBORSKI VECERNIK Uredništvo in oprava: Maribor, Grajski trg 7 > Tel uredništva in nprave 24-55 tttt^ib m” Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri > Velja mesečno prejeman O M Wl Jm B| jne^Ssc jmaKk v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku I Ogla- J jr mHbi bHb dl iHb se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 Zapadni pakti Evropa se je znašla v novem razvalu diplomatičnih akcij, politične razgibanosti, ki je zajela četverokot London - Pariz - Rim - Berlin. Japonsko kitajska vojna na Daljnem vzhodu je morala rrujno vplivati na razplet dogodkov in medsebojnih razmerij v Evropi. Skrb za kolonije, skrb za to, kako se bodo odločili dogodki na Daljnem vzhodu in kako bodo mogle kolonialne in druge evropske sile nastopati ter razpolagati s svobodno akcijo v tem delu sveta, ta skrb je zbudila razgibano diplomatično aktivnost, ki je izšla iz Londona in ki je z angleško italijanskim sporazumom povoljno uredila vsa sporna vprašanja med Veliko Britanijo in Italijo. Ta živahna diplomatična aktivnost je prešla sedaj na Pariz in kakor se zdi, tudi na Berlin. Kakor so sedaj v teku pripravljalna pospešena pogajanja, da se ugodno likvidirajo vsi pereči problemi, ki trenutno ločujejo Pariz in Rim, tako se tudi čutijo prvi konkretni'stiki med Londonom in Berlinom, da se v kompleksu spornih vprašanj ustvarijo predpogoji za paralelno pomirjenjc na črti London -Berlin, kakor je bilo te dni v službi miru in sporazuma vpostavljeno načelo enako pravnosti veljave ter oblastva v območju Sredozemskega morja. Ni samo Anglija ona velesila, ki je pristopila k zeleni mizi v skrbeh za svoje kolonialne interese na-Daljnem vzhodu, ki so važnejši od tega, kar bi mogla tvegati v Evropi. — Tudi Francija je globoko prizadeta na tem, da ima v Evropi in Severni Afriki mir, če hoče biti pripravljena na dogodke, ki bi utegnili nastopiti kot nujna posledica razvoja kitajsko japonskih vojnih dogodkov, kar bi utegnilo resno ogrožati francosko kolonialno posest ter trgovsko gospodarske interese na Daljnem vzhodu. Britanski tisk opozarja sedaj po po-mirjenju med Londonom in Rimom na eni strani ter ob pripravljajočem se sporazumu med Parizom in Rimom na drugi strani na nadaljnjo diplomatično aktivnost obeh zapadnih velesil, ki gredo v smeri ustvaritve novega zapadnega pakta, ki bi sledil predhodnim bilateralnim pogodbam med posameznimi prizadetimi državami. Sicer zatrjujejo v londonskih službenih krogih, da so preuranjene vesti o skorajšnjem pričetku pogajanj za realizacijo zamisli zapadnega pakta med Veliko Britanijo, Francijo, Italijo in Nemčijo. S tem v zvezi poroča dobro poučeni »Dail Tyelegraph«r, da so francoski merodajni činitelji med velikonočnimi prazniki opozarjali, kako je v sedanjem trenutku neprimerno sprožiti pogajanja, katerih cilj naj bi bila sklenitev novega pakta štirih velesil. Politični opazovalci odkrivajo sedaj, da so te vesti o ustvarjanju zapadnega pakta potekle iz vrst onih političnih krogov, ki so menili, da je z zavlado g. Da-ladiera vpostavljena v-Franciji vlada močne roke, ki naj bi ostala delj časa na krmilu. Toda ni še gotovo, če je v Franciji zaključena perioda prehodnih vlad. Zaenkrat obstoja samo domneva, da si je začrtal Daladier svojo nalogo v smeri odstranitve vseh nesporazumov in vseh spornih vprašanj rednim diplomatičnim bilateralnim potom med štirimi velesilami, da bi se tako lahko dosegli normalni odnošaji med Londonom, Parizom, Rimom, in Berlinom. Ta pripravljenost Pariza za izločitev vseh nerešenih vprašanj gre celo tako daleč, da se iz gotovih krogov predpostavlja sicer še nepotrjena možnost odpovedi francosko sovjetske pogodbe, če bi se sedanji diplomatični I Linz nova presinica Vzhodne m Do jeseni preselitev dunajske vlade In pokrajinske uprave DUNAJ, 21. aprila. Precejšnje presenečenje je zbudila na Dunaju vest, da ne bo Dunaj prestolnica »Vzhodne marke«, ampak Linz, kar odgovarja želji A. Hitlerja, ki hoče povzdigniti glavno mesto svojega ožjega domovinskega okoliša, kjer naj bi bil sedež pokrajinske uprave in vlade Vzhodne marke. Preselitev sedeža vlade bo izvršena do jeseni in bodo dotlej izgradili v Linzu velike vladne palače. Dunajska vladna poslopja pa bodo služila deloma kot muzeji, deloma pa kot domovi Hitlerjeve mladine in razne stran kine organizacije. V Linzu bodo zgradili stavbno in arhitektonsko svojevrsten Hit- lerjev dom, kjer bo združeno vse, kar spominja na Hitlerjevo mladost. PARIZ, 21. aprila. Agencija Havas poroča iz Berlina, da je v izgledu prenos upravnega sodišča za Avstrijo iz ~ maja v Linz. Dunaj bi tudi vnaprej ostal titulama prestolnica »Vzhodne marke«, do-čim bi bila pokrajinska uprava premeščena v Linz, dosedanjo prestolnico Gornje Avstrije. V prilog tej kombinaciji opo zarjajo predvsem, da šteje Dunaj več kakor 100.000 Židov in da ni primemo, da je sedež pokrajinske uprave v mestu, ki je tako poplavljeno z Židi. Uo&idti Izključitve Mladinski organ JRZ »Slovenski jug« poroča v št. 7, da so bili izključeni iz član stva JRZ Kadrija Vidjen, slušatelj prava, Milovad Karadjič, slušatelj agronomije, Safbet Begovič, slušatelj na veterinarski fakulteti, in Bedrudin Gušič, slušatelj agronomije. V objavi so vzroki izključitve ne navajajo, četudi bi bili najbrže ze-' lo interesantni... Mussolini posre Berlinom in RIM, 21. aprila, že dva dni se mudi v Rimu monakovski nadškof kardinal Faulhaber, ki je bil včeraj sprejet v dolgi avdienci pri papežu. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da gre za akcijo pobotanja med Berlinom in Vatikanom. Do-znava se, da je že dunajski kardinal In-nitzer sporočil Hitlerju na predvečer plebiscita važne stvari. V Berlinu pa je v isti smeri imel dolg razgovor z zunanjim ministrom Ribbentropom berlinski nuncij Orsenigo. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da posreduje pri teh pogajanjih predsednik rimske vlade Mussolini, ki želi, da se konflikt med Vatikanom in Berlinom likvidira še pred Hitlerjevim obis- kom v Italiji, da bo lahko Hitler kot državni poglavar napravil tradicionalni obisk v Vatikanu. Zdi se, da potekajo pogajanja ugodno, ker namerava papež ostati v Rimu, da počaka obisk voditelja in kan-celarja nemške države. Mussolini si v srni slu informacij prizadeva, da se med Berlinom in Vatikanom sklene pogodba, ki bi po smislu in obliki nalikovala italijansko vatikanski lateranski pogodbi. Nemška vlada ni nenaklonjena pobotanju z Vatikanom, zahteva pa popolno depolitizacijo katoliške cerkve v rajhu. Cerkev bi se morala tudi v Nemčiji absolutno podrediti in prilagoditi potrebam države na isti način, kakor v fašistični Italiji. Srečno Laporje! V marib. tedniku Jugoslovenske radikalne zajednice beremo v dopisu iz Laporja: »Kljub težkim gospodarskim razmeram so si fantje nabavili nove kroje. Upamo, da bomo v najkrajšem času videli v krojih tudi naša dekleta.« Srečno Laporje, konec je tvojih življenjskih brig iri težav. Prezident dr. Beneš se zahvalluie Italiji Tako — ne tako! Peter Rešetar razmišlja v št. 72 med našim ljudstvom malo znanega in obraj-tanega Sl. g.: »Nekateri Nemci popravljajo, da ni bilo v Grazu tako ali tako, i ampak,, da, je bilo tako in tako. Zakaj je sploh bilo tako in tako? Ali ne bi bilo lepše, da bi ne bilo ne tako ne tako! Slovenci na Koroškem vedo, kaj morajo storiti kot državljani do svoje države. Zato jih bom povabil, da pridejo k nam, bom naredil tečaj, da bodo nekatere Nem ce naučili, da je treba delati tako in ne tako.« Zalila.! 4‘js, čt Je IV* n Rpfjfat jj*. /.ji 'o ird ,vuirt uk urad/v™ riwtm I Življenjski standard delavstva V glasilu Jugoslov. strokovne zveze štev. 16 beremo: »Življenjski standard našega delavca je eden najnižjih. Tako nizek, da ne moremo več govoriti o kulturnemu življenjskemu nivoju. Da bi se Se bolj^ znižal, bi pomenil družaben zločin. In če se bo še dalje uvajala današnja anarhija v gospodarstvu, bo nujno moral pasti življenjski standard delavstva«. S&kiHlsftt 8NS5fc Sokoli! V zlato Prago! Manifestacija nezlomljive moči slovanskega soko'slva 120% dividendo! Marvich Mineš Ltd., London, ki kontrolira nekatere rudnike kositra, bo za leto 1937 izplačalo 120% dividendo ,dočim je v letu 1936 izplačala »le« 82.5% dividendo! Nad 350 milijonov din čistega dobička izkazuje za leto 1937 angleški koncern vojne industrije Vickers-Armstrong Ltd. v Londonu. Koncern bo izplačal 10% dividendo. V podjetju se nahaja v gradnji 23 vojnih ladij in se obrat stalno razširja in modernizira. Značilno je, da podjetje ne more prevzeti inozemskih naročil, ker je popolnoma zaposleno za potrebe angleškega vojnega ministrstva. Carinska unija Male antante? Kakor šmo že poročali, so na nedavnem zasedanju gospodarskega sveta balkanskin držav v Carigradu obravnavali tudi problem carinske unije med balkanskimi državami. Te dni so na izredni seji češkoslovaške gospodarske akademije v Pragi sprožili vprašanje carinske unije med državami Male antante ter se je sklenilo, naj pribavi omenjeni institut vse podatke o stanju in izgledih plasiranja gospodarskih proizvodov v Podonavju in na Balkanu. Institut bo pribavil tudi podatke glede plasiranja industrijskih proizvodov ter bo nato češkoslovaškemu zunanjemu ministrstvu predložil zadevno resolucijo, oziroma odklonilno ali priporočiljivo mne nje za ustanovitev carinske unije med državami Male antante. »AnschfuB« in gospodarski interesi Italije. Pariški listi prinašajo vesti agen-crje »Radio« iz Rima, v smislu katere so italijanski službeni krogi zelo vznemirjeni radi zedinjenja Avstrije in Nemčije, ker se je gospodarski vpliv Nemčije sedaj znatno okrepil. S priključitvijo Avstrije je Nemčija pridobila zlasti na polju vojne industrije, ker ima sedaj Nemčija cefo vrsto velikih industrijskih podjetij So to: tvornica orožja Steyer, tvornica avtomobilov Puch in Daimler, tvornice strojev v Dunajskem Novem mestu, Linzu, Gradca ter metalurgijo Montan-Ge-sellschaft. Razen industrijskih podjetij prinaša Avstrija Nemčiji tudi letno 9000 vagonov lesa, 2600 vagonov celuloze, 2000 vagonov papirja, 30.000 vagonom oglja, 200.000 vagonov železne rude. 40.000 vagonov železa, 65.000 vagonov jekla, znatne količine volne, kože in 50% svetovne produkcije magnezija, 20% svetovne produkcije bauksita itd. Konkurzne in poravnalne zadeve. Kon-kurz, ki je bil razglašen o imovini zapuščine pok. Ranfla Jožefa, sedlarja in posestnika v Budini pri Ptuja, se odpravlja po § 179. konk. zak. Spomladanske konjak« dirke bodo v nedeljo, dne 8. maja 1938 ob pol 15. uri na Cvenu pri Ljutomeru. I. Dirka dravske banovine, Heat-vožnja: Enovprežna dirka za 4—12 letne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Heat-vož-nja 2—3. Proga: 1.600 m, distančni drog 160 m. Popusti: Konjem vzrejenim in v lasti posestnikov Ljutomerskega sreza 20 ra. Dodatki: Za vsakih 1.000 m 20 Din. Maksimalni dodatek 120 m. — 11. Dirka Ljutomer. Enovprežna dirka za triletna konje, vzgojene in v lasti posestnikov ljutomerskega sreza. Proga: 1.920 m. Popusti: vozačem, ki še niso zmagali 30 m. Dodatki: Za vsakih 200 Din 30 m. Maksimalni dodatek 150 m. — III. Dirka muro-poljskih jahačev (galopska): Galopska dfrka za konje kmečke reje. Proga: 1600 m. — IV. Dirka, II. Heat. — V. Dirka jugoslov. oficirjev: Galopska dirka za oficirske konje (ravna). Proga 1600 m. — VI. Dirka, 111. Heat — VII. Dirka Čakovec: Preponska galopska dirka za oficirske konje. Proga: 1600 m. — VIII. Dirka Beograd-Handicap: Enovprežna dirka za 3—12 letne konje, ki so v današnjem meetingu že dirkali. Handicap-templ, 1.53. Najkrajša proga 2100 m. Zmagovalcem današnjega meetinga posebna doklada 20 m. Popusti: Konjem vzrejenim in v lasti posestnikov ljutomerskega sreza 20 m. IX. Dirka Maribor: Dvovprežna dirka za 3—12 letne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga: 2400 m. Popusti: konjem, vzgojenim in v lasti posestnikov sreza | Deseti jubilejni vsesokolski zlet v Pragi je pred nami. Po vseh dosedanjih predpripravah sodeč bo to največja in naj-manifestantnejša revija sokolske in slovanske moči. Naša bratska, zlata Praga je bila že večkrat priča vseslovanskih sokolskih zletov, vendar bo letošnja vse-sokolska prireditev krona vseh dosedanjih. Udeležba na X. vsesokolskem zletu v Pragi bo ogromna, saj je že doslej prijavljenih nad 200.000 udeležencev, od teh samo iz Jugoslavije nad 10.000. Zlata Praga se mrzlično pripravlja za cim do-stojnejši sprejem slovanskih bratov, ki bodo tiste dni prispeli v bratsko češkoslovaško republiko, da tam skupno z brati čehoslovaki manifestirajo za nezlomljivo moč slovanskega sokolstva, ki kot ogromen val objema vse slovanske bližajo svojemu zaključku, v Pragi pa raste iz tal ogromen sokolski stadion, kjer bo lahko naenkrat nastopilo 30.000 telovadcev in na katerega tribunah bo prostora za nad 200.000 ljudi. V trenutku, ko se veselimo z brati čehoslovaki teh mogočnih sokolskih slavnosti, nas vodi misel k ustanovitelju te viteške organizacije, nesmrtnemu dr. Miroslavu Tyršu, ki je položil tej telesno-vzgojni in narodnoobrambni organizaciji leta 1882 prve temelje. V tem letu se je namreč blagopokojni in nesmrtni Tyrš odločil, da pokaže sadove njegovega te-lesnovzgojnega dela tudi širši javnosti. Tedaj je bil prirejen v Strelskem otoku v Pragi prvi vsesokolski zlet, na katerem je nastopilo pod osebnim vodstvom dr. M. Tyrša 720 članov. Takrat je prvokrat korakalo po praških ulicah 1570 Sokolov v kroju. To je bila prva impozantna sokolska manifestacija. Njej so sledile v presledkih več let nadaljnje javne prireditve in javne manifestacije. Drugi zlet je priredilo Češko sokolstvo ob priliki velike industrijske razstave leta 1891. Takrat je nastopilo že 2.473 telovadcev pred 7.000 gledalci in je po praških ulicah manifestiralo 5.520 članov v kroju. Tretji zlet je bil leta 1895 s 4.287 člani in 1.800 naraščajniki pred 10.000 gledalci, dočim je praške ulice preplavilo ob priliki povorke 7.530 Sokolov v krojih. Organizacija je po moči in številu raslla naprej in je na četrtem vsesokolskem zletu nastopiio že 6.700 članov in 1.868 naraščajnikov pred Ljutomer 30 m, triletnim 30 m, maiden 30 m. Dodatki za vsakih 1500 Din 30 m, maksimalni dodatek 200 m. Konje je prijaviti samo dne 1. maja 1938 od 9. do 12. ure pri blagajniku g. Žitku Franju iz Ljutomera. "-f----- Krasen uspeh jugoslovenske teniške igralke. V tekmovanju za prvenstvo vzhodnih držav Sredozemskega morja je nacionalna in internacionalna prvakinja Jugoslavije Hela Kovačeva v finalu premagala odlično Angležinjo Weelerjevo s 6:4, 6:4 ter si s tem priborila naslov prvakinje vzhodnega Sredozemlja. Meddržavni teniški dvoniatch Jugosla-vija:Madžarska bo 22., 23. in 24. aprila v Zagrebu. Sabljaško prvenstvo Jugoslavije bo v dneh 22., 23. in 24. aprila v Zagrebu, in sicer v Novinarskem domu. V okviru prvenstva bo tudi sabljaška akademija, pri kateri sodelujejo tudi sabljači iz Nemčije, Madžarske in Italije. Ptujskega nogometnega »derbyja« ne bo. V nedeljo 24. t. m. bi se moral odigrati v Ptuju ptujski nogometni »der-by«, to je prvenstvena tekma med starima rivaloma SK Dravo in SK Ptujem. Omenjena tekma pa se ne bo vršila, ker je SK Ptuj brez borbe prepustil obe točki SK Dravi. SK Slavija ali SK Lendava? V nedeljo 24. aprila bo v Mariboru odločilna tekma za vstop v prvi razred LNP, in sicer med pobreško Slavijo in SK Lendavo. Ce se SK Slaviji posreči, da premaga Lendavčane, potem pride Slavija v prvi razred, v nasprotnem slučaju pa SK Lendava. Sodil bo g. Evgen Bergant. Nov nogometni sodnik v Maribotu. Za 22.000 gledalci. V slavnostnem sprevodu je bilo takrat 11.095 sokolskih krojev. Po več izredno uspelih telovadnih "istopih v tujini je češkoslovaško sokolstvo priredilo svoj peti zlet in sicer leta 1907. Nad 45.000 gledalcev je z zanimanjem sledilo strumnemu nastopu 7.600 članov, 2.504 članic, 2300 naraščajnikov in 500 naraščajnic, dočim jih je bilo v sprevodu že nad 13 tisoč. Zmagoslavna pot sokolske ideje je šla naprej do šestega zleta v letu 1912, ki je bil obenem prvi zlet slovanskega Sokolstva. V tem letu je namreč prodrla sokolska ideja v vse slovanske narode in je bil takratni zlet prava manifestacija sokolske misli in slovanske vzajemnosti. Zlet je bil za takratne razmere v ogromnem obsegu ter prva večja manifestacija vzgoje telesa in duha češkoslovaškega naroda. Takrat je sodelovalo pri vajah scajnikov in 1.980 naraščajnic, torej skupno 30.043 telovadcev. Tyrševo zamisel o povezanosti med slovanskim in grškim antičnem vzgledom je potrdila slavnostna scena »Atene po maratonski bitki«. Po praških ulicah je takrat defili-ralo 17.712 članov v kroju. Sedmi vsesokolski zlet, ki bi se imel vršiti leta 1918, je bil preložen na leto 1920. Prvi zlet v svobodni domovini. Nastopilo je 6120 dijakov, 4120 dijakinj. 9500 naraščajnikov, 10.112 - araščajnic. 27.088 članov in 23.472 članic. Po praških ulicah se je razvila takrat povorka z 90.000 Sokoli v krojih. Pri osmem vsesokolskem zletu je nastopilo skupno 99.711 telovadcev in je pripravljene tribune zasedlo nad 120.000 ljudi. Po praških ulicah je defiliralo nad 120.000 Sokolov. Ob tem zletu je bila sestavljena posebna zletna scena »Kde domov muj«. Deveti vsesokolski zlet leta 1932 je bil posvečen proslavi stoletnice rojstva ustanovitelja sokolske organizacije dr. M. Tyrša. Nad 122.000 telovadcev je izvajalo takrat proste vaje, za zletno sceno pa so prikazali uresničenje ideje »Tyr-šev sen«. Bežen pregled vseh dosedanjih devetih sokolskih zletov nas je potrdil v veri, da Sokol pravilno pojmuje življenjske interese naroda in države. Z desetim vse-sokolskim zletom pa bo slovansko sokolstvo potrdilo, da stoji vedno budno na straži za svoje vzvišene ideale. sodniškega kandidata se je prijavil gosp. Radolič, ki je v mariborskih nogometnih krogih znan kot dober teoretik. Schmeling v USA. Maks Schmeling odpotuje 25. t. m. v USA, kjer se bo pripravil za boj proti Joe Louisu, ki bo 22. junija za naslov svetovnega prvaka. Svetovno prvenstvo v rokoborbi bo od 7. do 10. julija v dunajskem stadionu. Jugoslavija na tem tekmovanju ne bo zastopana. Prvak sarajevskega podsaveza je po- starsarajevski Sašk in je torej med kandidati, ki se bodo v izločilnih tekmah borili za vstop v nacionalno ligo. Avstrije ni več v mednarodni lahkoatletski zvezi. IAAF sporoča, da je Avstrija prenehala biti njena članica. FIFA ima obvestilo, da se USA ne bodo udeležile svetovnega nogometnega prvenstva v Parizu. Izločilna tekma, ki bi morala biti 29, maja med USA in Nizozemsko Indijo, odpade in se bo slednja borila 5. junija z Madžarsko. CSR:Bolgarija. V nedeljo 24. aprila bo v Pragi revanžna nogometna tekma med reprezentancama Bolgarije in Ceško-slo-vaške za sodelovanje pri tekmovanju za svetovno prvenstvo. Prva tekma, ki se je lani v novembru odigrala v Sofiji, se je končala s pičlo zmago Bolgarije v razmerju 2:1. SK Hermes v Mariboru. Ljubljanski Hermes bo v nedeljo 24. t. m. prvič v letošnji nogometni sezoni gostoval v Mariboru, kjer bo na stadionu SK Železničarja odigral svojo prvenstveno tekmo proti SK Železničarju. Tekmovanje za svetovno prvenstvo v streljanju bo leta 1939 v Luzernu. Rome vesti Monakovski kardinal dr. Faulhaber je odpotoval v Rim, kjer sta ga sprejela papež in državni tajnik Pacelli. Mehiški zbornici sta odobrili vladni zakonski načrt o notranjem posojilu 100 milijonov peset, ki ga bodo porabili za odškodnino lastnikom petrolejskih vrelcev. Za novega sovjetskega poslanika v Ankari je imenovala moskovska vlada L. Tirentijeva. Hitlerjev 49. rojstni dan je včeraj slovesno proslavila vsa Nemčija. Nobenega zakona proti Židom. Ker so se pri nas začele širiti govorice, da dobimo tudi v Jugoslaviji zakone proti Židom, izjavljajo na merodajnem mestu, da so te vesti neresnične, ker ni nobenega posebnega razloga in povoda za zakon proti Židom. Poljska: 34 in pol milij. prebivalcev. Po uradnih podatkih je imela Poljska dne 1. januarja 1938 34, 534.000 prebivalcev. Pred 7 leti je štela Poljska 32 milijonov prebivalcev. Mednarodni šahovski turnir v Ljubljani kaže po IX. kolu naslednjo sliko: Kostic, Szabo 7, dr. Trifunovič 6, dr. Tartako-wer 5 in pol, dr. Astaloš 5 (1), Broder, Pirc 5, Steiner. Vidmar mlajši 4 in pol, dr. Vidmar 4 (1), Nedeljko- vič 3 in pol, Preinfalk in Folys 3 (1), Furani in Tot 3, Šorli 1 (1). Razpis učiteljskih mest. Prosvetni minister je sklenil razpisati izpopolnitev praznih učiteljskih mest. »Službene No-vine« bodo z dne 21. t. m. objavile ta sklep skupno s seznamom posameznih mest. Žrtve letalske nesreče na Pokleku so bile včeraj prepeljane v Zagreb. Volitev reis-ul-uleme. V Sarajevu so )ile včeraj volitve kandidatov za novega poglavarja muslimanske verske zajedni-ce v Jugoslaviji. Volilni odbor je izvolil tri kandidate, od katerih je dobil največ glasov drugi bosanski naib Fehim Spa-ho. Pravosodni minister bo vse tri kandidate predložil kraljevemu namestništvu, ki bo iz njih • izbralo novega reis-ul-ule-ma. Za novega papeškega nuncija v Beogradu je bil imenovan msg. Ettore Felice, ki je bil doslej nuncij v čilu. Potres v Turčiji je zahteval veliko človeških žrtev. 20Z ljudi je mrtvih, devet vasi porušenih. Snežni zameti so zapadli na jugu države in sicer v Južni Srbiji, Sandžaku, Hercegovini, Bosni. Tudi v Beogradu je naletaval sneg do višine 10 cm. Usodna eksplozija granate iz svetovne vojne. Pri Trbižu je eksplodirala granata iz svetovne vojne. Osem dečkov je bilo ubitih, dva sta smrtnonevarno ranjena. SiodhivtU Francki v spomin! Pomlad je ovila vso naravo v bajni plašč neizmerne lepote... V naših dušah pa je neizmerna žalost v spominu na Tebe, draga naša Francka, ki si pred letom žrtvovala svojo mlado življenje na oltar materinstva ... Tvoja Silvica Te še ni pozabila in niso redki trenutki, ko v joku prosi, da bi prišla njena mamica k njej, ko prosi, dr jo naf pustijo k njeni mamici. Ljubi otročiček! Niti Ti, niti mi vsi skupaj ne vemo, kake neizmerne daljave nas ločijo od naše ljube Francke... In Tvoj inček, Tvoj ljubi Brankec, draga Francka, za katerega si se žrtvovala, ki bi ga tako neizmerno ljubila, da bi Ti roka drhtela, ko bi ga božala, raste, se razvija, ker pač Ti čuvaš nad njim, če ne tukaj, pa tam gori onstran, onstran ... Vsem nam, ki so Te kdaj srečali v življenju, si še v živem spominu, ko si vsa rdeča, polna življenja in nad v lepo bodočnost bila med nami . . . Ker Te ;ti obupni klici Tvojih otrok, niti tihe želje Tvo- jega ljubljenega možeka ne morejo poklicati nazaj, Ti želimo vsi: Naj Ti bo lahka zemljica . . . Mati: »Ali si pa tudi pobrala 'se gosenice z zelja,, ki si ga odrezala v vrtu?« Marica: »Da, mamica, ra druge zeljnate glave sem jih preložila.« * On: »Gospodična, blazno Vas ljubim! Nikar pa ne mislite, da obožujem v vas le zlato tele!« narode na skrajnem jugu in skrajnem severu in jih usposablja za borbo za narodni obstanek. Priprave za zlet se že 18.200 članov, 6.700 članic, 3.163 nara- mame JMS je pričelo v južnih banovinah živahno propagandno akcijo in so bile lepo uspele konference v Reljivu pri Sarajevu, v Zagrebu, v Beogradu, Banjaluki in pa v Bosanskem Novem. Slovenski m&čkovci so se sestali na velikonočni ponedeljek v Novem mestu. Na sestanku sta poročala tir. Lončar iz Ljubljane in bivši kandidat v novomeškem srezu Batušic Kru-no?'av iz Zagreba. m MeSiske Motite S 1. funifem začne poslovati novo okrožno sodišče v ivurski Soboti i’ V šiev. 31 piše »Delavsk? politika«: »železničarski vpokojenci se vesele 30. aprila. Klub železničarjev JRZ v Mariboru je imel v nedeljo, dne 10. t. m. članski sestanek, katerega se je, poleg drugih gospodov iz Ljubljane, udeležil tudi minister g. dr. Miha Krek. To priliko so porabili nekateri prizadeti železniški uslužbenci ter upokojenci, ki se jim godi največja krivica, ker se jim ne štejejo ona službena leta za pokojnino, za katero so dejansko preko 20 let vplačevali prispevke v penzijski fond. Tem ljudem se računajo samo takozvana nastavljena leta, ne upoštevajoč službo pred nastavitvijo (v kateri je n. pr. M. K. prebil 32 let, med tem ko je imel nastavljenih samo 8 let). Taisti M. K. je predal gospodu ministru prepis vloge, ki so jo prizadeti vposlali 24. februarja 1938 narodni skupščini in senatu. Gospod minister dr. Krek je izjavil, da bo tozadevno vprašanje kakor tudi vprašanje kronskih upokojencev in rentnikov rešeno do konca aprila 1938. Prizadeti železničarji, ki se nahajajo v največji bedi in pomanjkanju ter se borijo za to pravico že par let, so izjavo g. ministra sprejeli z veliko radostjo; saj prejemajo nekateri za malo manj kot 40-letno službo okrog 400 Din mesečno, namesto 1400 Din. Prizadeti so tembolj prepričani, da bo to, kar jim je zagotovil g. minister, držalo in da bodo vsaj prihodnji prazniki za njih boljši kot so predstoječi.« Z današnjim dnem stopi v veljavo zakon o ustanovitvi novih okrožnih in sres-kih sodišč, v smislu katerega se ustanovi v naši banovini, kakor smo že poročali, novo okrožno sodišče v Murski Soboti, ri začne poslovati 1. junija. Ostanejo pa vsi civilnopravni spori na področju novega okrožnega sodišča v Murski Soboti še nadalje pri okrožnem sodišču v Mariboru, dokler se ti spori ne končajo. Vse ostale civilnopravne zadeve pa mora mariborsko okrožno sodišče izročiti s 1. junijem 1938 novemu okrožnemu sodišču v Murski Soboti. Kazensko pravne zade- Sedanje tržne razmere niso mariborskih gospodinj zadovoljile tako, kakor so to morebiti predvidevali odločilni činitelji na rotovžu. Po regulaciji Glavnega trga se v smislu informacij trg ne bo premestil več semkaj. Na to pa ni misliti, da bi sedanji tržni provizorij mogel trajati delj časa. Radi tega je upravičena zahteva mariborskih davkoplačevalcev, da dobi Vlaribor novo tržnico, katero vprašanje je postalo neodložljivo. Temu silijo ne-ligienične razmere na našem trgu, pa tudi neprimerna lega, saj ni nič pretirana trditev, da je Vodnikov trg s Strossma-jerjevim drevoredom odročen in preveč oddaljen od pravega mestnega središča. HtdhutM Jte&ezke, Gozdarski vestnik. V lični opremi je izšla štev. 4 tega mesečnega strokovnega lista za gozdarstvo, lesno industrijo in lesno trgovino, ki se je v iiršem krogu naše kulturne javnosti že krepko uveljavil. Inž. Anton šivic piše uvodoma o raz voju gozdarstva in lova v Sloveniji (nadaljevanje). Inž. Stanko Sotošek nadaljuje z »Razmišljanji o pogozdovanju«. Inž. Cvetko Božič pa razpravlja o izkoriščanju smrekovega lubja. V drugem delu odlično in posrečeno urejenega mesečnika so uvrščene poučne mbrike »Dopisna gozdarska posvetovalnica«, »Gozdarsko šolstvo«, Statistika, Kratke vesti, Dopisi, Lovstvo, Gradivo za slovenski gozdarski slovar, Lesna trgovina. $b4dke javite Rdeči petelin. Posestniku Ant. Kozlu v Trešcu, občina Sv. Vid, so zgoreli svinja' ki, klet in skedenj. Škoda znaša okoli din -5.000. Obstoja domneva, da je nastal požar radi zavrženega ogorka. Obešeno na podstrešju so našli v Gra-jenščaku pri Vurbergu 45 letno posestnico Marjeto Postrak. Zapustila je dva list ka in je na prvem zapisala, da si je vzela življenje radi družinskih razmer, do' čim je na drugem listku izrazila željo, da dobi vse imetje njen hlapec, ki je bil pri njej tri leta v službi, Številne žrtve velikonočnega streliaiija Poškodbe so zadobili pri velikonočnem streljanju 12 letni Franc Zajc iz Sel, 11 letni Slavko Ivančič iz Apač, 37 letni F, Prelog od Sv. Miklavža, 15 letni Franc Toplak iz Nove vasi ter 15 letni Franc Mohorko iz Žetal. Urednikova pošta P. K., Maribor, V. okraj. Po rudarskem zakonu je mezda rudarjev nezarubljiva. K. L., Ptuj. Da, radi tiste čudne zastave ve ostanejo še nadalje pri mariborskem okrožnem sodišču, če je obtožnica že vložena. V obratnem primeru se izročijo vsi kazenskopravni predmeti novemu okrožnemu sodišču v Murski Soboti. Tudi bo mariborsko državno tožilstvo s 1. junijem t. 1. izročilo vse nelikvidirane zadeve novemu državnemu tožilstvu v Murski Soboti. Ustanovitev okrožnega sodišča v Murski Soboti se bo odložila na poznejši čas samo tedaj, če bi se do L junija t. 1. ne mogli najti v Murski Soboti zadevni prostori. Zahteva mariborskih gospodinj: Novo tržnico na najprimernejšem mestu! Ali se narava moti?$iveg 32 zob, če mu jih je tudi manj dovolj? Gotovo ne! Dobro delovanje našega žvečilnega aparata jo odločilnega pomena za naše spložno zdravstveno stanje. Vsi zobje so nam potrebni. Zato ne pozabimo, da smo tudi mi njim potrebni: negovati jih moramo. Stalna nega s Chlorodontom, zanesljivo zobno pasto, ohrani zobe zdrave do pozne starosti. Dober sloves pa gre Chlorodontu zaradi visoke kvalitete. Domači proizvod. Kino Union. Danes v četrtek »Tarant:' la», čarobno lepa opereta glasbe, peri in plesa! 0 tem m mm Zasluge odbora za nevme-šavanje London, v aprilu 1938. Z več strani so prispele odboru za nevmešavanje v Lor, donu čestitke. Posebno priznanje, pa tud', zahvalnost mu izražajo zlasti radi tegr ker se mu je s svojim zavzemanjem po- Mestni župan se je podal sedaj v Beo- srečilo, da je odvrnil od vmešavanja grad, da uredi nekatere zadeve, med dru gim vprašanjem nove tržnice ter gradnje nove carinarnice ter carinskih skladišč, o čemer smo že svojčas poročali in ki bodo zgrajene v treh etapah. Obstoja sicer načrt, po katerem naj bi se nova mestna tržnica zgradila na mestu stare dravske vojašnice. Toda tudi ta prostor ni primeren in je bila storjena velika napaka, da se ni za novi trg rezervira! prostor med Bergovo palačo in državnim mostom, kjer bi se lahko na padajočih terasah krasno uredila nova tržnica. Ljudje, ki odločajo, pa naj pazijo, da ne bo nove polomije... španske zadeve in dogodke obe najmoč nejši evropski šili — Anglijo in Francijo Otrok z dvema glavama Na velikonočni ponedeljek je porodili 23-letna kmetica Ana Presakovska v Varšavi zdravega otroka z dvema glavama. Mati ie dete sta zdrava. Zdravniki s-.-zelo zanimajo za ta pojav in proučuje^ možnost, če bi se detetova glava lahl; odstranila, tako da bi bil otrok normalen Danajska vremenska napoved predvideva za jutri v petek 22. t. m. sledeče vreme: Spremenljivo oblačno in jasno. Ponoči mrzlo. Himen! Poročili so se France Gerželj, urednik »Edinosti«, in gdč. Marjanca Jenko iz Ljubljane, nadalje Tavčar Lambert, natakar, in Friderika Artinger, zasebnica, Plinarniška ulica. Bilo srečno! Ogromno zanimanje je za nedeljsko »Jutro«, ki bo objavilo drugo uganko za veliko nagradno tekmovanje. Avto, motorno kolo, kolesa in druga številna darila čakajo srečnikov, katerim bo pač kolo sreče naklonjeno pri žrebu. Smrtna kosa. V Dolnji Počehovi je umrla zasebnica Uršula Vicman, stara 54 let. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje. Lep uspeh Narodno strokovne zveze. V zadnjem času se Narodno strokovna zveza v Mariboru lepo razvija. Posebno pozornost posveča vprašanju, kako pritegniti mladino k sodelovanju in se je sprožila misel ustanovitve posebnega mladinskega harmonikarskega zbora in pa tamburaškega zbora. Narodno strokovna zveza pa je pričela tudi z organizacijo predilniških tečajev, ki krasno uspevajo in za katere je od banske uprave prejeli te dni zaprošeno naknadno odobritev. Aprilščina... Letošnji april kaže v svoji drugi polovici posebne vrste muhavost. Tako se je v teku današnjega dopoldneva nebo večkrat odstrlo, pa se zatem zopet zastrlo. Vmes je v presledkih naletaval snegec, menda v letošnje slovo ... ? Starešine Triglavani se opozarjajo, da se vrši občni zbor šele 15. maja in ne 24. aprila kakor je bilo prvotno javljeno. Prvi prispevek za dr. Lašičev obmejni sklad! v znesku 500 din je daroval tuk. veletrgovec gospod Miloš Oset. — Podružnici CMD izrekata iskreno zahvalo. Orkestralna vaja in za celotni zbor za slavnostni koncert je jutri v petek zvečer ob 8. v dvorani Zadružno gospodarske banke. Čudna reč... V Mariboru je tvrdka, ki ima svoj sedež v središču mesta. Glede te tvrdke smo prejeli s prošnjo za objavo sledeče vrstice: »V imenu te tvrdke hodi po deželi potnica, ki nikakor noče govoriti slovenščine in ki zatrjuje, da našega jezika sploh ne pozna. Čudna reč! — Prav bi bilo, ko bi se tej zadevi posvetila večja pozornost.« Nočno lekarniško službo imata ta teden Minarikova in Remsova lekarna. Pohorska cesta Reka - Pohorski dom dopustna za avtobusni promet. V sredo dopoldne je bila nova pohorska cesta Reka - Pohorski dom uradno komisionirana po organih banske uprave, ki so po ogledu nove ceste proglasili novo cesto za dopustno za avtobusni promet. ftotedka gSedaŽište Četrtek, 21. aprila ob 20. uri: »Slehernik«. Red C. Petek, 22. aprila: Zaprto. Sobota, 23. aprila, ob 20. uri: »Slehernik«. Umrljivost za jetiko v JulMski Krajini Iz uradnih statističnih podatkov c vzrokih smrti za leto 1936 posnemamo da je prišlo vUetu 1936 v vsej Italiji 164.8 smrtnih primerov na 100.000 prc bivalcev, če upoštevamo samo nalezljivi in podobne bolezni. Umrljivost v Julijski Benečiji znatno prekaša vsedržavno povprečje z 222.5 in je višja izmed vseh italijanskih provinc le še na Sardiniji, kje; znaša 255.1. Za Julijsko Benečijo, ki je torej v vsej Italiji na drugem mestu, pri de na tretjo mesto Tridentinska Benečij i z 200.9. Najboljše so menda po teh statistikah zdravstvene razmere v Kalabriji, kjer pride na 100.000 prebivalcev samo 137.4 smrtnih primerov, in na Siciliji s 139.0. Med vsemi boleznimi jena prve:: mestu jetika; vsedržavno povprečje zna- Red B. Nedelja, 24. aprila, ob 15. uri: »Pod to go- ®a ^7.2 smrtna primera na 100.000 prt ro zeleno«. Znižane cene. Ob 20. uri: bivalcev, nato pride influenca "t.S, do-»Dva tucata rdečih rož«. Znižane cene. c'm so ostale nalezljive bolezni zastopane v manjših številkah. Najvišja je številka za jetiko v Julijski Benečiji, kjer 'p skoraj še enkrat višja kot državno povprečje: znaša namreč 155.1, daleč pret’ Opera »Dalibor«, prvič na mariborskem odru, dozoreva pod vodstvom kapelnika Herzoga in v režiji J. Koviča za premiero. Snov te zlasti radi divne Smetanove glasbe popularne opere je povzeta iz češke zgodovine. £eska Industrija in misijon. V proslavo 150-letnice obstoja fare pri Sv. Jederti nad Laškim je tamkajšnji župnik poklical celjske kapucine na enotedenski misijon, ki je bil končan preteklo nedeljo. Ves misijon in vse dušebrižniško delo je poteklo na običajen način: hujskanje proti naprednemu časopisju, ostri izpadi proti ver nikom pravoslavne cerkve, glede katerih je eden pridigarjev povedal, da ni dovolj, če so se nekateri že spokorili, ker še vedno okužujejo okolico itd. Krono misijonu pa je dalo ravnateljstvo TPD Laško-Hu-dajatna, ki je v svojih obratih oklicalo in opozorilo delavce na ta misijon. Torej smo res prišli že tako daleč, da se industrija vpreza v versko in cerkveno propagando. Radovedni smo, ali bi ravnateljstvo dalo objaviti tudi kak sokolski nastop ali kako drugo nacionalno prireditev. Bomo poskusili. drugimi provincami. Za Julijsko Benečijo pride na drugo mesto tridentinska Benečija s 140.8 in Sardinija s 135.5, nato slede z večjimi številkami, kot je drž. povprečje, še TOscana s 102.2 in Ligurija s 100.5. Pod drž.avnim povprečjem pa je številka za influenco v Julijski Benečiji kjer znaša samo 15.8, najvišja !c namreč v Apuliji 45.1 (na 100.000 prebivalcev) Iz teh številk vidimo, da je tudi v Julijsk' Benečiji najhujša morilka našega narod-jetika. Mar ne veš — da je od bivše habsburške dinastije ostala samo še Franc Jožefova grenčica. — da se je Nemčija odločila, da bo zgradila donavsko bojno brodovje. — da bo Hitlerjev obisk v Rimu in Na-polju stal 40 milijonov lir. — da ima uradne ure v pisarnah Društva narodov edino še — odbor za zaščito kitov. — da je angleški minister za penzije iznašel najučinkovitejše sredstvo za ohra njenje svetovnega miru in to je: razgovor pri čaši piva. Lev raztrgal devetletnega dečka! Strašen dogodek se je pripetil v majhni naselbini v Srednji Poljski, kjer je gostoval neki »čudežni cirkus«. V času, ko so podirali šotore, je pripeljal pijan moški svojega devetletnega sina h kletki, kjer je bil lev, in je nekoliko odprl vrata kletke. Lev je s svojimi šapami zagrabil dečka in ga potegnil v kletko. Predno je prišla pomoč, je lev dečka popolnoma zmrcvaril in razmesaril. Nato je lev skozi odprta vrata pobegnil na prosto, vendar se je po napornem lovu posrečilu, da so ga zopet spravili v kletko. Franeiia naroiila 2000 najmodernejših letal PARIZ, 21. aprila. Letalski minister La Chambre ie izdelal obširen načrt o zračni oborožitvi Francije. Ta načrt bo izveden v pospešenem tempu. V smislu tega načrta bo pariška vlada naročila pri domačih tvornicah letal skupno okoli 1000 apa Papela oh Hitlerjevem obisku ne bo v Rimu! ratov najmodernejšega tipa, ki so bili pre izkušeni v teku zadnjih mesecev. Namen letalskega ministra je, da ima Francija v najkrajšem času 2000 letal, ki niso starejša od dveh let. VATIKAN, 21. aprila. Potrjujejo se vesti, da bo papež zapustil Vatikan in da bo 30. aprila odpotoval v svojo letno rezidenco Castel Gandolfo. Zdi se torej, da ni uspel poslednji poskus monakovskega kardinala Faulhaberja, da bi prišlo do po-mirjenja med Nemčijo ter Vatikanom. Papeža potemtakem ob Hitlerjevem obisku ne bo v Rimu. Franeois Poncet novi nik v Berlinu RIM, 21. april:. V tukajšnjih krogih pre vladuje mnenje, da bo imenovan novi iraneoski poslanik šele po ženevskem sestanku. Povdarja se, da ne bo novi francoski poslanik v Rimu politik, ampak di- plomat po karieri ter se v zvezi s tem do znava, da bo za novega poslanika imenovan sedanji francoski poslanik v Berlinu Franeois Poncet. 600 krvnih osvet! Ob vladarski poroki v Tirani 27. aprila kraljico Apponv, Ta dogodek Albanija dobi madžarsko grofico ima tudi svoj politični pomen. Po desetih letih obstoja albanske kraljevine, ki se je obdržala kljub notranjim in mednarodnim krizam, stopa vladar Albanije v zakon, da zagotovi nasledstvo najmlajši evropski dinastiji. Poroka naj pokaže, da je Albanija končno stabilizirana in da prehaja v razdobje umirjenega razvoja. Od kolena Skender-bega. Kralj Albanije Ahmed Zogu ima letos 41 let. Dosedanje življenje albanskega vladarja je bilo podobno nizu slik iz kake srednjeveške romantične pesmi. »Zog:, »Zogu« pomeni v albanskem jeziku »ptico«. »Velika ptica« — »orel« nazivajo Albanci svojega vladarja. Kralj Zogu je musliman, otrok imenitne stare albanske rodbine. Oče mu je bil dedni poglavar najmočnejšega albanskega plemena Mati v severni Albaniji. Rodbinske legende pripovedujejo, da izhaja ta rodbina še od Skenderbega, albanskega narodnega junaka, čigar bojevito življenje je v hrvatskih verzih opeval Andrija Ka-čič-Miošič. Sedanji vladar Albanije je vzgojen v Carigradu, govori turški, francoski in nemški. Ko je odšel mladi Ahmed-beg na Bospor, je v Albaniji še vladal zakon krvne osvete. Proti rodu mladega Ahmeda-be-ga je bilo šeststo takih krvnih osvet, ker je bil njegov rod močan In strela udari le v visoko drevje, ne v koprivo. Da lahko dojamemo tako veliko število maščevalcev proti rodu Zoga, je dovolj, ako omenimo, da je bil slavni Essad-paša, branilec Skadra v balkanski vojni in poznejši pobornik albanske neodvisnosti, rodni stric Aluncd-begov. Prav v času balkan- odkoder se vrne v domovino in z novim uporom zruši Fan Nolijevo oblast. To je bilo 1. 1925. Tri leta pozneje postane Ahmed-beg kralj Albanije. Ker je izganjal zle duhove Pred kazenskim sodiščem v Padovi se je zagovarjal oni dan 54-letni Mariano Carlevarie. Bil je strežnik v bolnici, od koder je prišel v hišo kmetice Marie Bal-dan, ki je bila že 13 let priklenjena na bolniško posteljo. Zdravniki ji niso mogli pomagati. Mariano je bil prepričan, da je napol zdravnik in sklenil je ozdraviti kmetico. Natvezil ji je, da so jo obsedli zli duhovi in jo priklenili na bolniško posteljo zato, da bi mogli na drugih krajih sveta uganjati z njenim telesom svoje vragolije. Zli duhovi naj bi se naselili v njenem telesu in hodili tako po svetu. Mariano je začel kmetico zdraviti in celih pet mesecev je pridno izganjal iz nje zle duhove, toda brez uspeha. Končno, ko žena ni več verjela njegovi zdravniški umetnosti, sc je odloči! za energičen dokaz, da je na pravi poti. Poiskal je pajdaša in ga oblekel v strašilo. Po lečenju je odhajal nekega dne njegov pajdaš dostojanstveno iz sobe. Kmetica se je tako ustrašila, da jo je bolezen res popustila. Planila je k vratom, skozi katera je izginil duh. Tam jo je pa od razburjenja zadela kap. Pred sodiščem se je izkazalo, da si Mariano ni bil izmislil zgodbe z duhom zato, da bi izvabil od kmetice denar. Zato ie bil obsojen samo na 10 mesecev pogojno, če bi pa kmetice slučajno ne zadela kap, bi bil Mariano proglašen za čudodelne- Razno RAZPRODAJA: dve spalnici (ena- starinska) in druge hišne potrebščine: dnevno od 10-—12. in 15.—17. ure inkluzivno do 25- aprila, Tattenbachova 19-1. Srebre. 2345 STARE MADRACE in zofe vzamem v predelavo-Tapetnik Arzenšek. Slovenska 8. dvorišče. 2342 ske vojne se jc tedanji Ahmed-beg vrnil kot mladenič iz Jstambula v domovino. V turški prestolnici pravijo, da se je povsem odvadil albanskih običajev, pozabil je celo, kako se opanki navežejo na noge, brez opank se bojevnik v albanskih, težko prehodnih planinah sploh ne more gibati. Radi svojega rodu je naravno postal Ahmed-beg četovodja. Smel ir. vraio lomen — pravijo, da je v enem dnevu do smrti utrudil sedem konj, da je dospel pravočasnq. Mnoge pripovedke in pesmi govore o njegovem junaštvu. Ir: kakor vse albanske narodne pesmi, tako imajo tudi te neko resnično okostje. Neka pesem pripoveduje, da se jc mladi Ahmed-beg zaljubil v dekle Mirjano Zugdidi. prav tako hčerko imenitnega rodu, ki pa je bil protiven Zogujem. Dekletov oče je odbil ženina. In takrat, pravi pesem, se je Ahmed-beg zaklel, da postane kralj, da bo dostojen svoje izvoljenke. V nekem prepiru, pravi dalje pesem, je dekletov oče z nožem ubil svojo hčerko, samo da je ne bi dobili Zogui žive. In krvna osveta je tekla dalje — zmagovalec pa je ostal Ahmed Zogu. Znal je mimo vseh nevarnosti, ki so uničila njegove sorodnike. Strica Essad pašo je ubil v Parizu osvet-nik Aveni Rustemi, ki plača pozneje svoje delo z glavo v rodni Tirani. Sorodnik današnjega albanskega vladarja Cena-beg je padel v Pragi pod roko nekega albanskega študenta Alkibiada Bedija. Nešteto krat so protivniki segali po življenju Ah-med-bega, ali — drznim služi sreča. Drzno je hodil po težkih poteh albanske politike. Ni še imel trideset let, ko je dosegel čast ministra notranjih del. Nato izbruhne Fan Nolijeva vsiaja in Ahmed-beg Zogu mora v emigracijo, v Beograd, CEMENT IN APNO ter rezan les brezplačo dostavljeno kupite najcenejše v lesni trg. Albin Ceh, Maribor. Betnavska c. 4. 2340 AVTOTAKSI Leonid Kvitko, Maribor, Mag dalenska ul. 34. telefon 28-82 1971 2500 DIN potrebujete, da zaslužite 1000 dinarjev mesečno doma. Dopise: »Anos«. Maribor, Orožnova 6. Priložite znamke! 2057 Posest PRODAM HIŠO. Devica Marija Brezje 30-2349 Prodam KOBILA črna, 160 visoka, za težko vožnjo sigurna, ter močno breja krava naprodaj- Ivan Caf, Pobrežje. 2.347 Sobo odda SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam takoj- Cena din 130.— Sprejmem delavce na domačo hrano, tedensko din 80— Zrkovska c. 41. Pobrežje. 2319 Stanovanje žžce Iščem dvosobno, komfortno STANOVANJE s 1. junijem- Naslov v upravi »Večernika«. Sobo išče OPREMLJENO SOBICO (Kabinet) po možnosti s posebnim vho' dom, skrajno čisto in elek. razsvetljavo išče drž. vpo-kojenec za takoj- Ponudbe na upravo lista pod »Jopo«. 2.348 , Službo dobi Sprejmem takoi DVA KOLARSKA POMOČNIKA Kolarstvo Slavko Krabonja, Maribor. Aleksandrova 19-2351 Službo išče IŠČEM SLUŽBO sluge, inkasanta, nočnega čuvaja raznašalca ali kaj sličnega- Naslov v upravi lista-_____________ 2353_____________ Zdravo, 16 letno DEKLE išče službo k mali družini, gre tudi k otrokom. Nastop takoj- Naslov v upravi »Ve_ 2.346 2353 cenilka«. Širite „Večernik* e 4 k Trgov« J i Svoje blago priporočale najuspešneje in na/učmkoviteje v ..Veterniku”. saj je ni družine v Mariboru in bližnji okolici, ki ne bi čitala ..Veternika”. Obrtniki! Nudite delo? Iščete kupca t Potom malih oglasov v "Veterniku” Sl lahko tako/ pomagate, sa/ /e ..Veternik” kod eaim obmejni slovenski anevnik v vsem obmejnem ozemlju močno razširien. tazola vvemU Da bi pa izvedel, kake zveze so med ljegovo visokostjo princem in grofom Drlovom, sem prosil enega izmed prinčevih pobočnikov, da mi pošilja tajna poročila.« »Kaj, ali tudi državniki ne morete poslovati brez vohunov?« vpraša carica. Ne moremo, ako se hočemo umakniti neprijetnim dogodkom,« odvrne Potemkin ledeno hladno. »Da bi pa pobočnika Tadeja Branickega ne ovadili, pošilja vsa poročila čitateljici vaše milosti Hedviki Branicki, svoji oddaljeni sorodnici.« Potemkin za trenutek preneha in pozorno upre svoje oči v vladaričin obraz; zazdelo se mu je, da se je pričelo mračno čelo polagoma vedriti. »Hedvika pa odda vse liste prav meni v roke; ako me pa nikjer ne sreča, me pozove z majhnim pismom na mesto, ki sva ga, določila v ta namen, to je v drugem nadstropju, kjer mi oddaja liste. To je samo dobro premišljena previdnost, da bi pobočniko- vi listi ne zašli v krive roke. Resnico svojih besed lahko potrdim s tem novim pi- smom, ki mi ga je Hedvika poslala pred eno uro.« Pri teh besedah ponudi Potemkin Katarini majhno pismo,- ki ga Katarina takoj odpre in prečita: »Svetlost! Včeraj sem Vas prosila za sestanek, na katerega niste prišli. Pridite prosim takoj ko prejmete to pismo na dogovorjeno mesto. Hedvika Branicka.« Ko je Katarina prečitala pismo, se ji je popolnoma zjasnil obraz. Smehljaje pokaže na naslonjač in mu reče: »Sedi, Grigorij, pripoveduj, kako je bilo dalje.« Potemkin je takoj uganil, da se mora bojevati proti spletkam svojih neprijate-Ijev, ki so na nerazumljiv način dobili v roke pismo Hedvike Branicke. Sede in gotov, svoje zmage nadaljuje: »Ko sem se odzval pozivu Hedvike, mi je izročila dva lista; eden, ki mi ga je hotela izročiti, ni posebno važen, drugi pa, ki ga je dobila od svojega sorodnika pred nekako eno uro, se mi zdi zelo zanimiv. Vaša carska milost naj sama presodi.« Katarina vzame imenovani list in ga prečita. »Svetlost! Njegova visokost, princ Pavel, je zelo vznemirjen; že večkrat me je vprašal: »Ali ini grof Orlov še ni poslal Voltairove »Ilenriade«, ki mi jo je obljubil?! To povpraševanje se mi zdi sumljivo in Vam poročam o njem.« »Voltairovo „Henriado”?« ponavlja Katarina in hitro vstane. »Da, „Henriado” ni sicer od grofa Orlova, ki mu ne zaupam, ker se mi zdi, da rad kuje kake spletke. Vaša carska visokost naj uvažuje, da utegne biti grof s princem v kaki zvezi ter da bi utegnil biti v „Henriadi” skrit kak list —.« »Na srečo „Henriade” še niso izročili velikemu knezu!« prekine Katarina Potemkina in mu hitro pojasni na kak način je dobila ..Henriado” v svoje roke. Dodala je: »„Henriada” leži v sosednji sobi na mizi; spremi me, ljubi Grigorij, da sama pregledam.« Odideta v bližnjo sobo. Na mizi pa ni bilo več »Henriade«. »Kdo se je predrznil vzeti knjigo?« vzklikne carica jezno in krepko pozvoni. Vstopi komornik. »Kdo se je predrznil vzeti s te mize Voltairovo „Henriado”?« Komornik ne ve. »Takoj naj poizvedujejo, kam je knjiga izginila. Pokliči obenem stotnika dvorske straže!« Komornik odide in se kmalu vrne s »Henriado«. »Carska milost, knjigo je či-tal v predsobi častnik Ivan Vasiljevič Krasilnikov.« Carica zgrabi knjigo, jo pregleda in da Potemkinu: »V knjigi ni ničesar!« Komornik pokliče stotnika straže. Potemkin v tem prelista knjigo, vendar ni ničesar opazil. Odloži knjigo na mizo in reče: »S tem še niso uničene moje slutnje.« Komornik uvede v dvorano stotnika straže, moža resnega obraza, in vojaka z dušo in telesom; z njim je vstopil tudi Ivan Vasiljevič Krasilnikov. Carica ga vpraša z jeznim obrazom: »Ivan Vasiljevič, na kak način jc prišla ..Henriada” v tvoje roke?« ______________(Dalje.) Ne pozabi naročnine! izdaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, val v Mariboru.