delegatska tribuna 11. ŠTEVILKA XII. LETO 5. DECEMBER 1986 GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE IZ VSEBINE efr SPOŠTOVANE TOVARIŠICE 8 * IN TOVARIŠI DELEGATI! Analiza uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 v letu 1986 1 2 < Predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 v letu 1987 11 Ko si bomo ob izteku letošnjega leta segli v roko, bomo to storili v prepričanju in zavesti, daje za nami leto dni trdega, toda za našo skupnost nujnega in družbeno koristnega dela. V tempu delovnega ritma, ki ga doživljamo, ob- vsakodnevnih dolžnostih, skoraj ni prostora za predah. Tudi letošnje leto je bilo polno dogodkov, ki so bili pomembni za našo družbo, za naš razvoj in za utrjevanje našega socialističnega samoupravnega sistema. Izpostavljeni smo sicer bili nekaterim novim preizkušnjam, ki so predvsem izpostavile kritičnost trenutka, v katerem se ta čas nahajamo in ki so v mnogočem zapletene, zaostrene in protislovne, pa vendarle tudi čas, ki je bil poln izzivov in možnosti za uveljavitev vseh tistih, ki znajo, hočejo in zmorejo ustvarjalno premagovati trenutne težave in oblikovati razvojno politiko. Čeprav se še vedno nahajamo v zaostrenih gospodarskih in družbenopolitičnih razmerah, lahko ob koncu letošnjega leta ocenimo, da so delavci, delovni ljudje in občani naše občine v okviru delegatske skupščine izpričevali svojo voljo in pripravljenost sodelovati pri vseh nalogah, ki obetajo naš nadaljnji razvoj. Zato lahko poudarimo, da smo v naši občini, kakor tudi v Ljubljani, kljub težavam, ki nas pestijo, dosegli rezultate, ki so obetavni, in da smo uspeli jasno začrtati naš nadaljnji razvoj. Za popotnico v prihodnje leto pa želim vsem delegatom naše občine, da v nadaljevanju začrtane poti poglobimo našo ustvarjalnost pri delu in da bomo le z delom, ki je edina pot k uspehom, dosegali vse boljše rezultate. Zato moramo stopati v korak z vsemi dosežki na področju gospodarskega in družbenega razvoja ter pri tem nenehno posodabljati našo strokovno in delovno usposobljenost. To pa lahko dosežemo le z znanjem in nenehnim ustvarjalnim delom. Vsem delegatom občine Ljubljana Moste-Polje želim veliko uspehov pri bodočem delu, predvsem pa veliko sreče, zadovoljstva in zdravja v novem letu 1987. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Ivo SAMEC Vsem delegatom želimo srečno in uspešno novo leto 1987 * ************** Na podlag! 70. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem SKUPNO ZASEDANJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA (9. seja), ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI (9. seja) IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA (9. seja), ki bo v sredo, dne 24. decembra 1986 ob 15.30 uri v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska cesta 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnikov 8. seje ZZD z dne 26. novembra 1986, 8. seje ZKS z dne 26. novembra 1986 in 8. seje DPZ z dne 26. novembra 1986 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Ocena izvajanja resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 v letu 1986 5. Predlog resolucije o politiki izv^anja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljane za obdobje 1986-1990 v letu 1987 **** ** ******** 6. Predlog aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 7. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 8. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin 9. Predlog odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda 10* Osnutek dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1987 11. Osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 12. Osnutek prioritetnega programa nalog KS za sporazumevanje med KS in OZD za leto 1987 13. Osnutek okvirnega programa dela zborov občinske skupščine za leto 1987 Osnutek periodičnega načrta dela zborov občinske skupščine za obdobje januar - april 1987 14. Predlog sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986 15. Kadrovske zadeve 16. Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 7. sejo zbora združenega dela in 7. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane. GRADIVO: -zadelno-5., lOin 16. točko je objavljeno v gradivu SML št. 6/86 - za vse ostale točke je objavljeno v Delegatski tribuni št. 11/86 PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE Ivo SAMEC GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE ANALIZA URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1986-1990 V LETU 1986 1. UVOD Po zakonu o sistemu družbenega planiranja in statutu občine je izvršni svet dolžan spremljati izvajanje družbenega plana in o tem obveščati skupščino občine. Vsebinsko predložena analiza sledi tematskim sklopom iz reslucije za leto 1986, izdelana pa je na osnovi podatkov Službe družbenega knjigovodstva, Zavoda SRS za statistiko, Narodne banke, internih evidenc in analiz upravnih organov ter izvirnih podatkov organizacij združenega dela. 2. TEMELJNI CILJI RAZVOJA V devetih mesecih leta 1986 v globalu dosegamo temeljne cilje razvoja občine Ljubljana Moste-Polje. Ocenjujemo, da bomo do konca leta taka gibanja ohranili oz. se na posameznih področjih, kjer zaenkrat ciljev ne dosegamo, resolucijsko zastavljenim ciljem približali. - Zaenkrat ohranjamo dinamiko rasti proizvodnje v gospodarstvu in celo presegamo načrtovano 3-odstotno rast družbenega proizvoda. Taka rastje dosežena tudi z izboljšanjem kvalitete gospodaijenja, ki se odraža v dobrih finančnih rezultatih. Iz prognoz gospodarskih gibanj v občini do konca leta 1986 izhaja, da bomo realizirali 3,5 odstotno rast realnega družbenega proizvoda. -V letošnjih devetih mesecih ne dosegamo planirane 8-odstotne rasti konvertibilnega izvoza, ampak je ta cela nazadovala. Pozitivno pa je dejstvo, da se je tekom leta zaostanek iz trimesečja v trimesečje zmanjševal tako, da ob koncu letošnjega leta pričakujemo konvertibilni izvoz na nivoju lanskoletnega. - Pri delitvi dohodka rast sredstev za osebne dohodke zaostaja za rastjo dohodka, vendar pa se je delež akumulacije v dohodku zaradi hitrejše rasti sredstev za skupno in splošno porabo zmanjšal. - Rast števila zaposlenih je v začetku leta nad načrtovano 1 -odstotno rastjo, vendar ob 4-odstotni rasti družbenega proizvoda dosegamo planirano 2-odstotno rast produktivnosti. - Temeljni cilj organizacij združenega dela s področja industrije -4 odstotna rast industrijske proizvodnje - celo presegamo in ocenjujemo, da bo tudi na koncu letošnjega leta presežen. - Področje gradbeništva se v zadnjem času bolj povezuje s projektantskimi, inženiring ter raziskovalnimi organizacijami, povezovanje z industrijo gradbenega materiala in strojne opreme pa ni razvito v zadostni men. Investicijska vlaganja gradbenih organizacij tekoče spremljamo ter s preverbami programov preprečujemo predimenzio-niranje in podvajanje zmogljivosti. - Sodelovanje velikega in drobnega gospodarstva sicer obstaja, nekatere organizacije združenega dela se povezujejo z zasebnim sektorjem, a to sodelovanje še ni razvito v zadostni meri. - Uresničevanje načrtovanih ciljev na področju razvoja maloprodajne trgovske mreže kasni. Kasnitve pri gradnjah novih trgovin ima lahko že konec tega srednjeročnega obdobja, glede na predviden porast števila prebivalstva, negativne posledice na oskrbljenost prebivalstva z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. - Na področju prometa in zvez ugotavljamo, da se realizacija predvidenih sistemskih ukrepov, ki naj bi privedla tudi k večji finančni uspešnosti te dejavnosti, uresničuje prepočasi, zato realnejše rezultate lahko pričakujemo šele v kasnejših letih srednjeročnega obdobja. 7 Ocenjujemo, da je bil osnovni cilj kmetijstva, boljše izkoriščanje: rirodnih danosti, uspešno uveljavljen. Kljub težavam, ki so pestile metijstvo, se je interes za družbeno organizirano proizvodnjo hrane povečeval. Ustvarjeni so bili pogoji za močnejše vključevanje nekaterih OZD živilske industrije in trgovine. Kljub temu pa moramo to sodelovanje še nadalje krepiti predvsem v smeri izvajanja skupno dogovorjenih programov. - Na področju urejanja prostora in varstva okolja zasledujemo.te-meljni cilj, da z dopolnitvijo dolgoročnega plana, izdelavo vseh temeljnih strokovnih m pravnih aktov ter na podlagi teh prostorskih iz- vedbenih aktov zagotovimo smotrno urejanje in rabo prostora, z doseganjem skladnejšega razvoja vseh dejavnosti v prostoru, ob upoštevanju naravnih možnosti, ter varovanju in izboljševanju človekovega okolja. - Pri varstvu okolja smo izvajali naloge iz družbenega plana občine ?a obdobje 1986-1990 s posebnim poudarkom na zaščiti zraka, vode 'n odpravi hrupa. - Na področju Komunalnega gospodarstva zaradi pozne uveljavitve SaS o temeljih plana KSLO za obdobje 1986-1990 ni bilo mogoče realizirati planov KSLO za leto 1986 v celoti in se bodo nerealizirane naloge prenašale v leto 1987. - V cestnem gospodarstvu smo zagotovili v okviru rednega vzdrževanja prevoznost na lokalnih in regionalnih cestah in nadaljevali z iz-Sradnjo cest po programu 10-letne gradnje cest v mestu Ljubljani. - Na področju energetike so se, zaradi se nepodpisanega SaS o temeljih plana, izvajala samo redna vzdrževana dela in se naloge enostavne in razširjene reprodukcije prenašajo v leto 1987. - Sklad stavbnih zemljišč mesta Ljubljane bo pričel delovati šele v *etu 1987, tako daje naloge sklada izvajala občina. 7 V stanovanjskem gospodarstvu smo sledili temeljnim ciljem razvoja iri smo zastavljene naloge realizirali skoraj v celoti. - Načrtovana izenačitev dostopnosti dobrin in storitev družbenega standarda z ostalimi ljubljanskimi občinami ni uresničena in bo realno možna šele, ko bodo zgrajeni nujno potrebni objekti na območju soseske MS 4,5 Fužine, kjer so na področju zagotavljanja potreb po vzgoji in varstvu predšolskih otrok, osnovnega šolstva in osnovnega zdravstvenega varstva izredno akutni problemi. Da bi se načrtovani °bjekti pričeli čimpreje graditi, je bilo potrebno vključiti v razreševa-nje problematike zagotavljanja sredstev vse dejavnike v občini in mestu. V skladu z usmeritvami letošnje resolucije so osebni dohodki delavcev v organizacijah negospodarstva ob izpolnjevanju dogovorjenih Programov naraščali skladno z doseženo rastjo OD v gospodarstvu. delavce v družbenih dejavnostih pa naj bi v letošnjem letu nadaljevali z odpravljanjem zaostankov v osebnih dohodkih, in sicer tako, da °i uskladitev dosegli v decembru letošnjega leta. 3- GOSPODARSTVO 3.1. GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA Osnovne usmeritve gospodarstva v letu 1986 so bile oživljanje rasti Proizvodnje in dvig kvalitete gospodarjenja, sanacija gospodarskega Položaja, povečanje konvertibilnega izvoza in produktivno zaposlovanje. V tabeli prikazujemo realizacijo teh usmeritev v devetih mesecih letošnjega leta in ocerio gibanj do konca leta. plan 1986 1-9 1986 reallZ' 1-9 1985 Ocena realiz. 1986 rialnl drušbenl proizvod 3 4* 3,5 rizični obseg lnd.proizv. 4 5.3 5,0 Izvoz blaga - skupaj 7 - 10 - 2 Izvoz blaga - konvert. 8 - 8 0 Cvoz blaga - skupaj 4 30 30 ,v°z blaga - konvert. 5 34 34 levilo zaposlenih £ > c m 1 o Seelnl OD > £ Produktivnost 2 2 1,5 * - ocena 31.1. DRUŽBENI PROIZVOD 2a leto 1986 smo načrtovali 3 odstotno rast družbenega proizvoda Predvsem na račun hitrejše rasti v industriji kot nosilki razvoja gospodarstva v občini, delno pa zaradi hitrejše rasti v kmetijstvu, obrti er poslovno tehničnih storitvah. Ob devetih mesecih se ti cilji ures-{Pčujejo, saj seje industrijska proizvodnja povečala za 5,3 odstotka, xar je celo nad planirano 4-odstotno rastjo, pa tudi v drugih področjih Peležimo ugodne rasti družbenega proizvoda (rast nominalnih finač-Pih kazalcev je višja od rasti cen). Na podlagi teh podatkov in prognoz gibanj do konca letošnjega leta ocenjujemo, da bomo celo malenkostjo presegli načrtovano last družbenega proizvoda. Anketa med orga-PizacijamUdruženega delaje namreč pokazala, da so te v globalu do-^o oskrbljene z domačimi m uvoženimi surovinami in repromateria-*■. pa tudi povpraševanje po njihovih izdelkih, merjeno s številom na-r°cil, je zadovoljivo. 3.1.2. ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA V letu 1986 je z resolucijo načrtovana 7-odstotna rast skupnega iz- voza, 8-odstotna rast konvertibilnega izvoza, 4 odstotno povečanje skupnega in 5-odstotno povečanje konvertibilnega uvoza. Primerjava letošnjih rezultatov v devetih mesecih z rezultati iz enakega obdobja 1985 je nekoliko bolj ugodna kot po prvih šestih mesecih. Zaostajanje za lanskoletnim konvertibilnim izvozom seje zmanjšalo z 18 % v prvem polletju na 8 % v devetih mesecih, kar kaže na izboljševanje stanja. Letošnji zunanjetrgovinski rezultati so bolj razumljivi, če upoštevamo težave pri uvajanju novega deviznega sistema v prvih mesecih letošnjega leta, pa tudi lanskoletne visoke rezultate (rast konvertibilnega izvoza blaga v devetih mesecih leta 1985 je bila 24-odstotna v primerjavi s predhodnim letom, gibanja v zadnjih treh mesecih, zlasti v decembru, pa so poslabšala celotne rezultate, tako da seje konvertibilni izvoz v letu 1985 povečal za 10 %). Glede na to ocenjujemo, da bomo do konca leta pri konvertibilnem izvozu dosegli realizacijo«iz leta 1985, medtem ko bo skupni izvoz manjši za 2 odstotni točki od lanskega skupnega izvoza. Kljub izboljšanju izvoznih rezultatov v tretjem kvartalu, pa v devetih mesecih dosegamo le 60 % letnega plana konvertibilnega izvoza, namesto 75 %, ki bi ga v devetih mesecih morali realizirati, če bi bil izvoz enakomerno razporejen preko leta. Glede na napovedi OZD ocenjujemo, da do konca leta ne bomo dosegli planiranega obsega konvertibilnega izvoza. Nedoseganje planiranih ciljev je odraz več momentov: - premalo intenzivnega delovanja instrumentov tečajne politike, saj OZD dohodkovno niso zainteresirane za večji konvertibilni izvoz rasti nerealnega tečaja dinarja do konvertibilnih valut, predvsem do obračunskega dolarja, - neustrezne izvozne spodbude,' - netzvrševanje plačtl v tujrno, kar je povzročilo nezaupanje pri poslovnih odnosih, zaradi nesigurnosti plačil pa seje tuje blago za jugoslovanske kupce podražilo, - skrajšanje roka za vnos deviz v državo iz 90 na 60 dni. V resoluciji za leto 1986 so bile OZD konkretno po skupinah zadolžene za povečanje konvertibilnega izvoza. Ocenjujemo, da bodo z resolucijo opredeljene cilje na področju konvertibilnega izvoza dosegle naslednje OZD: Saturnus, Indos,- Tetra, Julon, Velana, Jata, SCT - TOZD-i v občini, Indov, Izolirka, Emona MIZ. Plana konvertibilnega izvoza pa ne bodo dosegle naslednje OZD: Teol, Arbo, Žito TOZD-i v občini, Papirnica Vevče, Koto TOZD Koprod, Kolinska TOZD Tov. hranil, Rog TOZD Tov. dvokoles, Gradis - TOZD-i v občini, KTM Protektor. Za razliko od izvoza pa se je nesorazmerno povečal uvoz blaga in presegel resolucijska načrtovanja. Tako je skupni uvoz blaga v devetih mesecih poraste! za 30 %, konvertibilni pa za 34 %. Pokrivanje konvertibilnega uvoza s konvertibilnim izvozom je 81 %. Ocenjujemo, da bo povečanje do konca leta nekoliko manjše, vendar kljub še vedno visokim indeksom planiranega uvoza v absolutnem znesku ne bomo v celoti realizirali. V devetih mesecih smo realizirali 65 % letnega plana. 3.1.3. ZAPOSLOVANJE Za gibanja na področju zaposlovanja je v letošnjem letu značilno, da presegamo načrtovano 1 -odstotno rast števila zaposlenih. V devetih mesecih je bilo v gospodarstvu zaposleno po stanju konec meseca 28.288 delavcev, kar pomeni v primerjavi z enakim lanskim obdobjem 2 odstoten porast. Najintenzivneje so zaposlovale OZD s področja gostinstva in turizma (IND 108,6), financ in drugih poslovnih storitev (IND 107,6) in kmetijstva (IND 106,3), ki pa imajo manjše deleže v strukturi občinskega gospodarstva in skupaj predstavljajo le 7-odstotkov vseh zaposlenih. V občinski industriji, ki ima 44-odsto-ten delež zaposlenih celotnega gospodarstva, se je število zaposlenih povečalo za 1,6 odstotka. Ob taki rasti števila zaposlenih pa dosegamo tudi nadpovprečno rast družbenega proizvoda, tako daje ob devetih mesecih rast produktivnosti dela na nivoju planiranih 2 odstotkov. Ocenjujemo, da bo ob koncu leta rast produktivnosti dela v rangu 1,5 do 2 odstotkov. 3.1.4. FINANČNI KAZALCI POSLOVANJA V devetih mesecih letošnjega leta so se ob povečanem obsegu proizvodnje izboljšali tudi finančni kazalci poslovanja. Indeksi povečanja celotnega prihodka (196) in dohodka (237) so večji kot v republiki in hkrati večji od porasta cen v istem obdobju (cene industrijskih izdelkov + 84,7%, cene na drobno +91 %, cene življenjskih potrebščin + 94,7 %). Iz navedenega izhaja, da so doseženi finančni rezultati v gospodarstvu občine tudi odraz povečanja obsega in kvalitete poslovanja v tem času. To trditev potrjuje tudi dejstvo, da se je v opazovanem obdobju ekonomičnost poslovanja povečala za 27 odstotkov, akumulativna sposobnost za 23 odstotkov in reproduktivna sposobnost za 12 odstotkov. Znesek izgub občinskega gospodarstva seje nominalno zmanjšal za 28 indeksnih točk (realno zmanjšanje še večje) in predstavlja le 6 odstotkov v izgubi celotnega ljubljanskega gospodarstva. 3.2. RAZVOJ PO PODROČJIH GOSPODARSTVA 3.2.1. INDUSTRIJA Z resolucijo smo za leto 1986 načrtovali 4-odstotno rast družbenega proizvoda v občini. Industrija v prvih devetih mesecih ta cilj celo presega, saj je bil fizični obseg za 5,3 odstotka večji kot v enakem lanskem obdobju. Rast industrijske proizvodnje ni posledica nizke lanskoletne osnove, saj je bila rast industrijske proizvodnje v devetih mesecih lanskega leta 4,1 odstotna. Stopnja rasti resolucija 1986 izvajanje resolucije družbeni proizvod 4 5,3 število zaposlenih 2 1,6 produktivnost 2 3,6 K visoki rasti proizvodnje so največ prispevale naslednje OZD: Julon, Olma, Kolinska TOZD Tov. hranil, Mineral, Toplarna, Saturnus TOZD Tov. avtoopreme, Totra TOZD Izdelki iz plastičnih mas. Ocenjujemo, du je bilo poslovanje v devetih mesecih letošnje^i let«i, kljub zaostrenim in negotovim gospodarskim razmeram, uspešno. Dobri rezultati so bili odraz dokaj tekočega uvoza reprodukcijskega materiala, povezanega s pocenitvijo denarja in nafte na svetovnem trgu in močnega povpraševanja na domačem trgu. V obdobju januar-september 1986 je bilo v industriji občine na podlagi stanja konec meseca zaposleno 12.560 delacev, kar je za 1,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. K rasti družbenega proizvoda je tako po predvidevanjih rast produktivnosti prispevala več kot povečano število zaposlenih. Večji obseg proizvodnje seje odrazil tudi v izboljšanju finančnih rezultatov industrije. Pozitivneje dejstvo, daje rast porabljenih sredstev (IND 182) zaostajala za rastjo celotnega prihodka (IND 193), kar pomeni izboljšanje ekonomičnosti poslovanja. Dohodek seje v prvih devetih mesecih povečal za 135 odstotkov. Najbolj je dohodek porastel v naslednjih panogah: elektrogospodarstvo (IND 378), proizvodnja raznovrstnih izdelkov (IND 290), strojegradnja (IND 268), proizvodnja gradbenega materiala (IND 259) in proizvodnja živilskih proizvodov (IND 257). Poleg povečane ekonomičnosti poslovanja so se ugodni finančni rezultati odrazili tudi v povečanju rentabilnosti poslovanja, rasti akumulativne in reproduktivne sposobnosti in zmanjšanju izgub. Glede na dosedanje poslovne rezultate industrije in napovedi, da ritem industrijske proizvodnje ne bo slabel, predvidevamo, da bo realna rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje do konca leta 5-od-stotna, kar je za 1 % več od z resolucijo načrtovane rasti. Realizacija načrtovanih investicij poteka v globalu skladno s programom investicij, opredeljenim z resolucijo za leto 1986, opažamo pa, da zaradi pomanjkanja finančnih sredstev že prihaja do zamud. Kritično je predvsem pri večjih rekonstrukcijah (Toplarna, Saturnus), za katere je potrebno zbrati precej sredstev. Po posameznih organizacijah je stanje naslednje: Iskra Delta je odstopila od predvidene gradnje objekta za razvoj in proizvodnjo računalniške opreme v industrijski coni MP-4 Letališče, ker bo ta program izvajala v Iskrinem kompleksu v Stegnah. Po predvidevanjih bodo objekt v MP-4 v prihodnosti usposobili za dejavnosti, ki so vezane na brezcarinsko cono. Toplarna: zgradili so vagonske zvračalne naprave in izpisnik premoga, pri sanaciji dveh kotlov je v teku zbiranje dokumentacije in sredstev. Za ekološko sanacijo so naročili študijo, ki bo predvidoma končana konec tega leta. Zaradi pomanjkanja sredstev je preložena izgradnja plinovoda in plinske reducime naprave. Papirnica Vevče TOZD Veta: postavili so novo linijo za proizvodnjo tapet, ki povečuje in modernizira proizvodnjo. Papirnica Vevče TOZD Grafični papirje na papirnem stroju uvedla računalniško vodenje procesov, za investicijo v novi premazni stroj so pridobili gradbeno dovoljenje in to finančno pokrili. Papirnica Vevče TOZD Tehnični papir: zaradi pomanjkanja sredstev je zaenkrat odložena gradnja prizidka k premazni kuhinji. Saturnus TOZD Tovarna embalaže: z rekonstrukcijo tiskarne in modernizacijo proizvodnje še niso pričeli, ker se je zavleklo pri pridobivanju kredita od mednarodne banke. Saturnus TOZD Tovarna avtoopreme: nova linija za proizvodnjo plastičnih žarometov je v redni proizvodnji. Saturnus TOZD Orodjarna in vzdrževanje: priprave za novo orodjarno potekajo v smeri kooperacije s tujim partnerjem, nato bodo šli v odkup zemljišča. Kartonažna tovarna Ljubljana: pričeli so z gradbenimi deli za novi objekt, ki bo predvidoma končan avgusta 1987. V novi objekt bo preseljena obstoječa proizvodnja potiskane pločevine. Julon: razširili so skladišče za tekoči kaprolaktam. Velana: del pletilnih strojev od serije 37-ih bo dobavljen pred novim letom, ostalo v prvem kvartalu leta 1987. HP Kolinska TOZD Tovarna hranil: načrtovana rekonstrukcija objekta poteka po planu. KTM Protektor: gradnja delavnice poteka po planu. V TOZD Al-sulfat so naročili četrti reaktor, ki bo dobavljen v letu 1987. TOZD GTI: - adaptacija hidrantnega skladišča bo končana v prvi polovici leta 1987, nova linija za proizvodnjo neskončnega traku pa je v po-iskusnem obratovanju. V TOZD-u Projektiranje so deloma obnovili toplo protektiranje. Teol: zgradili so nov poslovno-tehnični center, I. faza rekonstrukcije obrata etaksiliranih proizvodov bo končana spomladi. Emona MIZ: nova pakima linija je v rednem obratovanju, nabava dodatne opreme za predelavo mesa poteka po planu. Žito TOZD Mlini: zgradili so centralno skladišče rezerv in sušilnico za žito, usposobili so tudi proizvodnjo in pakiranje kosmičev. Žito TOZD Pekarstvo in testeninarstvo: z uvedbo novih tehnoloških postopkov so posodobili proizvodnjo testenin. Žito TOZD Šumi: zaenkrat odstopajo od načrtovanega povečanja proizvodnih kapacitet za deserte. Investicijo bodo deloma realizirali v letu 1987. Žito TOZD Blagovni promet: vlaganja v prodajno mrežo izvršujejo po predvidevanjih. Agroemona TOZD Tovarna močnih krmil: dokončali so skladišče za sojo, rekonstrukcija in modernizacija tovarne poteka po planu. KOTO TOZD Koprod: z ureditvijo nečistega dela so končali rekonstrukcijo kafilerije. Gradis TOZD OGP: nabava nove opreme in sanacija proizvodne hale I. in II. poteka po planu. Izgradnja terminala cementa je odložena za nedoločen čas. Pričeli so z rekonstrukcijo industrijskega tira in jo bodo končali v letu 1987. Pletenina: zaradi pomanjkanja sredstev seje pričetek gradnje nove oplemenitilnice premaknil v leto 1987. ŽG Centralne delavnice: zgradili so toplovod in toplovodno postajo, končana pa je tudi zadnja faza sanacije strešnih površin. Izolirka TOZD Ljubljana: zaradi nepredvidenih težav pri selitvi iz starega objekta v novega bo usposobitev le-tega izvršena v letu 1987. Mineral: nabava in zamenjava strojev poteka po planu. Arbo: končali so pripravljalna dela za rekonstrukcijo obrata sintez, celotna rekonstrukcija bo končana leta 1989. Tiskarna Jože Moškrič: zamenjava istrošene opreme poteka v planiranem obsegu. Totra TOZD Izdelki iz plastičnih mas: zaradi slabših poslovnih rezultatov in nejasne devizne zakonodaje je prišlo do kasnitve v realizaciji investicije v novo linijo za premreženi polietilen. Totra TOZD Pozamenterljski izdelki: od planirane količine tkalskih strojev so nabavili le del, ostalo bodo nabavili v letu 1987. Olma: postavili so ogrodje nove hale, zaradi kasnitve opreme in pomanjkanja sredstev bo prišlo do krajšega zastoja. RIKO TOZD Komunalna oprema: zemljišče za novo proizvodno halo je pridobljeno, gradnja bo končana leta 1987. IMF DO Klimat: zaradi pridobivanja potrebnih združenih sredstev SOZD IMF bo prišlo do enoletnega zamika pri realizaciji investicije za proizvodnjo radialnih ventilatorjev. 3.2.2. GRADBENIŠTVO Področje gradbeništva je v prvih devetih mesecih letošnjega leta dosegalo v povprečju boljše rezultate kot gospodarstvo občine v celoti. Celotni prihodek je v primerjavi z enakim lanskim odbobjem porastel za 117 %, porabljena sredstva za manj, za 108,6 %, dohodek pa je večji za 140,5 %, kar tudi ob upoštevanju inflacije pomeni dober poslovni rezultat. Rast dohodka gradbeništva je v primeijavi z rastjo dohodka celotnega gospodarstva občine za 3,9 indeksnih točk višja. Z družbenim planom občine ter resolucijo za leto 1986 je bilo za področje gradbeništva načrtovano zmanjšanje števila zaposlenih. Ugotavljamo, da se zmanjševanje ne realizira, saj so gradbene organizacije v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečale število zaposlenih za 2 %. Takšno povečanje je deloma opravičljivo zaradi izboljšanja rezultatov poslovanja, hkrati pa se vračajo tudi delavci iz tujine. Gradbeništvo občine je ob devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem doseglo za 47,6 % večji konvertibilni izvoz blaga, celotni plan pa je izpolnjen 64,3 %. K relativno ugodnim rezultatom na področju zunanjetrgovinske menjave so največ prispevali TOZD-i SCT Obnove, ki ob devetih mesecih izkazujejo 204 % višji konveritibilni izvoz kot v enakem obdobju lani, celoletni plan pa imajo izpolnjen že 96 %. Ocenjujemo, da bo do konca leta 1986 gradbeništvo doseglo boljše rezultate od načrtovanih, medtem ko večje oživitve ne načrtujemo. Realizacija investicijskih vlaganj gradbenih organizacij v letu 1986 je naslednja: Izolirka TOZD Tectum je delno odkupila zemljišče za gradnjo proizvodno skladiščnega prostora. Ingrad TOZD Prevozi je v Šiški zgradil objekt, kamor se bo preselil, manjka še oprema. SCT TOZD Tesarska dejavnost ni zaključila preselitve žage z Litijske ceste na Brdo (Vič-Rudnik) zaradi težav pri pridobitvi potrebne dokumentacije. Opremo so že naročili. , Gradis TOZD Strojno prometni obrati je v letu 1986 delno realizirala sanacijo zgradbe, z deli bodo nadaljevali v letu 1987. Obloga-slikoplastika je v letu 1986 izvršila nakup zemljišča v coni MM 5/2 z namenom kasnejše preselitve. Pionir TOZD Gradbeni sektor Ljubljana je pripravil idejni projekt za gradnjo železokrivske in tesarske delavnice ter skladišča v občini Vič-Rudnik. . Gradis TOZD Gradbena operativa, ki v občini Vič-Rudnik načrtuje gradnjo centralne betonarne z deponijo kamnitega materiala ob idnustrijskem tiru ni realizirala cilja priprave zemljišča. ZG-ZGP je pripravila program razvoja za gradnjo delavnice progovne mehanizacije, kije bil potrjen na Razvojno gospodarski skupnosti, izvajajo pa pripravljalna dela. Gikos zaradi težav s sostanovalci v objektu ni realiziral adaptacije Poslovnih prostorov. 3.2.3. PROMET IN ZVEZE Za področje prometa in zvez se je za prvo leto srednjeročnega obdobja načrtovala dokaj visoka stopnja rasti družbene proizvoda (4 %-na rast), saj smo načrtovali, da se bodo predvideni sistemski premiki na tem področju začeli realizirati že v letošnjem letu. Vendar pa ugotavljamo, da večjega napredka v smeri realizacije večjih sistemskih ukrepov še ni. Kljub doseženi dokaj visoki rasti celotnega prihodka (118%) in dohodka (140%) pa ugotavljamo, da težave pri poslovanju Prometnih organizacij iz prejšnjih let ostajajo. Ostajajo pa tudi problemi investicijske sposobnosti TOZD, saj organizacije ne razpolagajo z dovolj sredstvi, zato se velik del investicij prenaša v naslednja leta. V ZG ŽTO planirane investicije letošnjega leta prenašajo v naslednje leto. Vzrok so nezadostno zagotovljena sredstva: - za podhod na Proletarski cesti je izdelana investicijsko-tehnična dokumentacija, \ - za avtomatsko zavarovanje cestnega prehoda Povšetova cesta na Progi Karlovac-Ljubljana se izdeluje tehnična dokumentacija. Pričetek del je pogojen tudi z ureditvijo cestne infrastrukture, - za nadstrešnico na tirih za prekladanje voz na območju TOZD-a za promet Zalog se izdeluje tehnična dokumentacija in preveija lokacija, in sicer iz tehnološkega vidika, -tima tehtnica in pričetek gradnje II. faze kontejnerskega terminala se v celoti prenašata v leto 1987. PTT dejavnost - v začetku leta 1987 bo začela z obratovanjem pošta v Štepanj-skem naselju, - zgrajena so krajevna kabelska omrežja v Novih Fužinah, Zalogu *n Besnici, - realizirana ATC Besnica in kontejner Zalog, - ostale nerealizirane investicije se prenašajo v letu 1987 (pošta Prežganje, kko Dolsko in Bizovik, ptt Nove Fužine). V okviru Blagovno transportnega centra se je v letošnjem letu začela izgradnja prostocarinske cone, in sicer objekta v skupni izmeri ca. 5.000 m3. Poleg tega objekta je v to investicijo vključen tudi vhodno kontrolni objekt, servisni objekt in industrijski tir. Investicije Integrala LPP, Integral TP TOZD Ceprom in AMD Moste programsko dokončno še niso dogovoijene, zato je njihova rea-bzacija v prvi polovici tega srednjeročnega obdobja vprašljiva. 3-2.4. OBRT 1. V obrtno servisni coni MM 5/2 se bo v letu 1986 začela polagati kanalizacija, v izdelavi pa sta projekta za vodovod in servisno cesto. 2. V Štepanjskem naselju seje nadaljevala gradnja primarnega centra, v katerem bo Ljubljanska banka, PTT, Brivsko frizersko podjetje Ljubljana, 3 KS Štepanjskega naselja, Loterijski zavod, poleg tega pa še zasebne obratovalnice kava bar, pizzeria, degustacija slaščičarskih izdelkov. Nekaj poslovnih površin je še neoddanih. 3. V krajevni skupnosti Vevče-Zg. Kašelj je bilo za gradnjo manjšega obrtno gostinskega centra že izdano lokacijsko dovoljenje, gradnja naj bi se pričela še v letu 1986. 4. Ža izbiro interesentov v KS Nove Fužine - soseska MS 5/2, kjer je predvidena gradnja štirih objektov za servisne dejavnosti, bo do konca leta 1986 razpisan javni natečaj. 5. Za kare Zaloška-Kajuhova, kjer je predvidena gradnja dveh objektov za storitvene dejavnosti, naloga pridobitve zemljišč ni bila realizirana, celoten program gradnje pa bo potrebno ponovno preveriti, kajti z novo Zaloško cesto je poseg v prostor večji, kot je bilo prvotno načrtovano. 6. Naloga glede ponovitve akcije za pridobitev zemljišč v coni MS 7/2 Novo Polje Zadobrova ni bila realizirana. 7. Z resolucijo za leto 1986 ter tudi s posebno analizo drobnega gospodarstva smo krajevne skupnosti zadolžili, da evidentirajo nezasedene skupne prostore, v katerih bi bilo možno opravljati obrtne dejavnosti. V dogovorjenem roku nam nobena od krajevnih skupnosti ni odgovorila, torej lahko ugotovimo, da tudi ta naloga ni realizirana. 8. Ugotavljamo tudi, da interes za postavljanje kioskov upada tako s strani interesentov kot krajevnih skupnosti, saj v letu 1986 nismo oddali nobenega zemljišča za postavitev kioska. 9. V letu 1986 ni bilo izvršene nobene prekvalifikacije stanovanj VI. in VII. kategorije. Realizacija investicijskih vlaganj organizacij združenega dela v letu 1986 je naslednja: Integral Sap TOZD Servo je izdelal projekt za gradnjo servisne delavnice za vzdrževanje cestnih potniških vozil, komisiji za usklajevanje razvoja pa programa razvoja ni predložil. Realizirali so del adaptacije obstoječe mehanične delavnice. Petrol TOZD Vzdrževanje in investicije bo do konca leta 1986 delno adaptiral delavnice na Flajšmanovi cesti. Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova bo do konca leta v celoti realiziral investicijo zamenjave polnojermenika. Brivsko frizersko podjetje Ljubljana je v novem primarnem centru v Štepanjskem naselju kupilo poslovni prostor. 3.2.5. GOSTINSTVO IN TURIZEM Tudi, dejavnosti gostinstva in turizma ugotavljamo, da se osnovni problemi dosedanjega razvoja pojavljajo tudi v letošnjem letu. Podatki periodičnega obračuna za devet mesecev kažejo, da so doseženi rezultati slabi. Celotni prihodek seje v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 88 %, dohodek pa za 56 %. Na tako rast so v veliki meri vplivali doseženi slabši finančni rezultati v turizmu. Kljub povečanemu fizičnemu obsegu storitev namreč izvozna aktivnost ne prinaša ustreznega finančnega rezultata. Ugodnejši finančni rezultati so doseženi na področju gostinstva. Na področju povezovanja organizacij v občini in v širšem prostoru v letošnjem letu ni doseženih vidnejših premikov. Razvojna težava te dejavnosti je še vedno pomanjkanje sredstev za nove investicije. Glede na to, da je teh sredstev čedalje manj, je bila podana pobuda, da naj bi v letu 1987 organizacije s področja občine združevale določena sredstva za razvoj te dejavnosti. Večjih investicijskih vlaganj v letošnjem letu v tej dejavnosti v naši občini ni bilo. Organizacije so vlagale le v zamenjavo in modernizacijo opreme. Področje obrti je v prvih devetih mesecih glede na enako obdobje lani dosegalo v povprečju slabše rezultate kot gospodarstvo občine v Povprečju. Celotni prihodek sicer v primerjavi s tistim, ki ga dosega gospodarstvo občine, izkazuje nekoliko večjo rast, vendar so hkrati v obrti porabljena sredstva naraščala veliko hitreje. Obrt je v prvem de-vetmesečju dosegla za 106,3 % višji dohodek kot v enakem lanskem obdobju, to pa hkrati pomeni, da je naraščal precej počasneje kot v gospodarstvu, kjer izkazuje 136,6 % - rast. . V družbenem sektorju se je v enakem obdobju tudi zmanjšalo število zaposlenih za 1,8 %. V letu 1986 se organizacije združenega dela °brti niso vključevale v neposredni izvoz. Na področju zasebnega sektorja je bilo od začetka do sredine meseca novembra ustanovljenih 116 novih obratovalnic - redne obrti (med njimi 33 avtoprevoznikov in 3 gostinci), v enakem obdobju pa 86 je za 42 povečalo število oseb, ki opravljajo obrtno dejavnost kot Postranski poklic. . V letu 1986 smo pripravili tudi posebno analizo o stanju in razvoj-n|h možnostih drobnega gospodarstva v naši občini, predlagali tudi Pfkatere ukrepe in pobude, o realizaciji pa bomo poročali na skupščini. Realizacija glede pridobivanja poslovnih prostorov in zagotavljanja *°kacij za obrtne dejavnosti je naslednja: 3.2.6. TRGOVINA V občini Ljubljana Moste-Polje smo si za prvo leto srednjeročnega obdobja zadali cilj, da bomo z razvojem maloprodajne trgovine nadaljevali. V občini seje v zadnjem obdobju zopet znatno povečalo število prebivalcev, in sicer je sedaj že 74.323 ljudi, vendar pa ugotavljamo, daje večina teh prebivalcev v Štepanjskem naselju, Novih Jaršah in Novih Fužinah. Glede na že realizirane investicije v preteklih letih je stanje na področju osnovne preskrbe najbolj pereče v Novih Fužinah (samo ena trgovina za osnovno preskrbo). V vseh treh krajevnih skupnostih tudi ni v zadostni meri zastopana trgovina z neži-vilskim blagom, vendar pa zaradi bližine mestnega centra situacija ni pereča. Problemi s preskrbo se v občini porajajo tudi v primestnih soseskah (Snebeije) ter v predelih občine, kjer trgovine z osnovno preskrbo ni (Šmartno, Klopce, Javor). Na področju trgovine na debelo se ugotavlja, daje fizični obseg prodaje presežen, predvsem pri prodaji sadja, zelenjave in osnovnih pre-hrambenih artiklih. Zaradi upadanja kupne moči prebivalstva proda-ja predvsem pri blagu večje vrednosti upada. Preskrba trgaje v letošnjem letu zadovoljiva in ni daljšega pomanjkanja blaga, trgovske organizacije pa so večjo pozornost posvečale tudi ponudbi kvalitetnejšega blaga ter Siljenju asortimana svoje ponudbe. Investicije: - do konca leta bodo izvedena vsa pripravljalna dela za izgradnjo, izdelani so idejni projekti ter s posameznimi investitorji dogovorjena finančna konstrukcija gradnje trgovine v Fužinah, - izdelana je bila preverba stanja preskrbe v Klopcah in Javorju. V KS Klopce je v gradnji družbeni center, v katerem bo tudi trgovina. V letošnjem letu bo izdelana neknadna urbanistična in tehnična preverba prostora, ter v kolikor bo pridobljen investitor in sredstva ter ustrezen kader, se bo v naslednjem letu pričelo z gradnjo. Problem sredstev in kadra je tudi za trgovino v vasi Javor. Zaradi nezainteresiranosti družbenega sektorja se možnosti, da trgovina začne z obratovanjem, kažejo le v organiziranju privatne trgovske enote. - V letošnjem letu so zaključile načrtovane investicije že Kurivo-prodaja, ONA-ON in Avtonabava. - V kareju med Kajuhovo in Zaloško niso bila pridobljena zemljišča. Celotni program pa bo potrebno ponovno prostorsko preveriti (prostorski problem zaradi nove Zaloške ceste). - Izdelana pa ni bila tudi sanacija skladiščnih prostorov Petrola v Zalogu. Sanacijo in širitev zmogljivosti načrtuje Petrol izvajati fazno. Predvideni zaključek je v letu 1988, vendar pa Petrol kasni že pri izdelavi programa sanacije, zato ocenjujemo, da bo investicija realizirana šele v zadnjih letih tega srednjeročnega obdobja. - V mesecu novembru se bo izvedel javni natečaj za pridobitev in-vestitoija za izgradnjo samopostrežne trgovine v Sneberjih. V kolikor bo investitor pridobljen, se bo s pridobitvijo dokumentacije in izgradnjo takoj pričelo. 3.2.7. FINANČNE IN DRUGE POSLOVNE STORITVE Področje finančnih in drugih poslovnih storitev je v prvih devetih mesecih letošnjega leta dosegalo nekoliko nižjo rast celotnega prihodka kot gospodarstvo občine v povprečju, hkrati pa je doseglo veliko višjo rast dohodka (176%) kot gospodarstvo občine v povprečju (136,6%). Na tem področju seje v enakem obdobju tudi nadpovprečno zaposlovalo, saj je število zaposlenih večje za 7,6 %. Takšno povečanje zaposlenih po eni strani opravičuje rast dohodka, hkrati pa gre za zaposlovanje, ki izboljšuje kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Organizacije združenega dela s področja finančnih in drugih poslovnih storitev za leto 1986 niso načrtovale konvertibilnega izvoza blaga. Po podatkih Narodne banke pa so nekaj tega izvoza realizirale, predstavlja pa 243 % več kot ob devetih mesecih lani. Največji del tega izvoza je ustvarila DO Emona Inženiring. Realizacija načrtovanih investicij vlaganj organizacij združenega dela v letu 1986 je naslednja (OZD so v letu 1986 omejene z novim zakonom o omejevanju neproizvodnih naložb): Intertradc TOZD Zastopstva IBM - program razvoja te OZD je bil potijen na komisiji za usklajevanje razvoja, sama gradnja dodatnega objekta (konsignacija, tehnično vzdrževalna služba, del proizvodnje) pa se bo pričela še v letu 1986. Gradbeni center Slovenije in Giposs Inženiring nista pripravila programa razvoja za gradnjo informativnega, poslovnega in prodajnega centra. SCT TOZD Strojni inženiring ima pripravljeno lokacijsko dokumentacijo za sanacijo podstrešja na Kavčičevi cesti. Intertradc TOZD Obdelava podatkov je v letu 1986 delno realizirala nabavo računalniške opreme, nekaj bodo nabavili še do konca leta. Papirnica Vevče TOZD Blagovni promet je v letu 1986 pridobila lokacijsko dovoljenje za gradnjo črpalke ter skladišča goriv m maziv. 3.2.8. Kmetijstvo V rastlinski proizvodnji je bila srednje dobra letina, le pri pšenici nismo dosegli pričakovanega pridelka. Zaradi neugodnih vremenskih razmerje bil pridelek pšenice za 35 % manjši od načrtovanega. Potrošnja umetnih gnojil je zaradi visokih cen padla zlasti na hribovitem območju. Potreben bo večji regres za gnojila, sicer se poraba gnojil tudi v bodoče ne bo povečala. V proizvodnji krme na hribovitem območju je zaradi manjše porabe umetnih gnojil in deloma suše zmanjšan pridelek sena. V kolikor hočemo ohraniti sedanji stalež živine, bo potrebna nabava krmil iz drugih območij. V tržni proizvodnji zelenjave je bil pridelek večji od načrtovanega. V živinoreji seje stalež živine povečal za 4 % predvsem zaradi nabave telet za pitanje in plemenskih telic izven območja občine. Proizvodnja mleka seje nasproti lanskemu letu povečala. Načrtovane količine odkupa mleka ne bodo dosežene predvsem zaradi katastrofe v Černobilu. Zaradi dragih močnih krmil so se kmetje pri vzreji živine preusmerili na doma pridelano krmo. V sadjarstvu je bila nadpovprečna letina. Odkup je bil organiziran preko zadruge, precej sadja pa se proda tudi direktno na tržice. TZO Dobrunje je kot nosilec družbeno organizirane proizvodnje svoje napore usmerjala v tržno proizvodnjo hrane. Velika aktivnost je bila tudi pri usposabljanju novih obdelovalnih površin na družbenih zemljiščih. Plan odkupa govedi ne bo dosežen. Odkup govedi bo na lan»ki ravni. Odkupljeno bo 760 govedi. Za nadaljnje pitanje bo v 1. 1986 nabavljeno 370 telet. Povečal sej, odkup prašičev. Ocenjujemo, da bo do konca leta odkupljeno 550 prašičev. Mleka je bilo odkupljenega v 9 mesecih 1.285.944 litrov. Lansko leto v istem obdobju 1.372.989 litrov. Plan realiziran 93,6 %. Vzroki manjšega odkupa mleka so v glavnem prestrogi kriteriji pri odkupu, zaradi reduktoze ne dosegajo kvalitete in s tem je občutna nižja cena in kmetje precej mleka raje pokrmijo teletom in prašičem. Del manjše količine mleka je tudi izpad krmljenja s svežo krmo zaradi Černobila. Plan odkupa zelenjave bo dosežen. Investicije v TZO Dobrunje V 1. 1986 je TZO izvajala naslednja investicijska dela: - agromelioracije kompleks SIGE 15 ha, dela so končana, -agromelioracija kompleks REPČE v izmeri 10 ha na (bivša sadna plantaža), tudi tu so dela zaključena in površine urejene, - kompleks DOLSKO (topolovi nasadi). Napravljen je elaborat za agromelioracijo za skupno površino 73 ha. V letošryem letu izvedena agromelioracija na 20 ha, - za kompleks v sotočju Ljubljanica - Sava je bil pripravljen elaborat za 75 ha. Dela bodo predvidoma izvedena v letu 1987, - v tem času je bilo pripravljenih 20 programov za manjše agromelioracije pri kooperantih v izmeri ca. 50 ha, - v izgradnji so nove zbiralnice mleka v Klopcah, Sneberjih in Vnajnarjih, -pri kooperantih je bilo zgrajenih 16 silosov s 1200 m2 prostornine, - za kmete kooperante je bilo nabavljeno 45 traktorjev s pripadajočimi priključki. Kreditiranje investicij pri kmetih kooperantih je v upadanju. Zaradi visokih obresti in strožjih kriterijev banke kooperanti odpovedujejo najete kredite. V zadružnem domu Dobrunje je bila organizirana razstava domače obrti. Skupnost za pospeševapje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje je v letu 1986 združevala sredstva m usmerjala akcije za pospeševanje kmetijstva. V sodelovanju s TZO Dobrunje, Kmetijskim zavodom Ljubljana in Veterinarskim zavodom Ljubljana so bile sofinancirane in opravljene naslednje naloge: - v zimskih mesecih so bila organizirana za kmete predavanja iz higiene mleka, proizvodnje krme, proizvodnja zelenjave, preventiva in zdravljenje živali, gnojenje ter tečaj za traktorske izpite, - za kmete kooperante in aktiv žena zadružnic je bilo organizirano 5 strokovnih ekskurzij, - dana je bila premija za nabavo gnojil kmetom s hribovitega območja, - za tržne proizvajalce mleka iz hribovitega območja je bila regresirana nabava pesnih rezancev, - pri kmetih kooperantih je bilo zgrajenih 34 novih hlevov in 8 adaptacij, - sodelovali smo na območnem tekmovanju traktoristov v Litiji, - kreditirali smo 2 objekta za kmečki turizem in to na Malem vrhu in Lipoglavu, - nabavljena sta bila 2 plemenska meijasca, sofinancirano je bilo umetno osemenjevanje govedi na hribovitem območju, - iazstava rejcev malih živali, - premirali nabavo brezvirusnih sadik jagod iz uvoza za proizvajalce jagod na hribovitem območju, - izdelava tipskih načrtov za kmečke hiše, -proti koncu letošnjega leta bo organiziran zbor kmetov kooperantov iz območja občine. Ob tej priliki bodo podeljene nagrade najboljšim tržnim proizvajalcem mesa, mleka, pšenice in zelenjave, - ustanovljeni sta bili dve novi strojni in ena proizvodna skupnost. Na območju občine deluje 37 strojnih in proizvodnih skupnosti, - organizirani so bili 3 poizkusni pašniki in poizkus proizvodnih sort jagod in češenj. Agrocmona posestvo Zadobrova gospodari na 226 ha obdelovalnih zemljišč. Osnovna proizvodnja je živinoreja. Poleg krmnih rastlin so imeli 1. 1986 tudi pšenico in oljno ogrščico. Proizvodni plan bo do-; sežen, razen pri pšenici, kjer je zaradi toče in bolezni pridelek manjši od načrtovanega. V živinoreji je bilo ukinjeno pitanje govedi in so sc v letošnjem letu ukvaijali z vzrejo plemenskih telic. V letošnjem letu so vzredili 470 plemenskih telic. Jata TOZD Reja - Fizični obseg proizvodnje v 1. 1986 bo dosežen. Izvoz jajc in mesa je v 9 mesecih dosežen 71 %. Ocenjujemo, da bo do konca 1. 1986 izvoz realiziran 100 %, t.j. v vrednosti 1.260.000 $• Načrtovane investicije gradnje silosa niso izvedli, ker so odstopili tovrstne gradnje na območju naše občine. Gozdarstvo TOK Gozdarstvo Domžale bo do konca leta 1986 realiziral plan sečnje in obnove gozdov. Posekano je bilo 12.055 m1 lesa, od tega 8.237 m3 listavcev in 3.818 m3 iglavcev. Na novo je bila izgrajena gozdna cesta Janče-Laze v dolžini 1.800 m, ter 5.500 m gozdnih vlak. Nega in obnova gozdov je bila izvedena na 24 ha. Gojitvena dela v mladih gozdnih sestojih (čiščenje, redčenje) je bilo izvedeno na 120 ha. 4. RAZVOJ V PROSTORU MS 6/5 (MS 13) Hrušica-Fužine Predvidena je izdelava variantnih strokovnih rešitev za zazidalni načrt. Izdelane so posebne strokovne podlage. Na podlagi rezultatov analize razvojnih možnosti agrokompleksa Zg. Hrušica-Dobrunje v soočenju z urbanimi potrebami, je v decembru in januarju organizirana arhitekturna delavnica za preveritev in dopolnitev programskih zasnov. Na podlagi rezultatov bo dopolnjena podroben program priprave ZN. 4.1. UREJANJE PROSTORA Konec leta 1985 so bili na podlagi Zakona o urejanju prostora sprejeti dolgoročni in srednjeročni plani občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljane, ki zagotabvljajo, da se prostorska komponenta enakovredno in sočasno z ekonomsko in socialno vključuje v sistem družbenega planiranja. Zaradi pomanjkanja strokovnih podlag, dolgoročni plan ni vseboval krajinske zasnove za Zasavsko hribovje v skladu z Zakonom o urejanju prostora. Naloga je v izdelavi na Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana. Realizacija planskih odločitev, ki bo zagotavljala racionalnejšo rabo prostora, varovanje in izboljšanje človekovega okolaj ob skladnejšem razvoju dejavnosti v prostoru, bo omogočena z izdelavo prostorskih izvedbenih aktov v skladu z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Zaradi zagotovitve pravočasne izdelave teh izvedbenih aktov je v skladu s 34. členom Zakona IS SOb Ljubljana Moste-Polje sprejel Program priprave prostorskih izvedbenih aktov za obdobje 1986-1990, s katerim je določil osnovne nosilce izdelave, roke pričetka, razgrnitve in sprejema dokumentov, osnovne nosilce izdelave, roke pričetka, razgrnitve in sprejema dokumentov, ter delovno telo, ki bo pripravilo podrobne programe za posamezne prostorske izvedbene akte in predloge za spremembe ali dopolnitve programa priprave, ki bodo pogojene z rezultati posebnih strokovnih podlag za posamezen PIN ali z dopolnitvijo oziroma spremembo srednjeročnih planov. Program je pripravljen na osnovi strokovnega gradiva, ki ga je februarja 1986 izdelal ZIL TOZD Urbanizem-LUZ in je osnova za Pripravo podrobnih programov za posamezne prostorske izvedbene akte. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor sicer predvideva izdelavo zgoraj navedenih prostorskih izvedbenih aktov, vendar Pa dopušča možnost uporabe starih zazidalnih načrtov in urbanističnih redov, izdelanih na podlagi zakona o urbanističnem planiranju, v tem prehodnem srednjeročnem obdobju do leta 1990, v primeru, da ti niso v nasprotju s tem planom. Občinska skupščina je na majski seji sprejela Odlok o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 (82. člen zakona). Na isti seji je skupščina občine sprejela tudi odlok, s katerim ugotavlja skladnost prostorskih ureditvenih pogojev za del območja MS 9 Polje (sedaj MS 8/3) z istim planom (44. člen zakona). Da omogočimo realizacijo planskih nalog in stanovanjsko ter drugo gradnjo v pretežno že pozidanih območjih občine in zagotovimo Pravno osnovo za vodenje lokacijskih postopkov v skladu z Zakonom 0 urejanju naselij in drugih posegov v prostor, smo za ureditvena območja, ki so se do sprejema dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane urejala z Generalnim planom urbanističnega razvoja mesta Ljubljane in urbanističnim načrtom Dol-Dolsko, naročili izdelavo Prostorskih ureditvenih pogojev. Izdelujejo se v sklopu posameznih Planskih celot, in sicer: M 1 Zelena jama - Nove Jarše, M 2 Moste-Kodeljevo, M 3 Šmart-uo-Sneberje, M 5 Selo-Nove Fužine, M 6 Stepanjsko naselje-Hrušica-Bizovik, M 7 Zadobrova-Novo Polje, Zalog, M 8 Polje-Vevče-Kašelj, M 9 Zadvor-Sostro, M 10 Vinje-Klopce-Senožeti, M 11 Dolsko. . Naloga se glede na program priprave prostorskih izvedbenih aktov jn resolucijo zamika, tako je bila javna razgrnitev za planske celote M 1, M 2 in M 5 od 11. 11. do 11. 12., za ostale planske celote pa bo Potekala v decembru in januarja 1987. V tem času bodo organizirane tudi javne razprave po krajevnih skupnostih. <1.1. POVRŠINE ZA STANOVANJSKO GRADNJO Za zagotovitev kontinuitete kompleksne stanovanjske gradnje v naslednjem srednjeročnem obdobju v skladu s planom Samoupravne stanovanjske skupnosti je v resoluciji opredeljena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov za naslednja ureditvena območja: MS 1/2 (MS 115, MP 1/1 del) Zelena jama nač^V‘Cieria "*C 'zc*c*ava variantnih strokovnih rešitev za ureditveni Naloga je v izdelavi, pogodba je podpisana. Sredstva iz urejanja stavbnih zemljišč. Gippos bo dostavil razvojni program do konca leta 1986, SCT-je-^ pa je potrebno uskladiti in dopolniti. MS 6/8, MS 6/9 (MS 110, MS 110/1) Bizovik Predvideno je nadaljevanje izdelave ureditvenega načrta za MS 6/8 in zazidalnega načrta za MS 6/9. Za izdelavo geološke študije je potrebno izvesti vrtine na terenu. Ker nekateri krajani nasprotujejo predvideni družbeno usmerjeni gradnji, je uveden postopek za izdajo odločb o pripravljalnih delih. MS 8/5 (MS 8/3) Zg. Kašelj Zaradi problemov pri zagotavljanju plinifikacije naselja (družbeno usmerjene gradnje) naloga kasni. Javna razgrnitev osnutka UN je bila julija. Po proučitvi pripomb in dopolnitev osnutka je bil le-ta posredovan skupščini v obravnavo za novembrsko sejo zborov. Predlog bo sprejet na Skupščini v 1. četrtletju leta 1987. 4.1.2. POVRŠINE ZA PROIZVODNE IN SERVISNE DEJAVNOSTI Da zagotovimo smotrno urejanje in rabo prostora ter skladnejši razvoj ten dejavnosti v prostoru kot tudi realizacijo planiranih investicij posameznih delovnih organizacij (DO), smo v resoluciji opredelili sprejem prostorskih izvedbenih načrtov za ta območja. Za pripravo prostorskih izvedbenih načrtov, v skladu z Zakonom 0 urejanju naselij in drugih posegov v prostor, bi morale DO že v fazi priprave srednjeročnega plana občine posredovati svoje razvojne programe z idejnimi rešitvami arhitekture in tehnologije ter dolgoročnimi usmeritvami. Ker od večine DO teh nismo prejeli, smo v mesecu decembru 1985 in januarju ter februarju 1986 organizirali vrsto razgovorov z nosilci planiranja po posameznih ureditvenih območjih - s posameznimi DO pa tudi naslednje mesece, na katerih smo določili nove roke za pripravo razvojnih programov in DO informirali o posledicah, če teh ne bodo dostavile. Navedeno povzroča tudi prestavitev rokov za dokončanje zazidalnih načrtov in zato nezadovoljstvo pri tistih DO, ki so svoje obveznosti izpolnile. M P 1/1 (M P 1/2) Zelena jama Predvidena je izdelava ureditvenega načrta v četrtem četrtletju leta. Razvojni program z idejnimi rešitvami arhitekture in tehnologije je posredovala le KTM Protektor in delno Teol Tovarna močnih krmil, SGP SCT Obnova TOZD Mehanični obrati, Saturnus razvojnih programov niso posredovale oziroma so posredovale nepopolne in kot taki ne morejo biti osnova za izdelavo UN. Iz navedenega razloga se pričetek naloge prenaša na leto 1987. Pogodba za izdelavo UN ni podpisana, DO ne zagotavljajo sredstev. MP 1/2 (MP 2) Javna skladišča 1 Pf[987*ena j® 'z<*e*ava ureditvenega načrta, ki bo sprejet do konca DO so dostavile nepopolne razvojne programe, razen SGP SCT Obnova TOZD Mehanizacija in Žito. Pozivu za dopolnitev se niso odzvale. Prostorsko niso usklajeni programi SGP SCT Obnova TOZD Mehanizacija, TP Kurivoprodaje in Indos. Ker razvojnih programov še do sedaj nismo prejeli, se rok za izdelavo ureditvenega načrta zamika. V ureditvenem načrtu ni možno obdelati zgoraj navedeno neusklajeno območje ter območja tistih DO, ki niso posredovale razvojnih programov, kar pomeni, da tem DO ne bo zagotovljen razvoj. IS je novembra obravnaval do sedaj izdelana strokovna gradiva v okviru programskega dela zazidalnega načrta po zakonu o urbanističnem planiranju in ugotovil, da predstavljajo primerne strokovne rešitve za izdelavo UN. Financiranje izdelave ureditvenega načrta ni zagotovljeno, saj so nekateri investitorji obveznosti poravnali že v celoti, drugi pa sredstev ne izločajo. MM 1/2 (MM 2) Kolinska Predviden je sprejem ureditvenega načrta v četrtem četrtletju leta. Razvojna programa GIP Gradis TOZD SPO in Integrala DO Sap TOZD Servo v mejnem območju prostorsko nista usklajena, vendar ju je možno v strokovnih rešitvah uskladiti. Zaradi usklajevanja razvojnih programov se rok za sprejem ureditvenega načrta premakne na IV. trimesečje leta 1987. Novembra je IS obravnaval gradivo, ki gaje popravil ZIL Urbani-zem-LUZ in ugotovil, da predstavlja primerne strokovne rešitve za izdelavo UN. Za dokončno izdelavo ureditvenega načrta sredstva niso zagotovljena (DO) in pogodba ni podpisana. MM 5/2 (MM 4) Moste Predvidena je bila izdelava strokovnih rešitev za izdelavo ureditvenega načrta. Ob proučitvi programa Obloge slikoplastike je ugotovljeno, daje možno realizirati investicijo v zahodnem delu območja, v sklopu obstoječega zazidalnega načrta. Izdelava ureditvenega načrta za vzhodni del se prestavi na leto 1988-89. MP 7/1 (MP 6, MP 6/1 del) Zalog Predvidena je izdelava zazidalnega načrta v četrtem četrtletju leta in sprejem v prvem četrtletju leta 1987. Razvojni program Kota je skoraj v celoti realiziran. DO je poravnala finančne obveznosti za izdelavo zazidalnega načrta. Jata je dostavila nepopoln razvojni program konec maja 1986. ZIL TOZD Urbanizem-LUZ ni pripravil gradiva za obravnavo strokovnih rešitev. Podpisana pogodba ni v celoti realizirana. MM 7/1 (MM 7) Zalog Zaradi usklajevanja in dodelave tehničnih elementov centralne čistilne naprave izdelava lokacijskega načrta, glede na resolucijske usmeritve, kasni LN je razgrnjen v mesecu decembru. Sprejem se prenaša na leto 1987. MP 8/1 (MP 7) Papirnica Vevče Predvidena je bila izdelava zazidalnega načrta junija 1986 in potrditev oktobra 1986. Papirnica Vevče je šele novembra pridobila strokovna mnenja glede ekološke obremenitve. Zato se sprejem ZN prenaša na drugo trimesečje leta 1987. MM 8/1 (MM 5) Petrol Predvidena izdelava ureditvenega načrta se prenaša v leto 1987, ker DO Petrol ni dostavila razvojnega programa. MT 1/1,4/1, 7/1 ŽG Rezervat Izdelava prostorskih ureditvenih pogojev se prenaša na leto 1987. ŽG in ZIL TOZD Urbanizem-LUZ sta na pobudo komiteja za urbanizem, gradbeništvo in varstvo okolja novembra pripravila predlog za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov (PUP in LN) na podlage katerega bo LUZ pripravil pogodbo. 4.1.3. POVRŠINE ZA CENTRALNE DEJAVNOSTI MO 2/1 (MO I) Moste Izdelujejo se prostorski ureditveni pogoji v sklopu planske celote M 2, po programu priprave prostorskih izvedbenih aktov. 4.1.4. POVRŠINE ZA INŠTITUTE, ZDRAVSTVO IN ŠOLSTVO MI 5/1 (MI 1) Studenec 4 V sklopu planske celote M 5 se v skladu s programom priprave prostorskih izvedbenih aktov izdelujejo prostorski ureditveni pogoji tudi za to območje. 4.1.5. ŠPORTNO REKREACIJSKE POVRŠINE Za območje MR 2/1 (MŠP 3) Kodeljevo, MR 6/3 (MŠP 5) Bizovik, MR 7/3 (MSP 7) Zalog se izdeluje PUP v sklopu posameznih planskih celot. MR 6/2 (MŠP 4) Hrušica-Fužine Predvidene strokovne rešitve za izdelavo ureditvenega načrta še niso v izdelavi. Junija je bil sklican sestanek z osnovnimi nosilci za določitev programa (TKS, Komite za družbene dejavnosti), na podlagi katerega bo TKS pripravila usklajen program izrabe območja. 4.1.6. NARAVOVARSTVENE, KRAJINSKE IN SPOMINSKE POVRŠINE Realizacija načrtovanih investicij bo omogočena s sprejemom odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih za posamezne prostorske planske celote. 4.1.7. VRTIČKARSKE POVRŠINE V sklopu posameznih planskih celot bodo izdelani tudi prostorski ureditveni pogoji za vrtičkarska območja. 8 4.2. VARSTVO OKOLJA Na področju varstva okolja smo delovali v okviru zastavljenih nalog v resoluciji o politiki uresi.:čevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 v letu 1986. Del nalog, ki so vezane na realizacijo programov v komunalni in energetski skupnosti, se bo preneslo v leto 1987. Zaključena pa je ena bistvenih nalog na področju varovanja zraka, to je sanacija nečistega dela proizvodnega procesa in vključitev vseh proizvodnih objektov na bufil-ter v KOTO TOZD Koprod. 5. KOMUNALNO GOSPODARSTVO 5.1. VODOVOD Na območju usmeijene stanovanjske gradnje v MS 5/2 Nove Fužine je potekala gradnja vodovodnega omrežja v skladu s predvidenim planom gradnje. Ostali vodovodi, ki so v gradnji, oziroma so dokončani pa so: - magistralni vodovod Litijska - Ljubljanica, vodovodov po Zaloški cesti etapa Kajuhova - Gašperšičeva, primarni vodovod po Litijski cesti odsek Fužinska - Bizoviška, primarni vodovod po Bizoviški cesti, primarni vodovod Hrastje-Zadobrovška (cesta XI), vodovod po cesti II. grupe odredov etapa Sestrska cesta - Pot v Češnjice, vodovod Dolsko-Vinje in nadomestna vodnjaka v vodami Hrastje. V izdelavi je dokumentacija za vodovod Zadobrova-Zalog in študija do faze idejnih projektov za sanacijo lokalnih vodovodov. 5.2. KANALIZACIJA V stanovanjski soseski MS 5/2 Nove Fužine je potekala gradnja kanalizacijskega omrežja v okviru planiranih del. Ostala dela na področju izgradnje kanalizacijskega omrežja pa so: - Kanal po novi Zaloški cesti, povezovalni kanal Sneberje-Šmart-no-Tomačevo etapa Snebeije-Obrije. Za centralno čistilno napravo v Zalogu sta v izdelavi lokacijska dokumentacija in idejni projekt. Ostale naloge iz krajevno skupniškega programa se prenašajo v leto 1987. 5.3. VODNO GOSPODARSTVO Na področju vodnega gospodarstva so se v letu 1986 izvajala redna vzdrževalna dela na vodotokih, sanacijska dela na Ljubljanici na območju Zg. Kašlja in potoku Besnica. . 5.4. POKOPALIŠČA Na krajevnih pokopališčih in pokopališčih v upravljanju KPL TOZD Žale so bile opravljene programsko dogovorjene storitve v okviru rednega vzdrževanja. Ostale naloge, predvidene v resoluciji za leto 1986 zaradi zmanjšanega dotoka sredstev niso bile realizirane. 5.5. ZELENICE IN PARKOVNI GOZDOVI Dela na vzdrževanju zelenic in parkovnih gozdov so se izvajala po sprejetem programu na KSLO in po planiram dinamiki ižvajanja del. Program vzdrževanja parkovnih gozdov,je zajemal storitve varstvenih pregledov in ukrepov, vzdrževanje gozdnih površin in nego gozdov. Redno seje vzdrževala tudi. Pot spominov in tovarištva. Na območju krajinskega parka Zajčja dobrava so bila izvedena večja obnovitvena dela. 5.6. JAVNA RAZSVETLJAVA KPL TOZD Javna razsvetljava je na območju občine v letu 1986 izvajala redna vzdrževalna dela. V mesecu novembru 1986 pa seje pričela izgradnja omrežja javne razsvetljave po Rjavi cesti. 5.7. JAVNA HIGIENA Na področju javne higiene so se dela izvajala v normalnih okvirih vzdrževanja, z izjemo luženja makadamskih ulic, ker ni bilo na razpolago dovolj sulfidne lužine. Program saniranja manjših divjih odlagališč se je izvajal v okviru akcije čiste in zelene Ljubljane. Razen tega je bilo sanirano divje odlagališče v Velikem Trcbeljevem. Predvidena širitev območja rednega odvoza komunalnih odpadkov v KS Besnica se bo prenesla v leto 1987. S.8. MESTNE ULICE IN KRAJEVNE POTI KPL TOZD Komunalne gradnje in krajevne skupnosti so izvajale redni program vzdrževanja mestnih ulic in krajevnih poti. V letu 1986 so bila izvedena naslednja obnovitvena dela: preplastitev Zaloške ceste od Kajuhove do železnice, asfaltiranje dostopne ulice na Studencu, obnova ploščadi pri stari tržnici, obnova mostu za pešce v podaljšku Proletarske ulice, pričetek rekonstrukcije Rjave ceste, pričetek rekonstrukcije Zadobrovške ulice - nadomestna gradnja stanovanjskega objekta in rušitev stanovanjskega objekta pri križišču, izvršena večja zvdrževalna dela na mostu čez Ljubljanico v Vevčah in pričela gradnja novega mostu pri Fužinskem gradu. Ostala dela predvidena v resoluciji zaradi zmanjšanega dotoka sredstev niso bila realizirana in se bodo realizirala predvidoma v leto 1987. 6. CESTNO GOSPODARSTVO Upravljalec kategorizirane cestne mreže je na področju vzdrževanja se zagotavljal prevoznost na lokalnih in regionalnih cestah. Na področju obnove so bili, oziroma so v gradnji naslednje ceste in objekti: dokončana je bila sanacija betonskega mostu čez reko Savo v Dolskem, ob sanaciji industrijskega objekta na Šmartinski cesti v Sneber-JUje bil narejen podhod za pešce, pričela seje modernizacija Zaloške ceste na odseku Laze-Slapničar in obnovljen je bil leseni most na cesti Lipoglav. Ostala dela se bodo prenesla v leto 1987. Iz 10-letncga programa gradnje cest je bila zgrajena Zaloška cesta na odseku Chengdujska-Kahujova (ni še uporabnega dovoljenja, protihrupna zaščita v letu 1987), pričela seje gradnja nove Litijske ceste z mostom preko Grubarjevega kanala na odseku od Kajuhove do Poljanske ceste. 7. ENERGETIKA Na področju energetike so se izvajala redna vzdrževalna dela na elektroenergetskem območju in izvedena je bila zamenjava plinovoda Po Zaloški cesti od železniške proge do Proletarske ulice. Glede na to, daje SaS o temeljih plana skupnosti za energetiko ljubljanskih občin Podpisalo več kot 50 % podpisnikov šele konec meseca novembra •986, se planske naloge niso mogle realizirati v celoti in se bodo prenesle v leto 1987. 8. STAVBNO ZEMLJIŠKO GOSPODARSTVO Ker sklad stavbnih zemljišč mesta Ljubljane še ni pričel delovati (predvidoma v januarju 1987), je naloge sklada še naprej izvajala ob- 9- STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Na področju stanovanjske graditve je bilo v večdružinski usmerjeni Sfadnji dokončanih 644 stanovanjskih enot (100%), na novo pa je "do pričetih 585 stanovanjskih enot (92 %). V ulici Vide Pregare 13 m 13 a je bilo prenovljeno 8 stanovanj, za Potrebe solidarnosti pa je bilo zgrajenih 50 stanovanj. V letu 1986 se Jc nadaljevalo s postopnim prehodom stanarin na stopnjo 3,32 % od ^valorizirane vrednosti, tako so se stanarine povišale 1. 2. 1986 za 43 %, 1.7. 1986 za 40% in 1. II. 1986 za 25 %. Tudi ostale naloge, Očrtane v resoluciji, so potekale v skladu s sprejetimi plani samoupravne stanovanjske skupnosti občine in ni bilo večjih odstopanj. 10. DRUŽBENE DEJAVNOSTI »0.1. Osnovne naloge in usmeritve , Do sprejema samoupravnih sporazumov o temeljih plana SIS družbenih dejavnosti za obdobje 1986-1990 so veljale za funkcioniranje bejavnosti prispevne stopnje, sprejete z Odlokom o začasnem ftnan-ciranju. Ker šobili omenjeni sporazumi sprejeti s predpisano dvotret-Jinsko večino, so le-ti postali pravno veljavni in se uporabljajo za vse llstc, ki so k njim pristopili. Da bi zagotovili uresničitev programov .h dejavnosti, je občinska skupščina meseca junija sprejela odlok za Ui>te subjekte, ki k samoupravnim sporazumom niso pristopli. Interesne skupnosti so konkretizirale svoje letne plane ter s tem opilile potrebna sredstva za njihovo realizacijo. Na osnovi periodič-i obračunov so opravljeni popravki osnovnih parametrov za celo ckoče leto. Interesne skupnosti bodo zato v mesecu novembru pripravile revalorizacijo programov za leto 1986. V tem okviru zagc^av-:Jaj0 tudi sredstva za izenačevanje ravni OD delavcev v družbenih dednostih z ravnijo OD delavcev v gospodarstvu. I udi samoupravni sporazum o združevanju sredstev za določene a‘ožbe v družbenih dejavnostih je v Ljubljani kot celoti že sprejet z več kot predpisanimi 50 odstotki in je veljaven, čeprav aktivnosti za čim višji sprejem še potekajo. S tem so zagotovljene realne možnosti za najnujnejše naložbe, za katere sredstva so zagotovljena s tem sporazumom (OŠ Fužine II, Zdravstveni dom Fužine, VVO Fužine II). Zaradi neusklajenih gibanj in odstopanj delitvenih razmerij od načrtovanih v letošnji resoluciji je bil sprejet Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev DPS in SIS za porabo v letu 1986. Naložbe na področju družbenega standarda so potekale iz sredstev samoprispevka III ter združenih sredstev amortizacije. Večja investicijska dela pa izvajajo organizacije samo z lastnimi sredstvi ter združenimi sredstvi amortizacije. 10.2. RAZVOJ PO DEJAVNOSTIH 10.2.1. Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok Kvaliteta programov je ohranjena na doseženi ravni. Skupnosti otroškega varstva so pripravile program več krajših oblik vzgoje in varstva za otroke, ki niso vključeni v VVO, da bi se tudi s temi oblikami približali cilju zagotavljanja ustreznih oblik vzgoje vsem otrokom v predšolskem obdobju. V začetku leta je bil uveljavljen enoletni porodniški dopust. Razširjen je bil tudi krog upravičenk. Iz soseske Nove Fužine, kjer je največ odklonjenih otrok, je organiziran prevoz otrok v VVE Hrušica in VVE Zalog. Za gradnjo drugega samostojnega objekta v soseski Nove Fužine je iz sredstev zbranih iz cene kv. m stanovanjskih površin pripravljena vsa potrebna dokumentacija. Investitorstvo je prevzela Skupnost samoprispevka III. Sredstva za gradnjo tega objekta pa bodo zagotovljena s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za sofinanciranje določenih dogovorjenih naložb in iz delno združenih sredstev samoprispevka 111. za gradnjo VVO Štepanjsko naselje. Dodeljevanje družbeno denarnih pomoči se izvaja v skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialno varstvenih pravic. Z letošnjim letom je skupnost otroškega varstva pričela regresirati šolsko prehrano, kar je bilo prenešeno kot nova oblika iz skupnosti socialnega skrbstva. V počitniški bazi v Zambratiji so bila izvedena vzdrževalna in nekatera obnovitvena dela (napeljava ozvočenja, zamenjava okenskih okvirjev, ureditev igrišča, obnova instalacij, beljenje itd.) iz sredstev amortizacije ter s prostovoljnim delom. 10.2.2. Osnovno šolstvo S šolskim letom 1985/86 je uveljavljen nov program življenja in dela osnovne šole. V skladu s tem so v izdelavi nova merila financiranja vzgojnoizobraževaInih programov. Problem prezasedenosti Osnovne šole II. grupe odredov bomo do izgradnje druge šole na Fužinah še naprej razreševali s preusmeija-njem števila učencev. Učenci so v tem šolskem letu prerazporejeni na naslednje šole: OŠ Kette in Murn - 6 oddelkov, OŠ Karel Destovnik-Kajuh - 1 oddelek in OŠ Leopold Maček-Borut - 2 oddelka. Iz sredstev samoprispevka III. se je pričela gradnja telovadnice in preureditev kuhinje pri OŠ Adolfa Jakhla. Zgrajena in dana v uporabo je OŠ Zgornji Kašelj - 8 učilnic iz sred-štev samoprispevka III ter' urejena zunanja ureditev. Za gradnjo na-daljnjih 8 učilnic in večnamenske telovadnice še tečejo dogovori. Pričetek gradnje bo možen, ko bodo zagotovljena finančna sredstva in sicer iz združenih sredstev amortizacije osnovnih šol, del pa bo zagotovila telesnokultuma skupnost. OŠ Fužine II z glasbeno šolo bo zgrajena s sredstvi, ki se bodo zbirala s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za sofinanciranje določenih dogovorjenih naložb na področju družbenih dejavnosti za obdobje 1986-1990. Investitorstvo je prevzela skupnost samoprispevka III. Za šolo so izdelane lokacijske smernice, predlog programskih osnov pa sta obravnavala gradbeni in operativni odbor. Za pripravo projektne dokumentacije je v okviru MIS zagotovljeno premostitveno posojilo iz združenih sredstev amortizacije osnovnih šol. Za ta objekt pa bodo namenjena tudi vsa sredstva, ki se bodo zbirala v ceni kv. m stanovanjskih površin, do konca izgradnje soseske. 10.2.3. Usmerjeno izobraževanje Področje srednjega usmeijenega izobraževanja se v občini tekoče spremlja, vendar se vedno ostaja nerešen problem SŠ za elektroenergetiko, ki ima kljub primernim pogojem za izvajanje programa vsakoletne težave s premajhnim številom vpisanih učencev. Pogoji za izvajanje vzgojnoizobraževalnega dela na SŠ tiska in papirja so primemo urejeni, povečano pa je tudi sodelovanje z OZD. Zaradi slabih prostorskih pogojev jc pripravljen program sanacije objektov šol srednjega usmeijenega izobraževanja, za kar so sredstva zagotovljena s posebno pripravno stopnjo (1 % od BOD) v okviru Mestne izobraževalne skupnosti. Na osnovi programa sanacije so bila izvedena naslednja dela: na SS za elektroenergetiko: obnova fasade, strehe, nov strelovod, izvedba meteorne kanalizacije, ureditev notranjega dvorišča čred kioskom ter postavitev stene za praktični pouk na dvorišču: na SS tiska in papirja: obnova oken, sanitarij, delna sanacija stene na vzhodni strani, strelovod, gradbena dela v specialni učilnici za program papirniški tehnolog. Fakulteta za telesno kulturo je svojo investicijo - izgradnjo prizidka, zaradi pomanjkanja sredstev, razdelila v tri faze.. Prva faza je že dokončana. Drugo in tretjo fazo bi morala v tem letu financirati Izobraževalna skupnost Slovenije, kar pa zaradi omejitev ni mogoče. Glede na to, da nedokončana investicija hromi delo in onemogoča nadaljnji razvoj, je v pripravi akcijski načrt za razrešitev stanja. 10.2.4. Raziskovalna dejavnost Občinska raziskovalna skupnost je izvedla akcijo »Inovator leta«, v kateri je podelila priznanja in nagrade predlagateljem inovacij. S pospeševanjem inovacijske dejavnosti si občinska raziskovalna skupnost prizadeva za dvig zavesti o nujnosti raziskovalne dejavnosti v delovnih organizacijah kot pomembnega činitelja stabilizacijskega prispevka v gospodarstvu občine. Ob ugotovitvi, da smo realizirali načrtovane naloge, ne moremo mimo dejstva, da so plod dela prizadevnih posameznikov. Občinska raziskovalna skupnost je s svojimi minimalnimi sredstvi sofinancirala tudi nekatere raziskovalne naloge in s tem podprla aplikativne raziskave v gospodarskih OZD v občini. 10.2.5. Kultura Osnovni problemi, ki zaviralno vplivajo na razvoj kulturne dejavnosti v nekaterih krajevnih skupnostih, društvih in skupinah so pomanjkanje strokovnega kadra, prostorski problemi in pa finančna sredstva. Kljub težavam pa v skoraj vseh KS delujejo kulturno umetniška društva in skupine ali vsaj posamezne sekcije. Knjižnica Jožeta Mazovca je usmerila svoje delo v razvoj avtomatizacije in v informacijsko dejavnost, izpopolnjevanje področij, za katere narašča zanimanje in v iskanje novih poti za odpiranje vseh treh enot občanom z namenom, da bi postajale kulturni center za svoj okoliš. Popularizacija knjižničnega gradiva seje uveljavila preko preizkušenih oblik knjižnične vzgoje za mladino in odrasle, iščejo pa se tudi nove distribucije knjižnih uslug občanom, ki iz raznih vzrokov ne morejo do knjižnice. Kljub prizadevanju delavcev doma in širše družbenopolitične skupnosti je Kulturni dom Španski borci še v ustanavljanju. V letošnjem letu so se pokazale realne možnosti, da se bo dom lahko konstituiral prihodnje leto. V skladu s sprejetimi odloki o ohranjanju naravne in kulturne dediščine in varovanju spomenikov NOV smo uresničevali naloge s tega področja. Na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzdrževanje spomeniškega kompleksa Urh, le-tega vzdržujemo. V tem letu je usposobljen delovni prostor za kustusa in urejeno stanovanje. V izdelavi je maketa Urha. Z ozirom na škodo, ki jo je povzročilo neurje, smo popravili tudi streho. 10.2.6. Telesna kultura Na področju telesne kulture so narejeni kvalitetneji premiki v mladinskem športu, in sicer z uvedbo novih tekmovanj mladih. V vrhunskem športu se pogoji za delo vrhunskih športnikov le počasi izboljšujejo. Na področju telesnokultumih objektov je zaključena adaptacija TVD Zelena jama ter ŠRC Šmartno ob Savi (garderobni prostori in sanitarije). Za izgradnjo 4 teniških igrišč ŠRC Bizovik pasov teku pripravljalna dela. Občinska telesnokultuma skupnost ie že sprejela sklep o sofinanciranju večnamenske telovadnice pri OŠ Zgornji Kašelj. 10.2.7. Osnovno zdravstveno varstvo Zaradi povečanja števila prebivalstva v naši občini se pogoji za zagotavljanje osnovnega zdravstvenega varstva še naprej slabšajo. Zdravstveno varstvo sc znižuje, širi pa se preventiva dejavnosti v obratnih ambulantah, šolah in VVO. Zdravstveni dom in Dom starejših občanov sta pričela z evidentiranjem potreb starejših občanov po storitvah iz programa soseske pomoči. Pričela se je gradnja Zdravstvenega doma Fužine. Izgradnja bo sofinancirana iz sredstev samoprispevka III ter s samoupravnim sporazumom za sofinanciranje določenih dogovorjenih naložb na področju družbenih dejavnosti za obdobje 1986-1990. UKC-Univerzitetna psihiatrična klinika je že namenila sredstva za pripravo projektne dokumentacije za preureditev I. in II. ženskega oddelka. Poleg sredstev amortizacije ji bodo pomemben vir predstavljala sredstva, ki se zbirajo v ceni storitve. Dotok teh sredstev je izredno počasen, zato se bo investicija pričela prihodnje leto. 10.2.8. Socialno skrbstvo Prednostna naloga je zagotavljanje socialne varnosti občanov v skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Dom starejših občanov si prizadeva doseči čim prej načrtovano zaposlitev skladno z normativi ter si s tem zagotoviti pogoje za delovanje v skladu z oblikovnimi usmeritvami. Dom nadaljuje s pripravami za izvajanje programov zunaj domskih oblik socialnega varstva starejših občanov. Raziskovalna skupina, ki jo je imenovala Mestna skupnost socialnega skrbstva, je pričela z izdelavo Analize delovanja centrov za socialno delo, vendar pa ta, zaradi organizacijskih problemov, predvidoma ne bo zaključena v letošnjem letu. Center za socialno delo je v začetku leta adaptiral novo pridobljene prostore in s tem rešil prostorsko stisko. Okrepil je sodelovanje in povezovanje s socialno varstvenimi komisijami v krajevnih skupnostih. 10.2.9. Socialno varstvo Skupna enotna evidenca prejemnikov vseh oblik družbeno denarnih pomoči se počasi uvaja. Socialne pomoči se gibajo v skladu z določili samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic. Ključna naloga pri zagotavljanju socialne varnosti je vprašanje oblikovanja ustreznega načina valorizacije družbeno denarnih pomoči kot tudi denarnih nadomestil v času odsotnosti z dela, da ob tako visoki inflaciji ne bi prihajalo do realnega zniževanja vrednosti le-teh. 10.2.10. Skrb za udeležence NOV, invalide in druge Zagotavljanje socialne varnosti borcev in vojaških invalidov se ureja v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi, odloki ter družbenimi dogovori. 10.2.11. Zaposlovanje Občinska skupnost za zaposlovanje je v mesecu juniju izvedla več razgovorov v OZD, ki najbolj odstopajo od družbenodogovorjenih usmeritev in ciljev pri uresničevanju politike zaposlovanja in kadrovanja, kot tudi pri načrtovanju potreb po kadrih, izobraževanju in štipendiranju. Tako naj bi odpravili vzroke za vse večja strukturna neskladja med potrebami in razpoložljivo delovno silo, izboljšali produktivnost dela in na tej osnovi organizacijo dela, ustreznejšo razporeditev delovnega časa in premišljeno zaposlovanje na režijskih delih. Ta kvalitetnejši premik je osnova za boljše doseganje zaposlovanja mladine po končanem izobraževanju, pa tudi, da bi v praksi bolj zaživelo izobraževanje ob delu in iz dela. 12. SPLOŠNA PORABA IN DAVČNA POLITIKA A. SPLOŠNA PORABA Sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v letu 1986 sestavljajo prihodki od taks, denarnih kazni in drugi prihodki določeni z zakonom. Oblikovanje sredstev splošne porabe občin in mesta Ljubljane, njihovo združevanje sredstev za skupne naloge mesta in za skupno do-govoijene naloge v mestu, kakor tudi financiranje splošnih družbenih potreb v krajevnih skupnostih, v letu 1986 poteka na osnovi dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1986. Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti s področja dejavnosti za porabo v letu 1986 določa, da smejo družbenopolitične skupnosti razpolagati s sredstvi, katerih rast je za 5 % počasnejša od stopnje rasti dohodka družbenega gospodarstva v SR Sloveniji. Ocenjena rast dohodka do konca letošnjega leta je 110% glede na preteklo proračunsko obdobje, zato smo skladno z navedenim zakonom in dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občine v SR Sloveniji ter v skladu z republiškim izračunom dogovoijene porabe občin za leto 1986 pripravili že drugič v letošnjem letu spremembe in dopolnitve dogovora o obliko- cunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986 ter jih posredovali skupščini občine v obravnavo in sprejem. Globalno se splošna poraba Ljubljane v primerjavi s preteklim letom povečuje za 104,5 % in omogoča kritje osebnih dohodkov in materialnih stroškov do rasti 90 %. B- davčna politika Izvajanje davčne politike v letu 1986 temelji na predpisih, ki so bili sprejeti konec leta 1985. Spremembe predpisov so vplivale na odmero Qružbenih obveznosti (davki in prispevki). , Rast teh obveznosti je bila ocenjena na 100 %, vendar so spremem-“e Predpisov predvsem pa večja rast dohodka od ocenjene (vpliv in-:*acije) povzročile porast teh obveznosti v primeijavi z letom 1985 z "teleksom 207. !3. KRAJEVNE SKUPNOSTI Izobraževanje novoizvoljenih delegatov se bo pričelo v začetku prihodnjega leta. Nosilec naloge je OK SZDL Ljubljana Moste-Polje. Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 je sPrejelo 64 od 118 predvidenih OZD oz. 54 %. Za financiranje prioritetnega programa nalog KS je 58 OZD prispevalo 5.141.000 din. Sprejet in realiziran je bil prioritetni vrstni red za dodelitev zdru-tonih sredstev amortizacije poslovnih prostorov KS za leto 1986. Za ?°novo prostorov te KS koristijo tudi sredstva kulturne skupnosti za lr>vesticijsko vzdrževanje kulturnih domov. V skladu z družbenim planom občine, ki opredeljuje prednostno ^Sevanje prostorske problematike krajevnih skupnosti 25. maj, Sotočje, Stepanja vas ter KS Novo Polje in Klopce, je IS sklenil pogodbo 0 nakupu prostorov v novem primarnem centru MS 3/2 za krajevne skupnosti v Stepanjem naselju. Iz proračuna občine je bila v ta namen grabljena večina sredstev iz postavke »Sredstva za poslovne prostore RS«. Manjši del pa je IS namenil za sofinanciranje objekta civilne zabite KS Klopce, ki je sedaj sredi gradnje in v katerem bodo tudi prodori KS (1.500.000 din). Sprejetje bil Sporazum o merilih in kriterijih za udeležbo posamez-ne krajevne skupnosti na dohodku iz proračuna občine. S tem so bili Uveljavljeni novi kriteriji za financiranje funkcionalne dejavnosti KS v letu 1986. Odbor podpisnikov tega sporazuma je že izdelal analizo Primernosti kriterijev glede financiranja materialnih stroškov in ugotovil, da jih ni potrebno spreminjati. Sveti KS in delavci, zaposleni v teh KS, so tudi sprejeli Samouprav-"e sporazume o delovnih razmeijih delavcev, zaposlenih v KS ter njihovih medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Sopod-P*snik teh sporazumov je tudi Občinski svet zveze sindikatov. S tem ■te zaključena akcija urejevanja statusa delavcev, zaposlenih v KS. , V nekaterih KS se intenzivno nadaljuje z akcijo prostovoljnega dela Bujanov za odpravo njihovih najbolj žgočih problemov, predvsem 'hfrastruktumih objektov (vodovod, PTT, izgradnja poslovnih prodorov KS, urejevanje rekreacijskih površin itd.). MK SZDL Ljubljana v sodelovanju z izvršnimi sveti ljubljanskih 9°čin pripravlja nove kriterije za financiranje KS. Ob tem tudi poteka ‘htenzivno dogovarjanje glede spremembe kriterijev iz Dogovora o °blikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA samozaščita .. Naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite smo v ob-Jhi izvajali v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi, stališči ■ *uPščine občine, izvršnega sveta, sveta za splošno ljudsko obrambo h družbeno samozaščito ter občinskega komiteja za splošno ljudsko bjambo in družbeno samozaščito. , ‘Zdelana je bila nova občinska vojnopolitična ocena razmer, v fazi brejemanja pa je tudi nova občinska politično varnostna ocena. v Na področju varnostnih pravic smo aktivnosti usmerili v dopolnje-nanjc politično varnostnih ocen ter dopolnjevanje ukrepov in aktivni za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer. V narodni za-so bili dopolnjevani načrti delovanja narodne zaščite v različnih n?rnostnih in obrambnih razmerh, pričeli pa smo tudi z usposablia-Jem delovnih ljudi in občanov, ki so predvideni za opravljanje nalog a rod n e zaščite v začetnem obdobju (začetni razporedi). . Na področju obrambnih priprav je bilo težišče dela na dopolnjeva-.to mobilizacijskih načrtov v skladu s temelji koordinacijskega na-h motiiizacije v Ljubljani. j^menjani so bili tajni dokumenti za posredovanje ukazov za izva- redvsem D .-uaijnje usposabljanje ter materialno opremljanje, oicvna enot in ‘Padnikov CZ nismo bistveno povečevali. Enote in štabi za CZ kra- jevnih skupnosti in OZD predvsem pa občinski štab za civilno zaščito in pripadniki združenega odreda za CZ so aktivno sodelovali pri ugotavljanju in odpravljanju posledic sevanja ob nesreči v Černobilu, in ob mnenju, ki je prizadelo posamezna obmoja v naši občini. Usposobljenost civilne zaščite smo prevajali tudi z vajami in tekmovanji. Izvedena je bila mobilizacijska vaja občinskega združenega dela za CZ s tehničnim zborom odreda ter vsakoletni tekmovanji gasilskih enot in enot za prvo medicinsko pomoč CZ. Izgradnja zaklonišč je potekala po enotnem programu izgradnje v mestu Ljubljana. Obrambno in samozaščitno usposabljanje smo izvajali po sprejetem občinskem programu usposabljanja. Posebno skrb smo namenjali usposabljanju izvajalcev, ki so na novo sprejeli dolžnosti v organih občine in občinskih DPO. Usposabljanje delovnih ljudi in občanov smo izvajali po enotnem republiškem programu v OZD in krajevnih skupnostih. Dopolnjevali smo občinski sistem vojno upravnih zvez in kripto-zaščite in nabavljali potrebna sredstva ter usposabljali izvajalce in uporabnike zvez. V teritorialni obrambi smo težišče aktivnosti usmerili v posodabljanje oborožitve in druge opreme ter v usposabljanje enot TO. Na koncu leta bomo izvedli še naslednje naloge: - pričeli z uveljavljanjem nove metodologije za izdelavo obrambnih načrtov, - usposobili pripadnike začetnih razporedov NZ za opravljanje nalog v različnih obrambnih in varnostnih razmerah, - pričeli z usposabljanjem delovnih ljudi in občanov v OZD in KS na temo »Podtalna vojna«, - usposobili člane komitejev za SLO in DS iz KS, - pričeli z usposabljanjem tajnikov KS za opravljanje strokovnih del in nalog SLO in DS v KS. 1 Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na = 1 29. seji 25. novembra 1986 sprejel naslednji SKLEP I I E Izvršni svet posreduje skupščini občine v obravnavo Analizo = 1 uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje = 5 za obdobje 1986-1990 v letu 1986. 5 = PREDSEDNIK 1 IZVRŠNEGA SVETA I 5 Miro SOTLAR 5 PREDLOG RESOLUCIJE O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1986-1990 V LETU 1987 1. UVOD Izvršni svet skupščine občine je po zakonu o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS ter po statutu občine do konca leta dolžan predložiti resolucijo o izvajanju družbenega plana za naslednje leto. S to resolucijo so določene temeljne usmeritve in naloge, ki jih je treba izvajati za uresničevanje v planskih dokumentih občine, mesta, SR Slovenije in SER Jugoslavije dogovorjenih razvojnih ciljev. Tako kot v prejšnjih letih smo v resolucijo tudi letos vključili elemente stabilizacije gospodarstva. V svojih letnih planih pa mornjo organizacije združenega dela, njihove skupnosti in samoupravne interesne skupnosti te temeljne usmeritve izoblikovati v konkretne cilje in predvideti ukrepe za realizacijo le-teh. Osnovne usmeritve gospodarskega razvoja v letu 1987 so izdelane na podlagi devetmesečnih rezultatov poslovanja oz. prognoz ključnih kazalcev razvoja do konca leta 1986 ter iz planiranih ciljev iz srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1986-1990. V skladu z načelom sočasnega planiranja smo pri pripravi predloga resolucije upoštevali tudi osnutke resolucij mesta Ljubljane, SR Slovenije in ŠFR Jugoslavije kot tudi večino pripomb iz javne razprave. Oviro pri pripravi resolucije predstavljajo nestabilni pogoji gospodarjenja, ki otežpjejo oceno rezultatov gospodarjenja do konca leta in možnosti za razvoj v naslednjem letu. Iz osnutkov republiške in zvezne resolucije izhijnjo okviri delovanja ekonomske politike za leto 1987, Tekst predloga resolucije je napisan v celoti, vendar tako, da so popravki, spremembe in dopolnitve osnutka Uskane krepko. ki bodo temeljili predvsem na spremembah v sistemu pridobivanja in razporejanja dohodka, obračunskem sistemu, sistemu družbenega planiranja, sistemu sanacije in prenehanja OZD, v fiskalnem sistemu, monetarno kreditnem sistemu in bančnem sistemu, na področju cen in trga in v delovni zakonodaji. Čeprav vse napovedane spremembe še niso operacionalizirane v posameznih ukrepih oz. zakonih pa na podlagi napovedanih sprememb izhaja, da morajo vsi nosilci planiranja odgovorno pristopiti k izdelavi svojih letnih planov in hkrati sam način priprave plana prilagoditi nestabilnim pogojem gospodarjenja. Predlog resolucije vsebuje nekatere investicije, katerih financiranje je bilo delno predvideno tudi s sredstvi samoprispevka IV. Glede na to, daje ta vir sredstev izpadel, bo izvajanje teh nalog oz. investicij potrebno prilagoditi realnemu obsegu razpoložljivih sredstev. 2. TEMELJNI CILJI RAZVOJA Da bi zagotovili realizacijo ciljev družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 bomo tudi v letu 1987 nadaljevali z razvojem in krepitvijo samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov in delegatskega sistema. Pospeševali bomo samoupravno združevanje dela in sredstev na dohodkovnih osnovah v okviru delovnih in sestavljenih organizacij združenega dela ter izven njih s proizvodno in poslovno povezanimi OZD v reprodukcijskih verigah. Tako kot v letu 1986 bo tudi v letu 1987 temeljna naloga gospodarstva občine ohranjanje dinamične rasti proizvodnje - planirana je 3-odstotna rast družbenega proizvoda. Tako rast bo mogoče doseči z izboljšanjem kvalitete gospodarjenja, usmerjanjem investicijskih vlaganj predvsem v rekonstrukcije in modernizacijo opreme ter z uveljavljanjem inovativne in razvojno raziskovalne dejavnosti, ki bo omogočila izboljšavo obstoječih proizvodnih programov ter osvajanje in razvijanje novih tehnologij. Zagotavljali bomo racionalno rabo energije, zmanjšanje vseh stroškov na enoto proizvoda, boljšo izrabo delovnega časa in boljšo organizacijo dela. Planirano rast družbenega proizvoda bomo dosegli z hkratnim povečanjem fizičnega obsega proizvodnje in z izboljševanjem kakovosti proizvodov in storitev. V letu 1987 bodo organizacije združenega dela zaustavile negativne trende na področju zunanjetrgovinske menjave iz leta 1986. Načrtujemo 5-odstotno rast konvertibilnega izvoza, kije nujna za realizacijo vseh ostalih resolucijsko zastavljenih ciljev. Število zaposlenih se bo v letu 1987 povečalo do največ 1,5 odstotka, kar pomeni, da ob načrtovani 3-odstotni rasti družbenega proizvoda pokrivamo 1,5 odstotno rast produktivnosti. Organizacije združenega dela s področja industrije bodo vse aktivnosti usmerile k izpolnitvi dveh osnovnih ciljev, t.j. povečanju proizvodnje za 4 odstotke in povečanju konvertibilnega izvoza. Z namenom preprečevanja podvajanja in predimenzioniranja kapacitet gradbeništva bomo še nadalje preverjali nove investicijske programe gradbenih organizacij. Gradbeništvo bo z večjim povezovanjem z drugimi področji gospodarstva lahko izboljšalo in kompleti-ralo svojo ponudbo, kar bo vplivalo tudi na rezultate poslovanja. Na področju prometa mora biti temeljni cilj organizacij, da ponovno oživijo investicijsko dejavnost, izkoristijo vse notranje rezerve, izboljšajo organizacijo dela in poslovanja ter na ta način zagotovijo izboljšanje stanja in ustrezno osnovo za nadaljnji razvoj. V trgovini bo v letu 1987 osnovna naloga zagotoviti, da preskrba v občini ne bo nazadovala. Pospešiti je potrebno aktivnosti za prenos manjših serij proizvodov iz velikega v drobno gospodarstvo, kar bo vplivalo na izboljšanje poslovnih rezultatov obeh področij. Osnovni cilj agroživilstva bo intenzivnejše koriščenje prirodnih danosti, nadaljnjega intenziviranja pridelave na osnovi hitrejšega uvajanja znanja in tehnoloških dosežkov v neposredno pridelavo. V sodelovanju s trgovino in predelavo naj bi se še nadalje povečeval obseg družbeno organizirane pridelave hrane in krepilo samoupravo kmetov v zadrugi. Z dopolnitvijo dolgoročnega in srednjeročnih planov ter pripravo prostorskih izvedbenih aktov v skladu s temi plani bomo ob upoštevanju naravnih in ustvarjalnih razmer omogočili takšen razvoj dejavnosti v prostoru, ki zagotavlja racionalnejšo rabo prostora, smotrnejše izkoriščanje kmetijske zemlje in naravnih bogastev, varovanje naravne in kulturne dediščine ter varovanje in zboljšanje Človekovega okolja. Pri varstvu okolja bomo uresničevali naloge iz družbenega plana občine za obdobje 1986-1990 s posebnim poudarkom na zaščiti zraka in vode ter odpravi hrupa. Sklad stavbnih zemljišč mesta Ljubljana bo zagotavljal pravočasno ' pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter oddajal nezazidana stavbna zemljišča. V stanovanjskem gospodarstvu bomo nadaljevali z gradnjo v obstoječih soseskah ter zagotavljali prostor za organizirano in neorganizirano individualno gradnjo. Pričeli bomo pridobivati dokumentacijo za novo večdružinsko gradnjo v MS 6/5 Hrušica-Fužine. Nadaljevali bomo s prenovo stanovanj in gradili solidarnostna stanovanja. Za uspešno gospodarjenje z družbenim stanovanjskim skla- dom bomo zagotavljali materialno osnovo, najemnine poslovnih prostorov pa bomo usklajevali z rastjo stanarin. Nadaljevali bomo z organiziranjem skupnosti stanovalcev in skupaj s prizadetimi OZD odstranjevali barakarska naselja. Samoupravna stanovanjska skupnost občine bo skupaj z izvršnim svetom skupščine občine nadaljevala z izvedbo postopka prenosa občinskega stanovanjskega fonda v solidarnostni fond Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. V letu 1987 bomo ustanovili eno samoupravno stanovanjsko skupnost za Ljubljano.Na področjih komunalnega gospodarstva bomo nadaljevali z vzdrževalnimi in obnovitvenimi deli komunalnih objektov in naprav, s poudarkom na večji kvaliteti izvršenih del, tako da bomo zagotavljali normalno uporabo le-teh. Glede na to, da na področju novogradenj v letu 1986 nismo realizirali vseh načrtovanih del, bo cilj, da v letu 1987 realiziramo gradnjo dogovorjenih objektov iz leta 1986 in novih objektov, za katere so se odločili delegati v svojih interesnih skupnostih. V cestnem gospodarstvu bomo v letu 1987 skupaj s Cestnim podjetjem Ljubljana in Skupnostjo za ceste Ljubljana odpravili vzroke za nezadovoljivo vzdrževanje lokalnih in regionalnih cest in le-te usposobili za varen promet. V okviru razpoložljivih sredstev bomo izvajali tudi novogradnje in rekonstrukcije na lokalnih in regionalnih cestah. Na področju energetike bomo nadaljevali z načrtovanimi nalogami in družbenega plana občine s poudarkom na Siljenju sistema daljinske oskrbe s toploto, plinskim in elektroenergetskim sistemom. Na področju socialnega razvoja bomo posebno pozornost posvetili življenjskemu standardu zaposlenih in občanov, ki ga zagotavljamo s sredstvi skupne porabe. Osebne dohodke delavcev v družbenih dejavnostih bomo tekoče usklajevali z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu ter dokončno odpravili zaostanke iz preteklih let v ravni osebnih dohodkov delavcev v teh dejavnostih glede na doseženo raven osebnih dohodkov delavcev, ki opravljajo primerljiva dela in naloge v gospodarstvu. Težili bomo k čimprejšnji izenačitvi dostopnosti dobrin in storitev družbenega standarda z ostalimi ljubljanskimi občinami. 3. GOSPODARSTVO 3.1. GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA V letu 1987 bo glavna naloga gospodarstva ohranitev rasti proizvodnje iz leta 1986, dvig kvalitete gospodarjenja, postopna posodobitev in modernizacija, zaustavitev stagnacije in oživitev konvertibilnega izvoza ter produktivno zaposlovanje, kar so naloge, ki so zapisane tudi v srednjeročnem planu občine. Izhajajoč iz doseženih rezultatov v prvem polletju 1986 bo najtežje doseči zastavljene cilje na področju zunanjetrgovinske menjave. Kljub težavam pa bo ena ključnih nalog občinskega gospodarstva utrjevanje usmeritve v izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje, ki mora zagotoviti nujni uvoz surovin in reprodukcijskega materiala ter vračilo zapadlih anuitet ter s tem omogočiti realizacijo vseh ostalih ciljev. Stopnje rasti osnovnih kazalcev razvoja: Plan 1986-1990 Resolucija 1986 Realizacija l-IX 1986/1-1X 1985 ••Resolucija 1987 Realni dru>z»cni proizvod 3 3 4* 3 Fiz. obseg ind proizv. 4 4 5J 4 Izvoz blaga 9 7 -16 4 Izvoz blaga kun ven 10 6 -Ji 5 Uvoz blaga 4 4 30 4 Uvoz blaga konv 5 5 .34 s število zaposlenih 1 1 2 1.5 Skupna poraba Splošna poraba Osebni dohodki v okviru realno v okviru realni* razpoložljivega razpoložljivega* dohodka dohodka ni v skladu ohranitev realnega obaega dovoljene porabe Iz 1. 1986 nom. zaoat. za rastjo Realni OD ohranitev ravni in postopno po- 2 rij 14 Produktivnost 2 2 2 <4 * - ocena ** - osnova so predhodni podatki iz »poslovnega rezultata med letom -bilanca uspeha in posebnih podatkov« 3.1.1. DRUŽBENI PROIZVOD Gospodarstvo občine je ob koncu srednjeročnega obdobja 1981-1985 in v letu 1986 dosegalo dinamično rast proizvodnje, ki se bo po predvidevanjih nadaljevala tudi v letu 1987. Planirano 3-od-stotno realno rast družbenega proizvoda gospodarstva, v okviru katerega bo industrija z nadpovprečno rastjo ostajala nosilka razvoja. Kot je to veljalo za leto 1986, velja tudi za leto 1987, da ne bo večjih investicij v smislu izgradnje novih tovarn oz. obratov, ki bi s svojimi novimi kapacitetami bistveno prispevale k povečanju družbenega proizvoda. Nadaljevala pa se bo postopna obnova iztrošene opreme, in instaliranje novih linij (Papirnica Vevče, Saturnus, Kemična tovarna Moste Protektor, prosta carinska cona), ki bodo hkrati z dvigom kvalitete gospodarjenja (produktivnosti, rentabilnosti, ekonomičnosti) omogočile načrtovano rast družbenega proizvoda. 3.1.2. ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA V zunanjetrgovinski menjavi si za leto 1987 zastavljamo nekoliko nižje cilje, kot smo jih načrtovali za srednjeročno obdobje. Predvidevamo 5 % povečanje konvertibilnega izvoza in nekoliko manjše, 4 % povečanje skupnega izvoza, ob pogoju, da bodo realizirane aktivnosti, opredeljene v osnutku zvezne resolucije za leto 1987 (politika realnega tečaja dinarja, zagotovljena cenovna konkurečnost za največji dej izvoza z .zajemnim delovanjem politike tečaja in stimulacije, zagotovljeni pogoji za normalnejše delovanje deviznega trga, itd.). Zaradi dohodkovne nezanimivosti nekatere OZD (med njimi tudi največji izvoznik v občini Papirnica vevče) zmanjšujejo svoj izvoz že v letu 1986 in se bodo po njihovih predvidevanjih takšna gibanja nadaljevala tudi v prihodnjem letu. OZD izpostavljajo, da se bodo zaustavile oz. izboljšale tendence zniževanja deleža konvertibilnega izvoza v skupnem izvozu samo v primeru realnejšega vrednotenja tečaja dinarja do konvertibilnih valut in predvsem do obračunskega dolarja. Izvoz bo predvsem podlaga za nujni uvoz surovin in reprodukcijskega materiala ter vračilo zapadlih anuitet. Za nemoten potek izvozne in druge proizvodnje moramo v letu 1987 doseči vsaj 4 % povečanje skupnega uvoza in vsaj 5 % povečanje konvertibilnega. Še naprej bo z ukrepi ekonomske politike in z uveljavljanjem tržnih meril potrebno vzpodbujati obetavne in v konvertibilni izvoz usmerjene programe ter razvoj in uvajanje proizvodov višjih cenovnih razredov. Razvijati bo potrebno proizvodno in tehnično-tehnološko sodelovanje, industrijsko kooperacijo, finančno sodelovanje in skupna vlaganja tam, kjer je to smotrno in prinaša dolgoročne koristi. Planirane pozitivne stopnje rasti konvertibilnega izvoza pa bo možno v prihodnjem letu doseči ob pogoju stimulativnejše ekonomske Politike zlasti na deviznem področju in področju ekonomskih odnosov s tujino ter kreditno monetarnem področju. 3.1.3. ZAPOSLOVANJE Tudi v letu 1987 bomo nadaljevali s politiko produktivnega zaposlovanja. Planiramo, da se bo število zaposlenih povečalo za 1,5 odstotka s tem, da bodo dodatno zaposlovale tiste organizacije, ki bodo aktivirale nove kapacitete oz. povečale proizvodnjo in izvoz. Zmajše-vali bomo zaposlovanje na režijskih administrativnih delih in nalogah in stermeli k izboljšanju kvalifikacijske strukture zaposlenih. Ob planiranem 3 odstotnem porastu družbenega proizvoda in 1,5 odstotni rasti števila zaposlenih načrtujemo 1,5 odstotno realno rast produktivnosti. 3.1.4. DELITEV DOHODKA .V letu 1987 bo potrebno delitvena razmerja podrediti zahtevi po hitrejšem oblikovanju sredstev za vlaganja v izboljšanje in razšiijanje materialne osnove dela, kar bo omogočilo nadaljnjo usklajeno rast Proizvodnje in družbeni razvoj. Ob večji omejenosti sredstev za investicije se bo potrebno bolj nasloniti na domače vire akumulacije, to Pa zahteva, da se z večjo produktivnostjo dela zviša dohodek in v okviru povečane novo ustvarjene vrednosti ostali delež akumulacije v dohodku najmanj na ravni iz leta 1986 ter s tem stabilizira trend naraščanja akumulacijske sposobnosti občinskega gospodarstva. V okviru sredstev za reprodukcijo bo rast skupnih sredstev amortizacije hitrejša od rasti celotnega prihodka in dohodka. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo bodri v organizacijah združenega dela v glo-balu realno porasla največ do rasti produktivnosti dela. Sredstva za za-dovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb bodo v globalu ohranila realen obseg dovoljene porabe v letu 1986. 3-2. RAZVOJ PO PODROČJIH GOSPODARSTVA 3-2. L INDUSTRIJA Rast industrijske proizvodnje v letu 1987 bo v veliki meri odvisna °d zadovoljive preskrbe industrije z reprodukcijskimi materiali in surovinami. V letu 1987 lahko na tem področju pričakujemo težave za-adi nazadovanja konvertibilnega izvoza v letu 1986, kar ima lahko (^Posledico manjše uvozne pravice OZD v naslednjem letu. Za leto .V8J načrtujemo, da bo industrija dosegla naslednje stopnje rasti: ^ruzbeni proizvod 4 ^Poslenost 2 Produktivnost 2 Organizacije združenega dela bodo izvajale premišljeno politiko zaposlovanja tako, da bodo povečale delovno produktivnost in hkrati izboljšale kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Rast zaposlenih se bo v letu 1987 povečala za 2 %, kar pomeni, da bo povečana produktivnost prispevala enak delež kot večje število zaposlenih. Pri zaposlovanju se bo prednostno zagotavljalo pokrivanje kadrovskih potreb v gospodarstvu, kije usmeijeno v izvoz, posebej v konvertibilni izvoz. Rast družbenega proizvoda bo v letu-1987 V pretežni meri temeljila na že obstoječi proizvodnji, saj v tem letu ni planirano aktiviranje kakih, večjih novih investicij. OZD s področja industrije bodo zato morale doseči večji obseg proizvodnje in povečanje izvoza z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet. Popolnejša izraba kapacitet bo povezana z obnovo in posodabljanjem iztrošenih proizvodnih zmogljivosti, racionalno porabo energije in surovin, izboljšanjem ekonomičnosti poslovanja, povečanjem produktivnosti dela ter s postopnim uvajanjem skrajšanega delovnega časa in podaljševanja obratovalnega časa produkcijskih sredstev s prehodi na večizmensko delo. Za dosego globalnega srednjeročnega cilja industrije - 4 % letne rasti - bo potrebno hitrejše prilagajanje proizvodnih programov tržnim zahtevam. OZD morajo z notranjimi ukrepi zagotoviti, da bodo sposobne proizvajati izdelke na svetovni ravni produktivnosti, ekonomičnosti in kakovosti, ki morajo ustrezati zahtevanim tehničnim pogojem in kakovostnim kriterijem. Rast fizičnega obsega proizvodnje ne bo dosežena samo s popolnejšim koriščenjem zmogljivosti, temveč tudi s pravočasnim aktiviranjem investicij v teku ter z novimi vlaganji v modernizacijo in posodobitev proizvodnje. Leta 1987 bodo izvedene naslednje investicije: Toplarna: v letu 1987 bo izdelan investicijski program za sanacijo dveh kotlov. Papirnica Vevče TOZD Grafični papir bo leta 1987 nabavil nov premazni stroj, ki bo začel poskusno obratovati leta 1988. Saturnus TOZD Tovarna embalaže: v prvi polovici leta 1987 se bo pričela redna proizvodnja varjenih pločevink, z rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnje pa bodo pričeli takoj, ko bo odobren kredit od mednarodne banke. Saturnus TOZD Tovarna avtoopreme bo v letu 1987 vršila razširitev in modernizacijo proizvodnih prostorov skupaj z razvojno stavbo. Saturnus TOZD Orodjarna in vzdrževanje bo v letu 1987 v sklopu modernizacije tehnološkega procesa nabavila nove stroje. Saturnus - DSSS: v letu 1987 bodo nabavili nov poslovni računal-nik. DO Rog TOZD Sestava dvokoles: v letu 1987 se bo pričela gradnja novih proizvodnih obratov, s katerimi bodo omogočili uskladitev kapacitet posameznih TOZD, povečali proizvodnjo finalnih izdelkov in posameznih elementov za kolesa ter razširili dopolnilni program. Obrati bodo končani leta 1988. Kartonažna tovarna Ljubljana: avgusta 1987 bo v industrijski coni MP-4 Letališče končan novi objekt, kamor bo preseljena proizvodnja potiskane pločevine. Proizvodnja v novem obratu bo stekla konec leta 1987. Julon: ima v srednjeročnem planu predvideno rekonstrukcijo in osvojitev proizvodnje tehničnih filamentov za potrebe gumarske industrije ter razširitev proizvodnje predorientiranega filamenta za potrebe tekstilne industrije. Za oba sistema poteka zbiranje ponudb, predvidena pa je tudi mednarodna licitacija in mednarodni krediti. V letu 1987 bo podpisana pogodba za enega od dveh predvidenih sistemov. Leta 1987 bo gotovo tudi skladišče kemikalij. Velana bo do konca prvega kvartala 1987 nabavila vseh 37 pletilnih strojev, tako da bo aprila 1987 z delom nove opreme pričela preizkusno obratovati, kompletno obratovanje pa bo izvedeno v letu 1988 HP Kolinska TOZD Tovarna hranil bo v letu 1987 končala I. fazo rekonstrukcije objekta, medtem ko bo celotna rekonstrukcija končana leta 1988. KTM Protektor TOZD Al-sulfat: ima do leta 1990 predvideno rekonstrukcijo proizvodnje al-sulfata in nabavo strojne opreme za povečanje proizvodnje al-sulfata za dodatnih 20.000 ton letno, ki je namenjena izključno izvozu. Začetek rekonstrukcije, kije predviden za leto 1987, je odvisen od položaja na trgu in dohodkovne motiviranosti za izvoz. V TOZD Protektiranje bodo leta 1987 postavili celotno linijo za hladno protektiranje. DO KTM Protektor bo leta 1987 končala z gradnjo remontnih delavnic. Teol: v letu 1987 bo izvedena rekonstrukcija starega obrata lepil. V okviru razvoja proizvodnje aktivnih substanc bo leta 1987 dobavljena oprema za modernizacijo linije za sintezo površinsko aktivnih substanc. Emona MIZ bo v letu 1987 nadaljevala z nabavo opreme za predelavo mesa. Žito TOZD Mlini bo leta 1987 realiziral investicijo v ekstrudiranje, luščenje in kosmičenje žit. Žito TOZD Pekarstvo in testeninarstvo: V letu 1987 bodo izvedli priprave za zamenjavo in rekonstrukcijo linij za pecivo in makarone. Investicija bo končana leta 1988. Leta 1987 bo zaključen t.i. A program, ki vključuje proizvodnjo diabetičnega in dietetičnega peciva, prepečenca in ostalih programov zmrznjenih in slaščičarskih proizvodov. Žito TOZD Šumi bo v letu 1987 delno realiziral investicijo v povečanje proizvodnih kapacitet za deserte. Žito TOZD Blagovni promet bo v letu 1987 nadaljeval z vlaganji v prodajno mrežo m gradnjo distribucijskih skladišč. Žito TOZD Tehnični obrati bo postopno zamenjal strojno opremo. Agroemona TOZD Tovarna močnih krmil bo v okviru postopne rekonstrukcije in modernizacije celotne tovarne leta 1987 začela z rekonstrukcijo mešalnega sistema, ki bo jeseni gotova. Koto TOZD Koprod: v letu 1987 bodo potekali dopolnitveni programi nas bazi že obstoječe proizvodnje. Gradis TOZD OGP bo v letu 1987 zaključil rekonstrukcijo industrijskega tira. Pletenina bo leta 1987 pričela z gradnjo nove oplemenitilnice, objekt bo končan aprila 1988 začetek rednega obratovanja pa je predviden za 1. 1. 1989. ŽG-Centralne delavnice: leta 1987 bodo izdelali dokumentacijo za izgradnjo I. faze hale za vzdrževanje lokomotiv in delavnic za popravilo kontejnerjev in kontejnerske mehanizacije. Investicija bo do leta 1990 končana. Izolirka TOZD Ljubljana bo leta 1987 usposobila nov proizvodni objekt. Mineral: v letu 1987 bo potekala kontinuirana zamenjava zastarelih in iztrošenih strojev. Arbo bo leta 1987 pričel z rekonstrukcijo obrata sintez, ki bo predvidoma istega leta tudi končana. V letu 1988 bodo pričeli z redno proizvodnjo. Tiskarna Jože Moškrič zamenjava iztrošene opreme v vrednosti 46 mio din. Totra TOZD Izdelki iz plastičnih mas: v letu 1987 se bo nadaljevala modernizacija obstoječe proizvodnje, ki seje pričela že v letu 1986. Totra TOZD Pozamenterijski izdelki bo leta 1987 kupila nove tkalske stroje. Olma bo v letu 1987 usposobila skladišče. Riko TOZD Komunalna oprema, v letu 1987 bo končana nova proizvodna hala. Indos bo leta 1987 pričel z gradnjo nove proizvodne hale. SCT TOZD Mehanični obrati: v letu 1987 bodo pridobili lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gradnjo nove proizvodne hale za težko obdelavo. Nabavili bodo za 300 milijonov nove opreme. Hmezad DO Jata TOZD Meso bo leta 1987 adaptiral podstrešje na perutninski klavnici, izgradil nadomestno kotlarno in hidrofor ter opravil pripravljalna dela za adaptacijo klavnic v letu 1988. Agrotehnika Gruda TOZD Indov bo zgradil nadomestne objekte zaradi rekonstrukcije Litijske-Poljanske ceste. Iz zgoraj navedenih investicij je razvidno, da se bodo v letu 1987 pričale večje rekonstrukcije (Saturnus, Julon, KTM Protektor, Teol, Kolinska TOZD Tovarna hranil, Agroemona TMK), ki bodo pripomogle k nadaljnjemu prestrukturiranju gospodarstva in povečale delež družbenega proizvoda v razvojno m tehnološko intenzivnejših panogah (kemična, strojna, elektroindustrija). To so panoge, ki bodo z že uveljavljenimi panogami (papirna, živilska industrija) morale postati nosilec pospešene rasti občine. 3.2.2. GRADBENIŠTVO Področje gradbeništva bo v letu 1987 zaustavilo padanje obsega dejavnosti, čeprav rezultati poslovanja še ne bodo dosegli povprečnih v gospodarstvu občine. Osnutek zvezne resolucije nalaga republikam, da v tem letu ustvarijo ugodnejše pogoje za oživitev te dejavnosti predvsem z zniževanjem davkov ter ukrepi kreditne politike, načrtnje pa se tudi večja oživitev stanovanjske gradnje. Vendar pa hkrati ocenjujemo, da se bodo na tem področju še vedno pojavljale težave iz preteklih let. V veljavi bo še vedno zakon o omejevanju neproizvodnih naložb, še vedno bo prisotna problematika težjega pridobivanja novih del tako doma kot v tujini ter razdrobljenost m oddaljenost gradbišč. Finančni rezultati poslovanja gradbenih organizacij bodo v večji meri odvisni tudi od realizacije ciljev, kot so povezovanje gradbeništva s projektantskimi, raziskovalnimi in inženiring ter drugimi organizacijami, od prilagajanja zahtevam trga predvsem v smislu uvajanja novih tehnologij in materialov, kar vse kompletira ponudbo gradbenih organizacij. Gradbene organizacije so že v preteklih letih vložile precej naporov za prerazporeditve delovnega časa, vendar bodo v prihodnjem letu še večjo pozornost namenile vplivu sezone na njihovo poslovanje. Ugotavljamo, da zlasti v zadnjih dveh letih število zaposlenih v gradbeništvu narašča, kar poslabšuje produktivnost tega področja. Glede na to, daje področje gradbeništva še vedno predimenzionirano oz. razpolaga s prevelikimi kapacitetami ter že ob prej navedenih težavah načrtujemo, da se bo število zaposlenih zmanjševalo, pri čemer bo potrebno še izboljševati sistem nagrajevanja. Pri načrtovanju razvoja oz. investicij naj se gradbene organizacije med seboj povezujejo (železokrivnici), podvajanje oz. predimenzioni- ranje kapacitet pa bomo tudi v letu 1987 preprečevali s preverbaffli novih investicijskih naložb. Ocenjujemo, da na področju zunanje trgovine gradbeništvo ne bo doseglo pomembnejših uspehov ter da bodo njegovi izvozni rezultati zaostajali za povprečnimi v gospodarstvu ne glede na to, da je z osnutkom zvezne resolucije načrtovano, da bodo v prvem kvartalu leta 1987 sprejeti predpisi, predvideni z zakonom o izvajanju investicijskih del' tujini, s katerimi bodo razčlenjeni pogoji za opravljanje teh del. V letu 1987 načrtujejo organizacije združenega dela naslednja investicijska vlaganja: Ingrad TOZD Prevozi se bo v prvi polovici 1987 preselil v občino Šiška, kjer na zgradbi potekajo zaključna dela. SCT TOZD Tesarska dejavnost bo v prvi polovici leta 1987 zaključila preselitev žage z Litijske ceste na Brdo v občino Ljubljana Vič' Rudnik. Gradis TOZD Strojno prometni obrati bo v prvi polovici leta 1987 zaključila s sanacijo in razširitvijo obstoječega programa, kjer se bodo vršila popravila gradbene mehanizacije za celotno DO Gradis. Gradis TOZD Gradbena operativa bo v letu 1987 pričela z aktivnostmi za nakup in pripravo zemljišča za gradnjo centralne betonarno z deponijo kamnitega materiala ob industrijskem tiru v občini Vič Rijdnik. ŽG-ŽGP bo v letu 1987 nadaljevala s pripravami za gradnjo delavnice progovne mehanizacije ob Letališki cesti. Gikos načrtuje adaptacijo poslovnih prostorov. Obloga-slikoplastika bo v letu 1987 pripravila idejni program za selitev v cono MM 5/2. Pionir TOZD Gradbeni sektor Ljubljana bo v letu 1987 odkupil zemljišče za gradnjo železokrivske, tesarske delavnice ter skladišča v občini Vič-Rudnik. Izolirka TOZD Tectum bo v letu 1987 izvedla pripravljalna dela za gradnjo proizvodno skladiščnega objekta. Do konca bo odkupila zemljišče, ga utrdila ter pripravila projektno dokumentacijo vse skupaj v predračunski vrednosti 15 mio din. 3.2.3. PROMET IN ZVEZE V kolikor želi prometna dejavnost doseči v tem srednjeročnem obdobju načrtovano stopnjo rasti razvoja, ocenjujemo, da bi v letu 1987 morale organizacije združenega dela doseči višjo stopnjo, kot je načrtovana za celotno gospodarstvo. Zaostreni pogoji gospodarjenja in stanje v prometni dejavnosti pa to ne omogočajo. Načrtuje se, da bo promet dosegel povprečno stopnjo rasti razvoja gospodarstva v letu 1987 oziroma povprečno stopnjo rasti prometa, planirano za to srednjeročno obdobje, dočim se število zaposlenih ne bo bistveno povečalo. Kljub temu, da večjih premikov in efektov na področju sistemskih ukrepov in rešitev v letošnjem letu še ni, pa mora leto 1987, v kolikor se ne želi, da bi prometna dejavnost postala ključni zaviralni faktor pri razvoju gospodarskih dejavnosti, pomeniti preokretnico. V letu 1987 je potrebno sprejeti vse ekonomske in druge ukrepe, ki bi v skladu z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije in sprejetimi planskimi dokumenti omogočili realizacijo že sprejete oro* ________________________________________________________ odražajo tudi na stanju in uspešnosti prometnih organizacij v naši občini. Širšo pomoč pričakujejo organizacije združenega dela tako v železniškem in cestnem prometu kot tudi v pretovorno skladiščnem prometu. Sistemske rešitve in ukrepi, notranje rezerve, boljša organizacija dela in poslovanja pa pomenijo večji finančni efekt in boljše razvojne možnosti organizacij. Leto 1987 mora pomeniti preokretnico tudi na področju investicij-V zadnjih letih prometna dejavnost ni bila investicijsko aktivna. Večje načrtovane investicije so: Blagovno transportni center - izgradnja prostocarinske cone ŽG ŽTO - modernizacija timih naprav in signalnovarnostnih naprav - modernizacija vozlišča Ljubljana (na tovorni postaji Ijubljan* Moste - uvedba UKV veze (brezžična povezava) za prometno osebje* uvajanje informacijskega sistema za upravljanje prometa z namenom boljše spremljave pretoka blaga in hitrejšega informiranja uporabnikov storitev, izgradnja tirne tehtnice s tirom in zamenjava iztrošene opreme, cestnih vozil in transportne mehanizacije) - izgradnja podhoda na Proletarski - pričetek izdelave tehnične dokumentacije za: 1. fazo tehnične postnje Ljubljana - servisno dejavnost ob letališki - bivalnico ob Letališki (in pričetek gradnje) - izvvunivojsko križanje Zalog - strojni tir In industrijska proga med Mostami in Ljubljano - nabavni servis Zalog - pričetek gradnje kontejnerskega terminala (tehnična dokumentacija delavnice za popravilo kontejnerjev in predvidoma konec leta Pr*' četek gradnje) - II. faza Podjetje za ptt promet Ljubljana - izgradnja ptt v Fužinah . - izgradpja telefonskega omrežja RATC Polje in na območjih kjer, bodo krajevne skupnosti in DO združevala sredstva po posebnih sporazumih - priprava investicijsko tehnične dokumentacije za objekte iz srednjeročnega plana 1986-1990 - krajevno kabelsko omrežje Zadvor, Bizovik V okviru SOZD Integral morajo v letu 1987 DO in TOZD na našem območju izdelati in uskladiti svoje programe razvoja, in sicer z dejavnostmi, ki ustrezajo opredelitvi namembnosti tega območja (stanovanjska poslovna dejanvost). 3.2.4. OBRT Za področje drobnega gospodarstva je v osnutku zvezne resolucije predvidenih precej novosti oz. ukrepov, ki bodo vplivali na hitrejši razvoj tega področja. Napovedani so posebni ukrepi ter spremembe zakonskih predpisov, davčna in kreditna politika naj bi spodbujali angažiranje sredstev občanov za razvoj zmogljivosti drobnega gospodarstva ter povezovanje in združevanje teh sredstev z združenim delom v okviru zadrug, izdelane naj bi bile sistemske in materialne predpostavke za razvoj zasebnega sektorja, z davčno politiko se bo spodbujalo vlaganja investicijskih sredstev organizacij združenega dela v razvoj drobnega gospodarstva, obrtniki bodo, v kolikor bo njihova proizvodnja izvozno usmerjena, stimulirani za uvoz opreme (ki se ne izdeluje v državi), rep-romateriala in nadomestnih delov z delno oprostitvijo plačila carine in drugih uvoznih davščin, omogočeno naj bi bilo, da organizacije združenega dela družbenega sektorja lahko uvozijo opremo in repromate-rial (ki se ne izdeluje v državi), ga dajo v uporabo zasebnikom, v kolikor le-ti proizvajajo za izvoz. Gospodarske zbornice bodo v sodelovanju z organizacijami združenega dela obdelale ustrezne programe za racionalizacijo oz. specializacijo proizvodnje glede optimalnega vključevanja drobnega gospodarstva v družbeno reprodukcijo. Glede na prej navedeno ocenjujemo, da se odprava zaviralnih faktorjev na tejn področju sicer počasi, a vnedarle odvija, zato načrtujemo, da bo obrt ob predpostavki realizacije opredeljenih nalog v prihodnjem letu dosegala v povprečju boljše rezultate kot drugo gospodarstvo. V letu 1986 smo pripravili tudi posebno analizo o stanju in razvojnih možnostih drobnega gospodarstva. Med zadolžitvami občine, ki smo jih opredelili, so pospešitev aktivnosti za razrešitev prostorske Problematike oz. problematike poslovnih prostorov ter proučitev dodatnih davčnih olajšav. Med naloge, ki so bile že realizirane, lahko uvrstimo predvsem razširitev pojma deficitarnih obrtnih dejavnosti. Poleg navedenega smo republiškim upravnim organom oz. tudi drugim subjektom posredovali različne pogodbe, o realizaciji katerih Bomo poročali tudi na skupščini ter katere bi pripomogle k hitrejšemu razvoju drobnega gospodarstva. Med prednostnimi nalogami ostajajo tudi v letu 1987 povezovanje drobnega gospodarstva z velikim gospodarstvom predvsem v smislu Prenosa manjših serij proizvodov v malo gospodarstvo ter ustanavljanje majhnih, elastičnih enot z nizkim številom zaposlenih, kar pa je v veliki meri odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev. V naslednjem letu se bodo nadaljevale aktivnosti za zagotavljanje lokacij oz. poslovnih prostorov, kjer so možnosti naslednje: V obrtno servisni coni MM 5/2, kjer so lokacije namenjene za proizvodnjo izdelkov, ki povečujejo izvoz, nadomeščajo uvoz, dopolnjujejo asortiman na trgu, oz. so deficitarne storitvene dejavnosti, se bo v letu 1987 zgradila servisna cesta in uredila komunalna infrastruktura. Izvedel se bo javni natečaj za pridobitev investitorjev za to cono. Za kare Zaloška-Kajuhova, kjer je predvidena gradnja dveh objektov za storitvene dejavnosti, bo potrebno preveriti prvotni program v smislu, ali je zaradi nove Zaloške (večji poseg v zemljišče kot prvotno opredeljen) možno realizirati celotni kompleks v enakem obsegu. Potekale bodo tudi aktivnosti za dokončno pridobitev zemljišča. V Štepanjskem naselju se bo gradnja primarnega centra predvidoma zaključila v začetku leta 1987. V okviru primarnega centra bo Ljubljanska banka, PTT, KS Štepanjsko naselje, Loterijski zavod, Brivsko frizersko podjetje Ljubljana, ter nekaj zasebnih oBratovalnic ' kava bar, pizzerija, degustacija slaščičarskih izdelkov. Nekaj poslovnih površin je še neoddanih. V KS Vevče-Zg. Kašelj se bo nadaljevala gradnja manjšega obrtno gostinskega centra. V Novih Fužinah - MS 5/2 se bodo nadaljevale aktivnosti za pričetek gradnje štirih objektov za servisne dejavnosti, ki jih predvideva zazidalni načrt. Krajevna skupnost je opredelila dejavnosti, ki bi jih ‘kleli imeti v teh objektih. Javni natečaj za pridobitev investitorjev bo razpisan že v letu 1986, v kolikor bodo zbrani interesenti, se bo v letu 1987 pripravila izvedbena dokumentacija, konec leta 1987 pa se bo Pričelo z gradnjo. V Novih Jaršah bo po opredelitvi želenih obrtnih dejavnosti s strani krajevnih skupnosti ter v skladu s prostorskimi ureditvenimi pogoji r#zpisan natečaj za izbiro investitorjev za novi center. Po zazidalnem načrtu so v coni MS 7/2 Novo Polje-Zadobrova predvidene lokacije za opravljanje obrtnih dejavnosti. Glede na to, da so zemljišča še v zasebni lasti, bo potrebno ponoviti akcijo za pridobitev zemljišč. Obrtne dejavnosti se lahko opravljajo tudi v kioskih, s čimer se delno rešuje tudi najbolj pereča problematika glede potreb po opravljanju določenih storitev v posameznih krajevnih skupnostih. Ugotavlja-; mo pa, da v zadnjem času za kioske ni večjega interesa, tako s strani krajevnih skupnosti kot posameznih interesentov. Še vedno ostaja možnost oddaje lokacij, ki so preostale od zadnjih dveh natečajev. Evidentiranje nezasedenih skupnih prostorov po posameznih krajevnih skupnostih naj postane tekoča naloga. Ena od zadolžitev za krajevne skupnosti, ki je izhajala iz pripravljene analize o drobnem gospodarstvu v občini, je, da do konca oktobra 1986 pripravilo pregled prostorov, v katerih bi bilo možno opravljati obrtne dejavnosti. V letu 1987 naj bi se te akcije nadaljevale. V okviru prekvalifikacije stanovanj VI. in VII. kategorije sta v letu 1987 načrtovani dve. Organizacije združenega dela s področja obrti načrtujejo v letu 1987 naslednja investicijska vlaganja: Sap TOZD Servo bo po predhodni preverbi programa razvoja na Komisiji za usklajevanje razvoja gospodarskih dejavnosti v prostoru občine v letu 1987 zbrala potrebno dokumentacijo ter pričela z gradnjo servisne delavnice za vzdrževanje cestnih potniških vozil na Sre-diški cesti. Hkrati bodo nadaljevali z adaptacijo obstoječe mehanične delavnice. Petrol TOZD Vzdrževanje in investicije bo nadaljevala z adaptacijo delavnice na Flajšmanovi cesti. Mizastvo Moste bo v letu 1987 zbralo potrebno dokumentacijo za pričetek nadzidave poslovnih prostorov. Investicija naj bi se zaključila v istem letu. 3.2.5. GOSTINSTVO IN TURIZEM V letu 1987 na ravni občine kot tudi v organizacijah s področja gostinstva in turizma v občini se ne načrtuje večjega porasta družbenega proizvoda in zaposlenih. Glede na stanje te dejavnosti sta izvršni svet kot tudi skupščina v letošnjem letu sprejela za razvoj te dejavnosti določene ukrepe, in sicer: da se trajnejše in dolgoročnejše poveže v občini kakor tudi v širšem prostoru, izkoristi svoje notranje rezerve, izboljša kvaliteto uslug in pristopi k ureditvi svojih prostorov. Glede na to, da so naloge dolgoročnega značaja, bodo tudi učinki teh ukrepov nastopili šele v kasnejših letih tega srednjeročnega obdobja. Ker se turistična dejavnost v občini odvija predvsem preko turističnih društev, bosta morala biti aktivnejša Turistično društvo Ljubljana Moste-Polje in Turistično društvo Zadvor. Proučila se bo tudi možnost ustanovitve turistične zveze občine. Preko te zveze se bo območje naše občine, kije v ljubljanskem prostoru sicer turistično še nerazvito, lahko predstavljajo širši javnosti kompleksno. Celovitejši program pa my bi dal tudi osnovo za pridobitev dodatnih sredstev za razvoj turistične in gostinske dejavnosti v naši občini. Glede na premajhno investicijsko zmožnost naših organizacij, se bo v naslednjem letu proučila možnost interesnega združevanja sredstev organizacij s področja občine, za razvoj gostinske in turistične dejavnosti v naslednjih letih tega srednjeročnega obdobja. Večjih investicij razen gostinskega obrata v prostocarinski coni (Blagovno transportni center) ni. Organizacije načrtujejo le modernizacije in adaptacije svojih kapacitet. 3.2.6. TRGOVINA Trgovina bo v letu 1987 intenzivnejše izvajala osnovno nalogo tega srednjeročnega obdobja, in sicer bo zagotovila, da preskrba v občini ne bo nazadovala. Za prvo leto tega srednjeročnega obdobja ugotavljamo, da se ta naloga v celoti ne izvaja. Veča se število prebivalcev in dokončuje naj večja soseska v občini, to je v Novih Fužinah. V kolikor se izgradnja oziroma pridobitev maloprodajnih površin ne bo nadaljevala po sprejeti dinamiki, bodo prizadevanja na tem področju, ki so bila vložena v preteklem srednjeročnem obdobju, izničena. Druga naloga trgovine je zagotovitev kakovostne in celovite ponudbe v prodajnih enotah, večji poudarek pa bo dan tudi sodelovanju trgovine s potrošniškimi sveti v posameznih krajevnih skupnostih! Na področju zunanje trgovine sc planira porast izvoznih storitev glede na doseženo v letošnjem letu. Realnejši podatki bodo znani konec letošnjega leta. Na področju investicij bo nosilec največje investicije tega srednjeročnega obdobja v maloprodajni trgovini - Mercator moral v letu 1987 pričeti z izgradnjo primarnega centra v Novih Fužinah. Zaradi kasnitve v gradnji te investicije, se že kažejo motnje v normalni oskrbljenosti prebivalstva v tej soseski. V krajevni skupnosti Klopce in Šmartno trgovin z osnovnimi življenjskimi potrebščinami še ni. V Šmartnem je krajevna skupnost v razgovoru za pridobitev najemnega poslovnega prostora, v krajevni skupnosti Klopce pa se bo proučila možnost izgradnje enote v gasilskem domu. Problemi z osnovno preskrbo so prisotni tudi v krajevni skupnosti Besnica, in sicer v vasi Javor. Ker preko družbenega sektorja problema ni možno rešiti, se bo morala situacija reševati preko krajevne skupnosti, ki naj bi za to enoto v sodelovanju z Mercatorjem na svojem območju poiskala ustrezno delovno silo. V centru Most (predel med Zaloško in Kajuhovo ulico) sta v okviru sekundarnega centra predvideni izgradnji trgovine za osnovno preskrbo in neživilska trgovina. V letu 1987 se bo pridobil preostali še neodkupljeni del zemljišča, konec leta pa se bo že začela pridobivati ostala gradbena dokumentacija. Kurivoprodaja bo nadaljevala z izgradnjo prodajnega centra. Za leto 1987 načrtuje izgradnjo tretje faze. Sanolabor načrtuje pridobitev dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za skladiščno proizvodni objekt. Petrol DO Trgovina načrtuje širitev zmogljivosti in sanacijo skladiščnih zmogljivosti v Zalogu, vendar pa program še ni izdelan, zato investicije rokovno še niso opredeljene. , 3.2.7. FINANČNE IN DRUGE POSLOVNE STORITVE V letu 1987 bo področje finančnih in drugih poslovnih storitev dosegalo boljše rezultate kot gospodarstvo občine v povprečju. Hitrejši razvoj tega področja bo predvsem posledica večjega povezovanja projektantskih, inženiring in raziskovalnih organizacij z organizacijami drugih področij gospodarstva, kar bo rezultiralo v kompleksnejši ponudbi tako doma kot v tujini. Načrtujemo, da se bo število zaposlenih v teh organizacijah povečevalo hitreje kot v gospodarstvu v povprečju, posledica tega pa bo izboljševanje kvalifikacijske strukture tega področja. Novi zakon o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za negospodarske in neproizvodne investicije v drugem polletju 1986 in v letu 1987 omejuje možnost investiranja organizacij združenega dela tega področja, kar pa lahko ogrozi usmeritve, sprejete s srednjeročnim planom za to področje. Načrtovane investicije so naslednje, njihova realizacija pa je glede na novi zakon vprašljiva: SCT TOZD Strojni inženiring bi želel v letu 1987 pričeti z deli za sanacijo podstrešja na Kavčičevi cesti, večino dokumentacije so že zbrali. Papirnica Vevče TOZD Blagovni promet načrtuje gradnjo črpalke, cisterne za diesel gorivo ter skladišče goriv in maziv v coni MP8. Intertrade TOZD Zastopstva IBM bo pričel z gradnjo dodatnega objekta na obstoječi lokaciji (program razvoja je bil že potrjen na komisiji za usklajevanje razvoja), ki bo omogočil razširitev njegove dejavnosti (konsignacija, tehnično vzdrževalna služba, del proizvodnje). Investicija zaradi novega zakona ni sporna (druga šifra dejavnosti). Zaključek investicije je predviden še v istem letu. Intertrade TOZD Obdelava podatkov načrtuje v letu 1987 nabavo računalniške opreme - okvirni znesek jč 100 mio din. Giposs Inženiring in Gradbeni center Slovenije bosta odvisno od preverbe programa razvoja pripravljala dokumentacijo (za lokacijo Ingrada TOZD Prevozi) za gradnjo informacijskega, poslovnega in prodajnega centra. Mercator Mednarodna trgovina TOZD Slovenija sadje Hladilnica Zalog predvsem zaradi novega zakona prestavlja investicijo gradnje hale za predelavo sadja, zelišč in gozdnih sadežev v leto 1988. 3.2.8. KMETIJSTVO Usmeritev kmetijstva v letu 1987 bo v povečanje tržne proizvodnje. Večji poudarek bo dan intenzivnejšemu izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Posebna skrb bo dana pospeševanju kmetijstva na hribovitih območjih tako, da bi tudi tu dosegli večjo intenziteto pridelave in večji obseg družbeno organizirane proizvodnje. V rastlinski proizvodnji je za leto 1987 predvidena 3-odstotna stopnja rasti. V ta namen bo dan večji poudarek izbiri semena, uporabi gnojil, zaščitnih sredstev in tehnologiji od priprave zemlje do spravila pridelkov. Krepila se bo povezava med kmetijsko zadrugo, Emono, Žitom, Mercatorjem in drugimi OZD v občini. V živinoreji je predvidena 4-odstotna stopnja rasti proizvodnje mleka in mesa. Ta stopnja rasti bo dosežena predvsem na osnovi doma pridelane krme. Povečali bomo površine s koruzo za silažo in za zrnje. Z boljšim gnojenjem travnikov in uvajanjem pašno košnega sistema bomo dosegli večjo pridelavo osnovne krme. Na povečanje živinorejske proizvodnje bo vplivala tudi selekcija osnovne črede z umetnim osemenjevanjem, večjim vplivom pospeševalne službe kontrole molznosti krav mlekaric m nabava plemenskih živali zunaj občine. TZO Dobrunje TZO Dobrunje bo organizator kmetijske proizvodnje v zasebnem kmetijstvu. V družbeno organizirani proizvodnji bo zajela vse tržne viške tako pri kmetih kooperantih kot pri ostalih kmetijskih proizvajalcih. Odkupljeno bo 970 kom. pitancev in ostale govedi. Od tega bo v organizirani reji 500 pitancev. Odkupljeno bo 80 klavnih telet in 200 telet za pitanje ter 450 prašičev. Odkupljeno bo 1900.000 litrov mleka in 1400 ton zelenjave. Za pospešitev živinoreje in konjereje bo nabavljeno 45 plemenskih krav in telic, 20 plemenskih svinj, 40 kom. ovc in 30 kom. plemenskih kobil in žrebic. TZO bo nabavila repromaterial in to 34 ton semenske pšenice, 25 ton semenskega krompirja, 1050 ton umetnih gnojil in 500 ton koruze in močnih krmil za pitanje. V lasti TZO bodo izgrajene 4 zbiralnice mleka ter izvedene agromelioracije v Sigah, Sotočju in Dolskem. Za kmete kooperante bo nabavljeno 25 traktoijev in traktorskih priključkov in izgrajeno 10 silosov s 700 kub. m prostornine. Skupnost za pospeševanje kmetijstva Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo v sodelovanju s pospeševalno službo TZO Dobrunje in Veterinarskim zavodom Ljubljana še nadalje delovala za hitrejši razvoj kmetijstva na območju občine, predvsem pa v hribovitih območjih. Razpoložljiva sredstva bodo usmerjena v tiste dejavnosti, ki najbolj vplivajo na povečanje tržne proizvodnje. Po programu bodo zbrana sredstva usmerjena v naslednje dejavnosti: Organizirane bodo tri strokovne ekskurzije za kmete kooperante, žene zadružnice in mlade zadružnike. Za izobraževanje kmetov in kmečko mladino bodo organizirani tečaji za traktoriste in predavanja iz veterine, vrtnarstva, prehrane živali, higiene mleka, siliranja krme, pašno kašnega sistema in gospodinjstva. Dane bodo premije za večjo pridelavo mleka in mesa na hribovitem območju ter gradnjo hlevov in za strojne skupnosti. Pri kooperantih bodo zgrajeni 3 novi hlevi in 6 adaptacij hlevov s skupno 126 novimi stojišči. Sodelovali bomo na tekmovanju traktoristov. Nabavljena bosta dva plemenska merjasca in sadike jagod iz uvoza. Pospeševali bomo rejo malih živali preko društva rejcev malih živali in organizirali poizkuse na treh pašnikih v hribovitem območju. Dokončan bo objekt kmečkega turizma in začetek gradnje drugega objekta. Sofinancirali bomo izdelavo tipskih načrtov za kmečke hiše. Organizirali bomo zbor kmetov in prispevali sredstva za nagrade najboljšim proizvajalcem v rastlinski in živinorejski proizvodnji. Agroemona, obrat posestvo Zadobrova Na 226 ha bo v letu 1987 zasejana pšenica, ječmen, olja ogrščica, si lažna koruza in detelja. V živinoreji bodo vzrejali 400 plemenskih telic. Osnova za prehrano telic bo doma pridelana krma. Jata TOZD Reja Na območju občine bodo v letu 1987 proizvedli 10,4 milj. valilnih jajc, 1 milj, konzumnih jajc, 8150 ton piščančjega mesa in 7 milj. dan starih piščancev. Izvozili bodo 1000 ton mesa in 10 milj. valilnih jajc v vrednosti 2,05 mio $. Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Moste-Polje bo izvajala program dela po sprejetih smernicah v družbenem planu v občini. Predvsem bo reševala kmetijsko problematiko skladno s kmetijsko zemljiško skupnostjo. Prizadevala si bo za racionalno koriščenje prostora za enotno gospodarjenje z razpoložljivimi površinami in za izboljševanje kmetijskih zemljišč. 1. Sodelovala bo pri izdelavi agrokarte, načrta za dolgoročno usmeritev razvoja kmetijstva in za najustreznejšo rabo zemljišč v občini. 2. Sodelovala bo pri izboljševanju kmetijskih zemljišč z melioracijskimi ukrepi na ca. 125 ha v KS Besnica, KS Zadvor, KS Zalog, KS Dolsko, KS Klopce in drugih krajevnih skupnosti. 3. Izvajala naloge, ki jih narekuje zakon. Pri izvajanju programa dela bo dajala prednost nalogam, ki so najbolj pomembne za večje pridelovanje hrane. Kmetijska zemljiška skupnost bo sodelovala s Komitejem za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja pri iskanju ustreznih rešitev na kompleksnem prostoru MS 6/5 Hrušica-Fužine. 3.2.9. GOZDARSTVO TOK Gozdarstvo Domžale gospodari z zasebnimi gozdovi na območju občine. Na podlagi 10-letncga etata bodo v letu 1987 posekali 12.055 kub. m lesa, od tega bo 8237 kub. m listavcev in 3818 kub. m iglavcev. V letu 1987 bodo začeli graditi novo gozdno cesto Potok-Reka pod Jančami v dolžini 4000 m. Izvajali bodo vzdrževalna dela na 8 km gozdnih vlak. Obnovljeno bo 9 ha gozdov. Nega gozdov (čiščenje, redčenje) bo na 135 ha gozdnih površin. 4. RAZVOJ V PROSTORU 4.1. UREJANJE PROSTORA Z dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane smo sprejeli usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in določili namensko rabo prostora. Zaradi pomanjkanja nekaterih strokovnih podlag nekatera odprta vprašanja, kijih povzročajo predvsem navzkrižni interesi rabč prostora, ni bilo možno definirati do sprejema dolgoročnega plana, zato smo jih v tem planu opredelili kot naloge in obveznosti predlagatelja in posameznih nosilcev planiranja s konkretnimi roki za njihovo razrešitev. . Tako bomo v letu 1987 dopolnili krajinske zasnove Zasavskega hribovja v skladu z Zakonom o urejanju prostora in sprejeli dolgoročni plan oskrbe z vodo in odvgjapja odpadnih voda v izvenmestnem območju občine. V tem letu bomo razrešili še druga vprašanja, ki so mestnega značaja in zahtevajo proučitev celotnega območja mesta Ljubljane, ter v skladu s programom dopolnili dolgoročni plan občin in mes- S temi usmeritvami bomo dopolnili tudi srednjeročni plan občine Ljubljana Moste-Polje in srednjeročni plan mesta Ljubljane za obdobje 1986-1990. Izdelali bomo potrebne strokovne podlage za posege predvidene z dopolnitvami, in za tiste posege v prostor, za katere jih ob pripravi srednjeročnega plana zaradi pomanjkanja razvojnih programov posameznih nosilcev planiranja ter pomanjkanja nekaterih strokovnih podlag ni bilo možno izdelati in z njimi dopolnili srednjeročni plan. . , . • Po sprejemu srednjeročnih planov SIS materialne proizvodnje bomo dopolnili prostorske sestavine in programske zasnove srednjeročnega plana občine. V program priprave prostorskih izvedbenih aktov bomo vnesli lokacijske načrte za predvidene infrastrukturne objekte in naprave. Da omogočimo realizacijo planskih nalog in dograjevanje v pretežno že pozidanih obmolčjih, za katere v tem srednjeročnem obdobju niso predvideni oz. ne bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, bomo v skladu s 54. členom Zakona o urejanju prostora in 82. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor izdelali prostorske ureditvene pogoje za posamezne planske celote (M) v skladu s programom priprave prostorskih izvedbenih aktov: M 1 Zelena jama - Nove Jarše M 2 Moste - Kodeljevo M 5 Selo - Nove Fužine Sprejem odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih v prvem četrtletju leta. M 3 Šmartno - Sneberje M 6 Štepanjsko naselje - Hrušica-Bizovik M 7 Zadobrova - Novo Polje-Zalog M 8 Polje Vevče-Kašelj M 9 Zadvor-Sostro M 10 Vinje-Klopce-Senožeti M 11 Dolsko Sprejem odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih v II. četrtletju leta. 4.1.1. POVRŠINE ZA STANOVANJSKO GRADNJO V skladu s srednjeročnimi plani občine Ljubljana Moste-Polje, mesta Ljubljane, samoupravne stanovanjske skupnosti in programom priprave prostorskih izvedbenih aktov, bomo nadaljevali s pripravo prostorskih izvedbenih načrtov ter tako omogočili pravočasno pripravo zemljišč in kontinuiteto stanovanjske gradnje. 4.1.2. POVRŠINE ZA PROIZVODNE IN SERVISNE DEJAVNOSTI Značilnost območja občine Ljubljana Moste-Polje je koncentracija proizvodnih dejavnosti v osrednjem naselitvenem območju občine. Te se tu razvijajo že iz obdobja pred vojno, na prostoru, ki je z razvojem mesta strogo omejen, z razvojem dejavnosti samih pa je postal utesnjen. Tako moramo s prostorskimi izvedbenimi načrti uskladiti številne navzkrižne interese, tako glede na tehnologijo proizvodnje J><*ruge samouPravne organizacije in I 2. C LhNU sta dve besedi»hišne svete« zamenjani s »skupnosti stanovalcev.«. 3. ČLEN predloga odloka je enak kot v osnutku odloka. Osnutek odloka je v 4. členu določal, da bodo zavezanci, ki oddajajo opremljene sobe turistom, oproščeni davka, če davčna osnova ne bo presegla din 200.000. V 4. ČLENU predloga odloka je cenzus »200.000 din« opredeljen z ustreznim delom osebnega dohodka. Rešitev v predlogu je ugodnejša za zavezance kot v osnutku, hkrati pa je to bolj sistemska rešitev. 1 Predlog odloka so vključeni NO VI5., 6., 7., 8. IN 9. ČLEN, s katerimi se spreminjajo 53., 57., 58., 59. in 62. člen veljavnega odloka, ki opredeljujejo osnove m stopnje davka od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic (5. člen) in davka od premoženja (6., 7., 8. in 9. Valorizacija davčnih osnov je izvedena, kot je že v UVODU obraz-toženo, v skladu s 24. in 25. členom dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990, in sicer je za varolizacijo osnov v 5 čle-nuflPrabJjen indeks 179,3, v 6„ 7. in 8. členu pa indeks 187. , LhNU, v katerem je predlagana valorizacija osnov za davek na plovne objekte, je uporabljen indeks 198. V 10. ČLENU je začetek veljavnosti oziroma uporabe usklajen s dohje ^986^1990° ^ dogovoru o usklajevanju davčne politike za ob- PREDLOG Na podlagi 1., 16. točke 4., 9. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 35/85), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 89. člena statuta obči. e Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 13/86) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na ......seji zbora združenega oela dne....... 1986 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne......spejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIH 1. člen V odloku o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 43/85) se 5. člen spremeni tako, da se glasi: »Davek na promet nezazidanega stavbnega zemljišča in drugega zemljišča, ki se ne uporablja v kmetijske namene, se plačuje od prometne vrednosti zemljišča po stopnjah, ki so odvisne od prometne vrednosti m2 zemljišča: Prometna vrednost m^ zemlJlSCa Davek nad din ______do din din ♦ %__________________ . ________ ga dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine obravnavala in sprejela brez pripomb na svojih sejah 29.10. 1986. Predloženi predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: predlog odloka) je pripravljen v skladu z dogovorom o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 14/86), ki v drugem odstavku 27. člena določa valorizacijo lestvice davčnih osnov za nezazidana stavbna zemljišča in za razliko med prometno in gradbeno vrednostjo m1 objekta z indeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v SR Sloveniji. Valorizacija osnov ni bila vključena v osnutek odloka, ker je Republiška uprava za družbene pnhodke sporočila indeks rasti 187, ki je upoštevan pri valorizaciji, po obravnavi osnutka odloka na zborih občinske skupščine. OBRAZLOŽITEV POSAMEZNIH ČLENOV PREDLOGA ODLOKA S I. in 2. členom predloga odloka, ki sta no' i, se spreminjata 5. in 6. člen. veljavnega odloka. S predlagano valorizacijo osnov se ne povečujejo davčne obveznosti zavezancev, ohranja se realna vrdnost davka. V primeru, da valorizacija osnov ne bi bila izvedena, bi zavezanci plačali tudi realno več davka oziroma bi bila večina obdavčena po najvišjih stopnjah. V 3. ČLENU je upoštevan predlog statutarnopravne komisije in je v prvem in drugem odstavku črtana beseda »izvršeni«. § Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 1 29. seji 25. novembra 1986 sprejel nasledpji SKLEP 130 15 130 400 19 ♦ 20 od presežka nad 130 din 400 670 73 ♦ 25 od presežka nad 400 din 670 800 140 ♦ 30 od presežka nad 670 din 800 940 179 ♦ 36 od presežka nad 800 din 940 1.070 229 ♦ 42 od presežka nad 940 din 1.070 1.200 284 ♦ 48 od presežka nad 1.070 din 1.200 1.340 346 ♦ 54 od presežka nad 1.200 din 1.340 422 ♦ 60 od presežka nad 1.340 din 2. člen Drugi odstavek 6. člena s spremeni tako, da se glasi: »Davek od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo objekta se plačuje po stopnjah, ki so odvisne od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo m2 objekta: Prometna vrednost m2 zemljifiža Davek nad din do din_______din ♦ % 1 1. Izvršni svet ugotavlja, da se predlog Aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 ne razlikuje od osnutka Aneksa, ki so ga zbori skupščine občine obravnavali in sprejeli na sejah 29. oktobra 1986. Izvršni svet posreduje zborom skupščine občine v obravnavo in sprejem predlog Aneksa. | 2. Izvršni svet določi besedilo predlogov odlokov: - o dopolnitvah in spremembah odloka o davkih občanov ter - o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin ter predlaga zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti, da odloka obravnavata in ju sprejmeta. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Miro SOTLA d PREDLOG 2.670 15 2.670 8.020 400 ♦ 20 od presežka nad 2.670 din 8.020 14.710 1.470 ♦ 25 od presežka nad 8.020 din 14.710 22.730 3.142 ♦ 30 od presežka nad 14.710 din 22.730 30.750 5.548 ♦ 40 od presežka nad 22.730 din 30.750 8.756 ♦ 50 od presežka nad 30.750 din." 3. člen V drugem odstavku 8. člena se pika zamenja z vejico m doda besedilo. »pri soinvestitorskih pogodbah gradnje novih poslovnih prostorov in pogodbah o prodaj' nedograjenih poslovnih prostorov pa v roku dveh let po izročitvi.«. V tretjem odstavku se v tretjem stavku za besedo: »prodaji« postavi vejica in doda besedilo: »pri soinvestitorskih pogodbah gradnje novih poslovnih prostorov in pogodbah o prodaji nedograjenih poslovnih prostorov pa v roku dveh let po izročitvi,«. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: , Predsednik Datum: , . skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Ivo SAMEC Na podlagi petega odstavka 15. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86), 1. člena dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 5/82,7/85), odloka o valorizaciji mymaiušega zneska odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zem-Ijišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 29/86) in 89. člena statuta občine Ljubljana Moste-Poije (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljub(jana Moste-Poije na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne.spre- jela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O ODŠKODNINI ZARADI SPREMEMBE NAMEMBNOSTI KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA ALI GOZDA OBRAZLOŽITEV UVOD Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin (Delegatska tribuna št. 9/86) sta zbor združene- 1. člen Spremeni se 5. člen odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 25/82, 17/85) in se glasi: »Odškodnina se določi v znesku za kvadratni meter zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišča in znaša: 1100 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov I. katastrskega razreda _ • . 990 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov II. katastrskega razreda 880 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov III. katastrskega razreda 330 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov IV. katastrskega razreda 165 din od njiv, vrtov, sadovnjakov, travnikov V. in VI. katastrskega razreda ter pašnikov, barjanskih travnikov in gozdov I. do VI. katastrskega razreda 110 din od njiv, vrtov, sadovnjakov, travnikov Vil. in Vlil. katastrskega razreda ter pašnikov, barjanskih travnikov in gozda Vil. in VIII. katastrskega razreda. 2. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 17/85). t.j. pri izboljšavah zemljišč v ravninskem in hribovitih predelih, pri urejanm gozdnih krčevin in izdelavi poljskih poti, kar je zelo pomemben ukrep v hribovitih predelih občine, da se na tak način omogoči uporaba kmetijske mehanizacije. E E Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 29. seji 25. novembra 1986 sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet posreduje zboru združnega dela in zboru krajevnih skupnosti v obravnavo in sprejem Predlog odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Miro SOTLAR I 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE OBRAZLOŽITEV: Zakon o kmetijskih zemljiščih določa, da kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta ali če spremeni namembnost tega zemljišča brez takega akta zato, ker ta ni predpisan, ali pa v nasprotju s predpisi tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda se plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določena za gradnjo objekta, pri čemer se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu. Zakon o kmetijskih zemljiščih določa tudi, da se odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda ne plačuje, kadar gre za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda za potrebe JLA in za namene v okviru programa splošnega ljudskega odpora, kadar se na zemljišču gradijo objekti zaradi obrambe pred poplavami, kadar se na zemljišču gradijo objekti za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi varstvo pred škodljivim delovanjem voda in erozije, varstvo vodnih količin in zalog ter varstvo kakovosti voda in kadar se na zemljišču gradijo objekti zaradi vzdrževanja naravnih vodotokov, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi. Odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča predpiše z odlokom občinska skupščina. Odškodnina se določi v znesku za kvadratni meter zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišča. Izvršni svet skupščine SR Slovenije valorizira znesek najnižje odškodnine v skladu s splošnim gibanjem cen. V Uradnem listu SRS, št. 29/86 z dne 18. 7.1986je bil objavljen odlok o valorizaciji najmanjšega zneska odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda ter dela odškodnine, ki se odvaja Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. V citiranem odloku je najmanjši znesek odškodnine v višini 40 din za kvadratni meter povišan na 110 din, dosedanji del odškodnine v znesku 20 din, ki se odvaja Zvezi vodnih skupnosti Slovenije, pa je povišan na 55 din za kvadratni meter. Navedeni odlok je bil osnova za sprejem sprememb dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v vsebini in obliki, kot ga je Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije posredovala vsem občinskim skupščinam v Sloveniji. Občinski odlok, kije pripravljen v skladu z dogovorom o skupnih merilih in osnovah za določitev odškodnine skuša tudi z višino odškodnine za dobra kmetijska zemljišča (I.. 11. in lil. kat. razred) preusmeriti gradnje na slabša zemljišča, kjer je odškodnina bistveno manjša. Sredstva, ki se zberejo iz naslova odškodnin zaradi spremembe namembnosti, sme Kmetijska zemljiška skupnost uporabiti samo za Pridobivanje in izboljševanje kmetijskih zemljišč, za izpolnitev obveznosti po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij, ter za stroške svoje dejavnosti (J. odst. 18. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih). Na območju občine Ljubljana Moste-Polje se ta sredstva vlagajo Predvsem v izboljšavo kmetijskih zemljišč, za večjo pridelavo hrane. Za finančno soudeležbo pri večjih hidro in agro melioracijskih delih, OSNUTEK — Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 89. člena statuta občine Ljubljana Moste-Po-Ue (Uradni list SRS, št. 13/86) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne.in na seji zbora krajevnih skupnosti dne.sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1987 X______________________________________________J 1. člen S proračunom občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Moste-Polje. 2. člen Predvideni prihodki občinskega proračuna v letu 1987 znašajo 3,079.534.000 din in se razporedijo: - za razporeditev v posebnem delu proračuna 2,100.018.000 - za tekočo proračunsko rezervo 30,795.000 - za združevanje sredstev v Ljubljani 948,721.000 3. člen Občina Ljubljana Moste-Polje združuje del proračunskih prihodkov v mestu Ljubljana, kijih mesto na podlagi Dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana v letu 1987 razporedi s svojim proračunom. Občina Ljubljana Moste-Polje pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in prehodnih računov odvaja v proračun mesta Ljubljana 35,78 % od vseh tekočih prihodkov, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, vendar največ do zneska 948.721.000 din. 4. čle Takse na promet parklarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v občinskem proračunu in se združujejo po načelu solidarnosti in vzajemnosti na posebnem računu za zdravstveno varstvo živali pri SML. 5. člen Od prihodkov iz 2. člena tega odloka, se 1 % izloča v sredstva rezerv občinskega proračuna, razen od prihodkov, ki so odstopljeni Skupščini mesta Ljubljana. 6. člen Iz razporejenih prihodkov v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: - občinskim upravnim organom in strokovnim službam, mestnim upravnim organom in upravnim organizacijam; - pravosodnim organom; krajevnim skupnostim; - družbenopolitičnim organizacijam in društvom; - skupnosti slovenskih občin in skupnosti občin ljubljanske regije; - organizacijam združenega dela in zasebnikom za opravljene storitve; - drugim pravnim osebam na podlagi zakonskih določil. 7. člen Upravni organi in strokovne službe ter upravne organizacije pridobivajo sredstva za delo primerno načelom svobodne menjave dela na osnovi ovrednotenega letnega programa dela. 8. člen Uporabniki morajo sredstva, kijih prejemajo iz proračuna občine, uporabljati za namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske določene za leto 1987, razen, če je s posebnim aktom skupščine občine določeno drugače. 9. člen Prihodki, kijih občinska za družbene prihodke ali drug upravni organ doseže s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna. Toda del sredstev, ki jih ustvari občinska uprava za družbene prihodke pri izbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava ni osnovna funkcija uprave, se uporabi za modernizacijo dela uprave. Za prihodke v smislu prejšnjega odstavka se ne štejejo prihodki: prejeti kot povračilo dejanskih stroškov uporabe občinske stavbe po drugih uporabnikih, od razmnoževaja in fotokopiranja, prodaje tiskovin in obrazcev, nadomestila od prodaje taksnih vrednotnic in nadomestila za opravljena strokovna dela SIS-om. 10. člen Za zakonito in smotrno izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine, ki skrbi, da se med letom delijo prihodki skladno z njihovim dotokom. 11. člen Če se med izvrševanjam proračuna ugotovi, da za posamezne namene razporejena sredstva ne bodo uporabljena, lahko Izvršni svet Skupščine občine prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo. 12. člen O uporabi nerazporejenih prihodkov - tekoče proračunske rezerve, ki so namenjeni za pokrivanje splošnih družbenih potreb, ki jih ob sprejemu proračuna ni bilo mogoče predvideti ali predvidena sredstva ne zadoščajo, odloča Izvršni svet Skupščine občine. 13. člen Izvršni svet Skupščine občine je pooblaščen, da sme spremeniti namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejanja za posamezne namene, v okviru glavnih proračunskih namenov. 14. člen Izvršni svet Skupščine občine lahko začasno omeji uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejanja za posamezne namene, če ugotovi, da realizacija prihodkov ne priteka po planu, vendar največ do 10 % ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. 15. člen Izvršni svet Skupščine občine je določen, da odloča o uporabi sredstev rezerv za namene iz 1. točke 39. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska 5,000.000 din. O uporabi sredstev iz 2. točke tega zakona prav tako odloča Izvršni svet. 16. člen Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine, pomožni odredbodajalec pa je član Izvršnega sveta, ki ga na podlagi predloga predsednika Izvršnega sveta imenuje Izvršni svet. 17. člen Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka, in se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje. N 8 M < N M g e I 3 3 g H •8 O i s 8 Z H g K S fj H si O 8 S ID Tf 00 CM CM O 8 00 H 5 g <0 ti a P O ■3 •o 8 N 10 0) O C n 4> ti ti ti C/D O CZ) Cd 4) > 60 ti 2 TJ TJ O XD ti O JO P O -H >U O »Ul (d co n TJ o 3 s rH <0 cd O N C fl> 41 2 <0 ‘o > N 3 cd F ti P (0 * cd o o o rT P o I CM M ti ‘O OO »U O Cd e O O o in 'T 07 in m o 8 co in CT> a, Q E* ‘Sl i i i h (O o in o in O H H oo cm n h in CM C TJ id o > o § _ bo CZ) in ti TJ Tl 4) ti c - o S5 .. ti -P TJ •o a *h d (o 8 4) o >cn ti >co O. > 'O 4> Ul 4) •*-> C 4) ti C 4> cd •«-> -o cd ti n h h e a O JC cd c • o cd > 4) TJ X > •P > O (0 4J CO co ti a ti co m TJ 4) O cd TJ CZD 4> P TJ 4) ti C C O ti C CZD -H -H a l/D -H I > cd ,r~l a> TJ 4) »s o H co & e 4) bO O JO Ul L 4> TJ TJ ti 4) -P ti X £ cd cd 4) •*-> tj > > c c o P P 4) 8 4) m 4) o rH p ti O u ti N ti C/D <1 CZD TJ H TJ 40 41 CM rr co Tf M i 8 11 18 in m d CM CM ss to CM O 07 00 cm in m CM P in oo in co Ti H O 07 H CM ID sz •H JO 4) C0 O TJ O > O X > co TJ Tl O 8 O SZ O .id »H •H 0) X S. 5 p a > c 4) -H TJ P O -H C ti f-4 ta o c s S to TJ C TJ O > •H > II SZ O •H SZ a •§ cm !"• •H TJ 3 § O N SZ -h •H o £ k 4) ti >N ao 8 4) C ti •h a c 8 K) x c •H > -H E 8 4) TJ 8 ti •*“> a tj c v o v C >M •H O ta x e P TJ 4> 4) O ti e sz a kč? h- 5 S S -H a bo x TJ ti TJ 4) o o ti sz a c -h izd •h ti a. s: a o •H > C O -H JC „ jO C bO-H •h co 8 8 p oo bfl X m bO ti p P 8 O ti TJ ti ti p a o tj TJ O TJ H TJ ti o a o o 4) UD P H -H -H CL -H o ri ‘a t ° tj •H O O O 'O O > jc jc s: h sz 8 H -H *H O -H ti ti ti ti 8 ti a a. čl a n a, 00 Številka: Datum: PREDSEDNIK SKUPČINE OBČINE Ivo SAMEC SKUPAJ ODHODKI s ~s25 16 a I2H 1 iK-5 ! I 6 5 »3 = ! 8 8 8 8 j m i m i m • »32 lisi 8 8Š888 f 8 88<535 Ž s 2»., 8P8 S* 25 M !! M 1.5. S5 28 IIII IIII 2 1-I H 8 28 S 5 61 !| , i !!! I isc 3 as 3 - f iUh: se: |l»in - (ca 2Esžss « s P ? 7 p n s »5555 iišii 77.77 IŽS5Ž « 3 " 5 - l»l$ n 8 8 at |E I rini 2? I .;I| ph s lili - 8 588 2 ?7 Ž SS?? UH ~8 2 1 2§'5 "8 8" i a E j I 5 S *• 2.3: 8 h*i i itf E Sil ! *E S §1 i šž s ' ■ I §5 s s* 5 8Ž s e ’ lj i? 81 | II ! |i 8« £ ‘S e| s 5« 89« 5 ?l« 6 tal ti8 11 “‘E stssE » l S ČČrEE 61 i ( 8 " ji! lil P P 5555 pl! «« $835 P i Siii »ss 8 <33 S 888 3 3333 i > ! * > * - Ulm f ?? 52 55» r Sil iž iii H Sil S 858 5 5 31 5 5 u II 2 2 1 > 3 3 H || I .««L-SSj*2f>J umiti II il \\ 35 35 33 SRCU . X Wi 5 8 y il H i 14 f ih 6| !l sl 55 2 ! 2 2 . 22 ' SS S 8 S S SS S 8.8 8 i jj 8 N 5! 1 SS S 8 s 8 ss h i i . 8 S 15 ' a™ i a 3 a- ss S 8 S § SS S $3 S 5 3 š si i 9 m ■ S i’" ii Jjjlillj 3 3 a||3 8 3 3 i 12 ii.iuiun !l lliilllil!! ,1 Uh 10 1=. ■6 : ii! sl 4 II 2 ji i tl il!« h«{ hfL ‘sili m i 5 ■ 5 55 5 si £ u J r* 'sSS- '52 2$ , ii SHS § »«»««» ,, f ' h n n p iinii =si *J n H i HŠ 8 25 ■ŠŠŠi -52 Ši «-(j« ««• n s2 i i .! i,i S • v* 5 J 2 h | jjlh 5sh 5 S?! ?5ff N - J Isli s i 11 3 3Iši* §3 ii>zs m i ■5" u e ^ -o ■ " i nuni j l IM l I. is 5 ELI lili MM MM 3388EI8S- ' 3 S S S * " S MMMM1 i i sžSžSSsSS = * s a-a'-'-a i ? |||! I ”8 £ BS žf. 3 ?3s- III lli{1 & c 5 I 5 | tis?:ts= hllllih 8PSSSR $S , | (v ^ H H M rt rl §111 11 1 1 ŠŠ5Š sl S. 8 85Š5 85 $ 2 i V -■ - s iiii ii j. i i i Ul J Pslilsa sumil 5 | l l H? U ? m? ? ? n RSSSSSS SSSRSSJI xsss z s s z 1 W <1 W «f 1 H W5|15|VW11 1 W 51 5| V V 1 W $ 3 S S * 3 S 3 * * S nm 5? $ $$$$$ $$ s 2 S 8 II- 35 g 5a s - - - • 1 11 1 1 m r-i s 5 is -3 i i sŽl "a 8 11 i 1 11 5 ii i i •ii 5 si a -•« $ 11 1 1 111 i i ti i s : i H* iti lil i sl C|? Rij’ I lil > Si S F S- £ 1 sij ■ - I : 1 s ?: ‘ 7 mn = i 232 ‘ 5 a I E c g c * * • > * I iifil i g 3 5 s * s =.=p ; I * • S U > H h 6 2*86 m ? $s5$5 OBRAZLOŽITEV Sredstva za kritje splošpne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1987 so oblikovana na podlagi resolucijskih usmeritev ter na osnovi osnutka dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1987, ki povzema določbe osnutka resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 v letu 1987, po kateri bodo prihodki za splošno porabo zaostajali za 5% za nominalno rastjo dohodka na ravni SR Slovenije; do ugotovitve rasti družbenega dohodka na ravni SR Slovenije se dogovorjena poraba oblikuje upoštevajoč štiri, krami obseg porabljenih sredstev proračunskih porabnikov v zadnjem trimesečju leta 1986. Ob upoštevanju gornjih opredelitev znaša globalni obseg sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana 15,340.416.000 din, skupaj s priznavalninami borcev NOV v višini 363.320.000 din pa 15.703.736.000 din; v primerjavi s sredstvi dogovorjene splošne porabe leta 1986 znaša globalna rast 44,3 %. Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine Ljubljana Moste-Polje, ki so razporejena v osnutku proračuna občine za leto 1987, rastejo v primerjavi z letom 1986 za 42 % in znašajo 3.079.534.000 din. Del teh sredstev - 291.579.000 din - se oblikuje iz posebne partije proračuna mesta Ljubljana, skladno z li. členom dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1987. Ocena prihodkov za leto 1987 je izdelana na podlagi ocene realizacije v letu 1986, predpisov, ki bodo veljali v letu 1987, opredelitev v resoluciji o uresničevanju družbenega plana v letu 1987, predpisanih akontacij v letu 1986 in odmerjenih davkov in prispevkov za leto 1985, ki bodo vplivali na nominalno in realno rast družbenih obveznosti občanov, delovnih ljudi in OZD, ki jih občinska uprava za družbene prihodke odmerja in izterjuje za uporabnike družbenih sredstev (proračuni DPS, SIS in skladi). Razporeditev sredstev po globalnih odhodkovnih razmerjih proračuna je naslednja: N A MEN ZNESEK STR.DEL. A Sredstva za delo upravnih organov 846.6o7.ooo 27 B - Sredstva za posebne namene in druge namene upravnih orghnov 17o.272.000 5 c - Sredstva za LO in družbeno sa- mozaščito ll.198.ooo 0,4 D - Sredstva za spod-razv.inv.v gosp.in spod.hitr.razvoj a gos manj razv.območij 2o.737.ooo 0,6 E - sred.prenesena drugim DPS in SIS 1,459.467.000 47 F - Sredstva za družbene dejav. 77.953.ooo 3 G - Sredstva za druge spl.dr. potrebe 418.057.000 14 H - Izločanje sredstev rezerv 52.loS.ooo 2 I - Drugi odhodki 23.15o.ooo 1 ; - SKUPAJ ODHODKI 3,o79.534.ooo loo ■" Sredstva proračuna so v pretežni meri razporejena na postavke, ki predstavljajo po svoji vsebini dohodke v smislu splošne porabe (OD, mat. str.). Sredstva za osebne dohodke so oblikovana tako, da smo na izhodiščno osnovo leta 1986 prišteli pričakovano rast OD v gospodarstvu Ljubljane v letu 1986, kar naj bi uporabili kot izhodiščno osnovo za leto 1987, morebitna preostala sredstva pa bodo uporabljena za tekoče usklajevanje rasti. Sredstva za kritje materialnih stroškov smo predvideli z 20% rastjo na pričakovano rast v letošnjem letu. Pri sredstvih za delo upravnih organov izstopajo sredstva amortizacije, ki imajo visok primerjalni indeks, ki izhaja iz obračuna 100 % amortizacije. Predlagamo, da Izvršni svet osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1987 obravnava ter ga posreduje skupščini občine v obravnavo in sprejem. VODJA SLUŽBE Brane MATJAŠEC Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na = 29. seji 25. novembra 1986 sprejel naslednji a SKLEP Izvršni svet posreduje skupščini občine v obravnavo in sprejem 1 osnutek Odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za = leto 1987. PREDSEDNIK 1 IZVRŠNEGA SVETA i Miro SOTLAR § OSNUTEK < N Na osnovi 8. člena samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih v občini Ljubljana Moste-Polje in 89. člena Statuta občine ljubljena Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 13/86) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupne zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevni skupnosti dne .... sprejela PRIORITETNI PROGRAM NALOG KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZA LETO 1987 x______________________________________J e*P- Krajevna ekupnoet " ■10«• Zneeek v din Zadobrove - Sneberje Nadaljevanje obnove zadruEnega doma(obnova oken ln del nerealiziranih nalog ls 1986 leta) 2.500.000 Hruli ca - Putine Obnova centralne napeljeve v kulturne* domu Hrullca 2.500.000 3- Zalog Obnova proetorov KS v zadruSnem domu - semenjeva talnih oblog v prostorih KS 1.000.000 4' Lipoglav 5l 2».Naj. Sotočje In Stepanja vaa 6l Klopce 7- Zadvor I»gradnje dveh nadetrelkov sa avtobusna postajal 112a 1.500.000 Sofinanciranje nakupa oziroma izgradnje poslovnih prostorov *• 3 KS 6.500.00C Sofinanciranje nadaljevanja Izgradnje objekta civilne salčlte oz. proetorov KS 2.000.00C Nadaljevanje obnove sadrulnega doeie (popravilo stropa, tal, oken. vret in električne Instalacije v dvorani) 4.000.000 SKUPNA VREDNOST PRIORITETNEGA PROGRAMA: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Ivo SAMEC OBRAZLOŽITEV Prioritetni program nalog krajevnih skupnosti za leto 1987 temelji ta Samoupravnem sporazumu o združevanju in uporabi sredstev za zadovljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 in ta izhodišču, opredeljenem v predlogu Resolucije o politiki uresničenja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje ‘986-1990 v letu 1987, da bodo organizacije združenega dela za uresničitev programa od 1987. leta dalje prispevale oziroma bo njihov letni Prispevek 0,06 % od osnove bruto OD na zaposlenega delavca, izločal Pa se bo iz čistega dohodka. Ob predpostavki, da bodo Samoupravni sPorazum predpisale tudi OZD, ki letos tega niso storile, bi lahko zbrali v letu 1987 20.000.000 din. \Prioritetni vrstni red je vključenih devet krajevnih skupnosti s tistimi nujnimi življenskimi potrebani oz. problemi, ki niso vključeni v srednjeročne planske dokumente družbenopolitične skupnosti in SIS družbenih dejavnosti ter materialne proizvodnje, so pa vključene v planske dokumente teh krajevnih skupnosti. Zahtevke za uvrstitve v prioritetni program je posredovalo 15 krajevnih skupnosti, njihova skupna vrednost pa znaša 50.264.500 din. Odbor ni uvrstil v program naslednje zahtevke krajevnih skupnosti: - komunalne naloge - sanacijo vodovodnih omrežij in vodnih zajetij v KS Besnici in ureditev javne parkirne površine v KS Moste, - obnovo prostorov v Zadružnem domu Dolsko, ki jih skupno uporabljata krajevna skupnost in zdravstvena ambulanta, - pleskanje prostorov KS in popravilo termoakumulacijskih peči v KS Moste in KS Selo, - zamenjavo talnih oblog in ureditev električne instalacije ter dvorane v KS Kodeljevo in - obnovo fasade na Domu občanov KS Polje, Polje 12. Odbor ugotavlja in meni, da je sanacija vodovodnih omrežij vključena v program samoprispevka IV. v Ljubljani oziroma v program KSLO. Ureditev parkirne površine oziroma zelenice je tudi domena upravljalca oziroma uporabnikov. Obvnova skupnih prostorov v KS Dolsko je po menju odbora sicer nujna, vendar je potrebno z zdravstvenim domom kol najemnikom prostora doseči sporazum o skupnem vlaganju sredstev za obnovo. Za rešitev te problematike ima KS tudi možnost, da v naslednjem letu kandidira za združena sredstva amortizacije poslovnih prostorov KS, ki se zagotavljajo v proračunu občine. Tudi obnova prostorov v KS Kodeljevo je potrebna, vendar so \drugi poslovni prostori krajevnih skupnosti, ki so uvrščeni v prioritetni \program, bolj potrebni obnove oziroma se mora prvenstveno reševati tiste, ki še vedno nimajo ustrezno rešenih prostorskih pogojev. Enaka ugotovitev velja tudi za KS Moste in KS Selo. Predračunska vrednost obnove fasade na Domu občanov v KS Polje je ocenjena na 12.297.870 din, kar pomeni 62 % celotne vrednosti prioritetnega progama. Takšnega zneska pa v programu za naslednje leto ni bilo možno vključiti, poleg tega pa tehnologija dela ne dopušča večfazne izvedbe. Zagotovo pa bi morala ta dela biti vključena v pri-i oritetni program v enem izmed naslednjih let, s tem, da bo morala KS pridobiti del sredstev tudi od najemnikov prostorov. Pri izdelavi predloženega programa je odbor upošteval naslednje: 1. Na osnovi prej navedenega Samoupravnega sporazuma in na izrecno zahtevo zborov občinske skupščine, SE MORA JO VSE NEREALIZIRANE NALOGE IZ PRETEKLEGA LETA UVRSTITI V PRIORITETNI PROGRAM ZA NASLEDNJE LETO z enakim vrstnim redom. To zahtevo bo odbor upošteval in vključil nerealizirane naloge naslednjih KS: - KS Zadobrova - Sneberje - KS Hrušica - Fužina - KS Zalog - KS Lipoglav in - KS 25. Maj, Sotočje in Stepanja vas Ob tem odbor seznanja, da pa je spremenjena ocenjena vrednost posameznih nalog, kajti te KS so posredovale novo oceno, ki jo je odbor prilagodil možnostim vrednosti skupnega prioritetnega programa. 2. SOFINANCIRANJE IZGRADNJE OZIROMA PRIDOBITVE POŠLO VNIH PROSTORO V KS V ta kriterij je poleg prej navedenih KS iz Štepanjskega naselja vključena tudi KS Klopce. Zaradi aktualnosti nalog so finančni zahtevki KS skoraj v celoto upoštevani v prioritetnem programu. 3. NUJNO VZDRŽEVANJE OBJEKTOV, S KATERIMI UPRA VUAJO KS Pri tem kriteriju se je upoštevalo stanje objektov in dela, ki jih je potrebno nujno opraviti, da se prepreči nadaljnje propadanje in še večja škoda ter omogoči nemoteno uporabo za KS. Na osnovi tega kriterija so vključena dela na Zadružnem domu v KS Zadvor. Odbor v program ni uvrstil finančnih zahtevkov KS v celoti, temveč le navedena prednostna področja, katerih višina je prilagojena celotni vrednosti prioritetnega programa nalog KS za leto 1987. Za naštete naloge je nujno potrebno zagotovitifinančna sredstva na osnovi samoupravnega sporazumevanja med KS in OZD. Zagotoviti pa se morajo tudi drugi viri financiranja, kajti nobena naloga ni v celoti financiranja iz teh sredstev. V kolikor ne bo bistvenih pripomb, zboroma občinske skupščine predlagamo, da predložen prioritetni program sprejmeta po enofaznem postopku. Predsednik odbora: Avgust GOLOB, Ir. 1 Izvršni svet skupščine Ljubljana Moste-Po(je je na 28. seji 18. novembra 1986 sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet sprejme naslednja stališča k osnutku Prioritetnega programa nalog krajevnih skupnosti za leto 1987: 1 • Izvršni svet se v celoti strinja s pristopom Odbora udeležencev samoupravnega sporazuma o financiranju KS k obliko- vanju osnutka Prioritetnega programa nalog krajevnih skupnosti za leto 1987 in predlaga zboroma skupščine občine, da ga sprejmeta. 1 2. Izvršni svet priporoča delegatom Zbora združenega dela skupščine občine, da v svojih sredinah aktivno sodeluje pri obravnavi samoupravnega sporazuma o financiranju KS ter pripomorejo k realizaciji nalog iz prioritetnega programa. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA I Miro SOTLAR OSNUTEK OKVIRNI PROGRAM DELA ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE ZA LETO 1987 v___________________________________y I. TRIMESEČJE 1. Analiza stanja kvalificijske strukture zaposlenih s projekcijo kadrov do leta 1990 2. Status in stanje samskih domov na območju občine 3. Analiza zdravstvenega stanja prebivalstva in problematika zdravstvene službe v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 4. Poročilo začasnega kolegijskega poslovodnega organa o delu na OŠ Jože Moškrič 5. Sklep o določitvi šolskega okoliša za OŠ Jože Moškrič in OŠ Nove Jarše 6. Poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov za leto 1986 7. Sklep o soglasju k statutu OŠ Jože Moškrič in OŠ Nove Jarše 8. Osnutek odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Ljubljana Moste-Polje 9. Predlog odloka o proračunu občine za leto 1987 10. Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote M 1 Zelena jama-Nove Jarše 11. Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote M 2 Moste-Kodeljevo 12. Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote M 5 Selo 13. Predlog odloka o ureditvenem načrtu za območje MS 8/5 U- Kašelj 14. Predlog prioritetnega programa nalog KS za sporazumevanje med KS in OZD za leto 1987 15. Osnutek odloka o priznavalninah in drugih oblikah družbene pomoči udeležencem NOV in drugih vojn 16. Osnutek odloka o zazidalnem načrtu za območje MP 7/1 - koto 17. Realizacija sklepov občinske skupščine za obdobje julij-de-cember 1986 18. Osnutek in predlog aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike ža obdobje 1986-1990 ji, 9. Osnutek in predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov II. TRIMESEČJE 1. Poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda 2. Poročilo o poteku investicij na področju družbenih dejavnosti izven-samoprispevka III 3. Predlog odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Ljubljana Moste-Polje 4. Šklep o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986 5. Analiza poslovanja OZD po zaključnem računu za leto 1986 6. Analiza akumulativne in reproduktivne sposobnosti ter poslovanja OZD gospodarstva z izgubo 7. Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja planske celote M 3 Šmartno-Snebeije 8. Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote M 6 Štepanjsko naselje Hrušica-Bizovik 9. Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote M 7 Zadobrova-Novo Polje-Zalog 10. Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote M 8 Polje-Vevče-Kašelj 11. Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote M 9 Zadvor-Sostro 12. Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote M 10 Vinjc-Klopce-Senožeti 13. Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote M 11 Dolsko 14. Osnutek odloka o zazidalnem načrtu za območje M P 8/1 Papirnica Vevče 15. Obravnava prioritetnega vrstnega reda za dodelitev združenih sredstev amortizacije poslovnih prostorov KS za leto 1987 in prioritetni vrstni red za poslovne prostore KS 16. Analiza srednjeročnih planskih dokumentov OZD gospodarstva za obdobje 1986-1990 17. Zaključni račun davkov občanov za leto 1986 III. TRIMESEČJE 1. Ocena izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 v letu 1987 2. Realizacija sklepov občinske skupščine 3. Informacija o delovanju zborov občinske skupščine za čas od aprila 1986 - julija 1987 in delovnih teles IV. TRIMESEČJE 1. Ocena samoupravnega sporazumevanja med KS in OZD v letu 1987 2. Osnutek resolucije o politiki izvajanja di užbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za območje 1986-1990 v letu 1988 3. Prioritetni program nalog KS za sporazumevanje med KS in OZD za leto 1988 4. Osnutek odloka o ureditvenem načrtu za območje M P 1/2 Javna skladišča 5. Osnutek odloka o ureditvenem načrtu za območje MM 1/2 Kolinska 6. Ocena izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 v letu 1987 7. Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 v letu 1986 8. Osnutek sprememb in dopolnitev odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1987 9. Osnutek in predlog o začasnem finansiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1988 10. Osnutek in predlog aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 11. Osnutek in predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 12. Problematika prostorskega razvoja industrije v občini OBRAZLOŽITEV: Osnutek okvirnega programa dela zborov občinske skupščine je osnova za delo zborov. V okvirnem programu so zajete naloge, ki izhajajo iz sklepov občinske skupščine, sprejete politike in pobud konference delegacij. Komisija je obravnavala vse pobude in predloge, ki jih je podala konferenca delegacij Saturnusa in vključila v ta okvirni program temo »problematika prostorskega razvoja industrije v občini«, in to za IV. trimesečje, medtem ko je za ostale pobude in predloge menila, da jih posreduje na republiško skupščino. Osnutek okvirnega programa je pripravljen po trimesečjih. Sprotno bomo vključevali vse sprejemljive pobude in predloge in to v periodični načrt zborov občinske skupščine. Tako bomo sprotno vključevali tudi kadrovske zadeve, zadeve iz pristojnosti skupščine mesta in republiške skupščine. Komisija si je pri pripravi osnutka okvirnega programa prizadevala, da bi vendarle prišlo do skrajševanja dnevnih redov sej zborov občinske skupščine. Komisija je predlagala, da zbori občinske skupščine okvirni program deta zborov obravnavajo in ga sprejmejo. KOMISIJA ZA PROGRAM DELA ZBORO V OBČINSKE SKUPŠČINE OSNUTEK -----------------------------------------\ PERIODIČNI NAČRT DELA ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE ZA OBDOBJE JANUAR-APRIL 1987 <_______________________________________' Seje zborov Oddaja gradiv« 28. januarja 1987 26. december 1986 1 .Analiza zdravstvenega stanja prebivalstva in problematika zdravstvene službe v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 Gradivo pripravi: SIS za zdravstvo Gradivo obravnava: ZZD, ZKS, DPZ 2. Poročilo začasnega kolegijskega poslovodnega organa o delu na OŠ »Jože Moškrič« Gradivo pripravi: začasni K PO Gradivo obravnava: ZZD, ZKS, DPZ 3. Sklep o določitvi šolskega okoliša za OŠ »Jože Moškrič« in OŠ »Nove Jarše« Gradivo pripravi: IS Gradivo obravnava: ZZD, ZKS, DPZ 4. Predlog prioritetnega programa nalog KS za sporazumevanje med KS in OZD za leto 1987 Gradivo pripravi: IS Gradivo obravnava: ZZD, ZKS 5. Realizacija sklepov občinske skupščine za obdobje julij-decem-ber 1986 Gradivo pripravi: IS Gradivo obravnava: ZZD, ZKS, DPZ 6. Osnutek aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 Gradivo pripravi: IS Gradivo obravnava: ZZD, ZKS, DPZ 7. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov Gradivo pripravi: IS Gradivo obravnava: ZZD, ZKS Seje zborov 25. februarja 1987 Oddaja gradiva 23. januar 1987 1. Status in stanje samskih domov na območju občine Gradivo pripravi: Komite za urbanizem 2. Sklep o soglasju k statutu OŠ »Jože Moškrič« in OŠ pNove Fu žine« Gradivo pripravi: IS Gradivo obravnava: ZZD, ZKS, DPZ / 3. Osnutek odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Ljubljana Mostc-Polje Gradivo pripravi: IS Gradivo obravnava: ZZD, ZKS, DPZ 4. Predlog odloka o proračunu občine za leto 1987 Gradivo pripravi: IS Gradivo obravnava: ZZD, ZKS 5. Osnutek odloHa o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote M 1 Zelena jama - Nove Jarše Gradivo pripravi: IS Gradivo obravnava: ZZD, ZKS 6. Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Planske celote M 2 Moste-Kodeljevo Gradivo pripravi: IS Gradivo obravnava: ZZD, ZKS 7. Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Planske celote M 5 Selo Gradivo pripravi: IS Gradivo obravnava: ZZD, ZKS 8. Predlog odloka o ureditvenem načrtu za območje MS 8/5 Zg. Kašelj Gradivo pripravi: IS Gradivo obravnava: ZZD, ZKS Gradivo pripravi: Odbor za izgradnjo objektov družbenega standarda Gradivo obravnava: ZZD, ZKS 2. Poročilo o poteku investicij na področju družbenih dejavnosti izven samoprispevka III Gradivo pripravi: IS Gradivo obravnava: ZZD, ZKS, 3. Sklep o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986 Gradivo pripravi: Žirija za priznanja Gradivo obravnava: ZZD, ZKS, DPZ Programska komisija bo sprotno vključevala v periodične programe kadrovske zadeve in naloge iz pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane in republiške skupščine. y J/yO KOMISIJA ZA PROGRAM DELA OBČINSKE SKUPŠČINE ' L $ '-*$ V >' •' j PREDLOG C " X Na podlagi 88. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 13/86) in v skladu z 9. členom odloka o priznanjih občine Ljub(jana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 24/77 in 2/86) je skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne...sprejela SKLEP O RAZPISU PRIZNANJ OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1986 V___________ _____________J i. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje razpisuje za leto 1986 največ pet nagrad in največ deset plaket. II. Razpis nagrad in plaket skladno z odlokom o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje izvrši žirija za priznanja do 31. decembra 1986 in pripravi skupščini občine predlog za podelitev priznanj do 31. marca 1987. III. Žirijo za priznanja občine imenuje skupščina občine s posebnih sklepom. PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE Ivo SAMEC OBRAZLOŽITEV: Seje zborov Oddaja gradiva 25. marca 1987 26. februar 1987 1. Analiza stanja kvalifikacijske strukture zaposlenosti s projekcijo kadrov do leta 1990 Gradivo pripravi: IS, kadrovska služba Gradivo obravnava: ZZD, ZKS, DPZ Poročilo izvršnega sveta in upravnih organov za leto 1986 Gradivo pripravi: IS, upravni organi Gradivo obravnava: ZZD, ZKS, DPZ Osnutek odloka o priznavalninah in drugih oblikah družbene pomoči udeležencem NOV in drugih vojn Gradivo pripravi: IS Gradivo obravnava: ZZD, ZKS, DPZ Osnutek odloka o zazidalnem načrtu za območje M P 7/1 - Koto Gradivo pripravi: IS Gradivo obravnava: ZZD, ZKS, V skladu z določbami statuta in odloka o priznanjih občine Ljitbr Ijana Moste-Polje je občinska skupščina dolžna vsako leto sprejeti sklep o razpisu priznanj za preteklo leto. S sklepom se določi število nagrad in plaket, toda največ pet nagrad in deset plaket. Odlok o priznanjih občine določa, da se nagrade in plakete podelijo delovnim ljudem in občanom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam ter društvom za življenjsko delo, velike in posebne uspehe na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter samoupravnega in družbenopolitičnega življenja in dela v občini. Predlog dobitnikov nagrad in plaket na osnovi javnega razglasa pripravi žirija za priznanja občine, ki jo skupščina občine imenuje za vsako leto posebej. SEKRETARIAT SKUPŠČINE OBČINE ......y.', Seje zborov '5- aprila 1987 Oddaja gradiva 18. marec 1987 1. Poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda ndo c\ dni;:, KADROVSKE ZADEVE PREDLOG - N Na podlagi 88. člena statuta občine ljubljena Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 13/86) in v skladu z 9. členom odloka o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 24/77 in 2/86) je skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne.sprejela SKLEP O IMENOVANJU ŽIRIJE ZA PRIZNANJA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1986 v___________________________________________ i. Skupščina občine ljubljana Moste-Polje imenuje žirijo za priznanja občine v sestavi: 1. Jože POČ1VAVŠEK, Novo Polje c. XV/1, Ljubljana Polje, predsednik 2. Fani TOMIČEVIČ, Bemekerjeva 32, Ljubljana, namestnica predsednika 3. Marjan GOSTINČAR, Polje c. X/4 a, Ljubljana Polje 4. Albin MAHKOVEC, Zaloška 76/a, Ljubljana 5. Ljubo ZABUKOVEC, Papirniški trg 18/a, Ljubljana Polje 6. Rihard FIRM, Zaloška c. 83, Ljubljana 7. Breda PAPEŽ, Zaloška c. 100, Ljubljana 8. Stane BREZOVAR, Tržaška c. 10, Ljubljana 9. Janko MIKLAVŽIN, Bebleijev trg 8, Ljubljana 10. Jani MODERNDORFER, Prištinska 10, Ljubljana 11. Janez MLAKAR, Bilečanska 4, Ljubljana Tajnik žirije: Žirija je dolžna opraviti svoje naloge v skladu z določili odloka o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje. Številka: PREDSEDNIK Datum: OBČINSKE SKUPŠČINE Ivo SAMEC OBRAZLOŽITEV: Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve je kadrovski predlog žirije obravnavala, se s sestavo strinja in predlaga zborom skupščine, da v skladu z odlokom o priznanjih občine žirijo imenujejo. Predsednica komisije Marica RIHAR PREDLOG Na podlagi 88. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 13/86) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne ....sprejela SKLEP O IMENOVANJU ODBORA ZA ORGANIZACIJO PROSLAVE OBČINSKEGA PRAZNIKA x__________________________________ I. V odbor za organizacijo proslave praznika občine se imenujejo: 1. Niko LUKEŽ, Rojčeva 19, Ljubljana, predsednik 2. Erika RAČIČ-Š1FT, Pot na Fužine 55, namestnica predsednika 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Srečko ČOŽ, Trg oktobrske revolucije 6, Ljubljana Jože PETEK, Dom Španskih borcev, Zaloška c. 61, Ljubljana Milan ZALETEL, OO ZS Mile ŠTIMEC, Dom Šf lvo'SAMECVfc-Lj4KM^Sij«Za,0iki' Slavko GERLIČA, Naša skupnost Anton KOROŠEC, ZZB NOV 10. Pavel KOS, SIS za telesno kulturo 11. Janez FEČUR, Šola tiska in papirja 12. Ada PRITEKEL!, Glasbena šola Moste 13. Breda PAVLIČ. OŠ Jože Moškrič 14. Brane MATJAŠEC, SO Ljubljana Moste-Polje 15. Vladimira DOKIČ-DONOVIC, stan. Pokopališ ljana. Tajnik odbora: Pokopališka 45, Ljub- Odbor prične z delom takoj in lahko za eventualno pomoč pri iz-vedbi proslave imenuje posebne komisije. Številka: Datum: , PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE Ivo SAMEC OBRAZLOŽITEV: Da bi praznik občine lahko primerno počastili, je komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pripravila kadrovski sestav odbora, ki naj pripravi vse potrebno s proslavo, v kolikor pa odbor meni, da potrebuje še dodatno pomoč pri izvedbi proslave, lahko imenuje tudi svoje začasne komisije. Komisija predlaga zborom skupščine, da kadrovski sestav odbora potrdi, saj so v njem vključeni vsi subjekti, ki lahko prispevajo, da bo proslava primerno pripravljena. Predsednica komisije Marica RIHAR PREDLOG —------- Na podlagi 92. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 13/86 je zbor združenega dela na seji dne ..... zbor krajevnih skupnosti na seji dne .in družbenopolitični zbor na seji dne.sprejel SKLEP O RAZREŠITVI IN IMENOVANJU ČLANA KOMISIJE ZA ODLIKOVANJA v________________________________ i. V Komisiji za odlikovanja se razreši tov. Liljana CURK iz Sadinje vasi 7/b, Dobrunje. II. Za člana Komisije za odlikovanja se imenuje tov. Radivoj JESENŠEK, roj 1956, dipl. ing. stroj, iz Ljubljana-Polje, Zadobrovška 78/b. III. Sklep prične veljati potem, ko ga sprejmejo zbori občinske skupščine. PREDSEDNIK SOb Ljubljana Moste-Polje Ivo SAMEC OBRAZLOŽITEV: Komisija za odlikovanja je ocenila delo in aktivnost članov ter predlagala službi za kadrovske zadeve, da zaradi neaktivnosti razreši tov. Liljano Curk. Služba za kadrovske zadeve je v skladu s kadrovskim postopkom evidentirala tov. Radivoja Jesenška, člana temeljne delegacije KS Zadobrova-Sneberje in predlaga zborom občinske skupščine, da ga imenujejo za člana Komisije za odlikovanja. PREDLOG ---- v Na podlagi 92. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 13/86) je zbor združenega dela na seji dne ... zbor krajevnih skupnosti na seji dne.in družbenopolitični zbor na seji dne.sprejel SKLEP O RAZREŠITVI IN IMENOVANJU ČLANA VOLILNE KOMISIJE V volilni komisiji se razreši tov. Živan M1RČIČ, roj. 1953, dipl. pravnik iz Ljubljane, Ulica bratov Učakar 40. Za člana volilne komisije se imenuje tov. Dušan ORAŽEM, roj. 1949, dipl. pravnik s pravosodnim izpitom iz Ljubljane, Malgajeva 14. III. Sklep prične veljati potem, ko ga sprejmejo zbori občinske skupščine. PREDSEDNIK SOb Ljubljana Moste-Polje Ivo SAMEC OBRAZLOŽITEV Tov. Živan Mirčič je obvestil kadrovsko službo občine Ljubljana Moste-Polje, da ne more več opravljati funkcije člana volilne komisije, ker je prevzel dela in naloge vodje skupnih služb pri SOZD INTEGRAL s sedežem v občini Ljubljana Center. PREDLOG - X Na podlagi 92. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list št. 13/86) je zbor združenega dela na seji dne ... zbor krajevnih skupnosti na seji dne.in družbenopolitični zbor na seji dne.sprejel SKLEP O RAZREŠITVI IN IMENOVANJU NAMESTNIKA PREDSEDNIKA KOMISIJE ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE V____________________________________J i. V Komisiji za prošnje in pritožbe se razreši namestnik predsednika tov. Stojan ZDOLŠEK iz Ljubljane, Brilejeva 7 II. Za namestnika predsednika Komisije za prošnje in pritožbe se imenuje tov. Alojz MEDVEŠČEK, roj. 1946 iz Ljubljane, Topniška 45. III. Sklep prične veljati potem, ko ga sprejmejo zbori občinske skupščine e’ PREDSEDNIK SOb Ljubljana Moste-Polje Ivo SAMEC OBRAZLOŽITEV: Namestnik predsednika Komisije za prošnje in pritožbe tov. Stojan ZDOLŠEK iz Ljubljane, Brilejeva 7 je s prehodom v drugo TOZD prekinil delegatsko bazo, zato predlagamo občinski skupščini, da imenuje za namestnika predsednika te komisije tov. Alojza Medveščka, člana temeljne delegacije Postaje milice Moste. PREDLOG - N Na podlagi 92. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 13/86) je zobr združenega dela na seji dne ....zbor krajevnih skupnosti na seji dne.in družbenopolitični zbor na seji dne.sprejel SKLEP O IMENOVANJU DELEGATA DRUŽBENE SKUPNOSTI V ZD LJUBLJANA TOZD MOSTE i. Za delegata družbene skupnosti v ZD Ljubljana TOZD Moste se imenuje tov. Ana SELAN, roj. 1940, dipl org. dela iz Ljubljana Polje, Vevška 52, zaposlena v Papirnici Vevče. II. Sklep prične veljati potem, ko ga sprejmejo zbori občinske skupščine. PREDSEDNIK SOb Ljubljana Moste-Polje Ivo SAMEC OBRAZLOŽITEV: ZD Ljubljana TOZD Moste je v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) zaprosil za določitev delegata družbene skupnosti. Kadrovska služba je evidentirala kot primerno delegatko tov. Ano Selan in predlaga občinski skupščini, da jo imenuje za delegatko družbene skupnosti v ZD Ljubljana TOZD Moste. ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE ZBOR ZDRUŽENEGA DELA * 7 SKRAJŠANI ZAPISNIK 7. seje zbora združenega dela, ki je bila dne 29. oktobra 1986 s pričetkom ob 15.30 uri v sejni dvorani občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c.l. Pred sejo so delegati vseh treh zborov skupaj poslušali uvodno obrazložitev k Osnutku resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljane za obdobje 1986-1990 v letu 1987, ki jo je podala Nina Jevšnik, članica IS ter uvod k programu in sklepu o razpisu referenduma za uvedbo samo-pri pevka IV v mestu Ljubljani, ki gaje podal Janez Lah, predsednik OK SZDL. Predsednik občinske skupščine Ivo Samec je delegatom predlagal, da se obravnava te točke uvrsti takoj za obravnavo osnutka resolucije. Sejo zbora združenega delaje vodil Bojan Kovačič, predsednik zbora. Delegatom je predlagal umik 9. točke dnevnega reda - Predlog odloka o spremembi odloka o začasnem plačevanju prispevkov za financiranje SIS materialne proizvodnje za območje Ljubljana Moste-Polje. Umik te točke je predlagala občinska statutamo-pravna komisija, ker ni pravne podlage za sprejem tega odloka. Delegati so z navedenim predlogom soglašali in nato brez razprave soglasno sprejeli naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja ZZD in ZKS z dne 24. septembra 1986 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljane za obdobje 1986-1990 v letu 1987 5. Program in sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka IV v Ljubljani 6. Informacija o uresničevanju kadrovske politike v občini Ljubljana Moste-Polje 7. Osnutek aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 8. Osnutek odloka o dopolnitvah in spremembah odloka o davkih občanov 9. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin 10. Predlog odloka o prenehanju veljavnosti odloka o ustavnovitvi sklada stavbnih zemljišč ljubljanskih občin 11. Osnutek odloka o spremembi odloka o doškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda 12. Ocena samoupravnega sporazumevanja med KS in OZD v letu 1986 13. Ocena ekonomske upravičenosti in možnosti nadaljnjih aktivnosti DO v ustanavljanju TGPH oziroma o prenehanju njenega obstoja 14. Odločba o uvedbi postopka redne likvidacije TGPH v ustanavljanju, Ljubljana, Šmartinska 50 15. Osnutek odloka o poslovnem času 16. Osnutek odloka o obvezni vgraditvi merilnikov količine toplotne energije, razdelilnikov stroškov toplotne energije ter termostatičnih ventilov v Ljubljani 17. Obravnava ostalega gradiva za 5. sejo zbora združeneg dela SML 1. točka IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL IN IMUNITETNE ZADEVE DELEGATOV TER UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI Komisija, v katero so bili soglasno izvoljeni: 1. Luka Kuzmič, delegat XIX. konference delegacij - SCT TOZD Tesarstvo 2. Stane Jeler, delegat XX. konference delegacij - Izolirka in 3. Helena Horvat, delegatka XXV. konference delegacij - Tiskarna »J. Moškrič« je po pregledu pooblastil ugotovila, daje od 37 delegatov na seji navzočih 28 delegatov. Odsotnih je 9 delegatov: 1 delegat IV. konference delegacij - Indos 1 delegat IX. konference delegacij - Hmezad Jata 1 delegat XIV. konference delegacij - Integral 1 delegat XXII. konference delegacij - Intertrade 1 delegat XXIV. konference delegacij - ABC Pomurka 1 delegat XXVII. konference delegacij - KTM Protektor 1 delegat XXVIII. konference delegacij - Kurivoprodaja I delegat XXIX. konference delegacij - TZO Dobrunje I delegat XXXII. konference delegacij - OŠ »E. Kardelja« Zbor združenega dela je sklepčen. Navzoči vabljeni: Ivo Samec - predsednik občinske skupščine, Janez Lah - predsednik OK SZDL, Darinka Vrečič - predsednica SIS otroškega varstva, Ivan Primožič - predsednik SIS socialnega skrbstva, Erika Račič—Šift -sekretarka občinske skupščine, Breda Papež-sekretarkaOK SZDL, Saša Krašna - namestnica predsednice občinskega komiteja za družbene dejavnosti, Janez Rudolf- direktor občinske uprave za družbene prihodke, Nina Jevšnik, Uroš Janko in Drago Kasagič - člani IS, Sanja Traunšek - predstavnica občinskega komiteja za urbanizem, gradbene zadeve in varstvo okolja, Igor Predovič - predstavnik Kolinske, Daija Juvan - novinarka »Naše skupnosti«. 2. točka POTRDITEV ZAPISNIKA SKUPNEGA ZASEDANJA ZZD IN ZKS Z DNE 24. SEPTEMBRA 1986 Delegati zbora združenega dela so soglasno brez pripomb potrdili zapisnik skupnega zasedanja ZZD in ZKS z dne 24. septembra 1986 3. točka PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV XXVII. konferenca delegacij - Totra je predložila pismeno vprašanje v zvezi s cenami otroških oblačil. VIL konferenca delegacij - Papirnica Vevče je predložila pismeno delegatsko vprašanje glede izgradnje Muzeja ljudske revolucije Slovenije. I. konferenca delegacij - Saturnus je predložila pismene pobude za pripravo delovnega programa zborov za leto 1987. Konferenca delegacij meni, da so teme: 1. problematika prostorskega razvoja industrije v občini 2. kadrovska politika v povezavi s posodabljanjem tehnologije pravočasen pristop k reševanju bodočih tehnoloških in ekonomskih viškov zaposlenih brez strokovne izobrazbe, s strokovnim usposabljanjem in izobraževanjem 3. možnosti razvoja industrije v občini, mestu in SRS z vidika tehnološke iztrošenosti in reproduktivne sposobnosti v okviru globalne razvojne politike Jugoslavije 4. problem planiranja poslovanja v danih gospodarskih pogojih 5. vloga in narava samoupravnega sporazumevanja v združevanju dela in sredstev (sive cene) 6. problematika ohranjanja življenjske ravni in zaustavitev padca življenjskega standarda ob zaostreni politiki gospodarjenja in obremenjenosti združenega dela še vedno zelo aktualne in bi jih kazalo vključiti v program zbora združenega dela za leto 1987. XXIII. konferenca delegacij - Emona Commerce je predložila naslednje delegatsko vprašanje: »Ali pomeni uveljavljanje absolutnih marž pri kavi in kruhu v marcu 1986, znižanje marž za sladkor in olje v septembru 1986, sprejete spremembe Odloka o načinu oblikovanja cen v začetku oktobra ter predvidene spremembe zakona o sistemu družbene kontrole cen proces ponovnega oživljanja politike absolutnih marž in neenakopravnega položaja trgovine proti proizvodnji, kar je bilo prisotno s prekinitvijo vrsto let. Pri tem se sprašujemo, kaj bodo organi občinske skupščine ukrenili, da se te negativne tendence pravočasno ustavijo?« VIL konferenca delegacij - Velana je predložila naslednji delegatski vprašanji: 1. Kdaj bodo na Letališki cesti v industrijski coni Moste postavljeni nadstreški na avtobusnih postajah? 2. Kdaj bodo zgrajene dodatne kapacitete v vrtcih v Fužinah? Kdaj bo urejen parkirni prostor na Fužinah okoli objekta A 18 in A 19? Omenjeni parkirni prostor namreč že leto dni po vselitvi stanovalcev ni urejen. 4. točka OSNUTEK RESOLUCIJE O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE IN MESTA LJUBLJANE ZA OBDOBJE 1986-1990 V LETU 1987 Pred sejo so delegati prejeli pismene pripombe IS na mestno resolucijo. Uvodne obrazložitev so delegati poslušali skupaj z delegati ostalih dveh zborov. Pismene pripombe so posredovale naslednje konference delegacij: I. konferenca delegacij - Saturnus: Resolucija je preveč deklarativna. Pogrešamo večjo konkretno povezanost same resolucije z temeljnimi cilji. Pri opredelitvi delitvenih razmerij je najvažnejša naloga stabilizirati življenjski standard - predvsem cene osnovnih življenjskih proizvodov ne bi smele tako skokovito naraščati. V poglavju 3.2.1. ni navedeno, da se bo v letu 1987 v Saturnusu TOZD Tovarna avtoopreme vršila razširitev in modernizacija proizvodnih prostorov skupaj z razvojno stavbo. Glede razvoja v prostoru menimo, da je treba načrtovati razvoj Ljubljane v okviru sedanje razsežnosti, ne pa s tem, da se širi na račun kmetijskih površin. V poglavju 10.2.2. Osnovno šolstvo: - Šola na Fužinah naj bo grajena kot večnamenski objekt, da bi v primeru, če postanejo Fužine »staro naselje« služila drugim namenom. V poglavju 12. Splošna poraba - Glede OD delavcev upravnih in drugih organov menimo, da so ti lahko višji na račun manjšega števila delavcev v teh organih - intenzivnejšega in racionalnejšega dela. VIL konferenca delegacij - Velana: V resoluciji za leto 1987 ni zaslediti nobenih tekstualnih ali številčnih podatkov o prizadevanju naše občine na področju inovativne dejavnosti v letu 1987. Sprašujemo, zakaj tako pomembne dejavnosti, še posebno aktualne v sedanji ekonomski situaciji, ni v gradivu? Nadalje manimo, da samo trije odstavki pod »10.2.4. Raziskovalna dejavnost« še zdaleč ne zadoščajo za tako pomemben dokument ko"t je osnutek resolucije. Sprašujemo, zakaj tako skopa informacija o raziskovalni dejavnosti v naši občini? XIX. konf. delegacij - SC I' TOZD Tesarska dejavnost je predlagala naslednjo dopolnitev občinske resolucije: »SCT bo na lokaciji Rožičeva ul. organiziral proizvodnjo kovin-sko-predelovalne industrije.« V razpravi je Josip Debeljak, delegat XI. konf. delegacij - ŽG TOZD Transport podal naslednje pripomebe na osnutek mestne resolucije: »Poglavje V11/2 na se dopolni, in sicer tako, da bo komunalna skupnost ljubljanskih občin financirala pripravo in dokončanje tehnične dokumentacije za Potniško postajo Ljubljana.« V poglavju^VII/4 - področje prometa je potrebno tekst osmega odstavka: »ŽG ŽTO Ljubljana bo nadaljevalo z gradbenimi deli...«izločiti iz nalog ŽG ŽTO in ga uvrstiti za prvim odstavkom, in sicer tako, da glasi: »Nadaljevali bomo z gradnjo prve nujne etape potniške postaje, ki obsega v tem obdobju prenovo stare železniške postaje in v okviru mestnega programa pripravljalna dela za izgradnjo zaklonišč in javnih parkirnih površin.« V poglavju IV, 3. odstavek 6. točke tekst dopolniti tako, da se glasi: »S cenovno politiko si bomo prizadevali zagotoviti večje pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije za zagotovitev normalnih in stabilnih pogojev gospodarjenja v energetiki, prometu in zvezah ter...« V točki 6 za petim odstavkom dodati nov odstavek, in sicer: »V skladu z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije ter dokumenti o prometni politiki bomo skrbeli, da bodo sprejeti ekonomski in drugi ukrepi za realizacijo sprejete prometne politike ter za usklajevanje in usmerjanje prevozov na trgu prometnih storitev.« Darinka Vrečič, predsednica SIS otroškega varstva je predlagala naslednje dopolnitve občinske resolucije: 2. odstavek v poglavju 10.2.1., kjer se govori o širjenju programa vzgoje in varstva otrok z novimi oblikami, v katere se bodo poleg VVO vključili tudi drugi izvajalci, predlagamo, da te izvajalce tako v občini kot v mestu konkretiziramo. Vemo, da imamo sedaj za to dejavnost 2 izvajalca, in sicer VVO in Zvezo prijateljev mladine za konkretno določene naloge. Moralo bi biti konkretizirano, kdo so ti drugi izvajalci. Zadnji stavek 5. odstavka poglavja 10. 2. 1. naj se črta, ker se VVO »tepanjsko naselje v letu 1987 ne bo pričela graditi. Za 5. odstavkom naj se doda nov odstavek: »Posebna skrb bo namenjena vzdrževanju vseh že zgrajenih objektov VVO.« Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. ZZD sprejema osnutek resolucije o politiki uresničevala družbenega plana občine Ljubljana Moste-PoLje za obdobje 1986-1990 s pripombami. 2. ZZD soglaša s pripombami izvršnega sveta občinske skupščine na osnutek resolucije mesta Ljubljane in sprejema pripombe iz razprave. 5. točka PROGRAM IN SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA IV V MESTU LJUBLJANI Uvodno obrazložitev so delegati poslušali skupaj z delegati ostalih dveh zborov. Predsednik zbora je delegate obvestil, da je prišlo do nekaterih manjših popravkov v besedilu sklepa o razpisu referenduma, ki pa na vsebino ne vplivajo. V razpravi je sodeloval Josip Debeljak, delegat XI. konf. delegacij ~ZG TOZD za transport, kije podprl program samoprispevka IV, pri tem pa predlagal, da se programe, ki so izpadli iz prvotnega programa IV. samoprispevka vključi kot prioritetne naloge za leto 1987 v vse ustrezne redne programe oziroma planske dokumente za leto 1987 izvajalskih organizacij, odgovornih za komunalno ureditev. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. ZZD skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v skladu s 16. čle-nom statuta mesta Ljubljane predlaga SML, da razpiše referendum za uvedbo samoprispevka IV v denarju na območju mesta Ljubljane za sofinanciranje izgradnje objektov za varovanje in izboljšanje okolja ter 'zboljšapje komunalne opremljenosti mesta Ljubljane za obdobje od U L 1987 do 31. 12. 1991 - v besedilu predloga sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka IV v mestu ljubljani s predlogom Mestne konference SZDL. 2. ZZD pooblašča delegate, da se usklajujejo na seji zbora združena dela SML. 6. točka INFORMACIJA O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo. Delegati zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: ZZD sprejema informacijo o uresničevanju kadrovske politike v občini Ljubljana Moste-Polje s sklepom izvršnega sveta. Nato je predsednik zbora predlagal delegatom, da 7., 8. in 9. točko obravnavalo skupaj. Delegati so s takim predlogom soglašali. 7 točka OSNUTEK ANEKSA K DOGOVORU O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE ZA OBDOBJE 1986-1990 8. točka OSNUTEK ODLOKA O DOPOLNITVAH IN SPREMEMBAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV 9. točka OSNUTEK ODLOKA O SPRMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN Uvodno obrazložitev je podal Janez Rudolf, direktor občinske uprave za družbene prihodke. Razprave ni bilo. Delegati zbora so soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. ZZD sprejema osnutek aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obodbje 1986-1990. 2. ZZD sprejema osnutek odloka o dopolnitvah in spremembah odloka o davkih občanov s pripombo statutarno-pravne komisije. 3. ZZD sprejema osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin s pripombo statutarno-pravne komisije. 1 10. točka PREDLOG ODLOKA O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O USTANOVITVI SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ LJUBLJANSKIH OBČIN Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo. Delegati zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: ZZD sprejema odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč ljubljanskih občin. 11. točka OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O ODŠKODNINI ZARADI SPREMEMBE NAMEMBNOSTI KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA ALI GOZDA Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo. Delegati zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: ZZD sprejema osnutek odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. 12. točka OCENA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMEVANJA MED KS IN OZD V LETU 1986 Uvodne obrazložitve ni bilo. Pismeno pripombo je posredovala I. konf. delegacij - Saturnus, ki obvešča zbor, da je Saturnus v mesecu maju podpisal samoupravni sporazum. Delegati so brez razprave soglasno sprejeli naslednji SKLEP: ZZD sprejema oceno samoupravnega sporazumevanja med KS in OZD v letu 1986 s sklepom izvršnega sveta. Nato je predsednik zbora predlagal, da 13. in 14. točko obravnavajo skupaj. Delegati so s takim predlogom soglašali. 13. točka OCENA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI IN MOŽNOSTI NADALJNJIH AKTIVNOSTI DO V USTANAVLJANJU TOVARNE GOTOVE IN„POLPRIPRAVUENE HRANE OZIROMA PRENEHANJU NJENEGA OBSTOJA 14, točka ODLOČBA O UVEDBI POSTOPKA REDNE LIKVIDACIJE TGPH V USTANAVLJANJU LJUBLJANA, ŠMARTINSKA 30 Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo. Delegati zbora so soglasno sprejeli naslednja SKLEPA: 1* ZZD sprejema oceno ekonomske upravičenosti in možnosti nadaljnjih aktivnosti DO v ustanavljanju Tovarne gotove in polpripravljene hrane oziroma o prenehanju njenega obstoja. 2. ZZD sprejema odločbo o uvedbi postopka redne likvidacije TGPH v ustanavljanju Ljubljana, Smartinska 50. DELEGIRANJE DELEGATOV IN OBRAVNAVA ZA 5. SEJO ZZD SML Delegati zbora so soglasno sklenili, da se 5. seje zbora združenega dela SML udeležijo naslednji delegati: področje gospodarstva: Irena Bavčar, delegatka I. konf. delegacij - Saturnus Asim Ljubijankič, delegat III. konf. delegacij - Žito Ludvik Gale, delegat VI. konf. delegacij - Toplarna Stane Pevc, delegat IX. konf. delegacij - Emona MIZ Josip Debeljak, delegat XI. konf delegacij - ŽG TOZD Transport Stane Jeler, delegat XX. konf delegacij - Izolirka prosvetno-kulturno področje: Irena Gotzl, delegatka XXX. konf. del. OŠ »K. Murn« socialno-zdravstveno področje: Miklavž Kušej, delegat XXXIII. konf. del. - ZD Moste obrtno področje: Nikolaj Miklič, delegat XXXVI. konf. del. - Obrtna dejavnost 15» točka OŠTNUTEK ODLOKA O POSLOVNEM ČASU Pripombe izvršnega sveta so delegati prejeli pred sejo. Uvodne obrazložitve ni bilo. Pismene pripombe je posredovala XXXIV. konf. delegacij - LB Gospodarska banka. Delegati zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: ZZD soglaša z osnutkom odloka o poslovnem času in sprejema pripombe izvršnega sveta občinske skupščine in pripombe XXXIV. konference delegacij. 16. točka OSNUTEK ODLOKA O OBVEZNI VGRADITVI MERILNIKOV KOLIČINE TOPLOTNE ENERGIJE, RAZDELILNIKOV STROŠKOV OGREVANJA TER TERMOSTATIČN1H VENTILOV Stališča izvršnega sveta so delegati prejeli pred sejo. Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo. Delegati zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: ZZD soglaša z osnutkom odloka o obvezni vgraditvi merilnikov količine toplotne energije, razdelilnikov stroškov ogrevanja ter termo-statičnih ventilov in sprejema pripombe izvršnega sveta. 17. točka OBRAVNAVA OSTALEGA GRADIVA ZA 5. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SML Delegati so obravnavali naslednje točke: - Informacijo o graditvi zaklonišč na območju ljubljanskih občin - Predlog odloka o pokopališkem redu - Osnutek odloka o spremembah odloka o ureditvi cestnega prometa na območju ljubljanskih občin - Osnutek odloka o določitvi obveznosti prispevka za pospeševanje družbeno organizirane proizvodnje hrane v letu 1987 - Osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 - Osnutek odloka o potrditvi tržnega reda na ljubljanskih tržnicah - Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o turistični vodniški službi v mestu Ljubljana - Osn soglaša z ostalim gradivom za 5. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane. Seja je bila končana ob 17. uri. Magnetofonski zapis seje je na razpolago v sekretariatu občinske konference. SEKRETAR ZBORA PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA ZDRUŽENEGA DELA Nikolaj DEMBSKV Bojan KOVAČIČ ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZAPISNIK 7. seje zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Mos-te-Polje, ki je bila dne 29. oktobra 1986 s pričetkom ob 15.30 uri v sejni sobi št. 74/11 občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje Delegati vseh zborov občinske skupščine so pred pričetkom ločenih sej poslušali uvod k Osnutku resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljane za obdobje 1986-1990 v letu 1987, ki gaje podala Nina Jevšnik, članica IS in k Programu in sklepu o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka IV v mestu Ljubljani, ki gaje podal Janez Lah, predsednik OK SZDL Ljubljana Moste-Polje. Po uvodnih obrazložitvah je Ivo Samec, predsednik občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje predlagal delegatom, da uvrste v dnevni red obravnavo Programa in sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka IV v mestu Ljubljani takoj za obravnavo osnutka resolucije v letu 1987. Sejo je vodila Vesna Juvan-Gotovac, predsednica ZKS. Predsednica zbora je delegate obvestila, da se z dnevnega reda umika 6. točka Predlog odloka o spremembi odloka o začasnem plačevanju prispevka za financiranje SIS materialne proizvodnje za območje občine Ljubljana Moste-Polje, ker ni več pravne podlage za sprejem tega odloka. Delegati so nato soglasno sprejeli naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pobolastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja ZZD in ZKS z dne 24. septembra 1986 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljane za obdobje 1986-1990 v letu 1987 5. Program in sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka IV v mestu Ljubljani 6. Ocena samoupravnega sporazumevanja med KS in OZD v letu 1986 7. Predlog odloka o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč ljubljanskih občin 8. Predlog odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda 9. Ocena ekonomske upravičenosti in možnosti nadaljnjih aktivnosti DO v ustanavljanju TGPH oziroma prenehanju njenega obstoja 10. Odločba o uvedbi postopka redne likvidacije TGPH v ustanavljanju Ljubljana, Smartinska 50 11. Osnutek aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 12. Osnutek odloka o dopolnitvah in spremembah odloka o davkih občanov 13. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 5. sejo zbora občin SML 14. Predlog odloka o pokopališkem redu 15. Osnutek odloka o poslovnem času 16. Osnutek odloka o obvezni izgraditvi merilnikov količine toplotne energije, razdelilnikov stroškov toplotne energije ter termostatičnih ventilov v Ljubljani 17. Obfavnava ostalega gradiva za 5. sejo zbora občin SML K 1 IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL IN IMUNITETNE ZADEVE DELEGATOV TER UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI V komisijo so delegati ZKS soglasno izvolili: 1. Lidijo Kvartuh, delegatko KS Polje 2. Antona Šemcta, delegata KS Lipoglav 3. Stanislava Galeta, delegata KS Besnica. Po pregledu pooblastil je komisija ugotovila: Na seji je od 23 delegatov ZKS navzočih 21 delegatov. Odsotna sta 2 delegata, in sicer: 1 delegat KS Hrušica Fužine in 1 delegat KS Zelena jama. Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna. Navzoči vabljeni: Jože Leskovšek - podpredsednik IS OS, Janez Lah - predsednik OK SZDL, Marijana Šturbej - članica IS OS, Stanc Mikuž - član IO OS, Drago Kasagič - član IS OS, Blažena Pugelj - tajnica Kmetijske-zem- ljiške skupnosti, Igor Predovič - predstavnik HP Kolinska, Anica Paš - namestnica predsednice občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, Zdenka Marolt - predstavnica občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, Jože Piškur - predstavnik občinskega komiteja za urbanizem, gradbeništvo in varstvo kolja in Daija Juvan - novinarka »Naše skupnosti«. K 2 POTRDITEV ZAPISNIKA SKUPNEGA ZASEDANJA ZZD IN ZKS Z DNE 24. 9. 1986 Delegati ZKS so soglasno in brez pripomb potrdili zapisnik skupnega zasedanja ZZD in ZKS z dne 24. septembra 1986. K 3 PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV Delegacije KS Novo Polje je postavila pisno vprašanje, zakaj poteka pot vožnje progre št. 10 MPP skozi Nove Fužine in ne po Zaloški cesti in zakaj se je zmanjšalo dnevno število avtobusov oziroma povezav na progi št. 10? Delegacija KS Moste je posredovala pisno vprašanje, kdaj bodo izpraznjeni poslovni prostori Pod ježamrcO, v katerih se je opravljalo galvaniziranje. Delegacije KS Sotočje, 25. maj in Stepanja vas žele pisno informacijo o datumu in terminskem planu priprave odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Štepanjskega naselja in informacijo o datumu preselitve žage SCT. K 4 OSNUTEK RESOLUCIJE O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBU AN A MOSTE-POUE IN MESTA UUBLJANE ZA OBDOBJE 1986-1990 V LETU 1987 Delegati so pred sejo dobili pripombe IS OS na osnutek resolucije o politki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1986-1990 v letu 1987. Pisne razprave so posredovali: Delegacija KS Bizoviki 1. Delegacija krajevne skupnosti Bizovik se ne strinja s formulacijo 4 odstavka v točki 4.1.1., ki zadeva MS 6/8 in MS 6/9 Bizovik. Iz tega odstavka sledi, da sta izdelava in sprejem zazidalnega načrta za MS 6/9 in ureditvenega načrta za MS 6/8 pogojena s pristankom vseh prizadetih krajanov na geomehanske raziskave, ki jim sedaj nekaj krajanov nasprotuje. Dejstvo je, da teh nekaj krajanov nasprotuje zamišljenemu pristopu k urejanju prostora v MS 6/9 in da bodo po vsej verjetnosti temu nasprotovali tudi v bodoče. Iz navedenega lahko sklepamo, da bodo ureditveni akti tudi v bodoče ostali na mrtvi točki, s čimer pa se krajani ne strinjajo, ker je v krajevni skupnosti Bizovik gradnja že predolgo blokirana. Zato zahtevamo, da ustrezni organi čimpreje najdejo rešitve, ki jih je možno realizirati takoj in ne čez nekaj let ter da se čimpreje sprosti individualna gradnja. Sedaj je v KS Bizovik edini način gradnje tako imenovana črna gradnja, ki je s stališča zdrave pameti najmanj primerna. V kolikor se bo v predlogu resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1987 spet pojavila že omenjena sporna formulacija, ga delegacija KS Bizovik ne bo podprla in apelira na ostale delegate, da se ji pri tem pridružijo. 2. Pripomba na točko 12 b - na odstavek: »Pri obdavčitvi premoženja (stavbe) bo zaradi uveljavitve pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanjskih hiš davek od premoženja večji.« Delegacija KS Bizovik je mnenja, da naj družba z davčno politiko usmerja ljudi k ustvarjalnosti, iznajdljivosti, varčevanju, investiranju v trajne dobrine in življenju na svoj račun, ne pa k zapravljanju denarja, ležernosti in življenju na tuj račun. Sporni odstavek je s tem v popolnem nasprotju. Upoštevati moramo dejstvo, da lastniki hiš in stanovanj največkrat niso premožnejši ljudje, temveč imajo marsikdaj manjše prihodko kot ljudje, katerim subvencioniramo stanarine (stanarine še vedno niso ekonomske). Nihče jih tudi ne vpraša, če bodo s svojimi denarnimi prejemki zmogli redno vzdrževanje svojih objektov. Pri nakupu gradbenih materialov tudi ni nikakršnih subvencij, ampak so na cene teh materialov obešene vse mogoče dajatve. Zato zahtevamo, da se sproni odstavek črta in korigira zamišljena davčna politika. Prizadeti krajani iz KS Bizovik: Zazidalni načrt za MS 110/1 Bizovik v predlagani obliki gosto naseljenih vrstnih hiš in na osnovi nacionalizacije zemljišč oziroma prisilnega prenosa naše lastnine v družbeno lastnino za nas prizadete krajane ni sprejemljiv in smo odločno proti takemu načinu urejanja prostora in ponovno izjavljamo, da na naših zemljiščih ne bomo do-•olili nikakršnih raziskav. Zahtevamo, da se obravnavana oblika zazidalnega načrta oziroma pozidave umakne iz planskih dokumentov in sprosti individualno gradnjo tudi za sedaj prizadeti del vasi, to je za del MS 110/1. Gradnja v drugem delu vasi namreč poteka tako-rekoč normalno. V krajevni skupnosti nam razlagajo, daje ta zazidalni načrt potreben za razvoj vasi. Zakaj bodo zato, da bo vas »bolj razvita«, le-to urejali na dva načina, in sicer tako, da bodo del vasi gosto naselili z vrstnimi hišami in nacionalizirali zemljišča, drugi del vasi pa se bo naprej razvijal na popolnoma drugačen, življenjsko sprejemljiv in krajinsko primeren način in brez nacionalizacije. Glasove »ZA« predlagano obliko pozidave v MS 110/1 vi oziroma za prizadeti del vasi dajejo tisti, kijih predlagani zazidalni načrt nič ne prizadene. Sprašujemo se, komu in čemu služi delegatski sistem v naši vasi, če se delegat iz prizadete baze pred pripravljalnim sestankom za sejo občinskega zbora krajevnih skupnosti poveže z bazo in zahteva, da se mnenje oziroma sporočilo baze posreduje občinskemu zboru, pa mu le-to ni dovoljeno (primer seje v juliju 1986). Na pripravljalnem sestanku delegacije za današnjo sejo, ki je bil razšiijen še s člani sveta KS, sta bila spričo naše pripombe o nesprejemljivosti predlaganega ZN dana na glasovanje članom sveta in delegacije dva predloga pripomb, in sicer: predlog sveta KS in predlog delegata prizadete baze. Jasno je, da je bil izglasovan predlog sveta KS, saj je bil dan v glasovanju tistim, ki po predlaganem ZN niso prav nič prizadeti. Pri vsem tem se le-ti sklicujejo na to, da moramo gledati tudi na tiste, ki naj bi čez 5 let prišli v vas. Nismo proti priseljevanju, sprašujemo pa se, zakaj na tak način. Iz dosedanjih obravnav v KS je opaziti, da nas nekateri obravnavajo oziroma imajo pri tej izgradnji za popolnoma nepomemben faktor. Sprašujemo se, zakaj tisti, ki vztrajno zagovaijajo obravnavano obliko ZN sami ne ponudijo svojih zemljišč za nacionalizacijo oziroma so izvzeti iz prisilnega prenosa lastnine v družbeno lastnino. Ko je bil na občini pred nedavnim organiziran sestanek nekaterih odgovornih delavcev oziroma organov občine s prizadetimi krajani, smo ponovno omenili; 1. da nam v krajevni skupnosti na zborih krajanov vodstvo KS in predstavnik ZIL in drugih pomembnih organov razlagajo, da je ta ZN potreben za razvoj celotne krajevne skupnosti in 2. da mi v taki obliki ne vidimo razvoja. Od odgovorne osebe občinskega organa smo dobili odgovor, da nam doslej niso dajali pravilnih razlag. Sami sicer dobro vemo, da prisilna odtujitev zemljišč in gosta naselitev vrstnih hiš v tipično vaško naselje oziroma del naselja,.-ne bo zagotovila razvoja KS, še manj pa sožitja v KS, ki je sicer temeljni kamen vsakega razvoja in napredka v KS. In zato se sprašujemo, kdaj in katerim informacijam oziroma razlagi bomo sploh še ali pa že lahko verjeli in zaupali. Iz dosedanjih razprav in dogajanj ugotavljamo le, da se v tej zadevi postopa nepošteno. V krajevni skupnosti smo imeli že več zborov krajanov, na katerih je vedno izzvenel negativni odnos do predlagane oblike ZN za MS 110/1. Na zadnjem zboru letos pa je bil po ogorčeni razpravi zbor množično zapuščen, tako da niti ni bil, več sklepčen. Menimo, da je to dovolj zgovoren dokaz o nesprejemljivosti obravnavanega oziroma predlaganega zazidalnega načrta. Sprašujemo se, zakaj se obstoječe tipično vaško naselje obravnava oziroma prostorsko ureja na dva bistveno različna načina. Zato ponovno izjavljamo, da smo odločno proti predlagani obliki pozidave v MS 110/1 in zahtevamo, da se le-ta umakne iz planskih dokumentov in sprosti individualno gradnjo tudi v soseski MS 110/1. Izavljamo, da bomo zavračali kakršnokoli prisilo. Delegacija KS Klopce: V poglavju 13 - KRAJEVNE SKUPNOSTI, v četrtem odstavku naj se navede tudi gradnja poslovnih prostorov v KS Klopce. Obrazložitev: Krajevna skupnost Klopce je brez prostorov. Seje in sestanki se morajo vršiti v zasebnih hišah ali v razredu osnovne šole. Pisarna krajevne skupnosti je v stanovanju, skladišče za CZ je v podstrešju šole. Kulturne prireditve so v prostorsko majhni učilnici. Družbenopolitične organizacije nimajo prostorov, odvisni so od prostorov v osnovni šoli in zasebnih hišah. Za rešitev navedenih problemov smo se odločili graditi družbeni objekt, v sklopu katerega so prostori za krajevno skupnost. Družbeni objekt je zgrajen do tretje gradbene faze (do podstrehe) s prostovoljnim delom krajanov, iz lastnih sredstev KS, sredstev gasilskega društva Klopce in občine. Krajani so s prostovoljnim delom in z darovanjem lesa za gradnjo objekta prispevali 7.500.000 din, to je več kot 50 % vloženih sredstev v gradnjo. V letu 1987 nameravamo z gradnjo objekta nadaljevati, vgraditi okna, vrata in zgraditi manjkajoče predelne stene tako, da bo objekt zaprt, da se ne bo delala škoda na objektu. Za nabavo in vgraditev oken, vrat in zgraditev predelnih zidov v prostorih KS bi potrebovali vsaj 3.000.000 din. V poglavje 6 - CESTNO GOSPODARSTVO - naj se vnese rekonstrukcija ceste Kamnica-Križevska vas in usposobitev ceste za avtobusni promet. Zaradi slabega vzdrževanja je cesta močno valovita ih nevarna za promet. Cesta Kamnica-Križevska vas povezuje celotno območje KS Klopce. Območje krajevne skupnosti ni povezano z javnimi prometnimi sredstvi. Smo edina krajevna skupnost v občini Ljubljana Mos-te-Polje, ki nima nikakršnih prometnih povezav. Zaradi tega motajo zaposleni krajani in šolarji vsak dan prehoditi do najbližje avtobušne postaje v Dclsko 5 km v eno in prav toliko v drugo smer. Iz našega območja hodi dnevno na delo 86 krajanov. Zato je uvedba podaljšane avtobusne proge Dolsko-Križevska vas nujno potrebna. Delegacija KS Moste: Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita Ena izmed nalog v naslednjem letu naj bi bila tudi ta, da mora občinski sekretariat za SLO in DS obvezno povečati nudenje strokovne pomoči, mentorstva in kontroliranja delavcev oziroma referentov, ki delajo za KS. Vpogled v njihovo delo naj bi bil stalen in večji. Delegacija KS Nove Fužine: poglavje 3.2.4. obrt - pospeši se naj usposobitev obrtno servisne cone MS 5/2. Obe sta bili že v planih za leto 1986, vendar se predstavljata v leto 1987. Čim prej se naj coni urbanistično uredita ter izvede javni natečaj za pridobitev soinvestitorjev; poglavje 3.2.6. trgovina - dokument pravilno ugotavlja, da se kažejo motnje pri normalni oskrbi prebivalstva soseske Nove Fužine. Nujno je pospešiti priprave na graditev primarnega centra v Novih Fužinah (skupaj s pošto in banko). Uskladiti občinsko resolucijo z mestno, saj mestna predvideva le gradnjo PTT enot v Štepanjskem naselju in v Jaršah, ne pa tudi v Novih Fužinah, v okviru primarnega centra; poglavje 6. cestno gospodarstvo - nova Zaloška cesta še ni dokončana - cesta je brez uporabnega dovoljenja in brez protihrupne zaščite. V resolucijo je potrebno vnesti dokončanje nove Založke ceste v skladu s predpisi ter gradnjo mostu čez Ljubljanico na Fužinah; poglavje 10.2.1. družbena vzgoja in varstvo otrok - zahtevamo terminsko opredelitev do začetka gradnje VVO na Fužinah (kateri mesec); poglavje 10.2.2. osnovno šolstvo - zahtevamo terminsko opredelitev pričetka gradnje OŠ Fužine II (kateri mesec se začne graditi); poglavje 13. krajevne skupnosti - pozdravljamo pobudo po inventarizaciji del in nalog ter vseh pristojnosti KS. Ponovno pa predlagamo, da se sproži postopek za »uzakonitev« KS in sprejem posebnega zakona o krajevnih skupnostih, katerega že imajo vse republike; poglavje 14. SLO in DS - resolucija ne opredeljuje vprašanja nadaljnjega delovanja referentov za SLO in DS v mestnih KS; - mestna resolucija ne govori o gradnji VVO Fužine II. Zahteva- mo, da se v mestno resolucijo vnese gradnja VVO s terminsko opredelitvijo začetka gradnje; x - mestna resolucija predvideva gradnjo ZD Fužine šele v letu 1987, občinska pa govori o nadaljevanju gradnje (začetek 1986) - zadeva se naj uskladi. Delegacije KS Sotočje, 25. maj in Stepanja vas: 2. Temeljni cilji razvoja - V stanovanjskem gospodarstvu se bomo organizirali tako, da bo možno izvajanje in utrjevanje finanče discipline pri tistih stanovalcih, ki ne poravnavajo svojih obveznosti. Predlagamo, da upravni organ do predloga resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana v letu 1987 pripravi ustrezne ukrepe v smislu možnosti zamenjave stanovanj med družbenimi in solidarnostnim fondom in utijevanju finančne discipline. 3. Gospodarstvo , 3.2.3.-promet in zveze - Leta 1987 bomo realizirali naloge s področja prometa, ki so bile planirane in nerealizirane oziroma zahtevali od izvajalcev pojasnilo o vzrokih, ki preprečujejo realizacijo. (V KS Sotočje - podaljšanje avtobusne proge št. 5 do novega obračališča na Pesarski cesti, izgradnja nadstreška; v KS 25. maj in Stepanja vas - izgradnja garaž). - Z vsemi dejavniki družbene samozaščite, strokovnimi in drugimi dejavniki bomo zagotovili večjo prometno varnost v naselju .(aktivnost za registracijo koles z motorjem!). 3.2.5.-Gostinstvo in turizem Komite za urbanizem, varstvo in urejanje okolja bo skupaj z Mestnim komitejem za gostinstvo proučil možnost izgradnje gostinskega objekta višje kategorije (hotel, restavracija) ob Litijski cesti. 5. Komunalno gospodarstvo 5.1. Vodovod - doda se odstavek: Sanirali bomo oba stara vodna zajetja v Stepanji vasi. 5.3. Vodno gospodarstvo - doda se: »in na kanalizacijskih jaških za odvajanje meteorne vode in Golovca«. 5.5. Zelenice in parkovni gozdovi V četrti vrsti se med besedi »zelenica« in »V krajinskem parku...« vključi besedilo: »Otroško igrišče v KS Stepanja vas bomo predali v upravljanje in vzdrževanje KPL, TOZD Rast«. 5.6. Javna razsvetljava - doda se: »Športno površino ob Emona centru bomo dodatno osvetlili z reflektorji«. 5.8. Mestne ulice in krajevne poti - v drugi vrsti se za besedilom: »krajevne poti« doda besedilo: »in podhode...« Doda se nov odstavek: »Nadaljevali bomo s pripravami na izgradnji kolesarske steze in pešpoti ob Grubaijevem kanalu in aktivnostmi za ureditev parkirnih prostorov (asfaltiranje utrjene makadamske površine ob Bilečanski 5, namestitev montažnih streh na parkirna mesta ob Parmski cesti). "9. Stanovanjsko gospodarstvo Besedilu: »V samoupravni organiziranosti bomo pospešili še nadalje organiziranje skupnosti stanovalcev« c doda stavek: »Skupnostim stanovalcev bomo zagotavljali strokovno pomoč na vseh področjih, predvsem pa bomo pričeli z izvajanjem preselitev neplačnikov v manjša stanovanja«. * 10. Družbene dejavnosti 10.2.5. Kultura - v zadnji vrsti se za besedilom: »... in spominska obeležja NOV« doda stavek: »Preverili bomo status kulturne dediščine - grobnice Codelija«. 10.2.6. Telesna kultura - na koncu drugega odstavka se doda: »Izboljševali bomo pogoje za delo športnih društev v KS«. 10.2.8. Socialno skrbstvo - prvi odstavek se dopolni: »Koncept reorganizacije (vsaj 4 ure dnevno) v večjih soseskah (Štepanjsko naselje)«. Drugi odstavek se dopolni: »Dom starejših občanov se bo tudi znotraj bolje organiziral in zagotavljal kvalitetne usluge oskrbovancev«. 13. Krajevne skupnosti - v drugi vrsti tretjega odstavka sc ime KS »Štcpanjska vas« nadomesti z imenom »Stepanja vas«. Doda se nov odstavek: »Predlagali bomo, da pristojni organi in organizacije izdelajo osnove in kriterije za financiranje družbenopolitičnih in družbenih organizacij v KS. Delegacija KS Šmartno Ljubljana: Delegacija za zbor KS iz Šmartna je na svoji seji dne 28. 10.86 sklenila, da vam predlagamo vključitev kompleksne ureditve komunalnih in cestnih zadev, in sicer vzporedno z gradnjo kanalizacije še torej asfaltiranje makadamskih cestišč ter tudi rekonstrukcijo že dotrajanih cestišč (npr. Cesta v Šmartno) in ureditev razsvetljave pomembnejših ulic. To predlagamo zato, ker se naša KS že vrsto let s v naslednjem letu, ko sc bo še dokončno uredila kanalizacija in bo tako razkopanih večjih del cestišč, uredimo s skupnimi močmi prej omenjene probleme KS Šmartno. Delegacija KS Vevče Zg. Kašelj: KS Vevče-Zg. Kašelj predlaga, da se 3. odstavek 13. poglavja resolucije dopolni z naslednjim besedilom: »Sofinancirali bomo izgradnjo novih poslovnih prostorov KS Vevče-Zg. Kašelj v obrtno servisnem centru.« Obrazložitev: KS Vevče-Zg. Kašelj nima svojih prostorov. Prostori, v katerih deluje, so last papirnice. Ta pa te prostore potrebuje in želi, da jih do 15. I. izpraznimo. V zameno nam je ponudila dve garsonjeri, za kateri pa smatramo, da nista najbolj primerni za prostore KS (sta v nadstropju in med stanovanji). V KS se bo v letu 1987 zgradil večnamenski objekt, ki bo zamenjal podirajoče drvarnice (skladišče, obrtno servisne delavnice, drvarnice). V tem objektu bi bilo mogoče pridobiti tudi prostor,za KS. Delegacija KS Zadobrova-Sncbcrje: 1. Kaj je s trgovino v Novem Polju, katere gradnja naj bi se začela v letošnjem letu (1987)? 2. V poglavju 5. 8. naj se vnese Berčonova pot in cesta VIII ker gre za isto cesto in so zbrane izjave za samoprispevek, v cestnem telesu pa so že kanalizacija in telefon (potreben je samo asfalt). 3. V planu, kjer je govora o Šmartinski cesti, naj sc vnese »skozi naselje Snebcrje«, ne pa samo Hrastje, kjer meja obnove ni določena. 4. V poglavju Športno rekreativnih objektov naj se vnese še dokončanje ploščadi v SRC Sncberjc. Delegacija KS Zadvor: Stran 4-2. Temeljni cilji razvoja citat: »Pospešiti je potrebno aktivnosti za prenos manjših serij proizvodov iz velikega v drobno gospodarstvo, kar bo vplivalo na izboljšanje poslovnih rezultatov obeh področij.« Trditev je tako pavšalna, da jo je potrebno ali črtati ali pa kvalitet-neje definirati kako, kje, s katerimi finančnimi sredstvi, saj je dokument resolucija za 1987! citat: »Sklad stavbnih zemljišč ljubljanskih občin bo zagotavljal...« se dopolni v: Sklad stavnih zemljišč ljubljanskih občin bo intenziviral svoje aktivnosti tako, da bo uvedel realno planiranje potreb in skladno planu pridobil in uredil stavbna zemljišča. citat: »Nadaljevali bomo z gradnjo in prenovo stanovanj. Pridobivali bomo solidarnostna stanovanja. Teza: Zakaj mora biti solidarnostno stanovanje novo? citat: »Nadaljevali bomo z organiziranjem skupnosti stanovalcev in skupaj z OZD odstranjevali barakarska naselja,« - naj se glasi: Nadaljevali bomo z organiziranjem stanovalcev. Skupaj s prizadetimi OZD bomo odstranjevali in preprečevali barakarska naselja. Vprašanje: Zakaj ne spoštujemo žč sprejetih odlokov in dogovorov? citat: »Na področju komunalnega gospodarstva bomo nadaljevali z vzdrževalnimi in obnovitvenimi deli komunalnih objektov in naprav,« -nadaljevanje stavka: »s poudarkom na večji kvaliteti izvršenih del tako, da bomo zagotavljali normalno uporabo le-teh.« Zahteve ali kazenski pregon tistih, ki so do nastanka tega stavka dovolili in plačevali nekvalitetno opravljanje dela ali pa črtanje take dikcije, citat: »V cestnem gospodarstvu bomo ... za ceste Ljubljane poskušali odpraviti...« se besedi »poskušali odpraviti« nadomesti z odpravili, poznamo oba partneija in njuno funkcijo, zato je naloga »poskušati« neumestna. Tako definirana naloga se pojmuje za opravljano, če je rezultat realiziran kjerkoli v območju od 0 do 100%. stran 6 - 3.1.2. - Zunanjetrgovinska menjava Brez škode za resolucijske se lahko črta ugotovitev: »Zaskrbljujoče je predvsem ... do obračunskega dolarja.« stran 11 - 4.2. - Varstvo okolja citat: »V sodelovanju s hidrometeorološkimi... bomo nadaljevali z evidenco večjih onesnaževalcev zraka in uporabniki nevarnih snovi in predlagali odpravo.. .. besedo »predlagali« je treba nadomestiti z »ukrepali za«, saj imamo zakonodajo! Doda se: - Skupaj s pristojnimi službami pri Skupščini mesta Ljubljane se bomo vključili v pristojne republiške službe zaradi enotne republiške energetske politike in enotne oskrbe z ekološko čim manj škodljivimi energenti. stran 7 - 3.2.3. Promet in zveze Doda se stavek: - z vidika racionalne rabe tekočih energentov in negativnega vpliva benzinskih motorjev na ekologijo bomo dosegli boljšo pokritost terena z linijami in večjo frekvenco avtobusov na teh linijah, itd. V razpravi so sodelovali: Vincenc Koprivec, delegat KS Kodeljevo je postavil vprašanje postavitve semaforja na križišču Kajuhove in Povšetove ulice, ker ga ni v resoluciji za leto 1987. Stane Narobe, delegat KS Bizovik je opozoril na napako v osnutku resolucije mesta Ljubljane pri točki 8. A Prostorski izvedbeni načrti, kjer bi moralo biti MS 6/9 Bizovik. Anton Kaše, delegat KS Vevče-Zg. Kašelj je opozoril, da so bili krajani zrevoltirani, ko so iz časopisov zvedeli, daje na njihovem območju predvideno 160 parcel za individualno gradnjo, v resoluciji za naslednje leto pa ni nikjer predvidena gradnja trgovine in sanacija Kavcijske ceste, kar je že dolgo časa njihova zahteva. Jože Leskovšek, podpredsednik IS OS in Stane Mikuž, član IS. Po končani razpravi so delegati ZKS soglasno sprejeli SKLEP: ZKS občinske skupščine Ljubljana Moste-Poljc sprejema osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine ljubljena ■Moste-Polje za obdobje 1986-1990 v letu 1987. Pisne in ustne pripombe se posredpjejo IS in komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj v obravnavo pri pripravi predloga resolucije. Nato so delegati še soglasno sprejeli SKLEP: ZKS sprejema pripombe IS občinske skupščine na osnutek resolu-cUe o politiki uresničevanja družbenega plana mesta ljubljene za ob- dobje 1986-1990 v letu 1987. Predlagamo, da se na enak način obrav-navajo pisne pripombe temeljnih delegacij pri pripravi predloga resolucije mesta Ljubljane. K5 PROGRAM IN SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA IV V MESTU LJUBLJANI Predsednica zbora je delegate seznanila z naslednjimi spremembami prvotnega besedila sklepa o razpisu referenduma: - Preambula - dopolnijo se številke Uradnih listov: (Uradni list SRS, št. 3/73, 17/83, 25/85 in p -ečiščeno besedilo Uradni list SRS, št. 35/85) - 4. člen, prvi odstavek se dopolni z besedami: »... in sicer za:« sledi str. 2 (seznam investicij) V prvotnem členu je ta stan Priloga 1, objavljena na koncu sklepa in je sestavni del tega (4.) člena. - 5. člen namesto 39.025 mio din je pravilno 38.337 mio din namesto 19.300 mio din je pravilno 19.037 mio din. - 17. člen dopolni se naslednje besedilo: »Referendum na območju občine vodi občinska volilna komisija, ki tudi ugotovi rezultate referenduma na območju občine in jih sporoči mestni volilni komisiji. Mestna volilna komisija koordinira delo občinskih volilnih komisij ter ugotovi in razglasi rezultate referenduma za območje mesta.« - 19. člen spremeni se tekst glasovnice, ki se glasi: REFERENDUM Za uvedbo samoprispevka IV v denarju na območju mesta Ljubljane za sofinanciranje izgradnje objektov za varovanje in izboljšanje okolja ter izboljšanje komunalne opremljenosti mesta Ljubljane za obdobje od 1. 1. 1987 do 31. 12. 1991. (žig) GLASUJEM PROTI GLASUJEM ZA V razpravi so sodelovali: Stane Narobe, delegat KS Bizovik, je posredoval naslednjo pripombo: V programu samoprispevka IV je med predlaganimi objekti navedena tudi sanacija lokalnega vodovoda Bizovik. Predstavniki naše KS so že na sekciji v KS Dolsko dne 9. 10. 1986 postavili vprašanje, kaj sc podrazumeva pod sanacijo lokalnih vodovodov ter ob tem opozorili, da v primeru vodovoda v KS Bizovik problem lahko rešil le priključitev na mestni vodovod, katerega vod že poteka skozi naselje. Seveda bi bilo v tem primeru potrebno zamenjati dotrajane cevi. Predstavnik DO Vodovod je tedaj zagotovil, da so tudi njihovi strokovnjaki prišli do spoznanja, da je priključitev na mestni vodovod edina smotrna rešitev in da bo tako predlagano tudi v programu samoprispevka IV. Žal v zaključkih sekcije v Dolskem, objavljenih v Naši skupnosti št. 13/86 to ni zapisano, prav tako tudi ni spremenjeno v predlogu programa samoprispevka IV. Zato ponovno postavljamo vprašanje, kaj pomeni sanacija krajevnega vodovoda v KS Bizovik? Odgovor pričakujemo takoj, ker so to vprašanje postavili krajani na javni razpravi o osnutku programa samoprispevka IV in jim gaje potrebno vsekakor posredovati pred referendumom. Miro Vujinovič, delegat KS Dušan Kveder-Tomaž, je vprašal, kako bo s plačilom samoprispevka pri upokojencih in osebah z nizkimi dohodki, kadar bodo prejeli račun za nazaj. Njihova delegacija je menila, da bi bilo pri obračunu za samoprispevek potrebno upoštevati povprečni dohodek. Pavle Povirk, delegat KS Klopce, je v imenu delegacije zahteval, da se v program samoprispevka vključi vodovod v Zagorici. Predsednica zbora je predlagala, da se zahteva KS Klopce posreduje ustreznemu upravnemu organu, ki bo proučil možnost vključitve v redne programe, kar so delegati podprli. Po končani razpravi so delegati ZKS soglasno sprejeli SKLEP: ZKS sprejema dodatni predlog mestne konference SZDL o vključitvi vodohrama na grajskem hribu ter priključitvi vodovoda in prestaviti kanalizacijskega kolektoraj A-4 o Vilharjevi cesti v program samoprispevka IV. Nato so delegati še soglasno sprejeli SKLEP: 1. ZKS občinske skupščine Ljubjana Moste-Polje v skladu s 16. členom statuta mesta Ljubljane predlaga SML, da razpiše refercn- dum za uvedbo samoprispevka IV v denarju na obmoičju mesta Ljubljane za sofinanciranje izgradnje objektov za varovanje in izboljšanje okolja ter izboljšanje komunalne opremljenosti mesta Ljubljane za obdobje od 1.1.1987 do 31.12.1991 - v besedilu predloga sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka IV v mestu Ljubljani z vključitvijo dodatnega predloga MK SZDL. 2. ZKS pooblašča delegate, da se usklajujejo v Skupščini mesta Ljubljane. OSNUTEK ANEKSA K DOGOVORU O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE ZA OBDOBJE 1986-1990 OSNUTEK ODLOKA O DOPOLNITVAH IN SPREMEMBAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN OCENA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMEVANJA MED KS IN OZD V LETU 1986 Uvodno je Avgust Golob, predsednik odbora udeležencev samoupravnega sporazuma o financiranju KS delegate seznanil s spremembami v oceni samoupravnega sporazuma, ki so nastale v času od izida Delegatske tribune do obravnave na zborih. Iz seznama OZD,1 ki so podpisale SaS o financiranju KS, vendar še niso nakazale sredstev, se črtajo Scena, GP Moste, Petrol TOZD Avtopark in ZG ZTO TOZD Trans Ljubljana Moste. Prav tako se iz seznama OZD, ki še niso podpisale SaS o financiranju KS, črta Mineral. Sredstva v višini 430.000 din, ki sojih nakazale, so bila dodeljana KS Zadobrova-Sne-berje. Do sedaj je bilo zbranih 4,680.000 dinarjev ali 45 % od predvidenega. Razprave ni bilo. Delegati ZKS so soglasno sprejeli SKLEP: ZKS sprejema oceno samoupravnega sporazumevanja med KS in OZD v letu 1986, podpira zaključke odbora udeležencev SaS o financiranju KS in sklep izvršnega sveta občinske skupščine ter predlaga odboru, da se z vsemi močmi vključi v nadaljnje tokove samoupravnega sporazumevanja in o tem redno obvešča zbor. K 7 PREDLOG ODLOKA O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O USTANOVITVI SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ LJUBLJANSKIH OBČIN Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora KS so soglasno sprejeli Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati ZKS so soglasno sprejeli SKLEPE: 1. ZKS sprejema osnutek aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 2. ZKS sprejema osnutek odloka o dopolnitvah in spremembah odloka o davkih občanov. 3. ZKS sprejema osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin. DELEGIRANJE DELEGATOV IN OBRAVNAVA GRADIVA ZA 5. SEJO ZBORA OBČIN SML Predsednica zbora je delegate pozvala, da se udeležijo seje zbora občin SML, če so bili delegirani. V primeru nujne zadržanosti naj to pravočasno sporoče sekretariatu skupščine, tako da se bo lahko delegiralo drugega delegata izmed tistih, ki so bili prisotni na seji.. Delegati ZKS so soglasno sklenili, da se 5. seje zbora občin SML udeležijo naslednji delegati: Avgust Golob, delegat KS Nove Fužine Vincenc Koprivec, delegat KS Kodeljevo, Robert Brezovšček, delegat KS Sotočje, Stane Arh, delegat KS Selo, Bogdan Kastelec, delegat KS Šmartno in Lidija Kvartuh, delegatka KS Polje. PREDLOG ODLOKA O POKOPALIŠKEM REDU Uvodne obrazložitve ni bilo. Delegacija KS Moste je posredovala naslednje pisne pripombe: SKLEP: ZKS sprejema odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč ljubljanskih občin. OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O ODŠKODNINI ZARADI SPREMEMBE NAMEMBNOSTI KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA ALI GOZDA Uvodno obrazložitev je podala Blažena Pugelj, tajnik kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. V razpravi je sodeloval Savo Kenjalo, delegat KS Zadobrova-Sne- Po končani razpravi so delegati ZKS soglasno sprejeli SKLEP: ZKS sprejema osnutek odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. OCENA° EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI IN MOŽNOSTI NADALJNJIH AKTIVNOSTI DO V USTANAVUANJU TGPH OZIROMA O PRENEHANJU NJENEGA OBSTOJA ODLOČBA O UVEDBI POSTOPKA REDNE LIKVIDACIJE TGPH V USTANAVLJANJU, LJUBLJANA, ŠMARTINSKA 50 Pripomba na 15. in 16. člen Določanje govornika v krajevni skupnosti za poslovitev od pokojnika v imenu družbene skupnosti v praksi verjetno ne bo zaživelo, zlasti v mestnih krajevnih skupnostih. Prostovoljcev v KS predvsem ni možno za nobeno nalogo določiti. Po drugi strani v samoupravnih aktih KS ni določeno, kateri organ naj bi določal govornika. Nadalje nastane problem sredstev, saj je potrebno eventualnemu govorniku zagotoviti prevozne stroške, zlasti v primeru, če bo pokojnik pokopan v drugem kraju, recimo daje nazadnje živel v KS Moste, njegova volja pa je, daje pokopan na Jesenicah v svojem rojstnem kraju. Poudariti je potrebno, da proračun sredstev za take namene krajevnim skupnostim ne zagotavlja. Poraja se tudi vprašanje za tiste občane, ki so že več let na delu v tujini, zadnje bivališče pa imajo v eni izmed KS v domovini, v tem primeru se ni možno dogovarjati z zadnjo delovno organizacijo. V končni fazi pa določanje govornika v KS za vsakega krajana tudi ni sprejemljivo iz političnega stališča, saj ga za marsikaterega krajana iz teh razlogov pod nobenim pogojem ne bo možno dobiti. Iz izkušenj predpostavljamo, da vsakemu krajanu govornik m poslovitev v imenu družbene skupnosti ne bosta zagotovljena enakopravno, zato menimo, daje bila pripomba na osnutek, da se govore nadomesti za glasbo in recitacijo zelo sprejemljiva in dovolj argumentirana. Zato se predlaga sprememba omenjenih členov, in sicer v smislu že podane pripombe na osnutek in da se krajevnim skupnostim omogoči možnost lastne presoje, kako bo v posameznem primeru organizirala poslovitev in za katerega krajana ter da skuša zagotoviti govornika, ne pa določiti. Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi so sodelovali: Anton Kaše, delegat KS Vevče-Zg. Kašelj je vprašal, kaj je s sredstvi, ki so jih nakazale OD. . Igor Predovič, predstavnik H P Kolinska je pojasnil, daje odgovor na vprašanje že dan v oceni ekonomske upravičenosti. Dragan Starčevič, delegat KS Moste je postavil vprašanje, kdo je odgovoren za zgrešeno investicijo. Po končani razpravi so delegati ZKS soglasno sprejeli SKLEP: 1. ZKS sprejema oceno ekonomske upravičenosti in možnosti na- daljnjih aktivnosti DO v ustanavljanju TGPH oziroma o prenehanju njenega obstoja. .. 2. ZKS sprejema odločbo o uvedbi postopka redne likvidacije TGPH v ustanavljanju, Ljubljana, Šmartinska 50. V razpravi so sodelovali: Avgust Golob, delegat KS Nove Fužine, je povedal, da ima njihova delegacija amandma k 15. in 16. členu odloka, ker KS ne more prevzeti tega, da se mora obvezno posloviti od pokojnika. Drago Starčevič, delegat KS Moste, je pripomnil, da bo posebno v mestnih KS težko izpeljati naloge iz 15. in 16. člena. Vincenc Koprivec, delegat KS Kodeljevo, Anton Kaše, delegat Vevče-Zg. Kašelj in Stane Narobe, delegat KS Bizovik. Predsednica zbora je delegate seznanila z naslednjim besedilom amandmaja k 15. in 16. členu odloka, ki gaje dala delegacije KS Nove Fužine: 15. člen: Od umrlega se z govorom na javni pogrebni svečanosti pravilom« poslovi predstavnik organizacije, v kateri je umrli nazadnje delal, oziroma katere član je bil. 16. člen, 2. odstavek: V javni pogrebni svečanosti obvesti upravljalcc KS, v kateri" je umrli prebival, da lahko le-ta določi govornika, ki se bo v imenu družbene skupnosti poslovil od umrlega. Delegati ZKS so s predlogom amandmaja soglašali in soglasno sprejeli SKLEP: ZKS soglaša s predlogom odloka o pokopališkem redu z amandmajem. K 15 OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSLOVNEM ČASU Uvodne obrazložitve ni bilo. Delegaciji KS Sotočje in 15. maj, sta posredovali predlog, da banka in pošta pričnejo obratovati vsaj ob 7. uri. Delegati so že pred sejo prejeli pripombe IS občinske skupščine. Razprave ni bilo. Delegati ZKS so soglasno sprejeli. SKLEP:ZKS sprejema pripombe izvršnega sveta občinske skupščine in pripombo delegacij na osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o poslovnem času. K 16 OSNUTEK ODLOKA O OBVEZNI VGRADITVI MERILNIKOV KOLIČINE TOPLOTNE ENERGIJE, RAZDELILNIKOV STROŠKOV OGREVANJA TER TERMOSTATIČN1H VENTILOV Uvodne obrazložitve ni bilo. Stališča IS občinske skupščine so delegati prejeli pred sejo. Razprave ni bilo. Delegati ZKS so soglasno sprejeli SKLEP: ZKS podpira stališča IS občinske skupščine k osnutku odloka o obvezni vgraditvi merilnikov količine toplotne energije, razdelilnikov stroškov ogrevanja ter termostatičnih ventilov. K 17 OBRAVNAVA OSTALEGA GRADIVA ZA 5. SEJO ZBORA OBČIN SML INFORMACIJA O GRADNJI ZAKLONIŠČ NA OBMOČJU LJUBLJANSKIH OBČIN Uvodne obrazložitve ni bilo. IS občinske skupščine je predlagal, naj se podrobneje obdela problematika skupnih zaklonišč, kjer zadeve ne tečejo ne po organizacijski ne po finančni plati. V razpravi je sodeloval Avgust Golob, delegat KS Nove Fužine. Delegati ZKS so soglasno sprejeli SKLEP: ZKS soglaša s predlogom izvršnega sveta občinske skupščine in sprejema informacijo o gradnji zaklonišč. OSNUTEK ODLOKA O ORGANIZIRANJU IN DELOVANJU SISTEMA ZA OPAZOVANJE IN OBVEŠČANJE MESTA LJUBLJANE Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati ZKS so soglasno sprejeli SKLEP: . ZKS nima pripomb na osnutek odloka o organiziranju in delovanju s*stcma za opazovanje in obveščanje mesta l jubljane. OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH odloka o ureditvi cestnega prometa na območju LJUB1JANSKIH OBČIN Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati ZKS so soglasno sprejeli OSNUTEK ODLOKA O DOLOČITVI OBVEZNOSTI PLAČEVANJA PRISPEVKA ZA POSPEŠEVANJE DRUŽBENO ORGANIZIRANE PROIZVODNJE HRANE V LETU 1987 OSNUTEK ODLOKA O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA OBČINSKE BLAGOVNE REZERVE V LETU 1987 OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POTRDITVI TRŽNEGA REDA NA LJUBLJANSKIH TRŽNICAH OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O TURISTIČNI VODNIŠKI SLUŽBI V MESTU LJUBLJANA Delegati ZKS niso imeli pripomb k navedenim osnutkom odlokov. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednica zbora ob 17.50 zaključila 7. sejo ZKS občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je na razpolago v sekretariatu občinske skupščine. SEKRETARKA PREDSEDNICA ZBORA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI Tatjana JURCA-COLAR1Č Vesna JUVAN-GOTOVAC DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR * 1 2 3 4 5 6 7 SKRAJŠANI ZAPISNIK 7. seje družbenopolitičnega zbora, kije bila dne 29. oktobra 1986 ob 15.30 uri v sobi št. 73/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c.l Pred začetkom seje so delegati vseh zborov poslušali uvodno obrazložitev k: - osnutku resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 v letu 1987, ki jo je podala Nina Jevšnik, članica IS, - programu in sklepu o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka IV v mestu Ljubljani, ki jo je podal Janez Lah, predsednik občinske konference SZDL. Predsednik zbora je predlagal razširitev dnevnega reda s točko: PROGRAM IN SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA IV V MESTU LJUBLJANA. Delegati so soglašali s predlogom in sprejeli naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 6. seje družbenopolitičnega zbora z dne 24. septembra 1986 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 v letu 1987 5. Program in sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevki IV v mestu Ijubljani 6. Informacija o uresničevanju kadrovske politike v občini Ljubljana Moste-Polje 7. Osnutek aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 1. UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov je ugotovila, daje od 19 delegatov na seji navzočih 14 delegatov. Odsotnost so opravičili 3 delegati: Miha Juhart, Matjaž Magajna in Franjo Vinko. Odsotnosti nista opravičila: Milka Fujs in Zdravko Stojanovič. Družbenopolitični zbor je sklepčen. Navzoči vabljeni: Milan Pavliha, predsednik odbora za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki, Janez Lah, predsednik občinske konference SZDL, Miro Sotlar, predsednik IS SO, Ivan Turk, član IS, Janze Rudolf, direktor občinske uprave za družbene prihodke, Janko Kremžar, predstavnik občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj in Angelca Buten-ko, predstavnica občinske kadrovske službe. Vvo SKLEP: , , . 2. POTRDITEV ZAPISNIKA 6. SEJE DRUŽBENOPOLITIČNE- '-KS nima pripomb na osnutek odloka o spremembah m dopolnitvah GA ZBORA Z DNE 24. SEPTEMBRA 1986 °