DELAVSKA POLITIKA
Iitoaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Štev. 97»
Sreda, 6. decembra 1933.
Leto VIII.
Španska reakcija ni zadovoljna.
Okoli 60 socialističnih poslancev izvoljenih.
Slavospevi klerikalnega in liberalnega časopisja se španski reakciji niso prav posebno obnesli. S sadistično slastjo so poročali, da je na Španskem1 odklenkalo socialistom in delavskovarstveni zakonodaji. Reakcija na Španskem in pri nas ima vendar še to željo. To ie razvidno tudi iz glavnih programnih točk. ki smo jih objavili zadnjič.
Šestdeset socialističnih poslancev v parlamentu je politična sila, ki je reakcija ne bo strla, ker je v. parlamentu tudi meščanski republikanizem močno zastopan. Ne mnogo sla-beje, kakor v prejšnjem parlamentu.
V političnem življenju imamo minoffo takih zgledov, da je združena reakcija zmanjšala socialistični vpliv v parlamentu. V prvi avstrijski parlament s splošno volilno pravico so socialni demokrati izvolili nad dvajset poslancev, v drugi pa le devet. Pred par leti je imela angleška delavska stranka najmočnejše zastopstvo v parlamentu. Toda pri zadnjih volitvah je izgubila proti združeni reakciji precej poslancev; skoraj pri vseh nadomestnih volitvah od takrat pa zopet zmaguje in postane pri bodočih parlamentarnih volitvah zopet najmočnejša politična stranka, če se ne bo vsa reakcija združila proti njej.
Španske volitve samo dokazujejo, da se reakcija proti delavstvu in njega zahtevam) vedno združuje. Vedno, kadar čuti politični pritisk, ki zahteva več pravic in varstva za delavstvo, se temu pritisku upre kot en mož. Ti dogodki iz delavskega političnega življenja nas samo uče, da ie potrebna proti reakcionarni združeni sili tudi združena delavska sila. •Jelavstvo ima to pravico, ker zahte-rn	°dpravo krivic; za pravico
vičen Vsal<ršen boj moralno opra-
VladaeS?eČa2žjfa^anočejo dati, ™'ru'
izjemno stanje. za vso t*rzav0
Novi parlament „ a-
cepljenosti in močne protidelavSe večine imel tezkoče Dri scstavi v,, ® de zato se v političnih kr0Ril, pričakuje vazne ukrepe, da se nJirom mir v deželi, eventuclno tudi r-l7 pust izvoljenega parlamenta, za kar se zlasti zavzemajo levi radikalci ki so parlamentarno razmeroma močno zastopani.
Po razpoloženju soditi, bodo Španci v kratkem zopet Volili svoj parlament.__________
Izid o2jih volitev na Španskem.
V nedeljo je bilo po dosedanjih Poročilih izvoljenih v Madridu 13 socialistov in 4 desničarji, v madridski okolici 6 desničarjev in 2 socialista. v ostalih provincah 15 socialistov, 35 republikancev sredine in 20 desničarjev. Končni rezultat volitev še ni znan.
Marksizem Ilvi.
V Nemčiji obstojajo tajne soc. dem. organizacije.
Policija v Draždanih je dognala, Ua obstojajo soc. dem. organizacije dalje. Zato je iznoVa aretirala nad sodrugov. Iz tega sledi, da socialistično gibanje v Nemčiji kljub naj hujšemu terorju ne počiva, am-Pak deluje dalje.
Volitve delavskih in nameščen' skih zaupnikov
za I. 1934 so razpisane
in se morajo izvršiti v teku meseca januarja. Za informacije se obračajte na tajništva svobodnih strokovnih organizacij.
Število delavskih zaupnikov se ravna po številu delavcev, ki so zaposleni v do-tičnem podjetju, in sicer tako-le:
V podjetju, v katerem je zaposlenih:
1.	do 20 delavcev, volijo vsi enega zaupnika; 2. od 21 do 50 delavcev, volijo ti največ tri zaupnike; 3. od 51 do 100 delavcev. volijo ti največ štiri zaupnike; 4. od 101 do 150 delavcev, volijo ti največ pet zaupnikov; 5. od 151 do 450 delavcev, volijo ti največ šest zaupnikov; 6. če je več, nego 451 delavcev, voli vsakih nadaljnjih 50 delavcev po enega zaupnika, toda skupaj ne smejo nikoli voliti več, nego 16 zaupnikov.
V podjetjih, v katerih je poleg delavcev zaposlenih več nego 10 nameščencev, smejo tako delavci, kakor tudi nameščenci voliti posebne zaupnike.
V podjetjih, ki volijo skupno tri ali več zaupnikov, morajo izvoliti enega zaupnika nameščenci.
Če je podjetje sestavljeno iz več samostojnih oddelkov, sme izvoliti vsak oddelek posebne zaupnike; vendar pa ne sme biti skupno število teh zaupnikov večje, nego število zaupnikov in njih namestnikov, ki je določeno za dotično podjetje.
1 Volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov, kakor tudi njih namestnikov izvajajo volilni odbori.
V onih podjetjih, kjer so delavci tudi prej volili svoje zaupnike, sestavljajo ti zaupniki volilni odbor ter izvedejo nove volitve po teh navodilih.
V onih podjetjih, kjer delavci doslej niso volili svojih zaupnikov ali kjer so vsi zaupniki izgubili mandat, izvede volitev poseben volilni odbor. Ta volilni odbor sestavljajo najstarejši delavci dotičnega podjetja, ki jih mora biti toliko, kolikor je zaupnikov, ki se volijo v dotičnem podjetju. Poznejše volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov izvajajo delavski in nameščen-ski zaupniki sami, ki jim je mandat potekel.
Volilni odbor ne sme imeti manj, nego tri člane. Potemtakem se mora volilni odbor v podjetjih, v katerih se ne voli več zaupnikov nego 'tiva, izpopolniti izmed delavcev, ki so najdalje zaposleni v dotičnem podjetju.
Volitve se lahko izvrše po skrajšanem volilnem postopku, če se zedinijo na tak postopek zainteresirane strokovne organizacije delavstva in podjetnik in če pristanejo na ta sporazum tri petine delavcev dotičnega podjetja, ali po rednem postopku, predpisanem v »Navodilih za volitve delav7 skih in nameščenskih zaupnikov«.
V podjetjih z manj kakor 10 zaposlenimi delavci se določijo zaupniki brez formalnega postopka tako, da sporoče zaupnika delavci poslodavcu in Delavski zbornici.
Organizacija in iasopis naibolJSa
zaveznika.
Zakaj nasprotniki monopolizirajo časopisje? Zakaj vzdržujejo in pokupijo časopisje karteli in milijonarji, politični usurpatorji?
Zato, da delajo javno mnenje, povedo samo to, kar jim je všeč. kar koristi njihovim interesom, Drugo zamiolče, zataje in preprečijo, da bi sc objavljalo tudi, če je resnično ali celo krivično. Časopisje med vojno je celo pisalo, da je kruli iz slame dober, milijonarji ga niso jedli; mešali so zemljo in druge stvari v moko, da je bila moka »bolj zdrava«. In narodi so verovali tej demagogiji in temu varanju, dokler se jim niso pokvarili želodci.
Šlo je takrat za imperialistično vojno, česar pa narodi takrat niso razumeli, in čudno je, da niti danes ne razumejo, ko jih tepejo težke vojne posledice.
Vse to je podpiralo kapitalistično časopisje, ker je rabilo javno mnenje zase.
Razvidno pa je že samo iz teh navedb, da delavec ne more iz take-Ka časopisja črpati svoje duhovne
hrane, ker nikdar ne more prav vedeti. če ga ne varajo. Opravičljiva je nezaupljivost. In logična posledica je,	v
da delavec in nameščenec citata samo svoje liste.
Sedaj se je začelo zbiranje naročnikov za »Delavsko Politiko«. Vršilo se bo s posebno vnemo, ves mesec. Moralo bi iti že res vse narobe, da bi ob delu in požrtvovalnosti naših zaupnikov list ne dobil lepo število novih naročnikov. Ponosni smo lahko na razširjenost lista ob sedanjih razmerah. Toda čitateljev delavskih listov ni nikdar dovolj! Naprej, naprej! Tako mora biti naše stremljenje.
Svet mora v naš tabor, svet mora spoznati resnico!
Slišati jo mora in izvojevati, da se bo slišala.
Ogromna je ta naloga, ki jo bo izvršil samo zdrav in žilav delavski pokret, sloneč na načelih socializma.
Torej samo naprej!
ČehoslovaSka pripravlja priznanje Sovjetske
Rusije.
Parlament za vpostavitev diplomatskih odnošajev.
vprašanje iznese na dnevni red, kljub vsem ugovorom, ki bi sc morali odkloniti toliko bolj, ker imajo vsi ti ugovori izključno značaj osebnega prestiža in intrigantstva. Govor poslanca Rihterja je vsa zbor-nca (izvzemši narodne demokrate in opozicijo) ostentativno in burno odobravala in pozdravila. Te dni je bil čehoslovaški odpravnik poslov v Moskvi sprejet v sovjetskem komisariatu za zunanjo politiko, skoraj istočasno je pa čehoslovaški zunanji minister sprejel v avdijenco sovjetskega zaupnika v Pragi. Izgleda. da bo v kratkem prišlo do priznanja.
Pforačuinsko debato v pra-Y, .rzavni zk()rnici je imel čehoslovaški nanodno-socialistični poslanec Rihter temperamenten govor, v katerem je ostro obsojal negativno stališče čehoslovaških narodnih demokratov v vprašanju Sovjetske Rusije. Izjavil je, da se morajo od noša ji med obema državama vendar enkrat urediti, da ne bi bila čehoslovaška zadnja, ki bi to svojo veliko slovansko sestro nazadnje pod silo razmer vendar enkrat priznala. Sovjetska Rusija je istotako pripravljena sodelovati za mir in blagor človeštva in poleg tega je to slovanska država. Zato je skrajni čas. da se to
Pogodba med Turiijo in Jugoslavijo.
O prijateljstvu in nenapadanju.
Pred štirinajstimi dnevi je bila sklenjena med zastopnikoma Jugoslavije in turške republike pogodba o prijateljstvu in nenapadanju, ki naj bo v veljavi pet let. S pogodbo se obe državi odrekata orožju, in vsaki drugi sili v medsebojnih sporih. Vsako sporno vprašanje, ki se ne bi moglo rešiti rednim potom diplomacije s sporazumom, se ima predložiti ali stalnemu mednarodnemu sodišču v Haagu ali posebnemu izvoljenemu sodišča ki naj v sporu razsodi.
Podobna pogodba obstoja že med Jugoslavijo in Rumunijo ter Jugoslavijo in Grčijo. Med bližnjimi deželami take pogodbe samo z Bolgarijo še ni. Odtod se je sklepalo, da se na Balkanu ustanavlja čVete-rozveza med Jugoslavijo, Rumunijo, Turčijo in Grčijo na temelju današnjega stanja in današnjih mej. V bolgarskih političnih krogih se smatra, da je to akcija, ki namerava zahtevati, da se Bolgarija odreče svojim zahtevam po reviziji mirovnih pogodb.
Pripravlja se nekakšen sporazum tudi z Bolgarijo. Zaraditega so bili sestanki med muranskim, jugoslovanskim in bolgarskim kraljem, in v mesecu decembru pride baje tudi bolgarski kralj v Beograd in Sinaja.
hotem-'-
mr" ::	•*
Vsekakor je treba stremeti na Balkanu in jugovzhodu Evrope, da se
doseže
popoln sporazum, ki bi obsegal vse države ter zasigural mir
med njimi. Žrtve, ki bi jih pravično in pametno doprinesli zaradi varnosti in miru vsi, bi se stokrat poplačale.
Sodelovanje meHan-ske levice in desnice v Franciji?
Francoska vlada je dobila zaupnico.
Vlada je predlagala, da se interpelacije odgode po sperjemu finančnega načrta. Za ta predlog je glasovalo 391 poslancev. 11 proti. Cen-trumaške in desničarske stranke niso glasovale. S tem je bila izrečena vladi zaupnica. Istotako je bil sprejet predlog nujnosti proračuna s 569 glasovi proti 9 glasom. Politiki se trudijo, da bi spravili levega Her-riota z desnim Tardieujem. Če bi se to posrečilo, nameravajo sestaviti vlado vseh pomembnejših meščaniških strank.
60.000 marksistov na Japonskem v letali. Glasom japonskih poročil je japonska vlada izdelala poseben načrt, po katerem hoče v prihodnjih treh letih marksizem na •laponskem popolnoma zatreti. Točasno se nahaja v japonskih jetnišnicah 60.000 komunistov. Kako si zamišlja vlada likvidacijo rdeče nevarnosti, o tem poročila molče; menimo, da drugače ne bo šlo, kakor da vse te zrevoltirane množice pobije. Vprašanje je seve, kaj bi še ostalo. Da, da, tudi »rumena nevarnost« je našla svojega mojstra v »rdeči nevarnosti«.
Davki.
Današnje družabne ustanove po-litičnoupravnega značaja rabijo davke. Zakaj uprava in vodstvo tefi' ie posel, ki rabi delovne sile in ima druge izdatke. Naravno je. da tisti, ki morajo plačevati davke, vedno godrnjajo zaradi davčnih bremen, ker so jim' vedno previsoka, in sicer tistimi, ki so bogati in tudi onimi, ki žive iz rok v usta.
Po vojni imamo gospodarsko krizo. Ni denarja, ni dela. Blaga je v preobilici, toda kljub temu strada milijone ljudi. In kakor posameznikom tako manjka denarja tudi državam. Fo vseli državah izkazujejo milijonske proračunske primanjkljaje.
Kje je kapital? Nekje mora biti, čeprav ga nimajo ne države, ne prebivalstvo. Pred vojno, zlasti pa med vojno in po vojni se je bogato stekal v jeklene blagajne.
Tam in v posesti leži mrtev.
Kapitalizem je svet izčrpal, države izčrpal, da so postale popolnoma nezmožne, da bi s kapitalom< vršile svoje dolžnosti.
Svet je izmozgan do kosti.
Države morajo kljub termi imeti svoje dohodke, potrebne
za izdatke. Toda, ker so narodi »suhi ker ni dela, ker ni koiizuma zaradi gospodarske izčrpanosti,
tudi nadaljnje privijanje davkov ne more imeti dobrih posledic za narodno gospodarstvo.
Nasprotno, če se ne motimo, mora preveliko obdavčevanje ubijati in ubiti narodno gospodarstvo. Izčrpani kapital leži v blagajnah, blago v skladiščih. Blago nima nobene cene, Tja ga itak tudi nihče kupiti ne me re. Promet, produkcija in kon-zuirt se z vsakim nadaljnjim izžemanjem manjša, a sporedno tudi težka davčna bremena, kar ima za posledico, da nameravani ukrepi ne dosežejo svojega namena.
Sanacije teh razmer ne morejo prinesti lokalni ali državni ukrepi, marveč
le mednarodna akcija, ki vrne narodom neodvisnost od kapitalizma ter v teku stoletij izžete dobrine in pravice.
Tudi inflacija ali deflacija ni zdravilo. Ti dve sanacijski metodi bi pa smeli imenovati "
nadaljevanje gospodarske politike, s katero nas je kapitalizem pognal v današnje stanje.
Mala antanta o politiki velesil.
Zastopniki tnale antante so se zglasili pri angleškem zunanjem ministru Simonu, da ga vprašajo, kako se razvijajo pogajanja z Nemčijo, ter da protestirajo proti agitaciji za revizijo mirovnih pogodb. To je tembolj storila mala antanta, ker je bivši ogrski ministrski predsednik grof Bethleni dosegel v Londonu več ali manj uspeha s svojo agitacijo. V angleški spodnji zbornici se je izreklo 120 poslancev za revizijo trianonske pogodbe.
O bednostnem fondu
ki ga upravljajo in odrejajo njegovo zbiranje banske uprave, se pobira v enaki obliki kakor prispevki za razne socialne ustanove. Nekaj plača delavec, nekaj doladajalec. V poštev pri prispevanju prihajajo socialnemu zavarovanju podvrženi sloji ter je tudi fond namenjen izključno onim plastem, ki vanj prispevajo. Fond ima torej izrecen namen. omiliti socialno bedo med onimi, ki zaradi krize oziroma nezaposlenosti nimajo kruha. Da se tak fond javno upravlja ter ne povzroča nepotrebnih upravičenih kritik, je potrebno, da ima v upravi tudi delavstvo svoje zastopnike. To je naravno utemeljena zahteva
V
takih ustanovah bi že načelno morali sodelovati tudi delavci, to je, zastopniki svobodnih strokovnih organizacij. zakaj l.e ti so interesenti zbiralci tega fonda. S tern je utemeljena ne le kontrolna pravica delavstva marveč tudi pravica soodloče-vanja o porabi tega fonda.
Predsednik razoro2itvene konference za mir
Poziv Hendersona na krščanske cerkve.
Razorožitvena konferenca ima težkoče, o katerih smo že poročali.
Predsednik Henderson je sedaj, preden je odšel iz Ženeve, poslal poseben apeli na krščanske cerkve, v katerem pravi, da krščanske cerkve ne smejo ostati napram vojnimi ve-
stem in grožnjam s preventivno vojno indiferentne. Ena najsvetejših nalog cerkva je, da store vse. kar pri-i pomore k razorožitvi in utrditvi miru.
No, na delo!
Popravek.
Ta nesramnost presega vse meje.
Ker je v članku »Ta nesramnost presega vse meje«, priobčeno v št. 84 »Delavske Politike« z dne 21. X. 1933, navedeno tudi moje ime. češ, da je ped citiranimi navodili, ki uai bi izvirali od »plavih«, tudi moj podpis, sem primoran resnici na ljubo naprositi ugledno uredništvo, da v smislu tiskovnega zakona priobči sledeči moj popravek k gornjemu članku:
»P- dpisani izjavljam, da v članku .Ta nesramnost presega vse meje’. priobčenem v št. 84 »Delavske Politike« z dne 21. X. 1933, citirane okrožnice »plavih« z dne 14. X. t. 1. nisem podpisal, da ni res. da bi pod to okrožnico bil moj podpis, pač pa je res, da te okrožnice še do danes ne poznam, niti ne vem za njeno točno vsebino, razven točk, ki so navedene v gornjem članku.
Resnici na ljubo oovdarjam. da sem podpisal tekom1 celega volilnega boja članov v Delavsko zbornico le okrožnico, ki jo je izdala na svoje članstvo Zveza bančnih, zavarovalnih. trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije, podružnica Ljubljana.«
Radi bolezni, ki me je med tem napadla, sem bil oviran, da Vam gornjega popravka nisem že preje poslal, prosim Vas pa. da ga neokrnjenega objavite.
Beležim z odličnim spoštovanjem Vrančič Vladimir.
Ali sl 2e dobil novega naroinlka za »Delavsko politiko", smatra) to za svojo dolinost!
Doma in po svetu.
Radi praznika v petek, dne 8. t. m., bo izšla prihodnja številka našega lista en dan poprej kakor običajno.
Prva seja novoizvoljene skupščine Delavske zbornice v Ljubljana je
sklicana za nedeljo, dne 10. decembra t. I. ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
Občni zbor Kramske industrijske družbe. V torek je imela v Ljubljani Kranjska industrijska družba svoj občni zbor. Glavnica te družbe znaša 45.000.000 Din. Družba ima poleg tega raznih rezervnih fondov v znesku nad 9 in pol milijona dinarjev, ki so se nabrali v teku let iz prebitkov. Vrhu tega razpolaga družba z investicijskimi fondom okoli 11 milijonov dinarjev, ker nekaj let ni plačevala dividend. Ti rezervni fondi in veliki odpisi so dejansko vrednost silno utrdili in povečali. Družba tudi letos ne izplača dividend, pač pa je votiraia za rezervne fonde več milijonov ter odpisala od vrednosti 14,000.000 dinarjev. Z izgubo torej družba ni delala, pač pa je dobro gospodarila.
Temeljita poročila	"V:-> -•
Poročanje v današnjem tisku je prazno besedičenje, zlasti o političnih stvareh. Najbolj značilne so pa vesti o raznih obiskih državnikov in diplomatov. V zadnjem! polletju se je izvršilo jako mnogo takih obiskov. Zadnji Pomembnejši obisk je Litvi-nov v Rimiu. Če je šel Litvinov v Rim, je nedvomno šel v gospodar-skopolitičnih zadevah, ne pa samo na »prijateljski« obisk. In kako poročajo o tem obisku. Pravijo, da sta Mussolini in Litvinov ostala v dalj-šemi razgovoru, ki je potekel zelo prisrčno. Razpravljala sta o vseh po-
litičnih vprašanjih, ki se tičejo predvsem obeh držav, o izboljšanju mednarodnega političnega položaja in nedavno sklenjenem paktu. — Tako! Kaj sta torej sklepala državnika, o čem sta govorila? Obisk ni važen, tudi ne, ali sta se poljubljala ali boksala ali ne, pač pa to, kakšne načrte ima Mussolini. In tega ne povedo! I o je tajna diplomacija, poročanje o mnogih obiskih brez stvarne vsebine pa je pesek v oči.
Rančn.iki in gospodarski zavodi so imeli v nedeljo konferenco v Beogradu. Navzočih je bilo 480 delegatov. Sprejeli so resolucijo, v kateri pojasnjujejo svoje gospodarske in kreditne neprilike ter načrt, kako naj se sanirajo razmere ter glede likvidacije kmetiških dolgov.
Trgovine, obrtr* lokali in druge obratovalnice so bile v sredo, dne 29. novembra t. I. zaprte od 10. do 12 ure v znak solidarnosti v davčnih vprašanjih.
Vprašanje šolnine. Vlada je stavila na-rodnemu predstavništvu predlog o novi preureditvi šolnine. Način ie tak, da naj se plačuje šolnina po višini šolske izobrazbe, vendar za vse učence v posameznem razredu enake	t j*v
t
Če delavec hoče, se ustavijo vsa kolesa...
Če pa delavec hoče, da se močno čuje njegov glas, napne vse svoje moči in se posveti agitaciji za delavsko časopisje. Bodi zaveden sodrug in stori tudi Ti tako!
•v * '	^	*■! r'
r.z:	h 3fiE» rtti;?*'! J* esi it,
• »Slovenčev« program. »Slovenec« z dne 30. nov. t. I. poroča pod naslovom vPosoji desnice« iz Madrid«.:	Stranke
desnice so sporočile vladi pogoje. pod katerimi bi bile pripravljene podpirati vlado. Njihovi Klavni pogoji so: sklenitev konkordata s sveto stolico, umaknitev socialističnih odredb za saniranje socialnega zavarovanja, vrnitev zaplenjenih veleposestev, revizija agrarne reforme in takojšnja izpustitev vseh obsojenih protirevolucionarjev.« Kakor znano, je ta desnica »Slovenčev« ljubljenec. Zanjo je vihtel in vihti svoje reakcionarno kopje. Zaradi tega menimo, da so ti pogoji tudi »Slovenčevi« in da je ta program tudi »Slovenčev«. Kaj bi za naše delovno in kmečko ljudstvo ne bilo prav, če bi si ga malo natančnejše ogledalo?
Bolniška blagajna društva »Merkur« v Zagrebu bo najbrž likvidirala in bo v okviru Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ustanovljena posebna bolniška blagajna, ki bo zajela vse trgovske in zasebne nameščence v državi. Dosledno s tem bi morale potem likvidirati tudi bolniške blagajne Trgovskega podpornega društva v Ljubljani iti Trgovačke omladine v Beogradu. Krogi, ki so dosedaj vodili bolniško blagajno »Merkura«, so se proti temu razvoju z vsemi sredstvi borili, vendar je število onih, ki so zahtevali konec načina dosedanjega gospodarjenja v tej blagajni in uvedbo enotnega bolniškega zavarovanja za vse privatne nameščence v državi, kakor ga zahteva zakon o zavarovanju, bilo vedno večje, tako da je uprava te blagajne bila primorana, da sama predloži odstav-ko. Nadaljno besedo bo imelo ministrstvo za socialno politiko.
18 rudarjev le bilo živih zasutih v nekem rudniku pri Aachenu. Po večdnevnem napornem kopanju se je tovarišem posre-
Tone Maček:
27
Stucai	e.
»Ubijaj se kakor sc hočeš, več kakor za najpotrebnejše življenje ne boš nikoli imel. Jaz mislim, da sem ta mesec pritiral do 4 kron. Pa kaj mi to pomaga. Vzel sem v rudniškem konzumu blaga za obleke svojim trem otrokom in čevlje sem jim kupil, da bodo mogli pozimi v šolo. Poleg tega sem se še nekaj zadolžil, ker je bila žena bolana, vzel sem predujem1, in tako mi bodo dali najbrž prazen listek. Vse bo šlo na odtegljaje. Potem bomo pa zopet cel mesec živeli na kredit in pri prihodnjem izplačilu bo isto.«
Misliš, da je meni kaj bolje? Zadnjič sem d. bil samo pet kron na roko. Res, da dobimo vse potrebščine v konzumu. ali če je človek vedno brez beliča v žepu, je pa tudi dolgočasno. Včasih bi si pa tudi rad privoščil malo razvedrila. Kako srečni ste samci, ' se ie obrnil do poleg stoječega mlajšega tovariša, »ki nimate skrbeti za nikogar. Lahko nosite denar v hranilnico.«
V hranilnice pa v hranilnico,« se je otepaval nagovorjeni, »če bi imel kaj v hranilnici, bi se
oženil kakor ti, tako se pa niti ženiti nimam s čim. Za svojega nezakonskega otroka plačujem mesečno osem goldinarjev, dvanajst jih dam za hrano, dva za stanovanje in še mi gospodinja vsak dan trobi na uho, kaka draginja je. da s tem ne more več izhajati, kljub temu, da še iz svojega kupujem kavo in sladkor. Ce se pritožim, da so žganci nezabeljeni, mi zabrusi, da naj si sam kupim masti, če hočem imeti bolje zabeljene. Kje pa je potem še obleka in perilo? Čisto tako samsvoj, da ne bi nikamor šel s fanti, pa tudi ne morem biti, včasih moram tudi jaz radi družbe iztisniti kako kronico, ker ne bi rad prišel v slove^ stradlua«. Saj veš, kako je.«
Vseeno se mi zdi, da bi jaz na tvojem mestu lahko dobro izhajal.«
Seveda, jaz tudi, če bi zaslužil po štiri krone kakor ti. Pa že eno leto nisem delal v akordu: porivajo me vedno sem in tja po »herrenscliicli-tih«, za en goldinar in 15 krajcarjev. Napravim pa v najboljšem slučaju 26 šilitov mesečno. Zdaj pa izračunaj, koliko zaslužim.
»Kaj bi se prerekali.« je pomirjeval star rudar. »gospoda že ve. koliko nam sme dati. Ce bi dobili preveč, bi še znoreli in se pobili med seboj. Tako pa ostanemo lepo skromni in pametni.«
>Zate je že prav, da ti malo dajo, sicer bi znosil vse farjem,« ga je nekdo pikro zavrnil.
Kaj bi tisto.« se je ■cdsekaval napadeni, »vsak veren kristjani se more pripravljati za ono, kar bo po smrti, skrbeti mora za svojo dušo. Zato ni zavržen denar, ki ga daš za svete in za druge pobožne namene. Komur pa duše mar in ne boga, se bo pa stegnil kot dognal', pes ob cesti in zagrebli ga bodo kot crknjeno svmio, brez zvonenja in brez duhovnika.«
»Ka-aj? Se hočeš še šopiriti s svojo svetostjo, stradl smrdljivi, in nam očitati svinjsko življenje? Je mogoče tudi bogu dopadljivo delo, da si svojega nezakonskega otroka oddal gori na Kal ovce past, kjer ga bodo uši medle m bo od Vsega hudega konec vzel. mesto da bi tukaj pošteno zanj skrbel in ga pošiljal v šolo? In to ti še nj dosti, še tistih par kron na leto, ki jih plača kn ti otroku za pašo. s čcminr bi se miti morale KUP>11 najpotrebnejše cape, še to pobašeš ti v ‘svoj nenasitni tercijalarski žep. /anje ti bo fajmoster tvoji smrti maše bral, a tvoj 1'astni otrok te preklinjal.«
(Dalje prihodnjič.)
čilo. da so vseh 18 izkopali žive in nepoškodovane.
S procesa o požigu nemškega parlamenta. Obtoženi Bolgar Dimitrov je zahteval pred sodiščem v Lipskem, da predlože dokumente, iz katerih je razvidno, da so komunisti hoteli izvesti ob požigu revolucijo. Sodišče je moralo priznati, da takega dokumenta ni.
Po raznih krajih Nemčije ne prestajajo z aretacijami socialnih demokratov in komunistov, kar oblasti utemeljujejo s tem, da se marksistična propaganda še nadalje tajno vrši. Zadnjo sredo je bilo v Liibecku zopet aretiranih 50 članov bivše komunistične stranke.
16 komunistov ie bilo v Nemčiji že obglavljenih, odkar obstoji novo državno sodišče za zaščito nacionalno-socialistične države. Znani komunist, \vestfalski rudar Teodor Ebers, je bil v Essenu »na begu ustreljen«. V koncentracijskem taborišču Bttrgermoor je bilo več uglednih jetnikov skrivaj spravljenih na oni svet.
Nemški feldmaršal Ludendorff, ki je v cesarski vojski bil šef vojske, je bil dne lil. novembra interniran in njegovo imetje zaplenjeno.
Grzinskl, bivši policijski predsednik v
Berlinu in njegov pomočnik vveiss sta po Poročilu Berliner Tageblatta« sprejela po-nudbo kitajske vlade v Nankingu, da reorganizirata in modernizirata kitajsko policijsko službo. Tudi bivši kriminalni ravnatelj v Magdeburgu, Holpers, se nahaja v kitajski policijski službi.
Ljubljana,
Struga pod ljubljanskim trimostjem.
Ljubljanico regulirajo že dvajset let. In še nekaj let jo bodo. Te dni betonirajo strugo pod tromostjem. Poševne betonske stene so izpeljane pošev in ovalno, da bo voda lažje odtekala. Zdi se pa nam. da je struga pod tromostjem preozka ter da bo pritisk vode ob velikih povodnjih premočan na mostovje. Mostovje utegne biti zaradi tega °h vsaki večji povodnji v nevarnosti.
Maribor.
Predavanje »Svobode«. V sredo, dne 6. t. m., ob 8. tiri zvečer ho predaval s. Petejan Josip o »Delavske™ Ribanju v Italiji pred zmago fašizma«.
Pridite v čini večjem številu!
Vso našo delavsko javnost opozarjamo na pr reditev dramatične sekcije »Svobode« y počastitev spomina 15 letnice smrti našega največjega pisatelja Ivana Cankarja, ki bo v soboto, dne 16. decembra v tukajšnjem Narodnem gledališču. Uprizorilo se bo odrsko delo Ivana Cankarja »Hlapci« in kolektivna drama (po Delaku) »Hlapec Jernej«. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnice se bodo dobile v predprodaji. Vsi agitirajmo za čim večjo udeležbo!
Proti marksistom se je razpisal »Mariborski večernik« zadnjič ponovno, ker mu naše stališče ob priliki proslave petnajstletnice priključitve Maribora Jugoslaviji ni bilo všeč. Patentirani patrioti okoli »Večer-nika« smatrajo marksiste za protidržavne elemente, prav tako kakor Hitler nemške socijalne demokrate, Mussolini italijanske marksiste, francoski naciji francoske socija-liste itd. Kdo bi se prerekal z gospodo, ki je še do leta 1929 drvela za Pribičevičem in Mačkom in je šele pod silo razmer leta ly29 menjala svoje prvotno državotvorno prepričanje, (jospoda mora imeti neko orož-
stom, če n"V® lullko bori ,)ro,i "la.rksi: ljudje Pridruži -*e;Hre* yV Pametn' dl;lov!" odpravi vse socfc%rlk'KFe /a.tenl',da riščauje človeka p() činčil0®’. vsako |Zk°' narodu. — Mariborski tnarWc- »• naroda 1,0 spodo okoli »Večernika« L n.« \ S” za Ku" sodbe vredni, ker so sami »n en!*! Y.su 9?" so ti »nemčurji« izvolili prVcKa slovenske' ga župana (ki je imel najbrž samo to mp odpustljivo napako, da je bil socijalist, klinh temu, da je bil med vojno Prostovoljec srbski legiji), da so poslali v parlament Slovenca, Primorca (seveda socijalista), ko je še nekaj tistih Primorcev, ki se sedaj trkajo na jugoslovanska prsa, služilo fašističnemu režimu, je treba previdno zamolčati. Zamolčati je tudi treba, da je večina mariborskega občinskega sveta, obstoječa iz samih narodnih gospodov 1. 1927/28 rajše izvolila v mestni svet zastopnika nemških nacijonalcev, kakor pa Slovenca socijalista in bivšega dobrovoljca. Se poznamo gospodje, kaj ne? Cez »nemčurje« naj gospodje nikar preveč ne zabavljajo. Kajti v gotovih nacionalnih organizacijah jih je na Pretek. Vsi pa imajo v žepu izkaznice, ki Pričajo o njihovi narodni zavednosti. »I re-ua je najprej, da se na zunaj razvijemo, vse drugo pa nam bo navrženo.« Da izdajajo slovenski narodnjaki nemške liste, se zdi Gospodom popolnoma v redu. nihče ne dvo-
o njihovi narodnosti, zato pa gospodje ~~ zabavljajte le naprej čez marksiste, samo pazite, da vam kost ne bo obtičala v Kriti.
v.	i" Prodaja božičnih dreves. —
Božična drevesca se smejo sekati in Prodajati v prebiralni sečnji samo drevesca, ki prihajajo v poštev za čiščenje in redčenje gozdnih sestojev, gole sečnje mladih sestojev nad 0.2 ha celokupne ploskve na istem posestvu se smejo izvrševati ob upoštevanju S 75 zakona o gozdih le po prejšnji prijavi sreskemu načelstvu. Oni posestnik, ki so voljni imeti gospodarski načrt, Javijo pridobivanje božičnih drevesc s predpisanim jim predlogom za sečnjo odnosno “Kojo gozda«. Zahteva se od vsakogar, ki Prodaja ali prevaža božična drevesca, da se mora izkazati z izvornim potrdilom županstva one občine, v katere območju so a drevesa posekana. — Mestno načelstvo
Čajanka DSK Svobode. DSK Svoboda priredi dne 10. decembra ob 17. uri popoldne v beli dvorani Uniona čajanko z lepim in zabavnim programom. (Komični nastopi: amerikanski brusač, amerikansko britje, finalna tekma Mura : Svoboda, volitev Mis-Cajanke.) Vstopnine ni.
Za šolska deco- UupuiU Ce (tu tuzs na StcH'.zh<>ve*n št. 6, tcoa/Uta tt.udske loslcacne d.ci.
Ruše.
Proslava 15 letnice smrti Ivana Cankarja se bo vršila v nedeljo, dne 10. t. m., v Sokolskem domu. Dramatični odsek mariborske »Svobode« bo uprizoril Cankarjevo odrsko delo »Hlapce« in kolektivno dra-mo (po Delaku) »Hlapec Jernei«. Vsi za-vedni delavci in delavke, pa tudi vsi iskreni častilci Ivana Cankarja so vabljeni, da se v čim obilnejšem številu udeleže prireditve. Pričetek ob 4. uri popoldne. Vstopnice se dobe v predprodaji.
Razveljavljena obsodba delavskega zaupnika. Po volitvah v Delavsko zbornico je sresko načelstvo obsodilo našega delavskega zaupnika Ivana Fiirsta na denarno globo Din 200.— odnosno na 4 dni zapora po čl. 74. zak. o notranji upravi in je bil sodr. Fiirst takrat tudi aretiran ter prepeljan v Maribor. Dolžilo se ga je, da je z razdeljevanjem in lepljenjem rdečih lepakov kalil javni mir. Proti temu odloku sreskega načelstva pa ie vložil s. Fiirst po svojem zastopniku pritožbo na bansko upravo, ki je ta teden prizivu Fiirsta ugodila in Fiirsta oprostila vsake krivde in kazni. S. Fiirst je bil obdolžen, da je ob priliki volitev v Delavsko zbornico strgal lepak liste »plavih«, ki ga je videl v tovarni za dušik in da je na dan volitev delil rdeče lepake v agitacijske namene. V pritožbi pa je s. Fiirst ugotavljal, da tujih lepakov sploh ni trgal, a pred volitvijo je upravičeno delil rdeče lepake, ker so bili isti izdani od kandidatne liste, ki je bila oblastno odobrena. Zagrešil torej ni nikakega kaznivega dejanja. S. Fiir-stu častitamo k uspehu in popolnemu zadoščenju. Mi gremo po začrtani poti naprej v boj za pravice delavstva!
Hrastnik.
Ob pripravi za priključitev Hrastnika k občini Dol, se je zatrjevalo, da ima občina Dol samo 150 odstotne doklade. Zelo smo se pa začudili, ko se je izvedelo, da so za leto 1933 predpisane in odobrene 185 odstotne doklade. Tako torej bo izgle-dalo v bodoče pri naši občini Hrastnik-Dol. Namesto dosedanjih 100 odstotnih doklad, ki jih pobira občina Trbovlje, bodo morali davkoplačevalci Hrastnika (vsled kapric nekaternikov) plačevati 85 odstotno občinsko doklado več. kakor pa. ako bi ostal Hrastnik v sklopu občine Trbovlje. Trditev istih, ki so se upirali, pojasnjevali in protestirali proti priključitvi, se je sedaj potrdila, kajti s Hrastnikom se na Dolu ne bodo znižale doklade, ker prej ali slej se bo vendar moralo pristopiti tudi k reševanju vprašanja zgradbe nove šole. Vemo. da sedanji čas za to ni primeren, ampak sila bo primorala, da bo treba tudi v to kislo jabolko ugrizniti. Hrastnik bi nioral pa tudi imeti preko 150 odstotne doklade, če bi bil samostojen. Banska uprava bi pa storila prav, ako bi poslala, kakor je bilo neki de-putaciji že obljubljeno, odposlanca na lice mesta, kateri bi se o celi zadevi osebno prepričal. Prepričani smo pa tudi. da se bo sedaj v])oštevalo mnenje davkoplačevalcev in Hrastnik priključilo nazaj k Trbovljam, kamor po vsej pravici tudi spada!
Trbovlje.
Na mrtvi točki. Prevzem občinskih poslov se še vedno ni izvršil. Pereče so pa važne socialnopolitične zadeve, posebno sedaj, ko je nastopila zima in so rudarji ter njihove družine gladne, bose in nage. 1000 rudarskih otrok čaka na javno kuhinjo, ker jili stariši vsled nezadostnega zaslužka ne morejo preživljati. Tisti, ki je sit, lahko čaka. Rudarski otroci pa hodijo v snegu in brozgi bosi v šolo. Delavski zastopniki so Predlagali, dokler so bili še v prehranjevalnih odborih, da se mora vsa bednostna ak-'Ja centralizirati pri socialnopolitičnem vsa	na 0^'ni Trbovlje, kjer se morajo
nhiio*?Zp?iOŽ*J'va sredstva pravično upo-dnsi>H->i ^3 žalost se še ta centralizacija na sl/nf-,!" ,zvršila. Nekateri dobrodelniki hi..	ahliati	bedo rudarjev in de-
inedvedi da°hZase' BruzP«selni tudi niso treba	to m,in! Z,mo. !ahko ',res',ali- 1,1 ic
prenese odlašania ‘‘L1!*! vPraS;mje. ki ne socialm vnrM nl’ urcd,ti- Vsa ‘a aktualna
m-Ke	rešiti kali “"»re nihče povolj-
nuse	rešiti kakor delavsko zastopstvo v
občim,	ki je bilo izvoljeno.
mun
Sladki vrh.
V nedeljo, dne 3. decembra, se je vršilo na Sladkem vrhu zanimivo predavanje o Švici, ki so ga ilustrirale še krasne skiop-tične slike. — Čeprav je pritiskal hud mraz, vendar so prihajali na predavanje številni naši sladkovrški sodrugi in sodružice, ki so napolnili veliko sobo pri Stradnerju do zadnjega kotička. Z velikimi zanimanjem so nato spremljali izvajanja s. Vidoviča in občudovali naravne švicarske lepote. Z željo, da bi se v kratkem času zopet priredilo tako predavanje, so sodrugi in sodružice zopet odhajali proti svojim domovom na vse strani, do katerih imajo nekateri po poldrugo uro dobre hoje. To je pač znak, da si tudi podeželski proletarijat želi kulture.
Jugoslovanski javnosti
Po indeksu Narodne banke so cene žitnih proizvodov pri nas od 192S do avgusta t. 1. padle za 60°/o, a živina ca 49%.
Pšenica za 6 mesecev od Din 230. ■na Din 100 - za 57°/0
Izvozna pariteta je Din 70’—.
Voli od junija 1932 od Din 6‘75 na Din 3*38 Z3 50% Svinje Od dec. 1932 od Din 9*75 na Din 6*75 za 31 °/0
Po indeksu Zagrebške delavske zbornice od decembra 1930 do junija t. 1.
plače so padle za ••••••••• 33°/o
Politika z dne 1 novembra t. 1. piše, da znašajo dnevne plače v nekem podjetju 5 dinarjev.
Iz tega stanja sta dva alternativna izhoda:
bodisi umetno zvišanje cen poljedelskih proizvodov in plač ali pa znižanje cen industrijskih izdelkov.
Med konzumenti je opažati gibanje.
Zahteva se znižanje cen industrijskih izdelkov kot praktično edino možna rešitev.
Beograjska delavska zbornica zahteva poostritev zakona o pobijanju dragin5e.
Obutev spada v eno izmed štirih skupin živ-Ijenskih potrebščin človeka: hrana, stanovanje, obleka in kurjava.
Podjetje, ki ga jaz vodim, si je dovolj prizadevalo, da cene obutvi prilagodi zmanjšani kupni moči kmeta in delavca. Mi smo znižali cene obutvi:
od Din	249.-	na	Din	149.-	za	40%
od Din	199.-	na	Din	99.-	za	50%
od Din	169.-	na	Din	89.-	za	47%
odnosno povprečno 45%,	gumijaste škornje za kmetovalce pa
od Din 229,- na Din 99,- za 57"/,
Na ta način ima naše podjetje pravico na priznanje, da je omogočilo širokim masam kmetovalcev in delavcev, ki so vsled slabe kupne moči hodili bosi ali nezadostno obuti, da se higi-jensko obujejo.
Naša konkurenca, ki se dviga proti našim nizkim cenam, pozablja, da ni nobena umetnost drago proizvodni To bi mi tudi znali.
Ko imam na izbiro ali prijateljstvo konkurence ali službo š*rok?m masam konzumentov, tedaj se moram odločiti za konzumente.
Ker se ne more boriti proti nam z nacijonalno-ekonom-skimi in socijalnimi argumenti, se konkurenca poslužuje nacijonalno-političnih.
Predbacivajo nam, da smo tujci.
To ni resnica Pridite v Borovo in prepričajte se. Od mene pa do najmlajšega delavca, vsakdo je dober in veren Jugoslovan v našem podjetju.
Z nacijonalnega stališča tuj kapital ni dobrodošel, ako uporablja tuje sirovine, zaposluje tujo delavno moč in izvaža velike dobičke iz države. VSE TO SE NE NANAŠA NA NAS.
Uporabljamo izključno domače sirovine. Vse kar smo iz tujine- odnosno od naših bratov Čehoslovakov uvozili, vse to sta duh in metoda industrijskega dela.
Toda tudi to smo nacionalizirali.
Mi smo Jugoslovani z jugoslovansko delavno
močjo In imamo pravico na priznanje važnosti v nueijo-nalno-ekonomskem in sociialnem smislu.
Plačamo najvišie plače in prodajamo najceneje svoje izdelke
Podjetje vodim jaz in ne dopusam nikomur, da niti najmanj oporeka mojemu jugoslovenskemu patriotizmu in patriotizmu mojih 2.500 iutroslovenskih sodelavcev
Toma Maksimovič
predsednik občine Borovo in ravnate!) firme
Št. Pavel pri Preboldu
Sodrugi, kvišku glave! Kriza in reakcija, ki spremljata v smrtnih krčih se zvijajoči kapitalizem, sta iztreznila pri nas precej ljudi, ki so svoj čas tvorili prirepek meščanskim organizacijam. Kakor da jim je padla mrena z oči, so izpregledali. Pri volitvah v Delavsko zbornico smo dobili 100 odst. glasov več kot plavi. To pa seveda žute silno boli. Dolgo časa so gotovi možje tuhtali, kako bi se zavednim delavcem za ta poraz osvetili. Namen posvečuje sredstva. In danes ni nikogar več v našem kraju, ki bi ne vedel, na čigav rovaš je treba pripisati najnovejše žrtve. Toda gospodje, motite se. ako mislite, da boste strli našo socialistično zavest. Ne boste nas! Nasprotno, še tisti slepci bodo kmalu izpregledali, ki vam danes delajo štafažo. Mi bomo jačali našo razredno strokovno organizacijo, širili našo »Delavsko politiko«, zbirali člane za našo »Svobodo« in »Cankarjevo družbo«, pri tem pa ne bomo pozabili pri vsaki priliki prikazati delo tistih ljudi, ki pod plaščem narodnosti in narodnega mučeništva denuncirajo naše zavedne slovenske delavce zato, ker so socialističnega prepričanja. Le dajte, vitezi, poskusite odsekati zmaju glavo, videli boste, da mu jih bo zraslo devet novih. Mi smo in bomo, ker je ideja socializma nepremagljiva! Po dobi trpljenja pride radost, za hudobije obračun! Šentpavelski delavci ne bomo zadnji v vrstah socialističnega delavskega gibanja v Jugoslaviji!
Kranj.
Naše delo gre naprej! Pri nas se delavsko gibanje razvija po začrtani poti, tako kakor smo si vse delovanje zamislili. Z veseljem ugotavljamo, da se delavstvo v Kranju tako samozavestno udejstvuje v naših organizacijah, da bomo v ponos vsemu delavstvu v Jugoslaviji. Volitve v Del. zbornico so mogočno odjeknile. Toda to je bila le volilna zmaga, ne bomo pa mirovali, ampak bomo s podvojeno močjo širili delavsko zavest, in to potom sestankov, predavanj, diskusijskih večerov, predstav, knjigovodskih tečajev, petja, skratka z vsemi sredstvi, ki stoje delavstvu na razpolago.
Strokovni sestanek. V nedeljo, dne 19. nov. se je vršil sestanek strokovne organizacije ob zelo dobri udeležbi, poročal je s. Jakomin iz Ljubljane o celotnem' rezultatu volitev v Del. zbornico ter o pomenu strok, organizacije za delavstvo. Vsa njegova izvajanja, zlasti o raznih trikih, ki so se jih naši nasprotniki posluževali za časa volitev, so izzvala val ogorčenja pri navzočih sodrugih in sodružicah. Prav tako je delavstvo prepričevalno potrdilo, da je le v močni strok, organizaciji rešitev delavstva. Za svoja izvajanja je s. Jakomin žel burno odobravanje. S. Krč je obravnaval, v svojem govoru lokalna vprašanja tukajšnjega delavstva. Na sestanku je bilo soglasno sklenjeno, da člani strokovne organizacije plačajo poseben mesečni prispevek 50 p v kulturni fond za »Svobodo«. Dasi je to malenkostni prispevek, vendar je kranjsko delavstvo, če se ne motimo, prvo pokazalo, da je treba kulturno organizacijo tudi gmotno podpreti. Prosimo-ostalo delavstvo, da našemu vzgledu sledi. Sodr. Vehovec je predlagal, da naj bi se v tej seziji vršilo več predavanj o socialnem zavarovanju, vsako nedeljo od 9. do 10.
Širite na$ list!
ure pa naj bi se dajala članom vsa potrebna pojasnila, da tako delavstvo čim bolj spozna našo zakonodajo. Navzoči so sprejeli predlog z zadovoljstvom na znanje. Dalje je bilo sprejetih še več važnih sklepov, zlasti kar se tiče delavskega časopisja.
Delavski pevski koncert. V nedeljo, dne 26. novembra se je vršil delavski pevski koncert. Nastopil je pevski zbor podružnice »Svobode« z Javornika. Dasi je bilo skrajno slabo vreme, je bil obisk rekorden. Dvorana je bila do zadnjega kotička nabita in prav ta ogromni obisk je najbrže podžgal sodr. pevce, da so peli tako precizno, da smo bili naravnost osup-ljeni. Več pesmi so morali ponavljati, tako burno so bili pozdravljeni. Po končanem sporedu poslušalci kar niso mogli verjeti, da je spored končan. Odobravanja ni hotelo biti konca. — V imenu kranjskega delavstva je pozdravil pevce s. Vehovec, želeč jim dobrodošlico v naši sredi. Po končanem sporedu se je vršila res prijetna družabna zabava. — Ob 11. uri je zabrnel avto in odpeljali so se sodrugi. ki so nam pripomogli do tako lepega večera. Sodrugi iz Javornika, sprejmite našo zahvalo ter Vam kličemo na čimprejšnje svidenje!
Črna pri Prevaljah.
Izrazi sožalja s. Zugwitzevi. Podružnica Zveze delavskih žen in deklet izreka globoko sožalje naši sodr. Heleni Zugvvitze-vi na Jesenicah ob priliki težke izgube, ki je doletela njo in družino s smrtjo očeta. Zavedamo se, da je delavski pokret izgubil z njim prvovrstnega borca, za katerega ne bo lahko najti nadomestila! Priznanje njegovemu delu in časten mu spomin! —
Odbor.
Ptuj.
VABILO.
V smislu § 20 zadružnih pravil sklicujemo občni zbor v nedeljo, dne 10. decembra t. 1. ob 14. uri v gostilni Šegula
z dnevnim redom:
1. Citanje zapisnika ustanovnega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva in nadzorstva.
3. Likvidacija zadruge in slučajnosti.
' Udeležite se gotovo, ker je 1 uro po določenem času občni zbor sklepčen brez ozira na število navzočih.
Ptui, dne 20. novembra 1933.
Delavsko-kmečka nak. prod. in stavb. zadr. r. z. z o. z. Ptuj:
Za načelstvo: Šegula Ivan s. r.
Za nadzorstvo: Šantl Alojz s. r.
Popreie.
Predpostavljeni za sebe: Moram se informirati, katerega je volil ta, ki je v »lampenkamri«.
Pozneje.
Predpostavljeni za sebe: Nisem si mislil, da je tudi ta volil nasprotno listo. Proti pazniku:	Tega iz »lampenkamre«
dajte takoj v jamo na številko 13, onega tam pa dajte v »lampenkamro«. Razumete!
Ljudska samopomoč
reg. pomožna blagajna, Maribor, Grajski trg 7,
je razposlala te dni vsem svojim članom nova pravila, s katerimi je zavod postavljen na popolnoma novo, zdravo podlago.
Nova pravila so sestavili sporazumno z ministrstvom in bansko upravo strokovnjaki.
Nadzorstvo nad blagajno vrši kraljeva banska uprava. Ljudska samopomoč je izplačala tekom svojega 6 letnega obstoja nad 11 milijonov dinarjev na podporah, kateri denar je ostal ves v domovini, je torej pravi domači zavod.
Ako še niste član »Ljudske samopomoči«, zahtevajte brezplačno in brezobvezno pristopno izjavo.
Nalagajte
svoje prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Slom-ikov trg Stev. 6.
MESTNA PODJETJA MARIBOR
razpisujejo mesta: a) upravnika
b) gospodarsko-upravnaga uradnika (tajnika)
c) strojnega InSenerja
olnl pogoji: Jugoslovansko državljanstvo, pogodbena namestitev, prejemki po dogovoru.
tabni doooIIi a) za upravnika: starost 35 do 45 let, primerna gospodarska in po mož-nostl tudi tehnična izobrazba, večletna praksa na vodilnem mestu večjega Industrijskega podjetja, organlzatorična sposobnost, reprezentativnost;
b) za gospodarsko-upravnega uradnika: starost 30 do 40 let, eko-nomsko-komerctjelna fakultetna Izobrazba, temeljito poznavanje trgovske in socijalne zakonodaje, davčnih zadev, bančnih poslov, zavarovalništva, financiranja računovodstva sploh, industrijskega še posebej, samostojnega bllanctranja Industrijskega budžetiranja, zasebno-gospodarske štatistike, obvladanje stila in organiziranja, obvladanje vseh pisarniških poslov In pisarniške tehnike ter piimerna večletna praksa;
c) za strojnega inženerja: Diploma strojnega oddelka tehnike, primerna večletna praksa ter dovoljno poznavanje toplotne tehnike.
za vlaganje ponudb do vključno 20. XII. 1933. Vsaka ponudba mora imeti priložen podroben curlculum vltae In fotografijo kandidata ter mora vsebovati točno označene zahtevke.
ektlra se samo na v resnici prvovrstne moči In se stavljenim zahtevam neodgovar-jajoče ponudbe ne bodo jemale v poštev.
macije: Mestna podjetja Maribor, Orožnova ulica 2.
Tople copate ženske Din. 29.-, moške 39.
Vei. 23-26	_	Vrsta 9892-82
Za živahne dečke in deklice v dežlju, snegu in blatu. Ni jih treba čistiti, operejo se z navadno vodo. 27-34 Din. 79.-. Zenske 99.-
Za dečke, ki nikdar ne mirujejo evo, dobrih visokih čevljev iz močnega mastnega usnja in trpežnim gumijastim podplatom. —
Vel. 35-38 Din. 59.-
V teh snežkah brez skrbi greste v najslabšem vremenu. Usnjeni čevlji in noge Vam ostarve jo popolnoma suhi. V njih nosite naše čevlje iz satena za Din. 49.-
Vrsta 9815-03
Okusen salonski čeveljček iz finega baržuna ali satena. Ne sme manjkati v garderobi nobene praktične dame.
Najpripravrvejše za deta doma in po dvorišču so naše „ZEPE“. Ker imajo gumijasti podplat, so nepremočljive. Otroške 25, moške 35.-
črni ali rjavi baržunasti kombinirani z usnjem. Elegantni in udobni, za vsako nogo rn vsak žep. Lahko jih obujete v snežke.
 ---------------------- Vrsta	2055
Udobni toda elegantni čevlji iz toplega volnenega sukna z okrašenim robom iz krimer-ja. Za občutljive noge v zimski dobi nenadomestljivi.
Vrsta 9895-08
Eleganten čeveljček iz laka z okusnim okrasom, primeren za vsako priliko.
Eleganten čevelj šivan na ram. Izdelan i* najboljšega boksa z usnjenim podplatom in peto.
Zdravje in draqo usnjeno obutev Vam najbolje obvarujejo naše galoše. Imeli boste vedno suhe noge in čisto stanovanje. Jamčimo za dobro kvaliteto.
Dobra obutev-nizke cene
D E CI ZA SNEG IN BLATO.
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. ▼ Mariboru, predstavitelj Josip OšJak ▼ Mariboru. —
Za konzorcij izdaja ta *rcju|e Viktor Eržea t Mariboru.