1 N »j Teč j i slovenski dnevnik v Združenih državah | Velja za vie leto ... $6.00 I Za pol leta.....-$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA the United States. Issued every day except Sundays a tistislovensKihudelavcevv Ameriki. and legal Holidays. 75,000 Readers. TBLEF0N: COJLTLAHDT 2876. NO. 148. — STEV. 148. Entered u Second Class 21, 1003, at the Port Office at Maw York, N. T. Under the Art of of S, 1870. TELBFOft: OOBTLANDT 2876. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 23, 1922. — PONDELJEK, 23. OKTOBRA, 1922. TOLXJME XXX. — LETNIK XXX- KOMPANIJE PLAČUJEJO SKEBOM VEC KOT PA ZASLUŽIJO UNIJSKI DELAVCI Če kompanije kmalo ne bodo priznale unij, ne bodo mogle zadostiti naročilom. — V slučaju, da bo ne bili delavci v Somerset okraju zastavkali, bi se pogajanja med unijami in premogarskimi baroni še bolj zavlekla. — Dvanajst izmed devetdesetih šoloobveznih otrok hodi v šolo. — Mešanica moke, vode, masti in jesiha je dnevna hrana teh reve zev. — Družine žive v strašnih razmerah. Poroča E. Houghton. Windber, Pa.. 21. oktobra. — Kompanije, ki so bile prisiljene iti izve.ii okraja rek nitim t svoje-delavske sil^. plačujejo svojim zelenim ljudem ve<' kot unijske plače. Ra-i'una se. da more delavska sila. katero so spravili sedaj v Somerset polja, kjer je zelo težko spraviti premog na dan. proizvesti le eno petino dnevnega proizvoda redne sile ali približno (*no tono in pol na dan za moža mesto rednih H'dem ton in pol. v ^ R^no pomanjkanje kar na železnicah. ki se dotikajo te pokra-ji|H»st-!»no Baltimore and Ohio t»-r Pennsylvania želeenice, dela /a enkrat pomanjkanje pravih mož manj nujno kot pa hi bilo drujraee. Vsprieo sedanjega jk>-vprašanja po premogu ter vedno nara^'-ajoee dobave kar pa so U-«l te^a precej težaven. Prav tak p* je tudi položaj stavkarjev. Proti neskončnim denarnim virom ter izozbrazbi kor-poracij stoji odločna skupina Vel-šovt Ojrrov, Rtlihov jn irsko-ame-riskih preraogarjev, ki nimajo ni-•'•••sar, kar bi jih krepilo ter jači-lu v boju z izjemo neomajne ve-r- , da more le unija prisiliti kompanije. da iz|W»lnijo svoje obljube. Poh'£ tejra pa imajo še nekaj krrdita v lokalnih prodajalnah t«*r linijsko ]WKl|>oro. ki r.naša sest dolarjev na teden za družino. K tj podjKM-i prispeva 42.000 elaimv In i t ed Mine Workers, ki delajo. To so člani distrikta št. 2, k kateremu spada Somerset o-kraj. Njili voditelj, John Brophv, .»allies Mark in T. Styles, u-stanovitelj zadružnih delavskih prodajalett v centralni lVnnsvl-vaniji. tulijo, da sq bili ti preje m unijski možje, ki so zastavkali aprila me see a z drugimi vred. itsjke.itro sredstvo pri izsiljenju miners dogovora. (V bi ti predelali naprej, bi lahko irski baroni zavlekli urav-za j kar nadaljnih me se- Z AEROPLANOM NA SEVERNI TEČAJ. podpisali premoparski i ntogar premo na vo eev. K* baroni ter I'nited Mine Worker« mirovne pogoje v i'levelandu ter je ostalo na cedilu 60.000 teh prej-šnili neunijskili premojrarjev, so jiitt prišli ti možje na pomoč. Stiles je belolasa, slikovita postava. Kno oko je izgubil tekom neke hy j. še%t let 4 4 proč od bližini Berwiml-White rova št. 40. Oljema dne je bilo konec- dva meseca trajajoče suše v Pennsvlva-niji, in dež je leno padal na liste dreves. Neka ženska z otrokom v naročju ter bombažnim robcem na glavi je .sedela pri vhodu v prvo kočo ter plakala. Dete je jedlo kruh z mastjo. Štiri majhne pla-volase glavice so kukale iz kolibe. ko -mo se približali. — Petnajst let sem živela v oni liiši. — je ihtela ter pokazala preko polja na vrsto tipičnih malih kotnpanijskih hiš. Njen mož, visok in potrpežljivo izgledajoč človek v vojaški srajci je nekaj rekel in prenehala je ilrt-eti. Iz .sence dreves se je j»olagonia zbrala skupina otrok. Imeli so modrikaste kroge pod očmi ter žalostne smehljaje. Ko sem jih dvignil, so se mi zdeli kot vreča gosjega perja. — Ali si šla danes v šolo? — sem vprašal neko majhno stvari-co, ki ni imela na sebi nič druge-eh časov. M>'Z*'s je namreč osušil le Rdeče morje. Lasker je izjavil. da je sicer nasprotnik salonov, da p;i in- -o-; vori niti kot suhač. niti kot iu«i-i krač. (Jovori le s stališča pred- , . , Isednika ladijskega urada. — V pijač na krovu, bo kršila Volstea-1 - - - - . I , 'časopisju vidim sn<t :.». Ameriškim ladjam pa je prepo-|da pollia?a N tem ,>r(M|i,,-i- l - ve dan a '-posest'' opojnih pijač in se p)Hlp0r za ameriško tr- naj se nahajajo kjerkoli hočejo. ] gGvsko mornarico. Nikdar eis-m Uradniki, katerim Je poverjena vedel, kako bo odločitev lzp;t izvedba postavo, upajo, da bo iz- dokler je ni objavil preds.-dniir. dalo zvezno okrožno sodišče v j — Kar s,* tiče general, prav- New Yorku odredbo, še predno dnika. ki je tak«» dober j. k. bo prišla v kako ameriško pristta-1 moram reči. da je storil v>.- bn- nišče ladja, ki bi kršila na j no ve j- mene. če je ime! občutek. ■ !■<» ši (idlok. pomagal s tem ame.riški trgov>ki Le one ladje, ki so odplule od mornarici, da/ hočem, da ui včeraj ob polnoči naprej proti jajo inozemske ladje semk;i j " m Ameriki, so za enkrat prizadete, kre", kot j** njih pravica, štir'- kajti ladje, ki so že na visokem deset odstotkov potnikov obs'aja morju so deležne "avtomatičnega iz inozemcev. ki ne bodo nikdar odioga7'. | soglašali z našimi nazori. Administracijski uradniki pri-'- Glavna korist, katero ima pa- čakujejo skorajšnjo otlločitev robrodstvo, puriliajajore v Anu-ri- zveznega sodnika Ilanda, kajti ko, obstaja iz prometa s pris. Ijen- taka odločitev bi izjasnila jhiIo- ci. Priseljenec pa smatra pivo in žaj. Ce bo odločitev po voljno iz-j vino prav tako za hrano kot kruh padla, če bo namreč sodnik pro- in vodo, — je rekel Lasker. i r glasil trajno ustavno povelje, ki obrnil pozornost na eno posle.II- Llovd George je napov7da7daneš J™ Povedalo vladi izvesti do-|eo drastičnega ukaza. Ameriški tukaj na velikem zborovanju, koa-! Daughertv-jevega ukaza, pamik -Reso Sredozem- . -i ■ i - n(> uveljavila odlog do časa. ko skeni morili Tristo ootnikov nim nasprotnikom neizprosen boj. , „ v..........' J1, ] inuv«.> T t A V OtJlkVi 1»J '/ • 1 - i i i . t i . nran I -T. .*. - " 1 1 x 7 *— . k London, Anglija, 21. oktobra, Prejšnji ministrski predsednik sopisja nad padcem Lloyd Geor-ge-a. Javno se je glasilo, da nima Berlin nobenega povoda za veselje, če se Pariz veseli. Danes pa je Frankfurter jZei-tung opomnila vzradoščeno Fran- svojega progama za svojo vlado. ! katerega bo predložil v ponedeljek kralju. Odredil je tudi vse potrebno za splošne volitve, ki se bodo vršile dne 18. novembra. Kralj Jurij bo v torek razp.u- eijo, da nima nobenega vzroka stU p^lament. Takoj nato bo sle- |dila proklamacija, ki bo pozvala I narod, naj nominira kandidate za Pove- udajati se tako prešernemu ve- : 1 kovrstne načrte za novo koalici-stranka nima dal. da pohaja šolo le dvanajst i selju radi padca Llovd George-a. j izmed devetdesetih šoloobveznih Bodoča mož Anglije/ Bo na r Law. n0v Parlament. Se pred koncem otrok. — Vladni uradnik pride, k. tekom nekega pomembnega ! naslednjega tedna bo Anglija v pogledu njih noge ter zopet odi-1 govora, katerega je imel maja i krempljih najostrejše politične de. - je rekel na kratko. 1 meseca tekočega leta, izjavil, da 1 kampanje v sedanji generaciji. Pogledal sem v "kuhinjo." — je plačilna zmožnost sedanje ! Pozorme? so P^dhigah vsa Neka žen-ska je mešala rjavkasto Nemčije precej omejena in da bi tekočino v ]H>sodi. — Zelo dobro za vernik i dobro storili, če bi ne J kiX^u 1W)bef»a — moka. voda, mast, jtsih, — vse pričakovali preveč od dežele, i tollko vere v svo^° da bl skuhano skupaj. V to pomočite Kmalu na to pa je Law ob neki ; vzdržala svojo lastno vlado, če-kruh. — je rekla. i priliki resno posvaril Franeijo, ! Prav imaJ« konservativci več . i* .. . . . .. T • OQmQ vzvroka zasledovati samostojno po Iz te kolonije se je neka draži-1 naj ne nastopi sama brez svojih. 1 .., , _______xj v:i: v; litiko kot katerakoli drutT4 stran- na ravnokar izselila ter se vrnila j zaveznikov proti Nemčiji, ker bi i ^ na tlelo, s privoljenjem unije, kaj- i do vedlo, to le do omajanja an- ti mali sin te družine je pohabljen 1 tante Njegov govor, katerega so sprejeli tisoči navzočih z velikanskim bo rešen priziv justičnega depart-1 je h- priglasilo, a v teku TJ ur ]v> menta. Ce pa 1 j < ► sodnik razvelja- odločitvi je .">4 ixrtnikov preklica- navdušenjem, pa ni prinesel ni-j- ^ kakih senzaeijonalnih in prese , vil začasno ustavno povelje, ho jo svoje naročilo, med njimi tu.It r»aii- ka. Lord Derby, ki bo sedel v kabinetu Bonar Lawa, je govoril tla- dinamitne eksplozije. Brop- kip ^ ,ct y botaici katero I ^ bolj energično pa se je iz- . . _ modro-ok Skot. ki je žele ! bj mora, „ titi< f.e bi se nJe. | razil Bonar Law pred kratkim, PopoMne" ter namignil, da so kot premoga"' pravi s t ven [*oea>i govoreči, dostojan-Mark je trn v peti proti- nje- gov oče ne vrnil na delo. i Naslednjega jutra sem dosepel „ , . I krog osme ure v šotorno kolonijo umjskm delodajalcev, vse tri sem . „ . . . . „ , , < pri Kalplrton. Megla ie se vedno nase! v uradu Penn ( entral News, napretlnega delavskega lista, ki ima 14,(MX) "irtisov cirkulacije in , ^ • r> , , , . , ... .... . ! perutmi. Ženske so imele ovite ki je predstavljal najbolj uspešno . , ...... . . glave z volnenimi sah m otroci so orožje pri organiziranju Somer- . , . A . j si pihali v roke, da se ogrejejo. set okraja tekom aprila meseca. ,, ^ .. Govoril sem z Mrs. Mike Seibert, — Kompanije nasprotujejo ,materj0 ^tih, kojih najmlajši je vzgoji, ko nasprotujejo unijam, doKpeI v to soIzno dolino v ^t^ — je rekel Htiles. — Zaupanje v čil v londonskem Timesu. V tem članku je izjavil angieški poli- tekom bližnje-iztočne-krize v ne- | Vrata vedno odPrta ** KberjJce kem članku, katearega je priob- L1°-vd George-a. da se zvežejo S konservativci po zaključenih volitvah. Na povsem jasen način ***1 —M'«™««. je ^ veum, , , - . . ta pa je povedal, da nameravajo uni- v i sel a nad reko. Gosi so stale zgr- tlk- (la Je obnašanje Francije ta-; rih(,. vnflstv_ »niene ter , rCwl da bo imelo za posledico raz- | Jom?,tl obdržati \odst\o ter bo- fnj,ne skupaj ter z glavami pod ^ ^^ ^ ^^ ^ ^ svojo predstavo^ v bodv,no. nečno preostalo ndč drugega kot! stu Vsakdo si oeivklno želi nazaj umakniti svoje čete iz Porenske. i Llo-vd George-a, a boje se vsi, da Zakaj torej tak kraval? _J bo-imenoval samega sebe vrhov-vprašujejo tukaj. V splošnem na Dim Poveljnikom._ lada lahko pričela z izvedenjem predsednik neke ne\Vv netljivih izjav ter tudi ni vseboval ^'0^/ razvfin hl P^^ Pa" ki J> «">tel plačati $1>S.0(K) za ni kakega predloga za ustanovtiev 1 r°brodne ertr z novim PO-,eelo potovanje. nove stranke. stopanjem v sod.ičih. ( Lasker je izjavil, da je prev vl , ...... , ; Chicago, 111. 21. oktobra. — Na vodstvo ladijskega urada, ker i btrmoglavljeno koalicijsko A'la- i ,„ . • • . , . . . . . ® , banketu, ki se jc vršil tukaj, je upal pokazati, da ie vladno i.l.-a- do je branil kot orodje, ki je iz-. . r t i i j -i . ' , , , . rekel L. Lasker, predsednik tovanje mogoče. Dostavrl pa ie ■ vojevalo zmago za deželo ter iz-, c, • *„,. .. i T i j . • ,, J\ . .. , Shipping Boarda. generalnemu, — Vladno obratovanje ie siru- vedlo rekonstrukcijo. — Prapor i „„,tj„:i„. , « . • • i I . ; v . . . pravdniku Daugnerty-ju m dru- pena rastlina v vrtu Industr ie strankarskega spora, — je izjavil' i • ui ■ t, .-.m ■ - , , , , t , , j, i^1111 navzočim, da je bil najnovej- Politika, ki lovi le glasove ter ne v t arlton klubu vsled odločitve , „ ..... i , . si ukaz največji udarec, katere-; prevzanm- nikake odgovornosti i - proti nadaljnemu obstoju koali-__- ■ j . , . . .. „ .. . . ga je dosedaj doaivela ameriška, kot strupen dih na vero naroda. cije. Koalicija je Popadla, ker j trgovska mormiI.k.a> (Poživljam vas. da mi — Lahko dokažem, — je rekel, potegniti Aineriko iz močvirj i. samega ^ebe, rešpekl do samega >ebe, dosti razumevanja, da informira glede svojih pravic, — vse to prinese pre m o gar j u unijska organizacija. CV bo boj izgnbljen sedaj, bo pomenj&lo to le začasen , . ^ , . . . T J ml. by Je sedaj tn mesece. Izgna- poraz. Popolnoma neamenkansko l - „ , . *.. , ... , .. , . 'ni sm<> bdi iz hise en mesec pred tahsce kompanij. ki povzroča- . . , . . . . i j. ^ f rojstvom otroka in veseli smo bi- ru. Nikakih nogavic ni imela, kot večina premogarskih žena, a nosila je par sijajnih belih galoš. — Živimo tukaj že štiri mesece, — je rekla ter se zopet sklonila nad čeber s perilom. — Ba- J9 nepofetavne aretacije ter pospe mu jejo nasilja % tem, da najemajo bandite v namenu, da ohranijo «r©jo lastnino v redd. — i li, da smo imeti šotor, v katerem | smo se nastanili. Naše pohištvo so spravili na rob kompanijske last- Dospel nem v Scalp Level ravno i nine s tovornim avtomobilom ter ob na raku. Ta kraj m nahaja v ga taa> smctati na kop. pričakujejo v \4adnih krogih z ,ikdo se je hotel iznebiti svojih največjo napetostjo nadaljnihj ^rk ter jah naložiti v papirje, razvojev angleške politične krize, j nudijo vsaj nekaj jamstva po-V tesni zvezi z nestalnimi po- zitivne vrednosti. Tako velikanska litičnimi razmerami stoji seveda katastrofalno padanje marke ter zoganje z mednarodnimi valutami. Do tri tisoč in osemsto in za nekaj časa celo do tri tisoč devetsto mark za ei> ameriški dolar so zbili včeraj navzdol nemško valuto in biznes je bil pri tem zelo mrtican. Bid o je pravcato coper-nisko rajanje špekulantov. Velikanske kupčije so sklepali vsprieo dvigajo&h as kanov. je bila izmenjava vrednosti, da je trajalo sestavljanje boznih pojoči! po sklepu borze pozno v noč. JSpekulaoijska mrzlici se je pojavila dane« z obnovljeno silo in marko so od časa do časa potisnili navzdol do 4400 mark za en dolar. S tem je bila potisnjena nakupna sila nemške valute na manj kot eno tisoč ink o vrednosti pred vojno. ni ena stranka črpala dosti kori- • sti iz nje. Z mogočnim povdarkom je I vzkliknil: — Narod naj odloči, če pride | stranka ali narod na prvo mesto. Jaz stojim na strani naroda. Pošteno in odkrito sem si prizadeval služiti svoji deželi po najboljših svojih močeh. Očitanje svojih nasprotnikov, da jt? v mirnem času le malo dosegel, je zavrnil s temt da je namignil na svoje uspehe v letih po končani vojni. Od dneva do dneva, od tedna do tedna, dokler ne bodo končane volitve, bo stavljal narodu j>red oči uspehe svoje vlade. V nadaljni obrambi koalicije je rekel: — Pretekla vlada je storila vse, da omogoči vojakom in mornarjem izvojevaraje zmage. Vlade lahko organizirajo materijalne in človeške vire. Izjalovljenje doma pa pomen j a izjalovljen je na bojnem polju. To je eden. izmed vzrokov, radi katerih je prišel polom nad Nemčijo. Njeni vojaki so bili hrabri. Priznajmo pogum svojih prejšnjih sovražnikov, Ču-li pa so o lakoti, pomanjkanju m bedi doma in to je izpodkopalo bojnega duha ter pogum vojakov na bojnem polju. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI ITALIJI IN ZASE DENEM OZEMLJU aa potom naše banka izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih MTIftll, TlmJ m bile naše cene sledeče: Jugoslavija: B&spošilja na zadnje poŠta in izplačuje "Kr. poštni čekovni urad ln "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagrebu, Beograda. Kranju, Celju. Maribora, Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je paC za hitro izplačilo najugodneje. 300 kron ---- $ 1.50 1^000 kron ____ $ 4.80 400 kron ---- $ 2.00 5,000 kron ____ $23.50 500 kron .... $ 2.50 10,000 kron ____ $46.00 Italija in zasedeno ozemlje: BazpoHlja na zadnje poŠte in izplačuje "Jadranska banka" v Trstu, Opatiji in Zadro. 50 ljp----$ 2.7D ' 500 lir .... $23.25 100 lir .... $ 4.90 1000 lir .... $45.00 300 lir .... $13.95 Za počUjatve. ki presegaj« znesek dvajsettisot kno ali pa dratisot lir dovoljujemo pO mogočnosti ie posebni popust. Vrednost kronam, dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja se večkrat ia nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po eenl onqfa dne, ko nam dospe poslani denar v roke. fifa» J«pl»ai r awtrHMh dolarjih glejte posebsn oglas v tem~Ustq Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa New ' Xork Bnk Draft. FRANK SAKSEB STATE 3ANK Hew York, N. Y. GLAS NARODA. 23. OKT. 1922 GLAS NARODA" Dopisi. HucVlWIAW PAH.VT «uw* UKMA, 4. m ...v . In C«n*4« Za pol tata tm Ml lata AtvirtlMiMnti on A||f Mviitni. "Mm Uhaja mak! «an Ixvzamil Mdaij ta praznikov. Pittsburgh, Pa. iXarodae^a Doina tozadevni poli-Leravno so bolj redki dopisi iz lični shod, na katerem se bo raz pittsbunške naselbine, ni še s tem I Povijalo o prihajajočih volitvah. Avstrija se bori ea stalnost o-reeeno, da smo nazadnjaški in za-Obenem se4 ho na tem sh<«du tudi ziroma za stabilizacijo avstrij-spani. Takaj imamo vsake vrste postavilo kandidate za lokalne ske krone. dcustev, ki spadajo v različne Jed- mestne vol^ve. katere se vrše v| Vse bi dali" I>unajčanje. da note in Zveze, kaor. Iz Slovenije. IJovd rvi razred 90 Din dnevno. Za tu- \ i«.....v '.ilstoo ie izsilila takozvana konservativna vrh vse'a tega 96 Je ^ i"J®™««/vojna oskrbnina. V. pr ■ - , v V1 J 1ZS1LU^ .TaK^7ai a konservativna ' ov na timburie katera vem in drugem razredu je plačat. Stranka ali Stranka lorv-jev,ki je bila llosedaj zvezana Z ^vrstno napreduje. Skor\j elo- po^g dnevne oskrbnine še en- !J..\d < »i'orgi*-om V takozvani koalicijski vladi. vek ne bi mogel misliti, da se mo- kratno pristojbino za uporabo o- U»y<\ Cjleorge je bil zadnji iz eetvoriee, ki je po skle-re v 'f" krat,kem *a*u ^^.J^ff" i">strum;*n- * J A >„!vatl slovenske mladine takšne-] tar,Ja v znesku 100 Dui, za zdra ga napredka. K temu napredku obvezila, rentgenske pre se moramo najtogleje zahval iti j lsk a ve in slike, električne kopedi, pil yiN iiiirja odlorala usode sveta ali vsaj domnevala, cfa jih i «» odlomila za vedno. Orkuulo, gluniaški italijanski ministrski predsednik,'liaSemu l>rof^rju A J Mukarju »» fak^ne režiji tro- , . » x j i i . 'iin pa našim Slovencem za njihovo zvesane za 20 odstotkov. Je i/umil S pozomire svetovne politike le med sklepanjem^,-,.tvovalnost. Dne 7. oktobra' tako/vamb mirovnih ]><»godb. Dne 7. smo pokazali bratom Hrvatom v Občinska mesnica v Celju. Francoski "tiger", Clemenceau, katerega so tako sla-|Mat40uic Hal1' tla ie tu
  • v kat,ri hi ob,instvo-(1(>Hval( vso popularnost V Fmncijl, kakorhltro je bilo vojne |ua tamburieo. Oe bi takrat ta ^ri- eeLejše meso bi bi tako Obč^t pl konec m umakmtl se je moral potem, ko se je izjalovila reditev koncerta imela kakšne na- silila mesarje, da znižajo cene v njegova glavna ambicija, da postane predsednik franco- gi-ade. skoraj sem gotov, da bi na-Uvojih mesni^h. Občinska mesni- ske reimblike. mladinsko tamburaško društvo . . •'lirija" odneslo prvo nagrado. Ameriški predsednik Wilson, katerega so proglašali Dne 23. oktobra se nudi spet !c-y.a nekako svetovno čudo, za nekega Budlio moderne de- pa prilo'/.iiost Slovencem v Pitts zadeve in homatiie. > .............. . 01 J društvo Ilirija . Slovenci in S!o- Seilaj ]>a je prLsel jia vrsto tndi Llovd George venke, kakor tudi bratje Hrvati! * Kakor ste nas polnoštevilno ob- 1 reba je izjaviti, pravici in resnici na ljubo, daje bil -skali na našem prvem koncertu, on gonilna sila vsega, kar se je vršilo od časa naprej, ko vas P^čakujemo zdaj še bolj polje pričela presti Nemcem sLab. Ob istem času pa ie treba!n^teviluc: Zi,have bo *ovolj in t m j i 1...V iJ-..'it i l.; j ' , .'program je zelo oliširen in bogat, iiuu po\uaiiti, ua hi izgledal svet povsem dingace, <-e bi n i ,, , , , 5 1 i; i - . , 1 5 ' | ' oleg nase e«>dbe bo se ena druga svirala in so delovalo bo lo po željah in Ji«ičrtili Llovd Oeorge-a. Mrzliouo zmagoslavje, ki je prevzelo duhove mož,!!"?1 ^'vsko zbranih na pariških mirovmh konfeivneali. ie skalilo mih S. U bo k?ten .hotel godba tudi pogled v liodočnost. konferencah, je skalilo njih|obiskati naž hasement bo 2elo za. dovoljen Tam bo vsega na razpo--M.-S-1«, (In bi stremeli za toni, da uveljavijo enkrat za'1"!" Z"':'r',J na, ves^' ^ mir ter ob.-aeunaj« s preteklostjo, so zasejali v svo-£ S'';Vt v!, •• li- i i- - J * 'Začetek ob zvečer. Vstopnina ji zaslepljenosti kali ni semena novih zdražb, novih bojev ^ osebo. Za obilno udeležbo in novega antagoniznia pod krinko demokracije, prosto- se prtporoea st i narodi i v ter pravične osvete. Pripravljalni odbor. C.Vli svet se smeje dimes vojni odškodnini, katero so Elv Mnn znui^oviti zavezniki imložili Nemčiji Vsak erevliarskit ■ -i i i . ' • i , v . J C.oi ie človeku, kateri nima za- V J :n7' y.<% d;! lle morc* Nemega te odškodnine in upanj« v Samege sebe in katerega Je tudl m k dar tdačala. izroča drugim v zlorabo ter v po- imperijalističnim težnjam Francije. IVeveč laskavo je reči, da ima Francija imjjerijalisti-čne težnje. Strah pred Nemčijo ji tiči še tako globoko v kosteh, da ne more drugega kot predstavljati glavno oviri* k uvel javi jen ju resničnega evropskega miru. To jq bil tudi vzruk sjx>ra med Francijo in Anglijo, vzrok ohlajenja onega ikiskrenega,, lei>ega bratstva, o katerem so toliko pisali in čenčali v zadnjih dnevih vojne in od tedaj naprej do najnovejšega časa. LloVd George, ki je prišel do spoznanja, da preti^za-veznikom nova nevarnost, katero pa so priklicali sami s svojim samodržtvom, je liotel napeti druge strune ter prilagoditi svojo ix»litiko novi politični svetovni konštelaciji. Antanta je innrla! Naj živi nova antanta! Vse za angleški imperij in angleškega leva. Kriza, ki se je pojavila na Bližnjem iztoku, je pripomogla k njegovem^ začasnemu padcu. Zmagovite armade Kemala so razveljavile Seversko mirovno j>ogodl>v ter dvignile Turčijo iz blata ponižanja m suženjstva. Kot stari Gladstone je grmel tudi Lloyd George proti "neizrekljivemu TurkU'\ a i^jegovi odposlanci so se vendar pogajali z njim, — v interesu angleškega imjH rija, upoštevajoč želje neštetUi milijonov moliame-dancev v Indiji in drugih anglešl^h kolonijah. To je bil vzrok njegovega padca. Preživel se je za nekaj časa, kajti nove sile silijo na dan ter hočejo pre-iskiLsiti svoje moči. Stari lev iz Walesa pa ne počiva. Zbira svoje moči za nov boj. ^ ^^ 4 ^ ca se otvori v najkrajšem času. •Lepa preskrba siromašne dece. V V liscu (Vojvodina) se sprejemajo v vojaško glasbeno šf lo siromašni dečki od 12. do 15. leta. di se izvežbajo za godbenike pr. vojaških godbah. V prvi vrsti & vpoštevajo ]>opohie sirote, v «lrug vrsti pa dnigi siromaki. Za sprejem se zahtevajo dokončani 4 raz redi ljudske šole. Pred sprejemom se mora učenec predstaviti naj bližjemu vojaškemu zdravniku in vojaškemu kapelniku, Id ugotovita zdravstveno spo»i>bno>Nt in po sluh. Vsak gojenec glasbene «oie je popolnoma preskrbljen s stanovanjem, hrano in obleko ter dobi mesečno še nekaj drobiža 11a roko Po uspešno končanem šolanju postane gojenec godbenik pri kaki vojaški godbi z z.ičetno mesečno plačo JO'K) Din. Tako pridejo še prav mladi dečki s 17 air I4? leti in še preje do dobre eksistence. V' Vršen je sedaj v muzi en i šol; -JC Slovencev in je ž njimi vocl-stvo šole prav posebno zadovoljno. Naše dečke hvali kot prav marljive in za ^odbo zelo nadarjene. Ko je zadnje dečke pred kratkim časom spremil v Vršeč po bolečine naročilu oddelka za socialno poli tiko učitelj Dimnik tz M ar: bora je vodja šole obžaloval, da ni pripeljal s seboj še več dečkov. priporoča zag:otov-iena td. je treba opustiti, kad.T gre za dobrobit spi oš no st i ter dosego ciljev, po katerih delavstvo hrepeni. Dne 7. novembra, se vrse molitve. Kaj io kako bomo volili 1 Dne 29. oktobra ob dveh popoldne se vrši v dvorani Jugoslovanskega; - ihujoslmiatiHka Ustanovljena 1. 1898 Katm. dfeimnta Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Nov odvetnik. Dr. Jakob Mohorič je vpisan v imenik odvetuikov v Ljubljani. Noya Jekarna v Marenbergu. Mag. pliarm. Vladimir Tomšič, dispensant v lekarni pri sv. Arhu v Meribcru, je sprožil ustanovitev javne lekarne v Marenbergu. Is zdravniške službe. S posl i okrožnega zdravnika v grosupeljskem zdravstvenem o-k rož j p. je do nadaljne odredbe poverjen^ dr. Andrej Jenko, okrožni zdravnik v St. Vidu pri Stični. - Za orožnike. Slovenski poslanec Škulj je po-»redoval pri notranjem ministru za orpžnike. Predlagal je, naj se število orožnikov *krči, ostali pa iiaj se boljše plačajo. _ Nova oprava za kraljevski dvorec na. Bled n. Tz Reograda poročajo: V jeseni bosta kral| in kraliica priredila! v ogromnih revirjih državnega posestva P.elje več velikih lovov. V to svrho se nanovo opremi lovski gradič bivšoga nadvojvode Friderika, in sicer z mobilija-rom gradiča Suvobor na Bledu. Blejski grad pa dobi za prihodnje leto novo opremo. Ali bi bil pregrešek, če bi nalovil par rib v tem potoku? — je vprašal tujec občinskega stražnika. — Xe to bi .pe bil pregrešek. pač pa čudež — se glasil odgovor. * * * Spominjati se in pozabljati — to je najlepše na tem svetu in najgrše. * * * Zopet se bo vršila konferenca velesil — in na nji se bo v jasni luči {Hjkazala njihova nesila in nemoč. * * * Pa naj si prohibicijonisti še toliko prizadevajo, ladje bodo vendar ostale mokre. Ce naznotraj ne, pa že vsaj nazunaj. * * * Slednjič bodo vendarle morali vsi narodi storiti nekaj, kar so Nemei že pred štirimi leti storili. Zavrgli bodo namreč mirovno pogodbo v Versailles. * * * Francija je čudna. Enkrat simpatizira z Anglijo, enkrat z Rusijo, enkrat s Turčijo. * • * Podobna je v vseh ozirih vla-v-ugi, ki ne pozna ljubezni, pa iioče delati iz ljubezni denar. * ♦ * V Italiji so znižali pristojbino /a sežiganje mrtvecev za dvajset lir. Ce je to vse, kar se je pocenilo v Italiji, se Italija lahko mirne vesti pokoplje, ' # * Dva prijatelja sta se pogovarjala, in prvi je zagovarjal svojo jezično ženo rekoč: — No, tako jezična pa tudi ni. Ce greš po svetu, jih lahko ^ dosti najdeš, ki imajo daljše jezike kot moja. — Kdo mi bo pa dal potrebne tisočake za potovanje? # # * * V Tennessee je vdrla ljudska drhal v ječo, odvedla tri kaz-njenee ter jih linčala. Moj Bog, kolikojbi imelo povedati ameriško časopisje, če bi se kaj takega v'Turčiji zgodilo! * * * Nekateri ljudje celo leto nič ne delajo. 364 dni na leto se krepčajo in pripravljajo, da za-morejo na "Labor Day" pogumno nositi delavsko zastavo. # t * Ameriška prohibicija izgublja svoje pristaše. , Kmalo bodo za prohibieijo samo oni Amerikanei, ki so vsled preobilega putja zboleli na jetrih ter jim je zdravnik prepovedal vsako pijačo. Glavni odborniki. Predsednik' RUDOLF PEP.DAN, !*33 E. 185th St., Cleveland. O Podpredsednik. LOl'lS BALAXT, Box 106 Pearl Ave.. Luraln. O.* Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely. Minn. / Blagajnik: GEO. L. BKOZICH. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrinln: JuilX MCJVERN, 412 — 12th AT*. Eaat. Duluth, Minn. Vrtiovnl zdravnik* Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E Ohio Street. N. S., PlttBburgh, P». Nadzorni odbor: ANTON ZBAŠNIK. Room 206 Bakewell Bldg.. cor. Diamond and Oran« Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC", 1334 W. 18 Street. Chicago. 1IL FRANK SKRABEC. 4822 Washington Street, benvt-r. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH. 6217 St- Clair Ave.. Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN PIRC. 780 London ltd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC. &39 — 3rd Street. La Salle. III. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo, Colo. ANTON r^LARC. 706 Market Street. Waukegan. IU. Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda'*. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pofiiljatv« naj se po&ljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pofiilja na predsednika porotnega odbora. PruSnje za sprejem novih članov in bolniAka splčevala naj se ' poSilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KatoliSka Jednota se prli>oro£a vsem Jugoslovanom m& obilen pristop. Kdor *eli postati član te orpanizi.eije. naj se zglasl tajniku bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev w pa obrnite na gl. tajnika. Novo drugtvo se lahko vstan1 ozdravil raka s tem. da se vbrizgne v žile ali vtira v kožo. Francoski vicekonzulat v Ljubljani. Pavel Josip Flacli. francoski vieekonzul v 1 jjnbl jani, je i^asto-oil [»overjeno mu mesto za območje Slovenije. Pisarne franeo^ikega vieekon7iilata se nahajajo provi-zorno Krekov trg št. 10 do dt-fini-livne naselitve v novem poslopju L.ji.Ul.janske kreditne banke. VAVAVrtWWi RAVNOKAR JE IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilustrovana izdaja Vsebuje 308 strani. Cena s poštnino $1.50. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlajidt Street, New York City, N. Y. Vsak previden vlagatelj vposteva pri naložitvi svojega denarja Sigurnost in dohodek * Vložite vaše prihranke pri nas na "Special Interest Account" ker uživata te prednosti v polni meri SIGURNOST vloge Vam je zajamčena v pokritja z najboljšimi ameriškimi bondi, čisti DOHODEK pa iznaša 4% na leto. Glavno zastopstvo Frank Sakser JADRANSKE BANKE 82 Cortlandt Street State Bank New York City GCXS VAHODX 23. ©KT.'l922 Fr. MilčinskL MLADIH ZLOČINCEV LASTNI ŽIVOTOPISI. BREZ LJUBEZNI CEV. DO SVOJ {Nadaljevan je.) Pro* jm v m. da bi ne bil veliko obaojen." (Dva dni pozneje, f bi motil matere pri zasluiku v tvorniei. V š'/! i pri njem ni bilo posebnosti : srednje dober napredek' brez posebnih kazni. St. danes ne ve. kateri datum da imamo, izračuna g^a pa urno po pomisleku na dan tatvine; se- na R**ko: s Štefanijo se nista dosti poslavljala, rekel ji je, da pre. Vi me vprašate, kaj mislim daj ne šteje več tako natanko sedaj Ko Vnn prišH iz zapora, dni. k»-r mu je i*- vse eno. - • 1 " 1 '•«noj v prstom ter Spočetka se je malo sramoval, bi rekli: ' Ta j»- ti*ri. ki je oč*>tu p«»tem pa ne v«-."-. in s Štefanijo, vzel nar Zatorej bom moral ili pri kateri je prebil prvo nov, sta v Zairr»-b ali v kako drugo me- potem ostala :i tedn^ skupaj, fcto. V Zagrebu mam striea in mi- Kil je vsako noč pri njej. čez slini da mi bi kaj pomagal. In tu- dan pa sta delala izlete. Ko jc it drujr^mu n -»-m ie nikoli ni* denarja zmanjkalo, se je odpeljal vzel. (V sem zdaj to vzel očeta, sem si pa sam sebi zapravil doto. < V pa bom dobil Vt-lko zapora,\ ona je rekla: "Je že prav". To tak«, da bo prepozno za učiti. bom ?ilo se mu ni nikdar ve«"- po njej. pa mora! vzeti delavsko knjigo — Po ženskah sploh se mu ne to ter it p.> ^tu kruha iskat." ži. tudi v aanjah ima pred njim Jet/j >ki paznik, ki je sodniku mir. I" ' r 1 /;»pi- j«* poročal o mla- Na Reki, kjer je bil že brez de-d«-iu gr«£aiku. da sedi Tfts «"-as narja, so ga prijeli in zaprli. V mirno v -,vojf celici in gleda v( zaporu je imel 8 tovarišev: eden kot. ( trva ne zahteva. Tudi gor I menda ubijale«1, ostali tatovi, ti in do! ne hodi kakor drug. Za- so mu pravili, kako da se krade -ti;in 'i' j.inj.i >•• nir kaj ne kesa 1 Na prvo vprašanje odgovori St.. le to poudarja, da je denar za- da ne bi več kradel, na sugestiv-prav;] br* z haska. no vprašanje; če bi bila pa sila Na sodsikovo prigovarjajo je ga 0 velika in se ne bi mogel dru-j' v zaporu obiskala mati. Po^o- pač* preživljati, kakor s prav tež-vor 7. njo pa je navdal z novim krm delom, pa odgovori; *'Ja, upom. r^n-i se je pričel pečati s potem bi seveda kradel." avojo bodočnostjo in je pisal sodniku : "Ko je bila mati tukaj, je rekla. da mi vse odpusti ter da bo Splošna izobrazba mu je po-vofjna; inteligenca celo precej dobra. Levo oko škili nekoliko na lic tu'li o.'eta pr-wila. da mi bo odpu-jna stran (»trabismus diveirgens) st j 1 T. r je rekla, kaj se hočem *enica mn j* nekoliko ožja in je učiti. Jaz sem rekel, da za kiju-1 oko skrajno kratkovidno. Reagu-- arja Pot*m je rekla, da se bom Je P* ** desna in leva šel učit r.a ključarja. In meni je zenica povoljno. Glava je proti \ s- eno. s- trrem v Zagreb ? vr^u od Rtrani nekoliko stisnje-ali na Doleojako. Jajl sem bil pri' na- Nebo Je močno vzbočeno. teti sa D<»1enjsk**ro 6 let ter me ima zelo rada. Pri teti bi lahko i-mel stanovanje, ker ima dosti prostora. Ko bi *e pa -učil v ^a-frr»-bu. se v«-m, kako je. ker »e si Znakov, ki bi kazali neprarril nosti v nosni duplini, jii. Vrat je zadebeljen po zabretli pred sapnic i. (lolša je posebno razvita na de-M in bil nikoli doli. Narbolje bi in v sredini, manj pa na levi bilo. ko bi mopel dobiti takega in mehka, le zabreklina v sre-muj t! ., da bi imel pri njem sta din" n»Pr*vlja Ttisk ciste. Srce ii"\ah.i'-. Inano in i^rilo. če bi , sTalno 9GkrtA v 1 minuti. — pr;iv moral nčiti tri vta in pol. Koia j^ suha. O subjektivnih sen-Najraje bi se učil v R.. kjer je te- zacU»b St. ne toži in nima oči ta, ter mi j« vse dobro mano. Ko ' l2>)ulienih. bi pa ne moglo dobiti nikjer1 St- 11 e I^J4*- VNaJ >la>ti do pijače kl.iu-aria. bi šel pa tudi rad za ' ninia. ^adi pač, pa tudi v tean " m ce,° st°P,nj zadostu mizarja. Prosim, da bi bila že oziru Lahko abstmira. kmalu sfndba, ker sem že vsega 1'reiskovalec j«' približno 170 skupaj zaprt 31 dni. V Reki sem In visok- bil L'l dni in tukaj sem že lli St" N* ^ nenavadno zgodaj in dni." „ j 'n^čno razvit V celem napravi ja Dobro znamenje; poprej tako 14pati^n vtisk in ne kaže na a pa tir ni mladenič je pričel hrepe- beno stran '"aženih strasti. Tu- Bil je priden štiri cele dolge mesece. Toliko časa je vplival nanj spomin na preganjanje p© policiji, na zapore, na užaljene, pa vendar mu naklonjene starše. Potem pa so pa zopet premagale start- strasti. Ukradel je- mojstru 49 K in denar zapravil na tržaški način---- Obsojen je bil za tri tedne v zapor Po prestani kazn je izginil iz K., niti Teta ni vedela. kam je šel. Crez pet dni. baš o božičnih, praznikih, pa se je zgodil pri njegovem očetu zopet vlom in zmanjkalo je 400 K. Nesrečni oče ni dvomil, da je vlomilec zopet lastni sin Stanko, ki so pa bili istega dne videli v bližini očetovega doma; vendar ga ni ovadil, ker je zvedel, da je dobil v Trstu delo. in je upal. da ga ves strah pred pretečo novo kaznijo ne privede v Ljubljano Toda Stanko je komaj poldrug mesec vztrajal v službi, potem je earn pustil delo ivi zaslužek in da-1«/ mu je iz očetovih1 pisem bilo jasno, kaj pa čaka v Ljubljani, ee se vrne. se je vendar javil na tržaški policiji, da nima ob čem živeri. naj ga pošljejo v Ljubljano. To se je zgodilo: v Ljubljani pa so ga takoj prijeli in izročili kazenskemu sodišču, kjer je prejel plačilo za zadnji vlom — trinajst mesecev težke ječe. Kačji pik in načini zdravljenja. Varčujte s premogom! iFort-ifdi Lajigiiagt; Information Service. Jugoslav Bureau.) Najbolje enostaven način, kako naj štedite na premogu, je ta, da ga toliko manj rabite. Toliko boljše za zalogo premoga, za vaš žep in tudi za zdravje. Federalni zdravstveni urad je sploh mnenja, da večina mestnih stanovanj je preveč zakurjena in da normalen odrasli človek bi prav lahko izhajal ravno tako dobro ali pa še boljše, ako temperatura njegovega stanovanja bi bila za dva do deset stopinj nižja kot je običajno. Amerikanei vendarle nis*) take n»-žne cvetlice iz rastlinjaka, da bi potrebovali .gorkote od 7'd stopinj aH še več. na kakršnjo navadno naletavamo v pisarnah in apartmentih. 68 stopinj Fahrenheit je baje zadosti gorkote za one sobe. kjer se navadno mu- neti po prostosti in delu. Povabil se j« še sodni zdravnik; ogledal ni je mladeniča, pomenila sta se in podal je o njegovem duševnem stanju sledeči izvid in mnenje. ''Stanko N. je ukradel ob božičnih praznikih lastnemu očetu d i duševno je močno razvit.. Preiskovalec ima dve težki telesni hibi: levo oko škili in je kratkovidno, golša ga ovira in ga bo vedno bolj ovirala pri dihanju. 1.') St. N. je starosti primerno razvit 2.^ St. N. je dovoij oresoden okrog 20U0 K denarja in dve sreč za RVOJe deJanje-ki. Denar je vzel iz zaklenjene o- 3 > ^ ^ ima telesne hibe, ki m are, ki jo je ulomil s s«-kiro. neugodno vplivajo na dušni raz- Stanko N. si je izbral za vlom VOJ; u)}}1 vPliv ho bržčas vedno pripraven čas: moment, ko je ve- mocneJši. del. da M-di vsa družina v gostil- 4 ^ St- X ni P^bno sposoben ni. Po tatvini je zbežal najprej 711 u žaka telesna dela u. pr.: ko- na Brezovico, potem v Trst, vaško, pekovsko, mizarsko delo St. N. pravi, da je hotel prav it41 Primernejše bi mu bile laž-za prav v Ameriko, ker je upal, da ga tam ne bodo dobili. To misel mu je vcepil očetov pomočnik F., ki je večkrat govoril e Ameriki, in pa prebiranje časopisov. ki poročajo o neprestane®! - i/.sel j i van ju v Ameriko. Ker pa ni vedel .kako naj &i preskrbi karto v Ameriko je obtičal v Trstu. Z doma je moral: ima starejšega brata, ki velja o?«*u in materi vse. -Bijpt je dobival boljšo posebno jed, za brata je hranil oče, če je bil užalil mater. St. X. *i razlapa to prvemrtvo po eni strani s prvorojflKtvom brata, po drugi pa a tem, d očim so njega oddali takoj po rojstvu v rejo k teti in je pri njej ostal do 6. leta. C je stroke; brivska, vrtnarska itd. Oddali K plavni razpravi je prišel ttf-di oče. Srn je padel predenj na kolena in i h teč in loveč njegovo roko g* prosil odpuščanja. Oče mu je odpustil tatvino denarja m tako je bil Stanko obsojen zgolj zaradi ukradene in protizakonito uporabljene pomočnikove delavske knjižice. Dobil je deset dni zapora. V tem času so se vršili potrebni dogovori zaradi njegove nadaljnje vzgoje in sporazumno se je ukrenilo, da je prišel po predani kazni k teti, ta mu je preskrbela vajeniško mesto pri pekovskem mojstru, vsak drugi mesec pa je poročala sodišču o ve-v rejo, da ne' denju svojega nečaka. je za konfort brez nikake zle po sledice za zdravje. Znižanje temperature od 72 na 65 stopinj pa predstavlja nie manj kot prihraniti petino stroškov za kurjavo, kakor to ceni federalni rudniški urad. Nekateri zdravniki trdijo, da zimski kašlji in prehladi so bolj pogosto pos-ledica preveč kot premalo zakurjenega stanovanja. Nižja temperatura bi v mnogih slučajih predstavljala nižji zdravniški ra čun. Mnopo kuriva se trati za za-kurjenje sob, ki niso v rabi. To je zlasti resnica glede spalnic. — Saj najbolj zdravo spanje je v nezakurjenih sobah, kamor lahko prodira polno svežega zraka. Ljudje na Francoskem in v drugih evropskih deželah se očivid-no prav dobro počutijo po zimi, ne da bi kurili niti zdaleka v takem razmerju, kakor razvajeni Amerikanec smatra to potrebno za svoj komfort. Človek občuti med vsemi rep-tili ali plazivci največji gnus in odpor proti kačam. Kljub temu pa je sorazmerno le malenkostno število kak?, ki proizvajajo s pomočjo svojega pika smrt vsled zastrupljenja, soglasno s poučnim Hankom, katerega je priobčil dr. Ernest Bade v Science and Invention. Take nevarne kače, ki predstavljajo le majhno skupino, so ponavadi majhne. Iz skupne- j ga števila več kot dva tisoč vrst kač jih je manj kot tristo strupenih. Kača uporablja svoje strupene iobe, da obvlada svojo žrtev. I^e v skrajni sili se jih posluži kot napadalnega orožja. Priseljevanje v prvi četrtini fiskatiiga leta. pik. Ne smemo dovoliti, da bi tekla zastrupljena kri proti srcu ali v kak drugi del telesa. Tzse- ^ zatVtka teko^a fiskalne?a savanje strupa is rane je le mo- t j ^ x ju]ija pa do ^ goce, ee niso ustnice razpokane septembra t. 1. je bil dovoljen in ce nima doticm nobene rane v;vstop 105 080 priseljeneem Ker ustih ali grlu. Drugače se rano ;.vsa lerna kvota p^eništva za izreze, izžge ter da zastrupljene- tekoče ftskalno leto znaša 35?. mu notranje razburjevalno sred: §03. je v prvih treh mesecih fi-stvo. predvsem močne alkoholič- skafnefra leta prišlo npk^ -ez ne P^ace' odsto vse letne kvote " Strup kobre ne reagira na ke- Tz Ju?osiavije prišlo v - mikalije. Ce pa je rana izpostav- dohi 2 934 priseljencev t j -45 Ijena žarkom radija, uničijo .sled- odsto vse Ietne kvore ki zna-a za nji strup kobre hitro in na kore- j jUgOSiavijo SA26 Kaj.or 2nano nit nacm. Najnovejša preiskava- j vsak mesee sme prifi nja so se vršda s serumi in uspe- f perina ]etnp kyote . tf>- pomenja hi. katere so doseg1.! raziskovalci f]a t^^^a^o .... pri živalih, s katerimi so delali Nobena strupena kača ne skače in nobena dl zasleduje svoje voljivi. V akciji nevtralizira se-' da mesečna kvota za J'usrosjjivijo znaša 1.285. V teh treh mesecih žrtve. Da napade ali da se brani, se mora vsaka kača zviti v klopne ter se poslužiti zadnjega dela svojega telesa kot opore, nakar vrže z nenadnim sunkom svoje telo naprej. Vsaka posamezna ka-5a pa more doseči le nekako polovico svoje telesne doLžine. V splošnem ne moremo smatrati kačjega strupa kot uničevalca krvnih telesc. Vsled tepa ni kačji strup takozvan plazmični strup. Tudi ni želodčni strup kot so strupi številnih rastlin ter neor-•-aniskih kemikalij. Prav posebna akcija ali posebno učinkovanje vsakega posameznega kačjega strupa se razlikuje odločno z vrsto kače, ki daje od sebe strupene soke. Domneva se, da upliva eksperimente, so bili zelo zado-i ^ ■ • „ • • T , v 1 Pa niso priseljenci 17. Jugoslavijč Najboljša cigareta Sedem in pol let zapora-za tri pisma. nikdar rum kačji strup, a skoro vsaka kvote, in raditega v tekočem letu vrsta strupenih kač potrebuje, ni bil ^ noheden priseljenec iz svoj lastni serum, kajti učinko- Jugoslavije vrnjen radi kvote vanje enega kačjega strupa fee pogosto bistveno činkovanja drugega pa. Serum dobe raziskovalci indi- prekoračili mesečne ■ meseca av?usta 1>003 in, - * 1 T.. . . preostaja torej še 3.329 priseljen- 1 jetim kačam vzamemo strup ter | eev> ki se smejo v ,eh meseoih 5e ga spravijo v plošč nate steklene 11>reseliti v Združene Države Ako posode. Kača. katero drži skrb- priselj*vanje iz Jugoslavije bo no operator, sme ugrizniti posodo, nadaljevalo v istem teku letna Pri tem se izlije strup. kvota bo izt,rpana bržkonie oko!o Sveže pridobljeni strup, ki je |začetka nove-a leta Lani je bila brez barve mlečnat ali pa rmen- irfrpana 7> sredi noveml»ra kast, soglasno z vrsto strupene kače, se počasi posuši, dokler se ne stvorijo majhni kristali. Posušeni stup razredčijo nato z vo- Zakoni /A ruženi Držav so ja-ko -strogi j>roti onim. ki zlorab-e namene. — sem onim. ki 1 ~ _ ..............'" potom pisem ali oglasov v C-aso- ; meseca septembra 1.071. Od pr- 1 n, .1; ™ razisKovaici mai-ive oktobra do ^ . „ ? ali na kater,drug, nae.n. rektnih potom od strupene kačej Dreostaifl rnrpi ^ J° P°*Ul P"2^« skusaJ° oslepariti svojega bližnjega aH se ■drugače pregrešijo proti kazenskemu zakonu. Nedavno je federalno sodišče v Baltimoru obsodilo nekega črn* ca. imenom Raymond Frazier, na sedeminpolletno j' "o. ker je pisal tri poseb 110 nespodobna pisni;1.. polna spolnih ubazanosti. na *ri belokožne ženske. Prišteli so mu dve in pol b*ti za vsako pismo. Poštna oblast, ki vodi jako strogo kampanjo proti pošiljanju nenravnih stvari potom pošte, je mnenja, da takt- stroge kazni bo-| do oplašile slične zlorabitelje jvo- strup kobre na živce. Prizadeta »-uaj iuai v praktiene pa ki bi bil izprva usdepoln. svrhe. kot nam pripoveduje Sci- entific American. New York je izdajal tisoče in tisoče dolarjev, ko je iskal sklade trdega premoga, a geologi so dokazali, da ne 1110- Tekom te dobe proizvede telo mule ali konja v krvi nevtralizujoč strup in pet ali šest litrov krvi vzamejo konečno iz telesa dotične n^čin, da preprečimo kroženje j živali. To kri puste strditi ter do- j rejo skladi v državi New York krvi v delu, kjer se nahaja kačji be konečno iz nje protistrup. j vsebovati premoga. Kosti pred-. * • t. i i PotoPn«b živali so pokazale, da JUgOSlciVlcl irredenta. pripadajo skale devonsfci. ne pa _ __karbonski dobi in nepotrebno iz- dajanje denarja je takoj prene- Nov župan v Ljutomeru. Nam« >t<» «>dstopivse;ra župana . Kokov je izvoljen L. Babnik. Po puljskem kongresu fašistov. '4Jutru" poročajo: Na v-eh dosedanjih kongresih so fašisti za-ključili svoj dnevni red vedno 7. bojno napovedjo soeijalistcm. Na puljskem kougrtsu, ki se je vršil pred kralk-ini, jja je bila napove- obrazdi y prave Rimljane, ker se j]aiQ bod»» na ta način pač vedno čutili tujt-e v državi in vojski. Gospod miljenar Oskar Semrad Smrt razgrajača. Iz f.jutomera poročajo; Xa dnn je st«-pd na tržaška tla kot stopi sv. birme razgrajal navdahnie- dani voir -i siivnm,,, i« ,^l>odar v svojo li*^..: ošabno. i>o 111 mladenič Filipi." iz Dewnjaka. vsemu ' ^u" j" ] , m sploh|nocnnf hvez hojazni p^;^ jn r,a SO iT, morali V MK-iUsko »5p,h- slovenskini ii^bohi-^skim ^ * n™™"- ^^ ^ ■> - bav.ua . Dopoldne je *ede. i>o Drugo jutro so ga našli ol>ešenega. navadi v kavami, skrbno. Žalosten zaled pijančevanja' Kom i/ uradov in - '"proti-drža vmm elementom, rerte Slo vatiom. naj se odvzamejo vsf trgovske 111 obrtne koncesije! To je bil bojni krik uu puljskem kon-iTrej»u fašistov. Nobena tajnost ni več: fašisti imajo samo eno najsrčnejše željo, in ta je: vojna s si-sednjo država* Kaj jih brigajo posledice te njihove bedaste politike, kaj rapallska pogodba kaj ^mi razum v St. Margheriti! Oni hočejo za vsako ceno osvo^Khditi še neodrešeue svoje brate — v Ljubljani in Kotoru. Najbrže so prepričani, da sedanja meja še ni do- Prijatelji in bolniki bodo našli Doktorja Jin Fuey Moy na štev. 308 Grant Street, Pittsburgh, Penn. za odpomoč v njih bolezni kot prejšnje dni. prebiral dunajsko <;Neue Kreie Presse" in pnšil dnhteče eigahete Khedive; opoldne je sedel k b< ga-;en:u kosilu; proti večeru se je vozil z avtomobilom do miramarske-ga parka in nazaj; potem je sedel k obilni večerji: po večerji je šel na "Um-erhaltung", kakor „se je bil sam izrazil Miljonar Oskar Semrad se je zabaval po Trstu nekoliko dni. kar naenkrat .so mu pa zabave odzvonJie. Sprehajal se je ob pozni nočni uri z dvema elegantno oblečenima gospodoma ob morju na obrežju Nazario Satiro. ati \arua in da je njihov hrbet ne-jpa priškornjali štirje možje ^tar.vnnu Zato ,secjo izhoda, ki re,net!a o|.ra2a in ^ ^ „n. j bi o,, oolj gotov Italjanska da mi!!jonarja, kje je doma f vlada seveda to T>olitiko ne «amo v-^ ______- - - , t , , , - 1 ,, . . Nagovorjen, je preobledel, zak:,' trpi, ninpaK »o eelo podpira do- i i • . i • x , T , .t zapekla £r a je vest, ko je stal pred run na dru»i strani istočasno za- trjnje. da se hoče ravnati po sklenjenih dogovorih. Toda jasno je štirimi policisti. "Dunajčan sem", je bil odgovor. Zavladala je tiAi-na med vsemi sedmimi osebami. d?, ta položaj ne more trajati dol- 'n--* • i i , . i . . , . lisino je pa presekal nolieist. ki go, ker je pri takih razmerah ne- • i i . i J je velel # nnljonarju m elegant mogoče govoriti o gospodarskih odn«>šajih. Ali z drugimi beseda Smi: popolnoma brezplodno je prikrivati -z miroljubnimi besedami neprestane priprave za bodoče Smrt vsled napora. Iz Zagajskega vrha poročajo; V torek 19. sept. nas je nepniča. no oblečenima gospodoma, naj mu sledijo Vseh sedem oseor !ka »tvar ima svoje meje. no delo pri nekem tukajšnjem go-| spodarju: morala je namreč go--Jugnslovamki rekrnti iz Primor-niti težki sadni mlin prejšnji ve-j ske bodo služili v Rimu. čer, in zdravnik, lci je komstatirail j Ifimnki listi poročajo, da. je ita-smrt. je potrdil, da je kap nasto jiinnski vojni minister podpisal pila vsled napora. Bila je vrlo in odredbo, ki določa, da bodo Jugo-pošteno dekle ter zelo priljubile- slo van; iz Julijske Krajine dolo-u"a pri vseh, ki so jo poznali. Sta- ceni polkom, In »e nahajajo v Ri-ra je bila 27 let. ' mu. Dvomimo, da jih bodo pre- je ukradel tvrdki 45 miljonov K. Z ukradenim denarjem je prispel v Trst, kjer ga je deloma zapravili na lahkomiseln način. Semrad žic je 20 let. Ostala dva "gospoda" sta bila njegova spremljevalca, oba Dunajeana, v.sak star 27 let. Vse tri so zapria, eez par dni; pa so jih odposlali na Dunaj, da jih tam doleti zaslužena kazen. ' SLOVENIC PUBLISHING COMP. 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK. N. V. Priloženo pošiljam $..... prosim, da mi takoj pošljete i.......za kar Vas ........ in. "SLO- VENSKO-AMF.RIKANSKI KOLEDAR" za leto 1923. Ime . Naslov _________- _^ KAPITAN BLOOD NJEGOVA ODISEJA. Spisal Rafael Sabatini. Za "Glas Naroda" pre vel G. p. GLAS NARODA. 23. OKT? 1922 1 -- ' ** Popravljena ^ubezen. Ruski spisal Gregorij Breitman. M. 28 — Kost j a! — — Ženja!... Komaj da nista bivša ljubimca, ki sta se nepričakovano srečala na, _ krovu parnika. padla drug drugemu v objem. Nežno in radostno (Nadaljevanje.) |srečanje ju je presehetilo. Na krovu fregat** je bilo vse mirno in redno kot je pač mora- Odvodel jo je h klopici. kjer sta 10 biti. Bila je zasidrana in Mr. Blood je odredil vse na zelo uspe-tsedla tako, da f»o se njiju kolena šen naein. Ni služil zaman pod de Ruvterjem. Spodaj je bila pri- dotikala. pravi je na p<»adka topniearjev pod poveljstvom Ogle-a, ki je bil, — ^ ^ me ^aj opominjal, kot *mo že povedali, topuič-ar v kraljevi mornarici, predno se je|aH X\ bil° hudž f^rai S<" I>rtM,no > "/reti naokrog ter pregledati stražo, ki; __ Q Toda eksotičnost je je bila postavljena, da ga sprejme, ga je udarec po glavi, katerega ! j^ila, ker si me prisilil, da .sem je usp> itizadal Hapthorpe. zazibal v trenutno spanje, ne da bi j ^ poročila! Nikoli nisem mislila, bevsknil. sj zmožen kaj takega... li so ga v njegovo kabino in medtem so pričeli vleči na' _ Ne razumem te! krov skrinje, katere je privedel s seboj Don Diego. Ko je bilo iz- --- O, razumel bi me v času površno to nn zadovoljiv način, »o prišli Don Esteban in veslači" po'ljubov z drugim, ki si me dal nje-lestviei navzgor. drug za drugim in vse so sprejeli ter jih uspavali j mu vso, vso... Ali ti ni že zavest na isti usp»-šni način. Peter Blood je imel naravnost ženij za take svetosti zakona atrofirila čustva stvari t»r .skoro domnevam tudi oko za dramatično. Dramatičen ljubezni in ljubosumja?... HAMBURG Direktna vožnja z čudovitimi novimi "O" parni ki. Potovanj« za vse kraje Evrope. OROPESA ......4. nov. ORBITA......». nov.. 10. Jan.. 21. febr. ORDUNA .. 20. dec.: 31. Jan.; 14. marca. Naravnost v Cherbourg, Southhampton, Hamburg. Zaprt® kabine. Nobenih posebnih pristojbin* ROYAL MAIL L STEAM PACKET COMPANY oktobra: SANDERSON k SON INC. AGENTS Kretanje parnikov - Shipping News 24. oktobra: Aquitania, Cherbourg. 25. oktobra: Pres. Monroe, Cherbourg; Torek. Bremen. 117 W. WiJimftoa St. Chicago — ell katerikoli parobrodni agent. — da sem se odrekel najinemu potovanju v kopališče, kjer bi imela priliko živeti dva tedna skupaj... Tebe je to ranilo, toda s tem sem rešil najin roman. Vem. da se v zakonu ne sme iskati estetike in lirizma, in prav zato sem te pahnil soprogu v objem. Možje, ki sanjajo o večnem žitju v dveh, ue menti svojega lastnega proizvo-pripravrijo ničesar za krasoto tega da je razvidno iz priimka "mazivi jen ja, ki ga puste na pragu si0žrci"t katerega so jim obesili svoje spalnice - Zakon, glej. to Angleži. Mogoče je igrala pri tem je smetisce ljubezni. V zakonu je1tudi . . boga- k t , skupnost obvezna in ravno zato . . . J . B . . jOljmHr. Cherbourg: Laplanr. Cherbourg; , ,. , 1 1 - 1 1 Stvo je znal primerno ceniti Zei°roPesa. Hamburg; rrea ?Killmore. Bro- bolj nenormalna kot kje drugod. TT.,. , f" , „ . men. Ali je p,-i takih razmerah sploh f* 1 jem K° J* ^oe pn ^ ' nekem banketu Španki poslanik |cherbour«. slavil bogastvo svoje dežele ter Tuscania, Genova: America. Genova. 28. oktobra: Lafayette, Havre; Majestic, Cherbourg; Kroonalnd. Cherbouric; Noordanm. Boulogne; Conte Rosso. CJenova. 1. novembra: Paris, Havre. 2. novembra: ' America. Genova mogoča poezija ljubezni, sočen poljub. šum čustvenosti?... -— Ah ne, nikdar ne! — Ties, kaj iie,^raga:? In zato se ne jr*zi name. Moj nasprotnik ni zate več mož in nima več moči da bi mogel vzbuditi v tebi odličnost in sramežljivost greha. Ovira najini ljubezni je odstranjena, razpoka v najinih čustvih zamaseaia | — Si ti to storil? Ali ne čuti« tega? Imam pre-\ rekel, da dozore sadeži po dvakrat na leto. je dvignil Viljem pokrov posode, v kateri je bilo surovo maslo ter rekel: — Vidite, senjor, Holandska ima sadež, ki ne dozori le dvakrat na leto, temveč vsaki dan. napj S polkovnikom Bi sto o pom na čelu ter polomljenim governerjem Slr»-«1. m - posilstev, umorov in neizrekljivega nasilja. Ho- v nujo. tia nisva zakonca.; I treba je, da jim to potrdiva in sej i iskri jeva pred radovednimi očmi...! ^ekega j. bil hr»*z dvoma prizor, ki se je nudil sedaj preživelim roparskega!" ~ Xe Sre ™ svetost zakona,[deljeno» kabino Tu na* opažu Tfjjg POlOfVlIJBIli EVrODBICjl la j temveč za njegovo bistvo... Ho-; Vidijo, da nisva zakonca,1 t eni sem zmoto popraviti___ - - Zdaj pa jdz ne razumem — Če si pustila, da te je poljub- j ~ Prav i,ua*? Marsikaj ti Še ni-ljal drugi, potem se je zrušila tvo- sern povedala. .. ja ljubezen do mene... Prenehali — Seveda! Ta predmet je neiiz- so in nJlh l",ustva so b,la razdeljena med uteho, da odha- ,ti ugajati, in ti « postajala i «pen!... napram meni hladna. Razumel! --- sem, da se je memte Rosso. Genova. jtjo njih brezvestni sovražniki ter obupom vsprieo opustošenja, ki je vsaj začasno uničilo prosperiteto in srečo male kolonije. < '.,lni so odrinili oil brejra s svojimi tovori režečih se, poroglji- vara. \ h Spane« v. ki š«- preko vode obkladali s psovkami svoje pre- — Ne vem. Skratka: nv»j mož» /.iveU- žrtve. Čolni so prišli sredi poti med pomolom in ladjo, ko je je pač znal izkoristiti trenotek.l naenkrat strt-1 i/, topa stresel zrak. jmoje stanje, vsemirsko tišino, vo- (Hrtir naboj je udaril v vodo kakih dvajset metrov od prvega lljivust nQfli* vretlvscm Pa — j.r!a sv^.sf- Ve" Prenehal Nato pa Kdo je iznašel surovo maslo? i .o v,stati, tako presenečeni, da so za trenutek molčali J ^ Ja bi tedaj ,.^Ur°V0 ^ U 1 .o pričeli kričati ter obsojati na vse mogoče načine to r*- i :dl,°' ^ bl Se °me»}* Še* • ■ j Z1VlJeD^ 1 Surovo maslo igra u modernem in zaniinl- J** ko> varn«. hMskri.n.Kt „,„.,;,■..„.;, u: i: ,ri ^ , ^ i j ^ ! Kakšno zagotovi jeiiost pa'^o jevsled tega izvedeti, kjer so \.jrim or. r«.K ri.nosT topniearja, ki oi moral vedeti, da ne sme do- . Q »j r . . , ° •> ,t\,.. . i; , ... , .; :;», • ♦ i■ ^ i i • , ,niel? najprvo izdelovali surovo maslo /tir a v ijati \ ra>ajoeili -e z ostrimi •streli. Se vedno so preklinjali, ko : v* ^ , , , ^ .... i, , i i i; • , . . „ , --Na vrtu .so spl^h slabi po- ter ga uporabljali, lili«.:, strel, boljše merjen kot prvi, zadel en eo n. axnlku. Kabine z 2 ln 4 fiostHJami, sijajno opremljene za jKjtniko 3 razr.tla. t'osebno z »r-nost se posveča lenam in otrokom Izborna kuhinja in vino brezplačno. TUOI PKEKO CHERBOURG A VSAK TOREK NA THEII VEI.1KANIH BESENGARIA AQUITANIA MAURETANIA DASPKJO V JUGOSLAVIJO V 9 DNF.lt. Za Sifkarte ln druge informacije se oglasite pri bližnjem |i:ir<.bn.»ln*-m onentu Prebrisan poštenjakovič. -- Mene je najmanj zanimalo,: Himl^ j kljub sv -j hrabrosti so ali je 011 pri tebi dosegel iste u>ape-i ... , . v. 7. . . »hom h., i-nt ni; v • i^i lmoral1 jtl skozi življenje brez ne kot jaz ali ne... Zaane je bilot , . Naravnost v njih sredo je prišel tretji strel, ki je razbil drugi Vi bil pri tebi kdo drugi. slo, katero zavživajo, dočim so ! »t v »j« la sta takoj na*o padla dva nadaljna strela, ki sta uničila tre-jdo mene. sem sklenil, če ne bi uln' to s spomočjo tvojega za;kona. Odločni Ogle je izvrstno streljal ter s tem dokazal svojo trditev. da se razutne na topničarstvo. V svoji zmedi so mu Spanci o-lajšali nalogo, ko *w> strnili svi»je čolne skupaj. Po četrtem strelu niso bili Spanci več deljenega mnenja. Vse je navdala ista misel, a ;e predno so jo mogli prevesti v dejanje, sta bila dva nadaljna čolna potopljena. Ostali SO U■ se t rije čolni, ki so se obrnili nazaj proti bregu, ne meneč s.- za svoje nesrečne tovariše, ki so se borili v vodi. Ce niso i*- Spanei sami ničesar razumeli vsega tega, so še manj razumeli nesrečni otočani na bregu, dokler niso videli, kako je zlezla r. glavnega jarbola fregate španska zastava ter se dvignila na njeno mesto zastava Anglije. Olo tedaj pa je še vedno ostalo nekaj presenečenja in s splažnimi očmi so opazovali povratek svojih sovražnikov. ki bodo najbzrž znesli nad njimi krvoločnost, vzbujeno v«led izvanrednih dogodkov. — T T T — Me čudi se, vse ti razjasnim, "rej mi pa moraš povedati vtise svojega zakonskega življenja, kajti silno želim prepričati se., ako so se moji ilaerti uresničili... —- Glej... ko si mi dal ultimat: gel po svojem očesu, ga vzel ven Črncem je no ie KOt gosto tekočino, katero , to strašno imponiralo in tudi oni za-1 so rabili pri izdelovanju zdravil ; so skušali potegniti ven svoje oči, ! m pomad. i a ni šlo. Vsled tega moramo smatrati | poteklo je nekaj časa. N'aen-stare Skite ter sevei«na skandi-jkrat pa poseže Evropejec v svo-navska plemena za dejanske iz- ija ^ta, vzame ven zobe ter jih Neki Miiller je našel v Tierlinu no pocenjanje treh Evropejcev,! bankovec r.a 10<)0 mark. Naravno so prihajali vedno bližje. Kmalu |jer da ga je bil silno vesel, ker ni so izgubili ves strah teir prišli j bil kapitalist, vendar ga je peikla v neposredno bližino belih mož.|vest. Da bi zadostil čutu pošteno-Počcpnili so na tla ter zrli s spo-Isl'< je sklenil, da ga vrne lastniku, štovanjem ter skoro svetim Stra- 'santo bil je toliko prebrisan, da g;i belih Pr°ie zamenjal za '2 bankovca po ISOO mark in ju oddal na policiji. Ker se v določenem roku ni , , . . . j nihče oglasil, je najditelju oNtal njih obnašanje, vedno bolj sknv- , 7- , ___ . 'denar. Da, znati se mora! nostno. JtLonecno pa se je zgodi-! __ lo nekaj, vsprieo č/»sar je zlede- i fS jnela črncem krki v žilah. Eden iz-!(^lgd6 IzplHCll med E\Topejeev je namreč pose- i y ameriških počenjanje treh Vedno bolj čudno je postajalo dolarjih! Vr^eh^fiB Hitra služba v Jugoslavijo. LA BOURDONNAIS UAFAYETTEI ...... PARIS .............. ROUSSILLON ...... . 26. okt. .. 28. okt. . . 1. nov. .. 2. nov. najditelje surovega masla. Kako slabo pa je bila razvita njih tehnika, je razvidno iz tega, da je bilo ali omožitev ali pa konec najine ie do devetnajstega stoletja sumu znanju, sem prerrgala vse svo- j 1:0X0 n1««1© tako dragoceno, da je trpljenje in postala njegova že-jso smatrali kepo suovega masla na. Kazal so je zelo srečnega in se z& naravnost kraljevsko darilo. .ie obnašal napram meni kot napram osebi, ki je potrebna nežne- Angleži. ki so neposredni sosedje iznajditeljev surovega masla, (>L'le pa je tudi v tem slučaju pokazal, da se ni šele včeraj naučil streljati S topem. Njegovi streli so šH za bežečimi Spanci, in zadnji čoln se je razletel v drobce, ko se je dotaknil brega; njegove ostanke je pokopal posip razrahljanega zidu. To je bil konec piratske posad ke, ki je Še deset minut poprej »meje štela zlate dublone, katere bo dobil vsakdo kot delež sovde-ležbe pri tem piratskem dejanju. Le nekako sto preživelim se je p rečilo priri na breg. .Ve morem reči. če so imeli dosti povoda, da si Čestitajo, ker manjka zapiskov, v katerih bi lahko zasledili njih usodo. To pomanjkanje zapiskov je jako značilno. Mi vemo, da so jih prijeli takoj, ko so se izkrcali in če pomislimo, kaj vse so počeli prej,, v mestu, se nam dozdeva, da so imeli dosti vzroka obžalovati, da so sploh ostali živi. Treba le bilo še pojasniti skrivnost te pomoči, ki je prišla v zadnjem trenutku, skrivnost te osvete nad .Španci ter rešitve sto,. _ _____ ____________ tis,* zlatnikov, katere mj odvedli Španci kot odkupnino. Po doka- j vzela, mu že ni bilo ua tetn, da bi katere je nudila ni moglo biti nati najmanjšega dvoma, da je mi ugajal, pač pa je potreboval fregata Cinco Llagas sedaj v prijateljskih rokah. Ljudje v Bridge- mojega vzhičenja. Ni razumel, -da ga občevanja Toda. nekaj dni po j so spoznali to najbolj dragoceno porol'i se je čisto spremenil... ' maščobo šele v petnajstem stolet- — Se je razočaral? j ju. Iztočni Indijci pa so spoznali — O, nt! Toda eksotičnost je surovo maslo šele v sedemdesetem izginila. Ker sem postala njegova j stoletju in sicer s posredovanjem žena, sem prenehala biti zanj — Holandcev. Etijopci pa so znali izdelovati surovo maslo že za Jasa cesarja Avgusta in njih ženske dama. Saj razumeš, kaj mislim... Včasih mora biti čiovek odet, vča- ah razodet Če je človek razodet g& rabi]p ne le v kuhinjsk ko bi moral biti odet -- m obrat-; temy^ tudi y kozmeti-ne svrhe no, je to ze slalx>. .. Giej, morda | y» . ^. . , __ , , , , , t" t . Uporabljale so ga kot lasno po- «n nnliiipvilla Jiiilnntnefna arirnm . raado, koje žarki duh je seveda so pobarvale malenkostne stvari temelj najinemu zakonu. Na primer, gotovo tudi ti mrajaš perik>. čistiš zobe, grgraš, ipljuješ, smnčia, se ti pojavljajo vsakovrstne ipo-! le malo pri j al evropskim novo-vom. Očividno so tudi Arabci profit irali vsled iznajdbe svojih čr- Ljudje v Bridge-townu pa so vpraševali drug drugega, kdo so možje, ki so se polastili te fregate in odkod so priili? Edina možna domneva se je P ret •cj približala resnici. Odločna skupina otočanov je morala priti tekom noči na krov ladje ter se je polaatUa fregate. Treba je bilo le še ugotoviti identičnost teli skrivnostnih rešiteljev ter jih počastiti na primeren način. Ker ni mogel iti governer Steed osebno radi svoje bolezni, je odšel na to polkovnik Bishop kot odpslanec govemerja, v spremstvu dveh čaatnikov. . Ko je stopil z lestvice na krov ladje, je zagledal polkovnik Bishop tamkaj štiri škrknje z zlatom. Vsebino ene skrinje je prispeval skoro izključno on sam. To je bkl zanj vesel prizor in njegove oči »o blestele. trebe, toda vsega tega nisem zapa- j sosedov, kajti izza pradavnih žila pri najinem mnogoletnem ob- i časov 80 vajeni izpiti vsako jutro čevan ju. V zakonskem * živijetnju | čaio stopljenega surovega masla, pa sploh ni etike. Komaj svsl se V tem se popolnoma razlikujejo j od drugih južnih narodov, ki imajo rajši olivno olje ali pa svinj- sva komaj zvezana, toda še vedno različna bitja___ — Ila. ha. ha! Pa 9i r« prelest-na! Ne v«*5, kako se veselim, ko se mi je moj "načrt posree-il! -- Spet govoriš tako zagonetno! — Ko sem se uveril, da ti on dvori, sem apoznal. da motnam na vsak način uničiti svojega nasprotnika. Če bi ga bil ubil, hi s tc-m zapustil v tvojem srcu večen spomin nanj. Bilo je neobhodno potrebno, da ga izkoreninim iz tvoje duše in misli, nt domišljije, iz krvi, skratka iz vseh čustvenih organov — - da jim napovem aptaš- V dveh dobro urejenih vrstah je stalo kakih dvajset mož, v španskih Oklepih in s Čeladama na glavi. Muškete pa so držali na t w t * - ».a _ tleh ob strani p araau na ^o dezinfekcijo. In to je bdo mp- igoče storiti le potom vajinega za- ---------- - * ' — __ |kona. Horda misliš, da sem boljši ^ *, IMjt pftrttfil j_i ^ od njega t; Kij id Saj ie pdnmii, postavi na mizo. Orneem je postalo že tesno pri srcu vrpičo te Naenkrat pa skoči na noge tretji Evropejec, se ozre divje naokrog se prime za lase .stga z glave svojo lasuljo ter jo vrže na mizo Po nc vi odredbi finanineaa mintage«-- •tva v Jugoslaviji je bankam tam »eda prepovedano izplačevanje čekov «11 dri' aih nakazil v tujih valutah. Ako tort peiljete denar v amerikanaKi veljavi, bo disi potom £*ka ali nakazila, ua banKa v Juaoolavlji ne ime Izplačati v dolarjih, temvit po dnevnem tečaju v domači valuti, to J* v kronah oziroma dinarjih H areil m j* «h prt aestavl oma- coprnije. Z vso silo vlečejo svoje zobe, a nobenem se ne posreči po- kl •'"»Jo potovati v A.n«rm«, «vr. ... ... '< iltl i« vedno Izplačila v ameriikih do- tegmtl Jih ven. larjlh, vendar pa nakazilo ne sme pre- segati zneska $250.— za viakeoa posameznega potnika. Do te avote pa lahko IzplaSamo poljubne zneske. Ameriški denar se Izplača le proti predložitvi potnega lista v L/adu Jadranske banke v LJuMJanl ali Zasrebu V AVSTRIJI. ITALIJI In ZASEDENEM OZEMLJU pa ie vedno lahko brea ovir lavriujeno Izplačil« v amariftklh dolarjih. Na nakaznici ali «aročl1nem Metu naj bo vidno -označeno, da se Ima Izvriltl IŠČE SE SLUŽKINJA pri slovenski družini brez otrok. ^^ plača po doirovoru. Vprašajte pri: ^Oleo aneeka, kl nal ee izplača v ame • _ , i T» t c- itr u i rlSkam denarju, se nam mera poelatl Annas Imnch Koom, 161 Wash-, tul|l Tm po4tn|no ,n druoe etroike kakor sledi. Za Izplačil« do | 10.— po BO centov, za Izplačila od • 10.— do • SO.— po • 1.—, za Izplačila, kl presegajo znesek t 90.— po 2 centa od vaakega dolarja alf po t 2.— od sto. Denar nam Je poslati najbolje Po Domestic Money Order all pa New vwk Bank Draft. Frank S&kser State Bank Bf Cf-tiandt St. Now York. N. Y. ington St.. New York City. (3x 20,23,26—10) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom "Clasa Naroda" v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. ANTON SIMČIČ, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list, zatoraj prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Slovenie Publishing Co Izborne udobnosti — kabine za dve, itiri ln šest oseb. umivalnica In te ko£a voda v vsakem prostoru — Je* dilnica, kadilnica, bara, brivnlca. odprt, pokrit krov. slavna francoska kuhinja. vino In pivo brezplačno, godba. ples. Postrežnikl govore slo. vensko in srbsko. Najstarejša koinpantja. kl prevaSa Jugoslovanske potnika. Posebni parniiki vlak vzame pot. nike in prtljago do določenega kraja, preko Trsta ali Bazela, kal.or hočejo. Ne vlaku iz Havre v Jugoslavijo Je kompanijskl tolmač, ki govori vai Jezik. Potnikom pomaga pri prtljagi In v drugih stvareh. Za navodila se oolastle pri lokalnem French Line agentu ali v KOMPANIJSKI PISARNI 19 State Street : New York City Ako želite dobiti sorodnike ali znance iz stare domovine, pišite nam prej za pojasnila, ker število priseljencev je omejeno. FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ADVERTISE IN ** G L A 8 NARODA". Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem krajn sko mast, kot naprimer sinovi puste. Prebivalci mrzlejših krajev pa so- skoro brez izjeme častilci surovega masla, čeprav se razli- [ktipijo vožnji listek za pot v Ame-knjejo glede okusa. rikc najugodneje z ameriškimi Ohraniti surovo maslo porabno! dolarji. Proti predložitvi potrje- m..:. * __3__i_ 3 •__- nu» nAfnaM 1 iota t* v A mori. in sveže je bilo od nekdaj največje prizadevanje vseh izdelovalcev surovega masla in tudi v tem oziru so korakali v prvi vrsti Holandci kot ustanovitelji pro dukcije surovega masla na debe-o. Na Holandakem so že v šestnajstem stoletju soKH surovo maslo takoj med pripravljanjem, da ss ni tako hitro -pokvarilo ter postalo žarko. Ta navada se j« uveljavila v drugih deželah žele v sedemnajstem stoletja. Da so bi-li Holiadci atari ntjvečji konta- 82 Cortiu4( ML, Bnr Yort, M- ¥. nega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar v uradu Jadranske banke v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati $240. V Italiji in zasedenem ozemlju pa lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih. Ako kaj ne razumete, pišite nam, d*. Vam pojasnimo. Praktični Priročna, žepna knjižica, kl ima TBe kar je v kupčiji potrebno, ie natančno iaračunjeno, kakor tudi s* izračun j en je obresti. Knjižica ^ trdo vezana, stane 8LOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : Mew York Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
    NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


    Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
    Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


    Knjige
    Periodika
    Rokopisi
    Slike
    Glasba
    Zemljevidi