Po^amema številka 30 vinarjev. Stev. 82. V Ljubljani, v sredo dne 23. aprila 1919. Leto L n Mio teta . K 80'—. M pot Isti . K 30-—. « . ttrt tat* . . IS.—. „ on mosoe „ 5-—. In upravništn: Koplterl«* utica Sto*. #. 1———— Te|«tan St«. 50. ————— NEODVISEN 1EVNIK liuerati: EMCtolpua poUtvrsi. (72 m Prala Ih I Ml visoka afl n|a prostor) ca enkrat pa K T20. —• Poslana: Enostoipna patttvrsta K 1*-% — Izhaia vsak iaa. Imami! nadalje In premike, eb 2. nri popoldM iz Pariza. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Iz Pariza sc jo pravkar vrnil dr. Leopold Lenard, ki nam je dal nastopne Podatke: Hladno kri in trezen razumi Ne imejmo prevročekrvnih nad! Ne pričakujmo, da nam bodo gospodje v Parizu prinesli našo zedinjeno držr.-v°* kot ženin zaročenki šopek rož. V ZRodcvirJ ne najdemo nikjer slučaja, da bi narod dobil od dobrih prijateljev državo v dar, ampak ustvariti si f moral sam z velikim trudom in "rvtami. Biti moramo veseli, da gre ? ,ar tako dobro dalje, toda nc pričakujmo preveč od drugih, ampak zana-®Who se predvsem na sebe. Državo si predvsem vsakdo ustvariti sam, Prijatelji' ga lahko samo dobrohotno Podpirajo. V boju za slovenske obmejne kra-ki se sedaj vrši v Parizu, so Slovenci y jako težkem položaju. S čim naj Pridejo pred konferenco? Mi nimamo takorekoč pokazati ničesar. Samo statistično dokazovanje, da v teli in teh vaseh govore prebivalci slovenski jezik, kvečjemu še statistično dokazovanje, da j* v gospodarsko korist tega ali onega kraja, da pada k SHS. Toda kaj, ako ®ride nasprotnik z drugačno statistiko, četudi napačno in lažnjivo? — — — Poem je dokazovanje proti dokazovanju in gospodom, ki bi imeli določiti, I® fctudiranje težavno in zamudno. Lažjo bi bilo, ako bi bili imeli rebulo £0 jet pred vojsko v Parizu svoj J*pad za informacije in takoj od začetka vojske pri ententi odbor, preskrbljen ? bogatimi sredstvi. Potem bi bilo delo, vrši sedaj s tako zamudo, že do- ■ eno in naša pozicija lažja. WlLSONQVE TOČKE? Hragi! To so načela, a niso paraboli! Wiison je rekel: Po teh načelih nočemo, da se uredi mir, toda nobeno "kčelo se no da izvršiti v življenju polomoma idealno. Življenjo je vedno kompromis med idealom in resničnost-£?• Ha tudi nobeden človek nima moči, kk bi svojim idealom povsod izvojeval spolno zmago. Wilson je gotovo po- šten in odločen človek, ki bo svojim načelom priboril zmago tudi v življenju, toda popolna ni na zemlji nobena stvar in tudi njegov idealizem se ne bo dal takoj uresničiti popolnoma. PA FRANCOZI? Po mojem mnenju so Francozi naši najboljši prijatelji, ki nas šo najbolje razumejo in čutijo z nami. Toda tudi mi moramo nje razumeti. Z Italijani imajo londonsko pogodbo in od njihove strani ni nobenega povoda, da bi se la . pogodba razveljavila. V onih razmerah, kot so bile takrat, bi vsak drug narod storil enako pogodbo. Šlo se jo za rešitev Francijo in treba je bilo zaveznika. Slovenci takrat še niso povzdignili glasu po samostojnosti in so bili samo del sovražne Avtrije. Nič nemoralnega ni torej bilo, ako so hoteli dobiti novega zaveznika na stroške sovražne države. Bila je naša krivda, da smo se tako krčevito držali Avstrijo in zanemarili že davno poprej navezati stike z en-tento. Toda narod francoski čuti z nami, njegovo prijateljstvo nam bo potrebno in koristno. Ta narod jo delaven, varčen, trezen, genijalen, pošten, ne zasluži, da bi mi sedaj zabavljali čezenj. Imejmo zavest, da je in mora ostati naš prijatelj. „ IN ITALIJA, — Meni se Italijani smilijo. Vsled nepo-znanja razmer so se zarili v položaj iz katerega zanje ni izhoda. Bili so resno prepričani, da je »Venezia Giulia« po večini italijanska dežela, da živi tukaj laška kultura in preteklost in da ljudstvo potrebuje njihovega odrešenja. Prijateljstvo z Jugoslovani bi bilo zanje veliko več vredno, kot vipavski griči in kraške skale. A hočejo raje naše sovraštvo obenem s sovraštvom celega prebivalstva zasedenega ozemlja. Meni se odkritosrčno smilijo, a kaj početi, ko pa ž njimi ni razgovora. Nas ne poznajo, nas zaničujejo, nas omalovažujejo. Slednjič bodo sami trpeli posledice. Toda pride čas, ko bodo utideli, da jih mi cenimo, da hočemo biti njihovi prijatelji in dobri odjemalci njihovih kulturnih in Mirno kri! Naše vprašanje v Parizu se odločuje te dni. Menili smo, da bo za veliko noč že rešeno. Toda ta družba diplomatov v Parizu, ki se zove mirovna konferenca ni posebno utrjena. Vsak vleče na svojo plat, Wilscn se drži svojih 14 točk, ki tudi niso več tako podobne tistemu idealu, ki smo vanj verovali še lansko leto, ostali pa Z Italijo na čelu plešejo okoli londonskega dogovora. Sedaj poročajo, da je Wilson nastopil skrajno energično in Italiji povedal svoje mnenje. Toda Wilson niti ne ve ne, da je Kras naš, Istra, Goriška naša ter da je vsled tega naš tudi Trst. On se prepira z Lahom le radi Reke. Italija pa bi vse rada pobasala ter se drži svojih zahtev, ki pa v londonskem dogovoru niso niti vsč obsežene. Sedaj baje snuje Wil-son novo zvezo med Ameriko, Francijo in Anglijo, ki naj čuva, da bo Nemčija vršila mirovne pogoje glede Porenja. V tej zvezi nc bo Italije, ki tudi grozi, da ne bo podpisala niti miru z Nemčijo, dokler se jadransko vprašanje ne reši v njenem smislu, Tako v Parizu lovijo slepe miši, po svetu pa se gode stvari, ki groze prekucniti vse na glavo — z mirovno konferenco vred. _ . Težak je porod tega miru. Težko čakamo, da nam določijo meje drugi. Zaupanje v pravičnost tistih, ki imajo oblast v roki, smo izgubili, verujemo pa še malo v njihovo zdravo pamet. Vemo, da bi Lah rad našo nevoljo Izrabil v to, da bi sc začeli nemiri in neredi in da bi prišel k nam — delat mir. Vsa italijanska politika izza prevrata dela na to, da še danes nismo od entente priznani, da nimamo še svojih meja, da nam vsled tega manjka zveze s svetom, trgovskih zvez itd. — vse je delo Italije, Odtod izvira naša domača prehranjevalna kriza, draginja, neurejena valuta, vzdrževanje vojaštva — vse to je več ali manj v zvezi z Italijo. Zato je potrebno, da 1®** lo časa ohranimo mimo kri in močne živce, da preprečimo laške namere. Italija-, nom se bolj mudi, kakor mi mislimo. I*® vre vsepovsod. Ko vzkipi trpinčeno jansko ljudstvo in, pomete s svojimi zati-ralci, tedaj sc bomo ?. italijeinskini ljud stvom lahko sporazumeli za svojo pravico in za svoj kos kruha! materijalnih vrednot, u ne njihovi sužnji. Za sedaj pa ž njimi sploh ni besede, IN SRBIJA? — Srbija nas drži kvišku. Brez nje bi ne bili ničesar, kot drobec razbite Avstrije, Brez nje bi po mojem mnenju Ljubljana pripadla Italiji, na Jesenicah, na Zidanem mostu bi sedaj imeli laške posadke. Ustanovila bi se morda neka jugoslovanska državica obstoječa iz bahOvine (brez dela Slavonije in Like), ter dela Kranjske in Štajerske in ta državica bi bila pod laško eksploatacijo. Ako pride Srb in reče: mi smo žrtvovali za zmago toliko in toliko, velja to mnogo več, kot vsi naši geografski dokazi. Srbski potni list nam odpira pot v svet, brez njega bi se ne mogli ganiti daleč iz dežele. Srbi imajo že izšolano diplomacijo, ki ima stare utrjene zveze. Gotovo bodo tudi Slovenci jako koristen, bistven del države SHS, toda sedaj bi mi brez Srbov ne mogli ničesar. IN NAŠA DELEGACIJA? — Dela kar more in več, kot bo opravila, bi opraviti ne mogla. Ni prijetnost, sedeti v Parizu pri nervoznem delu brez vsakega razvedrila, vsakega duševnega življenja, vedno pogreznjen v papirje in vedno brez pokoja. Gotovo bi se vsakdo raje takoj vrnil domov, kot sedel tam, a imajo zavest, da vrše svojo dolžnost. KAKO JE TOREJ POLOŽAJ SEDAJ? Ne vem ničesar in ako bi vedel, ne bi povedal. Moramo znati čakati. Pa tudi ni-kdo drug ne ve ničesar, najbrže niti gospodje od četverice ne. In ako se danes nekaj sklene, ni gotovo, da bo obveljalo jutri. Obupavati ni potreba, pa tudi ne verjeti vsaki govorici, ki pride ne vem po kakšni poti, To je gotovo, da naša domovina mora ostati nerazkosana in drugačnega miru naš narod nikdar priznal ne bode. Položaj je vedno kočljiv in vsaka neprevidnost v časopisju ali v javnosti lahko povzroči nove komplikacije. Rumuni prodirajo na Mažarsko. LDU. Budimpešta, 22, aprila, (DKU.) Rumuni so v teku svojega prodiranja ostali na črti Nagy Karoly - Er Mihalyfalva -Boros JenS ter samo v zgornji dolini Tise prodrli do Nagy Geresa. Drugače je položaj neizpremenjen. LDU, Dunaj, 22. aprila. (ČTU,) Vojno poročilo ruraunskega glavnega stana od 2i. t. m.: Zapadna fronta: Naše čete prodirajo zmagoslavno proti Debrecinu, Velikem Varadinu in Aradu. Ogrska rdeča garda se večinoma vdaja ali pa beži v ne-»edu. Francoske čete bodo jutri stopile v akcijo. LDU, Budimpešta, 22, aprila. (GivU.) Vlada svetov je imenovala za vrhovnega Soveljnika obmejnih čet ob Tisi Viljema 6hma, ki odide že danes v svoj glavni stan in prevzame takoj vrhovno poveljni-štvo, Vlada je imenovala ljudskega poverjenika Samuela Tiborja za poveljnika komisije za fronto, ki bo imela nalogo, v vojnem ozemlju udušiti protirevolucijoname elemente ter skrbeti med civilnim prebivalstvom in četami za fronto za red in disciplino. Bohm je imenoval za načelnika generalnega štaba čet ob Tisi Avrela Stromfelda. Mažari prosilo. LDU. Dunaj, 22, aprila. (ČTU,) Danes zvečer je odšla ententna misija, sestoječa Iz angleških častnikov, pod vodstvom polkovnika Cunninghama v Budimpešto, in sicer, kakor poročajo od poučene strani, na posebno prošnjo ogrske sovjetske vla-'«le. Od angleškega funkcionarja, ki se udeležuje tega potovanja v posebnem vlaku, amo dobili nastopno važno poročilo: Ogrska sovjetska vlada se je po svojem poslaniku Polgarju obrnila na angleško vojaško komisijo na Dunaju s prošnjo, naj posre- duje, da bi se na vseh frontah, na rumun-ski in na ustanavljajoči se čehoslovaški fronti, takoj ustavile sovražnosti. Sovjetska vlada prepušča ententni misiji odločitev, ali naj sedanja vlada odstopi. Angleška komisija se je sporazumno z italijansko vojaško komisijo obrnila brezžičnim potom v Pariz in zaprosila za pooblastilo za takojšnje odpotovanje v Budimpešto, da se informira o položaju in da eventuel-no odpotuje na rumunsko bojišče, da prič-i ne pogajanja za premirje. Srbski radikalci na delu. Posebno poročilo »Večernemu listu«. I Belgrad, 23. aprila. Srbski radikalci zastopniki v Zagreb in Sarajevo, kjer bo *>« a I, !« a on«.tu. am a 4>a a «vA l«it , up*uu, uiuoni luumaiLl so pričeli pogajanja z nekaterimi političnimi skupinami v Bosni, Hercegovini in Hr-vatski. V to svrho so odpotovali njihovi do konferirali o osnutju enotne velike stranke, ki bi nastopila proti Jugoslovanski demokratski zajednici. Pred novimi demonstradjami na Dunaju 1 LDU. Dunaj, 22. aprila. (ČTU) Na Dunaju je bilo danes popolnoma mirno. Komunisti demonstracij niso po- navljali. Jutri pa pričakujejo zopet kritičnega dne. Padla bo odločitev o zahtevah vojnih invalidov. Komunisti pripravljajo novo manifestacijo pred mestno hišo. Nemško-avstrijska narodna bramba odredi jutri vse potrebne protiukrepe. 4 °/0 državno posojilo se vrne v 0 mesecih! DBB Mazari streljajo. LDU, Maribor, 22, aprila, »Mtirsk* Straža« prinaša iz Radgone nastopno p®-ročilo: Mažari streljajo zaporedoma vsa* dan iz Prekmurja na našo stran. Včeraj sta bili od mažarskih strelov, ki so padli >* vasi Hidegkut, težko ranjeni dve civij®1 osebi pri Radgoni, V odseku Radenci-Lj0-tomer so mažarske tolpe poškodovale * streli hišo posestnika Petovarja. PrekfflUf' sko slovensko ljudstvo grozno trpi, Kn»etj£ v Zgornji Lendavi so se uprli mažarski® boljševikom, ki so zdaj gospodarji Prek' , murja, V boju ..o bili premagani kmetje* Cehš kupujejo ladje. LDU. Praga, 22. aprila. (ČTU.) Za P** voz živil iz Hamburga na Češko je Čeh®-slovaška republika kupila od saške vla“c več ladij. Posadko teh ladij bo tvorilo štvo Čehoslovaške mornarice, Ameriška pomoč Dalmaciji. LDU. Kplit, 22. aprila. (DDU.) Iz Dobrovnika javljajo, da namerava tamoš°P aeinriška posadka v najkrajšem času po&' vzeti akcijo za dojenčke in matere. Ak®1!* je zamišljena v velikem obsegu in naj r1 obsegala vse jugoslovanske kraje, a za e®' krat bi se pričela v Dubrovniku, odka®f bi se razširila na vse ostale naše kraif' Akcija bi obstojala v tem, da se preskr“ za nedorastlo deco mleko, sladkor in kao. V Dubrovniku je ameriška posadk* že st spila v dogovor z občino glede ničenja tega načrta. Stvar se bo Pr‘^, tekom nekaj dni, čim dospe iz Arne*®4* parnik s kakaom. Prebrana otrok v Nemški Avstriji LDU. Dunaj, 22. aprila. (DKU.) šlcoavstrijska vlada je od američansk® * misije za živila prejela -vest, da se j® Hooverju posrečilo izposlovati boljšo hrano otro kv Nemški Avstriji, Dogodki na Bavarskem. LDU. Kolin, 22. aprila. (DKU.) Zeitung« poroča iz Monakovega: M?® ko so včeraj še izšli razglasi revolucijo®,^ nega centralnega sveta, je objavila o® . setih predpoldne proklamacija c«l« kovske posadke, da je sinoči centralni svet in se postavila na no postavne Hoffmannove vlade* L hlepni tuji agitatorji, med njimi dr* “er in dr, Lipp, da so narod zapeljali in s teni Monakovo odrezali od vsega sveta, gedaj pa da so pripravljeni vlaki z živili. « Monako vem je proglašeno vojno stanje. LDU. Berlin, 22. aprila. (DKU.) »Acht-“•rabdenblatt« poroča iz Bamberga: V Augsburgu obvladajo čete vlade Hoffman-, epoložaj popolnoma. Iz Monakovega nobenih poročil, ker popotnikov ne pu-sle iz bavarskega glavnega mesta. Včeraj j® °°spelo semkaj nekaj posredovalcev iz “onakovega, ki so sp baje hoteli pogajati Anarhija n Posebno poročilo ' Dunaj, 23. aprila. Potniki, ki iso došli z “udimpešte na Dunaj, pripoveduje, da n° r?fZIS're v Budimpešti naravnost obup-e* V Budimpešti vlada popolna anarhija. azbo}niki ogrožajo neprestano življenje 11 imetje meščanov. Pri rekvizicijah, odre- Iz pokrajine. Državno posojilo! Ministrstvo za v Belgradu je razpisalo dvesto mi-:J011. ? državno posojilo. Tozadeven oglas v.,Pr^bčen na drugem mestu današnje šte-za ? ravno sedaj piimanjkuje prilike P/odonosno nalaganje denarja, do ta ZP*S gotovo mnogim dobrodošla prilož-io tf’ i .varn° dobičkanosno naloži svo-po Denar je v državnem posojilu j nor&a varno naložen, ker za posoj:lo Pre*"1 ° • ^r^ava' k' 'ma že sedaj take j ?p°fJ°je za gospodarski razvoj, da jo 8o"l sosedi- Kdor podpiše državno po-,1,0» koristi ne samo državi, ampaV tudi sebi, ker s tem pripomore k te-da se država s hitreje in dobro uredi, 9® more v težavnih dnevih snovanja in Pretvarjanja zadostiti vsaj najnujnejšim potrebam in ustvariti temelje za bodoče blagostanje vsakega posameznika. k Preaos kosiš rr.? sinih muženi-W ZrinSiiej-a ?.«: Iisakosana. Zemeljske ostanite narodnih mučenikov Zrin-Skc«>a in Frankopana prepeljejo v ponedeljek, 28. aprila iz Dunajskega Norega mesta v Zagreb. Posebni vlak pri-isti dan v Maribor, kjer se vrši povešen sprejem. Vsa naša kulturna in ?*‘uKu društva so naj udeleže tega spre-tema v kar naj vetjem številu, oziroma »doleRalih. Svečan pokop kosti se ur V ?a£Tcbu v sredo, 30. aprHa. Radi ja^.°2išča delegatov ter potrebnih po-k4 stikal lopov po različnih predalih in ker m našel denarja, jc vzel zimsko suknjo, hla* če, telovnik in suknjič v skupni vrednosti' čez 1000 K. Predno se je storilec odstra* nil, je udaril gospodarja z neko trdo rečjo po glavi ter s plenom popihal. Kakor opisujejo roparja, je bil majhne široke postave, še ne 30 let star, rujavih angleško prt* striženih brk. Oblečen je bil v rujavo vojaško srbsko obleko brez plašča, s srbsko | čepico ter nosil gorske čevlje. Vsi roparji so imeli počrnele obraze in da bi onemogočili zasledovanje, sta dva ostala kak® uro v bližini hiše, nato pa odkorakala proti Ljubljani ter oddajala posamezne strele proti Savljam. Orožništvo in varstveni organi zločince zasledujejo. Francoski očitek Italiji. LDU. Pariz, 22. aprila. (DKU.) Gau-včtin napada v cenzuriranem članku lista »Journal des Debats« Italijo, dolžeč jo, da se hoče polastiti Dalmacije in Reke, pri čemer si je svesta, da potvarja dejstva. Pozoraost, aliirancev bi se morala obrniti na nedostatnost take rešitve, ki ogroža prihodnji, da celo neposredni mir. Gauvain trdi, da bi se moralo Jugoslovanom tembolj prav dati, ker dogovor z dne 25, aprila 1915 uradno še ni razglušen. K temu pripominja list: Več kot 5 mesecev po končanem premirju z Nemčijo in Nemško Avstrijo se niso tipale vlado razglasiti tega dogovora. Italijani uničujejo krone. - LDU. Split, 22. aprila. (DDU.) Iz Rogoznice poročajo, da so Italijani aretirali Benedikta Erccgoviča; iskali so še pet drugih oseb, ki jih pa niso mogli najti. Vse je ovadil neki renegat. — Dne 18. t. m. so aretovali Blaža Oparina iz Primoštena, ker so pri njem našli 6000 K nežigosanega denarja. Ves denar 60 mu uničili. Predvčerajšnjim so nekemu seljaku iz okolice istotako uničili 4000 K nežigosanega denarja, ’ f Trpljenje slovenskih rudarjev na Zg. Štajerskem. LDU, Maribor, 21. aprila. Včeraj zjutraj je pripeljalo 25 nemško - avstrijskih orožnikov 12 slovenskih rudarjev iz See-grabna na Zgor. Štajerskem in jih izgnalo čez demarkacijsko črto pod pertvezo, da so komunisti. Niso jim pustili vzeti s seboj niti najpotrebnejših stvari, niti jim niso dovolili, da se poslovc od svojih družin, da-siravno sta dva od njih celo pristojna v Donavice. Rudarji izjavljajo, da je pretekli teden izbruhnila stavka radi neznosnih j prehranjevalnih razmer. Obljubili so ft® namreč 3 kg moke in 30 dkg slanine teden, ter hj kg kruha na dan. Stavkati*0 začeli le radi tega, ker te obljube niso bde izpolnjene. Dnevnina znaša 12 kron, — svoiem vedenju in občem vtisu so izgnanci vse prej kot komunisti. Pripravljeni so del® sprejeti v kakem rudniku v Jugoslaviji najraje v Velenju. Na Zgor. Štajerskem j® še mnogo tisoč naših rudarjev, ki trplf® pod sedanjo nemško-avstrijsko vlado raY' notako, če ne še bolj kot pod proshi*0 strahovlado stare Avstrije, p Masaryk o našem razmerju do C®' hov. Uredništvo »Narodnih Listov« je aa' prosilo poslanika kraljestva Srbov, Hre** tov in Slovencev v Pragi, Hribarja, noj Pj' ve svoje mnenje o nesoglasju, ki se je nje dni pojavilo med Čehoslovaki in Slovani. Poslanik Hribar je tej želji ustlf' gel in izjavil med drugim: Predvsem J, treba navesti, da široki sloji našega PrC, * valstva napačno pojmujejo politični P°r' žaj in da so vsled tega nastale napa*® razlage dolžnosti obeh bratskih nar odo « Ko so se Jugoslovani na mirovni ,k00 ' renči nahajali v stiski, so se obrnili Čehe s prošnjo po pomoči, ne da bi * vprašali, ali jim bodo mogli pomagati. V bremu opazovalcu pa ni ostalo prikrito, niso vprašali Čehoslovaške delegacij* ■ Parizu za njihovo mnenje. Tega široki*^, ji našega prebivalstva ne vedo, Čehom°w^ ški delegati pa so podpirali našo svojim postopanjem na mirovni konfei®?^ in s svojimi oficialnimi izjavami, žn0 plasti našega naroda tudi tega ne raz*®^ vajo. Nadaljnji vzrok nesoglasja je poučeno časnikarstvo, ki je z iskani ^ senzacionalnih vesti in vsled neprevič sti često objavilo napačne vesti. vani in Čehoslovaki so se v Pretek . vedno podpirali; podpirajo se tudi in se bodo' tudi v bodočnosti. Naši •o niki vedo to jako dobro, in zaradi t*g* trudijo, zasejati med nas razdor in neza-upanje. Da sc zadeva pojasni, jc treba iz-laviti, da jc čelioslovaška žurnalistika delj časa po razsulu stare Avstrije Jugoslovane poleg svojih velikih zaveznikov mogoče Prezrla in nekoliko omalovaževala. Razveseljiv znak pa je, da nesoglasje med obe-®a bratskima narodoma ni dolgo trajalo jn da je že odstranjeno, češka vest se jc ^budila in sedaj popravlja zle posledice ®voje napake. Čehoslovaški narod preveva T j i n0v sP°znanja, na kateri strani Jadrana so njihovi pravi prijatelji. Tudi Pri Jugoslovanih se marljivo dela na to “a se popravi, kor se jc zagrešilo. p Amerika se v Evropo ne bo vme-“SVala. Agence Havas poroča: »Petit Journal« piše, da je javno mnenje v Ame-v1’ proti vsakemu vmešavanju v evrop-|.e,Taznacre m da vsled tega ni gotovo, h bodo Zedinjene države prevzele man-at glede uprave Carigrada. V tem slu- afu bo treba Carigrad internacijonalizi-rati. P Sumljiv poset. »Narodni Politika'« poroča pod naslovom »Sumljiv poset na ■ radžanih«: V nedeljo je prišel na Hrad-mlad mož in jc prosil za avdijcnco Pft predsedniku dr. Masaryku. Pri tern pa ^ kazal tako nervoznost, da je bil upra-sum, da gre tu za blaznega. Ko so . deniča natančno preiskali, so našli pri Icm nabasan samokres. Domneva sc, da n. LHe* izvršiti atentat na predsednika republike. Odvedli so ga na stražnico, kjer ie d" (J°£nal°. du sc piše Mojmir Amošt, «>■ * •>iri ie star 20 ^ct- zasliševanju L kal, da ^ bil nameraval izvršili 'j at- Trdil je, da je dr. Ma'saryk svojčas ‘ Profesor filozof j^ obravnaval vpraša-Sam°um°ra in da je tudi o tem pred-, -Ul spisal knjigo. Rekel jc, da sc jc ho-pred njim ustreliti. Vse kaže, da to ni samo izgovor ter da jc res hotel izvesti Sv0jo namero, ki so jo pa preprečili. Do-Oln^vajo, da je mladenič z razuzdanim življenjem izpodkopal svoje zdravje in sc v resnici pečal z mislijo samouruora. Pe s¥ak s Sedemdesetletnega ženitna po- ‘udba. Po smrti svojo prve žene se je 4htil stari baron BrojU samotnega in ZaPhščenega. Bil je posebnež. V mona-iB/Vskem »hitrem slu« je razglasil leta Irt .s^edečo ženitno ponudbo: Po ko-jjdarju sem star sicer nad sedemdeset . h Čutim jih pa šele petindvajset. Mo-j hevesta mora biti torej stara 15 do 20 rn°ra imeti lepe lase, lepe zobe in doh možice, mora biti poštenih, Obl x- j^Ufšev*njeno ime brc/, madeža. Žamet se mora zei° iub° v svii° al| he J’ a v nobeno drugo blago. Tudi nositi nobenih uhanov, verižic, ravrfnov drugih takih neumnosti, Pon .ko tudi ne copat, avb, trakov, urejenih las in sličnega. Nikdar si Utori?10 napraviti obleke po tedanji boi* 1’ ker se rali nobena stvar ne zdi jj-.i neumna kakor če sledimo kora-obj , drngih žensk. Da naj si napraviti 8i n .°.Po svojem lastnem okusu in no-nai io brez ozira na to. kaj porečejo k temu modni norci. Mora znati jahati in voziti ali pa se mora naučiti. Na glnsovirju in drugih godbenih aparatih naj igra le, Če je dovršena umetnica, ker ni nobena stvar bol j neprijetna kakor tisto dolgočasno poskusno igranje. Doma in nad posli je neomejena gospodinja, tudi sam se bom ravnal po njej, če bo imela pametne misli. Na potovanju in povsod, kamor grem, me mora spremljati; kajti po mojem čutu je za moške sramota, ie sedijo cel dan in cel večer v gostilni, medtem l \ in ir.«,, t> ^^a : Irt * je bil mož na lovu. Povsocli iu jo ts®" 11)®' Prišel je k možu, ki jo rezal los v ske. Treske so so spreminjale v Mož se jo vsedel na rep velike ki je nastala iz treske; ta ga je poj1 naravnost k ženi in sinu. i«ne9 Ta vražjeverno ljudstvo jo o ,0 pokristjanjeno. Silno mnogo trud bilo treba, da so opustili vero svojih -aedotf. Mnogotere stvari so verjeli le zunanje in ne po srcu. . Tega so bili pogosto krivi Evropejci sami, ki se niso vedli vzorno ln so celo s silo nastopali proti temu mirne- ljudstvu. Eskimi so bili zato nezaupljivi tudi proti veri, ki so jo prinesli “ ljudje. Ko so videli Evropejce, ki so se prebrali in tepli med seboj, so mislili, da Postanejo po sem hotel zbuditi samo Ja-bila3’ S-*Ua gospodarjevega, ki sva si ia prijatelja in je vsak dan občeval Olenoj. Potresel sem ga in mu zakli-®a* na uho: »Jakob!« Spal je silno **dno, da sem ga moral dolgo tresti in 8uvati, da se je pričel i^ialo gibati. Ko je pa zagledal sklonjenega nad Pjim, so postale njegove oči ko oka-Oienele od strahu. Planil je kvišku, za-fcnal strahovit krik in bil z nogama in rokama krog sebe. Kričal je vedno huj-8® in se pomikal, bojujoč se z rokama, do stene. V tem so se prebudili vsi, pla-nili so pokonci in* me zrli ravno tako Preplašeno m vsteklenelo. Jaz sem ob-Rtal v začudenju in v zadregi. Niti besede nisem mogel reči. Slednjič se mi J® Posrečilo, da sem spregovoril pomirjevalno besedo na Jakoba. Bil je še «roznejši. Ko sem videl, da je vse go-orjepje zastonj, sem se pričel smejati, akar je ponehal ves kr5č, ko bi ga od-zal. Jakob je postal rdeč in je v sra-^ «dr» pl^avil» da ie sanjal, da ga hoče sm kivitok v gore. Dal sem mu pi-° *n izginil nag*o. (Konec prih.) Aprovizacifa. a Krušne komisije bodo uradovale v dne 25. t. m. od 8. do 12. ure dopolni \ .dajale 8* bodo izkaznice za kruh in oko in sicer: od 8, do 10. ure samo za ftnke, ki hočejo kruh in moko, od 10. do l ’ 0re p^. za stranke, ki hočeio samo mo-a*n»esto kruha, a Kdor hoče samo moko namesto kruha, naj zahteva v petek pri krušni komisiji izkaznice za samo moko, — Kdor se je odločil za kruh ali za samo moko, je tekočih 14 dni vezan le na tisto blago, za katero se je odločil pri krušni komisiji, a Gg. načelniki krušnih komisij se vabijo, da se zglase zanesljivo v četrtek, dne 24. t, m. ob 5, uri v mestni posvetovalnici radi konference, a Prodaja moke za kruh. Od srede do vštete sobote dobe stranke Se po 40 dkg krušne moke za osebo. Strankam se sme odvzeti le 4 odrezke za nedeljo, ponedeljek, torek in sredo. Kdor hoče le eno četrtino ali polovico vse moke, naj se mu odvzame le eden, oziroma dva odrezka, kakor zadnjič, S to in zadnjo količino so dobile stranke toliko krušne moke, kolikor je odpade na kruh do vštete sobote ne 26, t. m. 4% poselile na državne tone kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. raslo us podpis. Na podlagi pooblastila ministrskega sveta z dne 17, decembra 1918, št. 21, je ministrstvo za finance razpisalo z odlokom z dne 15, marca 1919 200mflijonsko državno posojilo. Izdajo se 4% blagajniški boni. Boni se glase na rok šestih mesecev tako, da se polno in v gotovini izplačajo dne 3. novembra t. I. Izdajo se boni po 500, 1000, 10.000, 50.000 in 100.000 kron. Kdor hoče podpisati državno posojilo, mora podpisano svbto po odbitka obresti takoj vplačati. Za bon v znesku 500 K se vplača 490 K, 1000 K se vplača 980 K, 10.000 se vplača 9800 K, 50.000 K se vplača 49.000 K in 100.000 K se vplača 98,000 K. Obresti teh bonov so prosti davka na obresti in rente, \ Podpisovanje se začne dne 23, aprila in se konča dne 8, maja t. I, Bonom je priznana pupilarna varnost. Uporabljati se morajo tudi za kavcije, Z boni se more potem ko zapadejo, plačati tudi davek. < Z izvršitvijo celokupne akcije je poblaščen sindikat denarnih zavodov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s, sedežem v Zagrebu. Snbsferipdisfea mesta o Slovenili: V L j u b I j a n i t Ljubljanska kreditna banka, Deželna banka, Ilirska banka« podružnica: Jadranske banke, Češke industrijalne banke, Kreditnega zavoda za trgovino in obrt, Splošne prometne banke, Mestna hranilnica ljubljanska, Zadružna zveza. V Kranju: Ekspozitura Jadranske banke, V Celju; Podružnica ljubljanske kreditne banke, Podružnica češke Union* baiike, Zadružna zveza. V Maribora: Podružnica Ljubljanske kreditne banke. Deželna vlada za Slovenijo. Predsednik: dr. Breje s. r. D&SsrBfSsjEeS deluje, boli oblažuje, krepi, osvežuje, o-življa in-pri ranan, oteklinah in opeče-ninah hladilno vpliva Fellerev Eizss-Siuid 6 dvojnih ali 2specialni steklenici K 19*—. Prebavo po-ipešu eio, odvajanje urejujejo in pri vseh želodčnih teinočah najhitreje učinkujejo Fcllcrjevo rabarbara Eflza-SsrogSjice 6 Skuti.ic 0 K 60 v. Edino prave pri le varnarju E. V. Ffliier, btubica, Elza trn št. 245 (Hrv. Zagode). Omot in poštnina se računa posebej najceneie. Kdor naroči več obenem, prihrani mnogo. v Sirite „Merni lisi"! Stov. 82. MM TU povest o dveh zdravnikih. Francosko spisal Louis Ulbacb. Prestavil P«L (Dalje.) »In ti, moj sin, ti boš tudi postal kmalu sama beseda. Trči z menoj, in pustiva v miru vse te neumnosti. Da si le prišel, uživat srečo mojega pogleda, kakor si prej zagotavljal; torej le glej me, kolikor časa me hočeš. Samo povedati ti moram, da te bom večkrat pustil samega. Tu je namreč zelo veliko dela. »Duše« v tem okraju se »ečkrat prehladijo, in ker bi jih ti bolj težko ozdravil po tvojem načinu, moram sam skrbeti za to. Nabiraj rastline, zabavaj se z deklicami, in kadar boš sit rastlin, jedi in tvojega gospoda očeta, potem lahko odpotuješ, kadar hočeš, v ono pravljično deželo, kjer te učijo tako lepe stvari. »Vi se norčujete, ljubi oče; a upam, vas bom izpreobrnil k mojim idejam.« »Za vraga, ne poizkusi tega,« je vb-kliknil oče Cčret in natočil vina v svoj kozarec; »meni popolnoma zadostuje moja lastna svetilka; ne rabim niti drugega slekla niti druge luči. Če se bo zakadila, jo bom že sam osnažil; in če bi zmanjkalo olja, bi ne storil prav, če bi hotel priliti drugega.« Temu odgovoru je sledil dolg molk; Louis se je žalostno smehljal. V šalah svojega očeta je čutil kal razdvoja. V otroškem strahu je zapustil Pariz; mislil si je, koliko časa že ni objel svojega hladnega in strogega očeta, Čigar poteze so se mu y dalji tako omilile; neznosna sila ga je vlekla k očetu, da ga blagoslovi in po-isveti, preclno nastopi tako resen poklic. V svoji mali sobici v Quartier latin je govoril one strastne samogovore, ki jih govori nedolžna častihlepnost. Sanjal je o p.zdravljenju celega svela. Znanost je ljubil z onim vitežkim, deviškim žarom, ki rodi, obenem vzvišen in priprost, duhovite može ali pa slabiče, V teh urah najsilnej-Sega vznemirjenja, najlepših upov in najmogočnejšega razmaha so tekle zadnje solze mladosti čez njegova lica. Pri mislih na svojega očeta se je čutil slabotnega otroka; pobegnil je iz Pariza, da bi v srčni vdanosti in iskreni zaupljivosti preživel nekaj dni v očetovi hiši. Louis Ceret je bil plemenit človek. Ljubil je vkljub vsem napakam svojega očeta, in doktor je mogel izgubiti njegovo spoštovanje le na čisto specijalncm polju . zdravilstva. Vendar je bolelo mladega moža, da ni več našel v prijatelju svojega življenja one duševne premoči, katero je njegova narav tako potrebovala. Spoznal je, da bo ostal s svojo vrsto ljubezni do znanosti popolnoma sam. V starosti, ko se pričenja boj, v poklicu, čigar odgovornost ga je tako težila, se je videl Louis popolnoma osamelega. Vrnil se je z zakladom nabranih zaupnih vprašanj, dvomov in prepričevanja; a pri prvem poizkusu se mu ie zarežal svet cinično v obraz, in človek, ki ga je na'bo!j ljubil, od katerega je pričakoval nniveo ijcd^ude in nasvetov, ga ’<* "rJ3!N. da :n lrj^r’1 umolkniti in no-fMriv. Louis je umrl-Vnil, Tiho je obvezal prvo rano v svojem srcu; sta- rec pa je igral vlogo dobrodušnega človeka; z motrcčiiiT pogledom jc škilil na svojega sina in jc bil gotovo zadovoljen, da je nekoliko ohladil njegovo vihravost. »Kaj premišljuješ sinko?* je čez nekaj časa izpregovoril stari zdravnik, ki ni privoščil sinu, da bi sc kujal. Louis nikakor ni mogel priznati, kaj je bil predmet njegovemu premišljevanju. Odgovoril jc, ker je moral odgovoriti, skoraj nevedoč, kaj je govoril: »Mislil sem na gospo Fouchy, ki se mi zdi zelo bleda in onemogla. Saj jo zdravite vi, ali ne? Kakšna je njena bolezen?« V doktorjevih očeh se je nenadoma zasvetil ogenj, a je zopet takoj ugasnil kot skrbno čuvan plamen, ki ga je nepričakovano razpihal drzen prepih. »Ali te jc mogoče lepa grofica vprašala za svet, da me tako izprašuješ? Ali nameravaS morda z menoj konkurirati?« ga je ironično vprašal gospod Ceret. »Zanima me le, kaj je tej ubogi ženi, ki jc bila pri mojem odhodu tako sveža in cvetoča, sedaj pa je tako bleda in onemogla.« »Oh, onemogla! Da, onemogla, a ne toliko, kot bi želel,« je ztnajai z glavo zdravnik. »Kaj hočete s lem reči, ljubi oče?« \ »Da je tu slučaj zelo razvite hyper-trophije; da so se srčni prekati strašno razširili, da je v pljučih te nežne vdove kal smrti in da mi jo bo srčna- napaka spravila v grob.« »Kdaj pa je postala bolezen tako resna?« • »Približno pred enim letom. Le z veliko. težavo mirim in tešim to vihamo srce. Danes je imela zopet hud napad.« »In kakšna zdravila uporabljate?« »Oho! To je pa nekako zasliševanje in skušnja. Louis, ti si pendant! Zelo mi je žal, da te moram tako imenovati. Že celo uro si doma in govoriš o samih bolnikih in zdravilih. Da bi te, fant, vse ob svojem času!« Louis se je smratral za premaganega in molče sta končala obed. In ne oče ne sin bi ne bila mogla povedati, zakaj se je porodila v njunem srcu misel na možnost konflikta. Louis ni mislil na tako veliko bridkost, upal je na nežnejši sprejem in iskrenejše odobravanje njegovih idej. Očeta Cereta pa so razžalile sinove ideje, vprašanja in častihlepnost. Zadrega in pri-siljenost sta jim polagali brezpomembne besede na jezik, in mehanično sta se pogovarjala, samo da bi prej pretekle ure, te rtekdaj tako sladke prve ure sinove vrnitve v očetovo hišo, Z izgovorom, da je utrujen, je odšel Louis v svojo sobo. Kakor hitro pa je bil sam za zaklenjenimi vrati, se je zgrudil ubogi mladenič na stol in se razjokal. Ah, solze z dvajsetimi loti! Najtnučnejše in najslajše solzel Kdor ;ih ječe, se ;ih sramuje vs!e? svoje ^t.-»rosti in name ti, a vendar &a tolažijo, ko sc poslavlja od otroških let In stopa v moško dobo. Kako žareče vroče so, te solze z dvajsetimi leti, ie težkft od jeze pekoče kaplje, ki si jih obriše člo* vek s stisnjeno pestjo! Kdo jih ne bi po* znejc zopet rad jokal in šc enkrat občutil plemenito boj^-st, ki so jo ulešilel Louis je spadal v one vrste ljudi, k*' terih ne more nobena stvar odvrniti 0“ ljubezni, in ki ohranijo skozi vse življenj* svoje iluzije, svoje hrepenenje po ljubezni in otroško željo, jasno pokazati svojo nez* nost. Dozdevno ponosen in hladen, je p°‘ stal mehek pri prvem nasmehu- ljubljenj ga obraza. Neobčutljiv za žalitve druhali se je takoj predrugačil, kakor hitro je Pr£ čelo igrati vlogo srce. Njegova roka W ne bila trepetala pri dvoboju s samokres dostikrat se je pa razjokal vsled neizpi'05' nosti kakega prijatelja; kot painete11 zdravnik je hrabro gledal v oči vsem str*' holnsn človeških bolezni, a če se mu )e bolnik, ko ga je obvezal, zaupljivo spov«* dal, je bil ves ganjen in je pričel takoj pf®' mišljevati, kako bi ozdravil nevidno b0*®" zen duše. Pesnil bi bil himne, čc b* De bil izprevidel, da je njegova naloga živllf nja zdravniški poklic. Znanost ga je *e spočetka navduševala in-to navdušenje s ni več zapustilo. Ko mu je prezgodaj la mati, po kateri je podedoval vse nien* kreposti, je še bolj vzljubil svojega očet* In dolgo mu je bil on predmet brezdvotf' nega oboževanja. Takrat ni po ninei>l“ mladega Cereta nobeden človek nadkf1' Ijeval starega zdravnika v učenosti, broti in poštenosti. Ta sinova vrnitev P* je naenkrat izpremetvila vse. V svoj®18 očetu ni več našel popustljivega in zmotljivega mojstra, ampak napihnjene^' na svojo spretnost ponosnega starca, ki I* z neizprosno trdosrčnostjo oskrunil safli® tega navdušenega mladeniča in se baha*, okostenelostjo, za katero je gotovo tiča nekaj več kot sama igra, Louis je brio", jokal, in vendar bi bil težko navedel P{* i vzrok svoje žalosti. Bil je preroški P0^ otroške ljubezni, ki mu je pokazal f prepad. Na čuden način se je vrneš*« njegove sanje spomin na Olimpijo, to kor se jc prej on prikazal grofici v V0 . večerne zarje, tako jo je videl seda) ® kot utelešenje sahneče mladosti in n L ške ljubezni, ko je slonela na balkon^ kot pregnanka'upirala svoj vprašujoči P gled v nebo. Doktor pa ni sanjaril. Predno ie,V spal, si je stavil dve vpračanji: »Kai Louis tukaj? Kako bi ga spravil proč?41. Dolgo je tuhtal o tem v svoji glavi >n ni mogel dobiti zadovoljivega odg°X°re* se je prepustil užitku onega miru , sanj, ki ga imenujemo scanje pravičn®^ kakor da bi tri četrtine človeštva bolen ^ na nespečnosti! Vsekakor moramo. P ^ pomniti, da se je gospod Cčret, naj b0^ , j_iw« ^ tet» kateregakoli vzroka, zelo bal dolgega denja. Tudi tisti večer sl je po svoi1 vadi pripravil nekoliko opija in P^ srčno gledal v ogledalo, s svojim Pra ^ pogledom, brez strahu pred svojo Ws osebo in brez pretvare. hcda.ibteli konsorefi »Ve^ernetfn l1'*8*’ OdiJcvorni urednik VtkJor C«nč|‘ , i Tiska Jugoslovanska tiskarna v LiuD