pottnina plafana « gotovini Leto LVIII. V Uubliani. v sredo, dne 19. februaria 1930 Št. 41	2. «zdaia st. 2 oir
Naročnina
Pncvno nniij«
u kr>li«fiM JugotUtll» mesečno za Din poileino ISO Din celoletno Зоо Din
za inozemsivo
me »e t no 40 Din neae |»ka zciaia ce.ote no v Juge slavili 120 Din, za Inozemsivo I40E
SCOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i sioip. реш-vrsio mali oglasi po I SO iniu.vecn oglasi nad 43 mm vi&ine po Din Ï-ЗО, veliki po 3 m 4 Din. v uredn. Skem delu vršilca po IO DI» □ Pr veciem □ naro'nu popust izide o i) 4 Ajuiral razen pondeliKa in dneva do prazniku
ureunuit« /e i Kupnunein ujjcj si. o lil Kokontat se nc vratuio. nciranhlrana pmmii te ne «pie/emuio Lreanišiva Inlelon .41. 2OSO. unraunlšlva šl. 232S
L/plutju /ti l\.vplluч*и<л uj.ii.o ^ tehoi>nl račun: Llubi/ana iiet. 10.050 m io.34f' xa Inse i aie. Viioin « si. 750J, Zagreb ti. 30.011. Vraga In Dunai šl. 24.797
Sovjeti ta'e
Istega dne, ko smo dobili lu do'ei objavljeni dopis našega prijatelja iz sovjetske Rusije, so sovjetski listi razširili po svelu pismo metropola Sergeja, ki taji, da bi se vera in cerkev v Rusiji pieganjala, češ, da papežev piolest pomeni samo hu jskan e zoper sovjelsko Uni o. čitalelji bodo iz našega dopisa razvideli, kaj je resn ca. Kar pa tiče po-g'avarja ruske cerkve, občespoštovanega pa-trarhovega namestnika Sergeja, ves svet ve, da se nahaja po usmrčenju in izgonu vseh svojih predhodnikov na moskovski nadško-fovski stolici na strašne So'ovecke otoke, v robstvu sovjetov, ki so mu njegovo pismo naravnost diktirali. Da ne bi še bolj razkačil sedanjih trinogov Rusije, ki so sioprav zopet obsodili več duhovnikov na smit, je prisiljen do lakih izjav, mediem ko n.egovo srce goreče moli za odrešitev pravoslavne cerkve od njenega slrahovilega trpi enja. Saj so sovjeti prav v teh dneh sklenili, da mora biti v iekn petih let, ko nvslijo popo'noma izvesti splošno kolektivizacijo vasi, izvršena tudi splošna ateizacija vasi, za kar so izdelali cel program »ku lurne pjablelke«. V tem času moia po tem ofcijelnem programu izginti zadnja cerkev v Rus ji in biti prelit zadnji
zvon.	Opomba uredništva.
*
Moskva, 1'.. februarja.
»Papeževo protestno pismo zoper preganjanje krščanske vere in cerkve v Rusiji,« — tako javlja iz uradnega moskovskega vira londonski komunistični »Daily Worker«, — »je najbolj zločinska izjava, ki jo pozna Cerkev tekom dolge zgodovine njenih podlosti. Ce so že izrabili imperijalisti v svoje svrhe celo papeža, pomeni to, da bo kmalu vojna!« Istočasno so priobčila moskovska »Izvestija« obenem z bedasto karikaturo svetega očeta tudi uraden- odgovor sovjetov. Ce se niso poprej zmenili za slične proteste, so vendar postali vznemirjeni, ko so se oglasile mogočne inozemske cerkve, predvsem rimsko-katoliška. Kakšen odgovor bi človek pričakoval od sovjetov? Dnevno prihajajo zmagoslavna poročila o uničevanju cerkvenih poslopij v Rusiji. Veleizdaje in vohunstva v prid Poljski obtoženi rimsko-katoliški duhovniki so romali v Sibirijo, prélat Butkiewicz pa je bil ustreljen. V Petrogradu so obsodili na večletno ječo sta-riše in zdravnika, ki so obrezali židovskega otroka. V Petrogradu so uničili 200 letno protestantsko občino in poslali njenega predstojnika škofa Malmgrena z duhovniki v pregnanstvo. To so na kratko našteta lanska in letošnja junaštva sovjetske vlade. Kljub temu izjavlja Rikov v imenu vlade svečano, da je obrodila vse proteste kleveta, in da na Ruskem sploh ni nobenega verskega preganjanja! Tako pravi ta odlični funkcijonar sovjetov: »Še nikoli ni bil kaznovan v Rusiji noben zastopnik kateregakoli kulta za to, ker je izvrševal svoje obrednosti.«
To zavijanje resnice bi bilo smešno, če ne bi zaslužilo ogorčenega protesta! Obrednosti seveda niso prepovedane, a zato izgubijo vse državljanske pravice kot »socialni škodljivci« duhovniki, ki izvršujejo te obrednosti. Pod neznosnim pritiskom je res oživela delavnost cerkvenih občin — kakor to poudarja tovariš Rikov — ker morajo skrbeti za redno maševanje in točno plačevanje davkov, zakaj sicer bi vlada cerkev zaprla. A kolikokrat smatra Glavna Politična Uprava za potrebno »razredčiti verske elemente«, češ, da »ovirajo popi nakupovanje letine ali strnenje kmečkih zemljišč v kolektivne žitne tovarne«. Potem morajo verniki plačati velike zneske, da rešijo svoje zaplembi ali uničenju določene hrame. Mar ne deluje sedaj večina sovjetskih kinematografov, klubov, čitalnic in gledališč v nekdanjih cerkvenih poslopjih. Samo tekom letošnjega januarja je bilo po uradnih podatkih zaprto 540 katoliških in pravoslavnih cerkva, 63 sinagog in 18 mošej. Verska prostost obstoji na papirju, a v resnici je vezan vsak duhovnik na ozek prostor svoje cerkve ter se ne sme udejstvovati niti na področju dobrodelnosti, mladinske vzgoje ali skrbi za bolnike. Nobena, tudi največja verska občina ne sme imeti več kakor po eno kapelico ali cerkev. Recimo, da zahteva katerikoli krožek komunistične mladine zase cerkvene prostore in premoženje. Če bodo verniki pismeno protestirali zoper zaplembo zvonov in onečaščenje cerkve, bo župnik zaprt. Po oblasteh izdatno podpirana skupina brezbožnikov vedno lahko zahteva, naj se razpusti verska občina, ali v toliko prestraši njene člane (posebno po delavskih predmestjih), dn izostanejo članski prispevki, kar ima iste posledice.
Danes otvoritev
škofovske konference
Zagreb, 18. febr. a Jutri se prične v Zagrebu v nadškofovskem dvoru plenarna škofovska konferenca pod predsedstvom zagrebškega nadškofa prevzvišenega gosp. dr. Ante Bauerja. V Zagrebu se že nahaja belgrajski nadškof dr. Rafael Rodič, ki se je nedavno vrnil iz Rima. Pred svojim prihodom v Zagreb je še posetil sremskega škofa. Iz Sarajeva je dospel v Zagreb tudi nadškof dr. Ivan Sa-rič, da'je se je v teku današnjega dne pripeljal srbski primas dr. Nikola Dabrečič, mo-starski škof dr. oče Alojzij M'šič, splitski škof dr. Bonefačič, dubrovniški škof dr. Marijas-Carijevič in livarski škof Miha Pušič. Tukaj se mudi tudi že ljubljanski knezoškof dr. Anion Bonavenlura Jeglič. Zastopnik kolarskega škofa je dr. Anton Miloševič. Prispeli so tudi že djakovski škof dr. Ante Aksamovič, pri-zrenski škof dr. Franjo Gn;dovec ter mariborski škof dr. Andrej Karlin. S splitskim brzo-vlakom se pričakuje prihod šibeniškega škofa dr. Jeronima M;lela in krškega škofa dr. Sre-brniča. Sremskega škofa dr. Marušiča bo zastopal njegov generalni vikar mons. Ivan Slar-čevič.
Dnevni red škofovske konference ni objavljen. temveč bo izdan po končanih posvetovanjih poseben komunike. Danes zvečer se je vršila v nadškofovskem dvoru predkonfe-renca, na kateri se je natančneje določd dnevni red in način razpravljanja.
„Obzor" o škofovski konferenci
Zagreb, 18. febr. a. Današnji »Obzor« prinaša uvodni članek o jutrišnji konferenci škofov v Zagrebu. Članek pravi, da se bo na jutrišnji konferenci pretresalo vprašanje katoliške cerkve v Jugoslaviji. Na konferenco so se pozvali vsi škofje iz države ne samo Hrva tje in Slovenci. Ta poziv je razumljiv, ker katoliška cerkev ni deljena, kadar gre za cerkvene dogme, akoravno bi se morda pokazala kaka nasprotja radi narodnosti. — Drugi razlog, zakaj se je sklicala konferenca vseh škofov naše države je iskati v tem, da so vsi škofje direktno interesirani na tem vprašanju. Neobičajno bi bilo, ako se ne bi pozvalo na zagrebško konferenco prizren-skega ali črnogorskega škofa, čeprav je večina katolikov prav med Slovenci in Hrvati. Zgodovina je pokazala prav posebno v zadnjem stoletju, da je katoliška cerkev bila družiteljica narodov. Za časa vojne so nasprotniki cerkve trdili, da je mnogo zgubila na kreditu, toda konec vojne je pokazal, da se je katoliška cerkev v tem času moralno in hierarhično močno pojačila. Vatikan je po vojni postal večja sila, kakor je bil kadarkoli prej. Cerkev lahko pazi na svoje interese le tedaj, ako pozna ljudstvo, med katerim deluje. Naši škofje so prišli iz naroda ter ga ' radi tega dobro poznajo in lahko uspešno pa-I zijo na interese svete katoliške cerkve.
Kako hočejo sovfeti preslepiti Evropo
Sovjetska vlada razširja po komunistični agenciji Tass po evropskem časopisju neko »Izjavo metropoliia Sergeja«, ki polemizira s papežem Pijem XI., trdeč, da se v Rusiji vera ne preganja. Ta izjava je, kakor je bilo že vnaprej jasno, enostavna potvorba, kakor so je zmožni samo sovjeti. 0 tem smo prejeli danes to pojasnilo od dobropoučenih pravoslavnih cerkvenih krogov:
Varšava, 18. febr. 1. Sovjeti se po pismu papeža Pija XI. in po protestu anglikanskega primasa v Canterburyju čutijo zelo prizadete, ker to moti njihove politične račune. Sovjeti rabijo namreč za svoj socializacijski gospodarski načrt nujno pomoči Evrope, ker bi se sicer kolektivizacija dežele ponesrečila. Saj ta nujno predpostavlja ugodne izvozne razmere v Evropo in dobre diplomatične odnošaje z njo. Zato jim je protest Evrope in Amerike zoper njihovo barbarsko postopanje zoper krščansko cerkev prišel v zelo nepravem času. Da Evropo preslepijo, so posegli po sredstvu, kakor so ga zmožni le Stalin in tovariši, ki ravnokar dajo streljati celo svoje bivše najbližje pristaše.
Sovjeti so sestavili v obliki inlerv:uva s časnikarji izjavo ruskih škofov z namestn kom patriarha, Serge em, na čelu in jo predložili članom moskovskega svetega sinoda z izrecno željo, da jo podpišejo, če ne, so jim zagrozili z izgonom na Solovecke otoke, kjer . že umirajo njihovi predhodniki na škofijskih ; stolicah. člani smorla: Sergij, Serafm sara-tovski, Aleksej hutinski, Filip Zvemgorodski , in Pitirm oreliovosujevski so pod lo grožnjo in zato, da odvrnejo od cerkve še večje zlo, izjavo v celoti in brez sprememb, kakor jim ;
bila predložena v obliki inlervjuva podpisali, ne da bi se z n o strinjali.
Sovjeti so pri tem storili neprevidnost, da so izjavo stilizirali tako, da vsak poznavalec takoj spozna, da niso imeli škofje z njo prav nobenega opravka. Izjava se začenja s psova-njem papeža in katoliške cerkve, kakršnega nobeden od škofov, ki so izjavo podpisali, najmanj pa metropolit Sergej, ki je iskren prijatelj katoliške cerkve in spoštovalec papeža, ni zmožen. Tudi ne bi noben pravoslaven škof, ne Sergej ne Serafim ne Aleksjej, ne Filip, ne Pitirim ne zapisal, da se je »papež podal v tabor angleških veleposestnikov in francoskih denarnih žakljev,« niti bi si dovolil take neokusne opazke o canterburyskem primasu, da »njegova akcija diši po petroleju, katerega bi se radi polastili angleški industrijski baroni.« Saj je znano, da so vsi podpisani metropoliti najprisrčnejši prijatelji canterburyskega primasa. Izjava je bila pač sestavljena v zloglasnem »Gepu« — policijskem ministrstvu, da jo škofje podpišejo v trenutku, ko se še kade ostanki razstreljenih katedral po Moskvi 1
Sovjeti so si dovolili z nesrečnimi poglavarji ruske cerkve še to nesramno šalo, da v izjavi pravijo: »Duhovnikom v Rusiji je dovoljeno, da mašujejo in pridigujejo, vendar pa sami v tem oziru ne kažejo nobene posebne vneme. Celo verski pouk je dovoljen — od-rastlim!« Druga taka krvava ironija je na koncu izjave, ki se glasi: »Res da se sedanji položaj cerkve zelo razlikuje od prejšnjega. Radi radikalne izpremembe gospodarstva, ko se poljedelstvo kolektivizuje in vsa dežela in-dustrializuje, se položaj cerkve poslabšuje, vendar nismo še opustili upanja, da bo cerkev
Svoje čase je preganjala država samo ona verstva, ki od nje niso bila priznana. Pod sovjeti se pa smatra vsako verstvo za »predsodek«. Lanskega božiča niso mogle odpraviti oblasti tega praznika splošno samo radi tega, ker je pričelo stavkati, da izrazijo svoj protest, 160.000 redarjev po Donskih premogoko-pih, in so se morale ustaviti vse livarne. V Nižjem Novgorodu niso podrle oblasti muslimanske mošeje samo radi tega, ker je ležalo tri dni in tri noči na tleh okoli poslopja na tisoče muslimanskih žensk. Moški so jim prinašali hrano. Ženske so trdno sklenile, da pridejo vsi vozovi in tovorni avtomobili razdiral-cev samo po njih truplih do mošeje. Torej je versko prepričanje prosto? »Od 1. 1917., to je od začetka sovjetskega režima do danes,« — se balm »Trud«, »so na Ruskem zaprli 2000 izmed obstoječih 50.000 svetišč vseh veroizpovedi. Po številnih cerkvah visijo med svetimi podobami slike Lenina, Stalina, Rikovn in drugih voditeljev, da bi omehčale srrn ПРП in brezbožnikov.« Večjega dokaza, da tovariš Rikov govori neresnico, si pač ni mogoče misliti, če že ne govorijo dovolj zgovorno bogokletne procesije letošnjega leta v Rusiji, ko so sa- I
mega Gospoda Jezusa Kristusa, to se pravi, vanj maskiranega človeka vlačili po ulicah s tablo na prsih, da je na vse čase obsojen na smrt in ne bo nikoli več vstal od mrtvih 1 In da bi ne bilo prav nobenega dvoma o tem, da so se res vršile (dogajale so se pa še hujše stvari!), so sovjetisti te prizore še fotografirali in fotografijo objavili, tako da jih prinašajo zdaj tudi evropski listi! Zdaj pa pomislite, da tovariš Rikov preganjanje in zasramovanjc vere tajil
Odgovor sovjetske vlade na protest papeža in vsega krščanskega kulturnega sveta je nesramna laž, ki tudi spada med bojna orodja boljševiškib nasilnežev, katerim je prav vsako sredstvo. Kaže pa, da sovjetom ni vseeno, kaj zapad o njihovih metodah misli in da jih skupna fronta krščanskega sveta skrbi. Milijoni preganjanih kristjanov v Rusiji pa, ki so jim usta popolnoma zavezana, če nočejo romati nn strnšne Solovecke otoke, so veselo pozdravili vest o protestu papeža in ostalih krščanskih verskih občestev, ker jim je to tolažba v strašnem trpljenju duše in telesa ter svetel trak nade v boljšo bodočnost.
Kristusova tudi pod kolektivističnim gospodarstvom še naprej obstojala ...« Da so škofje to bridko norčevanje podpisali — saj je znano, da gre s kolektivizacijo po načrtu vlade vzporedno ateizacija! — se da razlagati samo iz tega, ker bi bili sicer morali na strelišče ali pa v polarni mraz Soloveckih otokov. Razen tega škofje upajo, da bodo s toliko odjenljivostjo odvrnili popolno uničenje cerkve.
Prijatelji pravoslavne cerkve po vsem svetu so obveščeni o tem, da je bila izjava »Tassa« izsiljena in da predstavlja le nov člen v verigi laži in potvorb, s katerimi sovjeti »bluffajo« Evropo že deset let.
Pred začetkom večie akc'je
Rim, 18. febr. U. Vedno večji nastaja vtis, da je papeževo pismo na rimskega kardinala vikarja s svojimi ostrimi napadi proti Moskvi samo začetek večje akcije mednarodnega značaja. V političnih krogih se opozarja na to, da je n. pr. neki londonski list dobil še dalekosežnejše izjave papeža o problemu boljševizma in da se je obenem najbrž napravil poskus, doseči tudi pri Musso-liniju odločno stališče. Italijanska diplomacija bi seveda mogla na tem potu nastopiti samo z največjo previdnostjo, ker je jasno, da je bil ravno Mussolini oni, ki je hitel s tem, da je izrekel priznanje boljševiške Rusije.
Postnih H osier - umrl
Belgrad, IS febr. c. Danes ob 7.20 zvečer je v sanatoriju v Vračarju umrl nemški poslanik na našem dvoru dr. Adolf Kôster. Poboljšanje, ki jc nastalo sinoči po drugi opcraciji, ki se je vršila ob 11 zvečer, je trajalo lc malo čaas, nakar se je bolnikovo stanje rapidno poslabšalo. Ob 4 popoldne je bil sicer še pri zavesti, vendar pa je proces srčnega oslabljenja zelo hitre napredoval in so zbrani zdravniki obdržali bolnika pri življenju samo še z injekcijami. Po četrti uri je padel dr. Kcster v nezavest, ki je trajala do 7, ko je prišel malo k sebi. Toda pri zavesti je bil le par minut, nakar je ob 7.20 nastopila smrt. Ob njegovi postelji je bila njegova soproga in dunajski spccijalist dr. Wcn ckenbach.
Pokojnikovo truplo prepeljejo v prihodnjih dneh v Nemčijo. Jutri bo izpostavljeno v nem škern poslaništvu.
Vest o smrti priljubljenega nemškega poslanika se je bliskovito raznesla po Belgradu. Nj. Vel. kralj je lakoj poslal svojega adjutanta v nemško poslaništvo, da v njegovem imenu izrazi sožalje pokojnikovi vdovi in nemški državi.
*
Dr. fil. Adolf Kôster je bil rojen 8. marca 1883 v Verdenu pri Hannovru, kjer je dokonča! ljudsko šolo. Humanistično gimnazijo je absol-viral v Hamburgu, nakar se je posvetil filozofskim študijam v Heidelbergu, v Hallu, Mar burgu in Ziirichu. Po končanih študijah je postal privatni docent na univerzi v Miinchenu, kjer se je tudi poročil z gdč. Kati Malir. Iz tega srečnega zakona se je rodilo pet otrok, ki so vsi živi. Najstarejši se je rodil I. 1911, najmlajši pa leta 1924.
Leta 1922 je dr. Kôster zapustil univerzo ter sc posvetil žurnalistični in publicistični ka-rijeri. Za časa vojne je bil vojni dopisnik socijalno demokratskih časopisov. Leta 1918 je bil imenovan za državnega komisarja v Schless wig-Hollsteinu.
Po vojni leta 1919 je bil v Hamburgu izvoljen prvič v nemški državni zbor in jc žc kmalu nato, leta 1920, postal zunanji minister nemške države v Miillerjeveni kabinetu. Leta 1921 je bil v kabinetu Wirtha notranji minister. Po padcu Wirthove vlade je postal poslanik na Latiškem, odkoder je bil šele nedavno prestavljen v Belgrad.
Objavil jc več literarnih del, med katerimi sta najbolj znani: »Die zelin Scliornstetne« m »Die bange Naclit«.
V kratki dobi svojega službovanja v Belgradu si je nemški poslanik dr. Kôster pridobil veliko simpatij in mnogo prijateljev. Nemška država je z njim izgubila enega svojih najsposobnejših diplomatov, katerega bo težko nadomestila. Saj je bil dr. Kôster znan kot dober politik v vsem svetu. Njegovo udejstvovanje v Belgradu jc blagodejno vplivalo na zboljšanje razmer med našo državo in Nemčijo in se jc njemu zahvaliti, da jc naš zunanji politični položaj z ozirom na Nemčijo dokaj ugodnejši. Pri zadnjem potovanju dr. Korošca po Nemčiji je bil dr. Kôster njegov spremljevalec.
Za dr. Kôsterjem odkritosrčno žaluje ne samo jugoslovanska prcstolica, temveč ves ju goslovanski narod, ki bo ohranil svojega odltč nega prijatelja v hvaležnem spominu
Padec Tardieujevega
kabineta
Desničarski Tardleujev kabinet, ki je bil sestavljen med drugo haaško konferenco, se jo iz vsega početka niorul bojevati e ogromnimi težavami. Na eni strani je imel proti sebi obe veliki levičarski skupini: socialiste in radikale, ki sta dobro organizirani in disciplinirani. Desnica pn, ki je tvorila vladno večino, pa ni bila enotna. Manjkala ji je strankarska enotnost, ker je sestavljena iz večih manjših skupin, meti katerimi je najmočnejša Mnrinova (katoliška) skupina — pogreša pa desnica tudi one idejne enotnosti, ki je potrebna zn stalnost kabineta.
Tardieu se je sicer trudil, da pridobi bodisi »ociuliste bodisi radikale. Toda socialisti so odklonili iz strankarsko taktičnih razlogov, ker upajo, cla jim dobro organizirana opozicija za prihodnje volitve, ki bodo leta 1912, prinese odločnjoč volivni uspeli. En del radikalov bi rad vstopil v vlado. To je zmernejše krilo pod vodstvom poslanca Chuutempa, ki se ne bi branil sodelovanja vsaj z zmernejšimi desničarji. Toda v radikalnem klubu ima za seboj večino nepomirljivi predsednik Daladier. ki odklanja vsako zvezo z desničarji in to zlasti radi kulturnega programa.
Pred nastopom na predsedniškem mestu v vladi je bil Tardieu ponovno proglašen kot zelo skrajen desničar in velik nacionalist. Cim pa je prevzel predsedniške posle, je pa vladni kurz usmerjal veliko bolj nn levo kakor pa je bilo to pričakovati iz vladnega programa. Morda se je v tem kazal vpliv Briunda, ki je tudi v novem kabinetu vodil zunanjo politiko, ali pa da Tardieu ni hotel doccla odbiti levičarskih strank. Dejstvo je, da desničarji, zlasti skrajni elementi s Tardieujevo politiko niso bili nič posebno zadovoljni in so ga le mlačno podpirali. večkrat mu pa naravnost grozili, da ga puste pasti. Mnogi preveliki nacioinlisti mu kar niso mogli odpustiti, da je Francija pristala na predčasno izpraznenje Porenja, češ, da je to »zločin nad domovino«. Kapitalistični krogi pa so mu hudo zamerili zakon o socialnem zavarovanju, za katerega Tardieu na vsak način hoče, da stopi s t. julijem letošnjega leta v veljavo. | Zakon bi pomenil veliko socialno pridobitev delavstva in tudi naši slovenski izscljenci bi imeli . od njega marsikatere koristi.
Velike upe, ki so jih na Tardicuja stavili francoski patrioti, je on v veliki meri tudi upravičil. Razumel je potrebe republike zastopati z vso njemu lastno energijo, čeprav je bil osebno večkrat morda drugače usmerjen. Tardien se je izkazal kot državnik — a ni mogel zadovoljiti nekih pretiranih desničarjev, ki se v splošno linijo sporazumevanja in to na vseh poljih ne morejo vživeti. Levičarji so ga pu seveda pustili pasti žc iz strnnkar-.kih vidikov, ker mislijo, da dobe oni sedaj vladno krmilo v roke.
Rudi skoraj nepremostljivih težav pa tudi fopot za tako rešitev ni veliko verjetnosti. Bolj je verjetno, da se bo pojavi! na predsedniškem mestu zopet ozdraveli Poincare, ki ima ogromno avtoriteto v deželi, ali pa Briand. k' je običajno izhodišče iz francoskih parlamentarnih kriz.
Počastitev kraljice Marije na pos aneštvu v Bukarešti
Buknreštn, 18. febr. АЛ. Naš poslanik nn romunskem dvoru g. Čoluk Antič jc priredil na čast Njenega Vel. kraljicc Marije veliko recepcijo s koncertnim delom v prostorih jugoslovanskega poslaništva. Prireditvi so prisostvovali Nj. Vel. kraljica Marija, bivši grški kralj Gjorgje, kraljica Jelisaveta. princesa Jelena, mati romunskega kralja Mihajla, princ Nikola, namestnik Saracel s soprogo, princ in princesa Brancovan. princ in princesa Cantarii/enu, princ Mavrocordato, minister zunanjih zadev Miro-nescu, minister vojske Čikaški. soproga ministra financ Madgeara. državni podtajnik Ga-senko s soprogo, ves diplomatski zbor. šef romunskega generalnega štaba Samojlovič s soprogo, romunska generaliteta, dvorne dame La-kovari, Tantamir, Mtivrodi itd., mnogi bivši ministri in narodni poslanci, naš vojni odposlanec general Stefanovič s soprogo, romunski senatorji in drugi visoki dostojanstveniki in naposled osebje našega poslaništva. Koncertni del sc izpolnili bariton Jurenjev. bivši član belgrajske opere, gospa Marija Snježina. prvakinja romunske opere in g. Strojcsan, član pariške opere.
Tožba Thurn-Tax'sa -
odbita
Beograd, 18. febr. e. Pri tukajšnjem sodišču se je vršila razprava radi tožbe kneza Thurti in Taxisa proti naši državi. Kakor znano je imel Thtirn in Taxis iz Regeneburga v naši državi med Zagrebom in Siskom velike komplekse gozdov, ki so bili stavljeni leta 1919. pod sekvester. Pozneje, koncem 1924 je vlada sekvester ukinila, na kar je knez Thurn in Taxis vložil proti naši državi tožbo za odškodnino za izsekani les. Dognano je, da je država izsekala 48.000 hraslov, kar znaša približno 147.000 kub. metrov v vrednosti 40,561.000 dinarjev. Na današnji razpravi je sodišče to tožbo odklonilo, in sicer iz formalnih razlogov, ter je obsodilo Thurna in Taxisa na plačevanje strofkev, k! so precej veliki. Samo strokovnjakom, ki so precenjevali škodo, mora plačati 65.000 Din. S lem je ta zadeva v prvi instanci v korist naši državi rešena. .
Razvoj francoske vladne krize
Listi o padcu Tardieujeve vlade
Pariz, 18. febr. U. Tardieu je padel radi vprašanja, ali smejo pri davčni napovedi trgovci zahtevati davčne odtegljaje tudi zu svoje žene, č c delajo v trgovini. Tu malenkostni povod se je smntrul najprej zu neko presenečenje, ki se pripravlja, če pn se stvar natančno premotri, jo umrl Tardieujev kabinet naravne smrti. Danes objavljeni uradni rezultat glasovanja dokazuje, da je opozicija nastopala proti vladi enotno, in sicer vsa levica od komunistov, socialistov in radikalov pa do radikalne levice in Bouillonovili radikalov, ki so spadali doseduj v vladno večino. Šlo je torej za več, kakor za finančno politiko vlade, katere dosedanja desničarska večina se jc zrušila.
»République« izjavlja, da je levica strmoglavila Tardieujevo desničarsko vlado in da jo mora sedaj ona prevzeti. O koncentraciji pa ne more biti govora. Tardieu sam je sporočil s svoje bolniške postelje, da smatra nezaupnico za izraz nezadovoljnosti radi finančne po' like Cheroaa, sebe samega pa ne smatra za prizadetega. -»Petit Parisien« in -Matin« zato že tudi propagirata sestavo kabineta Tardieu z levo koncentracijo pod vplivom radikalov.
Tardieu pa jc izjavil včeraj v »Echo de Pariš«, dn jc bolan, truden, potreben počitka iu da sestave vlade noče prevzeti. Desničarski listi podčrta va jo, dn je bil strmoglavi jeu samo Cheron. ne pn Tardieu. ?Avenin graja njegov proračunski boljševizem, da je kljub vsem svarilom nadaljeval sttipiduo politiko desnvuiranjn in branil'slabo stvar, ki obogatuje državo, obenem pa slabi produktivne sile države.
Doumergtse pričet
копгиМасцс
Za sedaj jo vprašanje naslednika Se popolnoma nejasno. Predsednik republike Doutncr-guc bo že danes začel s tradicionalnimi sprejemi in si bo z ozirom na londonsko konferenco prizadeval, du reši krizo čimprej. Dopoldne prideta k njemu predsednika poslanske zbornice in senata. [>opoldne pa voditelji strank, od katerih bodo desničarji brez dvoma p i cd lagal i Tardicuja. Poleg tega imenujejo listi tudi Polncn-reja, Brianda ter končno tudi radikalnega poslanca Chotina. Briand se za sedaj ne bo vrnil v London.
Pariz, 18. febr. U. Predsednik republike Doumergue jc popoldne nadaljeval svoje razgovore. V političnih krogih se naglaša, da ni računati, ''a bi kdo prejel nalog za sestavo vlade pred jutrišnjim večerom in da so bili današnji razgovori samo informativni. Tardieu, kateremu je padec kabineta prišel vsaj toliko prav, da je med tem ozdravel, je odločno izjavil, da prihodnjega kabineta ne bo sestavil, če bi dobil tak nalog. On namreč noče poskusiti vladati z radikali, na drugi strani pa misli, da bi sestava istega kabineta samo brez dosedanjega finančnega ministra ne bila zmožna. Predsednik republike bo Tardieuja sprejel še jutri.
Kdo sestavi novo vlado
Pariz, 18. febr. TJ. Dočim išče predsednik republike Doumergue v neštetih političnih razgovorih naslednika za Tardicuja, izjavlja že sedaj Poincare v ■Tntransigeantu«. da nikakor ni pripravljen prevzeti ta posel. V resnici propagirajo gotovi politični krogi Poincnrcjevo kandidaturo. Poincare je daues izjavil, du se še ne
čuti dovolj zdravega, do bi mogel zopet prevzeti bremena ministrskega predsodništva. Itu-zen tega položaj ni tako kritičen, dn bi njegov patriotizem mornl potisniti vstran vsa druga u važevanja.
Socialistična frakcija izjavlja, du je bila z včerajšnjo nezuupnlco potisnjena v manjšino vsu reakcionarna Tardieujeva vlada. Socialistična stranka je slej ko prej pripravljenu, sama na vodilnem mestu prevzeti odgovornost. Podpirala pa bo tudi otllcčni levičarski kabinet, ki bi ga sestavila radikalna stranka in ki bi z izrazito levičarsko večino mogla i/.vesti politiko reform in miru.
Skupina socialistične in radikalne levice (Franklin Bouillon) je izjavila, cla bo podpirala samo tako vlado, ki bo: t. na londonski pomorski konferenci zastopala stari program varnosti in neodvisnosti Francije in 2. ki se bo borila proti gospodarski krizi in draginji z izdatnimi davčnimi olajšavami. Tako politiko pa more voditi samo koncentraci jska vlada, ki bi obsegala vse francoske republikance.
Skupina levih republikancev, kateri pripada Tardieu sum, jo Turdicuju ponovno izrekla svojo zaupnico in zahteva, dn sc Tardieu vrne na krmilo. Izjavila je, da je po mnenju republikancev mogoča samo večina tako zvane »republikanske sloge, tako kakor jo jc zbral Tardieu okoli sebe.
Francoska kriza in
londonska konferenca
London, 18. febr. AA. Tukajšnji krogi smatrajo, da bo zaradi demisije francoske vlade nastal na londonski pomorski konferenci v vprašanjih, ki se tičejo direktno Francije, začasen zastoj. Francoski zunanji minister Briand je odgodil svoj povratek v London in možno je, da se vrne v Pariz tudi Leygnes. Konferenca bo razpravljala o raznih vprašanjih, na katerih Francija ni direktno interesirann. Na ta način bo konferenca lahko nadaljevala svoja dela in počakala na rešitev francoske ministrske krize.
ItaWanskl memorandum
London, 18. febr. U. V pričakovanju nove francoske vlade je začela londonska pomorska konferenca počasneje delovati. — Danes popoldne sta imela sestanek Stimson in grandi, italijanski zunanji minister je predložil ameriškemu delegatu memorandum, v katerem Italija zopet ponovno poudarja svoje načelo, da mora biti italijansko brodovje ravno tako močno kakor najmo-čnejše brodovje kontinentalne Evrope. Memorandum opozarja na to, da je Italija spričo svoje pripravljenosti za razorožitev od Vashingtona dalje opustila predložitev mornariškega zakona in sploh opustila določeno oboroževanje po načrtu, ki bo trajalo daljšo dobo. V podrobni analizi o moči italijanskega in francoskega brodovja se navaja: Če se ne ozira na francoski mornariški zakon in če se vpo-števavajo samo one križarke, rušilci in podmornice, katere sta Francija in Italija sedaj postavili v službo ali jih efektivno gradite, se lahko ugotovi številčna pariteta brodo-vij med Italijo in Francijo, z drugimi besedami, če bi bilo mogoče Francijo pripraviti do tega, da se odreče delu sedanjega gradbenega programa, bi bila francosko-italijanska pariteta zagotovljena vsaj za prihodnjih pet let brez posebnega italijanskega truda.
Viharnii seja sobranja
Sofija, 18. febr. U. Ob priliki, ko je poslanec agrarne stranke Radolov utemeljeval v ime-j nu agrarne stranke interpelacijo radi krvavih I dogodkov pri nedeljskih občinskih volitvah, je j prišlo danes v sobranju do hrupnih prizorov, j Poslanci demokratskega »/.govora« in agrarne I stranke so se med seboj luirlo zmerjali. Demokratski poslanec Kunev se je vrgel lia voditelja agrarne stranke Markova ter se je preprečil
Avstrijske mfavne težave
Dunaj, 18. febr. U. Konferenca načelnikov parlamentarnih frakcij se je posvetovala danes o prilagoditvi parlamentarnega poslovnega reda na novo ustavo. Iz številnih parlamentov drugih držav hočejo sestaviti možnost, kako naj vlada posluje pri zaupnicah. Če bo v bodoče vlada ali kak član vlado hotel izid glasovanja združiti z zaupnico, mora to v bodoče predsednik poslanske zbornice pred začetkom glasovanja naznaniti.
Vprašanje avstrijske zvezne himno utegne na četrtkovi seji narodnega sveta povzročiti pravo kabinetno krizo, če bo vlada vztrajala pri tem, da z zakonom prog'asi Heydnovo himno s Kernstockoviin besedilom za zvezno himno potom parlamentarnega sklepa. V političnih krogih se čuje, da bi Velenemci v tem primeru stavili predlog, naperjen proti lastni vladi, da se Heydnova himna z besedilom »Deutschland iiber allés* proglasi za oficielno zvezno himno. Pri tem računajo, da bo močna socialno demokratska opozicija glasovala z njimi, s čimer bi vladni predlog prišel v manjšino.
pretep samo s tem, da so nasprotnika ločili kve-storji. Ko je ministrski predsednik Ljapčev v svojem odgovoru odklonil parlamentarno anketo. ki so jo predlagali agrarci. ker sodna preiskava še ni končana, je zopet prišlo do nemirov. Demokratski poslanec Stojlov jc dejansko napadel agrarnega poslanca Bnjevn. Samo s tem. da so v zadnjem trenutku stopili vmes socialni demokrati, se je mogel preprečiti dejanski pretep.
Nova zračna zre za
Ângiïje z Egiptom
Atene, 18. febr. U. British Airwoy Compauy hoče od 1. aprilu dalje ustanoviti novo zračno zvezo med Londonom in Egiptom Doslej je šla zračna proga od Ixiniloua do Basla, od tam so potniki potovali do Genove po železnici, kjer jih jc zopet družba z vodnimi letali odpravljala preko Aten do Aleksandrijc. V bodoče pa bo šlo vse potovanje po zraku, vsaj poleti, in sicer preko Kolna, Niirnberga, Dunaja, Budimpešte, Belgrada, Soluna do Alcksandrije. Ta preložitev proge se utemeljuje s spori z Itulijo in s tem, dn polet preko Nemčije in Srednje Evrope omogoča boljšo izrabo, kakor preko Italije. ,
Prednost dlom^ć'm oro'zvodom
Praga, 18. febr. U. Češkoslovaško kmetijsko ministrstvo pripravlja načrt zakona, po katerem smejo vsi zavodi in podjetja države, dežele, okrajev, občin in javnopravnih organizacij kriti svoie pntrçhe vsakovrstnih živil samo z domačimi proizvodi. Prestopki se bodo kaznovali z golobami do 100.000 Kč ali z zaporom do treh mesecev,
Praški nadškol o
boljševizma
Praga, J8. febr. U. »Venkov« objavlja razgovor s praškim nadškofom dr. Kordačem o verskem preganjanju v Sovjetski Rusiji. Dr. Korduč označuje boljševizem kot zmago zmotne nemške filozofije:, posebno Megla, nemškega ka-tederskega socializma in sploh vsega liberalnega duha v zapadni znanosti nad rusko narodno dušo. Dočim se v Nemčiji in nu zapadu zelo razlikuje med teorijo iu prakso, jc to ruski narodni duši popolnoma tuje. Pri Rusih je pot od glave do srca in dalje do pesti mnogo krajšu, kakor pri Nemcih ali Francozih. Boljševizem ni torej nič drugega kakor usodni sad nemške in zapadne filozofije sploh. Da se v Rusiji preganja vera, se ne more tajiti. Kot edino pomožno sredstvo je dr. Kordač označil rimsko katoliško ccrkev. Snino pravo krščanstvo more rešiti Rusijo boljševiškega duha.
Nova stranka v Angliji
London, 18. febr. U. Po večtcdcnskem političnem boju je danes lord-Beaverbroke oznanil v »Daily Expressu«, da je ustanovil lastno United stranko. Izjavil je. da so do sedaj obstoječe tri stranke končno nekaj našle, česar odklonitev jih brez Izjeme združuje, to jc politika svo-iKidne trgovine v notranjosti angleškega imperija. Dnlje je izjavil, da razpolaga z več kot 200.000 pritrdilnimi izjavami iz vseh slojev no-roda.
Moriïcvm Kutjepova na sledu?
Kun, 18. Icbr. AA. Po vesteh \t Pariza, k' pa j'h ni b !o moči preverili, jo policiji že identificirala osebe, si so odpeli le gf-nerala Kutjepova Gre za tajne agente sv-vj^tske peli-nje Njihova aretacja je pred durm1.
Mednarodna podonavska razstava 1.Î931
Dunaj, 18. febr. U. Na Dunaju bo poleti 1931 v proslavo stoletnice obstoja donavske paro-plovne družbe mednarodna podonavska razstava, katere se bodo udeležile Nemčija, Avstrija, Češkoslovaška, Madjarska, Jugoslavija in Romunija. Razstava bo pokazala razvoj kulturnega in gospodarskega življenja na Donavi, promet in poinen paroplovbe na Donavi ter pokrajinske lepote Donave. Središče razstave bo v dunajskih mestnih skladiščih ob donavskem pristanu.
Krvave predsedniške volitve v Braziliji
Rio" de Janeiro, 18. febr. AA Tekom seda. nje volivne borbe je bilo 11 oseb ubitih, 34 ranjenih. Volivna agitacija za predsedniško mesto se bliža vrhuncu. Zato je pričakovati na-daljnih neredov do dneva volitve, to je do dno 1. marca.
Nove telefonske zveze
Belgrad, 18. febr. AA. Po sklepu g. ministra zn zgradbe so otvorjene nove telefonske zvezo z inozemstvom med Mursko Soboto na eni strani in vseini mesti Avstrije na drugi struni, nadalje med Su.šakom in Bologno, med Zagrebom in Bologno, med Zagrebom in Coneglianom. tned Novim Vrbasom in Pečuhom, med Drvarom in Budimpešto.
Belgrajske vesti
Belgrad, 18. febr. e. Tekom današnjega dne je nastopila v Belgradu velika spremembe temperature in je padal gost sneg.
Belgrad, 18. febr. e. Naša trgovska mor. narica je naročila v angleških ladjedelnicah tri nove parobrode v skupni tonaži 18.148 ton.
Belgrad, 18. febr. e. Jutri se vrši pred tukajšnjim trgovskim sodiščem razprava zaradi konkurza Gostilničarske banke v Belgradu. Gostilničarska banka ponuja svojim upnikom 50 odstotno izravnanje.
Zagrebške vesti
Zagreb, 18. febr. a. Ban savske banovine dr. Silovič je odpotoval v Belgrad, kjer ostane tri dni.
Zagreb, 18. febr. a. Danes se je mudil v Zagrebu šef centralnega presbiroja Marijano-vič, ki se vrne zvečer v Belgrad.
Zagreb, 18. febr. a. Danes zjutraj ob 10 je skočil iz 4 nadstropja Anton Fischer, star 43 let. Že lansko leto je poskusil samomor. Pri padcu si je zlomil obe nogi ter dobil težke notranje poškodbe in je kmalu nato umrl.
Seja Ju*osi. nogometne zveze
Zagrel, 18. febr. a. O konferenci med zastopniki JNS in nogomet, podzvezami se je izdal danes službeni komunike, v katerem ; se predvsem naštevajo vsi nogometni forumi, ki so zastopani na tej konferenci. V vprašanju spremembe pravil je bilo sklen'eno, da izdelata zagrebška in belgrajska podzveza v roku 14 dni skupen predlog, ki bi se sprejel na glavni skupščini 16. marca. Ako ne bi prišlo do sporazuma, bi se o tem obvestile ( ostale podzveze. Dalje je bilo na konferenci j govora o sodelovanju naše reprezentance na j letošnjih prvenstvenih tekmah v Montevideu, za katero je bilo sklenjeno, da naša država ne sodeluje. Delegati iz Belgrada so zastO' pali nasprotno mišijenje,
Dunujskn vremenska napoved. Počusi se bo ru/jnsiiilo, Ponoči bo mraz.