P »sastezne števSkei Navadne Bin 1*—> ob nedeljah Bin 2*—« .TABOR* izhaja vsak dan, rasnren aedelje in praznikov, ob IS. uri s datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D *a UK>“ cemstvo D 26’—, dostavljen na dom D 19'—-, f a izkaznice D IS*—* in ser a ti p* dogovoru. Naroča »e pri upravi .TABORA*, MARIBOR. Jurčičeva nlica štev. 4. Naslov: p@srnRif piafana w' čStdvfhT < C@sia' eSana&Tš Sfiev. u TSP ll IU Posamezne številko« Mavadue Din 1*-ob nedeljah Din 2*- UREDNtSTVO n uhaja v Mbr bom, Jurčičeva wL St. 4* L mA u tropj e. Telefon tntarurb- Št. 2T&. UPRAVA ae uboja v Jurčičevi alioi št- 4, pritličje, desno* Telo-Ion št« 24. — SHS poštno čeloovuž račun 2tov. 11.787. Ne naročil n brc T i t . l Z .. i c 1 C v. .1 tt888Si3» Neodločena bitka. (I-us) Maribor, 7. maja. ■ številke o izidu volitev v Nemčiji so že toliko sigurne, da si lahko napravimo večalimanj verjetno sliko o novem :položaj tl. Nihče ns dvomi o velikem mednarodnem pomenu nemških volitev. Pomen pa. je dvojen: pozitiven ali negativen. Diktatura desnice ali levice bi^ izzvala dalekosežne evropske zapletijaje in bi sedanje stanje poslabšala do skrajnosti. V tem ne bo nihče videl nic pozitivnega* ■Zato pa bi mogla parlamentarna večina demokratične smeri upiivati pozitivno na 'razvoj dogodkov. Pozitiven pomen nemških volitev vidimo tedaj v tem, 'kako daleč so omogočile sporazum' Neiu-ičije s Francijo in z drugimi harodi? _A.lt |so pripravile tla za sodelovanje Nemčije pri nujno potrebni konsolidaciji e v ronskih političnih in gospodarskih razmer [in pri pacifikaciji sveta? j Če premet rimo volilni izul s tega vi-pdika, tedaj moramo reči, da so volitve [prinesle globok minus. Vendar pa bi bili« zmotno trditi, da se je položaj poslabšal do skrajnosti. Dosedanja nemška [politika je bila'taka, da nam je beg k jekstrenom umljiv. Nemška politika je »prikrivala resnico, da se Nemči ja ne »noro izogniti repairacijskim obveznostim. ■Z druge strani pa jo Francija trčila z vsem. nemškim javnim mnenjem in je jzadela. gnili nemški .zob do živca. Dogodile i, lci so zadnjo loto nastopali v Nemči-jj'i, so morali izzvati skrajno nezadovoljstvo in zrevolucijonirati ljudsko miši je; “nje. A revolucijski težišči, sta tu kakor drugod na. dveh skrajnostih: v desni- čarskem militarizmu in v komunističnem1 sanskilotstvn. I Ti koncili krili nemške politike sta V nedeljo najbolj želi. Dosedanje vladne Istran ke so poražene, d asi ne tako hudo, Stot so jim' prerokovali. Socialni demo-kratje, ki so imeli doslej 171 mandatov, »so jih ohranili samo 99. zato pa so ko-(tamnisti poskočili od 16 na bi, nemški^ na-Monalci pa od 65 na 99. Demokratje so [padli od »9 na 24, nemška ljudska stranka od 66 na 45; največ sreče je imel katoliški centrom, ki je izgubil zgolj 6 •mandatov. Številke sicer še niso definitivne, ka-fžejo p* vso nejasnost položaja: _ Znaten, porast obeh ekstremnih strank ;je le še bolj zapletel itak dovolj zapleteni položaj. Ti močni stranki ne prideta :y poštev pri nobeni vladni kombinaciji, ja, med njima samima zija nepremostljiv jprepad. Obe stranki bosta delali večno |Zgago: imata priliko za neusmiljeno kri-Ltiko, hkrati, pa možnost nadaljnji nspe-ihov, ker ne bosta odgovorni nikomur 'drugemu kot lastnim volilcom, ki pn bo-jcLo hvaležno sprejeli vsako še tako veliko porcijo radikalizma, v e preraotrimo Položaj z drugega vidika, vidimo, da stoji 305 meščanskih zastopnikov proti If>fl marksistom; volitve so tedaj ojačile desničarske siueri, le tega ne smemo pozabiti. d ’ «o bo teh 305 poslancev težko našlo kedaj v enotni falangi. Bolj ko bo Slo za načelna vprašanja, bolj se bodo med sabo oddaljevali. Takisto je neverjetno, da bi socialni demokratje In komunisti napravili sku; no fronto, dasi Prisegajo na isto miselno dognlie, Položaj je tedaj Še bolj zapredon kot Je bil Po volitvah v Angliji: tam imajo vsaj malo strank, tu pa strank kar mrgoli, Nobena pa nima zadostne moči, da bi, Maribor, petek 9. maja 1924. Leto: V. — Številka: 1O0&J Kosec poskusov s koncentracijsko vlado. Bavidovič še ni bil sprejet od kral ja. — Pribičevič v avdijenci. — Novi zračni balončki opozicije. BEOGRAD, S. maja. Danes dopoldne ker so bosanski radikali odločno proti, ni bil sprejet noben opoziedjonalni po- Korošec .je izjavil, da ne gre v korrubi-litik v avdijenci, tudi ne Davidovič. Ob nacijo brez Davidovima in Spaha, Davi-10, uri do»p. se je sestala v kabinetu min. dovič pa, da ne more sodelovati s. Pri-predsednika konferenca nekaterih mini- bičevičevo skupino. sirov, katere so se udeležili gg. Panič, Pribičevič, Srskie, Trifkovič, Vukič in Janjič ter skupščinski predsednik .Jovanovič. Konferenca se je bavila s političnim' položajem. Značilno jo bilo prisostvovanje skupščinskega predsednika. Po konferenci se je podal minister prosvete g. Pribičevič v svoj kabinet, ob 12. hri pa h kralju. V opoaicijonalnSh krogih v zvezi s tem še vedno govore o možnosti koncentracijske vlade, v radikalnih in krogih samostalnik domokra- Ob % 12. uri so dmeli daljšo koniferen-co Davidovie, Maček in Predavec, ki še včeraj ni odpotoval iz Beograda. Šlo je baje za poskus, pregovoriti Radičev-ce k lojallnojšemu postopanju nap ra m opozicij on al n emu bloku. R&dSkalski poslanec ■ ParitoviČ. jo izjavil v svojem’ in v iomtenn. poslancev Rankovičn, in Tadiča, da so’ ne priključijo akciji g. Na stasa Petroviča. BEOGRAD, 8. majnika. (Izv.)' Nastas Petrovič je včeraj posotil predsednika tov pa izjavljajo, da je koncentracijska narodne skupščine Ljubo Jovanoviča, vlada nemogoča. V opozicijonalnih krogih se je raznesla, vest, da skušajo radikalci pridobiti bosanske muslimane za sodelovanje z vlado Pašič-Pr i biče vic. To se demontira, ter mhr prigovarjal, naj bi on prevzel sestavo koncentracijske vlado. <4. Jovanovič pa je odklonil Vsako soudeležbo v akciji, ki ima namen, povzročiti razkol v radikalni stranki. Proces prdti francoskemu kapetanu v Beogradu. BEOGRAD, S. maja. Danes o»h K9. url se je pričelo nadaljevanje procesa proti francoskemu .kapetanu Carlierju. Prečita! a, so se poročila, zaslišani so bili zopet izvedenci, ki so na zahtevo zagovornika in po sklepu sodnega dvora včeraj ponovno izvršili lokalni ogled v sobi -48 v beogra jskernl »Palačo hotela*. Vratar hotela jo izpovedal, da je v d etični noči (Baz.prava 'je-pričela 7. im. Naval občinstva jo ogromen, vendar ima. prostora le ljudi. Poročali smo svoj čas o umoru Švicarja Tsellija. v Ib o o gr a jskeml Palače hotelu. Tselli je spal v isti sobi s Cariierjein, ki je bil v isti noči ranjen’, Državno pravdni? tv o je obtožilo Oarlier-ja na podlagi miznih indioij1 poskusa n mora in pa zastrupi jen ja, ker je Isclli o polnoči zaslišat ^strele in> klice na po- uimrl v bolnih no radi strela, ampak moč, hitel v so1k> št. 48 in našel Oarlier- vsled zn strupi jen ja. Preiskava ni dogna-ja v krvi pred vrati, ki ga je pozval, naj la Carlierjeve krivde. Obtožba so naela-pomnga Iselliiju. Tekom’ razprave je nja na dejstvo, da ni bilo v sobi tretje-Carlier mod drugim izjavil, da je že v ga ter da je Carlier kupoval zdravila, s Curihn dobil grozilna pisma. Sedaj jo katerimi se po gotovem komtičncml pro-kot obtoženec rnvnotako uničen, kakor cesu razvija strup. Carlier pa trdi, d«, je Lselli. "Razprava je bila opoldne preki- Kilo -okno odprto iii da sta bila v noč? njena in sc nadaljuje ob 3. uri pop. oba z Isellijem napadena. Nekatere pri- # če pa trde, da je bilo zaprto.) —O** G as obiska, ki se bo izvršil bržkone tekom' letošnje jeseni, šo ni definitivno določen in se bo o tenu še vršilo posvetovanje na sestanku zunanjih ministrov dr. NinČiča in dr. Benoša, ki so bo vršil na Bledu ali v Ljubljani. MASARYK OBIŠČE BEOGRAD. čas še n' d oloeen, vendar bo na jbrže jeseni. ZAG REB, 8. majnika*. (Izv.) Nekateri, jutranji listi vedo poročati, da je minister zunanjih- zadev dr. Ninčič na včerajšnji seji ministrskega sveta poročal, tudi o svojem sestanku s češkoslovaškim poslanikom, na katerem) sta raz-pravljala o nameravanem posetu pred- DIPLOMATSKI OBISKI. BEOGRAD, 8. maja. Danes dopoldne sta obiskala ministra za zunanje zadeve dr. Ninčiča angleški poslanik Joung in sednika ČStR dr. Masaryka v Beogradu, poljski jnManik Okenski. I DEAGINJSKE DOKLADE ZA PEOkl METNO OSOBJE. f BEOGRAD, 8. majnika. (izv.) Protai metni minister dr. Popovič je zahtevaj) od finančnega ministra, naj se naredbst! o draginj sikih dokladah državnih uradv nikov razširi tudi na prometno osohjef tor ob enem' izvedejo nekatere korektu*-re v smislu naredbe o prometnem osoli, ju. Obenem je zahteval, naj se računiajo nove plače mesto od 1. oktobra že od L majnika 1923. ■■« NOVI JAPONSKI POSLANIK »V BEOGRADU. , j BEOGRAD. 8. majnika. (Izv.) Glasoni obvestil bi Bukarešte dospe te dni v Beo* grad japonski poslanik za balkansk# države Honokuski, da preda «a aašenfl 'dvoru svoje poverilne listine. SPOR ZA SEDEŽ ALBANSKE NA-| RODNE SKUPŠČINE. Val ona ali Skaderf BEOGRAD, 8. majnika. (Izv.) Glas-poročil, ki jih je sprejela vlada i® nc, je nastal med albanskimi hud spor. Ena skupina se zavzema za da ostane albanska narodna skupščina Valoni, dočint so drugi proti teijga1 teij predlagajo za sedež skupščine Skaden' ‘J ■SDV 'T K’"' ’ Gibanji rudarjev v Nemca ji. i ■ t DBSELDORF, 7. Maja. (Havas). yslei izprtja rudarjev so komunisti pr "DsiDS general n oo stavko, dočim1 so bile jmotl temu 4 rudarske zadruge. V pokrajinah! Duisburga in HamKorna je ustavitev deJ la splošna. V zadružnih podjetjih, ki prj padajo Micmnu, se vrši normalno delo. > BERLIN, 8. maja. »Vorvvarts« poročaj iz Amsterdamu, da zasleduje mednarod-) ni zadružni biro gibanje nemških rudari jev 7. vso napetostjo. Če se.bo to meadsai gibanjo izpremenllo v splošen boj ®a. 84 umi delavnik, lahko nemški delavci pajo na najdalekoeežnejšo podporo - ]; BORZA. )j CURIH, 8. maja. (Izv.)’ Predhorea« Pariz 35.75, Beograd 7. London 24.61, Pra» ga 16.48, Milan 25.15, Newyork 561.50^, Dunaj 0.007950. ZAGREB, S. rriaja. Pari® 516—521, Švi^ ca, 1424.50—1437.50, London 351*75—353.75, Dunaj O.Heo-O.1146, Praga 235.40-238.40t Milan 359.50—362.50, Newyork 79^0-80.80j BEOGRAD, 8, maja 1924, Pariz 51S-* 513, Švica 1423—1443, London 352—353.251, Dunaj 0.1134—0.1186, Praga 236.50—236.75,' Milan 361—361.25, Newyork 80.49 20.50. ] lahko sama prevzela vlado. Iv c . se koa-! taktika l>i šla za tem, da sl pridobi Čas. - zam In mir nego neprestano izzivan je lici je tiče, je \ »a a onihinncija pre-l Uverjeni smo namreč, da se morajo volucije, vojne in’ anarhije. Glede tegal zgodnja, ker bo celoten položaj mogoče i francosko-angleški odnosi poslabšati,« —f pa je Ireba čakati izzida f »moških vo« ____________enl/i r*r»VA rini _ t-v i i.. X... . , , . , preraotriti šele prve dni junija, ko so ima po ustavnih določilih novi parlament sestati, Nosporno jo to, da so temelji. wei-raarsko ustave varni in da republikanska vladavina vsaj za sedaj popolnoma sigurno večino, kajti v teni' vprašanju jo mogoče računati tudi s komunisti. Kur se tiče sprejetja Davisovega načrta, ki mu mnogi pripisujejo pomen ver-saillske pogodbe, je stvar vsaj trenutno zelo problematična. Za, r-paraoijske sklepe je potrebna, dvetretjinska večina, de p;v brez nemških nacionalistov ni. Njih sfnlisce^ v tem ovrojisko važnem vprašanju označuje mach: ■ ehstična izjava grofa Westarpa; »Nemčija je sicer voljna vzeti poročilo izvedencev kot podlago pogajanj, vendar pa bi takoj po- stavila svoje proitipredloge in vsa njepa ^tudi Nemčiji d?7'**"’ T'otrehneiši spora- Da takšna taktika ne more prinesti spo-j lifov. ki se vrše v nedeljo 11. tmk razuma, jo samoobsebi umevno. | V celoti je tedaj minus tako globoVj Politična bitka v Nemčiji je tedaj o-^ da se ne obetajo baš najboljši izgledi ®a| stala nedločena. Dobro je zapisal te dni. sporazum in pa.lTikaci jo na“ Ptujske vesti. zbor »Državnega ženskega učiteljišča« v Mariboru, ki je priredil zadnjo soboto sijajen koncert v Mariboru, ponovi koncert prihodnjo soboto ob 7. uri zvečer v Društvenem domu v Ptuju. Pokažimo domačim umetnicam, da vemo ceniti njih trud in delo, in posetimo njihovo prireditev polnoštevilno! Celjske vesti. Poroka. V Celju so se poročili dne 4. tm. g. dr. med. Franjo Benedičič z gdč. Miro Hladnikovo in g. Leo Višnar z gdč. Marico Gross. Celjsko mestno gledališče. V soboto, dne 10. tm. ob 16. uri se vprizori mladinska igra »Snegulčica« izven abonementa. 1F. mladinski koncert Glasbene Matice v ( elju. Ga. Pavla Lovšetova, priznana koncertna in operna pevka, koncertira v nedeljo^ dne 11. tm. ob J* 11. uri dop. pri TV. mladinskem koncertu Glasbene Matice v veliki dvorani Nar. doma. Pristop ima poleg gojencev Glasb. Matice in dijakov drugih šol tudi širše občinstvo. Iz seje celjskega občinskega sveta 5. maja tl. Vojaška oblast uporablja javni ) prostor na Glaziji brez privoljenja me-* stne občine kot vežbališče. Ker so bili. opetnvani opomini brezuspešni, se sklene vložiti proti voj. oblasti tožbo na ugotovitev posestne pravice in pust.itve n- " poir.be. Isto velja tudi glede izp'raznit.ve konjušnic in bolniških barak pri Sp, Sa-povžu. Za mesno elektrarno se predloži obširen pravilnik glede oddaje elektr. toka. Vsled razširjenja elektr. omrežja bo uporabljala električna napetost približno 200 voltov za pogon in 115 voltov za razsvetljavo. Za nadnljne nujno potrebne moderne preuredbe pri električni napeljavi votira obč. svet. posojilo 250 tisoč D. Predložijo se in odobrijo soglasno računski zaključki za leto 1919 d© 1922. D teh se lahko posname, da je biki kljub težkim povojnimi razmeram mest-no gospodarstvo še precej ugodno, Ri-barskemta društvu v Celju se odda v najem) obe. ribolov, M obsega Savinjo tu pritoke od Polzele do Tremertj, za rta^-daljno dobo 10 let. Zakupnina znaša 4000 D. Najemnina pri vojaških objektih se znatno zviša, tako da znaša donos 5% od vrednosti in pa izdatke za raznta popravila. Oddelku za sod jakno politiko se predlaga na podlagi poziva, dm se otvo-rita pri Rudarski šoli in v bližini vojaške bolnice na Ljubljanski cesti v lesenih uticah dve novi tobačni trafiki, kf ju dobita vojna invalida. Obč. odbor je načelno za to, da se izmenjata prostora pri avgment. skladiscu, ki jo obč. last. Prostorom vojaške bolnice na Ljubljanski cesti. Vojaška oblast Pameravu zgraditi pri avgment, skladišču poslopje za pukovsko poveljstvo. Cene parcel na Jožefovem' hribu se bodo določiTo za posamezne stranke nasproti —■ Obči,tja, Celje zaprosi ravnateljstvo pošte in brzo-java, da uvede v Celju zopet celonočno telefonsko službo. Obč. odbor protestira nadalje proti neugodnemu novemu voznemu redu, ki stopi v veljajo a L jun. vsled katerega mnogo dtfakov oefjskih šol ne bi moglo več poseeaifci svojih za-, vodov. — Obč. Seja ja-trajala od pol 20. do četrt na 24. »i . ... *, Primorske vesti. Črncem ©tvarjajo šole, Slovencem pa jih zapirajo. Prešlega tedna je bila v italijanskem službenem listu objavljena naredba, ki odobrava ustanovitev šole v Tripolitaniji in Cireuaiki. Tržaške »Novice« k temu pripominjajo: »Prisl: smo že tako daleč, da lahko zavinamo j napol divjim plemenom v afriških pokrajinah. Otroci črncev se lahko učijo prve besede v materinem jeziku, a otrokom slovenskih in hrvaških mater je ta pravica s kraljevim1 ukazom odvzeta « Zakaj ni bil izvoljen dr. Ulika Stan-ger? Pri poslčdnjih volitvah v Italiji je vladal Spor glede nekega člena v volilnem zakonu, ki govori o številu planiških nmst med strankami, ki so v manjšini. Nekateri so trdili, da se morajo ta mesta razdeliti mod stranke, ki so pri volitvah dosegle količnik, dočim so drugi zagovarjali stališče, da imajo do teh mest pravico tudi stranke, ki so v manjšini. Če bi prevladovalo prvo stališče, hi Jugoslovani v Italiji dobili še enega poslanca in to dr. Stangorja. Medtem pa je centralna volilna komisija vRiinuza-vzda drugo stališče in tako so Jugoslovani dobili samo 2 poslanca dra. Wilfa-na in dra. Besednjaka. Danes vsi v Narodni dom na akademijo sokol, naraščaja! MariKofti, Sifie' 9. Wn;ia: 1924' *? A B O B*. SfraB J Mariborske vesti. Maiibor, S. maja 1924. m Vciiki župan dr. Ploj ne sprejema strank od 10.-24. tm., ker odpotuje v soboto 10. tm. v Pariz, kamor pa je pozval zunanji minister kot eksperta k re-paraoijski komisiji. m 25-letnica narodnega obrtnika. Te dni je slavil v narodnih krogih splosno znani umetni knjigovez, g- Miho Vahtar, 25-letnioo obstoja svoje obrti.-Pred 25 leti je začel svojo obrt v Opatiji, od koder so ga po preobratu izgnali Italijani, ker je bil neupogljiv narodnjak. S svojim 'strokovnim' znanjem in obrtniško zavednostjo je svoj obrat stalno izboljševal, širil in dvigal ter se z vztrajnimMU neumornim delom kljub vsem težkočam, ki so mu jih šl’ or a j neprestano delali, nasprotniki, povzpel do današnje višine in ugleda. Njegova umetna, knjigoveznica je danes znana preko mej naše ožje domovine in je obrtništvu našega mesta v čast in ponos. Pn, tfidi sicer prištevamo g, Vahtar ja med odlične delavce na obrtniškem in narodnem' polju. Odličnemu somišljeniku k lepemu, jubileju iskreno čestitamo in želimo njegovi obrti zlasti v interesu nartulne stvari v Mariboru kar najlepši nadaljui ra‘zvoj in napredek! ni Koncert slovenskega kvarteta. Dne 11 maja stopi »Slov. kvartete V naši veliki kazinski dvorani prvič v javnost. — Mariborčani si lahko štejemo v čast, da jih moremo prvi slišati v javnosti. Kvintetov je mnogo po svetu, dobro izurjenih in lepo donečih pa zelo malo. Izvrstna, daleč, na okoli znana nemška kvarteta sta dunajski -Dan ob in s« in Nebe-v\ar .tet iz Berlina. Tretji, ki se bo kmalu lahko postavljal v isto vrsto z njima, Pa je naš »Slov kvartet« v Ljubljani. Prepričani smo, da nam\vsafc to potrdi ki jih bo slišal. Da podajajo res nekaj ti nega, preciznega in' dovršenega, se žc more sklepati iz tega, da že 4 in pol leta vadijo za svoj prvi nastop v javnosti in ds to niso začetniki, ampak znani ljubljen ski pevci, med njimi dva operna, prv: •bas pa iz bivšega Kozinskega kvarteta Mariborski Matičarji smo jih že pri svo-jem gostovanju v Ljubljani slišali. A/ 'filharmoniji je bilo. Na prijateljskem večeru, ki so nam ga priredili ljubi jan ski pevci, naenkrat zagledamo omenjen kvartet na odru. Pa že po prvih akordih 'pmo dobili utis, da je tu nekaj posebnega, redkega in v smrtni tišini je prej živa idružba. poslušala pesem za pesmijo. Pre pen so nam skoraj ves mariborski pro gram. Nekaj krasnega je n. pr. »Oj ta vojaški boben«, kakor ga predava slov. kvartet. Če jih marib. ljubiteljem krasnega petja kar najtopleje priporočamo, vemo. da jim steni) p-iin-avimd eno najlepših pomladanskih večerov. na Zborovanje mariborskega učiteljskega društva. Mariborsko učiteljsko 'društvo je imelo včeraj v šolskih prostorih na Ruški cesti dobro obiskano zborovanje, na katerem1 je ped prei sec fetvom g. Tomažiča razpravljalo o perečih stanovskih vprašanjih, zlasti pa 0 zadnji regulaciji plač, ki zopet dela kii-vico učiteljicam, množenim z državnimi Gradniki. Po zborovanju so jc vršil sku-f>en ogled tkalnice in predilnice Doktor in drug na Ruški cesti. m .Tadrauska Straža. Iver se dne litin. vrši glavna skupščina glavnega od-Kora JS v Ljubljani, pozivamo tem potom celokupno članstvo na plenarni sestanek, ki bo v torek dne 13. tm. ob 20. Pri v restavraciji Narodnega doma. Na Sestanku bodo izvoljeni delegati za. omenjeni občni zbor. — Odbor JS v Maribo- !gU. 1 m Tombola v rrid Otroški bolnici j‘e preložena na nedeljo 1L maja. I reostalo ,je še nekaj tombol n ih kart, ki se dobe v trgovini ge. Zlate Brišnik v Slovenski ul. ,5n v trafikah na Aleksandrovi cesti, Gosposki ulici, Glavnem1 trgu'in na Koroški cesti, 1 m Zahvala. Za tombolo v prid Otročke bolnice so še naknadno darovali: .tvrdka ITalbarth eno kožo, tvrdka »Dra-,!va« stol, Zvonolivarna aluminijsko po-'«odo. Olepševalno društvo in podjetje V»Vrt« cvetlice, tvrdki Gofo in Union1 po 25 1 pivo. Izrekamo vsemi darovalcem risrčno zahvalo. — Mari|borsk.o-;sloyen. »nsko društvo* ' ' ' , Si Državni vpokojenci, člani »Društva jug. drž. uslužbencev in vpokojencev«, se zadnjikrat opozorijo na vplačilo članarine za 1. 1924, ki jo sprejema gosp. Ostronška od 10. do 20. tm. v Nabavi j al-nJb zadrugi. Člani, ki v tem1 roku ne store svoje dolžnosti, ne dobe s 1. junijem! novih edino veljavnih izkaznic in bodo iz društva kakor tudi iz »Samopomoči« izključeni. To čita joči člani naj o tem, obvestijo necitajoče tovariše. m Tujci v Mariboru. Dne 8. majnika je bilo v Mariboru prijavljenih 03 tujcev in1 sicer: Meran 20, Privat-hotel 3, Zamore 15, IIalbwidI 7, Holzknecht 4, Črni orel 5, Kosovo 2, Zlati konj 3, Pri grozdu 2, Zokaly 1, Domovina 1. m Tarifa izvoščkov v Mariboru. Zadruga izvoščkov poroča: Od 7. maja naprej je v veljavi nova maksimalna tarifa izvoščkov v Mariboru, Poedine postavke so nekoliko zvišane. m Prodajala, je že rabljene kolke. — Neka K. Zofija, iz Razvanja je prišla v mesto ter od trgovine do trgovine prodajala kolke različne vrednosti. Aretiral jo jo stražnik ter jo odvedel na policijo, kjer so ugotovili, da kolki niso fal-zificirani, ampak rabljeni in oprani. Zenska je izjavila, da je te kolke našel njen mož, nakar je bil tudi on aretiran. Oba so predali sodišču,.kjer se bo tudi ugotovilo, kje je tista kemični pralnica kol ek o v. m Tihotapstvo še cvete. K. Lucija in P. Margareta sta'bili aretirani, ker se ne moreta odvaditi tihotapljenja. Z njima je bržkone v zvezi neka V. II., pri kateri so našli še 'A kg. saharina Včeraj je bilo v Mariboru aretiranih skupno fi tihotapcev. m Prijatelj perutnine. Srimpf Terezija je 7. maja prijavila, da ji je bila med 17. in 18. aprilom ukradena siva kokoš. Včeraj so tata zasačili na Koroški cesti, kjer je kradel perutnino različnim strankam. Ko je opazil stražnika, je pričel teči. Zasledovalo ga je več ljudi, katerim je pretil z nožem. Po dolgem zasledovanju se je dvema stražnikoma posrečilo, da sta ob Dravi tatu aretirala in ga odvedla na policijo. m Nevaren ogenj. V stražnici poleg vojaške smodnišnice v Bohovi jc nastal v torek zvečer ogenj, ki hi lahko imel usodne posledice. Ogenj je nastal vsled premalo zavarovanega dimnika, vsled česar se jc vnelo strešno ogrodje. Bila je že skoraj cel h streha v ognju, ko je prihitelo mariborsko gasilno društvo, ki je v pol uri odstranilo vsako nevarnost. Stražnica stoji v neposredni bližini snted . .. -e in ždi se nam precej lahkomiselno, da odgovorni, čmitelji ne posvečajo kurilnim napravam večje po zornosti. Glasom poročila gasilnega društva je odprtina v dimniku zaprta mesto s predpisanimi železnimi vratci samo : kosom navadne pločevine. To jo nedo pustno v navadni zasebni hiši in še tein bolj nevarno v bližini smodnišnice. Upa mo in zahtevamo, da se vsi taki nedo-statki. nemudoma odpravijo in ne sprav lja brez potrebe v nevarnost človeških življenj in imetja. m Izropal gnezdo ščinkovcev. Na o-vadbo neke stranke je bil včeraj ustavljen nek dijak Edvard V., ker je izropal gnezdo ščir' ovcev ter ga odnesel domov. m Aretirana sraka. Na zahtevo Marije Lešnik je bila dne fi. maja aretirana neka Marija K., ker ji je pred 8 dnevi u-kradla več perila in z njim pobegnila. Na vesti ima se več drugih tatvin v vrednosti 1485 Din. m Kavarna »Mestni park«. Vsak večer svira marib. salonski orkester od {). do 1. uro Dri lepem vremenu tudi popoldne od pol 5. do pol 7. ure. 992 giedaSišce. EEPERTOIRE: Četrtek, S. maja. Veseli dan ali Matiček se ženi Ah E. (Kuponi). Petek, 9. maja. Koncert citraškega kluba. Sobota, 10, maja. »Čardaška kneginja« Ab. D. Film. □□□□□□□□□□□□ o □ □nnnnnnnnnnn VOLILNI IMENIKI (za občinske in skupščinske volitve) za mesto Maribor so r:i pristaše Demokratske stranke oziroma člane Pol. in gosp. društev za II. j„ m,, i. in lV ;n V. okraj na vpogled v pisarni oblastnega tajništva JDS v Mariboru, Cankarjeva ni. 1, dnevno razim nedelje, med 9. In 12. nro dop. ter 3. in 5. uro pop. Somišljeniki, imeniki so pomanjkljivi, zato naj Se vsak prepriča, če jc vpisan. aXDOODCaxn o O □□□nnnnnnnnn Grajski kino predvaja v četrtek, pe-tekc soboto in nedeljo velikansko, izborno uspelo . dramo »Nasprotniki« z znamenitim Harry Piel-om v glavni vlogi. 7 zanimivih činov ima ta senzacijo-nalni film, ki je zelo napete vsebine in izvaprednih atrakcij. V petek in soboto ob 'Ari. uri zopet rodbinske predstave »Mala samaritanka« z Glorio Coogau v glavni vlogi pri polovičnih cenah. KuSžura in umetnost x Proslava 200-letmce rojstva filozofa Kanta v Maribor«. V včerajšnjem članku pod tem naslovom je tiskarski škrat popolnoma spačil smisel važnega stavka v uvodu, ki se glasi pravilno: « . . veliki duhovi tako mola nad povprečno maso »narodnih« politikov i hujskačev kakor vrhovi gora nad megle močvirnih dolin''. Dalje je škrat napravil iz 12. maja — 12. mairca. kar pa so čitaitelii izvestno popravili sami. x »Divji lovec« v novi zasedbi. Torkovi predstavi »Divjega lovca« je dala obeležje gostovanje člana ljubljanske drame g. A. Danila. G. Dan i lo je Nestor slovenskih igralcev in je bil s pokojnim Vorovškom1 najmarkantnejša o-sebnost na ljubljanskem1 odru. Kritika je podčrtavala njegovo izredno plastično podajanje ljudskih tipov in figur. Danilov- rihtar v »Divjem lovcu« ni najznačilnejša kreacija iz njegovega repertoarja; to sodimo po tein', da nismo občutiti nikakega plusa nad igro domačega rihtarja, takega plusa, ki bi ga bil g. Danilo podal prav gotovo v kaki mar-kantnejši vlogi. Občinstvo je prihod Nestorja na oder pozdravilo z navdušenim ploskanjem' in ga je po prvem in tretjem dejanju ponovno klicalo pred zastor. Podarili so mu dva venca in še šopke na vrh, znamenje simpatij, ki jih je deležen pri mariborskem občinstvu. —Kot Majda je debutirala gdč. Z e č k o v a, članica ljubljanske drame. Naš ženski dramski ansambl kaže tolike vrzeli, da bi z veseljem pozdravili angažma igralke, ki bi imela vso osnovne pogoje za umetnico. Ni treba, da pride k paro zrela, a vsaj dozorevajoča bodi. Gdč. Zečkova je ' nela priliko pokazati v vlogi Majde i osnovne pogoje i igralsko kulturo. Med osnovne pogoje štejemo glas, temperament, telesno figuro. Njen glas se nam1 zdi trd' in preveč monoton. Iz njega se preveč oglaša organ, premalo timbre čustev, odmev duševnosti. In vendar je glas pri igralcu mnogo, zelo mnogo, kajti on jc poglaviten medij med igralcem in občinstvom. Glas izraža neskončno valovanje notranjosti, kri jo mora igra tako vznemiriti, da igralec poda na svoj način in iz sebe tuje življenje. Gdč. Zečkova nima v glasu nič karakterističnega. Tudi njen temperament je premalo izrazit, zato se ni čuditi, da slabo gibčnost in dojemljivost svoje notranjosti zakriva s šablonskim patosom. Na dramatičnih mestih smo občutili njeno čustvenost kot medlo razredčeno vsebino, ki ne kaže ne pristnosti ne barvnosti. Telesna figura je «„••>> edini plus. — Igralska kultura je vprašanje razvoja in razvoj vprašanje časa in šole. Toda kjer osnovni pogoji ne segajo nad povprečnost kjer ni močnega talenta, no moreta niti čas piti šola ustvariti umetnika. Vendar pa negativen rezultat našega enkratnega opažaflia ne more rabiti gdč« Z. kot kažipot v bodočnost. Zdi se nami le, da gdč. Z. ne bi pomenila obogačenja mariborske drame. Potrebne so nam take moči, k! nas že s prvim nastopom1 vnamejo, zainteresirajo; tega pa gdč. Z. tudi pri občinstvu ni dosegla. — Nekoliko več pristnosti in igralskega duha 3e pokazal drugi de-buteur g. Pirnat v vlogi Janeza. Tudi pri njem jo še vse neizdelano in »teator-vsko«, a nekatere situacije y 2. in 3. dejanju so na hip razkrile temperamentno pojiogovistffiost. pjegove^ft .JtteLra-n ja .Zdi se, da ima vendarle večji minimum1 o-1 snovnih pogojev kot gdč. ž. in da hi gaf utegnila dobra šola še v marsičem ugla-f diti in napotiti k intenzivnejšemu iska-* nju sebe. Saj baš v iskanju lastne indi-f vidualnosti, ki sleherni vlogi, tuje iti-'5 divi dualnosti daje fon in ®barvo, zori igralec v umetnika. — Gledališče je bilo slabo zasedeno. Ljudske igre ne »vlečejo«, literarne ne mikajo... Sicer pa: Piha. u' t&SLjf ».■ I—us. Sokolstvo. o Telovadna akademija sokol, para« ščaja. V prid sokolskega doma na boru se vrši v četrtek ob 20. uri v Nar#, domu telov. akademija sokol, naraščaja. Program bo jako raznovrsten tef bo nudil občinstvu mnogo užitka, — Članstvo in sokolstvu naklonjeno občinstvo se opozarja, da je čisti dohodek tega nastopa namenjen za zgradbo Sokolskega/ doma na Taboru, ki je ravno sedaj v velikih materijalnih, gmotnih in1 drugih! težkoeah. Naša dolžnost je, da temu drn* štvu bratsko priskočimo na pomoč, to* pomagamo vsak po svojih močeh V zgradbi veličastne sokolske zgradbe. --"Vstopnina se bo pobirala le v prosto« voljnih prispevkih. o Apeliramo na naše sokolsko občin-stvo, da poseti jutri v četrtek akademijo naraščaja, ki se vrši v korist Sokolskega doma na Taboru, polnoštevilno. Na svidenje! — Odbor. , Orjuna. Čotniška sekcija. V četrtek dne 8, maja ob 20. (8.) uri se vrši v Sokolskem domu Studenci redovna vaja ob vsakeml vremenu. Zdravo! — Glavar. Orjuna Studenci poziva svoje članstvo, da se v obilnem številu udeleži odkritja Malgajevega spomenika v Gu-štanju dne 29. tm. Za članstvo v kroju), je udeležba obvezna. Prijaviti se je vf' tajništvu ob navadnih uradnih uralj, jj šport : Za pomožno kočo pri Piskcrnikcrvcnfi| Zavetišču v Logarski dolini so darovali^ B. R. 295, Pinter & Lenard 50, Ivan Kravos 30, Machaček 20, Odsek »materfoto-grafov SP D v Mariboru 500, Franjo Majer 50, A. Ellinger 20, V. Lavrenčič 2*>, Vj. Golubovič 30, VI. Schetl JO, skupaj 1015 D, tvrdka Feldin erf zavitek s Štirimi kosi domačega platna. — Vsem darovalcem se v imenu Savinjske podružni-' ce SPD najlepše zahvaljuje Brun op Rot-ter, Maribor, Krekova 5, ki sprejema šd nadaljnja darila. ,y. i <> : ’ Objave. l § Nekaj novega za Maribor je gotova II. citraški koncert, ki se vrši v petek dne 9. majnika 1924. ob 8. uri »večer *r tukajšnjem Narodnem gledališču’ pod' vodstvom1 gospoda Antona Bauerie.. Ja to II. citraški koncert v našem' ©bnS&j. nem mestu in so gotovo vsi Mariborčani1 nanj lahko ponosni, ker je tudi edini yt Sloveniji. Po sporedu računajo, bod©2Q( citer, čelo, 2 gosli, lauta (ne ba-sgitar»f in glasovir predstavljalo pač lep oboril in bo lahko vsakemu žal, ako ne posett1 koncerta. Že z ozirom) na kakovost, in ge-stavo zbora nam bo nudil koncert lep užitek. Ljubki glasovi citer omehčajo* vsako srce. Trudapolno je vodstvo ta-kjga zbora, kakor tudi igranje po dokončanih dnevnih življenskih' mukah"!,1 toda pohvale vredna zabava. Zato flaj nikdo ne zamudi prilike, posetiti to prireditev, ki bode udobnejša od lanske, k<| je bila Gambrinova dvorana vsled neugodnega vremena dokaj premajhna.—' Vsakdo si naj preskrbi vstopnice pri dnevni blagajni Narodnega gledaliSča, da si tako zasigura prostor. ! K Izpred sodišča. »Ugrabljena Sabinka«. ' 66-letni žagar Franc Plesnik’ vr Črnit okraj Prevalje, ki je od svoje žeife ločen, je stanoval pri Francu Brodniku‘v Koprivni od 1. povenjhra 1923 do- sredi &ve- r ;iSari«. 1924. V temi času ®e je seznanil z [Brodnikovo 18-letno hčerko Heleno. Začel je ž njo ljubimkati, kar pa njenemu jočefcu ni bilo prav. Vsled tega je Pleš-jlnik odšel od hiše. Ponoči 18. marca pa je (prišel tiho k hiši ter odvedel s seboj Heleno brez vednosti njenih starišev na ■svoje stanovanje, kjer sta skupaj v eni postelji prenočila. Plesnik trdi. da je Heleno Brodnik odpeljal s seboj lc radi škodoval. Ko se je Hruzoviču posrečilo iztrgati napadalcu drog, je priskočil Martin Poj ko in zabodel Druzoviča z nožem v desna prša, Antonija Rojko pa je metala na očetov poziv polena proti njemu in ga z enim zadela v desno uho. Martin Rojko, ki je 'Druzoviča težko telesno poškodoval, je bil pred okrožnim sodiščem’ obsojonma 2 meseca težke ječe, njegov sin Frane, in hčer Antonija pa se tega, da ji preskrbi drugje službo. Ob-' bodeta pred okrajnim: sodiščem’ pri Sv, sojen je bil radi hudodelstva javnega nasilstva na 3 mesene težke ječe. Napadel občinskega redarja. Občinski urad v Lendavi je dne 12. febr. zaukazal na podlagi okrožnice okr. glavarstva v Murski Soboti občinskemu redarju. Josipu Bratkoviču, da. nadzoruje gostilne v to svrho, da prepreči o-trokom pod IG let starosti obisk .gostiln. Ko je prišel na večer občinski redar tudi v gostilno Horvata, se ga je naprosilo, da izžene navzoče otroke. Na njegov poziv so otroci tudi odšli. Med lemi se : je nahajal tudi 17-letni Jožef Sornen, ki §5 pomagač 41 -letnega občinskega pa- Lenartu v Slov. gor. radi prestopka lahko telesne poškodbe zagovarjala. Poslano.* POSLANO. Resnici na ljubo in ker se čutimo prizadete, podamo na notico v »Orjuui« št. 19. pod zaglavjem: »Nemški eksponent* Gospais?e m3sto gospodinje pri samostojnemu (JOipodu. Mala oznanila. Pohištvo lastnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje v zalogi Šercer in drufr, Maribor, Vetrinjska nlica Stev. 2. 106 IVAN LEGAT, I. špecijalna popravljalnica za pisalne, računske, kopirne stroje ter drnce pisarniške stroje. Najboljši barvni traki ter oglen papir itd. Čuvajte Vaše pisalne stroje ter obrnite se samo na izkušenega strokovnjaka IVAN LEGAT, tačas Vrazova ulica 4, od 15. maja Vetrinjska ulica 30, kavarna Žignrt, telefon 434. ustanovljeno 1919. 982 7-2 Nova spalnica iz jesenovega.'Trgovska hiša v Mariboru na Potokar, Sti itarjeva 985 nlica 6. no delavko za čisto in mirno delo išče za takoj „Vo)ta“ d. d., Maribor. 972 ni«. Naslov pove upravništvo. -Tabora". 979 2—2 in mestni uslužbenec« nekaj podatkov: N.i res, da bi bila adapcijska dola poverjena samo Nemcem, res pa jc, da so se izročila po večini Slovr mccm-st rokov - J Inteligontno mlado pomož-n jakom1, odnosno najnižjim' ponudnikom J O izbiri ni imel odločevati samo arh. Schell, ampak je odločevalo ravnatelj-j jetirja Jurija Čordaša. To pa slednjemu srevo podjetja sporazumno ž njim. Da sil V kovaški stroki popolnoma iz- ni bilo po volji, vsled česar je slekel zamore občinstvo ustvariti objektivno| urjen kovač Išče namešča- suknjo, vrgel klobuk skozi okno, stopil sodbo, navedemo tu vse obrtnike, k.i so| tpred redarja in ga pehnil z nožem v bili udeleženi. Slikarska dela: Koffou.l desno roko ter ga s tem lahko poškodoval. Na ta napad je redar s tem, da je potegnil sabljo in u-( mestno električno podjetje; kleparska daril napad.alca, po glavi ter nru prizad-1 dela Ussar (najpižji ponudnik Karba-jal težko telesno poškodbo. Čordaž, ki • Riha); zidarska dela: Kiffmann (radi taji, da bi on napadel redarja, je bik zelo ugodnih plačilnih pogojev); cemen-prsd okrož. sodiščem obsojen radi pre-. tarska dela: tvrdka Kogatsch (edina te greška po § 93 srb. k. z. na 3 tedne stro-, stroke v Mariboru), kiparska dela: ki«-gega zapora. I par Soje, cvetlice: vrt Džamonja in dru- govi, zrcala »Kristal« d. d. Trditev, da je umetniška slikarska t, ... ...... -- • — • J® :o telesno; Horvat., Železny; mizarska dela: Šercer j Vzamem kovaško delavnico odgovoril1 in drug, Dcgša; električno napeljavo:! v Marihoiu ali bližnji okolici in nova onednica i/, hrastove- ] lesa se ugoflno proda. Po.jas- j nila Sodna ulica 16, 11. nadstr.,1 desno. 983 Hišo 7. gostilno in s 4 orali ^ zemljišča za 110.000 Din; vi- J nogradno posestvo 11 or. i za 115 000 Din prodaja K.! Troha. Maribor, Slovenska uli- i ca št. 2. 987 ‘ Veliki gostilniški štedilnik dobro ohranjen skupno z zra-j ven pripadajočimi glinastimi tablicami se po ugodni ceni odda. Ponudbe na Železarno Ruše. 991 3—1 Kolje cepano, žagano, okroglo in 2 metersko prodaja po nnj-nižjih cenah tvrtka Gnilšek, Maribor, Hazlagova ulica 25. 988 5-1 Zelenjadne sadike kakor zgodnji karfijol, zelje, ohrovt, kolerabe, paradižniki i.t. d. ..e dobijo vsak čas pri vrtnarstvu IV. JEMEC, Razlajova ulica št. 11. 867 10—5 Čevljarska delavnica, 2 stro ja in kompletni inventar ali tudi brez je takoj na prodaj Naslov pove uprava lista. —. 975 3—2 v najem. Naslov pove uprava „Tabora“. 978 2—2 Zamerijo SO lepo stanovanje f Ponočna bitka v Slov. Goricah. jj ' Dne 30. januarja je pretakal posest-j dela opravljal neki Nemec Štern, je ne-nik Matija Družovec s svojo sestro Te-! resnična — res pa jc, da. je ista izvršil po režijo in' hlapcem Ignaccm Zaverškim. naročilu dr. St a le-j a, drž. konzervator-,vino v Cerkvenjaku, okraj Sv. Lenart v j ja za Slovenijo v Ljubljani, akademični Slov. gor. Ko so so ponoči vračali do-( slikar iu specialist kot restavrator starih mor, je hlapec, ki je bil nekoliko vinjen,; slik, Slovenec Sternen, profesor tehn. vi-•vriskal. To je alarmiralo 46-letnegn po-, soke šole v Ljubljani, kestnika Martina Rojko v Brengovi in j Iz gornjega se razvidi, da je bilo za-nje-govega siiia Franca ter hčerko A.nto- • posl eno. po veliki večini slovensko oln-t-ffiijo Rojko, ki so mislili, da prihaja Ma-j ništvo, ostali pa so bili ali neobhodno Pri- , potrebni, strokovnjaki ali pa na.inižji jih je podjetje radi tega Posojilo tri do petstotisoč dinarjev posodim na pivo mesto pod ugodnimi obresti. Ponudbe pod .Posojilo* na upravo -Tabora". 989 2—1 Prodam motorno kolo NSU, 3 HP; dobr® ohranjeno po nizki ceni. Vprašati : Maribor, Aleksandrova cesta štev. 55. 921 7-5 eun, katerega so mislili pretepsti šedšega do Rojkove hiše je Franc Rojko j ponudniki in napadel z nožem hlapca Ignaca Zaver-: vpoštevalo. škega in ga lahko telesno poškodoval,f njegovega gospodarja, ki miu jo prihitel j na pomoč, pa jc udaril z drogom po des-] *) Za vsebino uredništvo ne prevza- Ki roki in ga istotako lahko telesno po- me odgovornosti. Ravnateljstvo Grajskega kina. la modre galico znamke Jo-hannintnl, nemške kakovosti, 98-9!)n/0 garantirana, v egal zi-rauih sodih po 100, 250 in 300 k;? po Din. 9.40 za kg, frunko Ljubljana, dobava ta-koj, dobiš vedno 1» pri tvrdki Stanko Flor ančič, L.ubljana, Sv. Petra cesta 35. 936 3—2 Dobro ohranjeno moško kolo po ceni na prodaj. Trstenjakova ulica 2, Kolar. 980 2-2 Opremljena soba z eleklrič no lučjo in nrostim vhodom se odda gospodu. Gosposka ulica 32/1. 984 (5 sob, kuhinja, kopalnica in predsoba ter estale pritikline) v sredini mesta tik Glavnega trga za vsaj enako veliko v bližini parka, z vsaj nekaj vrta. Ponudbe pod „Zamena" na upravo „Tabora". „ zelo ugodnem prostoru na prodaj. Pojasnila pri upravitelju A. Skasa, Maribor, Krekova ulica 16 in pri lastniku Robert Stbhr, ,8t. Pftlten, Schiofi-stattpromenade 3, Osterreich. 670 10-4 Podpirajte sokolski tisk! samoveznice, srajce, nogavice in rokavice, kupite po najnižjih cenah pri 869 tvrdki: 3—2 L TOMAZIN Maribor, Grajski trg št. 4. Pristopajte k Jugoslo venski Matici, rftl &Sk »SV A3) i&fci £lt\ jfJih iSHfc tfifc *£?■> -OirSi i3& <3^ GATER8STA za parno žago, zmožnega ureditev žag in ki se eventuelno razume tudi na parcmlin išče Dragutin Peška, SobSSnec 986 pošta Sesvete pri Zagrebu. 3_j & I 3@Sa@£@£@iSl©[S£ii3$3£šS(@@©C Pristopajte k Sokolski Matici! ©©©©©E D. S. Merežkovski: Julijan OdDadnik. (Dalje.) (101) Tu so pripravljali velike slavnosti na čast Jovijanovemu vstopu na prestol im' povratku rimske vojske. S cesarjem Sa-porjem: slrleujeni mir je bil državna sramota: v njegove roke je prešlo pet bogatih rimskih provimc onstran Tigri-fea, med njimi Kord učna in Regimenta, petnajst obmejnih trdnjav, mesti Sin-gara, Castra Mauroruan in nedostopna stara trdnjava Nizib, ki je kljubovala že trem obleganjem. Galilejci se niso veliko zmenili za rimski poraz. Ko je v Antiohijo dospelo- poročilo o smrti Julijana Odpadnika, miu prestrašeni mesijam izprva niti verjeli niso, boječ se, da je satanska zvijača, nova mreža, s katero love pravičnike; ko pa so začeli verjeti, so noreli od veselja. Zjutraj navsezgodaj je Anatolij začul, kako za zaprtimi platnenimi olKikni-cami po-lmračne spalnice polje slavnosten truŠe; slišal je vzklikanje ljudstva. Sklenil je ves dam presedeti, doma. Zoprno ipu je bilo ukanje poulične množi-c«.Jzkušal je spati dalje, a ni šlo. Prihajala mu je čudna zvedavost. Naglotna se je oblekel in odšel, ne da bi bil kaj povedal prijatelju Ammijanu. Bil je svež, a ne ravno hladan, soln-čen jesenski dan. Veliki, okrogli oblaki na teranovišnjevem obnebju so se zlivali z belim’ marmorjem neskončnih antiohijskih stebrišč in portikov. Na vogalih trgih in foruraih so šumi j al c fontano V sol učni, prašni d-aljavi cest je bil« videti, kako se križajo široke strn je grajskih vodovodov. Golobi so golče kljuvali po-srrti ječmen. Dišale so rože, skozi odprta cerkvena vrata je prihajal zadah kadila si je pouosno domišljala, da se njen bi-in vonj vlažnega prahu jc ležal v zraku. - stroununi sinček z drugimi pravičniki deklice so smeje škropile iz vred raduje nad Odpadnikovo smrtjo. Zagorele prozornih kanglic košare bledih okto- brskih rož, potlej pa so med veselim pre-l žalost. Anatolovo srce je napolnila globoka pevanjem’ psalmov ovijale z venci stebrovje krščanskih bazilik. Kričeča in šumeča množica jo polni- Toria šel je dalje in dalje, sledeč ve nomer svojo čudno radoznalost. V ulici Singou je dospel pred kate- la ulice; v počasni^ vrsti so se dvigali j drnlo. V predvorju, ki ga jc bogato ob-Po krasnem’ antiohijskem tlaku — pon0-1 sevala solnčna svetloba, je bila še večja su mestnega sveta dekurijev — vozovi gneča. Prepoznal jo znan obraz kve-in nosiljke. ^ | sturnega uradnika Marka Avzonija, zaslišal si navdušene vzklike: J puščajočega pravkar baziliko v sprem- — Živel Jovijan Avgust, blaženi, ve-, stvu dveh sužnjev, ki sta mu delala pot liki! 1 v množici. Nekateri so pristavljali: »zmagova-j — Kaj Pa to pomeni? — se je začudil a beseda jim je zvenela nesigurno, ■ Anatolij. — Kako je ta sovražnik Gali-bilo, da bi jo kdo razumel j lejcev zašel v cerkev1? Na vijoličastem Avzonijevem plašču lec!« zakaj lahko bi v porogljivem smislu. Oni isti paglavec, ki je nekoč slikal z ogljem na zidu Julijamovo karikaturo,' je bilo videti z zlatom uvezene križe. in celo na robeh rdečih usnjenih čevljev je ploskal z rokami valjal v prahu liki gromovito: žvižgal, plesni, sc vrabec iu vzklikal Junij Mavrik, tudi Anatolov znanec, je stopil k Avzonaju: Kako se imaš, visokospoštovani ? — — Poginil je. poginil, divji merjasec, je vprašal Mavrik, motreč hlinjeno, s opustoiri'valeč božjega vinograda! Te besede je ponavljal za odraslimi. Grbava starka, vsa v cunjah, ki jej stanovala v vlažni luknji nekje v uma-; z-anein predmestju, je kakor močerad prilezla na solnee, j porogljivim začudenjem uradnikovo novo krščansko obleko. Junij jc l il docela samostojen in dokaj bogat, tako, da mu prestop h krščanski veri ni obetal osebnih koristi. 'espleč se slavnosti., Naglo izpreobrnjenje prijateljev urad- Krriila je s palico in vpila s trepetajo- nikov ga ni nič preveč čudilo, zdelo pa eun glasom:^ _ I se mu je prijetno, zbadati izpreobrnjcn- Mrtev jo Juh jan. mrtev jc uBijač!’ ce z nagajivimi vprašanji in igrati vlo- I ražnje veselje se je odražalo celo v široko odprtih, začudenih očeh dojenčka, _ ki ga je nosila na rokah zarjavela, iz-J pod kri,n,ko zbadljivosti, hujšaj)a dninarica v tovarni škrlata. Mati m pestre oble z rokami in se včasih premeteno nasmehnil, kakor da vse dobro razume, a noče ničesar povedati; med smehljanjem’ ■ go v svojih hajsvet.ejših prepričanjih užaljenega moža, ki skriva ogorčenje . MnooŽic* je prihajala iz cerkve. Pri-u je dala medeno pecivo; videč j dvr jo postajal prazen. Prijatelja sla bloke na solncu, je krilil zanosno lahko nemotono govorila- nemoteno govorila: Zakaj pa nisi ostal do konca služ-ber? — je vprašal Mavrik. — Srce mi nagaja. Soparno je bilo. fcostsiik k izdajatelj: Komsorgij »Ta^^Gl^ai nhr!|Cf>CuUllaat-’ *’r(li’ 7‘ me(5f>IT1 Pomazani] Kaj češ, nisem vajen... 7A ' obračal proč od matere. Mat.il Zamišljeno je pristavil: — Novi pridigar ima nekam čuden ■slog: hiperbole ne uplivajo dobro name — kakor da bi kdo z železom tolkel po steklu... Čuden slog... — Zares, ginljiva reč — jo odvrnil Mavrik zlo rad o. — V vsem si se izpre-menil, vsemu si se odpovedal, toda dober slog... — Ne, ne, nemara še nisem dobil pravega ukusa — ga je unno prekinil Avzo-nij. — Ne zamišljaj si tega napak, zakaj jaz sem iskreno ... Iz globoke nosiljke je počasi izstopil, mrmljaje in sopeč, debeluhasti kvestor Gangilijan. — Zdi se mi, da prihajam prepozno... Nič zato, pa se pomolim v veži. Saj je Bog duh, ki prebiva... Čudež! — se jo smejal Mavrik. —« Sveto pismo na Gargilijanovem jeziku! — Kristus naj «e tc usmili, sinko moj, se je pokojno obrnil k njemu Gargi- lijan, — čemu se rogaš, čemu zbadaš?.. — Ne morem se dovolj načuditi. Toliko izpreniemibe, toliko i zpr e ob rn j e nce v! Vedno sem bil mnenja, da je tvoje prepričanje ... — Kakšna, neumnost, prijatelj. Imam zgolj to prepričanje, da galilejski kuharji ni malo ne zaostajajo za helenskimi. In postne jedi — to so vendar slaščice! Pridi večerjat k meni, filozof! Prste si obližeš! — Prijatelji, mar ni vseeno, če použiješ dobro kosilo na čast bogu Merkurju ali^ua čast sv. Merkurju, Predsodki! Vprašani vas, kako bi mo mogla motiti takale dražestna malen- -kost? Pokazal jc enostavni jantarni križec, ki so mu jc nihal na mogočnem1 trebuhu med parfomiranimi nabori dragocenega amotistovega škrlata. (Dalje sledi.) i i* odgovorni urednik: »Vekoslav Špindler. — Tiska: Mariborska tiskam* d.