Itev. 76. ■mrimrm r Velja po polti: t« celo leto naprej K 26'— m pol leta „ pf 13*— m tetrt leta „ „ 6-50 ns en mesec „ „ 2-20 V upravniStvu: sa celo leto naprej K a pol leta Četrt leta 6M m «n mesec 22-41 » 11-20 * 5-60 * 190 3> polllj. na dom 20 h na mesec tteamezne Stev. 10 h. «UoDUini.«ponedeljek, dne 5. aprila 1909. Leto nm t» UiHTMU IC. •!>• . Inserat!: Enostop. petltvrsta (72 rrm): za enkrat .... M h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta & 26 h. Pri večkratnem ob-iavljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In pratnike, ob pol 6. uri popoldne. (EJredniStVO J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez ——-dvorlSIe nad tiskarno). — Rokopisi s« si« vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Itev. 74. Političen list 20 slovenski narod Upravništvo J« —I- Vsi Kopitarjevih ulicah Itev. 2. — t/sprejema naročnino, Inserate 'a reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Pomisliti 130MD. Ljubljana, 4. aprila 1909. »Slovensko katoliško delavsko društvo- v Ljubljani je Sklenilo, da priredi vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih S. K. S. Z. politiško društveno zborovanje. Kakor nudi ljubljanskemu delavstvu S. K. S. Z. po svojih predavanjih in tečajih priliko za izobrazbo, tako imej delavstvo priliko ob teh shodih, da se politiško izšola'in predvsem pouči o perečih politiških dnevnih vprašanjih. Društven odbor i je preskrbe!, da bodo ob teh shodih poučevali delavstvo aktualni politiki in je obljubilo svoje sodelovanje več državnih in deželnih poslancev ter deželnih odbornikov. Današnji shod je pokazal, da je hvaležno zistematično politiško izobraževalno delo. Govoril je na shodu dež. odbornik dr. Pegan. Govor je zanimiv tudi za širše kroge, zato poročamo obširnejše o njem. Dež. odbornik dr. Pegan je med drugim izvajal tudi sledeče: O vojski. Znano je, da smo stali pred vojsko. Ta nevarnost je zdaj rešena, ker so se Srbi ustrašili naše armade in ker so pritisnile velevlasti nanje, da odnehajo, ker so se bale svetovne vojske. Očita se od socialno - demokraške strani našim poslancem, zakaj glasujejo za vojaške novince. Vprašam, zakaj pa glasujejo na Francoskem socialno-dernokraški poslanci in ministri za vojaške novince. Osebno govornik ni navdušen za militarizem. Uvesti bi se morala tudi za razsojanje sporov med državami sodišča, kakor so uvedena za zasebnike. A dokler jih' nimamo in dokler se sploh države ne razorožijo, toliko časa se tudi pri nas ne more odpraviti armada. (Živahno pritrjevanje.) Hinavsko je zato vpitje socialnc demokracije proti dovolitvi vojaških novincev. O položaju v Srbiji omenja govornik. da se dela na to, da odstopi sedanja srbska vladarska rodbina, ki nima nobene zaslombe pri' dvorih. Evropske vladarske rodbine so medsebojno v sorodu. Razven v Italiji in v Crnigori vladajo povsod nemške knežje rodbine. Tudi v Rusiji je carska rodbina nemškega po- koljenja. Ministri, dvorjani, generali so Nemci, ki vladajo Rusijo. V slovanskem Peterburgu so tri nemške gimnazije! Zato se pa dela tudi na to, da dobi Srbija kakega nemškega princa za vladarja, kakor sta n. pr. Nemca bolgarski in grški kralj. »Slovanska enota«. Vlada je nedavno odgodfia vsled ob-strukcije čeških radikalcev državni zbor, kar jc splošno znano. Pri sestavi nove vlade se ni ozirala vlada na Slovane toliko, kolikor bi se Mla morala. Sploh je vladalo v odločujočih avstrijskih krogih Slovanom neprijazno stremljenje. Popolnoma so se prezrli Jugoslovani, dasi jim gresta po pravici dva ministra glede na važnost jugoslovanskih narodov. Nemški listi in nemška javnost so besneli proti Slovanom. V nemškem taboru je donel čimdalje močnejši klic, da naj se vlada po S 14. Medtem se je pa posrečilo neumornemu delovanju načelnika S. L. S. dr. Šusteršiča (Živahni klici: »Zivio dr. Šusteršič!«), da so se zedinile slovanske stranke v »Slovanski enoti«. Naravnost so nato hujskali nemški listi »Slovansko enoto« v obstrukcijo in razširjali o nameravani obstrukciji »Slovanske enote« laž-triva poročila v svet, ki so se rodila v njihovi živahni domišljiji. Računali so, da se jim posreči spraviti »Slovansko enoto« v obstrukcijo, da bi potem očitali Slovanom, češ, da so oni krivi, ako vlada od-godi ali razpusti državni zbor in potem vlada s § 14, kar pomenja prikrit absolutizem. In očitali bi Slovanom veleizdajo, češ, da v tako nevarnem času, ko visi mir na niti, hočejo razbiti državni zbor in spraviti državo pred inozemstvom v za-smeh. »Slovanska enota« se pa ni nasedla nemškim spletkarjem in je v minulem zasedanju modro, državniško nastopala tako, kakor je bilo edino pametno v tem položaju, da je rešila državni zbor, preprečila pa tudi s svojo edino pravo in pai-metno taktiko naklepe preljubeznivih slovanski neprijateljev. V kratkem času, kar »Slovanska enota« obstoji, se je pokazalo, da je vodila smer avstrijske politike kot opozicija v tako resnem času, kot je zdaj. Kdor sodi o nastopu »Slovanske enote« drugače, takemu ni pomagati, k e r m u m a n j k a j o p r v o t n i poj m i politiške abecede. Kot Jugoslovane in osobito še pristaše S. L. S. nas pa še osobito veseli, da je s svojima držav- niškima govoroma naš načelnik dr. Ivan Šusteršič kaor z bakljo posvetil v skrite kote naše politike. Sedanjo taktiko »Slovanske enote« mora odobravati vsakdo. Slab politik je pa tisti in slaba taka opozicija, ki že naprej izda nasprotniku svoj program in svoje načrte, ker se tako opozori zgolj nasprotnik. Ako store v vojski kaj takega častniki in izdajo nasprotniku j svoje načrte, jih kot ilzdajjalce postrele. , Več kakor smo pričakovali, je dosegla »Slovanska enota« v kratkem času, kar obstoja. Kot Jugoslovani smo pa le zadovoljni in ponosni, da pripada odlična vloga v »Slovanski enoti« Jugoslovanom. Prva in glavna naloga »Slovanske enote« mora biti, da pokaže javnosti skupno in združeno moč slovanskih državnozborskih strank. (Živahno pritrjevanje.) Častno je nastopala »Slovanska enota« do zdaj (Res je!), želimo, da i v bodoče nastopa Slovan složno v državnem zboru, ker le tako se varujejo koristi avstrijskega slovan-stva. (Živahno pritrjevanje.) Izprememba občinskega volivnega reda. Ljubljanski občinski voiiVni red se mora izpremeniti tako, da pride v ljubljanskem občinskem svetu do besede tudi manjšina. K izdatkom ljubljanske občine prispeva vsak. Zato pa naj tudi voli vsak. Delavstvo mora z vso silo zahtevati, da se uveljavi za Ljubljano proporčni volivni način. Le tako bodo zastopani v ljubljanski občinski upravi koristi vseh ljubljanskih občanov. (Živahno pritrjevanje.) Proti smešitvi katoličanstva v slovenskem gledališču. Gledališče ne sme služiti samo go- j spodi, mora tudi delavstvu. Za to jc žc ! skrbel deželni odbor. Opozoriti moram j danes na nekaj drugega, proti čemur moramo najodločnejše protestirati. Včeraj se je igrala v slov. gledališču »Donna Ju-anitta«. Ob tej priliki je nastopila cela vrsta redovnikov in sicer tako, da so smešili redovniški stan. Gledališko ravnateljstvo je to dopustilo kakor tudi, da je neki igralec kot menih z debelim trebuhom čudno agiral, tako da je osobito med liberalnim občinstvom vzbujal čuden smeh. Najodločnejše protestujemo, da bi se deželno gledališče izrabljalo za smešenje redovništva, ki je institucija naše cerkve. (Burno pritrjevanje.) Skepi. Shod je nato sklenil resoluciji, ki zahtevata, naj se uvede pri volitvah v ljubljanski občinski zastop proporčni način volitev in najodločnegši protest, da se smešijo v slov. gledališču naprave katoliške cerkve. z BoiKono. Avstroogrski zastopniki pri vladah držav, ki so svoj čas podpisale berolinsko pogodbo, so dobili nalog, da formelno zaprosijo odobrenje, da se razveljavi člen 2\ berolinske pogodbe. Ruski zastopniki pa so prejeli ukaz, da signatarnim vladam, pri katerih so pooblaščeni, uradoma naznanijo, da se zdi Rusiji zdaj, ko je privolila potom izmenjave not v odpravo člena 25. berolinske pogodbe, — primerno in pravično, da se na isti način razveljavi tudi določbe člena 29. berolinske pogodbe, ki omejujejo vladarske pravice Crnegore. Ruska vlada predlaga, da signatarne države formelno odo-brc razveljavljenje teli določb. Člen 29. se glasi: »Bar in njegovo pri-morje anektira Črnagora pod temile pogoji: Okraji, ki leže od tega ozemlja, ob-segajočega tudi I hilcinjo, tje do Bojane, se od (gori) določene meje naprej vrnejo Turčiji. Občina Spič, do severne meje teritorija, označenega v natančnem opisu mejne črte, se priklopi Dalmaciji. Črnagora bo uživala na Bojani popolno svobodno plovstvo. Ob tej reki se ne bo smelo graditi utrdb, razun takih, ki bi utegnile biti potrebne za krajevno brambo Skadra, a tudi take Ic v največji daljavi 6 kilometrov od mesta. Črnagora ne sme imeti vojne mornarice niti vojne (mornariške) zastave. Pristanišče Bar in vse črnogorsko vodovje bo za vojne ladje vseh držav zaprto. Med jezerom (Skadarskim) in med (morsko) obaljo nahajajoče sc utrdbe se morajo porušiti in se na tem ozemlju ne sme graditi novih trdnjav. Pristaniško iu zdravstveno policijo (karantene) bo v Baru in ob črnogorski obali izvrševala Avstroogrska z lahkimi stružnimi ladjami. Črnagora sprejme pomorske zakone, veljavne v Dalmaciji. Na drugi strani se pa Avstroogrska zaveže, da bo ščitila črnogorsko trgovinsko zastavo po svojih konzulatih. Črnagora se mora z Avstroogr- LISI £11. lz dneuiilka poznamo učile!;. Novela. Poljski spisal li. Sienkieuicz, poslovenil Pr. Virant. (Dalje.) Mihčeva rodbina je bila nekdaj zelo premožna, toda — preveč so ljubili . . . tako so različni viharji raznesli imetje, to pa. kar je ostalo, ni pravzaprav beda, tudi ni uboštvo, vendar v primeri z nekdanjimi časi — prav tnalo. Mihec je bil zadnji v rodbini; zato ga tudi gospa Marija ni ljubila samo kot lastnega otroka, iunpak obenem tudi kot vse svoje nadeje za prihodnjost. V nesrečo je pa, z zaslepljenostjo, lastno materam, videla v njem nenavadne zmožnosti. Deček v resnici ni bil bedast, toda spadal je k oni vrsti ljudi, ki se njih zmožnosti razvijejo šele pozneje skupno s telesnimi silami in zdravjem. V drugih razmerah bi bil lahko dovršil šole in vseučilišče iu bi postal koristen delavce na vsakem polju. V teh pa. kakor so bile v resnici, se je samo mučil in ker je vcdel za visoko mnenje, ki ga je imela "lati o njegovih zmožnostih, jc zastonj napenjal svoje moči. Delal sem z Mihcem, kakor bi bila od redov, ki jih je dobival za svoj napredek, odvisna moja prihodnjost. Kajti tudi oba z dečkom sva imela isti cil, in sicer: ne je žalostiti, pokazati ji dobro izpričevalo, izvabiti nasmeh sreče na njene ustne. Ce se mu je posrečilo dobiti dober red, .k malček prišel iz razreda ves v ognju in srečen — zdelo se mi je, da je v takih lupili nakrat zrasel, da se je raztegnil; njegove navadno mlačne oči so se smejale tedaj v prisrčnem, detinskem veselju iu so se svetile kakor oglje. Hitro je vrgel s svojih ozkih pleč torbico, nabasano s knjigami in. mežikaje mi, je klical še na pragu: »Gospod Lavrenčič, mama bo zadovoljna! Danes sem dobil iz zemljepisja ... uganite, kaj,« Ko sem se pa delal, kakor ne bi mogel uganiti, je pritekel k meni s ponosnim obrazom in objevši me, mi je govoril na uho, toda zelo glasno: »Odlično! res odlično!« To so bili za naju oba srečni trenutki. Zvečer je na take dni Mihec zasanjal, mislil pri sebi, kako bo to, če dobi povsod odlično in govoril napol meni, napol sebi samemu: »O božiču gremo v Zalesjc; sneg bo padal — kakor po navadi pozimi — torej bomo šli s sanmi. Prišli bomo ponoči, toda o! mama bo čakala name, objame me, poljubi, potem me pa vpraša po izpričevali!. Jaz napravim nalašč žalosten obraz, mama pa čita: Verouk: odlično; nemščina: odlično; latinščina: odlično . . . sami odlični! O, gospod Lavrenčič!« In ubogemu dečku so stale solze v očeh, jaz pa, namesto da bi ga zadržaval, sem sam hitel za njim z izmučeno domišljijo in sem si predstavljal dom v Zalesju, njegovo veličastnost, mir, ono višje, plemenito bitje, ki jc tam gospodovalo, in srečo, ki mu jo napravi povratek dečka z odličnimi v izpričevali!. Porabil sem take trenutke, dajal Mihcu nauke in mu razkladal, da jc mami veliko za njegovo učenje, toda tudi za njegovo zdravje, da ne sme več plakati, kadar ga peljem na izprehod, da mora spati toliko, kolikor mu ukažem, in da se ne sme upirati pri nočnem sedenju. Ganjen me je malček objemal za vrat in ponavljal : »Dobro, moj zlati gospod, jaz bom zdrav, da bo strah, iti postanem tako velik. da me niti mama, niti mala Lola ne spoznate.« Dobival sem tudi često pisma od gospe Marije, ki mi je priporočala, naj pazim nad zdravjem otroka, toda z obupom me jc napolnjevalo vsak dan prepričanje, da je čisto nemogoče spraviti v sklad učenje z zdravjem. Ce bi bili predmeti pretežki, bi si bil pomagal s tem, da bi dal 1 Mihca iz drugega nazaj v prvi razred; toda on je te predmete, kolikortoliko puste, popolnoma nazumel; ni se šlo torej za razumevanje, ampak samo za čas in ta nesrečni nemški jezik, ki ga otrok ni čisto nič obvladal. K temu pa nisem mogel nič pomagati in računal sem samo na to, da o praznikih okrepi počitek rahlo zdravje dečkovo, ki je onemogel od prevelikega napora. Ko bi bil Mihec ravnodušnejši, bi manj skrbel zanj; toda on je šc živeje čutil vsak neuspeh nego uspeh. Trenutki radosti in onih odličnih, katere sem omenil, so bili redki, k nesreči. Tako sem sc naučil čitati v njegovem obrazu, da sem, kakor hitro jc vstopil, pri prvem pogledu spoznal, čc se mu je ponesrečilo. »Si dobil slab red?« sem ga vprašal. »Da!« »Nisi znal?« Včasih je odgovoril: »Nisem znal,« večkrat pa: »Znal sem, pa nisem mogel povedati.« Kakor je mali Ovicki, prvi v drugem razredu, ki sem ga nalašč pripeljal, da bi se Mihec z njim učil, pravil. Mihec dobiva glavno raditega slabe rede, ker sc ne zna — izraziti. (Dalje.) sko sporazumeti glede pravice, da napravi in vzdržuje preko novega črnogorskega ozemlja cesto in železnico. Zajamči se popolna svoboda prometu na teli dveh cestah. Položaj v Srbiji. B e 1 g r a d , 4. aprila. Razpoloženje v mestu in po deželi je stalno mirno. Tudi gibanje proti vladarski rodovini, ki se je deloma pojavilo med vojaštvom, kakor se vidi. vsled odločnega nastopa vojnega ini-nistra Zivkoviča zdaj pojema. Pričakujejo. da princ Ojorgje prihodnji teden zagotovo odpotuje v inozemstvo. Bržkone zares vstopi v rusko armado, kakor je to spočetka nameraval. Vsa pozornost politiških krogov se sedaj obrača k novemu pogajanja o trgovinski pogodbi, ki se ima v najkrajšem času pričeti. Pričakovati je, da takrat avstroogrski posredovalci pokažejo pri sestavi načrta nove trgovinske pogodbe več naklonjenosti, nego doslej. Avstroogrski poslanik grof Forgach je to baje že obljubil zunanjemu ministru dr. Milovanoviču. Razoroževanje srbske vojske napreduje razmeroma počasi. Razoroževanje srbskih prostovoljcev kljub dotični odredbi notranjega ministra še ni opaziti. Trebalo bo vsekakor večje odločnosti vlade, da se tudi v tem oziru meje pontire. Preokret v srbskem javnein mnenju. Belgrad, 4. aprila. Zdi se, da se je zadnji čas v srbskem javnem 111110,11111 izvršil vsled gospodarskih stisk popoln preobrat. Zadnje dni so bili v mnogih mestih Srbije, zlasti v trgovinskih središčih Kragujevcu, Smederevu in Sabcu shodi vseh strank. Na teh shodih so govorniki ostro napadali najvplivnejša ministra Pašiča in dr. Milovanoviča ter nazivali njuno politiko pustolovsko in demagoško. Povsod že prevladuje razpoloženje za mir; ves narod zahteva politiko, ki bi dvignila gospodarstvo dežele. Ta smer se je zlasti pojavila na shodih mladih radikaicev, narodnjakov in naprednjakov, ki so pozivali vlado, naj z vsemi silami dela na to, da postane razmerje s sosednjo monarhijo prijateljsko in naj sklene čimprej ugodno trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko. Rusijo in rusko vlado so na teh shodih napadali. češ, da Rusija še nikdar ni ničesar storila za Srbijo; zato da je treba pobijati vsako srbsko politiko, ki bi se hotela naslanjati na Rusijo. Ministroma Pašiču in Milovanoviču so govorniki očitali, da bi bila lahko že pred enim mesecem in sicer pod najugodnejšimi pogoji sklenila trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko, a da sta to zamudila. Tudi proti gibanju v vojski in proti poizkusom častnikov, ki hočejo imeti vpliv na politiko, so govorniki ostro nastopili. Narodnjak poslanec Ra-fajlovič je rekel, da Srbija ne potrebuje vojaške diktature 111 da je ne bo nikdar trpela; diktatura zarotnikov zadnjih šest let da je povzročila že dovolj nesreč. Častnike-demonstrante zapirajo. Belgrad, 4. aprila. Vojni minister general Živkovič je dobil od kralja ukaz, da nastopi proti častnikom, ki demonstrirajo. z vso.ojstrostjo. Vojni minister je odredil strogo preiskavo in poslal v to svrho dva majorja-avditorja v Niš in Kraguje-vac. V Nišu so dosedaj zaprli 14, v Kragujevcu na 7 častnikov. Srbske čete razpuste. B e I g r a d , 4. aprila. Predsednik odbora za narodno obrambo, Nušič, se poda v notranjost, da razpusti vse legije in čete prostovoljcev. Vsled nove smeri v vladni politiki jc skoro izključeno, da bi sc ustanavljale nove čete. Proti vestem o odstopu Karagjorgjevičev. Belgrad,4. aprila. »Politika« in Pašičeva »Samouprava« prinašate ostre članke proti vestem, da bi se hotel kralj Peter odpovedati prestolu. Izvajata, da Avstrija s politiškini poniževanjem Srbije šc ni zadovoljna, ampak šc sedaj v teh težkih dneh hoče žaliti tudi kralja, ki mu prikrito očita strahopetnost. To je nizkotno in nedostojno. Lista se rogata »prijazno sestavljenemu« imeniku kandidatov za srbski prestol. Srbija si izposodi 300 milijonov. Magdeburg, 4 aprila. »Magdeburger Zeitung« javlja iz Belgrada: Delajo se priprave, da bi Srbija v inozemstvu dobila posojilo 300 milijonov frankov proti za-stavljenju nekih pridobitnih davkov. Na ta način hoče nadomestiti vsote, ki so jih vojne prinrave požrle vojni blagajni Razmere v Črni gori. Sarajevo, 4. aprila. »Srpska Riječ« poroča s Cetinja, da so črnogorske mejne straže prosile kneza Nikito, naj napove Avstro-Ogrski vojno ali pa naj straže razpusti, ker da nimajo najpotrebnejših živil in ne morejo takega pomanjkanja dalje prenašati. Podobno prošnjo so poslali Črnogorci, ki so utaborjeni v okopih na gorah pri Virpazarju, Oodinju in Rijeki, vojnemu ministru. Avstro-Ogrska ln Črna gora. C e t i n j e, 4. aprila. Ni res, da bi bil poštni promet med Črno goro in Kotorom ustavljen. Tukajšnji politiški krogi so prepričani, da bo v kratkem razmerje med Črno goro in Avstro-Ogrsko razjasnjeno. Zadnji ruski korak, ki osvobodi Črno goro cele vrste vezi, katere ji je naložila bero-linska pogodba, so tu pozdravili z velikim zadovoljstvom. Glasom zaupnih izjav tukajšnjih diplumatiških zastopnikov je nedvomno, da se Avstro-Ogrska ne bo upirala razveljavljenju posameznih določeb člena 29. berolinske pogodbe, ki jih Rusija predloži. V najkrajšem času pošlje Rusija signatarnim vladam tozadevni predlog, in one ga potoni not odobre. Potem se prične Črna gora razoroževati. Srbsko odposlanstvo pojde na Cetitije. B e I g r a d, 4. aprila. Posebno srbsko odposlanstvo, ki 11111 bo na čelu minister Protič, prijatelj in zaupnik Pašičev, se poda na Cetinje, da tam razprši nevoljo, ki se je pojavila proti Srbiji. Priznanje bolgarskega kraljestva. B e r o I i n , 4. aprila. »Voss. Ztg.« poroča iz Peterburga: V diplomatiških krogih sodijo, da Turčija v najkrajšem času in na posebno slovesen način prizna Bolgarijo kot kraljestvo. Turška vlada bo kralju Ferdinandu čestitala. Vstaši v Albaniji. Berolin, 4. aprila. »Morgenpost« poroča iz Carigrada: Miru na Balkanu preti iz Albanije velika nevarnost. Položaj je zelo resen. Troententnc vlade so svetovale Turčiji, naj takoj stori skrajne korake, da prepreči nove, usodne zaplet-ke. Azis Čaka in drugi albaneški glavarji so podšuntali že več i del Albanije. Zlasti v mestu Debre je ,turška oblast izgubila ves ugled. V tem mestu, kamor stopi le redkokdaj noga Evropejca, stanuje 15.000 oboroženih Arnavtov. Vsaka njihovih hiš je trdnjava za-se. Po zadnjih krvavih bojih s turškimi vojaki so Albanci Debre na-naglorna obdali z okopi ter v mestu zbrali sila mnogo vstašev. Debre je zdaj sredi-Lšče puntarskega gibanja. Trgovinska pogodba s Srbijo. Avstrijski poslanik grof Forgach je naznanil srbskemu zunanjemu ministru, Milovanoviču, da je avstroogrska vlada pripravljena za takojšnjo pogajanje glede na trgovinsko pogodbo. O zadevi se bo pogajal srbski ministrski svet. Izobrazba srbskega princa Aleksandra. Za nadaljno izobrazbo princa Aleksandra se sestavi zbor šestih članov, ki bo sklepal o nadaljni izobrazbi princa Aleksandra. Sodijo, da bo princ najbrže dovršil svoje študije v Berolinu ali pa v Genfu. Aneksija Bosne in Hercegovine. Diplomatiški zastopniki Avstro-Ogr-ske so vložili pri velevlastih vlogo, naj pritrdi odpravi 25. člena berolinske pogodbe. Ni dvoma, da se zadeva izvede po želji Avstro-Ogrske. Črnag9ra. — Bolgarija. — Konferenca. S Crnogoro se naša država najbrže v najkrajšem času sporazume. Posredovanje Italije podpira tudi Rusija. — Upajo tudi, da se doseže sporazum tudi med Turčijo in Bolgarijo. Ko se vsa nasprotja poravnajo, je mogoča konferenca velevlasti. a ni gotovo, če se bo vršila, ker velevlasti niso posebno zanjo navdu'šene. Brez težave bodo priznale velevlasti aneksijo Bosne in Hercegovine. Rusija dela na to, da se odpravi 29. člen berolinske pogodbe, ki omejuje pravice Črnegore. Po iMKem. Kako gospodari Rauch na Hrvaškem. Neka družba hrvatskih igralcev je prosila barona Raucha dovoljenja, da sme igrati po hrvaških mestih. Rauch je dal dovoljenje, a pod tem pogojem, da v družbi ne sme biti noben igralec Srb. Mažarska šolska družba »Julian« ,vedno bolj prodira. Sedaj hoče ustanoviti mažarsko 'šolo cclo v Djakovem. K aferi Friedjung. Sotrudnik »Hrvatskih Novosti« je imel razgovor z dr. Friedjungom in ga opozoril, da ga bo, kakor čuje. hrvatsko-srbska koalicija vendarle tožila zaradi znanega članka v »N. Fr. Pr.« Na to je dr. Friedjung rekel: »Tim bolje. Moji dokazi proti tem poslancem so tako trdni in temeljiti. da bodo imeli za vso koalicijo jako neugodnih posledic. Sicer pa glavnega gradiva še nisem objavil; pridržim si ga kot orožje za glavno obravnavo, da jih ž njim pobijem. Nimam v rokah samo enega dokumenta, marveč šc nekaj teh iz- redno važnih listin, in vse so pravi in ne-izpovlbojni zgodovinski dokazi.« Proti vsenemški propagandi v Srljemu. •»Pokret« poroda iz St. Pazove: Došli so preiskovalni sodniki, ki so preiskavah v Oolubincimi, Stari Pazovi, Indjiji, Sima-novcimi in drugod hišne preiskave pri Srbih, ki so osumljeni veleizdaje. Govori se, da je iz strahu pobegnil golubinački zdravnik G. v Švico. Splošno jc pa bilo vse iznenadeno, ko so pričeli preiskovati hišo nekega nemškega trgovca v St. Pazovi, ki ga sumijo pangermanske propagande. Nemci so se zelo prestrašili. — Razbili so in poskrili steklenice in čaše z nemškimi barvami, slike cesarja Viljema, pa razobesili slike cesarja Franc Jožefa I. Odstranili so v pangermanski hranilnici vsenemške zastavice, kakor so tudi izginili po stanovanjih in krčmah razni vse-nemški znaki. Trdi se, da prično preganjati na Hrvaškem tudi pangermansko propagando, da se ne bo mogla očitati Rauchu pristranost. Poredno vpra'ša »Pokret«, da vederemo, če bo vlada postavila na zatožno klop tudi pangermane, najver-nejše prijatelje vsake protihrvaSke akcije, vsake narodne vlade. Protlisrbska razprava v Zagrebu. Dne 3. t. m. so nadaljevali zaslišanje z učiteljem Matjasevičem, nakar je bil zaslišan zadnji obtoženec iz Crkveuega boka Štefan Radovanovič. Nato so pričeli zaslišavati obtožence iz Dubice, 'ki so pristaši srbske radikalne stranke. Obtoženec Hovacatiin izpove, da ni kriv. Po mal je kralja Petra že, ko je bival kot četaš v Bosni. Peter je en mesec, stanoval pri njem. Ko je postal Peter srbski kralj, ga je zaslišal v avdijenci. Zanikuje, da bi bil delal za srbsko propagando. AVSTRO-OGRSKA. V Pragi je bila Cvetna nedelja mirna. Nemci so izdali parolo, naj se burši ogibajo Vaclav-skega trga. Na Prikopih in< na Vaclav-sketn trgu jc mrgolelo orožnikov in policistov. Saniranje deželnih financ. V razpravi gosposkozbornične komisije o sanaciji deželnih financ se je nagla-šala potreba, da se sanirajo deželne finance. Izvolil se bo'pododbor, ki bo imel dolžnost, da izdela primerne predloge. Podržavljenje južne železnice. 1P0 podržavljenju čeških železnic je mogoče, da se prično pogajati tudi s podr-žavljenjem južne železnice. Ker ima glede na podržavljenje južne železnice besedo tudi Ogrska, vprašanje ne bo tako hitro rešeno. Pogajati se na prične vlada z južno železnico že letos. Novi linški škof. Za linškega 'škofa je imenovan dr. Rudolf Hittmaier. SLAVNOSTNI OBED POSLANIKOV. Carigrad, 3. aprila. Na čast srečni rešitvi spora je priredil avstro-ogrski poslanik marki Pailavicini slavnostni obed, katerega so se udeležili poleg velikega vezirja mnogi turški dostojanstveniki. PROTI MLADOTURKOM so se organizovali častniki III. makedonskega armadnega zbora, ki hočejo obnoviti staroturško vlado. NEZADOVOLJNI TIJRSKI ČASTNIKI. V Carigradu se je vršil 3. t. 111. shod. ki sc ga je udeležilo 2000 častnikov. Protestirali so, ker hočejo odpustiti več častnikov i'z službe, da se varčuje. OBSOJENI POSLANCI RUSKE GOSU-DARSTVENNE DUME. V Vilni so obsodili pet poslancev druge ruske gosudarstvenne dume, med njimi Staczynskega in Gado\vieza v enoletni trdnjavski zapor. ZVEZA MED AVSTRIJO IN TURČIJO. »Eclio de Pariš« poroča, da se dela na zvezo med Avstrijo in Turčijo. Turčija bi morala skrbeti, da ima ob kavka-ški meji koncentriranih 250.000 vojakov in bi morala tudi ojačiti trdnjave Bajazid, Erzeruni in Trapezunt, ostala turška armada bi se na koncentrirala v Rumeliji nasproti Srbski in Grški. Sultan sc zavzema za zvezo z Avstrijo. DELOVANJE MAKEDONSKIH ČET. V Makedoniji zopet živahno delujejo vstaške čete. Minoli teden je bilo umorjenih 11 oseb. Zlasti so čete živahne v bitoljskem vilajetu. ŠPANSKA POMNOŽI ARMADO. M a d r i d , 5. aprila. V sobtoni zbornični seji je vojni minister predložil zbornici predlogo o izpremembi rekriitne postave. Mesto sedanje 12-letne službene dobe sr uvede 18-lctna, in sicer 3-letna aktivna, 11 let v rezervi in 4 leta v de- želni brambi. Služiti bodo morali tudi manj sposobni. Zadostno izvežbane re-krute bodo izpustili na dopust čez eno leto. Dejansko bodo vojaki pod orožjem 28 mesecev vsega skupaj. Stalerske novice. Javni (?) shod »Narodne stranke« v Celju. Včeraj, dne 4. aprila, je mislila »Narodna stranka« imeti javni shod za »neodvisno slovensko ljudstvo« na Štajerskem. Kak je bil ta shod, nam kažejo sledeče slike: 1. Kapitulacija Narodne stranke pred poslancem Terglavom. Narodna stranka je hotela prirediti javen shod. Prišel pa jc na shod, ki je torej vsem pristopen, tudi poslanec Terglav. A Narodna stranka je kapitulirala pred njim in ni ga pustila na shod. Bala se je torej enega samega Ter-glava iu sc 111 upala zborovati vpričo g. Terglava. Generali so stopili skupaj, in po vojnem posvetovanju so proglasili shod javnim le za liberalce, za pristaše Slovenske kmečke zveze na ne! 2. Pristaši Slovenske kmečke zveze zapustijo shod. Za poslancem Terglavom spoznajo narodni strankarji tudi druge pristaše S. K. Z. Tudi tem ukažejo po »postavi«, da ne smejo biti na tem javnem shodu, na kar so odšli. 3. Dr. Knkovec razlaga vojsko. Ko so generali mislili, da ni sovražnika na vojnem polju, potem šele si je upal dr. Kuko-vec razlagati vojsko, katero je na atneri-kanskih plakatih po celjskih oglih napovedoval. Toda poslušalci so bili celo razočarani. Nič več ognja, nič navdušenja, samo javkanje, da ni kompromisa, po katerem bi on (dr. Kukovec) mirnim potom zlezel na poslaniškega konjička. Sklep: jerum, jerum, jeruni. 4. Poslanec Pišek pride na shod. Med zborovanjem pride tudi g. Pišek na shod. A pogumni zborovalci se zboje tudi njega. Pošljejo k njemu nekega dolgega dolitar-ja. ki 11111 dokazuje, da je shod liberalno javen. Poslanec Pišek mu pravi, da to ne sledi iz vabil in plakatov, sicer pa da celjskim dohtarjem ne vsiljuje svojih nazorov. Nato zapusti shod. 5. Kandidatov ne morejo postaviti. Nato so se pogovarjali o kandidatih. Pr. Kukovec kandidira v celjski itd. splošni kuriji. Dr. Božič za kmečki mandat v slo-venjegraškem in šoštanjskem okraju. Za slovenske trge so silili Rebeka, ki sc je obotavljal, da nc bi tretjikrat propal. Zato še to ni definitivno. Za druge kraje niso mogli postaviti kandidatov, ker ni bilo nič zaupnikov ,11. pr iz Slov. Bistrice in Konjic. Sklenili so torej prirejati shode na Velikonočni ponedeljek. 6. Zato je bi! shod brez uspeha. V dunajskih listih so se že bahali, da bodo šc pred Veliko nočjo postavili kandidate. Zdaj pa še nobenega niso. Da pa bosta Kukovec in Božič kandidirala, pa smo žc itak znali. Zanimivo pa je, da so se Roblek, Roš in Ježovnik kategorično odpovedali kandidaturi na programu »Narodne stranke«. Zanimivo je tudi, da se po Ku-kovčevi izjavi S. K. Z. nc sme vtikati med inteligenco, in torej ne postaviti kandidata za mestno-trški mandat. S. K. Z. se temu nikdar nc bo odpovedala. Ali se je Narodna stranka odrekla s tem delu med kmečkim ljudstvom? Na tem shodu je biia res skoro sama inteligenca, med njimi največ učiteljev seveda. Kmetov je bilo kakih 50. A še ti so bili večinoma pristaši S. K. Z. Nekaj so jih sicer odpravili, nekaj pa jih je vseeno še ostalo, da bi izvedeli kak konec bo imela ta srbska »vojska«. Toda vo skovodja Kukovec je imel proti koncu shoda že celo malo svojih zvestih, večinoma so odšli, v š Shod Plojevcev v Ormožu. Včeraj so zborvali v Ormožu Plojevci. Postavili so za kandidata Ploja, drugi kandidat šc ni imenovan. Nameravajo dobiti kakega kmeta. š Vlom fingiral je vneti »Štajerčev« pristaš trgovec Franc Ploj v Poljancili, Hotel jc na ta način od zavarovalnice dobiti 4001; K. Biago je spravil Ii kovači Marinu. Pred mariborskimi porotniki jc bil Ploj obsojen na tri leta, kovač Marii na eno leto težke ječe. š Minister Stiirkgh je postal radgou ski častni občan. š Mariborski župan Schiniderer se jc že naveličal županovanja. Bojda se je izjavil. da pod nobenim pogojem več m sprejme žuoanskc časti. š Umrl je 30. marca Anton Reisman posestnik v Selnici ob Muri Rajni je bi navdušen Slovenec in je bil šc v pretekli! časih volivni mož. Naj mu bo žemljici lahka! Priloga vv8lovev»oac> itev. 76. dnč 5» aprila 1909. Nuno proJnla. Aljažev doni v Vratih je res popolnoma porušen. Rešiti se da le nekaj oprave. »Slovensko planinsko društvo« je postavilo Aljažev dom kot last slovenskega naroda, ki je bil lahko ponosen na to najlepšo postojanko slovenske turistike. Promet po naših planinah silno narašča, in slovensko zavetišče v Vratih je naravnost potrebno, pa tudi plodonosno, ker jc tam na;boljše in najdivnejše središče za pohod po znamenitih gorskih skupinah (na Triglav, Križka jezera, Razor, Škrlatico itd.). Dolžni smo svojemu narodu in časti naše domovine, da postavimo'nov Aljažev dom v Vratih. Srce krvavi vsem nad nepričakovano silno nezgodo, toda naše delo ne sme opešati. »Slovensko planinsko društvo« prične takoj priprave za novo stavbo; pač se bo dalo porabiti nekaj starega materijala in oprave — tudi vodovod je ostal — vendar pa bodo znašali troški za novi Aljažev dom nad 20.0000 K. To je svota, ki jo je mogoče zbrati le po vsestranski podpori. »Slovensko planinsko društvo« se torej obrača do celotnega našega naroda in 11 u j 11 o prosi, da mu blagovolijo slovenski zavodi in društva ter rodoljubno občinstvo pripomoči z nabiranjem prispevkov za postavitev novega Aljaževega doma. Vsem darovalcem najprisrčnejša zahvala! »Slov. plan. društvo« v Ljubljani. (Osrednji odbor.) Pripomba. Podpore naj se blagovolijo pošiljati na naslov: »Slovensko planinsko društvo« v Ljubljani, ali pa uredništvu našega lista, ki bode prispevke tudi izkazoval. Zopet reforma no gimnazijah. Novi naučni minister grof Stiirgkh je izdal nov učni načrt za humanistiški gimnazij, ki stopi že prihodnje semestralno leto v veljavo. Realfe se bodo bolj gojile, in sicer po načelu, da se morajo pri tem pred vsem upoštevati praktiške življenjske potrebe. Tako se naj pri naravoslovju razširi pouk v geologiji in somatologiji ter uvede higijena, pri fiziki naj se mateina-tiški del še bolj skrajša kot je že zdaj in se bolj eksperimentuje, posveča čim največjo pozornost modernim tehničnim pridobitvam in napravam ter vadi učence pravilnega opazovanja. Toda tudi ta reforma je polovičarska in svojega namena ne bo dosegla. Teorije ne gre kar tako zavreči. Tako n. pr. je redukcija matemati-škega dela v fiziki točnemu in logiškemu spoznanju fiziških dogodkov in zakonov zelo kvarna iu konečno tudi niso vsi ljudje ustvarjeni za inženirje, tehniške iznaj-ditelje, agronome in industrijalne ženije. Tako n. pr. pri naravoslovju občutno pogrešamo pouka v osnovnih pojmih biologije. Gimnazijec bere danes kakšno popularno znanstveno delo o bioloških pojavih itd., pa dela napačne sklepe. Temu bi ne bilo tako, ako bi v šoli dobil saj nekaj jasnih temeljnih načel o tej tvarini. Srečna misel je, da se kolikor mogoče bolj razširi pouk v kemiji, ki izmed vseh strok najbolj odkriva delovanje natore in nje najelementarnejših procesov. Tudi načela, po katerih se izpopolni pouk v klasičnih jezikih (več avtorjev) in v zgodovini (odvisnost zgodovinskih dogodkov od kulturnih, gospodarskih, naravnih faktorjev), so srečna. Doinovinoznanstvo sc izpopolni z upravoslovjem, poznavanjem socialnih in gospodarskih institucij v državi itd. Občutno pa se pogreša reforma modro-slovnega pouka, ki je za modernega človeka neobhodno potreben. Naj se skrajša logika — kjer je toliko samoumevnega; noetike gimnazijcev ni moč bogvekaj učiti, ker je preveč spornega — pa naj se jih potom dobrih knjig, ki jih ni ravno malo, seznani z najtemeljnejšimi dejstvi psihologije in etike, zraven pa jim poda nekaj zgodovine modroslovja, kar bi ne vzelo preveč časa. V šolski logiki in psihologiji je polovico za gimnazijca nepotrebne specialne šare — naj se to reducira in bo dovolj časa za aktualne probleme modroslovja. Tako bi imel gimnazijec tudi od apologetiškega pouka več haska in bi se začel zanimati za probleme, ki sc mu zdaj, ko jih ne pozna, zde abstraktni in suhi. Težava jc seveda od strani učiteljev. Skoro da ni moč poučevati modroslovnih temeljnih problemov breztendenčno. Toda po našem mnenju boljše v šoli kakor pa izvun šole! Zdaj pa hodijo že četrtošolci v Simon Gregorčičevo knjižnico po Haecklove »Welt-ratsel«. Ce bi učitelj na gimnaziji modroslovja nevtralno nc znal poučevati, bi ga spretni katehet, ki ima dandanes toliko katoliške moderne modroslovne literature na razpolago, kaj lahko paraliziral. Od te strani torej ne vidimo prevelikih težav. I Ustanovni shod „Deželne z«ize so-stJnlčarskih zadrug na KranlsKem" se je vršil dne .3. t. m. v posvetovalnici ljubljanskega mestnega magistrata. Ob .3. uri popoludne otvori zborovanje načelnik ljubljanske gostilničarske zadruge, Tosti, ki pozdravi zastopnika deželnega odbora dež. odbornika prof. E. Jarca, zastopnika deželne vlade dr. Senekoviča, zastopnika trgovske zbornice Rohrmana, magistratnega svetnika Šeška, zadružnega inštruktorja Blodiga in zastopnike go-stilničarskih zadrug na deželi: Bučarja iz Kostanjevice, Humerja z Jesenic, Patcr-nostra iz Postojne, Rusa iz Št. Vida, Krapeža in Kendo iz Ljubljane. Pravila, o katerih je poročal zadružni inštruktor dr. Blodig, so se po daljši razpravi odobrila. Debate so se udeležili Humer z Jesenic, ki naglaša, da gostilničarjem trgovci preveč konkurirajo, nadalje Bučar, Paternost, svetnik Šešek. Rus, Kenda in Tosti. Ko so se odobrila pravila izvaja Bučar: Bodoča zveza bo morala pred vsem delovati na to, da se prepovejo ali vsaj omeje takozvani grmotoči po vinorodnih krajih. Gostilničarji po vinorodnih krajih se bore z veliko težavo za svoj obstoj. Vse oblasti so skrajno strpne nasproti grmotočom. Postava dovoljuje, da sme vsak vinogradnik točiti svoj pridelek. Dogajajo se pa zlorabe, ker ne prodajajo kmetje le svojega vina, marveč ga nakupijo od drugih pa ga prodajajo pod vejo. Naši župani, orožniki in policaji pa oblastva ne gledajo na to, kaj se godi. Sprejme se resolucija, ki zahteva odpravo grmotočov ali vsaj omejitev tako, da bodo smeli prodajati vinogradniki le vino lastnega pridelka po zidanicah in to le taki, ki bodo dokazali, da nc morejo prodati vina lastnega pridelka. Bučar pripomni še, da se zgodi, da vinogradnik in gostilničar morebiti ne skleneta kupčije, ker sta si le en vinar navskriž. Vinogradnik pa prične gostilničarju pred nosom delati konkurenco s tem, da otvori vinotoč pod vejo. Tosti omenja, da sc ie glede na grmotoče že obrnil na goriški in kranjski deželni odbor. Odgovori so pa bili negativni. Gostilničarji naj gledajo grmotoču na prste. Deželni odbornik Jarc se zahvali, ker je bil deželni odbor, ki ga zastopa, povabljen na ustanovni shod. Kakor smo prepričani, da je edina rešitev kmečkega stanu v združitvi, tako je tudi edina rešitev obrtnega stanu v združevanju. Tesno naj se združijo obrtniki. Paziti sc pa mora, da se ne izgube v formi. Gojiti se mora strokovna izobrazba. Deželni odbor je izkazal svojo naklonjenost gostilničarjem ob go-stilničarskein tečaju, ki mu je daroval 1000 kron. Ce boste priredili kaj, kar bo v korist vaši strokovni izobrazbi, boste vedno našli pri deželnem odboru odprte roke. Eno imejte pred očmi', ne oziraje se na vse drugo: potrebo strokovnega napredka in pospeševanje izobrazbe. Kenda v daljšem govoru toplo priporoča izobrazbo. Tosti nato, ko je še govoril dr. Blodig. zaključi ustanovni shod. »SLOVANSKA« RUSIJA. Peterburg, .3. aprila. Ruska vlada predloži v kratkem dumi, v kateri ima veliko večino, predlog, da se od kraljevine Poljske odloči helmsko okrožje, ki naj tvori posebno gubernijo pod gcneral-gubernatorstvom. kijevskim. Na ta način se hoče zatreti poljski jezik javno in privatno, omogočiti razlaščevanje Poljakov, uvesti pravoslavni julijanski koledar in porušiti vse šolstvo. Na ta način se pripravlja narodna smrt 310.000 Poljakom (po uradnem štetju). Ruska vlada pa s tem krši tudi mednarodni dogovor, in sicer določbe dunajskega kongresa leta 1815., glasom katerih so se Avstrija, Prusija in Rusija zavezale, da poljskih delov, kakor spadajo k posameznim državam, ne bodo razkosale in ostanejo meje gubernij, pro-vincij itd. iste kakor so bile, ko se je kraljestvo poljsko konečno razdelilo. Avstrija iu Prusija dozdaj še niste te določbe prekršili, Rusija pa io zdaj hoče. In ta ruska vlada se zgraža nad kršenjem berolinske pogodbe! Znanost In umetnost. * »Čas«, znanstvena revija »Leonove družbe«. Letnik III. Zvezka 4. in 5. imata naslednjo vsebino: Ob stoletnici Napoleonove Ilirije. Profesor dr. Jos. Gruden. Versko-šolsko vprašanje in socialna demokracija. Franc Terseglav. — Organizacija slovenskega izseljeništva. J. Adlešič. Sokrat in Aristofan. Ivan Dolencc. Matija Naglič in njegova rokopisna ostalimi. h'r. Rebol. — Ali so na zvezdah živa bitja? Kanonik Iv. Sušuik. »Kmečka pravda«. Dr. Franc Derganc. — Nekaj slovanskih vprašanj. Dr. Leopold Lčnard:.3. Prihodnjost ruske države. — Zakon o kartelih. Dr. Aleš Ušeničnik. — Nove knjige: Antonius Bonaventura Jeglič, Syno-dus dioecesana Labacensis II. — Česky slovnik bohovčdny. — H. Pesch S. J., Lehrbuch der Nationalokonomie II. B. Druge knjige: Andrej Veble, Boj za slovensko vseučilišče. — Listek: K vprašanju o zedinjenju cerkva. — Važen spomin na »Ilirijo oživljeno«. — Ivan Kronštadt-ski. — Ločitvena zakonodaja na Francoskem. — »Velegradskij Vestnik«. VI. S. Solovjev iu Strossmayer. — Novi »ober-prokuror« ruske sinode. — Glasnik »Leonove družbe«. — »Čas« izhaja po desetkrat na leto. Naročnina: 5 kron, za dijake krone. Za člane »Leonove družbe« je naročnina plačana z letnino. (Letnina rednih članov U) kron, letnina podpornih članov (> kron.) Naročnino sprejema »Leonova družba« v Ljubljani. * Boj za slovensko vseučilišče. Spisal Andrej Veble. Založila »S I o v e n s k a dijaška zveza«. Ljubljana 1909. Naše katoliško dijaštvo nam je oskrbelo prvo za ljudstvo namenjeno brošuro o slovenskem vseučiliškem vprašanju. Večkrat slišimo tožiti, da ideja slovenskega vseučilišča še ni dovolj popularna, da še ni prodrla med najširše kroge našega naroda. Dasiravno ta trditev v celem obsegu ni resnična, vendar moramo priznati, da naša inteligenca do sedaj še ni znala zanesti slovenske vseučiliške ideje med preprosto ljudstvo, med naše delavske in kmečke sloje, ki vendar tvorijo večino slovenskega naroda, z eno besedo, da ui znala te ideje popularizirati. Krivda nc zadene našega ljudstva, ampak našo inteligenco. Ako proučujemo zgodovino sedanjega boja za slovensko vseučilišče po I. 1848., se nas nehote polasti neko neprijetno, žalostno čuvstvo, ker vidimo, Ja smo po letu 1848. s svojo vseučiliško zahtevo postajali vedno skromnejši, da smo se vedno bolj oddaljevali od svojega prvotnega ideala, tako da nazadnje nismo zahtevali niti popolnega vseučilišča, ampak Ic sporedna predavanja v Gradcu in borno pravno akademijo v Ljubljani. Naši dedje in pradedje pa so verovali v kulturno moč našega naroda in zahtevali so, da se ustanovi popolno slovensko vseučilišče v Ljubljani. To je bilo pred 60 leti, ko naš jezik še ni bil tako razvit kakor sedaj, ko je naša leposlovna literatura obsegala samo Vodnika in Prešerna. Mi pa se slovenskega vseučilišča spomnimo vedno le tedaj, ko čutimo pest in nasilje nemškega dijaštva in nemške vlade. In to je popolnoma napačna taktika. Slovenska vse-učiliška ideja bi morala vedno živeti med ljudstvom. Povsod in ob vsaki priliki bi morali zahtevati slovensko vseučilišče, ne samo tedaj, ko čutimo udarec sovražnih pesti. V tem oziru je potreba korenite reforme in sistematičnega dela. Slovenska vseučiliška ideja mora preiti vsem slojem slovenskega prebivalstva takorekoč v meso in kri. Ves slovenski narod se mora dvigniti kakor en mož, oprijeti se mora te ideje in ne sme prej mirovati, dokler se nam ne izpolni ta naš najvišji narodni in kulturni ideal. Ker pa je žalibog znano, da naše ljudstvo še ni dovolj poučeno o zgodovini dosedanjega boja za slovensko vseučilišče, ker se še ne zaveda, kako velikanske koristi bi imel naš narod od lastnega vseučilišča v narodnem, kulturnem in gospodarskem oziru, zato je katol. dijaštvo sklenilo izdati to poljudno brošuro o slovenskem vseučiliškem vprašanju, da pojasnimo, zakaj zahtevamo slovensko vseučilišče v Ljubljani. Namen te brošure je torej: razširjenje slovenske vseučiliške ideje. Lična knjižica bogate vsebine stane 50 vinarjev. * Zadnja kmečka vojska. Ta znamenita zgodovinska povest slavnega hrvaškega pisatelja Šenoe v slovenskem prevodu bi se pač morala vkorcniniti med vsem našim ljudstvom, ki rado bere, kar je res ljudskega in jedrnatega. Saj mora zanimati zlasti našega kmeta roman, ki popisuje krvave boje ne samo hrvaškega, ampak tudi slovenskega kmeta — boj iu punt slovenskega tlačana proti graščaku in izkoriščcvavcu, slika usodo kmečkega kralja Gubca, ki so mu v Zagrebu, ko so ga premagali, žarečo krono na glavo pritisnili. Da se »Zadnja kmečka vojska« ljudstvu nuja po izredno nizki ceni, je gotovo prav velikega pomena, ker pride na- | še ljudstvo za majhne stroške do zdrave-! ga. podučnega iu srce blažečega beriva | ter se tako odvrne od umazane kolpor-I taže. »Katoliška Bukvama« je podaljšala rok za izredno znižano ceno »Zadnje • kmečke vojske« — I K do konca majnika in je zato priporočati, da se vsak kmalu posluži te ugodnosti. Pripominjati pa je, da »Pasjeglavcev« ne more Bukvama več po ceni 1 K razpošiljati, ampak stanejo odslej broširani 2 K 20 h, vezani pa 3 K 20 h. ZVEZO TREH CESARSTEV snujejo v Peterburgu vladni in diplomaŠki krogi. Združile naj bi se Avstrija, Nemčija in Rusija kot najmočnejše kontinentalne srednje- in vzhodnoevropske velesile proti zahodnima: Angliji in Franciji. Vest je na prvi pogled zelo ne-verojetna, se pa trdovratno vzdržuje. Zato je vredno, da se jo registrira. Izseljevanje. + Iz »Družbe sv. Rafaela«. Včeraj se je poklonil odbor »Družbe sv. Rafaela« po svojih odposlancih z deželnim poslancem in odbornikom dr. Peganom na čelu kot predsedniom družbe Njegovi Prevz-višenosti gospodu knezu in škofu dr, Antonu Bonaventuri Jegliču. Povod poklo-uitvi v smislu odborovega sklepa je bil, da se potom knezoškofijstva doseže med duhovščino in po njej med ljudstvom sploh intenzivneje zanimanje za Rafaelovo družbo, ki ima najdalekosežnejši pomen. Gospod knezoškof je deputacijo kar najmilostneje sprejel in obljubil vsestransko pomoč. Podrobnosti, za katere je odbor naprosil Prevzvišenega v posebni spomenici, sc prijavijo v »Knezoškofijskem listu«. Obračamo se pa že danes do duhovščine, da priskoči na pomoč Rafaelovi družbi in propagira idejo varstva naših ljudi v tujini med ljudstvom. Družba zasleduje namene, ki so velikanskega pomena tako v versko-nravnem, kakor tudi v socialnem in narodno-gospodarskem oziru. Pojasnila dajeta deželni poslanec iu deželni odbornik dr. Vladislav Pegan iu deželni nadoficijal Fran Kristan, oba v Ljubljani, deželni dvorec, člani naj se pa javijo na naslov: Alojzij Kocmur, solici-tator, Dunajska cesta 19. Ljubljana. Kako se sodi naSIm vojakom na meji. Naši vrli vojaki v Bosni imajo poleg svoje dnevne plače 10 h, tisti, ki tvorijo kordon na meji, 12 h. štrafuni pa I K doklade. Delj služeči podčastniki imajo mesečno doklado 75 K, častniki predpisano doklado, zraventega pa dobe enkrat 200 kron kot odškodnino za uniformo, ki se hitro obralji. — Hrana je jako dobra, tako-zvana etapna; sestoji iz zajtrka, kosila 250 g mesa (mesto 190), prikuhe in ,30 centilitrov vina — in večerje. Vojaki na kordonu pa imajo še 250 g mesa več in eno porcijo čaja z rumom. Vse se pri life-rantih dobavi ali pa po neposrednem nakupu; kar se vzame pri liferantu, se prej komisionelno ogleda, moka pride iz monarhije. Poleg navadne obleke imajo vojaki takozvani gorki »pruštah« in kapo za sneg. Vojaki na straži imajo stražni plašč in suknjene škornje. Ker je sila vojaščine v deželi, jih mora veliko bivati v barakah. Barake sc kurijo. Vsak vojak ima slam-nieo, zglavje, dve rjuhi, eno poletno in eno pozimsko odejo. Kar se zdravstva tiče, se jc dognalo, da so vojaki na meji veliko bolj zdravi kot drugi. Pri zborih v monarhiji znaša število bolnikov ,3-6/v, v nekaterih zborih 57%, v Bosni pa ,V/c, 22. marca pr. m. celo samo 2-5%. Služba v Bosni je res naporna, a mladega človeka utrdi in po-sveži. Jeseniške novice. j Popravek. Prosimo, da blagovolite sprejeti v vaš cenjeni list med »Jeseniške novice« nastopni popravek, tičoč se zadnjega dopisa »Poseben časten pogreb je imel«. I. Ni res, da bi strupeni rovtarski jeziki kaj trdili — ker takih jezikov tukaj ni; res pa je. da so to trdili strupeni jeziki drugod; 2. ni res, da bi bil imenovani konj tako slaboten; res pa je, da še dovolj vleče; .3. ni res, da bi bila cela rovtarska srenja na nogah; ker jih je bilo veliko tudi doma; 4. ni res, da bi bil konj zaradi omotice padel čez most, res pa jc, da je poskočil in nui je izpodrsnilo — ker ta konj rad poskoči; 5. ni res, da se vse rovtarske gnojnice stekajo v potok Jesenico; res pa je, da zdai prav nobene gnojnice ui videti, da bi se kam stekala. — Ob enem tudi vljudno prosimo uredništvo, naj takih za nas razžaljivih dopisov več nc sprejema, l isti hudomušnež, ki jc to pisal, naj gleda, če ga dobimo! Več Planincev. Opomba uredništva. Ne bodite pusti! Mi nismo nikdar trdili, da so pri vas samo hudobni jeziki — kateri pa je tudi strupen vmes. kot povsod. Da pa ste prišli v tako obilnem številu sosedu pomagat, to ni nobena sramota za vas, ampak šele čast, ker tako radi drug drugemu pomagate in da sedaj ni videti nobene gnojnice stekati se v Jesenico, je tudi lahko verjetno, ker imate, kar nam je znano, še veliko snega. Toda Fukselj, ta ima pa svoje muhe! Radi bi ga videli, kako je skakal po dva metra debelem snegu? On ima pa še druge lum-parije na vesti; toda čast, komur čast, konjiček ima tudi dobre lastnosti in velike zasluge za celo jeseniško občino; berite nastopni dopis: j Samo vesele prikazni. Tisti Fukselj s Planine med zadnjimi jeseniškimi novicami je zbudil splošno zanimanje v naši stari občini, tako da so bili vsi »Slovenci« zadnjo nedeljo do 9 ure zjutraj po proda-jalnicah pokupljeni in vsakdo se jc muzal bolj ali manj na veliko žalost jeseniških gostilničarjev, ki so premalo stočili, ker ljudje piti niso mogli, ko se je vsak zaradi smeha moral usta držati. Smemo reči, da preteklo nedeljo ni bilo nikogar pijanega v jeseniški občini; kar je prav pametno, ker je bila tiha nedelja. Bi bili tudi lahko iz vsake gostilne belo zastavo obesili, pa nikomur ni na misel prišlo. — Še par takih Fukseljnov, pa v jeseniški občini no-i'enega pijanca ne bo več! Kar bi bilo posebno hvale vredno za naš možki spol. — Da bi se pa zaradi tega prizadeta škoda našim spoštovanim krčmarjetn vsaj nekoliko poravnala, primorani so ti vložiti prošnjo na merodajno inesto, da se podaljša policijska ura od enajstih do polnoči. Toda, če so žalostni krčmarji, so toliko bolj veseli štacunarji. Zakaj? No, ko so imele naše gospodinje prejšnja leta toliko sitnosti s svojim finančnim ministrom zaradi proračuna za velikonočne praznike, gre letos s to važno rečjo vse tako gladko, vse nekako samo od sebe, ker je še velik ostanek od zadnje nedelje v kasi. Glejte, in to je zopet prav lepo, da vlada taka lepa zastopnost med zakonskimi! — Ni čuda torej, da so naši štacunarji nekako v .zadregi z ocvebi, cimetom in drugo ropotijo, ker tako zgodaj takega navala niso pričakovali. Ker pa smo po novi železnici tako blizu Trsta, se ni bati, da bi kaj zmanjkalo. Hencej! to bo na veliki petek in soboto zjutraj hud potres! Samo to se bojimo, da bi nam latvic, kožic in druge ribniške kavalerije ne zmanjkalo. Vse torej kaže, da bomo imeli v jeseniški občini prav lepe, vesele velikonočne praznike, ln kdo je vzrok te vesele izpremembe? Glejte! nihče drugi kakor tisti Fukselj na Planini! Cerkveni letopis. c V Sv. Križu pri Kostanjevici smo imeli od 19. do 25. marca sv. misijon. Prvi misijon v novi cerkvi. Vodili so ga z vso vnemo čč. oo. jezuitje P. Kunstelj, P. Pri-stov in P. Rakovec. Dasi je cerkev tako ogromna, bila je, zlasti ob praznikih, čisto polna; saj jc poslušalo misijonske govore do 2000 vernikov! Le nekaj jih je bilo, ki so s svojo nenavzočnostjo prezirali misijon in s tem pokazali svojo pravo barvo. Prav je povedal g. župnik v nedeljo po misijonu, da so ti s svojim obnašanjem pravzaprav že odpadli od cerkve, da se jih je torej treba ogibati! Ob sklepu misi-jona se je zahvalil čč. gg. misijonarjem občinski zastop ter izrazil željo, da bi sadovi tega misijona ostali trajni. Zgodi se! »Za križ in svobodo«, je naslov novemu, izvirnemu igrokazu, ki izide te dni v založništvu »Katoliške Bukvarne«. Igrokaz je namenjen našim društvom in ie njega dejanje povzeto iz novodobnega društvenega življenja. Na eni strani navdušeni mladeniči društveniki, na drugi pa nasprotniki krščanskega dru- štva — svobodomisleci, ki rujejo proti društvu, hočejo isto razbiti in zapeljujejo poštene društvene člane s frazami o svobodi v svoje zanjke. Predavanja prirejajo, hujskajo in demonstrirajo, samo cla bi razbili lepo se razvijajoče društvo v fari. Sokolska društva ustanavljajo, vabijo predavatelje iz mesta itd. Toda vsi njih načrti sc izjalove vsled značajnosti zavednih mladeničev in mož-društveni-kov. A eden postane njih žrtev, Martin, odbornik društva, ta pade njim v zanjko. Potom zahrbtnih intrig se jim posreči napraviti razpor med vnetim društvenim tajnikom Štefanom in pa Martinom, ki zalezuje Štefanovo nevesto in napade z nožem dan pred poroko Štefana, »ker maščevanje je sladko«, tako so mu veleli njegovi pristaši. Toda tudi Martin spregleda njih prekanjenost, prepozno .siccr, vendar še pravočasno, cla ne propade popolnoma. Ves skesan se vrne iz zapora domov, prosi prizadete odpuščanja in pripoveduje s kakšnimi umazanimi sredstvi so ga svobodomisleci« pridobili zase. To je kratka snov igrokaza, ki vsebuje zanimive dialoge in ima mnogo živahnega dejanja v sebi. Brezdvomno bo igrokaz dobro došel zlasti onim našim društvom, v katerih se v zadnjem času tako lepo razvija mladeniško gibanje. »Za križ iu svobodo« nai postane programni igrokaz za Vsa naša izobraževalna miadeniška in dekliška društva! Zato sezite po njem vsi mladeniči, telovadci, čč. duhovščina, ki vodi izobraže- valna društva itd. Cena 50 vinarjev, pet izvodov in več pa samo 35 vinarjev. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. 6 masnih pesmi cherl, organist v Ribnici. V natis dovolil kn.-šk. ordinarijat v Ljubljani dne 9. decembra 1908 štev. 5431. — Partitura K L—. 859 8-1 Velikonočne pesmi napevi). Drugi natis, partitura K 1—. 25 Marijinih pesmi ffS;1 napevi), za mešan in moški zbor. Partitura K 2 —, glasovi £l 30 v. Naroči se lahko po nakaznici pri skladatelju, poštnine prosto in na vsakih 10 izvodov en izvod brezplačno. Dobi se tudi v Kat. Bukvami. Gostilno: lepim vrtom v Šmarinem ob Savi oe odda takoj na račun ali v najem gostilnlčarki, ki mora biti dobra kuharica. Poizve se pri lastniku Blat Dolnidarju, vinotržcu istotam, 902 3-1 Waffenrad Avstrijska družba za iidelovtinje orožja Steyp. pridobiva stalno nove prijatelje in pristaše med poznavalci. Vporabni in luksus=stroji za gospode in dame, kolesa za dirke, službena kolesa za vojaštvo in urade. 948 Ilustrirani cenik 1909 zaslon] in franko. 5 Zastopnik: Ivan Jax in sin, Ljubljana, Dunajska cest«. -1 Gostilna objelo prometni cesti, 20 minut od Celja, j lepim vrtom ja goste, z velikim vrtom ja zelenjavo in sodnim vrtom, velikim dvoriščem, gospod, poslopjem s hlevi, se ta^oj proda z inventarjem vred tf 15.000 radi odpoto-vanja. Več pove Jv(, Ua^onigg, O strojno it. 1, p. Celje. & o o Di S ►J >—i KJ H5 hJ A SESALNI MOTORJI, 926 MOTORJI Nfl BENCIN, MOTORJI Nil PLIN, 21 'MOTORJI Nfl PETROLEJ. M tisoč dokavllenflta Sesalni motorji, ki se kurijo s cenim kurivom! Največja gotovostjv obratu! Najmanjši obratni stroški! Zastopnih inženir (Mtel ol 3. do i aprila v Mani, hotel pri Jonu". Avstrijska družba za Benz-motorje z omejeno zavezo, Dunaj L, Kamtnerring št. Ifi. m Kdor hoče varno, mirno in hitro v AMERIKO potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika i63g 30 Fr. Seunig, Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 28. Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani ■ Kaiserln Auguste Vlctorla nosi 25.000 ton Amerika......, 24.000 „ President Lincoln ... „ 20 000 „ President Grant..... 20.000 , Vožnja Ljubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1 „ dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej. B'1* 1P1 ~ I1.»"i Vi ■'■I/I——I l »~»)l_l Zastonj torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Trnkoozy zraven rotevža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo. 3257 52— Veliko zalogo absolutno zajamčenega pristnega uino, priporočano opetovano od knezoškof. prdl-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsk o društvo v Vipavi. — lzborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40- 55 K, črni „Karminet" po 55 K. postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; ria debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 1'20 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi. VJydi'ova tovarna hranil Zaradi ogromne tudi pod Iflstn sveže, najmodernejše spomladanske in poletne konfekcije za dame, gospode, deklice, dečke in otroke prodajam že pričetkom sezije 1909 |MWe Na zahtevo pošiljam na deželo izbero tudi brez povzetja. — Naročila po meri za dame in gospode bodo najhitrejše in najfinejše na Dunaju izvršena. HnsltšKo sHlodišče oblei , Mestni trg li 5. Podružnice Spl|ct, Cclovcc ln Trst - DelnlSka glavnica -K 3,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani stritarim sto a sprejema vloge na knjižice in na te- Jggij I/ O/ koči račun ter je obrestuje po čistih /jg Kupuje in prodaja srečke in vse vrste [vrednostnih papirjev po dnevnem kurzn. Spljet, Cclovcc ln Trst_: Rezervni fond K 300.000. Pravda proti Foedranspergu. \ Julij Foedransperg je bil v soboto obsojen na vešala. Pravorek porotnikov je zanikal prvo glavno vprašanje glede za-vratnega umora v svrho ropa, pritrdil pa drugemu glavnemu vprašanju glede navadnega zavratnega umora z 9 »da« in tri ne«. Soglasno so potrdili vprašanje glede tatvine na škodo lastnine umorjene Fa-bry, zanikali pa vprašanje glede nameravane goljufije v škofijskem ordinanjatu s 7 »da« Ln 5 »nc«. (Po našem kazenskopravnem redu je potrebnih za obsodbo najmanj 8 »da«. Op. ur.) Vsled tega je sodni dvor Foedransperga oprostil zavOijo nameravane goljufije in ga obsodil zaradi zavratnega umora in tatvine v smrt na vešalili. Ker je navaden umor dosti manjši zločin, nego roparski, bo Foedranspergu spremenjena smrtna kazen v ječo, kar se pri roparskem umoru nikoli ne zgodi. Porotniki so, prekoračivši svoj delokrog, prosili, naj bi sodišče obsojenca predložilo v pomhoščenje. Sodni dvor to najbrže iz lastnega nagiba stori. Zastopnik Fabryjinega sina je zahteval 10.000 K odškodnine, oziroma 450 K letne rente, in da se sinu izroči ostalina pokojne Fabry. Foedransperg je po razsodibi omedlel ter so morali poklicati zdravnika, ki ga je spravil k zavesti. Obdržali so ga do pozno zvečer v poslopju deželnega sodišča, cla so se med tem razpršili tisoči ljudstva, ki so ga hoteii videti in morda tudi proti nesrečnežu demonstrirati, kar so bili poizkušali že zjutraj pred zadnjo obravnavo. / Oitme iKVKt. + Dopolnilna deželnozborska volitev v idrijsko-vipavskem okraju. Kandidat S. L. S. Bogom. Perhavc izvoljen s 795 glasovi, liberalni kandidat Gruden je dobil 119 glasov, razcepljenih je bilo 19, neve- I avnih 6 glasov. Od posameznih izidov omenjamo Ziri, kjer je dobil Perhavc 09, Gruden 22 glasov. Kralj 2 glasa. Na Vipavskem je dobil Perhavc vse glasove. Na Slapu je dobil Perhavc 102 glasova. Gruden iS glasov, v Šturijah Perhavc 71, Žitnik 1, Poljšak 1 glas. -f- Iz seje deželnega šolskega sveta. Imenovani so: Emil Tomšič za Šmartno pri Litiji, Marija Modic za Babnopolje, Justina Schvvinger za Kočevje, Ana Zamik za Moravče, Ivana Merhar za Krašnjo, Julijana Kocjančič za Trzin, Mat. Primož za vodjo dekliške šole v Kočevju. — Upokojene so učiteljice Albina Prevc v Preddvoru, Amalija Puppis-Kotlušek in Ivana Jaklič-Arko v Dobrem polju. — Peto ve-roučiteljsko mesto se ustanovi v Ljubljani. Trirazrednica za deklice se razširi na .štirirazrednico. Nova učna mesta se ziste-mizirajo na prvi državni gimnaziji v Ljubljani. Za vadniška učitelja in okrajna šolska nadzornika Anton Maierja in Janeza Janežiča se predlaga pomaknitev v 8. či-novni razred, za ravnatelja c. kr. učiteljišča Antona Črnivca pomaknitev v 6. razred. — Od privatnih založnikov šolskih knjig se od začetka bodočega leta zahteva, da dajo na vsakih 10 prodanih šolskih knjig eno za ubožne učence. — Subvencije za šolske vrtove dobe učitelji: Anton Skala v Vipavi, Štefan Tomšič v Ribnici, T. Ro ina v Smartnem pri Kranju, Fr. Lavtižar v Smartnem pod šmarno^ goro, Fortunat Lužar v Izlakah, Andrej Šest v Cerknici, Jožef Zirovnik v Gorjah, Ivan Kutnar v Žužemberku, Ferd. Juvanc v Postojni, Ivan Lakner v Travi, Jul. Slap-šak v Vodicah, Iv. Malnartč v Sv. Križu pri Kostanjevici, Ivan Jezeršek v Križali pri Tržiču, M. Kosec v Dragatušu, Mih. i)ebeljak v Šmartnem pri Litiji, Iv. Pun-čiih v Logatcu, Iv. Šemerl v Lescah, V. Gebauer v Šmihelu, Urh Konjar v Motni-lui in K. Barle v Metliki. — Za Postojno je imenovan učitelj I. Zaletel, za Ovsiše Jožef Lampe. Upokoji se učiteljica Erika Ko-strevc v Starem Logu pri Kostanjevici. ■+ Umrl je v Divači po dolgi in mučni bolezni obče spoštovani župnik, vlč. g. .1 a k o b S e d m a k , v najlepši dobi svojega življenja, 41 let star. Pokojnik je bil sin dolgoletnega blagajnika S. K. S. Z. g. .1 o ž e f a S e d m a k a , kateremu ob tej bridki izgubi izrekamo najiskrenejše sožalje. Pokojniku pa svetila večna luč! — V Trstu ie umrl revident južne železnice g. Josip Petelin, pri sv. Magdaleni spodnji je umrl g. Josip M i k 1 a v e c. Unurla sta v Kranju g. R u d ol f D r i -n ovc, policijski nadzornik v pokoju, in v Novakih gospa Marija Dolžan, rojena l.ogar. V Pontaflu je umrl višji poštni oficijal g. Jožef C o p. — Umrla jc v Ribnici gospa Marija R i z z o I i. Uihrl jc dne 4. t. m. na Dunaju vpokojeni meščanski učitelj A n t o n L i p o v e c . d::ina i/. Kordške Bele na Gorenjskem. Z Dunaja poročajo, da je nenadoma umrl dvorni igralec S o n n e n t h a 1. Zadela ga je kap. + Shod. Včeraj, to je v nedeljo, po krščanskem nauku je imel v Ribnem v župnišču političen shod poslanec g. župnik Piber. Poročal je o delovanju zadnjega deželnega zbora. Ljudstvo, ki se je zbra-io v obilnem številu, je poslušalo z zanimanjem in je bilo "ovorniku jako hvaležno. Le še med ljudstvo! + Predavanje v Tomaževem. Včeraj popoldne je bilo prvo predavanje v izobraževalnem društvu v Tomačevcm. Predavali so: o gospodarstvu drž. poslanec Gostinčar in dež. poslanec M. Dimnik; o sociami demokraciji pa kaplan Petrič in 1. N. Gostinčar. + Sumljive zveze. Že dalje časa opazujemo te prikazni. Sedaj je čas, da to tudi konstatiramo. Goriška »Soča«, znaria po svoji brezprimerni surovosti, ima med drugimi tudi to čedno lastnost, da rada denuncira. In sicer ima pred vsem na piki tiste slovenske može, ki niso liberalci. Za Lahe se ne zmeni prav rada. Denuncija-cija ie grda reč, grša je še, če je naperjena proti sorojaku-Slovencu, najgrša pa je, če je denuncijacija poleg vsega tudi še lažnjiva. Vse te tri stopnje je »Soča« večkrat že prešla. In navadili smo se tega; noben pameten človek na trditve »Soče« ni ničesar več dal. Sedaj pa srno začeli opažati, da se vse trditve in denuncijacije o tistih Slovencih, ki ne trobijo v »Sočin« rog, vestno in natančno sporočajo tudi v glasilu goriških vsenemcev, v — »Grazer Tagblattu«. Tako daleč je prišla »Soča« s svojo gonjo proti lastnim bratom. Ker denuncijacija v »Soči« ne izda nič, je treba, da se priobči v vsenemškem listu, da bo »'bolje držalo«. Te zveze so čudne; a za »Sočo« ne posebno častne. To je »Sočin« narodni radikalizem na njena stara leta. -f V državni poljedelski svet je deželni odbor poslal kot svojega zastopnika g. komercialnega svetnika Fr. Povšeta. — Nemci streljajo Slovence. Včeraj ponoči je neki tirolski Nemec .na Količe-vem pri Domžalah streljal na Antona Jereba. Kroglja je šla Jerebu skozi telo tik pod srcem. Nevarno ranjenega Jereba so prepeljali v dež. bolnico. — Ponemčevanje Opatije napreduje. V tamošnjo šolo zahaja sedaj že preko 240 otrok. Šola se razširi v kratkem v šest-razrednico in nato v meščansko šolo. Opatijski Nemci so dali za nemško šolstvo doslej 40.000 K. Poglavitna pomoč pa prihaja od vlade in od nemškega Schulver-eina ,ki je prav sedaj globoko segel v žep prevzemSi stroške za razširjavo šole. — Vžigalice S. K. S. Z. so popolnoma pošle. Naročen je nov vagon, a še ni do-šel. Naročnike prosimo torej nekoliko potrpljenja. — Velik požar v reški rafineriji petroleja je povzročil škode 150.000 K. En delavec je zgorel. — Grozna zima v aprilu, lz Logatca se nam niše z dne 4. t. m.: V logaških in rovtarskih hribih divja včeraj in danes strahovita burja. Poleg pol metra starega snega je padlo včeraj do 30 cm novega snega, suhega kakor moka, s katerim počenja burja grozni ples. Cez dva metra visoki snežni zameti so nakopičeni na občinski cesti iz Rovt na Vehovče. Na okrajni cesti iz Rovt v Logatec je poštni voz s konji vred obtičal v zametih. — Shod Sodalitatis Ss. C. J. za kamniško dekanijo bo velikonočni torek, dne 13. aprila, ob pol 11. uri v Mengšu. — Gospa Polakova in madžarska gostoljubnost. Madžarski časnikarji, ki so zadnji čas bili zavoljo pravde proti Srbom v Zagrebu, so obiskali tudi hrvaško gledališče, kjer sta jih petje in igra gospe Po-lakove tako navdušili, da so jo naprosili, da bi gostovala v velikem koncertu, ki ga je društvo madžarskih časnikarjev dne 31. marca priredilo v korist časnikarskih vdov in sirot. Gospa Polakova je drage volje obljubila, da bo v hrvaški narodni noši pela hrvaške pesmi. Nabavila si jc krasen kostum in se odpeljala v Budimpešto. Tu pa jo je čakalo veliko presenečenje, Namesto da bi gostinji dali odlično mesto pri sporedu, ;;e aranžer odredil, da pride šele ob 3. uri zjutraj na vrsto, ko bi bila večina občinstva žc odšla. Gospa Polakova se je seveda pod takimi okolnost-mi lepo zahvalila na časti in sc ni dala preprositi, da bi pela. Med časnikarji in aranžerjem je vsled te neokusnosti nastal prepir, ki mu bodo posledice baje - dvoboji. V kbiikurzu je gospa Marija Wa-chter, trgovka v Tržiču. Jajčarsko zadrugo ustanove na Ptujski gori. V Mošnjah je predava! 28. marca g. Slavko Ravnikar ženam in dekletom o gospodinjstvu. Poslušalk je bilo leno število. Navzoče so se toplo zahvalile gosp. predavatelju. — S Trsata nad Reko piše prijatelj našemu listu: Danes je Cvetna nedelja; ob veliki burji sem prispel do staroslavne romarske cerkve, kjer sem si hotel ogledati, kako se že kaže v naravi cvetna vi-gred. V samostanu vprašani po svojem sošolcu p. R a j m u n d u P o d 1 i p c u. Odgovori mi prijazno brat: Nema ga više — on je na odru. Pred dvema dnevoma ga je Bog poklical... Pokojni p. Rajmund je bil rodom Ljubljančan, menih po volji božji, pobožen in deiaven, prijazen in priljuden. Dolgo let je deloval pri tersatskem svetišču. Upajmo, da niu je bila Majka božja milostna priprošnjica. Na Cvetno nedeljo popoludne so ga poiožili k počitku. Imenom sošolcev sem ga poikropil /. blagoslovljeno velo. R. I. P. — Na Jadranskem morju vihra danes že tretji dan precej močna burja. Vsied tega je promet jako omejen. A vendar vedno prihajajo in odhajajo obiskovalci avstrijske Riviere. Prijetno pa ni v takem vremenu. — La«ki učitelji iz Primorja in Dalmacije bodo imeli o Velikonočnih praznikih veliko zborovanje v Gorici. UuMlonske noulce. lj V Rusijo nas popelje v sredo, dne 7. aprila v veliki dvorani »Uniona« točno ob pol 8. uri zvečer dr. L. Lenard, ki predava o Rusiji in njenih stolicah. Krasne barvane skioptične slike! Člani in članice »Slov. kršč. socialne zveze«, ki se izkažejo z društvenimi knjižicami, so vstopnine prosti. Odbor S. K. S. Z. Ij Magistratni kandidatje za obč.nske volitVe v Ljubljani. V soboto zvečer se je vršil shod zaupnikov magistratne stranke ter jc postavil za občinske volitve naslednje kandidate: v lil. razredu izkuhar Fr. Bergant, mizarski mojster Ferdo Primožič in gostilničar Fr. Pavšek; v II. razredu inženir Hanuš, poštni uradnik Maycr, profesor Pippenbacher in ravnatelj Šubic; v I. razredu: veletržec Knez, zdravnik dr. Oražen, poštni uradnik Rotel in dr. Švigelj. V pokoj so bili j poslani Vc.kavrh, Bleiueis, Plantan iu j kleparski mojster Lenček, katerega baje zato ne marajo, ker se ic udeležil vsake komisije. Ij Smešenje redovnikov v slovenskem j gledališču. Včeraj zvečer so se izvestni ljudje zopet -krohotali smešenju menihov na odru slovenskega gledališča. Gospoda, ki sta predstavljala romarja, sta redovnike nečuveno karikirala. Splošna sodba je bila: Kobila je brcnila. Danes jc bila pri deželnem odborniku dr. Peganu deputacija »Slovenskega katoliškega delavskega društva«, ki je predložila deželnemu odboru naslednjo peticio: Na odru ljubljanskega deželnega gledališča so igrali opereto »Dona Juanitta«. Ob tej priliki je nastopilo več igralcev preoblečenih v rodovniških oblekah, na način, ki žali katoličane, ker so se karikirali in smešili redovniki, ki so institucija katoliške cerkve. Prosimo, visoki deželni odbor kranjski blagovoli vse potrebno ukreniti, da se v kranjskem deželnem gledališču, ki je last kranjske dežele, v bodoče ne bodo več smešile inštitucije katoliške cerkve in se tako žalil verski čut katoličanov.« lj Slovensko gledališče v prihodnji sezoni. Ravnatelj gledališča ostane tudi za bodočo sezono magistratni komisar Fran Govekar. Blagajna za vzdrževanje gledaliških predstav se popolnoma loči od blagajne »Dramatičnega društva« in sicer že s 1. aprilom 1909 ter jo vodi odslej za to po magistratu določeni magistratni uradnik. Morebitni prebitek gledališke blagajne koncem sezone pripade blagajni »Dramatičnega društva«. Dež. podporo, ki bi jo izplačal deželni odbor za tekoče leto, mora »Dramatično društvo« izročiti gledališki blagajni. Za gledališke predstave se sestavi intendanca treh članov, katere imenuje magistratni gremij. Intcn-danci sta podrejena gledališki ravnatelj in blagajnik. Gledališki ravnatelj in blagajnik sestavita dogovorno z »Dramatičnim društvom« proračun za predstave, katerega končno odobri potom intendancc magistratni gremij. Ij Poučni izlet je napravila danes tu-kajšna »Zadružna šola« v Trst. Vsi slušatelji so se odpeljali danes zjutraj ob 5. uri pod vodstvom g. ravnatelja Remca v Trst ter ostanejo ondi do četrtka, da si ogledajo arsenal, ladije i. dr. Ij Ženski pevski zbor »Ljubljane« se ustanovi danes zvečer ob pol 8. uri zvečer. nakar opozarjamo vse gospe in gospodične pevke. Lokal: društveni prostori, hiša stavbinske družbe »Union«, I. nadstropje na desno. Frančiškanske ulice. Ij Jutri začno na Opekarski cesti z nabijanjem samoslovenskih uličnih napisov. Delo sc bo poslej nadaljevalo po celem mestu. Ij Cegava sta prstana? V soboto je dal neki neznan deček 8-letncmu S. I. dva zlata prstana, za katera je rekel, da mu jih je dala njegova mati, pa ju noče imeti. Ker sta prstana sumljive provinience, naj se lastnik zglasi pri policiji. lj Orožništvo je v soboto pripeljalo z Gorenjskega nekega prostaka 27. peš-polka. Ij Društvo dunajskih godbenikov se v »Grazer Tagblattu« bridko pritožuje, da so bili lepaki na ljubljanski koncert samo-slovenski in da se ni varoval »nemški karakter« tega društva. 11 Umrl je v Ljubljani zobni tehnik g. Avgust Seifert, star 25 let. Ij VValdersteinovo palačo je kupil g. Anton Deghenghi. Ij Šolska vest. Deželni šolski svet je odobril g. Antona Dolenca kot suplenta na II. drž. gimnaziji. Ij Albinijevo opero »Baron Trenk« bodo predstavljali prihodnjo sezijo mdi v Ljubljani. lj Imenovanja. Za poštna vežbenika v Ljubljani sta imenovana absolvirana gimnazijca Konrad Višner in Fran Vole. lj Vojak defravdant. Vojaško obleko, katera je bila najdena v soboto na Gradu, je popustil prostak tukajšnega 27. pešpol-ka, 14. stotnije, Ivan Strieger. Dal mu je bil njegov desetnik 200 K in hraiiilnično knjižico, da naj nese denar v hranilnico. Strieger namesto, da bi nesel denar v hranilnico, si je nakupil civilne obleke, se šel preobleči na Grad in pobegnil z ostalim denarjem. Ij Prijet veleslepar. Kakor smo že svoječasno poročali, jc prišel začetkom meseca februarja v Ljubljano nek fino oblečen gospod z ženo in dvema otrokoma v starosti 7 do 11 let ter se nastanil z vso družino v hotelu »Lloyd«. Imeli so s seboj tudi psa. Osleparil je mnogo oseb. Iz Ljubljane je šel v Line, od tam pa v Berolin. Tu jc bil dne 16. marca prijet. Dognali so, da jc slepar, ki sc ie izdajal za \Vurnia, Worma in Wolfa, Teodor Budna po- poklicu knjigovodja, roj. 26. oktobra 1870 na Vranskem, žena pa Elizabeta. rojena Ramlingova. Premetenec je izgoljtifal v Monakovem po -onarejeni menjici 6000 mark. - PRETEP V ITALIJANSKI ZBORNICI. Kultu.rouosci v (Italijanski zbornici so se v petek stepli. Traktirali so se s pestmi in psovali z besedami: svinski psi, drhal, podleži itd. To se je vršilo vse v imenu dvatisočletne kulture. Ako so se naši kmečki fantje ali delavci malo sprli v kaki gostilni, so »vigliacchi«. Ko se pa v Rimu pretepa cvet dvatisočletne kulture, je vse prav in v redu! Pretep so povzročili napadi socialistov na vladno stranko. Večina je naskočila socialiste, ki so se tepli združeni z republikanci in radikalci. Tudi na hodniku sc ie nadaljeval pretep. VELIK POŽAR V VESZPRIMU. 3. t. m. je opolunoči izbruhnil požar v trdnjavskem delu mesta Veszprim. I/, neznanega vzroka je pričelo goreti ostrešje škofijskega semenišča. Vihar je raznesel ogorke na vse strani in kmalu so bile v ognju vse kanoniške palače, ki so se nahajale v trdnjavi, in pogorele do tal. V rimski katoliški katedrali se je podrl strop in nekatere stene. Vihar je zanesel ogenj tudi na mesto izven trdnjave in jc tudi tu zgorelo mnogo poslopij. Vsega skup je pogorelo 20_ velikih zgradb s postranskimi poslopji. Človeških žrtev ni, pač pa so dobile mnoge osebe, zlasti ognjegasci, večje ali manjše poškodbe. relefonsko ln brzojavno poročilo. SENZACIONELNO ODKRITJE? Budimpešta, 5. aprila. »Budapesti Na-plo« piše, da ima baron Rauch v rokah spise, ki zelo kompromitirajo Frana Košuta radi zveze s srbsko propagando. Rauch se je peljal s temi spisi b kralju. List poziva vlado, naj se izjavi. SESTANEK ANGLEŠKEGA KRALJA IN NEMŠKEGA CESARJA. London, 5. aprila. Na potovanju po Sredozemskem morju se 21. t. m. snideta angleški kralj in nemški cesar. DEMONSTRACIJE PROTI POSLANCU MURRIU. Rim 5. aprila. Poslanci skrajne levice so v zadnji seji pozvali poslanca Murrija, naj nc prihaja v zbornico poslancev v duhovniški obleki. Murri je zahtevo odklonil. Nekaj radikalnih poslancev je izjavilo, da izstopijo iz parlamentarne skupine, če bo Murri še kdaj prišel v zbornico v talarju. Priporočamo našim rodbinam ~ cJlolinsfio dvorijo g Meteorologično poročile. VlUno n. morjem 30fl'2 m, »red. zračni tlak 736-0 mit' 3 T Č»« upa tovnuj* Stan|e barometra » irun Temperatura po Cclitlu Vetrovt Neb« "» .C ° C t v-l 'J 3 r » 3 9 rvei. 741 8 04 moč svzh. oblačno 1. rfutr 42 9 -02 moč. jvzh. v 00 ? r>op 43'7 26 moč. svzh. 9. zveč. 45 1 -M- sr. jvzh. • *> 7. zjutr 414 06 • * 0 0 2. pop. j 43 8 2 9 p. m. szah.| , Srednja predvčerajšnja temp. 1'3°, norm. 7 >>v