hi 9. SEPT. 1965 -LETO IV ST. 34 tedensko glasilo delovnega kolektiva iskra _ INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Nekaj misli o gospodarski reformi ; Smo v teku izvajanj gospodarske reforme. Nekatere gospodarske organizacije so že preanaliziraie svoj položaj, ki ga jim je prinesla gospodarska reforma, druge pa so v pripravah teh analiz. Tudi naše podjetje je že izvršijo analizo položaja, v katerem se je znašlo; o tem sta že, obveščena upravni odbor in delavski svet podjetja,: poročali pa smo tudi v našem časopisu^ Ob celofhem izvajanju gospodarske reforme je treba jasno poudariti, da ne gre za nek krajši proces stabilizacije našega gospodarskega sistema, ampak za dolgotrajnejše obdoDje vključevanja našega gospodarstva v mednarodno delitev dela in ihednarodno blagovno menjavo. To je tudi eden glavnih ciljev, ki jih zasledujemo z gospodarsko reformo. Znano je, da naše gospodarstvo ni bilo v Večjem obsegu vključeno v mednarodno delitev defo in mednarodno blagovno menjavo, zato nam mora biti jasno, da ne moremo biti izolirani v svetovnem .gospodarskem sistemu, pač pa moramo postati sestavni del tega gospodarstva. Vsak drugvkorak bi nas pahnil v; gospodarsko zaostalost. Naše gospodarstvo že razpolaga s proizvodnim potencialom, ki nam omogoča to vključitev, vendar je na celotni fronti notranjih gospodarskih odnosov treba napraviti celo vrsto premikov h katerim smo že pristopili; To so zlasti vprašanja cen, deviz, kreditov, družbenih prispevkov itd. Vsa ta vprašanja pa pred delovne organizacije, .postavljajo., prvenstveno vprašanje ekonomike. Le one gospodarske organizacije, ki bodo poslovale na principu ekonomike, bodo lahko obstajale. To velja tudi za naše podjetje. Razumljivo je, da to zahteva od vseh članov kplektiva' maksimalne napore na vseh področjih, kot so na področju dviga produktivnosti dela,: varčevanje, tehnologije itd. Naše podjetje je energično pristopilo k reševanju notranje ekonomike, zlasti za zmanjšanje vezave obratnih sredstev, kar predstavlja pri nas enega izmed osnovnih problemov gospodarjenja. Zavedamo se, da je to ena izmed glavnih rešitev za ekonomsko rešitev našega podjetja, in pa tudi legitimacija za nastop pred' zunanjimi-, zlasti bančnimi forumi, za določene kredite. Upravni odbor podjetja je to resnost .dokazal tudi s tem, ko je na svoji zadnji seji zoper vse odgovorne osebe, ki sanacijskih ukrepov v smeri zmanjšanja obratnih sredstev niso izvršile, zahteval uvedbo disciplinskega, postopka., Gospodarjenje v smeri zmanjševanja vezave obratnih sredstev nam zagotavlja boljšo situacijo v podjetju in s tem tudi prilagajanje našega podjetja novim oblikam našega gospodarskega, sistema, ki ga uvaja * gospodarska-reforma, zlasti v smeri stabilizacije gospodarstva, kar moramo imeti stalno pred očmi. G. P. »Elektromehanska« Kranj — trak justiranja relejev v novi hali obrata avtomatskih telefonskih naprav ' Prvi rezultati sanacijskih ukrepov V četrtek, 2. septembra se je sestal v Ljubljani upravni odbor podjetja z namenom, da pregleda rezultate dosedanjih ukrepov glede sanacijskega načrta po tako imenovani »zeleni knjigi«, Izčrpno, poročilo o tej problematiki je podal na podlagi zbramh podatkov finančne službe njen direktor Lojfce Vidmar. Za mesec julij je bilo določena znižanje zalog na razredu 3 — reprodukcijskega materiala in surovin —»m višini 180 milijonov dinarjev. Vrednost je bila zelo' nizko odmerjena zaradi tega, ker so morale tovarne hkrati znižati zaloge še za meseca maj in junij. Zelo dobre rezultate so do. ‘segle tovarne: AVTOMATIKA, ELEMENTI, KONDENZATORJI, . INSTRUMENTI in USMERNIKI. Od predpisa: nega normativa so znižale zaloge še za 223 milijonov dinarjev. žal. kvarijo ugoden rezultat tovarne: ELEKTRO-MEHANIKA, ELEK. NAPRAVE, ELEKTRONIKA, APARATI, AVTOELEKTRIKA, ELEKTROMOTORJI IN RA-DIOAPARATI. Le-te izkažuje- Razstavljali bomo v Zagrebu Na letošnjem zagrebškem velesejmu, ki ga bodo odprli 9- septembra in bo trajal 10 dni, bo razstavljalo, naše podjetje v okviri; poslovnega sodelovanja skupaj s podjetjema »RIZ« iz Zagreba in »RUDI CAJAVEC« iz Banja Luke in sicer v jugoslovanskem paviljonu VI na nivoju galerije, ■ Posebna sejemska komisija, sestoječa se iz predstavnikov vseh treh podjetij, je določila enoten koncept nastopa, bo slonel ¡na pregledu eksponatov splošne rabe s. Poudarkom na letošnjem izvozu. Skupni razstavni pro- stor v izmeri 490 m!J>o razdeljen na dva dela: komercialni prostor z recepcijo in govorilnicami in čisti razstavni prostor. »Iskra«.bo razstavila, skupno 182 proizvodov, od tega, 25 stikalne tehnike, 25 merilne tehnike, 15 elektromehanskih in elektronskih naprav, 32 proizvodov za splošno rabo,', 35 izdelkov tehnike zvez, 33, avtoelektričnih izdelkov skupno z žarnicami in 17 vrtalnih strojev ter elektromotorjev. Novih proizvodov bomo razstavili bore malo, za obi- skovalce bodo morda zanimivi Štirje tippl1 glasbenih skrinj, ki so namenjeni za izvoz v Južno Ameriko. Razstavo bodo spremljale obrobne akcije in sicer posta-, vitev zastav pred halo VI, napis na galeriji in transparent na Trgu Republike nad trgovino podjetja »RIZ«. Objave meifiorativnih oglasov v časopisih Večemje novosti, Privreda Zagreb in Borba Beograd pa bi spričo skrajnega varčevanja v podjetju lahko izostale. -K- jo višek nasproti sanacijske-' mu : programu za vrednost 675 milij, din. Nepredviden višek izkazuje tudi tovarna v Trbovljah in. sicer za 55 milijonov dinarjev, čeprav v sanacijskem načrtu Polprevodnikov ni bila določena odprodaja l materiala. PSO izkazuje višek nasproti sanacijskemu programu za 229. tnilij ohov dinarjev. V znesku je vključena vrednost ¡del na progi Sarajevo—Ploče v višini 253 milijonov dinarjev, ki pa ne -bremeni obratovalnih sredsfev podjetja. Za . omenjeno vrednost smo namreč prejeli avans, če odštejemo ta. znesek, je PSO realizirala predpisani» zadolžitev s 23 milijoni več, kot je bilo to določeno. Pri razredu 5 — nedokončanimi proizvodi "in polizdelki — je slika zalog glede na črta nekoliko drugačna. Predpisano znižanje je bilo določeno na skupno vrednost 105 milijonov dinarjev. Tovarne: AVTOMATIKA,' ELEMENTI, ELEKTRONSKE NAPRAVE, KONDENZATORJI, APARATI AVTOELEKTRIČNI IZDELKI, USMERNIKI in POLPREVODNIKI so jdosegle še nižje zaloge kot predvideva sanacijski program in sicer 'za vrednost .486 milijonov dinarjev. Tovarne: ELEKTROME-HANIKA, ELEKTRONIKA, ELEKTROMOTORJI, MER. INSTRUMENTI in RADIJSKI SPREJEMNIKI me le da niso izpolnile svojih obveznosti, marveč šo še povečale vrednost nedokončanih proizvodov' iri polizdlekov za 270 milijonov din. . Zelo ugoden rezultat je dosegla PSO, ki je z vrednostjo 83 milijonov dinarjev pod predvidenim normativom. Podjetje kot celota je znižalo zaloge nedovršenih proizvodov in polizdelkov za 135 milijonov dinarjev več, kot je predvideval sanacijski program. ' Tla razredu 6 — gotovih izdelkov— ki zadevajo samo PSO so že v prvem sanacijskem mesecu znižali zaloge za 335 milijonov dinarjev. Znani pa sc» že rezultati tudi za mesec avgust., V tem mesecu je PSO znižala zaloge finalnih proizvodov za - vrednost Z17 milijonov dinarjev, kar je ugodneje kot predvidevajo normativi sanacijskega programa. Ukrepi sanacijskega programa se tičejo poleg razredov 3, 5, 6 še izterjatve dolgov naših kupcev. Konecž" julija ie imelo podjetje v tožbenih postopkih 2.172 milijonov dinar j ei terjatev, od tega v potrjenih izvršbah 738 milijonov diharjev. Če bi bile te vrednost; vnovčene, na kar podjetja ne more vplivati, bi bil plan za julij že' dosežen po normativu, ki ga predpisuje sanacijski ' program. Mimo ža znane in po vrednosti zelo . ugodne plačane realizacije za avgust je PSO torej v celoti izpolnila svoje obveznosti. V obširni /debati, ki. se ja razvila spričo teh podatkov, zbranih v posebnem poročilu' in razlagi finančnega direktorja, so člani UO poudarili ponekod zgrešen cilj odprodaje, zlasti nekaterih kritičnih materialov. Kampanjski načrt sanacijskega programa zajema znižanje zalog samo odvišnega materiala in ne-kurantnega blaga. Doseženi ukrepi torej v nobenem primeru ne smejo vplivati, na redno proizvodnjo. UO podjetja je ob koncu seje zahteval od gen. direktorja, da sproži proti vsem odgovornim, ki ne Izpolnjujejo sklepe sanacijskega n» črta, disciplinski postopek. Marjan Kralj TITO: Naše težave moremo in moramo obvladati V nedeljo, 5. septembra sta kolektiv kralje-viške ladjedelnice obiskala prvi sekretar madžarske delavske partije Janos Kadar in predsednik Tito> ki se je zahvalil za prisrčen sprejem in v krajšem nagovoru med drugim -dejal: Minilo je štirideset let, odkar sem delal tukaj. Lahko vam povem, da nisem nikoli pozabil dni, ki sem jih preživel tukaj. Res so bili tudi težki trenutki, bile pa so tudi Ture radosti. Odtod se je širila komunistična ideja v ta takrat revni kraj, saj je bila tu namočnejša partijska organizacija. Danes bi rad povedal nekaj besed o naši gospodarski reformi, in to prvič, odkar je bila sprejeta, kajti marsikaj se govori o tem. Govori se, da molčim in da to pomeni, da nisem zadovoljen. Pa saj je bil to sklep kongresa naše Zveze komunistov in. našega centralnega komiteja. Tudi v mojem referatu in v drugem gradivu na kongresu je bilo re-čeiio, da moramo odločno začeti zdraviti naše gospodarstvo. Vprašujemo se, zakaj so nasfale razne težave v našem gospodarstvu, id to prav v sedanji etapi. To je posledica'bujnega in dinamičnega razvoja, pri katerem je zavoljo -te. dinamike prišlo do raznih nesorazmerij v naši notranji delitvi, hkrati s tem pa so se pokazale tudi številne ‘ anomalije, ki jih je zdaj potrebno odpraviti. - Seveda so zdaj v prvi fazi nekateri občutili več " tSžav kot drugi. Ponekcd bodo tudi delavci, vendar ne za dolgo, občutili; da njihov standard nekoliko stagnira. Vendar pa je to neogibno, če hočemo še krepkeje korakati naprej, da bo standard naših delavcev potem hitreje naraščal in da bomo zares nagrajevali po zaslugi in delu. Ko se danes ubadam mo. z veliko težavami, ne smemo nikdar pozabiti na tiste težave, ki snio jih imeli nekoč. Kajti sedanje naše težave so veliko lažje in zavedamo se, da jih moremo in moramo obvladati. Prepričan sem, da . bomo sedanje probleme obvladali v naslednjih dveh letih. Kadar gre za iskanje notranjih rezerv, nimam pri tem v mislih odpuščanja delavcev iz podjetij, temveč izpopolnjevanje organizacije proizvodnje, zlasti v predelovalni industriji in v tovarnah, kjer je proizvodni proces zapleten. Pri tem imam v mislih zlasti boljše in racionalnejše izkoriščanje kapacitet in čimvečje varčevanje z materialom. Pred nami je torej zdaj cela vrsta problemov. In mi jih rešujemo. Tovariši, pozivam tudi vas, vse delovne kolektive Im vse delovne ljudi po vsej naši državi, naj storijo vse, kar je mogoče, da bi uresničili cilje, ki smo sl jih postavili. Prepričan sem, da bomo izbojevali to zmago in da bomo potem hitreje izboljševal) standard našega delovnega človeka. Z zasedanja Minuli petek — to pot, v dopoldanskih urah — je bilo 5. zasedanje DS podjetja. Predsednik Ivo Stembergar je predložil 13 točk obsegajoč dnevni red, ki so ga člani DS sprejeli. Prva točka je obsegala pregled sklepov zadnjega in predzadnjega zasedanja DS. O realizaciji le-teh je poročal gen. direktor: Druga točka je obsegala -vprašanje člana DS ing. Jožeta Unka o strokovnem šolanju našega bodočega tehničnega kadra, Strokovna služba je pripravila .pojasnilo o tem, ki pa ing. Unka ni zadovoljilo. Naslednja točka dnevnega reda — r periodični obračun podjetja za I. polletje — je bila osrednja' točka, ki so ji 'lani posvetili tudi največ pozornosti. Iz pismenega poročila in pstmene' obrazložitve finančnega ,direktorja povzemamo, da sipo izvršili fizični obseg polletne proizvodnje s komaj' 80%; Poslovanje, z izjemo izvoza, ni bilo uspešno, zlasti če primer jamo rezultate istega obdobja v preteklem letu. V nadaljnji točki dnevnega reda so navzoči razpravljali o vplivu gospodarske reforme na plan podjetja. Služba za plan in analize finančnega sentorja je. sestavila globalen izračun, iz katerega je razvidno, da se bodo spremeni-1 be posameznih elementov celotnega dohodka vrednostno med seboj izravnale. Čisti dohodek bo ostal najmanj enak, ni pa sredstev za. povečanje Osebnih dohodkov v tolikšni meri, kot se povečujejo _ življenjski stroški. Edini, možen izhod iz te;, zh-gate je — kot smo to že obravnavali v našem glasilu — odkrivanje notranjih rezerv, ki se bodo prelivale v prihodnje neposredno v maso osebnih dohodkov. DS podjetja Pri naslednjih točkah dnevnega reda so člani razpravljali o rebalansu proizvodne* ga plana 'podjetja za letošnje leto, o rebalansu letošnjega investicijskega plana,-pravilnikih . o izobraževanju delavcev in pripravniški dobi, j o delitvi osebnih dohodkov v - tovarnah radijskih sprejemnikov 'v Sežani in električnih merilnih instrumentov v;. Otočah, o pooblastilu direktorju beograjskega predstavništva, da zastopa podjetje *pri volitvah članov' skupščine in sveta Gospodarske zbornice v Beogradu in o potrditvi pogodbe za brezplačno dodelitev gradbenih zemljišč v Stražišču in spre* jeli ustrezne sklepe. / Nekatere od "navedenih problematik smo že obširno obravnavali v našem glasilu, druge pa bomo zaradi pomembnosti obravnavali v prihodnje. Ob koncu bi omenil še tehnično pomanjkljivost, ki se . pojavlja na vsakem zasedanju. Gre za nekajurni nepretrgan program zasedanja. Ker so odmori zelo redki, oziroma jih sploh ni, so navzoči primorani zapuščat^ zasedanje," kar Zelo moti potek in zlasti diskusijo.Nepretrgano aktiv-, no sodelovanje tudi zelo utruja," zato je opaziti na vsakem zasedanju po nekaj urah pojemajoče, zanimanje in manj posegov v razpravo. Nujno potrebno je torej uvesti sistem odmorov npr. približno , vsaki dve tiri Z enim daljšim odmorom, med "katerim bi člani lahko tudi malicali v menzi. NgkoHko daljši čas zasedanja pri tem ne bi šel v izgubo, ker aktivnost navzočih ne bi 'pojenjala in bi bil s tem celoten efekt nedvomno večji. Odločitev, kdaj naj; bi prettgali zasedanje, pa bi seveda prepustili predsed-niku, ki bi določeval najugodnejši!' čas npr. ob - zaključkih • posameznih točk. Notranja finančno-ekonomska reforma {Nadaljevanje iz prejšnje številke) Finančno stanje podjetja c vidika proizvodnje In sredstev, oziroma virov sredstev za proizvodnjo Ob lanskoletnem porastu proizvodnje za 22 milijard dinarjev ali približno 100 % nasproti letu 1962, so se obratovalna sredstva v istem obdobju povečala samo za 40 %. Pri tem je podjetje zaradi spremenjenih bančnih možnosti nadomestilo trajna obratovalna sredstva s kratkoročnimi' krediti. Spremenjena struktura virov pa je imela . to šibko plat, da se je v negativnem smislu vtisnila v proizvodnjo. Kredi torji so namreč s poostrenimi kriteriji in zaradi nesposobnosti podjetja, da vrne kredite ob tako kratkem roku, zahtevali prisilno izterjavo in s tem povzročili blokiranje' žiro; računa. Le-ta jel bil lani blo- kiran skupno 301 dan, letos pa kar vseskozi. Nelikvidnost je zato od lani stalno naraščala in smo tako v stalni blokadi žiro-računa. Težaven položaj ni samo v tem, da ne. moremo prosto razpolagati z dotokom plačil, nimamo niti razpoložljivih dinarskih sredstev za nakup deviz, in s tem uvoznega reprodukcijskega materiala, pa tudi z domačimi surovinami in repromaterialom ni bolje, ker zahtevajo dobavitelji tar-kojšnje plačilo, sicer ustavijo vsako nadaljnjo dobavo materiala. Ob takem neenakomernem dotoku potrebnih materialov iz uvoza in od' domačih dobaviteljev so si tovarne pomagale začasno na ta način, da so izdelovale polizdelke, kjer so le mogle z namenom, da bi bile kapacitete izkoriščene in delavci zaposleni. Seveda so s tem zaloge vedno bolj rasle, zmerom več je bilo vezanih obratovalnih sredstev in koeficient obračanja nižji. Torej verižna reakcija, ki, ni sprožila olajšanja, marveč le nove težave. Ukrepi za. finančno saniranje podjetja Spričo vedno težjega finančnega položaja podjetja, ki se zrcali, kot že omenjeno, v prenizkem koeficientu obračanja obratovalnih • sredstev, ponekod v prenizkih , zalogah kritičnega materiala, prevelikih zalogah ' nedokončane proizvodnje in terjatvah, so/ tako strokovni kot samoupravni organi sklenili, da s'strogimi posegi regulirat jo sedanje nenormalno stanje. Ukrepi imajo ekonomsko nujnost in logiko, zato sedaj organi terjajo njih brezpogojno uresničitev; in dosledno spremljajo ter kontrolirajo posamezne faze sanacije. V primerih izbegavanja ukrepov pa so sklenili, da bodo zoper odgovorne uvedli disciplinske postopke, v skrajnem primeru z izključitvijo, ne glede, na položaj'.v podjetju. Organi upravi jan ja t so menili, da je trebg najprej; zhi-., žatt Zaloge na razumen, ekonomski nivo in jih docela približati postavljenim normativom, bodisi z redukcijo nabav, z odprodajo ali predi-sppzicijo- V nobenem primeru ne bodo smele tovarne* ali službe prodati material na kredit, ker bi s tem še bplj poslabšale ^terjatve pri kupcih. Določili so postopno zni—-ževanje v fiksnih zneskih in določenih terminih. Seveda bo & temi drastičnimi ukrepi podjetje občutno pripomoglo, k finančni sanaciji in .njegovi likvidnosti, saj bo aktivi* ralo lastna zamrznjena sredstva. Upoštevati je treba, da so bili organi upravljanja prisiljeni k izvajanju takšnih ukrepov, ker vse dosedanje direktive niso zalegle, nasprotno, v splošnem lahko rečemo, da se je finančna si-(Dalie na 6, strani) Ivan Bertoncelj-Johan Trpka žalost je. prevzela srca vseh, ki so poznali nenadoma umrlega Ivam Bertonclja-Johana, znano ga revolucionarja in družbenega delavca Gorenjske. Bil je doma z Dobrave nadt- Kropo ih eden izmed Sodelavcev Staneta Žaganja. -Leta 1936 je , bil spre jet v partijo. Ob vdor» ¡Jemcev v naše kraje pa je postal eden izmed po budnikov vstaje na Gorenjskemi Sposobnost in idejna predanost-ga je. vodila na vse odgovornejšo politično pot, od komisarja v Cankarjevem bataljonu, ki je posebno znam iz dražgoške bitke (člani 7.B podjetja Iskra se prav gotovo še dobro spominjajo j njegovega letošnjega obiska pri partizanskem-slavju v Dražgošah, na dan borca 4.. julija, ko je udeležencem izčrpno pripovedoval o poteku dražgoške bitke},, člana v vajr, no-revolucionarnem komiteju, bil je politični komu sar~v, Kokrškem odredu in član okrajnega ..komiteja KPS za Koroško. Po osvoboditvi je nad® IjeVal delo za obnovo domovine. Bil je na odgovornih političnih mestih v Beogradu tn Ljubljani, kasneje predsednik okraja Radovljica, dolgoletni poslanec, - /' podpredsednik ' okraja Kranj, deloval pa je tudi v mnogih drugih .organizacijah, zadnje^živ-. Ijenjsko obdobje p<(t je posvetil Gorenjskemu-, muzeju v Kranju, kjer jd Z.nje- mu. tastho prizadevnostjo ohranil zanamcem neprecenljive dokumenteupora. Umrl je zaslužni prvoborec, vojni komandant politični komisar in družbeni delavec. Ob truplu pokojnika so še v avli občinske■ 'skupščine Kranj zvrstile častne straže organizacij ZK, ZB in drugih naših občinskih in republiških organizacij- 2u tem pa je v torek popoldne- krenila skozi mesto povorka proti pokopa», šču, kjer je bil nepozabni pokojnik pokopan z vsemi vojaškimi in .civilnimi častmi- Razpis »ISKRA« ELEKTROMEHANSKA. DE Gospodarski sektor objavlja naslednja prosta, delovna mesta: » J. SAMOSTOJNI PRODAJNI REFERENT 2. nabavni referent 3. PLANER MONTAŽE KJNOAKUSTIKE 4. PLANER MONTAŽE ŠTEVCEV ■ 5. VODJA PLANIRANJA LASTNIH DELOV ’ POGOJI:, - " ■ ijfjjl | Za del. mesto pod L _ dokončana srednja šola s 5-ietno prakso — poznavanje proizvodnega programa Iskre, strojnih elementov in njihove proizvodne tehnologije — poznavanje uzanc v blagovnem prometu M komercialnega poslovanja — odsluženi vojaški rok ' /- zi delovno mesto. 2 f — srednješolska izobrazba in 3-letna praksa — poznavanje eleklro in izolacijskega materiala ter ÜP normalnega 'Orodja — poznavanje uzanc v blagovnem prometu in komercialnega poslovanja — odsluženi vojaški rok za delovno mesto pod 3. ” k — srednješolska izobrazba in 4 letna praksa ali VK delatec in'7J^tnaj praksa , ' " — poznavanje izdelkov kinoakustike, njihovih sestavnih delov in procesa montaže. Potrebna je najmanj 3-leina praksa v tej . stroki — poznavanje osnovnih principov planiranja — odsluženi vojaški rok za delovno mesto pod 4. ' —srednješolska izobrazba in 4-letna praksa ali NK delavec in 7-letna praksa — poznavanje izdelkov panoge števcev, njihovih se. stavnih delov in 'procesa montaže* Potrebna je . najmanj 3-Ietna praksa v tej strdki — poznavanje osnovnih principov planiranja — odsluženi vojaški rok za delovno mesto pod 3.. . — višja šolska izobrazba in 8-letna praksa od tega 4 leta pri planiranju ali srednješolska Izobrazba ter ustrezna daljša praksa — smisel za organiziranje, vodenje ter načrtno delo — poznavanje tehnologije dela,, stroškovnega obračuna in kalkulacijskih metod ter organizacije tovarne Prijave sprejema kadrovski oddelek tovarne »ELEKTROMEHANiKA« Kranj, do 25.9.1965. Proizvodnja „Elektromshanike“ v avgustu Po operativnem mesečnem planu bi morali izvršiti v avgustu proizvodnjo v ‘vrednosti 1.06i milil, dinarjev.. Ker pa je ta višina proizvodnje z ozirom na zaostanke iz prejšnjih mesecev prenizka, je» bil upravnemu odboru predložen nekoliko višji plan, čeprav je veljal avgust kot mesec dopustov. Istočasno’je upravni odbor .sprejel sklep, da naj bodo-že za avgust šefi . delovnih enot premi rani na izvršitev predvidenih nalog. Lahko rečemo, da je ta sklep le pokazal nekaj uspehov, čeprav v avgustu šs vedno ni bila .dosežena proizvodnja, ki bi jo po. letnem planu mo-| rali doseči. Uspeh pofdelov-nih. enotah jg; bil narednik' PROIZVODNJA V AVGUSTU DE Proizv. % Mont, rit, strojev 79.— Montaža števcev 1123 Stikala : 553 Kinoakustika 121.1 Obratitel. naprav 84.1 Lipnica" . . gg ? j \ 19.8 Deli avtomatike. - J2 ‘ 128.5 • Stalne proizv. usluge . 81.1 1 Občasne usluge 89.2 Skupaj 88.7 MONTAŽA ROTACIJSKIH STROJEV ni dosegla proizvodnje, ki‘jo predvideva' ine-sfečni plan; je pa za 19 miiij. presegla zadolžitev, ki je bila dana na upravnem odboru. Razmeroma nizki proizvodnji V avgustu botrujejo letni do. pusti y. 1. polovici meseca' Vrtalnih - strojev EVS-06" {ji lahko izdelali več, če ne W zmanjkalo ‘ ventilatorjev, kijih dobavlja Ipias. Za motor Vz pa; je zmanjkalo složnih obročev, ki Jih tudi dobdvlja kooperant. MONTAŽA ŠTEVCEV je,si-cer dosegla .po letnem in me-, sečnem - planu predvideno, proizvodnjo, nj pa' dosegla, proizvodnje, ki je. bila zahte. vana po sklepu upravnega odbora. Upravni odbor je namreč predvideval,, ‘da bo v avgustu mogoče pregledati in odp remití večino števcev, ki so ostali v montaži iz prejšnjih mesecev, deloma zaradi premajhnih'kapacitet državne kontrole, deloma pa zaradi pomanjakanja magnetov za trofazmi števec; vendar pa tudi v mesecu avgustu število kontrolorjev ni bilo tolikšno, da bi lahko pregledali vse-ko. ličioe, ki so bile izdelane na trakovih. Tako se je ob koncu meseca nabralo v montaži za feca 90 milijonov števcev. "S4anje se je po 1. septembru nekoliko izboljšalo. OBRAT »KONTAKTOR« lit ime! izgledov, da'bi v mesecu 'avgustu prejel sestavne dele iz uvoza, zato je bila zadolžitev upravnega odbora le 100 milijonov ' dinarjev. To vrednost je obrat presegel za 5%, Proti koristi,'avgusta je material le prispel ‘in. /bo v septembru: montaža, dosegla letno 'višino proizvodnje; MONTAŽA KINO AKUSTI. KE je; preseglp zadolžitev po letnem planu, ihkpr tudi zadolžitev upravnega «odbora. Dejanska proizvodnja -je. bila nekoliko’ višja, vendar pre. vzeraina kontrola PSO mi hotela prevzeli vseh izdelkov. OBRAT s AVTOMATSKIH TELEFONSKIH NAPRAV še védno ne more prebroditi' te, žav, vendar je ob koncu 'meseca fe-'usp'ri.'MÚnBmtd pije', cej 'izdelkov, .saj je bilo v sre- .dini meseca stanje' skoraj brezupno- Posebne težave povzroča nekaj kritičnih materialov. Težave so tudi pri pro. izvadnji koordinatnih stikat nikov, id jih ne moremo izdelati v zadostnih količinah, če bi imeli vsaj pozivno st gnalne strojčke za centrala 4/30,. kakor je bilo obljubljeno, bi tudi telefonija dosegla’ vredndšt,' ki jo je postavil .upravni odbor. OBRAT LIPNICA je dosegel prvi pomembnejši uspeh pri dvotafifneinh šTevilčniku. Ostalih , izdelkov ni bilo mogoče montirati, saj za stikalno uro nimafeo mehanizmov, za števec pogovorov maše za kolute, za časovni števec pa ni motorčkov. ELEMETI AVTOMATIZA. CIJE so v avgustu odpremili zadnjo napravo in imamo se. daj naročila le, za .rezervne dele V kolikor; ne bomo v kratkem prejeli naročila še za nekaj naprav, ki so pre^ videne, borno morali oddelek razforpiirati in potem izdelava sploh, ne bo možna. ... V. livarni je ostala večja vrednost odlitkov, ki so izdelani za tovarno v Novi Goti. cbi. Potrebe' te tovarne so se namreč spremenile,. vendar bo temama morala že izdelane količine prevzeti. , če ocenjuje uspeh ob 'kon-cu osmih , mesecev, lahkoi , (Dalje ha 7. strani) - Komisija za razpis delovnega mesta** direktorja ISKRA KRANJ — Tovarna elektronskih naprav Ljubljana, razpisuje delovno mesto DIREKTORJA tovarne elektronskih naprav Pogoji: Fakultetna izobrazba z najmanj 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu. , Kandidati naj vloge in dokazila o izobrazbi in praksi pošljejo Ro 21.9.19.65 na naslov: ISKRA KRANJ, Uprava podjetja — organizacijsko-lcadrov-ski sektor (komisija za razpis delovnega mesta direktorja Iskra Kranj,- Tovarna elektronskih naprav Ljubljana), Kranj, Kidričeva 40. O bodo Hh «obrisih „ISKRE Kje pelje pot? V preteklih dneh so bili po -enotah podjetja ožji sestanki, kjer je tekla beseda o. predlogih podkomisije za ekonomiko In organizacijo podjetja o »bodočih obrisih ISKRE«. Ugotovitev, da je treba za vsako ceno pajti izhod iz obstoječega stanja, je splošna, čeprav so mnenja -o tem, kako to doseči, različna. Zaenkrat «nismo veliko dalje od ugotovitve, da tako naprej več ne jgre in da bo treba korenito spremeniti vse, kar stoji na poti k racionalnejši proizvodnji. Ifori, težji ¡pogoji. gosp®- aa,rivendar se je izogniti ni dar jetija, vsaj kar zadeva na- mogoče. Sprejeta bo . taka, se podjetje j,im že itak. težka kakršno.' bomo sposobni in gospodarska problematika, zreli .sprejeti Temeljila na-/^jetno,-šilijo vsakogar, ki čela zdrave notranje ekOpp? mu. je napredek ISKRE pri mike in učinkovitega poslov-sreu, - V' razmišljanju,: kam nega sistema bodo piorala biti nsitneriig-'. prizadevanja razu- Izhodišče pri snovanju jutriš-®?-_ in -sposobnosti, -da -bi njega -dne -in »bodočih obri-ISERA izšla iz sedati ¡e; ta- sov« ISKRE. To sicer, zveni '«> težke ‘Situacije Odločitev kot fraza, jot' jo tako pospLp* tem miseLnam razpotju ¿eno, kaj radi .uporabljamo ri ilahia, še manj pa eriostav- v raznih, razpravah o »odkri- vanju skritih rezerv«, vendar priznajmo, da. po evojein bistvu, le vodi k odkrivanju in priznavanjli pridpov ra-cionaliziranega delal Pobuda za razpravo o .novih ekonomskih in organizacijskih temeljih je vsekakor koristna. Koristna že zato, krir smo spoznali, da v obstoječem. stanjunekaj m v fedu, in koristna zategadelj, ker skušamo le priznati,, da centralizacija poslovnih funk-■cij in sredstev ¡ni edina alternativa našega notranjega razvoja. Petletno obdobje, v katerem sdno gospodarili in go* ' spodarimo .. kot ' integrirana delovna skupnost, je dovolj dolga doba, da omogoča logično in «obj ektivno. oceno prehojene poti. Prooas razvoja podjetja je v teto petih letih porajal določene probleme,. .ki so bolj ali manj značilni za sleherno integracijsko gibanje. Ti problemi torej niso značilni samo za ISKRO, pač pa se z, njimi ubadajo ostale integrirane skupnosti. • Predvsem gre tu za notranje ekonomske od-nose, za principe .samoupravnosti, za centralizacijo ali za decentralizacijo,, sredstev, koncentracijo kapitala, za učinkovit poslovni sistem, skratka: za področje notranje ekonomike in organizacije, in prav na ,lam področ-. ju • smo .v pretolči as ti napravili, vefik spodrsljaj. Sorazmerno hiter porast proizvodnje, ki smo . ga včasih, priznajmo, '. preveč »glorificirar !}.«„ je ustvarjal občutek* no-traaje konsplidaraosti in .organske rasti’ Toda tisto, kar hi morili bolj žlahtno gojita, smo. zapostavili, saj jej pomen notranje ekonomike tu ekonomske - racionalizacije proizvodnje šele v zadnjem času prevladal nad praktici-stačnam pojmovanjem razvoja proizvodnje, žal, moramo za to. sedaj plačati svojo ceno, čeprav ne povsem po JEast* hi. krivdi. To je- velika izkušnja, za prihodnje dni. Če. ..jo bomo skušali pravilno razumeti, bomo lažje našli pot k razrešitvi vseh protislovij, ki v prikriti, redkeje pa v odkriti obliki,, razjedajo .-organizem ISKRE kot, celote. Zato bi morali sedaj, iko razpravljamo o novih ekonomskih in organizacijskih osnovah, dosledno zavreči vse, za kar menimo, »da je' ¡negativno, in sprejeti 'tisto, kar je praksa Sprejela, kot., pozitivno rešitev. To je sicer zelo poenostavljena ugotovitev, saj po* javi niso vedno samo črno* beli, - 'toda tudi odgovor na tako , poenostavitev . ni preprost. -Vsakdo namreč bbsto» ječe stanje,; veljavna načela In odnose ter poslovni interes ocenjuje š, svojega zon-nega kota. Delavci , iz proiz* vodnega področja s stališča Mladinska proizvodna konferenca obrata ATN v „Elektromehaniki“ Mladinska organizacija obrata ATN v kranjski »Elektromehaniki« je organizirala za mladince proizvodno konferenco, na katero je povabila tudi vodjcPobrata in vse ostale vodilne delavce ATN. Mladinci so za konferenco pripravili 16 konkretnih vprašanj, ki so trenutno v obratu najbolj pereča. Situacija v tem obratu ni rožnata ker-se. proizvodni plan ne izpolnjuje in zaradi tega de« lavci dobivajo -manjše; osebne dohodke. Nedvomno so ravno ti problemi razlog, da se je konference udeležilo prek. 50 mladincev, Prvo vprašanje se je nanašalo na delež režijskih delavcev pri dobri in slabi kvaliteti izdelkov. Mladince je zanimalo zakaj tudi delavci, ki dela« jo na normo, niso materialno stimulirani pri kvaliteti, kot je to urejeno za režijska delovna mesta. V odgovoru 'je tov. ing. Teran podprl stališče mladincev. Delavci, ki delajo napake, naj le-te tudi sami brezplačno popravijo, seveda, če so napake naredili po lastni krivdi. Do sedaj je bila praksa, da; so te napake popravljali kontrolorji ali celo drugi delavci, ki so bili seveda za to plačani. Ce bi delavci vedeli, da bodo morali za seboj sami brezplačno popravljati napake, hi pri. delu bolj pazili.' Zaradi take potrebe‘pa se dogaja, da tisti delavci, ki delajo bolj pazljivo in brez napak, manj zaslužijo |cpt, tisti, ki namerno hitijo, da bodo čimveč presegli normo, seveda na račun kvalitete izdelkov. Mladince je tudi zanimalo, če bodo v tovarni še odpuščali delavce in koliko .časa bodo še prejemali manjše osebne dohodke. Tov. ing. Unk Je mladincem podrobno obrazložil položaj, v katerem se nahaja apodjetje. Pomanjkanje dinarskih- sredstev za nakup reprodukcijskega materiala in deviz je v podjetju zelo pereče. Temu je vzrok tudi nedokončana proizvodnja, ker tovarna nima denarja za nakup manjkajočega materiala. V obratu. ATN je. na skladišču precej materiala, ki se ne rabi in vodstvo obrata ter tovarne si prizadevata, da bi se nekurantni material odprodal. Po novem pravilniku o osebnih dohod--kih tovarne je OD posameznih EE še bolj direktno vezan na izpolnjevanje plana, zato je obrat ATN pri tem zelo prizadet, ker je precej pod planom. Vse kaže, da bodo imeli delavci , in ; Seveda tudi vodilno osebje precej manjše . osebne dohodke kot 100 %. Rešitev je edino v tem, da se zmanjša nedokončana proizvodnja in doseže mesečni plan. j V obratu so normé še vedno problem, ki ni rešen. Mladince je zanimalo, zakaj so tako velike razlike med posameznimi podsestaVi in stojali. Na to vprašanje je nor-mirec tov. Zlate povedal, da so delavci, ki delajo velike, serije na boljšem kot delavci, ki delajo 'samo po nekaj istih kosov. V oddelku je še vedno precej izdelkov, za katere niso norme dokončno urejehe. To pqvzroca med delavcš-ne-za dovol j sivo. Medtem, ko so za nekatere izdelke-norme -■prenizke, pa moramo zá nekatere artikle dajati dódatek, da delavci sploh lahko' dosežejo 100% normé. Ta problem. se v tej situaciji lahko reši samo s sodelovanjem delavcev, tqda tisti, ki injajú prenizke norme, za sedaj, še ne kažejo preveč zanimanja, da-bi so_norme za vse delavce V oddelku pravično postavile. Trig. -Teran jé še pristavil, da bi se moralo tiste delavce, ki, dalj časa ne dosegajo norme, čeprav jé norma v redu, pre- (Dalje na 7. strani);' »še mnogo srečnih in zadovoljnih let«, so zaželeli sodelavci tov., Janezu Subertu v livarni kranjske tovarne, ko se je po dolgoletnem in vestnem delu posTOvil in odšel v zaslužen) pokoj Razvoj mikroelementov v ZDA Že precej dolgo ugotavljamo, da se bomo morali pri proizvodnji elementov za elektroniko čimprej lotiti miniaturizacije, zlasti še, če se bomo z našimi izdelki in samimi elementi hoteli uveljaviti na inozemskih tržiščih. V to smer'sicer gremo, vendar'veliko prepočasi in 'je zato prav, da izvemo, kako na miniaturizacijo elementov gledajo drugje." Morda nam bo to kaj koristilo? V strokovnih ’listih smo že večkrat *'Prali b razvoju mrtkrominiaturnih elementov v zahodnem svetu. Tako smo rhed drugim izvedeli, da izdeluje, amerikahsko podjetje Texas Instruments integrirano z vez j e y- velikosti glavice vžigalice, ki vsebuje-69 -transistorjev, uporov in kondenzatorjev; in njih medsebojne zveze. V vzhodno-nemškem listu »Markt-Informationen« z dne 14. junija 1965 beremo o tej panogi mikroelektronike še naslednje;: ’■ Integrirano ¿vezje izdelujejo v ZDA šele nekaj let, na- -predek pa je zelo hiter, Podjetje' Texas Instruments je povečalo proizvodnjo^ od leta 1962 na 1963 desetkrat. Prodaja teh mikroelektronskih elementov raste y ZDA takole: leta 1962 io milijonov ‘dolarjev, leta 1964 50 milijonov, 1965 Í20 milijonov, za leto 1966 cenijo 225 milijonov, 1967 300 milijonov^ za leto 1972 pa 806 — 1.000 milijonov 'dolarjev, Glavni proizvajalci ¡so WestihghoUse Electric, Texas Instruments, ’ Radio Corporation of America, Raytheon Co, Fairchild Sewicori-ductor ■ Corp., Motorola, Si- gnetics itd. Leta 1964 je bilo že 26 proizvajalce^. Ker so ti elementi! zelo važni za astrofiziko,. prispeva do 70% stroškov za razvoj vlada. Podjetje,Fairchild Corp. izdeluje tedensko okrog 50.000 integriranih zvezij, Motorola okrog 40.000 kosov (60 — 70 raznih tipov), Texas Instruments prav tako 40.000 tedensko. Integrirano | zvezje izpodriva ostale, elemente kot so upori in kondenzatorji, iz elektronskih aparatov. Računajo, da bo do. leta 197Q Zaradi tega padla prodaja uporov in kondenzatorjev za 300. milijonov ' dinarj evv > šriŠfš Po oceni podjetja Texas Instruments, (ki dobavlja-integrirano zvezje Za balistične rakete Minuteman,) je bilo že leta 1964 V oboroževalni tehniki ¡33 % elektronskih ele-(Dalje na 7. strani) neučinkovitosti poslovnega mehanizma-'in sploh, delavci iz režijskih področij pa s stališča zagotavljanja nekakšnih splošnih interesov, marsikdo pa. priznajmo odkrito, š stališča Osvojenih pozicij. Ta nasprotja, med različnimi »poslovnimi sferami« dobivajo svojo konkretno obliko v medsebojnih očitkih in pre-va.ljevanju odgovornosti z »rame na ramo«. Da taki pojavi vodijo k vedno večji zaprtosti v krogu-ožjih intere-eov je znano in dokazano tu-?i v naši praksi. V teh razglabljanjih ne bi smeli prezreti, da je poslovni proces tovarn enoten in je lahko uspešen samo v primeru, če je v vseh fazah rvzklajen in podvržen enotni kontroli in enotnemu vplivu na njegov tok. Razrezahje tega procesa, na neodvisne faze pa •bromii njegovo učinkovitost in posplošuje neposredno odgovornost Stvar je še to- liko slabša, če med fazami celotnega poslovnega procesa' ni objektivno ugotovljene ekonomske odvisnosti in se poslovni interes posameznih enot (faz) omeji s Težnjo po zagotavljanju lastnega do hodka. ne glede na posledice v ostalih enotah — fazah poslovnega. procesa. To organizacijsko disharmonijo najibolj občutijo tovarne. V teni je tudi bistvo trenj med. proizvodnjo io ostalimi skupnimi službami. O tem najbrž obstajajo različna mnenja in nasprotujoča si stališča. Toda vsako nasprotje ima tudi svojo op-: timalno rešitev, ki vedno ni le kompromis med različnimi stališči. Zato bi morali v prihodnje iskati najboljše rešitve in ne kompromise, pa čeprav bi morala biti zato žrtvovana tudi kakšna ambicija posameznikov: Kolektiv ne more dopustiti, da bi- usodo ISKRE krojile ambicije z usmerjenim pogledam v hierarhisfiono lestvico, temveč jo mora krojiti objektiv^ ni interes delovnih kolektivov, ki morajo v rešitvah videti svojo perspektivo! Tudi glede perspektive se nismo vsi še povsem "na jasnem: eni vidijo rešitev v popolni centralizaciji, drugi, številnejši smatrajo federalni princip organizacije za edino mogoč. Kadar razpravljamo ° teh zadevah, se* običajno opredeljujemo za skupen žiro račun ali proti taki rešitvi. Čeprav žiro račun’sam po sebi me razrešuje vseh notranjih protislovij,- ki izvirajo iz notranjih ekonomskih odnosov. To je področje, kjer se lomijo kopja! Razprave' o teh problemih so največkrat zašle v slepo ulico, saj smo nekako bolehali za kompleksom, da je vsaka pobuda, ideja ali predlog namenjen ' drugačnemu oblikovanju teh onosov, ifi sam po sebi očitna tedenca za razbijanje podjetja. Take pobude smo kratkomalo ocenili' kot poslovni dilen-tantizem in razbijaš tvo. Razumljivo je, da taki pojavi dušijo iniciativo, dušijo izvore pobud im sposobnosti. Dejstvo je, da centralizacija sredstev ob decentralizirani .samoupravni funkciji poraja različna nasprotja in težnje, ki se zrcalijo na različnih področjih. To osnovno protislovje je določena »bolezen« naše notranje ekonomike, ki doseže svojo krizo ob vsakem.; zaključnem računu, ko prevladuje dojeni, da razpravljamo o razdeljenih sredstvih me pa o prigospodarjenih sredstvih, kar ustvarja različne konfliktne situacije, povzroča notranje , napetosti, ki se sproščajo v raznih smereh, ali pa- kar je še slabše, ostanejo prikrite in povzročajo pasivizacijo volje, in prizadevanj. Ne gre torej samo za ep.. žiro račun ali več žiro računov^ temveč za. globje pojave s,področja medsebojnih odnosov, predvsem ekonomskih. S tega stališča težnja po večji ekonomski samostojnosti dobi svojevrstno opravičilo in smisel. Delovnim kolektivom podjetja bo morala biti odprta pot k e amost ojnej š emu gospodarjenju z lastnimi sredstvi,’ kar Je tisti bistvo našega samoupravnega sistema. To pa je tudi pot, po kateri bomo v prihodnje morali zastaviti svoj fcordk. Na tej poti bomo morali v'praksi uveljaviti načelo, da na j ho decentralizirano tisto, kar nJ nujno, da jé glede n ^zagotovitev enotne poslovne usmeritve -centralizirano. Toda zadnjo besedo o tem prepustimo delovnim kolektivom. V. J- ' Periodični obračun podjetja za I. polletje 1965 Osnovni podatki o polletni realizaciji so v absolutni spremembe v obdavčitvi; de- podbudna, ker ."ustvarjena .Na zaposlenega med fizič-vrednosti večji kot v enakem razdobju preteklega leta, lež osebne potrošnje pa se razpoložljiva sredstva ne do- nim obsegom in dohodkom njihova dinamika pa je bistveno manjša, kar je posle- močno povečuje na škodo voljujejo nobenih premikov ni bistvenih 'premikov če se dica splošnih ekonomskih pogojev, ki so vplivali na ostanka čistega dohodka. Ta- Več v korist osebne potrošnje. ‘ upošteva spremembe v ob-poslovanje podjetja, ki je .bilo v I. polletju izredno ko tendenco v razdelitvi za- V primerjavi , s preteklim davčitvi rast osebnih dohod- težavno. Znana kriza z obratnimi gojev. Skoraj tradicionalno' sredstvi se je nadaljevala in kratkoročno reševanje z maše bolj zaostril^, primanjko- šenjem lukenj je v celoti od-valo je reprodukcijskega ma- povedalo ih podjetje se je terjala, kar je VpUvplp. na fi- znašlo v nezavidljivem polo-Žični obseg proizvodnje. Vr- žaju. sta restrikcijskih ukrepov na , V takih pogojih gospodar^ področju kreditiranja je ;za 'jetija ni mogoče pričakovati nekaj časa ohromila blagovni plansko predvidenih poslov-promét, skratka — v po- n ih rezultatov, vendar to tu-slovanju so sé v 'preteklih di ne more biti opravičilo za mesecih pojavile izredne ter stagnacijo, posebej ne zato, žave, ki imajo svoj izraz v ker še v podjetju poslovni zunanjih faktorjih. Operativ- proces--ni toliko racionalizi-na pripravljenost podjetja, ral, 'dá bi mogli reči, da smo da .bi se sprotno prilagajalo v lŽBtni hiši izkoristili vse novim pogojeni gospodarje-- rezerve, ki bi lahko v marnja je bila preslaba, v rdolo- sičeni težave omilile, čeni iheri zaradi: stalno več- ' Gospodarska aktivnost pod-je poslfftme nelikvidnosti tu- jetja je bila v I. polletju ta-di ni imelo zato posebnih po- kale: sledimo v vsakem obračunu, letom se nekateri elementi kov je najhitrejša v očitno *-■ i.-_ .. škodo ostanka čistega dohodi ka. Enaka ugotovitev izhaja ki pa ni nič kaj posebno vž- gibljejo takole 1/1964 1/1963 Na zaposlenega — fizični obseg 115,4 — dohodek 115,9 j — osebni-dohodek ‘ 120,3 — ostanek čistega dohodka 195,7 Na 1 milijon dohodka — celotni dohodek 100,8 — osebni dohodek 108,9 — ostanek čistega dohodka 90,3 — povprečno zaposlenih 86,9 1/1965 tudi iz podatkov na milijone 1/1964 dohodka. ,, Čeprav sg je zaposlovanje precej ustavilo, se je vsota izplačanih osebnih dohodkov povečala za 27,6 %, nasproti planu pa jc realizacija osebnih dohodkov za 4,9% večja od. doseženega fizičnega obsega proizvodnje. 109.1 110.7 115.8 77,4 90,9 108.9 70.1 90,0 (Dalje ng 6. strani) Z zasedanja DS ZZA 1/1965 1/1964 1/1965 plan 1/1963 1/1964 — fizični obseg proizvodnje 40,0 145,6 115,0 — blagovni promet 36,2 163,2 . 101,0 — izvoz 46,4 92,6 269,2 — uvoz 34,4 - 143,0 63;8 — število zaposlenih 98,1 126,0 104,6 Na 4. zasedanju delavskega delavski svet sprejel v pred-, cana in dodeljeno drugo de-svčta ZZA (navzočih 15, od- ložemi oblito, s pripombo, da lovno mesto, vse ostale prisotnih 10)' so člana DS po'po- se upošteva vise predhodne tožbe zoper odločbe o preme-1/1965 slovnem - poročilu za I. pol- sklepe UO p pripombah in hanju delovnega razmerja 1/1964 letje 1965 temeljito razprav- predloženih popravkih posa- zaradi ukinitve - delovnih 115.0 ljali p> delu v preteklem ob- meznih sektorjev. DS je tudi mest, ki jih je predhodno že -» 101.0 dobju,- poseben poudarek je obravnaval predloge o ponov- obravnaval UO, pa jedelav- t 2694 bil ~^an^ perspektivi Zavoda, nj sistematizaciji ukinjenih ski svet zavrnil in s tem po- 63^ kjer eo zajeli stanje stro- delovnih mest ter o pritož- trdil sklepe upravnega od- 104,6 "škov in obratnih sredstev, bab zoper odločbe o prene- bora. kadie v tekočem razvoju, hanju delovnega razmerja DS je odložil odločanje o Letni plan je bil zelo sla- podjetje palogo, da išče naj- predkalkulacijo, kvaliteto de-_za>radf ukinitve delovnih"odobritvi predlogov UO in bo realiziran, čeprav je po-.bolj ugodno rešitev v takt■-la in bodočo obliko Zavoda, mest, ki jih je predhodno to o dodatni stimulaciji za trebno upoštevati, da je di- strukturi in obsegu proizvod- Po obširni razpravi je bil DS obravnaval že UO in jih s zmanjšanje stanja zalog ne-namika v I. polletju vedno nje* ki zagotavlja tolikšna mnenja, da je tudi v-naprej priporočilom predložil DS v dokončanih nalog in piredlog nižja od polovice letnega pla- sredstva,1 da se pokrijejo vse najprimernejša dosedanja ob-, dokončno odločitev. V zvezi o limdtiramju stroškov poslo-na. izjema/je samo izvoz, ki potrebe. - ' iika Zavoda, pač pa je treba- s predlogi je DS sprejel, vanja. DS je tudi ( potrdil je letos izredno ugoden,^o- xz tega- razloga postane za- reševati Zadeve v. smislp Siklep, da še v 'Sektorju- I.‘ Sklepfe UO,'da’se pilotske.de-Čhn niti proizvodnjavniti bla- skrbljujoče vprašanje, kolik- predlogov, ki so jih podali ponovno sistematizira. 5 de-^Javnice prodajo podjetju govni promet na domačem šen je fizični obseg proizvod- clam DS. Ti predlogi so na- lovnih mest. V sektorju II Cosmos m sprejel osnutek o tržišču , nista dosegla dina- nje> odnosno kakšna je reali- potki za delo komisije DS, -v oddelek za digitalno teh- medsebojnem sodelovanju a mičnega plana. zacija, ker so razpoložljiva ki fina, osnovno nalogo najti nlko je komisija po sklepu- TIO Radovljica n* področju Porast proizvodnje in bla- sredstya ob taki stopnji ren- in proučiti mačin ^a čimbolj- DS ponovno pregledala uki- industrijske pnevmatike in govnega prometa nasproti labilnosti, ki jo dosegamo --.šo prilagoditev tovarnam, njena delovna mesta. DS je hidravlike in »Kladivarjem* enakemu, razdobju lani jeusodno povezana z delilnimi poceniti poslovanje Zavoda na predlog'komimje.ukinil 4 žiri iia.področju mikrotrans- majhen, kar je posledica: uvo? razmerji7~ki so glede dolgo- t®r; ugotoviti, kje .so še pro- delovna mesta, ponovno pa porta. H koncu je DS odo doma povedanih težav. Pri- ročnih obveznosti stalna, m ste* kapacitete. Kakoprepo- sistematiziral, po 1 delovno bril. znesek - za. preureditev merjava stopenj rasti iz pre- je je razlika uporabljiva „za trebno in važno ¡nalogo mora mesto v sektorju II in III. strojev za nizkonapetostno teklih razdobij-'— z letos' do-—osebno ali-"investicijsko po- rešiti omenjena komisija. Zaradi ponovne proučitve je 24 V razsvetljavo, kar se za- seženo ni nobeno ekonom- trošnjo. kaže'dejstvo, da je DS raž- bila zadržana ena Odločba, hteva po novih predpisih, «i ^ Drugače povedano pomenkigrešil vse člane komisije dru- ena odpoved je bila preikli- - ABC sko merilo, pokaže le grobo gospodarsko aktivnost —pod jetja, ker si z visokim fizič gospodarsko aktivnost-pod- da^mora^po^rtl^ dos^čT^o- nalog, dokler traja man- mm obsegom proizvodnje in sija mora takoj 'pričeti - delom nizkim dohodkom ne moremo kaj prida pomagati. Pomanjkljivosti in skrite rezerve veznosti in potreb, ali pa ^ bo javno, o p - . mora ob ©nctkom ■ fizičnem svojcui delu ipa uiora, poro- Pomembno je, če so ob ta- obsegu proizvodnie doseči čati delavskemu svetu in V 32. številki: glasila »Iskre« kovito zračenje, sicer bo delo ftem alb drugačnem fizičnem veg. rentabilnost t i večii uPravneinu odiboru. DS je je v rubriki: PISMA BRAL- v livarni, skoraj nemogoče; obsegu in blagovnem prome- ¿o^odek. * tuidi pooblastil komisijo, da CEV »-Kranjski: Janez« pove- Res je, da nova-stavba ni pri- tu osnovni faktorji poslovne«' T , * - lahko - ukrepa v zvezi s svo- dal nekaj misli o pomanj- merno opremljena, saj ni ga procesa medsebojno opti- ; etpsnja situacija kaze na mlriganru in da zahteva kljivostih' in skritih rezervah, omar, niti delovnih miz. Kdor malno vsklajeni, da krijejo to. aa v realiziram proizvod- vse potrebne podatke. ki-jih .imamo v novi livarni pozna finančrfo stanje tovar- obveznosti podjetja in upra- to1 2 uphod:kovnega s’:^1“6k^.Delavsto . svet .je sprejel' »Elektromehanike« v Kranju, ne, bo' vedel, da te opreme vičene zahteve delovne-skup- razmerje niso najbolj ideal- polletno poročilo za'.Priznati moram, da sem bil trenutno ni mogoče nabaviti n°s^- . na, ker je fizični obseg in jg,^ kakršno je bilo kar vesel, ko sem čital kri- ; in bo , treba počakati lepših V poidjetju že doslej ta raz- blagovni promet izpod priča- £ .¿Nseeili predlogi tiko» saj nam ta kaže, da so dni. iz gornjih razlogov tudi jherja niso bila idealna, vsa- kovanega, osebna potrošnja-'^ «jj je do že sprejel Prav v uaši tovarni še ljudje, ki garderobnih omaric ni moč ko leto se, še zaostrujejo na pa se je preveč zajedla v raz- tajco je pojtr(iji gospodarski z njo dihajo, in ki želijo, da kupiti, zato se je treba za- i®cu,n dolgoročnih obvezno- P01021!1'7® sredstva. plan ža leto 1965 kot ga je ^ se poedine pomanjkljivo- čahio zadovoljiti z dosedanji- sti; ki dospevajo v večjih žne- Vrednostno je v primssja- . {zripnmila '.'-strokovna služba sti čimprej uredile, saj' je mi, čeprav so v skoraj neupo- skih. Zagotoviti zadostna vi s preteklim razdobjem do- in obrairoiaval UO ki je vne^ to edina pot, da pri težjih rabnem stanju. Lahko jih pa sredstva '-pa postavlja pred'sežen takle rezultate ^ -sel popravek le piri sestavku P°g°jih gospodarjenja naj- popravimo, da jih bomo lah- o zmanjšanju zaposlenih in demo take načine dela, ki bo- ko koristili še toliko časa, da 1/1965 zmanjšanju sredstev za ¿a- do, omogočili nadaljnji ob- Robimo nqye. 1/1964 žični razvoj. Novo besedilo s^°i tovarne. . . , prve korekture _ je tako: Res je, da kljub novi li-»Zmanjšanje. števila zaposle- varni delavci v njej niso žalnih je treba doseči predvsem dovoljni, saj sama zgradba vcasm vemo -aa pri opravljanju rezijskih del ni grajena tako, 'da bi bilo jelJiemo največ ob istočasnem povečanju pro- omogočeno naravno zračenje. J ■ duiktivnoeti dela za približno Predvideno je Sicer prisilno , ; > ■ ' ... . , g| 10 % tako, da bi z zmanjša- zračenje, veridar. to ne zado- |H Delež plačane realizacije ižjemami v celem gospodar- rum številom zaposlenih in sfuje, zato so pogoji dela v ndiitirmr Aa Je bil letos zelo neugoden, ker stvu./ . z' ¡nižjimi stroški opravili v livarni precej težki. Danes g . « wnva Gmdca restrikcijski ukrepi v kre- ■ Noyoustvarjena sredstva in baštvu- vse haloge dz letošnje- mogoče še gre, ker je livarna •.. .. 1 nnrniiln UvaS; nitni politiki povzročili ve- dohodek je v hitrejšem pora- ga programa dela.« še zelo prazna, ko pa bo pol- ' _a nrimanikjie dela 6h nzno reakcijo med terjatva- .štu kot celotni dohodek, na ■ Začasna pravilnik o medse- no-zasedena, bo treba na vsak 1 F r “ 1 . •ni in obveznostmi z redkimi kar znatno vplivajo nastale bojnih detovmih razmerjih je način misliti na bolj učin- (Dalje na 7.itraoi) Plačana realizacija Poslovni stroški Neto produkt Dohodek Osebni dohodek Ošatnek čistega dohodka 1/1964 1/1965 1/1963 1/1964 147,5 1064- 148,0 . 100,9 -118.7 ~ 1104 146,2 116,7 159,8 127,6 132,6 80,9 V novi livarni .se je- produktivnost zelo povečala. Posamezni delavci izdelajo danes znatno večje količine, kot so jih včasih. Vemo, da iz-za tovarno ‘Svtoeleljtrifee v Novi Gorici. Zaradi forsiranega de- s Periodični obračun podjetja za I. polletje 1965 {Nadaljevanje s 5. strani) Povprečni osebni dohodek se je nasproti enakemu razdobju lani povečal za 15,8 %, je pa še vedno za 7,5 % od predvidenega, s planom. Umestno je postaviti vprašanje ah je ob taki realizaciji in takih rezultatih mogoče Gospodarjenje z obratnimi sredstvi se v 1. polletju ni premaknilo, vsaj ne v_pozi-■tivni smeri. Osnovna značilnost je še vedno .ta, da so viri obratnih sredstev v celoti angažirani. v, zalogah, da so Zaloge večje kot so bile v začetku leta in da so koefi- CD Indeks N? DOH CD /1964 /1965 OD OCD pričakovati večji osebni do- eienti obračanja realizirani hodek? 'N takole: . Plan Real. R-3 (zaloge maaeriala) 3,81 1,80- R-5 (zaloge ned, proiz.) 7,48 ' 5,24 R-6 (zaloge gotovih izdelkov) 14,09 8,44 Terjatve do kupcev 14,32 838 ■Razvidno je, da je.,realizacija veliko bolj neugodna “-od planskih predvidevanj in da zahteve o izboljšanju gospodarjenja z obratnimi sredstvi niso bile uresničene. * Poleg upravičljiviK. rarogov so inrdi taki, 'friA bitjih bilo mogoče odpraviti, ne da Celotni dohodek Porabljena sredstva Neto produkt Poslovni stroški Dohodek bi še čakalo, na sanacijski načrt, ki bo po sedanjih podatkih nemogočo situacijo na tem področju nekoliko saniral. Po periodlčneip-« ohračunu -je doseglo .podjetje takole razmerje v razdelitvi* celot-' nega' dohodka: Elektromehanika Avtomatika* Avtoizdelki Aparati Elektromotorji Instrumenti Naprave Elementi Kondenzatorji Elektronika Polprevodniki Usmerniki Mikron RA- sprejemniki 84,3 85,8 87,9 87,9 102,2 (84,9) (108,1) (128,6) (129,0) (133,8) 100,2 -116,2 144,1 102,0 250,5 112,3 94)4 102,9 m,6 86,1 92,8 1641 1351 186.3 109.4 117,2 761 109,1 311.4 143.4 137.7 1961 146.7 184.9 71,8 114.9 72,6 1131 294.9 1431 138.1 198.1 146,7 187,9 71,8 116.1 73,6 114,6 3011 143,5- 146.0 133,4 185.0 120.0 289.1 114.8 9136,8 141,3 186.9 134.2 85,1 580,7 404,i 319,3 44,9 87,6 521,P TOVARNE SKUPAJ 97,4 106,1 1121 3131 118,7 91,9 * skupni podatki za Avtomatiko in RA-sprejemnike ta osebnih dohodkov je Kan 1001 55,7 443 *3,9 37,0 1/1964 100,0 57.7 423 i-. 673 32.8 1/1965 300,0 56,1 Gibanje navedenih elementov, je po posameznih tovarnah zelo različno, odvisno od pogojev proizvodnje in poslovanja. V celoti so tovarne dosegle* nižji celotni dohodek kot lami, neto produkt,'in dohodek pa ¡sta ugodnejša. Vso- v največjem porastu in raaen v nekaterih tovarnah raste hitreje kot čisti dohodek'. Delilno razmerje čistega dohodka nasproti planu je takole: • ' _ Rezultat je nekoliko Ugodnejši kot v preteklem letu (neto produkt), vendar pa izpod planiranega. Razdelitev čistega dohodka je takale: Cisti dohodek Osebni dohodek Ostanek čistega dohodka Struktura razdelitve čistega dohodka potrjuje predhodne ugotovitve, ker je razvidno, da se delilno razmerje slabša v škodo ostanka' čiste- Porabljena sredstva Osebna potrošnja Višek dela Povečana osebna potrošnja ni kompenzirana z nižjim deležem porabljenih sredstev in še v končni posledici znižuje višek * dela,’’ V D polletju lanskega . leta sta povprečno 2delavca ustvarila 1 milijon dohodka, letos Plan 100,0 80,8 ^ 19,2 1/1984 1003 77,9 22,1 433 64,0 OD OCD 36,0‘ Plan Reah- Plan Real. 1965 1 1/65 * 1965 1/65 Elektromehanika 98,2 105,2 9,8 - — :5,2 Avtomatika 833 88,7 16,5 11,3 Avtoizdelki 57,6 92,0 42,4 8,0 Aparati 65,7 57,6 - 34,3 42,4 Elektromotorji 91,2 106,1 5,8 — 0,1 Instrumenti 613 48,6 38,8 51,4. 1/1965 Naprave 89,7 1923 28,7 —92,2 Elementi 69,6 70,9 30,4 29,1 100,0 Kondenzatorji 693 58,2, 30,8 41,8 84,7 Elektronika 87,4 61,9 12,6 38,1 153 Polprevodniki 61,3 40,8 383 59,2 Usmerniki 71,4 93,5 28,6 45 razdelitev Mikron — ' — ' . ~ po osnov- RA-sprejemnlki 162,1 1503 — 62,1 — 500 elementih SKUPAJ 79,4 84,3 203 15,7 .:. Udeležba osebnih dohodkov v .čistem dohodku je za 4,9% višja od .planirane. Delno je to lahko posledica. planske dinamike, vendar ne v tolikšni meri kot. se poj avl ja pri nekaterih tovarnah. Po periodičnem obračunu kar štiri tovarne z obračunanim čistim dohodkom ne klijejo osebnih dohodkov in sicer: Elektromehanska, Eiek-’ tromotorji)' Naprave, RA-sprejemhiki. Pri »Elektromotorjih* je tak obračun nastal zato, ker tovarni niso' priznane negativne razlike pri izvozu, ki povečuje dohodek. , V »Napravah* je negativna ) razlika lahko utemeljena ž ,nizko realizacijo, ki jm pred- . Vidoma v lL polletju nadomestila dosedanji izpad, ker se tedaj večina proizvodnje finalizira. V tovarni radijskih sprejemnikov je poslovna Izguba predvidena, vendar je rezultat v i. polletju ugodnejši. od plana; . , Na 'podlagi •tezfcrltatbv: po periodičnem obračunu bi morale tovarne skrbno analizirati- dosedanje poslovanje in ugotoviti možnosti za čimbolj ugodno - realizacijo plana, predvsem ■ v pogledu, formiranja dohodka in njegove raz» delitve, f rte glede na spremembe plana, ki bodo zaradi novih pogojev poslovanja potrebne. An- 1/1964 1/1965 573 56,1 12,6 143 293 293 Notranja finančno-ekonomska reforma pa le 1,8 delavca, kar je na videz ugodnejše, vendar pa je potrebno upoštevati, da so se v istem fesu skupno angažirana sredstva povečala za 20,6 % in da je bilo njihovo izkoriščanje takole: Celotni dohodek Obratna sredstva Celotni dohodek Skupna sredstva Dohodek_____________________ Skupna sredstva » Neto produkt_________- Skupna sredstva Ostanek čistega 'dohodka ■ Skupna sredstva. Izkoriščanje sredstev je v vseh primerih slabše na eni strani zaradi zelo slabega obračanja . obratnih sredstev, na drugi strani pa zaradi postopno rastočih losnovnlh sredstev, ki že sama po sebi Dopisujte v »Iskro« 1/1964 1/1965 Indeks 95,9 86,7 , 90,8 67,7 ' 59,6 88,0 22,1 2i,ir 97,3 - 28,6. 26,2 91,6 43 . 2,8 66,7 omogočajo večjo proizvod- nost, niso pa v celoti izkoriščena. Ob teh podatkih se ponovno srečamo z vprašanjem, kje je najbolj ugoden pivo fizičnega obsega proizvodnje ne samo s stališča zagotovitve potrebnih sredstev, temveč tudi najbolj cenene proizvodnje. ; .f'-; Po posameznih tovarnah so bili v primerjavi s I. polletjem lani doseženi naslednji rezultati: (Nadaljevanje z 2. strani) tuacija iz dneva v dan slabšala, zaloge,, naraščale, prav tako tudi terjatve, kar je povzročilo današnji' težak finančni položaj oziroma za tako visok znesek blokiran žiro račun (o mobilizaciji notranjih rezerv na področju poslovnih in režijskih stroškov ter o zniževanju osebnih dohodkov bomo spregovorili v posebnem poglavju). Vse zaloge so razdeljene po enotah, navedeni zneski in določeni roki ; realizacije. Izhodišče za start velja 30. maj 1965, ne oziraje se na morebitne spremembe, ki so nastale v kasnejših mesecih. Normativ je odmerjen za proizvodni program 54 milijard, dinarjev. Na razredu 3 —. reprodukcijski material in surovine —t bodo morale posamezne enote znižati Zaloge od julija do ikonca decembra v naslednjih vrednostih: Instrumenti Usmerniki Polprevodniki Radioaparatl PSO 150 mili j. 225 mili j. Enote bodo morale tako znižati zaloge skupno za 1.350 milijonov dinarjev. Na razredu 5 — nedokončani proizvodi in'polizdelki .— bodo morale posamezne enote v jslem obdobju znižati zaloge v naslednjih zneskih: Elektromehanika 300 milij. Avtomatika 75Tnilij. Elementi 45 milij, Naprave 150 milij. Kondenzatorji ¡0' 38 milij. Elektronika 37 milij. Aparati 45 milij, Avtoizdelki ■ 15 milij. Elektromotorji 30 milij. Instrumenti ; — 30 milij. drobno analizo reprodukeij-30 milij. skega materiala im drobnega inventarja, ugotoviti -pri posameznih vrstah zalog njihovo obračanje in v primeru prodaje najprej; ponuditi od-višen material v nakup našim tovarnam oz. enotam podjet-( ja in šele nato poiskati kupca drugje, seveda s pogojem takojšnjega plačila. Za neku-ranten material morajo enote predlagati v smislu obstoječih predpisov razvrednotenje, vendar z ustrezno obraz- | ločitvijo An ugotoviti seveda tildi krivoe. . (Nadaljevanje prihodnjič) ZAHVALA Elektromehanika Avtomatika Elementi Naprave Kondenzatorji Elektronika Aparati Avtoizdelki Elektromotorji 150 milij. 150 milij. 45 milij. 187 milij; 30 milij. 30 miUj. 60 milijo 225 milij. 38 milij. Usmerniki * 29 milij. Polprevodniki 45 milij. Radioaparatl ■ PSO Zaloge na tem razredu bodo tako manjše za skupaj 795 milijonov dinarjev. Zaradi omenjenega zniževanja zalog so organi upravljanja podjetja sklenili, da morajo enote 'opraviti po- Ob odhodu v pokoj želim kolektivu »Elektromehanske« in celotni ISKRI mnogo de-15;milij. lovnih uspehov. Svojini «v — » delavcem In aktivu ZB pa se najlepše zahvaljujem za iz* kazano pozornost In lepa darila. Nace Aljančič, Ozobčanje »Elektro, mehanika« Kranj fi Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 17. seje UO podjetja (2.9.1965) • Na predlog ZZA upravni odbor odobrava študij tretje stopnje na univerzi v Brookli-nu ZDA naslednjim tovarišem: 1. Marku Jagodiču, dipl. Ing. 2. Andreju Iršiču, dipl. Ing. S 3. Mihi Vuku, dipl. ing. in Jožetu Vugrinca. V ta namen se jim odobrava samo nabava potrebnih vizumov ter odkup deviz za prvo dnevnico. Potovanje bo trajalo 9 mesecev. f Na predlog tovarne v Železnikih UO predlaga delavskemu svetu, da potrdi najetje posojila 68 milijonov din za stanovanja v Železnikih s 15-Ietno odplačilno dobo in 2% obrestmi. Lastna udeležba v višini 12 milijo^ nov je bila plačana že leta 1963. UO predlaga delavskemu svetu, da potrdi podpis . pogodbe, katero bosta podpisala tov. Horjak in tov. Vidmar in pa, da v zvezi s tem odobri plačilo prve anuitete', ki zapade v^-septembru leta 1965. • V zvezi s sklepom, sprejetim na 3. zasedanji! DS, UO predlaga delavskemu svetu, da smatra pokrivanje izgube za leto 1962 v Novi Gorici po takrat čeljavnih sklepih DS ob sprejetju zaključnega računa- za leto 1962, tb je, da se izguba pokrije in se ne fretira kot posojilo. ® Pri nadaljnji obravnavi poročila o rezultatih sanacijskih ukrepov je UO sprejel naslednje sklepe: UO zadolžuje generalnega direktorja podjetja; da takoj sproži disciplinski postopek proti vsem odgovornim osebam, ki niso izvršile realizacije sanacijskega načrta s ko. paj za meseca julij far avgust leta 1965, Pri tem UO posebej opo-zarja, da se morajo za vse odgovorne osebe striktno uveljaviti enaka merila pri ukrepih/ ki jih boi izrekla disciplinska komisija. UO je mnenja, ¿a naj disciplinska komisija zaključi Postopek DO 25. SEPTEMBRA 1965. Pri Tovarni /elektronskih naprav naj disčiplinška komisija upošteva tudi odgovornost prejšnjega vodstva te tovarne 2£ neizpolnitev sana. cijskega načrta, medtem, ko naj se v Tovarni polprevodnikov upošteva obremenitev, W izvira iz pogodbe s SGS. Generalnemu direktorju se naroča, da avtomatsko sproži disciplinski postopek proti vsem odgovornim osebam v-enotah podjetja, kjer bo na podlagi definitivnih poro vB za mesec avgust po predloženi bruto bilanci ugotovljeno odstopanie, od sedaj predloženih poročil. UO opozarja vse. tovarne, da so za smotrno operativno ; izvajanje sanacijskega načrta v celoti odgovorne v tem smislu, da znižanje zalog ne sme vplivati na potek proizvodnje oz. realizacije proiz-. vodnega plana v tem letu. UO zadolžuje generalnega direktorja, da sproži disciplinski postopek proti vsem odgovornim osebam v skupnih službah, če bo preiskava ugotovila, da So- tndi te službe vplivale na neizpolhjeva-. nje sanacijskega načrta: .-UO predlaga samoupravnim organom vseh enot podjetja, da z enako ostrino, obravnavajo neizpolnjevanje sanacijskega načrta pri vseh odgovornih osebah v tovarnah. UO'dafe priznanje vsem tistim enotam podjetja, ki so izvršile svoj sanacijski načrt po predvidenem planu. UO opozarja finančni sektor na: striktno izvajanje izplačil OD po osnovah in merilih, določenih s pravilnikom o OD podjetja- in gospodarskim planom za leto 1965 ter z zaključki v zvezi s. polletnim obračunom. Za to je osebno odgovoren finančni direktor podjetja. Razvoj mikroelementov v ZDA (Nadaljevanje s 4. strani) dav. Ta tehnika bo onjogo-mentov nadomeščenih z inte- čila, da bodo integrirana gtiranimi zvezami. Do leta zvezja v stanju opravljati še 1968 bo ta delež, aarastel na več funkcij, kot jih oprav-59%, do leta 1972 pa na 75 %- ljajo danes. Danes more Pri računskih strojih bo zna- opravljati eno' .¿vezje do 50 šal. leta. '1972 delež, iritggri-. funkcij/ Računajo z mož* ranih zvežjj .eelo 99 %, pri nostjo, da bodo število funk. telekpmukacijskih napravah cij povečali na 200 in pozneje 88 %, pri malih radarskih na- cei0 na JOOO. Podjetje Geae-pravah 70.%/pri velikih ra- ral-Mico Electronics je že iz-darskih napravah pa 25%. delalo serijo zvez katerim so Glavni kupci y ZDA so ^ -ime picoiogi^ Kljub tremttno vladne organizacije,^ manjšim dime: rizi jam oprav-Ztesti NAS^ vojJra morna- j^o ta zvezjh"‘20-krat / več nca m letalstvo. Strokovnjaki funkcij kot ostala, so pa za računajo s tem, da ho kmalu g0o/o cenejša. Po mnenjupod-glavm kupec industrija in tr- jetja-. bodo ta zvezja že mogla osvojiti trg na področju industrije in trgovine. Proizvodnja Elektromehanike v avgustu govina. Zaenkrat ,so cene še precej visoke, in znašajo okrog 20 dolarjev. Ko še bo pričeta proizvodnja v velikih serijah, 'bo bend padla na desetino tega zneska.1. Fairchild Corp. -jih dobavlja že danes pri količinah vsaj 50.000 za en tip pa ceni 3 do 4 dolarjev.'Tudi Westinghouse Signetjçs in Ray. theon dobavljajo večje koli- čine že po 3 do 7 dolarjev, (Nadaljevanje s 4. strani) WmÈSÈÊM kGst>v Pa P° . staviti na drugo, njim bolj Mladinska proizvodna konferenca obrata &.TN (Nadaljevanje s-3. strani) ugotovimo, da je bila predvidena proizvodnja dosežena v montaži rotacijskih strojev, montaži kinoakustike in; v montaži elementov za avtomatizacijo. Razlika v montaži števcev je minimalna; poleg tega so manjkajoči števci dejansko že izdelani; le da ležijo v umerjevalnici, Razliko je povzročila tudi manjša proizvodnja dvotarifmh ¿števcev. Obrat »Kontaktor« bo začel v septembru-prisegati mesečne zadolžitve, saj je dobava sestavnih delov iz uvoza zagotovljena. Tudi pri telefoniji' razlika )ni .tako 'velika, da je ne bi bilo mogoče v zadnjih mesecih nadoknaditi. Nabava mora storiti vse, da se preskrbijo, manjkajoči kritični deli, sama montaža pa mora biti čim bolj elastična in živahna. V Lhpmci predvidene količine ne' bo mogoče doseči, ker je razlika prevelika. Poleg tega šo za proizvodnjo dvptarifnih šte-vilčnikov kapacitete premajhne, da bi bilo mogoče zaosta. nek nadoknaditi. V celoti predstavlja izpad zaostanek treh tednov, ki 'ga proizvodnja ob podpori vseh članov kolektiva lahko nadoknadi, če bo le vsajr storil, svojo dolžnost. OSEMMESEČNA PROIZVODNJA 1965 EE Proizv. % Mont. rot. strojev 111.2 Montaža števcev 96.8 Stikala 6S.~ Kino akustika * 104.2 Obrat tel. naprav 94.6 Lipnica 52.8 Deli avtomatike 1043 Stalne proizv. .usluge 89.9 Občasne proizv. usluge 100.1 Skupaj 92.1 nižja, kakor v avgustu letos, lahko ugofovimp, da mo ob koncu avgusta le dofeegtr nekoliko višjo' proizvodnjo, kakor v, .istem obdobju leta 1964. PRIMERJAVA. EKSTERNE PROIZVODNJE (od 1. do 8. „ 1964 oziroma I. do 7 1965) PO STALNIH CENAH ca. 10 dolarjev.» Vojska in NASA uporablja integrirano zvezje predvsem odgovarjajoče mesto. Mladinci so postavili še vr- EE Proizv. % Mont. rot. strojev 112.1 Montaža števcev 104.9 Stikala 75.1 Kinoakustika 111.8 Mont. tel. naprav 96.1 Ploščati rele 143.2 Tefef. aparati 105.6 Lipnica . 70.- Deti avtomatike 97A Stalne proizv. usl. 116.4 Občasne proizv. ud. 85.5 Skupaj 100.2 Razldka je sicer minimalna, vendar nam delna izboljšanje v avgustu lahko daje upanje, da'se bo v prihodnjih mesečnih stanje še popravilo1. S spremembo» pravilnika a nagrajevanju in dodatkom za stimulativno • nagrajevanje oseb, ki lahko največ pripo-' morejo k večji proizvodnji, se bodo brez »dvoma ¡našle rezerve, - saj bo uspeh v proizvodnji tudi osnova za nagrajevanje. | Sef proizvodnega sektorja: - AJojz Grčar, dipl. ing. Ob koncu julija smo ugotovili, da je bila v letošnjih 7j mesecih proizvodnja nižja, kakor v istem obdobju preteklega leta. Ker' pa je bila proizvodnja v aygtistu lani ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame in brat,a ANE IN ANDREJA G RAHLI se iskreno Zahvaljujem vsem sodelavcem v finančnem sektorju uprave podjetja za poklonjeni venec, izraze sočust-^ vovanja in za spremstvo na zadnji poti. .Hčerka Anica Faganel z družino zaradi njihove velike zanes- sto konkretnih vprašanj kot ljivosti. Pri kontroli 700 ko- npr.: Zakaj morajo delavci sov pri 1000 urah preizkusa sami pometati, če -so za to so ugotovili, le 0.018 % napak, plačane' snažilke, kdaj se pre-: Take točnosti pri izdelkih za seli kontrola v nove prosto-širo-ko potrošnjo niso potreb-.' re, kdaj se bo preselil še preñe. Zaradi tega jih bo inda- ostali del telefonije iz sploš-štrija uporabljala šele takrat, nemontaže v ATN. itd. Na kadar bodo cene še bolj’ vsa vprašanja so dobili od padle. " vodstva izčrpne odgovore/ Pocenitev še obetajo zlasti Posebno zanimivo pa .je bilo od nove tehnike polprevodni... vprašanje, zakaj je potrebno' ‘kov ha osnovi kovinskih‘oksi- v ATN toliko vodilnih delavcev in zakaj so potrebni 1 ----- 1 poleg vodij linije in vodij D ._ ... skupine še mojstri. V odgo- * Oman lUjlVOStl voru na to vprašan je.so mla-in skrite rezerve dinci zvedeli od vodilnih de-| - , - _ : lavcev ATN, da je bilo vsako (Nadaljevanje s 5. strani) delovno mesto določeno v or-priliki obiska tehničnega di- ganizacijski shemi obrata, rektorja I tovarne Saturnus Dejstvo pa je, da nekateri sem predložil, da bi lahko li- preddelavci velikokrat delajo varna v Kranju odlivala gó- dela, ki ne spadajo V njiho-tove dele tudi za Saturnus, vo področje. Resnica je tudi kar je t^mični direktor z /ve- t^, ;j da organizacijska shema s el jem sprejel, saj mu dose- ATN predvideva v končni fa-dánji kooperanti ne dobavlja- ži 2.000 zaposlenih, danes pa je dovolj:, odlitkov. V ta na- jó v oddelku zaposlenih le men sem prosiE delavca v 880 delavcev. Število predde-GPS, ki je zadolžen za livar- lavcev pa se je že močno prir no, da bi skupno z mojstrom Mižalo številu, ki bi bilo po-livarne šel v Saturnus, kjer trebno pri. 2.000 zaposlenih, bi se: dokončno dogovorili za Zaradi tega je upravičena .prevzem dela. Ker pa na ža- pripomba mladincev, da so ldšf, pri nas take stvarh po- med njimi preddelavci, ki m-, tekajo zelo pečaš, bomo ver- majo-kaj! delati 8 ur dnevno, jetno šele v ponedeljek, ft (gftj£Én| Werenca je septembra prejeli od Satur- kkr dobro la. Mladinci ¿0 n^a_ orodje, da bomo lahko dobili na vprašanja za. - zaéeli;z delom. PribUzno enak dbvoIjive odgovore. Mladin- slučaj je tudi z delom za to- , . , , - x , ,, . ¿-¿-2 i i mStm &&£ ski komite naj v bodoče boli varno električnih aparatov. 'ž > . . » . Jlxiu pogosto organizira proizvodne konference in za dnevni red pripravi samo par najaktual- , kjer gre,za večje naročijo. Ob tej-priliki prosimo čla- ne kolektiva, da naj, se. po- vprašanj. s tem bo._ gosto oglašajo m kažejo jsa staJ dosežena dva Sija. Mla, nepravilnosti .in pomanj.klji- ^ bodo na tekoeem 0 povesti. Odkrivanje skritih re- jožaj„ njihove enote, tovarne zerv je danes še' posebno važno. Tudi komisija za racionalizacije in tehnične iz- /ih podjetja in tudi odgovori na vprašanja bodo bolj izčrpni. Na osnovi sklepa proiz- boijšave bo z veseljem spre- vodne konference) sj mora jela vsak koristen predlog, ki mladinski komite pri vodstvu .se k^kor, je znano, nagra- obpata in samoUpravnih or-juje po , zadevnem pravil- gaiK>v prizadevatij da se bo- 111 c'; ?"-;» - ; do upravičeni predlogi mla- Sef proizvodnega sektorja: dincev tudi realizirali. ing. Alojz Grčar F, D./ Osebni dohodkifv I. polletju 1965 Pričakovanje o ureditvi de-ilitve osebnih dohodkov s sprejetjem eiflotnega pravilnika o delitvi OD se v prvi .poloviti letošnjega leta m uresničilo. Kasna potrditev gospodarskega plana je onemogočala kakršnokoli merjenje in ugotavljanje upravičenosti izplačil OD. Drtig razlog za stihijsko urejanje OD pa je težka gospodarska situacija, v katero je zašlo podjetje zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala ter sploh težav z obratnimi sredstvi. Skoraj celo polletje nismo vedeli, koliko lahko potrošimo, zaradi česar *je bil UO prisiljen administrativno ukrepati glede višine OD (maj). Sele junija so tovarne in enote skupnih služb prvič imele možnost, da obračunajo OD na podlagi pravilnika o delitvi OD podjetja in pa gospodarskega plana. Vendar zaradi začetnih težav in pa pomanjkljivih podatkov lahko pričakujemo, da bo uzakonjen'obračun OD stekel šele na podlagi polletnega poslovnega rezultata. Obstaja pa bojazen, da ga v nekaterih primerih sploh ne bo moč uporabiti zaradi' nenormalno nizkih izpolnjevanj planskih nalog na eni strani in preveč izplačanih OD na drugi Strahi. ‘ _ POVPREČNI OD -l Primerjava povprečnih OD Iskre z nekaterimi republiškimi povprečji je za I. polletje 1965 naslednja: Najnižje OD je .izplačevala tovarna v Sežani, najvišjd OD pa je prejemal generalni direktor. Posledica majhnega porasta OD je tudi skoraj nespremenjena struktura delavcev glede ha višino OD. Nekoliko se je povečalo število delavcev z OD nad din 40.000 in zmanjšalo onih z nižjimi OD. Povprečni) je prejemalo OD manjše od 30.000 din mesečno 5,5 % zaposlenih. Razpon OD II. polletje 1964______I. po!lgtje^l965 št. del, struktura št. del. struktura do 15.000 ' 15.001— 20.000 —' — 20.001— 25.000 75 0.7 88 0,8 25.000— 30.000 579 5,3 6,0 533 4,7 5,5 30.001— 40.000 3615 32,9 3139 27,6 40.001— 50.000 2801 25,5 58,4 3131 27,5 55,1 50.001— 60.000 1697 15,4 1869 16,4 60.001— 80.00Ö 1470 13,4 28,8 1702 14,8 31,2 80,001—100.000 462 43 585 5,1 100.001 inveč 289 2,6 6,8 350 3,1 8,2 10.988 .100 ioo 11397 100 " •' §|llflllIpll ^ • povprečni OD Indeks gospodarstvo + negospod. 55342 din 100 gospodarstvo 53.183 din 963 industrija 54.062 din 97,8 elektroindustrija 47.899 din 86,7 Iskra (+ ZZA in ŠC) 51.060 din 92,5 Iskra (brez ZZA in ŠC) 49.280 din 993 DELO V PODALJŠANEM Ijenih ur' je skokovito pada-DELOVNEM ČASU . 1q iz meseca V mesec, nekaj Letošnje polletje pomeni manj pa OD, izplačani za te prvi koreniti premik v giba-. lire. nju dela v podaljšanem de- Po mesecih je bilo gibanje lovnem času. število oprav- takole: - Jan. Feb. Mar. Apr. Maj Jun. Leto® se je povečal razkorak med »industrijo« in Iskro,''kjer je le-ta zaostala, medtem ko je razmerje med OD elektroindustrije in Iskre isto. To se pravi, da so OD elektroindustrije (Iskre) stagnirali." Ta proces je razvi-- den.tudi,.če primerjamo povprečne OD lanskega zadnjega .polletja 4er letošnjih prvih 6 mesecev. Razlika je minimalna (1,9 %). Nekaj večja je le pri OD za redno delo (10,7 %), kjer je šele prišlo do izraza -povečanje obračunskih vrednosti posameznih del. -Pozna še, da letos skoraj nismo izplačevali stimulativnega dela OD^*prav tako pa se je zmanjšalo število ur v podaljšanem delov- nem času. Glede na že doseženo raven OD v drugi polovici lanskega leta, letos praktično povišanje OD ne predstavlja nobenega skoka v gibanju povprečnih OD. V nekaterih enotah so OD celo nižji od prejšnjega polletja (Elektromehanika, Elementi, -Elektronika, ŠC in ZTO). Značilen1 je porast OD v tistih. enotah, kjer so bili OD še v preteklem letu med najnižjimi. S tem so postale razlike med tovarnami še manjše. Izraziteje odstopa le tovarna radijskih sprejemnikov, kjer je zaradi nizkih obračunskih postavk ter večmesečnih 80 % izplačil povprečje zelo nizko. št. ur ŠT. ur/1 zaposl. vredn. 1 ure 88.387 70.438 65.228 60.027 49.516 36543 6,4 346 5,1 396 4,8 391 4,4 416 3,7 •407 2,7 430 Razvidno je, da Število ur pada. absolutno in relativno, medtem ko-vrednost ene ure raste predvsem zaradi višjih OD ter spremenjene kvalifikacijske strukture delavcev, ki delajo v podaljšanem, delovnem času. V tabeli, kjer je podaa. pri- kaz po enotah, vidimo, da je število ur padlo za celo Četrtino napram prejšnjemu razdobju. Še vedno pa ugo-| tavljamo preveč tega dela v skupnih službah in pa nekaterih tovarnah (Aparati, Polprevodniki,' Naprave, Instrumenti). in pomožniif relejev Dan za dnem postaja preskrba domačega trga z izdelki stikalne tehnike bolj peneča. Ozka' grla v proizvodnji bimetalnih relejev RB-5 so kriva, da le-teh iz, delkov na tržišču tako primanjkuje. Treba je ta ozka grla čimprej odpravitir saj bodo večje količine RB-5 zlahka Šle v kup. Tudi proizvodnja relejev za zaščito, generatorjev je preskopa In bi prav tako kot pri proizvodnji pomožnih relejev kazalo nemudo-da ukreniti vse, da Sl povečali njihove proizvodne zmogljivosti. Nadalje je stanje podobno tudi pri relejih PR-53, katerih bi morali več izdelati tudi za izvoz, če bi hoteli izpolniti izvozne obveznost, prav tako pa je treba nujno ' pospešiti proizvodnjo sestavnih dielov za VK kontakt orje z lastnimi orodji, ker so zelo neredne dosedanje dobave teh delov iz inozemstva povzročale škodljive zamude pri »proizvdnji kon-taktorjev. Prizadevanja za, povečano proizvodnjo 'in doslednejši in popolnejši Sortiment izdelkov stikalne' tehnike nam bo nedvomno prineslo velike koristi, saj se ob ugodnejšem izpolnjevanju naših dobavnih , obveznosti podjetja, ki te naše izdelke močno pogrešajo, ne bodo usmerjala h konkurenčnim proizvajalcem, ali celo v uvoz teh prepotrebnih izdelkov. OD, izpl. za ure v podalj. del. č. Štev. izvrš. ur' Enota 2 D., n S ■3 $ Ji &S: T3 .. ON št. ur na 1 zaposl. t-H 3\ ■» Povprečni OD I Povprečni OD II Enota *3 • 2 n. p 1964 ŽI- Ind. t—4 Q, rj" HH “S t-5 wh Us ^ '3 HŽ' g Elektromeh. 46.010 45.670 99,4 36.990 38.450 104,0 Avtomatika 34.490 45.410 104,3 28.800 36.000 125,0 Elementi 49.540 49.010 98,9 40.080 41.060 102,8 Avtoelektr. 41370 49.080 119,0 33,790 40.960 121,2 Aparati 44.420 49.480 111,3 29.000 39.940 137,8 Elektromot. 50.270 50.990 1013 35.780 41.770 116,9 Naprave 49.930 49.980 100,1 38.610 40.260 1043 Kondenzat. 42.250 42.990 101,8 26.340 31300 118,7 Elektron. 54.670 47.5 H) 86,9 35.120 37.020 1053 Insiramenti 45.090 47.610 105,8 35.580 36.030 1013 Usmerniki 43.990 45.750 104,1 34.070 36.140 106,1 Polprevod. 49.960 ' 50350 100,7 35.040 43.460 124,1 RA sprej. 34.380 — — 28,480 ' ' Tovarne 46.490 46.720 100,5 35.030 38.320 109,4 ZZA 62.510 65.810 105,1 44.640 56.480 126,3 PSO 66.320 67.630 102,1 57.410 56.170 98,0 Uprava 81.930 86.490 105,7 66.060 75.990 115,0 ŠC 79330 74.780 94,4 58.000 60.380 104,1 ZTO 77580 75.010 96,6 63.120 68.490 1083 Skupne sl. 66.940 68.820 102,9 52380 58.490 111,9 Podjetje 50.170 51.060 101,9 38.260 42.320 110,7 Elektromeh,- . 25.422 26308 104,1 88.724 71,984 ' 81,0. 3,6 2,9 80,5 Avtomatika 8362 3.781 45,1 28.904 9399 32,6 3,1 1,5 48,4 Elementi <10.131 13313 131,1 35.777 38.702 1083 3,5 3,9 111,2 Avtoelektrika 3.2Ö3 5.521 172,8 12.241 16.801 137,1 3,0 4,0 133,2 Aparati 11.174 . 13327 119,5 43.138 33.739 78,0 10,7 8,5 79,4 Elektromotorji 3.156 3.736 1183 10.432 9.562 91,5 3,6 3,0 83,4 Naprave 8.411 5.382 63,9 28.189- . 13.002 46,2 10,6 53 49,1 Kondenzatorji 4312 1.893 43,8 16333 5.791 35,4 63 23 37,1 Elektronika 5.779 2.791 48,3. 18^516 8.176 44,1 8,5 3,9 45,9. Instrumenti 2.933 2.015 683 13370 8.173 61,k 7,7 4,9 63,6 Usmerniki 945 705 74,6 3.625 2.139 58,9 3,8 2,4 63,1 Polprevodniki 1.581 2.648 167,3 4.815 7.520 156,1 4,4 6,0 1363 RA sprejemniki — ■ 2301 - — , 8.869 — 33 — Toyame 85.409 83.921 98,2 304,064 233.857 76,7 4,6 3,6 783 ZZA 31.075 27.098. 87,1 80.042 58.57? 73,6 10,1 7,6 75,3 psa 25.097. 24.488 97,6 70.282 58.087 82,7 13,4 103 76,0. Uprava 4.826 3.640 75,4 12.591 8.729 69,4. 7,8 6,2 793 dolski center • 3.611 4.572 126,9 6:828 8,107 118,8 11,6 13,1 113,0 ZTO - 1.060 • 950 - 89,7 2.938 2.180 743 5,6 6,1 105,1 Skupne službe 65.669 60.748 »92,5 172.681 136.082 78,8 10,9 8)6 78,9 Podjetje 151.078 144.669 95,7 476.745 369.939 77,5 5,8 4,5 77,6 Razmerje meid najvišjim in najnižjim OD se je malenkostno poslabšalo: II. poli. 64 I. poli. 65 povprečno najvišji OD povprečno najnižji OD razmerje 199:764 din 25.933 din 1:7,7 197329 din 24.996 din 1:7,9 V prihodnjih mesecih pa upravičeno pričakujemo že vpjiv novega, pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih, ki dovoljuje delo v podaljšanem delovnem času le izjemoma, poleg tega pa tudi določa maksimalno število ur, * ki jih lahko opravi delavec v enem mesecu. - Opomba: Vsi podatki so izračunani na osnovi RAD-1 obrazca. Povprečni OD so v tem poročilu večji kot pa v poslovnem poročilu finančnega sektorji ker vsebujejo boleznino do 30 dni, pri povprečnem številu zaposlenih pa niso upoštevani; bolniki, bolni nad 30 dni. Franc ŠIFKOVIC ISKRA — glasilo delovne-ga kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko teleko munikacrije elektronike ® avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj