Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 ffld., za pol leta S ffld., za četrt leta i ffld., u jedca mesec 1 ffld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za c slo leto 12 gld., za pol leta 6 ffld., za četrt leta 3 ffld., za jeden mosec 1 ffld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 ffld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št.,2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovaaa pisma ne vsprejemajo Vrednistvo je ▼ SemeniSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 211. V Ljubljani, v soboto 14. septembra 1895. Letni lt XXJII. Res carinthiacae. Iz Celovca, 13. eept. Od liberalno nacijonalne strani začeto hujskanje zoper Slovence zaradi .Celja", in zoper one pravične nemške poslance, ki so imeli toliko poguma in pra-vicoljubja, da so glasovali za „Celje", se nadaljuje še sedaj več ali manj ostro, javno, v listih in na shodih. Nemški .neodrešenci" še neso izbruhali vsega svojega brezmejnega srda na nas! Kdor je bral zadnja meseca naše nam nasprotne liste, moral se je čuditi brezmejni podlosti iu izbruhom največje strasti, ki se je kazala pri ljudeh, ki se prištevajo vender tudi „olikancem", da, celo .svobodo(?)miselj-nim". Pisali so tako drzno in podlo, da ne najdemo izraza, da bi tako početje primerno označili. Le nekega slučaja naj omenimo. Proti poslancu Peitlerju so letele od vseh stranij, kjer se je vgnjezdil kak .zavedni" liberalec »li nacijonalec, nezaupnice, spisane na najnedostojnejši način. To storil je tudi obč. odbor v Sovodji (Gmiiud) in Steinvvendrore „Karntner Nschrichten" so objavile neko pismo, katero je po tem viru oni odbor poslal Peitlerju in katero je kt»r mrgolelo nesramnih osebnih napadov in psovk, kakor: „Verrather deutscher Sache", .Geiichteter seiues Stammes", itd. Peitler je zbog tega tožil; hitro je sedaj upadel pogum nasprotni kliki. Obč. odbor je objavil popravek, da onih obrekljivih besed ni rabil in imenovani list je moral priznati, da je lažujivo poročal. Steiu-vvender, kojega glasilo se je tako blamiralo, je vse tiho pogoltnil. Razumljivo pa je, kako taka tendencijozna in srdita poročila nemških iistov ščuvajo Nemce proti Slovencem, tako da .biedere" naši sodeželani, ki vso svojo duševno hrauo zajemajo le iz liberalnih listov, kateri so jim pravi nezmotljivi politični evan- gelij, da imajo le-ti o nas najslabše pojme, in da se pred Slovencem kar prekrižavajo. Iz tega je pa tudi lahko spoznati, kako težaven je položaj onih slovenskih duhovnikov, ki so poslani na nemške župnije. Liberalni listi in liberalni možje, najprej seveda učitelji, ki so do cela zapisani lažiliberalizmu, skrbe izdatno zato — (in glavno sredstvo jim je laž!) — da razširjajo mej verniki nezaupanje do duhovnega pastirja in tako onemogočijo vsako uspešno delovanje. Hitro ga raz-vpijejo za „bindišarja" in .panslavista" itd., itd., ki je poslan na .nemško faro",dajo .posloveni". Evo konkretnega slučaja ! Te dni se je poslavljal gospod provizor A. H. rodom Slovenec od E.—a, kjer je bil opravljal dub. službo krotko in vestno tri mesece, ne da bi komu rekel žal besedice, ljubeznjiv in postrežljiv proti vsakemu. Ob slovesu mu je pa trobil tamošnji učitelj nekako v imenu vseh župljanov prav glasno in ne ravno taktno na uho, da on (provizor) je hotel „slo-venizirati" celo faro (NB : v tej fari, kije ob jezikovni m^ji, je še mnogo Slovencov,!), * da to ne gre, ker farani so .tajč" in ostajajo „taj'č" itd., itd. Dokaza za iako predbacivanje sev4 učitelj ni mogel navesti nobenega, zakaj gosp. H. je opravljal vso službo v nemškem jeziku. Da je rodom Slovenec, bilo je pregrehe dosti, da so ga črtili in ščuvali ljudstvo zoper njega ter nestrpno čakali novoimenovanega nemškega župnika, o katerem upajo, da bode njih .nemštvu" do cela udan ! Ta, na sebi morda neznatui slučaj, nam znova jasno priča, kako težko je pri najboljši volji delovati zbog velike zagrizenosti, razširjene mej ljudstvom, slovenskim duhovnikom mej Nemci. Da ta zagrizenost in sovraštvo ne zaspi, zato neprestano skrbijo liberalni listi in agitatorji, najpreje vseskozi učitelji! To pa bodi merodajnim faktorjem migljaj, naj se pri osobnih izpremembah ozirajo bolje na obstoječe težavne razmere, ter poskrbijo, da se v okom pride vsaki nepotrebni zdražbi in uejevolji ter za-brani, da ne trpi prava duhovska služba! Črne bukve kmečkega stanu. 15. Slovanska organizacija. a) Jugoslovanske zadruge. (Dalje.) Posestvo take rodbine je nerazdeljeno in vsak rodbinski član ima pravico do skupnega premoženja. Podedovanjo glede na ta posestva je le tedaj mogoče, če bi vsi rodbinski člani razven jednega pomrli ali sicer bili drugače preskrbljeni. Tak zadnji ostali član ima pravico napraviti oporoko. Pač pa imajo tudi posamne družine svoje lasti: obleko, opravo, morda tudi hišico. Cesto imajo tudi kako živinče, ki se z zadružnimi skupno pase ali košček vinograda i. t. d. To posebno premoženje podedujejo otroci po stariših. Vsak možak v rodbinski zadrugi se sme ženiti; s tem dobiva zadruga novih delavskih močij. če manjka moških, se priženi v zadrugo kak tuj mladenič, ki ima ravno tiste pravice, kot drugi moški zadružniki. Sicer se pa mnogo bolj navadno dekleta omože v drugo zadrugo. Za doto dobe samo nekaj premakljivega premoženja. Gospodar se po nekaterih zadrugah voli po večini moških glasov; drugod ga imenuje prejšnji gospodar, ko odlaga svojo službo in čast. Pri tem se ozira vzlasti na razumnost in poštenost. Gospodar ukazuje, svari in opominja; večinoma se o vsaki količkaj važni stvari posvetuje z sozadružniki. LISTEK: »Narodna marela". IX. Gospod vrednik! Zadnjič sem izrazil bojazen, da morda ne bom zopet kmalu dobil kaj pod ma-relo. Pa kmalu se je pokazalo, da je tudi ta strah v sredi votel, okoli kraja ga pa nič ni. Prijatelj me je opozoril, da je moja osma marela .Narod" toliko ranila, da je zastokal. Zato sem si zopet pre-skrbel isto .dušno pašo" uaših naprednjakov, da sem se sam prepričal, kaj mu ni prav. Odgovoril je celo — z uvodnim člankom na mojo marelo. .Sprava mej Slovenci", tako je naslov petardi, kije na marelo priletela, pa je ni prodrla. Prečitavši ta stvor .učenih" liberalnih mož, sem si domislil besed : .Stu ltorum infinitus est numerus" in zaklical po svoje: .Marela, še boš imela dela!" Vkljub tako jasnim dokazom, da je oče dr. Blei-weis obsojal vztrajno iu odločno politiko slovenskih liberalcev, kakor sem zadnjič povedal, .Narod" vendar le zopet trdi, da se je katoliško - slov. stranka izneverila njegovemu programu, da je .Narod" pravi dedič njegovih načel. .Narod" argumentira: „S temi citati ni nič dokazanega, ker razpor med Mlado- in Staroslovenci nima nobene zveze s sedanjim razporom." Tedaj je bil prepir bojda zato, ker so bili nekateri nekaki centralisti, Bleivveis pa federalist. „V tem je bilo bistvo tedanjega razpora, dokler niso naposled oboji spoznali, da je razpor le na škodo slovenski stvari." Dalje trdi .Narod", da sta bila tedaj celo Pfeifer in Obreza Mladoslovenca, Svetec pa pristaš Bleivvei-sov, Staroslovenec. .Leta 1890 smo bili še skoro jedini." Tako .Narod" v uvodnem članku kot odgovor na marelo! Oglejmo si to stvar bliže in zbrišimo gromovitemu orjaku zaprašene oči in zabasana ušesa! Ne le Pfeifer in Obreza sta hodila tiste dni z Mladoslovenci, kakor trdi .Narod", temveč tudi cela tropa kranjskih duhovnikov, .bojevitih" kapelanov in župnikov. To so bili oni, o katerih se je oče Bleivveis izjavil, .da so tako slepi, da za grmom liberalizma sloge iščejo." Tako je bilo do 1. 1879, deloma celo do leta 1885. Svetec je bil pa torej najožji Bleiweisov pristaš, Staroslovenec!? Bilo je 26. septembra 1872, ko je isti Svetec pri občnem zboru Matice Slovenske ostro napadal Bleivveisa in njegove .Novice", kjer je .debato o Matičini tiskarni iz trte zvil". (Besede Blei-vveisove!) Koncem hude besedne praske, katero je Svetec zanetil, rekel je isti Svetec: .Jaz imam storiti še jedno osebno opazko, in sicer to, da ne priznavam dveh taborov." Bleivveis pa je dejal na to (po hrupnem ugovarjanju Svetčevih somišljenikov, ki Bleiweisa Diso hoteli poslušati): „V prvem svojem govoru je moj prijatelj (Svetec) govoril o dveh taborih, zdaj je besedo drugače zasukal. Da je pa on res v drugem taboru, priča to, da ga v — našem nenajdem!" Tableau ! Tako je govoril oče Bleivveis Svetcu nasproti anno 1872. .Narod" pa pravi svojim lahkovernim čitateljem, kako sta oba vkupe vlekla narodni voz še po letu 1872. Kako naj to .Narodovo" pisarjenje umevamo ? Svetec je imel, kakor vsakdo uvidi, že tedaj tisto čednost, da je najprej lahkomiselno lomil in trgal, potem pa modro limal in vezal. Tedaj že in tudi mnogokdaj pozneje je hotel sesti na dva stola ob jednem, pa je še vselej to smolo imel, da je med obema sedel — na tla ! Ves omenjeni članek v .Narodu" spričuje, da se .Narodovcem" res ne sme preveč zameriti, ako ugaujajo take burke s svojim trobilom; saj so že opetovano dokazali, da so glede umevanja pravega narodnega duha klasična .tabula rasa". Tako n. pr. .Narod" iz nova trdi. da je bil vzrok prepiru v 70 letih zunanji; Bleivveis sam pa malo da ne v vsaki številki .Novic" dokazuje uprav nasprotno. Kakor že tedaj .Narodovci" niso hoteli razumeti bistvo domačega razpora, tako ga tudi zdaj nočejo in ga sigurno tudi ne bodo, če prav bi jim topovi dopovedali v ušesa. Bistvo razpora, po .Narodovi" Delo je lepo razdeljeno; mlajši pasejo; starejši obdelujejo polje. Gospodinja kuha za vse. Če je treba nujnega dela, pridejo pomagat sosedje in tak dan je praznik za zadrugo. Od zore do mraka se glasi' vesele pesmi s polja ali s travnikov in zvečer zaraja mlado ljudstvo ljubeznivo kolo. Nravnost je v tacih zadrugah na visoki stopinji. Osebna sloboda ima tolik delokrog, da se ne čutijo meji', ki jih stavlja skupno življenje. Vsak zakonski par ima odkazan del zemlje, kjer sejo pridna ženica lan in konopljo, da poskrbi možu in otrokom snežno belega platna za perilo in obleko. Žene so tako prijazno kosajo mej seboj. Da se ne prepirajo in da se vsaka posamezna žena privadi gospodinjstvu, se po mnogih zadrugah monjajo »reduše« ; vsak teden pride druga na red, da oskrbljuje kuhinjo, peče kruh, molze, skrbi za kuretino i. t. d. Veselje in žalost se v zadrugi delita skupno; saj ne zavira duševne vzajemnosti »korenina vsega hudega« = lakomnost. Kar je treba odrajto-vati gosposki, se točno oddaja. Lep red je združen z zadružnim življenjem. Preskrbljeno je za vse. Če se vidi, da je preveč zadružnikov, se dajo mlajši v šolo, ali gredo v mesta, ali na grajsčine iskat si dela. Lahko si ga dobe. Kar je imela do zadnjega časa Hrvatska vrlih in značajnih mož duhovskega in svetnega stanu, so večinoma vsi vzrastli v zadrugah. Pošteno krščansko mišljenje, ki je še do nedavna tudi v izobraženih vrstah brez izjeme vladalo na Hrvatskem, je imelo svoje temelje v zadružnem rodbinskem življenju; vzajemnost, gostoljubnost hrvatskega naroda se je tu oživljala; požrtvovalnost, skrb za skupni blagor, katere so bili polni možje-preporoclitelji na Hrvatskem, se je ondukaj rodila in krepila. Liberalizem, ki je uničil zadruge, je uničil tudi — mnogo hrvatskih krepostij in s tem neizmerno škodoval celi domovini, vsemu slovanskemu jugu. Število zadružnikov je bilo zelo različno. Najpogostneje so bile zadruge 10—12 oseb; kjer je bilo posestvo večje, je pa tudi v jedni zadrugi živelo po 10—15 družin, 50—60 oseb. Ogledali smo si ob kratkem vredbo teh zadrug, ki so bile še nedavno razširjene, kakor smo omenjali po vsem slovanskem jugu, izvzemši slovenske pokrajine, ki so imele nemško fevdalno ustrojstvo. Žalibog, da ne veljajo več navedene Utiešenovičeve besede in da je strupena sapa iz zapada že skoraj popolnoma zamorila te čudovito zale cvetke na slovanskih tleh. Zadruge umirajo! Ta žalostna resnica ima svoje vzroke. Oglejmo si jih! Najpreje je neumna birokracija tako dolgo vtikala svoj nos v te cvetoče družabne organizme, da jih je po dolgem čečkanju s svojimi papirnimi ukazi, določbami i. t. d. res spravila v nered. O tem seveda ni premišljevala niti politična, niti fevdalna, niti vojaška gosposka, da so te zadruge modrosti, v 70 letih je bil Bleiweis kot federalist v nasprotju s centralisti. 0 sancta simplicitas! Zakaj ni rekel, da je nemško-francoska vojska z nasledu-jočim kulturnim bojem to zakrivila? To bi imelo vsaj nekaj smisla! Sploh pa: federalist gori, federalist doli; Bleiweisu vendar-le niso mogli iti v glavo zaletalasti kozli »Narodovcev" ! »Narod" tudi ve povedati, da sta naposled obe stranki sprevidili, da je razpor škodljiv, in se pomirili. Ljubček narodni, povej nam vendar, kdaj neki je to bilo? Kdaj po letu 1870 je razpor v domovini potihnil? Ali se ne vleče od tedaj in že od poprej ta prepir kakor rudeča nit po časnikih slovenskih?! In ti kvasiš take bedarije! Ali se ti sanja ? Torej leta 1800 — pred petimi leti! — smo bili, kakor pišeš, »še skoro jedini" ? Ali ne veš, da je celo dr. Mahnič že pred desetimi leti nastopil; kolikrat si že povedal, da od tedaj ni pokoja. Kje je logika? Ako ti v isti minuendo - progresiji zmanjkuje pameti, kakor ti zmanjkuje let, potem boš kmalu z možgani bankerot. Nehal bi že rad odgovarjati na take prazne marnje, a reči moram : „Es lohnt am End sich doch der Miihe, des „Narod" abge- schmackte Briihe Noch vveiter zu analysiren und seinen Blodsinn vorzufiihren." »Narod" potem piše nekaj o »spravi", poudar- živa telesa, rodivša in razvijajoča se tekom stoletij iz bistva slovanske družine in jugoslovanskega značaja, da so pravno trdnejša, ker temelje v običajih (ius consuetudinarium), nego vse za mizo skovane in po umetelnem kopitu zverižene naprave. Pač pa so omenjene gosposke vedno premišljevale, kako bi se dale te zadruge čim najbolj izkoristiti; s tem so zavirale slobodni zadružni razvoj in zasejale prepir in razdor mej nje. Tako so n. pr. zakoni zabranjevali, da se zadruga le pod jako težkimi pogoji ali sploh ni-kedar ne sme deliti. Preje se je časih jedna zadruga razdelila v dve, če je tako bolj kazalo in če so bili zadružniki zadovoljni. Odslej je bilo to skoraj nemogoče. Mej zakoni, ki so urejevali zadruge, moremo pohvaliti samo zakon za vojaško granico 1. 1807. Deželnega zbora zakoni 1. 1835/6 se ozirajo večinoma samo na vlasteline; zakon 1. 1839/40, ki ga je sklenil ogerski deželni zbor za Ogersko in sosednje dežele, je pa naravnost brezobzirno škodljiv, ker v 8. članu ureja dedno pravo, ne ozirajoč se pri tem na zadruge. Neki mažarski poslanec je pri obravnavi tega zakona, v katerem se je mej drugim sklenilo, da je mažarščina državni jezik, porogljivo vprašal, kje je tisto Hrvatsko, o katerem se toliko govori, češ da on pozna ondukaj samo ogerske komitate. Ta zakon je n. pr. določal, da se dedščina deli po rodbinskih deblih (stirpes) in ne po številu oseb. Recimo, da bi imel neki oče dva sina; oba se oženita in ostaneta v zadrugi; prvi ima jedno hčer, drugi 8 sinov. Po omenjenem zakonu bi hči ravno toliko dobila, kolikor vseh osem sinov, da si so se ti morda leta in leta trudili in pomagali s svojim delom preživljati tudi svojo sestričino. — To je gotovo kri-yično. Hrvatski narod je imel tedaj še toliko močij, da se je ustavil izvršitvi tega zakona, toda 1. 1848 ga je pahnilo v še hujšo nevarnost. Sloboda je završala povsod, tudi po zadružnih hišah, in brezvestnih ljudij je bilo dovolj, ki so hujskali ljudstvo, naj si razdeli posestva in se posluži slobode. Robota je ponehala in ob času, ko se je slikala vsaka, tudi najbolj upravičena odvisnost, kot sužno stanje, se je seveda tudi zadružna vzajemnost .imela za tako in težko; prenašala. • (Dalje sledi) -n.-- Politični pregled. V Ljubljani, 14. septembra. Cesar v Stettinu. Poročali smo že, da so so zaključile dne 12. t. m. velike orožne vaje, pri katerih je bil navzoč tudi naš presvetli cesar. Včeraj dopoldne se je vrnil v svojo prestolnico ter se zahvalil nemškemu cesarju za preprijazen vsprejem. Pismo glasi se tako-le: Vaše c. in kr. Veličanstvo me je zelo razveselilo s povabilom, da se vdeležim velikih orožnih vaj Vaše armade. Pred vsem sem pozdravil to vabilo kot zopetni dokaz prijateljskega sočutja, katero goji Vaše Veličanstvo do mene in jajoč, da »Narodova" stranka ni liberalna. Jaz pa pravim na te besede: »Schdn zwar ist das Dichten, aber ganz anders ist das Trachten! Nicht wahr ? Man muss halt die Gefiihle der dummen Bauern achten!" Kako »Narodovci" to točko umevajo, pojasnuje njih glasilo dan na dan, ko se poteguje n. pr. zadnji čas za brezverske socijaliste in zagovarja z očetovsko skrbjo te svoje internacionalne, a vsaj dosledne sinčke in varovance, ko priobčuje kosmate »listke" po vzgledu »4000" itd. itd. Dr. Tavčar je pač menda dober in zanesljiv interpret resolucij zaupnega shoda! In kako jih ta umeva, povedal je nedavno v Idriji in Črnomlju. Tam se je hvalil, da je bil v cerkvi krščen, v Belokrajino pa je prišel se pokazat, »da nosi še krščeno glavo med ramama"! To je res klasičen »argumentum ad hominem", ka-koršen se more le v njegovi glavi izcimiti! Rekel bi še jedno ali dve besedi o črnomaljskem shodu, a prizanašam istim trem govornikom. Saj so že tam doli na lici mesta dovolj trpeli, ko so jih pristaši tako vnemarno poslušali in se jim, zlasti domačemu, v obraz smejali. Ako bi še jaz dal tu pod marelo vsakemu posebej »Blitzguss" po Kneippovi metodi, bilo bi res že preveč. Molčim torej, a le iz usmiljenja! Sodim, da so mojstersko »žvepljali" svoje poslušalce, ker si menda iz sra- do moje hiše, in sem si štel v posebno priznanje, da smem bivati v sredi Vaše armade. Odkritosrčno zadoščenje me tem povodom napolnjuje, da mi je Vaše c. in kr. Veličanstvo naklonilo to čast. Srčno želeč, da bi se naše armade tesno združile v prijateljskem razmerju, bi me še posebno z veseljem napolnilo, ko bi Vaše Veličanstvo hotelo nositi gene-neralsko uniformo konjeništva. To bi bilo za mojo armado posebno odlikovanje in nova zveza zvestega orožnega prijateljstva. V Dalmaciji so se v četrtek vršile volitve za deželni zbor v skupini najvišjih davkoplačevalcev. Izvoljenih je bilo pet narodnjakov, štirje talijanaši in jeden Srb. V Zadru so bili namreč izvoljeni lahoni, advokatje dr. Giglianovich, Lubin, Smerchinich in Ziliotto. V Splitu so izvoljeni narodnjaki Borčič, dr. Tomič iu dr. Machiedo, v Dubrovniku narodnjaka Milic in Zore, v Kotoru Srb dr. Kvekvič. Razmere mej strankami se niso dosti spremenile. Pristaši hrvatske narodne stranke so pridobili jeden mandat in imajo 22 glasov, torej absolutno večino v zbornici; Srbi imajo 9 glasov, Lahi 6 ; pravaši so zgubili tri mandate. Prihodnji dež. glavar utegne biti dr. Klaič. t Gjuro conte Vojnovic. Predvčeraj je umrl predsednik dalmatinskega deželnega zbora in član gospodske zbornice, Gjuro Vojnovic. Rodil se je v Boki Kotorski, 1. 1867 je bil izvoljen v deželni zbor dalmatinski ter bil odličen član hrvatske narodne stranke. Leta 1869 se je odlikoval povodom vstanka v Krivošiji. Znano je namreč, da so slabo-znani Lapenna in tovariši hoteli zavrniti odgovornost za vstajo na hrvatsko narodno stranko, a Vojnovic je miril vstaše in mnogo pripomogel, da se je izjalovil zlobni poskus Lapenne in drugov. L. 1870 je bil imenovan podpredsednikom deželnega zbora, ki ga je nato izvolil v državni zbor; 1. 1877 je bil imenovan predsednikom dež. zbora, leto pozneje ga je Boka Kctorska poslala v državni zbor. Pri zadnjih volitvah je podlegel dr. Kvekicu in tedaj bil imenovan članom gospodske zbornice. Zanimal se je posebno za mornarstvo in gmotne koristi Boke Kotorske. Kot deželni glavar je bil vladi preveč vdan, toda v narodnih vprašanjih se ni udal niti za las tudi vladi ne. V jezikovnem vprašanju ni poznal transakcij. Zadnja leta je želel, da postane konzul v Benetkah, a želja se mu ni izpolnila. Neki čas se je bil celo raznesel glas, da postane knez bolgarski. Bil je namreč pravoslavne vere iu bil potomec jednega srbskih vladarjev. In ravno iz tega razloga je 1. 1873 dobil naslov kneza s predikatom »Užički". Svojega srbskega mišljenja ni nikdar prikrival in je bil protivnik zjedinjenju s hrvatsko stranko, a kot predsednik je bil v obče nepristransk. Kot človek ni imel sovražnika. Stambulovih morilcev še sedaj niso mogli zaslediti. Preiskovalni sodnik je zaslišal v tem času mnogo oseb, izmej katerih je velika večina očividcev in vender ne more zvedeti nič pozitivnega. Kakor se zdi, boje se nekateri maščevanja Stambulovih pristašev, drugi pa molče iz sovraštva do Stambu- mežljivosti svojih govorov v celoti niti niso upali natisniti. Le domačemu črnomaljskemu govorniku moram dati vsaj jeden »ductus" gledč njegovega »gospodarskega" govora. 0 njegovem govoru in o vsem njegovem postopanju velja izrek: „Wo Arroganz und Impotenz vereinigt sind in Perinanenz, Da schiesst der Blodsinn in die Halme und erringt die Sieges- paline!" Kader treba, se zopet oglasi Vaš vedno isti Ligaš Križ-Kraž. Domača umetnost. Relief: „Kristusovo vstajenje". Iz Celovca, 10. septembra. Znamenit umotvor slovenskega umetnika razstavljen je v Celovcu v delavnici kamnoseka gospoda Vogler-ja pri južnem kolodvoru do dne 16. t. mes. Znani naš rojak, akademični podobar gospod Alojzij P r o g a r, dovršil je nedavno po jednoletnem neumornem trudu veliko skupino »Kristusovo vstajenje", namenjeno za rodbinsko rakev grofov Egger-jev v Rotensteinu blizu nemškega St. Vida. Skupina je izklesana v takozvanem »hochrelief"-u iz snego-belega čisto donečega kararskega mramorja v tri-kotu, visokem 85 cm., dolgem 2 70 metrov. Snov častnemu delu je sledeča: Kristus stopi lovcev. Sodnija torej ni prišla niti za korak dalje v preiskovanja in r&zun Bona Gjorgjeva, kateremu so proti zadostni varščini dali prostost, nimajo niti jednega sovdeležnika napada na Stambulova. Iz vsega je razvidno, da se prav malo brigajo za celo zadevo. Srbija. Kralj Milan je pobral vsa kopita in šila v Belemgradu in ja odnesel v Pariz. Pravijo, da se več ne vrne. Ker je Aleksander še mlad, ngibljejo, kdo mu bode svetovalec in vodnik. Mnogi trdijo, da utegne biti bivši regent Ristič, ki je zopet stopil na dan in se spravil z dvorom. Sploh se vrše v Srbiji neke tajne spremembe, ki vtegnejo kmalu iznenaditi svet. Ruski car je, kakor že znano, nedavno poslal črnogorskemu knezu 30.000 pušk, 15 milijonov patron, 6 topov in raznih druzih vojnih priprav. — Mnogi listi v zapadni Evropi so smatrali to kot znamenje vojske. Na to odgovarjajo »Mosk, Ved." : .Kdo pa nam more braniti, če dajemo taka darila ? Rusija sme dati Črnogorcem, če hoče 300.000 pušk. Cruagora je mala, a neodvisna dežela, iu Rusija je menda tudi neodvisna država. Kdo more ovirati skupne razmere teh dveh dežel ? Ko se je zadnjič Rusija bojevala s Turčijo, tedaj so Angleži, Nemci in Avstrijci orožje pošiljali Turčiji ia veliko avstrijskih Poljakov je bilo v turški službi, in sedaj je Evropa v nevarnosti, ker je Rusija poslala nekaj pušk Črnogorcem.. .Glas Črnogorca" pa izjavlja, da se ni treba vznemirjati radi tega, ker knez Ni-koia je zvest pristaš mirovne politike, katere je car Aleksander III. zapustil kot zadnjo voljo. Italija. Radikalna „Riformau že preti, da utegnejo dne 20. septembra ob 25 letnici združenja Rima z Italijo nastati v mestu veliki nemiri proti Vatikanu. Vlada je pomnožila mestno policijo s 3000 vojakov, ki bodo na večer lovili postopače. 2e sedaj so polovili nekaj stotin postopačev. Tedenski koledar. Nedelja, 15. septembra: 15. po Binkoštih, evangelij: Jezus obudi mladeniča v Najmu. Luk. 7. Ime Marije. Ponedeljek, 16. sept.: Kornelij in Ciprijau mm. Torek, 17. sept.: Rane sv. Frančiška. Sreda, 18. sept.: Kvatre, Jožef Rupert. C e t r t e k , 19. sept.: Januarij, šk. Petek: 20ega septembra: Kvatre, Evstahij in dr. mm. Sobota, 21. sept.: Kvatre, Matevž ap. — Lunin spremi n : Mlaj 18. septembra ob 9. uri 53 min. zvečer. — Solnce izide dne 20. ob 5. uri 57 min.; zaide ob 5. uri 55 min. Dnevne novice. V Ljubljani, 14. septembra. (Deželni predsednik baron Hein) je nastopil večtedenski dopust, ter se podal za nekaj časa na Bled. (Slovenci v Pragi.) Poroča se nam iz Prage: V četrtek ob 10. uri smo prišli v razstavo, kjer je v krasni gloriji iz odprtega groba, gledajoč proti nebu. Z desno kaže proti nebu, v levi drži zastavico. Obdaja ga nebeški svit, v oblačkih prikaže se petero angeljčkov. Pred grobom leži krona, znamenje trpljenja, ki vede do zmage, označene s palmo. Na desni strani skupine vidimo žene, ki hitijo proti grobu svojega ljubljenega ufenika ter Gospoda, in vojaka, ki strahu pade na tla. V ozadju gledamo mesto Jeruzalem. Na levi strani sta umetniško po-razvrščena dva vojaka; jeden pada strahu na tla, drugi beži. V ozadju se kaže Kalvarija s križi. Snov velikemu delu je jako srečno izbrana pa tudi umetniško - mojsterski izpeljana ter nedvojbeno priča o veliki nadarjenosti in resuem trudu mladega kiparja, ki se je zlasti ua svojem potovanju po Italiji ob mnogih umotvorih velikih laških umetelnikov globokeje izobrazil. Dasi so posamezne podobe in njih deli majhni, vendar jasno odsiva od obličja glavne osebe, Kristusa, zmagoslavje, od drugih deloma strah, deloma iskrena žalost nad izgubljenim Učenikom, da se moramo čuditi, kako je bilo mogoče, iz neokornega kamena izdelati tako umetne podobe. Izpeljana je skupina do zadnje črtice in pičice skrbno in natanko in nam kaže določno uajmanjše raznoličnosti života in obleke. Do cela n. pr. na vojaški obleki razločuješ, kaj je iz usnja, kaj od železa. Pač veliko truda in požrtvovalne skrbi je tre- nas Slovence pozdravil predsednik razstave, grof La-žanskj, poudarjajoč, da so si Cehi in Slovenei bratje, katerim je potreba, da se natančneje spoznajo in naudušijo za delo na narodno - kulturnem polju. Kot posebno primerno sredstvo za to je na rodopisna razstava, ki nam kaže vsestranski narodni razvoj. Ob koncu svojega nagovora izraža predsednik željo, naj bi se Ljubljana, porušena vsled potresa, kmalu dvignila iz tal, da je zopet cvetoče glavno mesto duševnega delovanja vseh Slovencev. — Pri vsprejemu je bilo veliko zbranega občinstva v razstavi. — Zvečer je bila na čast Slovencem slavnostna predstava v gledališču; igrali so Smetanovo narodno opero .Dalibor". Pred igro se je deklamo-vala pesem, s katero so pozdravljali Slovence v zlati Pragi. (Zlatomašnika L. Jerana) se je spominjalo tudi 15 slovenskih duhovnikov, kateri so bili zbrani pri duhovnih vajah v St. Pavlu v Minnessoti v Ameriki. Poslali so mu lepo čestitko in Bvoto dolarjev kot velikemu dobrotniku slovenske mladine in najboljšemu prijatelju ameriških misijonarjev. (Volitev nove gospe prednice pri ič. gg. Uršu-linkah v Ljubljani.) Ustrezajoč mnogokrat ponovljeni iskreni prošnji dosedanje preč. g. prednice M. Antonije Murgel, ki je skozi 15 let tako spretno vodila slavuoznani uršulinski samostan v Ljubljani, naj ji prevzvišeni g. knezoškof odvzamejo težko breme, katero nosi že toliko let, naravnali so Prevzvišeni na današnji dan volitev nove prednice. V ta namen služili so ob 8. uri v uršulinski cerkvi tiho sv. mašo, pri kateri so podelili vsem redovnicam s v. obhajilo. Po sv. maši šli so v samostan, kjer so v posebni dvorani poklicali najprej sv. Duha na pomoč, na kar se je vršila volitev strogo po redovnih določbah. Izvoljena je bila č. g. M. Terezija Heid ri c h, rojena Ljubljančanka, katero so prevzv. g. knezoškof takoj tudi potrdili za prihodnje tri leta. Ko so se vse čč. gg. redovnice novi preč. g. materi poklonile s tem, da so ji poljubile prstan, vrnili so se Prevzvišeni v cerkev, kjer so zapeli »hvaljeno pesem ter s tem završili važno opravilo. (Žurnalistični banditi!) Včerajšnji »Narod« slastno pripoveduje, da je »ljubljanski advokat Dr. Ivan Šušteršič« bil obsojen na 15 gld. globe, ker je neke gospode imenoval »barabe«. Človek, ki samo to bere, si mora seveda nekako čudno predstavljati celo afero in na to špekulira kolegijalni chef-redakter »Slov. Naroda«. Evo pojasnilo cele zadeve. Dn6 5ega aprila tega leta bila je pri okrajnem sodišču v Vipavi glavna razprava proti gospodu Matiju Erjavcu, dekanu v Vipavi, radi prestopka zoper varnost časti. Tožil je neki Alojzij Pegan, rezervni častnik in sedaj pravni praktikant v Novem mestu, radi tega, ker je g. dekan vojaškemu častnemu sodu o njem izdal jako neugodno nravnostno spričevalo. Pri navedeni glavni razpravi zagovarjal je gospoda dekana g. dr. Ivan Šušteršič. G. dekan nastopil je za naredbe svojega spričevala dokaz balo, da se je dosegla tolika dovršenost in natančnost. Tukajšnji listi zelo laskavo pišejo o lepem delu, ki je prvo, katero je gospod Progar dovršil iz ka mena, kazoč, da je i na to strau dovršen umetnik. Naj bi mu bila dana priložuost, še večkrat proslaviti slovensko ime s takimi deli! Sedaj spopolnuje in popravlja g. Progar znameniti gotiški oltar na St. Magdalenski gori nad Celovcem. Strokovnjaki štejejo ta zelo stari oltar med najlepše te vrste, a tekom let je bil precej poškodovan, nekateri deli do cela odbiti; sedaj ga bo gospod Progar postavil v prvotni lepi obliki. Zii tem izdelal bode čisto nov oltar, tudi v go-tiškem slogu, za župnijsko cerkev v Velikovcu. Ta cerkev se ima prihodnje leto znotraj do cela popraviti. Načrt za oltar je izdelal z g. Progarjem pokojni arhitekt Stipperger v Celovcu in potrdila c. kr. centralna komisija za umetnosti na Dunaju. Podlago oltarju bodo napravili iz kararskega mramorja, ostalo iz lesa. Glavna podoba bode: Jezus in Magdalena v naravni velikosti. Razven tega še podobo sv. Lazara in sv. Marte; sv. Ane, sv. Jožefa, svetega Janeza Krstnika in sv. Roka. Za cerkev v Silbereggu bode izdelal gosp. Progar spominek, podobo pokojnega grofa Sternecka, iz kararskega mramorja. Grof Stemeck je bil Progarju zelo naklonjen in je največ pripomogel, da ce je mogel izobraziti na dunajski akademiji. —an. resnice in zaslišavale so se celi dan priče o raznih za rezervnega častnika Alojzija Pegana jako nečastnih dejanjih. Mej drugimi je neka priča tudi izpovedala, da so nekoč v neki gostilni Alojzij Pegan, Maks Hrovatin in Avgust Petrič (posledna dva jurista v Vipavi) prepevali bogoskrunsko pesen take vsebine, da jo je nemogoče ponoviti, ker bi se list moral konflscirati in ker ne smemo pohujšanja dajati. Pripravljeni pa smo onim gospodom, ki se za stvar zanimajo, privatno naznaniti besede tiste pesni. Na to je vprašal sodnik pričo, če zamore prav natanko pod prisego potrditi, da je uprav tudi Alojzij Pegan to pesen pel, ali pa da sta jo pela morebiti le Petrič in Hrovatin. Na to rekla je priča, da tega pač ne more natanko potrditi, to pa ve, da je cela navedena družba (Pegan — Hrovatin — Petrič) pela to pesen. Na to opazil je gosp. dr. Šušteršič: »Saj zadostuje, da je bil (Pegan) v družbi takih barab.« Temu še pristavimo, da je neka druga priča potem še čisto določeno potrdila, da je tudi Pegan navedeno nesramno pesen prepeval. Sedaj pa vprašamo: kateri pošten človek, naj si bode katerega koli političnega mišljenja, bode g. dr. Šušteršiču predbacival napominane besede, ki niso druzega, nego v stvari sami opravičena kritika nesramnega obnašanja razdivjanega tri-folija Pegan — Petrič — Hrovatin?! Avgust Petrič in Maks Hrovatin čutila sta se seveda po besedi »barabe« zadeta in sta g. dr. Šušteršiča tožila pri sodišču v Vipavi radi prestopka zoper varnost časti po § 496 kaz. zak. Ker ta paragral kaznuje vsako psovko, če se tudi izreče proti naj-podlejši osebi, tako da dokaz resnice nikakor ni dopuščen, se je g. dr. Šusteršič obsodil na 15 gl. globe. Pristavimo pa, da se je zoper to razsodbo vložil vsklic, da tedaj še ni pravomočno in da je torej tem nesramneje fruktificirati jo proti možu poštenjaku. Toda seveda: »Slovenski Narod«, organ slovenske »inteligence« je vedno najti na strani dušovne in moralne propalosti. Ta list, ki v svojih člankih propagira verski indiferentizem in ki je z vsako podlostjo zadovoljen, če se obrača proti političnemu nasprotniku, ta list seveda mora tudi očitno bogoskrunstvo vzeti pod svoja krila in se znesti nad možem, ki ni druzega storil, nego očitno in z ostrimi besedami grajal najostud-neje bogoskrunstvo, katero si človek sploh misliti zamore. Seveda »Narodu« in njegovi »inteligenci« je taka mladina, kakor je trifol>j Pegan — Petrič — Hrovatin, po godu! Ce konečno še pristavimo, da je tožnike zastopal ž i d dr. Luzzatto iz Gorice in je g. dr. Šušteršič ponudeno mu poravnavo odklonil, ker je smatral pod svojo častjo takim osebam nasproti kaj preklicati, povedali smo vse, kar je v pojasnilo te zadeve potreba. »Narodu« pa moramo hvaležni biti, da je zopet jedenkrat v svoji strasti razkril krinko. Pač sedaj je potrebno, da se podlost »Narodova« in njegove stranke popolnoma razkrije, kajti vsak pošten človek se mora od take podlosti, surovosti in nesramnosti z gnusom in gnjevom obrniti. (Iz Ljubljanske okolice.) Ker je deljenje podpor po potresu sedaj jedna glavnih stvari v mestu in na deželi, ni torej čuduo, ako sedaj vsakdo želi prejeti kaj podpore, bodisi posestnik ali obrtnik. Te dni se je začela deliti podpora obrtnikom v Ljubljani. Ker pa zakon z dne 6. julija 1895 drž. zak. št. 94. v § 7. veli, da vsi obrtniki ne izvzemši onih na deželi smejo prositi za državno podporo, se je pač čuditi, kako da so merodajni krogi popolno pozabili razpisati rok za vkladanje prošenj za obrtnike na deželi. Tega pač nihče ne bode mislil, da obrtnik na deželi ni po potresu poškodovan. K. (Iz Trnovega.) V torek dne 10. t. m. vršil se je krajeven ogled na Mali Bukovici v županiji trnovski za novo veliko tvornico za opeko in lončevino. Zidalo jo bo neko podjetno društvo iz Reke. V ta namen vršila se je komisija obstoječa iz okr. glavarja pl. Laschana iz Postojine in njegovega tajnika, nadžupana trnovskega gosp. Benigarja ter interesi-ranih strank. Tvornico za opeko, lončarstvo in peči sezidali bodo delničarji na odkupljenih in odpisanih kmetskih parcelah, njivah in travnikih bukovšlrih posestnikov, kjer stoj' zložene že na tisoče in tisoče izdelane debele opeke. Vse to gradivo pozidalo se bo za velikansko zgradbo. Potrebovali bodo izveBtno pri zidanju in izdelovanju prstenih izdelkov mnogo delavnih moči. Veselimo se tega velikega obrtnega napredka za naš kraj zlasti v nadi, da bo mnogo naših ljudij, ki sic^r v silnem mrazu in gladu črez zimo po hrvatskih in bosanskih gozdih ii&ejo kruha, našlo kruh doma. Usoiamo si zato merodajne faktorje na to okoliščino opozarjati, da bodo delali na to, da se pri oddajanju dela ne bo odrivalo domačinov. Domačega uboštva je zadosti, ker je ljudij preveč, pridelkov mnogo premalo. Skrbeti nam je torej na vso moč, da bodo revni domači delavci našli svoje stalno delo v novi tvornici, ne pa Italijani in drugi. Na to delovati vezani smo vsi vršeč le svoio dolžnost krščansko in narodno. (Iz Kostanja) 12. t. m.: Napad na posestnika Redenšeka, o katerem je »Slovenec" dne 4. t. m. poročal, je in ostane istinit ter ga ne ovrže ali izbriše noben popravek, naj ga že potem pošlje kdorkoli hoče. Kar je res, je res. Ce se pa napad ni zgodil, čemu je bila sodnijska komisija iz Radeč ozir njega tu v Boštanji ? Kje je dobil omenjeni posestnik ono noč rano na vratu ? Da je pa o izgredih in pretepih v množini poročal, ni nič čudnega, ker so se v več župnijah dogodili. Nadalje popravek nekako govori, kakor bi bil .Slovenec" ozir. njegov dopisnik poročal, naj se samo boštanj-skim nemirnežem in pretepačem ostro na prste stopi. Kdor pazno bere poročilo z dne 4. t. m. v »Slovencu", se pač lahko iz njpga prepriča, da govori, naj bi se surovim nemirnežem in nevarnim pretepačem sploh, naj bodo kjerkoli, ostro na prste stopilo t. j. vporabile proti njim vse v zakonu dovoljene kazni, kar bi bilo zares potrebno. Sploh pa odvračamo konečno od sebe sum, da bi bili hoteli koga pred svetom očrniti. (Premovanje konj.) Dne 9. in 10. t. m. se je vršilo premovanje pri Sv. Jerneju in v Trebnjem. Pri Sv. Jerneiu so bili obdarovani sledeči konje-rejci: Iv. Strojin iz Ostroga 35 gld., Anton Babarič iz Cadraša 25 gld., Fr. Gorenc iz Malnice in Ivan Strojiu (za štiriletno kobilo) po 20 gld., grof Margheri ni vsprejel darila ter je dobil zato častno diplomo, Mat. Vene iz Zaboršta, Ign. Bučer iz Brezovice, Mih. Marinšek iz Zupeče Vasi, Jos. Globevnik iz Stare Vasi in Andr. Colerič iz Slinovice po 15 gld., Ign. Rangus iz Cadraša, Fr. Gregorič iz Krškega in Iv. Strojin iz Ostroga (za dveletno žrebe) po 10 gld.; nadalje so bili obdarovani s srebrnimi kolajnami: Mat. Kerin iz Vel. Pudloga, Fr. Fabian iz Spod. Gradišča, Fr. Kerlin iz Dobov, Ign. Križ-mau iz Malnice, Iv. Sidarič iz Stare Vasi, Iv. Ver-dačič iz Bristance in Iv. Anderlič iz Svura. — V Trebnjem so bili obdarovani sledeči konierejci: Jos. Hribar iz Velikega Gabrja 35 gld., Fl. Zorka iz Družinske Vasi 25 gld., Anton Bizjak iz Skut, Jos. Rus iz Mirne Peči (za kobilo), Jos. Bregar iz Ste-bane Vasi in Henr. Miiller iz Trebnja po 15 gld., Jos. Mavser iz čerovc in Jos. Hribar iz V. Gabrja (za jednoletno žrebe) po 10 gld. Konečno so bili obdarovani s srebrnimi kolajnami: Jak. KoŠak iz Družinske Vasi, baronovka M. Heyer iz Nove Vasi, Anton Fatur iz Hudega, Anton Bizjak iz Skuč, S. Pristav iz Št. Vida, Al. Bukovič iz Vel. Loke in Fr. Razdrh iz Temence. (Iz »Gorenjske Doline",) dne 13. septembra. [Razne vesti.] Naši časniki le redkokedaj od tu poročajo, kakor bi se nič zanimivega .ne zgodilo. A vendar je naša dolina v zadnjih mesecih bila zelo živahna. Letovičarjev je bilo po njej več kakor druga leta, osobito v njenem središču v Kranjski Gori. Vreme je bilo za-nje ugodno, kakor si boljšega niso mogli želeti. Res je, da si letovičarji v prvi vrsti iščejo prijetnega odmora, a primerna zabava jim tudi prija, kakor domačinom, ki si včasih žel6 prijetnega razvedrila. In letos z veseljem zaznamovamo napredek tudi v tem oziru. — Prva je priredila svojim članom in rodoljubnim letovičarjem naša p o-družnica sv. Cirila in Metoda »Gorenjska Dolina" vrtno veselico, združeno z občnim zborom, povodom rojstnega dne Nj. Veličanstva dne 18. avgusta v Kranjski Gori, ki se je z ozirom na ondotne razmere kaj povoljno izvršila. Pri tej vrtni veselici se je pokazalo, da se more tudi na deželi s skromnimi močmi doseči lepih vspe-hov, ako je le kaj dobre volje in smisla za skupno delovanje. Zborovanja mi ni treba omeniti, ker se vrši v običajnem redu, le voljeno načelništvo naj objavim: Prvomestnik Anton Zlogar, župnik; tajnik Josip Bregar, nadučitelj; blagajnik Josip Vrankar, kapelan; odborniki: dr. Kogoj, zdravnik; V. Kolšek, notar; Fr. Budinek, trgovec. — Izvolili so se poverjeniki za vse župnije v Gorenjski Dolini, in sicer za: Belo Peč župnik Frtin in poštar Mali; za Rateče: župnik Polaj in župan Pintbah; Dovje: župnik Aljaž in župan Janša; Jesenice: kapelan Matijan in poštar Sraj; Koroško Belo: župnik Turek in župan Soklič. Nadejati se je, da tudi izven središča poverjeniki pridobe novih udov za družbo sv. Cirila in Metoda. Veselica je bila ob jednem cesarska slavnost. Že pri cerkveni slovesnosti je bilo ljudstvo opozorjeno iz verskega stališča na imenit-nost tistega dne: god papežev — Joahim — iu rojstni dan našega cesarja — in popoldan pri shodu iz domoljubnega stališča, zato ni čuda, da je ob zborovanju papežu in cesarju odmevala navdušena: slava! in so tako zborovalci izrazili svoje lojalno in patrijotično mišljenje, kakor je omenjal slavnostni govornik župnik Frtin in so vrli pevci s »slava jim I" izlili v glasove. Njeina mladež pa je v otroški igrici »Cesarjev god" s cvetnim vencem ozaljšala vladarjevo podobo. Igrokaz »Od hiše!", spisal koreniški rojak Jos. Volec, je prav primeren za cdre na deželi. Borovški diletantje so igro prav dobro predstavljali. Šaljivi samospev »Smol&r" ima kaj zdravo jedro. Občudovali smo tudi vrle »savske pevce", ki so prihiteli iz Jesenic ter požrtvovalno sodelovali — poleg tega pa še darovali za družbo deset kron. Glejte ga slovenskega delavca, ki si od svojega znoja pntrga in položi na domovinski oltar za pravo vzgojo slovenske mladeži. Čast jim — v posnemanje premožnejšim I Ce je bila ta veselica namenjena za Širje kroge in so se je vdeležili res zastopniki iz vse doline — bila je pa naslednjo nedeljo domača zabava, ki so jo omislili nekateri letovičarji na skednju za sodiščnim poslopjem, namenjena za ožji krog. Ker je bila predstava v nemškem jeziku, vdeležili so se je le posebej povabljeni. Diletantje so izvrstno igrali; čez vse pa so ugajale žive podobe — krona jim alegorija Avstrije. — Čez teden dni je bila pa v »gostilni pri pošti" (ali kakor bolj nobel pove zunaj napis: »Gasthof zur Post"!) izključno »otroška predstava" večinoma takih učenk, ki obiskujejo šolo drugod, in katere je k temu spodbudila brž ko ne domaČa šolska mladež; sodelujoča 18. avgusta pri cesarski slavnosti. Tudi »otroška zabava" se je povoljno obnesla. — In dne 8. septembra so slednjič priredili letovičarji Podkorenom v znani hiši Razingerjevi ve-černo zabavo s tamburanjem, petjem in burko v 2 dejanjih, kar se je vse prav dobro obneslo v splošno zadovoljnost navzočnih, katerih je bilo nekaj eel6 iz Radovljice. Igralci so povodom te zabave nabrali lepo svoto ter jo namenili »slovenskemu planinskemu društvu". Prvoimenovana veselica je družbi sv. Cirila in Metoda naklonila dokaj prispevka, kar je že izkazal Vaš list, in ta zadnja pa našemu »planinskemu društvu" v dokaz, da se naša dolina zaveda svoje narodne dolžnosti. Kakor mi je pravil neki odbornik naše »posojilnice", tudi ona uspeva, prometa je že bojda nad 20.000 gl., oglašajo se pa še za posojila iz vse doline. Ako omenjam, da smo dobili včeraj potrebnega dežja, ki je danes še namakal žejno zemljo, in so davi najvišji vrhovi naših planin kazali belo odejo, oznanil sem čitatelje z dolinskimi novostmi. Gorenjskodolinski opazovalec. (Z Notranjskega.) V Trnovem na Notranjskem so se blagoslovile 8. t. m. po popoldanski božji službi brizgalnici Bistriška in Trnovska. Pri tej priliki se je imela vršiti velika ljudska veselica, banket, sreč-kanje v prid gasilnega orodja, petje, godba, itd. in povabljena so bila k svečanosti razna vatrogasna in druga domorodna društva. Po Trnovskem lanskem veličastnem in sijajnem katol. shodu seje »Narodu" poročalo, da se je shod »izjalovil". Mi sicer nočemo reči, da se je ta veselica »izjalovila", vendar pa s polnim pravom smemo trditi, da se je ponesrečila. Neovrgljiv dokaz temu je namesto koristi, deficit v blagajni, dokaz temu je splošen prepir in očitanja; kakor tudi poparjenost vatrogascev in splošna nezadovoljnost povabljenih gostov, do kterih se je premalo ozira imelo, kterim še celo za telesno postrežbo ni bilo dovelj preskrbljeno. Pri takih prilikah je treba skrbeti, da se ptujci, posebno zastopniki vrlih narodnih družb zadovoljijo, ne pa, da se domačini, osobito mladi prireditelji slavnosti z mnogo-brojnimi, lepimi damami kratkočasijo. Veselica torej ni nikakor svojega namena dosegla; po uzrokih nočemo popraševati in o tem več pisati, da nismo prijatelji požarne brambe in, da nočemo spoznati koristi brizgalnic, da si smo prepričani, da so dobre in potrebne, kakor se je to neki nedavno pri nastalem požaru v Bistrici pokazalo. — Znano je, s kakim veseljem »Slov. Narod" vsako izmišljeno ali pre-sukano prigodbo pripoveduje svojim bralcem, ako se nadja, da bo s tem ob veljavo in spoštovanje spravil može katoliške stranke, posebno duhovne. Tudi mi bi lahko sedaj oznanili čitateljem silno škandalozno dejanje, ktero se je v poznem nočnem času zvršilo v neki B—ški gostilni. Pa stvar je pre-umazaua, da bi jo pošten časnik opisati mogel. Zatorej jo hočemo zagrniti ne s plaščem krščanske ljubezni, temuč s plaščem studa in pomilovanja. Ako bo pa »Slovenski Narod" naše ljudi in naše duhovnike grdil z dopisi, s kterimi si neki objestni mla-denči čas kratijo, bomo mu tudi mi postregli z opisom, se ve samo površnim, omenjene zadeve, ktera se širi sedaj pri nas od ust do ust. Kjer ni vere, tam ni moralel — Iu ti ljudje hočejo nas, osobito gosp. R. učiti omike, ter mu v „Slov. Narodu" učitajo, da se ne obnaša omikano do svojega predstojnika. Od Vas ne sprejmemo nauka, tužna omika, katero Vi širite. Zdi se nam sploh jako nedostojno in netaktno, da ime omenjenega gospoda vedno in vedno po »Slov. Narodu" vlačijo in hvalisajo. Ta hvala ni odkritosrčna, saj smo slišali, kako ljubeznivo ste se do tega gospoda pred nedavnim časom obnašali, kako ste mu grenili bivanje v Trnovem. Zares bi moral vsak duhoven, katerega »Slovenski Narod" hvali, iz dna srca zdihniti: Gospod, reši me mojih prijateljev 1 — Gospod dr. Mahnič je pred nekaj mesci pisal v »Rim. katoliku", da na Slovenskem ni več liberalcev. Da je gospod doktor prav imel, to se kaže tudi pri nas na Notranjskem, posebno v Bistriški dolini. Pri nas ni liberalcev, pri nas so le katoličani in radikalci I Dokaz temu je zopet to, da je neki naš mladi nasprotnik naročil umazane Zollove romane, kteri napadajo celo presveto Devico in smešijo čudeže Lourdes-ke. Naročil je ta mladi radikalec tudi \eč eksemplarov Renanove hudobne knjižice, katera brezbožno taji in zasramuje Božanstvo na vekomaj češčene osebe naša Odreše-nika. In ta umazani panfiet se širi in strastno pre-bera med našimi »omikanci". Prašam sedaj, ali so to še kristijani?! Da pa nimajo le »omikanci", temuč tudi priprosti ljudje svojo dušno hrano, temu so preskrbeli naši »dobri kristijani" z »Delavcem", kterega puščajo mnogobrojno v St. Petru, kake tri eksemplare v Kilovčah, in v blizo 50 proizvodih ga širijo po Trnovski fari. Tukaj ga delijo med železniške delavce in silijo ga celo tudi kmetom. Tako naj se omika in vera širi po hudobnem umazanem listu med našim prostim ljudstvom ! Imen tistih, kteri so »Delavčevi" agentje, danes nočemo razglasiti, ker se za trdno nadjamo, da bodo spoznali, da sebi in železniškemu vodstvu slabo uslugo skazu-jejo,|ako vzgojajo delavce v socijalno-demokratiške brezverce. Ako to pomislijo, bojo gotovo ustavili svoje pogubonosno delovanje ! Temu nasproti je pa jako veselo, da se naš Notranjski kmet zaveda svojih ustavnih pravic, da je kot skala trden in zvest svojemu versiiemu prepričanju, svoji narodnosti, in svojemu cesarju, po starem geslu »za vero, za dom, za cesarja". Dokaz temu, da smo na Pivki izvolili kmeta-poštenjaka županom. Liberalni župani se orni-kajo drug za drugim s pozorišča. (V brezdno je padel) 4. t. m. 321etni zakonski mož Janez K r ž a n iz Preloga. Šele 9. t. m. so ga rešili Janez, Ignacij in Karol Gregorin iz Goričice. (Mestnega knjigovodstva in mestne blagajne prostori) bodo zaradi snaženja v ponedeljek 16. in torek 17. t. m. strankam nepristopni. (Iz tukajšne prisilne delavnice) je 12. t. m. ob 7. uri zvečer pobegnil 19letni Mih. Fonda. — Straža ga je zapazila, ko je bredel skozi Ljubjanico. * * * (Sedanska slavnost v Mariboru) je bila pretekli ponedeljek v Gambrinovi dvorani. Bili so zbrani sami Prusaki in Bismarkovci. Pozdravil jih je znani »kmetski prijatelj", dr. Ed. Glaočnig, slavnostni govor pa je imel mož, Čegar oče je Ceh, mati Slovenka. Tako je tedaj mariborsko nemštvo ! ? »Gospodar". (Velik požar) je dne 11. septembra na Bohovi pri Hočah uničil poslopja 15terim posestnikom. (Celjsko-nemški kulturonosci.) Zaprli so glaso-vitega Frauzkyia z Brega. Okrog njegove gostilne ni bilo nikdar varno. Pred leti je tam nekje izginil znani sluga glavarstva; izginil je napi9 z sosedne hiše in romal po Savinji. V soboto ponoči je Fr. polil duri občinske hiše ter jih zažgal. Pri tej priložnosti so ga zasačili in odvedli v »luknjo". (Dve novi bralni druStvi) ste se osnovali v ptujski okolici. Dne 25. avgusta je bilo ustanovno zborovanje bralnega društva v Podvincih. Vpisalo se je 47 udov. Predsednikom društva je bil izvoljen Fr. Petrovčič. Dne 8. septembra se je ustanovilo kmetijsko bralno društvo v Krčevini, h kateremu je pristopilo 61 udov. Predsednik je gosp. Dragotin Zupančič. — Ptujska okolica začela se je tedaj prebujati. Naj bi rojaki le podpirali mlada društva. * * * (C. kr. poštnoliranilnični nrad) na Dunaji je te dni razposlal uradno okrožnico z računom za mesec avgust. Ista objavlja na prvej strani iz časnikov že znano direktivo za državne službenike v pogledu na zadržanje pri izvrševanji svojih dolžnostij državljanskih. Potem sledi razkaz glede prometa, V rečenem mesecu se je po državi vložilo v varčevalnem oddelku 146.237krat v znesku za 2.874.011 gld. 35 kr., v čekovnem pa 895.475krat za 118,968.980 gld. 78 kr., torej skupno 1,041.712 vlog za 121,842.992 gld. 13 kr. Od tega po naših krajih pride na Šta-jarsko 53.440 vlog za 4,762.587 gld. na Koroškem vložilo se je 16.792krat za 1,471.154 gld., na Kranjskem 14.408krat za 1,186.022 gld., po Priuiorji 17.561krat za 2.024.340 gld., po Dalmaciji 6.237-krat za 525.229 gld. Hranilnica je pa strankam izplačala skupaj 276.769krat v znesku za 121,280.213 gld., od tega po Stajarskem 8.600krat za 2,433.889 gld., po Koroškem 2.353krat za 471.462 gld., po Kranjskem 1.602krat za 423.009 gld., v Primorji 4.503krat za 1,203,948 gld., po Dalmaciji 773krat za 76.501 gld. Od dne 12. januvaria 1883, ko je zavod začel poslovati, vložilo se je 81.575.163krat v v skupnem znesku za 9.634,978.022 gld. 57 kr., izvzelo pa 22.423.293krat za 9.538,009.697 gld. 20 kr., tako je v blagajnici preostalo čistih 96,968 325 gld. 37 kr. Koncem avgusta se je med ljudstvom nahajalo 1,091.744 vložnih in 27.638 čekovnih knjižic, k temu še 11.354 knjig rentovnic, ki so vredne 21,890.970 gld. Urad je na račun vložnikov kupil in dotičnikom po želji odposlal vrednostnih papirjev za 26,976.355 gld. Ob svojo knjižico je v avgustu prišlo 85 vložnikom, med njimi so tri slovenske, od teh je jedno izdala pošta-zbiralnica pri Sv. Pavlu blizo Celja (46 gld. 90 kr ), drugo Črna gora pri Ptuji (83 gld. 36 kr.), tretjo pa Podbrdo-Bača (25 gld. 85 kr.); vložniki imajo pravico do nove knjižice dne 14.. oziroma 25. in 2. septembra. Število vložnikov naraslo je za 5.084 oseb v varčevalnem, za 162 v čekovnem, za 138 v nakazničnem (clearing) oddelku. V neuradnem delu podaja okrožnica podatke o poštnej hranilnici na Ogrskem, Francoskem, Taljanskem, Nizozemskem, Švedskem. (Izvestje c. kr. poštnohranilničnega nrada.) Imenovani zavod izdaja v mesečnih okrožnicah izkaz o prometu v posameznih mesecih. Razven tega pa še objavlja v posameznih knjigah izvestje glede poštnohranilničnega prometa za celo leto. Knjigo dobivajo v roke poslanci v državnem zboru. Ona se pripošilja tudi za naš list, ki sicer po uradnih okrožnicah povzema podatke glede poslovanja pri poštnej hranilnici. Okrožnice izhajajo pod imenom : .Circular-Verordnungsblatt des k. k. Postsparcassen-Amtes in Wieu", a najnovejši letopis ima naslov : .Eilfter Rechenschaftsbericht des k. k. Postsparcas9en-Amtes fiir das Jahr 1894". Letopis je pravzaprav že dvanajsti, ker je prva knjiga zapopadala poročilo za dve leti ob enem. Letopisi imajo obliko velike četvorke. Sedanji obsega 159 stranij, toliko je teksta; k temu je priloženo osmero tabel, ki grafično predoču-jejo promet v pogledu na državne vrednostne papirje. Iz letopisa za zdaj bodi omenjeno to, da je poštna hranilnica imela v minolem letu čistega dobička za 1 362.499 gld. 4 kr. Od tega zneska se je 20 odstotkov obrnilo v korist zalogi za penzijein premije, ostalo pa dobi poštna uprava. (Knjižnic pri poštnej hranilnici) je lani bilo 41, iu sicer istih 5 spada na Nižjo-Avstrijo, 2 na Gornjo-Avstrijo, 2 na Solnograško, 2 na Tirol in Predo-relsko, 3 na Štajarsko, od teh po 1 .farna knjižnic,i" na Dobrni in v Zrečah, nadalje 1 pripada ua Kranjsko, 1 na Korcško, 3 na Primorje, 9 na Češko, 8 na Moravo, 4 na Galicijo, l na Bakovino ; v Dalmaciji iu Sleziji ni nobena biblijoteka v zvezi s poštno hranilnico. * * * (Atnerikanske novice.) Vrekft 26. avg. Do 250 oseb je prišlo pred ječo. Odpeljali so 4 morilce, da so jih linčali. Obesili so jednega za drugim. Slednji je prišel najmlajši 191etni mladenič na vrsto. Bosonog je ceptal za neusmiljeno množico ter klical: Po vejte moji dragi materi, da sem nedolžen. Pač žalostno 1 — V Cooncil Bluffs so zaprli milijonarja Leslie, kci je za šalo zažigal svoj papirnat denar. — V Butte je prisopihal ua kolodvor k blagajnici uzmovič ter hipoma pograbil vrečico dolarjev. Skočil je na lokomotivo, odprl par in popihal s kolodvora. V prvem trenutku ljudje niso vedeli kaj storiti. Kar naenkrat pa skočita dva redarja v drug stroj in hajd za tatom. Lovili so se za žive in mrtve. — Dolgo- prsteža so slednjič vjeli, denarja pa ni več imel. * * * (Semnji po Slovenskem od 16.-21. septembra.) N a K r a u j s k e m : 16. na Vinicah, v Idriji, Banji Loki, Osilnici, Rakeku. Boštajnu ; 17. v St. Lam-bertu, St. Janžu; 19. v Škocijanu, Podveibu; 21. v Kranju, Ribnici, Zgor.Tuhinju. — Na Slov. Štajerskem: 16. v Št. Janžu, Smarji, Zdolah, Do-bovi, Braslovčah, Loki; 17. v Ljutomeru, Kapeli; 19. na Dobrni; 21. v Franheimu, na Laškem, Luči, Podsredi. — Na Koroškem: 16. v Tribinji ; 18. v Renvigi, v St. Vidu. — NaPrimorskem: 16. v Buzetu ; 17. v Nabrežini: 21. v Tolminu. Društva. (.Katoliško društvo za delavke") vabi k zabavnemu večeru, katerega priredi v nedeljo, 15. t. m. ob ljil. uri na Zabjaku štev. 8. Vspored : 1. .Pozdrav", govori Franica Vehar. 2. Dr. Jan. Ev. Krek : .Društvena", poje zbor. 3. .Govor" vel. Č. g. dr. Jan. Ev. Krek-a. 4. .Rojakom", vglasbil Belar, poje zbor. 5. Silvester: .Kdo si ti", dekla-muje M. Krištof. 6 .Tiha luna", vglasbil Jenko, poje zbor. 7. S. Gregorčič: .Velikonočna", deklam. M. Klepec. 8. .Slava Slovencem", vglasbil Belar, poje zbor. 9. .Plesni venček in kat. društvo za delavke", dramatičen prizor. 10. nPobratimija", poje zbor. 11. Srečolov. — Vstop dovoljen neudom proti vabilu. — K obilni udeležbi vabi odbor. (.Centralna posojilnica slovenska") razglaša : Ker je opravilni red našega zavoda neka posojilnica tako razumela, kakor da bi bila .Centralna posojilnica slovenska" le posredovalni zavod za c. kr. poštno hranilnico, moramo to nesporazum-ljenje tako popraviti, da se denarji, vloženi za nas v c. kr. poštno hranilnico, nakažejo za drusre posojilnice, v prvi vrsti za tiste, katere jih potrebujejo; v drugi vrsti se pa nakažejo takim zavodom, kateri več varnosti dajejo. — Vsaka hranilna vloga torej, katera se nam pošlje, obrestuje se ne z 2°/0, ampak 8 4 7« °/o >n si°er ž® s dnem meseca vlaganja, oziroma s 1. dnem prihodnjega meseca. Sicer pa svetujemo slavnim posojilnicam, da kot zadružnice pristopajo, da plačajo enkrat za vselej 5 gld. pristopnine in vsaj 100 gld. deleža, kateri se bode tudi obrestoval. Narodno gospodarstvo. O prednosti alternativnega zavarovanja napram rentnemu zavarovanju. (Spisal R. Rohrmann, višji nadzornik Stuttgartake zavarovalne in štedilne banke.) Odlašajočemu rentnemu zavarovanju je namen, zagotoviti določeni osobi z jed-nokratnim vplačilom ali z vplačevanjem letnih premij rento, katera se naj izplačuje pričenši od naprej določene starosti določeni osebi; z rentnim zavarovanjem napreživenjepase namerava, po smrti zavarovane osebe določeni drugi osobi letno rento zagotoviti. Reuta se mora plačevati v obeh slučajih do smrti osobi, kateri na korist se jo zavarovalo. Ako ta osoba umre, zapadejo vsa vplačila rentnemu zavodu, tudi ako se ni še nobena reuta izplačala. Vse drugačno je zavarovanje na doživenje in smrt, t. j. alternativno zavarovanje. To zavarovanje zagotovi proti jednokratni vlogi ali proti vplačevanju letnih premij določeu kapital, kateri se mora izplačati ob smrti zavarovane osobe tisti osobi, kateri v korist je bila zavarovana umrla osoba, kedar pa zavarovana osoba naprej določeno starost učaka, zavarovani osobi sami. Razlika mej obojim, t. j. rentnim in alternativnim zavarovanjem je očividna. Rentno zavarovanje koristi samo oni osobi, katera naj se preskrbi, z alternativnim zavarovaujem pa se tvori kapital in vsled lega se oskrbi zavarovanec sam, njegova rodbina ali kdo drugi. Na pr. oče hoče zagotoviti svojim otrokom obstanek tudi za čas po svoji smrti. Čul pa je nekaj o rentnem zavarovanju in namerava z letnimi vplačili zagotoviti vsacemu posameznemu otroku odlašano (torej v poznejši starosti začenjajočo se) rento ali pa zanje poskrbeti z rentnim zavarovanjem na preži venje. Dasi je ta namera jako hvalna, vender je vprašanje, je li nameravana pot tudi najboljša. Rentno zavarovanje požira kapital, ker se zavarovanec odpove dispozicijam u pravu o svojih vplačilih. Lahko se pa primeri, da kdo želi kedaj s kakim kapitalom razpolagati ter da ta želja postane celo velika potreba. Poznejša financijelna vdeležba pri kakem podjetju kaže veliko koristi; pri eventuvalni možitvi hčere, za študije sina naj bi bil gotov kapital na razpolaganje itd., skratka po očetovi smrti utegne kapital nujnejša potreba biti, nego renta. Ako li sklene oče namesto nameravanega rent-nega zavarovanja alternativno životno zavarovanje, zagotovi za izplačilni rok (dan smrti ali rok uča-kanja) sebi, oziroma svojim ali komu drugemu vsoto, s katero je moči po svojem razpolagati. Alternativno životno zavarovanje tvori torej kapital. Z alternativnim zavarovanjem pridobljeni kapital se lahko — in v tem je velika preduost životnega zavarovanja napram rentnemu zavarovanju — ako je potrebno, vsak čas porabi za kup takoj začenjajoče se rente. Onemu, kateri si z ravno prejeto zavarovano vsoto kupi rento, je pa tudi še to v korist, da si ob kupu lahko po svoji volji izbere rentni zavod ; on si sme voliti ono društvo, katero mu najbolj ugaja, pri odlašajočem rentnem zavarovanji pa je navezan na ono društvo, pri katerem je premije vplačeval 20, 25 itd. let. S tem je pa tudi zaznamovaua pot, katere naj se drži, ako bi mu v' poznejših letih kazalo zavarovati se na rento. Najprvo naj se zavaruje življenje alternativno in potem naj se kupi s prejeto zavarovano vsoto takoj začenjajoča se renta. Tudi v slučajih, v katerih se radi nepopolnega zdravja ne more alternativno zavarovati, naj se takoj ne kupi odlašajoče rentno zavarovanje. V takih slučajih je priporočeno zavarovauje na doživenje, pri katerem se ob prejšnji smrti vplačila povrnejo, kajti s prejeto zavarovano vsoto se more potem še vedno rentno zavarovanje kupiti. Najmanj vrednosti pa ima mimo alternativnega zavarovanja kaka mala blagajnica za starost, onemoglost ali za pokojnino udov, ker so take naprave na manj racijonalni podstavi ustanovljene. Navadno mnogo prenizko odmerjena plačila, katera take blagajnice zahtevajo, in takoj s početka doseženi ugodni uspehi so izvrstno vabilo za pristop. Nekaj časa gre tudi prav dobro. Ko pa se član za članom stara, množe se tudi izdatki jako naglo. Novih članov se vedno manj oglaša ; mlajši člani ne morejo več uvideti koristi za-se ter javljajo drug za drugim, da izstopijo; naposled dohodki ne zadostujejo več, da se ž njimi pokrijejo stroški. Nasledek je navadno izredno povišanje premij, s katerim se blagajnici življenja nit popolnoma odreže — konec je blagajnice, a največjo škodo trpe ravno oni, kateri so najdalje vplačevali. Taka usoda je zadela že marsikatero blagajnico, katera ni bila osnovana na znanstveni podstavi ter je ni ravnalo umno vodstvo, in še marsikatere druge blagajnice, katere sedaj navidezno izvrstno delajo, lahko žalostno poginejo. Z alternativnim životnim zavarovanjem pri dobro založeni zavarovalnici, katera štedljivo upravlja, niso spojene take nevarnosti; zato gre tudi temu zavarovanju z ozirom na koristi, ki jih donaša, nedvomna prednost. Telegrami. Dunaj, 13. septembra. Grof Badeni je imel danes popoludne s predsednikom poslanske zbornice, baronom Ohlumecky-jem, dveurni pogovor. Minister Goluhovski ga je hotel obiskati, pa ga ni našel doma. Grof Badeni odpotuje 16. t. m. nazaj v Levov. Dunaj, 13. septembra. Grof Badeni je obiskal dopoludne grofa Kielmansegga in ministra grofa Goluhovskega. Popoludne je vsprejel barona Clilumeckega. Dunaj, 14. septembra. Pravosodni minister je uvel preiskavo glede kaznjivih prestopkov povodom volilskih shodov na Dunaju in naročil državnemu pravdništvu, da to zadevo uradno preiskuje. Dunaj, 14. septembra. Dunajski listi priobčajo ministersko listo nemške levice in pravijo, da je verjetna. Grof Badeni ministerski predsednik in notranje stvari, grof Gleispach pravosodje, grof Ledebur poljedelstvo, sekcijski načelnik pl. Glanz trgovino, Bilinski finance, baron Gautsch bogo- častje, grof Welsersheimb deželno brarabo; mesto ministra za Galicijo še ni določeno. Dunaj, 14. septembra. Grofa Badenija je vsprejel cesar danes dopoludne v daljši avdijenci ter mu izročil sestavo novega ministerstva, katero je Badeni tudi vsprejel. Razna poročila nekaterih časnikov o bodočem ministerstvu so prenagljena. Tarnopol, 13. septembra. Včeraj sta zboleli dve osebi za kolero in jedna je umrla. Ozdravila je jedna oseba. Falermo, 13. septembra. Policija je aretovala dvanajst vodjev socijal. revoluci-jonarne stranke, mej njimi princa Cuto in izdajatelja „Ricosse". Pariz, 13. septembra. Pri obravnavi glede južnoželezniške afere so bili oproščeni vsi zatoženci. Novi Jork, 13. septembra. „New-York-Herald" poroča, da je bilo v Jukatanu dne 8. in 9. t. m. več močnih potresnih sunkov. Po njegovem poročilu je porušenih v mestu 71 hiš in ponesrečenih 153 oseb. Jednako močno je razsajal potres v okolici. IJmrli mo: 12. septembra. Makso Fabiani, nadsprevodnikov sin, 1 mes. Marije Terezije ccsta (Kolizei), črevesni katar. — Ivana Deren-čin, tovarn, delavka, 38 let, Poljanska eesta 34. legar. Tržne cene v Ljubljani dne 14. septembra. gl.|kr. gl.|kr. Pšenica, m. st. . . 7 — Špeh povojen, kgr. . — 66 Rež, „ . . . 7 _ Surovo maslo, „ . — 80 Ječmen, „ . . . 6 40 Jajce, jedno . . . — 2, Oves, „ . . . Ajda, „ . . . 6 40 Mleko, liter . . . — 10 6 60 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 7 50 Telečje — 68 Koruza, „ . . . 7 50 Svinjsko „ „ . — 68 Krompir, „ . . . 3 — Koštrunovo „ „ . — 36 Leča, hktl. . . 11 — Piščanec .... — 45 Grah, „ . . . 10 — Golob..... — 16 Fižol, ., . . . 10 — Seno, 100 kgr. . . 2 05 Maslo, kgr. . . — 90 Slama, 100 „ . . 1 96 Mast, „ . . — 68 Drva trda, 4 kub. m. 7 50 Speh svež, „ . . — 62 „ mehka, 4 „ „ 5 20 Meteorologično poročilo. 3 Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 13 9. zvečer 736-5 12-0 sr. jvzb. pol oblačno 14 7. zjutraj 2. popol. 735-9 734-7 96 18-7 brezv. si. vzh. megla dol. jasno 10 orei normalom. 13-5°, za 1-7° pod t 550 1-1 Podpisani naznanjajo užaljenim srcem, da jo danes popoldne po daljši bolezni umrl gospod Julij Čuk kapelan v Dobrepoljab. - - Pogreb se vrši v pondeljek 16. sept. ob 9. uri dopoldne. Prerano nam odvzetega pokojnika priporočamo Bogu v milost, prijateljem in znancem, vzlasti p. n. duhovnim tovarišem v pobožno molitev in blag spomin. Dobrepolje, 13. septembra 1895. Žalujoči sorodniki. i&mmiMmmvmšm Zahvala 549 1 1 visokoč?stitim gg. duhovnim sobratom umrlega gospoda Janeza Habe-ta, upokojenega župnika v Kranju, biserno-masnlka ln duhovnega svetnika, gospodom meščanom Kranjskim in župljanom Ovsi-škim, ki so v tako obilnem številu skazali zadnjo čast in vsim drugim, ki so se vdeležili pogreba, zlasti pa visokočastitemu g. dekanu A. Mežnarou, ki je vedno ljubeznivo podpiral slabotnega starčka in mu vredil zadnje počastenje, izrekam najsrčnejšo zahvalo. Povrni Vam Bog! V Kranji, 11. septembra 1895. V imenu sorodnikov Ivan Lampe. 548 1-1 Tužnim srcem javimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o britki izgubi našega nepozabljivega sinčka oziroma brata Miroslav-a, katerega je Vsegamogočni danes ob 4. uri zjutraj v 2. letu svoje dobe po kratki mučni bolezni v boljšo večnost poklical. Pogreb predragega ranjcega bo v soboto 14. septembra v Št. Petru na Krasu. Za tiho sočutje se prosi. Št. Peter na Krasu, dne 13. septembra 1895. Žalujoča rodbina Zalaznik. Namesto vsucega druzega naznanila. % n H H H u s h « £ N 5 'S » k Š' t n N M K 3 ;a solidno blnso ESCSC2C34 ■a mizarski obrt v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (v Medjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld.. madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 g ki. 50 kr., pulte za mašne knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 91 (12—8) ia Najnižjo cen« E) n N H n m Najboljšo pitno vodo pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušeno, od zdravniških (X.) avtoritet priznano, ima 6 37 O LAV N O S KLAD I STE l^mONFJEv Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov ia vodovodov najugodnejšo pijačo. Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. Želodčne kapljice. Te kapljice so zel(5 pro-spešne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenostl preobloženem želodoiz Jedili ln pijačami itd. Steklenica z rabilnim navddom velja 20 kr., tnoat 2 gld., 3 tuoate samo 4 gld. 80 kr. Priporoča jih 449 53 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju. fih Najboljše sredstvo proti stenloam, Je* bolham, kuhinjskemu mrčesju, mo-(jfj ljcrn, zajedalkam domačih žlvallj. učinkuje čudovito! Usmrti — kot nobeno drugo sredstvo — vsakovrstno golazen ln je tudi najbolj poznato ter uporabljev&no. NJega znaki so: 1. zapečatena steklenica, 2. ime ,Zaoherl'. Pristni „Zacherlin" prodajajo v Ljubljani: Uradniško kon- sumno društvo, Ivan Fabian, Karol J. Holzer, Ivan Jebačin, Anton Ječminek, Jeglič & Leskovio, C. Karinger, J. Kastner, Mihael Kastner, J. Klauer, Josip Kordin, Anton Krisper, Peter Lassnik, Mih. Lavriča nasl. Alojzij Lenček, Ivan Perdan, Karol Planinšek, Jernej Reitz, A. Scharabon, Iv. Ev. NVutseherja nasl.V.Sch'ffer, Jakob Spoljarič. Ivan Luokmann-a nasl. A. Stacul, M. E. Supan, Franc Terdina, Ub. pl. Trnkoczyja lekarna, H L. \Vencel. Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Borovnici, Velikih Lašičah Kočevju. Krš«em, Hribu, Idriji, Kranju. Kostanjevici, Litiji, Mokronogu, Koprivniku , Mirni , na Vrhniki, v Radovljici, Ribnici. Radečah, Zagorju, Šentjerneju, Žužemberku, Kamniku, Dragi, Trebnjem, Črnomlju, Bledu in Cirkmici. 168 15—15 Svtrllnl Pozorl _ Varujte so, da ne bot.e opeharjeni pri nakupu sladne kavo. Dobič-kaželjni ljudje £0 vedno ponarejajo Kathreinerjevo kavo, zatonejemljitednigih ko izvirne zavoje z napisopi „Kathreinep". Kathrelner-Knelppova sla On a kava je edina zdrava in okusna primes k bobovi ka\i, natorni pridelek v celih zrnih; vsaka škodljiva primes je izključena. 317 10-11 kmečkega stanu, lepega obnašanja, kateri bodo obiskovali meščanske šole, sprejmejo se pod zmernimi pogoji v stanovanje, oziroma tudi na hrauo v bližini c. kr. vadnice in I. mestne desk« šole. 543 3—2 Kje, pove iz prijaznosti upravništvo našega lista. Tovarna cei-Uvcne oprave. i d ► d U & C os s o , ► Premovana 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in iztleloval-nica paramentov, Dunaj» VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc Brlickner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela masna obleka v najpravilnejši obliki. 12 24—17 ™ F i j _obliki. ■ Cerliv e ni parat Št. 25.20 1. Razglas. 547 3-2 V zmislu § 6 zakona z due 23. maja 1873. 1. (št. 121, drž. zak.) naznanja se, da bo razgrnjen prvotni imenik porotnikov za 1896. leto od 14. do 21. septembra t. 1. v magistratnem ekspeditu na ogled t r da ga v tem času vsakdo Uhko pregleda in naznani svoj ugovor proti njegovi sestavi. Porotniškega posla sj oproščeni po § 4 omenjenega zakona: 1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsekdar; 2. ud ,e deželnih zborov, državnega zbora in delegnoij za čas zborovanja ; 3. osebe, ki uiso v dejanski službi pa so podvržene vojni dolžnosti za ta čas. ko so poklicane k vojaški službi; 4. osebe v službi cesarskega dvora, lavni profesorji iu učitelji, zdravniki in ranocelniki, in tako tudi lekarji. ako uradni au občinski načelnik zanje potrdi, da jih ni moč utrpeti, za sledeče leto ; 5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v enem pirotnera raidohji kot glavni ali namestili porotnik zadostil, do kouca, prvega prihodnjega leta po koledarju. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 11. dan septembra 1895. 13ii k varna Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg St. 2 priporoča svojo 544 5-1 popolno zalogo vseh v tukajšnih in zunanjih učnih zavodih, posebno na u. kr. višji in nižji gimnaziji, e. kr. višji realki in o. kr. moškem in ženskem učiteljišču, dalje na zasebnih, ljudskih in meščanskih šolah vpeljanih šolskih knjig v najnovejših izdajah, broširanih in trdo vezanih po najnižjih cenah. Seznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj. Ker se učni načrt preteklega šolskega leta vsled potresne katastrofe ni popolno skončal, ln se mora toraj v novem šolskem letu dovršiti, so odredila ravnateljstva tukajšnjih učnih zavodov, da se morajo še ohraniti začasno knjige pretočenega šolskega leta, ker se bodo še letos rabUe. 531 3-3 Na c. kr. državni gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci, ktueri nameravajo vstopiti v prvi A in B razred, v ponedeljek dne 16. septembra od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Vsprejemne preskušnje vršile se bodo v torek 17. septembra od 8. ure dalje. Dotični učenci piiaejo naj v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj prineso sct.oj krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Vsprejemnina znaša 3 gld. 30 kr., ki se bode onim, ki bi preskušnje ne prestali, vrnila. V II. in III. razred se bodo učenci vsprejemali dne 17. septembra. Šolsko leto 1895/96 se prične dne 18. septembra s slovesno službo tjožjo v velui cerkvi. Ravnateljstvo c. kr. državne gimnazije v Kranju, dne 7. septembra 1895. Naznanilo o XIV. šolskem letu 189596. Vpisovanje se vrši dne 16., 17., 18. in 19 septembra dopoldne od 10 u<> 12. ure iti popoldne od 4. do 6. ure v prostorih društvene šole na Bregu hiš. št. 20, II. nadstropje (Cojzova hiša). Poučevanje se prične v petek dne 20. septembra. Učni predmeti: Splošna glasbena teorija, \ zborovo petje (dekliški, deški in dij&šk' < pouk je brezplačen. moški zbor), ' Harmonija, kontrapunkt solopetje, glasovir, gosli Vpisnine se plača za vsakega gojenca I gld. Stariši gojencev morajo biti društveniki „Glasbene Matice"; če niso še društveniki, plačajo pri vpisu gojenca 2 gld. letne dru-štvenine. 536 3-3 Odbor. učnine se plača za poduk v dveh tedenskih urah od predmeta 1 gld. 50 kr. na mesec. M ♦ M ♦ M * M Alojzij Vodnik kamenarski mojster Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 32, 34 priporoča: Največjo zalogo različnih grobnih spomenikov iz mramora, granita, sijenita; krlžev s cveticami iz snežnobelega mramora itd. Plošč za pohištvo iz vsako-barvnih mramorjev. Strojarske plošče od gld 20-— naprej. Edina zaloga: Porflr kot priznano najtrši mat-rimi za hodnike, veže. dvorišča in kleti; mramormozaik /.a tlak po cerkvah, vežah itd, in lepe šmlrgelcement-plošče od gld. 2-— □»! naprej. 173 —26 Delavnica za splošna izdelke za cerkve, stavbe in pohištva. — Obrisi in računi brezplačno na razpolago, "fejot domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj naši naročniki in čitatelji „Slo-venoa" blagovolijo uvaževati, ^ j • v priporoča veliko svojo zalogo vsakovrstnega Š Pf X G LPiC *>laSa moške iix ženske obleke »5 * ^^^ vzlasti domačega in brnskega tukna, razno volneno blago za ženska oblačila, rumburško platno, ceflr, tkanino, vsakovrstno hlače- r t ii • • vino, vso podlogo in potrebščine za krojače, dalj« svilnate, piketaste, platnene in bombaiaste >( V i-JU.DJy3.Ill, 5= ^lsa^«.«* 1 ■■ x«M>H<' s-snt«'. — a ■ . | i | • Izborno, trpežno črno sukno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd. ^ O P I t a I S K e UllCe iOstanki najraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolago. k Engar t izdelovatelj cerkvenega, orodja in posode ^v Ljubljani, Poljanska cesta j št. 8, pol. Alojzljevlšča priporoča se prečastiti duhovščini. cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje ' monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd. iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni. Filip Fajdiga mizar in založnik pohištva v Ljubljani Slonove ulice št. 50 opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo na izborno zalogo najraznovrstnejšega pohištva izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa. Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno hišno opravo po nizki ceni. Ilustrovani ceniki so na razpolago. Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče P > h § o J« ■k ~ s c o o t " &. rt — js - IMI v. >03 e« Bb ns t* J Fr. Breskvar pr. Šverljuga J ♦ knjlgoree r Ljubljani J ♦ Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) ♦ J se priporoča prečast. duhovščini in slav. ^ + občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. ♦ ♦ Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska ♦ J dela; vse po najnižji ceni. J ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ M IGNAC ČAMERNIK, kamnosek M M v LJubljani, Poljske ulice 49 M ^ priporoča preč. duhovščini zalogo razno- " || vrstnih nagrobnih spomenikov, pre- Kvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in u stavbena kamnoseška delaponajnižjiceni. JJ ^EZZZZZMEZZKZZa" ii GABRIJEL OZELJ t $ tapetar v LJubljani, Tržaška cesta št. 19 $ •Ji se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ^ jfe činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko jfe i, spadajočih predmetov, kakor: garnitur, i, ^ dlvanov, žimnatlh In modrocevna peresih ^ « itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po jfi $ najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci-j. ranje in dekorlranje dvoran in sob, ka- ^ w tere tudi špalira. Osobito se priporoča za w I delo na deželi. ______ f Josip Rebek preje Ahiin A ključavničar v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 T priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim 9 prcdstojništvom in p.n.občinstvu v vsako-« vrstna stavbinska klludarska dela A Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, T ima v zalogi ključe lz aluminija. Posebej T So se priporoča v izdelovanje cerkvenih X spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in T napeljevanje hišnih telegrafov telefonov. Delo trpežno in natančno, cene nizke. ?SHSHSH5E5HSa45H5HS25H5H52 Franc Pavšner krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji se priporoča prečast. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne -itS" duhovniške obleke "Mi * in si. občinstvu v naročila na izvrševanje civilne obleke po poljubnem kroju zagotavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno postrežbo in kar možno nizko ceno. ;#H5E5H5E5; Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke in med priporoča | preč. duhovščini in si. občinstvu OHOSIiAV D0LENEC : svecar ln lectar, trgovina z medom ln voskom i v Ljubljani, Gledališčne ulico št. 10. Dobiva se tudi mčd v satovji, pitanec i | in medenina prav po nizki ceni. Zaloga j in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, j medenega žganja, lastnega izdelka. Ku-; puje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek | in suho satovje. BRATA EBERL, crkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v LJubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. i Anton Belec-a d delalnica kleparskih, ključarsklh ln kovino ^ Specijalist tiskarskih del SpecijaliBt v Št Vidu nad LJubljano i j v n.. «mu nun JL.Ju uijauo 9 za kritje zvonikov in raznih streh; za izde- % 4 lovanje železnih vzidanih štedilnih ognjišč. " 2 Cerkvene svetilnice so na izbero v raz-1 ličnih velikostih in oblikah. \ Friderik Pauer pek v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 50 I priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten, trikrat na dan svež kruh in razno pecivo. V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri SK3T Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež In ukusen kruh, fino namizno in slaščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob pri-micljah, svatovščinah, Imendneh in raznih slovesnostih._ FR. TOMEC 5 pozlatar v Ljubljani. Streliške ulice št. 14 j ji se priporoča preč. duhovščini in si. ob-! 3 činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del: • in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, J . križevih potov, podob svetnikov itd. za-1 5 gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. j HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v LJubljani Sv. Petra cesta št. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svoj" zalogo oerkvene posode, svečnikov, lestenoev, avetllnlo, kadilnlo itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprejema tudi naročila na novo predmete ter prenavlja stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljive kovine po nizki ceni. FRANC VELKAVERH sedlar In Jermenar v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 34 ! priporoča »1. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito I kmetijskim gospodarjem svoje vzgledno izvršene sedlarske ln jermenarske proizvode | in sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, | biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naročila in po- , prave tor je izvrši po prav nizki ceni. ie£MH3£H3«Q€3Q0£30i * Franjo Toman « podobar in pozlatar, Krlževniškl trgi, Ljubljana t 2 se priporoča preč. duhovščini za izdelo- 9 * vanje cerkvenih in sobnih del po nizki S ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- » Jj logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), g S slike, cof«, krogi,iice za vrvi itd. 5« O--C^ O-i^O-«-« 4 Karol Hinterleehner ♦ ; čevljarski mojster v Ljubljani t Francovo nabrežje št. 23 T J priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu a t svojo mnogo let na istem mestu poslujočo T J čevljarsko obrtnijo ---- * pošteno, trajno delo in delu ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ a'_i,—"—11—1"—■.——■,—J '—1 ■—■■—1 ■— iDra^. Matkovi^S n brivec in vljasuljar n v LJubljani, Stolni trg Štev. 11 rt je lj se priporoča v najtančnejše izvrševanj jI vseli v brivsko in vljasuljarsko obrt J: spadajočih del. Postrežba je uljudna in j| vsestranski pozorna ■OOOOOOtOOOOOOB O Lorene Blaznik O v Ljubljani, Stari trg št. 12 ^ priporoča si. občinstvu in prečastiti du- a hovščini svojo izborno ^ — zaloga galanterijskega blaga — ^ . po najnižji ceni od 6 kr. ln viije. Q Zaloga in prodaja smodek in raznega tobaka, ■O »ooooo^ooooooa ki jerne«T£ermelj~ ^ trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo M v LJubljani, Semenišče (za vodo) ni priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu | svojo bogato zalogo vsega v 1 gospodinjstvo spadajočega blaga ii po najnižji ceni. 3 Q"l=S Lekarna Fleeoli „pri angelu" v Ljubljani, Dunajska cesta K»lo j* n. ».».jboljšibi x» © d i Sc a xsx © rx t o "cr- Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najlinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cen6. | 3E^s-asxo Bos3.6a.jr t | pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 91 * se priporoča preč. duhovščini in si. ob- J f činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- ^ fskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri » novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * J in cen6. Prenavlja tudi obrabljene predmete. J »<^«>*o>'m>» > sprejme v hrano in zdravo stanovanje 537 3-3 Julijema Pevc. Florljanske ulice št. 14, li. nadstropje. vseh v dekoracijsko-slikarsko stroko, spadajočih del 230 26-24 ^ J^ z zagotovilom okusno-modernega dela proti zmerni ceni. ^ Preselitev prodaj alnice *h S tem naznanjam p. n. čestitim odjemalcem, da sera se preselil s svojo za manufakturno in konfekcijsko blago za dame iz Spitalske ulice v Zvezdo v nalašč za to zgrajeno prodajalnliko barako. Priporočuje se prav ranogobrojnerau obiskovanju 463 (6-5) velespoštovanjem Važno za kmetijstvo, tehnike in industrijo; tentovane iettae ?erip katere niso zvarjene iz tovarne tvrdke t & Bmp, 1 Bdi p®ii o sr © sx 3 s 1« o. Unzerreissban Prednosti nasproti zvarjeni verigi: 1.) 21/2 večja gotovost proti prelomu; 2.) prihranitev pri teži; 3.) brezpogojna varnost. Izdelujejo se vsakovrstne verige za na noge in vodilne, adjustovane verige za krave, konje, pse, ojesa itd. itd. močne 1*8 do 6'5 mm. Edina zaloga za Kranjsko pri 515 (12 3) EMESTU HAMMERSCHMIDT-u v Ljubljani na Nemškem trgu. u is a j ^ k a f> o r Dne 13 septembra. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 70 kr. Skupui državni dolg v srebru.....101 , 20 „ Avstrijska zlata renta 4%......122 „ — . Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ 25 „ Ogerska zlata renta 4%.......122 „ 05 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ 60 „ ivstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1064 „ — . Kreditne delnice, 160 gld. . .... 405 „ — . London vista...........120 „ 50 „ NemSki drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 58 „ 97V,. Ž0 mark............11 „ 79 „ «0 frankov (napoleondor)............9 „ 57 „ italijanski bankovci........45 „ 50 „ C. kr. cekini......................5 „ 69 „ Dn6 12. septembra. 4% državne sreCke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne sreCke 1. 1860, 100 gld. . . Državne sreCke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine sreCke 4%, 100 gld..... Dunavske vravnavne sreCke 5 % . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 Posojilo goriškega mesta..... kranjsko deželno posojilo . . . Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ , južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5 % . „ , dolenjskih železnic 4% 151 gld. 25 kr. 159 „ 25 196 . 50 99 „ 50 149 „ — n 130 „ 76 107 „ 70 112 „ — n 99 „ 25 n 99 , 90 223 „ 50 171 „ 60 131 „ 85 99 „ 50 n Kreditne sreCke, 100 gld................203 gld. 50 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — „ Avstrijskega rudeCega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove sreCke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld................70 St. Gen6is sreCke, 40 gld.......71 Waldsteinove sreCke, 20 gld......53 Ljubljanske sreCke..................22 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 175 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3580 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 542 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 112 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 78 Montanska družba avstr. plan.....100 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 169 Papirnih rubljev 100........129 50 50 60 20 25 40 62 jI HSdT Nakup ln prodaja T£tt vf&kovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. 9>avarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izzrebanjn najmanjšega dobitka. K a 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. **«gmmt mummmmKmmmmmmmmmm Menjarnična delniška družba „M E R C U R" Wolizeili it 10 Dunaj, Mariahilfarstrasse 74 B. Ht£~ Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoCe visocega ibrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, Izdajatelj: Dr. Ivan ianeiifi. Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.